^v^rvvr^'-^ Chicage* IU., fcotrtok, 4. decembra (Dne. 4), 1924. ^ ŠTEV.—NUMBtR 285. >Wot» ui »mu«« pn«iM fM miim na*. a- w o»t. a. tair. mintni — Jo— ia, tata. km načrte. In ker ima ia praznih*- jeilj sxcep4 Su i and HeUčajS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Urada liki la upr« miški j.roM. . ftift* So , Lawt»dsla A*a. offfu* I 2C6T 8«. Uwitdala Ava. Trl»|.h»neUwndala«aai pO SE skriva | napadom na Egr. skupino? L SI, DA MELLONHOO 1mjJEVA INDUSTEIJSKO-politiOna kom-binacija, Ldi se izcimi najbri boj v starih strankah- j f uhington, D. 0. iWaahinK iko j(ovoricc. Fed. Press.) — napedom trdosrčnili torijev na erenci republikanskih sen* v tiči Mellon-IIooverjeva in-Kjako-političi.a i">uibiu»ciju ko izgleda!. PozaUti «e &c , dt j« Reeil iz Pcnn^lvanje, pravue tvrdko. Iti jc zvesto la Melionovi družini .ikozi e-generacijo, predbf.il recoluci-ki jc izgnala progresivne u-e iz strankinega Uborjn. iti se ue sme, dc jo dru^i I o^enator ir Pennsjlvuni-ticorgc H^eppcr izjavil, da ne ~|itopiti pred svoja volilte, ler se to čiš^njc nc izvrli, Iu jc tisti Peppcr, Sel £ v letu na znamenje Jeklar*keta U natopil Itooapvcita in ti Taftu. Kdge ia New Jersey-ki ima stike s Standard Oil bo vsled ženit ve, je t udi go-I precej strupeno. Mellonova alf Oil družba je nekakšna va-►nnka Standard Oil družbe, H*e j« pa zelo naklonjen strica fady Mellonu. Ps m kaj bi Mellon obiral a-*rnik<, kaj irnn Hoover opraviti p BiH Taftovo stupidno 41 diacipU-ttrno odločnostjo" izza leta mor • j; Hoover ae puli za Mcllonovo ne-alonjenoHt. d« Uhfco postane U ne mara v tretjič. Coolidgs. 1 Pr '» &>rak Se pripravljati • bitko glede vpralanj tujezetn- «* politike. In Borah ae počuti »amozavestnim, odkar jc gUl predsednik senatnega od-«» «a inozemske zadeve Hoo-v,di v kaznovanja La Follet-a* veliko pridobitev, ker Bo-^ubkujc z La Follettovimi ni l«hko kaže na svojega Jetnika, da ne zavzema orto-PJtt^s stalili«. Poleg je Hoo-•»rojen glasnik velikih indu-*riMih zvez, kot so Izražene v u- I« tako vsi Hooverjevi PMpomiki podpirajo, da se La pollette vrže iz stranke, Borah ► P« zapre vanjo. Stric Andy Mellon ne žeU kazno- k™1 U Kol let t a zaradi njegove ■drznosti, da je ponesrečil Mel H™ davčni načrt, ampak tudi [«• ker vedno kritizira in pravi, * » «"»burgh in Wall Street la- vl««lo. On ima le privat Pntožbo, ki prihaja is njego-«!Ha, kot zakladniftki Ujnik. rJnJ" jc La Follcttova aku-podpirana od governerja Piz Mellonovc države, pri na M-natorja Couzenaa Iz P^runa. da ae Couaenaova pre g^ji /n k I a d n iit va iz vrli Pregled dnevnih de- ! godkov. j Amerika. Mellon-Hoo ver jeva kombinacij u stoji v ozadju napadov na progre aiste v senatu. Coolidge je informiral kongres, česa želi. Policijska pamet ima oudnu pota. MeJtroviuev umotvor je razbit. Miaaouraki governer nima dosti vere v republikansko proapori-teto. Po svetu. Calles je aprejel ameriške delavsko delegate in dejal, da bo vedno stal na strani delavcev. Vojaki diktator v Estoniji pobija komuniste na debelo. Angleška zbornica ima zdaj drugačno sliko. Oangove tete zapustile Peking calles izja- j i vil da ostane z delavci. Ko je sprejel ameriške delegate, je dejal, da ga veseli prisotnost tolikih delavskih zistopnikov. Čudni as res policijski splošno pobi- "ag,"l janje delavcev na estonskem. Kadar se sostanejo deUvci, vedo VoJaiki dikUtor naaaanja da je le naprej, kaj bo sledilo I bilo 80 ustreljenih prvi Druge fraka enaka vodi. Merico Oity, 3. dec. — Pred sednik Plutarco Klinu Calles jo včeraj sprejel ameriiko ilelavsko pina stavkoJottk svilnik delavcev Paterson, H. J. — Roger N BaUlwin. ravnatelj Unije aa aiuo-l riake civilne svobodičiue, in sku- Meštrovičev umotver je razbit. z UMETNIŠKEGA VIDIKA JI •KODA NlMADOnSTUIfA. Omotna škoda se ceni na 140,000. Mew York, V. Y. — "Koseška djevojka"", delo jugoslovanskega kiparja Ivana Meitroviče, ki uživa mednarodni glas, jc ragbit*. Umotvor jc relif is msrmorja in predstavlja dekleta, ki drli v rokah glavo svojega umirajočega ljubimca na bojitfu. Snov jc za* jeta is jugoslovanske legende srednjega veks. Relif jc šest icv ljev dolg in štiri viaok, tehta pa več ko dve toni. ' Nezgoda se je dogodila, ko so dclavei postavljali relif na pod stavek f brooklinskem muzeju, Relif je lastnina jugoslovanske vlade, ki je poslpla pet MeŠtrovi čevih del v New York na razata-vo. Jugoslovanska vlada je zova rovala delo od doma do muzej skih vrat. Za razstavo v muzeju ni plačala zavarovalnine, ker jc mislile, da muzej zavshije vsa dela, ki so rssstavljena v njem. Delo eenijo, da je vredno štirideset tisoč dolarjev. Z umetniškega stališča je izgubs nensdomeet-jiva, akoravno je Mestrovič izjavil, da je moralno obvezan, da Škodo povrne in da izklesa drug relif. Original ne bo več. Muzejski ravnatelj William For meni, da ae da relif popraviti. Mestrovič je pa odločno izjavil, da se msrmor ne ds popra-viti. Mestroviču bo vzelo najmanj šeat mesecev dela, ako bo izkle-aal drug relif. d< ■■■■■■H poveri Francis J. pn">j«. Couzcm je pričel, da se ftopl-tel Z Mellonorn v kontro v '^»nikih glede Melloao- J^iridfaet miljonov, m jt putil varnim in mu jc dal "M, da preišče davču. r; K J" prilel na rn> f ^ j* Mellon kodo ustra ''"J" grosil t reaignacijo. , Mr^vall so t ceno konferenco k/1'"n,"m poslopju in Conzenut ^ r1-^«. ki poacdnjc precej ' privedli tako dale«, ^ 1'1 zlato loč tvojega nt-■''"»tel je, da odpMti Ho- y " " m um •rtu ekro mogoč« odstopi tliki nUfU ? e#l®11' W r protezo pio več po vsem svetu. Delavci vi dežel imajo en cilj, ki je: izboljia-rije delavskih razmer in socialno^ rii posredovanja. Zato moramo Eeval, Estonija, 3. dec. — Kdtonaki komunistični dclavei da nes plačujejo krvavo ocno sa po nesrečno revolucijo. General Laidoncr, kateremu je parlament včeraj podelil vojaško diktaturo, dokler traja iajemno Ha Id v in in delavci so obtožb- »tanje, jc sinoči nasnanll, da je ni, da so obdrlavall ncpoatavetf t»Uo dvajaet komunlatov, katere ju shod. V resnici so stavkujoči de- vojno aodilče obsodilo na smrt pridejo pred porotnike dne IS. decembrs. Porotnemu sodišču bo predsedoval sodnik Joseph A. I>olaney. lavei obdrlavali ahod, da se do ienevaju^je ustava Združenih dr-lav V4 mavua tudi v drŽavi New Jersey, Shod je vodil.Baldwin. Da jc bilo mogoče polioiji obtožiti stavkujočf delavce, jc ptabr-skala vce arhiv in nešla staro britsko postavo issa sedemnajstega stoletja, ki jc bila kasneje so-pet sprejeta in ki« v zelo neotesanem jesiku obtolujejc udeležence shods, da )po se "eelli ha rasgra korakati naprej v harmoniji s načih, povzročal i velik razumnostjo in razumevanjem ter ^ glsW velik ropot, da ka- odločno nastopiti v kakrtnikoll lij« jsu4i\mir in napadejo in pre situaciji." tepejo polK^, da porušijo mest- Predsednik Calles se je zahva* h1*0 lil ameriškim delegatom, ker eo ' Udclciencl tlioda so se obna prišli k njegovemu ustoli*enju ni.n.o ampsk mir jo kalila zlasti pa, ker so moralno pomagal * P°»•ji«. W i® raaga mehiški ljudski vladi tekom sad % lc4,!nce nje vstaje. Dejal je tudi. da trdne , " ,elvUuo f?' upa, da se še bolj utrdijo sedanji •• *» prijateljski odnoUji med Zdru- ikn je trobi' ženimi državami in Mehiko, 1 ** - ustreljenih. Drugih ftO ujetnikov pride daues pred sodišče in čaka jih enaka useda. Vojnemu sodišču predseduje general Podder, ki je v pondeljek osebno vodil protinapad na ielea-nilko poatajo In jo osvojil. Ko je bila rovolte udušens, je Podder izjavil, da dve soi.]' ; v tako sta nekoč r stari tbkstzlna totakka pogo Parkenbnrg, W. Va. - Tovar-na United Wollen M lila kom penije jc pogorela do tal. Delavci so sedaj na zimo brez dels. Požar je najhuje sedel delavce, ksjti lastnik bo prejel zavarevslnino za pogorelo tovsrno. Trocldj oropan tiskovne ivobodet Berlin, 3. dec. - Iz Moskva javljajo, da je politični biro roške komunistične atrsnke odredil, da ne sme noben list sprejeti Troeki jevih člankov, v katerih odgo varja svojim nasprotnikom t stranki. Napadi na Troekija * medtem nadaljujejo Stalin, ki vodi kampanjo proti Trockijn. piše v avojik napadih, da so Tro-ekijeve ideje nevarne rdeči mladini. sate morejo Wti potlsčenc. Kakor sdaj isgleds, se bo mOrsI Troekij poaluiiti tajne tiskana in letakov, kakor se časa earizott, Ik> hotel odgovarjati ne na- Brazilija zaprla vrata Japonce«. ! V Tokiju ja veliko rasbnrjenje, ko je konsul ustavil vizume. Tokijo, 3. dec. » Brazilski konzul v Tokiju je obvestil japonsko vlado, da mora po navodilu svoje vlade prenehati s vidiranjem potnih listov japonskim izseljencem, ki so nsmenjeni v Brazilijo. Pre senečeni uradniki v zunanjem uradu so brž kabtirali japonskemu poslaniku v Braziliji, naj poroča kaj je na atvari. Akamatsu, šef Smlgraeijskega oddelka v zunanjem uradu, je rekel: "Ako to neznanllo prinaša izključitev japonskih Imigrantov iz Brazilije, tedaj to zneči teli resno situacijo za japonski narod." ŽELEZKIiKA JfEZOODA V TEHHEIEKJU. Dva uslužbenca abiU Jaeksoa, Ton. — Osebni vlak štev. 3 jc na Mobilc k Ohio želez nice na potu Iz mAl^ouUa udaril v zadnji konee tovornega vlaka. Nezgoda - je dogodile blizo Jarknona. Ubita aU sprevodnika Iienry Johnaon in W K. Oraves. Bankir )• hvaležen a Codidgevo zmage. f i Ooverner pa ni nič kaj prava« navdušen; on vidi nepokaj a neljubimi posledloami. policija in |andarinort|a na u okrajnih glavarjev in policijskih ravnateljev, ki ao zopet prejemali ukaze is višjih krogov, katerim jc bilo poverjeno čuvanje velike denarne mošnje la privilegijev parasitičnega razreda. •Is 1 ' < alravnajo a ....... tako cotro in tnl-. r>a>ie aa I. London. I. dec - Vest U Kaira •e glasi, da je ■•vi egiptovski ml »iatrsk. predaednik 1*P*^* pri-oran imeti .m*m H^o atrelo radi r*^ od njegovih lastnik rejakov Ne ciooelieti^ni lieti gs ocir« napade jo radi tega. k«r je brez «a*v*fe Fr iU . \ ^ f, h* rabteve Aa- OKOZJB SI VB FU»TI VABI TO T BLIŽIVI OTBOK Obioaffo, m — Na cedi je atal svtomobil. v nje«> eadel lovaki pea, sedaj v avto je pa slooela aa bita polka Otroei ao «e igrali o krog avta. Nepričakovan* i* P-tlezel 4 letni Jolina Batioiek v avto ia isvlekd lovsko po*ko. "Vojak sem in le ao grenu," je dejal maUn*»k ia pri tem epro žil petelina. PočiJ je elrel in njegov 7-letnl brate« Beraard je pe del smrtna sedet na tla Naboj ga j* sadel v levo stran i« }" ossrl. »reda* le daepel zdra»nik Pttika je lastnina WitMam risa b I Položaj ss Kitajskem. Oangove lete m lapusMle Peking. Peking, 9. dee. - Ga* (''aug Tsolin, mandlurskl diktstor in ee-danja najmogočnejla osebnost na Kitajskem, je včeraj popoldne nenadoma odpotoval ii Pekinga v Tlentaln. Z njim vred je odlel vee njegov generalski ttab In danes mu slede njegove lete, ki Itejejo o k rog »6000 mož. Peking je alermlren valed na-glCff4^'ang-Taollnovegs odhoda, ki le hi pojaanjen. Medtem pa prihajajo v mesto skozi sovama vrata čete krščanskega generala Feng-Juhsianga, čigar zmagoviti puč v Pekingu je prlnoael padeo bivšemu pekingskemu diktatorju Vupejfuju. Pojasnilo ia gotovih krogov se glasi, da Fengova armada noče odložiti orožja kakor je bil red M leti Pokopal jo koal I, ko jih j« indentifieiral po ostankih obleke in čevljev. Praaeoekt kardinal aapavaduje pelek (tkolir« NaMevo od b "r uegra- iit tkU, „„ """ "V ds ■ «e etro^i. m «n. Pariz, I. dec. — Parllki Iletl eo danes priaesli odprto pismo kardinala Ihiboiea, naslovljeno na generela de Caatelnauje, v kate ram kardinal odobrava generalov M*rt sa realatenco fran^kih MMtmi mu mmmmm rakonom, ki jih namerava Isveati Merrlotovs vlada 0*nerel de Ca stelnau j« tagrisen klerikalce, k. je nedavno zagrozil llemotu s akeljo. PBOIVETA PROSTETA . ~ JTTL..« vf^TBK kili« . SU*« JSlflK - . • PKOSVETA* MTfefE BMLISITIRHIVr n _ i »l. <1 . b , |u v»f iibiivm CfclOfo » času ao gospodje pokazali, da se ne razumejo dosti na gospodarstvo železnic. 2elezniiki obrat bi bil popolnoma odpovedal, da nieo železnice prišle pod vladno kontrolo. Cele vnte pohabljenih želesniikih vos in lokomotiv so stale na želesniikih tirih in ao čakale, kdaj pridejo na vrsto, da jih popravijo. Pod vladno kontrolo so železnice kmalu okrevale. Goftpodje železniški magnatje ao ae bali, da po končani vojni ostanejo železnice pod vladno kontrolo, in pričeli ao propagando, da ae morajo železnice zopet vrniti pod privatno kontrolo, da se isboljia železniška služba in da bodo železnice kos nalogam, ki ae stavijo nanje. Uspeli so s propagando. Prejeli so lepo odškodnino sa vpora-bo železnic v vojnem času, po vrhu pa še lep dar v miljo-nih dolarjev, da isvrie, kar obljubljajo in bahato satr jujejo. Minulo je Že nekaj let od tega. Vosnina je ie vedno strašno visoka na želesnicah, daairavno ao želesnioe is-plačevale Uko vieoke dividende, da so odločno govorile, da je že čaa tukaj sa znižanje želesnišks vpsnine. 2elesniški magnatje ne ganejo nikamor. Pač enkrat ao pokazali nekaj volje. Ampak ne sa snižanje vosni-ne, temveč sa snižanje mesde železniških delavcev. To je pa tudi vse, o čemur se lahko reče, da tvori spodobnosti železniških ravnateljev pod privatno kontrolo. Kakšno umno gospodarstvo uvedejo sdaj železniški ravnatelji, da znižajo obratne stroške, je po vsem, kar se je dosdaj izvedelo o njih, ree velika uganka. | JAVNA GOVORNICA. Glasovi člaaov S. N. P. J. b iilalsIJtv Proevete. SUH, taas. — Z dopisovalk« is Puebls, Golo., sva vendar pripravili precej rojakinj, da so ss pošurile in prijele sa pero. Kaj pridno se oglašajo s dobrimi nasveti. Da. sko ss hočejo kaj naučiti, morajo stene poslušati, prs vi neks dopisovslks. Ne bilo bi nspsčno, ssj ta bi morda pomagalo, da bi bilo manj prepirov, manj rasporok ia veš »vednosti ss h t roko v no orgsnicsjico. | Malokatera more meni ustreči, mi je olitano. To je ree, a nekaj jih je pa vseeno. Bila da sem sk-tlvna pri priporočsnju sa potrpljenje v družinskih rszmerah, s zdaj 'da prinašam atarino na dan Taka aktivnost ni preslsba in savedni delsvei jo podpirsjo, nezavedni kajpada ee ne atrinjajo. Ker pa neketeri štejejo potrpljenje v sakonu sa največjo propagando, ssto pa stoji svet še danes na glavi. Ampsk da ne po trpim v delsvskih zsdevsh, še kale dovolj jasno to, da sem do sedsj še vstrsjala v vsaki del atavki skozi 24 let. Dopisovalki, ki ae lahko ponaša e tem, šastitam. Pred tremi leti, to je bilo pred zadnjo II meeelno rudarsko stavko, sem bila v bolnišnici in vse poletje ssm hodila k zdravnikom. Pa vseeno smo vstrsjsli ensjst mesecev in &e bi bilo treba Še drugih enajet. Stavka je stavka, pridobljena mo-rs biti, ali pa uaj gremo vei skupaj po gobs. Mol je takrat ssm delsl, otroci eo bili še premladi in trda je bila, empsk prsbili smo z družino vred vsi. Zakaj bi ns bUi lahko taki brea otrok sli samo z enim sU dvema. Učimo se potrpljenja tam; kjer je potrebno in koristno, ne tam, kjer nam Škoduje. Nt potrpimo zatiranja, pot*-pimo tešave, ki nam jih prinese boj, da se satiranja iznebimo. Poznala ssm drušino s Štirimi otreei, peti se je rodil v prvem meseeu imenovane etavke. Žena je bolekala leto in pol, devet let pot messsev stara hčerka je umrla v maja omenjenega lete, lena pa oktobra, meeee dni ss \om, ko so pričsli delati leta 1922. Dva mrl ca torej v pol leta in Štrajk. mol je bil s nsmi na stavki v čas. Imel je trdno voljo in sr savednega delsves. če so bili sili in potrebi, ie omtajati ni. B, nisem edine, ki eo mi snane proile kansaške rssmere, mnogi jih posnamo, ki smo v kruti stavki sposnali, da se gleda na to, še kdo trga kruh il ust drugemu, ki je prav tako potreben kot on, č* ne eelo bolj. Primerjanje 1 rsz-mersmi v etarem kraju, kjsr so bile rssmere čieto nekaj drugega, nikakor ni umeetao. Kadar gre za isvojsvanjs boljših rssmer ee pa v stari domovini savedni delavec ravaotako bojuje kot tu s po« trpljenjem doma, a bres vsakega potrpljenja naprem mogotcem, ki tudi ne posmijo potrpljenja, ko delavea iskoriščsjo, samo Šs mu trpin da priliko sato. v CUalec mojih dopleov ni še mogel nikder brati, da ee* ias priporočala potrpljenje onim, al etav-kajo proti gnilim današnjim ras-meram, a bila pa sem in ssm šs sa potrpljenje v drušlni na domu delevea, ker Uko je lošje izvejo vati boljšs rssmere. Ko bo delavstvo uredilo prijetnejši drulabni red, tedšj se bodo tudi drušinske razmere izboljšale, ker prišlo bo lahko veš isobrasbe, ker je v prvi vreti potrebno človeštvu, da si bo znslo boljše urediti rasmsre. Potrpljenje pa ee je tudi še ishata-lo kot dobro sdrsvllo v drušinsh t dostikrat je prineslo »loge ln spe-rssumljsnjs, saj prsvijo, da se e potrpljenjem še skeleče rane sa-milijo, včeslh tudi eršne. To miellm, da je dovolj prepričevalno in reenlčno, da ee lahko podpišem s polnim imenom. Saj zdrtv rstum ae vodi drugam. Ali naj priporočamo rave in kavs kot nekej krepost nege ia poučnega 1 Ošebaoot in prevzetnost aiate če-Uneetl, ki pomageta k sreči porojenega paro. Nihče ne more oporekati, da je porodna kontrola še v praksi v tej dešeli, ampak nauki aanje ee ne smejo reoširjetfc, če bi aa vse to aaaimale, bi hHo IS Današnji gospodarski sistem je pač tek, ako ae hoče pomagati farmarjem, je treba pritianlti na železniške delavce ali pa nm ielesniške kapitaliste. Farmarji seveda ne bodo tiho. In najbrž ae Iskaže, tudi poetavno, ampak adi ae. ka da Je Harvey Imel prav s svojimi nasveti, ki Ogovorili, £ "^JtEJTaJlS da prida zopet napad na delavake žepe. Železniški ka- ^ S^JH^i., pitaliati bodo pačeranill svoje dividende In njih glas bo kaj poVrebnegi. de tudi prip£ mirnejši kot gU» delavcev, kajti goapodanki sistem, ki delavčeva šeaa dobi iuforma-je uveden v človeški družbi, je kapitalisti«, ki nima sa g* tiste, ki producirajo In razdeljuj* produkte, dn^ i^ 8 kot trpljenje h) ftfičino. Enkrat bodo ie delavci la far-1 Ne eome pisariti ia jeeiti ae aa* marji spoznali, da je to narobe sveti In takrat ae ne bo-! »<>**•*. W tare dnšab*« «. do dali ostrašiU, da pride gospodanka krte, ako ne gU-i^V B" aujejo sa podpornike kapitalističnega ------ dobro se savedast, da je tako, do-čim nekatere dopisovslke, ki m\ marsikaj ošitajo, čeear ae sama najmanj ne čutim krivo, se nikdar ne izraaijo tako. Rada pogledam mdareki žur nal, ki ga dobivamo dvakrat na teden, čeprav ni kakor bi moral biti. V njem namreč čeetokrat berem dopis zsvsdne rudsrske lene is krajev, kjer etavkajo. Lepo je slišati, kako udrihsjo po stav-kolomeih, kjer boriteljice ne poznajo potrpljeija. Po mnenju nekaterih bi pa seveda take stvari ne emele v javnoet. Zavedne delavake šene, le potegnimo ae za naše in naših mož pravice; ne pustimo, da bi jih nemoteno izkori-h nI brezveztni kapitalizem. Naših sinov ne diajmo, delavske matere, da bi iz njih črpali mogotci kri in življenje sa goli profit. Ne hvali dneva pred večeroni! To bi bila morala upoštevati, ko aem pisala zadnji dopis in ee pohvalila, da je v Kansaau še sele-no. Predne so sagledale tiste vrstice beli dan. je še pomorila slana, kar je še bilo. Poljski pridelki so bolj srednji, odvisni od zemlje in obdelovanje. Kdor ima dobro semljo ter je imel priliko o prsvem česu obdelsti, je imel iz vretea pridelek. Pri ose emo imeli par ducatov korus in marsikdo je vskliknil če bi bilo sto ekrov take, jas pa sem odgovorila, če bi je bilo dvajset, da bi bila zadovoljna. če človek gre ven iz in dosMJikifc, naselbin v pokrajine po deeet in dvajeet milj. vidi lepe farme, da ga ree miČe nanje Nisem farmarioe, sli kot že rečeno,'rada pogledam po njih, saj sem tudi jas gojila šeijo naseliti se na nji. Ali mož nT bil kaj sa-dovoljsn in ostali smo v premo-gsrski industriji, odvisni od zaslužka. . Vrtnih pridelkov je bilo v izo-bilju za onega, ki je hotel delati. Resnica, če ni dela, nI jela se dosledno udsjstvuje za delavski sloj. Sadjs ni bilo veliko, a napolnile smo posode sa konzerve z vrtnim pridelkom in esdjem vseeno. Nekatere delavske šene so spravile celo od 300 do 500 steklenic, a farmarice po tieoč. Na-Ve kleti isgledajo kot prodsjalne. Temu je pomagalo, kar aadje ni bilo drigo. Jeeenske solate imamo letos precej. Dela sem jo še komu se dar, a včasih tudi prodala, kajti vrt imamo ob eeeti in večkrat prid« kdo vprašat, če fciredam. A-ko bi jo mogla ohrsniti prsd hu do simo, do spomladi bi js imeli. Fsrmarji tu lastujejo od 40 skrov svete naprej do 800. Ker je manj kot 40 skrov, se še farma ne imenuje. Pred nedolgim je umrl v Oirsrdu rojsk, ki je za pustil 1500 skrov scmlje. To je pa še lepa farma, ksjnel Nesreče ee dogajajo danza-dnem. Pred tedni je Američan po-vosil s avtomobilom dečka JlFal-terja Čemašarja do smrti, star js bil 12 let, ein slovenskih staršev mr. in mrs. Andrew Čemašer. Oče je po poklieu kovač. Deček je |el v gledališče in neereča se je pri petila le nekaj jardov od doma. Brezskrbnež je vosil bres lUŠt, ko ie bilo za aedem zvečer in Še v "rožcah" je bil. Oazolin in alko-hol kakor znano^ne prijeta eku pa j. Hotel je bešati, pa eo ga prijeli in isročili roki praviee. Doma je blizu Mulberrjrja, Kane. V štiri milje oddaljeni naeel-bini Št. 60 Oentrel družbe pri Gt-rardu si js končal šivljenje rojak in član S. N. P. J. John Lipovšek, eamec 36 let, kot še poročeno. Neereča je sadsla tudi Antons Blatnika, kateremu se je omračil um nekeko junije meecea. Pred mesecema eo ga morali poslsti ns ssktevo sdravaika v umobolnico os. v sirotišni zsvod. Doma je iz vasi Gorenje Dule pri Skocjanu na Kranjakem. Član je dveh podpornih organisaelj, ln sicer št. 89 8. N. P. J. in A. 8. B. P. D. št. 11 v Breezv Hillu. Star je okoli 17 let t nima tu nikaklh oljih eo-rodnikov. lena mu je umrla pred kakimi šeetlml leti, menda še sa čaea evetovae vojne v stari domovini. Zelo hudo je, če je človek bolan, a še hujše, če ni pri sdravi pameti, ker ae ve, kaj dela. Delavske rezmere na boljšem koncu nieo eanič. (Jpeti je vender Se nastopijo mrzli dnevi, da bo bolje. Čeet ln hvele M oh s meda) Kališ bo torej eetal pri krmilu, še Allene dobimo naaaj pa Bitt-aerja. potem bodo »tavkokazi varni Pričakovati je. de nov« isvoljeni geverrmr Hen i. Paulen ae bo doeti eacete jel sa Allcnom Šale, a prav ČETRTEK, 4, DECEMBRA, 1921. Vork Ban. Pa. — Neksteri rovi Obrstujejo pri nas po dvs do tri dni, tako, da ae zaaluii ravno kruh. Premnogi hodijo po cele milje za delom, drugi pa ao aploh brez poela. Tako ee imamo v demokraciji. Kapitalist ne gleda, če moliš ali ne, eamA da mu garaš, kadar to rabi. . ' • ; Čitam rasne liate in iz čtiva razvidim, da je še najbolje naša Prosveta, glasilo 8. N. P. J. Seveda, dobi se tudi človek, ki nima pojma o tem, pa pravi, da mu nI nič za Prosveto in da jo prav lahko vržemo stran. Drugi je prilič-Lst ravno tak, kajti, ko jo prineee s pošte, vrŠe jo za ogledalo, kjer se preši toliko časa, dokler jo kdo ne vrie med smeti. To ti je izozbrazba! Mesto da bi gledali za poukom, ga zametujejo. Toliko bolj pa ae nekateri zanimajo za netenjc Sovraštva med de-levetvom in brzo šklepetajo, če morejo o avojem bližnjem kaj povedati. Tako jo na primer super pri nae brž vedel o meni, za kar mi pa«nihČe ne more škodovati, ker nikomur ne gre mar, če eo moji otroci krščfni ali ne. To je moja etvar in me ni nič sram, kakor nekateri mieiijo, da bi me moralo biti. poročil sem ee civilno in ne bom puetil svojih otrok sa-strupljovati. Ampak dejetvo, da imam svobodo in lahko delam vsaj v tem osiru po svojem, ne zadoetuje, da bi ae ljudje zadovoljili. Gornjo naj bo vendar v pojasnilo onim, ki imajo toliko zabavljati. , Bil aem v Lietthu, kjer sem ell-šal, kaj vee si izmiolijo ljudje. Govore si, da aem jas "restaT J. Močnika zaradi auhaške postave. Deeet dolarjev dam nagrade tistemu, ki »i pove, kdo ee je to izmislil in rekel, da ee bo potem opravičeval, kje drugje. — Potšr Pavlovich. KEmv';/1 ' , .......... & • J. Okicsgo, AL — Ali bo kdsj prišel čas, da ss bo dslovno ljudstvo spsmetovalot Kakor je rasvidno ie dnevnih dogodkov, ni dos^i upanja sa sedanjo generecijo. Dslavee peč nima samozaveeti ln svojega spoštovanjs. Sebičnost, sadist in nezavednost so njegova kronična bolesen, in akoravno jo pesna, ve, da ga lene v pogubo, je toliko trmast, da se je neČe otresti. V svoji zeslepljenosti drvi v prepsd. In z|olj s zsvestjo, da je konkuriral, čeprav je s tem ifdsl eamega sebe, svoje otroke, brate, eestre in svojega bližnjega I Ako pe^prideš s njim v pogovor, bo argumentiral in poudarjal, da je napreden in da bo stofil ves, kar je sa naprsdnost. Pobijal bo današnji krivični sistem, ko pa nastopi dan in pride ura sa vstop v bojne trume napredka, ga pi nI Ni ga, da bi ee ss najmanj« žrtvoval, ne duševno, še manj pe gmotao. Tako mora sam kakor vsi ostsli dalje prenslatl težo densš-njsga sistema. - Da je ree tako, eo nam pokaaa-le ponovno zadnje volitve in uve-rujejo nae drugi dnevni dogodki. Veeel pa sem v zavesti, da v resnici napreden element se ni in ee nikdar ne bo prestrašil. Ne boji ae tešenj, no šrtvevanja, temveč gre in bo šel naprej a pomnoženo močjo do e^ja svobode. Upejmo, da tudi onim resevetU duh razum in bodo nekege dne spoznell svojo /moto, stopili v napredne vvete moralno ln duševno ter pomagali pri osvoboditvi delavetvs od vee-rs gorja. 2e prvi den po volitveh je pri-čela govorica, da bo mesds zni-žana, kar ee je tudi takoj ureeni* čilo. To je prvi udarec, drugi ale-de. Kar pa ima vsaka stvar alabe ia dobre strani in ae tako tudi naglaša, je dobre reklema za pro* resi vee in naprednjak'. Vsi, katerim je obetoj in eveboda pri areu, na delo. Treba ee je pripravljati takoj. Ako teek, ki je ss napredek .pridobi veaj dva, ae bo ee nem po prihodnjih volitvah zgodilo kot danee, temveč bo ravno naeprotno. želim tudi sporočiti žalostno veet, i\\ je jednota ib društvo Slnvenaki dom št. SS isgubilo brsta Mihaela Petrišiša. Prej je bival maogo let v Kaosasu in sadnjc leto pa je prišel v Chieacr". kjer ga je sadsla %mn. V šivlje-aju jo bil naprednjak. Njegov pogreb se ie pe vršil po katoliškem obreda. Bili emo tndl v cerkvi, kakor fte mnogokrat, kier pa kakor vodno niamo slišali drugega kakor prs v mestne skoi v«<> pri digo, ko )e duhoven udrihal po asa Očlvidoo ae posvečeni al bri- i!«l /* aui« »»rt%iom**; k biče vel je, de moramo vsi hoditi v eerkev, drugače je ves del0 z lit ve mi zanič. Rekel je: "Cerkev se mora podpirati plačaš $10 ali $25 ni nič. Oari tiram vam, da za vaaki dolar, ga date, jih boste prejeli di nazaj." (To je pa res lepa in sticija, Če bi bil garancijo po« kdo drugi, da bi tudi kaj držal Proti zadnjemu je rekel tudi | "Po kaj ste vi prišli! Vi nim< pravice sem hoditi, vi bi ne im priti eem, ker to vam nič ne ] maga." Neštetokrat je že bilo eQa poročeno, a vaeeno se ljudje spemetujejo. In resnica je, ka) jc tudi duhoven rekel, da mu daj ne more pomagati. On g* bo ponesel v nebesa, to je goto Pokopavajte torej ljudi v iat amislu, kakor ste Živeli. de eno imam. Druitvo Slov« ski dom, št. 86 bo priredilo ves eo v soboto dne 6. decembri Prudential dvorani na vog North ave in Halated. Ne bom ročal, kaj bo vse na veselici, i ven zabave in plesa, samo to čem omeniti, da veselični odi tako neprenehoma dela iu ] previja, da vai, ki se boste vej ee udeležili, boste zadovoljni, oni, ki bi slučajno izostali, bo obžalovali. Torej je najboljše, pridete vsi. Na svidenje dne decembre 1 Pozdrevljam vse brate in »ea žirom Amerike. — Louis Sker Staunton, 111. — Kakor smo poetlali, tako bomo ležali za daljna štiri lete. V našem me jc bil volilni izid še dosti povolj Z veliko večinoma sta dobila Follette in Wheeler, kar je izgl da eo dejavci organizirani atoa stotno. Če bi bili po vseh drisn Uko volili, kot so delavci v naaelbini, bi gotovo imeli zs p hodnjega predsednika LsFollct Tu je bilo tudi veliko zsnimsi sa tretjo etranko. Prodajali | znake LaFolletta in Wheeler ki jih je bilo večinoma opaziti naših rojakih, ali tisti, ki jim več ser dolar, si seveds znaka | nabavili, da bi e tem pomagali kampanji. Za agitacijo nspred stranke ni eenta ,za šport pa iti cvenke, čepryr siromak it hi ji t eno nogo v grobu. Drugi dan po volitvsh srn | vprašsls članica 8. N. P. J., prepričal, da jc neobhodno trSbno da gre vssk ns voli« kadarkoli so leske volitve, tolil časa, da se potlečits stari gsr in ns bo imels densrns moin toliko vpliva na volitve. Za volitve je trebe, da se zan mamo vsepovsod, ns samo pri d šavnih tudi pri domačih, aktiv moramo biti celo pri drultvih jedhotah .Kjer je demokracije, moramo snsti isrsbiti. Povso kjer ee pokale brezbrižno«t vol cev ,imsjo političsrji priliko, < jo iSrabijo in ee okoriščajo na r Čun nemarnosti volilcev, ki se n če jo posluliti svojih prsvie. Oi imsjo nsvsdno svoje krdelo k movcev, ki pritrdijo, in tsko j njih zmsgs, sko se ljudstvo ne u nima in to dopusti. Meeeca decembre imemo dn št vene volitve. Ali je ssnje dovol zanimanje. Ne sledimo Ribate novemu previlu, ki ae glasi, d mora eterina voditi, čeprav j alepa, ker mladini ni zsupsnji pobrala bi dener, ker nič Takih nazorov je atara ga^a 1 ameriških političnih strenkah. k če le more zetre veekegs, ki p^ de s novimi nazori, aamo ds bi (» atilo pri eterem. Čitatelj is Clevelenda, ki p>* da imsjo le skoro preveč priredi tev, naj ee zeteče v nslo »ui«flb> no, tu se bo hitro spočil, kar g o&s ss s tem ne moremo pohviim ksr oni to«, čeprsv iutsmo v hls gajni čez peUto, ki jih je pr»d* bile mlsdins. Dele veke rezmere eo kot pov»o« ksr je Izvoljen priljubljen« rib gardistov. — frtak Lub.ea , a©»T»o wni0VfMSJ0U KOTOaOJlKCKZ Y P«** STIVAKU1 Država Penaejrlvenijs v vanju s federslnim ur»do» « ljudsko štetje je od oktobra la iidajati staršem veekegs no** rojoačka uradno obvestilo. .1» J« bilo rojstvo registrirajo nem kapitalu. Ta obveat»la b«a šolekc oblasti sprejemale uradnih rojstnih sgnlrrsl W eertifiaatea). sa kslg« morali deebSaj pUčati n#k« ^ tati neko pristojbino Starši, ki aleo dobili tef. stile, naj ss ;«« ,lr" , _M.ll PROSVKTA Vesti iz Jvfnlitftjt Sltftttk« JmE Pripon« Jednota »010» SLOTBimi Renu lenitvena ponudb«. Ik* lim •• eeinanltl i Hlovenko sred* nje starosti v »vrbo lenitve, naj bi bila d&brega in poltenega ena* a«Je, Vm reene ponudbe naj ee polil jejo na naslovi Resni lenin, 8657 Ko. Lawndalo ave., Ohleago, m. (Adv.) U lalle, QL — Dramsko dru Itvo "Soča" vprlsorl prvo veli-ko igfo v tej eeaoni, in eioer v nedeljo dne 7. deeembra v Blo* venskem nerodnem domu. V pri-»orlli bomo veliko tridejaneko Aa* loigro "Pri belem konjičku". Sa* letek je točno ob pol oemik ive ler. Hoja ki, p#setite igro v obilem Itevllu, m kar ee vem drameko drultvo le naprsj lakveljuje. Po igri ko pIN. Na svidenje 1 — lUane seveda priporoča, da zanka plemena ostanejo zase, bjoltniki f>a zase, da ee pletnc- ehrsnijo čista. iPA MLADIH MALOPRID HK2KV PRUSTA. toriiirili to južni del mesta. (Nadaljevanje • prve atrani.) Borebu je mogoče mano, kdo se skriva sa Curtisovim časopisjem in peiinejrlvensklmi senatorji, ki trdo lahterajo kasnovauje La FoUettove skupine. NJemu Jj »nuno, da imajo ljudje, ki se boje, da bo Boreh kontroliral tujaaemsko politiko skoti prihodnja itiri leta posebno glede priananja Bu-sij*.in svetovne raaobaroiitve, v pronramu velike politike sada-le. NJemu je snano, ako ae laklju-IJ U Follettov blok Is stranke, tedaj bodo njega prvega dlaeipll* nirali. In ou občuti, da boda volitve v letu ltH sabeleftlle nihanje političnega nihala v nasprotno smer, ki je isvolilo Coolidga in t orišem. In tako ee bo Borah bo-jeval preti Mellonovlm političnim slom Mogole ee pridrufti boju tu-di Hiram Johnson. Prav aaneeljlj vo ee bo poeiml La Kol let te saba>j val a tem etreljenjam v kongresu Tok dogodkov v drugo smer po-dsja odgovor na vprelaaje i Kaj bodo edej storili podpomiki L« Pollettsf Videli ga bodo, kako bo nadaljeval a bojem, da bo gmerl* ftko isreeito kapitalistično stran ko pritiskal sakon (spremene in narallaja aa seno podeljlenega II vi jen js Rasprevljali bodo le nekaj let, ako je vredno potrt** siti, da ee kapitalietilni pollUlnl mekanisem vporebl, da eluli sa odpravo kapltaliama In agradlio kooperetivne drla v«. Besnita! vo* lilnege boja v letu I#81 ni nova stranka, ampak boj v vreteli sta* rih strsnk. V Beli kili dvomijo, ako je strie And? Mellon Imel edrava reaeed-nos t, da je pričel vprav adaj e t« bitke v senat«. POBI? XV MAMtAJTILOI želim, da se osebuo priglasijo trije bratje mojega soproga Johna Koprive in eteeri Matevl ae nahaja nekje v drlavl Mish., Frank Je menda nekje v Barbar-ton, Oblo In Jakob Je pa nekje na farmi v drlavi lowa. Vsem trem naananjam, da js njih brat oiiro-ma moj mol John Koprivse umrl dne 87. novembra, 1M4, Pokojni Jokn Koprivso In njegovi bratje doma la Ornega Vrha nad Polhovim (Iredeeem, v Hloveniji. Po* ročatl njim imam seio valne siva* ri In Isllm ae s njimi o tem pogo* voriti. Ako kdo rojakov v« aa njik natanlue naslove, uljudne prosim, da ee tekoj prijavijo me* ui, na naelovi fr§am Koprivso, 689 Market Ht. Wskegan, III. (Adv.) »Ho, Dl. - Policija je pri-» tolpo malopridneitov, izmed prih je bilo šest članov v staro-*il6do l!>let, Thomas »hields «Ur 27 let in Peter Meegan kt Imena govore, da so sami jjtos. Katarina La Tierre je «v«»o spoznala v 16*letnem *rd 'Hlacklu) Fitzgeraldu tolpe, ki je napadla nje-l »premijevslea Thomas Ic* 8« pretepla in oropala, J« je pu le njo itapadla po "ko. Napad je bil itvrlen dn^ •®v*mbrs. ">» Kriut Andersona, ki je Izversko napadena dne 15. ■■•r«. je pazno ogledovala ptt UH ni mogla spo-B*«t napadsles. Nathan Ber-k. katerega je FiUgerald pri Mu '»• Katarino La Tierre I-km pajdals, le niso ime- * ključem do polnoči. »»■u J,, v drulbi nekege I'** mladeniča pobegnil iz H^valmee v 8t. Charleeu. vpisnik govori, da sU »n Herl)ert MeCormick •f • 26. julija t. L avto, ki« wdela Deater Hug-!*n l-lrn«. Ida 8. Shiplejr. Na leatdeseta ceste la Lawn-» «^nUJe ata vrgla Hugke- * Pognala ata avtomo->n nekaj blokov dalje bhipleyj«tot ki je na p((Ino4< Njw| kfik ^ Hieljeko patruljo v av-je oddala več strelov * "J*Hermana, ki je sUr ''oala® je bil v po-v 8t. Ckarleeu. drtsvni pravdnik h-" V tolpa izvrMla več ko *i»r»k,h napadov in da se . "«m> up«|c več na ulieo, ko Velik pMu v Ormam. Po pe rolilik ia Ormola >e dne U. ne v. v tamkajlnji ekoliei na peaeetvn Ivana Hrg* iabrnknli peter, ki je napravil nad 100 000 dinarjev I kode. Zgorela je kUe i« val g*-spodarskik ekjektov ter velja mnallno sena. MnaU ee, da je e-aeaj aa netu miaareki mojeter HruU. ki pa ee je ebe«U prodno rti, t -dee. — Leonid K rasla, ruski eovjetaki poslaaik v ejji, je danae predpoldne do m n - Henrjr Ford je "r"J vse v kn ji lene ok-J» r or rod and Doek To temeni, da so For 'r j.ko kralioetvo Anglelko Odlomki iz človeške tragike medije. Jjpimil dr. Jos. Voinjak. Pogledam v kuhi' I in t Pepita ---------- (Dalj«.) "Tam je že težko čakal direktor zavodu in ko je mene ugledal poleg pristav«, zavzel ec je in z nauia vred hitel v naše stanovanj«, katero pa je bilo zaprto. "Kje li je kuharicaf" vprašam in i pozvem, da je tudi od včeraj ni bilo videti. Meni se je od vse-gs tega kar vrtelo po glavi. Vrata odpremo z velikim ključem in vstopimo. V vsem stanovanju »ti žive duše. Hifoiurja, v katerih je bila moževa in moja obleka, bila sta odprta in skoraj vsa pražita. Na mizi je ležal mali ključ do blagajnične sobe. Jaz pa sem eta-la kakor okamnela »redi, praznega stanovanja. Strašna slutnja mi je pretresla živce. "Ne, ne, to ni mogoče!" vzkliknila sem glasno, da sc utolažim. Tolikokrat sem si pozi/oje predstavljala t duhu tiste grozne trenutke, da s« jih še danes spominjam, kakor bi jih bila ravno preživela. Pa mučna misel se ni dala odpraviti. Zarila se, mi je v možgane in me tirala po stanovanju, da bi vaila sled In rešitev meni nerazumljivega dogodka. Končno najdem na pisalni mizi med papirji listek, na katerem berem: "No povprašuj po meni! Miali si, da sem mrtev!" Torej ni mrtev* Pa zakaj je'pobegnil? In vnovič se me je lotila 11 i'ta semnja. Pogledam v njo in vidim, da je tudi kuharica, ! kar je imeb svojega, odnesla s se- j boj." J'o veda t i vam moram, da sena par tednov pop rej, pred no aem *t preselila v mesto, najela novo kuharico; bila je Koroiica in kakih petindvajset let stara, ploščatega obraz* z malo navzgor zavihanim nosom, napetim vratom, majhna debeluaa brez vaak« lepot«. Št- danes ne umem, d« mora taka žen-nka ugajati možu, kateri ..." "Dokazal je gotovo dober u-kus, ko ai je izbiral tovarišico /a življenje." — — - ~ 4 • "Da bi ga uikdar ne bila videla, tega potuhneiica, hinavca, lai-njivea," odvrne Popita vsa srdita. "Vse bi mu odpuatila, a da on mene zavrž« zaradi tako po-tepenke, kadar na to mudim, vzkipi mi kri od jeze. Ko se mi j« zadelo tako strašno svitati — opominjala aem se, da me je v poslednjem lasu, kadar sem ob nedeljah prišla obiskat moia, ta šenska nekako srdito gledala in se proti meni nosila, kakor bi bila ona gospodinja — ko sem vse to premišljevala, čutila dem prvikrat v življenja, kaj je prava neareča. Sedaj vstopi vodja in na njegovem resnem obrazu aem poznala, da s« tudi v blagajnici ni nailo vsa v redu. Vodja mi neznani, da v blagajnici pogreša več tisoč goldinarjev, da bode to izneverjonje še danes ovadil sodišču, v pokritje škode pa da mora vse. kar je v stanovanju, dati pod ključ. V tem trenutku si nisem drugega šn-lela, nego da bi se zemlja odprla » \ pkosveta požrla. Vs« obupana ae ga je poklical k sebi!" Ubogi o- zgrudim na stol in začnem na gls* jokati. Vodji se usmilim, skuša tne toUiiti io me povabi, naj o- l rok me iz počet k« ni razumel, pa nič boljši, kajne f" ko mu povem, da so umrli oče in H, I JH«* •• fl^MNSBC^P^11 se je r njegovi družini, doilc zraven mene na tla in jhtel: "ttaj p-i ognjišču. Tako sta nudila m m »asjaani vsa atvar. "Ootovr ni resi Ko bi bili Uko hudo zbo- ^^ vaškim jezikom obilo gra-' 4«j«i j« toiašii no, "ki bodo podpirali vas in va- Ne I" — Pk kaj v«m vse to popisujem. Kdor sem ni doživel ta- "Sina mojega! Kakor bodalo v sree me je zadela strašna skrb ne zaradi mene, «mp«k za nesreči« ga otroka. Vsa zmeden« bežim n« dvorišče, kjer jp še čakal voznik, ki me je bil pripeljala pristavam "Le brž n«z«j v mesto!" velim »n, ne da bi si vzel« č«s posloviti se od vo('j«, ki me je skuibil umiriti s tolažilnimi besedami." > "V svojem stanovanju najdem sinka, kateri ves objokan ni Vedel, kam sem izginila. Ko me je zagledal, zavriskal je od veaelja in mi je hitet v naročje. Strastno sem ga pritisnila k sebi: "Zdaj sva aama na svetu!" Začuden mc pogleda in vpraša: "Kaj pa delajo a ta t Ali mi ničesar niso poslali?" — Oh, to so vam bili sfraš^ nf trenutki I Kaj naj odgovorim? Divja Kver skrbi za svoj« mladiče in on, ki je pred Bogom in svetom etoril sveto«prisego, zavrgel je ženo in sina. Ljubezen, katero ngina je kazal, bila je le hinavtči-na in zdaj se poteplje z razuzdano vUčugo. Ali naj to povem si nu in vlijem strup v čisto otroško dušo? Ne! Naj živi, dokler se mu od druge strani kdaj ne odftrne žalostna resniea, v njegovem spominu neomadeževana podoba očetova, Vse svoje moči zberem: "Nikdar vveČ ne boš videl očeta. Bog Dr. Pavel Grošelj: Astronomski pomenki. i \. ■ - • ■ .1 .. i t' ft V- '1 i 1 f|l (Dalji.) Mogoče si videl kedaj pri svojih sUrših ali prastarših majhne srebrne ploščice, obrobljene od starodavnih okvirjev. Če pogledaš nekoliko po-šev na kovinsko ploščo, ugled oš no njej nenadoma resni obraz svojega starega očeta ali babice. Da-gerotipije imenujemo fotografije te vrste po njih izumitelja. /r /'-j Toda nekoliko preokorna bi bila ta motoda ta fotografiranje lune in ravno najlepši detajli bi se izgubili na svetli pločevini. Pa saj je le 1. 1837 poznal Archer mokre, za svetlobo občutljive steklene plošče, ki so kazale fotografske posnem-ke vs« bolj kontraatno in ki so mahoma izpodrinile D«guerr«jevo metodo. Maddox (1. 1871) pa je kronel mlado, Živahno' napredujočo iznajdbo fotografije? izumil je suhe fotografske plošče, ki hranijo svetločutno snov v tenki, trdni kožici že-latlne. Torej kar obrnimo .teleskope proti luni, na-stavimo na spodnji del mesto očesa fotografsko kamero — in moramo jo M izvrstno zadeti "1 Lahko rečeno, težko storjeno! Le poglej ob priliki polno luno, kako plava njena mogočna sveti« plošč« med ozvezdji, nato p« jo fotografiraj a avojo ročno kamero, ki j« pač sto in stokrat vešja od tvojega očesa. Neskončno boš razočaran. Iskal in iskal boš luno po fotograf' ski plošči in jo končno našel kot drobno temno kroglico, manjšo od backine glavice. In v tvojem oče«u nastane na mrežnici tak« drobčksna sličica lun«, seveda v tej minijaturni kameri še innogo manjša. A tSroje oko jo občuti, jo vidi. Ono preneoe v duhu svetlo pikieo na ven-kaj, projicira jo na zvezdno nebo in uzre tamkaj polno luno v vsej njeni velikosti. Ti, ki stojiš komaj en metar od mene, si na mrežnici mojega očesa naslikan kot droben moŽiček, iimnjit od Itišue muhe, in vendar te vidim kot polnega moža stati pred s«ho. Fotografska plošča |>» je »lepa. V pretirani natančhnNti ti zariše nežno sličico \ svojo kožico in jo tamkaj zvesto shrani. To uličico lshko zahtevaš od plošče kadarkoli hočeš, t. vsemi podrobnostmi ti jo pokaš«; ne zahtc\aj pn od nje, tla naj lipregleda in uzre predmete v njih pHrodui velikosti Zato ostane sličic« toliko oddaljene lune \t-redno msjhns celo tedaj, sko jo narišejo na svet-lo-"čuUio" ploščo uamesto nn\silne kamere mogočna leče daljnogledov. A oko nam je padalo tako lep vzgled, treba mu je »amo zvesto nlcditi. rrojieirajmo drobno »lično um velika j, na belo steno ali sopet n« novo f<»togr*f»ko ploščo. Povečajmo jo, kakor povr.'ii kinematograf na svetlem zaslonu majhni-, uežne posnetke do nsd-taravne velikosti. Tako je storil sloviti fotograf lunine oblo V.srren de la Rue'(lH.*>7i in doirgrl je sijajne tupehe. Kol lešnik drobno lunico ki mu jo je naris«! t«le*kop n« fotografska plošči, je pov«č«l do velikosti celega metr«. fn ker n. | m šahi plošč« niti najmanjšega detajl«; ki ira je vspreje!«, in ker ji ne uide niti najftoittejM »en< ie«, jo bilo takore-koč v eni noči dograjen.. delo, ki »ta mu morala I .oh rman n ali Maedler šrtv«»\»tt celo življenje t as »ta I a je en meter visoka, prirodaoftiva karta luainr oble. Rodil« «e je nov« panog* stoidosaanslvat «st ru fotografij«. * Tedaj p« so opremli »\etavnoznano Lic L tteadan»o, ki loli vrh visok«-*« hrib« nsd 8on Kr«neiakom v čietem kalrfornijUem sraka. a orjaškim teleskopom« Tak., ogromen j« t« velika«, d« nsm prnktavlj* »H-m« f .totrrafsk« ališir« luue is njen r»r«vi "ks>. portret v velik. «U 13 centimetrov. Ta portret m nsto Ae laJat n« (»ovcčali in g« raaMN v p-»»smesa slike lune, ki v l«|M>ti in n«tsn/ao«li risbo uajtpretnojifpi tMetmka, s Sezi po teh obsežnih folij«ntih in »tiantih aa moji mizi i To je cela zakladnica samih pristnih luninih fotografij. Vse njene pokrajine so na njih posnete, v večerni, jutranji, opoldanski razsvetljavi; "morja", okopi, kraterji, razpoke, verižnp gorovja ~ vse, vse je zarisano tukaj z mogočnim očesom teleskopa, ki ne vara nikdar, zarisano na svetločutni fotografski košiei, ki ne pozabi in ne potvari ničesar. .Skoro vse velike svetovn« zvezderne, pred* vsem one v Kaliforniji, Parizu, $tkagu, Monako-vem in na Dunaju, so se skušale v plemeniti tekmi, katera izmed njih bo lepšo, natančnejše in pri* rodnejše pogodila pokrajine lune. \ ' . Sijajni uspehi, ki ao, jih dosegU astronomi a fotografiranjem meseca, pa nUo navdušili samo strokovnjakov, tudi v najširšo publiko so zaneti zanimanje in ljubezen do zvezdnega neba. Iz vedno naraščajočega kroga "ljubiteljev" zvezdoinanstva je sprejela astronomija marsikatero znaifotveno pobudo in materijalno podporo. Premožna gospodična Bruo« jo poklonila slavnoananemu amcrlkanskemu astronomu Pieklotč«t« teraae. d« tudi ogromen krater s« vzpne č«sik nenadoms iz nižine kot ■«-moi en uipaščen otok. A da bi pr«st«l« n« nje« bi mM bilo tem tevaeja pri «rru tW »H^šnejšo še cr..M»ejio puščavo bi »mi odkrival razgled rat njegovega vrba. — i Htauovalka vile ni prišla niti k fodnjaku, niti je niso pričakale njišču. Tako . B aŠkim jezikom obilo gra leli, poslali bi po naju. Ni res! M nc ba ljubeznive op«zke. ke muke, ta ne ve, kaj je trpljenje." "Nastopila je noč. Otrok je za-■>l>al, p« jaz — obupan« sem sede-1« poleg posteljice in bolj črna, kakor noč se mi je zdela prihorf-njost. Kako in s Čem bom preži-vila sebe in otroka? Kar sem Še imela od poslednje mesečne plače, to je bilo vse premoženje moje. Od sorodnikov, kakor sami veste, nisem imela pričakovali nobeno podpore. V šivanju sem bila dobro izurjena, pa koliko ai zasluži najboljša šivilja? Toliko, da ravno od lakote ne pogine. Taka usoda je čakala mene, ki aem bila dozdaj vajena če ne razkoš-nega. pa vsaj dovolj dobrega in brezskrbnega življenja. Strašne misli so mi rojile po glavi. Skozi odprto okno sem slišala od daleč šumljenje bližnje Mure. Kolikokrat mc je poprej zibalo v sladko spanje, tisto noč pa se mi je zdelo to vabljivo, da mc je s silo potegovalo iz sobe, pogrezniti se v mrzlih valovih in konee bi bil vseh nadlog. Tiho vstanetn, da bi odšla. Toda otrok nemirno spavajoč kliče poluglasno: "Mama, kje ste?" Zgrabi me za roko in je drži krčevito. Otroški glas me je pretresel, ustrašila sem se sama pred seboj, pokleknila poleg posteljice in molila. Rahlo sem poljubila ubogo siroto in moje solze so rosile moje in njegovo liee.'%- "In tudi ta noč je minila in al* sem nI umrla ni zblaznela od žalo* sti in skrbi. ./• "Z novim dnevom se je začelo za mene novo življ«nje, doba neumornega dela in neprestanega boja z uboštvom.. Sreča, da sam bila trdnega zdravja in spretna v ročnih delih. In hvaležno moram priznati, da .aem našla toplo ao-čut je in podporo zl*ati v prvem času, ko sem je najbolj potrebovala." "Kaj pa z Vašim možem?" "Ali še živi?" "Prve dni se mi j« večkrat vsi-Ijevala misel, da se bo spet vrnil in da le kakšna slučajna nesreča ga je spravila r zadrego, ia katere pa se bo že rcftU. A tretji dan mi, pride naznanjat policijski komisar, da je policija v Trstu zgrabila mojega možu, ko m j« mislil ukrcati na ladjo, namenjeno v A-meri k o. Ž njim jc bila tista Ženska. Denarja so lp malo aašli pri njem. Bil je potem nekaj časa v zaporu v Trstu, potlej so ga spravili v Oradec, kjer je bil obsojen na dve leti jeee." "In vi ga niste videli niti poiskali, dokler je bil v zaporu?" "Kaj vendar mislite o meni! Človeka, ki je razbil vso srečo mojega življenja in sinu svojemu zapustil omadeževano ime, da bi ga šla jaz obiskat ? Za mene je bil mrtev in vesela bi bila slišati, da ga ni več med živimi. Ko je prebil svojo kazen, znal si je spet dobiti službo v neki pisarni in — kadar ae tega spominjsm, vskipi mi kri od jeze." "Vzel jc k sebi tisto Korošico, kaj ne T' (Dalje prihodnjič.} . ČETRTEK, 4. DECEMBRA. vreduež; in vaš, ljuba goapa, ni a jim V( (Dalje prihod j. ■ Ji ii Gcorges Pouroel: Nenavaden zakonski »r. Nihče v vasi ni vedel ničesar o dvojici, ki s« je naselila v vili. Thalie, velika v«šk« klepetulj«, je zam«n poizvedovala. Vedelo se je le, da sta prišla iz mesta: bila ata torej Parižena, in polna vseh mestnih muh. Toda kdo st« bil«? Skrivajoč« ae lju bimea «U p« preoblečen« bandit«? Možno, zelo lakko mogoče ... In Thalie je zaključil« nekam obupano: "Čuden pari Niti ne pretepa-vata •e!" • Č« hočemo rozuareti. kako go-roaUan« j« bil« ohdotž.lev. ki jo je s temi brsedsml izreki« Thalie, moramo vedeti, da je Prunysur Alzou vaa, ki slovi po svojih žen-ftiteak. Ženske uživ«jo tu vse vprek prednost — mords j« v dragih v«seh iatoT — d« smejo o l z«re do mr«k« vpiti, kričati in bosodičiti brez preataaka. bodbi n« pragu pred hišo, bodisi v hiši Preganjani možje morajo pobegniti na polje ali pm «e zateči v go s«ilno Tako «e jih soprog« izne-be in potem ae zberejo pri ognjišču ali im ob yod«jaku in jamejo {pripovedovati drug« dragi o m *e*«oM.h sakonskoga življenj«: J* Vidite, kakšen j« moj, U aič- "Na, niti najmanjs« vpitja, le eelo ozlovoljenoati ne," se je jezila Thalie, "neprestano je 'ljubček moj' sem, 4drag« moj«' tj«, d« se človeku kar priskuti.... Včeraj sem ju «reč«l« a« klsncu: šla sta roko v roki ia nič čudnega bi se mi ne zdelo, če bi se bila za plotom objela ... Po teh ne Vsakdanjih znakih bi se moglo sklepa ti, da nista poročena; najbrž se imata kar tako . . . i Čednostne tetke so si zakrile II- «a.r} ; ' "Kar tako? Za boga, je-li kaj takega mogoče?" • Ficatovka jc bila, ki je izgovoril« te besede, ona Fieatovka, ki je bil« prizadeta bolj kakor katera druga, kajti njena hiša je bila |e trideset let arena zakonskega bokaa. Thalie se ni mogla fodlpčiti, da bi prizngjp; Sf^jo pemfcOn nekc; ga dne je oznanila: SLJ* 1 v "Nekaj je pri t«U dveh ljudeh, nekaj, kar ni naravno . . . Tolika ljubezen, to je sumljivo ... Jaz hočem biti na jasnem ... Poznam sredstvo, ki mi jo še vedno pomagalo . . . Boste videle, kmalu bodo vaši diŠni zakonski molje igrali vlogo lovca, da jih bo veselje gledati ..." Ko je nekega da« on V odšel sam v sosednje mesto, mu je nekdo previdno sledil, in kmalu je imel v rokah tajinstveno pisemce. In glej, čudno naključje I V istem Času je dobila na las stično pisemce tudi žena v vili. Ko se j« zv«čer vrail, je ona Ukoj opazila njegovo btedieo in nervoznost n« njegovem razburjenem obrisu. In mehko mu j« dejala t * "Daj, pokaži, pokaži svoje brezimno pismo!'' Prepaden jo je pogledal in videl, da se pod »njenim bodrilnim smehom «kriva smrten strah. "Pismo? Kako pismo?" je hotel utajiti. Tedaj je ona potegnila avojega iz nedrij: "Evo ti mojega I lata roka jc jiapiaala ob*, isjti duh ja .|s zasnoval, in. priaegla bi, da sta si do pičiee enaka . . ^ Primerjala ata obe piami. Jj "Gospod, vaša fcena.vaa vara v, vaši odaotnosti. — Oseba, ki vam je naklonjena.'* "Gospa, vaš moi ..." lata misel, ista pisavp. ; Zasmejala sta se drUg drugemu v obraz, in vzšk sum jima je izginil iz sro spričo toli nerodno nastavljene pasti. Ona pa se je vseeno razžalostilai^ -"Pa si sprva le verjel?" "Ne," m je branil on, "tod« 2e sam« misšl na izdajstvo, v katero nisem mogel verjeti, ml je trgala dušo .. ." Umolknil je za hip, potem pa je boječe vprašal: "In ti?" "O," se je skušala nasmehniti, "ne bila bi ženska, še manj ljubimka, če bi se mi dvom, najri še m ko neverjeten, celo bfasen, ne bi ukradel v srce . . ." Stisnil je pesti irf> zamrmral mod zobmi t Podleži! Kaj sv storila?" Njegovo vprašanj, je bii ivno. Saj je vendar moral ti, da ljudje ničesar bolj q merijo kakor arečo hvojeSa njega, in razumel j« tudi , Človeška zloba b^me,,,, vsod, kjer sta hodila, sta u la zgražanje; a nista se zJ za nikogar in živela sta lel za drugega Sama zas« svet ima oči in jesike, in n zasmeh jc vedno nizkoten. S Zazrla sta si z neskončno nostjo v oči. Oba stu bila čeua žc vdrugič; prvi zakon je bil nesrečen, in zdaj v zrel rosti sta se naslajala ob svoj bežni kakor ob prekrasnem I akem sadežu.' f*— "Pustiva to," je izprcgoi ona, čeprav niti sama ni pra\ jela svojim besedam, "vd bova previdnejša in ne bova sedla. Vrzi ti krpi na ogeu, Vstal je. in stopil k ogn Tedaj pa je zagledal na| kuhinjskem oknu obraz. "Olej, glej," 83 je hi "Vohuni •>Gotovo je to ona ba, ki nama je naklonjena! Besno je stisnil pesti. ■ 41 Potrpi za hip," se je obr ženi, "in verjemi mi, da tična oseba, naj bo že moik ženska, dobila na svojo i* plat tako brco, da jo bo pou do poslednjega svojega tr --- Thalie se je z muko priv do ognjišča, kjer so jo vaike petulje že pričakovale. "No, kako je bilo?" *o vse vprek. Nekam prisiljeno je od?o "Kako? Baš sta zopet pri tepanjn. Saj sem vam prsvil nista aič boljša kakor so d Posebno on tolče kot divji 1 vam je divjačina! In jaz &e imela za tako blagega! Po jem mnenju bi bilo najboljfc ju pustimo v miru ... Saj «te rale čuti vpitje, ne?" "Seveda smo čule, »amo se nam je, ds je bil tvoj vmes?'* '^■■■H TKalie se je prijela u del svojega telesa in prizns "Res je, tudi jsz sem kriči Ko sem videla, kako ta divji darja, nisem več mogla pren Bilo je, celo meni prehudo (Prevel br RADA BI IZVSDELA, kje se nahaja sedsj. moj Marko Kalčič, bil je zadnič meni meseca junija 1.1., in po neznano kam je odiel. Zati prosim cenjene rojske žirom A rike, če kdo ve za njegov naf da mi ga naznani. Če bo p« čital ta oglas, ga pa prosim, d oglasi na moj naslov: Mtry P Box 286 Gkisholm, Minn. (A< POSKUSITE TO NA VA LASE 15 DNI H ZRCALO NAJ VAM POKAŽE VSFEH. VAM >•■>• w •»•" ▼ ta