Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
16. številka.
•Toliet, Illinois, 6. aprila, leta lOOO.
Imetnik 1X1.
VELIKA HITROST PACIFIČNEGA VLAKA.
V ">• "rah in 5(S. minutah Je pretekel daljavo 2,25(5 milj od Los Angeles pa (lo Cliicage, 111.
Vožnja je stala $4,000.
„ Chicago, 30. marca.—Ob9.56zve' > pridrvil vlak Atchison, Topeka Santa Fe črte na Polk kolodvor Log Angeles, Cal. Premeril je ve-lkansko daljavo 2,265 milj v 57. rah in minutah. To je najhi-vožnja od kaliforaiškega ob-re,:ja, kar jo je še katerikrat napravi kak vlak. Prejšni najhitrejši vlak 3e prišel v 05. urah iz Los Angeles.
* 0 pa ni bil kak navaden brzovlak anipak vlak vozeč C. R. Peacock-a P°dpredsednika arnegie jeklene in Vrezne družbe, ki se je nahajal v ,J°s Angeles, ko mu je došel brzo-*	moi-a biti do sobote 31.marca
v ^ittsburgu in se vdeležiti družbi-"ega zbora. Da je Mr. Peacock do-1 brzojav nekaj ur preje, bil bi hko vzel redni vlak proti zahodu, pa je ta vlak že odšel in če bi . «akati druzega rednega vlaka, *e: Prišel bi v Pittsburg pred torkom, postajalo ii u ni druzega, ko brzo-jj^iti vodstvu Atchison, Topeka & nta Fe železnice, da mu neinu-a priredi poseben vlak do Chi-V odgovor je dobil, tla mu ga j I "6vlallko pvirede, ali da ga bo stal Jemanj ko $4,000. Mr. Peacock se <la v'nen^ za ta strošek, ker je vedel, ue bo zraven pri zborovanju Carrie družbe, bo lahko kmalu do-Jl1 nazaj te dolarje.
v°dstvo železnice je bilo samo j,koliko v dvomu, ako more prepe-^ Peacocka v Chicago v tako tkem času. Vendar ie hotelo na-
daviti
poskus. Po vsej progi in na
Ij^0 n^eno Postaj° 3e došel brzo-P v> da morajo ves tir nemudoma iz-®2uiti, da ne bo imel^osebni vlak ake zamude.
^ torek ob 10. uri zjutraj je sto-' -Mr. Peacock na vlak s svojo dru-| Takoj je pričel vlak voziti z ^•»ansko brzino. Po velikih strmi-L v Rocky Mountains v Nevadi in ^»lorado Je '»iel vlak obstoječ samo s treh voz po štiri lokomotive, dve .Predaj, dVe zadaj. Po ravninah pa ' v'ak dirjal s hitrostjo jedno miljo
Ha kjer
Jedno minuto. Vstavil se je le
f^oti
Je bilo treba premenjati loko-
'fitr.
Ko
lv°i drugače pa je dirjal v jedno
je vlak dospel v Kansas City,
ji I j	. ----«■ ^.-Jajy^i «
M«1 A ,Vodstvo Santa Fe železnic

e uvi-
A
$
I
P A A
t.
a
[fl
da je vlpk prišel dvanajst ur k v to mesto kakor pa je bilo določeno, zato je skle-da vlak od Kansas City pa do (o 1(!age ne bo več tako dirjal. Da pustili voziti s prejšno liitro-Prišel bi vlak v Chicago kakih anajst ur popreje.
^ttsburg, Pa., 30.
marca.—Danes
hurCer P® 40561 Mr- Peacock v Pitts-,)(j ^elo pot od Los Angeles pa i,a tu 8ei», v daljavi 2,731 milj je ^Pravil v 75. urah in štirih rninu-
" ffi v,Chica
j-/ r" Peacock se je bal, da ga pri ''ovanji Carnegie družba nebo ^volila predsednikom. To je
age do Pittsburga se je
Vi5rok i . . (ta je tako hitro zapustil Los Seles.
%
Vi
Pretepli Indijanca.
John
, 'ch'ta, Kas., i. aprila. ______
^/iobii ek 8eminolski Indijanec je U,]a' v«eraj v Wewoki petdeset $< Iji] .'-Cev P° golem životu. Bičan je $ ta flVno in več sto ljudij je gledalo l5 ,1VaivriZOr' Watika je bil obdolžen žc p !"at hudodelstva tatvine. Jfe j*"1 ®®min°lcih se smatra tatvina hudodelstvom kakor pa
y	86 VRelej kaznuje z zaporom.
■ llkov slučai „„ ... .. jI . \ I ■•< .i i
knB)!. 8lučaj Pa s« je zdel indi-«o .^'^ sodnikom še važnejši, zato Hi ln(Jcn,ll 8a javno bičati. Watika fow8?1 h0<liti nazaj v svojo celico ko je bil pretepen.
Dewey — predsedniški kandidat.
Chicago, 4. aprila.—Že dolgo so se tukaj delale priprave, da se 1. maja admiral Dewey kot mestni gost, dobro počasti. Sedaj je pa odbor za njegov sprejem sklenil, dane bo povabil admirala, ker je ta sklenil, da hoče letos kandidovati za predsednika Združenih držav.
Pred šestimi meseci so že politi-karji ponujali Dewey-ukandidaturo, a jo ta baje ni vsprejel. Sedaj pa se jc slavni admiral izjavil, da hoče vsled obilnega pritiska svojih prijateljev vendar-le kandidovati. Njegovo stališče bo "The American flag"—amerikanska zastava. Dejal je tudi, da ima zaupanje v ljudi, da ga bodo izvolili.
Vsi večji in uplivnejši ameriški časniki dvomijo, da bo Dewey izvoljen za predsednika, ker je oni čas že potekel, ko je bil admiral jedini predmet govorjenja po deželi. Tako se menjava ljudsko mnenje.
Krasna dvorana zgorela.
Kansas City, Mo., 4. aprila— Krasna demokratična konvencijo-nalna dvorana, dika tega mesta, in največje poslopje jednake vrste skoro na celem svetu je zgorela danes popoludne. Ogenj se je pričel ob 1. uri in ob dveh je bila vsa stavba v razvalinah Huda sapa je zanesla plamen tudi na bližnjo pres-biterijansko cerkev in na več sosednih hiš, ki so vse zgorele.
Kako je ogenj nastal v dvorani je neznano. Skupne škode je $400,000. Na sami dvorani je škode za $225,-000, zavarovana je bila za $125,000; ostala škoda je razdeljena na cerkev in hiše.
Glavna narodna demokratična skupščina se je imela vršiti 4. julija t. 1. Ker je dvorana zgorela, nameravajo jo sezidati že do tega shoda.
Obogatil vsled umora.
Paterson, N. J., 1. aprila- — Simon Cooperinan, nek krošnjar, je obogatel na čudeli način. Dobil je vest, da so tatovi vlomili v hišo njegovega strijca Salomona Aarona v Jeruzalemu ter prerezali vrat njem« in njegovi ženi. Coopermau bo podedoval $50,000. Hitro je izprodai svojo krošnjarijo ter se odpravil na pot po svojo dedščino.
Napad na angleškega princa.
Bruselj, Belgija, 4. aprila.—Mlad šestnajstleten anarhist Sipido po imenu je danes popoludne napadel angleškega princa na kolodvoru, ko se je princev posebni vlak ravno pričel pomikati naprej. Zadet ali ranjen ni bil nihče.
Mladi anarhist je bil takoj areto-van. Izrazil se je, da mu je jako žal, da ni mogel princa usmrtiti, a da bi ga takoj, ko bi imel še priložnost zato, ker je on vzrok, da se preliva toliko nedolžne krvi v južni Afriki.
Nerado vol j na zmota.
St. Louis, Mo., 2. aprila__Nadškof J. J. Kain in George Wishart, tobačni prodajalec sta dospela danes zjutraj z istim vlakom in v istem vozu na kolodvor. Po neki pomoti sta zamenjala svoje ročne kovčege. Ko je dospel Wishart na svoj dom odprl je kovčeg in v svoje veliko začudenje je opazil, da je v njem mesto njegovih smodk sama duhovniška obleka. Kmalu je izprevidel s kom je potoval. Nesel je kovčeg k nadškofu, ki pa svojega še ni bil odprl. Mnogo veselih dovtipov je sledilo ti pomoti.
Našli zaklad.
Guadalajara, Mex., 2. aprila.— Nekaj amerikanskih delavcev vslu-žbenih pri grajenju meksikanske osrednje železnice blizo Tlajomulco je našlo pri razkopavanju veliko zbirko predzgodovinskih okraskov in ilovčast vrč v katerem je bilo $15,000 samih starih španskih cekinov. Zaklad so si delavci lepo razdelili med seboj.
ZOPET POKAZALI DOBRO SPRETNOST,
Buri so napadli Angleže iz zasede ter jiiu vzeli sedem dobrih topov.
Angleške izgube velike..
Bushman's Kop, 1. aprila.—Angleške čete pod vodstvom kol. Broa-dvvood-a so trpele hud poraz 36 milj vzhodno od Bloeinfonteina. Omenjeni poveljnik se je pomikal proti zahodnjemu mestu. Zdelo se mu je, da se mu ni treba bati Burov.A ti so ga prevarili. V nekem jarku se jih je skrilo jako veliko število, in to tako dobro, da jih angleške prednje straže niso mogle zapaziti, dasi tudi so šle čisto mimo njih. Ko se je glavni del armade pomikal mimo njih, so Buri hipoma pričeli ogenj in padlo je Angležev kakor toče. Kolikor jih ni všlo je bilo ali ubitih, ranjenih ali pa vjetih.Kakor hitro so Buri zadali Angležem ta hud udarec, so se*umaknili v hribe ter vzeli s seboj sedem uplenjenih topov. Angleži so izgubili 350 mož,izmed teh je 200 jetnikov. Jeden oddelek njih vojakov je bil popolnoma uničen.
Roberts je jako na kratko sporočil ta poraz vojnemu uradu v London. Pravi, da so samo prednje straže vzrok temu porazu, ker niso zapazile sovražnika, če tudi so skoro nanj stopile.
Cecil Rhodes je tudi zatožil vladi, do delajo angleški generali velike napake v vojni taktiki, katere morajo vojaki poplačati s svojo krvjo. To se je zgodilo pri napadu na Spi-ons Kop, Kimberley in še drugje. Hotel je s kratka reči, da angleški generali niso dobri vojskovodje.
Glavni poveljnik burskih čet na južno-afriškem bojišču, kakor se govori bo gen. Hans Botha, ki se je že odlikoval v mnogih bitkah po-sebno pri Colenso in Colesberg.
Pri pogrebu gen. Jouberta, prvo-boritelja za bursko svobodo, se je Ivrueger jokal in dejal, da je ta izguba nenadomestljiva.
Po ruskih časnikih se govori, da je bil pokojni Joubert zastrupljen od Angležev.
Buri vedno bolj pritiskajo okoii Robertsa in, pričakuje se v kratkem huda bitka.
3. arila so odpeljali Angleži iz Cape Town a vjetega generala Cro-nje in 1,000 drugih burskih jetnikov na otok sv. Helene.
Dublin, 3. aprila.—Angleška kraljica Viktorija je dospela danes v glavno mesto Irske. To je njen prvi obisk na irska tla v zadnjih 41. letih. Lojalni Irci gledajo pikro na svojo vladarico, vedoči, da ta obisk ni druzega kakor pesek v oči.
Velika tatvina.
Philadelphia, Pa., 2.aprila__V
Germantown, tukajšnem predmestju je bil Charles W. Smith okraden za $16,000, t. j. različne zlatnine demantov in denarja v gotovini. Sum leti na njegovega kočijaža Edwarda Brannin, ki se pogreša. Jedua ovratna verižica je sama vredna $8,000.
Utopil otroka pri vodnjaku.
Wichita, Kas., 1. aprila. — V Fry, I.T.,80 zaprli Frank Haskey-a, ker je bil obdolžen umora svojega desetletnega sina na jako grozovit način.
Najprvo je držal dečka na rdeče razbeljeni peči ter mu obžgal vso kožo. Potem ga je peljal s seboj na dvorišče k vodnjaku ter ga tam privezal pod pipo. Nato je pričel oi-gati vodo na dečkovo glavo tako dolgo, da je ubogi mučenik utonil. Sosedje so to kmalu zvedeli in vzeli Haskey-a v svoje varstvo. Da niso policija in šerif prišli ob času, bili bi ga brezpogojno linčali. Neve se, jeli sin naredil kaj hudega ali ne. Haskey je bil že večkrat zaprt radi tatvine.
Ruske novice.
Ves svet se obrača danes na dva glavna prostora, na Angleže v južni Afriki in na Ruse na mejah afganskih in indijskih. Govori se zelo, da zna priti do vojske med Rusi in Japonci zaradi korejskega polotoka, kjer dobivajo Rusi vedno več vpliva. Japonska vlada ima sedaj v delu mnogo novih vojnih ladij po raznih ladjedelnicah na Angleškem. Radi tega hite Rusi s pošiljanjem svojih vojakov proti vzhodu, ker napadli bi Japonce naj-rajše sedaj, ko niso zato pripravljeni.
Pa ne samo Japonci ampak tudi Angleži so jezni na Rusijo. Perzijski sah je v kratkem namreč sklenil pogodbo z rusko vlado za zidavo raznih železničnih prog po njegovem kraljestvu. Dalje sije izposodil od Rusov okoli sest milijonov dolarjev. Zato se sedaj jezi angleška vlada,da je njenim diplomatom izpodletlopri tem poskusu, ki je bil zanje tako važen kakor je važna voda za ribo.
Tudi s turško vlado se je Rusija grdo gledala ter ji pretila z vojsko, ako ji ne dovoli zidati nekaj železničnih prog po severnem obrežju male Azije. Sultan se je slednjič udal.
Ta teden se bo podal ruski car v Moskvo. Za njegov vsprejem se delajo velike priprave.
Simonijev, ruski minister pri turški porti je vložil sultanu prošnjo, da dovoli ruskemu brodovju pluti skozi Dardanelle. Odgovora vsi željno pričakujejo.
Sploh se na Ruskem sedaj nekaj kuha, vse vojaštvo se mobilizuje, pripravlja za vojsko, dobiva nove puške in potuje proti južni Rusiji, od tod pa v vzhodno Azijo proti af-ganski in indijski meji.
Kuga na otoku Cuzomel.
Austin, Tex., 30. marca.—Vkljub vsemu zanikanju meksikanske vlade, da se širi kuga na otoku Cuzomel v meksikanskem zalivu, je dobil državni zdravstveni uradnik Blunt poročilo, da v resnici tam razsaja bu-bonična kuga.
Maščevala se je z bičem.
Detroit, Mich., 1. aprila--Prav
dramatičen prizor se je pojavil v Oakwood danes popoludne. Neka rdečelasa ženska je stala poleg pota ovita v veliko suknjo. V očeh ji je bilo brati nek nemir in morala je željno pričakovati nečesar. Kmalu je prišel mimo nek farmer z dobro naloženim vozom drv. Kakor hitro je dospel do čakajoče žene je hotel pognati svoje konje a ta je nemudoma potegnila izpod suknje dolg pleten bič ter pričela obdelavati far-merja po obrazu in hrbtu, da je bilo groza. Dejala je, da jo je ta farmer razžalil.
Prinesel mačko Iz Ladysmitha.
Chicago, 31. marca—Leonard Leigh, nek amerikanski strojevodja iz Johannesburga v južni Afriki, ki je dospel sem sinoči na potu proti svojemu domu v Michiganu, je prinesel s seboj majhno perzijsko mačko, ki je ugledala luč svet v Lady-smithu. Za onega časa, ko so Buri bombardovali mesto, je ta mačka ušla iz njega in skočila na zadnji vlak, ki se je odpeljal iz ob^ganega mesta. Ko je bil Mr. Leigh v Londonu, so ga mnogi s solzami v očeh prosili in mu ponujali mnogo denarja za mačko toda on je prinesel svojo "Ladysmith", kakor jo zove, s seboj, ker jo hoče imeti za spomin na svoje bivanje v južni Afriki.
61 milijonov za vojne ladije.
Washington, 30. marca__Predlog za izboljšanje in pomnoženje vojnih ladij je bil danes odobren. V predlogu so všteti dve vojni ladiji, šest križark in nakup oklopnega železa, ki pa ne sme biti dražji ko $545 na tono. Sploh bo to stalo zvezno vlado okroglih 61 milijonov dolarjev.
NOVE ŽRTVE VELIKEGA POŽARA.
Šolsko poslopje v Owosoo, Mich, pogorelo. Jedcu gasilec in jeden učenec mrtva.
Škode je $150,000.
Owosoo, Mich., 1. aprila.—Ogenj je danes hudo razsajal v tem mestu. Razdejal je šolsko poslopje vredno $150,000 in zahteval dve žrtvi, jed-nega ognjegasca in jednega učenca. Skoro vse prebivalstvo mesta, ki šteje 15,000 je gledalo ob 7. uri zjutraj, kako je plamen razde val njih šolo.
Ogenj se je pričel, ker je pregorel nek dimnik iz katerega so potem pričele padati iskre na suh lesen tlak. Ogenj je že popolnoma razdejal tla v oni sobi predno so ga sploh mogli opaziti. Na dani poziv se je požarna bramba nemudoma odzvala, toda ni mogla dosti pomagati. Šolsko poslopje je namreč stalo na griču in voden pritisk je bil premajhen, da bi mogli ognjegasci hitro ugasiti ogenj. V dveh urah je bila vsa šola v razvalinah.
Ko se je ogenj že skoro popolnoma polegel, skušali so ognjegasci Fred Ross, Will Ross in Charles Be-atty, stoječi na hodniku tretjega nadstropja iti ven iz poslopja. Nek drug ognjegasec je pripomnil, daje stena še dovolj močna, da se torej lahko splazijo po nji navzdol. Komaj je to dobro izgovoril, ko se poruši stena tretjega nadstropja ter zasuje vse tri gasilce. Nemudoma so jim šli ostali gasilci na pomoč. Bratov Ross in Beatty-ja niso mogli najti, nekatere okoli stoječe gasilce in gledalce pa je moč padajoče stene vrgla nekaj čevljev' proč.
Ponesrečeni trije gasilci so padli skozi tri nadstropja v šolsko klet. Fred Ross je bil na mestu ubit, ostala dva pa strahovito pohabljena, da bosta težko okrevala.
Oni čas, ko je padla stena leteli so štirje učenci po stopnjicah navzdol obloženi s knjigami. Ivosovi opeke in lesa so najbolj zadeli Frank Tucker-ja ter ga na mestu ubili. Ostali trije so nevarno ranjeni.
Začasno se bo sedaj dajal pouk mladini jio mestnih cerkvah. Pogorela šola je bila zavarovana samo za $4,600.
Razstrelili blagajnico.
Belleville, 111., 1. aprila.—Trije zakrinkani možje so okradli urad Star pivovarne, potem ko so zaprli v refrigerator-voz stražnika in nočnega nadzornika. Ko so roparji ravno hoteli razstreliti blagajnico, stopila sta Hubert Ilartman, in njegov brat Hans v urad, a tatovi so jima nastavili samokrese pod nos ter ju peljali v oni voz, kjer sta bila prejšna dva stražnika zaprta. Lopovi so nato razstrelili blagajno in odnesli $1,000.
Žene vladajo mesto.
Beattie, Kas., 1. aprila.—Lansko leto so se žene javno izrekle proti gostilnam in igralnicam ter postavile svoje kandidate za župana in občinske svetovalce. Vsi kandidati so bili ženskega spola.
Mrs. Totten, kandidatinja za županjo je zagotovila ljudi, da če bo ona izvoljena in tudi druge kandati-nje, bo mesto dobilo popolnoma novo lice. Olepšano bo vsestransko, tako da bo človeku veselje bivati v v njem. Vse te obljube so se tudi u-resničile, in danes je Beattie s svojimi 500 prebivalci najlepše mestice daleč na okoli.
Letos so se pa možje vzdignili zoper žene na vsi črti ter postavili svoje kandidate. Pravijo, da ni več tako velikega businessa v mestu, odkar je ženska vlada pregnala iz njega pivnice in igralnice.
nes na North Main cesti. Poleg tira je pa globoka jama in le mal plotfje bil napravljen ob cesti. Kakor hitro je tedaj voz skočil s tira, pomikal se je dalje, prodrl plot ter padel v jamo. Toda ne ve se na kak način, ob-visel je z osjo zadnjih dveh kolesna na nekem tramu. Nastala je huda panika. Potniki so se drenjali pri vratih ven, da je' bil joj. Da bi se bil voz pomaknil le še za jeden čevelj naprej, padel bi bil v globino, in vsi ljudje bi se morda ubili.
Ubogo mesto.
Belleville, 111., 3. aprila.—Župan Frederick je razpustil nocoj vso policijsko stražo, ukazal električni družbi, da ji ni treba več razsvetljevati mesta in ustavil mestni vodovod. Vse to je storil iz maščevanja nad mestnimi bankami.
Prebivalstvo naraslo.
St. Paul, Minn., 31. marca.—Sedaj dovršene štatistike držav Min-nesote, severne in južne Dakote in • Montane kažejo,da se je prebivalstvo tod pomnožilo za 900.000. v zadnjih desetih letih. Število vsega prebivalstva po omenjenih državah se stavi na 2,725,000. Število novih naselbin po njih je 439, tako, da imajo vse skupaj 5,754 mest, trgov in vasij, kar kaže, da je njih število narastlo v desetih letih za i,855. Jednakega naraščanja ne more pokazati skoro nobena država.
Dobra misel ga rešila smrti.
Muncie, Ind., 31. marca.—Zamorec Sonney McWilliams, najstarejši hotelski strežaj v Muncie, in v službi pri Kirby hotelu se je rešil smrti včeraj na čuden način. Sel je v skladišče za pivo, ki je ravno pod pivnico. Kar so se skladiščeva vrata od zunaj zaprla, tako da ni strežaj vedel, kako bi se mogel rešiti, ker smrt vsled zadušenja je bila neizogibna. Pokleknil je že na tla in pričel njo lit i, kar mu šine v glavo dobra misel. Vzel je kladivo ter odlomil ono cev po kateri je pivo dohajalo v pivnico, ker je vedel, da bo gostilničar prišel doli pogledat, kaj., se je pripetilo. In res kmalu so se odprla vrata in v skladišče sta stopila dva moža ter hotela popravit K cev ko sta zapazila zamorskega s-tre- • žaja skoro nezavednega. Odnesla stat ga na zrak, kjer jima je povedal celo dogodbo.
Šest ur visel za nogo.
St. Louis, Mo., 31. marca__James Johnson je visel danes zgodaj zjutraj šest ur med nebom in zemljo obešen za nogo. Šel je ob robu ka-menoloina, kar mu je spodletelo in padel bi bil v ] 50 ^evljev globok jarek, da se ni bil po naključju vjel za nogo na neko žico. Tako je visel celih 6 ur z glavo navzdol. Komaj za pedenj od njega je bil majhen štor, a nesrečnež ga ni mogel doseči, da bi se rešil. Šele proti jutru so ga mimoidoči delavci rešili.
Gledališče pogorelo.
Chicago, 30. marca.—Danes popoludne ob 3:18 je pričelo goreti veliko chicaško gledališče "Columbia." Ogenj je nastal v neki stranski sobi. V petnajstih minutah je bilo vse poslopje v ognju. Ker požarna bramba ni bila pozvana ob času se je ogenj hudo razširil. Škode je $200,000. Štiri osebe so bile lahko poškodovane.
Voz je visel čez pečino.
Pittston, Pa., 1. aprila.—Voz poulične železnice je skočil s tira da-
Dobro okradli Žida.
New York, 30. marca.—Sinoči so okradli roparji zlatarja in juvelirja Izidorja Weinsteina. Odnesli so mu zlatnine v vrednosti $15,000. Tatovi so z veliko spretnostjo odprli židovo blagajnico.
Žganje ga je umorilo.
. Venice, lil., i. aprila__Henry
Dorst je usmrtil samega sebe s tem, da je skoro v dušku spil kvart žganja. Nek tovariš je imel to pijačo in je dejal, (la hoče za njo plačati, ako jo Dorst izpije. To je tudi storil.
|g f, ■
in potrebno za nas Slovence, ki smo vedno v smrtni nevarnosti po teh globokih rudnikih. Tukajšnje društvo, ustanovljeno v letu 1894. še ni izgubilo uda do letos. A letos mu je že tri ude v kratkem času pobrala smrt.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, tebi ,,Amer. SI." pa želim mrogo narocnikqv in plačnikov.	John Gerzin.
dva pa sta odprta. Po zadnjih dveh se bo posebno sedaj pričelo delo, ko pride pomlad in bodo pričeli zemljo odkrivati. Že sedaj je pri delu pet parnih lopat, ki že zemljo odnašajo. Še več drugih parnih lopat pa vzdiguje železno rudo in jo kar nalaga na vozove. Kakor pri drugih rudnikih tako je tudi tukaj napravljen podzemeljski rov, nato prebijejo več lukenj na površje, in kakor hitro imajo zgoraj zemljo speljano iznad rude, jo pričnejo vrtati in streljati najprvo okoli že pripravljenih lukenj ter jo metati po njih kakih 200 čevljev globoko. Spodaj so pa narejena vrata iz železnih plošč, in kakor hitro delavec ista odpre, leti ruda v nastavljene vozove. Ko je pet vozov naloženih, vprežc delavec mulo, ki vleče vozove po tiru po predoru do rova, kjer spravijo rudo na dan ter jo vsipljejo na železniške vozove. Vsa ta stvar gre jako hitro od rok.
Tretja družba je zdaj tudi že polagoma začela delati ter jemati delavce v svoje novo napravljene rove. Ta družba je napravila rudnik na onem mestu, kjer je lai^ko leto še stalo mesto Eveleth. Da j« mogla pričeti s kopanjem, morala je premakniti vse hiše v mestu na svoje stroške. Kjer je bilo poprej središče mesta je sedaj ta družba napravila rov, ki je postavljen iz samega železa. Sploh bo imela ta družba najboljša poslopja okoli rudnika. Vse hiše za stroje bodo napravljene iz železa. V par dnevih je že spravil njen rov okoli štirideset ton rude na dan.
Le to je škoda, da je novi rudnik jako globok in precej moker. Družba plača $2 na dan za deseturno delo onim, ki delajo po suhih prostorih, onim pa, ki delajo na mokrem pa $2.25 za osemurno delo. Za deseturno delo na površju pa plačujejo fl. 75. Po največ daje ta družba vse delo na kontrakt, tako da si človek lahko zasluži dva do tri dolarje na dan. Poleg je pa tudi svečava in orodje prosto. Tukaj se še zmiraj dobi delo. Svetovati je pa samo onim rojakom, da gredo sem, ki so že navajeni delati po jamah.
Danes se je čulo, da so našli truplo nekega ponesrečenca v jami kjer se je že pred jednim letom udrla zemlja, ker je bila ruda izkopana izpod nje. Neve se še kdo je ta ponesrečenec.
Pred kratkem je tudi nek Fin-landec spravil samega sebe iz sveta, v neki gostilni je bilo precej pijače, tako da je bil ta že precej na trkan. Vstal je iz-za mize in odšel v pro-dajalnico kupit si revolver. Prišed-ši nazaj si je kupil velik kozarec žganja, ko ga je izpil je dejal vsem okolistoječim ,,good bye" dejal revolverjevo cev v usta in se ustrelil in v nekolikih sekundah je bil mrtev.
Martina Papiča, ki je pred kratkem došel sem iz Towera, stav napadla/prid kratkem dva Finlandca, ravno ko je gospodinjam peljal meso. Jeden je pomeril nanj z revolverjem, drugi je pa imel pripravljen nož. Papič se jih ni ustrašil ampak oba z nekim kolom vrlo dobro naklestil. Policija že ima na-padovalca.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni ljudovljadi, ,,Amer. Slovencu" pa želim vedno večjega napredka.	Gašper Mihelič.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na vogf*
DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
se za vedno ozdravi ali pa se denar vrne . .
Piši ali pa obišti J. D. BROWN & CO. lekarno in vprašaj za
BR0WN0V0 ZDRAVILO
ZOPER NEPREBAVLJIVOST
Steklenica stane samo 75 centov. To je čudovito zdravilo.
Naša lekarna je bila ustanovljena pred 50. leti v Jolietu in je popolnoma zanesljiva.
Na zahtevanje je obilo pisem na razpolago.
urar in juvelir
450, 7th St. Calumet, Mich.
se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu, Mich, in okolici. V zalogi imam izvrstne ure z najboljšim gibanjem in vse zajamčene. Poprave izvršujem najhitreje in po nizki ceni.
Ugodna prilika!
Ker mislim odpotovati v staro domovino, zato prodam svoj ,,Saloon" z vso zalogo in pohištvom vred. Isti stoji na ugodnem kraju, je lepa prilika za tacega, kateremu je ležeče na tem, da dobi dober prostor. Koliko se proda ali strži, o tem se je lahko prepričati in je tudi iz knjig razvidno. Več pove lastnica:
Loiza Schneider, 1195 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
lekarna cor. Joliet & Jefferson Streets, JOLIET, ILLS.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
sunny brook distillery co.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di	_jiimlUMiMIiIMWJ.Eltf ^
stiliranje jo 20,000	. '.;
galonov na dan; ka- |MBt/^i C i i/lfli"'^ 'W1 ft'ty" T'i'iif ft rtlMB •'+iirtlPPPSk
paciteta 8,000,000	>^fut
galon. Največji di- J8WM1|K ■■Jj/P ^jBpaSjBgHt^^
stilerji za izvrstno JbE>	' Jjj|igjflg|igM HbS/SSBBISKM
Rženo —in—Sour ^ . |^jj|lflBS8B||HB
Mash žganje v vsi
Ameriki. — Nekaj ^N^jjjjpBiSMHBf
delničarjev tega li- g^H^^p^^Bffff^^BBSflBl^^S^M
sta trguje z našim wNSHB^^^jMii-;!® blagom in istega
lahko osebno pripo- ^jjjlpgB^E^flBffiMBi^
ročajo. V dopisova-
nje se priporočamo. '^^sfflSRm&JEmlBmm Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO. ILL
po spodnjo in vrhno delavno obleko, klobuke,
kakor tudi vozne listke za v Chicago in nazaj
JAKOB BLUTH,
911 North Scott Street. JOLIET,
•tf fr ffi t X
anton schagep
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
+0+00+0+ 39-41 FRANKLIN ST,
212 Barber Building
v Joliet, Illinois.
CHICAGO
JAVNI NOTAfl
3STA. POSODO
......SE DOBI PRI......
MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSOCIATION,
glavni zastopnik
zavarovalniških družb & življenje In proti ogni"'
Vsako Stillmamvo zdravilo _ je zajamčeno.
Razloček
E. PORTER, predsednik,
JOSEPH URAUN, ml., tajnik In blagajnik.
E. PORTER BREWING COMPANY,
i1	i 1 '"lin eagle brewery,
nekaj ljudij nikoli ne trpi vsled pT, hlajenja, nekaj pa vedno. Ak° vsakdo, ki se rad prehladi, saI* vedel, da se lahko hitro ozdr^ rabil bi Stillmanovo zdravilo prehlajenje, in ne mogli bi je 1 dovolj hitro izdelovati. Seveda v?' me nekaj časa. Jih li poZBa 25 centov škaljica.
Na voglu Chicago in Clinton uH1
JOLIET, ILLINOIS.
Izdelovalci
Eveleth, Minn., 20. marca— Dragi mi ,,Amerikanski Slovenec!" Prosim, da natisnete v nas cenjeni list te vrstjce, da naznanim rojakom po širnej Ameriki žalostno novico, katera se je prigodila 14. marca tukaj v rudniku Fayal, lastnini Minne-
london porter
Posebnost je Pale Wiener ljicr.
Pivovarna: SODth Bluff Street
Iz slovenskih naselbin.
Cleveland, Ohio, 31. marca.— Naznanjam rojakom, da tukaj pri nas za delavce prav nič dobro ne kaže, ker štrajkajo vsimašinisti. Sedaj moremo delati samo osem ur na dan.
Pred kratkim je tukaj zblaznel Anton Pengel, doma iz Velicih Poljan pri Ribnici. Star je štirideset let in zapušča doma ženo in jednega otroka. Prepeljali so ga v norišnico.
20. marca dopoludne ob 11. uri se je pa ponesrečil in umrl petindvajsetletni Jernej Pirnat, doma iz Hoj-če fare sv. Gregor pri Ribnici. Pred jednim letom je prišel v. Cleveland. Delal je ves čas v Boltz Works. Bil je jako delaven in marljiv mladenič, svoje stariše je vedno podpiral. Nesreča je hotela, da je šel devat nek jermen na kolo, a potegnil ga je isti za seboj, mu odtrgal levo roko in desno nogo, in cela leva stran njegovega telesa je bila grozno razmesarjena.
Bil je ud društva ,,Slovenije", ki ga je tudi spremilo pri njegovem pogrebu 28. marca k zadnjemu počitku. Pogreb je bil jako lep, prisotna je bila tudi njegova sestra in mnogo drugih prijateljev. Strojevodje one tovarne, kjer je delal, so mu kupili venec za 150, društvo pa jednega za $25. Sam sprevod je stal 1125. Naj v miru počiva!
Pozdrav rojakom!
Štefan Novak.
Leadville, Colo., 20. marca.-
Slavno uredništvo "Amerik. Slo- yeliko glovesnost kakoršne ge v tej
Ml T»	•	.	......	*
bolan. 3. decembra sem zbolel za mrzlico, in čez 10 dnij so me odpeljali v tukajšno bolnišnico usmiljenih sester. Ker sem bil zmiraj slabši, previdel me je tudi i. g. župnik Ivan Perše. Bil je pa tudi že zadnji čas, ker zgubil sem potem zavest, in tako ostal 14 dni. Le Bogu, č. g. župniku in še nekaterim drugim rojakom se imam zahvaliti, da sem ozdravel. V bolnišnici sem bil dva meseca. Vsem onim, ki so me obiskali v moji bolezni tem potom izrečem najtoplejšo zahvalo, posebno pa č. g. župniku in rodbini F. Zajca.
Pozdrav vsem rojakom po širni ljudovladi in stari domovini.
John Vidic.
Pueblo, Colo., 20. marca. — Dragi ,,Amer. Siovenec"! Društvo slov.žen sv. Ane je opravilo na praznik Marijinega Oznanjenja skupno sv. obhajilo. Jako malo jih je izostalo, lepo v redu in s svojimi znaki so stopile k mizi Gospodovi. Pri slovaški službi božji istega dne prejelo je tudi slovaško žensko društvo sv. obhajilo.
Društvo sv. Jožefa bode skupno in slovesno opravilo velikonočno dolžnost na veliko noč. Zadnji teden so osnovali naši Poljaki novo društvo sv. Jožefa; danes, 20. marca so naročili veliko sveto mašo, pri kateri so tudi pristopili k sv.obhajilu. Malo je tukaj Poljakov, vendar ker poznajo potrebo kat. podp. društev, so si lahko ustanovili svoje društvo, v katerega so skoraj vsi pristopili. Slovenci se pripravljajo tukaj na
venca!" Prosim za vsprejem nastop nih vrstic! Najprvo naj omenim o lepi slavnosti, ki se je vršila 19. marca, na god in praznik sv. Jožefa, zaščitnika naše slovenske cerkve v Leadville. Povabljen od našega č.g. župnika Ivana Perše-ta je prišel tudi č. g. Ciril Zupan iz Pueble na to veliko slovesnost. Služba božja se je pričela ob 10. uri s peto sveto mašo, katero je daroval naš č. g. župnik. Č. g. Ciril j^ pa imel prav krasen govor na čast sv. Jožefu. Pevci na koru so peli jako lepo in vbrano. Po peti sv. masi je bil blagoslov z Najsvetejšim. Veliko rojakov je prišlo k temu svetemu opravilu.
Č. g.Ciril Zupan jeimel pri večer-nicah še enkrat govor in opominje-val rojake na velikonočno spoved.
Naša nova cerkev je prav lepa, tako da se lahko vijak rojak o nji prav pohvalno izreče in tudi drugi narodi so ponosni na njo. Spomina j vredno pa je to, da v celi škofiji i nima nobena cerkev lepših okenj kakor naša, stanejo namreč $800.
Vbc to spričuje, kako radodarni so naši rojaki, ki so iz dobre volje toliko darovali, in posebno so še nekateri prav izdatno. Želeti je le še, da bi tudi oni rojaki, ki še niso nič darovali, to kmalu storili in pokazali svojo naudušenje za božjo čast. Zakaj stalo bo še mnogo denarja in truda, predno bo vse dovršeno. Mislimo, da bo to#poletje vse dokončano.
Ta mesec smo izgubili iz svoje srede dva rojaka, namreč 1. marca je umrla previdena s sv. zakramenti, Marija OsUsrman, roj. Mihelič, soproga Petra Ostermana. Pokojnica je bila še le eno leto omožena. Zapušča eno dete in enega brata. Pokojnica je bila zelo pobožna in jako dobrega srca, ker prepustila je svojo hišo, da se je v nji opravljala začasno služba božja, dokler še ni bila cerkev gotova. Njen pogreb je pokazal, kako je bila pri vseli spoštovana, ker udeležilo se ga je mnogo rojakov. Bog ji daj večni mir in pokoj.
Petnajstega marca je ubilo Šte-fan-a Hočevar-ja pri delu v rudo-kopu Ibex. Doma je iz Lipovca na Dolenjskem. Tukaj žalujejo za njim brat in dve sestri. Pokojnik ni bil oženjen. Njegov velik in jako lep sprevod se je vršil v nedeljo 18. marca ob 2 uri popoludne od cerkve sy. Jožefa. Pred krsto je svirala godba lepe žalostinke. Tako smo mu rojaki izkazali zadnjo čast. Bodi mu žemljica lahka!
Zimo imamo tukaj prav toplo in snega čisto malo. Z delom gre še precej dobro, ne daleč od tukaj na Twin Lake so zadeli na bogato žilo zlate rude.
Še nekaj bi rad omenil in to o samem sebi. Bil sem namreč na smrt

[župniji nismo imeli. Naš rojak č. g. Ignac L. Burgar bode 3. maja v ma-šnika posvečen in na nedeljo potem ,bode v našej cerkvi nova maša. Skoda, da slovenskih duhovnov ni blizu tukaj, da bi pripomogli k tej redki slovesnosti. Vsa društva se je bodo vdeležila, in društvo sv. Ane bode napravilo slovensko gostijo v sobani pod cerkvijo. Slovensko petje, godba in govori bodo razveseljevali naše goste. Kaj več pozneje.
P. C. Z.
Allegheny, Pa., 27. marca.*—V 11. štev. "A. S." sem čital dopis iz Allegheny, Pa., naperjen proti meni kot bivšem tajniku društva Matere Božje št. 33 in v njem vse gorostastne laži in baharije, katere je g. R. Ko-vačič namazal po papirju. Papir res vse pretrpi, a človeku, ki je slabega želodca, bi moralo vsled tega slabo priti. Nisem hotel na vse to nič odgovoriti, misleč si, da kdor molči se devetim odgovori; a ker pa sedaj oni trobijo, da ga ni tacega, ki bi mu mogel odgovoriti, zatorej prosim spoštovane čitatelje "A. S." naj mi ne zamerijo, če zavrnem g. dopisnika s svoje strani in mu pokažem, da ima laž kratke noge.
Kar se tiče volitve in napredovanja društva M. B. št. 33 ne bodem nič odgovarjal, ker sem ud omenjenega društva in zato mu želim dober vspeh. O onih kritičnih časih, katere opisuje g. R. K. nečem nič omeniti, ker bi vzelo v listu preveč prostora. Finančne razmere so bile isti čas zelo slabe. "Kakor je bilo iz knjig razvidno, je prevzel novi blagajnik g. Adlešič od prejšnega blagajnika par pišljivih centov, katerih ni niti vredno imenovati"—tako se širokusti g. Kovačič. Ker je vas sram, zato naj jih jaz imenujem, in dasi so bili piškavi ste jih vendar radi vzeli. Bilo jih je pa—$415.00.
G. K. pravi dalje: "Ni čudo, da je šlo vse nazaj, kajti oni časni prišlo niti polovica članov k seji." Resnica je to; priznati pa morate, da ste bili to vi, ki se sedaj bahate, ker ravno takrat ste napenjali svoja pljuča in se poganjali za zvezde.Premagali ste res, za kar se pa morate zahvaliti č. g. Kranjcu, ki je posredoval med pravičnimi in krivičnimi, in ker se vi niste ozirali na njegove besede, zato je on kot dušni pastir pomiril pravične in s tem vas obvaroval, da niste počili vsled svojega
napenjanja.
Zatem je pa, po besedah g. K. začelo zopet solnce sijati na društvo in vsak dan bolj pripekalo, tako da je društvena blagajna zopet narasla na $312.41. Sedaj pa denite g. Kovačič očale na oči in dobro poglejte kaj ste prigospodarili in s čem se bahate. Naprej ne grem, ampak opomnim vas g.K., da pometajte pred svojim pragom, kjer vam ne bode kmalu
dela zmanjkalo. Pustite druge pri miru, ker na tak način ne bodete nikoli napredovali. Geo.Mravinetz.
(Opomba uredništva.-S tem bodi končana za naš list, vaša krajevno-društvena polemika. Rojake pa prosimo, naj nam poročajo vselej resnico, ker le na tak način se bomo izognili neljubim in docela nepotrebnim prepirom.)
Eveleth, Minn., i. aprila.—Tukaj delajo tri železne rudniške družbe in vse pod zemljo. Jedna Adams po imenu ima pet rovov, ki vsi neprenehoma delajo. Druga je Minnesota Iron Co., njen rudnik je na Fayal in ima tri rove, izmed katerih je jeden čisto pod zemljo, druga
sota Iron Co. Zasulo je Anton a P a j k-a, katerega so šele drugi dan mrtvega ven dobili. Pokojnik zapušča v stari domovini očeta in mater in v tej deželi brata, kateri je šele pred kratkim prišel semkaj iz starega kraja. Bil je ud društva sv. Jožefa št. 10. Virginia, Minn, ter ob enem ud K. S. K. Jednote;zato sprejmejo njegovi stariši po njem $800. Pokopan je na Virginiji. Njegovega sprevoda so se udeležili vsi bližnji udje društva z godbo na čelu ter ga spremili k zadnjemu počitku. Bog mu daj v miru počivati!
Torej opomnim rojake po širpej Ameriki, da naj pristopajo k društvom ter K. S. K. Jednoti, ker prepričani smo, da je to jako koristno
Agent for Besley's	rab GOODS
Waukegan Ale and Porter. DA" ou""3
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. Phone 1719. Joliet. Ill
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —■
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"m U. S." IPC. in "Meerschaum" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TA'OJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. J/i imamo v zalogi vsako-vrstnega lesa:
Za stavbo hiš in toslocii. mebKj in trdi les, late, cederne stebri

deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je lia Desplaines ulic' blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumber, Oflnsi se pri nns- "j oglej si nufo zalogo I Mi te bomo zadovoljili i» u prihranili denar.
iz stare domovine.
Letjošuje vojaške vaje bodo v Postojini. Divizijonske vaje bodo tudi okolu Ljubljane. Veliki manever bo^le okolu Postojine.
Slovenska šola v Mariboru. —
Ob ustanovitvi slovenske šole v Mariboru kliče "Slov. Gospodar": "Rodoljube po vseh slovenskih deželah prosimo, da se ob posebnih priložno-
spciminajo z darovi mariborske
stih
Seveda bodo mariborski Slovenci storili tudi svpjo dolžnost, a samo njihove moči so prešibke. Slovenska šola v Mariboru bo vele-važna trdnjava od slovensko-nemški ^eji. Slovenci, pomagajte zidati to trdnjavo!"
Izpred mariborskega porotnega SOdišČa.—Dne 14. m. m. se je zagovarjala pred mariborskimi porotni 20 let stara Neža Ploj iz Nad-rišeca radi detomora. Neža Ploj je nravno propadla ženska ter je trdila, da je otrok prišel mrtev na svet. Zato ga je zavila v cunje in ga zakopala v gozdu. Obdukcija pa je pokazala, da je otrok umrl nasilne smrti. Neža Ploj je vstrajno tajila. Bila je obsojana na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom vsak ttesec. — Marka Deutcher, 68 let ®tar oženjeni kajžar je dobil radi aenravnosti dve leti težke ječe, poostrene mesečno z jednim postom.
Neprevidnost pri rabi petrolja
je drago plačala žena delavca Pre-storja v Mali Kostrivnici pri Šmart-nem. Ker ni hotelo goreti, je polila drva s petrolejem, a steklenica je Pri tem eksplodirala in nakrat je bila žena vsa v ognju. Na klic prestrašenih otrok prihiteli sosedje so sicer naglo pogasili ogenj, a Prostor Se je vendar tako opekla, da bo težko okrevala.
Poroka nadvojvodinje Štefanije.
Qrof Elemer Lonyay, sedanji soprog Štefanij in, je potomec jedne najsta-rejših in najodličnejših ogerskih Plemenitaških družin. Grof Elemer je bil rojen 1. 1863. Postave je srednje. V svoji diplomatični ka-r'eri je bil skoro na vseh avstrijskih dvorih. Štefanija ga je spoznala Pred dvema letoma ter mu je od tedaj izkazovala svojo prijaznost, kateri se je grof Elemer odzval. Dopisovala sta si vsak dan. Grof Elemer je iz protestantizma prestopil v katoličanstvo. Vsako leto ima grof Elemer 50,000 gld. dohodka. Šte-fanijapadobi letneapanage 100,000 gld. Ako bo imel zakon kaj otrok določil je cesar, ba dobi vsak otrok 4°00 gld. na leto iz družbinske blagajne. Štefanija obdrži naslov "kraljevska visokost".
Obsodba na smrt. — Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal l6t m. m. France Luknar 24 let star, Sltl viničarjev iz Radomerščaka radi Roparskega umora. Dne 22. nov.
1. dobili so 56letno vdovo Marijo Nabere mrtvo v nje samotni koči. plavo je imela večkrat prestreljeno tudi v prsa jo je ustrelil morilec. Sumljivega Luknar j a je orožništvo PfijeIo in po dolgotrajnem tajenju mladi viničar pripoznal, da je ^slil, da ima Gaberc denar, ker je Prodala prašiča in tele. Ulomil je skozi slamnato streho v nje kočo ter ustrelil. Iskal je potem denar, a Sa »i našel. Porotniki so vprašanje ® roparskem umoru soglasno potrdi-1 m Franc Luknar je bil obsojen na ®mrt na vislicah. Luknar je začul "Sodbo brez posebnega vtiska.
Ogenj je uničil 12. m. m. popoldne gospodarsko poslopje, orodje r blizu sto stotov sena g. Jan. ■"eklevi v Mali Pristavi pri Pošto j-Poleg tega mu je zgorelo sedem Soved in dva prašiča. Škode ima 000 K, zavarovan je le za 1200 K. "^o je zažgal, se ne ve.
Potrjena obsodba. — Kasa-
' 1 dvor je zavrnil pritožbo po-Jožefa Potočnika, ki je bil A ariboru obsojen radi ponarejanja enarja na i2 let težke ječe.
blagajna v Ljubljani
J zopet izdala računski zaključek v v *zeni nemščini. Ali so gospodje Ljubljani pozabili slovenščino?
Samomor okrajnega komisarja ^ArailJU— "Slovenec" poroča: strehi se 8e je okrajni koralsar v
t 'aniu S" Avgust pl. Fladung. Cel len se mu je že baje mešalo. Go-
vori se, da je hotel 9. m. m. ustreliti kranjskega okrajnegaglavarja Gstet-tenhoferja, ki ga je opozoril na neke nedostatke. Ker se mu to ni posrečilo, pomeril je na se, a takrat mu revolver ni hotel storiti usluge. Glavar je naznanil Fladunga na pristojnem mestu. Bilo je že vse pripravljeno, da se Fladungov napad preišče ter se ga eventuelno popelje v blaznico. Ta posel je prevzel tajnik deželnega predsedstva Haas, a Fladung si je sam končal življenje. Kot uradnik je bil zelo prijazen ter je s svojo soprogo živel v najlepši složnosti. To je že tretji slučaj, ko se je okrajnemu glavarju Gstetten-hoferju usmrtil uradnik.
Iz Slavine. — v sredo 14. mar-cija poslovil se je od nas kanonik g. Jan. Saj o vie in odšel v Ljubljano na svoje novo mesto. Skoro 21 let služboval je v veliki župniji slavin-ski. Koliko zaslug si je nabral tekom tega časa, znano je dobro vsakemu Slavincu. Popravil je domala vse podružnice, olepšal župnijsko cerkev. Bilo mu je to mogoče pri izbornem gospodarstvu, katerega je razumel v upravljanju cerkvenega premoženja, kakor malokdo. Bil je znan po svoji veliki natančnosti v cerkvi in pisarn'. Bolniki in reveži ga bodo jako pogrešali; zakaj potrebnim bila je njegova kuhinja vedno odprta. Zato ni čudno, da je bilo slovo tako težko. Vič. g. kanonik je postal sam Slavinec; saj je bil toliko let tukaj, kjer je pustil svoje najboljše moči. Ljubil je ljudstvo in ljudstvo je ljubilo njega. Zadnje dni bilo je župnišče vedno polno ljudij, ki so se hoteli so enkrat posloviti od svojega dušnega pastirja. Na dan odhoda pa ga je spremljala velika množiča ljudij na postajo, tu se poslovila od njega, želeč mu tudi v Ljubljani vsega najboljšega.
Hlače se treso slovenjegraškim nemčurjem. Na nedeljskem shodu "Slov. kat. političnega društva" v Šmartnu pri Mojstrani so se zavedni posestniki iz celega okraja izrekli za ustanovitev kmetijske zadruge. Slovenski denar naj ostane Slovencem!
Ubegel vojak. Topničar V. Knap je.pobegnil iz Gorice brez čevljev, kape in jopice. Sklepa se, da se je najbrže usmr.til.
Pogreša se nekaj dnij 11 let stari šolski učenec Adolf Volkar. Stanoval je pri Mariji Klein na Mestnem trgu št. 24. v Ljubljani.
Umorjen otrok v skrinji.Terez.
Lavsekar, dekla pri Mačku na Pre-blah poleg Kotmarevesi je svojega novorojenega otroka zadavila in skrila v skrinjo. Ta hitrica se je domačinom zdela sumljiva. Odprli so skrinjo in našli v njej mrtvega otroka, zavitega v deklino obleko. Namesto domov, je šla dekla v zapor.
Umrl je IV. marca v škofjeloškem samostanu oo. kapucinov vika-rij P. Jakob Veršin. Bil je znan Sirom domovine kot skromen, prijazen iu blag redovnik, ki sije s svojo dobrosrčno veselo naravo pridobil takoj vsacega za prijatelja. Posebno je bil skrben prijatelj dijakom, bo-goslovcem in mladim duhovnikom. Rodil seje 26. nov. 1845. leta v Št, Jurijupri Šmarji. L. 1871. je bil posvečen za duhovnika. Bil je dalj ča sa gvardijan v škofjeloškem samostanu. Bolehal je že več let, a zadnje leto se ga je lotila huda vodenica, ki ga je položila na mrtvaški o-der.
štajerske novice. Ptujski občinski očetje so pričeli Slovencem prošnje enoglasno odbijati. To bi bilo cvilenja, ko bi tako napram Nemcem pričel postopati ljubljanski občinski zastop.—V Šmarju pri Jelšah je kupil dr. Josip Georg, odvetnik in načelnik okrajnega zastopa, nekdaj Skazovo hišo na pošti.—V Rajhen-burgu je umrl župan Gustav Un-Bchuld, rodom čeh.—Za slovensko-nemško šolo v Št. Ilju nad Mariborom sta v terne sprejeta ščavni-iki nadučitelj Sadu, vnet šulferaj novec, in neki koroški učitelj, ki slovenščine niti ne zna.—Razstavo cvetlic in zelenjave napravijo vrtnarji v Gradcu od petega do osmega nvaja t. 1. —Prihodnji torek bode v Gradcu pred sodiščem dvaindvajset večinoma uglednih Gradča-nov, ki so okoliške kmetejslepariliz raznimi goljufnimi igrami.
Hrvatsko-slovenska slavnost v Varaždinu. Hrvatsko pevsko društvo ,,Vila" v Varaždinu proslavilo bode 3. in 4. junija t. 1. svojo pet indvajsetletnico. O tej priliki sestala se bode v Varaždinu zveza pevskih društev hrvatskih. Do konca tekočega meseca pozvana bodo k tej proslavi tudi vsa slovenska pevska društva.
Ogenj je 17. marca dopoludneob 8. uri uničil poslopje kovača Andreja Prelesnika v Ribnici. Vnelo se je oglje v bližnji kolibi in pozneje poslopje. Škode ima 400' goldinarjev. Ognjegasci so bili takoj na lici me sta in ogenj omejili.
Električna železnica v Ljubljani. Pred kratkim je bil'komisijo-nelni ogled za zgradbo električne železnice v Ljubljani. Gospodje so dolgo časa gruntali pod Trančo,kjer je zn električno železnico tako ozek prostor ob najživahnejšem prometu, da v bodoče ondi ni izključeno številnih nesreč.
V ljubljanskem Pratru—pogorelo gledališče. Pred kratkim je zgorelo v Lattermanovem drevoredu avtomatično gledališče Wurtenber-žana Oskarja Cierke. V petih minutah je bila uničena vsa zgradba iz lesa in platna. Zgorele so dekoracije, panorama, ki je bila v isti zgradbi, stereoskop in razne druge stvari. Ogenj je nastal vsled nepaznosti uslužbenca, kateri je preveč prižgal Svetilko. Tako je žica, na kateri je visela svetilka, odgorela ter je padla na tla, kjer se je petrolej ražlil in se užgal. Ogenj je bilo nemogoče vstaviti, ker je bilo znotraj vse z oljem prevlečeno. Ogenj je bruhnil bas v trenotku, ko bi morala biti predstava. Ljudje so prestrašeni pri vpili iz gorečega gledališča. Posestnik ima nad 4000 kron škode ter je kot družinski oče na beraški palici. Požarna bramba, ki je prišla na lice mesta, ni imela vode. S težavo je nekaj mlakuže dobila v jarku ob drevoredu. Čudno, da ni pri večinoma lesenih stavbah pripravljeno dovolj vode, da bi se v slučaju nesreče ogenj dalje ne raz. širil.
Slovenski molitveniki!
Pravi slovenski molitveniki za katoličane, potrjeni z škofijskim dbvo-ljenjem. Za otroke kakor tudi za od-raščene ljudi. Dobiti so od najpri-prostejših do najfinejših in po kolikor mogoče nizki ceni: od 30 kr. do 1 gld. Ti so že jako lepi molitveniki. 6 do 8 knjig tehta 1 kilo in od 1 kile pod križnim zavitkom se plača 6 kr. Najceneje je, ako se naročilu v list pridene denar in pošlje priporočeno pismo.
Večje uaročbe pošiljamo franco.
J^ntoii Mader,
zaloga moUtmiikov, Bleiburg, Koroško, Austria, Europft
11 lot naprodaj.
Na prodaj imam enajst lot na Center in CoMl Streets. Te so ostanek Adelmannovlh lot ter jih prodajam po $325.00 do $360,00 ako se kupci oglase v 3 tednih. Lote so vredne $500.00.
M. P. SCHUSTER, agent. Pojasnila dajeta: Mr. John Kukar, 920 N. Chicago St. in Mr. John Grahek, 1012 N. Broadway.
Wm. P. Marso.
Jacob Marso.
john kukah, ■»•^rms*-
920 North Chicago St., Joliet, Ills. Teiofo«. St 348.
Prekomorske in železnične liste v stari
kraj in nasprotno.
Rojaki, ki kupujejo od mene prekmorske ti-kete, se hvalijo v. dobro postrežbo na suhem in na morju.
Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu. Odposlal sem preteklo leto nad 50,000 <jld. v zndovoljnost pošiljateljev. Rojaki! Ako hočete varno potovati in po gotovem potu pošiljati svoje teško zaslužene novce domov, obrnite se na svojega rojaka!
M. P. SCHUSTER wilcox brothers.
° o o O O O oc.
Prodaja lote in hiše na zapadni strani mesta na mesečna plačila.
POSOJUJE DENAR.
ZAVAROVALNINA.
Številka sobe 20,
young building,
JOLIET, ILL.
ANTON HORVAT
priporoča vsem slovenskim trgovcem in gostilničrajem svojo
veliko zalogo domače izdelanih
simioidik:,
katere prodaja skupno po najnižji ceni.
Rojaki! Ako želite pušiti dobre in okusno dišeče stnodke, tedaj zahtevajte vedno samo ANTON HORVATOVE, ki se dobe v vsaki slovenski gostilni v Jolietu.
Ob enem priporočam tudi svojo izvrstno
GOSTILNO
(SALOON), ki se nahaja na fitevo
200 Jackson in Ottawa ulice
V JOLIET, ILLINOIS,
Tudi varna prenočišča in dobra jedila
so vedno pripravljena na razpolago.
Rojak naj podpira rojaka.
ANTON - HORVAT,
200 Jackson ulice, na voglu Ottawa ulice, JOLIET, ILL.
POPOTNIKOV^ KAŽIPOT,
JOLIETSKE ŽELEZNICE.
v Chicago 9.30 pr. p. 8.42 „ 9.50 ,, 14.35 po p. 5.02 „ 9.00 ,,
brata mars0,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevi j.
Naročilom m toino ustreza.
516 N. Broadway - Joliet, IU. Telefon 1383.
"V^IMa/ttlies
—3
dobro Izvežban kovač.
Joliet, 111
307 N. Joliet St.
0. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET - - ILL.
JOHN J. WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Joliet, lil,
1.00 po p. 6.08 „ 10.0« „ 4.43 pr, p,
v Joliet £.40 pr. p,
%Vt »o p. 9.30 „ 11.00 „ 8,3« pr. p.
SANTA FE R. R. R. OBE NA YBUOC,
Št Iz Joliet a 8, Chicago Express...... 8.18 pr. p.
14,	Chicago Express...... 7.25 „
18, Chicago Express...... 7.39 „
18, Chicago Express......11.15 „
10, Chicago Express...... 3.35 po p.
2, Atlantic Express....... 7.50 „
4,	California Limited, (glej opnzko spodaj.)
QBE NA SAPAD.
Št .	'	Iz Chicago
7, Kali. tik T%(!s Expfess, 7.28 pr. p,
15,	Peoria, Pffkln; Gales-IjtfrV & llSnlnouth Ex..
IS, Mifji B*«MM.........
1, California Bsp«f»a......
17, Kansas City Past Mail. pr. p, aiBB
5,	California Limited, (glej opazko »podaj,) ,.California Limited" vozi Štirikrat, na teden In
zapusti Joliet v torek, Bredo, četrtek iu noboto za zaplul ob 9.08 zvečer; za vshod v nedeljo, torek, sredo in petok ob 1.00 popoldne. Cb nedeljah ne vozijo vlaki 8t. 14, 10, 10, 7,
181U 13' H. C. KNOWLTON, Ticket Ageut.
THH OHfCAdO A AtiTON,
Na saver all na vzhod.
I« Jolleta	v Chlcritfa
P»l. Bipres«... 5.40 pred poldne - - 8
Mldn. Special...«.« G»f, * Colo. L'd.7.30 „ Uwight* Obi.. .8.45 •Atlantic B»p..ll.3» Alton Um«<- h.t.W popoldne •Joliet a C hI./.-.«.30 r,-
Day Exp.........8.00 „
Natjogiritnazapad.
r, „	v Joliet
Day Eipresa... .9.00 pfcdpoldW 10.20 pred poldne
Alton Lim..,...11.00 „	----'
•Pacific Exp.. . 3.00 popoldne • hlcago& Joliet 5.00 „ Chi. A Dwight. .6.30 „
Colo A Cal.......« 00 „
Palace Exp......9.00
Midn. Sp.......11.30 „
Z zvezdico zaznamovani Tlaki ne Vozijo ob nedeljah,	W. S. BURNETT, Ticket ageut.
J. CHARLTON, O. P. T. A.
v^ucago 7. IS preap'6'Wue 8.00 8.45 10.00
1.00 popoldne
4.30
7.45
»•15
14.01 popoldne 4,80 0.00 fi.W
7.00 „ 10.1» ,; 13:41) zjutraj
ELGIN, JOLIET AND EASTERN R. R. Proti Zapadu.
•80:1®i Predpoldne; 6:40, poholdnir ..9.00, " 0:30. •>
Na zapadu nejvečja zaloga
KOČIJ, VOZOV, KOMATOV, JERMENJA
in druge konjske oprave. Nizke cene.
Na voglu Cass in Dosplaines ulic, JOLIET, ILL.
M. W. KELLY, M. D.
doktop zdravijstva,
st. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL.
URADNE URE:
Od 8 do 10 zjutraj, od 1 do 3 popoludne, od 7 do 9 zvečer.
TELEFONA ŠTEVILKA 20(13.
CHARLES F.BL00D,
JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC.
številka sob 216-218,
v drugem nadstropji.
BARBER BUILDING-, JOLIET, ILL.
The Joliet National Bank.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Razpošilja denar lia vse kraje sveta.
Loughran & Schoenstadt
ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMLJIŠČA P0S0JEVANJE DENARJA
Telefona številka 100.
LOUGHRAN BUILDING,
cor. Cass & Chicago Sts.
JOLIET, ILL.
V Chicago ltt tttlMj $1.18. Eaa vožnja 60t!.
J.O. Gorman & Co.
Prodaja železnine listke. 319 Jefferson Street,
jokiiiT, iLt. Listki za Vse železnice vsaki
Ud gararfič?j»ke družbe prodajalcev M^zničmli listkov.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
» PREMOGOM IN « SALOON,
Ustanovljena januarija leta 1097.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
ANTON o GRAHEK,
PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR, ^S^n.K,
920 North Chicago Street.
Preskrbljuje izvrstno muziko za p ese, koncerte, parade, sprevode, zabave, pik« nike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Glavni Ubad:	DbdoiUrad:
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
Telefon 3iS.	JOLIET, ILL.
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim.
TAKO GOVORE VSI.
URAD JE NA
Chicago in Van Bra cestah v Jolietu.
NORTH STAR SALOON.
♦OOf
MIHAEL KRAL, »a^mu
♦OCH-
Prodajalec vina, žganja, smodk.
1210 North Scott st. JOLIET .. ILLINOIS.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC
impovtovanega vina, žganja in dobrih suiodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
WefflAB k HUMMEL.
Kolarja in izdelovalca vozov.
Vsa popravila izvršujeva po zahtevi.
Nase delo je zajamčeno.
103 Cass St. * Joliet, 111.
----------------------------------------------------—■ — ■
MiMQtym SODNIK.
-W ir«r-
6:40, 7:05,
z Aurore............ iu i
Iz Nornmntown-a 7:32 Iz Plnlnf-1'1-* 7 •sa V Joliet.
ic iiuniittuw"u ----
Iz I'iaiufleld-a— 7:38 " - 8:08
Suite 406, Cutting Building, T.lcfon 244.
Iz Joliet-a Iz Plainflem-n — !z.Normantown-a 9:11,
V	Auroro.........8:35, "
Proti vzhodu.
7:10 predpoldne; 4:30 popoldne 7.32 ..	4.47
4:53 5:20
Vzhodni del. Iz Jollet-a............................. predpoUJne
V	Porter............................. popoldue
Proti zapodu.
If Po"«........................12:30 predpoldne
V	Joliet.......................... 5:10 popoldne
Waukegan črta—Proti sevoru. Iz East Jollet-a.................. 7:30 predpoldne
V	VV aukegan.................... 4:30 popoldue
Proti jugu.
Iz Waukegan-a..................7:30 predpoldne
» Joliet..........................4:55 popoldne-
Vnedeljah ne vozi noben vlak.
A. F. BANKS, Traffic Manager. P. L. McMANCS, Passenger and Freight Agent.
MICHIGAN CENTRAL. Gre na vshod— 142 .144 \yav Freight U Joliet-a....9:20 pr p. 3:10 po p. 7^00 pr f U Matteson-a7:0i! "	„—"
V	Lake.,.,..8:00 Gre na zapad— 141
4:37 4:40
8:20 11:25 " Way Freight. 12:3o pop.
yji^ tupu— .i.	Way I
Iz Lake..:.. 9:50 pr. p.	«:o5 po p.	13:3o
Iz Matteson lo:43 "	6:55 " 3-36
VJollet.... 11:25 "	7:3o " 6.30
„ „. _____ „„ W. C. THOMS, Agent,.Joliet.
O W. TOGGLES, G. P. A T. A„ Chicago
LOUIS PETTY,
JUSTICE COUBT.
Številka sobe 8 in 9.
225 Jefferson Street, Jolfet, IH.
COLLECTION AGENCY.
Agencija za KoleMranje flolpT.
ta#" SE GOVORI SLOVENSKI,
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
P H meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
JOLIET.
702 Washington St
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
i02 So. Ottawa St., JOLIET, ILL.
URADNE URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 zveter
Številka telefona 842.
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo iiifejano gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrtlih pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
POJDI K
Heintz Brothers
• • .-PO....
groceri, plehovino, glaie-vino, svetilnice itd.
Vse po najnižjih cenah.
Heintz Brothers,
203 Jefferson Street, JOLIET	- ILLINOIS.
C.
izdelovalec izvrstnih gmodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno.
609 N. Chicago St. Joliet, III
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški list t Ameriki.
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ t.00
Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo:
ui
za celo leto za pol leta
$2.50 ali 6 gld. $1.25 ali 3 gld.
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po dogovoru. Pod naslovom ,,Mali- oglasi", ,,Išče se" itd. -/.a enkrat 25 c, za trikrat 50 c. Svote Izpod Jednega dolarja so morejo poslati' v poštnih znamkah.
Dopisi brez. podpisa se no sprejemajo.
Rokopisi se no vračajo.
Če se naročniki preselijo z enoga kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne tolofon št. 509.
Uredništva telefon št. 1541.
„AMERIKANSKI SLOVENEC".
* -
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton <b Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and tho Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office lit Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
8.	aprila: Nedelja,	0. Postna.
,4».	,,	Pondeljok,	Demeter.
10.	„	Torek,	Ecehiel.
11.	,,	Sreda,	Leo I.
12.	",',	Četrtek	V. Četrtek.
13.	„	Petok,	V. Petek.
14.	,,	Sobota,	V. Sobota.
ki in za misijonsko delo na slovenskih župnijah v Ameriki toliko sposobni kakor vse časti uredili gg.pod zaščitjem g. kanonika, profesorja in doktorja Lampeta. Mimogrede le omenimo, da amerikanski Slovenci, verniki, duhovniki in škofje Boga prosimo, naj nas obvaruje tacega materij ala, kakoršnega so nam slovenski gg. kanoniki usiljevali zadnja leta!	■
Neljubi prepiri se itak že preradi pokažejo v marsikateri župniji to in onstran ocejana, a širiti in podpihovati jih, je grdo in pregrešno. Nevednim rojakom ne zamerimo, pač pa se čudimo, da je doktor bogoslovja tako brzo pripravljen pomagati k zdražbi v slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu, ki je oddaljena od njegovega uredništva več kot 4000 milj.
Naročnikom v Pittsburg u, A11 e g h e n y in okolici, naznanjamo, da je c. g. Ivan Kranjec pooblaščen pobirati naročnino za ,,Ainer. Slov."
V Soudan, Minn, pa gospod A n t o n Gornik.
NEDELJSKI EVANGELIJ.
Sv. Janoz 8, 46—59.
Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je prišel v Betfage pri Oljski gori, je poslal dva učenca in jima rekel: ,,Pojdita v vas, katera je pred vama, in brž bosta našla oslico privezano in žreb(? pri nji; odve-žita in pripeljita mi ju. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ju gospod potrebuje, in brž ju bo spustil. Vse to pa se je zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kateri pravi: ,,Povejte hčeri Sion-ski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici in na žrebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla in storila, kakor je jima Jezus ukazal. Ko sta pripeljala oslico in žrebe, položili so svoja oblačila na nje ter ga posadiligori. Silno veliko ljudij pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu, drugi pa so veje sekali z dreves, in stlali na pot. Množice pa, katere so spredaj in zadaj šle, so vpile, rekoč: ,,IIozana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem!"
Postna pesem.
-V iM^tl 11- «?Y lik. i "Domin
Svet-a" čitamo: "PredsedništVO društva "Slovenije" v Clevelandu, O., v Ameriki nas je naprosilo' po-zvedeti, ali bi se dobil kak duhovnik, ki bi hotel za ondotne Slovence imeti duhovne vaje. "Želimo si gospoda, kateri je dober govornik in ki bi ljubil svoje verne in narod. Zagotovimo mu svojo udanost in vsekako podporo v vsakem oziru. Pripravljeni smo mu plačati stroške sem in nazaj." Resne ponudbe po dogovoru z dotičnim ordinarijatom prosimo na uredništvo našega lista ali na predsedništvo "Slovenije" (Matheas Ulle) Cleveland, Ohio, America."
Prečitavši to notico, smo se vpra-Sali: "Ali se clevelandski "Sloveni-jani", na čelu jim Matheas Ulle (!!!) norčujejo iz dr. Lampeta ali ima pa dr. Lampe ameriške Slovence za bedake?" — Slovenoi v Clevelandu, O., imajo svojo slovensko cerkev in svojega slovenskega žup nika. Ako g. Matheas Ulle in dru-govi spoznavajo, da so jim potrebne difcovne vaje — nas narod pravi takim vajam: misijon —, zakaj se ne obrnejo do svojega župnika, in če tega nočejo, zakaj ne poprosijo svojega škofa, saj vendar vedo m tudi urednik "Dom in Svet-a" bi moral kot doktor bogoslovja vedeti, da noben duhovnik nima pravice izvrševati svoje duhovske službe brez dovoljenja dotičnega škofa? Katoliški škof v Clevelandu je že večkrat pre-skrbel clevelandskim Slovencem misijon in ga jim bo preskrbel tudi letos, samo če ga zares želijo. Clevelandski škof tudi ve izbrati slovenskega misijonarja za vernike svoje škofije med več kot 50. slovenskimi duhovniki v Združenih državah, izmed, katerih so nekateri gotovo tudi dobri govorni-
Tam na vrtu oljske gore Izveličar naš kleči, Smrtna žalost ga premore, Oh, krvavi pot poti. In le hujše so težave, Vidi strašno Golgato; Le učencev trudne glave V spanju vse počivajo.
Že sovi'ttSSul trop prihruje, Da ujel bi Jezusa; Iškarjot ga poljubu je In sovražnikom izda. ,,Koga iščete?"-jim reče. Straha vsi popadajo; On se jim pa branit' neče: Rabeljni gazvežejo,
Iz ljubezni do očeta In do grešnih nas ljudij, Za dolgove vsega sveta Božje jagnje v smrt hiti. Togote se pesoglavci, Krotki Jezus le molči. Ljudstvo šuntajo hinavci: ,,Križaj, križaj ga!"-kriči.
Nejevernik na sodišči Ga nedolžnega spozna, Judovstvo pa na dvorišči Se utolažiti ne da. ,,Ni6 ne najdem-Poncij vpije, Da ga v smrt obsodil bi." ,,Naj se pa nad nas razlije,-Kliče ljudstvo,-njega kri!"
K Velikemu tednu.
Sv. cerkev toži v žalni pesmi na Veliko soboto pred grobom Izveli carjevim: ,,Pravični umrje in nihče si tega ne vzame k srcu". Ali naj to očitanje zadeva tudi nas? Ne, mi si hočemo vzeti k srcu trpljenje in smrt Kristusovo!
Bliža se Veliki teden, teden, ki nam tako živo stavi pred oči vzvišene skrivnosti naše sv. vere in velika dela božje ljubezni in usmiljenja, —kako se je vclovečeni Sin božji v zadoščenje za naše grehe in odrešenje naše izdal v največje trpljenje in grenko smrt in je pred svojo ločitvijo postavil prečudno skrivnost svojega svetega Telesa in Krvi, da
bi v njej ostal v sredi med nami vse
dni do konca sveta.
Kako ganljivo je to! Posvetimo toraj dneve Velikega tedna češčenju usmiljenja Gospodovega! Že Cvetno nedeljo nam predočuje cerkev slovesni vhod Izveličarjev v Jeruzalem, kjer ga je njegov narod očitno pozdravljal kot svojega Mesijo, kli-čoč: ,,Hvaljen bodi, ki pride vimenu Gospodovem! Ilosana sinu Davidovemu!" kjer je pa le nekaj dnij za tem od istega ljudstva odmeval grozoviti krik: ,,Križaj ga, križaj ga!" Pravo velikonočno jagnje je prišlo prostovoljno, da bi bilo darovano in zaklano na lesu sv. križa.
Zlasti pa spremljajmo ljubega Je zusa Veliki četrtek in Veliki petek na njegovem sramote—in trpljenja polnem križevem potu od stopinje do stopinje! In če gremo za njim iz Oljske gore do Anove palače, od Kajfa do Pilata, čc ga gledamo s križem obloženega omahovati na potu proti Kalvariji, če ga vidimo tri dolge ure v najgroznejšili mukah u-mirati na križu,—ali nas ne bo ganila velikost njegovih muk, ki jih je trpel za nas in v zadoščenje naših grehov? Ali bomo ostali brezčutni ob pogledu tolike ljubezni? Ali mu je ne bomo vračevali z ljubeznijo? Res, kdo zamore Veliki teden brez hvaležnosti in kesanja misliti na strašno pokoro, katero je Sin božji v človeškem mesu prestal na križu za naše grehe, ne da bi začel sovražiti greh in sklenil ga opustiti in zanj zadostovati? In kako dragocena se nam pokaže naša duša, ko vidimo kako gre naš Gospod in Bog v naj strašnejše trpljenje in najbritkejšo smrt, da bi rešil naše duše! 1
Cerkev izvršuje zadnje dni Velikega tedna pomenljive obrede, v katerih predočuje vernikom bolj živo kakor kedaj v letu skrivnost božje ljubezni in milosti. Zagrinja križe in podobe na oltarju, kaže nam božji grob in v njem ležečega mrtvega Izveličarja,popeva pretresljive ža-lostinke preroka Jeremije ter nas vodi k svetemu razpelu, da pritisnemo svoja ustna na presvete rane, iz katerih je tekla sv. Rešnja kri za odrešenje naše. Ne dajmo torej, da bi šli znameniti dogodki Velikega tedna brez zveličalnega upljiva mimo nas, marveč slušajmo glas svoje matere sv. cerkve in utopimo se ta ča« v češčenje križane ljubezni; pre-inisljujmo prav pogosto, kaj je vse pretrpel Jezus za nas; pristopimo skesani in ponižni k njegovi sveti večerji; obiščimo polni kesanja božji grob, poljubimo s hvaležnostjo v srcu sv. razpelo,—potem bode veliki teden za nas res srečen, blažen, zveličaven teden in o njem bo veljalo, kar obrača cerkev na postni čas sploh: ,,Glejte, zdaj je prijetni čas, zdaj je doba izveličanja."
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe dt Stffur.
(Dalje.) X.
Duhovniki opravljajo svoje ,,rokodelstvo " — pustite jih naj govore.
Odgovor: Kaj hočeš s tem reči, dragi prijatelj ? Morebiti to, da »o duhovniki goljufi? da opravljajo svoje sveto opravilo, prepovedujejo, izpovedujejo, krščujejo, mašujejo i. dr. a da sami ne verujejo, kar delajo in govore? Morebiti celo: da pri svojih važnih opravkih ne iščejo drugega nego edino svoj dobiček? —Ako tako govoriš, potem ti naravnost pravim da si lažnik. Ti ne žališ s temi besedami samo duhov-skega Btanu, ampak ga tudi ostudno obrekuješ.
Duhovniki Kristovi da so goljufi? Odkod to veš? Kako moreS brati v njihovih srcih, ali verujejo ali ne na svoje svečeniško poslanstvo? Toži-telj mora svoje trditve tudi dokazati. Torej dokaži svojo trditev, to zahtevamo od tebe! Toda ne navajaj mi za dokaz ime kakega nevrednega duhovnika. Vedi, da ni pravila brez izjeme, da izjema celo potrjuje pravilo. Gotovo ne bi niti opazili nevrednega duhovnika, ako bi ne bila velika večina sveta, čista, čednostna in pobožna. Na beli obleki se črni madež jselo pozna, dočim ga na črni komaj opazimo.Prav tako je s katoliškim duhovništvom,kojemu brezveroi skazujejo na ta način proti svoji volji največje spoštovanje.
Da so nevredni duhovniki, ne bo
nihče tajil. A ne zabi, da je bil tudi med dvanajsterimi apostoli Juda Iškarjot. Toda vedi tudi, da so apostoli izobčili izdajalca, in da niso bili odgovorni za njegov zločin. Sv. cerkev še z veliko večjim zaničevanjem in odločnostjo, nego to store brezverci, zametava take nevredne duhovnike, ki so postali nezvesti svojim vzvišenim dolžnostim. Pred vsem se potrudi, da bijihprivela na pravi pot s pohlevnostjo, prizanes ljivostjo in sočutjem. Zakaj tudi du hovnik ima prav tako kakor drugi ljudje pravo do usmiljenja božjega Ako pa se ne poboljšajo, ako vstra-jajo trdovratno na svojim zlem potu, tedaj jih izobči cerkev, prekolne jih in jim prepove opravljati svojo sveto službo.
Sicer pa kako korist ima tvoj župnik, ako ti propoveduje, te izpoveduje, ako te odvrača od pregreh, ako poučuje tvoje otroke v krščanskem nauku?— ako reveže podpira, temu svetuje, onega tolaži, tretjemu miloščino deli? Ako bi župnik molčal radi pregreh in nerodnosti, ki se gode v njegovi župniji,ako bi vsakega pustil k mizi Gospoda, k zakramentu sv. zakona,ne da bi preje preiskoval njega dušnega stanja; ako bi krščanski nauk za otroke za polo vico prikrajšal i.dr., kdo bi si drznil vzeti le en sani novčič od njegove že tako pičle plače? Vedno bodo krsti, poroke, pogrebi, in gospod župnik bode vedno imel dovolj razlogov, da zahteva plačo.—Kako korist ima torej župnik od tega ako vestno in dobro izpolnuje svoje dolžnosti Ne, ne,duhovnik ni,kar hočejo brezverci iz njega narediti, in uprav radi tega ker to dobro vedo, ga tako sovražijo. Vidijo v njem namestnika božjega, ki obsoja njihove pregrehe, poslanca Jezusa Krista, ki ga preklinjajo in ki jih bode enkrat sodil. V duhovniku vidijo takorekoč utelov-ljen božji zakon, zakon, kojega vedno prestopajo. Ker nočejo nič vedeti o Gospodu, tudi služabnika nočejo poslušati.
Ti praviš, dragi'prijatelj, da župniki opravljajo svoje rokodelstvo. Da svečeniki Kristusovi opravljajo čudovito, vzvišeno delo. Trudijo se reševati duše svojih bratov in jih izveličati. Duhovnika imenujemo delovca v vinogradu Gospodovem, ker mu v resnici trdo in težavno delo nalaga poslanstvo, koje je prejel od našega Izveličar j a.
Delavec se trudi za posvetne stvari, duhovnik za dušo; in kolikor je duša vzvišeneja nad stvarmi, toliko je duhovnikovo delo vzvišeneje nad vsakim drugim delom na zemlji. Torej je v resnici nedostojno imenovati tako vzvišeno poslanstvo ,,rokodelstvo". Duhovnik nadaljuje veliko delo našega Izveličarja, da rešuje duše. Jezus Ivrist, naš Bog in vzor, je prvi to storil. In od njega postavljeni duhovniki, nadaljujejo neprestano to delo vsa stoletja. Po vzgledu Jezusovem živi duhovnik le, da deli dobrote; on je služabnik celi župniji; vse kar smejo drugi ljudje imenovati svoje,— vse to ni njegovo posestvo. Njegovo srce, njegov čas, zdravje, denar, življenje—to je vseh, zlasti otrok, revežev zapuščenih in onih, ki jokajo in so brez prijateljev. In za vso to poirtovalnost ne pričakuje nika-kega povračila. Često prejme za to črno nehvaležnost in zasramovanje, toda duhovnik molči in izvršuje še nadalje svoja dobra dela Kako življenje! Kako nadnaravno zatajevanje!	f
Kadar nastane splošna beda, kadar divjajo domače vojske, nalezljive bolezni, kadar razsaja kolera in druge stiske, tedaj stavijo katoliški duhovniki svoje zdravje in svoje življenje v smrtno nevarnost, samo da rešijo svoje brate ali da jim vsaj zmanjšajo bolečine. Spomni se samo na presvetlega nadškofa pariškega d'Affre na barikadah, Karo-laBoromejskega za časa kuge v Milanu. Taki so bili duhovniki v Parizu in mnogo drugih mestih, ko je 1. 1882. in 1. 1849. razsajala kolera. * Vidiš to je duhovnikovo ,,rokodelstvo". Kateri nasprotnik, ki grdi duhovniški stan, opravlja plemeni-teje „rokodelstvo"? Nehvaležneži! Vi črnite one, ki jih bodete potrebovali v bolezni, ki jih bodete k sebi klicali ob ^smrtni uri; one, ki so blagoslavljali vašo mladost in ki molijo neprestano za vas tudi sedaj.
Duhovniki so rešitev narodov.
Brez vere je človeška družba izgubljena. Bolj nego kedaj moramo danes duhovnike poslušati,častiti jih in jim biti hvaležni.Kdor tega ne stori, ne pozna našega časa,—če je Slovenec,ne pozna našega naroda. Spoštujmo svoje duhovnike. Ako pa opazimo na kakem duhovni ku kaj nepopolnega ne zabimo, da ssuo ljudje in da smo kot taki slabostim podvrženi prav vsi: ti kot jaz. Ne glejmo toliko na človekove slabosti,kakor na duhovnikovo poslanstvo! Duhovniku kot duhovniku gre—vselej spoštovanje, zakaj njegovo poslanstvo je sveto. Njegova služba je nadaljevanje Jezus Kristovega poslanstva. Svojim naslednikom je vaš Odrešenik govoril: ,,Kdor vas posluša,mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje!" (Luka 10, 16.)
Predsednik Krueger.
Posebni dopisnik angleškega dnevnika ,,Chicago Record" je pred kratkem poslal v ta list cel pogovor, kigajeimels predsednikom trans-vaalske republike.Krueger je govoril le o vojski. Poročevalec pravi tudi da je našel Oom Pavla pred njegovo hišo z veliko pipo v ustih, iz katere je neprenehoma kadil. Oblečen je bil v dolg frak. ki pa je bil po prsih že precej popacan.
,,Z veseljem vam kličem, dobrodošli, ker sem prepričan, da bo svet zvedel resnico najsi bo vojskin izid že kakoršenkoli. V to vojsko nas je prisilila Anglija zapeljana od Cecil Rhodes-a in drugih, rudarskih milijonarjev, katerim se cede sline po naši deželi. Buri so jim ves čas ustrezali kolikor so največ mogli, dokler niso izprevideli,da Anglija ne bo preje zadovoljna, dokler se ji ne vdajo.
„Ker so bili prisiljeni v to vojsko bodo Buri ali zmagali ali pa umrli. Jaz ne pričakujem nobene pomoči od drugih narodov, vendar nas vse zelo veseli njih sočustvovanje in in prijateljstvo. Transvaal je priprav-vljen narediti mir, toda mi ne maramo nobenih ugovorov več. Udamo se le, ako nam je zagotovljena absolutna neodvisnost, .mi ne maramo več ozemlja, ker smo zadovoljni s sedanjim ako nas pustijo živeti v miru. To je vse, kar zahtevamo.-
,,Transvaal bo pri mirovnem pogajanju tudi zahteval, da se morajo vsi natalski in ostali Buri živeči na angleškem ozemlju pripoznati kot postavni vojaki in ne kot uporniki, in da se njih posestva nesmejo zapleniti. Pred kratkem sem čul, da je bilo nekaj teh Burov vjetih in zatoženih v Cape Town veleizdajstva. Naša vlada je brzojavila Lord Sa-lisbury-ju, da če - ne bode angleška vlada postopala s temi kakor voj-skinimi jetniki, bodemd mi pričeli isto z angleškimi podaniki. Lord Salisbury je odgovoril, izogibaje se glavne misli našega brzojava in žugajoč mi,da boni jaz sam osebno odgovoren, ako se kaj pripeti kakemu britiškemu vojaku. Mislim, da je hotel reči, da me bodo Angleži obesili. Taka žuganja so zaničevanja vredna, ter mi nemorejo braniti da da bi jaz ne izpolnjeval svojega dela. Transvaal je odgovoril Salisbu-ry-ju, da se ne boji njegovega pre-tenja.
,,Da so južno-afriški Buri napravili zaroto ni res. Vsled medsebojne pogodbe bo zavezani se z nami bojevati. Do sedaj se še ne more do cela vedeti kakšen bo izid vojne. Buri so v božji roki, ki jih ne bo zapustila. Vseh naših vojakov je 40,000 in z božjo, pomočjo bodo lahko zmagali. Jaz sam imam 200 sorodnikov v vojski in raj še bi videl, da padejo vsi do zadnjega, kakor pa da bi se udali pohlepnim Angležem. Gre se za svobodo ali pa za smrt. Do sedaj sem še vedno branil angleško last v Transvaalu in bom to storil tudi v prihodnje.
,,Sporočite amerikanskemu naro du moj pozdrav. Čutimo, da bi morali biti vsi Amerikanci na naši strani tem boju za svobodo."
V Pa r i zu je 90,000 dreves,
Montana je izkopala 1. 1899' bakra v vrednosti $40,000,000.
A 1 a b a m a je 1. 1899. spravila 01 dan 7,000,000 tonov premoga i" 1,083,905 tonov železne rude-..

Colorado je pridelala lan^e leto zlata v vrednosti $3,1,122,1^ srebi'a za 812,680,256, svinca # $4,641,529, bakra za $1,852,526 i" cinka za $877,500.
R u s k a a r m a d a je edina v K*'' ropi, ki ima poleg moških tudi že»: j ske zdravnike.
i <
Angleži so izgubili do sed«j 1 južno-afriški vojni 16,618 mož, ubi' tih, ranjenih in ujetih.
P r v a k n j i g a je bila tiskan*! Minnesoti 1. 1836. in ta je bila biblij' ali sveto pismo.
M i s i j o n za gledališke1' gralcein igralke je imel nji teden Rev. Thos. J. Ducey, pnik katoliške cerkve sv. Leona 1 New Yorku.

Brzojavka iz Chicage \ Manilo stane $2.50 za besedo a'1 $25.00 za deset besed. To| se zdi liko, vendar ne preveč, če pomi«"' mo, da mora narediti tri petini daljave okoli sveta in iti skozi roke
osmerih brzojavnih družb. Ko je položen prvi atlantični kabel, je st*1' brzojavka iz New Yorka v Lond°f $5.00 za besedo, zdaj stane v kup«1!' stvu 25 c. za besedo, v katerem ^ de pa tudi ta cena znižana vsl^ obilne konkurence in novih iznaj^'
Zlata A me r i kan k a.—"HeJ>^ Bonnard Bronce Co." v New York" je ulila zlato soho predstavljaj^ \ "amerikansko dekle" za sveto*11'' razstavo v Parizu. Soliaje iz oisteg4 zlata, 6 čevljev visoka, 712 funt"' težka in nje vrednost zlata znaša 18" 000 dol. Izdelala jo je s pomočjo ^' modelirjev kip&rica Besse Pot"' Bonnah. Umetniški komite je izb®4 ; za model gledališko igralko	$
Adams, ki je sedela 25krat. Apierikanka je predstavljena v prl prosti letni toaleti. Vrat in prsa k**, sijo bogati okraski iz čipk, roka" so ozki, roke visijo lahno ob živ0'" in lasje padajo v kodrih na rame"3' Postava je gredoča, pomenjajoc "J predek. Soliabo razstavljena v B lais de 1'Optique." Prevožni stro^1 bodo znašali $12,000 in trije m oh jo bodo spremljali v Pariz. Odp" slana bode iz New Yorka dne ^' aprila.
Samomori se množijo tudi 1
Združenih državah. Od 1. 1890. 1. 1892. jih je bilo povprečno leto od 5 do 6000; od I. 1895. j 1900. pa je naraslo to število od 6" . do 6500 na leto. Dr. Justin Her«^ iz New Yorka je ravnokar i*". knjigo, v kateri dokazuje napodi« Statističnih podatkov, da se je šilo zadnja leta v New-yorškem & stu toliko samomorov, kakor v v® _ v ostalih delih Združenih držav. Vzr° ke samomorov navaja te-le: pone,fr čenje v kupčiji, 1,119;rodbinske*^ deve, 788; slabo zdravje, 489» ^ jančevanje, 402; blaznost, 342; f nost življenja, 151; strah pred k nijo, 103; različni vzroki, 77. starosti samomorilcev pa pravi: i( leta 11. do 20. si je vzelo življe"1 289; od 20. do 40. leta 1,684; od4 |
do 60. leta 1,153; od 60. do 80.
lef
280; in od 80. do 87. 1. 19. Naj samomorilcev se zastrupi in sicer
Vprašanje.
Jeden naših čitateljev nam piše: "Usojam si uljudno zaprositi, da mi izvolite javiti, oziroma svetovati in podučiti, v katerem kraju in v kateri državi bi bilo najbolje kupiti malo posestvo, nadalje približno ceno posestva z vsemi pripadajočimi premičnimi pritiklinami za obdelovanje zemlje."
Pričakujemo, da bo kdo naših naročnikov—farmarjev odgovoril na to vprašanje.
bij o naj raj še karbolično kislini jo je najlažje dobiti v lekarnah- ^ tretjini samomorilcev je oženj
1aV L
ali udovcev, po narodnosti pa je ^ več Nemcev, potem pridejo A111 ,, in za njimi: Rusi, Francozi, AvS ci, Italijani, Švedi, Norvežani) gleži, Škoti in Irci. Še več morov, kakor v Združenih drŽ*v je bilo zadnja leta v primeri s 8 v,.-lom prebivalstva v Franciji, Angliji, Skandinaviji in Rusiji-^
manj se ceni življenje na Kitaj®''0^, Dr. William Park, kitajski niia'j0^, poroča,da se je v Kini lani vzelo ljenje 800,000 oseb.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. Jan. A. 1). 1898. URADNIKI:
predsednik: Frank Trampuš, Box 306, Virginia, Minn. | odpredsednik: Franc Vkrhunc, 82 Rural St., Cleveland, O. j- Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. j1- Tajnik: John R. Sterbenz, 2008 Caluniet Ave., Calumet, Midi, blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801-805, Joliet, 111. duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f &tef. Kukar, 920 Chicago St., Joliet, 111. niki- "j IQNAC Tancig, Calumet, Mich.
I M. J. Kraker, 501 3rd St. Anaconda, Mont.

VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in l»o nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedttOtinega fclagajnika (A. Golobitsha) po svojem zastopniku (delegatu) in po "ikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu Jezus Dobri Pastir 49 Sharpsburg, Pa. Nikolaj Hotujo, 3484
v roj. 1876, sprejet 13. marca 1900.	Društvo šteje 21 udov.
K društvu sv. Štefana 1. Chicago, 111. Jožef Livec, 3485 roj. 1879, Al. Stritar, 3486 roj. 1875, Jožef Kočevar, 3487 roj. 1862, Fr. Urban čič, 3488 roj. 1864, Jurij Klemenčič, 3489 roj. 1877, Jožef Vidic, 3490 roj. 1877, sprejeti 1. aprila 1900.	Društvo šteje 83 udov.
K društvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Jožef Pavlakovič, 3491 roj. 1864, sprejet 2. aprila 1900.	Društvo šteje 61 udov.
Suspendovani so za nedoločen čas.
^d društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Jakob Kočevar 1610, Luka Malinar 2245, Ant. černič, 3217 27. marca. Društvo šteje 122 udov.
Suspendovani ud zopet sprejet.
•K društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Janez Tomšič, 3172 22.marca 19-00.	Društvo šteje 102 Udov.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik.
Društvene vesti.
Chicago, 111.-Skupna velikonočna spoved in sv. obhajilo slovenskega društva sv. Alojzija bode cvetno Nedeljo dne 8. aprila v slovenski Cerkvi sv. Štefana.
Allegheny, Pa., 27. marca.—
ovo ustanovljeno društvo Marije Sedem Žalostij st. 50 K. S. K. J. Je l>ri svoji redni seji dne 11. marca etloglasno sklenilo, da bode imelo skupn0 velikonočno spoved in sveto obhajilo na cvetno nedeljo, to je 8. aprila. Opominjajo se vsi udi, da storijo svojo versko dolžnost. Vsaki ^d, ki ne prejme svetih zakramentov v velikonočnem času pokaže, da ni kristijan, ampak odpadnik od ve-rei in ker je društvo ustanovljeno na Podlagi katoliške vere, zato naj se Nobeden potem ne pritoži, ko se bode moral ločiti od društva, ker tako Vele društvena pravila.
Društvo kljub vsem oviram od 8trani nasprotnikov prav lepo napreduje in šteje 44 udov.
Ravnokar smo prejeli pravila, ki je tiskalo Slovensko Tiskovno društvo v Joliet, 111. Izdelana so "rez najmanjšega pogreska in za jako "izko ceno, katere si še misliti nismo m°gli, Opozarjam vsa slovenska društva po Ameriki, naj se pri vsa-kej priložnosti, kar se tiče v tiskarsko stroko spadajočih stvarij vedno obrnejo jedino le na tiskarno "Am. iov."; ker zagotovljam vam, da bo-®te tam najbolje postrežem.
Močno ugaja svojim naročnikom ''Amerikanski Slovenec", odkar nas 3e začel obiskavati iz Jolieta in ven-ar je žalostno, toda resnično, da se Slovenci posebno v tukajšnji okolici
premalo zanimajo za njega. Izmed
le
tolikanj Slovencev jih ni, če se ne plotim> petnajst naročnikov Am. Si. , °£lej dragi Slovenec, za samo dva dolarčka ti A. S. 52krat potrka na j^ata vsako leto, in ti prinese veliko epega, podučnega in zabavnega be-. • Zatorej dragi Slovenci, pristo-*"te h katoliškim podpornim dru-^tvom in naročite si A. S., in zagotovi'
jam vam, da se ne bodete kesali.
K sklepu pozdravljam vse ude • K, J.	j08 Mravinetz.
dolžnost društev K. S. K. Jednote.
Društvo se zove katoliško, ako se v "jeSa jemljo le praktični katoli-in ako se odstranijo udje, ka-enm ni več mar katoliško Življenje, i »lovenci s tem porabljamo skuš-
njo drugih narodov, ki so s svojimi katoliškimi društvi že na tisoče svojih rojakov obvarovali nesrečnega pogina.—Katoliški možje različne narodnosti, možje, katerim ni vera peto kolo pri vozu, zavedni možje, kateri so umeli, da ni večje izgube za čas in večnost, kakor izguba svete vere, so ustanovili katoliške zveze ter se tako vrlo postavili zoper nemarnost in lahkomiselnost v veri. Lahko rečemo, ti možje bodo stali ali že stoje v nebeškem kraljestvu obdarjeni s častjo misijonarjev, a-posteljev, ker so bili povod izveli-čanja na stotine in tisoče duš. Sv. Janez Zlatoust pravi; ,,Kaj naj primerjamo z vrednostjo duše? Tudi vsega sveta ne. če bi tudi velike svote razdelil med uboge, ne storil bi toliko, kakor ko bi rešil jedno dušo." Bog daj takih predstojnikov naši premili Jednoti in društvom, storili bomo neizmerno veliko za naš slovenski narod in imeli malo odpadnikov.
Društva K. S. K. J. naj sc zopet o velikonočnem času ravnajo po našej postavi! Ni treba pošiljati posameznih listkov. Sleherno društvo naj skrbi, da spolnijo vsi udje veli konočno dolžnost, potem napravijo uradniki sporočilo, katero njih č. g. župnik podpiše. Rojaki, ki nočejo tega storiti, pokažejo, da delujejo zoper katoliška društva, zoper katoliško Jednoto; taki naj se brezizje-mno izključijo. Ako se društvo upira temu pravilu, mora seveda ven iz nase Jednote, in ako se to ne zgodi prej, gotovo dovrše to gg. delegati pri zborovanju. Dve društvi ste lansko leto izostali, in pri konvenciji v Chicagi pride to v pogovor.
Prisrčni bratovski pozdrav vsem!
P. Ciril Zupan, O. S. B. duhovni vodja K. S. K. J.
Začetek novega podjetja v New York«.
Z veliko svečanostjo je bilo v New Yorlcu pred kratkem otvorjeno novo velikansko delo—podzemeljske železnice. New-Yorški župan Van Wyck je|s srebrno lopatico odprl vse podjetje. Na onem mestu, kjer se je to zvršilo, bo napravljen sledeči napis na bronasti plošči:
"Na tem mestu je župan Robert A. Van Wyck 24. marca 1900 prvi zasadil lopato za podzemeljsko železnico."
Ta železnica bo napeljana po predorih pod zemljo ter bo vezala New York z Brooklynom. Šla bo pod
East River, pod vodo, ki deli Brooklyn od New Yorka. Vse delo je preračunjeno ua 36 milijonov dolarjev.
"New York Journal" piše o slav-nosti:
•'Že dolgo sc je pripravljala mestna oblast, da prične to ogromno delo. Dasi so se zdele težkoče nepremagljive, vendar je imel sedanji žu pan toliko srčnosti,da je pričel podze-nieljsk6'železiiico,ki bo za gmotni napredek celega New Yorka jako pomenljiva. Njena natančna vrednost se do sedaj še ne da zapisati s številkami če tudi so njene prednosti očividne. lrčinek njene dovršitve pomen ja, da se bo razširilo mesto, in da se bodo oni stotisoči prebivalcev lahko nastanili v bolj zdravih in zračnih predmestjih, kakor pa jim je to mogoče sedaj, ko so prisiljeni stanovati v gosto nastanjenih hišah, ker vsled preslabih zvez ne morejo priti dovelj hitro do svojih delavnic in tovarn. Potem bodo pa lahko vsled boljših zvez bolj hi tro prispeli do svojih dasi bolj oddaljenih domov. Najboljše pa je to veliko podjetje za delavce,katerim je za dolgo časa zagotovljeno trajno delo. Župan Van Wyck je lahko ponosen, da se je za časa njegovega županstva pričelo to epolialno delo, ki je največje v zgodovini zidanja podzemeljskih železnic. Kontrak-torju McDonaldu pa je želeti, da bo dovršil svoje delo brez vseh do sedaj še neznanih težkoč."
V resnici je to podjetje res ame-rikansko v svoji obsežnosti. Župan Van Wyck ju v svojem slavnostnem govoru poudarjal, da to delo ne bo igrača, kajti treba bo kopati predor pod vodo, da se napravi zveza med New-Yorkotn in Brooklynom, ki bo največjega pomena.
Koliko časa pa že premišljujejo Angleži in Francozi, da bi napravili zvezo med seboj pod morjem, ki deli obe deželi. Da bi bile Združene države v tem tako interesovane kakor je Anglija ali pa Francija, bilo bi ono podjetje že gotovo pričeto.
Podatki o kugi iti njenem naraščaju.
(Konec.)
Malokdo more tako natančno spoznati in izprevideti, s kakim strahom navdaja kuga vse prebivalce na kitajskem obrežju, kakor jaz—piše dalje angleška pisateljica. Bila je, kakor pravi sama, sest tednov pod vedno kvarantino na svojih potovanjih iz Ilongkonga v Vladivostok, v Port Arthur, od tod v Cheoo, Chemulpo, Nagasaki in Kobe, potem v Honolulu in od tod zopet v Port Town-send,Wash., ki so se še le ravno sedaj končala. Vrhu tega je bila še 12 mesecev v vednem pogovoru in do-dotiki z zdravniki, potovalci, misijonarji, angleškimi, amerikanskiini, ruskimi in nemškimi mornarskimi in vojaškimi častniki, vsled česar ji je lahko verjeti, da kar piše, pišeš premislekom in globokim izkušenjem.
Vsi gori omenjeni izvedenci so mnenja, da se kuga na široko razširja po mnogih krajih vseskozi po vzhodu; da se je že polagoma jela pomikati proti Evropi; da bo njen napredek pospešila tudi trgovina po Tihem morju, in da bo prišla do prihodnjega poletja tudi v Združene države, ako se ne pregleda in pre-kadi vsaka ladija in vsak k6s njenega tovora.—Daje mnenje bilo resnično, nam pričajo že znani slučaji, da se je kuga že zanesla v San Francisco in Port Townsend, po ladijah došlih iz vzhoda.
Kot neradovoljen gost, in to še na svoje stroške,pri ruskih,nemških, kitajskih in japonskih uradnikih, kakor tudi pri dr. Carmichael-u, ameriškem zdravstvenem uradniku na Honolulu.in dr. Foster-ju v Port Townsendu, sem imela zopet dovolj priložnosti poučiti se natančno o sedanjih kužnih razmerah.
Na Kitajskem se razširja kuga počasi ali stalno, že od 1871. leta naprej. Leta 1893.—'94. seje razširila že v veliko epidemično morilko po Tonkinu in Hongkongu. Leta 1892. so jo kitajski vojaki na svojem potu v Mandžurijo zanesli tudi v Lang-tehu in Yun-nau,in na tem kraju se je ohranila še do današnjega dno.
Delavci so postali njene prve žrtve, nato vojaki, in nazadnje domačini. Leta 1893. je postala nalezljiva po teh krajih in 1. 1894. pav Cantonu in Hongkongu.
Lanskega leta zgodaj v juniju se je razširila kuga silovito hitro po Hongkongu, kakor tudi po Bombay in Calcutti, v Rangoon in Singapore. Do julija se je prenesla že v Avstralijo in potem severno do Port Arthur in Newclivang. V avgustu jo je že bilo najti v Tokio in Kobe na Japonskem, v Vladivostoku in polotoku Koreja. Med tem mesecem se je raznesla tudi čez Sibirijo in postala skoro epidemična v ruski pokrajini Astrakhan, kakor tudi ob izlivu Volge.
V novembru je ta bolezen dospela v Manilo, v decembru pa v Valparaiso in še nekatera druga južna ameriška pacifična mesta, v januarju se je prenesla okoli južne Amerike v Rio de Janeiro in Santos v Braziliji in Rosario vArgentiniji. Odtod sedaj preti vsem mestom na Kubi, Porto Rico in ob meksikanskem zalivu. Zaradi tega je bilo vsem mestnim oblastvom po teh krajih izdano povelje, da morajo vse iz tujih krajev došle ladije dejati pod trajno kvarantino.
12. decembra se je pojavila kuga na Honolulu in ravno istega meseca tudi na Novi Kaledoniji. V januarju jo je bilo najti v Avstraliji in 12. feb. se je zanesla tudi v New York po neki ladij i, dosli iz Brazilije. Jeden mornar je bil že na potu umrl.
Od začetka kuge v Indiji leta 1894. pa do 31. dec. 1. 1898 je pobrala ta bolezen 250.000 oseb katerih smrt seje uradno potrdila, v zadnjem letu pa jih je pomrlo povprečno po 1,000 vsaki teden. Popotniki iz Indije so mi pravili v Hongkongu, da je kuga ondi še bolj strupena in da še hitreje mori ljudi, kakor pa po Kitajskem. Nekateri so mi pravili tudi o slučajih, da je n. pr. šla kaka družina zvečer spat navidezno zdrava, zjutraj pa so našli vse mrtve, ali pa, da je sel kdo po ulici, a je mahoma padel in umrl v dveh minutah.
Na Honolulu je vsled kuge postal položaj obupen. Cela predmestja so bila požgana, samo da bi se ustavila pot grozoviti morilki. Radovoljno so morale zdravstvene oblasti napraviti škode za jeden milijon dolarjev. A kaj, ko je vse jedno ne morejo vstaviti. Vsakovrstne živali, miši in podgane bežeče iz gorečih poslopij zanesejo na svojih kožah zopet naprej vse kužne kali, ki se kmalu oprimejo kake osebe posredno ali pa tudi neposredno.
Kdor je okužen začuti najprvo nekak krč po želodcu. V treh ali petih urah ga napade huda mrzlica, jezik se mu osuši in zelo oteče, oči posta nejo rmene in stekleno svetle in želodec popolnoma prazen. V petih do sedmih urah se izpuste na koži nekaki modri ali pa črni izpustki,ki na nekaterih krajih posebno narastejo.
Vsi ti izpustki se razširijo po vsem telesu, ki postane povsem črno, a po smrti temno modro. V tem položaju bije bolnikova žila 120krat in njegova toplota je 110. V štirinajstih do šestnajstih urah pride smrt bodisi vsled utrujenja ali pa krča.
Kdor je bil telesno vedrto zdrav, ni zanj nevarnost tako zelo velika, ako namreč živi osemnajst do dvajset ur, potem ko se ga je že kuga prijela, je nekaj upanja, da okreva.
Kužna kal je na človeku najmanj sedem do devet dni j, predno postane popolnoma bolan! Do sedaj še ni nikdo našel nobenega zdravila zoper kugo, ki je že jako razvita, ampak samo zoper njen prvi početni razvi-tek. Antitoksin, rabljen po predpisa japonskega profesorja dr. S.Kiasato, in dunajskega profesorja Virchow-a je že mnogim pomagal.
Angleška oblastva v Indiji so sklenila, da se morajo cele občine podvreči zdravljenju z antitoksinom in stavljenju koz, kar je pokazalo velike vspehe, pod ugodnimi odnošaji.
Najboljše sredstvo zoper napredek kuge pa je dolga kvarantina s pomočjo katere se počasi, a dobro uniči vsak kužen kal. Zaradi tega je sedaj zvezna vlada tako strogo ukazala, da sc mora njena povelja po vseh morskih lukali na Atlantiškem kakor na Pacifičnem morju natančno izpolnjevati, ker drugače jo v nevarnosti vseh 71 milijonov prebivalcev po Združenih državah.
Rojaki!
Če hočete napraviti veselje svojim sorodnikom ali znancem v stari domovini, naročite za nje ,, Amerik Slovenca". V Evropo pošiljan velja samo $2.50 na leto.
Iz delavskih krogov.
Indianapolis, In d., 31.marca. Vsi lastniki premogokopov v Evans-ville distriktu so pripoznali premo-garskol unijo in dovoliti plačo določeno na konvenciji v Terre Ilaute.
Delodajalci in premogarji v Pana, 111. so se po dvednevni seji zjedinili za premogarsko plačo po 49 c. od tona.
Premogarji v Mouoaqua distriktu bodo začeli delati 1. aprila po novem povišanem plačilnem redu.
Hoopeston, IU., 29.marca.— Mašinisti "Hoopeston Canning Machinery Co." so šli na štrajk, ker je družba nastavila več neunijskih delavcev.
Wichita, Kas., 31. marca.— 'The Central Labor Union' je prisilila delavce na poulični železnici k štrajku, da bi izposlovala večjo plačo od družbe.
Buffalo, N. Y., 30. marca.— Med mizarsko unijo in stavbenimi kontraktorji je prišlo <Jo sporazum-ljenja in s tem je odvrnjen preteči štrajk. Mizarji so zahtevali osem-urno delo innajuianj po 30 c. od ure. Kontraktorji so ugodili delavskim zahtevam.
Columbus, O., 31. marca— Štrajk mašinistov je končan v splošno zadovoljnost delavcev in delodajalcev. Danes se je v vseh tovarnah pričelo z delom.
Dubois, Pa., 1. aprila.—Delavci, ki so po štrajku v Iloracijevi jami družbe Berwind White Coal Co. ostali, so bili sinoči pri izhodu iz jame od štrajkarjev napadeni. Sprva so rabili le polena in kamenje, ko je pa prišel šerif na lice mesta, so začeli streljati z revolverji. V boju so padli 3. možje. Slednjič se je posrečilo šerifu razgnati boje-valce. Zaprli so 40 oseb, tudi nekaj žensk, ki so se udeležile boja.
New York, N.Y., 2. aprila.— Pričakuje se velik štrajk stavbenih delavcev. V dis,triktih Brooklyn, Bronx, Newark in Harlem je več kot 5000 mizarjev, barvarjev in de-koratorjev pripravljenih ustaviti delo, če se ne ugodi njihovim zahtevam.
E1 m i r a, N. Y., 1. aprila. —Premogarji v Arnot, Pa., ki so začeli zadnjo sredo štrajk, so .51 i včeraj vsled pogodbe s superintendentoni Lincoln zopet na delo. Superintendent jim je dal zagotovilo, da se bode Blossburg Coal Co. natanko ravnala po kontraktu, ki ga je sklenila z delavci ob sklepu enajst mesecev trajajočega strajka.
Joliet, 111., 3. aprila. — Stavbeni delavci vseh strok so začeli štrajk in posledica tega je, da se je ustavilo delo ua vseh novih stavbah. Štiri delavske unije, mizarjev, tinners, plasterers in plumbers so napovedale štrajk. Mizarska unija ima 200 članov, do zdaj so dobivali po 30 c na uro za deveturno delo, zdaj zahtevajo 35 c od ure in oseni-nmo delo. Plumberji, ki so imeli do zdaj 30 c na uro, zahtevajo po 16 c več od ure in oseiuurno delo. Amalgamated Sheet Metal delavci zahtevajo po 4^ c več od ure. Tin-nerji so dobivali po 274 c na uro, zdaj zahtevajo 33 od ure. Zidarji so dobivali do zdaj po 40 c od uro, zdaj zahtevajo 50 od ure.
Danes so imele razne unije sejo v Trades and Labor Hall in sklenjeno je bilo jednoglasno, da bodo delavci vstrajali pri svojih zahtevah tako dolgo, da jim ugodijo delodajalci. Stavbeni kontraktorji bodo imeli svoje zborovanje v četrtek zvečer in tedaj bodo dali odgovor delavskim unijam.
Ch i c a go, 111., 8- aprilu--štrajk mašinistov "International Association of Mashinists" je praktično končan. Predsednik James O'Con-nell in organizator Stewart lieid sta imela včeraj pogovors predsednikom in tajnikom "National Metal Trades Ass'n." in sta sklenila ■/. njima kon-trakt, ki so ga potrdili niašinistje. Večina izmed njih jo šla danes na delo. Le <>ni niašinistje, ki so bili nastavljeni od fabrikantov, ki ne pripadajo zgorej imenovani zvezi, so ostali na štrajku in sicer pri naslednjih firmah: "Western Electric Co.", "Standard Oil Works" v Whiting, in "Swift <fc Co.", vsega skupaj 400 mož. Vendar se pričakuje, da bode
narodno razsodišče tudi v tej zadevi za obe stranki zadovoljivo posredovalo.
Detroit, Mich., 30. marca._
Tobačni trust, ki je kupil pred d verni leti veliko tobačno tovarno od Daniela Scotten za 5 milijonov dolarjev, je sklenil, popolnoma prenehati z delom. Delavci, katerih je delalo v tobakarni okrog 1000 mož, so dobili naznanilo, da naj si od 1. maja iščejo delo drugod. Nadaljno poslovanje od trusta kontroliranih tovarn se bo vršilo v Jersey City in v Louisville, Ky. Najbrž se bodo zaprle tudi naslednje tovarne: P. J. Scorf v Middleton, O.; Finzer Bros. Louisville; Druminond Co. v St. Louis in Ligget tfc Meyer v Louisville.
Pittsburg, I'a., 3.aprila.-15-, 000 premogarjev v pittsburškem in irvinskem distriktu je ustavilo delo. Strajkarji so mirni in jame so zaprte.
I n d i a n a p o I i s, I n d., 2.aprila. Dva štrajka sta se pričela danes. Mizarji zahtevajo po 35 c. od ure, plumber-ji pa $3.50 na dan za osem-urno delo.
B r a z i 1, I n d., 2.aprila. 5000 premogarjev v tukajšnjem distriktu je sklenilo ustaviti delo. Delodajalci se branijo, plačevati na teden in dovoliti delavcem kupovanje smodnika na javnem trgu.
H ar ris bur g, 111., 3. aprila. 200 premogarjev Led ford & llarris-burg jam je začelo štrajk, ker se družbe branijo povišati plačo.
Evropskejfesti,
_ AVSTRIJA—Razpormed strast-imi in zmernimi strankami preino-garskili delavcev v ostroviškem oki •aju na Moravskeni je zopet vz-bruhnil na silovit način. V petek 30. marca so se jeli pretepati javno ter rabili nože in puške, e-le vojaštvu se je posrečilo razgnati siloviteže.
Oblastva so zaprla sedem oseb, kateri, kakor pravijo, so vodje vsega nemira in zelo nevarni anarhisti. Govori se, da je v ti organizaciji tudi mnogo žena, in njih predmet je pomoriti voditelje zmerne premo-garske stranke, rudarske načelnike in porušiti rudnike. Vlada bo naj-brže razpustila vse juditične stranke po celem okraju.
1. aprila se je vstanpvila v Pragi nova češka stranka, katere glavni namfen je priti do sporazuma z Nemci, ker drugače bo obrtnija in kupčija, sploh ves promet popolnoma zaspal v Avstriji vsled vednegaprepira.Zaradi tega je ta stranka tudi nezadovoljna s češkimi državnozborskimi poslanci, ki vedno vs trajaj o v svoji obstrukciji.
Strastni nemški nacijonalisti so imeli v nedeljo posvetovanje na Dunaj i ter sklenili, da more Avstrija priti v še večjo zvezo z Nemčijo. Govoril i so tudi,da se mora ustano viti colninsko društvo med obema deže-ama. Avstrija res še ni zadosti nemška.
FRANCIJA.—Ravnokar je izdano vladno poročilo o veliki zmagi Francozov nad Arabci v severni Afriki. Francoska ekspedicija je zasedla oazo Insalahjužno odAlgerije. Arabske čete so se zbrale, da bi pregnale Francoze od tam. Ti so zvedeli o nameravanemu napadu ter nepričakovano napadli Arabce 19. marca pod poveljstvom maršala Nu.
Najprvo so pričeli streljati na arabsko mesto in nazadnje zagnali Arabce v njih mošejo, kjer so se ti branili z grozovito srditostjo. Z"gu-bili so 000 mrtvih in 100 ranjenih. 450 je bilo pa ujetih. Izgube Francozov so bile 9 domačih t. j. algir-«kih vojakov ubitih, 38 ranjenih in mod slednjimi tudi dva častnika.
ITALIJA—Po raznih pokrajinah v severni in južni Italiji kakor tudi na Siciliji je prišlo l. aprila do velikih nemirov, katere so povzročili socijahsti in dijaki. Vojaštvo jih je moralo slednjič razgnati z nasajenimi bajoneti.
IZKAZ DAROV
za strajkujoče Slovence v Jenny Lind, Ark. Urednik "Am. SI.", Joliet, 111. $3.00
Anton Nemanič..........$1.00
JohnKukar.............. $1.00
John Grahek.............$1.00
Štefan Kukar............$1.00
William Grahek..........$1.00
Max Buh...................50
Frank Slabe.............. ..50
L a Salle: (-rosp. Jakob Jesenšek 50 c., Jak. Juvanoič 50 c., Jan. H ribai* 50 c., Jan. Lekan 50 c., Ant. Zorčič 50. c., Simon Jesenšek 25 c., Anton Ravnikar 25 e., Fran Mali 25 c., Jože Bergle s 25 c., Martin Udovič 25 c., Jože Bregač 25 c., MihaKobal 25 c., Fran Ferme 25 c., Matevž Urbanija 25 c., Marija Brinovec 2ft c,, Marija Juvaneič 15 c.
Lj ubi t e svoje sovražnike!
Povest Iz maontkih vojsk na Novi Zelandiji.
. Spisal .1. Spllltaann iz J. D.
1.
Patricij (r Niel in morski pogla var.
Dulji-.
Gospa O'Niel so ni mogla zdržati solz, tudi dečki so začeli glasno tožiti. Na Irčevem obrazu se je videla kmalu huda jeza, kmalu britka žalost; vendar pa je opomnil svojce, naj bodo mirni, rekoč: 'Tiho, otroci! Kdo ve, če ni v tem grmovju skritih zaveznikov požigalcev. Z božjo pomočjo si bomo že sezidali drugo hišo. Zdaj moramo hitro od tod. Mak Merzon, vam je najbolje znana pot v kavrovo sotesko; pojdite naprej ; previdno vam bomo sledili eden za drugim, Bob, Jon in Bil; z ženo greva zadnja. Hodimo prav tiho in previdno, stopaj mo pazno, da se ne izgubimo v gozdni tmini!"
"Molite tiho k ljubi materi božji in k angelju varuhu; obžalujmo tudi grehe in napake, s katerimi smo žalili ljubega Boga", je pripomnila gospa O'Nielova. Mali Bil pa je molil takoj polglasno: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom."
Njegov oče ga je slišal; stopajoč pod mogočnimi drevesi je mislil na upravnika, ki ga je pregnal iz hiše in domovine, spominjal se je divjih Maorcev, ki so mu ravnokar vpepe-lili novi dom.—Močno se je oglašala v njegovem srcu jeza in želja po maščevanju, pa premagal je izkuš-njavo,izročivši sescelim srcem božji previdnosti.—Stopali so .previdno v temi. Treba je bilo lesti čez precejšnjo strmino navzdol. Mak Merzon je iskal najvarnejše poti od debla do debla; ročno so mu sledili dečki, po-dajoč drug drugemu roko. Najtežavnejša je bila pot za gospo O'Niel; soprog jo je podpiral in skoro nosil.
Že so začuli v globočini šumlja-nje gorskega potoka. 'Srčno dalje!' "je zašepetal naselnik. "Pred luni-_uim vzhodom moramo prekoračiti -dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd—in že se svetlika na nebu."
Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočini. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine.
■»KiTi 3e ^ilo t0?" vpraša tiho
""OUieL_,"t>v6 sovi, ki se vabita",
odgovori Mak Me»70n-
"Ali pa so Maori nam /ia »ledu. Pazite, Mak Merzon!"
"Menim, da bile sove;—sicer pa . ni druge pomoči- Nam-ej moramo!"
™ w "puslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, isato so nadaljevali pot. čez pet minut M dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.-
S praprotjo in nizkim grmičevjem poraščeno obrežje ni bilo varno zavetje, zato je bilo treba čez potok.
"Ni globok, pa voda je dereča", reče Mak Merzon. "Stopim vanj in pomagam dečkom na ono stran. Potem poneseva oba gospo O'Niel."
Bob in Jon sta si pomagala sama skozi bobneče valove, komaj je bilo treba Mak Merzonove pomoči. Mali Bil je rekel materi: "Nič se ne bojte, mama, poglejte križ, ki sem ga vzel a seboj!" Nato ga je prijel vrli Ško-tec in ga nesel k bratom. Srečno ga je postavil k njima, in že se je vračal k 0'Nielu. Toda komaj je bil dospel sredi potoka, siknila je pu-sica skozi zrak,in mož se je zgrudil z glasnim vzklikom v šumeče valove. —Zastonj je poskušal, da bi se vzdignil; deroča vod& ga je odnesla.
Patricij O'Niel je menil prvi hip, da se je bil vrli Š koteč zdrsnil na gladem kamenu; zato je hitro skočil v vodo, da bi pomagal svojemu prijatelju. Toda v istem trenutku pri letipušica mimo njegove glave in za seboj zasliši divje vpitje, katere mu je sledil odgovor onstran gozda "Maori", zakričiosupnjen. 'Skrite se v praprot, otroci bežite! Nato se je hotel obrniti, da bi se vnjilkženi Kraj gozda je videl temne postave. Ni še dosegel brega, ko mu je ugrabil divji Maori ženo in jo treščil na tla.—V vodi stoječ nameri Patricij na divjaka, puška poči, Maori pade smrtno zadet poleg soproge O'Niel toda že so bili njegovi tovariši na mestu. Pušice so švigale, kamenje se je kar usipalo.—Sulica seje zabodla vrlemu Ircu v desno ramo; toda ni
je opazil, imel je le eno misel,' kako bi rešil ženo.— Prišel je k bregu, pa zadel ga je na glavo velik kamen.— Z vzklikom: 'Mojažena, moji otroci!' se je zgrudil nezavesten na breg!
Divji krik zmagovalcev se je razlegal po pokrajini. Maori, ki je 0'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato je prijel še roko padlega Maoroa, opazil pa ni poleg tega ležeče gospe 0'Nielove. Ustreljeni se ni ganil. "Mrtev si, ubogi Tara-nuki. Pa maščeval sem tvojo smrt! Obrnivši se k tovarišem, ki so dospeli med tem na kraj, kratkega boja, je zaklical: "Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši vgozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura, ki mora priti vsak čas s svojimi od Jotara. Ognjeni svit, odmev bojnih rogov in naše zmago oznanjujoče petje jih že privabi na pravo mesto. Te-Va-turu bo z nami zadovoljen. Maščevali smo se nad tujci. Glejte, zemlja je rdeča njihove krvi; pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok!"
Mladi Maori je drgnil z veliko spretnostjo suho vejevje, vrgel na tleči les nekoliko listja, in imeli so ogenj. Drugi so nametali praproti in suhljadi; kmalu je plamen visoko švigal. Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maor-skih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor.—Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili soshri-pavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami,—Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo.
Hrup je prebudil gospo 0'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje.
Prebudivša se, ni mogla zbrati svoji misli, čutila je nepopisen strah.
soko praprotjo in gostim grmičevjem poraščena ravan__Otroci so se
tu lahko poskrili, morda tudi ube-žali.
V največjem strahu je sledila z očmi gospa O'Nielova Maorcem; opazovala je njihovo postopanje, videla je, kako so se nastavili nekateri ob gozdnem robu, drugi pa se poiz-gubili po grmičevju kakor lovski psi. Tresla se je in molila. Dolgo časa se je zdelo brezuspešno vse iskanje; kar se zasliši daleč ob potoku strašen krik. Že je menila trpeča mati, da so ujeli njene otroke. Toda našli so le Mak Merzonovo truplo, katero je vrgla dereča voda na suho. Koj nato je dal načelnik novo povelje, katerega gospa O'Niel ni razumela; pa umela je le prekmalu njegovo izvršitev. Zažgali so na vseh straneh suho praprot. V smrtnem strahu je nehote glasno zakričala; ni mislila na lastno nevarnost, skočila je rta noge in uprla srpo oko na ono stran potoka rastoče grmičevje, misleča, da so tam skriti njeni otroci, in da jih obdaja plamen od' strani.
Divjaki ob ognju so zaslišali bolesten materin krik, vsi so se ozrli na ubogo ženo, katere doslej niti opazili niso.
"Naseljenčeva žena!" zakričali so vsi povprek. "Gototfo je žena onega tujca, ki je ustrelil Taranakija", reče zapovedujoči Maori. "Jaz se hočem maščevati zanj, njegova duša naj pije kri te žene." 8 temi besedami skoči visoko vihteč bojni kij proti gospej 0'Nielovi. Ta je stala kakor okamnela; v strahu za svoje
otroke na lastni beg se mislila ni__
Že ji je bilo morivno orožje nad
—SLOVENSKEGA NARODA SIN-GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR. G. rv^nsr POHBK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Ko pa so ji prišli v spomin zadnji dogodki in je spoznala svoj položaj, obšla jo je taka groza, da je skoro zopet omedlela.—Od plapolajočega ognja je bila kakih petdeset stopinj daleč; poleg nje pa je ležalo truplo ustreljenega Maorca,—Opazovati je ^amogla vse, kar se je godilo ob ognju lil ob bregovih gorskega potoka. Nikjer ni ugledalo skrbno oko dobrega soproga, nikjer ljubeznjivih otrok; pogled plesc?čih divjakov pa je bil tako srašen, da je nehote zopet zamižala.—Kaj naj bi bila storila? Molila je tiho k Bogu, da bi jo razsvetlil in okrepčal; toda skrb za otroke in moža je bila tolika, da je komaj zamogla moliti.
Dobra gospa ni mislila nase; izročila so je svoji materi Mariji z neko obljubo, in čutila se je naenkrat čudovito potolaženo. Spomnila Se je izpovednikovih tolaživnih besed.Tožila je namreč očetu Servantu, kako se čuti osamelo v hiši sredi pragozda, kako jo muči skrb, da bi se nji ali otrokom ne pripetilo kaj hudega.— Nato ji je odgovoril oče Servant: "Ali ste kdaj sami?—Ali ne veste, da je vaš najmogočniši prijatelj in varuh vedno in povsod pri vaB—vsegapričujoči Bog?"
To je prišlo pobožni ženi v spomin, in govorila je sama pri sebi: Da, on je meni in mojim bliže, kakor Maori, da, bliže kakor truplo, poleg katerega ležim."
Nov hrup jo je primoral, da je zopet odprla oči. Četa, ki je zasedla gozd onstran doline, prihala je zdaj z divjim krikom čez potok. Gospa O'Niel je znala le malo maorski je-zik, vendar je umela da so povpraševali prišleci po otrocih, ki so bili ubežali čez potok. Slišala je tudi, da Maori niso videli nikjer otrok. Takoj je ukazal načelnik, naj hite za njimi, ker še ne morejo biti daleč. Precejšnje število Maorcev se je vrnilo čez potok. Luna je stala že visoko; v njenem svitu je bilo mo mogoče pregledati razločno celo pokrajino. Tostr^n potokjvse je vzdi-govalo strmo z gozdom poraščeno gorovje; onstran pa se je razprostirala več sto korakov široka, z vi-
glavo; gospa je padla na koleni, pri-poročivša dušo Bogu,—kar zadoni za njo močni glas "Stoj!" Maori je vmaknil kij. "Te-Vaturu!" je veselo zaklical.
"Da, Te-Vaturu, ki je zelo jezen, ker si začel s svojo četo boj preje, kakor sem dal dogovorjeno znamenj®". je govoril morski poglavar, stopivši iz gozda na čelu vojnemu oddelku.
"Nisem jih mogel zadržavati", se jezagovajal Maori. "Maščevanje je preglasno vpilo v njihovih srcih.Po-tolaži se, Te-Vaturu; mnogo hiš še čaka požara, mnogo črepinj smrtnega udarca; če ti drago, začni s črepinjo te žene!"
Komaj je zaslišala gospa O'Nielova ime Te-Vaturu, se je vzdignila in in se vrgla na koleni preden j. "Vi ste tu!" je zaklicala. "Hvala Bogu, uslišal je mojo molitev, in mi prišel v največji sili na pomoč! O rešite moje otroke, mojega moža!"
(Dalje prih.)
Glasovitl In proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251otno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA 1'OHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvno in kožno bolezni, revmatizem. slabo probavljanjo, bolezni v mehurju, živčne
bolezni, kronii •no onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstno rano, izraščanje i t d_
Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne moro pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roiaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IX STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,'
posebno pa mu jo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. lean Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
-:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se itna zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to povo dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem.
Ifaj govorijo od Dra. Poheka niz j t podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti T H OS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas.' S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse. kar spada v njegov zdravniški poklic; jo visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodn'k v Topeka, Kas.
SpoStovani if. dr. Pohek:— Zahvaljujem »e vam za svoje popolno ozdravljanje. VaSa zdravila so najbolJSa in vsakemu trpečemu jih priporočam.	* * ~ — - -
NAPRODAJ
imam zemljišča v vseh krajih mesta po nizkih cenah.
LOTE OD $150 NAPREJ
Način plačevanja si lahko izbereš sam.

DEXAK NA POSODO.
Posojujem denar v kakoršnemM znesku, da le vam pomagam kupi si svoj dom ali izplačati kak & dolg pod jako ugodnimi pogoj1
J OS. LlPOVAC, Rulvilie, Miss. SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil In »m popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker »m bolehal 23 letnaželodcu In črevlh In sem mjsUl, da^ni več pomoči
VaS udani	JOS. ZOANI(J, Hasting, Pa.
-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatična«, vsled katerega nm
za mojo bolezen.
SpoStovani Dr. Pohek;	_	_
trpel celih 20 let.	"	- - - jako„ KKLLER, Helena,"MoiiV
Dragi g. Dr. 1'ohPk:—Naznanjam vam, da moj sin izgledu čisto zdrav in se Vain lepo Zahvalim za vaSe vapeSao zdravljenje.	STEVE MA RAK, Cameron, Teva^
Dragi zdravnik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar nt na obe oči čisto nič videl dolgo času. Mnogo sem vam zavezan zu dobro ozdravljenje.
KEN HENDERSON, Kansas City. SpoStovani gosp. zdravnik:—Velika vam hvala za svoje ozdravljenje z težke bolezni.
T HO M. JURKOVIČ. Iron Mountain, Mich.
—NASVETE DAJE ZASTONJ.—
Cgr Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. Gr. IA AA POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, M0.r U. S„ A*
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku,oglej si našo prodajalnico. Imamo veliko zalogo, zlatnine in srebrnine na izbero, srebrnih in zlatih ur, budilnih ur, žepnih, namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih instrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni.
♦O+04<>+O+O*O+OK>+O«<>*O+O+C
ČUDEŽI!
Mr. A. Willie, 93 Truviball Street, ClevelandOhio, piše:
"Severov pijisSni balsam je storil čudeže v moji dtužini. Moj »in je veliko trpel vsled prohlajenja, pa jo po jodni rabi Severovega pljučnega zdravila zopet okreval:
SEVEROVBALSAM ZA PLJUVA,
Cena 25 in 50 centov.
Ozdravi takoj in za vadno vse-revmatične bolezni, neuralgijoi bolečine v krbtu in različue oteklim, in to je
SEVEROVO1
OUESv.GOTHAHA
Cena so centov.
W. F. SEVERA,
apotekar v Cedar Rapids, Imai,.
na peodaj pri
ATHJENEUM PHARMACY,
905 Collins St., Joliet, III.
REAL ESTATE!
Pregledujem in preiskujem Estate" papirje in "Titles", katf moraš dati preiskati, če hočeš b!' L. gotov, da to kar si kupil, je tvoj6 HI
Jas. C. O'Connor,
404- Van Buren Street, JOLIET, ILLINOIS
*
t
i «
4
«
s\
4
4
Telefona številka 540.
A. J. BATES, Predskdnik. M'. M. COCHRANE, PODPBEDSBDNUC-C. E. WOODRUFF, Taijnik in ravnatsU'
Joliet Pure Ice Co.
1304 do 1310 East Cass Street,
JOLIET, ILL.	/"
ZalOjtra vseh vrst trdega in mehWSj PREMOGA po najnižjih tržnih cenah«' debelo ali drobno
STUKEL & GRAHEK 207
ana Street so naši agentje.
t,
kar0l 0esterle,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Ako folate v$M zastarel
-bolezni, poskusite-
TRINERJEVO
GRENKO VINO
svetovnoznano zdravilo proti slabemu prebavljanju, oBlabljenju želodca, kisu v ustih, zgagi, vročinski hitrici in onemoglosti.
To zdravilo se daje tudi otrokom v majhni meri.—Vsakdanja poročila naših kupovalcev so najboljše zagotovilo zdravilne moči Trinejrjevega grenkega vina. Dobi se v vseh lekarnah ali pa pri lastniku vina.
JOSEPH TRINER, 437 W. 18 Street. Chicago, 111
LOTE NA PRODAJ
Goebel Heights.
♦OKXHO+
Street-car teče ob obeh stransh subdivkaje. Lote leže na visokem in suhem kraju.
♦OKXHO*
Late po $200 in $300
z vsako loto popoln Abstrakt.
UGODNA PLAČILA.
OBRESTI PO 3 ODSTOTKOV.
Ne plačuj renta, kupi loto in napravi si lastno hišo.
Glej, naslednji so kupili lote od mene v tej lepi subdiviziji:
Mathias H. Nemamich, .Frank Simonich, John Rus, Mathias Bauer, Anton Ratal.
GEORGE GOEBEL,
401-2nd Avenue. Joliet. Ill
"Ghorob" pismonoSa.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. &CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL
Slf/ft/rr'
V tet« je gmrfcota
kje
in gospodarstwo. Mogoče je boljši toda ne presega našega.
Zatorej je naš premog najboljši v mestu.
čist, svetel, jjočasi goreč in daje gorkoto. Mero damo g>olnor in naročilom se točno ustreza.
0. W. CURTIS,
510 Jefferson Street,
Telefona številka 29. JGtlET, ILL.
ČLOVEKOLJUBNI ZAVOD.
Mi zdravimo- vse one, ki; bolehajo bodisi vsled kskoršnihkoli v bolezni j, kakor bolez-nij, prihajajoče vsled I mlade niš te l&hkou-jmnosti, ijgube moči, iživčne' siabosti, kata-
--ram težkega dihanja,
in se drugih tahozvanih tajnih bolezni j. Najznamenitnejši zdravilni zavod v tej deželi je UNIVERSliL VITALISE CO. Tam deluje m nogo najiboijJih strokovnjakov v on h boleznih. Da pokažemo način našega zdravljenja, ]jošljemo na zahtevo naše zdravilo na posltus brezplačno. Po sprejemu pisma, v katerem nam popisujete svojo bolezen, poslati vam hočemo naše zdravilo. Mi zdravimo ne samo> moške ampak tudi ž»nske. Pišite danesi.
UNIVERSAL V1TALINE CO.,
94 South Holman Street, Hammond, Indi
Posojuijemo denar
na zemljišča.
MUNRffi BROS.
MARTIN PLUT.
Ea^t Helena Montanh
na Main cesti, naznanja vsem bližnjim in v mesto na novo došlim rojakom, da je odprl svojo novo urejeno goetilnico, v kateri bode dobiti vsak čas vsakovrstnih krepilnih pi jač in dobrih smodk.
Za obilni obisk se priporočam
Martin Plot.
Ste-li glTJLlli??
v«aka vrsta (tluhoatl >e sedaj lahko oadravl samo gluho-neml ao neozdravljivi. Novi in ledno-stavnl načini. Vsak Sum zgine (in to nemudoma). Povej nam svoj položni ml preiskujemo in na-svetujemo brezplaCnc
DR. DALTOM'S AURAL CLINIC,
S96 LaSallo Avenue,	CHICAGO, ILL.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, zganja in smodk*
1103 North Scott St.
Telefon* 1272. JOLIET, II^
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in pveostan-ek »260,000*
Posojujem denax
po najnižji tržni ceni s prati"* plačevanja na obreke.
Preiskujem "Abstracts of Tttie za vsa zemljišča in lote v Wi0 County.
Jolin O'CVwrtrioi''
105 South Ottawa, St.
JOLIET -

E. KRAFT, Broadway
JOLIET,. ILLNOIS.
PEKMJA
po najnižjih cenah.
Pri nos se dobi v»dno sveži, W®
K; CI^AB^'
ZAVAROVALNINA.
PRODAJA ZEMLJIŠČ-
Pos»jevanje denarja po Q odstotk"*'
222 Jefferson ulice. Jofiet,
______
največji trgovec s stenski papirjem.
Stenski papir
P
N
J
o......
c in visj*
barva'
$1.15 galon. Barve*, se hitro suše, so naša prednost
k'
Naše cene za voščenje sob so nizke. N~a prodaj imamo to>dx vsakovrstno steklo.
Pridite in oglejte sil
Pri nas se kupuje najceneje kadarkoli rabite take stvari.
T
FRED SCHATT*
413 & 415 Jefferson St.
JOLIET, ILl

:
IftH
AMERIKANSKI SLOVENEC, APRIL 6, 1900
JOHN GRAHEK
izdeljujejo, prodajajo in importujejo
cerkvene okraske, oblačila, kipe svete posode itd.
Katoliškim društvom priporočajo:
točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim lmjboljSe smodke.
1012 North Broadway, JOLIET, ILL,
Velika zadrega.
Šaljivec: ,,Gospodje, nekaj vas bom vprašal in kdor mi odgovori, temu se priklonim do tal. Poslušajte tedaj! Nekemu človeku se je sanjalo, da potuje po morji. Poleg njega na ladiji sta sedela njegova žena in njegov edini sin. V tem hipu nastane strašen vihar in ladija je v veliki nevarnosti. Popotniku se zdi, kakor bi mu pravil notranji glas, da se samo tako reši pogube,ako žrtvuje ženo ali edinega sina morskim valovom. To je bila groza za ubogega popotnika. Ženo in otroka je ljubil nad vse.Koga naj tedaj pahne v globočino?—Gospodje, kateri mi odgovori in pove, kako bi rešil ubogega popotnika iz velike zadrege?" —Vsi poslušalci se globoko zamislijo, a nobeden ne ve,kaj bi odgovoril šaljivcu. Nato odgovori on sam tako-le: ,,Gospodje nič ni ložjega nego to! Jaz bi namreč šel k njemu in ga zbudil iz sanj, in rešen bi bil vseh zadreg."
7. t. m. bo svirala godba popoldan in zvečer
JOLIET, ILL
Telephone 2371
Imajo tri prodajalnice:
CHICAGO - CINCINNATI - NEW YORK
Dobra in fino blago vselej pokaže človeku kam naj gre kupovat. Vsa naša obleka, obuvala in klobuki so najnovejšega kroja. Naše pohištvo je najbolj trajno. Sedaj se nudi prilika vsem, ki potrebujejo kaj oblačil za praznike, (la si iste preskrbe po nizki ceni, in dokler je še čas. Na izber imamo najrazličnejšega blaga.
josip k0mpare
pi-iporora svojo
GOSTILNO IN KEGLJIŠČE
S90S Green Bay Avenue, SOUTH CHICAGO, - ILLINOIS.
Stenski papir, barva, olje, lak, čopiči i. dr.
se dobe ceneje kakor kje drugje pri
Najboljša moška obleka najnovejšega kroja in ukusnih barv, kakor nalašč za spomlad in po najnižjih cenah. -
Highland Ave., blizo Hutchins Street—
405 N. Chicago St. Joiiet, III
Tel. št. 1023.
Najnovejša obleka za otroke in dečke lepega in ukusnega kroja, posebno piimerna za praznike in prvo sv. obhajilo, samo od:
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, IU.
Duhovnik in odvetnik.
Sešla sta se duhovnik in odvetnik. Odvetnik vpraša duhovnika, da bi se z njim pošalil: ,,Ko bi se duhovnik in hudič pravdala, kaj menite, kdo bi dobil pravdo?"—,,Gotovo hudič— odvrne duhovnik—saj ima vse odvetnike za seboj!"
r 1 "1	Naši fini in elegantni čevlji Jg|s ^""^^ŽSii
1 / j morajo vsakemu dopasti. Njih obli-	fl^SS®1
) lJlJ ka izborna' naJboli pa še njih	^^
b UM cene. Drugje prodavajo jednake čevlje od $1.50 do
i m B $3.25,mi pa jilulajemo	mn
za samih......85 C
^^ Pri tej razprodaji ima- | mo jako po ceni vsakovrstnih čižmov za ženske in otroke, iz najboljšega J
V zalogi imamo vsakovrstne spodnje |
srajce in drugo obleko, prodajamo jih	.-.	^
samo pri ti razprodaji po jako znižani	" '
Vsa obleka, ki je bila prej 50 c sedaj samo..................... 35 C
Najboljše gornje srajce, katerih prejšna cena je bila 50 c, 75 c, 0.00 m
«1.25 zdaj vse po .....................................25 c
Moške nogovice po.......................................... 4 C
Moški rdeči in plavi robci dva za.......................A" V <rr> nn
Najboljši moški klobuki, najnovejšega kroja od........40 C do $3 00
Krasne ovratnice za moške in dečke preje po 25 c zdaj..........19 C
Naša pohištvena oprava pojde pri ti spomladni razprodaji po jako nizki ceni.
Vsak kupovalec bo dobil pri ti razprodaji krasno darilo v spomin. Vse obiskovalce naše prodajalnice bo kratkočasila krasna godba.
Nas' pomočnik g. Frank Simonič se priporoča tem potom svojim prijateljem in znancem v obilen poset. Najboljša postrežba zajamčena.
Ako je od Barretta, se imenuje kupčija.
5lželezničnih voz
Razne železnine.
V srednjem oknu je razpostavljen železnični voz železnine. Seveda vozovi niso tako veliki, kakor ste jih že videli, vsekako pa je gonilni stroj nove vrste, ki kaže, da je ta prodajalnica vedno z vso železnino preskrbljena. Dobra železna drobnjav se veliko razlikuje od blaga, ki se nahaja po navadnih prodajalnicah.
Zopet ponavljano, da imamo na ogled 300 žepnih nožev različnih vrst od 25c, do $3, Oglejte si naše omare. Kar se tiče nožev, imamo v zalogi vedno najboljše blago.
Pridite in oglejte si v
oknu razstavljeno naše blago!
GOVORI SE SLOVENSKI.
Uganka.
Učitelj: ,,Otroci! Kdo mi reši to uganko? Dokler je človek mlad, tedaj si jo želi, ko pa se postara, pa si je ne želi več?"
Janez: ,,Jaz vem, jaz vem!"
Učitelj: ,,No pa povej, Janez!"
Janez: ,,Žena!"
Učitelj: Kdo pa ti je to povedal?"
Janez: ,,Oče doma."
Učitelj: ,,Ni povsem napačno, res je; pa jaz sem imel prav za prav le starost v mislih."
Mvovarji in izdelovalci pive v steklenicah
Nenavaden v z r o k.
Sodnik (zatožencu): ,,Saj ste bili že letos enkrat obsojeni!"
Zatoženec: ,,Jaz ne, moj brat!" Sodnik: ,,Ali oba kradeta?" Zatoženec: ,,Oba,ker sva dvojčka."
očilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
Ogorčenost.
Eksekutor: ,,Prišel sem vas zaru-bit!"
Grobokop: ,,Tako, to je pa že preveč; niti v grobu nima človek dandanes miru!"
218-220 Chicago St, 404 Clinton St.
lastnika "THE EAGLE'
Iv a j z n a c i poljub.
Mati: ,,Ako ima kdo koga rad, ga poljubi."
Hči: ,,Toraj ima pa tudi naš ata rad pestunjo, ker jo večkrat polju-
^sakovrstna očala in naočniki
od 10 c. naprej se dobe pri
Geo. P. Brainard - Joliet.
114 Jefferson Street.
) 1,000 ljudem je že pomoglo, to bo tudi vam pomagalcv %500 dam onemu, ki mu moje zdravilo ne pomaga. Vprašajte svojega apotekarja za
Mi izdeljujemo znake za
K. H. K. JTediioto
kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene,
Dalje izvršujemo
BANDERA
ZASTAVE
OBLAČILA
kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d.
Pišite po cenik.
VABILO
Cena mu je 25 in 50 centov. Imam Sti druga zdravila na raz polago kakor Zdravilo za kurja očesa, cena 15 centov. Kapljice za Želodec, "cena 60 centov, itd.
HIOLL-^nsriDEPl,
915 Braddock Avenue,	BRADDOCIv, PA
Ageuti za Joliet: A. Golobitsli in S. Kukar.
plesno veselico,
ki jo priredi
slovaško žensko društvo sv. Veronike
48 "Žlveua"
dne 28. aprila v Turner Hall 'N. Chicago St., joliet.
Vstopnina 25 cent.—Dame proste.
Svirala bode mehanska godba. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
6 Monroe Str,
Chicago, 111
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" SO naša neprekosena
specijaliteta!
47 y& 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Dobra rdeča in črna vina po 40 do 50 c galon s posodo vred.
Dobra bela vina po 55 do 05 c galon s posodo vred.
Grape Brandy od $2.25 do $3 galon.
IW"1 Naročilom naj usahlo blagovoli priložiti denar ali pa Money Order.-
NICK RAD0VICH,
702 Vermont St.,
SAN FRANCISCO, CAL.
Ustanovljena 1884
STUKEL GRAHEK
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
109 North Chicago Street,
JOLIET, ILLINOIS.
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
Prodaja razna zdravila in kemikalije. Posebno pazimo na zapiske, Imamo najboljše pasove in garantiramo za njih rabo. Cene so najnižje, Oglasite se pri nas.
Rojakom naznanjam, da * sem premestil svojo f
trgovino knjig |
iz Cleveland-a v Pittsburgh,	X
Pa. Priporočam v nadaljno	t
naročbo zalogo povestnili in	♦
molitvenih knjig. Z naročili	2 naj se dopošlje tudi dotični 9
znesek. Cenik pošiljam na za-	O
htevanje brezplačno.	t
math, pogorelc, 5
5102 Butler Street,
PITTSBURG, PA. t 040+0+0+0+0+040+040+0+0*
Nalboljše fotografije v mestu izdeljujeta
Sherwood & Harper,
407 Jefferson St.,	Joliet, 111
205 Jefferson Street, lef°n 195.	JOLIET, ILL
NEW ENGLAND
H. Boehme,
arhitekt,
Joliet, Ills
Pisarna v nadstropju Will comity National lianke.
TRGOVCI
s premogom, ledom drvami, ogljem itd.
Frank Legau, -: GOSTILNA :-
preskrbljena z najboljšimi pijačami. BtON. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
Office: na voglu Chicago in Columbia Streets, Offlce Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139, Mehki premog . . 3.25
—STAND AH D WILM IN G TON—
—SUMP 13.25 tona.— Isti brezdimni 3.50. Trd premog vsake vrste po zmernih cenah. M. PHILBIN 515 Cass St.	-	Joliet, 111.
Na prodaj skoro pri vseh grocerjih.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo,
Trdi premog
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.
Joliet, 111,, nasproti sIov-cerkve sv. Jožefa.
7	Long distance telephone 324.
...priporoča...
rojakom Slovencem in Hrvatom v Jolietu in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po primerno
nizkih cenah. N. pr.:
Fine suknje in obleke.
Pridite in oglejte si veliko zalogo lepih spomladnih in letnih oblek, cena vam bode po-voljna, imam jih veliko posebne vrednosti od
$3,50 - $18.00
Fine hlače za praznik in za delo,, od
50 ct. do $4.00.
Srajce za moške in otroke in na izber spodnje obleke za vsaki spol.
Fina obuvala za praznik kakor tudi za delo na izber od 98 Ct. dO $4.00 za moške, ženske m otroke.	,	.
Veliko lepih prazničnih klobukov in mnogo raznih drugih potrebščin, po kolikor mogoče nizki ceni.
Grocerijski oddelek.
Vsem tukaj stanujoČim kakor tudi na novo došlim slovenskim in hrvatskim družinam priporočam svoje z vedno finim živežem založeno grocerijskoprodajalnicopo primerno nizki ceni. \ edno dobra in hitra postrežba se zagotovlja vsakemu.
V zalogi imam najboljšo moko, znano pod imenom: Pillsbury's Best.
Posebno nizko prodajam milo (žajfo), znano kot:
Armour's Soap prejšna cena 10. c kos, zdaj samo 5 c., in dobro belo milo- Silver Soap prejšna cena 10 c, zdaj samo 5 c. Onim ki delajo v tovarnah in pri kakem umazanem delu priporočam svojo: Black Hawk Soap, katera hitro očisti vsak madež.
Mesnica.
Moja lepo urejena mesnica je vedno napoljena z okusnim,svežim in soljenim mesom, perutnino i. t. d. Pokusite moje doma izdelane "kranjske klobas e." Na zunanja naročila se vedno točno oziram.
Gostilnica.
Priporočam v obilen poset svojo gostilnico vedno preskrbljeno z najboljšimi pijačami in smodkami: "Progress" in "La Saluda", katere izdeljuje naš rojak; z dobrim renskim in Trmerjevim grenkim vinom. Na razpolago je tudi dober "lunch".
Prodajam najboljši "VVillmington" premog in naročila točno izvršujem|in odvažam po nizki cehi.
Importovana zdravila.
Išče se Math Preširen. V Jolietu je bil pred nekaj leti in je odšel od tu. Kdor vezanj, naj ga meni naznani.
Štef. Stukelj.
709 N. Broadway, Joliet, 111.
Ivan Božič
314 W. 18. Str., Chicago, 111.,
priporoča rojakom
svojo slovensko-hrvatsko
GOSTILNICO,
znamo pod imenom zbirališče pri "Mestu Zagrebu". Vedno sem preskrbljen z najboljšim "P&bst" pivom, izvrstnejšim vinom in likery, hahor tudi z najfinejšimi smodkami.
Če hočeš delati dober "business" z grocery, saloonom ali mesarijo, z oblačilom, dry goods ali obuvalom, z železni no, noži ali s hišno opravo, .s stoli, mizami, kozarci, pošteljami, z žitom, lesom, apnom ali kamnom, •s- smodkami, tobakom in premogom, z mlekom, ledom, sadjem ali candy, če hočeš kaj prodati, ali kaj kupiti, če išČes hlapca, služkinje ali znanca, če iščeš službe, dela ali opravila, samo oglasi v Amerikamkem Slovenci.
The Anheuser-Busch Co.
AMERIKANSKI SLOVENEC, APRIL 6. 1900.
Menda bi bilo dobro, ako vam naznanimo, da mi preiskujemo ure, kakor tudi oči brezplačno.
Kadar izrazimo svoje mnenje, kako je z vašo uro, šc ne sledi iz tega, da se morate držati našega nasveta in pustiti pri nas svojo uro.
To bodete storili, kakor hitro bo-dete prepričani, da znajo naši posli dobro ure popravljati.
Sedem jih je in imajo vedno dovolj dela.
Geo. F. Feagans
Juvelir
MALI OGLASI.
Za moj odhod iz Jolieta kličem vsim društvenim bratom, prijateljem in znancem.
Srčen pozdrav!
F. KOZJEK,
Išče se Matija Uorše, doma iz Hrasta okraj Vinica na.Dolenjskem. Pred šestimi leti je bil v Pittsbur-gu. Kdor ve zanj ali za njegov naslov, naj mi'ga blagovoli naznaniti. Nik. Vernic. 5147 Ruby St. Pittsburg, Pa.
Išče se Martin lvozjak, doma iz Dolenjskega, ki je bi! pred leti v Jolietu naScottSt. 1107. Skupaj sva bila na hrani in stanovanju. Kdor za njega ve, naj ga blagovoli naznaniti Mr. Frank Koeijan, Ross St. 208 ali pa ,,Amer. Slov.
Opominjam MARTINA SMERK-KARJA in MARTINA PEČJAKA da mi povrneta svoj dolg do 15. aprila. Ako tega ne storita zahteval born s svojo pobotnico, da se mi njih dolg izplača v starem kraju,ako tega ne storita tukaj. Rojake prosim naj mi naznanijo njih naslov ali pri Amer. Slovencu. Jos. Zupančič, 1133^ N. Broadway Str., Joliet, Illinois.	(1) •
Išče so t'John Zupančič. Pred 7 leti je bil'v Jolietu, 111. ter odšel potem v Montano. Bil je tam v Butte City iu Anaoondi. Doma je iz Sadje Vasi faraZuženberk. Kdor ve za njegov naslov naj mi ga blagovo li naznaniti:
John Muren 205 Stone St.
Joliet 111.
.Toll n Wei ft'Cl, lastnik
A
C in 111.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu,
od Semiča doma izdelujem
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3'glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 .glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat"; f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Spričevala:
Matija llezek imam že Štiri leta harmonike na 4 glasove In sem prav zadovoljen, ž njimi, Se sedaj so dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki! ne bojite se, da bi bili prevarani; hiir-laiike
monike so
pi
za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni, to potrdim. 1
Marko Težak imam harmonike že pet let od g. Ooloba na 4 glasove; veljajo me 75,dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, Ktere so narejene v »tarem kraju in stanejo 15o gld., rabim jih pa že 5 let.	M. Težak.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Hand potrjujem), da harmonike izdelane po Jolin Golobu, imajo Ciste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali plSčali.
G. STRAMETZ.
IMAM ŠE VEČ PRIPOROČILNIH PISEM NA RAZPOLAGO.
Wm. Cotilon.
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Masli" in eistega rženega|Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
F. KORBEL & BROS.
jn'odaialec vina od trto in žganja
Sonoma Co, California.
Straus Brothers Company
DISTILERS, IMPORTERS.
♦0+0040*
203-205 East Madison »t.
CHICAGO.
lio INT. Chicag« 8t.
Najboljši peresa — pristna — (kajti mnogo je ponarejenih v vsaki uri) stanejo le $1.00 in popoinoma zajamčena.
« Tke Chicago House."
se priporoča, v obisk svoje gostilne, v kateri je dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
Istotako so na razpolago dobra prenočišča na
112 Bluff Street	Joliet, Ills.
....... .' . .............
PROSTO MOŽEM.
Vsak mož, ki piše na Statu Mkdicai. Institutu, 520 Elektron Building, Fort Wayne, Indiana, lahko prej me zavitek našega domačega zdravila za poskučnjo brezplačno. To zdravilo ju ozdravilo že na tisoče mož, ki sa trpeli že več let vsled slabosti j nastalih iz mladeniske lahkomiselnosti, izgube moči in spomina.
Piši nam danes!

JACOB STOUICH
89 E. Madison St.. Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za (lame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pre-tegnjeni (gold-filled) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltliam ter velja samo
Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, ta cena je le za nekaj časa.
Na zatevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
JACOB STONICH,
89 EAST MADISON STREET, ... CHICAGO, ILL.
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St.
TELEFON: ltO~CANAL.
Chicago, 1.
USTANOVLJENA 1870.
V moji trgovini se govori slovenski, nemški, laški, mažarski, polski, in angleški.
v, ali iz Evrope po dobrih in hitrih parnikik Pošiljam tudi v staro domovino
DE1MR
odpošiljam .hitro in zanesljivo, po dnevnem kurzu.
Prodajam prevožne listke
V moji zalogi se dobe tudi dobra, zdravila kakor: želodčne kapljice, srčne kapljice, Hofmanova in druga različna zdravila po 50 c. steklenica.
Želodčni grenčec je zajamčeno zdravilo za slabo prebavljanie, cena 50 c Praski za otroke zoper gliste, 25 c.
Krogi j ice za jetra 25 c. in zanesljivo zdravilo za kurja očesa samo 15 c Lmament proti revmatizmu, raznim oteklinam in trganju po udih, cena 25 c "Iron King plučni Balsam" ozdravi vsak kašelj in prepreči mnogo boleznij, ki iz virajo iz kaslja. Poskusite jih sami!	J
.Vedno bodete prijazno sprejeti in postreženi,
A. Golobitsh,
799-801-803-805 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
Long Distance Telephone 324: