ŠTEVILKA 147 LETO XIII 28. DECEMBER 1979 brestov ^obzornik glasilo delovne organizacije Tudi prihodnje leto nas čakajo zahtevne naloge OCENA LETOŠNJEGA GOSPODARJENJA IN PRIČAKOVANJA V PRIHODNJEM LETU Ustalila se je že navada, da ob novem letu ocenimo prehojeno pot v letu, ki se izteka in si ob tem zastavljamo načrte za leto, ki prihaja. Z letošnjimi doseženimi rezultati nismo zadovoljni; moramo pa biti ob vsej kritičnosti tudi objektivni... SMO LE DEL GOSPODARSKIH GIBANJ Naše gospodarjenje in življenje je neposredno povezano z vsem združenim delom, saj smo njegov sestavni del ter tako vpeti v širši gospodarski in družbenopolitični prostor. Da bi laže ocenjevali naše rezultate, moramo tudi videti, v kakšnih pogojih smo jih dosegli. V prvi polovici leta je bilo na domačem trgu povpraševanje veliko večje od ponudbe in govorili smo o pregreti konjunkturi (to pa ni veljalo za vse panoge; pohištvo je bilo samo delno deležno te pregrete konjunkture, saj se povpraševanje po pohištvu poveča ob vseljevanju v novo zgrajena stanovanja, to pa je praviloma vedno v drugi polovici leta). Negativne posledice take konjunkture na domačem trgu so se kazale predvsem v zmanjševanju izvoza in rasti uvoza ter v povečani rasti cen, torej v večji inflaciji. STABILIZACIJSKI UKREPI Takšna negativna gibanja so navedla zvezni izvršni svet, da je začel popravljati stanje z dodatnimi ukrepi, s katerimi je želel doseči bolj umirjeno in trdnejšo gospodarsko rast in seveda zmanjšati povpraševanje na domačem trgu. Ukrepi so bili naravnani kar se da restriktivno, da bi dosegli stabilizacijo gospodarstva. Kateri ukrepi so tako ali drugače vplivali na naše rezultate? Naše pohištvo je bilo v začetku leta mogoče kupiti s potrošniškim kreditom ob 10 odstotni lastni udeležbi, v maju je bil polog povečan na 20 odstotkov in z julijskimi ukrepi na 30 odstotkov, kar je vplivalo na manjšo prodajo predvsem pri tistih kupcih, ki pohištvo zamenjujejo. Menim pa, da ta ukrep ni bistveno vplival na manjšo prodajo pri kupcih, ki so se na novo vselili v stanovanja. Manj ugodno je to, da je bilo zgrajenih manj stanovanj kot je bilo predvideno, torej je bilo tudi manj novih kupcev za naše pohištvo. Poleg restriktivnih ukrepov na področju prodaje na domačem trgu so nas najbolj prizadeli ukrepi o omejevanju rasti denarnih sredstev. Zato smo v vsem drugem polletju imeli izredne težave z likvidnostjo. O tem smo tudi med letom največ govorili; posredovali smo izčrpne informacije vsem kolektivom najprej vsak mesec, proti koncu leta pa vsakih štirinajst dni ali celo pogosteje. Ostali ukrepi zveznega izvršnega sveta, kot so omejevanje investicijske potrošnje, pospeševanje izvoza in omejevanje uvoza, bitka za večjo produktivnost in drugi, so dolgoročne naloge, ki morda v tako kratkem času ne morejo dati otipljivih rezultatov. Vse pa smo jih vtkali v naše naloge sprotne poslovne politike, pa tudi v osnutek novega srednjeročnega načrta. KAKO SMO OB TAKŠNEM STANJU RAVNALI V BRESTU? Na področju prodaje smo del naših prizadevanj usmeriil v dežele v razvoju, saj ni mogoče povečevati izvoza od danes na jutri predvsem v tiste dežele, kamor izvažamo največ naših izdelkov, se pravi v razvite zahodne dežele, kjer so cene bolj stabilne kot pri nas doma. Hitrejša rast proizvodnih stroškov v našem gospodarstvu nas postavlja včasih pred nerešljive težave. Nekoliko več uspeha smo imeli v deželah v razvoju in tako povečali prodajo na tujih tržiščih za 30 odstotkov več kot leto poprej. Da bi lahko kar največ izvozili, smo uveljavljali znotraj delovne organizacije sistem za pospeševanje izvoza, kar bo še bolj prišlo do izraza v prihodnjem letu. Zaradi manjšega obsega prodaje na domačem trgu in ker trgovina ni izpolnjevala sklenjenih kupoprodajnih sporazumov in pogodb, smo okrepili napore za širjenje lastne maloprodaje, kar načrtujemo tudi v prihodnjem letu. Preložili smo vse načrtovane naložbe za leti 1979 in 1980, kar je vsekakor velik prispevek k stabilizaciji v Brestu, pa tudi navzven. (Konec na 2. strani) Srečno 1980! Spet smo se znašli v tistih intimno slovesnih novoletnih dneh, ko delamo obračun svojega enoletnega dela in zorenja ter s pritajenimi pričakovanji tipamo v prihodnost, delamo načrte... Posežemo vase, v svoje najbolj skrite sanje, pretehtamo medčloveške odnose, v katerih smo se znašli, zazremo se v okolje, ki ga več ali manj ustvarjalno sooblikujemo, v človeško skupnost, katere del smo ... Tudi Brest je ena sama družina z nad dvatisoč svojimi člani, s skupnimi cilji in hotenji, uspehi in težavami. Zato smo celotno novoletno številko pripravili kot nekakšen obračun enoletnega življenjskega utripa v Brestu in v okolju, kamor segajo njegove korenine in niti. Upamo, da nam je to vsaj delno uspelo ... Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalim tudi vsem našim zvestim sodelavcem, vsem, ki so kakorkoli pomagali, da bi naše glasilo utripalo s kolektivom, ga spremljalo in odražalo. Že po tradiciji smo tudi letos pripravili posebno novoletno prilogo. Tokrat smo jo nazvali OBDELNIK — ob delu smo želeli obdelati nekatere pojave, s katerimi se srečujemo. Posebej velja povedati, da toliko težav kot letos z njeno sestavo menda še ni bilo. Kot da se ob hitrem vsakdanjem življenjskem ritmu ne utegnemo več malce zaustaviti, se pošaliti in nasmejati svojim napakam. Morda je zato vsebina tako splošna, ponekod bolj grenka kot zabavna ... Pa pustimo to! Krepko si sezimo v roke, si napijmo in zaželimo še bolj srečno in ustvarjalno novo leto — 1980! Urednik Tudi prihodnje leto nas čakajo zahtevne naloge (Nadaljevanje s 1. strani) Naložbena dejavnost v letu 1979 je bila omejena zgolj na dokončanje začetih naložb iz prejšnjega leta: dokončanje rekonstrukcije v temeljni organizaciji Pohištvo Cerknica in nadaljevanje izgradnje tovarne mineralnih ognjevarnih NEGOR plošč, ki bo pričela s poskusnim obratovanjem v začetku leta 1980 in za katero menim, da bo predstavljala ne samo glavno pridobitev v tem srednjeročnem obdobju, ampak tudi pomembno pridobitev za prihodnji razvoj Bresta. Posebej moram poudariti, da smo letos osvežili proizvodne programe vseh temeljnih organizacij. Povsod nismo zadeli v črno, v glavnem pa so bili naši izdelki na tržišču dokaj ugodno sprejeti. Zaradi sestavljivosti večine naših programov je uvajalna doba na trgu dokaj dolga. Zato smo izgubili korak vsaj za enomesečno prodajo, kar se ob koncu leta še kako pozna. Naša pozornost in dejavnost sta bili usmerjeni tudi na cel splet nalog, ki smo si jih zadali po razgovoru z delovno skupino CK ZK Slovenije. Ob tej priložnosti ne bi posebej našteval, ker smo o tem pisali že med letom. Omenim naj le, da so nekatere naloge trajne in njihovo uresničevanje prenašamo tudi v prihodnje leto, nekatere pa so akcijske in so še v izdelavi. V tem trenutku je še težko oblikovati celovito in dokončno oceno našega letošnjega gospodarjenja. To bomo storili, ko bomo imeli pred seboj zaključne račune in seveda tudi primerjalne analize s sorodnimi ali z enakimi temeljnimi organizacijami. V splošnem pa najbrž velja ugotovitev, da smo v nekaterih temeljnih organizacijah delali dokaj uspešno, v nekaterih povprečno in v nekaterih tudi podpovprečno. Lahko rečem, da kakšnih večjih izgub, ki jih ne bi mogli sami odpraviti, ne bo in zato pričakujem, da bodo vse temeljne organizacije poslovanje uspešno zaldjučile. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bomo prenesli dokaj visoke zaloge gotovih izdelkov v naslednje leto. SPLET PRIHODNJIH NALOG Ob tem pa se že začenja splet nalog, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Gospodarska gibanja niti doma niti v svetu niso ugodna. Ta negotovost in tudi krizna situacija se prenašata tudi v naslednje leto. Menim, da bo morala biti v prihodnjem letu naša pozornost usmerjena k istim nalogam in vprašanjem kot letos. BITKA ZA STABILIZACIJO SE BO MORALA Z VSO OSTRINO NADALJEVATI SKOZI BIT- KO ZA VEČJO STORILNOST DELA, BOLJŠO ORGANIZACIJO DELA, BOLJŠO IZRABO SREDSTEV ZA DELO, ZNANJE, TEHNOLOGIJO, SKRATKA, ZA GOSPODARJENJE OB NAJNIŽJIH STROŠKIH, MORALI BOMO VARČEVATI, BOLJE ORGANIZIRATI IZRABO DELOVNEGA ČASA IN IZBOLJŠATI NAŠ ODNOS DO DELA. Naloge, ki so pred nami, niso lahke. Zahtevajo veliko akcije, odločnosti in odgovornosti ter pomenijo obračun z vsako samozadovoljnostjo. Samo tako bomo lahko kos tem nalogam. Zato bomo morali usmeriti še več naših prizadevanj v večji izvoz naših izdelkov, s čimer bomo lahko pomagali sebi in tudi družbi v celoti. Vsi dosedanji dosežki v gospodarskem, pa tudi v samoupravnem razvoju naših kolektivov so najbrž poroštvo, da bomo tudi v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja našli svoje mesto in se lotili nalog kar najbolj zavzeto. Posebej odgovorna naloga čaka vse strokovne kadre, zlasti organizatorje proizvodnje, da bomo zastavljene cilje uresničili. To velja tudi za subjektivne sile v Brestu, ki morajo postati kar največji spodbujevalec pomembnih akcij v kolektivih Bresta, tako in še bolj zavzeto kot do sedaj. Ob koncu moram še posebej podčrtati, da bomo v letu 1980 sprejemali nov srednjeročni program razvoja naših temeljnih organizacij. Tudi ob tem bomo morali opraviti ne samo veliko strokovno nalogo, marveč predvsem družbenopolitično dejanje. Odločati se bomo namreč morali, kako bomo uresničevali naš gospodarski, socialni in kulturni razvoj v naslednjih petih letih. Vsem Brestovcem želim mnogo osebne sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu 1980! ing. J. Strle 1 ; 322 , -fc Iz naše temeljne organizacije JELKA Begunje — oddelek priprava furnirjev O delu delegatov in delegacij Osnovna organizacija zveze komunistov JELKE je na volilni konferenci med drugim ocenjevala delo delegatov in delegacij. Da bi bili učinkovitejši... Vse bolj mehanizirano delo. PRED OBČNIMI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V statutu zveze sindikatov Slovenije so občni zbori opredeljeni kot najvišji organi osnovnih organizacij; sestavlja jih celotno članstvo in se sestanejo vsaki dve leti. Na njih je potrebno celovito oceniti delovanje v dveletnem obdobju, sprejeti nove naloge in izvoliti organe osnovne organizacije. Glede na to, da so to prvi občni zbori po 9. kongresu slovenskih sindikatov, je nujno, da temeljito ocenimo, koliko smo doslej uspeli uresničiti vlogo zveze sindikatov kot je opredeljena v kongresnih gradivih in v drugih družbenih dokumentih. vpliv na odločanje. Pri vodenju posameznih razprav gremo zelo radi mimo sindikalnih skupin, ali pa jih uporabimo zgolj za informativni sestanek brez možnosti, da bi na njih odločali. Posebej se moramo dogovoriti o sodelovanju vse več članov zveze sindikatov v različnih stalnih ali občasnih komisijah. Pred nami je tudi uresničevanje nove vloge izvršnega odbora kot kolektivnega izvršilno-politič-nega organa osnovne organizacije. člani izvršnega odbora imajo enake pravice in odgovornosti in so kot celota odgovorni za delo osnovne organizacije. O načinih dela izvršilnega odbora se je treba temeljito pogovoriti in spremeniti dosedanje (stanje, ko je več ali manj delal samo predsednik, člani pa so se čutili odgovorni samo svoji sindikalni Skupini. Da bi zagotovili takšno delo, pa je potrebno temeljito opraviti vse kadrovske priprave. Pri evidentiranju je treba omogočiti vpliv vsega članstva ter evidentirati takšne člane, ki so pripravljeni razvijati socialistične samoupravne odnose in krepiti vpliv delavskega razreda, ki uživajo ugled in zaupanje v svojem okolju ... Pri tem je zlasti pomembno neposredno delovanje članov zveze komunistov in zveze socialistične mladine v sindikalnih organizacijah. Na občnem zboru bomo volili tudi delegate za konferenco osnovnih organizacij, zato je smiselno upoštevati kriterije tudi za te delegate. Ocena delovanja osnovne organizacije mora pokazati, kako uresničujemo zakon o združenem delu, sistemske zakone in dokumente družbeno-poli-tičnih organizacij. Glede na družbeno vlogo, ki jo ima sindikat, je potrebno spregovoriti o gospodarjenju temeljne organizacije, o delovanju delegacij in delegatov v samoupravnih organih, v zboru združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, o uresničevanju delitve po delu in razporejanju dohodka, o produktivnosti, storilnosti in zaposlovanju, družbenem standardu, delovnih in življenj- Vselej moramo upoštevati, da je zveza sindikatov družbenopolitična organizacija vseh delavcev in so njena vodstva dolžna delo organizirati tako, da ima sleherni njen član možnost za dogovarjanje ter usklajevanje interesov z drugimi delavci. Da bi omogočili takšno delovanje in množično vključevanje članstva v neposredno politično akcijo za uresničevanje interesov delavcev, pa moramo občne zbore dobro organizirati, oceniti dosedanje delo in odpraviti pomanjkljivosti v vsebini in načinih delovanja. Posebej velja opozoriti, da je temeljita ocena dosedanjega dela nujna, kajti v delu osnovnih organizacij je še vrsta neizpolnjenih nalog, ki so zapisane v kongresnih sklepih. Prav je, da si podrobneje ogledamo vsaj nekatere stvari pri odpravi statutarnih in vsebinskih slabosti, ki jih gradivo za pripravo občnih zborov podrobneje opredeljuje. Zelo jasno je treba oceniti, kakšno je delo sindikalnih skupin in koliko smo jih uspeli uveljaviti kot stalno obliko 'delovanja, še posebej pa, kakšen je njihov skih razmerah delavcev, obveščanju, delu na področju ljudske obrambe, o pripravi planov za leto 1980, srednjeročnega načrta in tako naprej. Moramo se sprijazniti z dejstvom, da imajo sindikalna vodstva veliko in trajno nalogo pri razlaganju družbenih dokumentov in (Stališč delavcem in da to ni naloga samo vodilnih. Le tako bo delavec lahko razpravljal o vseh vprašanjih in sprejete sklepe in odločitve imel resnično za svoje. Delovna usmeritev mora temeljiti na odpravljanju ugotovljenih slabosti na občnih zborih, na kongresnih sklepih ter na programu dela občinskega in republiškega sindikalnega sveta. Da bi bile vse priprave na občne zbore usklajene, je občinski sindikalni svet sprejel akcijski načrt za izvedbo občnih zborov, ki opredeljuje vse naloge, roke in nosilce. Poleg tega je tudi zadolžil svoje člane za pomoč v pripravah in izvedbi občnih zborov. Prav je, da se v pripravah na občne zbore dogovorimo za polno sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacij a-mi, samoupravnimi organi, zlasti z delavskim svetom ter poslovodnimi delavci. V izvršilnih odborih pa je nujno, da naloge porazdelimo med vse člane. Občne zbore je treba opraviti do 31. januarja 1980, takoj za tem pa naj se sestanejo na konstitutivnih sejah novo izvoljeni izvršni odbori osnovnih organizacij in konference ter izvolijo svoje organe. Ker smo s pripravami na občne zbore začeli dovolj zgodaj, sodimo, da ob sodelovanju in polni odgovornosti slehernega člana sindikata občne zbore lahko temeljito pripravimo. Občni zbori naj pokažejo, kaj smo storili in kaj je potrebno še narediti, da bi odnose v združenem delu še bolje urejali po samoupravni poti ob neposrednem sodelovanju vseh delovnih ljudi. F. Žagar Osnovna organizacija ugotavlja, da je bil začetek delovanja vseh delegacij (za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela) v tem mandatnem obdobju zelo obetaven. Delegacije so se sestajale (skoraj vedno polnoštevilno) in oblikovale svoja stališča. Delegacije so začele tudi s poročanjem ostalim delavcem. Začetna pripravljenost pa je začela počasi plahneti. Delegacije so vse pogosteje nesklepčne ali pa se sploh ne sestajajo. Največkrat gre predvsem za določitev delegatov, ki se bodo udeležili skupščine samoupravne interesne skupnosti oziroma zbora združenega dela. Povsem na dlani je,' da delegati nimajo stališč in se torej ne. morejo vključevati v razprave. Poskusili smo poiskati vzroke za takšno stanje. Čeprav še nismo opravili poglobljene analize, pa iz razgovorov z delegati povzemamo: — gradivo za samoupravne interesne skupnosti je še vedno preveč zapleteno, dnevni redi so preobširni; — pogosto se 'dogaja, da strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti dajejo tako različne informacije za isto zadevo, da se delegati preprosto ne znajdejo; — sestankov in najrazličnejših pogovorov je preveč; — delegacije imajo premalo strokovne pomoči od strokovnih služb v temeljni in delovni organizaciji ter v samoupravnih interesnih skupnostih; — kot največjo oviro v delovanju delegacij vidimo v premajhnem upoštevanju njihovih predlogov. Osnovna organizacija si je zastavila nalogo, da bo nudila vso pomoč delegacijam. Delavce strokovnih služb temeljne organizacije bomo zadolžili za tolmačenje delegatskih gradiv. Skupno s sindikati bomo napravili analizo o delovanju delegacij v Jelki. Z delegacijami se bomo dogovorili, da bodo najmanj enkrat letno poročali o delovanju delegacij na zboru delavcev. Na vseh področjih pa si bomo prizadevali, da bi za delegacije pripravljali takšna gradiva, ki bodo lahko razumljiva in ne preveč obsežna. J. Opeka OPRAVIČILO SODELAVCEM IN BRALCEM Ker je novoletna številka zastavljena nekoliko svojstveno — kot obračun celoletnega dela na Brestu, žal nismo mogli objaviti vseh dospelih prispevkov. Objavili jih bomo v naših prihodnjih številkah. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Gospodarjenje v Brestu in drugod Primerjava polletnih rezultatov gospodarjenja je bila že v prejšnji številki Brestovega obzornika. Ker pa nas vedno bolj zanima sprotno poslovanje, kaže pregledati in primerjati rezultate gospodarjenja tudi za devetmesečno obdobje. vprečjem so pomembni tudi osebni dohodki in skupna poraba na delavca, saj nam povedo, koliko temeljne organizacije izločajo za osebne dohodke in skupno porabo zaposlenih. Iz tabele je videti, da samo dve temeljni organizaciji presegata povprečje skupine. Vse ostale pa imajo osebne dohodke in skupno porabo pod povprečjem skupine. NEKAJ PRIMERJALNIH PODATKOV Podatki o gospodarjenju se nanašajo samo na slovensko lesno industrijo. Primerjali bomo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost naših temeljnih organizacij s povprečjem skupine, pa tudi s povprečjem slovenske lesne industrije. Pri produktivnosti bomo vzeli za kazalec dohodek na zaposlenega, pri ekonomičnosti celotni prihodek v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi in pri rentabilnotsi dohodek v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi. Zaradi pomembnosti pa bomo primerjali tudi osebne dohodke in skupno porabo na zaposlenega. Temeljne organizacije so razdeljene v tri skupine in sicer: proizvodnja vseh vrst pohištva, proizvodnja žaganega lesa in proizvodnja vseh vrst lesnih plošč. Za temeljne organizacij e-proizvajalke pohištva so rezultati gospodarjenja v naslednji tabeli: TOZD Žagalnica sodi s skupino proizvajalcev žaganega lesa. V devetmesečnem obdobju je dosegla 185.433 dinarjev dohodka na zaposlenega in je pod povprečjem skupine, saj je povprečni dohodek na zaposlenega za skupino 189.305 dinarjev. Kazalec ekonomičnosti za žagalnico je 156 in nam pove, da dobimo 156 dinarjev celotnega prihodka na sto dinarjev vloženih sredstev. Če primerjamo njeno ekonomičnost s povprečjem skupine, potem vidimo, da je ekonomičnost poslovanja Žagalnice nad povprečjem, saj je kazalec ekonomičnosti nad povprečjem in zna- TOZD Dohodek Celotni prih. Doh. povpr. OD in skup. na delavca porab, sredstev upor. posl. sr. poraba na del. Pohištvo 132.787 185 24 79.843 Masiva 87.987 187 31 82.737 Gaber 231.573 153 33 91.793 Tapetništvo 128.000 139 24 77.527 Jelka 178.915 181 44 98.653 Povprečje skupine 153.872 158 36 89.063 Povprečje lesne ind. 168.168 146 31 91.791 Dohodek na zaposlenega nam pove, da sta temeljni organizaciji Jelka in Gaber (po produktivnosti) nad povprečjem skupine, temeljne organizacije Pohištvo, Masiva in Tapetništvo pa pod povprečjem. Najbolj zaostaja Masiva, saj je dosegala v devetmesečnem obdobju samo 87.987 dinarjev dohodka na zaposlenega. Temeljni organizaciji Pohištvo in Tapetništvo bi se kljub temu, da sta nekoliko pod povprečjem, lahko uvrstili med povprečno uspešne proizvajalce pohištva, medtem ko spada Gaber z 231.573 din dohodka na zaposlenega med zelo uspešne proizvajalce pohištva. Kazalec ekonomičnosti nam pove, koliko celotnega prihodka dobimo na sto dinarjev vloženih sredstev. Najbolj ekonomično obračanje sredstev ima TOZD Masiva, saj dobi na sto dinarjev vloženih sredstev 187 dinarjev celotnega prihodka, sledita ji TOZD Pohištvo s 185 dinarjev in Jelka s 181 dinarji. Vse tri temeljne organizacije imajo kazalce ekonomičnosti nad povprečjem skupine. Temeljna organizacija Gaber ima 133 dinarjev celotnega prihodka na sto dinarjev vloženih sredstev in je na povprečju skupine, pod povprečjem pa je Tapetništvo, saj dobi na sto dinarjev vloženih sredstev samo 139 dinarjev celotnega prihodka. Še boljši kazalec kot ekonomičnost je kazalec rentabilnosti, ker nam pove, koliko novo ustvarjene vrednosti ustvari posamezna temeljna organizacija na sto dinarjev vloženih sredstev. Največjo novo ustvarjeno vrednost ima TOZD Jelka, saj ima 44 dinarjev dohodka na sto dinarjev vloženih sredstev. Sledijo pa ji TOZD Gaber s 33 dinarji, Masiva z 31 dinarji ter TOZD Tapetništvo in Pohištvo s 24 dinarji dohodka na sto dinarjev vloženih sredstev. Če pa primerjamo kazalce rentabilnosti s povprečjem skupine, vidimo, da ima samo TOZD Jelka rentabilnejše poslovanje od povprečja skupine. Za primerjavo z ostalimi temeljnimi organizacijami in s po- mi nam pove, da se stanje ni bistveno spremenilo. Temeljne organizacije Iverka, Gaber in Jelka, ki so uspešno gospodarile v polletnem obdobju, so to nadaljevale tudi v naslednjih treh mesecih. Ostale temeljne organizacije, ki so polletno poslovanje zaključile s slabšimi rezultati, stanja niso bistveno izboljšale tudi v devetmesečnem obdobju. TOZD Žagalnica je v devetmesečnem obdobju dosegla nekoliko slabše rezultate gospodarjenja kot pa ob polletju, čeprav so glede na ostale temeljne organizacije še zelo dobri. Vzrok za nekoliko slabše rezultate je predvsem v pomanjkanju hlodovine. J. Korošec Brestov razstavni prostor na beograjskem sejmu Vodilni nakazali nove smeri v oblikovanju ZAPOZNELI VTISI Z LETOŠNJEGA BEOGRAJSKEGA SEJMA POHIŠTVA Na sedemnajstem mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu, največji takšni prireditvi pri nas in v tem delu Evrope nasploh, je od 16. do 21. novembra nad 300 domačih in tujih proizvajalcev prikazovalo vse tisto, kar predstavlja zadnje dosežke z njihovih proizvodnih trakov ter najnovejše prototipe. Prav slednji, v izvedbi nekaterih naših vodilnih proizvajalcev, morda nakazujejo novo smer v oblikovanju pohištva in dajejo upanje, da bomo dilnice MIKA, katere avtor je arhitekt France Berlič, je bil iz temeljne organizacije MASIVA, stoli in miza pa iz ŽAGALNICE Stari trg. Jedilnica je izdelana v natur bukovi izvedbi, sestavljajo jo vitrina, komoda, jedilna miza in stol. Skladnost linij in krivin daje jedilnici pečat moderne in udobne garniture. Jedilnica je zato s svojo obliko pritegnila prav vsakega obiskovalca. Tovarna pohištva Jelka Begunje je prikazala program BALI, ša 43; za povprečje pa 35 dinarjev dohodka na sto dinarjev vloženih sredstev. Osebni dohodki in skupna poraba na zaposlenega, ki so za TOZD 89.574 dinarjev, so pod povprečjem skupine, saj so osebni dohodki in skupna poraba na zaposlenega za skupino 93.185 dinarjev. V skupino proizvajalcev vseh vrst plošč pa se uvršča TOZD Iverka. V devetmesečnem obdobju je dosegla skoraj dvakrat več dohodka na zaposlenega kot na je povprečje skupine, saj je dohodek na zaposlenega 349.514 dinarjev, za povprečje skupine pa 178.070 dinarjev. Tudi kazalec ekonomičnosti je za temeljno organizacijo ugoden. Na sto dinarjev vloženih sredstev dobi 141 dinarjev celotnega prihodka, povprečje skupine pa je samo 129. Nekoliko večja je rentabilnost temeljne organizacije, vendar je še vedno pod povprečjem, saj dobi 17 dinarjev dohodka na sto dinarjev vloženih sredstev, povprečje skupine pa je 15 dinarjev. Tudi osebni dohodki in skupna poraba na delavca, ki so za temeljno organizacijo 103.960 dinarjev, so nad povprečjem skupine. Primerjava devetmesečnih ka zalcev gospodarjenja s polletni- Letošnji BRESTOV izvoz nad pričakovanji. Eden izmed kontejnerjev za luko lahko pri nakupu izbirali tudi vrednejše in estetsko bogatejše izdelke iz lesa. Če le niso bili prikazani programi izdelani bolj zaradi lova na to ali ono priznanje in manj z resničnim namenom, poživiti ponudbo na domačem tržišču. Novosti, ki so bile predstavljene na Brestovem razstavnem prostoru in ki so plod sodelovanja naših in zunanjih strokovnih delavcev, so požele izjemno zanimanje obiskovalcev in poslovnih partnerjev. Naj na kratko pregledamo te novosti. Del je- Brestova vzorčna delavnica izdelan v devetih različnih ambi-entih. Avtorica programa, ki po svoji funkcionalnosti in obliki sodi v sam vrh na sejmu prikazanega in ki predstavlja eno izmed prvih novosti sejma, je arh. Tatjana Coloni iz Slovenijalesa. Sestavi prikazujejo različne ambi-ente: jedilnico, ki jo dopolnjuje ta stol in miza M-80, dnevno sobo s sedežno garnituro VITRA, predsobo, delovni kotiček ter nekatere od vrste mogočih kombinacij in prednosti, ki jih sistem BALI nudi z novim načinom montaže. Nosilne pokončne stranice namreč vpnemo v strop, nanje pa nato »obešamo« police in omarice. Tudi tretja novost, Katarina v teak izvedbi, prihaja iz Jelke. Tapetništvo iz Podskrajnika nadvse uspešno uresničuje zastavljeni cilj v zvezi z razširitvijo proizvodnega programa z novimi modeli. Tako so bile iz te temeljne organizacije na sejmu prvič prikazane kar tri nove garniture: SAMO, TINA in BLANKA. Prvo sestavljata kot in fo-lej, osnovno gradivo obeh elementov pa sta ipren in poliure-tan, preoblečen v kvalitetno blago. Garnitura se odlikuje s prijetno udobnostjo. Prav tako je tudi TINA zaradi svoje moderne oblike, udobnosti in uporabnosti ležišča vzbudila veliko zanimanje. Med novosti sodita tudi kuhinja BREST 08 v temni izvedbi ter regal 121. Otroška soba TANDEM, ki je bila prikazana tudi na ljubljanskem Salonu pohištva, pa je spet vzbudila pozornost in zanimanje obiskovalcev. Glede na dober sprejem vseh Brestovih novosti upajmo, da ne bo ostalo samo pri prikazovanju vzorcev. V. Frim Eden izmed naših inovatorjev Ob koncu leta smo ugotavljali, ali smo izpolnili svoje zastavljene naloge. Isto smo ugotavljali tudi za področje inovatorstva. Ravno veliko ni bilo narejenega, toda nekaj je bilo ... Bili so tudi predlogi za izboljšave. Eno izmed njih je prispeval tudi naš sogovornik Miloš HOMOVEC, in-strulktor v II. strojni. Naj ob tej priložnosti poudarim, da je že star Brestovec, zato tudi dobro pozna kolektiv. Da pa bi kaj več slišali o njegovih razmišljanjih, sem mu zastavil nekaj vprašanj. — Kaj te je vzpodbudilo k razmišljanju? — Moram reči, da veliko opazujem, kako je z različnimi delovnimi operacijami. Zato mi ni vseeno, kako in koliko časa se dela. To je bil glavni motiv, da sem predlagal tehnično izboljšavo, čeprav posamezniki govorijo, da je glavni vzrok denar. Pri meni res ni tako, saj je veliko časa že prej več delavcev delalo po mojem predlogu. — Ali meniš, da so pri nas iskanja izboljšav in če so, zakaj? — Upam si trditi, da delavci razmišljajo, kako bi izboljšali proizvodnjo in tudi predlagajo; predloge je treba le uresničiti. Vsak predlog bi bilo treba strokovno preštudirati. So še velike rezerve, še veliko stvari bi se dalo izboljšati. Delavec za strojem nima časa in tudi ne sposobnosti, da bi svoj predlog ali izboljšavo prenesel na papir. — Ali ti podatek, da smo glede na inovacije čisto na dnu, kaj pove? — Menim, da smo za to krivi predvsem sami. Kot sem že prej omenil, ideje in tudi razmišljanja so, toda vse premalo cenimo domače znanje. Raje uporabljamo tujo tehnologijo, s tem pa si napravimo tudi težave. — Kaj predlagaš, da bi se sedanje stanje izboljšalo? — Predvsem več sodelovanja med strokovnimi službami in proizvodnjo. Tega sodelovanja je sedaj bolj malo. Predvsem imam v mislih vez: inštruktor— tehnolog—delavec v proizvodnji. Prepričan sem, da bi ob boljšem sodelovanju imeli danes leto dosti več izboljšav in predlogov, s tem pa tudi boljše rezultate dela. To je pa cilj nas vseh, vsaj bil bi naj... V. Žnidaršič Zrno do zrna pogača ... leta prepleten še s precej neznankami. Tako na primer nismo vedeli, ali bo spremenjeni program proizvodnje na trgu zadovoljivo sprejet; tudi pri izvozu je recesija na ameriškem trgu napovedovala težjo prodajo naših izdelkov. Plačilno-bilančni položaj države pa je napovedoval nekatere omejitve na področju uvoza in s tem redno preskrbo z repromate-riali. Vse to se je ostreje pojavljalo zlasti v drugi polovici leta in predvsem pri posrednem uvozu. Naš neposredni uvoz za neposredno oskrbo ni občutil posebnega pomanjkanja deviznih sredstev, ker jih sami ustvarimo toliko kot jih potrebujemo. Zdaj, ko je leto okrog in so nam nekateri podatki že znani, nekateri pa bodo šele ob koncu februarja, ko bo sestavljen zaključni račun, lahko že z gotovostjo ugotovimo, da vseh zastavljenih nalog ne bomo izpolnili. Načrt proizvodnje bomo sicer dosegli, čeprav v strukturi proizvodnega programa nekoliko odstopamo od zastavljenega. Več kot smo načrtovali, smo izdelali programa ZALA, regalov Katarina I. in II. smo izdelali manj, manj kot smo predvidevali, pa je tudi glasbenih regalov za izvoz. Kupec regalčkov je dvakrat preložil dobavni rok in zadnja serija, namesto da bi bila odprem-ljena v avgustu, bo šele v februarju prihodnje leto. Čeprav je izdelani program za doseganje večje vrednosti proizvodnje manj ugoden, smo načrt proizvodnje vseeno dosegli. Drugače pa bo pri ostalih elementih plana. Ker prodaja ne gre tako kot smo načrtovali, bo celoten prihodek po ocenah dosegel le okrog 80 odstotkov načrtovanega oziroma bo za več kot 20 milijonov dinarjev manjši. Čeprav so porabljena sredstva manjša kot smo načrtovali, pa vseeno dohodek ne bo dosežen v načrtovanem obsegu, čeprav bo bistveno večji kot je bil v letu 1978. Enako bo tudi z ostalimi elementi, s čistim dohodkom, izločanjem v poslovni sklad in drugimi. Nekaj razlik bo tudi pri osebnih dohodkih in pri svobodni menjavi dela. Spremenjena struktura proizvodnje ima za posledico tudi manjše odmike pri masi sredstev za osebne dohodke. Pri svobodni menjavi dela pa gre za spremenjene deleže, ker posamezne temeljne organizacije niso dosegle predvidenega dohodka in bo doseženi dohodek tudi na splošno manjši kot je bilo načrtovano. Če bi hoteli strniti oceno za letošnje leto v nekaj stavkih, potem lahko ugotovimo, da je bilo težav precej, da vseh zastavljenih nalog ne bomo dosegli, pa kljub temu beležimo dinamičen vzpon na vseh področjih. Kaže pa, da smo bili ob začetku leta preveliki optimisti. Srečno, zdravo in zadovoljstva polno NOVO LETO 1980 želim vsem zaposlenim! TOVARNA POHIŠTVA GABER STARI TRG Če ocenjujemo poslovno leto 1979, se je treba vsekakor ozreti tudi nazaj, v leta 1972 do 1975. To so bila za Gaber leta iskanja novih modelov kuhinj, ki so se več ali manj končala z neuspehom. Vsako leto smo tako menjali tudi po več neuspešnih modelov. Nosilni program skozi vsa ta leta sta bili kuhinja VEGA 60 oziroma VEGA 74 S, ki je bila na trgu še vedno sprejemljiva, za nas pa cenovno sila neustrezna, kar se je odražalo seveda tudi v poslovnih rezultatih. moglo k ugodnemu poslovnemu letu 1979. Letošnja proizvodnja je bila značilna po tem, da je bilo 60 odstotkov proizvodnje namenjene znanemu kupcu in da delež kuhinj pod skupno delovno ploščo narašča, za kar morda nismo bili niti dovolj pripravljeni in opremljeni. Tako smo imeli občasne motnje pri dobavah kupcem, vendar do večjih zastojev ni prihajalo. V letu 1979 smo tako celotno proizvodnjo kuhinj uspešno po- Proizvodna hala v GABRU V letu 1976 smo dali na trg novo kuhinjo BREST — OREH, s katero smo prešli tudi na nov korpus. Kuhinja se je na trgu takoj uveljavila zaradi prijetne fronte, pa tudi zaradi posrečenega korpusa. Tako smo se odločili, da bo ta korpus izhodišče in da bomo na nespremenjenega dodajali različna vrata, predale in plošče in prešli na naročilni-ško proizvodnjo. V naslednjih letih smo na isti korpus kombinirali še tri kuhinje in sicer BREST 04, 04 S in 06. Pri treh kuhinjah smo ponudili kupcu tudi inačico, da si lahko izbere skupno delovno ploščo z vgradnimi štedilniki in pomivalniki. Pri izbiri modelov smo imeli dokaj srečno roko, cenovno smo se nekje znašli med ostalimi proizvajalci kuhinj, kar vse je pripo- sredovali na trg, vendar nas pestijo zaloge iz preteklih let, kar nam povzroča nemale likvidnostne težave. Da bomo uspešno obvladali to stanje, je potrebno pospešiti prodajo kuhinj z enkratnimi prodajnimi akcijami in pa dati kuhinje tudi v izvoz, kar smo si zadali kot obvezujočo nalogo za poslovno leto 1980. Glede na stanje v jugoslovanski proizvodnji kuhinj, ki se nenehno širi, pa je osnovna naloga za poslovno leto 1980 in za naprej, da glavno skrb posvečamo designu kuhinj, opremljenosti in funkcionalnosti ter prek prodaje dosežemo boljši servis končnemu potrošniku. Vsem sodelavcem in vsem Bre-stovcem želim srečno novo leto 1980 in veliko uspeha pri delu! B. Klešnik Leto izteka, zato je prav, da ocenimo, kako smo delali in gospodarili in kaj načrtujemo za prihodnje leto. Letos so bila za MASIVO pomembna tri različna obdobja. Prvo je bilo v začetku leta, ko je bila zelo velika konjunktura na domačem trgu ob sorazmerno nizkih cenah naših izdelkov. V drugem obdobju je bil spremenjen proizvodni program in popravljene cene; to je že sovpa- dalo z mrtvo prodajno sezono, pa tudi trgovci so si ustvarili premostitvene zaloge izdelkov. Vzrokov ni potrebno navajati. V tem času smo zabeležili zaradi normalnega obsega proizvodnje veliko naraščanje zalog gotovih izdelkov. Če upoštevamo, da se je obseg proizvodnje gibal v načrtovanih mejah, smo zaradi že omenjenega »pridelali« v prvem polletju negativni poslovni rezultat. Skladno z zakonom o dohodku smo izdelali ustrezni sanacijski program, ki naj bi zagotovil, da to negativno razliko pokrijemo do konca leta. Tretje obdobje je značilno po tem, da je bila pretežna večina naših proizvodov namenjenih za izvoz in sicer v celoti na konvertibilno področje. Pri tem je treba ugotoviti, da bo načrt izvoza letos močno presežen, medtem ko bo prodaja na domačem tržišču daleč pod načrtovano. To tudi vpliva na rezultate v drugem polletju, saj je sanacijski program v veliki meri temeljil na prodaji zalog gotovih izdelkov, ob proizvodnji za izvoz. Pri tem smo računali tudi na zmanjšanje zalog in stroškov obresti za obratna sredstva. Proizvodni načrt bo fizično dosežen, finančno pa bo za nekaj (Konec na 5. strani) KAKO SMO GOSPODARILI PO NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH BREST postaja vse bolj številna družina temeljnih organizacij. Čeprav si vse prizadevajo za naše skupne cilje, pa ima vsaka od njih svoje posebnosti, svoje težave in uspehe, bodisi v proizvodnji ali prodaji, bodisi v samoupravnem delu in organiziranju. Zato smo se odločili, da poleg celovitejše ocene Brestovega gospodarjenja poskusimo prikazati tudi to, kako so letos gospodarile posamezne temeljne organizacije in kaj pričakujejo v prihodnjem letu. POHIŠTVO, TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Res, da nimamo še natančnih podatkov, le-te bo vseboval zaključni račun, ki bo narejen v prihodnjem februarju, vendar lahko kljub temu že sedaj oce-mimo, kakšna so bila naša prizadevanja in kakšni so bili rezultati teh prizadevanj pri doseganju načrtovanih nalog, ki smo si jih zastavili za leto 1979. Kljub najrazličnejšim težavam, s katerimi smo se srečevali med letom, ugotavljamo, da smo na- cenovno so naši izdelki med najdražjimi. Kaže pa, da nismo naredili vsega, kar bi bili morali. Zlasti bi bilo potrebno več narediti pri zniževanju stroškov proizvodnje, vključno pri boljšem izkoriščanju delovnega časa, pri iskanju boljšega designa in ne nazadnje morali bi bolj organizirano nastopati na trgu. Res je, da bomo zaradi premajhne prodaje na domačem tr- Za POHIŠTVO letos: modernizacija proizvodnje črtovani vrednostni obseg proizvodnje dosegli. Vendar ta ugotovitev še ne pomeni, da smo plan dosegli v celoti, saj je naše delo končano oziroma priznano šele takrat, ko naše izdelke prodamo in dobimo tudi plačilo zanje. Prav za plan prodaje ugotavljamo, da ni dosežen. Še celo več, da nam je ostala ena in pol mesečna proizvodnja na zalogi kljub temu, da smo izvozili za okrog 70 odstotkov več kot smo načrtovali. Nedvomno nam sedanje stanje pri prodaji pohištva daje misliti, kaj vse je vzrok, da na domačem trgu nismo mogli prodati vsega, kar smo načrtovali, da bomo. Dejstvo sicer je, da so se prodajni pogoji v tem času spremenili — na primer večja lastna udeležba (30 %) pri nakupu pohištva na kredit, kasnitev pri načrtu stanovanjske izgradnje, vse večje ponudbe na trgu, večja konkurenca pri designu, pa tudi gu imeli ob sprejemanju zaključnega računa tudi manj sredstev za delitev, saj najbrž ne bomo dosegli niti 50 odstotkov načrtovanega ostanka čistega dohodka. Prevelike sedanje zaloge gotovih izdelkov nam bodo povzročile tudi v letu 1980 velike težave zlasti tudi zato, ker računamo, da bo v letu 1980 še manj kupcev, posebej še, če se uresničijo napovedi, da se bo lastna udeležba pri nakupu pohištva dvignila od sedanjih 30 nekam do 50 odstotkov. Razumljivo je, da bomo morali zaradi čedalje slabših možnosti za prodaje na domačem trgu več izvoziti, pa čeprav pri izvozu dosegamo dokaj nizke cene, ki so tudi do 30 in več odstotkov izpod lastne cene izdelka. To pa seveda močno vpliva na zmanjšanje dohodka. Naj ob tej priložnosti zaželim vsem Brestovcem srečno in ustvarjalno leto 1980! T. Bavdek TOVARNA POHIŠTVA JELKA BEGUNJE Postalo je že kar tradicija, da v decembrski številki našega glasila spregovorimo nekaj besed o dogodkih, težavah in uspehih v poslovnem letu, ki se izteka. Menim, da je takšna oblika obveščanja primerna in koristna, saj tako seznanjamo kolektive z dogajanji v posameznih temeljnih organizacijah. Letošnje leto naj bi bilo za JELKO dokaj uspešno; vsaj naloge na začetku leta smo si zastavili tako. Načrtovali smo, da bo vrednostni obseg proizvodnje za 50 odstotkov višji kot leto poprej, dohodek za 54 odstotkov višji, čisti dohodek za 37 odstotkov višji, masa sredstev za osebne dohodke naj bi se povečala za 18 odstotkov in sredstva za poslovni sklad naj bi bila kar štirikrat večja kot v letu 1978. Plan je bil zastavljen očitno dokaj pogumno in na začetku brestov Spet se novo leto nam obeta, spet bo lepa pesmica zapeta. Na vrata trka novo desetletje, ko vsakdo v njem iskal si svoje bo zavetje. Nekdo pri hiši bo aktiven, nekdo v šušmarstvu produktiven, nekdo bolniško bo nabiral, nekdo nam TOZD bo že saniral. Tam sredi zelenega maja se izgubila nam je prodaja. Zdaj jo Brest po svetu išče, v Libiji je našel prvo zavetišč#. »Denarja ni, denarja ni!« financar je vrte! kaseto. Zanj že letos je bilo prestopno leto. Še lani je beseda banke bila nam sinonim za našo srečo, a danes na trezorjih vidimo le še gorečo svečo. _____ __ Šele na koncu leta se nam je posvetilo, da tudi letos mas v SOZDU nič ni presenetilo. Nič kaj novega niso iznašle naše glave bistre, o pač, predsednik šel je med ministre. Med letom iz Ljubljane imeli smo visok obisk, še bolj kot treba nam ga je napihnil tisk. Pravijo, da se v Pohištvu skuhala je kaša, zaradi solidarnosti bila je skupna maša. Še sreča, da potomci smo Krpana, da naših zob nam ne pobira slana. Tri leta so minila ... minila je pomlad. Naš zoboderski stroj, čeprav že star, je vedno mlad. In še naprej imamo VZD in druge OD čire. Če boljših ni, le-ti najboljša so osnova za prepire. ip1/ ',v7yT> im rsif' OE Osebne ocene v skupnih službah so cenjene kakor koline, na vsake mes’ce tri se srečnim pocedijo sline. Hlodovina čast dežele je domače, v vsaki drugi hiši žage povečujejo nam plače. Možje občinski pa modro le molčijo, saj proračun napolnijo si z industrijo. Adijo konkurenca! Se »združila« sta Gradnje in Gradišče. Temperatura ob »združitvi« dosegla je vrelišče. Gradišče blok na Gradnjin vrtec je postavil, pri licitaciji je pa Postojnčan Cerkničana davil. Za Glasom Notranjske prišel je Žaromet, v občini vzplamtel je kot komet. To dobra je rešitev časopisa iz zagat: občan ga plača dvakrat, saj je občan, pa tudi delegat. »Jamar« svojo je podobo na ogled postavil. Dela pri motelu, ki jih ni začel, je že ustavil. Coprnik-hotel prepustil je županstvu za nadlogo, sam pa končal je s svojo glavno vlogo. Med letom v gospodarstvu smo denar tepežkali, da konec leta v S1SIH bomo spet presežkali. Gospodarstvo zdaj po bankah na kolenih joče, pri nas pa je denarja kot dežja in toče. Žarnice so le gorenjske še brez krize, Bar caffe dobiš samo še izpod mize. Tudi z mesom so nas do obisti slekli; če bo tako, tudi na Bloških tekih po suhem bomo tekli. Kje bo Brestovec rezerve v novem letu iskal? Še kar naprej prodajo bo, finance fiksal. Stabilizacija pred vrati čaka te, občan, zato zavihajmo rokave in pljunimo v dlani AliMrrrb-, »Bo,« je reikeil Pepe, potem ko se je za nekaj trenutkov ustavil in se v rebri, v katero sta tiho rinila z Nacetom, razgledoval po pisanem jesenskem bukovju, iki je v rdečih, rjavih in rumenih barvah gorelo pod njima in vse naokrog. »Bo. Tih, miren večer bo, oblačen, nobene sape. Žira je pa letos kot že dolgo ne. Lej, kar težke so veje.« Rekoč pokaže na zrelo votlo bukev in podobna po žlamborju, da bi prisluhnil, če je živa, če se je v njej naselila siva, repata in brkata vojska. »Bo.« Zamolklo so peli stari zlizani podplati po kamniti bližnjici proti Sv. Antonu. Do koče se nista več ustavila. Nista več izmenjala misli. Vsak svoje sta mlela pod nabitima nahrbtnikoma. Saj težka nista bila: le s skrinjicami sta bila nabasana, pa malo Špeha sta imela v njem, nekaj hrušk in vsak svojo zelenko žganja. Večer bo dolg. Bog ve, kakšni ljudje bodo prišli in koliko se jim bo mudilo domov. Dospevši do lovske koče, Pepe odloži nahrbtnik na vegasto klop pod oknom, se sam spusti nanjo ter pomaknivši nahrbtnik vstran, naredi prostor tovarišu. »E, ja! Stare kosti. Veš, da me že kar zdela takšenle pot. Človek le ni več tako, ko enkrat leze čez šestdeseto. Včasih mi ni bilo nič večer za večerom prihajati sem gor. Tudi po dvakrat sem šel v eni noči, če sem vmes imel še opravfkov v dolini, he he ...« In se s ponosom in z rahlo otožnostjo zamisli v tiste večere, ko je prihajal sem gor iz doline, nastavil, zdrvel nazaj k dekletu, po vašo val in se pogrel, proti jutru pa spet prišel in pobral plen. Ej, to so bila leta in to so bila pol-hanja! Zanetila sta ogenj na jasi pred kočo. Trsak in fratja, zloženega pod stopnicami, in drv za kočo se nista dotaknila. Nace je nalomil suhega drobiža na spodnjih vejah bližnjih smrekic, nagrabil z debelimi prsti šop suhe trave in podtaknil vžigalico. Potem sta oba pridala suhljadi, ki je ni manjkalo v grmovju naokrog. Veselo je zaprasketal ogenj na jasi pred kočo. Pocesti od spodaj jeprismrdel kombi in se zapodil na travo med leščevje. Izza volana se izmota možakar srednjih let. To je Nande s politike. Odpre zadnja vrata avta, se razgleda po dobrotah v njem, potem šele se ozre po možeh, ki si dajeta opravka pri ognju. »Kaj pa lomita to trhljav, saj je koča zunaj in znotraj polna klafter! Pejta sem, da znesemo to šaro v kuhinjo!« Moža obotavljaje kreneta k avtu, pogledata vanj — in imata kaj videti: pet zabojev piva, dva zaboja vina, veliko oranž- no posodo mletega za čevapčiče, zelenkasto posodo že nataknjenih ražnjičev, ogrome-n pekač zarebrnic, cel škaf klobas, mrežasto vrečo čebule in karton raznih Eta kumaric, vloženih paprik in drugih srbskih solat in še kartonasta škatla, v kateri je videti kis, olje, vrečke popra, celega in mletega, kilo ali dve kave, sladkor, sol in vse mogoče druge drobnarije, od vžigalic, cigaret, zobotrebcev in špin, do plastičnih in papirnatih kozarčkov, krožnikov in pladnjev. Na vrhu je kraljeval ogromen kos slanine, široka klop za voznikovim sedežem pa je bila čez in čez založena s škatlami, polnimi štruc in hlebcev. »Ej,« si misli Nace, če bi tole imeli leta dvainštirideset v partizanih!« Pepe pa pravi: »Kaj bomo do spomladi polhali?« in se spomni, da onadva s Cilko v dveh letih ne porabita toliko mesnine in pijače kot je je tu pripravljene za en sam večer. Medtem, ko nosijo vso to kramo v kuhinjo, nekaj stvari morajo pustiti kar v veži, se v grmovje okrog koče že zarivajo novi avtomobili. Iz nekaterih se skobaca le po eden, iz drugih dva, tudi po štirje. Vsi čudno našemljeni, kot bi sestavljali odpravo na Himalajo: v gojzericah in močnih nogavicah, pumparicah, z debelimi zelenimi in belimi jopicami, v prešitih bundah, s čudnimi klobuki, kapami in kučmami na glavah... Z vseh pa odsevajo hkrati standard in odgovornost ter položaj in trdnost tega položaja. Nace in Pepe v svojih okroglih cajhastih hlačah in kratkih suknjičih nosita in prekladata kramo, tudi če je ni več treba; vmes poskušata med prihajajočimi prepoznati občinske, medobčinske in republiške funkcionarje in direktorje, ki se hrupno pozdravljajo pred kočo in rinejo tudi že vanjo. Potem stopita do Nandeta, ki z zavihanimi rokavi in v belem predpasniku mesi maso za čevapčiče, hkrati pa organizira z nekaterimi bolj domačimi po- nujanje aperitiva, in mu mimogrede oznanita, da gresta nastavljat z izgovorom »dokler se še vidi«, čeprav bi se v resnici le rada čimprej izmotala iz te čudne polharske druščine. Ne da bi čakala odgovora, saj ju Nande v splošnem pozdravljanju in sploh veliki zaposlenosti tudi ni ne slišal ne opazil, se izmuzneta pred kočo, čim bolj neopazno vzameta vsak svoj nahrbtnih (Nacetove-ga je medtem nekdo že prestavil na trske pod stopnicami) in izgineta v grmovje za kočo. Tu je mir. Le eden izmed gostov stoji tam na robu in se razgleduje po deželi Notranjski ter samotno prisluškuje jeseni okrog sebe. Ko začuti za sabo polharja, se obrne k njima z ugotovitvijo: »Lepo je tu gori.« »Lepo,« potrdi Pepe, pogleda najprej nazaj h koči in na obe strani, potem pa seže v nahrbtnik in izmed skrinjic privleče zelenko: »Boste poskusili?« že izpuli zamašek, oblečen v ličkanje in ponudi gostu: »Le! Je še lanski.« Gost potegne, se strese, odhrka in pohvali. Pepe ponudi še Nacetu, nazadnje nagne še sam. Precej dolgo ne odstavi, vidi se, da ga je bil potreben in da je zdaj pripravljen za svoje delo. »Zdaj morava nastavit,« pravi in baše zelenko nazaj med skrinjice. »Grem lahko z vama?« vpraša gost in že krenejo dolgih korakov, iščoč prehodov med mladim smrečjem proti visokemu staremu gozdu, ki se razteza globoko v dolino in daleč po pobočju gore proti večerni strani. V tem se okrog koče in v njej razrašča pravo svatovsko razpoloženje. Prvi čevapčiči so pečeni, prvi ražnjiči tudi. Okrog ognja, ki sta ga zanetila Nace in Pepe, in na katerem so zdaj že navzkriž naložene debele bukove klaftre, sedi in čepi venec funkcionarjev. Vsak drži svojo dolgo leskovo šibo, na katere koncu je nataknjena polovica kranjske, ter jo obrača, greje, peče in smodi. Tu pa tam komu pade v ogenj, brska nekaj časa za njo, osmodi pri tem nekaj kocin, potem pa natakne drugo, zdaj bolj čvrsto in bolj pazljivo kot prvič. Vmes se pije: Ta se je odločil za pivo, ta za belo in oni za črno vino. Vsakemu po njego- vem okusu! Ena od žena že ponuja kavo v plastičnih kozarčkih, druge so se vključile v vesele in resne družbe pri ognju, v kuhinji in v lovski sobi, kjer gorijo plinske svetilke in s svojo belo svetlobo delajo obraze zelenkaste in čudno utrujene. Družbe so se že oblikovale: Na mogočno rogovje jelenov in zanikrne parožke srnjakov na lesenih stenah lovske sobe se obešajo resne besede, kot so Investicije, akumulacija, krediti, obresti, sisi, splošna poraba, infrastruktura, energija, cene, repromateriali, izvoz, inflacija, konjunktura, recesija, zapiranje trga in podobne ... V ognju pred kočo izgorevajo splošni akti, zakon o združenem delu, delavska kontrola, sindikalne skupine, skupna poraba, delitev po delu, kvaliteta, kulturni animatorji, zaključni računi, občni zbori in sindikalne konference... Ob dolgi mizi nedaleč stran, vendar malo v senci, se sorazmerno mlada družba od časa do časa hrupno zasmeje, potem pa spet prisluhne živemu leksikonu naj novejših mednarodnih, zveznih in republiških vicev, s katerimi si Ljubljančani v teh pustih jesenskih dneh preganjajo dopoldansko meglo po pisarnah, po sejnih sobah in po lokalih ... V tem se je dodobra znočilo. Naša polharska trojka jev obsežnem krogu nastavila svojih oseminšestdeset skrinjic, napol posedla napol polegla v mah nedaleč stran od koče, vendar tako daleč, da je hrup in svetloba od tam nista motila, in počasi praznila Pepeto-vo in Nacetovo zelenko. Prisluškovali so v gozd za seboj in Pepe je mirno razkladal čase izpred vojne, ko je v teh (Poglej tja čez ...) in op rh [no čisto zgrešeno pismo dedku Mrazu MALO MAMrrANIU &£S£d/C (N Sl/C/ C fCEk N/ ' ZABM/C, BObO V T V ČASU A/ E PBEŽ)Wj)EA/S£A A/A/AZ P SO B/AE O e;£oz£ yV£ rt//)/ 1)084 O t7“E /AZ L O8040 Z,/\MJ4Z'‘ VATNO opozorilo l /VAŠ m./K/ Soz/) SC /y° &OLEHA ZA Muho OTftO-WMy"or*.oč VM,BOUEl- '££&?*->»** Z45*1£4 7£a// AgECiOvth Ova nagca Dragi moj dedek Mraz! Letos imam tako željo, za katero sem prepričan, da mi jo boš lahko izpolnil. Pišem ti kot član disciplinske komisije, a naj takoj povem, da se ne zavajaj, saj ima to z disciplino zelo malo skupnega. Ne bi rad zavlačeval svojih misli na dolgo in široko kot na sestanku sindikalne skupine, ker ti pišem v svojem prostem času, zato takoj poglejva, kaj me žuli! Vse skupaj se je začelo, ko so nas kandidirali za člane disciplinskih komisij. Upirali smo se z vsemi štirimi, kot da bi nas predlagali za poskusne zajce, ki jim bodo vcepili garje. Mnogi so se otepli prvega navala in so se srečno izmazali vsaj za dve leti. Drugi, ki smo bili nekoliko premalo odločni, pa smo zdaj to, kar smo. Jaz, da ti povem čisto po pravici, sem pristal zato, ker so mi šele tovariši, ki so me predlagali za 'kandidata, odprli oči, kako sem dober. Delavec in občan! Milina, poosebljena pravičnost in natančnost, oplemenitena z zavestno samoupravljal-sko odločnostjo. Pa še boljši od tega da sem, so mi rekli, a sem precej že pozabil. Potem se je nadaljevalo, kakor se je bilo začelo. Nihče izmed nas, ki smo bili soglasno izvoljeni, ni hotel biti predsednik disciplinske komisije. Prav tako, kot se je bilo primerilo dve leti pred tem, ko sem bil član samoupravne delavske kontrole. Izvoljenemu predsedniku smo takrat prigovarjali mi, navadni člani komisije. Najbolj razgledan in najbolj pravičen izmed nas da je, poleg tega pa mu bomo vsi pomagali in tudi sicer je ta njegova funkcija zgolj formalna, kot recimo samoupravna delavska kontrola v SOZD. Nič ni pomagalo, enostavno smo morali ponoviti volitve in izvoljen je bil, kajpada najboljši izmed nas, se pravi — jaz. Tedaj so se, dragi dedek, moje tegobe šele pričele. Ne bom ti opisoval, kako nihče izmed kršilcev delovnih dolžnosti nikoli ni bil nič kriv. Vsakega so imeli na piki, vsem se je godila krivica, vsi so imeli morebitne majhne napake zaradi preobilice dela — celo tisti, ki so bili prijavljeni naši komisiji zaradi ne-dela. Najhuje je bilo sklicati, pravzaprav dobiti skupaj celo komisijo. Če (.. . semkaj!) gozdovih služil svoj vsakdanji kruh s sekiro in žago, ko je med vojno s puško kontroliral ta in še širši del Notranjske in kako je po vojni s šolarji tod okrog nabiral žir za olje in kako zdaj pravzaprav tudi tu ni več pravega miru in je tudi polhov vse manj kot včasih. Ko so spred koče zaslišali najprej ljudsko, potem pa vse bolj Avsenikovo pesem in vriše že preveč razgrete druščine, ki je v tem že čisto pozabila na prave in na skrite namene tega polhanja, se je trojka počasi dvignila in se še enkrat odpravila po isti poti od bukve do gabra, da pobere skrinjice, polne in prazne. Le najbolj globoko v gozdu, kamor trušč od koče ni segel, je iz sproženih skrinjic mahalo nekaj kosmatih repkov. Vrnili so se h koči. Ogenj Pred njo je pojenjava!. Nihče ni več nanj nakladal debelih bukovih polen, v koči je še politizirala dokaj trezna in resna so prišli domači, ni bilo zunanjega člana in Obratno. Enkrat ali dvakrat, ko smo bili zbrani vsi, ni prišel osumljenec, drugič spat nobena od prič. Jaz predlagam zelo enostavno rešitev: ker smo skoraj vsi občani, posebej pa še delavci našega kolektiva dovolj zreli, naj se disciplinska komisija ukine. Vsak, ki bo prekršil delovno dolžnost, naj se zavestno pokesa in se sam pismeno prijavi delavskemu svetu. Pismena prijava mora vsebovati tudi predlog disciplinskega ukrepa, v nasprotnem pri- Poprejšnja Je že tako. Razprave, ki zadevajo denar, njegovo pridobivanje ali porabo, so vedno vroče. Tako je bilo tudi letos, 'ko smo sklepali o uporabi presežkov sredstev SIS družbenih dejavnosti. Še preden je prišla zadeva na zbore delavcev, so se sestajale skupine, da se izkrešejo mnenja. Tak »zborček« se je, sicer brez dnevnega reda, oblikoval tudi ob gostilniškem pultu. Po besedičenju o vsem mogočem se je pogovor končno osredotočil na ta bistvena vprašanja. — Potrebovali bi kupe denarja. Saj vidite potrebe: šola, vrtec, ceste, vodovod, kanalizacija. Pa kaj bi našteval, saj stanje vsi dobro poznamo, je dejal delegat družba, na klopeh ob mizi pa je razredčena prejšnja vicar-ska skupina zdaj zateglo prepevala stare ruske romance. Veliko avtov je že odpeljalo v dolino. Nande je pospravljal nedotaknjene zarebrnice nazaj v svoj kombi, pobiral naj očitnejšo plastično svinjarijo po jasi pred kočo in jo metal na ogenj, vmes pa silil preostale goste, naj za božjo voljo pospravijo vsaj 'tisto, kar je ostalo pečenega. Delil je papir, v katerega so utrujeni gostje zavijali mrzle čevapčiče, ražnjiče in vsak po pol hlebca domačega kruha iz pekarne na Vrhniki. Za polhe ni nihče vprašal in edini polhar izmed številnih gostov je tiho potegnil Naceta in Pepeta ter njune nahrbtnike v dolino. V Nacetovi kuhinji so ob novi steklenici še dolgo govorili in ob slovesu sta oba domačina hkrati ponudila svojemu gostu vse ujete polhe. Štirinajst jih je bilo. meru delavski svet prijave ne bo obravnaval. Tudi, če bo kršitelj lepo prosil, ne! Čisto za vsak primer, če nam opisani način ne bo takoj stekel, pa te, dragi dedek prosim, da mi prineseš za to prehodno obdobje: 1. eno knjigo, v kateri bodo podrobno obrazložene naslednje besede: lenoba, malomarnost in koristoljubnost in 2. eno debelo leskovo palico. Te prisrčno pozdravlja predsednik disciplinske komisije Žegnov Blaž obravnava v krajevni skupnosti. No, pa tudi s tem denarjem bi lahko nekaj napravili, seveda če bi ga združili. Samoizvoljeni zborovodja (pa ne pevski) s predlogom ni bil zadovoljen. Ostro ga je zavrnil: — Ceste in šole naj gradi republika, vodovod in 'kanalizacijo pa občina. Zakaj pa ju imamo? ter nagnil kozarec. — Če bi bilo po mojem, bi zgradili trim stezo, na koncu steze pa bi postavili majhen buffet. Saj veste kako je? Človek bi prišel vroč na cilj, pa je dobro, da kaj popije, sicer se še prehladi, je utemeljeval svojo zamisel kandidat za skorajšnjo upokojitev. — Ta predlog je že bolj sprejemljiv! je odobravajoče prikimal zborovodja. — Kaj pa kultura? se je vmešal nepoklicni režiser. Naš kulturni dom komaj še zasluži to ime. Streha pušča, igralce zebe. V takih pogojih ni mogoče kaj pametnega spraviti iskupaj. — Kaj pa ti misliš? je nadaljeval z zasliševanjem zbrovodja ter pogledal Miška. Kulturnikovo mnenje pa je preslišal. — Jaz bi napravil veliko ljudsko rajanje, hk. Če bi kaj ostalo pa bi nadaljevali naslednji dan po sindikalnih skupinah, hk. Dokler ne bi bili računi čisti, hk. Ni dokončal svojih misli. Želodec ga je resno opozoril, da je že skrajni čas za krmljenje golobov na dvorišču. Zbor je nadaljeval delo. Prav tedaj se je pojavil znani knjižni molj ter po kratkem prisluhu dejal: — Knjige, prijatelji, knjige bi kupili! V knjigah je znanje, v znanju je moč! je skoro roteče izrazil svoje misli. — Osel butasti, kaj ti pade v glavo? Le kdo ima danes še čas za branje knjig, razen tebe. Si znorel? se je razhudil zborovodja. Ni zaključil razprave. Razočaran nad mislijo in predlogi nekaterih udeležencev je zapustil zbor ter godrnjaje prisedel k bližnji mizi. Še pred tem je velel natakarici, naj mu postreže še z enim kozarčkom žganega. Mojih dni sva s prijateljem kosila na Dolgi senožeti. Soparen dan, senožet pa dolga in široka, skorajda tolikšna kot mariborsko letališče (videl ga še nisem, bog me obvarji). In sva se znašla v vodici, ne globlji od dveh, treh palcev. Mrzli. Takih potočkov je na Blokah dosti. Kakopak kopalk nisva imela, pa kaj bi, saj sva bila skupaj na štelengi. Pa glej ga spaka. Od nekod sta se vzela dva kmeta. Midva sva se hitro prisesala, kot pijavke v Zadjem kraju na nage ritke ljubljanskih in domačih nudistov, na plitvo dnesce in kalila bistro vo- v vodi do, da bi se golota in sramota ne videli. Na najino nesrečo se je par usedel le par korakov od naju na brežino. Prikurila sta cigareto. Medtem sta se pogovarjala o vremenu, o Dolgi senožeti, o ne-rezni travi, o davkih, pa spet o vremenu, lepo, počasi — premišljeno, po ikmetiško. Pridno sva kalila vodo, neskončno dolgo, še nekaj časa potem, ko sta po treh ali štirih pokajenih cigaretah le odšla proti Porobkovemu. Zlezla sva iz strupeno mrzle bloške vodice in verjemite mi, da tistega dne ne bi bila primerna za štelengo. Moderna noč med slovenskimi polharji 0BDELN1K Iz projekta gornji Jadran Pred slabim desetletjem so se območju Cerkniškega jezera odprle silne perspektive, morda še bolj silne kot tedaj, ko si je avstrijski cesar zaželel nekajkrat na leto pri nas turistično dihati notranjski zrak. Za Združene narode je bil namreč narejen projekt »Gornji Jadran« in v njem piše vse, kar se bo pri nas godilo oziroma bi se moralo že zdaj dogajati. Iz tega obsežnega (in najbrž tudi dragega) projekta si oglejmo le nekaj drobcev, kaj pravzaprav ima mo na Cerkniškem. —- Razvidno je, da je Cerknica na najugodnejšem položaju glede na lego, vendar pa ji močno konkurirajo Postojna in Plitvice. — Program nastanitev -predvideva v prihodnjih 6—8 letih (t. j. Okrog 1980), izgradnjo 1000 turističnih ležišč — 100 ležišč v visoki B kategoriji, 300 ležišč v srednji B kategoriji itd. Javne službe: c) otroški vrtci in nega otrok, popravilo avtomobilov in servisi, popravilo in servis za plovne objekte. Kultura in zabava: knjižnica, galerija, kino dvorana, nočni klub, mladinski klub. — Dolenje jezero je predlagano za preobrazbo v turistično ribiško vas. — Območje v smeri naselja Dolenja vas je predlagano za taborjenje in razvoj svobodnih aktivnosti — sprehodi, vožnje za zabavo (jeepi, sani), obala, pa samotnemu kopanju, sončenju in Ej, tega pa menda ni v projektu! različnim športom, ki zahtevajo večje proste površine (streljanje z lokom, golf ipd.). — Center (območje Gorica— Klinji vrh) je zamišljen kot sklop objektov, grajenih v rastru, z Mm. j/)H4l/va šola W£$: svo&odm MENJAVA \<- možnostjo etapne izvedbe. Poleg omenjenih programskih elementov je prostor predviden tudi za jahalno šolo (ev. dresuro psov). Jasa na pol poti med otokom in Klinjim vrhom je zaradi izrazitih naravnih pogojev in lege namenjena za kraški muzej in galerijo na prostem. — Predvideno je pristajanje in vzletavanje helikopterjev (helio-port) na območju med Cerknico in Dolenjim jezerom. Kaj pa delata na helioportu? To je zares samo nekaj majcenih drobcev iz bogastva naše turistične sedanjosti in prihodnosti. O ostalih pridobitvah pa kdaj (bogve, kdaj) drugič. Goveje dileme Tako kot naši oblikovalci (navadno iz tujih revij in razstav), tudi mi predstavljamo nov originalni model. Imena še nismo izbrali (v ta namen bo imenovana posebna komisija), vendar že sedaj opozarjamo na izjemne odlike in prednosti prototipa: predvsem sta to kvaliteta in lepota prednje fronte, izrazito uporabni in estetski nastavki ter obla oprijemala; konstruktorji so še posebej pazili na kvaliteto zadnje fronte, pa tudi na skladnost in povezanost vseh omenjenih elementov. — Ali je na Brestu druga svetovna vojna? — Ne, VZD-2! ___________ — Kaj bo pa s tretjo svetovno vojno (VZD-3); kdaj bo? Junija letos, malo pred kresom, se je okrog štirideset govejih repov proti vsem prometnim in drugim sodobnim običajem odločilo za poseben podvig. Podrli so samodejnega električnega pastirja in dostojanstveno zakoračili mimo mitnice na Uncu, ne da bi vzeli kartice, na avtomobilsko cesto. Razlog, ki je gnal -uboge živali v nevarno početje, bi nam gotovo ostal skrit, če ne bi neki naš dopisnik nekaj dni kasneje — o kresu — slučajno zaspal blizu -pašnika s praprotnim semenom v čevljih, pa je tako nehote prisluhnil pogovoru dveh postavnih volov, ki sta prežvekovala ob svetlobi polne lune. »Sem slišal,« je rekel Sivec, »da ljudje govorijo, kako ste ^namenoma počakali polnoči iz četrtka na petek, ker so nekateri bili neparni.« »Mu, ta je bosa,« mu odvrne Lisec. »Brigajo nas tiste njihove oslarije — hočem reči človeka-rije. Saj res, ti nisi bil z nami. No, ti bom jaz povedal, kako je bilo. Vsega je bil kriv Rogatec. Trdil je, da moramo malo v svet, če -smo prava živina. Sicer, da bomo ostali zaplankana stara goveda in se ne bomo znali odločati v stvareh, ki -se nam bližajo. Kajti, tisti čas so se razširile govorice, da nas bodo odgnali, kamor se bo pastirjem zahotelo. Drugi spet -so trdili, da to ne drži in da nas bodo prej vprašali, kam želimo iti v zakol. Krava Muka pa je trdila, da je najbolj pametno ostati doma, v občini. Poslušala je namreč gospodinje in slišala o najslabši izbiri mesa prav v naših krajih. To se pravi: ne -riniti drugam, kajti tam te bodo gotovo zaklali za druge, doma -pa živiš bolj svobodno, čeprav včasih ob pičli krmi. Žal, dragi moj Sivec, je Rogatec tiščal kot lačno tele v deteljo. Po -svetu, v širša območja, da moramo iti, je trdil, da so mu kar pene vrele iz gobca. Pa smo šli. Kot veš, smo takoj, ko smo se pretihotapili mimo mitnice, prišli v ogrado. Lepo sicer, toda bila je ograda. Ozka in dolga. In samo dve s-meri smo imeli: v Ljubljano ali v Postojno. Večina se nas je odločila za Ljubljano, drugi za Postojno. Veš, pa je bilo vseeno. Nihče ni dosegel cilja. Tovariši miličniki in tudi nekaj civilistov so nas lepo usmerili tja, od koder smo prišli. Veš, Sivec, vsaj nekaj pa sem le ugotovil. Tiste ograde so za ljudi in če si krava, vol ali kaj podobnega, je bolje, da si doma, ker imaš sicer same težave. Ko pa pride tvoj čas, te lepo zakoljejo v domačem -kraju. Poleg pa še kakšnega teleta. S tem bomo naredili enkrat tudi veselje našim gospodinjam, ne -pa samo tistim iz drugih regij.« Naš dopisnik je bil seveda vesel ob tolikšni zavesti vola Lisca. Od veselja se je postavil na glavo, pri čemer mu je padlo praprotno seme iz čevljev in ni več razumel, kaj sta pohlevna vola še naprej glasno razmišljala. Škoda, morda bi še kaj izvedel! Izreden primerek PROSTORSKEGA PLANIRANJA. Na doslej prometno zelo nevarni cesti Cerknica—Martinjak so razširili cestišče in ga na novo asfaltirali. Istočasno so postavili nove drogove za električno napeljavo kar na cestišče. Občani menijo, da gre za novo težavno preizkušnjo vseh voznikov najrazličnejših vozil Požar na Kosmatem hribu Pri krčmarju NANGI se je res vredno oglasiti. Ni pretirano čisto, vse je zakajeno, postrežba ni bog ve kakšna, pa vendarle je tako, kot mora pri krčmarju NANGI biti. Marsikatero sem že zvedel, pa sem jo pozabil. Beseda navadno nanese pri njem na preteklost, govori se o vojaških podvigih in še o polno drugih rečeh, tudi takih, katerih ni vredno in spodobno zapisovati. Kmalu po vojni so delavni zadružniki kosili in sušili seno visoko gori na Kosmatem hribu. Vreme tako, da bi človek venomer v senci sedel in občudoval nebeške lepote doline pod seboj in še posebej tiste v jerbasu in bariglah. Kaj bi se človek preveč pehal, naj se seno samo suši! Tudi grabljice so muhe in brenclji radi videli, kdo bi se potemtakem preveč cvrl na soncu. In so pili in prepevali pod plavim nebom, se valili v dvoje pod košate javorje, si pretipavali obisti, nad njimi in pod njimi, da je bilo kaj. Res lep delovni dan! Seno se je samo posušilo, skup smo ga zgrabili in za hec naložili velik parizanski voz, ga ob- tlačili še z vejami, saj je precej šprikelj v šaragah manjkalo. Dan se je iztekal, vsi so zlezli na voz in se vsak po svoji podjetnosti zarili v dišeče seno. Eni sami, drugi pa, tisti, ki jim zmeraj ra-ta, pa v dvoje. Tako je bilo menda od vekomaj. Nesreča po sreči rada pride. Konja, vojni plen, ki sta bila bog-ve katere narodnosti in ki sta doživela že bogve katero smolo, nista potegnila in nista potegnila in voz je stal, kot bi ne bil na kolesih. Ni šlo zlepa, ni šlo zgrda, ni šlo zlepa. Hihitajoči voz je stal. Onim na vozu ni bilo dolgčas. Pa je le od nekod oblastno prikorakal upravnik zadruge »Nagli preporod« in hitro zaključil, vodilni to znajo, da je treba konje premakniti s kunštjo. Vzel je šop sena, ga vrgel pod konje in zažgal. Konja sta potegnila in premaknila voz le nekaj sežnjev, toliko, da je prišel ogenj pod voz. Seveda je zgorel voz, pa tudi nekaj rahlo opečenih riti bi se našlo, so še pristavili dedci pri krčmarju NANGI in se privoš-ljivo in sprijeno režali v dim. Nekaj (pa ne vse) o Brestu Brest je drevesna vrsta srednje, južne in vzhodne Evrope ter severne Afrike. Na severu sega vse tja do 70. vzporednika. Znanih je veliko vrst, pri nas predvsem poljski ali nižinski in gorski brest. Za izkoriščanje v lesni industriji je pri nas zanimiv le gorski brest. To plemenito drevo ne raste v strnjenih sestojih, temveč se meša z ostalimi vrstami plemenitih listavcev, ki jim ugajajo predvsem dobra in vlažna tla. Pred nekaj desetletji je bil predvsem gorski brest pri nas in nas sploh v Evropi bolj razširjen, zato je bilo tudi več brestovega lesa. Sedaj je na žalost bresta vse manj. Vzrok temu je v izumiranju tega plemenitega listovca. že več let ga nezadržno uničuje tako imenovana »nizozemska brestova bolezen«. Nizozemska zato, ker so jo najprej ugotovili tam. K še hitrejšemu razvoju bolezni je pripomogla tudi posebna vrsta kaparja. > že od nekdaj je brest veljal za lep in kvaliteten les. Zato je razumljivo, da iso ga od nekdaj uporabljali za oplemenitenje površin. V naši preteklosti je bila po vsej verjetnosti brestova drevesna vrsta v naših krajih bolj razširjena in med ljudstvom čislana, saj so po tej drevesni zvrsti baje dobili imena večji in manjši zaselki po vsej naši domovini v višinskih in nižinskih predelih. Brskajoč po kartah je soimenjakov bresta z več kot tristo prebivalci kar devetnajst v Jugoslaviji. V Sloveniji je vasica Brest pri Igu. V Istri sta dve vasici. Ena je nad Buzetom, druga pa pri Učki. Prištejemo še lahko znano pristanišče za trajekte BRESTOVA pri Plo^minu. Vas Brest je tudi v Makedoniji pri Kumanovem na nadmorski višini čez 1000 metrov, pa tudi idilična vasica z lesenimi hišami je s tem imenom ob cesti Bosanski Novi—Petrinje. BRIJEST je pri Goraždu. BRIJESTA pa na otoku Pelješac. BRESTOVO je pri Prn javoru ob reki Ukrini, BRESTOVNIK pri Smederevu in BRESTAČ pri Sremski Mitroviči. Vasi in zaselke z imenom BRE-STOVAC so še pri Nišu, Leskovcu, Slavonski Požegi in pri Boru; znana je Brestovačka Banja. V Sloveniji pa je pri nekdanjih trapistih in po njihovi čokoladi znana Brestanica pri Krškem. Vemo tudi za BRESTOVICO pri Sežani. Najbolj znano ime BREST zunaj naših meja je ob velikih bojih zadnje vojne trdnjava Brest v Rusiji. Marsikdo pozna tudi veliko francosko mesto BREST (nogometni klub iz tega mesta igra v prvi francoski ligi, eden boljših igralcev je nekdanji di-namovec Vabeč). Če bi brskali še naprej, bi za gotovo zasledili številne inačice bresta; od vasi, zaselkov do najrazličnejših delovnih organizacij. Š. Bogovčič Kandidata za odbor delavske kontrole. Ta dva menda ne bosta posebej grizla PASJI DREK Na Brestu je veliko lovcev, vseh viž in sort. Bilo je lepega solčnega decembrskega dne. Mraz je bil, da je škripalo pod nogami. Primerilo se je, da iso šli lovci na lov, lajali in lovili so po grapah naše raz- brzdane zemljice, pa nič. Upehani so se spravili k malici. Skoraj vsakdo je potegnil iz telečnjaka po nekaj. Eni gavrilovičevo, drugi domačo. Delili so si vse, od vselej je bilo tako, tudi pijačo med seboj, za sapo, ki je bila od vselej, je in bo sestavni del lova. Tako je bilo tudi tistega lepega, mrzlega, solčnega, decembrskega dne. Ulova ni bilo, pa so nabriti lovci le izkoristili ta dan. Ko je odšel njihov lovski prijatelj Rosomavh za grm, da bi oteščal svoj mehur, so mlajši jadrno zamenjali velik zmrznjen pasji drek z njegovo domačo dišečo salamo. Prav naj mu bo, ko pa je tako skop! Najboljše vedno poje kje na skrivaj. Na poti domov pa so le uplenili zajca. Ne ve se, koliko šiber je dobil pod grešno kožo. Čez eno uro so že bili v gostilni pri »Prsati Lojzki«, ki jim je zadevo (zajca) v ajmoht pripravila. In so lovci jedli, hvalili proizvod narave, zlasti pa jim je bil všeč ajmohtov žmaht. Rosomavh pa nič, mešal je in mešal po skodeli in se duhteče jedi ni dotaknil. Vpraševali so ga vsevprek, zakaj se dobrote ne dotakne. In zakaj venomer meša po skodeli. Ja, je rekel Rosomavh, iščem in iščem, da bi našel vsaj kakšen košček klobase, ki sem jo narezal pri Lojzki v kuhinji v ajmoht. Odtlej še nisem opazil, da bi pri »Prsati Lojzki« še kdaj jedli zajčji ajmoht. Pred časom smo dobili nove moderne smetnjake. Tale (za blagovnico) je ves čas zaklenjen. Zakaj ? Dragi dedek Mraz, jaz bi pa le rad vedel, kaj vse se skriva v teh bogatih paketih, preden jih sprejmem. BRESTOV NOVOLETNI OBDEL NIK. Posamezne zadeve so obdelovali: Danilo MLINAR, Janez PRAPROTNIK, Zdravko ZABUKOVEC, France STERLE, Božo LEVEC in Franc MLAKAR. Z risanjem sta se izživljala Božo KOS in Zdravko Zabukovec, s slikanjem pa Jože ŠKRLJ. Za vsebinsko obdelavo je odgovoren Božo LEVEC. Ročna obdelava Mirko LESKOVEC. Strojna in tehnološka obdelava ŽELEZNIŠKA TISKARNA v Ljubljani. Koristne informacije Opojni vonj sveže skuhane jutranje kave se je toplo prelil v prijetno, prijateljsko, kolegialno in sploh vzdušje, nekoliko plavajoče 'v oblakih gostega cigaretnega dima. — Že veš, da jo bo Pepe pobral v Strojemontažo? Tristo jur-jev bo imel več! Žena, ki je šla pred letom na sise, je pa sploh zadovoljna. — Eh, mi pa tukaj garamo, pa za tako plačo! — Marička je spet noseča ... Včeraj je bila pri ginekologu. — Ej, kako se vse hitro spleta in razpleta. Milena in Kori se menda ločujeta in za avto se baje bolj ravsata kot za otroke. — Veš, da je Franceljnu spet telefonirala tista ... no, tista, ki mu Muki ali kako že reče. — Pa mož? Sicer pa ti bedaki nič ne vedo! — To je že dolgčas... Joj, da ne pozabim! Zaupno vam povem, da dobijo jutri kavo, vendar jo bo menda tako malo, da jo bo največ pod pultom. — Hudič vsega nam manjka, vse se draži; pa tako življenje! Čez nedeljo greva z možem malo ven, pa sva skoraj ob dvesto jur-jev. Koliko bo šele silvestrovanje v Portorožu! Skozi vrata pokuka urednik tovarniškega glasila, opremljen s kislim obrazom. — Marija, kot boga te prosim za tisti članek o sestanku osnovne organizacije! in ga odnese. — Spet bomo brali flance! Nikjer pa ne dobiš pravih, zanimivih in zares koristnih informacij! de delovno ljudstvo in se zlagoma razide po sobah in za mize, ki jih predvideva razvid del in nalog. Mlatiči Tole zgodbico pa le moram povedati. Že za voljo mojega deda, ki jo je rad pripovedoval. Pripovedoval nam jo je takrat, ko ga je imel malo pod kapo, bili pa so to resda redki svetki. Morda jo je povedal večkrat zato, ker je bil na starost že pozabljiv, ali pa morda zato, ker smo se mu zdeli prebutasti, da bi si jo zapomnili. Mlatili so. S cepci. Pika — poka, pika — pok ... Fantje so se ob takih opravilih radi skušali, kdo je huj, kdo je bolj prebrisan. Tisti dan so se dajali, kdo zna nogo ali obe nogi dati za vrat (svoj). Prišel je čas obeda. Umazani od prahu so se v izbi vrgli na štruklje in niso opazili, da domače Lizike ni med njimi. Ona je med tem, osemnajstletnica, poskusila z levo nogo za vrat (svoj). Počasi je šlo, še malo, še malo... in uspela je. Še druga noga — desna, ta je šla še težje. Še malo, še malo, hop in že sta bili obe nogi za vratom (svojim). Tisti hip se je dekle ovedlo. Kako z nogami raz vrat? Rešili so jo mlatiči, ki so po obedu prišli na pod. No, v moji dobi dekleta še niso nosila spodnjih hlačk, se je lisjaško režal moj ded. Takrat še. slutil nisem, kaj je imel v mislih, ko se je hahljal izpod svetlih brkov. Testament Vse dolge dni zakona se nista posebno dobro razumela. Ko so pred umirajočega gospodarja pripeljali notarja, da bi mu zapisal poslednjo voljo, je le-ta vprašal umirajočega: »Komu volite premoženje?« Umirajoči z muko: »Živina in tali naj gredo po otrocih, hiša naj pa nanjo pade,« je pokazal na priletno družico. ANTIČNA BOGINJA NESREČE ANTIČNI BOG VOJNE POSEBNA VRSTA SMREK SPRIMEK SNOVI TROP, GRUČA JAPONSKI drobiž IVO ZUPAN SESTAVIL MF SOLASTNINA KATRA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI ■ BLAŽILEC TOPILO V LAKIH POSODA ZA SMETI KONJSKI TEK HAČATURJAN PORAJATI TISNIKAR ALBIN ANDREJ KURENT ženska ki RIŠE DUHOVNIŠKO POUDAREK, AKCENT OBLAČILO INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL VSTAVEK DESNI PRITOK NEDOG JANEZ VODITELJ OSVOBODILNEGA GIBANJA ZIT1BAPV1 SINKO IRENE EPPLE ABDEL NASER SPOGLEDLJIV- KA NEBESNO ZNAMENJE ŠANTIC EROT BIZMUT DAN V TEDNU VRTNA LOPA BERILU VESELJE ameriška RADOST DEL BEOGRADA PREDNIK GOSPODAR RADU Razstavišče KONJSKI OKRAS PREKRIVALO UBLAŽITEV ALBERT EINSTEIN ALUMINIJ ITALIJANSKI KAMION ČERNEJEVA OTOKAR KERŠOVAN1 NA DAV JAPONSKO MESTO PIRNAT NIKOLAJ LEKOVIT BIBLIJSKA TEKOČINA V OSEBA PRIPRAVA ZA POSLUŠANJE NOTR. BOLEZNI VRESJE L ANTAN PLANINEC KRAJ V LOŠ- FALOT DOLINA KI DOLINI SESTAV ED£LO KRAJŠE IME ZA REKO PAD IVAN JERMAN TRAČNICA POZIV PRAŠIČJI MLADIČ GRŠKA ČRKA ALJA TKAČEVA ARABSKI ŽREBEC GRUDEN ENOSTAVNO PLOVILO ODPENJAL NAPRAVA SAPA VOJAŠKA ENOTA VRSTA VRBE MESTO V SZ DESKA PIJAČA IZ HMELJA NEZORANA NJIVA IGRALNE KARTE GERMANSKI OREL VODIK ŽLAHTNI PLIKJ OCEANU NOGOMETNI KLUB TAVČAR IVAN ANTON AŠKERC FRANCOSK- MOŠKO IME PRIMORSKA JED PROPELER POKRAJINA SIMBOL, OZNAKA DROG FILMI V JANUARJU 1.1. ob 16. uri in ob 19.30 — angleški zgodovinski film ZAČNITE Z REVOLUCIJO, PRIDEM POZNEJE. 2.1. ob 16. uri — risanka KONJIČEK GRBAVČEK. 2.1. ob 19.30 — italijanska kriminalka SMRTONOSNE ROŽE. 3.1. ob 19.30 — francoska drama POTA NA JUG. 5.1. ob 19.30 — italijanska drama TO JE ZARES LJUBEZEN. 6.1. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški pustolovski film BRODOLOMCI IZ BOINGA — 747. 7.1. ob 19.30 — nizozemski vojni film BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT. 10.1. ob 19.30 — japonska kriminalka DOKAZ. 12.1. ob 19.30 in 13.1. ob 16. uri — japonski karate film JUNAK DIVJINE 13. 1. ob 19.30 — ameriška drama NEDOSEGLJIVA SARA. 14.1. ob 19.30 — jugoslovanska drama OKVARA. 17.1. ob 19.30 — ameriški pustolovski film PUSTOLOVEC. 19.1 ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški pustolovski film OTOK NA STREHI SVETA. 20.1. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška komedija ZMEŠNJAVA V AFRIKI. 21.1. ob 19.30 — španska kriminalka POLICIJSKI PES. 24.1. ob 19.30 — jugoslovanska drama ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI. 26.1. ob 19.30 in 27.1. ob 16. uri — ameriški pustolovski film ZAKLAD MATACUMBE. 27.1. ob 19.30 — ameriška komedija LIMONIN SLADOLED. 28.1. ob 19.30 — francoska drama MADAM CLAUDE. 31.1. ob 16. uri — ameriške risanke ČUDEŽNI SVET RACMANA JAKE. 31.1. ob 19.30 — ameriški vvestern ZADNJI STREL. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE SKUPŠČINA — TIHI OCEAN — AKORD — PO — ML — ODPAD — POLO — VADA — REPUBLIKE — VPAD — BREGINJ-KE — CINOBER — OPNA — SKLADBICA — OPATIJA — MINOLTA — RVANJE — PEKO — EZOP — KOBRA — ADANA — ARAK — VNETI — SR — NU-MERIRKA — TINA — JI — ANATOM — SOLD — ION — ETER — EKS — TL — NOMENJ — ME — LE — ERIK — OBRAT — BRATKO — BALKAN — PRT — AMARO — IDA — PRAKTIKANT — ONAN — PREDSEDNIK — BRENK — TITO — DIANA — NARTA. IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA Na nagradni razpis iz prejšnje številke je prišlo le 71 rešitev. Komisija je izmed njih izžrebala naslednje nagrajence: 50 din prejmejo Jože Brence, Tabor 32, Cerknica, Frenk Krajc, Dolenja vas 12 c, 61380 Cerknica in Romana Zidar, Partizanska 4, Cerknica * 100 din dobi Tatjana Štefančič, Sinja gorica n. h., Cerknica; 120 din Ludvik Dekleva, TOZD Prodaja, Cerknica in 200 din Petra Kovšca, Pot na Kilovec n. h., 61381 Rakek. Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti. Klik-klak! Delavcev v sobah ob vhodu na skupne dejavnosti ne moti kaj dosti celodnevno klik-klaka-nje fotokopirnega stroja, je pa to posebno vprašanje, ki ga velja omeniti. Poleg razmnoževalnega stroja in stroja za izdelavo matric je to edina takšna tehnika, razen v TOZD Gaber, kjer je moč po hitrem postopku dobiti kopijo potrebnega dokumenta, ki ni večji od formata A-4. Stroj zahteva natančno ravnanje, ker se sicer takoj pokva- NAGRADNI RAZPIS Tudi za letošnje novoletne praznike in za tiho zabavo med njimi smo pripravili nagradno križanko. Seveda vas tudi tokrat čakajo nagrade: — prva nagrada 200 din, — druga nagrada 150 din, — tretja nagrada 100 din, — pet nagrad po 50 din. Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 23. januarja 1980. leta. Seveda vam ob reševanju želimo nekaj zabave, pri žrebanju pa čim več sreče! ri. Že lep čas se dogaja, da različne osebe kopirajo vse mogoče, če je potrebno ali ne. So posamezniki, ki pridejo s celimi katalogi. Ko odgovorna oseba zahteva naročilnico, kratko malo poberejo šila in kopita in kopije niso več nujno potrebne. Razmnožujejo celo obrazce, ki so verjetno na voljo v bližnji knjigarni. Razmnožuje se vse, kar se komu zdi, ali ne ljubi prepisati. Pri vsem tem pa, kot je praksa, nihče ne misli na stroške. Enkratni obisk serviserja z manjšim popravilom stane poprečno dvesto starih tisočakov. Ena fotokopija stane pet novih dinarjev. Poprečno v delovnem času stroj vrže 387 fotokopij in še v poprečju najmanj štirikrat dnevno ga je treba rešiti zamašenega papirja. Kaj bi bilo, če bi bilo potrebno za vsako okvaro klicati serviserja? Trudimo se, da je stroj za nujne potrebe vedno pripravljen, zato pričakujemo, da vsi tisti, ki menijo, da je to vse »naše«, upoštevajo, da to »naše« tudi racionalno in s pridom uporabljajo, če ni prisotne odgovorne osebe. Š. Bogovčič Zrno do zrna pogača... (Nadaljevanje s 4. strani) odstotkov nižji od načrtovanega prav zaradi povečane proizvodnje za izvoz, kjer za enake proizvode dosegamo mnogo nižje cene. Za leto 1980 zelo optimistično načrtujemo večjo proizvodnjo, saj nam prvi izračuni kažejo povečanje kar za 23 odstotkov ob 3 odstotnem povečanje števila zaposlenih. Seveda pa je ta načrt pogojen s prodajnimi načrti in medsebojnimi kooperacijskimi odnosi. Načrtujemo, da moramo v prihodnjem letu povečati proizvodnjo za izvoz, ki naj bi obsegal nad 31 odstotkov celotnega prihodka. Ocenjujemo, da bodo instrumenti notranjega premiranja iz- v prihodnjem letu vodilni program v proizvodnji stolov, kar bo vsekakor povzročalo vsaj v začetku leta mnogo težav že pri tako razdrobljeni proizvodnji. In še želje za leto 1980. Verjetno izražam željo vsega kolektiva, da bi v tem letu, letu mirovanja naložb, v srednjeročnem načrtu razvoja Bresta za obdobje 1981— 86 dokončno opredelili status in razvoj TOZD MASIVA. Ugotavljamo namreč, da zastarelost tehnologije, zlasti pa energetike, ne dajeta več možnosti za uspešno poslovanje in gospodarjenje. S srednjeročnim načrtom želimo ustvariti pogoje za prihodnji ra-voj TOZD, kraja in tudi krajevne skupnosti. jS.:..*" , L~ ™ —...............----- Ob vhodu v TOZD MASIVA v°za oziroma zaviranja uvoza nadomestili izpad dohodka pri povečanih naporih za izvoz. Poudariti je potrebno tudi, da Proizvodni program ni v celoti Pokrit. Tudi ni še jasno, kaj bo Vsem sodelavcem in vsem Bre-stovcem pa želim več dobrega medsebojnega sodelovanja, lepih delovnih uspehov in vsem mnogo osebnega zadovoljstva! J. Mele IVERKA, TOVARNA IVERNIH PLOŠČ Čeprav še ne moremo povsem zanesljivo govoriti o uspešnosti letošnjega poslovanja v naši temeljni organizaciji, so nekatere stvari vendarle znane. Naša temeljna organizacija fizičnega obsega proizvodnje ne bo izpolnila, vrednostno pa bo proizvodnja blizu načrtovani. Upamo, da bomo tudi v finančnem pogledu zaključili leto kolikor toliko ugodno. bri. Občasne težave ne smejo biti merilo za preveč kritično presojo prizadevanj kolektiva v vsem letu. Delo v temeljni in delovni organizaciji so v vsem letu spremljali samoupravni organi. Mislim, da je bilo njihovo delo pri razreševanju sprotnih vprašanj uspešno. Preveč pa so bili nedelavni nekateri delegati, ki zastopajo naš kolektiv v različnih sa- pred IVEkKO je včasih premalo surovin Glavne težave, ki so spremljale naše letošnje delo na proizvodnem področju, so bile neredne dobave lepila, nekoliko kritična oskrba s surovinami v začetku eta ter nekaj večjih okvar na Postrojenju. To so tudi glavni . zroki za količinsko manjšo pro- tivodnjo. Kar zadeva medsebojne odnose kolektivu, sodim, da so bili do- moupravnih skupnostih izven Bresta. Prihodnje leto bo moral biti naš osnovni cilj zopet boj za čimvečjo proizvodnjo. Po naših izdelkih bo tudi naslednje leto večje povpraševanje. Zato moramo uporabiti dobre izkušnje iz letošnjega leta in usmeriti vsa prizadevanja za čimbolj nemoteno proizvodnjo. Zelo pomemb- na bodo tudi v prihodnje dogovarjanja z našimi kupci pri prevzemanju dela bremena zaradi skokovitih rasti cen osnovnih surovin in repromaterialov pri proizvodnji iverk. Samo večja produktivnost znotraj temeljne or- ganizacije temu prav gotovo ne bo kos. Na koncu starega leta želim vsem delavcem Iverke in ostalim Brestovcem uspešno leto TAPETNIŠTVO, OBLAZINJENO POHIŠTVO Zelo težko je ocenjevati gospodarjenje v naši temeljni organizaciji, saj dela samostojno šele dve leti in zato ni nobenih kazalcev iz preteklega obdobja, razen za leto 1978. Pa tudi ti niso realni, če upoštevamo, da je bila proizvodnja tapetniških izdelkov organizirana v novih prostorih in pod drugačnimi pogoji kot v tovarni Martinjak. Če pogledamo proizvodnjo in jo primerjamo z letom 1978, lahko ugotovimo velik napredek. Proizvodnja v letu 1978 je znašala 59.704.000 dinarjev, za leto 1979 pa je ocena 101.460.000 dinarjev ali vrednostno za 70 odstotkov več. Iz tega kratkega vidimo da se je stanje na področju proizvodnje popravilo, vendar pa poslovni rezultati niso taki kot jih bi na podlagi tega lahko pričakovali. V letu 1978 je imelo Tapetništvo 55.283.000 dinarjev celotnega prihodka, za leto 1979 pa ga ocenjujemo na 84.000.000 dinarjev ali za 52 odstotkov. To je velik skok, vendar glede na doseženo proizvodnjo pomeni nazadovanje, kar se odraža v povečanih zalogah in v premajhnem ostanku čistega dohodka za letošnje leto. Zelo nanimivi so tudi rezultati sorodnih tovarn, ki nam kažejo, da smo še zmerom izpod povprečja naše stroke. To nam izpričujejo naslednji kazalci gospodarjenja za devet mesecev v letu 1979. Št. zap. Celotni prihodek Dohodek delavca Čisti doho- dek na delavca Doho- dek za razpore- ditev Meblo Nova Gorica 258 152.698,000 208.533 154.739 54.060.000 TOZD Oblazinjeno pohištvo Nova oprema 304 128.464.000 135.249 108.253 41.116.000 Slovenj Gradec TOZD Tapetništvo 127 57.922.000 128.000 80.299 16.256.000 Brest Cerknica TAPO Ljubljana 88 55.848.000 107.964 94.527 9.501.000 Vsi ti kazalci gospodarjenja podobnih temeljnih organizacij v slovenskem prostoru nas zavezujejo, da še intenzivneje iščemo vse rezerve, ki jih še imamo v organizaciji, tehnologiji, novih modelih, produktivnosti, delovni disciplini ali pa prilagajanju zahtevam trga. Ena poglavitnih nalog vseh nas, pa tudi organov upravljanja ter sindikata je, da spoznamo, kako vse naše pravice izvirajo iz dela, ker edino delo ustvarja presežno vrednost, s katero naj razpolaga delavec — samoupravi j alec. Samo zakon tega ne nudi, ker če nismo ničesar ustvarili nimamo tudi kaj deliti. Zato se moramo v prihodnje še bolj obrniti vase ter odpraviti vse pomanjkljivosti in ovire pri našem delu. Pričakovanje, kakšni bodo rezultati gospodarjenja v letu 1980, pa je pesimistično, posebno še, če upoštevamo dejstvo, da cene repromaterialov nezadržno naraščajo in ni videti načina, kako bomo reševali vsa ta vprašanja. Sicer pa srečno 1980! J. Gornik ŽAGALNICA, TOVARNA LESNIH IZDELKOV Leto 1979 bo vsak čas za nami. Uspehe in neuspehe našega dela pa sicer spremljamo sproti in lahko že pred zaključkom leta ocenimo, kako smo poslovali in kaj smo dosegli. Programi dela in letni načrt, ki smo ga sprejeli na začetku poslovnega leta, vsebujejo elemente in cilje, ki jih je bilo potrebno upoštevati in sproti analizirati. Mislim, da smo na tem področju dosegli dokaj velik napredek. Prizadevnost in skrb za doseganje zastavljenih nalog sta bili prisotni vse leto pri vseh zaposlenih. Da je temu tako, se kaže tudi v pregledu in obravnavi finančnih kazalcev za devetmesečno obdobje. Dohodek na delavca je v primerjavi s planom večji za 35 odstotkov, za enak odstotek pa tudi čisti dohodek na delavca. Osebni dohodki so večji za 6 odstotkov. Tako je povprečni osebni dohodek v temeljni organizaciji za devet mesecev 5.564,00 dinarjev. Dokaj ugodni rezultati pa ne povedo, da smo se srečevali z vrsto težav. Gotovo je na prvem mestu pomanjkanje hlodovine. V prvi polovici novembra je prišlo zaradi tega do enotedenskega zastoja v proizvodnji žagalnice. Res, da so bili v prejšnjih letih tudi že manjši izpadi v zimskih mesecih, vendar pa je v vseh povojnih letih to prvič, da je zmanjkalo hlodovine v tem letnem času. Dobava hlodovine je bila že vse leto v zaostanku. Ali hlodovina bo ali je ne bo, tega pa nam v tem trenutku ne more nihče zagotoviti. Pri vsej mehanizaciji v gozdovih smo še vedno odvisni od vremenskih pogojev. Takoj se pojavlja vprašanje, kam z delavci, ki delajo v žagalnici in na skladišču žaganega lesa. Kako zagotoviti redno delo? Prav gotovo to vprašanje zadeva tudi širšo skupnost. Izpad proizvodnje povzroči izpad potrebnih sredstev za kritje ostalih obveznosti. Nujno je, da se v reševanje teh vprašanj vključijo vsi pristojni gospodarski in politični organi. Proizvodnja v ostalih dveh enotah, v stolarni in v kartonski embalaži, ni bila tako vprašljiva in zaskrbljujoča. Rezultati v teh enotah niso bili pravi odraz možnosti in kapacitet. Letos se izteka oziroma v drugem polletju je izpadla proizvodnja stola 530 za ameriškega kupca. Iskali smo nove proizvode, ki so nadomestili izpad proizvodnje. O večjih in popolnih serijah ni bilo moč razmišljati. Tako smo izpad nadomestili z manjšimi serijami ogrodij za tapetništvo, kar pa je imelo za posledico nižji obseg proizvodnje in tudi to, da ta enota plana ni dosegla. Težave s surovinami (lepenka) pa je čez vse leto imela tudi proizvodnja embalaže. Večkrat se je proizvodnja ustavila. Neizkoriščene proizvodne zmogljivosti te enote pa onemogočajo boljše rezultate. (Konec na 6. strani) Zrno do zrna pogača ... (Nadaljevanje s 5. strani) Kljub težavam, ki so bile v proizvodnji, pa so ocene samoupravnih organov in družbeno političnih dejavnikov v temeljni organizaciji pozitivne, kar zadeva samoupravna prizadevanja večine zaposlenih. Samoupravni odnosi in obveščanje ter posledica teh tudi medsebojni odnosi niso samo parola, temveč življenjska nuja pri našem delu. Leto 1979 se je izteklo, je že staro; pred vrati je novo, ki bo zahtevalo mnogo naporov že na samem začetku, v dogovarjanjih za nove planske naloge in obveznosti. Izkušnje, pridobljene v preteklih letih nam bodo gotovo v pomoč pri odpravljanju tistih težav, s katerimi smo se srečevali. Morali bomo opustiti in odpraviti vse tisto, za kar vemo, da ni bilo dobro. Prepričan sem, da bomo prišli do cilja samo z doslednim medsebojnim dogovarjanjem in razumevanjem. Vsem članom temeljne in delovne organizacije srečno in uspeha polno novo leto 1980! A. Pišek TOZD PRODAJA Za leto 1979 smo predvidevali, da bo prodaja ob normalnih tržnih pogojih spremljala proizvodnjo temeljnih organizacij. Ce je bil že predviden izpad prodaje v prvem polletju, pa je bil v drugem polletju nepričakovan. Razlogi za to so zelo različni. V prvem polletju je vplivalo na manjšo prodajo pohištvenih temeljnih organizacij menjavanje proizvodnega programa, v poletnih mesecih pa povečanje pologa pri prodaji na potrošniški kredit od 10 na 30 odstotkov. Če k temu dodamo še zaostajanje stanovanjske gradnje in pa zmanj- šče ni sprejelo in smo jo zato prenehali proizvajati. Letos smo dokončno vzeli iz proizvodnje program ZALA. Pri prodaji tapetniških izdelkov smo razširili ponudbo; sedežne garniture proizvajamo tudi po naročilu. Osnovni program je bil letos IVA in MOJCA. S povečano ponudbo pa tudi prodaja stalno raste. Velike težave so bile tudi pri prodaji stolov, saj se ni uspelo najti takšen model, ki bi lahko zadovoljil kapacitete tovarne in bil tržno zanimiv. Zaradi izpada letošnje prodaje, saj zaloge nekaterih temeljnih organizacij že kažejo na izredno stanje, bo potrebno sprejeti vrsto ukrepov za izboljšanje prodaje. Predvsem bo potrebno doseči večjo p-ovezavo Prodaje s proizvodnimi temeljnimi organizacijami, saj bi prodali več, če bi pravočasno ukrepali ter zagotovili hitrejšo in solidne j šo dostavo izdelkov našim kupcem. Odpraviti je potrebno nekompletne dobave, reorganizirati servisno službo. Povečati moramo našo agresivnost na trgu, razčistiti pa tudi nerešena vprašanja s trgovskimi hišami. Pregledati moramo našo prisotnost in po možnosti uspeti, da povsod predstavimo celoten program našim kupcem. Povečevati bo potrebno prodajo v lastni trgovski mreži in doseči zastavljene cilje, da 40 odstotkov proizvodnje prodajo naše lastne prodajalne. Kljub temu, da je konkurenca pri prodaji pohištva zelo močna, pa sodim, da bo prodaja lahko pokrivala proizvodnjo, če bomo uresničili omenjene sklepe in če bomo skladno s povečano proizvodnjo širili svoj prodajni asor-timan. Trenutni proizvodni program je namreč preozek za tako veliko proizvodnjo. Pohištva bivM Sevanje kupne moči ter večjo ponudbo, potem vidimo, da je letošnje leto zahtevalo še posebno obdelavo trga, pa tudi zahtevalo še posebno prizadevnost prodajnih delavcev. Prodaja po temeljnih organizacijah se je gibala zelo različno. Lahko smo zadovoljni le s prodajo kuhinj, kjer prevladuje predvsem naročilniški sistem. Vendar so se tudi pri prodaji kuhinjskih elementov pojavljale težave in sicer predolg rok dobave, necelovite dobave in podobno, kar je slabo vplivalo na sloves podjetja. Posebne težave so se pojavljale pri prodaji ploskovnega pohištva. Program Katarina, ki smo ga prodajali v treh inačicah in sicer kot KATARINA BL, KATARINA WH in KATARINA I in II je bil zelo različno sprejet. Prodaja KATARINE BL je bila delno pod pričakovanji, vendar še dokaj uspešna. Videti pa je, da je omenjeni program že v zatonu, saj je prodaja že v rahlem upadanju. KATARINO WH smo začeli uvajati na trgu v juniju. Prodaja omenjenega programa nenehno raste in računamo, da se bo iz meseca v mesec povečevala. KATARINE I ali II pa trži- Prodaja primarnih izdelkov ni bila vprašljiva, lahko pa bi prodali več oplemenitenih plošč, če bi uspeli obdelati celotno jugoslovansko tržišče. Vsekakor pa so tudi pri oplemenitenih iver-kah velike težave pri obdelavi trga, saj je ponudba teh plošč iz dneva v dan večja. S. Zidar SKUPNE DEJAVNOSTI Ko ocenjujemo letošnje poslovanje, ne moremo mimo pogojev, v katerih smo gospodarili: na eni strani ob izredno visokem zvišanju cen surovin in materiala in na drugi ob zaviranju tega z vrsto administrativnih ukrepov. Vse to je vplivalo na pomanjkanje sredstev za normalno poslovanje, na zaostreno likvidnost, na slabšo konkurenčnost naših izdelkov na tujih tržiščih in na težjo oskrbo proizvodnje z nekaterimi materiali. Takšni pogoji poslovanja so narekovali delavcem v Skupnih dejavnostih, da v teh nenormalnih razmerah oskrbijo temeljne organizacije s potrebnimi sredstvi, surovinami in materiali. V letu 1979 so bile pravno konstituirane nove temeljne organi- zacije, sprejetih je bila vrsta splošnih aktov, med njimi samoupravni sporazum o delovnih razmerjih ter razvid del in nalog. V postopku je sprememba samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. Opravljene so bile strokovne priprave — delovni osnutki: analiza o uresničevanju srednjeročnega načrta 1976—1980, analiza o možnostih razvoja 1981—1985, smernice za srednjeročni plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana za vse temeljne organizacije in za skupne dejavnosti. Menim, da so delavci Skupnih dejavnosti zvečine zadovoljivo opravili svoje naloge. V pripravljenih dokumentih za srednjeročni načrt smo si postavili jasne cilje, iz katerih bodo izvirale tudi naloge Skupnih dejavnosti, naloge posameznih služb. Okrepiti bomo morali zlasti strokovno delo na vseh področjih in zmanjševati delež rutinskega dela z avtomatsko obdelavo podatkov. Vse to pa zahteva, da se bomo v skladu z našimi prihodnjimi cilji in potrebami ustrezno organizirali in kadrovsko razporedili. Poleg sprotnega dela posameznih služb naj zlasti poudarim naslednje naloge v letu 1980: — dela v zvezi z oblikovanjem TOZD Mineralka; — dopolnitev splošnih aktov s stanovanjskega področja, izobraževanja, varstva pri delu in drugih; — strokovne priprave srednjeročnega načrta; — izdelava organizacije Bresta po opredeljenem programu; — reorganizacija informacijskega sistema; — organizacijsko in kadrovsko okrepitev razvojne službe; — stalno spremljanje rezulta- tov poslovanja, primerjanje s sorodnimi temeljnimi organizacijami in sprotno seznanjanje delavcev; — naloge v zvezi s povečevanjem izvoza. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnjem letu dosegli zastavljene cilje in tako skupaj z delavci temeljnih organizacij dosegli tudi pričakovane rezultate. Vsem delavcem delovne skupnosti in delovne organizacije želim srečno in uspešno leto 1980! J. Hren Predsedniki delavskih svetov govorijo Samoupravljanje postaja čedalje pomembnejši vidik gospodarjenja, saj o vseh pomembnih zadevah odločajo delavci neposredno ali v organih upravljanja. Zato smo za letošnjo novoletno številko zaprosili predsednike delavskih svetov, naj na kratko ocenijo samoupravna dogajanja v delovni, predvsem pa po svojih temeljnih organizacijah. MARJAN KUSIČ, predsednik skupnega delavskega sveta Letos je bila glavna skrb vseh Brestovih organov upravljanja namenjena likvidnosti delovne organizacije. Tako smo že aprila sprejeli ustrezne sklepe, ki naj bi kljub izredno slabi prodaji izdelkov na domačem trgu zagotovili nemoteno poslovanje. Sedaj vidimo, da nam je to v precejšnji meri tudi uspelo, saj med letom ni bilo kakšnih posebno hudih zastojev, razen v TOZD Iverka zaradi lepila in goriva ter deloma v TOZD Žagalnica, kjer niso imeli dovolj hlodovine. Manjši napredek je bil storjen tudi z obravnavanjem osnutka o metodologiji vrednotenja zahtevnosti dela. Manjši pravim zato, ker se o tem že precej časa govori, žal pa premalo naredi. To pa zato, ker je to področje morda najbolj občutljivo. Naloga nas vseh bo, da v prihodnjem letu ta vprašanja čimprej rešimo tako kot smo si zastavili, ne da bi pri tem iskali izjeme. Sicer bomo ostali tam, kjer smo letos. Dela v tovarni ognjevarnih plošč gredo h koncu, zato je bilo potrebno določiti organizacijsko-kadrovske naloge; skratka, organizirati moramo novo temeljno organizacijo, da bo po poizkus- nem obratovanju delo nemoteno steklo. Od oktobra je v javni razpravi samoupravni sporazum za pospeševanje izvoza v okviru delovne organizacije, kar naj bi še letos pomagalo izvoznim temeljnim organizacijam k izboljšanju sedanjega stanja. To je bil le kratek pregled dela, ki ga je opravil delavski svet delovne organizacije letos. Ob izteku mandata bi rad zaželel novim članom delavskega sveta veliko uspeha pri delu, starim članom pa se zahvaljujem za dobro sodelovanje. Vsem Brestovcem bi rad ob tej priložnosti zaželel uspešno novo leto 1980 in veliko dobre volje pri reševanju vsakdanjih težav! JOŽE BAVEC — predsednik delavskega sveta TOZD POHIŠTVO Naš delavski svet je imel letos dvanajst rednih in dve izredni seji. Udeležba na sejah je bila v glavnem med 60 in 70 odstotki, včasih pa tudi vprašljiva. Vzroki so bili v glavnem objektivni, včasih pa tudi osebni. Na sejah smo obravnavali in reševali sprotna vprašanja in sprejemali različne samoupravne sporazume. Sprejeli smo vrsto ukrepov za večjo produktivnost in za uspešno gospodarjenje, ker je bila temeljna organizacija v resnih težavah, pa tudi perspektiva ni preveč rožnata. Posebne težave povzročajo povečane zaloge gotovih izdelkov, kar kaže, da bomo morali v prihodnje čim več izvažati. Poglavje zase je tudi enoten sistem nagrajevanja po delu za vso delovno organizacijo, saj se do sedaj še ni uveljavil,pa bo kot kaže, le zaživel. Mislim, da bodo morali v prihodnje novi delegati v delavskem svetu še bolj zavzeto in sproti re; sevati vsa vprašanja v temeljni organizaciji in aktivno spremljati družbena dogajanja. Vsem delavcem Bresta želim v letu 1980 obilko uspehov in osebne sreče! MIRKO HITI, predsednik delavskega sveta TOZD MASIVA Delo samoupravnih organov je bilo v letu, ki se izteka, precej zahtevno in razgibano. Naš delavski svet je imel 14 sej. Glavne zadeve, o katerih smo razpravljali, pa so bile: obravnava in sprejem plana za leto 1979, verifikacija zaključnega računa za leto 1978, obravnava in sprejem periodičnih obračunov, obravnava in sprejem različnih samoupravnih sporazumov in obravnava inventurnih popisov. Veliko dela sta imela tudi svet za osebne dohodke in svet za ka-(Nadaljevanje na 7. strani) Predsedniki delavskih svetov govorijo (Nadaljevanje s 6. strani) drovske, socialne in stanovanjske zadeve. Vzrok temu so nižji osebni dohodki v primerjavi z delovnimi organizacijami drugih strolc v občini, kar je povzročilo veliko fluktuacijo delovne sile. Novo sprejetim delavcem je bilo treba zagotoviti stanovanja, kar je bila velika težava, dokler še niso bila izpraznjena stanovanja delavcev, ki so si zgradili lastne domove. Potrebno je bilo tudi precej truda in časa za usposobitev pri opravljanju del. Posebno nas je prizadel negativen rezultat ob periodičnem obračunu za prvo polletje in za tretje tromesečje. Takoj smo se lotili reševanja nastale izgube. Sprejet je bii predlog ukrepov, katerih večino smo izpolnili. Za tak rezultat smo bili delno krivi tudi sami, glavni vzroki za to pa so izvozna proizvodnja (pod ceno), zastarela strojna tehnologija in neprimerni prostori, kar vse onemogoča našo konkurenčno sposobnost. V planu za leto 1979, ki je bil sprejet, je bila ena izmed glavnih nalog pridobitev lokacije za novo tovarno. Tudi srednjeročni načrt razvoja Bresta je predvidel izgradnjo nove tovarne. Zato bi bilo prav, da bi sedaj dali prednost naši temeljni organizaciji Pred drugimi, ki so v glavnem že vse rekonstruirane. Le tako se bodo rodili dobri rezultati in dosežki. V novem letu želim kolektivu čim boljše delovne uspehe in uresničitev zastavljenih ciljev, delavcem pa zdravja ter sreče v življenju. PETER KRAŠEVEC, predsednik delavskega sveta TOZD TAPETNIŠTVO Če na kratko ocenim nekatera dogajanja v naši temeljni organizaciji, bi lahko začel: , Leto 1979 smo začeli bolj optimistično kot leto poprej, saj smo prejšnje leto končali z izgubo. Že v začetku smo začeli z večjimi napori, da bi dosegli zastavljene cilje. Poiskati smo morali dodatne kooperante, kajti brez njih bi bila vsa naša prizadevanja zaman. Na tržišče smo dah nekaj novih garnitur in povečali izbiro blaga. S povečanjem proizvodnje, novih garnitur m izborom blaga so se pojavile težave v proizvodnji, pa tudi v medsebojnih odnosih. Po prvih dveh mesecih se je začelo stanje očitno popravljati; Prvič, smo dosegli mesečni plan ~~ pričel se je lov za zamujenim. Kljub težavam v temeljni organizaciji, v službah in med delavci smo uspešno privozili h koncu leta, tako da bomo cilj, ki smo si ga v začetku leta zastavili, celo presegli. Če naj ocenim delovanje samoupravnih organov, je bilo dokaj y redu, vendar še pomanjkljivo m bomo morali v prihodnje te napake popraviti. Naj pohvalim tudi sindikat kot prvega nosilca Pohvale ali graje — pri reševanju težav v proizvodnji in med-Se??j.nih odnosih. Ne bi hotel pozabiti tudi ostalih organov uprav- ljanja, ki so si prizadevali za naš boljši jutri. Še vedno čutim premalo sodelovanja med temeljno organizacijo in skupnimi službami. Bolj bi morali uporabljati njihove usluge! Delavcem vsega Brestovega kolektiva bi zaželel veliko delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1980! ŠTEFAN DAJČ, predsednik delavskega sveta TOZD ŽAGALNI-CA Bliža se konec koledarskega leta, pa tudi mandatne dobe sedanjih samoupravnih organov. Zato je čas, da pregledamo naše delo. Velikih težav pri nas ni bilo, če izvzamemo pomanjkanje hlodovine v novembru. Tedaj je prišlo do zastoja v proizvodnji na žagalnici in do pomanjkanja lepenke v kartonaži. Upamo, da se bo to uredilo in da v proizvodnji ne bo zastojev. Z letošnjim poslovanjem smo zadovoljni, saj je bila prodaja normalna in je zato tudi dohodek primeren. Bil bi pa znatno višji, če ne bi bilo omenjenih zastojev v proizvodnji. Samoupravni organi so sproti sledili dobavam hlodovine in lepenke, zato so tudi ukrepali in seznanjali delavce s stanjem. Osebne dohodke smo izplačevali v mejah uspešnosti poslovanja. Ugotavljamo pa, da osebni dohodki naraščajo počasneje kot pa cene izdelkov široke potrošnje. Zato bo treba tudi to vprašanje rešiti, ker opažamo, da nam odhajajo mladi delavci predvsem zaradi osebnih dohodkov in pogojev dela. Mislim, da pri odmeri osebnega dohodka premalo upoštevamo pogoje dela. Cilj samoupravljanja in delegatskega sistema je, da bi bil vsak delavec prisoten pri soodločanju in da bi bil seznanjen z vsemi dogajanji v temeljni organizaciji, zato mislim, da je potrebno še bolj okrepiti delo po sindikalnih skupinah. Razlage po sindikalnih skupinah so bolj učinkovite, ker je zbranih manj delavcev, laže jih je spremljati, laže in več delavcev lahko razpravlja. Še več pozornosti bomo morali posvetiti tudi obveščanju delegatov in delavcev. Zdi se mi, da za to nismo naredili toliko kot bi lahko oziroma kot bi morali, da bi nas delegati lahko res uspešno zastopali. Delavska kontrola je svojo nalogo dobro opravljala in je bila povsod prisotna, pa tudi ukrepala je. Ob tej priložnosti želim vsemu kolektivu srečno in uspešno novo leto 1980! STANE TRUDEN, predsednik delavskega sveta TOZD GABER Kot predsednik delavskega sveta bi predvsem ocenil letošnje delo tega organa. Delavski svet je imel v tem letu kar 28 sej, na katerih smo bil vedno sklepčni. Vsi člani so bili pred vsako sejo pravočasno seznanjeni, kakšen bo dnevni red. Tako je lahko prišel vsak pripravljen na sejo in je bilo sprejemanje različnih samoupravnih sporazumov in dogo- vorov veliko lažje. Bil sem, skratka, zadovoljen z delom delavskega sveta. Zato želim, da bi tudi novo izvoljeni delavski svet uspešno reševal naloge, ki ga čakajo v dveletni mandatni dobi. Komisija za osebne dohodke je imela letos posebno težko nalogo, saj se je dogovarjala z drugimi temeljnimi organizacijami o enotnem sistemu vrednotenja del in nalog. Prepričan sem, da bo novi sistem zadovoljiv in da ga bodo delavci sprejeli. Že sedaj smo imeli pri nas razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki zelo majhno, posebno, če ga primerjamo z ostalimi podjetji. Želim, da bi bil novi sistem še pravičnejši pri delitvi osebnih dohodkov. Delavska kontrola je sodelovala le pri reševanju nekaterih vprašanj in tako lahko ocenimo to le kot delni uspeh. Res pa kaže, da le oživlja in to je že nekaj. Zdi se mi, da člani te komisije potrebujejo veliko znanja. Potrebni bi bili učinkoviti seminarji. Le tako bi lahko imeli pregled nad vsem kar se dogaja v podjetju, laže bi se poglabljali v posamezna vprašanja in jih nadzirali. Poslovni svet je pri nas res pravi strokovni organ, ki zna pravilno in pravočasno rešiti vse težave, ki nastajajo v proizvodnji. Sodeloval sem na nekaterih sejah in sem ocenil, da pravilno rešuje vse svoje naloge. Mislim, da je v veliki meri njegova zasluga, da tako uspešno končujemo letošnje poslovno leto. Vsem organom upravljanja in ostalim članom kolektiva želim še naprej uspešno in srečno novo leto 1980'! NIKO ŠVELC, predsednik delavskega sveta TOZD PRODAJA Letos se je prodaja dokončno izoblikovala in zaživela kot temeljna organizacija. Začelo se je s planom, kot vedno ... Imenovan j e bil vršilec dolžnosti direktorja, istočasno pa razpisano delovno mesto direktorja. Med drugim smo obravnavali samoupravni sporazum o merilih razporejanja čistega dohodka in o delirtvi sredstev za osebne dohodke, panožni sporazum. Sprejemali smo samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev, pa spet periodični obračun, pa še in še. Sprejet je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka in že je bilo tu tromesečje in verifikacija periodičnega obračuna ... Veliko težav smo imeli s sklepčnostjo na sejah delavskega sveta, pa tudi na zborih delavcev ni bilo dosti bolje. Obravnavana vprašanja niso šla v širino kot da delavci ne bi bili zainteresirani. Zdi se mi, da je pri nas vse preveč prisotna brezbrižnost v samoupravnih tokovih in odločitvah. Srečali smo se z vprašanjem disciplinske komisije. Člane smo še nekako izvolili, kandidature za predsednika komisije pa ni hotel sprejeti nihče. Težave so se nekako rešile. Organizacija prodaje je nekje izpeljana, zasedena so ključna mesta, brez katerih ne gre. Pred nami so nove volitve. Za novo leto pa vsakemu, kar si najbolj želi. ANA KOGEJ — predsednica delavskega sveta Skupnih dejavnosti V drugi polovici mandatnega obdobja se je naš delavski svet sestal desetkrat, kar je šestkrat manj kot lani. Toda kljub manjšemu številu sej je bilo delo zelo živahno in razgibano. Nadaljevali smo z nerešenimi vprašanji iz lanskega leta; obravnavali in sprejemali smo precej važnih samoupravnih odločitev v okviru naše delovne skupnosti in organizacije, mnoge pa so bile tudi širšega pomena. Reševali smo dosti »občutljivih« in neprijetnih vprašanj iz najrazličnejših področij (kadrovsko, stano- vanjsko, organizacijsko, disciplinsko, v zvezi z nagrajevanjem in podobno). Prav na koncu našega mandata pa smo se srečali z najhujšim problemom: z izgubo na skupnih dejavnostih. Kakorkoli bo to vprašanje rešeno, je glavna naloga vseh delavcev na Skupnih dejavnostih kvalitetnejše in učinkovitejše delo. Samo tako se bomo lahko opravičili pred temeljnimi organizacijami. Čeprav smo se člani delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov trudili, da bi dolžnosti in obveznosti, ki so nam bile naložene, kar najbolje opravljali, smo pri našem delu marsikdaj ugotovili, da ni vse tako kot bi moralo biti. Novemu delavskemu svetu in njegovim izvršilnim organom želim, da bi čimprej prebrodili začetne težave in uspešno nadaljevali z odgovornim delom, vsem delavcem Bresta pa uspešno in zadovoljno 1980! Novoletni mini pogovori • • • Ob novem letu radi pokramljamo med seboj o vse mogočem, o tem, kaj in kako smo delali, o sodelavcah, o naših kuvertah, o uspehih, ki smo jih dosegli sami ali v širši skupnosti, o težavah, željah, hotenjih... Nekaj takega smo poskusili tudi prek našega glasila. Nekaj Brestovih delavcev smo povprašali: — kateri letošnji dogodek jim je ostal najbolj v spominu oziroma se jim zdi posebej pomemben; — katera osebnost je po njihovem mnenju imela letos pri doga janjih v svetu posebno vlogo in bi ji lahko rekli »osebnost leta«; — pa še bolj osebno: kje bodo silvetrovali in kakšne novoletne želje imajo. Kaj so nam torej povedali: ŠTEFAN BAJC — Tovarna pohištva JELKA — Najpomembnejši dogodek leta 1979 je vsekakor konferenca neuvrščenih v Havani. Na tej konferenci se je gibanje neuvrščenih znova utrdilo. Ponovno je potrdila, da je politika Jugoslavije pravilna in da njen ugled v svetu stalno raste. Za delavce, ki še nimamo urejenih stanovanjskih razmer, pa je zelo pomembno tudi to, da smo ustanovili enoto stanovanjske zadruge v Begunjah. — Zame in za večino Jugoslovanov je osebnost leta, lahko trdim, tudi stoletja, tovariš Tito. V tem letu je spet dokazal, da je naj večji državnik in neomajen borec za mir na svetu. Prav po njegovi zaslugi se je havanska konferenca neuvrščenih uspešno končala. — Silvestroval bom v družinskem krogu. — V novem letu si želim, da bi stekla prodaja našega pohištva. Moja osebna želja pa je, da bi uredili vse potrebno za začetek gradnje stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge v Begunjah. IVAN PERUŠEK, skladiščnik gotovih izdelkov v TOZD GABER Stari Trg, tudi namestnik predsednika delavskega sveta. — Ker me kot skladiščnika gotovih izdelkov najbolj zanima odprema kuhinj, je zame naj večji letošnji dogodek odprema v oktobru, ko smo odposlali nad 8000 kuhinjskih elementov BREST-04 in Brest -04/S. Če primerjam odpremo za eno leto nazaj, smo jo povečali za več kot 100 odstotkov. Moram pa poudariti, da je to plod velikega prizadevanja vseh, ki smo neposredno povezani s skladiščem. — Brez premisleka je zame osebnost leta naš predsednik Tito. Njegovo ime je tesno povezano z velikimi političnimi dogodki v tem letu, pri čemer je najpomembnejša konferenca neuvrščenih držav. — Silvestroval bom verjetno kar doma, v krogu svoje družine Sicer pa je do novega leta še nekaj dni in nič ne vem, kam nas bo še pot zanesla. — Predvsem si želim, da bi se naslednje leto vsaj delno izboljšali delovni pogoji. Nemogoče je (Nadaljevanje na 8. strani) Novoletni mini (Nadaljevanje s 7. strani) na primer delati v skladišču za kuhinje Brest — 04/S, ki je zelo majhno v njem pa je več kot 70 vrst elementov. Letos smo imeli vsaj to srečo, da je bilo lepo vreme in smo cele dneve skladiščili kar zunaj. Tudi v prihodnjem letu si želim vsaj lepega vremena, če ne bo novih skladiščnih prostorov. Želim tudi, da bi bilo naslednje poslovno leto tako spešno kot letošnje. Sicer pa želim vsemu kolektivu zdravo in uspešno novo leto! LEOPOLD KOZIKAR — IVERKA — Letošnje leto je bilo dobesedno natrpano z najrazličnejšimi dogodki v svetu, pa tudi v ožji domovini. V ospredju pozornosti so bili vsekakor zapleti na Srednjem vzhodu, v južni Afriki in drugod. V domovini pa je po mojem potres v Črni gori dogodek, ki je pritegnil pozornost slehernega Jugoslovana. Težko pa bi dejal, kateri dogodek mi je ostal v posebnem spominu. — Sam ne vem, komu bi dal prednost, saj so se mnogi veliko prizadevali za dobrobit vsega človeštva, vsak na svojem področju. Na primer tovarišu Titu je uspelo utrditi enotnost med neuvrščenimi na konferenci v Havani. Je pa še veliko dragih, ki zaslužijo vse spoštovanje. — Silvestroval bom letos kar doma, ker mi trenutno to še najbolj ustreza. — Predvsem isi želim ostati zdrav, da bi na svetu zavladal mir in da nas bližajoča gospodarska kriza ne bi preveč prizadela. BARIČA MULEC, mlada, a dolgoletna delavka v strojnem brušenju v TOZD MASIVA Kljub težavnemu delu je vedno dobre volje. Obzornik rada bere, čeprav ni preveč rada dala izjave zanj. — Najlepši letošnji dogodek za našo družino je bila vselitev v novo hišo. Res je bilo veliko truda in odpovedovanj. — Najbolj jo v zadnjem času navdušujejo naši smučarji, posebno pa Bojan Križaj, ki nas odlično zastopa doma in na tujem. »Človek s tolikšno voljo nam pogovori... vsem daje lep primer, kako trdo je treba delati za uresničitev zastavljenih ciljev.« — Letos bom pričakala novo leto v družinskem krogu in upam, da bo kar najlepše. — Veliko želja imam; kateri človek jih pa nima? Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da najbolj želim zdravja družini in sebi. Med skritimi željami je tudi, da bi se nam dvignili osebni dohodki. Rada bi dobila gradbeni kredit, s katerim bi postorili še nujna dela pri hiši. Ko sem že pri besedi, bi vsem Bre-stovcem zaželela vse najboljše v novem letu! ŽIVOTA MILUTINOVIČ — prodajalec v salonu pohištva Beograd, TOZD Prodaja — Najpomembnejši letošnji dogodek je zame preureditev dosedanjih skladiščnih prostorov v prodajalno pohištva v Beogradu. To je velik Brestov, pa tudi moj osebni uspeh. Srečen in ponosen sem na to, da so mi sodelavci iz Slovenije zaupali delo prodajalca v novem salonu pohištva. S sodelavci, s katerimi smo bili vedno v lepih odnosih, smo ostali skupaj, osebni dohodek se mi je povišal, pa tudi samo delo — prodajanje, svetovanje, mi daje več zadovoljstva in upam, da tudi uspehi ne bodo izostali. — Največ j a osebnost v mojem dosedanjem in prihodnjem življenju je bila in bo vedno le ena — tovariš Tito. Nikakor ne morem mimo njega, njegovih dosedanjih izjemnih uspehov v svetu in ne nazadnje, mimo njegovega letošnjega »zgodovinskega govora« na konferenci neuvrščenih držav v Havani. — Kakor vedno, bom tudi tokrat pričakal novo leto skupaj z otrokoma in ženo. Intimnemu vzdušju ,se bodo pridružili tudi moji najboljši prijatelji. — Za prihodnje si želim predvsem mir v svetu in da bi tovariš Tito živel še mnogo let. Želim si tudi, da bi nova Brestova prodajalna v prihodnjem letu kar najbolje poslovala in dosegla pričakovane rezultate. Vsem Bre-stovcem pa lep pozdrav iz Beograda ter srečno in uspešno novo leto! V TOZD POHIŠTVO smo za novoletno kramljanje izbrali To- neta KLANČARJA. Takoj je bil pripravljen sodelovati. Med drugi in je povedal, da je po poklicu krojač, da pa že več let opravlja vratarsko službo, ki je vse prej kot lahko, hkrati pa je poudaril, da je po svoje tudi zanimiva. — Najbolj se spominjam dogodka, ko je delavski svet sklenil prepovedati izhod iz tovarne med delovnim časom. Delavci tega ne razumejo oziroma tudi nočejo razumeti, da je moja naloga opravljati službo. Zato smo izpostavljeni celo žaljivkam in psovkam. — Za osebnost leta se ni mogel odločiti. — Silvestroval bom verjetno kar v službi (v vratarnici). — Vsem skupaj želim srečno novo leto 1980, predvsem pa zdravja. DARINKA GLAŽAR — priprava za lakirno v Žagalnici — Letos me je nadvse prizadela nesreča ob potresu v Črni gori, ki je terjala toliko gorja med tamkajšnjim prebivalstvom. — Osebnost leta je nedvomno naš predsednik, tovariš Tito. Občudujem ga, ker kljub visoki starosti zmore tako velike napore za utrjevanje mednarodnih odnosov in za mir v svetu. — Silvestrovala bom doma, v krogu svoje družine. —- Ob novem letu želim vsem delovnim ljudem, še posebej kolektivu BRESTA veliko zdravja in delovnih uspehov in pa da bi bil mir med narodi, da ne bi bilo vojne. SONJA KOVŠCA — Skupne dejavnosti — Eden izmed najpomembnejših svetovnih dogodkov je bila prav gotovo konferenca neuvrščenih držav v Havani, na Brestu pa izgradnja nove tovarne ognjevarnih plošč. — Osebnost leta je zame naš predsednik TITO — borec za mir in za sožitje, ki ise je prav na konferenci neuvrščenih še posebej zavzemal za enotnost le-teh in so prav po njegovi zaslugi dobile še večjo veljavo in priznanje v svetu in postale še večja protiutež blokovski politiki. Po mojem mnenju si je že velikokrat zaslužil Nobelovo nagrado za mir. — Zaradi majhnih otrok sem zadnja leta silvestrovala kar doma, letos pa bova z možem dočakala novo leto nekje v Postojni. — Novoletne želje? V novem letu si želim predvsem zdravja družini, mir v svetu, delovnim ljudem Bresta in ostalim občanom pa veliko zadovoljstva in delovnih uspehov. Pogovore so pripravili: V. Žnidaršič, I. Likar, J. Škrlj, Ž. Zem-ljak, F. Truden, M. Šepec, J. Opeka in Z. Jerič Ob koncu leita sestavljamo razrazličnejše bilance in podobne stvari, je prav, da tudi v tej rubriki ugotovimo, če so pikre, toda dobronamerne pripombe kaj zalegle. — O snagi in urejenosti (beri — smetiščih) v našem malem mestu smo bore malo pisali. Ugotavljamo pa lahko ob vsakem koraku, da nas samo sneg lahko reši najrazličnejšega cvetja v obliki papirja, polivinila in podobne krame. Imamo uradno smetišče na Kamni gorici. So pa še številna neuradna. Novo je pri nekdanjem nogometnem igrišču. Blagovnica je dobila lep smetnjak in ga skrbno zaklepa, da ne bi kdo od stanovalcev kaj notri prinesel. — Pripomba o ceveh pri buffetu na Peščenku je zalegla. Cevi so izginile, zamenjala jih je hlodovina od bližnjih stanovalcev. — Turizem na jezeru bodo verjetno še naprej igrali ribiči, saj je celo dom na Slivnici upokojen. — Tudi maškerado bomo še imeli, saj je zbadljivk čedalje več. — AMD Cerknica smo spomladi pohvalili, češ, kako skrbi za vozniški kader. Pohvala jih je tako prevzela, da njena športna komisija ni organizirali nobene prireditve. — Tudi pohod po poteh domicilnih enot Notranjske bo še, samo kuhali si verjetno ne bodo sami. — Tržnica je z ene strani zas.teklena, da ne bi prepih odpihal številnih zelenjavnih konkurentov. — Spomladanski pogin postrvi je ribniški rezervat v Cerkniščici tako prizadel, da v vodi sedaj kraljuje le nekaj klenjih repov. — Tudi tabla za Dolenjo vas je na svojem mestu, čeravno nekoliko zverižena. — Najbolj obiskani prireditvi v našem malem mestu sta bili kolesarska dirka in trim pohod na Slivnico. —■ Pustne maškerade je bolje ne omenjati. Taki kot sta bili zadnji dve leti, za gotovo ne bo več. — Najbolj obremenjen parkirni prostor je vsekakor Brestov, posebno v času razprodaje. Še so in še bodo taki posebneži, ki še borih tristo metrov do delovnega mesta ne morejo v pomočjo svojih nog. — Poštarji se še vedno (in se še bodo) ubadali z neoštevilčenimi hišami in s pasjimi mrhami. — Že kar preveč smo pisali o dveh lokalih, kjer prodajajo tobak in literaturo. Želeli smo, da bi vsaj eden od njiju posloval tudi v nedeljo dopoldan. Zagodli so nam tako, da so še ob sobotah popoldne zaprti. Horuk v stabilizacijsko leto 1980! IZ NOVOLETNE PRILOGE 1969 Likvidnost Brest ni trla, sicer ta reč še ni umrla. Banke fige so kazale, »štacune« niso pokopale. Komunisti Bresta letos nismo stali, enkrat celo smo se sestali, ko se šli smo aktiviste in sprejeli mlade v komuniste. Naši upokojenci V TOZD POHIŠTVO, Tovarni pohištva Cerknica, so letos odšli v pokoj naslednji člani delovnega kolektiva: Zofija ŠKRLJ iz Selščka; na Brestu je delala 13 let; Janez KLOBUČAR iz Begunj; na Brestu je delal 24 let; Jože KOS iz Cerknice; na Brestu je delal 31 let; Ivan KEBE iz Cerknice; na Brestu je delal 25 let; Tilka CIMERMANČIČ iz Begunj; na Brestu je delala 25 let; Marija KEBE iz Dolenjega jezera; na Brestu je delala 24 let; Francka JANKOVIČ iz Cerknice; na Brestu je delala 18 let; Jože BEČAJ iz Cerknice; na Brestu je delal 12 let; Cilka KVASNIK iz Cerknice; na Brestu je delala 24 let; v septembru pa nas je pretres- la žalostna vest, da je v 40. letu starosti umrla. Vsem ostalim upokojencem pa želimo obilo sreče in zdravja v novem letu 1980! Kolektiv TOZD POHIŠTVO Cerknica BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko KARMEL, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK ln Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 Izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/77 z dne 24. oktobra 1974).