Mitja Velikonja
Med kolektivnim spominom in političnim delovanjem: jugonostalgija v Bosni in Hercegovini1
Mapiranje jugonostalgije
»Kdor v Bosni in Hercegovini danes ni nostalgičen,	1	........
.	i!	Pričujoči članek bo objavljen v zbor-
niku, ki ima delovni naslov Gradanske i Predsednik Zveze Društev J. B. Tito v Bosni in Hercegovini negradanske vrijednosti u Bosni i Herce-Zlatko Dukic 2	govini - stanje nakon Daytona (ur. Ola
Listhaug in Sabrina P. Ramet) pri zagrebški
Dvajset let po padcu berlinskega zidu se ponuja odlična prilo- založbi Alinea. Članek je objavljen z dovo-.	-i! j ■ ,ii ■■	ji^ju-	ljenjem založnika in urednice ter urednika.
znost za premislek o nedavni preteklosti: ni predaleč, da bi nam ' '
dovolila pozabo, a hkrati ni preblizu, da bi zameglila kritično 2 V intervjuju, 19. avgust 2009. Dukic
presojo. Nostalgija po tistih časih je nedvomno eden najbolj	je tudi novinar in pisatelj. Zaposlen je
, -t i vi -t r	■	■ i- ,-v	na kantonalnem ministrstvu za izobra-
nepričakovanih družbenih fenomenov nemirne postsocialistič-	„ .	. , . „ . r,
r	r	ževanje, znanost, kulturo in šport. Eden
ne tranzicije. Se zlasti močno jo je zaznati v državah, kjer sta njegovih romanov ima naslov Maršal ve prihajajoča svoboda in demokracija v resnici pomenili vojno, za to? (Zna li ovo Maršal; Tuzla: Narodna opustošenje in revščino. Bosna je značilen primer države, kjer se i univerzitetska biblioteka, 2°°0). stvari ne bi mogle zgoditi bolj narobe, kot se dejansko so; zato ni presenečenje, da je nostalgija po socialističnih časih tako močna in razširjena.
Kako, zakaj, kdo in s kakšnimi motivi - to so, na kratko, temeljna vprašanja tega članka. Moj namen je raziskati posebnosti jugonostalgije v Bosni: kdo so njeni akterji in zakaj; kateri so njeni značilni elementi, ki jih ne moremo najti drugod, in kateri so tisti skupni; kako je organizirana: je formalna in institucionalizirana, ali je neformalna in spontana; in končno, kakšne so ambicije, doseg in, če sploh, konkretni cilji emancipatorne jugonostalgije v tej z vojno razkosani državi?
Ta študija je del mojega potekajočega projekta raziskati nostalgijo po socializmu. Ta se je pojavila v različnih nekdaj socialističnih državah v raznolikih oblikah in intenzitetah, v med seboj zelo različnih skupinah in generacijah in je bila uporabljena za različne namene, ki pa navsezadnje govorijo isto stvar: prej je vse bilo boljše. Pri svojem raziskovanju prepletam različne kvalitativne metode, diskurzivno analizo, opazovanje z udeležbo, line-tracing, analizo
3	Moram omeniti, da mi je večina ljudi, s katerimi sem govoril in jim predstavil
raziskavo, prijazno ponudi|a pomoč in v vizualnega gradiva, primerjavo javnomnenjskih raziskav itd. Te
katarzi začela raZa^i tiste čase, kaza|a metode so bile uporabljene tudi v tej študiji. Zbiram gradiva, slike iz drugih sob, predvajala partizanske , , .	¿.j v1 ,	, . .	° . ,
pesmi in Titove govore.	podatke, primere, poroala clanke, posnetke iz|av, spominke,
4	prepise vtisov v knjigah gostov in majice; že več kot deset let Za obširnejši teoretski premislek tega v	■ r ■■ ■	i-i-u •	-v	••i i i
. , , .. ... f, crpam informacije iz raznolikih virov, največ pa sem nh zbral pristopa glej Titostalgija: študija nostal- r	'	ti
gije po Josipu Brozu (Ljubljana: Mirovni na raziskovalnih potovanjih v letu 2008 (pet v obeh entitetah inštitut, 2008). Celotna verzija besedila in distriktu Brčko) in z intenzivnim terenskim delom v avgustu je dostopna na spletu prek http://media- in septembru 2009.3 K omenjenim in drugim fenomenom sem watch.mirovni-institut.si/eng/mw20.html. metodološko pristopil iz dveh idealnotipskih perspektiv: »od
zgoraj navzdol«, tj. iz perspektive (materializiranih) diskurzov določenih skupin in posameznikov ter njihove nostalgične produkcije (na kratko, to je »kultura nostalgije«); ter »od spodaj navzgor«, tj. iz perspektive, ki razkriva prepričanja ljudi in njihove mentalitetne vzorce boljših preteklih časov (»nostalgična kultura«). V realnosti sta seveda obe perspektivi vedno soobstoječi in medsebojno prepleteni: nanašata se druga na drugo.4
Nostalgija se ponavadi razume kot intimna in neškodljiva emocija, ki se sklene v sebi, kot grenko-sladka dnevna sanjarija, ki nima skoraj nikakršnih političnih in družbenih konsekvenc. Enako je z jugonostalgijo, ki je najpogosteje opisovana v vrsti senzacionalističnih reportaž v dnevnih medijih ali v obsodbah njenih političnih nasprotnikov; precej manj pa jo ustrezno analizirajo družboslovci. Presenetljiva je razlika med popularnim razumevanjem in kritičnimi študijami jugonostalgije: šele v zadnjih nekaj letih so bile objavljene tehtne analize in resne razprave.
Na splošno obstajata dva glavna pogleda na nostalgijo. Prvega bi lahko označili kot »esenci-alističnega«: nostalgijo razlaga kot prijeten spomin na boljše čase, ki so se dejansko zgodili. V tej perspektivi je nekdo lahko nostalgičen le za minulimi časi, stvarmi in ljudmi, itd., ki jih je doživel, imel ali poznal. Za Freda Davisa, avtorja sociološke klasike o nostalgiji, mora ta vključevati prvoosebno spominjanje tistih časov: »preteklost kot objekt nostalgije mora biti nekako bolj osebno doživeta preteklost kot pa izpeljana le na primer iz kronik, almanahov, zgodovinskih knjig, spominskih plošč ali legend« (Davis, 1979: 8). V nasprotnem pogledu, ki ga lahko imenujemo »dekonstruktivistični«, se nostalgija kaže kot le eden številnih vzporednih in konkurenčnih diskurzov sodobne kulture, ki si ga lahko prisvojimo, iznajdemo, reinterpretiramo in prikrojimo tako kot kateregakoli drugega. Z besedami Susan Stewart, »preteklost, ki jo išče, nikoli ni obstajala drugače kot narativ« (Stewart, 2003: 23). Ta pogled se nanaša na primere - tako pogoste danes -, ko so ljudje nostalgični, čeprav v resnici niso živeli v tej »nostalgizirani« preteklosti ali poznali teh ljudi. Na kratko: nostalgija ni le prijetno spominjanje tega, kako je bilo, temveč tudi - ali predvsem, če zavzamem radikalnejše stališče - zgodba o tem, kako ni nikoli bilo, a si zdaj želimo, da bi bilo. Tako ali drugače, strinjam se z Malcolmom Chasom, da je »temelj nostalgij« »nostalgija za preteklostjo, ki sama ni bila nostalgična: preteklost, ki je osvobojena izkoriščanja, konflikta in nestanovitnosti« (Chase, 1989: 133).
V tem članku me najbolj zanima emancipatorna nostalgija v današnji Bosni. Preden jo predstavim in analiziram, bi rad omenil še druge klasifikacije nostalgije. Lahko je restorativna (»zada si znova zgraditi izgubljeni dom in zakrpati luknje v spominu«) ali reflektivna (temelji na »hrepenenju in izgubi, nepopolnem procesu spominjanja« (Boym, 2001: 41)). V zastavitvi Georgea Simmla lahko osebno in kolektivno razumemo kot dvojno potrebo človeka po konformnosti in razlikovanju, po kolektivnosti in individualnosti. Pripadniki družbe si seveda delijo skupne spomine oziroma nostalgijo za nekaterimi preteklimi dogodki, a hkrati vsak od njih ohranja tudi osebne, intimne in ekscentrične spomine, ki so samo njegovi oziroma njeni.
Nostalgija je lahko tudi neinstrumentalna (brez kakršnihkoli širših ambicij - zgolj intimno hrepenenje po čudoviti preteklosti) ali instrumentalna (premišljeno ustvarjena ali izzvana iz pragmatičnih razlogov). Lahko je mimetična (oprijema se preteklosti, kot je nekoč bila, je resnobna in jo želi obnoviti) ali satirična (je šala, ironija ali parodija preteklosti, ki pa vseeno do nje ohranja naklonjen odnos). Kot temelj vseh nostalgičnih sanjarij pa prepoznavam utopijo, (ne)zavedno željo in iskanje boljšega sveta, kot je obstoječi. Najkrajša definicija nostalgije bi po mojem mnenju lahko bila »retrospektivna utopija«. Susan Stewart piše, da si »nostalgija nadeva prepoznavno utopični obraz, obraz, ki se obrača k prihodnji preteklosti, k preteklosti, ki ima zgolj ideološko realnost« (Stewart, 2003: 23), medtem ko Boym piše o »utopičnih dimenzijah« nostalgije, »ki sestojijo iz preizkušanja drugih možnosti in neizpolnjenih obljub moderne sreče« (Boym, 2001: 342).
Pasivna jugonostalgija v Bosni in Hercegovini
»Ce bi bilo mogoče, da bi On vstal od mrtvih, bi sam takoj umrl.«
Brivec iz vzhodne Bosne, avgust 2009
Da bi razložili nostalgijo v določenem družbenem okolju, je pomembnejše razumeti trenutni položaj kot pa preteklost: nostalgija vedno govori bolj o tem, kaj je narobe danes, kot o tem, da so bili pretekli časi popolni. Družbeni, politični, religijski, ekonomski in kulturni položaj sodobne postdaytonske Bosne in Hercegovine in primerjava podatkov s predvojnimi obdobji in primerljivimi državami si zasluži posebno obravnavo. Pričujoči članek se ukvarja z mnenji ljudi, njihovimi čustvi, občutji in družbenimi konsekvencami, ki jih lahko pripišemo nostalgiji in so v odnosu s temi objektivnimi dejavniki ali ne.
Nostalgijo v Bosni lahko razložimo s prej omenjenimi klasifikacijami, vendar me na tem mestu najbolj zanima njen družbeni in politični angažma: je zgolj pasivna, intimna ali tudi dejavna in politična? Kot je bilo že rečeno, zaradi analitičnih razlogov bi uporabil weberjanske idealne tipe za razlikovanje pasivne, asocialne in apolitične nostalgije ter dejavne, emancipator-ne nostalgije, ki aktivno sodeluje v sodobnih družbeno-političnih dogajanjih. Pasivna nostalgija je bolj kontemplativna, sentimentalna, zaprta vase, samopomilujoča, »životari na ruševinah, patini časa in zgodovine, v sanjah o drugem prostoru in času« (Ibid.: 41), nima drugih ambicij, kot da pestuje spomine na superiorno preteklost. Podpira širok razpon komercialne nostalgije, kot je celotna industrija spominkov, starin in nostalgičnega turizma. Emancipatorna nostalgija na drugi strani kritizira sedanjost, stopa v bran preteklega, sanja o boljši prihodnosti in si zanjo aktivno prizadeva - seveda na podlagi idealizirane dediščine preteklosti. V resničnem življenju lahko oba tipa zaznam v istem nostalgičnem fenomenu. Ko posamezen stopi v ospredje, ga lahko klasificiram kot bolj pasivnega ali bolj emancipatornega in aktivnega. Obisk enega številnih nostalgičnih dogodkov ali prikazovanje Titove slike na javnem prostoru je lahko hkrati sentimentalno vračanje k tistim čudovitim časom, ali odločno stališče v zdajšnjem političnem položaju. Toda nekatere dejavnosti nostalgikov so brez dvoma zelo politične, kot je predlog zakona za prepoved fašističnih organizacij in simbolov v Bosni. O tej vrsti aktivne in politično angažirane nostalgije bo tekla beseda v tretjem delu članka.
Pasivna nostalgija v Bosni ima veliko značilnosti. Veliko ulic in trgov je ohranilo Titovo ime in imena drugih partizanskih herojev, vojaških enot in žrtev fašizma. Nad Prokoškim jezerom
v bližini Fojnice še vedno stoji velikanski napis Tito, sestavljen iz kamnov.5 Relikte iz nekdanje Jugoslavije v obliki spominkov, priznanj, Titovih fotografij, slik, papirnatih zastav SFRJ lahko vidimo na javnih in zasebnih prostorih po državi, od brivnic do odvetniških pisarn, od mehaničnih delavnic do špecerij, od pisarne v zaporu v zahodni Bosni6 do pisarne Željka Komšica7 (hrvaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine; socialnega demokrata), da ne omenjamo zasebnih domov. Nostalgične elemente lahko opazimo na oblačilih, ki jih nosi pretežno mlajša generacija: na majicah, značkah, našitkih, šalih, kapah itd.
Nostalgija prodaja; tako lahko povzamem komercialno rabo nostalgije - ali celo zlorabo, bi dodali kritiki. Sklicevanje na prejšnje čase je pogosto v oglaševanju in potrošniški kulturi, na primer z imeni, logotipi in dizajnom delavnic in trgovin (avto-pralnica Nostalgija v Lončarih, trgovina Red Star Sport v Brčkem itd.). Nekateri bari in restavracije se imenujejo po Titu: Caffe Tito je eno najbolj priljubljenih zbirališč za mladino v Sarajevu (Velikonja, 2008: 53-54). Vhod v igralnico in gostinski lokal Marshal v Bihacu je okrašen z veliko sliko Tita in pozdravom Dobrodošao, predsedniče! V bližini blagajne, biljardnih miz in druge igralniške opreme je bizarna instalacija, naslovljena Goli otok, po razvpitem jugoslovanskem delovnem taborišču.8 Restavracija Drug Tito v Tuzli je prav tako lepo okrašena, ponuja običajno lokalno hrano, z izjemo po navadi velike porcije čevapčičev, ki se imenuje Partizanka. Obrat s hitro prehrano Marshal v Drvarju in Caffe Maršal v Jajcu so pred kratkim zaprli, medtem ko v smučarskem središču Bjelašnica lahko obiščemo Hotel Maršal. Zanimiva je tudi oprema bara Rijad v Tuzli: čeprav je imenovan po prestolnici Savdske Arabije in poln puščavske motivike (vključno z napol zakritim obrazom čednega arabskega dekleta), lahko opazimo tudi slike Tita v bleščečem okvirju, ki so izobešene v osrednjem delu bara pri blagajni. Nekateri samostojni podjetniki in športni klubi za namene lastnega oglaševanja izdajajo koledarje s slikami Tita. V vseh omenjenih primerih lahko doživimo »zapleteno razmerje žalovanja, potrošništva in mrež ekonomije, ki se spletajo okoli zgodovinskih dogodkov« (Sturken, 2007: 4).
To drži prav tako za replike ali nove izdelke z motivi iz stare Juge, ki se prodajajo v trgovinah s spominki, na bolšjih sejmih, starinarnicah, stojnicah v mestnih središčih in celo na internetu (značke, kipci Tita, zastave, lesorezi, osvežilci zraka za avto, magneti, pepelniki, vžigalice, vžigalniki, obeski za ključe s Titom, celo Jovanko, in jugoslovanskim grbom, mali krožniki, skodelice, blazinice in drugi okraski). Ti predmeti pogosto vključujejo znane Titove citate ali priljubljene izjave drugih ljudi o njem.9
Najpogosteje se ti predmeti prodajajo kot del celotne, popolnoma neselektivne ponudbe: skupaj s slikami znanih nogometašev, popzvezd, turističnih atrakcij, erotičnih ali zabavnih podob, ljudske umetnosti ter celo religioznih in nacional(istič)nih simbolov.10 Nostalgija seveda velikokrat pomaga pri prodaji še česa drugega kot zgolj čaščenja preteklosti. Za primer: na koncu dvostranskega letaka o Titovi jami v Drvarju je oglas za okoliške sadne izdelke, ki so na voljo turistom v tej regiji. Marshal Bar v Drvarju je hkrati igralnica. Ime mednarodne kolesarske dirke v Sarajevu, ki poteka sredi avgusta, Downtown Sarajevo - Das ist Valter citira priljublje-
Nekateri drugi so bili umaknjeni ali spremenjeni, kot tisti nad Mostarjem z obrisom mosta in posvetilom BiH, volimo te namesto Tito, volimo te.
6	Paznika sem prosil za fotografiranje, a iz očitnih razlogov je to v zaporu prepovedano.
7	Glej fotografije na njegovi uradni strani: www.zeljkokomsic.ba/ba/stream. php?kat=133.
8	Ob odprtju leta 2006 so bili natakarji oblečeni v uniforme pionirčkov.
9	Kot so Tovariš Tito, vrni se med nas, ljubijo te Srbi, Hrvati in Muslimani. Kradel si, a tudi z nami delil. Ti novi samo kradejo in nam nič ne dajo, ali Tovariš Tito, vrni se med nas! (Ne, ni ga denarja na svetu.).
10	Izbor slik na steklu pri uličnem prodajalcu v Sarajevu je vključeval simbole Bosne, grba Manchester Uniteda, Barcelone in drugih nogometnih klubov, Ferrarija, in seveda portrete Cheja in Tita.
no partizansko televizijsko serijo iz 70. let Valter brani Sarajevo (eden Titovih psevdonimov je bil tudi Valter).
Nostalgični turizem se počasi razvija na nekaterih pomembnih zgodovinskih mestih, kot so Jajce, Drvar, Jablanica in Bihac, kjer so odprti (ali bodo) prenovljeni muzeji: na razglednicah in vstopnicah so podoba Tita partizana in njegove slavne izjave (kot je Ranjencev ne smemo pustiti!). V zadnjih 17 letih vsi štirje muzeji doživljajo žalostno usodo: bili so opustošeni, izropani, nekateri v prvih mesecih vojne celo požgani. Šele v zadnjih letih so bili prenovljeni in odprti za javnost s pomočjo lokalnih ali državnih oblasti (Jablanica, Bihac), drugi s pomočjo lokalnih entuziastov (Drvar, Jajce), ki so jih podprle antifašistične in nostalgične skupine iz vseh delov nekdanje Jugoslavije in tuje fundacije. Ker je bila večina predmetov ukradenih, imajo muzeji težave z razstavljanjem originalnih primerkov. Obiskovalci so, kot pravijo kuratorji, večinoma slovenski turisti, bosanski izseljenci in okoliški prebivalci. Razstave muzeja v Jablanici vključujejo bitko na Neretvi, rekonstrukcijo kmečke hiše in razstavo o nedavni vojni. Muzej v Jajcu o II. zasedanju Avnoja so rekonstruirali štirje entuziasti različnih narodnosti11 brez vsakršne institucionalne podpore, s svojim delom in donacijami iz vseh delov nekdanje Jugoslavije (predvsem iz Slovenije). Uspelo jim je in muzej so znova odprli leta 2008, ob 65. obletnici II. zasedanja. Njihov cilj je poustvariti dejansko stanje, v nasprotju s podobnimi muzeji v Kozari in Jablanici, kjer je bila partizanska dediščina povezana - z dodanimi deli razstav - z zadnjo vojno v letih 1992-1995, ki podpira posamezno stran (srbsko ali bošnjaško-hrvaško).12 Na dvorišču pred muzejem se danes srečujejo lokalni titoisti. Spominski muzej v Drvarju se imenuje 25. maj 1944, ponovno je bil odprt maja 2008, prav tako ob 65. obletnici Avnoja s pomočjo (večinoma tujih) donacij.13 Muzej v Bihacu o I. zasedanju Avnoja se gradi in bo odprt kmalu. Za razumevanje tovrstnih fenomenov se je Frederic Jameson skliceval na Ernsta Blocha, ki »nas je že opomnil, da je industrija turizma tudi že slutnja Utopije« (Jameson, 2005: 252).
Toda po mojem mnenju so najpomembnejše nostalgične reference na socialistične čase v mentaliteti, popularnih prepričanjih in notranji ureditvi hiš. Veliko gospodinjstev ima sliko Tita ali drug relikt iz tistih časov na vidnem mestu v domovih ali vrtovih. Sklicevanje na Jugoslavijo in Tita je pogosto v frazah in vsakdanji komunikaciji, kot Pri Titu! (»Tita mi!«), On je car! (»On je Tito!«), obnaša se kot pokojni Tito (»k'o rehmetli Tito!«),14 ali celo v šalah, ki poveličujejo njegovo dobo in vlogo.15 V grafitih nastopa kot sinonim za osvoboditelja, (recimo Sefer je bosanski Tito - BPS SH).16 Na dan njegove smrti je samooklicana raja objavila časopisne osmrtnice z njegovo fotografijo, zahvalami in izjavami, kot je Še vedno si naš Predsednik!.
Nostalgični kraji pri obiskovalcih sprožajo izražanje njihovih občutkov do preteklosti. Nekateri vgravirajo svoja imena v spomenike, recimo Džana - Titov pionir v novo kočo Titove jame v Drvarju. Zelo zanimive so v tem pogledu knjige obiskovalcev, v katerih so na eni strani zapisane letargične sanjarije o tem, kako je vse bilo popolno,17 in na drugi kritike današnjega
Na začetku vojne je eden izmed njih, da bi jih rešil, zakopal nekaj predmetov na vrtu; nekaj drugih so rešili frančiškani iz bližnjega samostana.
12Intervju s članom Društva JBT iz Jajca in muzejskim kuratorjem, 21. avgust 2009.
13	Koče v Titovi jami so bile požgane in dve tretjini predmetov ukradenih. Nekatere so pozneje zasledili celo v Kanadi, na internetni strani trgovine z antikvitetami. Intervju s kuratorjem, 22. avgust 2009.
14	Kot pravijo tudi tisti, ki ga sovražijo: Jebo te Tito! ali Jebem ti Tita!
15	Kot je Tovariš Tito, zašli smo s tvoje poti in zdaj nas vsi zafrkavajo!.
16	Sefer Halilovic je bil med zadnjo vojno med poveljniki federalne vojske, po njej pa je ustanovil stranko BPS (Bosansko-hercegovačka patriotska stranka BPS-Sefer Halilovic).
17	Tu je nekaj primerov. V muzeju v Jablanici: Poljub Titu, radi te imamo... Za vedno v naših srcih. (9. junij 2009); v muzeju v Drvarju: Nihče nam ne more vzeti naših spominov (21. junij 2009) in Na dolga leta, Tito! (19. avgust 2009); v muzeju v Jajcu: Lepo je bilo, ko smo bili tvoji pionirji. (7. avgust 2009), Živimo v upanju, da se bo nekoč rodil tvoj naslednik, dovolj dober, da bo hodil po tvojih poteh. Tito, radi te imamo. (23. julij 2009), in Če bi se le bratstvo in enotnost lahko vrnila (27. julij 2009).
Spet nekaj primerov. V muzeju v Jajcu beremo: Zakaj si odšel, Tito? Bilo bi, kot je bilo. (19. avgust 2009), Naredimo spet tako kot je bilo v Titovi Jugoslaviji, da bo vse kot je bilo nekoč. Na dolga leta, SFRJ! (29. november 2008), Neomajni na Titovi poti smo bliže uresničitvi naše levičarske zamisli o ureditvi države in družbe kot celote (30. november 2008), Le pojdite naprej, socializem se bo vrnil! (25. julij 2009) in Na starih poteh Avnoja do novih integracij! (2. avgust 2009); v muzeju v Jablanici Bili smo in smo za Bosno (14. avgust 2009), Nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo v BiH. Zato smo pripeljali najina sinova Mahirja (14 let) in Vedada (7 let), da bosta lahko tudi onadva pokazala to svojim otrokom. (5. avgust 2009); v muzeju v Drvarju Ne smemo pozabiti! (18. avgust 2009) in Hvala za vašo pomoč pri ohranjanju zgodovine. (15. avgust 2009).
19	Naletel sem na zgolj eno empirično študijo gimnazijcev iz Republike srbske, ki je pokazala, da med današnjimi in preteklimi političnimi osebnostmi najbolj spoštujejo Tita (5,6 %) - a takoj za njim najdemo Radovana Karadžica in Dražo Mihajlovica (3,3 in 2,4 %). Tita spoštujejo bolj otroci iz mešanih zakonov (13,9 %) kot otroci staršev iste narodnosti (4,5 %). Glej Čekrlija, Borde, Turjačanin, Vladimir in Puhalo, Srdan (2004): Društvene orijentacije mladih. Banja Luka: NIBPNP, predvsem 49-51.
20	Slavko Bukic iz Travnika, intervju 8. septembra 2009.
21	Podobno je v Medugorju, kjer najbolj predani verniki vzamejo domov kamne s »svetega« griča.
22	Intervju, 16. avgust 2009.
položaja in pozivi k politični spremembi - na podlagi jugoslovanske izkušnje, seveda.18 V Bosni in Hercegovini žal ni raziskav javnega mnenja (kot na Hrvaškem in v Sloveniji), ki bi ugotavljale, kako ljudje danes vrednotijo tiste čase, Tita, socializem itd.19
Oboževanje Tita lahko razumem kot popularno religioznost, ki mu pripisuje mitološke poteze in ga upodablja v nadnaravnem okviru. Tito, državljan sveta, je prišel iz pripovedke, živel z nami v blaginji, potem pa se vrnil nazaj v pripovedko, je pojasnil predsednik enega izmed društev JBT.20 Med mojim obiskom enega teh društev je članica, gospa pri sedemdesetih, ljubkovala Titov kip in ponavljala: Naš dragi Tito, naš ljubljeni Tito... Med terenskim delom na enem izmed nostalgičnih krajev sem opazil, kako je mladenič zgodnjih dvajsetih iz družine bosanskih izseljencev, ki je prišla obiskat svoj nekdanji dom, izbral štiri kamne, za vsakega člana družine po enega, in jih odnesel v avto (skupaj z ducatom drugih spomenikov, ki so jih kupili).21 V tradicionalno levičarski vasi v vzhodni Bosni je tamkajšnji titoist obnovil in postavil velikanski kovinski doprsni kip Tita na svoj vrt poleg lokalne ceste, ki vodi na pokopališče. Veliko mimoidočih položi tja rože, molijo in prekrižajo se, preden nadaljujejo svojo pot, da bi obiskali preminule sorodnike. Kuratorka muzeja v Jablanici mi je povedala, da se je velikokrat zgodilo, da se je avtobus katoliških romarjev na poti iz oziroma v Medugorje ustavil tam, nekateri so obiskali muzej, ženske so gledale veliko sliko Tita, se prekrižale in jokale.22
Večino teh značilnosti pasivne nostalgije ali z besedami Andreasa Huyssena »nostalgije obupa« (Huyssen, 1995: 47) lahko opazimo tudi v drugih delih nekdanje Jugoslavije. To je oblika fascinacije s preteklostjo, ki se ne more več vrniti: je retrospektivna, regresivna in eskapistična ne glede na raven (individualna - kolektivna), cilj (instrumentalni - neinstrumentalni), ali način pojavljanja (mimetičen - satiričen). Kot taka nima nikakršne ambicije, da bi se soočila s trenutnim položajem ali ga celo premagala.
Emancipatorna jugonostalgija v Bosni in Hercegovini
Če obstaja nebo, je On šel tja,
da bi nam prinesel zvezde. Tu ljudje čakajo Nanj, zbrani okoli časa, ki spominja Nanj.
23 Kot so www.drustvojbtsa.co.ba, bogumilbe.blogspot.com/2008/01/dru-
Sonce vzhaja in pravi,	stvo-josip-broz-tito-zenica.html in www.
da je Njega srečalo na poti	i o i ac.org.
skozi veke vekov,	24 Kot je datum 29. 11. 2006 z rde-
tu z nami čaka Nanjčo zvezdo in PriPisom Smrt faš¡zmu,
šteje leta in dneve,	svoboda narodu JNA z rdečo zvezdo in
,	, „	obkroženo črko A (torej, ironična aluzija
ki bodo prišli nekoč.	,. . . .. '
r	na punk), potem Mi vsi smo Tito, Tito
Citat iz pesmi Buduca doba beograjskega pesnika	Partija itd. Tito je tudi glavni lik »grafitar-
Velimirja Miloševica, zapisan na članski izkaznici	skih bitk« med njegovimi Privrženci in na-
t^ Trm n ii-	sprotniki: v Mostarju je nekdo k rdečemu
Društva )B1 v Banjaluki.	-,-• j j , » •
grafitu Tito dodal s črno je gej. Pogosto je
njegovo ime, napisano z rdečo, prečrtano
Pasivna nostalgija je fatalistična, brezperspektivna, melanho- s črno barvo.
lična, celo melodramatična, medtem ko so glavne značilnosti 25,,	. . .
'	'	^	Udeležil sem se tega dvodnevne-
emancipatorne nostalgije družbena kritika, obramba preteklosti, ga dogodka, na katerem se je zbralo
odprtost zunanjemu svetu (nagovarja tudi širšo javnost, ne samo okoli 5000 ljudi (prvi dan). Slavnostno
nostalgikov) in politično delovanje. Na kratko: emancipatorna zborovanje v kulturnem domu je bi|o
nostalgija je perspektivna, gleda naprej v boljšo prihodnost, ki je sesetavljeno iz umetniških nastopov in ii.	. .. 1 vv	11 ■	govorov predstavnikov iz vseh šestih
navdahn)ena z vizi1o bol)še preteklosti.	republik, vsak od njih je bil bučno po-
Emancipatorna nostalgija se odvija v veliko aktivnostih, v delo- zdravljen. Začelo se je z bosansko himno,
vanju različnih skupin in ob različnih priložnostih. Začel bom s	Internacionalo in nastopom slovenskega
spletno stranjo in virtualno Republiko Titoslavijo (www.titoslavija.	imitatorja Tita, Iva Godniča. Njegov
com), ki jo je 25. maja 2005 postavila v Sarajevu ena številnih gov°n v katerem je slavi[ partizansko
osvoboditev in socialistična desetletja,
protivladnih organizacij Mirovna akcija humanlsta, ki se zavzema je vključeval tudi Titove besede izpred
za ponovno uvedbo idej in vizij, za katere se je boril tovariš Tito. 65 let. Večkrat je bil prekinjen z aplavzi
V treh letih obstoja je ta država uvedla ustavo, himno (Druže Tito, in vzkliki iz občinstva Živel tovariš Tito.
mi ti se kunemo, seveda), zastavo, državljanstvo in potni list, njena Slogan, ki je bil večkrat ponovljen, je bil , 1 ■	■	-i ■ -i j v i-	r-\ v. Tt|T ■ ■ seveda Smrt fašizmu, svoboda narodu,
prestolnica pa je v srcih njenih državljanov. Društva IBT imajo . •,.•,.,
v a- ■ i* 4. ■ 23 4 1 •• ■	J- u -i u ■ vedno mu je sledil dolg aplavz.
tudi svoje spletne strani,23 nostalgijo je opaziti tudi v urbani kulturi:
grafiti in podobe street-art nagovarjajo mimoidoče s številnih zidov in javnih objektov v Bosni in Hercegovini.24 Cestni znaki, ki izražajo dobrodošlico obiskovalcem entitet, so še zlasti tarča napisov, recimo Živel Tito! ali samo Tito.
Zadnja leta postajajo proslave ob pomembnih dogodkih iz obdobja II. svetovne vojne v Bosni večje in bolje organizirane, na njih se zbirajo udeleženci - aktivni ali pasivni - iz nekdanje Jugoslavije in od drugod. Obletnice v Jajcu, Mrkonjic Gradu, Kozari, Tjentištu, Bihacu, Jablanici in Drvarju spominjajo na tiste iz starih časov s partizanskimi in socialističnimi zastavami, simboli, uniformami, pesmimi, plesi (kozaračko kolo, seveda) in govori. Jajce je 29. novembra 2008 postalo prestolnica SFRJ z delegacijami in obiskovalci iz vseh šestih republik. Na programu 65. obletnice, naslovljene Dani Avnoja, je bilo odprtje muzeja, polaganje vencev in rož na partizanske spomenike, in glavni dogodek v kulturnem domu.25 Državne in lokalne oblasti, v katerih prevladujejo nacionalistične stranke, večino teh proslav spregledajo. Edini funkcionar, ki si je »upal« priti v Jajce, je bil Željko Komšic, za kar je bil nagrajen z bučnim aplavzom. Na nekaterih od teh proslav so člani Društev JBT nosili rdeče majice s Titovo sliko, sprevod pa je z zastavami in insignijami korakal skozi bližnje mesto (ob eni od teh priložnosti, julija 2009, smo naredili Travnik rdeč!, je ponosno povedal eden izmed organizatorjev).
V Rusiji je nostalgija za močjo, velikostjo in napredkom ZSSR del politične platforme sovjetskih (in celo nacionalističnih, velikoruskih) nostalgikov, medtem ko v Makedoniji obstaja politična stranka Zavezništvo Titovih levih sil s približno 3500 člani.
27	Dvaintrideset v Republiki srbski in dvajset v federaciji (od teh jih je celo devet v tuzlanskem kantonu). Številna in dejavna so društva tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, v preostalih republikah nekdanje Jugoslavije pa je le nekaj društev, ki niso združena v eni organizaciji. Visoki funkcionar enega teh združenj, bosanski Srb, mi je dejal, da načrtujejo »prečkati reko Drino«, kar pomeni opogumljati in podpirati formiranje teh skupin v Srbiji. Vztraja, da se morajo s srbskim nacionalizmom soočiti Srbi sami in ne zunanji kritiki.
28	Največje je društvo v Travniku z 2430 rednimi člani, v Sarajevi 2000, v Tuzli 1748, v Bihacu 1000, v Banjaluki 613,
v Jajcu 350 in v Mostarju 250. Večina je bila vzpostavljenih na začetku prejšnjega desetletja, navadno 4. ali 25. maja ali 25. novembra: leta 2002 v Tuzli, Jajcu in Mostarju, leta 2003 v Sarajevu in Travniku, leta 2004 v Banjaluki, leta 2005 v Bihacu, leta 2009 v Bosanski Krupi itd. Njihova generacijska struktura se razlikuje: v nekaterih prevladujejo starejše generacije (60 let in več), kot v Tuzli, Jajcu in Mostarju, medtem ko je v nekaterih drugih veliko mladih ljudi (starih manj kot 30 let), kot v Travniku, kjer je takih 60 odstotkov, a večinoma je starostna struktura uravnotežena (ena tretjina mlajše generacije, ena srednjih let in ena starejših). Po besedah predsednika zveze je 40 odstotkov članov starih manj kot 30 let. V večini Društev JBT je več moških kot žensk, narodnostna struktura pa približno sovpada z narodnostno strukturo lokalnega predela. Tudi njihova družbena provenienca je zelo različna: izhajajo skoraj iz vseh družbenih razredov in poklicnih skupin (upokojenci, študenti, intelektualci, brezposelni in delavci), na splošno pa jih je več iz nižjih razredov. Njihova politična usmeritev je na drugi strani precej homogena: nagibajo se v levo in večinoma volijo socialne demokrate. Nekateri funkcionarji Društev JBT so tudi lokalni voditelji te stranke. Večine
Nostalgija je lahko tudi neposredno in eksplicitno organizirana.26 Dvainštirideset Društev JBT iz Bosne in Hercegovine je od leta 2003 združenih v zvezo, ki ima skupaj približno 20.000 članov in še veliko več simpatizerjev, ki se jim pridružijo pri različnih dejavnostih.27 Vodil sem strukturirane intervjuje s predsedniki in funkcionarji največjih in najdejavnejših društev, ter s predsednikom zveze.28 Večina je dobro organiziranih in struktu-riranih, z različnimi komisijami, nadzornimi odbori, predsedniki, finančnimi načrti in razdelanimi programi dejavnosti (z uspehi in neuspehi); nekatera imajo spletne strani, različne komisije (za zgodovino in resnico, za informacije in mednarodno sodelovanje, za oglaševanje, potovanja in družabne dejavnosti, za mladino in šport, kulturo in umetnost, itd.), zbore, glasbene in gledališke skupine itd. Zbirajo knjige, dokumente, predmete in starine iz socialističnih časov, ki bi sicer bile zavržene.29 Njihove pisarne in prostori, ki so bogato okrašeni s socialističnim dekorjem, simboli in zastavami, so pogosto tudi prostori za neuradna srečanja.
Na prvi strani njihove članske izkaznice sta Titov portret in napis društva JBT ter nekaj citatov (navadno v latinici in cirilici) slavnih Titovih izjav, kot je Pazite na bratstvo in enotnost kot na punčico svojega očesa ali Največji nevarnosti za Bosno in Hercegovino sta nacionalizem in neofašizem. Ukvarjajo se tudi z izdajanjem koledarjev različnih velikosti, značk, šalov, plakatov in drugega propagandnega gradiva. Vsako društvo JBT organizira tudi dogodke v slavo partizanske in socialistične preteklosti, ki vključujejo kulturne programe, športne dogodke in seveda zabave. Ko je kakšne partizanske spomenike treba obnoviti ali očistiti, celo ko je treba kakšnemu staremu kmetu pomagati na polju, podobno kot v socialističnih časih organizirajo delovne brigade.
Tesno sodelujejo in se srečujejo s podobnimi skupinami iz BiH in od drugod (večinoma s Slovenci in Hrvati), načrtujejo podružnice v diaspori (natančneje na Švedskem in Norveškem). V Bosni in Hercegovini društva JBT sodelujejo z nekaterimi drugimi organizacijami in skupinami ter samo z eno politično stranko, s socialnimi demokrati, čeprav zavračajo, da bi bili njihov podaljšek. Z besedami nekega funkcionarja je na lokalni ravni njihov naravni zaveznik Združenje antifašistov in borcev Narodnoosvobodilne vojne, čeprav je to na državni ravni razdeljeno na dve zvezi, eno za Republiko srbsko in drugo za Federacijo (kar člani društev JBT ne odobravajo, ker menijo, da se je njihov največji sovražnik - nacionalizem - naselil tudi med partizanske veterane). Tretja organizacija, s katero tesno sodelujejo, je Liga antifašistov Jugovzhodne Evrope, ki so jo ustanovila Društva JBT iz Bihaca, Jajca in Banjaluke. Sodelujejo tudi z
članov ne zanima parlamentarna politika in sploh ne volijo. Tretja skupina so
, ..-,.. , .	.............. člani - kot jih imenujejo - »narodnostnih
nekaterimi drugimi nevladnimi organizaci,ami in organizaci|ami, strank«, a zaradi očitnih razlogov se ne ki se zavzemajo za strpnost in odprto družbo (kot je sarajevsko želijo izpostavljati. Čeprav jih vprašajo po Združenje neodvisnih intelektualcev KRUG 99).	verski pripadnosti, so mi funkcionarji za-
trjevali, da imajo člane, ki so tradicionalni verniki (in ne novi konvertiti, »verniki na baterije«, kot se norčujejo iz njih, ali
Prihodnost-ki-naj-pride	»lubenice« med Bošnjaki, ki imajo zdaj
namesto preteklosti-kot-je-bila
zeleno lupino in rdečo sredico...). Na primer frančiškan Marko Oršolic, ugleden
zagovornik tolerance v Bosni in direktor Vrnimo se k ZAVNOBiH in AVNOJ za boljšo prihodnost.	,	... .. .. . . . . .
'	' r	Mednarodnega multireligijskega interkul-
Vpis v knjigo obiskovalcev; Jajce, 29. november 2008	turnega centra »Zajedno« iz Sarajeva, je
član sarajevskega Društva JBT. Dodamo
Ugotovitve moje raziskave bodo razočarale tiste, za katere je lahko še en zanimiv podatek: v veliko pri-
nostalgija nekakšen retrogradni sentiment in inertna strategija merih je predsednik ali visoki funkcionar
ljudi, ki se pred nepravično sedanjostjo raje zatekajo v preteklost. Društev JBT druge narodnosti kot večina
lokalnih prebivalcev.
V resnici velja ravno nasprotno, ker poleg pasivnega dela nostal-	r
gije obstaja še njen aktivni del - tj. emancipatorna in angažirana 29 Med obiskom v sarajevskem Društvu
nostalgija, ki se razvija v vsaj štiri medsebojno povezane smeri:	JBT sem našel tri člane pri razvrščanju in
, v1 , .,., , ,	, ii ,■ i , ,	■	,	označevanju knjig za njihovo knjižnico.
družbeno kritiko, obrambo preteklosti, odprtost zunanjemu svetu
in neposredno politično delovanje.	30 Ponovno se vrnimo k utopičnemu
ozadju nostalgije, z Jamesonovimi bese-Prvič; nostalgija je po definiciji binarni diskurz: manjvredna . ' -	•»,• . ,,
......... .,	. .	.	dami: »S težavo smo prišli do sklepa, da
sedanjost je kritizirana skozi °ptik° romantizirane preteklosti.30 je bila vsa dozdevna Utopična vsebina Jugonostalgija v Bosni, organizirana ali ne, vključuje ostro druž- ideološka in da je prava funkcija njenih beno kritiko, ki meri na nacionalistično politiko in vladajoče elite tematik v kritični negativnosti, tj. v (tri sestre31 so združene v skupnem prizadevanju, da bi nahuj- funkciji demistifikacije njenih pendantov« skale vsak narod proti drugim in nazadnje so prevarale vse, kot (Jamesor1, 2005: 211). je stvari opisal neki intervjuvanec), etnično čiščenje, kruti kapi- Tj. nacionalistične stranke. talizem in krajo nekoč kolektivne družbene lastnine, družbeno nepravičnost, diskriminacijo, brezposelnost, klerikalizacijo družbe, povečanje kriminalitete, nemožnost potovanja v tujino, ignoranco mednarodne skupnosti itd. Bosna je polna primerov nostalgično utemeljene kritike.
Javni dogodki, konference in okrogle mize v organizaciji društev JBT nikakor niso nostal-gični na sentimentalen, samopomilujoč način, ki morbidno uživa v spominih na izgubljeni jugoslovanski raj. Ravno nasprotno: polni so družbene kritike, posebno kritike etnonacionalnih elit, vojnih dobičkarjev in kriminalcev, religioznih skrajnežev in tujih iredentistov. Prepričani so, da antifašisti morajo postati povezovalni člen bosanske družbe, vztrajajo, da se morajo združiti antifašisti vseh držav, ker fašizem ni premagan - prepoznajmo ga in borimo se proti njemu! (Društvo J. B. Tito, 2006: 17 in 30), zagovarjajo vračanje antifašističnih vrednot in politik v njihovo državo. Bosanske antifašistične in partizanske organizacije izdajajo tudi revijo Glas antifašistov, ki obravnava vsakdanje teme delavskega in partizanskega boja, se spominja pomembnih obletnic, pretežno pa se usmerja na sedanjost in prihodnost, odpira bistvena vprašanja sodobne bosanske družbe in kritizira vladajoče elite ter vlogo, ki jo ima »mednarodna skupnost«. Uvodnik poletne izdaje iz leta 2009 je zatrdil: Nimamo izbire: fašizem ali Evropa?
Po vrsti brutalnih umorov in drugih kriminalnih dejavnosti v Sarajevu poleti leta 2009 so protestniki spontano nosili slike Tita, vzklikali in nosili table z napisi: Tito se ni skrival pred ljudstvom!, kot so to storili takrat nekateri visoki policijski in politični funkcionarji. V večini
javnih protestov in stavk v Mostarju so se v govorih in izjavah za javnost ljudje sklicevali na Titove čase, ko je bilo bolje.32 Vendar moramo poudariti, da je bilo veliko jugonostalgikov, s katerimi sem govoril, kritičnih tudi do socialistične Jugoslavije. Povedali so mi, da je po njihovem mnenju bila njena nesposobnost, da bi preoblikovala enostrankarski sistem v večstrankarski parlamentarizem, eden njenih največjih neuspehov.
Drugič; čeprav tisti časi niso bili popolni, so bili veliko boljši, kot so sedanji, mi je zatrdil eden najbolj dejavnih članov sarajevskega društva JBT in tako povzel mnenje številnih Bosancev.33 Jugonostalgija brani preteklost: njeni pripadniki poveličujejo superiorne jugoslovanske čase in jih poskušajo braniti pred novimi ideologijami in njenimi protagonisti (pred starimi nacionalisti, poraženimi v II. svetovni vojni, a večinoma pred tranzicijskimi in vojnimi dobičkarji - torej novimi elitami, ki se počutijo ogrožene s strani socialističnih načel).34 Opozarjajo na jugoslovanski antifašizem, socialno in zdravstveno zavarovanje, ekonomsko blaginjo, medetnično sobivanje, svobodo, toleranco, kozmopolitizem in na moč ter ugled države v svetu (z rdečim potnim listom smo lahko potovali kamorkoli, jih je veliko poudarilo).
Kot v nekaterih drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah ali celo na internetu, Tito nastopa na nekaterih sarkastičnih tiralicah - na plakatih, letakih in majicah - za vse njegove zločine, ker je za petdeset let najstrože prepovedal vojno, lakoto, revščino in šovinizem in ker je osvobodil državo pred fašisti in kolaboranti, zgradil skupnost narodov, zaupal mladim ljudem, podpiral resnično demokracijo, poskrbel za socialno in zdravstveno zavarovanje in brezplačno šolanje, zgradil tovarne, domove, inštitute, ceste in drugo infrastrukturo itd. Navadno so te tiralice anonimne: torej nihče ne ve, kdo je njihov avtor.
Nekatere šole, odvisno od lokalnih entuziastov, prenašajo spomine na veličastno jugoslovansko preteklost na mlajše generacije: v osnovni šoli v Drvarju učenci rišejo slike slavnih bitk, v Banjaluki je v ozadju fotografij dijakov ključavničarske šole Tito itd.
Različne organizacije (večinoma društva JBT in antifašistični veterani) redno praznujejo obletnice pomembnih dogodkov, povezanih s partizanskim bojem, Titom in socialistično epoho z manifestacijami, proslavami, komemoracijami, izleti po ali zunaj Bosne, ki se jih udeležujejo kolektivno ali individualno. Zelo pogosto je antifašistični boj iz II. svetovne vojne simbolično povezan z najbolj nedavno med vojnami: veliko njihovih seminarjev in srečanj se konča s polaganjem cvetja k spomenikom iz vojne v letih 1992-1995.
V zadnjih dveh desetletjih je bilo veliko spomenikov socialističnega režima uničenih, oskrunjenih z nacionalističnimi ali fašističnimi simboli ali preprosto odstranjenih. Nostalgiki obnavljajo in ohranjajo spomeniške lokacije posamezno ali kolektivno, ali celo postavljajo nove. Za primer: livarna v vzhodni Bosni - prosili so me, naj ne razkrijem, katera - je leta 2007 naredila dva težka doprsna kipa Tita (vsak tehta več kot 300 kilogramov); enega je postavila v Živinicah na mesto, kjer je stal uničeni kip, drugega pa na popolnoma novo lokacijo v Gračanici. Podarili so ju lokalnim antifašističnim, partizanskim organizacijam in društvom JBT. Poskus, da bi preimenovali glavno sarajevsko ulico, Ulico Maršala Tita v Ulico Alije Izetbegovica, je naletel na javno nasprotovanje: lokalna društva JBT so se v kampanji pridružila socialnim demokratom in zbrala 24.000 podpisov za ohranitev imena. V drugih mestih so bile pobude, da bi nedavno preimenovanim ulicam vrnili socialistična imena.
Tajnik mostarskega Društva JBT Goran Janjic v intervjuju, 15. avgust 2009.
33	Radmila Kapetanovic, tehnična tajnica v intervjuju, 17. avgust 2009.
34	Posebno ostri so pri obsodbah tistih, ki so v njihovih očeh »izdali« socializem, Tita in Jugoslavijo: novi oportunisti in kon-vertiti, od oficirjev JLA do funkcionarjev zveze komunistov, ki so postali nacionalisti. Kot pravi eden od intervjuvancev, je med današnjimi voditelji nacionalističnih strank 70 odstotkov nekdanjih komunistov. Problem zveze komunistov je bil po njegovem ta, da je imela preveč članov in premalo komunistov.
35 Glej na primer Program dejavnosti Društva JBT za leto 2009, sprejet na
Obramba preteklosti gre z roko v roki z upi za prihodnost. zasedanju 9 februarja 2009
To je razvidno iz programa Društva JBT v Banjaluki, ki ima tri 36 Promocija antologije je vedno 4. maja
cilje: obramba zgodovinske resnice, spoštovanje Titove osebno- naslednje let° na dan Titove smrti ob
sti in njegovega dela in prispevati pomemben delež k ponovni njegovem spomeniku pospremljena s
spominsko slovesnostjo in kulturnim pro-
gradn)i mostov pri)atel)stva med skupnostmi naših narodov in gramom; na zadnji se je zbralo približno
nacionalnosti.35	1500 ljudi.
Torej tretjič; eden izmed ciljev teh nostalgičnih skupin in 37 „
Po navedbi vseh njegovih zaslug in
organizacij v Bosni je ostati odprt zunanjemu svetu. Organizirajo predanosti ljudi njemu je zapisano z
različne javne dogodke. Poleg proslav so najbolj obiskane velikimi črkami: Na kratko, Tito je bil
razstave v povezavi s tistimi časi, kot je razstava Tito v Bosni vse, vse lepo in dobro, kar smo imeli in
in Hercegovini (Sarajevo, 2008), Tito v umetniških delih	karsmo izgubili Po njegovi smrti« (glej
,,,».. . m., /1 o	->nnr\ \r- t-i ■ i ■ i ■	brošuro Kdo je Tito? - Z ilustracijami,47).
in Voščilnice Titu (obe v Sarajevu, 2005), Vsi Titovi obiski
Banjaluke med letoma 1945 in 1978 (Banjaluka, 2006). Potekajo	38 Predstavljeno je bi|o tudi žalostno
še simpoziji, okrogle mize in javne razprave na različne teme, de1jstvo- obstaja vueč kot 40 šoL ki so »dve
, . .. . , ^	..	šoli pod eno streho«, torej segregirane
potem v antologijah objavijo prispevke. Eno najdejavnejših šole
društev JBT - v Tuzli, prireja skupaj z okoliškimi partizanskimi	39
,	1	j 1 i -i Kot so »svoboda, demokracija, huma-
veterani tovrstne razprave vsakega 25. novembra, na dan, ko bila	. ,	.., , .. ,
, ..	,	nizem, strpnost, solidarnost, ljubezen in
je leta 1943 v Mrkonjic Gradu vzpostavljena sodobna bosanska odgovornost« (Društvo J. B. Tito, 2009: državnost.36 Vsako leto razpravljajo o novi temi: zasedanje leta 13). 2005 je potekalo pod naslovom Fašizem - grožnja včeraj, danes, jutri (s približno 150 sodelujočimi), leta 2008 pa pod naslovom
Izobraževanje mladih v antifašizmu. Za leto 2009 je bila izbrana tema Neofašizem - nevarnost za kulturo. Njihovi sarajevski tovariši tudi prirejajo okrogle mize in izdajajo antologije, kot sta Tito in Bosna in Hercegovina na temo ekstremizma v državi ter Zgodovinski Ne Stalinu. Druga društva JBT, kot je tisto v Banjaluki, izdajajo kratke brošure, ki slavijo socialistično preteklost, recimo Kdo je Tito? - Z ilustracijami (2008) in s podnaslovom Da se mladi naučijo in da starejši ne pozabijo.37 Tudi oni prirejajo konference in izdajajo antologije, recimo leta 2009 Antifašistične in napredne tradicije Bosanske Krajine. Namen tovrstnih dogodkov in publikacij je, kot je povzeto v zaključku ene izmed brošur, podpirati antifašistična prizadevanja v boju proti nacifašizmu (Društvo J. B. Tito, 2006: 92). Dvorane, kjer potekajo ti dogodki, so okrašene s fotografijami Tita, nagovori občinstva se seveda začnejo s Tovariši,...
Društva JBT namenjajo posebno pozornost mladim in njihovi izobrazbi v skladu s Titovimi vrednotami, ki so vrednote antifašizma, družbene pravičnosti, bratstva in sožitja. To je bila tudi tema enega izmed simpozijev v Tuzli in publikacij. Tuzlansko Društvo JBT je nanj povabilo ravnatelje osnovnih in srednjih šol, dekane fakultet, predstavnike ministrstev, a le en ravnatelj osnovne šole se ga je udeležil (Društvo J. B. Tito, 2009: 7).38 Njihova ambicija je jasna: da bi antifašistične vsebine in vrednote39 ter tradicija bosanskega antifašizma bili vključeni v šolske kurikulume na vseh ravneh (Društvo J. B. Tito, 2009: 11). Tuzlansko Društvo JBT ima tudi podmladek, imenovan Mladi antifašisti Tuzle.
In četrtič; jugonostalgija na individualni ali kolektivni ravni, najsi bo organizirana ali ne, lahko preraste tudi v politično delovanje. V Bosni je veliko primerov, ki nakazujejo njene politične potenciale, njeno ponovno graditev porušenih mostov, kot so se pogosto izrazili člani društev JBT. Novembra 2004 je sarajevsko Društvo JBT pozvalo predsedstvo Bosne in Hercegovine k umiku odločitve o sodelovanju deminerjev na misiji v Iraku, da ne bi ogrozili njihovih življenj. Pred volitvami so spodbujali volilne upravičence, naj se udeležijo volitev. Med volilno kampanjo so se soci-
alni demokrati pogosto simbolično sklicevali na socialistične čase (na primer s predvajanjem socialističnih jugoslovanskih koračnic in proletarskih pesmi na zborovanjih in ob drugih priložnostih). Društva JBT so se pridružila pri obsodbi napovedanega koncerta hrvaškega neoustaškega rokerja Marka Perkovica Thompsona v Bosni. Januarja 2009 se je Društvo JBT iz Goražd pridružilo drugim organizacijam pri lokalnih protestih proti izraelskemu napadu na Gazo. Velikokrat se društva JBT pridružijo različnim humanitarnim akcijam.
Kot goreči nasprotniki neofašističnih organizacij in skupin v Bosni in Hercegovini40 so se pridružili antifašističnim in partizanskim organizacijam in sedmim drugim nevladnim organizacijam in leta 2008 so po treh letih priprav po uradni poti predlagali zakon o prepovedi dejavnosti fašističnih in neofašističnih organizacij in rabe njihovih simbolov. Pozivi in argumenti v prid temu zakonu so bili večkrat poudarjeni tudi na njihovih srečanjih in okroglih mizah. Zakon vendarle ni bil sprejet, ker so se nacionalistične stranke ustrašile, da bi izgubile podporo svojih še bolj nacionalističnih privržencev in zaveznikov.41 Poleti leta 2009 je še antifašistična skupina z imenom Front zbrala več kot 50.000 podpisov za peticijo za prepoved Cetniškega gibanja Ravna Gora (15.000 podpisnikov je bilo iz Republike srbske).42
Iz intervjujev in pogovorov, ki sem jih imel, ter iz analize nostalgičnih besedil in vizualnega gradiva sklepam, da emancipatorni, racionalni, na prihodnost osredinjeni, kritični pogledi in stališča prevladujejo nad pasivnimi, emocionalnimi in na preteklost osredinjenimi pogledi. Z besedami predsednika tuzlanskega Društva JBT: Popolnoma nam je jasno, da se socialistični politični sistem ne more vrniti, kot tudi ne Jugoslavija, Tito, ali odnosi, ki smo jih imeli takrat -želimo samo, da bi naša vlada in družba kot celota spoznali, da bi se lahko določene stvari storilo bolje.43 Katere so bile te stvari, ki so bile izjemno dobro rešene, je jasno: socialno in zdravstveno zavarovanje, varnost, blaginja, kultura sožitja, medsebojno zaupanje in spoštovanje. Tajnik bihaškega Društva JBT je odločen, ko gre za cilje njihovega delovanja: premagati vse nacionalne ovire, ki so glavne pri podpiranju vladajočih nacionalističnih strank.44 Razpravljavec na eni okroglih miz, ki jih je organiziralo društvo JBT, je predlagal, kaj bi moralo biti storjeno v Bosni: normalno delujoča država, učinkovita vlada, reforma policije, zaprtje vojnih kriminalcev, preoblikovanje nacionalne televizije (Društvo J. B. Tito, 2006: 55, tudi 87). Predsednik Društva JBT iz Travnika je prepričan o njihovem cilju: združena Bosna in Hercegovina po jugoslovanskem vzorcu: njena integracija v Evropo ter močna, industrijska in blaginjska država.45
Predsednik sarajevskega Društva JBT, visoki funkcionar na ministrstvu za zunanje zadeve, v sredini tridesetih, razlikuje emotivno jugonostalgijo starejših generacij od racionalne in neno-stalgične izbire mlajših generacij, da se pridružijo društvom JBT. Ambicija društva po njegovih besedah ni kult osebnosti, temveč nujnost prenosa in prilagoditve nekaterih prednosti iz jugoslovanskih časov - kot so socialno in zdravstveno zavarovanje, varnost, svoboda gibanja - v sedanjost.46 Skoraj enake besede so uporabili tudi predsednik Zveze društev JBT (naša dejavnost ni v poveličevanju Titove karizme, temveč v promociji antifašizma in boja za svobodo, spoštovanje in dostojanstvo47), predsednik banjaluškega Društva JBT (ne gre za nostalgijo, temveč za odpor
Antifašizem je ideologija prihodnosti, je zatrdil eden izmed intervjuvancev.
41	Nikola Slavuljica v intervjuju, 20. avgust 2009.
42	Tudi oni vztrajajo pri ponovni parlamentarni obravnavi zgoraj omenjenega zakona o prepovedi fašističnih organizacij. Glej E. Muminovic, Prikupljeno više od 50.000 potpisa. Tuzlanski list, Tuzla, 19. avgust 2009, str.. 4.
43	Nikola Slavuljica v intervjuju, 20. avgust 2009.
44
Dragan Vasiljevic v intervjuju, 23. avgust 2009.
45	Slavko Bukic iz Travnika v intervjuju, 8. september 2009.
46	Goran Behmen v intervjuju, 17. avgust 2009.
47	Zlatko Dukic v intervjuju, 19. avgust 2009.
48 Mirko Raca v intervjuju, 21. avgust 2009.
proti novim nacionalističnim silam, ki uničujejo vse, kar je 49 janez Stanovnik, predsednik Zve-
bilo dragocenega ustvarjenega v prejšnjem sistemu; na kratko, ze združenj borcev za vrednote NOB
moramo braniti resnico48), ter slovenski govorec, ki je na zbo- Slovenije. Te vrednote so štiri: enakost
rovanju leta 2008 v Jajcu dejal, da Slovenci nismo tukaj zaradi med Tdi; demokracija in antifašizem; , ..	v -,. . ,	v i i ■	v i	svoboda, bratstvo in enotnost; ter mir.
nostalgije, temveč zaradi avnojskih načel, ki so naša sedanjost in Osebni zaznamki avtorja.
prihodnost,49 za kar je prejel bučen aplavz.	50
v i i -i- -d t t ■	■ i i	■ Ali se celo sklicujejo na strpnost in
Kako premakniti Bosno in Hercegovino - in celotno regi-	, -,••.•„ . • . .
r °	iti	skupno življenje, ki v Bosni traja od nek-
jo nekdanje Jugoslavije - z mrtve točke? Nostalgiki vidijo daj... (Društvo J. B. Tito, 2009: 10). vodila za negotovo bosansko prihodnost v jugoslovanski pre- 51
teklosti. Prihodnost anticipirajo s priklicevanjem socialistične z nji ovega programa za eo .
preteklosti,50 recimo s Titovimi besedami Bosna in Hercegovina 52 Kot je bilo v primeru avstrijskih begunj-	,	v v.	■	j	cev pred nacizmom v Latinski Ameriki. je edina ustrezna in mogoča rešitev za njene narode in naci, . . i t i t ■ Glej Spitzer, 1999: onalnosti. Ohranite to ustrezno rešitev in ne dovolite, da bi
jo kdo ogrozil. Eden vodilnih branilcev Sarajeva med vojno
1992-1995, Jovan Divjak, je tudi prepričan, da ideja Avnoja in Tita, ki ga je vodil, za Bosno in Hercegovino pomeni predvsem prvo možnost enakopravnega sobivanja vseh treh narodov (Škerl Kramberger, 2008: 18). Eden zadnjih jugoslovanskih predsednikov predsedstva, Raif Dizdarevic, ki je pozneje, leta 2003, postal prvi predsednik Zveze Društev JBT (zdaj je njen častni predsednik), je velikokrat poudaril, da sta ZavnoBiH in Avnoj zagotavljala enake pravice bosanskim Srbom, Hrvatom in Bošnjakom, in morata biti spoštovana tudi v prihodnje (Dizdarevic, 2009: 12-15). Banjaluški titoisti želijo na primer utrditi množičnost antifašizma, ki bo zagotavljal ustrezne družbeno-politične spremembe in zelo zaželeno skupnost ljudi in narodov, tj. skupnost kapitala, družbene pravičnosti in zaupanja.51 Predsednik zveze borcev Bosne in Hercegovine Jure Galic je dejal, da so zborovanja - kot je bila 65. obletnica Avnoja v Jajcu - pokazala, da se morajo antifašisti boriti proti fašizmu, nacizmu, šovinizmu, sovraštvu in destruktivnim silam, tako lokalno kot globalno (Škerl Kramberger, 2008: 18). Na kratko: Naj nam bo primer Tita kažipot (Društvo J. B. Tito, 2009: 28).
Veliko intervjuvancev je sklenilo pogovor z napovedmi družbene revolucije, ki bo obnovila pozitivne vrednote prejšnjega sistema, ker trenutni položaj ne more trajati večno. V skoraj eshato-loškem tonu napovedujejo kaznovanje vojnih kriminalcev, dobičkarjev, spodbujevalcev sovraštva in tajkunov - potemtakem vseh tistih, ki so bili krivi za nesreče zadnjih dveh desetletij. Na plakat z anonimnim avtorjem so bili vključeni radikalnejši pozivi: pod sliko Tita, narodnega heroja, je bil komentar kjer sem končal., pod sliko Željka Komšica, zlate lilije, komentar .nadaljujete vi.; nad obema pa je bilo geslo Edina rešitev - revolucija, obdano s tremi rdečimi zvezdami.
Za konec
Podobno kot v nekaterih drugih primerih, se ljudje po mučnih in katastrofičnih dogodkih nostalgično vračajo v preteklost, da bi artikulirali svoj novi položaj in želje za prihodnost: »ustvarjalno predrugačeni nostalgičen spomin postane eden od načinov, s katerimi si zgradijo novo skupnostno kulturo in kolektivno identiteto, ki naj služi njihovim spremenjenim potrebam«.52 Bosanski jugonostalgiki ne samo nemočno in brezupno žalujejo za časi, dogodki in osebnostmi, ki so nepreklicno minili, temveč iz njih črpajo moč in navdih pri prizadevanju za boljšo prihodnost. Jugonostalgija podpira vrednote, ki bodo lahko v prihodnosti uveljavlje-
53 Dragan Vasiljevic v intervjuju, 23. avgust 2009.
ne, mi je zatrdil eden od intervjuvancev.53 Profesor politologije na Univerzi v Sarajevu Nerzuk Curak ima prav, ko poudarja, da sklicevanje na Avnoj ni nostalgija, temveč poziv BiH, naj se vrne k svojemu političnemu in kulturnemu napredku. Ne gre za govoričenje starcev, temveč je to zelo odgovorna gesta ljudi, ki vedo, kaj je Bosna in Hercegovina (Škerl Kramberger, 2008: 18). Ne zanikajo realnosti - kar se pogosto očita sentimentalnim nostalgikom - začenši na simbolni ravni: proslave se začnejo z bosansko himno, v pisarnah Društev JBT kot tudi na drugih javnih mestih z nostalgičnimi potezami je tudi bosanska zastava in drugi novi simboli. Živijo tu-in-zdaj, branijo ne samo to, kar imajo za pomembno iz preteklosti, temveč si prizadevajo tudi za vključevanje tega v sedanjost. Na kratko: v njihovih besedah in dejavnostih prepoznavam preplet žalosti, jeze, upanja in celo konkretnega političnega angažmaja.
Pasivna nostalgija na eni strani ne moleduje za vrnitev »izgubljenega raja«, temveč ritualizi-ra prav nemožnost tega dejanja. Emancipatorna nostalgija je na drugi strani daleč od tega, da bi bila omamljena z boljšo preteklostjo (ki - če zavzamemo radikalno stališče - nikoli ni obstajala kot taka), temveč se usmerja k boljši prihodnosti. Sklicuje se na ozaljšano preteklost, da bi sedanjost izpostavila kritiki in pokazala, na katerih preteklih tradicijah moramo graditi prihodnost.
Literatura
BOYM, S. (2001): The Future of Nostalgia. New York, Basic Books.
CHASE, M. (1989): This is no Claptrap: This is our Heritage. V The Imagined Past - History and Nostalgia, ur.
C. Shaw in M. Chase. Manchester, New York, Manchester UP. DAVIS, F. (1979): Yearning for Yesterday - A Sociology of Nostalgia. New York, London, The Free Press, Collier Macmilian Publishers.
DIZDAREVIC, R. (2009): Zahvaljujuci odlukama ZAVNOBIH-a ova zemlja je i u onom ratu bila spremna za
državnost. Glas antifašista, poletje 2009: 12-15. DRUŠTVO J. B. TITO (2006): Fašizam - pretnja juče, danas, sutra. Tuzla, Društvo J. B. Tito, Udruženje boraca
Narodnooslobodilačkog antifašističkog rata 1941-1945. DRUŠTVO J. B. TITO (2009): Vaspitanje i obrazovanje mladih u antifašizmu. Tuzla, Društvo J. B. Tito, Udruženje
antifašista i boraca Narodnooslobodilačkog rata 1941-1945, HUYSSEN, A. (1995): Twilight Memories - Marking Time in a Culture of Amnesia. New York, Routledge. JAMESON, F. (2005): Archaeologies of the Future - The Desire Called Utopia and Other Science Fictions. New York, London, Verso.
MUMINOVIC, E. (2009): Prikupljeno više od 50.000 potpisa. Tuzlanski list, 19.8.2009: 4. SPITZER, L. (1999): Back Through the Future: Nostalgic Memory and Critical Memory in a Refuge from Nazism. V Acts of Memory - Cultural Recall in the Present, ur. M. Bal, J. Crewe in L. Spitzer: Hanover in London, Dartmouth College. STEWART, S. (2003): On Longing - Narratives of the Miniature, the Gigantic, the Souvenir, the Collection.
Durham and London, Duke UP. STURKEN, M. (2007): Tourists of History - Memory, Kitsch, and Consumerism from Oklahoma City to Ground
Zero. Durham, London, Duke UP. ŠKERL KRAMBERGER, U. (2008): Če se sile miru ne bodo zedinile, bo človeštvo naredilo samomor. Dnevnik,
Objektiv, 6.12.2008: 18. VELIKONJA, M. (2008): Titostalgija. Ljubljana, Mirovni inštitut,