Leto LXX
štev. 169 a
V Ljubljani, v soboto, 25. Julija I942-XX SSSSTi5.2lrSK:a'Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno
18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Uda j a celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

Uhaja vsak dan z|ntra| razea ponedeljka in dneva po prazniku.
= Urednlitvo In opravai Kopitarjeva 6, Llobljana. | Redazioae, AmminlstrazlODei Kopitarjeva 6, Lubiaoa. |	Telelon 4001-4005.
Concejsionaria escluslva per la pubblicitd ed estera: Unione Pubblicita Italia
Abbonamentl: Mete 18 Lire; Estero, mete ŽU Lir e, tdiiioue domentca. sono 34 Lire, bstero 50 Lire. C, C f J Lubiana 10650 per gli »bbo-aamentli 10.349 per le Intertiorvi, Filiaiet Noto mesto.
dl profenienza italiana na 8. A. Milana,
Nemške in slovaške čete zavzele Rostov
Rostov je bil zavzet z naskokom — Tudi v Donovem kolenu je bil zlomljen sovjetski odpor — Včeraj so Sovjeti izgubili 83 letal
Nove angleške izgube pri El Alameinu
Število ujetnikov znaša nad 1000 - Italijanski oddelki zasedli zelenico Siva - 18 angleških letal sestreljenih
Vojno poročilo št. 787
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Pri E 1 A I a m e i n u so se nadaljevali živahni boji, v katerih je imel sovražnik nove izgube: število ujetnikov znaša nad 1000.
20. t. m. so naši oddelki dosegli zelenico Siva v zahodnem egiptovskem ozemlju.
V trdi bitki dne 22. t, ni. se je sijajno boril oh strani eilinic nemškega afriškega zbora in se odlikoval (il. pehotni polk »Trento«. Pri bitkah, kj so potekale zadnje dni, se je posehno izkazal na čelu svojega 65. prhotnega polka »Trieste« polkovnik Gerardo Vaiarini.
Delovanje letalstva .ie bilo včeraj pomembno in med obojestranskimi lovci je prišlo do festih spopadov.
Nemški lovci so sestrelili tri »Spitfire« in tri »Curlisc«.
Sovražnik, ki je brezuspešno poskušal nekaj Tinemirjevalnih napadov na nekatera središča v našem zaledju, je zgubil (i letal nad Ren ga-z i jeni: dve so sestrelili naši lovci, dve trdnja-sko protiletalssko topništvo, dve pa sta padli na zemljo, zadeti od nemškega topništva.
Nekaj članov posadk, ki so se spustili s padali. je bilo zajetih.
Eno našo letalo se ni vrnilo.
Osni bombniki so uspešno nadaljevali napade na Malto nemški lovci so sestrelili 1 angleška letala, naši pa dve.
*
Področje vojnih nastopov, 24. julija. AS: Poseben dopisnik agencije Štefani poroča: Neprestano delovanje italijanskih torpednib letal kar naprej zadaja velike vrzeli sovražnemu ladjevju v Sredozemlju, kt je že tako zelo razredčeno. Včeraj zjutraj so torpedna in oglegniška letala pri Port Saldu potopila velik in nov parnik. Proti pol deseti uri zjutraj so letala zapazila spremljavo, v kateri je bil velik parnik ter majhna petrolejska ladja, spremljalo pa ju jo več topničark. Italijanski letalci so navzlic silovitemu odporu napadli deset-tisočtonski parnik. Dvoje letal je iz kratke razdaljo spustilo po en torpedo, ki sta zadela ladjo skoraj na sredo Eksplozija je bila strašna: letalci so videli kose ladjo, ki so zleteli v zrak, ter velike oblake belega dima. Ladja se je takoj nagnila in po nekaj minutah so je tudi potopila. Čeprav sta bila dva člana posadke ranjena, so so vendar torpedna letala vrnila na svoje oporišče.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 786. Posadke torpednih letal, ki so v vzhodnem Sredozemlju potopila 10.000 tonski sovražni parnik, so bile sestavljeno takole: Podporočnik Cionni Durando, narednik Morgagni Cosare, podporočnik Coloni^Ferruc-cio, narednik Mazzanti Gino.
Pomen italijanske zmage v južni Rusiji
Berlin, 24. julija. AS. — »Angriff« z velikim poudarkom piše o zmagi italijanske vojske, ki se zdaj bori na južnem odseku vzhodnega bojišča^ List porablja to priliko, da povzdigne v krepkih besedah briljantne dokaze o hrabrosti, ki so jih dali italijanski vojaki, ter velik pomen tudi dejanske pomoči, ki jo dajejo v vojni proti Sovjetski Rusiji.
List prikazuje pomen njihove zadnje zasedbe, o kateri govori včerajšnje nemško vojno poročilo. Premoško področje Krasnij Luč. ki je 10. julija padlo v italijanske roke, je pokrajina vzhodno od velikega donškega področja. Na njem je nekaj manjših industrijskih mest. Mesto Krasnij Luč je bilo ustanovljeno šele v zadnjem času in ima 50 tisoč prebivalcev. To področje spada k onim ob-
širnim nahajališčem premoga, ki leže v Južni Rusiji in ki so še prav posebno dragocena ne samo zaradi svojih obilnih zalog, pač pa zlasti zaradi najboljše kakovosti premoga, ki ga tu kopljejo.
Zlasti v Sterovki in v drugih krajih, ki leže ob železniški progi Rostov—Harkov, ima zemlja v sebi bogate zaloge antracija.
V Petrovsku so Sovjeti ustanovili veliko kemično industrijo, ki je tudi velika električna centrala, močna 200.000 klw ter nekaj kovinskih tovarn. S Krasnim Lučem so Sovjeti izgubili še zadnje veliko nahajališče premoga v donškem področju. Zasedba Krasnega Luča je še posebno omembe vreden udarec, ki ga je zaradi te izgube doživela Sovjetska oboroževalna industrija.
Dragocena pomoč italijanskih letalcev
Berlin, 24. julija. AS. »National Zeitung« piše o dejanski in dragoceni pomoči, katero nudijo letalci NemčHi prijaznih držav v bitki na vzhodnem bojišču in daje posebno priznanje delu italijanskih letalcev. Čeprav še ni prišel čas, ko bi se lahko imenoma objavili vsi uspehi vsakega zavezniškega letalca, se vendar lahko reče, da so se italijanski lovci »Macchi«, bojna letala »Savoia« in ogled-niška letala vrste »Romeo« odlično obnesla. Zlasti
pri boju za prehod preko Dnjepra in med napredovanjem italijanskih divizij v Dončevo kotlino so se lovci »Macchi« borili z velikim junaštvom in z najboljšim uspehom, čeprav je bilo število sovražnih letal vedno večje Zima pa je postavila italijansko letalstvo pred odločilno preskušnjo bodisi glede pilotov, bodisi glede letal, ki so bila zgrajena za drugačno podnebje in so morala prenašati izredne napore.
Japonski uspehi na jugu
Tokio, 24. julija. AS: Glavni japonski slan poroča, da so japonske letalske in pomorske sile uničile 325 sovražnih letal v letalskih bitkah, na tleh pa so jih uničile 109 in to v času od 2. februarja do 20. julija na Novi Gvineji, na Salomonskih otokih ter v severni Avstraliji. Izgube japonskih pomorskih letal znašajo 54.
Bombe na Čungking
Tokio, 24. julija. AS: Izvedelo se je, da so velike skupine japonskih bombnikov v sredo bombardirale Čungking, glavni stan maršala Čang-kajška.
Preosnova japonskega tiska
Tokio, 24. julija. AS. Tokijski poročevalski urad poroča, da se bo preosnoval japonski dnevni tisk in da bodo konec leta izhajali na Japonskem tile veliki dnevniki: v Tokiu se bosta lista »Jo-miuri« in »Hohi« združila v en sam list; isto se bo zgodijo z listoma »Kokomin« in »Mijaho«. V Na-goji bodo prenehali izhajati listi »Asahi«, »Osaha Simbum«, lista »Šinaihi« in »Nagoja« pa se bosta združila v en list. V Fukuoki se bosta združila v en list tamkajšnja dnevnika.
Angleži in položaj v Indiji
Tokio, 24. jul. AS. Angleška skrb zaradi položaja v Indiji brez ozira na grožnje vsem voditeljem gibauja za indijsko neodvisnost, iz dneva v dan narašča, istočasno pa narašča tudi indijska agitacija. »Asahi« v nekem dopisu iz Saigona poudarja odločilno važnost kongresa, ki se bo sestal 7. avgusta, in brezplodnost angleških naporov, ki bi radi na kakršen koli način sedanje gibanje onemogočili. Kakor je znano, potuje Patulit Nehru po Indiji ter ima povsod ognjevite protiangleške govore. tJandijevo stališče pa je že itak znano. Njegova navodila za državljansko nepokorščino, ki so jih Angleži označili za sabotiranje vojaške akcije, mu lahko skupno z drugimi voditelji prinesejo zapor. Seveda bi to položaj le poslabšalo. »Asahi' poroča, da bo zato Anglija porabila silo le, če bo potrebno, ko bodo znani skiepi knogresa.
Nemško-madžarska trgovina
Budimpešta, 24. julija. AS: Tukaj so se končala pogajanja med Madžarsko in Nemčijo, ki so imela za cilj obnovitev trgovskega sporazuma, ki zapade konec tega meseca. Nemško odposlanstvo je vodil minister dr. Clodius, madžarsko pa minister Nickl.
Vrenje v Libanonu
Amsterdam, 24. julija. AS: Kakor poroča angleška poročevalska agencija, naj bi danes odstopila vlada v Libanonu^ Dosedanji predsednik je začel s posveti za sestavo nove vlade.
Hitlerjev glavni stan, 24. julija. Nemško vrhov- | stova. Vzhodno od Rostova je bil Don na širokem poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno po- pasu prekoračen in hitri oddelki korakajo proti
ročilo: Nemške čete SS ter slovaške čete, ki jih je uspešno podpiralo letalstvo, so na celotni veliki fronti zlomile vrsto utrjenih postojank, ki so druga za drugo obdajale mesto Rostov. To važno mesto je bilo po številnih in zagrizenih bojih z naskokom zavzeto. Rostov je izredno važno pristanišče in železniško križišče. Mesto čistijo sovražnih ostankov.
Hitlerjev glavni stan. 24. julija. Nemško vrhovno noveljstvo objavlja:
Kakor poroča izredno poročilo, so nemški oddelki SS in slovaški oddelki s podporo letalstva vdrli v močno utrjeno in globoko zgrajeno obrambo Rostova na celem bojišču lor po trdili bojih z naskokom zavzeli to važno železniško križišče iu pristanišče, čiščenje mesta je v feku.
V	I) o n o v p m k o I e n u so nemške pehotne divizije in hitre edinico zlomile odpor sovjetskih čet, ki so se znova razpršile. Pri tem je bilo uničenih (»9 tankov in 29 topov.
Severozahodno od Voroneža so bili s protinapadi odbili močni sovražni napadi. Skupine bombnikov in stumoglnvcev so se udeleževalo kopenskih bojev (or so zadale Sovjetom ležke izgube.
Na bojišču pri V o 1 h o v u in pri Leningradu so se izjalovili ponovni sovražni napadi.
Letalstvo je z velikim uspehom bombardiralo podmorniška oporišča in vojaško naprave v sever-nomorskein oporišču P n I j a r n o j e.
Včeraj so Sovjeti zgubili 83 letal. Pogrešamo 7 lastnih letal.
V	Egiptu se nadaljujejo hudi hoji pri El A 1 a m c i n u. Italijanske čete so zasedle zelenico S i v a.
Nemške in italijanske letalske skupine so zopet posegale v boje s posebnim uspehom. V letalskih bitkah nad puščavo, s protiletalsko obrambo in pri poletih nad Malto je bilo sestreljenih 18 sovražnih letal.
V	dnevnih in nočnih napadih na Anglijo je letalstvo neposredno zadelo letalske delavnice, letališča in druge vojaške cilje v srednji in vzhodni Angliji.
Včeraj so Angleži nad zasedeno zahodno evropsko obalo zgubili devet letal.
Angleški dnevni vznemirjevalni napadi na kraje v zahodni Nemčiji ter nočni napadi predvsem na D u is h ur g so povzročili izgubo med civilnim prebivalstvom. Požari in škoda je nastala predvsem na stanovanjskih četrtih ter na javnih zgradbah. Nočni lovci so skupaj s protiletalskim topništvom sestrelili devet bombnikov.
Nekaj ruskih bombnikov je izvedlo nekaj neuspelih vznemirjevalnih poletov nn vzhodno prusko ozemlje. Eno letalo je bilo sestreljeno.
Buenos Aires, 24. julija. AS Poročila iz Wa-shingtona vedo povedati, da tamkajšnji vojaški krogi smatrajo zlasti položaj na ruskem bojišču za zelo nevšečen za takozvane združene države. O veliki krizi ne govori samo tisk in radio, ampak tudi vladni krogi. Včerajšnji radijski govor ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla se je sukal okoli vojnih težav. Drug zelo značilen dogodek, ki tudi dokazuje izredno težo sedanjih trenutkov, je obisk Litvipovega v Beli hiši. »Newyork Times« piše: »Po poročilih iz virov, kateri stoje zelo blizu sovjetskemu poslaništvu v Washingto-nu, je ruski položaj tako težak; da preti Združenim narodom še večja nesreča, kakor je bila pri Dunkerqueu, če bo rdeča armada uničena, bo težko zmagati.«
Rim, 24. julija. AS. Dve mogočni nemški oklepni koloni, ki sta napredovali ena od Dona, druga pa iz Milerova proti vzhodu, prodirata proti Stalingradu. Bitka se razvija tudi v predmestjih Ro-
jugu na |K>dročje severnega Kavkaza. Velika uničevalna bilka je v polnem toku okoli mesta Šalili. Nihče ne govori več o čudovitih Timošenkovth načrtih, ki jih je pomedla zmagovita nemška ofenziva. Moskovska poročila 1" lakonično poročajo, da so umik nadaljuje . Angleži so že začeli pisati, da kavkaški petrolej ni velikega pomena za Nemce in vsakdo razume, kaj takšno pisanje pomeni.
Berlin, 21. julija. AS. Močne sovjetske sile, ki so se skušale izviti nemški ohkolitvi z begom proti jugu, so bilo obkoljene od nemških hitrih čet, ki so do-pelo do okolice Rostova. Tem skupinam grozi skorajšnje uničenje ali zajetje. Na tem odseku je Idi zaseden tudi kraj Stjenka Rozin. V bojih za to mesto so Nemci zajeli in uničili mnogo avtomobilov. Nemško letalstvo jo podpiralo kopensko boje ter je varovalo in razširilo važno mostišče na spodnjem loku reke Dona. Rusi so morali pri tamkajšnjih bojih prepustiti zasledovalcem 300 avtomobilskih vozil. Protitankovsko topništvo je uničilo 39 tankov, 19 nadaljnjih tankov pa io uničilo letalstvo, ki jo zadalo sovražniku b žke izgubo z bombnimi napadi na celo vrste avtomobilov. kateri so prevažali vojaštvo. Med lel.iLkimi dvoboji so nemški lovci sestrelili 42 sovražnih letal.
Turški glas o bojih na vzhodu
Carigrad, 24. jul. AS. Pozornost turških li-lov in turških političnih krogov jo posvečena velikim bitkam na vzhodnem bojišču. Tasviri Efkar piše, da^obširnost ruskega ozemlja ne dopušča tako hitrega zaključka vojne kakor je bilo v Franciji, ker morajo oklepna sredstva premagovati velikanske razdalje. List navaja potoni važno dejstvo, da Nemci in zavezniki na zmagovitem pohodu zavzemajo največjo industrijsko pokrajino Sovjetsko Rusije. »Tan pa pripominja, da ruska propaganda ni imela prav, ko jo zatrjevala, da Nemčija po ostri zimi in po zimskih ruskih ofenzivah ne bo mogla več na nogo, ker je Nemčija s svojimi zavezniki danes dovolj močna, kar nam jasno kažejo sedanji dogodki na vzhodnem bojišču.
Močne utrdbe pri Rostovu
Berlin, 24. jul. AS. Včerajšnjo nemško vojno poročilo je že objavilo, da so nemške in zavezniške čete na raznih točkah predrle obrambni pas, ki so ga Sovjeti zgradili okoli Rostova. Razlagajoč to poročilo, berlinski tisk pripisuje velik pomen strateški važnosti tega velikega sovjetskega središča, na katerega je sovražno poveljstvo čezmerno gradilo nado za svojo obrambno taktiko. Rusi so imeli v okolici mesta velik pas obrambnih utrdb in celo vrsto protitankovskih jarkov ter obširna minska polja. Vse to pa ni moglo ustaviti pohoda nemških hitrih čet," ki so doseglo mesto in ga, kakor poroča današnje nemško vojno poročilo, tudi zavzele. Brzina tega napredovanja je zopet odrezala umik znatnim skupinam nasprotnih oboroženih sil, ki so se želele izmakniti ohkolitvi z begom proti jugu, pa so bile vendar obkoljene ter bodo vsak čas uničene ali pa zajete. Druga važna zmaga na tem odseku jb bila dosežena z zavzetjem Stjenke Razina, ki je bil nenadno napaden izza boka. Mnogo topov in drugega oro/ia je padlo v nemške-roke. Sovjeti so pustili na bojišču izredno število mrtvili. Bombniki so z bombami vseh velikosti obstreljevali bežeče sovražno kolone. 18 sovjetskih topov, ki so zadrževali nemško napredovanje, je bilo zajetih in prisiljenih 1; molku. Na spodnjem toku reko Dona je letalstvo podpiralo kopensko čete pri postavljanju mostu. Vsi sovjetski napadi severozahodno od Voroneža so bili odbiti z velikimi izgubami za napadalca.
v
Ustanovitev Ustaške milice
Zagreb, 24. jul. AS. Hrvatski uradni list prinaša zakonski ukrep o ureditvi ustaške milice. Naloga ustaške milice je zagotoviti nadaljevanje ustaškega revolucionarnega duha in ustaškib pridobitev za narodno osvobojenje, dajati poroštvo za
Ameriške težave s trgovskim ladjevjem
Fantastičen načrt za izgradnjo 5030 letal namesto ladij za prevoz
vojaštva in gradiva
Berlin, 24. julija. AS: »Deutsche AUgemeine Zeitung« poroča o pogovoru z načelnikom pomorskega glavnega stana admiralom Frickom, ki je izjavil, da so osne sile računale z obrambo, ki jo bodo podvzele Združene države za zaščito svoje obalne plovbe; navzlic vsemu temu pa se torpe-diranje severnoameriških trgovskih ladij ni zmanjšalo, marveč se je celo povečalo. Sovražnik upa. da bo zatnogel zmanjšati uspehe naših podmornic s številom ladij, ki jih lahko zgrade njegove ladjedelnice. Nato odgovarja nemški admiral: »Toda sovražnik se moli, kajti ludi naše ladjedelnico niso popustile in lahko danes zgrade tolikšno število podmornic, kolikor bo potrebno za nastop proti sovražnim ladjam. Prepričan sem, je zaključil admiral Fricke, da bomo v dragocenem sodelovanju z letalstvom hitro dosegli svoj cilj, to je prekinitev vseh poti, po katerih sovražniki dobivajo pomoč.< Torino, 24. julija. AS. F. dal Padiilo piše v »Stampa Sera« o vprašanju prevoza iz Združenih držav v Evropo, ki .je med številnimi anglosaškimi perečimi vprašanji gotovo eno najnujnejših. Samo v zadnjih 20 dneh znašajo izgube ladjevja 700.000 ton. Londonski radio je na dan mornarice izdal dnevno povelje: Graditi ladje, zopet ladje iu ved-
no ladje.
Neki ameriški graditelj ladij, znan po imenu Kaiser, ki je izdelaj že več načrtov za izgradnjo ameriškega trgovskega ladjevja, je spoznal, da je graditev novih ladij prav za prav Sizifovo delo, kajti osne podmornice potapljajo več ladij, kakor pa jih utegnejo ameriške ladjedelnice sproti zgraditi. Prav zardi tega je sprožil nov predlog, ki je čisto ameriški in bahaški. Kaiser pravi, naj vse velike ameriške ladjedelnice ustavijo gradnjo tovornih in prevoznih ladij ter se preusmerijo na izdelavo velikanskih transportnih letai. Zračtinal je, da bi po njegovi fantaziji 5000 takih letal v 13 urah lahko prepeljalo iz Združenih držav v Anglijo 70.000 ton vojnega gradiva, oziroma pol milijona celotno opremljenih vojakov. To je zadnja ameriška iznajdba, ki bi rada dosegla, da bi osne podmornice ostale na cedilu.
Niti Anglija, niti Združene države še niso mogle uvideti resničnih in nespremenljivih vzrokov, ki so Osi omogočili tolikšno premoč nad njenimi sovražniki. Energičen In odločen nastop Osi je onesposobil dvoie glavnih dejstev, na katero so računali sovražniki, lo je na ruski prostor in na ameriško proizvodnjo.
varnost naroda ter sodelovati pri obrambi države.
Ustaška milica je bistvena sestavina oboroženih sil hrvaške države in jo sestavljajo aktivno skupine poglavnikovih oddelkov, oidelkov za promet, orožniških oddelkov, oddelkov policijske straže, oddelkov ustaške šolske služlie, oddelkov, dodanih tečaju za ustaško pripravo ter oddelkov ustaškega sodišča.
Vrhovni poveljnik milice je Poglavnik, ki opravlja svoje posle po poveljniku milice. Tega imenuje sam in je tudi samo njemu odgovoren. Poveljstvo ustaške milice je najvišja nadzorstvena in upravna oblast. V vrsto ustaške milice lahko pripuste vsakega člana ustaškega gibanja, ki ca bodo spoznali za telesno in moralno vrednega. Služba v ustaški milici je prostovoljna.
Bombe na švedsko ozemlje
Stockholm, 24. julija, AS. Zadnjo noč so letala neznane narodnosti spuščali razdiralne bombe na Borgholm, ki leži na švedskem otoku Ocland. 2rtve ni bilo nobene, pač pa je bilo nekaj škode.
Churchillov sin o drugi fronti
Madrid, 24. julija. DNB. Kakor poročajo iz Washingtona je prišel v Washington Churchillov sin Randolph Churchill, ki se nahaja v Združenih državah in se ie pred kratkim ponesrečil z avtomobilom. Randolph Churchill je izjavil zastopnikom tiska, da je po njegovem mrtenju drugo evropsko bojišče v Afriki, to je v Egiptu in da po njegovem mnenju ni misliti na ustanovitev kakega novega bojišča v Evropi'.
Ankara. 24. jul. AS. Te dni se mudi v turški prestolnici romunsko trgovsko odoslanstvo. ki se pogaja za nov trgovinski sporazum med Turčijo in Romunijo.
Divjad okoli Ljubljane
Ljubljana, julija.
Bližina tako velikega mesta, kakor je Ljubljana, pravzaprav nikoli ni liila posebno privlačna za divjad. Množica ljudi plaši divjad, ki išče tihih zavetij in paš. Tudi gozda, najbolj varnega zavetišča divjadi, jo okoli Ljubljane le malo. Zadnjič smo priobčili razveseljivo vest, da so se gozdni jerebi na Rožniku zelo razmnožili.
Iz razgovora s starejšim lovcem, ki je pregledoval pred dvema tednoma njivo in travnike okoli Ljubljane, bi se dalo sklepati, da tudi stanje poljskih jerebic na Ljubljanskem pol ju in barju le ni tako obupno* kakor se splošno misli. Res je, da zdaj sade zelo mnogo krompirja |>o poljih, kar za razmnožitev jerebic, ki iščejo predvsem semenske hrane, ni najbolj ugodno, toda številčno stanje jerehičjega zaroda je takšno, da se bo dalo nekaj let vsaj ohraniti, če no celo j>ovečati. škodujejo pa jerebici, tej drugače izredno piodni pli-ci, otroci in tudi odrasli lovski tatovi. Ti sicer je-rehir ne streljajo in ne love toliko v zaajke, pač pa iščejo jerebifja gnezda, kjer f»obirajo jajca.
Manjših, jerebicam sorodnih preplio j*t okoli Ljubljane skoraj ni več. Redko srečo je imel, kdor jo je to poletje slišal pedpedikati. Tudi iz drugih krajev naše pokrajine poročajo, da prepelica pri nas izumira, škoda hi bilo res te prijazno ptice, ki je s svojim pedpedikanjem razveseljevala vsakogar. Naši lovci niso prej toliko streljali prepelic, le bolj jerebice. Vendar, kadar je bilo ugodno »prepeličje« leto, je bila pečenka teh malih, a debelih ptic vedno dobrodošla na vsaki mizi.
Za čuda. vsaj lovci zatrjujejo tako, so zarod zajcev letos kar nič ni zmanjšal. Pravi lovci jih sicer ne preganjajo, pač pa množica divjih lovcev z raznimi pastmi in drugimi napravami, vendar zajčji zarod še vedno kljubuje. Srn v okolici Ljubljane že več let ni, ako se jo kakšna še jkv-tikala |>o bližnjih gozdovih, je bila bkrhno zavarovana.
Včasih je bil v Ljubljani, zlasti v Trnovem zelo razširjen lov na razne večje ptice selilke, ki so obiskale naše kraje le mimogrede, tako na divje race. sloke in pribe. Ljubljansko burjo je te ptice vabilo s svojimi neštetimi bajerji in močvirji na njihovi poti proti jugu. Odkar so začeli Barje izsuševati, se le plice nekako izogibljejo Ljublia-ne in Ljubljanskega barja, vendar jih je Se vedno vsako jesen nekaj videti. Galebi ali tonovke pa se n« Barju skoraj nikoli niso ustavljali, temveč so čezenj le leteli, visoko v zraku. Ljubljansko narečje jim pravi »žvižgavke«, jk> značilnem žvižgnnju med poletom. Sem in tja zaide na barje tudi kaka čaplja, le redkokdaj štorklja, prav trko redko žerjavi. V jeseni bomo videli, ali so nas te velike plice že povsem pozabile ali ne.
Zveri tudi ni več v ljubljanski okolici. Preji-
Matura na klasični gimnaziji
Ljubljana. 24. julija.
Na drž. klas. gimnaziji so liila v sredo za-vršeni viš. teč. izpili. Uspehi so bili nndvse pričakovanje ugodni, kajti izmed 96 kandidatov in kandidatinj ie izdelalo 39 z odliko (30.2%), 93 z dobrim in prav dobrim uspehom 64.73), dva kandidata imata popravni izpit (2.08), 1 kandidatinia je pa med izpitom odstopila (1.04%). — Izdelali so a a) Cristof Zlatkn (oprošč. ustn. izpita, z odi.). Cerne Marjeta, Ccrne Terezija (opr.). Cižman Miri jam. Grum Marija (opr.). Hndnik Tarnam (opr.), Kreč Mariia (opr.). Lavrič Draga, Macarnl Vera (opr.). Majcen Vidojka. Majcen Živa, Malovrh Poza (opr.). Osana Mariia (opr.). Ostanek Marija (opr.), Plivelič Jolanda, Podnornik Zdenka (opr.), Puppis Nada, Bovšek Piin. Schaubach Krista. Slokar Sadri (opr.), Strnar Milica (opr.), Škrnhar Danica (opr.) Trpin Noemi, Trstenjak Mariia (opr.). Velikonja Ivana (opr.). Zaje Jadranka: — iz b) Gosra Peter. Kovač Ciril, Ko-vačič Ervin, Pezdirc Bogomir, Pire lioqomir (opr.). Pokoren Danijel (opr.). Prebil Vladimir, Sfiligoj Dušan. UrSič Stanislav (opr.). Velkovrh Janez in Vodopivec Valentin (opr.): — iz c) Arnež Ivan, lllndnik Ignacij, Hojs France. Pipan Anton, Rus Franc (opr.I, Simoneti Henrik, Simnovec Slavko, Štepec Boris. Strancar Marijan. Veno Stojan in Zamer Jože (opr.): — iz č) Berce Oton, Roaataj Mihael (opr.), Jev-ševar Božidar, Jurca Alojzij, Komušič Dimitrij (opr.). Kolarič Stanislav, Marinko Peter (opr.), Mlinar Ciqate Marijan (opr.), Mrlak Janez (opr.). Muster Jože, Sobočan Franc, Šegula Ivan, Sturm Jože, Ziqer Nadislav (opr.). in Slovša Alojzij (prv.): — iz d) Cubor Vckoslav. Glavan Franc. Ilc Alojzij, Jezernik Maksimilijan (opr.). Jež Milan. Kolenec Janez, Kostelec Marko (opr.), Kotlušček Jože, Murnik Božidar, Pezdirček Franc, tSrle Milan, Škerli Stanko, Šušteršič Janko, Terglec Engelbert. Zajec Jože in Zupančič Mirko: — iz e) Arta Ivan. Bergant Ivan. Cankar Jože. Goršič Ivan, Groznik Franc, //tib-sclier Franc (opr.). Jerman Andrej, Mlakar Franc, Novak Bonomir (opr.), Pernic Ilonomir (opr.), Šinkovec Tit. Zaje Feliks (opr.) in Glin-šek Ignacij (priv.). Izpitom ie predsedoval min. odposlanec prof. Eurico Damiani.
I nja leta so bili redki primeri, da je kdo med lovci ustrelil kako lisiro ali dihurja. Pač pa je še vedno precj malih podlasic, ki so za našega kmeta zelo koristne živali, ker more miši in voluharje, za lovca pa ne, ker se spravijo tudi na zajca. Pri Fužinah pa so pred leti na Ljubljanici opazovali celo par vider. Ni znano, ako je na Ljubljanici, ki je štela včasih precej teli lepih zveri, še kaj vider.
Lani so se |>ojavili na Golovcu tudi polh.l Kostanja je na Golovcu v jesni precej, tako za ljudi in tudi za jtolhe. O vevericah vemo. da so na Rožniku jx>slale kar nekakšne domače živali, pa tudi na Golovcu jih jo še vedno nekaj, čeprav tam niso prav nič domače, temveč zelo plašne.
Letos so kosci in grabljice našle med košnjo kar dosti ježev. Za običajnega človeka jež seveda ni užiten in ga ne preganjata ne lovec, ne kmet, ki vesta, da je jež zelo koristna žival. Pač pa je vsakdo rad, kdor jo ujel kakega ježa, odnesel to Hvalico na domači vrt, češ, naj tam preganja bra-morje in drugo golazen. Čudili pa so se taki kosci, ko so jih srečali kaki cigancki in jih prositi, naj jim |KKlarijo ježa. Za cigana je ježeva pečenka namreč največja slaščica. Ljudje seveda ciganom niso ustregli.
Za čuda malo pa je letos krtov. Kriva je te-^ui najbrže prejšnja ostra zima, med katero je mnogo krtov v svojih skrivališčih poginilo, nekaj pa tudi menda v prejšnjih letih. Pred leti je kožuh iz k rt ji h kožic predstavljal takorekoč višek damskega luksuza. Tudi letos je krzno iz krtiih kož e zelo zaželjeno, — samo krtov ni.
<ifjOJp&daKStva
Stanje živinoreje na Hrvaškem
Živinoreja je za Neodvisno Državo Hrvatsko važna postavka v narodnem gospodarstvu, pri čemer ni ujiošlevanja vredno le znatno šlevilo glav. ampak tudi izvrstna kakovost živine. Glavne vrste živine so v zadnjih treh letih pred sedanjo vojno doseglo lop razvoj in je |iovpreček znašal 1,944.000 goved. (119.000 konj, 1,304.000 prašičev, 3,082.000 ovac in 628.000 koz. Sedaj cenijo število prašičev na en milijon. Delno zmanjšanje števila živine po jjoročilu zveze za zavarovanje živine ni posledica kakih bolezni. Pač pa so se zvišale premije za zavarovanje, kar dokazuje, da kmetje vedno bolj cenijo svojo živ io. Zavarovanje živine se je začelo leta 1932 in je bilo lo lelo zavarovanih le 152 glav v vrednosti 3(12.000 bivših dinarjev. Lela 1937 jo bilo že zavarovanih nad 11.000 glav, višek pa je zavarovanje doseglo lela 1939, ko je bilo zavarovanih 15.730 glav. V lanskem letu je bilo zavarovanih 12.047 glav. Po podatkih zavarovalnice je bila umrljivost med govejo živino silno inajlma. Dosegla je le 1.84%, kar je v primeri
s povprečkom prejšnjih let, ko je znašala 2.5%, res malo. Ker je živina za Neodvisno Državo Hrvatsko posebnega pomena kot važna izvozna postavka, se bo zavarovanje gotovo močno razširilo. Prav tako napredujejo ukrepi proli raznim boleznim, n. pr. cepljenja proti vranlčnemu prisadu. Tako nameravajo povečati število živine in hkrati tudi zboljšati kakovost.
Tobak za žveplenke bo dobavila bolgarska vlada Finski. Finska bo Bolgariji dobavila 7.5 milijona škatljic žveplenk in bo v zameno dobila bolgarski tobak.
Na Grškem bodo sadili banane. Poskusna postaja grškega poljedelskega ministrstva je vzgojila neko vrsto banane, ki so bo dala s pridom gojiti na nekaterih območjih v Grčiji. Zato bodo jiove-čali nasade banan zlasti v krajih, ki so v zatišju, tako na Peleponezu kakor tudi na otoku Kreti in na Jonskih otokih. Dosedanji poskusi so pokazali, da se da v Grčiji pridelati na hektar do 15.000 kg banan.
Javna cestna dela na Hrvaškem. Hrvaška vlada je že svoj čas dovolila velik kredit v znesku 4 milijard kun za modernizacijo cest v državi. Sedaj je že na razpolago prvi obrok tega kredita v znesku 400 milijonov kun. S tem denarjem se bodo začela dela na 22 različnih gradbenih odsekih in sirer na glavnih cestah Zagreb—Zeniun, Zagreb—Rogatec in Zagreb—Hrvaško Priinorje, kakor tudi na državni cesli proti Banjaluki. Od 1990 km modernih cestič, ki jih program predvideva, je bilo doslej že dograjenih 170 km. Drugi delni obrok za zgradbo cesl. prav tako v znesku 400 milijonov kun, bo pripravljen še v teku tega leta.
Ustanovitev gospodarske policije v Srbiji. Pristojna oblastva, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cenami, so se odločila glede na to, da je treba čim bolj preeprečiti prodajo pod roko in špekeulacije, ustanoviti dobro organizirano gospodarsko policijo, ki se bo bavila izključno z nezdra-
Študijske podpore za gojence GILovih akademij in kolegijev
Zvezno poveljstvo GIL-a v Ljubljani objavlja: Za šolsko leto 1942-43 sta razpisana za gojence Gila dva natečaja: 1. Podeljuje se 143 študijskih podpod za Bledeče zavode: za akademeijo GlL-a v Rimu šest podpor, za jiomorski kolegij v Benetkah pet podpor, za pomorski kolegij v Brindisiju pet, za letalski kolegij v Forliju pet, za liktorski kolegij v Rimu 46, za ženski učiteljski kolegij GIL-a v Orvietu šest, za kolegij ženskih voditeljic GIL-a v Firenzah šest, za kolegij ženskih jx>veljnic GIL-a | v V. Veneto šest, za kolegij zborskih učiteljev ! GIL-a v Viccnzi šest, za kolegij zborskih učiteljev GIL-a v Bergamu šest, za kolegij GIL-a za vojaško specializacijo v Bolzanu 17, za mornariški kolegij GIL-a v Sabaudiji 17, za kolegij voditeljev in funkcionarjev GIL-a v Citta di Castello šest, za kolegij voditeljev GIL-a v Rietiju 6.
2. Natečaj za 12 študijskih podpor iz sklada »Bruno Bussollni« pri glavnem poveljstvu GIL-a. Razporeditev je sledeča: za letalski kolegij GIL-a v Forliju 6 podpor, za kolegij ženskih voditeljic GIL-a v Firenzah 1, za kolegij učiteljev in učiteljic GIL-a v Bergamu in Vicenzi 2, za žensko akademijo GIL-a v Orvieto 1, za akademijo GIL-a v Rimu 1, za kolegij voditeljev in voditeljic ter upravnih funkcionarjev GIL-a v Citta di Castello 1.
Glede nadaljnjih pojasnil se je treba obrniti na Zvezno poveljstvo v Ljubljani, Cesta Viktorja Emanuela 28, III. nadstr.
viml pojavi špekulacije in črnoborzijanstva.
Letalska proga med Budimpešto in Bratislavo.
Sredi julija je začela obratovati madžarska civilna letalska služba tudi z Bratislavo in sicer na progi, ki jo madžarski letalski promet opravlja med Budimpešto, Dunajem, Breslavo in Berlinom. Dne 12. julija je prvič pristalo madžarsko potniško letalo v Bratislavi.
Preureditev romunskega gospodarstva s petrolejem. V Romuniji je izšel nov zakon o pridobivanju nafte, po katerem dobi država vse večji vpliv na to tako važno gos|>odarsko panoge. Poskusna vrtanja in izkoriščanja se odslej ne bodo več dovoljevala na poljubnih ozemljih, a m pa k le jio geološko enotnih in zaključenih pasovih, za katere je načrtno izkoriščanje že v naprej točno določeno. Dalje je treba vso produkcijo surove nafte predelati v Romuniji sami. Tudi izvoz napol rafi-nirane nafte je prepovedan. Vsa podjetja, ki proizvajajo več kakor pet vagonov nafte na dan, mo-
Preskrba italijanske vojne ladje z nafto na visokem morju. Oskrbovalna ladja pretaka po ceveh nafto v vojno ladjo, kateri zaradi tega ni treba prekiniti križarjenja.
rajo prispevati svoj delež preskrbi domače dežele s tekočimi pogonskimi sredstvi. Država ima pravico nadzirati vse tehnične naprave rafinerij. Vsi za izvoz določeni petrolejski vodi preidejo v državno last. Posebne ugodnosti so določene za soudeležbo domačega romunskega kapitala pri izkoriščanju novih vrelcev nafte. Obstoječim podjetjem, ki imajo več kakor 400 milijonov lejev kapitala in ki so vsaj 75 odstotno v romunskih rokah in katerih vodstvo je vsaj tri četrtine romunsko, dobijo obsežne ugodnosti. Zakon končno določa ustanovitev državnega zavoda za raziskovanje nafte in petroleja, pri katerem bo zastopano gospodarsko ministrstvo in posamezne pelrolejske družbe. Po dosedanjih cenitvah merijo vsa romunska območja, v katerih je po navedbah geološkega instituta pričakovati ležiča nafte okrog dva milijona hektarjev.
Švedski uvoz v letošnjem prvem polletju, švedska zunanja trgovina je v prvem lelošnjem polletju dosegla 280.000 ton pomorskega uvoza, od tega 60.000 ton tekočih pogonskih sredstev. Največ parnikov, ki so prišli v konvojih, je prispelo iz Južne Amerike in sicer iz Argentinije in Či-leja. Odtod se oskrbuje Švedska z žiti in krmili. Vsega skupaj je povprečno vsak mesec prispelo pet narnikov iz čezmorskih dežela.
Naraščajoča poraba cigaret v Ameriki. Zaradi vojne se je jioraba cigaret v Ameriki močno povečala. V februarju letošnjega leta je bilo v Združenih državah prodanih rekordno število cigaret, namreč 16 6 milijard. To jiomeni 15% porast napram prodaji cigarct v istem mesecu leta 1941 ali pa 26% več v primeri s februar jem 1940 in celo 41% več v primeri z letom 1939. Prav isti razvoj je prodaja cigaret doživela že v prvi svetovni vojni. Tedaj so vsi kadilci Združenih držav v letu 1914 pokadili v enem letu 16.86 milijard cigaret. Po vstopu Amerike v vojno so pokadili ameriški kadilci v letu 1917 že 35.3 miljiard cigaret, v letu 1918 pa nad 46.66 milijard cigaret.
Voronež, središče sladkorne industrije. Mesto Voronež, ki so ga zasedle nemške čete, je bilo tudi središče sladkorne industrije, saj je v njem imel sladkorni trust Voronež svojo u,p<ravo. V ta trust je spadalo 12 tovarn in ena rafinerijo. Čeprav okolica Voroneža ni tako zelo nasajena s sladkorno peso, kakor nekateri drugi drli Ukrajine, so bile vendar te tovarne za preskrbo sovjetske Rusije s sladkorjem prav sedaj posebnega pomena, saj so Rusi zgubili v Ukrajini že skoraj 80% nasadov sladkorne pese. 7, izgubo območja pri Voronežu je preskrba Rusije s sladkorjem stvarno pojiolnoma nemogoča, ker uvoza od . drugod ni pričakovati.
Požar v Mestnem logu
V petek ob tri četrt na eno popoldne so bili mestni poklicni gasilci in prostovoljni italijanski gasilci v Mestnem domu obveščeni, da gori v Mestnem logu, na Cesti na loko. Vnel se je kozolec, last posestnika Franca Stražišarja iz Krakovske ulice 1.
Ogenj so po nemarnosti zanetili otroci, ki so se pod kozolcem igrali. Kozolec je bil poln žitnih snopov, vendar so sosedje, ki so prihiteli na pomoč, še ob pravem času zmetali večino žita na varno. Gasilci so iz dveh motork napeljali iz bližnjih hidrantov vodene curke ter tako kmalu zadušili požar. Kozolec je bil enostavno ograjen. Pri požaru so bile uničene vse late in tudi vsa opeka, s katero je bil krit. Uničeno je bilo hkrati precej žita. Posestnik Stražišar trpi okoli 15.000 lir škode, ki je le malo krita z zavarovalnino.
Kronika diplomatskih zgodb in spletki	a
DUNAJSKI KONGRES M]
Perigordova je začela jecljati in razburjeno mahati s pismom: »Zgodilo se je to, da je Napoleon zbežal z otoka B^lbe.«
Tallevratid se je s težavo zvlekel na blazine in sedel ter bleknil: »E...«
>Da, da,« je nadaljevala Perigordova. »Novico je sporočil angleški konzul v Livornu lordu Brogliersu v Firenze, od tam pa so poslali obvestilo po posebnem kurirju na Dunaj.«
>V pismu ni drugih jKKlrobnosti...«
Vojvodinja je onemela.
Talleyrand se je začel praskati za ušesi. Kadar je delal kaj takega, tedaj so vsi vedeli, da je slabe volje. Obraz pa ni izdal nobene njegove misli. Po nekaj trenutkih je bil gospodar samega sebe in je že prestal prvi sunek.
»Tako se je moralo končati!« je nazadnje izrekel počasi in filozofski.
»In sedaj, kaj se bo zgodilo?«
»Tislo, kar se j>o usodi mora zgoditi.«
»Pa moja vaja?«
»Kakšna vaja?«'
»Nocoj bi morali imeli pri gospej Metteernirh glavno vajo za zelo zabavno komedijo Mulec ali jiopolni hotel«. Komedija je silno zabavna in je samo še dva dni do glavne predstave.«
»Bodi mirna, vajo boste kljub temu imele.«
Vojvodinja je pogledala svojega strica s silnim občudovanjem. Ta satanski človek se ni pustil z ničemer vznemirjati. Kaj bo, če se Napoleonu posreči priti v Pariz, sesti znova na prestol in pregnati
Burbone! Tedaj bo Talleyrandova navzočnost na Dunaju odveč. Pa ne samo to, Talleyrand bo tudi brez vseli sredstev. Vse to je moralo vznemirjati tudi Talleyranda, ker ni bilo prav nič gotovo, da bi Napoleon Talleyrandu mogel še enkrat odpustili. Vse ima svoje meje, tudi izdajstvo... Izdajstvo!« To je bil edini način, kako služiti Franciji,« je rad pripovedoval Talleyrand. Vendar so bile to samo lepe besede. Talleyrand je bil vendarle nekoliko nemiren, dasi je znal vse lo silno spretno prikrivati.
Kljub svojemu olimpijskemu miru je Talleyrand menil, da no more ostali še dalj časa v postelji. Torej je vstal. Ta dan se je nekoliko manj podrobno in bolj jiovršno oblačil. Tri četrt ure pozneje je bil že pri Metternichu, kateremu je nenavadno novico sporočil angleški veleposlanik na Dunaju lord Stevvart. Vso vladarje in ministre velesil so takoj obvestili. Vsi so boleli prikrivati svoje razburjenje, toda vsi so bili zbegani, ker nilulo ni vedel, kaj bo počel ta strašni Korzičan, prav tako pa niso vedeli, po kateri cesli je Napoleon krenil v Francijo. Ali so je izkrcal v Franciji, ali pa je zbežal v Ameriko, kakor so nekateri menili? Kakšne bodo posledice dejanja, s katerim je Napoleon prelomil vse obljube in preklical svoj odstop, ki ga je podpisal v Forttainebleauju? V tem trenutku pa je Napoleon mislil prav tako, kakor njegovi nasprotniki, ki prav tako niso držali svoje besede. Predvsem pa Napoleonu niso izplačali njegovih letnih dva milijona frankov, dasi so se k temu obvezali v členu III. pariške mirovne pogodbe. Vsi so se strinjali v naslednjem: novica naj ostane prikrila, dokler se ne bodo vsi sporazumeli o tem, kaj jo treba storiti.
Toda nekatere novire so kakor klice, ki imajo peroti. Take novice se širijo po tajinstvenih potih in krožijo, ne da bi bilo mogoče ugotoviti njihov vir.
Isti večer je bila na dvoru v slavnostni dvorani predstava »Se-viljskega brivca«, nalo pa so predvajali komedijo, ki je bila tedaj zelo privlačna in je nosila naslov »Prekinjeni jilest.
Dvorana je bila seveda polna odličnega občinstva, vendar pa se je lahko takoj na prvi pogled opazilo, da gledalci niso bili tako mirili, kakor druge večere. Opaziti je bilo, da se možje zbirajo v lihe
pogovore in okoli odličnikov so se takoj ustvarjale skupine, ki so se začele nemirno pogovarjati.
»Ne bo mogel uiti angleškim ladjam,« je nekdo vzkliknil.
Nekdo drugi je omenil: »Pozzo di Borgo je rekel, da bodo Napoleona obesili na prvem drevesu, brž ko bo prišel v Francijo.«
Mimo je prišel vojvoda Alberg, ki je zmajal z glavo in rekel: »Pozzo di Borgo ni dober prerok. Napoleon bo v nekaj dneh v Parizu.«
Pristaši Burbonov so poudarjali, da je Napoleon najbrž zbežal v Neapelj in govorilo se je, da je istega mnenja tudi Talleyrand. Vsi bi bili veseli, če bi bilo to res, ker tako bi kongres najlažje pregnal Murata z njegovega prestola.
Toda tedaj se je zaslišal glas cesarice, ki je začela slovkovati svojo vlogo. Njenih besed pa navadno nihče ni poslušal, tokrat pa je bilo občinstvo še bolj raztreseno. Opazili so, da mnogo vodilnih osebnosti manjka, zlasti pa ni bilo Taileyranda.
Nasledenji dan je že ves Dunaj vedel, da je Napoleon zbežal z Elbe. Napoleonovi pristaši so bili veseli in celo v Talleyrandovem •stanovanju jo nekaj Francozov vzklikalo: vživel Napoleon!« Navdušeni so bili zlasti listi, ki so se spominjali sijaja Napoleonovega.vladanja. Velika večina pa je bila zelo potrta. Vsi so se vpraševali, kaj bodo storili zastopniki držav, ki morajo obravnavati položaj, ne da bi bili obveščeni, kako si slede izpremembe. Komaj se je končala ena vojna in že je. slala Evropa pred durmi druge vdjne. Ali bo kongres zaključil svoja zasedanja in ali bodo pooblaščenci odšli s svojimi kovčki?
Isti večer je bil v Melternichovi hiši velik slavnostni ples in med plesom se je zvedelo, da je Napoleon že v Cannesu. Francosko prebivalstvo ga je povsod navdušeno sprejemalo in so izrekalo zanj.
Ko je prišla ta novica med ljudi, so poslali še bolj nemirni. Ples je začel ponehavati. Godba je še igrala, toda plesalcev nI bilo več.
Princ Koziovski je rekel: »To je pa druga izdaj* .Prekinjenega plesa'.«
(Dalje.)
«
Stare in nove navade
Ljubljana, julija.
Nekako pol letine imamo že pod streho, •vsaj naša glavna žita, to je pšenico in ječmen, nekaj letine pa še 7/ori na polju. Podeželan se ozira v nebo, zakaj vse je še v božjih rokah in morda prav zadnji trenutek utegne priti kaj, kar bi mu uničilo ali vsaj zmanjšalo letino. Zlasti za fižol se podeželan še vedno trese, kajti še vedno mu grozi toča. Vendar so najhujše nevarnosti že mimo.
Ljubljanski meščan, ki mu je danes skrb za vsakdanji živež prva in poglavitna skrb, si predstavlja deželo navadno še vedno kot nekako idilo, kjfr jo vsega dosti, bodisi žita, krompirja, mleka, jajc, mesa. Le malokdo se spomni pri tem ,da so ti plodovi in darovi posledica prav trdega dela, ki traja prav vse leto, celo v najhujši zimi mora kmet trdo delati. Prav je zapisal neki filozof kmečkega življenja: »Ako bi kmet cenil svoje delo po delavnikih, ako bi točno ob 8 zjutraj pričel z delom, opoldne nehal, pa potem popoldne zopet samo štiri ure delal, ne bi prišel nikamor. Ako bi zahteval plačilo za nešteta mala in velika dela, ki jih opravlja, da obdrži svoje posestvo, bi bil račun velik. Kmet ipa seveda dela tudi iz ljubezni. Glavno je zanj, da se obdrži in da mu zemlja vsako leto daje vsaj to, kar potrebuje za življenje, pa naj za to še tako težko dela!«
To"trdoto olajištije neka poezija, ki jo kmet sam ustvarja in ki mu pomaga pri delu. Že zaradi tega moremo lažje razumeti nekatere navade na kmetih, ki so pač najlepše v tem času, ko spravljajo letino. Ko je letina na varnem, tedaj naš podeželski človek doživi šele polno zadoščenje za vse svoje trdo delo. Zato se je ohranilo toliko lepih in starih navad pri spravljanju žetve, letine, pri trgatvi, kolinah.
Žito pri nas skoraj povsod še žanjejo ža-njice. Ponekod so žito že kosili, vendar ie za naše male razmere in za naše njivice skoraj vseeno, ali ga kose fantje, ali ga žanjejo dekleta. Moška delovna sila je pač boij iskana, ker so pa za žetev ženske najbolj pripravne, kmetje Se vedno najemajo raje žanjice. Le kako ječmenovo njivo so letos sem 'n tja pokosili, kar se bo najbrže zgodilo prihodnji mesec tudi z ovsom.
Le malokje pri nas žito še mlati jo s cepci. To orodje ljubljanski otroci poznjao le še iz slik. Po večini pri nas kmetje mlatijo sedaj žito v mlatil-nicah. Prve mlatilnice, ki so bile sedanjim nekoliko podobne, so se v naših krajih pojavile okoli leta 180, ko so jih nemške tovarne na debelo propagirale. Glavna izvozna mesta so bila Ulm na Bavarskem, Linz na Zgornjem Avstrijskem, Plzen na Češkem in druga. Kmetje se niso kesali, ako so naročili te mlatilnice. Povprečno so tedaj veljale okoli 400 zlatih goldinarjev, in ako računamo po amortizacijskem računu, so se kmetu izplačale že v dveh letih. Mlatilnice so ti bolj sodobni kmetje namreč tudi posojali, zahtevali pa so od j onih, katerim je mlatilnica mlatila — merico, ka- I kor v mlinu. Vsak kmet jo je rad dal, saj je pri- f
Poklic otroške
Šolanje otrok je v današnjih časih za starše večkrat zelo težko, izbira poklica zlasti za dekleta po končani šoli — težavna. Tako stoje dekleta po končani šoli brez vsakega sveta, kam bi se obrnila. Kamor koli prosi za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba. Dose-daj je prav primanjkovalo poklicev, ki bi po kratki strokovni izobrazbi omogočili dekletom samostojno vzdrževanje,* posebno poklicev, ki
pri spravljanju letine
hranil s tem stroške za mlatiče, ki jih je tedaj manjkalo, kakor j:h še dandanes. Mlatilnice so bile na konjski pogon, strojni del pa se je dal montirati še na slamoreznice in na druge potrebne naprave. Pozneje so uvajali pri nas še mlatilnice na parni pogon in v zadnjih letih tudi na naftina olja. Najbolj pa so se še vedno obdržale mlatilnice na konjski pogon. Traktorjev do zadnjega časa pri nas nismo poznali, saj naše male kmetije tega niso potrebovale, zlasti ne takih traktorjev, ki bi žetev in mlačvo kar sproti spravljali. Letos pa se v Beli Krajini uveljavlja traktor za oranje.
Mlatijo pri nas, tako ali tako, vse žito, tudi ajdo, samo dveh ne: koruze in prosa. Koruzo pri nas najprej osuše. Za naše kraje so še vedno značilne priproste sušilnice po hodnikih in mostovžih naših kmetskih hiš, kjer 6e zlasti v jesenskem soncu suši koruza.
Kak mrzel jesenski ali zimski večer pa se pri tem ali onem gospodarju zber vaška mladina in koruza »kožuhajo«, »ličkajo« in luščijo. Zlato zrnje pada v pripravljene posode, ovojna slama s storžev se skrbno shrani, je namreč prav dobra za slainnice v posteljah, koruzne storže pa ali zmeljejo kot dodatek živinski hrani, ali sežgo. Koruzna slama je tudi uporabljiva, bodisi kot živinska krma ali kot stelja.
Proso v naših krajih »manejo«. Ko je proso nekoliko suho, se zbero na »podu«, to je na mla-tišču, kjer so včasih pokali cepci nad pšenico, fantje in dekleta k zanimivemu delu. Postavijo se
župnijska cerkev
Danes praznujejo šentjakobski farani praznik svojega župnega zavetnika sv. Jakoba, zato si oglejmo na kratko zgodovino njihove župne cerkve.
O prvi šentjakobski cerkvi meni Ivan Vrho-vec. da so jo sezidali avguštinci leta 1513., a je starejša, ker ie bila pri Sv. Jakobu kaplaniia že leta 1383. Pri nji so se nastanili leta 1494. avguštinci. Leta 1511. je hud potres razmajal cerkev tako. da so bili avguštinci primorani, si zidati novo svetišče. Dve loti pozneje ie knezo-škof Krištof pl. Rauber položil temeljni kamen novi cerkvi. Avguštinci so se leta 1555. preselili v Opatijo, a lela 1597. so prišli jezuiti na njihovo mesto. Ker je bila cerkev s samostanom že silno slaba, so sklenili oboje podreti. Prihodnje leto so poklicali arhitekta Martina Va-lorsa, brata svojega reda, ki je nadzoroval graditev novega samostana. Dne 1. maja 1613. jc knezoškof Tomaž Hren položil teineljnik novi cerkvi, ter ie dne 15. novembra 1615 posvetil novo svetišče.
V dneh 19. in 27. februarja 1691 je zopet rotres cerkev hudo poškodoval, še večjo škodo pa je napravil leta 1699. Zategadelj ie bilo treba popraviti cerkev prav korenito. Popravila so bila končana leta 1701. kar dokazuje napis nad velikim cerkvenim vhodom. Dne 28. iun. 1774. je strašen požar uničil cerkev in osem in petdeset poslopij okoli nje. Pogorela je cerkvena
;estre-negovalke
bi odgovarjali ženski naravi. Eden takih poklicev, ki pripelje dekle že po enoletnem šolanju do primernega kruha, je poklic otroške sestre-negovalke. Te se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negovalke, ki je v sestavu Higienskega zavoda, oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani, Lipičeva ulica 3 (Dečji dom), ki ravno ta mesec razpisuje natečaj za sprejem gojenk (pogoji za sprejem so razvidni v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« št. 56 z dne 15. julija 1942 in so biti objavljeni tudi v »Slovencu« z dne 17. julija). Predpogoj za sprejem v to šolo je dovršena meščanska šola ali inžja srednja šola. Poklic sam je zelo lep, saj ima sestra — kot pravi že naslov — ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega posla je prirojena skoraj vsaki ženi, tako da najde večina v njem zadovoljstvo.
Razen prijetnega dela ima sestra, ki dovrši to šolo, materialno primeren in dober položaj. Absolventka ima pravico biti nameščena v raznih domovih za dojence, v otroških zavetiščih, ima možnost namestitve v privatnih rodbinah kot vzgojiteljica s fiksnimi prejemki ter s prosto hrano in stanovanjem in je torej na boljšem kot uradnica, ki si mora s svojo skromno plačo oskrbeti hrano in stanovanje.
Prošn je za sprejem v šolo sprejema Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipičeva ulica 3.
z obrazom proti stenam, pod njihovimi bosimi nogami so snopi prosa in te mladina gazi in valja z nogami. Gospodar pogosti delavce rad s kakšnim tolkovcem. Gospodinja pa skrbno odbira iznad snopov proso. To mora v mlin, toda ne pod mlinska kolesa, temveč v stope, feele tu nastane kaša za kuhinje in za na trg.
Tudi luščenje fižola, ki se opravlja prav tako navadno zvečer, je združeno s posebnimi navadami. Fižolove slame pri nas ne uporabljajo za krmo živalim, zakaj, ako je fižol zrel za zrnje, potem je slama j>o|>olnoma suha in lesena. Ta slama tudi zelo nerada gnije in ako jo damo kaki potrpežljivi živini za steljo, še za gnoj ni uporabna. Zato kmetje »fižolovko« sežigajo, ker je pepel dober vsaj za gnoj. Ako pa trgamo stročji fižol in je listje fižola še kolikor toliko sveže, ga vsa živina rada žre.
Košnja je že davno minula, kmalu bo na vrsti otava. Kosci imajo svoje navade in svoja pravila, spodriva pa jih zlasti po ravnih tleh kosilni istroj. Prvi kosilni stroji so se pri nas uvedli okoli leta 1900., dandanašnji so seveda mnogo bolj pripravni. Kosilne stroje more vleči konj ali vol. Po hribovitih krajih pa so kosci še vedno nujno potrebni.
Stroji pri kmetskem delu pač spodrivajo stare navade, ki jih bomo ohranili le morda še v spominu. Po vaseh se ustanavljajo in se pospešujejo strojna zadruge, ki skušajo z stroji uvesti čim več poljedelskih strojev ter s tem olajšati delo kmeta in povečati kakovost ter količino njihovih pridelkov. Z novimi stroji in z novim načinom dela pa rastejo sevda tudi nove navade.
sv.Jakoba je lepa
streha, a tudi zvonik je bil močno poškodovan. Enako je notranjost cerkve zelo trpelo, ker je dim vso zasajii. Politične razmere so prisilile papeža Klemena XIV., da je s pismom dne 21. julija 1773 razpustil red jezuitov. Tako so bili prisiljeni tudi pripadniki ljubljanskega kolegija zapustiti svojo cerkev, kjer so delovali sto sedemnajst let. Duhovno vodstvo v cerkvi je bilo po omenjenem požaru poverjetno bivšemu jezuitu, o. Antonu \Volfu. Pri cerkvi je nastala kaplanija (stolne župnije sv. Nikolaja), ki so jo oskrbovali deset let nekdanji jezuiti.
Leta 1784. je potoval cesar Jožef ti. na Laško. Ko se ie vračal iz Rima. je obiskal dne 21. marca tudi cerkev sv. Jakoba ter jo določil za župnijsko.
Malokatera ljubljanska cerkev se more ponašati s takšno notranjščino kakršno ima šentjakobska. Predaleč bi zašli, ako bi omenili posamezne umetnine, ki so v tej cerkvi. Vemo pa. da so delo najboljših kiparjev in slikarjev, ki so živeli pri nas v začetku osemnajstega stoletja. Vendar moramo našteti nekatere zanimivosti v tej cerkvi. Veliki oltar ie postavil Eran-cesco Robha. Zemeljski ostanki sv. Feliksa, ki počivajo na oltarski mizi tretjega oltarja na listni strani, so bili pripeljani ob koncu novembra leta 1858. iz rimskih katakomb. Prav poseben okras šentjakobske cerkve je velika osmerokotna kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki je bila dograjena leta 1669. Nad njo se razprostira kupola, ki se končuje v laterno. Na stenah kapele visi šest oljnatih slik, ki prikazujejo prizore iz življenja misijonarja, čigar marmorna soha je pod oltarsko mizo.
Na cerkvenem svodu so štiri na presno slikane podobe, ki jih ie napravil leta 1886. slikar Jurij Šubic, kateremu ie pomagal Anton Jelačin. Prva podoba (v prezbiteriju) kaže proslavljanje sv. Jakoba, druga njegovo ob-glavitev, tretja Kristusovo izpremenjenje na gori Tabor, a četrta uvrstitev sv. Jakoba med apostole. Pod cerkvijo je grobnica, ki je 12 m dolga, 4 m široka in 2.5 m visoka, ta hrani osem in štirideset grobov redovnikov jezuitskega reda.
Dne 14. aprila 1895 ie potres cerkev zelo poškodoval. Zato je doživela njena zunanjost znatno spremembo. Cerkev je imela prej spredaj dva zvonika, ki so ju do cerkvene strehe podrli in sezidali na desni. Dri stranskem vhodu nov zvonik.
Cerkveno pročelje olepšuje krasen relief kiparja Ivana Zajca. Kristus se dviga v višavo. V zadnjih letih je bila cerkev zunaj in znotraj obnovljena, delo ie zelo posrečeno. Sedaj šele prav spoznamo, koliko dela, truda, ljubezni in sile umetniškega duha je tu zbranega.
Ob 1900 letnici mučeniške smrti apostola sv. Jakoba
Župna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani proslavi 1900 letni jubilej svojega zaščitnika z nasledn jo spravno pobožnostjo:
Na god sv. Jakoba, v soboto, 25. julija 1912: od 6 zjutraj do pol 8 zvečer se vrši slovesna ado-racija, ki jo vodijo duhovniki. Sv. maše bodo zju-
Letošnji lavantinski zlatomašniki
V lavantinski škofiji obhajajo letos zlate mašo sledeči gos|K>dje duhovniki: Lajuiič Anton, duhovni svetnik in župnik v Šmartnem pri Vurbergu; Lom Frančišek, duhovni svetnik in dekan v Šmarju pri Jelšah; Mihalič Jolet, duhovni svetnik iu župnik v Slivnici pri Mariboru; 1'oilvinski Anton, konzistorialni svetnik in dekan v p.: Weixl Jožef, častni kanonik in dekan pri Sv. Križu pri Ljuto-merju. Profesorja v p. Cestnik Anton in Kardinar Jožef, ki sta bila posvečena v tretjem letu l>ogo-slovja, sta obhajala zlato mašo že lansko leto. tako da ima letnik 1892, ki jo štel 20 bogoslovcev, 7 zlatomašnikov. Srčno čestitamo vsem gospodom jubilantom. Naj jih Bog ohrani še dolgo zdravo in krepke ter jim da dočakati še biserni jubilej.
Mladina nabira raztreseno žitno klasje
Žetv.ječmena in rži je pri nas v glavnem končana. Prav tako pa se že zaključuje žetev pšenice in kmalu bo prišel na vrsto tudi oves. Sodeč po žetvi v Ljubljani — tudi naše mesto ima — prav lepo število kmetij, ki se havijo s pridelovanjem žita, — in okolici, je bila žetev lelos kar ugodna in kar je tudi važno — opravljena je bila v najlepšem vremenu. Kolikor nam je znano, tudi ni nikjer v pokrajini toča uničila kako pomembno površino žita. V Ljubljani je letos sploh samo enkrat padala toča, pa še ta redka in med najhujšim vetrom in ploho, tako da ni napravila nobene škode. Južno Ljubljane pa sploh ni bilo nobene toče. — Kako skrbno zbirajo ljudje sedaj vsako zrnje, pričajo prav lepi prizori, ki smo jih videli po žetvi v Ljubljani in okolici. Kadar so čez dan prišle ženjice na ječmenovo nli pšeničuo njivo, so že prišli mestni otroci in so prosili gospodarja, ako bi smeli po žetvi pobirati padlo klasje, ki ostane na njivi. Kmetje so bili sprva sicer na videz hudi, češ, da to ne gre, nekaj mora vendar ostati za vrabce in vrane, no, pa so se le dali pregovoriti in so dovolili. Po končani žetvi, ko so kmetje žo odpeljali snopje, so planili otroci na njive in vneto pobirali vse, kar so ženjice pustile. Srečni so bili otroci, ko so prinesli po več tirali nabiranja svojim materam — po dve, tri kile pšeničnega zrnja. To zrnje so matere po navadi zmlele kar na mlinček za kavo in spekle kruh. Imenitno se je prilegel, saj je pomenil znaten priboljšek k rarioniranemu kruhu, še bolj pa je dišal zato, ker so si ga otroci res sami zaslužili in .pridobili. Nič ne de, če jo bila moka malo bolj resasta, samo, da je bila, kruh je teknil imenitno. Ječmen pa so matere shranile bolj skrbno: to bo za ječmenovo kavo, so odločile in pri tem je ostalo. — Pravica pobiranja preostalega klasja po Žetvi na njivah je tisočletja stara pravica revnih. V Ljubljani in v okolici so dosedaj pobirali tako klasie po večini kaki stari ljudje, zlasti ženice, mladina se za to ni dosti menila. Sedaj pa seveda, ko ie vsako zrno dobrodošlo, tudi mladina Io izkorišča in sicer 7. velikim veseljem. Prav je tako in tudi kmetovalcem jo treba priznati, da radi ustrežejo mladini v tem oziru.
Za dobro voljo
Gr? na bolje... »Gospod doktor« — prnw mestni posestnik velike restavracije — »»e cel mesec uživam samo mleko. Ali mi morete zdaj dovoliti, da bi smel uživati še kakšno drugo jed?« — »No, za začetek vam dovolim, da preberete 6eznam jedi, ki so pripravljene za goste.«
Ni mogoče... Mati: »Že stokrat sem ti rekla. Štipko, da se nikar ne pričkaj z drugimi otroki. Ali ne veš, kako beremo v evangeliju: ,Če te kdo udari na eno lice, mil pomoli še drugo!'« — štipko: »že. Pa sosedov Mihec me je udaril po nosu, ki imam samo enega.«
traj vsake pol ure, zadnja bo ob pol 11 dopoldne. Mladina ima svojo mašo ob devetih, k počaščenju pa pride ob 11 dopoldne in ob petih popoldne. Možje in fantje se zberejo pred Kraljem miru, da ga počaste in se mu izročijo ob 7 zvečer. Zaključek je ob pol osmih z govorom, petimi litanijami in zahvalno pesmijo.
Na Jakobovo nedeljo, dne 20. julija: sv. mašo obob 6, ob 7 in 9 (za mladino) s petjem, ob pol 11 slovesna; po vsaki maši bo darovanje okrog oltarja. Popoldne ob pol sedmih tira molitve po namenu spravne devetdnevnice, ki se obhaja v šentjakobski cerkvi od 22. do 29. julija. Ob 7 govor prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana, pete litanije M. B. in darovanje okrog oltarja. Pri tej skupni pobožnosti vsi verniki jK>jejo novo dr. Kimovčevo pesem v čast sv. Jakobu. — Spominske podobice se bodo delile pri vsakem darovanju. — Naj bi prvi mučenec apostolskega zbora, ki je doživel getzemanske muke, izprosil svojim častilcem ta dan in vselej taborske ure poveličanja.
KULTURNI OBZORNIK
Knjige slovenske Akademije znanosti in umetnosti
•4. Vidau: Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb.
V	prirodoslovno-matematičnem razredu je izdala Akademija manjšo, a zato pomembno matematično razpravo mladega in nadarjenega slovenskega matematikarja Ivana Vidaua pod naslovom Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb. S tem je njegovi razpravi priznana izredna strokovna znanstvena višina ter pomembnost, kar mora biti za mladega znanstvenika izredna počastitev. Važnost predmeta za širšo svetovno matematično znanje je poudarjena tudi*s tem, da je razprava skoraj v celoti prevedena tudi v nemščino kot v enega izmed svetovnih jezikov, da se tako lahko raziskovalci matematičnih problemov okoristijo z dognanji slovenskega matematikaria. Ker ie razprava za lajika knjiga s sedmimi pečati, sem se obrnil na prijatelja matematikaria prof. I„ ki mi je vsebino matematičnega problema označil za matematikarja z nekoliko besedami naslednje:
V	svoji razpravi »Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb, Kleinsche The-oreme in der Theorie der linearen Differenti-algleichungen« obravnava Ivan Vidau na Fuch-sovi diferencialni enačbi s 5 reelnimi singular-nimi točkami poblein take določbe akcesoričnih parametrov v tej enačbi, da je kvocient dveh neodvisnih rešitev enačbe enolična funkcija na razrezani ravnimi neodvisne spremenljivke in da puščajo vse substitucije omenjenega kvoci-enta, ki odgovarjajo obhodom neodvisne spremenljivke okoli singularnih točk iste skupine, nespremenjen nek skupen krog; pritem so sin-
gularne točke enačbe razdeljene v 2 skupini, od katerih vsebuje ena dve. druga pa 3 in ravnina ie razrezana vdolž daljice, ki veže prvi dve in vzdolž poltraka, ki izhaja iz tretje sin-gularne točke in na katerem ležita še četrta in peta in ki nima z omenjeno daljico nobene skupne točke. Avtor pokaže, da je pri določenem odnosu med eksponentoma, pripadajočima prvima dvema singularnima točkama, vedno mogoče tako določiti akcesorična parametra v obravnavani enačbi, da omenjeni kvocient enolična funkcija na ravnini neodvisne spremenljivke, ki jo razrežemo na zgoraj opisani način. Po študiju upodabljanja razrezane ravnine na ravnino kvocienta spoznamo orl odnosov med zadnjim trem singularnim točkam pripadajočimi eksponenti zavisna eksistenčna polja enoličnih avtomorfnih funkcij, ki jih dobimo, če smatramo neodvisno spremijivko kot funkcijo omenjenega kvocienta.
Nekatere tiskovne napake motijo razpravo.
K razpravi, ki znatno pomaga slovenski matematični znanosti do slovesa v širokem svetu, moremo mlademu slovenskemu znanstveniku sanio čestitati.
Tako smo na kratko omenili vse izdaje letošnje Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter poudarili pomembnost teh knjig, ki dostojno predstavljajo višino slovenske znanosti z najvišjo legitimacijo našega naroda pred znanstvenim svetom. Naši Akademiji pa želimo še mnogo, mnogo delavnih let in uspehov, kajti temelje si postavlja dobre in trdne, ki na i jih ne omaje noben vihar! Vivat Academia! td.
Latinska razprava o sv. Cirilu in Metodu
Slovenski bogoslovci v Rimu za svoje doktorske razprave (disertacije) prav radi izbirajo tva-rino iz vzhodnega slovanskega bogoslovja. Med temi je posebno važna disertacija salezijanca S. Kosa
o Cirilovem spisu Napisan je o pravi veri.
Spisana je v latinskem jeziku: De anetore cxpo-sitionis verae fidei S. Cjrillo-Constantino adserip-
t"e (Napisanie o pravej vere). Natisnila jo je sa-lezijanska tiskarna v Ljubljani. Knjiga ofisega 223 strani. Dobiva se v Mladinski založbi v Ljubljani, Stari trg št. 30.
Obširna razprava vsestransko preiskuje star cerkvenoslovanski spis, ki se v svojem nadpisu pripisuje našemu apostolu sv. Cirilu, češ, da ga je v svoji smrtni bolezni narekoval kot duhovno oporoko svojim učencem, da jih ohrani v pravi veri. Težko je dokazati, če je ta nadpis dobesedno resničen. A v spisu je res veliko starinskih potez in misli, ki spominjao na sv. Cirila in Metoda, čeprav je spis ohranjen v zelo poznih in nekoliko pokvarjenih rokopisih. Dr. Kos dokazuje, da je spis v duhu Cirilovih naročil zapisal Cirilov in Metodov učenec Kliment Bolgarski. A Cirilovim mislim je dodal nekaj svojih dodatkov, tako zlasti o izhajanju Sv. Duha; nekoliko pa so spis pokvarili poznejši prepisovalci, ki težke bogoslovne vsebine niso dobro razumeli. Torej jo v spisu res ohranjena duhovna oporoka sv. Cirila, čeprav je primešanih nekaj dodatkov in napak.
Tvarina sega globoko v zgodovino in nauk sv. Cirila in Metoda ter spada med najtežja, pa tudi najzanimivejša književnozgodovinska 111 bogoslovna vprašnja. Pisatelj je snov prav primerno postavil v širši okvir dela in nauka naših apostolov; obdelal in pojasnil je zanimiva in važna zgodovinska vprašanja. Obenem pa je v knjigi objavil celotno besedilo zanimivega spisa v cerkve-noslovanskem izvirniku in v latinskem prevodu. Knjiga je vredna pozornosti slavistov in teologov. Natančnejša strokovna ocena ho izšla v letošnjem »Bogoslovnem ■ vestniku«, ki ho v kratkem dotis-kan. Mladi doktor zasluži priznanje, da je za predmet svoje razprave izbral tako zanimivo tvarino in da je obširno razpravo v vsem obsegu objavil. Naj bi znastveno delo v tej smeri še nadaljeval.
F. G.
T. Grossi: Knez Marko
V Slovenčevi knjižnici je izšel kot 19. zvezek prvi del znanega italijanskega zgodovinskega romana »Marco Visconti« pod naslovom »Knez Marko«, ki ga je spisal Tommasi Grossi, vrstnik in prijatelj Manzonijev. Roman je izšel že svoj čas (1900) v Gorizii v prevodu neznanega prevajalca, toda za Slovenčevo izdajo ga je nanovo prevel znani prevajalec iz italijanščine pesnik in pisatelj Joža Lovrenčič. Prevajalec je napisal tudi kratek predgovor. Tu nam je predstavil pisatelja, ki spada med italijanske klasike, s katerimi je zvezan po-četek in razcvet italijanske romantike ter razvoj njihovega romana. Prav »Marco Visconti« je namreč za Manzonijevimi »Zaročenci« v prozi v prvi polovici prejšnjega stoletja eno najboljših, na vsak način pa eno najbolj branih italijanskih pripovednih del.
Pred svetom veljata za najboljši italijanski zgodovinski romantični roman znana Manzonijeva Zaročenca, ki so v slovenščini izšla vsaj že v dveh prevodih (prvi nepopolen, drugi — Pastuškinov — popolen!) in sta takoj po izidu 1. 1827 dosegla svetovno priznanje. V njih je prikazano s pravo nazornostjo 17. stoletje v Lombardiji, čas borb s špansko nadvlado ter čas velike kuge v Milanu, vse seveda kot ozadje romantične Ijubavne zgodbe. Grossi je bil zaupen prijatelj Manzonijev ter je takoj po njegovem končanem romanu Zaročenci, začel snovati podobno zgodovinsko povest na podobnem ozadju in s podobno zapleteno ljubezensko zgodbo v prozi.. Doslej se je namreč Grossi pečal le bolj s pripovednimi novelami v verzih, tekmujoč s Tassom in drugimi epiki. Kakor je pri teh pesmih segal že k znanim motivom ter jih samo na drug način upodabljal, tako je tudi v Marku Viscontiju segel k »Zaročencema« ter ju na svoj način prikazal. Na to podobnost med Zaročencema in Knezom Markom je prevajalec opozoril že "v uvodu ter tudi nakazal paralelo, toda nas tukaj ne zanima sedaj originalnost zasnove ne jbm-
©Ao&Re nena&e
Koledar
Sobofa. 25. julija: Mati usmiljenja: Jakob, apostol; Krištof, mučenec; Valentina, devica; Pavel, mučenec.
Nedelja, 26. julija: 0. pobinkoštna; Marijina mati Ana; Valent, škof. Pastor, spoznavalec; Olinipij, mučenec.
Osebne novice
: —; Poročila sta se v župnijski cerkvi na Viču g. Jože Orom, lastnik tvrdke »ALPA-čaj«, in
gdč. Tončka G ni a j ti o r iz Koroške Bole. Poročal ju je č. r. Jožo C u k a 1 e, kaplan iz Gor. Logatca.
Cefititamol	,
*
— Oodkod pasji dnovi? Mnogi se prepirajo, kdaj so prav za prav pričenjajo in konČavajo pasji dnevi. Stare pralike so imele julija naslikanega psa, ki jo gledal proti avgustu in spodaj kaz 'o, ki je morilo na 24. julij. V avgustu pred sv. Jernejem pa je bil naslikan enak pes, sedeč na zadnjih nogah, ki je gledal nazaj v julij. Nekateri koledarji pa so zaznamovali, da se pasji dnevi pričenjajo 23. julija in konČavajo 22. avgusta. Mnogi leksikoni si tudi niso edini v pogledu začetka in konca pasjih dni. Splošno navajajo, da se začenjajo 23. julija in konČavajo 22. avgusta. Odkod pa ime za lo časovno dobo? Ime prihaja po zvezdi Siriju, ki so ga že stari Grki nazivali pes«. Pasje dneve so imenovali Rimljani »dios raniculares , Grki pa oporo«. Določali so le dneve z dnevom, ko se jo na Grškem, ob jasnem in lepem nebu začel zjutraj pojavljati Sirij, ki je nato vedno vzhajal do avgusta. In to dobo, ki je drugače skladna z dobo bojevitega lova od 23. ju-
KNEZ MARKO
zgodovinski roman
lija do 22. avgusta, so Grki zaznamovali s pasjimi dnevi, ki so bili na Grškem dnevi najhujše vročine. katero so tudi označevali s »pasjo vročino«. Od Grkov so posneli »pasje dneve« Se drugi narodi in tnko se je ta naziv udomačil tudi pri nas.
— Lepo vreme. Navadno so prvi pasji dnevi prav lepi, zlasti dnevi okoli sv. Jakoba, ki pomaga. da sadje hitreje zori. Pozneje se vreme navadno provržo in nastopajo včasih hudi nalivi. Prav izredno huda vročina s katastrofalno sušo je vladala lota 1898. Tedaj so je raztegnila celo daleč v september. Sedaj imamo že dva lepa dneva. V četrtek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 24.fi C, v petek zjutraj pa je bila + 12.5" C. Barometer jo v petek dosegel 7fi3.1 mm. Toroj nekoliko nižje stanje, ko prejšnji dan.
PraktHne knjige za gospodarje In gospodinje
Beg A.: Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. 75 barv. tabel L 7-fi0 Dragaš dr li.' Pomoč novorojenčku in dojenčku.
III. Izdaja, 224 s'rani, L 920 Gospo lars ia icja kuncev. 120 strani. L 14.— Ilu nek M.: Dober sadjovec. II. izdaja, 75 strani, L 6.20
llumek M. Sadja v gospodinjstvu. 110 strani,
L. 9.50. vezana L 14.— llumek Prehrana po novih zdravstvenih
načelh. 224 stran'. L, 12. — , vezana L 16.— Kako uporabljamo oblačilne nakaznice. Najvažnejša navodila zn porabo oh'ačilnih nakaz nic v preglednem tabelaričnem stavku. Žepna oblika. L 1.50 Kalinšek s. K/ Slovenska kuharica. VIII. izdaja,
728 strani s slikami, L 16— ■ Kiinzle: Zdravilna zebšča. fil strani, L 3'20 Majdtč I : Nasveti za hiio in dom. 410 sT , L 7'60 Remec M : Varčna kuharica, ti. izdaja, 232 str.,
vezana 1. 14'— Reva dr. O. Vremenoslovie. Poljudna izdaja. 120 sirarn s 46 slikami, kart. L 19- platno L, 23.-Sli^nik A.: Uvod v perotninarstvo. Kako vzgajano in goj ino kokoši in drtiije domače ptice. 171 strani. L 15'- vezana L 19-
Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani
Pred Sko'i|o 5 — Miklošičeva cesta 5
Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Tečaj za pripravo iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, prirodopis, zemljepis, zgodovina, risanje)
se nepreklicno začne v ponedeljek, 27. t. m. Prijavljanje vsak dan od 9—12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje. Pouk temeljit, ukovina zmerna.
Lmhlkm
1 Z dostavljanjem živilskih nakaznic za avgust
je mostni preskrbovalni u rad že pričel, tako da dobe najproj nakaznice oni, ki stanujejo po ulicah z začetno črko A ter tako dalje po abecedi. Vsak naj pripravi denar in glavo majske živilske nakaznice. Spet opozarjamo, da mora vsak družinski poglavar, ko vrne dostavljalcu živilsko nakaznico za odsotnega družinskega člana, lo zapisati v za to posebej določen prostor na potrdilu, kjer potrdi preiem živilske nakaznice.
1 Odjave odsotnih za meso Vsak družinski glavar mora lakoj lia mestnem preskrbovalnem uradu v sobi št. 3 v II nadstropju Mestnega doma odjaviti za dobivanje mesa vsakega odsotnega člana družine. Stranke morajo prinesli s seboj svojo mesarsko knjižico, kamor urad potrdi odjavo, ker odjavo mesa lahko opravi edino mestni preskrbovalni urad. Vsi oni, ki odsotnih družinskih Članov na mostnem preskrbovalnem uradu no bodo odjavili za meso, bo izgubila pravico za dobivanje mesa tudi vsa družina. Dovoljenja za zamenjavo mesarja dobe na mestnem preskrbovatnem uradu samo vsak mesec prvi ponedeljek in torek po .10. v mesecu izključno le one osebe, ki predlože potrdilo anagraTskega urada o preselitvi.
I Bolniki, k| so mostnemu preskrbovalnemu uradu s predpisanimi zdravniškimi spričevali oddali prošnje za dodatek mesa, naj se javijo v dvorani Mestnega doma.
I Pevke in pevci cerkvenega akad. zbora! V soboto, 25. t. m. zvečer ob |kil 7 in v nedeljo, 26. t. m. dopoldne ob 10 se prav gotovo vsi udeležitev pevskih va j zaradi obsežnejšega programa, ker bo namesto običajne akad. službe božje proslava zlatonuišnega jubileja našega stalnega darovalca akad. službe božje preč. g. V. Šege. Kdor bi bil v soboto zvečer zadržan, naj gotovo pride v nctlelj točno ob desetih.
KNEZ MARKO
bo v kratkem izSel
1 Cerkvena glasba v stolnici pri zlati maši g. kanonika Alojzija Stroja v nedeljo, 26. julija ob pol 10: Rihar: Zlatomašnik; Zlatomašna molitev in pridiga prevzv. g. škofa; Haydn: Marijaceljska maša; Kimovec: Alleluja; Kimo-vec: Jezusov namestnik: Kimovec: V sv. hostiji Te molimo: llavdti: Zahvalna in Rihar: V zakramentu. Spremljajo člani opernega orkestra.
1 Padec s prvega nadstropja. V Guttmanno-vi ulici 45 v siški se je včeraj pripetila hujša nesreča. S prvega nadstropja je padla 62 letna zasebnica Uršula Kek. Pri padcu je dobila hude poškodbe na nogah. Domačini so poklicali reševalni avto, ki je ponesrečenko prepeljal v splošno bolnišnico. — Na glavnem kolodvoru pa je reševalni avto prevzel nekega Jožeta Benčino z Dolenjskega, la je padel z voza ter si poškodoval roko.
1 Premog je že v Ljubljani1. Po ljubljanskih ulicah že vidimo vozove, ki so naloženi s premogom, katerega dovažajo posameznim strankam. zlasti takim, ki so premog naročile že spomladi. Zaenkrat so^. premog dobile večje zadruge ter trgovci, ki so ga tudi že poprej naročili. ostali naročniki pa bodo morali še nekaj dni počakati, ker je pač tehnično nemogoče, naenkrat zadostiti vsem zahtevam in naročilom. Tudi posamezni trgovci so dobili že zagotovila, da dobe premog v kratkem, tako da bodo mogli ustreči strankam. Ljublj. mestna plinarna je dobila polno naročil koksa, po katerem stranke prav rade segajo, tnko rla plinarna komaj zmaguje naročila. Poprej so v Ljubljani le redke stranke kurile s koksom, še manj p« z briketi, toda sedaj, ko je vsako kurivo dobrodošlo, prav rade segajo po njem in so še vesele, tla ga dobe. Koks sicer ne razvi ja plamena, pač pa silno vročino. Je mnogo lažji od premoga in ga je ena sama tona skoraj dvakrat toliko, kakor premoga. Ako kurimo z njim v štedilniku, ga moramo pač nekoliko mešati z običajnim premogom ali drvmi.
1 Melone v Ljubljani. Setloj so dospele prve melone v Ljubljano. Kakor vse južno sadje, ki ga letos dobivd Ljubljana, so tudi melone prišle iz Italije, Melone so med Ljubljančani ze priljubljena jed. Poprej smo jih po večini dobivali iz Banata. Melone so nrav sladke in jih moremo jesti tudi brez sladkorja, medtem ko so sorodne dinje užitne le, ako jih potre-
merjava s podobnimi deli, temveč samo kako vpliva delo danes na nas in kaj nam nudi, če ga beremo brez literarno zgodovinskih perspektiv.
Pred nami leži za sedaj samo prvi del obširnega romana pisatelja iz VValter Scotovega časa in njegove manire, ki pa obravnava zanimivo dobo 14. st. čas po Dantejevi smrti. Ta doba pomeni višek viteštva in tudi višek nereda v Italiji sami. To je doba krvavih borb med dvema strankama — med gibelini in gvelfi, kakor jih poznamo iz Dantejevega življenja, o čemer pa dvomimo, da bi bili na jasnem naši bralci te povesti. Zato bi kazalo morda — bolj kot navajati v uvodu razna pesniška dela pisateljeva — razložiti zgodovinsko ozadje romana čas za tujinsko vlado navdušujoči!) se gibelinov ter papeških privržencev gvellov, ter čas dveh protipapežev ter njihove posledice na življenje. Vsaj z nekaj stavki bi se dal napotek v branje, kajti roman sam predvideva poznanje razločka teh dveh, za italijansko zgodovino tako važnih političnih ločin ter jih ne razlaga več. Drugo zgodovinsko ozadje pa podaja nazorno roman sam ter je v tem zanimiv. Če sta Zaročenca zaradi zgodovinskega opisovanja preveč natrpana, pa je tu tega ravno toliko, da je zgodba postavljena v živ zgodovinski svet ter ne utruja, čeprav se pisatelj sam nekako opravičuje (prizor borbe v cerkvi, ki je med najbolj razgibanimi mesti povesti!)'. Postavljeni smo ob Komsko jezero in v Milan ter gledamo na eni strani usodo vasi Limonta, na drugi strani pa usodo ljubezni med plemkinjo Bice in dvema grofovoma Visconti, Otarinom in starejšim sorodnikom Markom, znani-nitim vojskovodjo zdaj na gibelinski zdaj na gvelf-ski strani. Nasprotje med protipapežema ima za posledico interdikt v teh krajih, njega priznanje in njega odklanjanje ter nevšečnosti, ki nastanejo iz tega boja zaradi oblastnih posvetnih gospodarjev, kakor sla bila Markov brat šentambroški opat, ki je pri protipapežu postal celo kardinal, ter njegov oskrbnik Pelagrua. Tako smo priče ttpora v Limontu, viharne poti !n brodoloma na Komskem jezeru, ki spada med najlepši prizore v.
semo malo s sladkorno sipo. Dinj v Ljubljano zaenkrat še ni.
1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi,
ki se želo temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj so vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmorna. Tečaj so prično 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinj-skega cesta 7/1II., dnevno od 10 do 12.
I Sveže polenovke. Na ribjem trgu ni bilo nobenih rib, niti sladkovodnih, nili morskih. Tvrd-ka dtiba« je dobila iz Severnega morja pošiljko zmrznjenih svežih polenovk. Bilo jih je nekaj sto kilogramov. Polenovka je bila kmalu razprodana. Bila je po 30 lir kilogram.
1 Gostovanje Zlato Gjungjenčeve. V soboto bo gostovala v partiji Minil v Puccinijevl operi »La Boheme« Zlata Gjungjenčeva. Ostala zasedba je sledeča: Rudolf — Liptišček, Marcel — Janko, Mu-setta — Polajnarjeva, Schaunard — Dolničar, Col-lin — Betetto, Benoit — Zupan, Alcindor — An-žlovar, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. Žc-bre, režiser: C. Debevec, zborovodja — R. Simo-niti.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo ho od
sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal msetni zdravnik dr. Debelak Gvido, Blei\veisova cesta 62-1 (tol. 27-29).
Naznanila
RADIO. Sobota, 25. julija. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.V) Priljuoljeue pofetui. — 8.00 Napoved časa. Poročila v itali junščiai. — 12.20 Kvartet harmonik Bologncse, — 12.40 Koncert komornega zbora, vodi dirigent Drago Mario Sijanoe, — 1.1.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester, vodi dirigent Angelini. — 14 00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sljauec, Lahka glasba. — 14.45 Poročila v Italijanščini. — 15.00 Pokrajinski vestnik — 17.10 Nove plošče »Cotva«. — 17.55 Habjan Albina: »Reševanje utopljenca in ohe-Seneai, predavanje /a gospodinje. — lil.30 PorpiMla v slovenščini. — 10.45 Valček. — 20.00 Komentar dnevnih dogodkov v aloveničini — 20.40 Vojaške pesmi. — 20.45 Lirična prireditev družhe EIAR: .Njivica«, opera v 5 dejanjih, spisnl C. Goldoni, nglasbil Ermanio Wolf Ferrari. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. — Po operi: Poročila v italijanščini.
LEKARNE. — Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisova 43, mr. Trnkoczy dod., Mestni trg 4 In mr. Ustar, fielenhurgova 7.
Polivedovanta — Dne 22. t. m. sem Izgubila črno denarnico r. okoli 300 lir od frančiškanske 'Cerkve do Vodmata. Pošteni najditelj se prosi, da bi jo oddal v upravi »Slovenca«.
Zaloteni Indeks, kdorkoli Ima Indeks jurista .Tu-rila SmlUann i7. fiihenikn. naj ca prinese vratarju v semeniščo ali g. Hahotu na univerzi. Prosim predvsem starše in gospodinjo odsotnih juristov, da pogledajo, čo je na njihovih mizah omenjeni Indeks.
KNEZ MARKO
v Slovenčevi knjižnici
Z Gorenjskega
Zanimiva pridobitev Kranja. Na trgu pred
sodiščem v Kranju so postavili velik evropski zemljevid. Prebivalstvo z zanimanjem ogleduje, kako poteka fronta na vzhodu. Sproti podalj-
povestl, ter pozneje opisom turnirja in dvorskih zabav, Toda glavna povest se godi ob hčerki grofa del Balza, imenovani Bice, v katero se zaljubi Otorino Visconti, pa pride vmes strastna ljubezen njegovega gospoda Marka Viscontija, ki je bil že v njeno mater Hermelindo zaljubljen in je ob njej doživel svojo veliko srčno dramo. Ta prvi zvezek je posvečen lepemu prepletanju ljubezni med mladima dvema, toda v zadnjih poglavjih se pokaže že strast in maščevanje kneza Marka. Ta pride najbolj do veljave pri turnirju ob slavnostnem imenovanju njegovega brata Azana Viscontija za cesarskega namestnika. S tem turnirjem, na katerem smo priče tudi lepi trubadurski romanci pesnika Arnalda (ki je v Lovrenčiču dobila dobrega prevajalca) se konča prvi zvezek ter tako v najbolj napetem trenutku pusti, da se oddahnemo od napetega romantičnega branja.
Knez Marko je knjiga predvsem lepe romantične srednjeveške truhadurske ljubezni ter je glavna oseba — bolj kot knez Marko — simpatično in toplo prikazana Bice ter njena bolest ob prvi tragični ljubezni. Ni čuda, da je ta povest spadala med najbolj brane knjige v Italiji vse doslej, če prav ji literarne zgodovine zmanjšujejo pomen prav zaradi njene preočite naslonitve na slavno delo pisateljevega prijatelja Manzonija. Toda človek, ki se težko loti obširne milanske zgodovine v Zaročencih, bo v tej močno pisani krajši izdaji iz istih krajev, a še starejših dob, bral »miniaturo« Zaročencev morda z večjim užitkom, kakor Zaročenca sama, ki nudijo preveč zgodovinskega gradiva. To je tu sicer z manjšo zanesljivostjo in nazornostjo vporabljafio, pa zato v zadostni meri, da je topla ljubezenska zgodba dobila slikovito in živo ozadje.
Prepričani smo, da bo povest zadovoljila bralce, ki bodo težko čakali novega zvezka.
Naslovna stran Beranekova jc to pot zelo posrečena ter lepa, dasi je motiv prevzet iz istoimenskega filma, iz katerega so v tekstu samem tudi neki prizori, kar je zgodovinski povesti le v prid.	td
državna uprava je določila v 6cdaj veljavnem državnem proračunu večje kredite za regulacijo posameznih rek in za modernizacijo posa-meznih pristanišč. Tako med drugim v Neodvisni Državi Hrvatski urejajo strugo reke Neretve med Strugo in Gabelo. Pri Ljubuškem
urejajo tok roke Tihal jine-Mlade. Za odvaja-lje vode s področ ja 2500 ha zemlje v reko kop-jejo predor Potnik. Polje Vitina-Radošič, ol*>ega 551 ha, urejajo s prekopi. Prekope so že izkopali tudi na Lonjskem polju. V zalivu Tiha so uredili pristanišče. V Dubrovniku so
hrvatske gradbene oblasti popravile posiopje vojaške akudemije. v Srebrenu pri Dubrovniku pa pristanišče. Pristanišče modernizirajo tudi v samem Dubrovniku. V Trstenem na Pelješču popravljajo obalne naprave, v Orebiču popravljajo »Mandrač«, v Mukurski pa urejajo strugo rečice v Don ji luči.
Iz Srbije
Hudi Nedičevi otitki nn račun Srbov. Srbski ministrski predsednik Nedič ie imel pred kratkim zoper govor v belgrnjskem radiu. Povod za ta govor so mu dala razna poročila podrejenih organov, da kaže srbsko ljudstvo premalo socialnega čuta do soroinkov, ki so v stiski in vsake podpore potrebni. Nedič misli predvsem tiste sloje, ki imajo še vsega zadosti in prav nič ali pa zelo malo čutijo trdote sedanjega vojnega časa in podeželjsko ljudstvo, ki raje sodeluje pri trgovanju na črni borzi, kakor pa. da bi lajšalo gorje številnih revežev. Zato je Nedič postavil srbskemu ljudstvu kar javno vprašanje, če je svojo dolžnost, ki jo ima do svojih bratov, ljudi, ki nimajo nič razen golega življenja, do vojnih ujetnikov in vojnih sirot, že storilo ali ne. Svojim sobratom ie pri tci priliki povedal grenko resnico, da imajo Nemci več sočutja z otroci svojih prejšnjih sovražnikov. kakor pa Srbi sami. Zato je Nedič svoja izvajanja zaključil z odločno napovedjo, da bo sedanja srbska vlada proti vsem takšnim nosocialnim pojavom nastopila z vso brezobzirnostjo in strogostjo in bo take izrodke onemogočila in uničila z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Srbski finančni minister ie v sporazumu s poštnim ministrom podpisal odlok o ustanovitvi carinsko-poštnega oddeijka pri Glavni carinarnici v Petrovgradu.
V Helnradu je umrl znani belgraiski industrijalec. lastnik veliki opekaren, Milan Dimič.
Razdelitev mladenovškeaa okraja na polje-deljske reonc. Področje sedanjega mladenov-Škega okraja ie razdeljeno na štiri pol jedel iske rcoue. Za vsak reon ie postavljen reonski ekonom. Med temi ie tudi Andrej Nemec.
Velika narodna zborovanja in javni sestanki se še vedno vrše po posameznih srbskih mestih. V zadnjem času ie bilo takšno zborovanje v Prokuplju, na katerega ie prišlo na 3000 ljudi. Slična zborovanja so bila tudi v Podunavcih in v Ziloraču ter v Aleksincu.
KNEZ MARKO
v dveh knjigah
šujejo rdeče črte, ki kažejo natančni potek borb na frontah. Posebno ob času poročil sc zbira mnogo prebivalcev pred načrtom, da sproti lahko opazujejo jKitek bojev
Šola za matere v Kamniku. V Kamniku je od junija bilo 6 tečajev materinske službe. Vsak tečaj je trajal 10 dni. Prirejen je bil tečai za dojenčke, tečaj za bolniško oskrbo in dalje po dva kuharska tečaja in no dva tečaja za šivanje. Tečaje so vodile dobro izšolane učne moči in je bila udeležba zelo lepa. Ob zaključku tečaja za šivanje je bila prirejena majhna razstava v izložbi kamniške trgovine.
Smrlna nesreča otroka. Minuli petek se je na Blejski cesti pri Kranju zgodila prometna nesreča, katere žrtev jc post-al 8 letni sin stavbenika Nanuta. Otrok jc letel čez cesto vprav ko je hotel peljati v mesto tovorni avto. Voznik ni več mogel avtomobila ustaviti in avto je odrinil otroka in mu zlomil roko. Fantek je dobil tudi notranje poškodbe in je kasneje v bolnišnici umrl.
S Spodnjega štajerskega
Obisk gostov iz Monakovega na Spodnjem Štajerskem. Začetek tega tedna je sprispela v Maribor skupina Monakovčanov, da si ogleda, kako je na Spodnjem Štajerskem napredovalo življenje in kako so se razvile organizacije. Prirejen jim je bil v Mariboru lep sprejem, pri katerem so sodelovali zlasti godci in pevci.
V	naslednjih dnevih so gostje pregledali na novo ustanovljene organizacije. Odpotovali so v Ptuj, kjer so bili prav tako prisrčno sprejeti. Ogledali so si ptujski grad, muzej in druge zanimivosti, kjer jih je vodil univerzitetni profesor Balduin Saria, ki je kot strokovnjak lahko dokazal izrazito nemško obeležje tega mesta. Gostje so obiskali tudi vinske gorice in napravili vožnjo po Dravi.
Novi grobovi. V Mariboru je umrl v bolnišnici 2 letni sinček delavca Marjana Labaša. V Sloven ji vasi je umrla 69 letna Terezija Saga-din. V Kiearju, v občini Rogoznica, je umrl Franc Gonšar.
Poroke. V Ptuju sta se poročila Jožef Šafer in Katarina Černeselj, oba iz Spodnje Hajdine.
V	Celju se je poročil Willfried Iloffmann, znani celjski borec in vodja rasno-političnega urada, z Gabrijelo Miiller iz Velikega Bcčkereka.
Iz Hrvaške ---------;
Nov« knjiga o razpadu bivše Jugoslavije.
V	Zagrebu je te dni izšla obširna knjiga, ki razpravlja o vseh dogodkih, ki so povzročili razpad bivše Jugoslavije. V knjigi so opisane tudi vloge ljudi, ki so vodili politiko bivše države neposredno pred izbruhom lanskoletnih aprilskih dogodkov. Knjigo je napisal časnikar Ivo BalantoviS.
Monsignor Mrakovčič umrl. Na Krku je umrl po daljši bolezni monsignor Ivan Mrakovčič, kanonik stolnega kapitla na Krku in papeški prelat.
Ureditev telefonskega prometa v Bosni1. Po vpostavitvi rednega železniškega prometa nn bosanskih prodali je hrvatska državna uprava sedaj vpostavila tudi reden telefonski in brzojavni promet med Banja Luko, Priedoroiin, Ko-to-riščem in Bosanskim Novim.
Ustanovitev mlekarske šole v Bjelovaru. V Bjelovnru so se prejšnji teden mudili zastopniki ministrstva /a kmečko gospodarstvo ter so si ogledovali prostore, ki bi prišli v poštev za novo mlekarsko šolo. ki jo je omenjeno ministrstvo ustanovilo v lom mestu.
Za potrebne bosanske otroke je neimeno-van^oj^nnoslala Hrvatskemu Rdečemu križu zne^T^Mflto kun.
Regulacijska dela na Hrvatskem. Hrvatska
Dolgin - Debeluh - Ostrogled
Risbe- ROM — Besedilo po K. J. ERBENU
43.
VSI SO - ZAKLETI V KAMEN. VITEZI, KI SO HOTELI REŠEVATI KRALJICNO,
'44.
PA TUDI SLUŽABNIKI. TAKO GREDO SKOZI VSE DVORANE.
četrtina človeštva
šola značajnosti
O rižu smo večkrat brali, da ie rič močvirnata rastlina in smo sklepali iz tega, da vsebujejo ljudje, ki se večidel preživljajo z rižem, tudi glede na du-ševnost in značajnost nekaj močvirnatega. Toda odkar slišimo o silnih zmagah Japoncev, ki spadajo v prvi vrsti k ljudstvom, ki se preživljajo pretežno z rižem, se je to mnenje jako spremenilo. Glede na pomen, ki ga ima riž pri njih kot podlaga človeške prehrane, prekašajo Japonci celo Indijce in Kitajce. Nastane vprašanje, ali ne vsebuje vprav pridelovanje riža mnoge za značaj pomembne lastnosti? Glede na to, da je riž močvirnata rastlina, je treba takoj povedati, da riž sploh ni močvirnata rastlina. Riž spada k travam prav tako kot pšenica, rž, oves ali ječmen. Le da je riž vrsta trave tropičnega gozda, druga žita pa so bila prvotno pustinjske trave, zato te lahko prenašajo sušo in mraz. Riž je navezan na toplo in vlažno podnebje. V Indiji računajo s tem, da je treba za uspevanje riža najmanj 1000 milimetrov dežja na leto. Toda 1000 milimetrov dežja v Indiji, kjer je vročina in kjer več mesecev ni nič dežja, je toliko kot.pri nas 500 milimetrov padavin. Pod takimi padavinskimi razmerami utegne riž prav tako uspevati, kot pri nas rž ali oves in ga tudi prav tako posejejo. Riževa njiva se takrat prav nič ne razlikuje od naših žitnih njiv. Torej riž ni močvirnata rastilna, pač pa je najbolj pripravna vrsta žita za monšunske dežele v Aziji. A če je že bilo delo z žitom, dokler ni postalo takšno, kot je, mogočno delo človeškega duha in hotenja, delo, ki se je nadaljevalo leta in leta in desetletja in stoletja in tisočletja, potem je bilo prav takega pomena delo z rižem, dokler ni dosegla rastlina te kulturne višine, ki je zdaj na njej. Glede na razvoj riževega poljedelstva je dosegel azijski človek že pred tisočletij tisto zmožnost, katero ukorabljamo mi v svojem poljedelstvu šele zdaj, 2e pred tisočletij je azijski kmet vedel, da mora na tej in tej površini pridelati čim več riža in je znal zemljo čitn bolj izrabiti. A sred-
125 Selnica »drezine«
Konj, kočija in poštni voz so bili v starih dobrih časih glavno prometno sredstva Vse prometne novosti od železnic, koleg, avtomobilov pa do brzedih avionov spadajo med novejšo pridobitve, ki so se razmahnile proti koncu preteklega sloletja. Človeški um jo obvladl, razdalje — vsi deli sveta so dandanes v kratkem času dosegljivi — drzni športniki tekmujejo v hitrosti, o katerih naši predniki niti sanjali niso.
Nedeljo za nedeljo čitamo poročila o velikih cestnih dirkah, pri katerih se prav posebno udej-6tvujejo kolesarji. V pičlih urah prevozijo z lastnimi močmi in z vozilom, ki ga je izumil Nemec Dreis, stokilomelerske razdalje. Te dni je poteklo 125 let od časa, ko so ljudje prvič videli Dreisa na svojem izvirnem vozilu. Zanimivo 1k> ob tej priložnosti kaj več zvedeti o prvem kolesu in njegovem razvoju.
Kakšno je bilo prvo kolo? Hudo preprosto: leseno, z železjem okovano, brez pogonske naprave. Mojster Dreis se je vozil tako, da je za-jahal svojega lesenega konjička in se poganjal z nogami po tleh. Šlo je samo navzdol in po ravnem, hudo je ropotalo in treslo, praktične vrednosti pa prav za prav ni bilo nobene.
Velik korak naprej pomeni izum pedala. Kolesar se ni več odrival od tal, pač pa je potiskal na pedale in se tako za silo vozil na lesenem kolesu. Prvo jekleno kolo so izdelali na Angleškem. To je bil znani tip »volocipeda«, ki je imel spredaj velikansko, 55 col visoko kolo, zadaj pa manjše, ki je merilo 20 col. Človek je sedel na njem visoko kakor jezdec na konju.
Doba kolesarskega razmaha pa se jo pričela šele 1. 1888.. ko so se pojavile na trgu prve zračnice s plašči iz gume. Kolo je postalo mnogo okretnejše, prožnejše in lažje, vožnja na njem pa udobna. Takrat je postalo kolesarjenje moda. Stari in mladi, ženske in moški so se navdušili za novo prometno pridobitev in kolesarske tovarne so imele polno naročil.
Ljudje so vzljubili modernega »konjička*, ki jim je omogočil hitro vožnjo od doma v tovarno, pisarno ali v šolo. Vmes so posegli športniki, ki so se organizirali v kolesarska društva in začeli prirejati izlete v naravo in dirke. Velik dogodek v zgodovini kolesarskega športa je bila prva dirka z Dunaja v Berlin. Priredili so jo 1. 1893. Za takratne razmere je bil v resnici velik .dogodek, ko so ljudje videli in brali, da je premagal na.j-urrtejŠi kolesar 600-kilometersko razdaljo od Dunaja do Berlina v 31 urah. Prepričali so se, da je kolesar hitrejši od konjenika in kolesarska industrija .je imela spet polne roke dela.
Leto pozneje, to je bilo takrat, ko je sklical Francoz Pierre de Coubertin prvi sestanek za obnovo antičnih olimpijskih iger, so postavili kolesarji svoj prvi svetovni rekord. L. 1804 so namreč prvič dirkali na eno uro, rekord pa je postavi] Avgust Lehr, ki ,je prevozil v 60 minutah 32 km in 707 m.
V nekaj desetletjih se je razvila nova vrsta športa, ki ima zlasti v Italiji, Franciji, Nemčiji in Belgiji veliko popularnost in milijone pristašev. Z isto vnemo, s katero se ženejo kolesarski dir-kalci za zmagami in rekordi, pa tekmuje tudi kolesarska industrija, ki pošilja na trg vedno kaj novega in bolj praktičnega.
se preživlja z rižem
v vročini in blatu
atva, ki jih imamo mi tozadevno na razpolago, so neprimerno večja in različnejša od sredstev in znanja, ki se je moral azijski pridelovalec riža pred 5000 leti zadovoljiti z njimi. Zakaj nam je na razpolago znanje, ki nas na dano značko takoj pouči, kako lahko pridobljene skušnje praktično uporabimo. Tisti davni, predelovalci riža pa so imeli na razpolago samo svoje roke in delo svojih bivolov in to sredi tujega in glede na premoč prirod-nih sil skoraj prav tako sovražnega kot prijaznega sveta.
*
To je bilo kulturno delo prve vrste in vprav revolucionarnih sil, ko so kmetje riževih njiv prešli od opazovanja, da riž najbolje uspeva v mokri, blatni zemlji, kakršno mogočni azijski veletoki odlagajo pri svojih poplavah na to, da so blato rek in potokov smotrno izrabljali za pridelovanje riža. Blato so si znali izkroristiti. Narejali so umetna blatišča s tem, da so majhna zemljišča omejili z nizkimi prstenimi nasipi, da so tla skrbno izravnali, tako da je voda stala povsod enako visoko in so nato na tako omejene njive s pomočjo skrbno izkopanih jarkov, ki so jih izkopali vzdolž gorskih pobočij, napeljali vodeno blato in ga prisilili, da se je ondi sesedel, nakr so morali vodo spet odvesti dalje, ko je izpolnila svojo nalogo. Vsa ta dela so morali izvršiti z najpreprostejšim orodjem.
V Bon galiji, kjer je povsod ravnina, je to delo še bolj težavno. Njivo, kamor posejejo riž, morajo maja meseca takoj po prvem dežju, trikrat preoorati, nato pa posejejo riž. Ko sc prikažejo rastlinice iz zemle, se šele začne pravo delo na polju. Njivo obdajo r, vseh strani z nasipi, tako da se deževnica ondi ustavi, nato pa zemljo večkrat, tudi po osemkrat, desetkrat in večkrat pre-orjejo, da vodo v težko zemljo vdelajo, dokler ni zemlja spremejena v debelo blatno gmoto. Potem morajo male rastlinice skrbno presajati in sicer dajejo sadike lepo v vrste, v enakomerni razdalji. — Težavno oranje po žilavem blatu opravljajo večidel brez bivolov, saj so prcbivalci prerevni, da bi imeli bivole. Potem sosedje drug drugemu pomagajo in se sami vpregajo v pluge.
Razumljivo je, da se s takim trdim delom, s pospeševanjem sožitnosti ustvarja tudi značaj na-
roda in sleherenega posameznika. Iz takih kmetovalcev riževih njiv nastanejo potem, kc so šc vojaško izvežbani in izšolani, japonski vojaki, tisti vojaki, ki so tako žilavi, tako nezahtevni in gibčni, tako uporabni na močvirnatih tleh v tropskih pokrajinah, 9 prav tako v mrzlem mandžur-skem in severnokitajskem zimskem ozemlju; ki se znajo tako prilagoditi razmeram in se brezpogojno pokoravati in ki so tako brezmcino vdani svojemu vladarju, ki jc vtelešena ideia Japonske.
A tudi v drugačnem pogledu je pridelovanje riža kulturno važno. Zaradi smotrnega umetnega namakanja in pretvarjanje njiv v greznata tla jc postala plodovitost riževih nasadov tako velika, da sc je ljudstvo lahko množilo, čeprav so bile prometne zveze še tako preproste. Tu so lahko nastajala velemesta in se jc razvijala kultura. V vzhodnem področju delte Brahmaputre in Gangesa pride na vsak kvadratni "kilometer po 650 poljedelcev, pa vendar ni prebivalstvo prav nič prego-sto naseljeno, kakor je to v Hindostanu in Dekanu, kjer je tretjina prebivalstva zmeraj preslabo prehranjena. Na pravem Japonskem so v letu 1937-38 pridelali na površini 81 900 kvadr kilometrov 12,3 milijona ton riža, kar jc mnogo več, kot pridelamo v Evropi na isti površini zemlje.
Vzhodnoazijska kuha. — Res je, da ima riž svoje posebne fiziološke lastnosti. V primeri z našimi žitaricami, ne glede na koruzo, vsebuje jako malo maščobe, beljakovin pa za polovico manj kot naša rž. Zatorej se človek z rižem ne more tako nasititi kot z našim žitom. In vendar je riž mnogo bolj ljudska krana v Aziji kot so pri nas naša žila. Zato jc pa v Aziji jako razvita kuha riža. Na tisoče in tisoče jc raznih navodil za riževa jedila v zvezi z vsakovrstnimi dodatki iz živalskega in rastlinskega sveta, zlasti še v zvezi z zelenjavo, s sočivjem, z začimbami, s sadeži in z ribami. Tudi glede na to plat je riž rastlina, ki pospešuje kulturo ondotnih narodov.
Zato jc lahko umevno, da jc kitajski cesar Ci-nung 1. 2800 pred Kr. r. odredil, da mora cesar vsako leto sam posejati riž po svoiih njivah, a princi nai sejejo druga žita. S tem nikakor nočemo reči, da bi morali češčenje riža posnemati tudi pri nas. Naš krompir, naša pšcnica, sladkorna pesa in krava-mlckarica niso nič manjše kulturne pridobitve in prav tako pospešujejo kulturo pri nas. Toda iz vsega tega razvidimo, kako so vsi narodi povezani z zemljo in kako je vprav v poljedelstvu začetek in temelj kulture — pa bodi v Aziji ali v v Evropi.
»Slovenčeva« športna posvetovalnica
Ocenjevanje zmogljivosti v ljudskih šolah — Nasveti telovadesm
na orodju
Kako ocenjevati učence ljudskih Sol? Vale pismo, v katerem poročate, da ste vadili z učenci Vaše šole največ igre, potrjuje, da ste na pravi poti. šolska telovadba ne sme biti suhoparna in dolgočasna, otroci naj delajo to, kar jih najbolj veseli. To so igre, naravno preskakovanje zaprek, posnemanje vseh mogočih načinov človeškega in živalskega kretanja in podobno. Niste si pa na jasnem, kako bi učence ocenjevali, da bi bilo vaše ravnanje v skladu s športnimi načeli. Najpravič-nejša ocena iz telovadbe je kajpada tista, v kateri se čim točnejše in čim bolj vsestransko izraža telesna zmogljivost otroka. Torej ne poslušnost, tudi ne tako imenovana pridnost, temveč uspeh ali storitev v telovadbi ali športu. Da se ne h«m preveč oddaljil od konkretnega vprašanja, Vam navajam način merjenja telesne zmogljivosti, katerega so izdelali priznani strokovnjaki. Za otroke do desetega leta starosti pridejo v poštev naslednje zahteve: hiter tek na 60 m (brez merjenja časa); tek čez tri zapreke, od katerih sega prva do kolen, druga do bokov, tretja pa do prs; plezanje po 3 m visokem kolu; vztrajni tek na 5 minut; igre. Pri omenjenih Šesterih vrstah telesne vzgoje boste imeli dovolj priložnosti, da se boste prepričali o zmogljivosti posamezniH1 učencev. (P. F. R.)
Nurmijeve kolajne. V Vaših očeh je Nurmi najpopularnejši športnik na svetu. Zdi se Vam, da so postale mednarodne lahko atletske tekme od časa, ko ni več Nurmlja, veliko manj zanimive. Zanima Vas, koliko zlatih kolajn si je nabral Nurmi na olimpijskih igrah. Finski tekač, ki je bil znan po svojih neverjetnih uspehih na dolgo proge, ki je bil molčeč, skromen in skoraj zagoneten, spada brez dvoma med tiste tekmovalce, ki ne hodo tako hitro pozabljeni. Prvič se je udeležil olimpijskih iger 1. 15)20 v Anversi. zadnjič pa , 8 let pozneje v Amsterdamu. Kakor Vam je znano, je bil vselej med tistimi srečnimi atleti, katerim v čast so igrali v stadionih 'državno himno, dvigali narodno zastavo in mu podarili zlato kolajno. Te časti je bil Nurmi deležen prvič v An-versu, drugič v Parizu, tretjič pa v Amsterdamu. Nič manj kakor 6 zlaJih kolajn si je priboril za prva mesta v tekih na 1500, 5000 in 10.000 m. (G. S. Lj.)
Proste vaje na mednarodnih tekmah. Telovadite že več leč ir. ste bili pred razsulom kandidat za mednarodno vrsto. Želeli hi zvedeti, kakšna naj bo poljubna prosta vaja, kakršna je v navadi pri mednarodnih tekmah. Dejstvo, da ste izvrsten skakalec čez konja in da obvladate vso telovadbo na tleh, upravičil je zaključek, da imate najvažnejše pogoje za polno malho točk v poljubni prosti vaje. Najvažnejše pri sestavi se mi zdi. da dokaže telovadec virtuozno spretnost, srčnost in tekočo prelivanje lažjih in težjih prvin. Veljava teznih ali
počasnih gibov je vedno manjša, za hitrost, urnost in srčnost pa dajejo vedno več točk. Tak vtis sem dobil pri presoji poljubnih prostih vaj na olimpijadah v Amsterdamu in v Berlinu, pa tudi pri mednarodnih tekmah v Pragi. Pri večini tekmovalcev pa sem opazil, da premalo izkoriščajo efekt hitrostnih variacij. Glede sloga sestave in izvedbe jo važno, da je enoten. Ne gre za mozaik raznih gibov in raznih načinov stilizacije, pač pa za logično sestavo, pri kateri naj pridejo do izraza vsi dognani zakoni gibanja. Tudi na to Vas želim opozoriti, da so dandanes že zastarele kompozicije izoliranih gibov (samo roke ali samo noge) in da velja prednost naravnemu gibanju vsega telesa. Preveč odmerjen mi je prostor, da bi Vam lahko dal tudi navodila gled estetske izvedbe. V tem oziru upoštevajte glavni zukon gracioz-nosti, ki dovoljuje samo naprezanje listih mišic, ki so za ta ali oni gib potrebno. Za šolanje okusa je potreben študij, koristno pa je tudi obiskovanje sodobnih umetniških plesnih prireditev. (M. J. Lj.)
Trening orodnik telovadcev. Na Vaše vprašanje rad odgovarjam, ker sem prepričan, da ne lx> zanimalo samo Vas, pač pa tudi lepo število mojstrov orodne telovadbe. Kdor se hoče povzpeti med najboljše, mora resno delati 5 do 8 let. Pri urjenju orodne telovadbe pa ni važno kaj vadiš, temveč kako. Napačno je hiteti od prvino do prvine, prav pa je stremeti za tem, da si privzgojiš n. pr. izdaten koleb, visoke prehahe, do malenkosti točne obrate, visoke salle, visoke odskoke in jKKlobno. Za to je potrebno solidno delo. V Vaši dobi (26 let) si morate pridobiti tudi tolikšno moč, da boste imeli občutek, da je telo brez teže. Največ morate trenirati vaje na drogu, zakaj drog zahteva utrjene dlani, izšolano živčevje, polno mero srčnosti in virtuozno obvladnje telesa. Najbrže mi boste dali prav, če omenim, da vadijo naši telovadci najrajše tiste prvine, ki jim gredo gladko od rok. To je napačno! Vsakdo, ki se hoče povzpeti na mednarodno višino, si mora napraviti spisek tistih gibov, ki mu gredo težko. Le-te mora vaditi pri vsakem treningu in sicer vsaj trikrat tedensko. O slogu orodne telovadbe ni nobenega dvoma. Ta slog zahteva lahkoto, preciznost in lepe linije telesa. Prav posebno radi izboljšanja sloga priporočam, da si sestavite prosto vajo po starejšem sistemu (pravilne drže rok, nog. hrbtenice, glave!) in da jo ponavljate vsak večer pred običajno sobno gimnastiko. — O »mehkem« izvajanju pa prihodnjič- (M. J. Lj.)
Kaj več o Gandarju Haeggu. Zanima Vas, kako je treniral Gtindar Haegg, kaj je po poklicu, koliko je star in podobno. Priznati Vam moram, da bi tudi mene zanimalo, kako je s tem čudovitim tekačem, ki ruši svetovno rekorde, kakor da bi
češnje zobal. Oba pa l>ovn morala potrpeti, zakaj trenutno prihajajo samo krutka in suha poročila o llaeggovih uspehih. Ko bom kaj več zvedel o njem, ne bom pozabil na Vas! (C. P. K.)
Skok v višino z mosta. Edini šport, ki ga lahko gojite na Vašem skromnem dvorišču, jo skok v višino /. mesta. Preskočili ste 1.30 m in vprašujete, če je Vaša znamka kaj vredna. Za začetnika ni slaba, do mednarodne znamke pa Vam manjka še dobrih 30 cm. Olimpijski rekord je izstavil |. 1900. Amerikanec Kmry, ki jo preskočil 1.65 m. Dandanes pa ne skačejo več z mesta, temveč saniorše z zaletom. (S. K. Lj.)
Šport v kratkem
5(1 letnico plavalnega kluba hodo praznovali v nedeljo. 26. t. 111. v Hannovru. Za svoj zlat jubilej l>o priredil tamošnji plavalni klub veliko mednarodno tekmo, katere se bodo udeležili razen metliških tudi italijanski, madžarski in španski plavalci. Poleg dvolioja z Madžari, ki je bil na sporedu preteklo nedeljo v Darmstadlu, bo lo edina letošnja mednarodna plavalna prireditev v Nemčiji. Na sporedu l>o razširjen olimpijski program, v waterpolu pa se bo merila nemška scdmorica z italijansko.
Iz Nlioicmske ]K>ro?ajo, da je pretekel atlet Spree 100 m v 10.3 sek. To jo lelos že drugi slučaj, ki potrjuje, da hočejo nizozemski >printerjl igrati v Evropi isto vlogo, kot jo igrajo danske plavačice.
Olle Tondherg. švedski boksarski prvak težke kategorije, bo nastopil v nedeljo, 26. t. 111. v Rimu proti Luigiju Musini. Zanimanje za to ppredilev je veliko, zakaj oba sta znana kot moža, ki znata samo zmagovati.
V tekli na 10 km je poslani Šved Petersen nov državni rekord s časom 30:19.1 min.
Posebno dobro rezultate pričakujejo Nemci v nedeljo na državnem prvenstvu v metih. Po dosedanjih letošnjih izidih kaže, da bodo dosežene znamke v skokih in tekih In pičle, med metalci pa imajo »štiriperesno deteljico«, ki bo tekmovala kakor v mirnih časih. Od vodilnih metalcev pričakujejo, da bo Slorch pognal kladivo blizu 58 m daleč. \Volke se bo približal v suvanju krogle 11:1 10 111. Pektor v metanju kopja čez 70 metrov, \Volapek pa v disku blizu 50 111. Med tem, ko so prognoze za ostale discipline precej negotove, IkhIo podelili naslove državnih prvakov v metih najbrže zgoraj našlelim atletom.
t) Haeggu poročajo, da še vedno ne miruje, pač na hiti s priložnost o. ko je v sijajni formi in ruši vedno nove rekorde. Najnovejše poročilo iz Stockholma pravi, da je Gundar llaegg postavil spet novo svetovno znamko v teku na 2000 m. Izboljšal je rekord Ameriknnca Sin Romanija in postavil nov rezultat 5:16.4. To je že čelrti svetovni rekord Gundarja Haegga, katere je posta-vil v prvih treh tednih julija.
športne igre evropske mladino bodo pri*e-dili od 24. do 27. septembra t. I. v Italiji. 1'ozo-rišče teh iger bosta Milan in Turin.
Olimpijski stadion v Helsinkih je bil nedavno priča lepe lahkoatletske prireditve Tekmovalo je 350 izbranih finskih atletov, doseženi uspehi pa kažejo, da imajo tudi v vojnih časih šo vedno dovoli veselja za atletiko. Največ sreče je imel Yrjft Nikkanen. ki ie metal kopje Že pri prvem metu ga je pognal na 70 m. kar so gledalci, ki se spoznajo na tehniko metanja in na daljine, živahno pozdravili. Tudi naslednji meti so se sukali vsi okrog 70meterske točke. Najboljši met je znašal 71.24 m. Finci vedo. da razen Nikkanena lotos ni nikogar v Evropi, ki bi metal tako daleč; dovolj razloga, da so ponosni na svojega prvaka.
Anderson — zelo priljubljen priimek
Med naholj priljubljene priimke štejejo na švedskem priimek Anderson. Pri zadnjem ljudskem štetju so n. pr. v glavnem švedskem 1110-stu Stocklioim u našteli nič manj kakor 6000 ljudi, ki se pišejo Anderson.
Izredno bogat ribolov
so imeli pred kratkim prebivalci jutlandskega pristanišča Skagen v Danski. V pristanišču se je pojavilo toliko rib. da so jih vsi ljudje dobivali teden dni zastonj. Vsak si jih je lahko nalovil, kolikor jih je hotel, l ovili so jih z mrežami in tudi kar z rokami, ker so bile vse napol omamljene. Verjetno od kake podvodne bombe.
Preosnova upravne službe na Slovaškem
Slovaška vlada je predložila parlamentu v odobritev dva zakonska osnutka, ki predvidevata važno preosnovo dosedanjega upravnega sistema na Slovaškem.
Prva zakonska osnova predvideva ukinitev dosedanjih pokrajinskih državnih in samoupravnih uradov. Kompetence teh uradov preidejo na okrajna glavarstva.
Drugi zakonski predlog pa določa ustanovitev posebnih pokrajinskih inšpekcijskih uradov. Vsak tak urad bo imel na razpolago po pet uradnikov, ki bodo nadzorovali delo v vseh slovaških državnih in samoupravnih uradih.
Oba zakona o preosnovi slovaške upravne službe stopita v veljavo z novim letom.
Novo mesto v starem in srednjem veku
Novo mesto pripada k onim mestnim nasel-ninam, ki se niso ohranile iz dobe Rimljanov, temveč so nastale šole pozneje v srednjem veku. Vendar je bilo na tem mestu že v najstarejši dobi važno ce6t.no križišče. Ena cesta je vodila iz Emone preko ozemlja današnjega Novega mesta čez Krko (Corcoras) in Gorjance v Metliko in Karlovec (Quadrata). Druga cesta je šla v oni dobi po dolini Krke skozi Sotesko čez današnje novomeško ozemlje, ter po desnem bregu Krke naprej do Nevioduna pri Krškem. To je bila prvotna trgovska in prometna cestna zveza v rimski dobi, ki je ostala pozneje v srednjem veku in je še danes.
Prve začetke Novega mesta moramo iskati na sedanjem Kapiteljskem griču okrog stolnice in proštije. Ta kraj se je imenoval že v 11. stoletju Gradec. Rimska naselbina Crutium pa se je nahajala že poprej na vznožju Trške gore in Ilmeljni-ka. Domači zgodovinar poroča, da se je raztezalo tukaj velikansko rimsko mesto. Sicer pa ne vemo j nič natančnega o tej rimski naselbini. Gradec, naselbina na Kapitlju, se prvič omenja v stiski kro- | niki leta 1081. ter je nastal iz pristave in kmetije sliškega samoetana. Tukaj se je nahajala 250 let pozneje naselbina »Oppidum MarkslalU; obzidan kraj v Slovenski, marki, kakor se je imenovala današnja Dolenjska. Pravi zgodovinski razvoj No-
vega mesta pa se pričenja 7. aprila 1365. Ta dan je avstrijski vojvoda ltudolf IV. podelil temu kraju mestne pravice. Kakor poroča zgodovinar profesor Iv. Vrhovec, je imelo »Novo mesto nalogo privesti polagoma vso slovensko krajino pod avstrijsko oblast. Povstalo naj bi središče avstrijskih posestev na Dolenjskem. To je bil vzrok, da je Rudolf IV. povečal in prenovil stari in mali kraj Markstatt ter ga povzdignil v vrsto mest«. Najstarejše listine imneujejo kraj Neustadll in Neusietlein; Trubar, dolenjski rojak, pa v svojih pismih piše: Novo meisto. Ime Rudolfsvvert (Rudolfovo) se ni moglo udomačiti, četudi se je leta 1865., ko se je praznovala 500 letnica Novega mesta, uradno dovolilo. Ob ustanovitvi je dobilo mesto tudi grb, ki predstavlja Kudolfa IV., sedečega na rdeči žametasti blazini, na desni so tri sonra, na levi trije mesečni krajci. V levici drži državno jabolko s križem, v desnici pa avstrijsko zastavo na meču, na glavi ima vo.jvodsko krono.
Na čelu mesta je bil mestni sodnik (Stadt-ricbter), ki je imel pravico sprejemati meščane in razsojati med njimi prepire. Če je kdo prebival že leto dni v mestu, ni imel nihče drug nad njim sodne oblasti. Sodua obravnava se je morala napovedati obtožencu 14 dni poprej. Huda kazen je doletela vsakogar, ki je zabavljal mestnemu sodišču. Sodna oblast mestnega sodnika je obsegala mesto in vse vasi dve uri naokoli. Mejo lega okoliša je zaznamoval še Rudolf IV. Mestni očetje so vsako leto enkrat v svečani uradni obleki obhajali v slovesnem sprevodu meje meslne sodne oblasti.
Pri vsakem mejniku so se ustavili ter sprožili strel iz osemfunlnega možnarja. To se je godilo zato. da bi dali poudarek svoji sodni oblasti in da ne bi zastarele njihove pravice, kajti sosedni graščaki so venomer prežali na to, kako bi odtrgali mestnemu sodišču lo ali ono vas. Ta slovesni obhod na konjih se je ohranil do začetka 19. sloletja. Rudolt IV. je tudi določil, da je vsak priseljenec v mesto sedem let prost vseh davkov. To ugodnost so uživali Novomeščani do leta 1787. Meščanska imovina, n. pr. hiše, polja, vinogradi, travniki, mlini itd. so se smeli prodajati le meščanom; vsaka drugačna prodaja se je razglasila kot neveljavna. Trgovci, ki so prihajali ob sejmih s svojim blagom v Novo mesto, so bili osem dni pred sejmom in osem dni po njem varni pred vsako tožbo in nadlegovanjem mestnih oblasti.
Novo mesto je bilo že zgodaj močno utrjeno. Še dandanes so ohranjeni pri nekaterih poslopjih obrambni stolpi. Mesto in obzidje je zapiralo dvoje mestnih vral: Ljubljanska ali Zgornja vrala (Das obere Stadltor), na nasprotnem koncu pa Karlov-ška ali Dolenja vrata (Das utilere oder Karlstiidter Stadttor). To sta bila C*iina vhoda v mesto. Vrata so bila na vsaki strani utrjena 7 mogočnima stolpoma. Vratar je imel poleg vrat majhno sobo, iz kalere je nadzoroval ljudi, ki so prihajali v mesto, in pobiral mitnino. nad vrali pa je bilo vratarjevo slunovanje. V stolpih mestnih vrai «0 bile ječe Mestna vrata so zapirale dvojne debele železno duri. Močno utrjeno mestno obzidje je uspešno I kljubovalo vsem napadom Turkov in Celjskih gro- 1
fov. Ko je ponehala turška nevarnost, so meščani zanemarjali mestne utrdbe, ker so smatrali za nepotrebno, da bi trosili zanje toliko denarja. Vendar jo na pol razpadlo mestno obzidje s stolpi stalo šo do leta 1786., ko je bilo prodano na javni dražbi.
Že vojvoda Rudolf IV. je pospeševal naselitev trgovcev v Novem mestu, katere je skušal pritegniti z raznimi privilegiji. Do največjega razmaha je prišlo novomeško trgovstvo, ko se je ustanovila sredi 16. stol. proti Turkom Vojaška Krajina. Novo mesto je postiiio zbirališče obmejnega vojaštva in sedež vojne blagajne. Tu so bila skladišča raznega blaga, žita, streliva in ostalih vojaških potrebščin. Mesto si je zelo naglo opomoglo. Od vseh strani so drli trgovci v mesto, zlasti iz Madžarskega in Hrvaškega. Priganjali so največ živino ter jo zamenjavali za drugo blago. V oni srečni dobi je nastal v Novem mestu lepi in prostorni Veliki trg, najlepši in največji od vseh mestnih trgov na Kranjskem. celo lepši od ljubljanskega trga. Žal, da je trajala ta zlata doba le malo časa, mesto je začelo kmalu propadati in si nikdar več ni popolnoma opomoglo.
Narf Novo mesto je prihajala nesreča za nesrečo. Prva je zadela cvetočo novomeško trgovino, ko so Turki vzeli KaniŽo in odrezali ogrskini trgovcem pot v Novo mpsto Zaradi prometa po Savi med Zagrebom in Ljubljano so bile prekiniene trgovske zveze s Hrvaško.	D.
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
SPif^iffkj. s kcf^
307.
Marsikateri kristjan se je že smrtno zadet zgrudil blizu njiju na tla. Bati sta se jela, da prodirajo Turki skozi zidovje na Središče. Zakaj na več krajih so že bili spodkopali zemljo in tam se je jel zid podirati. A velik pogum Mirkov je pognal zopet sovražnika nazaj v šotorišče.
308.
A kakor bi trenil, nastane na gradu, po dvoranah in kleteh velik krik in jok in stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za Mirkom, poveljnikom Rožanov. Nekdo priteče z velikim krikom k Mirku, ki pa se ne ozre, kajti še vedno stoji z dvignjenim mečem in odganja sovražnika. K njemu pridrvi Strelec z obupnim klicem:
309.
»Izdani smo! Sovražnik je prodrl skozi podzemski hodnik na Gradišče. Železna vrata so se kar sama odprla. Prve straže so posekali, a potem se je moralo vdati vse. Grad je v turških rokah. Pojdite na pomoč! Rešite nas! Izdani smo!«
Smrtna žrtev mravelj
V posameznih južnoameriških državah je prava nadloga tamošnjega prebivalstva neka gozdna vrsta mruvelj, ki povsod povzroča veliko škodo ter je nevarna celo ljudem. Argentinsko časopisje v zadnjem času poroča, da so gozdne mravlje napadle v pokrajini San Jttan neko kmečko hišo. Mravlje so vdrle v spalnico in se najprej spavile nad dveletnega otroka, ki je spal v postelji. Na otroški krik je prihitela v sobo njegova mati, toda že prepozno — mravlje so bile medtem otroka že zadušile ter so pričele žreti njegovo telesce. Mravlje so prihajale v hišo v vedno večjih rojih ter so sosedje iz naj>adenc hiše komaj rešili nesrečno mater.
Najstarejši čoln na svetu
Pred kratkim so na Danskem potegnili iz morja čoln, o katerem trdijo, da je nastarejši čoln na svetu. Pripisujejo mu namreč starost 4000 let. Za čoln so se seveda pričeli zanimati razni starinoslovci. Vsi so si belili glave s tem. kako bi čoln ohranili pred razpadanjem, ker zaradi vojnih razmer nimajo na razpolago zadostnih količin olja. Kočljivo vprašanje so modri Danci rešili tako, da so čoln zopet potopili v morje na tistem mestu, kjer so ga našli.
Madžarska letalska prireditev v Novem Sadu
Madžarsko časopisje je prejšnji teden poročalo o veliki letalski prireditvi, ki je bila v prejšnjem Novem Sadu ali današnjem Ujvideku. Hon-vedskih slavnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Jožef Franc. Navzoča sta bila tudi veliki župan dr. Peter Fernbach in župan dr. Nagy. Slavnost so začeli madžarski lovci, katerim so sledile vaje težkih bombnikov. Prireditev je po zatrjevanju madžarskega časopisja v vsakem oziru uspela ter je pokazala veliko izurjenost madžarskih letalcev.
Hrvati na vzhodnem bojišču
Pod tem naslovom objavlja zadnje dni nemško časopisje sestavke, v katerih omenja več pohval, ki jih je izrekel Hitler hrvatskim prostovoljcem na vzhodnem bojišču. Poročila pravijo, da so se Hrvati v vseh bojih, v katere so bili j>oslani, neustrašeno borili. Dosedaj sta odšli na( vzhodno bojišče iz Hrvatske dve vojaški formaciji. Prvi od-delk je odšel iz Varaždina dne 18. julija 1941. Pred odhodom so ju pregledali hrvatski domobranski minister maršal Kvaternik in italijanski general Ekscelenca Oxilia ter nemški general Glai-se-llorstenau. Dne 15. decembra lanskega leta se je pa na Markovem trgu v Zagrebu poslovil od druge skupine hrvatskih prostovljcev sam Poglavnik. Ta oddelek hrvatskih vojakov se na vzhodnem .bojišču bori v sestavu italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji.
Egiptovska pristanišča
S težkim položajem, v katerem so se znašli Angleži, |)o vdoru oboroženih sil Osi na egiptovsko državno ozemlje, se še vedno bavi časopisje držav Osi ter jioudarja, da so angleško gospodarstvo nad Egiptom v prvi vrsti narekovati stra-tegični in prometni razlogi in šele v drugi vrsti gospodarski. Nil in njegov izliv v Sredozemsko morje je bila že v starih časih važna prehodna l>ot. Po angleški zasedbi Indije, je pa postal najvažnejša angleška zveza med matično državo in njenimi bogatimi kolonijami. Zato pomeni za Angleže Egipt in Suez eno in isto. Zato je tudi razumljiv krik in vik, ki ga je zagnalo angleško časopisje |io zadnjih hudih porazih. Angleži se namreč dobro zavedajo, da bi se z zasedbo egiptovskih pristanišč )>o silah Osi močno zamajali sami temelji angleškega gospodstva v Vzhodni Aziji.
Največje prehodno egiptovsko pristanišče ob vhodu Sueškega prekopa v Sredozemsko morje je Port Saiil, ki predstavlja s svojim 230 ha širokim pristaniškim prostorom in pasom ter ladijskim prometom 16.1 miljonov bruto registrskih ton najvažnejše pristanišče v Vzhodnem Sredozemskem morju. Mesto šteje 130.000 prebivalcev ler razpolaga z velikim notranjim in zunanjim pristaniščem z vsemi modernimi pristaniškimi napravami, ki so last Družbe Sueškega prekopa.
Na južni strani Sueškega prekopa ob vhodu v Rdeče morje leži mesto Sucz s 50.000 prebi-
valci. Kot pristaniško mesto zaostaja tako po važnosti kakor tudi prometu močno za Port Saidom.
Pravo egiptovsko velepristanišče, ki prevzema vso egiptovsko zunajo trgovino je pa Alek-sandrija, ki je kot trgovsko pristanišče igrala važno vlogo še v starem času. Danes ima skoro 700.000 prehivalrev in je drugo največje egiptovsko mesto. Ladijski promet je leta 1937. znašal v pristanišču 5.4 miljonov bruto registrskih ton. Iz mesta pošiljajo po morju prispelo blago v notranjost države. Pristanišče je važno predvsem zaradi tega, ker je edina egiptovska luka, katere morske globine ne zmanjšujejo naplavine blata in ker razpolaga z modernimi pristaniškimi napravami za popravilo ladij. Zato je Aleksandrija postala tudi zatočišče vsega angleškega ladjevja v egiptovskih vodah. Razen pristanišča je Aleksandrija važna tudi kot močno gospodarsko središče ter razpolaga s precej razvito železno in tekstilno industrijo, oljarnami in bombažnim trgom.
Od ostalih egiptovskih pristanišč je omembe vreden Koseir kot edino pristanišče ob brezvod-ni rdečemorski obali ter ostali dve pristanišči ob sredozemski morski obali.Solum in Marsa Ma-truh, ki so ju že zasedle čete sil Osi.
Ob obali angleško-egiptovskega Sudana igra precejšnjo vlogo v gumijevi in bombažni izvozni trgovini še pristanišče Port Sudan, v katerem živi danes 22.000 prebivalcev.
Za vedno nas je zapustil naš predragi soprog, skrbni oče, stari oče, stric, bratranec, tast in svak, gospod	,
Kramaršič Ernest
davčni kontrolor v pokoju
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 26. julija 1942 ob pol petih popoldne 'z Zal - kapelice sv. Nikolaja - na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Jesenice, dne 24. julija 1942. Žalujoči: MARIJA, soproga; ERNA, IIUGO, MAJDA, otroci — in ostalo sorodstvo.
LJUBLJANSKI MATOCRAFI
lajua
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellati In orarntkth ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.3C
Delikatna ljubezenska zgodba v velefilmu
Veleblagovnica
V	gl. vlofMh • Vittorio de Sica, Assia Noriš
Režija: Mario Camerini kinu sloga - tfl. 27-30
Globoka življenska drama o zdravniku, ki se je sam po nedolžnem obsodil
Roman zdravnika
C. Ilorn, Albrecbt Schonbals, M. Andergast kino matica - tel. 22-41
Kako nesrečne osrečiti, je problem, ki ga 6kuša rešiti film
Dobrotnik Iz norišnice
V	gl. vlogah: Michel Simon. Roman Novarro, Micheline Prešle. Jacqueline Delubac
kino union - tel. 22-2)
| Sliižbc j
ca 3000 m«, blizu mesta, ueodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4203.	p

Kupim
In prodajam umetniške predmete, slike 1. t d. — »Umetnost«, Kolodvorska S t. 30.	1
Dobe:
Postrežnica
za celi dan, zmožna kuhe ln vseh hišnih dol, se sprejme z 1. avgustom. -Naslov v upravi »Slovenca« st. 4231.	b M—— MM
|Kttg}micj
1000 kg lucerne
mlade, suhe, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4210.	k
Giovanni Vergaj	25
Tone Nevolja
Roman.
»Proklcta moja usoda!« je pričel vpiti Tone, puleč si lase in teptajoč z nogami. »Ves dan delam! V krčmo ne hodim! In v žepu nimam nikdar groša! Zdaj, ko sem našel dekle, ki bi me hotela, je ne morem v|eti. Zakaj sem se p« vrnil od vojakov?«
»Ču.j! Pojdi spat, boljše je. Tako bi se ne smel nikdar razgovarjatj pred svojo materjo!« mu je rekel ded, dvigajoč se s težavo zaradi bolečin, ki so ga razjedale v hrbtu.
»Mojemu bratu Luki se pri vojakih godi boljše kot meni!« je godrnjal Tone, ko je odhajal.
VIII.
Luki, ubožcu, pa se ni godMo ne boljše ne slabše. Izpolnjeval je dolžnost tam doli, kot jo je izpolnjeval doma in bil je zadovoljen. Res je, da ni pogosto pisal — poštna znamko je stala dvajset stotink — niti ni še poslal svoje slike, ker so ga kot dečka zasmehovali, da ima oslovska ušesa Medtem pa je od časa do časa stavljal v pismo bankovec za pet lir, ki si ga je znal prislužiti s posluževati jem častnikov.
Ded je bi! rekel: »Popred se morn orno/iti Mena.« Ni še o tem govoril, toda mislil je na to vedno in zdaj ko so že imeli v predalni omari kako malenkost za plačilo dolga, je izračunal, da bi s soljenjem sardel poplačal Gosjo nogo in hiša bi ostala prosta za doto nečakinje. Zato sta včasih polglasno poklepetala z tfospo,-darjem Fortunatom na obrežju, medtem ko sta pričakpvala ribiške ladje, ali pa sedeča na soncu pred cerkvijo, ko ni bilo ljudi. Gospodar Fortunat ni hotel oporekati njegovi besedi, če
je dekle imelo doto, tembolj, ker mu je njegov sin Brasi vedno delal preglavice, ko je tekal za dekleti, ki niso ničesar imela, kot polenovka, kar je tudi bil.
»Moža vleči za besedo in vola za roge,« je venomer ponavljal.
Mena pa je imela pogosto žalost v srcu, ko je predla, kajti dekleta imajo prediren nos in zdaj, ko se je ded neprestano pomenkoval z liotrom Fortunatom in je doma često govoril o Čebulah, je imela vedno isto pred očmi, kot d« bi oni kristjan boter Alfio bil prilepljen na plohih statev. skupaj s slikami svetnikov. Neki večer jo čakala do pozne ure, da bi videla botra Alfia, ko se bo vrnil z vozom z oslovsko vprego. Roke si je dala pod predpasnik, ker je bilo mraz; vsa vrata so bila zaprta in na uličici ni bilo videti žive duše. Tako mu je z vrat voščila dober večer.
»Ali boste šli prvega v Bicocco?« mu je nazadnje dejala.
»Še ne. Imam čez «to tovorov vina za San-tuzzo. Potem bo Bog poskrbeli.« Ni vedela več, kaj naj reče, medtem ko si je boter Alfio na dvorišču dajal posla z razpreganjem osla in z obešanjem oprave na kol, nesoč svetilko sem in tja. »Če greste v Bicocco, Rog ve, kdaj se bova še videla!« je končno rekla Mena, ki ji je g1! as pojenja val.
»Zakaj? Ali boste tudi vi odšli?« Ubožica je ostala kratek čas brez odgovora, četudi je bila tejua in bi je nihče ne mogel videti v obraz. Od časa do časa je bilo slišati sosede, ki so govorili za zaprtimi durmi, otroke, ki so jokaili in ropotanje skled, kjer so bili pri večerji, tako, da bi jo niličg no mogel čuti.
»Zdaj imamo polovico denarja, ki nnm je potreben za Gosjo nogo in ko bomo solili sor-dcle, bomo plačali še ostanek.«
Pri tem razgovoru je Alfio pustil osla na
sredi dvorišča in je stopil na cesto. »Po Veliki noči vas bodo torej omožili?«
Mena ni odgovorila. »Povedal sem vam to! Jaz sem ju videl, kako sta se razgovarjala gospodar Tone in gospodar Čebula,« je dodal boter Alfio.
»Tako bo, kot bo hotel Bog! Ni mi bilo do tega, da bi se omožila, da bi me le pustili tu,« je rekla nato Mena.
»Kako lepo je to, če je človek bogat kot sin gospodarja Čebule, ki si vzame ženo kot jo hoče in živi. kjer mu ugaja!« je dodal Muha.
»Lahko noč, lioter Alfio,« je dejala nato Mena. ko je še kratek čas pogledala svetilko, ki je bila obešena na ogradnih vratcih, in osla, ki je mulil koprive po zidku. Tudi boter Alfio je voščil lahko noč in se je vrnil, da bi odvede«! osla v hlev.
»Tisto nesramnica sveta Agata,« je godrnjala Osa, ki je bila ob vsakem času v hiši Gosje nogo, pod pretvezo, da bi- si izposodila rtletilke, ali pa da bi prišla podarit prgišče ix>ba, ki ga je bila nabrala v ogradi, — »tista nesramnica sveta Agata neprestano draži botra Muho. Ne pušča mu niti časa, da bi se popraskal po glavi! Sramota!« in godrnjala je dalje po cesti, medtem ko je Gosja noga zapiral duri, kažoč za njo dolg jezik. »Osa je razdražena, kot da bi bili v juliju'« se je grohotal boter Tine.
»Kaj pa njo to briga?« je vprašala botra Giracija.
»Briga jo. ker je jezna na vse one, ki se ženijo jn zdaj ktilia jezo na Alfia Muho.«
»Ti bi ji moral povedati, da mi ni pogodu igrati zvodnico. Kot da bi ne bilo očito, d« je tu zaradi botra Alfija in potom Zuppiddo trosi naokrog, da nahajamo korist pri opravljanju te obrti.«
»Zuppidda bi boljše napravila, če bi se
praskala po svoji glavi, ker ima zato razlog! Pri tej svinjariji, ko si vlači v hišo Toneta gospodarja Toneta, medtem ko stari in vsi drugi razgrajajo in nočejo o tem ničesar vedeti. Zapri okno. Danes sem pol ure užival pri komediji, ki sta jo imela Ione in Barbara, da me še sedaj bole ledja, ko sem bil sklonjen za zidom, da bi slišal, kar sta govorila. Tone je pobegnil s ,Previdnosti', pod pretvezo, da gre iskat velike ostve za mulje. Rekel ji je: »Če ded noče, kako bova napravila?« »Napravila hov« tako, da bova skupaj pobegnila in potem ko bo stvar izvršena, bodo morali oni misliti na to, da naju oženijo in bodo šiloma primo-rani privoliti,« je ona odvrnila. In njena mati je poslušala tam zadaj, stavil bi obe ti svoji očesi! Lepo vlogo igra ona čarovnica! Zdaj hočem spraviti v smeh vso vas. Ko sem povedal storijo donu Silvestru, je dejal, da stavi, da bo Barbaro spravil na tla s svojimi nogami, kot zrelo hruško. Ne stavi kambe na vrata, ker pričakujem Roka Spatu, ki mora priti govorit z menoj «
Da bi spravil s svojimi nogami Barbaro na tla, je don Silvester iztuhtal eno, ki bi si jo ne bil izmislil niti menih, ki daje loterijske številke. »Iznebiti se hočem vseh onih, ki mi skušajo prevzeti Barbaro. Ko ne bo imela nikogar več, ki bi jo poročil, tedaj me bodo morali oni prositi in napravil bom mastno kupčijo, kot je običaj nn sejmu, ko so kupci redki,« je rekel.
Med onimi, ki so skušali prevzeti Barbaro, .je bil Vane Pizzuto, ki je hodil brit mojstra Turija. ko je ta imel bolečine v kolku in tudi don Mihael, .ki se je dolgočasil, ko se je sprehajal s pištolo, visečo na trebuhu, brer vsakega j posila, ko ni bil za Santuzzino gostilniško mizo ter jo mežikal lepim dekletom, da bi si krajšal I čas. Spočetka je Barbara odgovarjala mežikanju.	, , , i . i
Urednik: Viktor Cenlii
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril	Izdajatelj: Inž. Jože Sodia