Leto ¥H., fitev. 20 LJubljana, torek 26. Januarja 1926 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din o lih«)« ob 4. «)Mtr«). mam Stane mesečno Din (5*—; ta Ino-ccmstvo Din *o'— neobvezno. Oglasi po tartfu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telelon itev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knafiovi u. it. j/L — Telefon »t. J4. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prejemov« ulica it. 54. — Telelon »t. 36. Inseratnl oddelek t Ljubilana, Prešernova ulica St. 4. — Telelon it. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem tek. zavodu 1 Ljub-Jana it. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 25. januarja. Francosko politično življenje stoji v gnarnenju mrzličnega razpoloženja. Veliki in odločilni dogodki so na vidiku. Jutri, v torek pričanja velika zbornična razprava o finančnih predlogih vlade in 0 protiprojektu. ki ga (e izdelal levičarski karteL Vse stranke se v zadnji naglici pripravljajo, da zavzemo pri tej debati svoj končni položaj. Doslej je priglašenih 24 govornikov. Diskusija t>o trajala najmanj štiri dni. Danes se zdi gotova da bo zbornica sprejela finančne predloge levičarskega kartela. kakor jih bo formuliral poročevalec finančnega odseka Laraonreu.K. Pričakuje se. da ministrski predsednik Briand tokrat še ne bo stavil vprašanja zaupnice. Od zbornice sprejeti finančni projekt pride nato pred senat, ki ga gotovo zavrne V tem trenutku prične odločilna bitka. Mogoče je. da spravi Briand td senata odklonjeni finančni načrt združene levice še enkrat pred poslansko zbornico in da se nato ta projekt ponovno vrne pred senat, ki gotovo ne bo izpre-menil svojega zanikajočega mnenja. Možno pa je tudi. da bo Briand že tedaj smatral trenutek za dozorel, da zada svoj veliki, odločilni udarec, ki ga je napovedal te dni. Aristkle Briand je že devetič francoski ministrski predsednik. Priznati se mu mora. da ni nikoli delal vtisa moža. ki mu je neskončno mnogo ležeče na oblasti in ki se z bolom v duši poslavlja od državnega krmila. Briand Je znal vedno ostati zmeren. Kot ie prihajal o pravem času, taiko se je znal tudi umikati kadar ie napočil trenutek odhoda. Današnji čas pa se bistveno razlikuje od preteklih legislativ. Francijo tare kriza, ki nič ne zaostaja za najtežjimi dnevi francoske republike. Ta kriza Ima sicer finančne vzroke, vendar se ie bolezen tekom mesecev razširila na celokupni francoski politični organizem. Finančna kriza se ie pretvorila v režimsko m splošno politično krizo. Ce se v čim krajšem času ne reši vprašanje ppora-čunskega ravnotežja, stabilizacije franka. 500 miluardnih domačih in Inozemskih dolgov pod vodstvom onega levičarskega kartela. ki so mu volitve 11. maja 1924 dodelile zmago, pride do končnega — že tolikokrat napovedanega — razpada te večine in do ustvaritve nove delazmožne koalicije v poslanski zbornici, ki bo orijentirana v Izrazito desno smer. Ce pa glavna stranka levičarskega kartela. Herriotovj socialistični radkalci, navzlic neštetim porazom in navzlic vsak dan novim ne-Ijubeznivostim socijalistov še vedno vztraiaio v ohiemu francoske sekcije delavske internacijonale in pod komando Leona Bluma. ne bo drugega izhoda kot razpust nezmožne zbornice in razpis novih volitev. Nove volitve pa so spričo današnje politične napetosti velika nevarnost za obstoj demokratičnega republikanskega režima v Franciji. Nov© ljudsko glasovanje bi nri današnjem proi*>rcijonal-uem volilnem redu oslabilo meščanske demokratično - republikanske stranke in bi nedvomno ojačalo skrajnio desnico in skrajno levico. Vsi znaki govore v prilog tej trditvi Aristide Briand le odločen pristaš demokracije in republikanske ustave. Od niega ni pričakovati korakov, ki bi oma Jali oni režim, ki si ga je izvolila Francija po polomu drugega cesarstva Briand pa se tudi dobro zaveda, da so se drugi zastopniki leve demokracije docela izrabili v parlamentarnih bojih zadnjih let. da }e on morda zadnji izrazit demokrat, ki ie pri sedanjih razmerah možen na sedežu francoskega ministrskega predsedstva lz tega prepričanja izhaja njegova znamenita krilatica. da se tokrat prvič v življenju krčevito drži oblasti. OJtod niegovo obotav linnje pred odVčilnimj koraki, zato ne mara nepremišljeno staviti vprašanja zaupnice tedaj, kadar bi to prijalo nasprotnikom. Njegova politična taktika ic podobna strategiji rimskega vojskovodje Fabiia Kunktatorja. Briand se bo spustil v odločilni boj za ustvaritev nove parlamentarne večine, ki bo demokratična in republikanska čeprav brez snciialistov, tedal, ko bodo radikali v levičarskem kartelu prišli končr*i do spoznania svoje nemoči, če vztrajajo na seda/iii potk Ta končni, odločilni trenutek se pri bližnje. Morda že čez 14 dni se izbojuje odločitev med finančrv> koncepcijo vlade. ki vidi rešitev financ v prvi vrsti v indirektnih davkih, in med socialistično - radikalnim zamislekom. ki še vedno v bistvu vztraja, čeprav pod dru. gimi Imeni, pri neizvedljivi premoženj-sflcl oddaji. Briand bo skušal zmagati za vsako ceno. zadovoliil se bo tudi z enim glasom večine. Glavno mu bo. da pridobi na času. Nato pa bo podvzel zadnii korak v Svrho zagotovitve nove republikansko-demokratične večine, s tem. da predloži parlamentu v odobritev voljno reformo. Sedanji proporcijonalni volilni red se ima nadomestiti s prejšnjim. Vedno močnejši Je klic, ki zahteva, da mora volilec vedeti koga voli. In poslanec Vedeti kdo za jc volil. Ta da ie mogo- Alarmantne vesti o politični situaciji V Beogradu napovedujejo senzacionalne dogodke. — Govori se tudi o razpustu Narodne skupščine. — Pašiča še ni nazaj. — Radič zopet odšeL Beograd, 25. Januarja, p. Današnji dan Je bil politično zelo živahen Snočnia seja finančnega odbora ie pokazala, kako je Radič neresen in nemogoč. Zdelo se je. kot da ie pijan, kar so poslanci opozicije tinti trdili. Kravali. ki iih je provociral Radič s svojimi deloma smešnimi. vseskozi pa nedostojnimi izpadi So izzvali ind'gnacijo v vseh političnih krogih. Zelo ostro so ga obsojali tudi radikali in na današnjem sestanku radikalnega poslanskega kluba se je govorilo. da ie Radič nemogoč na tem mestu, ter da je potrebno, da se Radič čim preie ukloni. Politična situacija se razvija v znaku najkompliciraneiših intrig. Na poslu je več grup. ki skušaio spraviti svoie kom binacije v ospredie Ena taka kombinacija gre za tem. da se izolira Pašič in se formira vlada, ki bi obstojala iz radi-čevcev, enega dela radikalov. davido-vičevcev in spahovcev. Zopet z druge strani se forsira kandidatura Bože Ma-ksimoviča. ki bi naj poskusil sestaviti kakršnokoli večinsko kombinacijo Grupa Ljube Jovanoviča smatra baje, da fe mogoče očuvati vlado RR. ako se izločita Pašič in Radič. Na drugi strani se trdi. da se 1 Pašič i Radič očividno pripravljata za volitve in da oba ženeta situaciio na to kritično točko. Zato se poiavlja že verzija, da se mora računati ne le z vladirao krizo, temveč s krizo parlamenta in da ie razpust Narod.ie skupščine vrlo blizu. Nekateri so celo trdili, da ni izključeno, da pride razpust še v februarju, pred Izglasovanjem bud-žeta. za katerega pravzaprav nikdo ne upa prevzeti odgovornosti. Volitve bi bile v tem slučaju že v maju ali juniju. Seveda so vse te verzije zaenkrat le znak spkišne nervoznosti in prepričanja. da ie postala situaciia nevzdržna. Pogodki bodo dobili konkretno obliko, ko se vrne Pašič. Radič ie nocoj odpotoval v Zagreb V Beograd se ie vrnil iz Pariza predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovlč. O prihodu Pašiča še ni zna/iega nič pozitivnega, pričakujejo ga pa vsak dan. Vest. da bo naš poslanik v Berlinu Balugdžič prišel v Beograd za ministra dvora, se z uradne strani demantira. Demantira se tudi vest. da bo Laza Mar kovič imenovan za poslanika v inozemstvu. Voia Janiič ie Vašemu dopisniku derna.iriral vest. da bo šel za poslanika v Vatikanu. Danes popoldne In iutri dopoldne bo vladna večina razpravljala o državnih dohodkih. Nocoj je bil sestanek radikalnega po-slaniškegn kluba Oficijelna seja se ni mogla vršiti ker še mnogo poslancev ni v Beogradu. Seia ie bila informativ-n-ega značaia. Značilno ie. da je predsedoval Ljuba Zivkovič, ki se že dalj časa abstinira. Predlagal Je. da se formalna seia ne vrši. dokler ne prideio vsi poslanci in dokler se ne izglasuje proračun v finančnem odboru. Seja naj se vrši 28. t. m. Kako je prišlo do vpokojitve zagrebških profesorjev Interesantna razkritja. — Čudovita vloga radikalov. — Zakaj je Radič zmagaL Beograd, 25. januarja, r. Iz poHtdmh kregov se d»xznavarof©s(>rjev ponovno pretvori v separatistično trdnjavo, v kater) nad bi mržnla proti edinstvu slavila »vole orgije. Mnog« se tudi komentira način po katerem le St Radič dnb8 podphe na tika^-e o vpokolitvah. Ko le Radič prvič predložil kralju ukaze v podplv Je krall poipis odklonil ln Izjavil: • To le večta utvar In bi želel, da prds pred ministrski svet.« Ko Je R.idlč prišel drugič, le rekel kralju, da Je gnvortf t vsa-k1v pnsamrznbm ministrom 12 ukaznega komiteja. Kralj t a je nato vpratal: .AH ve za to t. Pa.šič?« Radič je odgovoril, da so vsi «piratzumn1. ?e!e tedal le krall po parlamentarnem njvčalu podpisal ukaze. Ako bi bil odklonil p<*dpis twffl v tem slučaju, bi bfla seveda takoj morala nastati krl7a v vladi Značilno |e. da »daj radikalni ministri v razgovorih Izjavljal", da niso dill svojega privoljenja za vpokojltev zagreb- ških univerzitetnih profesorjev. Iz zadržanja članov radfkalne stranke, kakor tudi lz pisanja listov ier zadržanja opozicijskih strank je ra-zvidno, da je Radiču zadalo njegovo postopanje težek udarec. Njegov zagovor v finančnem odboru mu tri ničesar pomagal Državni svet Je ugotovil, da so biH sedaj vipckojenl profesorji imenovani točno po zakonu. Silno mučno le vladi, da je Radič včeraj kritiziral vdbo Državnega sveta na nekvalificiran način, trdeč, da Je •cuHrkaferska« bi da jo Je »diktira!« Drž. svetu g. Pribičevič I Po t?W žalbtv* tako visoke ustanove kakor je Državni svet. bi moraj v vsaki kulturni državi minister tako) demilsi.joiii.ratl Z radikalne strani se temu dodaje: Radič si je M>ral za svoj napad na zagreb-ško univerzo ugoden trenutek ter so ra-dSkaH sredi razprave o budžetu stali pTed alternativo, da aH pustilo Radiča namero Izvršiti aH pa ra-zbijejo vlado In onemogočilo proračun. Povrh so bW glede varnih okolnrrstl cele afere Se mlnlstVftcIranl. Seve. da ti zagovori ne drsijo. In se sedaj Iznašajo samo rao'jede!ske kredite Beograd. 25. januarja, p Danes je bila seia upravnega odbora d:rckcije za po'je« delske kred te. Na dnevnem redu je bila razprava o preosnovi ipravnega odbora v izvršni in nadzorni odbor, ter končni pre« tre« r.a red S:ranie pravilnika oblastnih in krajevnih zadrug za poljedelske kredite. ' Prvi je govoril poljedelski minister Jovano« vič, ki jc želel srečno d j Io. nakar so se vršile volitve izvršnega odbora. Izvoljeni so samo članu ki bivajo v Beogradu, in sicer Vlado Mateju:, član upravnega odbora Na« rodne banke, kot predsednik, za podpred« sednika je izvoljen Sava Kukič, direktor generalne direkcije carin v pokoju, dr. Ve. Ija Stojkovič, načelnik poljedelskega mini. strstva, Sava Vukanovič čian uprave Dr. žavne lvpotekarne banke. dr. Miijutin Ne« deljkovič ravnatelj poštne direkcije, dr. Liudevit Prohaska generalni tajnik glavno zadružne zveze in Mihajlo 1'rotič član glav. ne kontrole. V nadzorni odbor so izvolje« ni Srečko Tesič, predsedn. glavne kontrole, Lovro Petovar član glavnega odbora slovcn ske Kmetijske družbe in Juraj Gašparac, predsednik agrarne zajednice v Zagrebu. Pretepi z radicevci v Splitu Split. 25. ianuarja. n. Snočl je na obali došlo do velikega spopada med pristaši dr. Trumblča in radičevcl. Policija je demonstrante razgnala. Snočl je ime! davidovičevski poslanec Gr ga Angjeliaovlč zborovanje, na katerem je ostro napadel vlado, da nič ne dela in Radi ča ki nosi odgovornost za vse to. Glede sc delovanja davidovičevcev je rekel. Vsaka stranka hoče na vlado, sicer nima smisla. Na koncu je prišlo do pretepa, ker je reki radičevec vprašal, zakaj je Angjelino-vič dal streljati na Hrvate 5. decembra 1918. v Zagrebu. Rutnunski konkordat DvnaJ, 25. januarja, p. Pogajanja med Vatikanom in Rumunijo o konkordatu so za kjiučena z uspehom. Vatikan bo imenoval škofa rurpuirske katoliške cerkve čegar službeni delokrog bo samo na ozemlju Runi itn ija.'* Burna razprava o proračunu Oster spopad med Pribičevičem in Radičem. — Minister prosvete provocira z nekvalificiranimi izpadi mučne prizore--Pest gospoda Agatonoviča. — Minister klican k redu. — Mize- ren vtis Radičevega prosvetnega programa. Beograd, 25. Januarja, p. Včeraj popoldne je finančnj odbor pričel razpravljati o proračunu prosvetnega ministrstva. Zanimanje za to razpravo je bilo z ozirom na dogodke zadniih dni zlasti pa na vest. da bosta govorila Radič in Pribičevič zelo veliko. Seji je prisostvovalo tudi nekaj drugih ministrov, in sicer Boža Maksiraovič, Krsta Miletič, dr. Nikič, dr. Šuperina ter Pavle Radič, bivši minister prosvete Vukiče-vič kakor tudi vodilni opozicijski politiki, med njimi Sv. Pribičevič, dr. Spaho in Ljuba Davidovič. Radičev ekspozč. Takoj po otvoritvi seje je dobil besedo prosvetni minister St. Radii, ki je v glavnem izvajal: Pričeti hočem z osnovnimi šolami Vsota, predlagana zanje, je ravno tolika kakor postavka notranjega ministrstva, določena za orožništvo, a število učiteljev imamo skoro ravno toliko, kolikor imamo v državi orožnikov. To ni mo'i krivda. To je odmev naših splošnih povojnih razmer. Kadar bodo razmere v državi popolnoma urejene, se bodo izdatki za orožnike znatno zmanjšali v korist ljudskemu šolstvu. Za podporo zadanja ljudskih šol v državi je določenih 20 milijonov dinarjev. Ta vsota je neznatna in premajhna. Število Šoloobvezni]! otrok v državi, ki ne obiskujejo šole, znaša okoli 400.000. Za to število otrok je potrebnih 4000 šol, odnosno 5000 razredov. Doslej pa se Je otvarjaio povprečno po 200 do 300 razredov na leto. Tako stanje našega osnovnega šolstva je žalostno. Da bomo dobili dovolj šol, bo treba pritegniti k najaktivnejšemu sodelovanju občine, sreze in oblasti, a šele na to pride v po-štev državna pomoč. Treba bi bilo za šole najeti posebno posojilo in minister pravi, da bo to vprašanje pokrenil v vladi. Meščanske šole so relativno dobre, imajo pa napako, ker nimajo jasno določene smeri in ker so vse enostranske. Pri srednjih šolah je glavno vprašanje preveliko Število teh šol, v katerih je žal premalo kvalificiranih učnib moči. Število gimnazij se mora zmanjšati. Po sedanjem zakonu ne more imeti profesor z več kot 20 službenimi leti več nego 12 do 14 učnih ur, ostali pa 14 do 18 učnih ur na teden. To je premalo in radi tega moramo plačeval preveč nagrad za prekournd pouk. Kredit za prekourni čas je minister od 18 milijonov zmanjšal na 7,250.000 di-oarjev. Število oblkatnih učnih or bom zvišal. Nameravam ovesti že v prvi razred srednjih šol pouk ruskega jezika. Proračun za visoke šole, univerze znaša 120 milijonov. Po prvem načrtu mojega prednika g. Vukičeviča so bile investicije za posamezne univerze preveč neenake. Zagreb je bil preveč zapostavljen. Jaz sem to izenačil, a ministrstvo financ je to kakor po nekem čudu črtalo. Tako ima Beograd na račun investicij 23 milijonov, Zagreb 12 in Ljubljana 2 in pol milijona. To krivico bo treba popraviti. (Ironični klici: Predlagajte za Beograd manj, a za Zagreb in lagajte za Beogra manj, a za Zagreb ln Ljubljano več!) Tudi na univerzah je število učnih ur ta profesorje premajhno. Nekateri se še tega ne držijo, temveč predavajo le po četrt ure. Na zapadu bi se to smatralo za barbarstvo. Pripravil sem zakonski predlog, da bo moral vsak profesor predavat najmanj oseru in morebiti tudi deset ur na teden. Istotako pripravljam tudi zakon proti stavkam na univerzah. Nikakor se ne sme dovoliti, da bi dijaki aa univerzah stavkali ali pa demonstrirali proti svojemu ministru, kakor se Je to doslej dogajalo. (Ironični kliol) Stav-tanje na univerzah je barbarski pojav, n dinarjev, a postavka dijaških stipendijev znižana za 2 in pol milijona. Nato prehaja govornik na posamezna preganjanja uradnikov prosvetne uprave in čita akt splitskega velikega župana Peroviča o upokojitvi šolskega nadzornika Nike Stipčeviča. Akt se glasi: Ob tej priliki me navdaja prijetna dolžnost, da vam izrečem svojo posebno hvaležnost in priznanje za vaše izredno požrtvovalno vestno in nadvse patrijo-tično delovanje, ki ste ga vršili ne samo pri rednem poslovanju prosvetnega oddelka v Splitu, temveč tudi drugače. (Cuite, čujte! Velik nemir.) «G. Perovič bo radi tega odstavljen!* kriči minister Radič. »Gospod predsednik!* se čuje glas iz opozicije napram dr. Radonjiču, «jaz ne pijem vina. A če kdorkoli ne more večerjati brez vina, naj se seje ne vršijo po večerji! . . .* •Prosvetni minister se je pregrešil zoper čl. 208. ta 209. uradniškega zakona, ko je upokojil z depešam!* je nadaljeval Demetrovič. •Poznam zakone bolje kakor vil* ga prekinja Radič. Govornik zaključuje z izjavo, da bo po teh metodah ostala naša država kmalu brez uradniškega aparata, nakar se ne bo več mogla braniti pred Radičem. Med Demetrovičevem govorom je prišlo do čestih burnih konfliktov med samostojnimi demokrati ta radičevci z ene, ta zajedničarjl z druge stranL Radikali pa so ves čas bili vrlo rezervirani in v ničemer niso marali podpirati svojih zaveznikov. Za Demetrovičem Je govoril davidovičevec Radosav Agatonovič, ki Je takoj z uvodnimi besedami prešel v ostro kritiko Radičeve prosvetne politike, radi česar so se prepiri nadaljevali Radič se je takoj znese! nad Aga-tonovKem z vzklikom: «Mar opozicija nima pametnejšega človeka, da bi ga postavila za govornika?* Agatonovič ponuja klofute Radiču Ta medklic je silovito razburil poslanca Agatonoviča. Ves bled ta drhteč je stopil k ministrski klopi in z vzvišenim ogorčenim glasom zakričal proti Radiču: G. minister, ne dovoljujem vam, da z menoj tako govorite, ker znam tudi drugače ! Pri tem ie zamahnil z roko napram Radiču hoteč mu prisollti klofuta. Vendar pa se Je v zadnjem momentu obvladal ta zahteval od predsednika naj prekine sejo, Predsednik je sredi velikega trušča opozarjal RadŽča k dostojnosti, nakar je Agatonovič končal svoj govor brez nadaljnih Radičevifa medkll-cov. Le še ob kraju, ko Je Agatonovič protestiral, da se znižujejo dijaški štipendiji Je Radič vzkliknil: Študentje so otročad. Radič ž« zopet demantžra. Sledil je govor klerikalca dr. Kulovca Med njegovimi Izvajani se jo Radij nekako umiril Poslušaj Je govornika ta ko je Kulovec zaključil je Radič zopet povzel besedo ter na splošno iznena-denje govori) umerjeno ter obsipal svoje predgovornJke s komplimenti Odgovarjajoč na opazke dr. Kulovca, da Slovenci niso zastopani t vladi je Radič dejal da se celotna politika narodnega sporazuma samo po krivdi dr. Kulovče-ve stranke provaia brez Slovencev, a ta vlada Je navzlic temu tudi vlada Slovencev. Glede dr. Spahe je Radič dejal da je dr. Spaho ne samo Inteligenten, temveč tudi amen politik, a o Agatonoviču je zatrjeval, da Je Izrekel divne misli Jn da je njegov govor bil najgloblji (Buren meta ----- Naslednji govornik dr. Polič je kritiziral proračun ministrstva prosvete. obenem pa je takoj odobril RadSčevo postopanje z upokojitvijo zagrebških profesorjev. ker smatra, da je to edini način za reparacijo nepravilnosti, ki jih je izvršil Pribičevič. Protestira pa, da je Radič nazval akademsko omladmo za otročad. še hujše je, da je to svojo izjavo ravnokar ponovil. Nočna seja. Seja se je nadaljevala pozno v noč. Govoril je še Pušenjak. ki je konča! šele nekako ob 2. url Predsednik Radonjič je sedaj hote! prekiniti sejo, toda Radič se je protivil, češ «seljaki delajo cele noči*. In zopet je dobi! Radild besedo, ter ie odgovarjal na opazke opozicijskih govornikov. Naslednji govornik je bil davidovičevec Grol, čegar izvajanja so ponovno Izzvala Radičeve medklice in tako se je Grolov govor zopet pretvoril v dijalog z Radičem. Posebno tempera-metno sta obravnavala Radčevo postopanje z gledališči. Nekako ob 3. uri je dobil besedo še zemljoradnik Moskov-ljevič ter na splošno zaprepaščenje izjavil, da bo govoril celo uro, kolikor mu dovoljuje poslovnik. Protestiral je, zakaj vlada ni pravočasno predložila skupščini proračuna, ker bi sicer ne bilo treba pretresati ga tako pozno ponoči Moskovljevič je zares razvlačeva! svoj govor domala celo uro, nakar je prišel na vrsto še Ismet-beg Kaoetano-vič. Zaključno besedo je imel še minister Radič, nakar je bi! — v ranem jutru — proračun prosvetnega ministrstva sprejet s 17 proti 9 glasom. Pospravljanje v fin. odbora Beograd, 25. januarja, p. Popoldne od 4. do 5. je bila kratka seja plen uma finančnega odbora. Predsednik Radonjič je Izjavil, da je na dnevnem redu defi-nitivno glsovanje o proračunih ministrstev za zdravstvo, gradjevine in socijal-no politiko, ki so bili sprejeti samo v sekciji katera je bila naknadno pretvor-Jena v plenum fin. odbora. Predlaga! je, da se takod glasuje. Posl. Demetrovič Je konstatiral, da je to očitno kršenje poslovnika, ker se delo v sekciji ne more smatrati za delo v plenumu in S€ specljalna debata ne more voditi pred načelno debato. V istem smislu so govorili Sečerov, Kulovec, Polič in Kape-tanovič, na kar se je seja prekinila, da se predsednik dogovori z opozicijo. Ko Je bila seja zopet otvorjena, je predsednik Izjavil da je opozicija v pravici in da ima možnost diskusije, ako ho?e. Poslanec Sečerov je v imenu celokupne opozicije Izjavil, da opozicija ne želi ovirati dela finančnega odbora, da pa si ne da vzeti svojih pravic. Poslanec Demetrovič je zahtevaj od predsednika, da ščiti poslance pred napadi ministrov, ki naj resno odgovarjajo, a ne govorijo budalosti. Nato se je vršilo glasovanje. Vsi trije budžeti so brli sprejeti s 15. glasovi proti 10. Prihodnja seja bo jutri popoldne z dnevnim redom: proračun državnih dohodkov. Fašizem in komunizem Vodja fašistOTskega sindikalizraa Rowio nI Je podal ^zastopniku sovjetske poročei valske agencije zanimive izjave o MussoK« niju in Leninu, ki sta po niegovem mnenju najgeoiJalnejSa moia sed^je dobe, ker sta snal« prilagoditi svoje ideale resničnosti Kakor Ljenin tako je umel tudi Muf«oHnl ustvariti »oglasje med svojo politiko in živ« Ijenjem italijanskega naroda. Rossoni je Javil, da jo liberalizem ic davno prcmiirJ in da bi oo postal anarhist, ako bi Itali 'a Sa kdaj doletola nesreča liberalnega režima. Rossoni je sicer veJik nasprotnik komuniz« m a, ni p« sovražnik rusrega boliševizma ter bi postal preje komunist nego aocija« Usti Konec italijanske liberalne ' stranke Rim, 25. januarja, k. Desničarsko libnjih „NANTAS". Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url. Kino ,,Ljub!janski dvor" Telefon 730. Oddajna radio-centrala na ljubljanski poštni direkciji, v kateri je v nedeljo pomočnik poštnega direktorja g. inž. Osana z velikim uspehom izvršil prvi oficijelni poskus z oddajno postajo, ki je postavljena z njegovim prizadevanjem. Slika kaže inž. Osano pri oddajnem aparatu, ki ga je sam sestavil. Na desni je ojačevalec, ki sprejme in ojača glas iz mikrofona v oddainem n-ostoru. Drugi del je aparat, ki spreminia od ojačevalca došle glasove v električno valovanje. ki ga potem antena izžareva v atmosfero. Sedanja oddajna postaia inž. Osane je še mala. vendar so moeli v nedeljo slišati nien koncert že na B'edu. v Celiu ter kraji, oddaljeni do 70 km od Ljubljane. Kmaiu pa se nam obeta povečanje te postaje, da je bo mogoče slišati iz vseh kraiev Slovenije. Kvartet Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. ki je pri nedeljskem radiokoncertu izvajal novo skladbo prof. Saše Santla. Kvartet svira v oddajnem prostoru ljubljanske radio - postaje. Sprejemni apa-rat (mikrofon) je videti na stojalu na desni strani, odkoder vodi žica v radio-centralo. V kvartetu so sodelovali foJ ieve proti desni) gg: Karlo Rupel. dr. Ivan Karlin, arhitekt AleksandJer Deu in prof. Saša Santel. Železniška katastrofa pri Ogulimi Dve lokomotivi razbiti. — Dva milijona dinarjev škode. Pri Ogulinu se je zgodila v soboto težka železniška nesreča, letos že tretja na istem mestu. Znano je, da je proga Zagreb-Oguiin-Sušak prvorazredna in ena najboljših v naši državi in so zato neprestane nesreče na tej progi zelo slabo spričevalo za naše prometne razmere. Nesreča se je zgodila pri postaji Gornja Dubrava. Postaienačelnik v Ogulinu je ob 2. zjutraj popolnoma pravilno spustil splitski brzi vlak. da je nadaljeval vožnjo v Zagreb. Pri Zrmanji je bil ta vlak 12 ur zameden v snegu. Ko so ga rešili, ie bil uvrščen v promet kot brzi vlak št. 303 in ie vozil z brzino 65 km. Pri G. Dubravi znamenje ni bilo pravilno postavljeno, nakar je sledila nesreča. Istočasno je privozil na postajo tovorni vlak iz Karlovca. Strojevodja brzega vlaka. Ivan Škender. se je znašel nenadoma v silno kritičnem položaju. Zapazil je tovorni vlak šele v zadmem trenutku pred seboj. Kljub temu ni izgubil prisotnosti duha. Zavrl je z vso silo in spustil protiparo in se mu je ria ta način posrečilo, da je udarec vsaj nekoliko ublažil. Vlakovodja. strojevodja in kurjač tovornega vlaka so poskakali na tla in prepustili vlak usodi. Brzi vlak je trčil tako močno v tovornega, da sta se obe lokomotivi druga v drugo /arili, službeni vozovi tovornega vlaka pa so preskočili obe lokomotivi in se ustavili šele na terderju brzega vlaka. V brzem vlaku je bilo okoli 150 potnikov, ki se jih je polastila strahovita nanika. Večinoma so spali in jih je udarec vrgel ta-I koj na tla. Obenem so pričeli padati j nanje kovčegi in drugi prdemeti. luči so ugasnile, šipe so popokale. Ženske in otroci so obupno klicali na pomoč. Zmešnjava ie bila tem večja, ker se je zgodila nesreča ponoči in v popolni temi. Železničarjem se je šele čez nekaj časa posrečilo potnike pomiriti. K sreči katastrofa ni zahtevala nobene človeške žrtve; le nekaj potnikov je bilo lažje ranjenih. Zanimivo je. da strojevodja in kurjač brzega vlaka, ki sta kljub katastrofi ostala na svojem mestu, nista bila niti najmanj poškodovana. Potnki so se jima prisrčno zahvaljevali, da sta jih s svojo prisotnostjo duha rešila prave katastrofe. Ako ne bi vlako-; vodja uporabil vseh zavor in spustil i protiparo. bi trči! brzi vlak v tovorneea z brzino 65 km una ro in bi malokdo ! od potnikov ostal živ. oziroma nepo-1 škodovan. , Na kraj nesreče sta bila takoj odpo- I slana po en pomožni vlak iz Karlovca Odkritje komunističnih Zadnja pot bivšega ljubianskega župana dr. Ljudevita Perica. Slika kaže žalni sprevod in veliko množico občinstva, ki je bila navzoča na Miklošičevi cesti, ko se je sprevod pomikal od hiše žalosti. Letošnji sejem ¥ LJubljani Včerai se je vršil na ljubljanskem ve-lesejmu običajni vsakoletni sejem ko-žuhovine, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Ker je bilo v prejšnjih letih mnogo kožuhovine prodane pod dnevno ceno. ie prevzela vodstvo sejma s kožuhovino letos lovska zadruga, ki zastopa gospodarske interese slovenskih lovcev, ter je poskušala prirediti prodajo kož po vzoru svetovnih sejmišč kožuhovine. Lovci so oddali kožuhovino zadrugi SLD. ki je prodajala včerai popoldne blago licitacijskim botom. Kupci so dospeli iz Avstrije. Italije. Nemčije in tudi naši domači, katerih je bilo največ iz Zagreba, so določili strokovnjaka. ki je robo sortiral, seveda pod nadzorstvom SLD Skupine so Bile nato licitirane. Najvišja cena je bila pri lisicah 305 Din. Dovprečna za prvovrstne lisice pa 270 Din. Drugovrstne li- sice so bile za polovico cenejše in le-tenske. slabe, pa eno četrtinko od prvovrstnih Nadalje je bila tudi razlika v ceni med gorskimi in lisicami iz ravnine. Licitacijskim potom je bilo prj-da.iih 5.56 lisic Kože kun. dihurjev, vider. divjih in domačih zajcev, divjih in domačih mačk. jazbecev. volkov, srn. polhov in veveric pa bodo danes prodane. Cene. ki jih je dosegla zadruga slov. lovskega društva, so v primeri s cenami kož. prodanih izven skupne licitacije. precei ugodne in odgovarjajo današnjim cenam kožuhovine na svetovnem trgu. Danes ob 9. dopoldne se dražba nadaljuje. Kupci pri včerajšnji licitaciji so bili, kakor je bilo videti, precej dogovor jeni in je licitacija postala dokai bolj živahna šele potem, ko je pričel dražiti še neki trgovec iz Zagreba, kateremu oočetkoma niao hoteli dovoliti kupovanja dražbenini potom. Roba je bila v splošnem dobra in lepo prikrojena. POPOLMGSia KOVO! f0T POPOLNOMA NOVO! 1 Sijajna! tegantoal Mcdsrao! Pikantno! Bogata oprema! Haia njie nalete. Veliki salonski tilm l---- * - „ «EXRESA Prekrasna iz sedanjega družabna igra življenja. V glavnih vlogah: Osobito lepa EDNA £ PURV1ANCE in elegantni ADOLPH | MENJOU. Ž) Režija: CHARLIE CHAPLIN! To krasno filmsko delo se že dva meseca icpretrgoma predvaja s kolosalnim uspe. j§ hom na Dunaju in v Berlinu. IOa <=>■(=>• o 9. februarja 1926 »UNION" Veliki tehniški ples pod osebnim nokioviteljstvom Nj. Vel ki al ja Aleksandra Udružen a inženjer ev in arhitektov in častnega darnskega komite,a. oioioioaoioioioioic Uradniška napredovanja v mariborski oblasti Z ukazom od 31. decembra 1925 so postavljeni za politično-upravue činovnike v peti grupi prve kaiegorije: dr. Brirann Opozarja se na krasen balet v .Aihambr *. pikantne scene, liubko mnogo h 'tn<>ria prlna-"aiočo vs«-h no, krasni naravni posneli, zimski šport in mnogo druzega Predstave pop. ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Prihodnji s»>ored: i,Stolp tt&ine" z Ksenijo Desni. Kino Ideal Domače vesti Zmaga «bubikopfa» in kratkega krilca v SLS Jedva mesec dni Je tega, kar so sveti oče iznova prepleli vse kiklice, ki M bile prekratke zgoraj aS zdolaj ali spodaj ali kjerkoli, ln so vsem Deprppisno oblečenim trdo zabranili vstop v cerkvene pro store. Fajmošter Jaka tam nekje iz brežiške okolice so pa pri pridigi govorili o nedostatkih mode v tako bujnih agrar nih prispodobah, da se je kar devetim faram naenkra* gravžalo. Kratko krilo in «i*ubikopf» sta bila proglašena za An-tikrlstovo delo. Sedaj pa taka! Na5 dobri, bruntni «Skrveoec». ki stoji pod neposrednim vodstvom prevzvišo-nega gosp. škofa, je uvedel modno rubriko in pravi, da mora žensko krilo spomladi biti »močno zgibano. zgoraj gladko, spodaj pa zvonec, vsaj navidezno*, •život je krajši«, kajti telo je »zažeto v pasu». (Ojl) tVsa obleka ie prav mladostna.* Shawl zvežeš na »vihravo Dentlio.» Ojojojojojojl In da bo pohujšanje kompletno, daje •Slovenec* dobremu bi vernemu katoliškemu ljudstvu še poduk v slikah! Kako fletne punčke znajo v škofovi tiskarni narisati! Luftne in luštne so ln Imajo bobi in kravželjček čez uhlje in obrvi z ogljem pod vleče ne, in ozke so v pasn in kiklice so čisto nepropisne, do toolemokov. nič več. prej manj. Nožice pa, mhm! Kakšna perspektiva se odpira skrbi-polnemu pogledu? Vse Marijine device kratkdkrile, vse farovške kuharice z bubi in polžkoviin »lokenčkosn* nad ušesi, ves škrniclferajn in vsa SLS-ar-ska prosveta po zadnjem žurnalu, Orlice izrezljane »v srčasti oblaki«, z «re-verom* in «Chlnakrepp», kaloor piše »Slovencev* strokovnjak, (— k propos, ali bo cenzurna komisija s colštobom Sla spat? —) . . . O j, fantazija, kje so tvoje meje! Ves dan sem študiral, odkod prihaja ta nepričakovani obrat SLS ne more (naravno) v politiki kapitulirati pred pa met jo in razumom, pa se je odločila, da kapitulira pred kratkim krilom, modno bluzo, globokim izrezkom in vihravo pentljo! Bubikopf in shimmy - krilce sta dobila višjepastirskl blagoslov ter se ofici-jelno priporočata dobremu m vernemu ljudstvu. Revolucijon v fanovžihl Ali se podira svet? M. A. C. * Promocije. V soboto, dne 30. januarja bo na ljubljanski univerzi promavtran ta doktorja prava odvetniški kandidat, gospod Aleš Stanovalk, iz Horjula pri Vrhniki — Na dunajski univerzi J« bil g. Drago M a-5Jč iz Novega mesta promcvfran za doktorja vsega zdravilstva. * Napredovanje v vojaški službi. Imena vani so naslednji častttfki v rezervi: Ivan Renčelj, Peter Podboršek ln Franc Koder za poročnika v pehoti; Josip Ciper le, Andrej Gostiša Ivan Trstenjak in Oton Sterk za poročnike v arttilerlji; Anton Repič, Fr. Vrabič In Niko Kopač za poročnike fregate v vojni mornarici. * Napredovanje r državni službi. Za vlad ne tajnike v 7. skupini I. kategorije so ime uovar.i okrajni komisarji: Rafael Mahnič v Konjicah, dr. Zvonko Brattna y Ptuju, Mati ja Malešič pri velikem župana v Mariboru, dr. Fran Miinar-Cigal« v Ljutomeru in Ivan Fcrčesin v Ptuju. Anton Krajšek v Novem mestu, Dominik Dereaai v Kočevju, AdoK Moric pri velikem županu v Ljubljani ln Iv. Bavdek v Kranju. Vsi ostanejo na svojih dosedanjih službenih mestih. Gustav Her-žič. višji šumarsJd InienjeT v Murski Sobo ti, je Imenovan za Sumarskega svetnika v 6 skupini I. kategorije. V višjo plačilno skupino so nadalje pomaknjeni kanci i s ti: Josip Antončič v Brežicah, Anton Planinšek v Kranju Valentin Ris v Litiji V. Ecker v Kočevju, K. Kratoclvvil v Ljubljani Fr. Pleni čar v Litiji in Josip Zadnlkar v LJubljani; nadalje okrajni tajniki Fran Jenko v Laškem, Fran Krek v Kamniku in Alojzij Rozman v Novem mestu. Trajno je upokojen J. Glušič, skladiščnik mariborske carinarnice. * Izpremembe državljanstva. V naše državljanstvo je sprejet pomožni asistent na filozofski fakulteti ljubljanske univerz« dr. Anatalije Spakovskij. Izstopili pa so lz naše državljanske rveze Mikal Berglez, krojač v GOstingu, pristojen v Okoško; Valentin Sadek, kovač v Suizeraiiu, pristojen v Oplotnico; Marjeta Matai*, učiteljica v Gradcu, pristona v Brežice; Ivan Pohlln. kovač v Brunecku, pristojen v Sevnico, Rudolf Pečenik, zasebni uradnik v Przeszczlh na Poljskem, pristojen v Horjul in Fran Ko lar, predilniški delavec v Kabeomoora, pri stoien v Polzelo. * Nova občinska gereuta. Dosedanji občinski gerent v Bogojni v Prekanvrju, Štefan Voeria, je iz zdravstvenih ozircv razrešen gerentsklh dolžnosti Za novega ee-renta je imenovan posestnik Štefan Horvat. Na lastno prošno je razrešen gerentsklh dolžnosti tudi dosedanji gerent v Krogu pri Murski Soboti Anton Bejefc. Na niegovo me sto je imenovan za gerenta posestnik Jožef Zitek. * Smrtna kosa. V Gorici je preminul po kratki in težki bolezni z- Andrej Roblč, posestnik in mesar lz Rihemberka. — V Trbovljah je utrii včeraj ejutnr) g. Maks Kačnlk, uradnik pisarne F trene. Smrt ie prestrigia simpatičnemu mladeniču nit življenja v najlepši mtedetriSki dobi. Bil je star komaj 20 tet. Pogreto bo v sredo, ob 15. uri lz hiše žalosti. TrbovBe U. 69. — Rodbini g. Mfhaeta Omahta r Višnji gori se je preselil včeraj med krilate« sinček Igor-č e k. Blag jim spomin, žalujočim našo iskre no sožaljeJ * I* uradnega lista. »Uradni list« Hrifc-Baasko ln mariborske oblasti objavlja v vče rajšnjl Številki program za opravljanje stro kovnega topita za nradnfte pripravljalnih skupin I. In 11. kategorijo min. za notranje zadeve ter pravila o posesti in prodajanju strupov ln strupenih stvari po trgovcih. * Glasile! pomladi. Vkljub hladnemu vremenu s* pojavljajo na solnčnih krajih prvi glasile! pomladi. Tako smo včeraj prejeli šo pek trobentic, ki jih je na državni meji v Sopotu pd Rovtah nabral žar.darmerijskl narednik Avgust Pleničar. * Potrosi zadnjih dni. Včeraj sta seizmo «raia v meteorološkem zavodu v Ljubljani zaznamovala oddaljen potres ob 135.46 na daljini 5680 km. Dne 21. t. m. je bil zabab-žen potres ob 21.44.49 na daljini 110 km. Ta potres so čutili tudi ljudje v okolici Bre žic. Dne 14. L m. je bil zabeležen ob 21.35.03 na daljini 100 km. Tega so čutili ljudje iz okolice Črnomlia. * Češkoslovaška deca na našem Jadranu Letošnjo pomlad pride v Grui pri Dubrov nlku In v Lop ud večje število otrdi češkoslovaških železničarjev v svrho Izboljšanja svojega zdravja. Prometno ministrstvo je dovolilo za prevoz te dece v dobi od januarja do konca maja polovično vožnjo na vseh naših železnicah. * Zima v Kočevju. Pišejo nam: V soboto zjutraj s.uo imeli —16° R, opoldne na soln-cu + 164 R. V petek se je od jutra do večera dvignil barometer za 10 mm, kar Je Izredno, v soboto in nedeljo je zopet padal. V nedeljo zjutraj smo Imeli —14° R; vreme je bilo deloma solnčno, deloma oblačno. Izgleda, da se pripravlja izprememba. * Zadnji član lalzliikatorsko družbe pod ključem. Zadnji član družbe, ki je v Nemčiji penarejeval trso-idinarslce bankovce in kod ke, Marijan Jurčevič, je bil prošlo soboto aretiran v Brinju na Hrvatskem. Jurčevič je pomagai prenašati falziftkate lz Nemčije * Strah in trepei pragozda je naslov najnovejšega filma, v katerem igra glavno vlogo slavni pes volčjak Rta-Tin-Tta. Ta Izvrstni Km v kratkem prinese Elitni Kino Matica. * Snežni zameti v Južni Srbiji. V Južni Srbiji divjajo že tri dni veliki snežni vihar ji Cel« vasi so zamedene !n odtrgane od ostalega sveta. Na mnogih krajih je dosegel sneg silno višino. Po cestah je potno vozov, ki so skoro do vrha zasuti v snegu. Pri Hanrljevu le obtičal v snegu vlak štev. 6414. Dve lokomotivi sta ga zaman poskušali rešiti. Morali sta se vrniti ta vlak prepustiti usodi, potniki pa so odšli peš v Ki-čtvo. Vihar in snežni vrtinci so ce samo prekinEd promet temveč onemogočujejo sploh vsako delo. Tudi proga od Gradskega do Prilepa le zasuta in leži sneg na več krajih poldrag meter na debelo. Promet na tej progi je popolnoma ustavljen ta bo preteklo še nekaj dni, prodna ga bo mogoče obnoviti. * Rajo v smrt — nego pometati ceste. V hotela Jankova« v Zagrebu se je včeraj zastrupil pleskar Jakob Tomaševič iz Banja! tika. Radi boleihnostl že dalj časa nikjer ni mogel dobiti posla ln jS zašel v veliko bedo. Izipil je steklenico »DlgitaJIsa«, zdravila za srce, ki pa v večji količini deluj« strartno. Na nočni omarici je pustil listek z napisom: »Raje grem v smrt, kakor da bi pometal ceste!« * Are taci b zaradi železniške nesreče. Zaradi železniške nesreče, ki se je te dni pripetila pri Novem DaJju v Slavoniji sta bila aretirana uradnik Mirko Erdeljac to skretnfčar Pavel Bognar ter Izročena sodnemu stolu v Osfjeku. Zanimivo je, da le Er deljac nastopil službo v Novem Dalj ti šele kritičnega dne. Poslali so ga. da nadomešča nekega tovariša, Id je šel na dopust V petek ponoči Jo prisipe!« v Novi Dalj hčerka ponesrečenega trgovskega potnika Ban-harserja v Dunaja s prokurlstosn njegova tvrdke zaradi prepeijave očetovega tnipla na Dunaj. * Drvar smrtno ponesrečil v Gradcu v hrvatskem Zagorju se je smrtno ponesrečil Jakob Kaife£ iz Broda na Kolpi ki je bil v zagorskih gozdih za/posieo kot drvar. Pod-žagana bukev je padla nanj ter ga ubila. * Lastne otroke pomorila. V seia AJeksa šantlč v okolici Sombora. je žandarmerlia zasledila in Izkopala trupelci dve-h novoro jenih otročičev. Sumnja j« padJa na Neven ko Pejič, ki je živela v divjem lakonu * Dragotinom Gjorgjevičem ter nedavno povila dvojčka, ki pa sta mahoma izginila. Pri zaslišanju sta roditelja zavračala sum njo. da sta dvojčke takoj po rojstva umorila ter trdila, da »ta otroka drug za drugim umrla; nista pa vedela, da ie treba rojstvo in smrt naznaniti oblastvu. Sosedje pa so izjavili da sta bila otročfča zdrava, a najbrže umor jera. • Ustanova! občni ibor limJStva «Zv«a tbaolvcatov radarskih tol> sa bo rr&U » Trbovljah, dn« SS Jmio-»rja ob 10. dopoldne T poa»bnl »ob! jo»tiln« k cm poda Autona Volkerja. TovariSi, absolrasii radarskih Isi blTajo&l na ouislia ljubljanska in ouirtborika obLastl, jsjoiloTemkl držjvljinl, pokalit« in poskrbUe u Mm številnejšo ndelrtbo. Sreinol — Pripravljalni odbor. • V poiaUeaJe spomina blagopokojneca g- Tr. Ce-rarja, tovarnarja v Domžalah, sta podarila (to»poda A. Blok ln W. Stnnii po 200 Din za revao »oliko oladV-no, ia kar s« lolsko nprarltoljstvo n»Jlsp8» uhra-ljnja. • Zve« Šoferjev v Sloveniji bo imda svoj redni občni Ibor v soboto, dne «. februarja v iveiiaga lo- . ,Blm»s» ««» »t. 1» v Ljubljani. CUni s* po-Uvljajo, da ee ob«neg» ibora polnoStevflno ndatel«. Odbor. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! MAČISTE RMAČISTE MAČISTE MAČISTE T?????? ? ?????? po znamenitem romanu od Emile Zoie Kino »Dvor«. lastnega pridelka k» ase ss^B^f^sraj Zastopstvo M, Bavtar, Ljubljana« Iz Ljubljane o— Odhod artiljertjskesra Inšpektorja, ge. nerala Stojaaoviča b Ljubljane. Bivši komandant dravske divizije, general Aleksander Stajanovič, ki je bil Imenovan za artilerijskega inšpektorja v Beogradu, je včeraj popoldne zapustil Ljubljano in odpotoval z beograjskim brzovlakoim na svoje novo mesto v Beograd. Na glavnem kolodvoru so se poslovUl od njega: divizijsld komandant general Danilo KaJaiatovič, generala ŽMco-vlč ta Tripkovlč z oficirskim zborom, veliki župan ds•. Baitič, mtaister n. r. dr. Žerjav, čeJkosVrvaški generalni kon-zul dr. Beneš, trancosikl vkekormil Paul Joseph Flaolie, v knenu mešata LJiiilJane predsednik gerentskega trosveta ljubljanskega dr. Dšnko Puc, direktor drž. železnic dr. Borko poleg mnogih drugih. u— Posojil.} za eradnjo 7. stanovanjske hiša za Bežigra«k>m. Veliki župan Ijubljutk-ske oblasti je izdal naredbo, da sme mestna občina ljubljanska za gradnjo sedme »tanovanj-ske hiše za Bežigradom najeti posojilo v znesku 1,000.000 dinarjev proti 6%-nemu obrestovani« ln amorttaacljl v 50 letih. Anuitete se morajo kriti z najemnino. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri ! neznanec berač Ivan Kramar, ki je tamkai zsnrznli Na odredbo poiic^skega z.dr7?vn£ka dx. Av-ranjaviča so prepeljali njegovo tnmlo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zmrznjencc Je ležal po zdravniški konstatacljl mrtev v senu že kake 5t?ri <5rri. t?— Nekaj MlcPsfci š^vffit. Pdicijsfca direkcija v UtAljaiil je dosenda. v svojem poslovanju v preteklem letu na&topne re-aultate: Varnostna straža ln policijsld detektivi so arettrail skupaj 1875, fzročen:ti sodišču pa Je bilo od teh oseb. Ovadenih je bilo radi raznih delBttov 4287, med nJSmi 1971 ra<^ prestopka cestnega policijskega reda. Policijsko kaznovanih Je bik) skiEMij 3261 oseb, in siccr v zaporno kazen 278, na slebo pa 79^3 oseb. Skupaj se Je Iz-flrjalo Din gl-be v prid ubežnih' raldadbv v Ljubljani, na Viču, v Mostafe !n v Zt §SJ.'i Iz paSc*Jrov Je bilo S, nesrečnih slučajev srrrrM 14. Orožnih Ustov Je bilo tzstavljenjh 1169. za r®» prired?tv« ta prekoračenja policijske tre se J« tedaio 1239 dovaJ3rrfc. Novtli potnfh listov se le jzp-tavilo .305-i komadov. Starih potnih listov je bilo podaljšani 44S3, iitozemcem se je -vtdlralo 788.1 potnih Listov. V LJubljani Je r evidenci 80 r«i1 - stvelemffSi apara-kr/. Dne 31. decembra je ostalo v evidenci 299 osebnih gvtom bilov, 76 tovornih svtrencbflov, 10 arrtr.btisov fn 403 kočije. Ra minulo nedeljo svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen znani sadjar, upokojen učitelj z. Miloš Levstik, podpredsednikom g. Alojzi} Mihelčič, tajnikom t. Ivo PerSk in blagajnikom g. Jože Gaberšek. [imena odbornikov nam jamSJo za razvoj ta napredek društva. e— Iz poslovnega »"eta. Tvomico za testenine »Savinja« v Celju je kupila od trgovca Kudrža tvrdka Oaberc & Videnšek, trgovina z moko ta deželnimi pridelki v Celju. Iz Trbovelj t—■ Obrtno šolo na Vodi obiskuje letos 120 učcnccv. N« Soli poučuje 7 učiteljev pod vod.^tvom upravitelja g. Bučarja. Naj« večje težave jim povzročajo pri pouku, ki se vrši trikrat tedensko, premajhna izohraz ba učencev. Obrtna oblast naj v interesu pospeševanja obrti skrbi, da se bo strožje izvajala odredba, da se brez absolvirano obrtne šole nc sme izdajati učnih spriče-vaL t— lz cementarne smo prejeli več dopi> sov, v katerih se prizadeti pritožujejo pTO» ti korupciji pri razdeljevanju glasovnic z» volitve v Delavsko zbornico. Tako je nek: socijalnodemokratski zaupnik zahteva! od vsakega volilea podpis, rekoč, da fco v»e drugo sam izpolnil. Približno enake mani« nulacije uganjajo tudi klerikalni zaupniki Vsi taki slučaji naj se prijavijo krajevn! organizaciji SDS. t— Nedeljsko preda-sanje pri Fcrieju, v katerem je razglabljal g. prof. Melik o glav. nih činiteljih slovenske zgodovine, je naprt vilo na vse prisotne velik vtis. Več stvari je bilo tudi za izobražence novih. Tako n. pr. to, da je opaziti simpatiziranje gotove* ga dela domačega naroda s tujim narodom tudi pri velikih narodih ter da ne pomenijo Korošci ki so ob plebiscitu glasoval: zt Nemce, nič značilnega za Slovence. Kot primer je navedel Nemce v Alzaciji Lore-m. ki na podoben način simpatizirajo b Francozi. Po predavanju se je vnela debata o Rusiji. t— Na zadnji seji Bratovske skladnice jc bil predloien načrt in proračun adapta« cije stare bolnice. Prezidava in ureditev bo stala približno 180.000 D:n. Načrt in pro. račun se je načelno odobril. Delo bo pre« vzelo stavbno podjetje «S!ograd» pod nad> zorstvom rudniškega stavbenika g. Kralja. t— K po\>praše\'8nju po informacijah o davku na ročno delo, ugotavljamo, da se imajo smatrati kot osnova za odmero ob« davčenja samo zaslužki in prejemki od 48 urnega tednika in da je izvzeto od davka nadurno delo kakor tudi nedeljski šihti. 170 Obvestile Franc Heuffel, sin Franceta Heuffla, to« varna peči na Glincah. sporočam vsem stavbenikom in cenjenim odjemalcem, da sem izstopi! iz službe Zuniča in prevzel ra« stopstvo »Keramična *»druge», Ljubljana. onstran grame p— Ljudsko štetje Iz leta 1921. Pot let je /e preteklo po ljudskem itetju p« ie redno ni končnih uradnih rezultatov. V mil«n» skem *Cx>rriej-e delia Sera« pije o tem itet» Ju Franccsco Oolettl in navaja nekaj po« datkov o Julijski krajini, ld sega od Gori« ce do Zadra. Prebivalstva je okoli 920.000 ▼ Trstu 240.000. Zmanjšalo se Je ia 3 od« jtlotek v primeri s pre i Ji: jim avstr. štet« jem. Coletti označuje Štetje za pristno ita» lijaasko. Našteli so na 1000 državljanov 508. ki so govorili italijansko in 397, ki so govorili slovensko in srbohrvatsko ter 5 z pemškim jezikom. Našteli ao tako na 1000 prebivalcev 182 Italijanom vež in okoli 140 Jugoslovenov manj kakor jih je naštela A v. strija. Potem je bilo itetjo že res italijatM ako. Vpoštevati pa se mora tu tudi dejstvo, da je bilo leta 1921. v Julijski Krajini pol« BO Italijanov i i starih provinc, ki so prišli v deželo sreče iskat. Poštenega ljudskega ftetja ni bilo v Primorju ie nikdar. Avstri« ja je sleparila Jugoslovene t .občevalnim iezikomu in ljudsko itetje Je bilo vedno v korist Italijanom. Pod sedanjim režimom j pa se hoče kratkomalo zbrisati Slovenstvo , ob Adriju I p— Trst za «I^ego*. Lansko leto »o daro« j vaii Italijani v Trstu potom »Piccola« ta Lego znesek 88.970 lir; za 15.222 lir več Dcgo prejšnje leto. Ker se v roke Italija« nov steka mnogo slovenskega denarja, je v darovanem znesku veliko ut našega ljud» »tva. p— Slabo se godi slovenskim železničar* jem, premeščenim v stare provinc«. Po rr» sti se pritožujejo in hrepene po svojih kra« jih. Slovenski železničar v Milanu ne dobi atanovanja, ali ako bi ga dobil, bi ga ne mogel plačevati, ker je draginja ogromna, plača pa majhna. Spi v nekem koto d« po« staji. Drugi si je prihranil z dolgoletnim v ar čevanjem toliko, da si je Icirpil hišico tn vrt. Pa je prišel ukaz, da mora oditi. Lahko si predstavljamo, kako mu je pri srcu. Kdor Je imel spravljeno kake lire, jih ie vzel g seboj pa : (Startalo 9): 1. Primošič Avgust (S K Tržič) 1.33 11. Osta« li tekmovalci so bili diskvalificirani. II Dame (5 km). (Startale 4): 1. Bloudek Milči (SK. Ilirija) 31:15. 2. Rabič Minca (TK. Skala. Jesenice). III Seniorji fn»d 30 km). (33 prijavljenih. 32 startalo, 12 izstopilo) 1. dr. Kmet Stan« ko (LSK.) 2 47:24. 2- . Llubliana 306 m nad morjem r— Ma | opazovanja OO Zračn. tlak Zračna 'em peni tur« Vet« Oblačno <\-10 Padavin« mm t Liul'!:arn . , , j 776-4 — »-4 j. jugovzh. 3 (megla) \ Ljubljani , . . 14. 775-5 — 28 ing 5 | L|nbijana . . . 21. 777 0 — 52 jug 7 (megla) f Zagreb .... 7. 775-8 — 70 sev. zah. 0 | Beograd . . . 7. 774-2 — 5-4 jug. zah. 7 f Dunaj .... /. + 8-0 ' Praga .... 7. 768*6 z. sev. zah. 3 | Inomost ... 7. Solnce vzhaja ob 7 27, zahaja ob 16'58, luna vzhaja ob 14 52 zahaja ob 5 40. Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno jasno, toplo. Jugozapadni vetrovL — Nevamostza olazove velika. Prvenstvo Evrope v hitrem drsanju V soboto te nedeljo so te vrši!« v Cha. monixu tekmovanja za prvenstvo Evrope v hitrem drsanju. Na 500, 1500 in 50O0 ro je zmagal Finec Skutnab. na 10 000 m pa Dunaičan Polaček. Rezultati so bili nastop« ni: 500 m 1. Skuttnab (Finska) 44.4. 2. Pie« tila (Finska) 46. 3. Hasler (Franciia) 4-S.6, 4. Polaček (Dunaj') 4S.R, 5. Jungblut (Du. laj) 49.8. 1500 m: 1. Skuttnab 2:26. 2. Pie« -ila. 5000 m: 1. Skuttnab 8:4-1 Z Polaček •44 6, 3. Jimgblutt 9:02.8. 4. Rounta (Lit. vanska) 9:04.8, 5. Pietila 9:07.8. 10OM m: 1. Polaček IR:4S.3. 2. Skuttnab. 3. Jungblut Končna klasifikacija je nastopna: 1. Skutt nab (Finska) 5 točk. 2, Polaček (Avstrija) 10 točk, 3. Pietila (Finska). Nedeljske nogometne tekme ZAGRF.B: Kljub zasneženim Igriščem 90 se v nedeljo nadaljevale pokalne tekme, ki so skoraj vse prinesle pričakovane rezul« tate. Rezultati so bili sledeči: Gradjanski : Sokol 9 : 1 (4 : 1), Hašk : Borongaj 12 : 0 (9 : 0). Železničarji : Sava 5 : 1, Viktorija : Makabi 3 : 2. Ilirija : Grič 4 : 0. Uskok : Sloga 7 : 1, Zagreb : Slaven 2:1. Derby : Pekarski 10 : 0. Poleg teh pokalnih tekem Si, je vršila še ena prvenstvena pri kateri je Oroatia P. premagala Poštare s 4 : 3. BEOGRAD: V nedeljo so se pričele v Beogradu prvenstvene tekme. S športnega Stališča je bila najzanimivejša tekma Jugo« slaviia : Jedinstvo, pri kateri je državni prvak zmagal s 6 : 0 (5 : 0). Moštvo Jugo šlavije ie pokazalo eno svojih naiboljših Iger Zlasti so je odlikovala napadalna vr» sta. Jedinstvo io Igralo zelo požrtvovalno Ostali rezultati so: BSK : Soko 5 : 1 (5 : 0). Jugoslavija rez. : Jed'nstvo rez. 5 : 3. Rad. nički : BI SK 2 : 1, Dušanovac : Karagjor. gje 3 : 0. RF.KA- Zagrebška Ooneordi« je gostovala na Reki ter je morala od tamošnje Glorije doživeti z 1 : 6 (0 : 3) hud poraz. Sicer Ooncordia ni nastopila kompletna, vendar pa se mora reči. da je zaslužila ta poraz Zadovoljila sta le srednji krilec Hammerer in branilec Pažur. Concordia |0 zebila rvoj edini gol v zadnjih minutah tekme. Dl'NA.1: Prvenstvene tekme: Slovan : \Vacker 2 : 2 (2 : 0). S:mmering : Vienna 3 : 1 (2 : 0), Floridsrjorfer AC. : R dolfs. hugel 7 : 3 (4 : 1) Prijateljske tekme: VVAC : Sportklub 4 : 2 (3 : 0). Adnvrs : Hakoah 1 : 1 (0 : 0). Hertha : BAC. 3 : 0 (1 : 0). Neubau : Libertas 2 : 2 <2 : 2). Rag : Do. nau 7 : 3 (7 : 3) Sportfreunde : Sturm 14 2 : 1 (0 : 1). BERLIN: Delavsko moštvo (Moskva) : Delavsko moštvo (Berlin) 7 : 0 (4 : 0). MONAKOVO: Sp. u. T. V. Munchen : Repr. Inomosta 12 : 0 (5 : 0). SO klloroatanka amojaraka tekma T. K. .Skale. ta Bleda. Tekmovalci m opofrjajo da ie JF'}""-lo nrljaT. ta 10 t.kmo oa]ia.n.j« do «"''*,57 '' m-IfaaloT prijar: .Smofukl orl.ek., hot.1 Un oa. uuiatlaoka .«kcl|. ASK Pr!n.or|. im» .toJo .ejo dan« » lorok ob K ari t Narodni k»*ar- 01 T*ipK Prlmorja (noeomelna taiclja). Oan« ob 90fl0 rna kol.-nrflakrv priJiaJa v 5lovea!)o preko tržaške Inke bi potom ta-rrrfcajtnith posrednikov, dasi pred\Hdev» uvozna carinska tarifa za uvoz kave preko {fnmsčlb Ink pri 100 kg za 88 dJnarle-v manjšo trvoizno carino. Naša veletrgovb« 5e m tekortstlla ugodnosti, ki )Jh nudi carinska tarHa c* ne_ luščeno kavo, ki ima za 330 cfinarlev manjšo carino kakor luščena. Za prebariranje kol-mBalne trgovine bo odločita« vaimwti aktiviran! e prometa preko THao»i de Re-vela fn ureditev lavnih sHcladttč v Splitu, dočim bo vzpostavitev jadranskih »veznih tarif, na katerih se sedaj dela, situacijo za Trst zopet znatno zfoollšaia. Na dlrugem mestu le uvoz brunhaževlna-ste preje !n bomhaževtnastih Izdelkov, kJ predstavlja tudil celokupnega uvoza v vrednosti 237.2 milijona dinarjev. Tudi tek stil i je dobltno celo šele h druge aii tretje roke. !z Anglije se nva&ijo znatne množine črnega k lota, bfcga za pod. loge. m"dinth ttekanin, satinov, širtin«a, H-tona. moškeca rukna. barhentov, flanelov, oJcsfordov, p.isebno pa belega blaga ta izdelavo perMa. Olede tekstilnega blaga se uveljavila v naši carinski politiki tendenca taščlte interesov ditnačo produkcije, da s« oaš pasivni saldo v tekstilnem blagu zmanjša. V Interesu našega gospodarstva je, da se prL vabilo inozemska podjetja, da osnujejo v naši državi filijalne industrije ter da se za-steura obstoječim industrijam možnost nadaljnjega raizv« in je kardinala pozvil v Rim. Kardinal Mercier je ubogal se podal na pot in dolgo ko.ife-rira! s papežem. Rezultat pa je bi! ta, da se ni dal ugnati v kozji rog, marveč se je na povratku iz Rima ustavil v raz nih zavezniških mestih, kjer je javno opisoval trpljenje svojega rodu in spravil v svet podrobna dejstva o mučeni-štvu belgijskega rodu. Nemci so besneli, toda navzlic neustrašenemu povratku se mu nino upali skriviti lasu; tako močno je že medtem narastla Merciero-va avtoriteta in svetovna popularnost. Ko ie izdal ponovno pastirsko pismo, mu je guverner von Bissing poslal poostreno svarilo. Kardinal Mercier, kj je že malo bolehal, je nato sicer opustil velike nastope, ostal pa je še nadalje do nemškega poraza zaščitnik pravice in najjačja moralna opora belgijskega ljudstva. Po zmagoslavni osvoboditvi Belgije Izpod pruske pete se je kardinal Mercier pedal na propagandno turnejo v Ameriko, kjer ie nabral milijonske vsote za obnovitev opustošenih krajev in za druge dobrotvorne svrhe. V aprilu 1924 je kardinal Mercier z velikimi častmi slavil svoj zlatomašniški jubilej. A zdai. ko je za vedno zatisnil oči. žaluje za njim vse belgijsko ljudstvo, čast njegovemu spominu pa dajejo tudi vsi drugi narodi, ki so v svetovni vojni brzdali germansko prepotenco ter se borili za svojo svobodo. Zanje ostane kardinal Mercier svetal herojski lik. veličastna izjema med onimi cerkvenimi dostojanstveniki. ki so med svetovno vojno blagoslavljali .lasilnikovo orožje ter simpatizirali s Habsburžani in Hohen-zollerni, dandanes pa — s fašizmom. Preproga Petra Velikega V muzeju dekorativne umetnosti v Revalu (Estonija) je razstavljena krasna perzijska preproga iz leta 1550. Ve-ščaki pravijo, da je to najlepša preproga na svetu. Preproga ima pa tudi zgodovinsko ozadje. Leta 1698. jo je poklonil ruski car Peter Veliki tedanjemu nemškemu ce-carju in avstrijskemu vladarju Leopoldu v dokaz iskrenega prijateljstva Preproga je prišla v Schonbrunn, kjer je ostala do prevrata. Pregnani Habsbur-žani so jo ostavili na Dunaju in tako je postala last avstrijske republike. Avstrija pa se je bolj in bolj pogrezala v dolgove. Ko je začela prodajati predmete bivšega dvora, je prosila dovoljenja, da sme vnovčiti tudi preprogo Petra Velikega. Reparacijska komisija je dovoljila prodajo redkega zgodovinskega predmeta, ki ga je kupila lani angleška trgovska hiša Cardinal and Gar-ford za 20 milijonov frankov. Preproga je dolga sedem metrov, široka pa tri metre in pol. Tekom 375 let je barva preproge nekoliko obledela, na par mestih so nastale celo luknje in temeljna barva se je izprernenila. Vendar je v celoti preproga še danes dobro ohranje-njena. Videti je na njej ptiče. listje, cvetje, leve in tigre, zelene in sinje pti:e. Preproga je namreč takozvana lovska preproga in je bila izgotovljena za časa perzijskega šaha Saffija. ki je bil velik in znamenit podpornik umetnosti. Okoli in okoli preproge ie izvezena perzijska pesem o pomladi, umetnosti in lenoti šaha. Zaključuje se z besedami: Bodi velik in slaven na večne čase. Preproga je torei znamenit star perzijski produkt. Preko azijskih in ruskih step so jo prinesli iz prestolnice perzijskega šaha v Moskvo ter jo odlomili v palači Alekseja Mihajloviča v starem Kremlju. Ko je prišel čas za pokion nemškemu cesarju, ni Peter Veliki dolgo izbiral primernega darila. Odločil se j je za preprogo in jo poslal prijatelju Leo- ; poldu. Na Dunaju je preproga videla ves sijaj habsburškega dvora. Ko je ta prona-del, je tudi ona z drueimi predmeti vred morala na dražbo, kjer jo ic kupil najvišji ponudnik. Zdaj se poteguje zanjo neki ameriški milijarder. žrtev se, Ne mine dan. da ne bi prinesel kake novice o ekscesih verskega fanatizma širom sveta. To so znamenja današnje razrvane dobe. ki je na eni strani prežeta s hiadnim materijallzmom, na drugi pa dopušča izlive abnormalnih verovanj in orgij, ki spominjajo na mračen srednji vek. Zadnje dni je ves Ne\v York zapre-paščen nad krvavo ekscentričnostio nove verske sekte «Voodoo». Fanatiki, ki izpovedujejo to blazno peklensko vero. so hoteli svojemu tajinstvenemu božanstvu žrtvovati gospo Rozo Parel-lo, ki jo je policija v zadnjem trenotku vso izkrvavlieno iztrgala iz rok mesarskih «duhovnikov». Verska sekta «Voodco» je zamorskega izvora. Prenešena z vsemi svojimi grozotnimi obredi iz zamorskih sel v mesto, pa ima posebno v New Yorku prece'šnje število belih pristašev, kar je pač žalosten znak propadanja miselnosti in civilizacije belokožcev. Prostori sekte Voodoo se v New Yorku nahajajo blizu Park - streeta, v visoki, nekoliko samotni hiši. Naneslo je ored nekai dnevi, da se je gospa Roza Parello podala v to hišo na obisk k znani obitelji. stanujoči v četrtem nadstropju. Ni se poslužila Iifta. marveč ie krenila sama navzgor po stopnicah. Jedva pa je dospela do drugega nadstropja. so se prav nalahno odprla vrata in presenečeno gospo Parello so energične roke naglo potegnile v tuje, mračno stanovanje, razsvetljeno samo od majhne piedlečs Ieščerbe. Vsa v strahu je gospa zavpila na pomoč, toda njen krik ie bil zaman. V sobi zbrani pripadniki zamorske sekte Voodoo so nesrečno žrtev zgrabili, jo slekli, zvezali in vrgli na oltar blizu stene, nakar sta Joseph Musca in njegova žena kot Gustav Strniša: Seštevanje Profesor Petrač mučno sanja. V oslovski klopi prvega razreda sedi. pred katedrom stoji stari šepasti učitelj Rogelj in ga izprašuje. Dvakrat je že vprašal Petača, koliko je ena in ena. Pe-tač premišljuje. Najboljši učenec, pa ne more sešteti dveh ednic. »Pred računalo,« zagode čmerno stari učitelj. In Petrač vstane osramočen in leze iz klopi ter se počasi nribhža mizi Učitelj ga pahne pred računalo: »Ena krogla in še ena, koliko jih ie?« Petrač gleda v računalo in vidi: obe krogli sta se takoj, ko sta se jedva dotaknili druga druge, spojili in zrastli v eno. »No, koliko jih je?« »Ena gospod učitelj,« se odreže Petač in strmi v kroglico. . , »Tepec,« zavpije starec in ga udari: »Zdaj sem te udaril enkrat, udarim te še enkrat, takole, kolikokrat sem te uda- FilPetač čuti prvi udarec, boleč je, da bi kričal, bolest je vedno hujša, v dušo ga boli. a drugega udarca ne čuti; prvi udarec, samo en udarec je zrušil v njem zavest in ga osramotil: drugega udarca zanj sploh ni Mirno in žalostno odgovo- svečenik in svečenica začela vršiti krvavi obred. Mučitev je bila strašna. Svečenik in svečenica sta žrtev na oltarju zbadala z noži in kakor britev ostrimi inštrumenti. ter rezala z nje kos za kosom. A verniki zbrani v krogu, so medtem prepevali obredne pesmi v nerazumljivem jeziku ter od časa do časa poskakovali v ritmu divjih zamorskih plesov. Gospa Parello je kričala na vso moč. kri ii ie curljala iz številnih ran Svečenik in svečenica. vsa epojena v blaznem sadizmu, sta ii že izrezala boke in grudi ter ii pričela puliti lase. To ie bilo baš v trenutku, ko so sosedje, začuvši ergijanje in obupne klice. vlomili vrata. Žrtev je že ležala brez zavesti na oltarju. Policija, ki je bila takoi alarmirana, ie sicer nag'o dohitela v hišo. toda aretirati ie mr tla le svečenika Musco in niegovo ženo. ki so iu sosedje trd.io držali, dočim ie ostalim sektašem usDelo pobegniti. Nesrečno žrtev so takoi odpravili v bolnico in ie upati da še okreva. Josepha Musco in njegovo ženo imajo zaenkrat psihija-tri v rokah, ostale pripadnike sekte pa policija pridno izsleduje ob splošni pozornosti celega Ne\v Yorka. Neprijeten doživljaj nem-fspravasa" v Pariza Alfred Kerr je znan berlinski gledališki kritik. Neumorno piše poročila o predstavah in jih objavlja v «Ber!iner Tageblattu» Če hočemo biti odkritosrčni. pa moramo povedati, da so Kerrove kritike v prvi vrsti poskus duhovitega in zabavnega besedičenja, marginali.ie, ki jih piše gospod recenzent za tiste, ki so v gledališču prisostvovali isti predstavi kakor on. Zadnje dni se je odpeljal Kerr v Pariz. Predava! je dvakrat, in sicer jc ori drugem predavanju govori! o pleda'iš:u v službi sprave narodov. Ampak ta večer se je pripetil Kerru neljub in nepričakovan incident. Ko je namreč Kerr stopi! na oder in hotel duhovičiti v ;asni francoščini, mu je zadonel na uho klic: cMolčite vi.-ki ste v vojni napisali verze: «Jeder Sciiuss ein Russ. jeder Stoss ein Francos, Serbien muss sterbien!» Razume se, da ie v dvorani nasta! silen trušč. Slednjič se je Kerr zbral in odgovoril motilcu predavanja: «Kar ste rekli, je iaž, jaz nisem nikoli napisal citiranih verzov». Predavanje se je po tem pojasnilu Alfreda Kerra nadaljevalo, toda navzoča publika, med katero je bil bivši francoski prosvetni minister Yvon Delbos. je bila zelo nervozna in se je takoj po končanem govoru vsela iz dvorane, ke<- ji je bilo škandala baš dovolj. Gospod Alfred Kerr je židovskega pokolenja, a medklic, ki ga je občutno zadel, je baje zadonel iz grla nekega — jugoslovanskega visokošolca, ki šludira v Parizu. & iaknf bliko škodi Nenavaden slučaj se je pripetil v Mam burgu. Na zatožno klop je prišel slikar, ki je zna! izvrstno risati ter je napravil za šalo bankovcc ter preizkusil njegovo varljivo lice s tem. da ga je spravil v promet. Poskus se je posrečil; prijatelji. ki so bile priče dogodka, _ pa so stvar raznesli po mestu in na slikarje-vem domu se je kmalu zglasila policija po svojih običainih odposlancih. Ponarejeni bankovec, ki ie bi! izvrstno imitiran. se je g'asil za borih pet mark. Napravljen ie bil s svinčnikom Toda oblast ima pred svinčnikom cči-vidno prav toliko spoštovanja kakor pred peresom. Slikar je moral v ječo in ie prišel pred sodišče kot — falzifi-kator. Sodišče je vzelo slučaj strogo, kakor predpisuje zakon. Nič ni pomagalo, da se je slikar izgovarja! na stavo s prijatelji. Edino predsednik sodnega dvora se ie končno dal omajati in je da! praktično preizkusiti sllkarjevo veščino. Vele! mu ie narisati niega. Slikar ie napravil divno risbo, da so se čudili vsi pred sednikovj tovariši. Predsednik ic nato izjavil da sicer rad veriame. da ni imel slikar slabih misli in ni hote! ponarejati denarja; vendar pa ie zakon zakon in ga je treba ubogati. in radi neizprosnega zakona je moral slikar v iečo. le s to razliko, da ie bil obsojen na najmanjšo kazen, ki jo določa zakon kot zakon . . . X Mož, ki ima na vesti sto življenj. Po dolgotrajnih naporih se jc policiji v Vilni na Poljskem posrečilo prijeti bandita Ri» scha, poglavarja močne tolpe, ki je že tri« deset let strahovala prebivalstvo mesta in okolice. Risch ie tekom tridesetih let za« grešil nešteto zločinov in je baje lastno« ročno umoril sto oseb. Imel pa je vedno srečo, da je ušel roki pravice. Naključje je hotelo, da je bandit prišel policiji v roke baš na svoj šestdeseti rojstni dan. Izdala ga je njegova ljubica, katero so oblasti bo« gato podkupile. X Nesreča na vrtiljaku. V Valcnciji na Španskem se je pripetila težka nesreča na nekem vrtiljaku Ko je bil vrtiljak v naj« večjem zagonu, je odnoved.ilo železje. na katerem je visela gondola. V velikem loku je zletela na tla s petimi osebami ki so se. dele v nji ter se pri padcu ubile. Okolu 40 ljudi pa ie bilo pri nesreči težko in lahko poškodovanih. Stanje mnogoterih je brez= jpno in sodi se. da bo nesreča zahtevala skupno najmanj tucat živlienj. X Osem peštanskih gledališč v krizi. Po poročilih madžarskih listov je nastopila v peštanskih gledališčih velika kriza. Osem podjetij namerava ustaviti obrat ter odpu« stiti celokupno osobje. Vzrok krize je obu. pen denarni položaj, ki tiači vsa gledališka podjetja. X Italijani hilejo leteti na severni tečaj. Vsak dan večja ekspanzivnost Italijanov se kaže tud' v tem, da hočejo seda; tekmovati s skandinavskimi narodi in i Američani ter leteti aa severni tečaj. Bazo za pole' bodo otvordi na Špicbergih. Prvi poskusni polet bo baje že v marcu. Polkovnik zračnega brodovja Nabile je odše! v Oslo in Ljeningrad. da se dogovori z on-dotnirr.i oblastmi glede potrebnih ukrepov, ki naj pomagajo utreti pot italijanskim letalcem v arktične kraje. Važno ooozorilo k volitvam v Delavsko zbornico. Po predpisih za volitve v Delavsko zbornico se morajo v obratih, ki imaio 20 ali več delavcev, volilne kuverte za vse volilce tega obrata dostaviti delodajalcu. Sociialkomunisti so ta predpis v številnih slučajih iz goljufivih namenov prezrli ter dostavljali volilne kuverte brez vednosti gospodarja naravnost delavcem. Na mnoge pritožbe je sedai vlada preko volilne komisije odredila. da ie vclilr.o kuverto izročiti v pisarni obrata odgovornemu delodajalcu ali pouh!aščencu in to ob navzočnosti treh po zakonu o zaščiti delavcev voljenih članov obratnih sosvetov. Kjer teh sosvetov ni. ima.io biti navzoči prvi trije v seznamu dotičnega podjetja vpisani volilni upravičenci Ta odredba je za deicdajalce obvezna in kjer se rsdnrvai t vsakem oziru. Tekom 6 -temena obstoja si )e Soka! pr& raxvaj. Posamezni odseki so svojo doMarvst » polni meri storili Število članstva le raatno oarasdlo. Povprečno ie telo. vadilo na smo 15 Sartorv, kar Je za naSe ftzmcrs povsem cadovotjivo. Prt vdimUi Je bi! kr.-oljen t majhnimi sprememb aral stari oc8x>r i bratom Prelo-jom kot starosto. Upamo, da bo brat Prejo« vodil v bodlem letu sokoisko društvo ravno tako uspešno kot v preteklem letu. Za Meeovo potrtvrrvsino delo naj mu bo na tem mestu izrečena posebna tahvala. V b«točem letu Safca Sokola v Murski Soboti tmoigo dela. Z nakupom temljišča le postala »tsvba lofcols&esa doma »Vtualna. Potrebno Jc, da «e čim prej zberejo denarna sredstva, da se bo zamogio sačertj icradibo sokoh&eza doma. Vsem, ka so v leto 1925 podpirali sokoisko društvo, pa iskrena zalivala I Mladinski odsek Sokolskega druStva 1. f LJubljani je priredil v Dcdcljo dne 24. )a» Duarja ob 3. popoJdoe čalanko s predava« njem «a moški in ženski caraičsj v arvojih prostorih as Taboru. Zbralo a« jo nad 60 tnUdih fantovv in d*Wiet, ki posečajo dru« st veno telovadbo ter neka j starejših bra. tov in »ester. Najprej je nagovoril zbrati« predsednik Mladinskega odseka br. Mlakar, nakar ie društveni starosta br. dr. Pestot« r.ik v (Ulišcm govoru ra.»loži4 mladini po« n'en sotoUke vzgoje ln podčrtal slasti vr» line. kl jih daje sokolska vzgoja ter omenil napake, ki se jih mladina roors Izogibati, da bo njena priprava za vstop » sokolske vrsto uspešna. Br Bajželj je priporočal na» raščoju čitanje sokolsko literature, kjer bo naše! naraSčaj mnogo koristnega, zlasti pa te opozarjal na naraščajski list SokoliS, :i naj bi ga (Stal vsak, kdor ee prištevs med sokolski naraščaj. Opozarja! je daljo ca VIII. vsesokoiski zlet v Pragi, ki so ga udeleži tudi jugcslovenski naraščaj. Mladi« na je dobila nato čaj ter jo Igrala tombolo, pri kateri je bilo razdeljenih precej lepih dobitkov. Vesel m sadovoljen s« Je proti večeru naraščaj razšel. Sokol v Žtnth. Sokolsko dpittvo ▼ 2b reh je tudi v prošlem letu 1925. pokazalo ( resnim delom voljo, vsestransko u-dejstvo« vsti sokolske ideje ter v njenem duhu vzga* jati občinstvo, slasti mladino. V telov&ds niči se je pridno telovadilo in pokazalo se je pri javnih nastopih, da so veibe na svo« jem mestu. Želimo Številnejšega naraščaja, moškega in ionskega. Marljivo se je delo« velo tudi na prosvetnem polju in storilo vse, kar Je bilo v danih razmerah mogoče. Priredilo se Je celo vrsto lepih predstav res nejše vsebine, ki imajo globlji vzgojevalni pomen. 2eleti je nadaljevanja v tej smeri. Na tem mestu bodi izrečena vsemu igral« skemu osobju najprisrčnejša zahvala tako s strani društva kakor s strani občinstva. Sokolska knjižnica, ld Je največja v občini, se ie v prošlem letu spremenila v javno sokolsko Knjižnico tako, da si lahko iz njo knjige brposojujejo tudi nečlanu Nabavilo so je mnogo lepih knilg leposlovne in pouč« ne vsebine trajne vrednosti Priredilo so je tudi več predavanj. Predavatelja g. prof. Dolžana je poslala »Zveza kulturnih dru« Itev«; predava! je o temi: »Kako Je nastal svet». Pri predavanjih Je včasih prepičla odnležbal Delovalo se je tudi na muzikalič« cero polju, neumorni delavec brat starosta Cblak je vzgojil močan tamburaški zbor okrog 30 mladih tamburašev, ki izborno terajo od vseh prireditvah in so v ponos druitvu in sebi. Brat Oblak je pripravljen za vbodoče gojiti poleg tamburaškega tudi pevski zbor, želimo obilo uspeha' Hvala za dosedanji trudi Društvo je v prošlem le« tu tudi gospodarsko napredovalo in popla« čelo večji del svojih dolgov, poleg tega f« še marsikaj preuredilo pri stavbi Sokolske« ga doma. nabavilo novih knjig, glasbenih instrumentov in drugo. Na občnem iboru 10. |anuar|a je bi! Izvoljen v glavnem stari odbor z malimi spremembami, ker nekateri člani vsled raposlenostl ne morejo delo« vati v glavnem odboru. Obstoji upanje, da bo društvo tudi v bodoče z novoizvoljenim odborom vedno na svojem mesttS. ter bo koncem leta pokazalo še lepše uspehe svo« jega dela, kakor v prošlem. Zdravol Sokoltka iupa v Celju Je razposlala včlanjenim društvom že pred mesecem vpra ialne pole glede udeležbe na vsesokolskem zletu v Pragi. Te pole Je dosedaj vrnilo le par društev. Po prijavah raznih žup bo ude« ležba jugoslovenskega Sokolstva na pra« ikem zletu Izredno velika. Velika udeležba našega Sokolstva zahteva tudi velike pri« prave. Delo je pa silno otežkočeno. ako so članstvo pri društvih ne prijavi Savez mora dobiti pravočasno jasno sliko, ako in v ko« liko se bodo posamezna društva udeležila to mogočne, vseslovenske prireditve. Sestro ln brate, ki se nameravajo udeležiti praške« ga zleta, prosimo, da se takoj priglas« pri drufttvih. Te prijava so za sedaj samo pro« »Iroričnega značaja, toda za nadaljno pri« pravljalno delo za zlet neobhodno potreb« ne. Bratje ČehoslovaJci in sestre Čehoslova« kinjo so se udeležile našega zleta v Ljublja« ni v lmpozantnem številu. Nimajo nič bliž« Je do nas, kakor mi do njih. Cut hvaležno« sti nam veleva, da jim bratski vrnemo nji« hov obisk. Za društva sama bo nepregled« ne vrednosti, sko pošljejo v Prago čim več članstva. Kdorkoli se bo zleta udeležil, bo ponesel U Prage novih izkušenj, navzel se bo onega pravega aokolakega duha, ld je tako potreben za razmah naie velik« orga« nizacije. V vseslovenski Pragi bodo ob ns« stopu tisočev in tisočev telovadcev in telo« vadk videli kaj zmore Sokolstva Vračali se bodo domov z neomajno vero v nepre« magljivo moč sokolske organizacije. Dru« štveni funkcijonarii skrbite da se članstvo pripravi za zlet. Onim. ki no morejo kriti vseh izdatkom sami, pomagajte! Zbirajte za zletni sklad' Vaš trud ne bo zaman. To« krat je prilika dana in )e morda ne bo ta. ko kmalu. — Starešinstvo sokolsko župe v Celju. Občni zbor Snkolskega dnrfiva v Šl. Jurju ob j. 2. V nedeljo, 17. januarja se j« vršil občni zbor šentjurskega Sokola v pro« Btorih brata Liške. Navročin je bilo več leot j tri četrtine vsega članstva Starosta, brat dr. Pran Svetma je pozdravi! navzočega župnega zastopnika brata Cepina ter se spo« minjaf med letom umrlih članov brata Mi« loša Bohorča in Jožefa Pinteriča O admini« strativni-m delovanju je poda! obaežno po« počilo brat Seručar in sc s hvaležnostjo spominjal onih. ki so si pridobili posebna zasluge za župni zlet v Št. Jurju. Društvo ima svoj godbeni kvartet, dramatični in pev ski odsek. Dohodki so znašali 31.991 Din. Izdatki 28.883.30 Din. Pri volitvah je bi! ob splošnem pritrjevanju izvoljen naslednji odbor: starosta dr Franio Svetina, poro» svetar; Ciril Gašperin, gosp. odsek; Roz« man Jakob, zdravstveni odsek. Mina Rabič, veselični odsek. Imenovani so porok, da bo nai Sokol vzletel boljšim dnevom nasproti V tem jim kličemo bratski: Zdravo! Loterija Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Dne 1. marca se bo vršilo nepre« klicno srečkanje loterije JSS. Dobitki lo« terije so sledeči: eden 50 000 Din, dva po 25.000 Din, trije po 10.000 Din, štirje po 5000 Din, dalje je 10 dobitkov po 1000 Din, 20 dobitkov po 500 Din, 150 dobitkov po 100 Din. 700 dobitkov po 50 Din, 2000 do« bitkov po 25 Din Srečka stane 10 Din ter se dobi pri vseh sokolskih društvih in v Ljubljan' v trafikah. Bratje in sestre! Ku» pujte srečke loterije ter žrtvujte za svojo organizacijo majhen znesek! Žrebanje se bo vršilo pod državnim nadzorstvom. Z ozirom na to odrejamo, da moralo v.sa dru« štva razprodati srečke ter poslati denar JSS najkasneje do 28. februarja ob 6. zve« čer. Od l. marca naprej se ne sme proda« ti nobena srečka več. Bratska društvi po« zivamo. da store, kar je v nj:'novi možnosti ter razprodajo vse srečke, da bo uspeh lo« terije pojv>ln. Bratje, izrabite ta kratek čas za na i intenzivnejše delo za uspeh loterije, Solcotske vežbe. Tako je naslov knjiži« ci, ki jo jo ta mesec izdala Bačka sokolska iupa v Novem Sadu. Knjižica vsebuje 8 se« stav. ki jih ie sestavil načelnik Sokolskega društva v Subotici, br. Drag. Jeger. So to naslednjo sestave: simbolične vaje za deco, vaje s venci za žensko deco ali naraščaj, vajo s palicami za moški naraščaj, vaje s kiji za lenski naraščaj ali za članice, boks za člane, proste va|e za člane ali za vojake, vaje s puško za vo|ake a!i za člane in ša« Ijiva vaia pod naslovom Kitajci Vse vaje so lažje narave in dokaj dobro sestavljene. Knjižica vel|a 6 Din in se dobi pri Sokolski župi v Novem Sadu. Občni sbnr aokelskega (tmStva v Rogaški Sla* Hal u bo vriil dne 27 t. m. ob 80. ari pri »Solnem.. Odbor KRANJ. Francoski krožek v Kranju je pri rodil v zimski jezi I že štiri prav dobro uspe le soarele. Ti večeri pomenilo v družabnem odru lep napredek. Niso namreč namenjeni samo plesu In zabavi ampak s« le odboru posrečilo pridobiti za sodelovanle tadl več umetnikov. Med drugimi omenjamo gs. dr. Svito, kaipelnika llubllanske opere, kom pontsta Mariia Ko jo j a ln konservatorlstko pdč. Vero Majdlčevo In Marijana Rusa. Tako inKttjo U večeri poleg prisrčne zabav« v ožjem krogu tudi mnogo umetniškega tržit ka Prvega večera sta se udedežila med aru glml gg. prof. Martel In zastopnik ljubljanskega francoskega konzulata g. Findeisen. & Marte! le pr! tej priliki Imel kratek fran ccski nagovor. Prihodni večer se vrši v pondeliek 25. t. m. pod imenom Soir6e aux tStes parčes. Med odmori bomo Imeli priliko občudovati komika Narodnega gledališča S Povheta, ki ie žal v Kranju tako red t k gosi. Zato ni dvoma, da bo tudi ta večer sijajen hi da bo občinstvo hvaležno Franc, krožku. ki se ni ustrašil nobenega truda, da privabi v Kranj tako odličnega umetnika. Vrsta teh družabnih prireditev se zakiiuči z elitnim plesom dne 6. marca. Poleg zabave in družabnosti goji krožek pridno pouk francoskega lezika. Vršita se letos dva tečaja: eden za deco. kl ga vodi gospa iwow in drugi tečaj namenjen odraslim članom krožka. ki se žele tepopolnitl v francoski konver zacijl. Obisk teti tečajev Je vrlo dober. — Knjižnica krožita se ie zadnil čas močno obogatila. Šteje nad 50 vezanih zvezkov. Tu d! obisk knjižnice le zelo živahen. KRANJ. Tukajšnji Sokol priredi na pustno soboto 13. februarja v vseh prostorih Sokolskega ioma veliko maškerado Sn to ped naslovom aVelesemenj*. Sodeluje že-lezničarski orkester «S!. «a« fcz Ljubljane. Vabila se razpošljejo začetkom februarja. Občinstvo že danes o-pnrzarjamo na to jwi-tjufcljeno kranjsko prireditev. Naš profesor je čudak, Vode preje izpil je polovnjak, Ko poskusil pa je .Buddha" čaj pije ga za tri sedaj I RADEČE. Dne 27. cA 8. zvečer se bo vr. šil letni občni zbor Sokola z običajnim sporedom v prostorih brata Zaneta. — Dne 31. L m. pa priredi SokoJ velezanimivo ma-škera<4o s plesom v 'Hotelu Jadran«, kjer se obeta mnogo zabave. POLJCAJVE. v soboto se Je vršB v go-g osnimi pri Smonigti občni zbor krajevne organizacije SDS. Po predsednikovem po-zdravu je govoril delegat oblastne organizacije g. Robnik, ki nam |e podaj pregled našega dela ta nas spodbujal k doslednosti, vizitrajnnstJ In zaupanju v stranko. Za vzgled naj služi vsem sitrankki šef g. Svet Prifolčevlč. Sledilo ie poročSo posameznih furtkcijonarjev, iz katerih je razvidno, da sd Je organizacija nadela nalogo, da pomaga ljudstvu, kJerkoJi mogoče. Posebno priden in delaven Je tajnšk g. Heric. Po poročilih Je bil izvoljen sledeči odbor: za predsednika Rožman, odborniki: Kranjc, Vari, Zlv-ko, Kovič, Volk, Str a Jak, Krašovec, Krol-nfk, Janršek. Za čtrvarja skrinjice Rožman in KoviC. Veselo raapoloAen! po živahni debati ki se je raavfia pri slučajnostih, srno se razšli z mislilo in željo, da se z>opet vidimo v še večjem številu v nedeljo 31. t m. v Mrribom, da slišimo ln pozdravimo svojega šefa. našega vrlega Sv. Prfciče-vlča. s* ^ 0 • ri M i-1-M \ Mali oglasi ki služIjo v posredovalne In socialne ! aamens ebčlnstva, vsaka beseda 50 par, M a [ m a c j SI inssek Din 5'—% Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —, Najmanjši sneaeb Din I0-—* Umetno zobovja etaro, kupujem 25. tn £7. januarja v Maribora, hotel »Orni orel* sobu £tev. 12. 1866 Usnjarsko podjetju veSja, s lastno vodno moi-jo, vb« v dohren »unjii, M odda v najem. Nasloi v spravi .Jetra«. ISC* Gospodična it boljSe druSine .tannjoiia v LJnbljani, »aj«na todj rednih del, » iprejtna kot MacajnH&rV. t mo^nl tr-forint Platnene ponudbe na poStril predaj 88. 1S24 Prvega m!;narja lai^o t dobrimi .nri5«vali. rprpjm« L Malian, Fntlne-Sp. HmSica pri LJnbljani. 1819 Brivski vajenec M »prejme Hrana tn *ta-aoranje » hfll - »ikc.l«J Srdar, brivnlca, Kamnik. 181* Fotogr. pomočnik v,:tfi vask fotogr&frklk del t. U5« ca atelja Krizanli, Negotln, Ermjina, Srbija. IS/7 Carinski deklarant t daljSo praksa v kotonijal-cl rtroki, t« aprejm* v ve&-j.i lmportso trgovina v LJnbljani. — Ponudbe pod •Import 150» oa spravo •Jutra«. 1631 Potnika u &9T«n!jo lo Hrr&tako 155« r^Utrrdka. R^flektira I m umo oa rfobrc, rojalčl-j ce prorta mo&i. Prednost i sp daj« onim, kl Imajo te j daljfio prakno t ftarljanskl : branil t»totara »• fprejma dob« pro-1aJ*1ec, hr^pinan i y trpo*inl vx*iM.n* stroke Poniuib« oa npraro «Jotra» 'pod «Potnik, 31. Januar*. 1612 Kuharica i "ki bi opr»Tl]al» tud! druja ! kuhlnjftka dela, se »prejme ; Ukoj Naslon pove uprav« • Ml kot tak ta delj >ii> Banoslea m LW« ca tovarno aa _ Ponndbe pod •OtrVotmri« 10H« aa npr. •Jutra. 1741 Tesar, delovodjo ■ daljle prmk««. ev^it ab-•olv.r.ta gradber-rh tr&alev «pr.jm« v alulbo Jurij Po-to»nik. tea. mojster v Me. Ort. 17S4 Brivskeea pomočnika mladega tn dobrega delavca, ■orejra« takoj Rolkar, bri-veo, Trbovlje. 187S Kuharica j kl H opravljala vaa hiSna j dela. »• *pr«jm« « 1. febr t malhnl dmlioi Ka«lov v npravi .Jutra. 18SJ fflapec o«oi«}en. a«ne.ljlv b tra. *en, t* »prej«, takoj v l>,no trgovino v B«oirradn. K.««Hna Hafa 1400 Pln In prosto »tanovanja Ponud-. be ja ponlati oa na«lov A T e v I, trg., Gornji grad. 1S37 Blagamlčarka ^-nlcal Mlltoa. Ii bolj. Ia hUe takoi ape«lnia v kt^llnlco ra prvovrstni ho-I*' Hr.-tna In atanovanje v tifli. plafa dobra. Pirrtene pottndbe na opravo «Jntra» fod .Hotel 958>. 1838 Absolventlnja trg tcJaja i 4 raar oteiSan-•ke lole. lS6e prim«ma »luibe. gre tudi aa blaga}-alfarko Ponudb« ns upr. •Jutra, pod tAbsolventlnja, 1843 Strojnik abaolvect «trojnl5kega U«a-ja, deloma r*U alektr. vi. toka to aiske napetoatl ter kiadUnlh aaprav, ifje me-•ta. - Ponndbe pod analko •Strojnik 10S8. na »pravo •Jutra«. 178« Prodajalka atarajSa. dobra to taaaaljl-va utoA. vajen« m«* »trote, popolnoma aamoatojll«, Ieli #lnibe v meatn aH aa delell Lahke tndl kot vo-dlteljtoa po.iruJnlca- CenJ. ponudbe na opravo »Jutra, pod •Pololim kavcijo 15«. ISTO Trgovski pomočnik j veM mešane atroke, fipece-rije in manufaktnre, tiče alnlbe v ineatu ali v večjem kraju na deleli. Gre tudi v »kladiš5ft Zmolen je nemlkega ln alovenakega Jetika, enako v pisavi ln računstvu. Kaatop 1. tebi. Naslov pove uprava pod cnafiko »Zanesljiv 1087» 1827 ce poceni prodajo na Krakovskem nasipu 10, pritličje Uvo. 1727 Šivilja laorjena v krojenju damakik oblek, bi lla »ivai na doa proti nizki plaJi. Naalov v upravi »Jutra.. 1858 Plsamlfka moč f popolnim tnanjatn ilov^ trbohrvatakega lo nemlkega jealka ter vaeb plaarnUklh noalov In atrojeplsja, » večletno pre-kao. »prejm« alut-bo takoj Členjene ponudb« pod »Vesna 1115» na upr. »Jutraa. 1853 Prodajalka U5e ilulbe, *vent. gre tudi 1 meaer brezplačno — Ponndhe na opravo »Jutra« pod Iifro »Ljubljana 9S4. 1808 Klavir H h »aha!« v Ljubljani telo Iti. doM ti »ti, ki ni pr««krbl »lofbo trgovakega. pisarniškega aluir« ali kaj tllčnepa Ponudb« na po-druJnlco »Jatra« v Mariboru pod »Nefrefina preteklost. 1881 Absolvent trg. akad. U8e tieato, uajraj« pri kakem trgovakem podjetju. — Cenjena ponudbe t navedba tačetne plača ja po«latl ca uprava »Jutra« pod »22/SM), 1208 81iižbo Ing« laSera. V,H Mm aUvenaka-ga, aemikega b ras V s ga Jealka Vaslov por, aprava »Jutra«. 1847 Moderna 'edilnlca ge rad' ootnsniknnji prostor prav poceni proda. N s'o v pove uprav« Jutra PREMOG — CEBIN Woltova 1/n. Telefon: U. 481 n Redka prilika! Partija novih ilvalnlh strojev po ae1o oliki ceni naprodaj F Batj«l, Ljubljana, Karlovska cesta it. 4. 41 Perja kokolje. purje, rafije. poe-Je In puh. prodsjs ln rsepofllla po najniSji reni E Vaj^a, Cakovec. Medji-murje 83 Radio aparat« tn deie najceneje Cri J Ooree — palača Lj rftdltae bank« 85-r Drva odpadke od tag« ln parka tov, kratko lagana. do«tav. Ija na dom po 20 para ca 1 kg parna iai»a v. 8^a-fnetti, LJubljana Prodaja >• tudi laganje. 649 Maska plretka črn« s belim, nova, s« po-oeul proda — Naelov pove uprava »Jutra*. 1782 Prodam: l enaki areerik pisalni miti, 1 refislr blajrajno, U kate dnevni lskupl«*k ta 1 opalograf — Vn# po «elo ugodni eani. Oprleda — pri P. Ouden, Prešernova uL 1 1411 Prodam sode 10 vlnukih tranpportnib ed 6-700 | in < fcramske od 1 —»^0001. Naslov v opravi cJutra*. 1714 Klavirski zaboj ta selite* no poceni proda Naslov pove aprava «Jutra« 1650 a neapel. testenine kg po Din 7'50 do 12 Din »e prodajajo taradi razprodaje »alojr« pri tvrdki I. ! Muc, kolonijale. Vodnikov trp 8 !n podrulnlca v Tav-ifcarjevi uliol 4. IMS Lepo hišo enonad.-ov;inie Tnrovi-, ns je brej konloir^nee. ker i ni ▼ bllSinl nobene dru^e. Pro^a se ca polovično eeno Din CVuJ ponndb« ns upravo «Jutra* pod Šifro j »Loterija*. 1571 Kolo te celo pocenJ proda — Naalov pove uprava «Ju»ra» 1854 T^olo vredno 2000 Din prodam ra lfiftO Din fn Iflkarsktno xla-to uro. vredno 8O00 Din ca 15nn Din Naslot pove upr cJutra* 1851 Dvokolnica (cica) pcpolnom* nova prodaj Na^lo* pove apr. Več lepih prostorov primernih ea trgovino aH 1 obrt ln v«č »ta no vanj se takoi odda » najem » novo-j Cgr»]pni *nonad5tronni hlSi, ! ea 12 km od Ljubljane, v ! prometnem kraju Poieve se pri upravi c Jutra«. 1681 1 okni v Kranj« ail na .Jesenicah se IM« Ponudbe pod Iifro •Trgovina 1028» na upravo •Jutra*. 1840 dvoraer^r^ke loie. Blagajne r^sterce tvv . ... ______1:1--:/lev* moli — ISč« mesta v trgovski pisarni. Cenjene ponudbe r.a upravo »Jutraa pod sna liko »Praktlkant« 1838 eno veliko in dve mali, ugodno proda Peter Betina. Radete o. Zid. mostn. — 1006 Pletilnl stroj It 8/SS se proda Naalov v upravi sJutra* 18S> Totokamero 13 X IS t -*obro optiko, pro^lam ali Camenjam ra 8 * 12 s dvojnim ana.«ttjfmjitom — Vaamem tudi vei a[»»*tov v komMj»ko prodajo — Naslov pove uprava «Jntra» 1848 Knpim fotoaparat 10 x 15 ali 8 x 18. » dobrem »tanju. s prvovrstne Optiko Ponudb« ea »prave •Jutra* pod iifro "Takoj 16» •Jutra* 1748 Manjši lokal v meatn se odda ca več let. Naelov pove uprava «Jutra» 1684 Costilna ln trgovina na deleli, dobro 'do^a, s« prrnia^ oiir odda » najem no jako ugodni ceni, radi Ir^elitv« dopise je p^«Utl na opravo «Jutra» pod cnačko »Redek slučaj* 1M8 Stanovanje v Maribora llčem — po možnorti v K!i2inj parka, obstoječe 1» 2 sob. kuhinje ln pritiklin. Plačam naprej PoniHbe na opravo »Jutra» v Mariboru 1805 Separlrana soba ■ 2 posteljama, se odda v me*tn. Naslov pove oprava •Jutra*. 1641 Stanovanje S sob, kuhinje ln pritiklin se odda mesečno s l. febr. Naslov pove uprava «Jutra» 1869 Velika, lepa soba s podobnim vhodom in elek triČno razsvetljavo, v sredini mesta, »e odda taJcoj ali l febr. bolj&emu gospoda Naslov pove oprava •Jutra*. 186S Gospod •e sprejme na hrano ln sta~ novanje Naslov pove upr. •Jutra*. 18.50 Prazno sobo kakrRnokoli. ISče mlad ca-konuki per brev otrok — Ponudbe na upravo «.Tutra» pod cSeparirana 1105*. 1852 Soba te odda. Naslov pove upr. •Jutra«. 1831 2 dijaka ali dijakinji se »prejmeta na hrano ln Stanovanje. — Naslov pove uprava cJutra*. 1830 Družabnlca ali družabnik s e i I č e ca j dobro vpeljano trgovino s j meSanira blatom. Potreben ! kapital 80.000 Din Ponudbe i pod «8igurna bodočnost* na upravo «Jutra*. 1856 Stanovanje sobo ali kuhinjo v sredini mosta llčem Ponudbe pod «50» na upravo •Jutra*. 1825 Dijakinja te »prejme na hrano in stanovanje v lepo »obo c električno racsvetllavo. Naslov pove uprava cJutra*. 1826 Sobo s kuhinjo v mestu I i č e vdova hrei Otrok. Ponudbe na apravo •Jutra* pod Iifro «Stan 3*. 1833 Annemarle! Prejel. Pi&em na stari naslov? Ljubi Te — WaJter. 1867 šifra «Začetnica* ' 8., 9 ln 10. decembra, se ! proai, da pove čim {»rej svoj naslov v upr. «Jutrsk* pod •Jako važno 1019*. 1730 Izvrsten klavir se odda v najem. Naslov pove uprava »Jutra*. 1849 Psica U mMocev stara, buda 8®» vajka, se proda na Ambro-fteveas trgu it. 9. 1707 V. K. Pismo sprejel. Pili mi prosto, sicer ne vedržim več. Tvoj ubogi Bala. 1836 15.000—20.000 Din posodim onemu, kateri mi preskrbi dobro službo trg. tnmočnika. event. pristopim ot drutabnik. Ponudbe je poslati pod »Specerist M. T.» na upravo «Jutra». 1590 Zakonski par fftče vtanovanje ali sobo s kabinetom, • po««»hnlra vhodom - Ponudbe na npravo •Jutra* pod cnaftko »Stan*. 1857 —--- Sobo za 4 mesece j ISče v »edini LJubljane soliden ln miren ro«pod, In-telljrent Is Maribora Ponudbe p«'! »l^po opremljeno« na apravo «Jutra*. 1864 Na hrano In stanovanje se sprejme t*kon«ki par ali J gospoda. aH 2 fo«podl*nl * »redinl me«ta s 15 februarjem Robe parketlrana. S elektriko in s uporabo kopalnice Dopiae pod cnačko »Zračno 49» na upr. «Jutra» 1754 Dve kleti ! se dasta v najem Naslov pove uprava »Jutra* 1841 Stanovanje event. s trg lokalom in 70n vrla. v Ljubljani. | oddam, ako se plača naiem-nl*a ca 4obo S IM naprej lienečna najemnina I00n Din Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Koleclja* 1859 Opremllena soba »a 1 ali f roepoda. se odda s hrano aH brez Naelov v I upravi «Jutra» 1829 Več 100.000 Din se posodi v večjih cneakib proti vknjižbi na nepremičnine s Štiri- do trikratno vrednostjo. — Ponudb« na opravo »Jutra* v Mariboru pod «100.000» Tamkaj se {zve tudi naslov osebe. kJ daje na-1 al j na pojasnila. — Diskretnost cajamčena. 1863 Večje število delnic Ljubljanske kreditne banke se pro^a — Ponudbe pod • Delnice* na npr. »Jutra* do 80. Jan. t. I 1842 Družabnik s« tprejine v dobro Idoč« trgovino. Potreben kapital 15.000 Din Ponudbe na apr. •Jutra* pod cnačko «15 000» 1846 Gospodična vsestransko Itobražena in čedne «unanjo«ti, kl bo lm«y ia potrebno opravo. «e Ieli poročiti z dobro situiranim gospodom od 82—42 lel starim. Le resne, neanonlmne dopise pod «Jasni cilji* na podružnico «Jutra* v Mariboru. 1862 Osebno pravico za t »čenje alkohol, pijač po celJ državi imam na ra^ polago. Najraje stopim kot drufahnik. — Ponudbe na utiravo »Jutra* pod cnačko •Osebna pravica*. 1630 V cdraviiilču Dobrna pri Celju se radi odpotovanja izredno ugodno proda posestvo z gostilno 2 goMtlln sobi, 5 sob ca tujce, dve kleti, kuhinja, elektrika, vodovod, gotpo-daraka poslopja, 8 oralov semlje itd. Dopise prosim pod »Reeen kupec* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 1701 zariam® vse inleresente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravn:štvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2«— "'■ »r ■ - a t— JF1F ii' VV^iUJJTD Dvole stanovanj oddam Naalov pove unr .Jntra. lf76 Prazne steklenice t4 do IH 1 va«h vrst kupuje t-rdka 1 M«e, ko Jutra«, lonljale, Vodnikov trg 2 Iffitt Veliko r>ra7m> sof>n b'lru sod;|J*^ od^am — Po-on^b. pod «Abel» na opr 1787 I epo «obo a 2 post.ljatna, posebnim vbodom ln električno rsz-rr.tljavo. Ilčeta 2 solidna I uradnika po motnosti v »vstdlnl m«sta Ponudb« na upravo »Jntra* pod cnačko »Dobra plača 1089». 1884 Motorno kolo tudi e priklopnim vorom. kupim. Ponudba s popisom ca naslov: K. E r d 1 a n. Hrastnik- 1865 Opremljena soba i lepa. i slektrlčno rstavetlja i vo, aa l«čf ta boljlega gospoda v blUinl pofte la ta-i koj. — Ponudbe s navedbo j cene na postni predal 88. 1 1823 Stanovanje Vraano. komfortno, obato- j j«če li 7 »ob. kopalnie« in z vsemi prltlkllnaml ter krasnim vrtom, v uovi viti j v t, jubilant. 10 minul od glavnr polte. zamenjam l manjlim 8—4 sob in pritiklin v eentrumu mesta. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod cnafiko «Lastnl dom 1089» 1845 Sax Rohmert 37 Rčeči detektiu — Opija ne kadim, je dejal Sin Sin Wa prijazno, kadim pristni angleški tobak. — Ha, ha, se je zasmejal drugi stražnik, tega vam pa ne verjamem. — Boš pil kozarček ruma. Jim? je vprašal prvi stražnik drugega, privlekel iz žepa usnjeno denarnico, vzel iz nje šiling in ga položil sa mizico pred Kitajca. — Zakaj pa ne, če Ima možak pravi Jamalca rum! — Torej dajte nama dva kozarčka pristnega, prosim! Jim je potegnil še en šiling iz žepa, ga položil poleg prvega bi naročil: — Štiri kozarčke! Sin Sin Wa je stegnil svojo dolgo roko v omaro, kf }e stala za njim, in potegnil iz nje steklenico in kozarec, ter ju postavil na miza Obenem sta oba šilinga nevidno izginila v njegovi rumeni rokL — Policija! Policija! je zakričal krokar. — Prav imaš. stara kavka! je dejal Jim ln v dušku izpil kozarec. Prekleto bi zm razo val na tem zapuščenem bregu, če ne bi bilo Sin Sina! Nato je spet natočil žganja svojemu tovarišu in ko je tudi ta izpil svoj drugi kozarec, sta odšla. — Lahko noč. Sin. je dejal prvi — Bog daj! je odvrnil Kitajec. — Lahko noč, stara kavka! je zakričal Jim in sledil svojemu tovarišu. — Bog daj! je zakrokal krokar. Vrata so se zaprla in Sin Sin Wa je zopet drsal do njih fn jih zapahnil. Ko se je Sir Lucien vrnil iz skrivališča, je Sin Sin Wa najprej postavil neumiti kozarec in rumovo steklenico nazaj v omaro in sedel zopet na klop. Navadnemu opazovalcu nudijo Kitajci nerazrešljivo uganko. Navidezno so popolnoma neobčutni. in ker se ne morejo izražati v evropskih jezikih tako kot se izražajo v svojem lastnem, jih Evrope! smatrajo običajno za nižja bitja, ki niso daleč od opice. Sir Lucien je ponavadi govoril s Sin Sin Wa-jem angleški in ta mu je odgovarjal v narečju, ki je znano pod imenom »pidgino. Toda Sir Lucien je vedel da se zna Kitajec pravilno Izražat) samo v svojem materinem jezika. Ko je enooki Kitajec sedel zopet na svojo klop ln je enooki krokar na njegovi rami zaspal. Je Pyne naenkrat začel govoriti kitajski. Malo Angležev je govorilo tako izborno ta Jezik kot on, kajti čudna srkajoča kitajska govorica je v vsakem oziru drugačna, ko vsi zapadni jeziki, kakor so kitajske naredbe in iedalj popolnoma različni od onih zapadnega civiliziranega sveta. — Ovojen dobiček imate od svojega ruma. Sin Sin Wa, je dejal Ironično, drago si ga pustite plačati in obenem gojite prijateljstvo s policijo. Ko je Sin Sin Wa začul, da Pyne govori v njegovem materinem jeziku, se je v trenutku ves izpremenil. Začel je gibati svoje roke in obraz se mu je vživiL — Velik tapadnl narod, cenjeni gospod, je odgovoril v čisti mandarinščini, je iznašel pregovor: Trgovina je trgovina, toda Kitajci so imeli ta pregovor Že davno pred njim. — Čudno. — Moder možak mora pogosto najti priliko, da se čudi, cenjeni gospod. Sir Lucien Pjrne si je prižgal drugo cigareto. — Čudim se včasih. Sin Sin Wa, kakšne smotre imate v svojem življenju. Vaš oče ni bil niti ladjsdelec, niti gostilničar. Vi pa nosite kito In spadate v vrsto ljudi, ki jih ne poznam. Koliko ste stari. nI mogoče določiti. Toda mladi gotovo niste. Zdravi ste kot riba. Kakšne namene imate v svojem življenju, Sin Sin Wa? Sir Lucien Je stal za Kitajcem, ko je govoril te besede in njegovo temno obličje nikakor nI zakrivalo njegovih občutkov. Zdelo se je. da pripisuje temu navidezno abstraktnemu pogovoru večjo važnost, kakor bi mogel Kitajec sklepati iz njegovega glasu. Sin Sin Wa? Sir Lnden je stal za Kitajcem, ko je govoril te besede in njegovo temno obličje nikakor ni zakrivalo njegovih občutkov. Zdelo se je. da pripisuje temu navidezno abstraktnemu pogovoru večjo važnost, kakor bi mogel Kitajec sklepati Iz njegovega glasu. Sin Sin Wa Je nekaj časa molčal, potem pa Je odgovoril: — Velecenjenl gospod, po kajenju opija se prikaže pred mojimi očmi — kajti v sanjah Imam dvoje oči — neka določna slika. To le slika velike kmetije v pokrajini tio-Nan. Za kmetijo so riževa poHa. tako daleč kot sega oko. Moški in ženske, dečki In dekleta so zaposleni na tej kmetiji ln so srečni v svojem delu. Iz daljave pa. Iz visokih gora. teče mimo Rumena reka preko makovih nasadov. Smoter mojega življenja je, velecenjeni gospod, posedovati ta riževa polja In to farma — In kljub temu, da ste vdani kajenju opija, niste nikoli pozabili tega ideala? — Nikoli! — Toda.., vaša žena? Sin Sin Wa se jc čudno stresel, kot imajo Kitajci to navado, po-, tem pa je tajinstveno dejal: — Moški ne more imeti vedno ene Žene. Castiiljlva žena, ki | sedaj čaka name ln težko dela v moji revni hiši ter zavrača ljubezen ; drugih moških, kot to dela vsaka poštena ženska, bo pač lepeca | dne odšla k svojim prednikom. Človek nikoli ne ve. Ali me bo pa 1 zapustila, kajti nisem dober mož. Morda bo mlado dekle iz Ho-Nana, j ki mi bo streglo na moja stara leta. kdo ve? j Sir Lucien je puhnil gost oblak dima v zrak in nato dejal: i — Ta vas ne bo imela nikoli rada. Sin Sin Wa, prišla bo v vašo hišo samo. da vas vara. Sin Sin VVa je zmignil z rameni. — V Ho-Nanu Imamo pregovor, velecenjeni gospod, ki pravi: Oni, ki se je dotaknil makove čaše, nima pravice, zahtevati ljubezni To dekle bo kuhalo zame, mi urejevalo moje stvari in mi prižigalo mojo pipo. Moje oko bo počivalo na njej z ugodjem. To je vse, kar zahtevam. V tern trenutku Je nekdo potrka! na zunanja vrata, najprej trikrat in po kratkem presledku še dvakrat. Krokar je odprl svoje oko in zakričal: — Sin Sin VVa! Policija' Policija! Sin Sin Wa je pogledal Sira Luciena ln dejal: — Kupčija...»pošilja tev opila je prišla. Sarn Tuk kliče. Sir Lucien je pogledal na uro in potem rekel: — Raifi bi šel z vami. Sin Sin VVa. Ali je varno zapustiti hišo, čo zgornja vrata niso zaklenjena? Sm Sin VVa ga je pogledal — Ali vsi spijo, velecenjeni gospod? — Vsi. — Zaklenil bom zgornje stanovanje !n zunanja vrata, potem bo pa varno. — Dvignil je svojo rumeno roko ln krokar mu je splezaj z rame nanjo. — Pojdi spat, stari moj prijatelj, je delal Sin Sin Wa. Prišel bo dan, ko boš tudi d videl riževa polja v Ho-Nanu. Odprl je omaro In položil vanjo krokarja. Nato Jo je zaprl ln odšel po hodniku, rekoč: — Prinesem vam plašč, čepico hi šal. Oprostite ml mojo odsotnost za trenutek, velecenjeni gospod. 'mi® V lepem mestu Slavonije je jako ugodno na prodal zobofehničzii atelje brez konkurence, ki obstoji že deset let. Vprašanja pod .(Deatist" na upr. .Jutra'. bs&SZ 3S3ia®ssHBBsasBHBSSBBBSSBSBSSsaBSSSBSBS» | Hapim staro enodružinsko f S %r g0 O A 5 is® ali vilo i B v mestu. — Pismene ponudbe z navedbo cene na 9 upravo „Jutra" pod ,,H ša ali vila 79" 1 Priporočamo za patrijofične in slavnostne prireditve MIRKO KOROLIJA: JUOANA, VILA NAJMLAJŠA Dramska vizija v enem dejanju (3 osebe) Cena s poštnino vred 775 Din Naroča se pri knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani. E&or oglašale, ta napreduje Kdor rad 6lta lepe povesti, naj ■areil priljubljene romane Jutra" Do sedi j so 1x511 sledeči: Roman po umih, plačnik la ttakaatb virih Pater Kajetan Časi brej. Din W- v«. Din 40- po poitl 2 Din ni Tigrovi zobje Cena broi Dtn 30. , «i Dlo to-—, po polti Din vet J t AN DE LA HIrT. Lucif ep P«nt»a ulica 04. (X Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje. li BiH ie moje ravnokar Izd.-mo delol V njem »e ns p idla jl d ilgoletnih Izkušenj, razlaga vzrok, postanek in zdravli nje ž-včnih bolezni. Ta evacgstit tdravja pošljemo vsakenM, kdor se obrne na spodaj označeni naslov popolnoma brezplačno T sode zahval •iokazuje stvarni usneh Izključno znanstvenega n poučnega dela za dobrobit človeštva, kateio 'oliko tipi. — Kdor spada k ogromni mnolini ilvč^o bolnih, kdor trpi iadi ra .tresenostl, strahu. sl3beca j:lna [ir-fl-u-B« § u«ti*niail U|jrtl|.jl o>l u-ftrtka «ti. kin.<» ki prlna. tmjo aavfotoorme titaMja S fl>trr-»»ntptm razmntr'. van)-» v.ak blf ['r—-C ■ trnja, k' BO t« .!t*ill rai očaran). In bon.trroart}a 'O sui!al)cvat.j« romaot. Iilel la *» biva fr< aprevl «Jat.~£-> v Ljahljar! Vsi ki so ga čltali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, toli zabavati Vas ns nore nobena knjiga! V-tana >lu, ... it Uta B rut i raca pa .... 45 Dlo iaaaaaasBSSSSBB*s?Ti.' Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, pniateljem in znancem, da je danes ob 3. previden s tolažili sv. vere, v 21. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Maks Eaomk uradnik pisarna Ferono Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo. 27. t m ob 15 Iz hiše ialostl Trbovlje 69, na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, 25. januarja 1926. Žalujoči ostali. v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov Tieft kakovosti. » ce) b »agon i po Grlgl-n.inib ceoxb ptemogovniio« is domačo spoiabo kakoi (odi ia indoiUiJski podjetji la rai pečava na debel* inozemski premog in koks fsake vrne In fttkegi izvora ler priporoča posebno prvovnlal češkoslovaški la angleški koks ta lltaioe la domaČo uporabo, kovaški premog, Crui premog ia bnketi Naslov: Prometni zzved za premem i i ? PI211I Miklošičeva cesta itev. 15 I. s I. 1926 priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji Din 120 —, za inozemstvo Din 150*_. Naročite ga takoj pri 'e vseh vrst Tiskovni zadrugi u v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času „JIG(JGHA FIK A« K USA MXA l i.nni.it Af. ,vr. iviiiA * asi v si f>.t. Prešernima ulica SL 54. JVaroStia sprejema tudi oglasni oda elek uprave „ jutra", Jreiernova ulica i. 'r v M: -f ^ Urejuje dr. Albert Kjomer. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoll Riboikat. Za Narodno tiskarno dd. kol UsJtajrutj* t"rac Jezerack. Za inseratni dei je odgovoren Alojzu Novak. Vai » Ljubliani