24. Številka. U LJubljani, v torek. Z9. Januarja 1907. XI. leto. Maja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za'pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s'pošilianjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|e dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon it 34. Jtfesetna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon it. 85. fukije u Iz Dalmacije, 28. jan. Reška resolucij a je dunajske Tladne kroge močno zbegala. Prišla jim je čisto iznenada in kar pojmiti miso mogli, zakaj smo se ravno dalmatinski Hrvatje s tako vnemo oklenili v reski resoluciji fiksirane politične smeri. A stvar je skrajno enostavna. Da pripada Dalmacija državno troedni kraljevini, o tem ni govoia in tega tudi dunajski krogi ne taje. Posebnih skrbi jim to ni delalo nikdar, ker so se tudi dalmatinski Hrvatje samo z resolucijami in adresami v deželnem zboru vnemami za združenje s Hrvatsko in Slavonijo, sicer pa bili zadovoljni, da i is>) živali pod bičem grofa Khuena-Heder-varvja. Toda s časoma se je izvršil v tem oziru med dalmatinskimi Hrvati velik preobrat, in sicer ne iz političnih in ne iz narodnih nagibov, marveč samo in edino iz gospodarskih vzrokov. Dunaj je Dalmacijo tako zanemaril, da se je uboštvo rapiduo sirilo. Ljudje so prišli do spoznanja, da od Avstrije niti v najvažnejših rečeh nimajo ničesar pričakovati, do-Šiin bi v slučaju združenja Dalmacije ■ Hrvatsko gotovo Ogrska vse moči napela, da povzdigne Dalmacijo, že zato, ker bi sama ©d tega imela največjo korist. Ta gospodarki moment je v prvi vrsti vplival, da so se dalmatinski Hrvatje s tolikim navdušenjem oklenili reške resolucije. Dalmatinski vladi seveda to ni po volji. Naši poslanci nam zatrjujejo, da mero daj ni dunajski hladni in dvorni krogi nočejo ničesar slišati o združenju Dalmacije s Hrvatsko. čuli smo, da je ministrski predsednik Beck izrekel pred nekaj meseci značilne besede: D i e Vereinigung Dalmatiens mit Kroatien i s t ein Hi rn ges p i n s t in čnli smo, da je na dvoru padla gleda združenja Hrvatske z Dalma- cijo značilna beseda: nie und n i e-m a 1 s. Toda Dunaj se ne zadovoljuje samo s tem, da odklanja kategorično samo misel na združenje Dalmacije s Hrvatsko. Dunaj se je odloČil, da poskusi dalmatinski narod odvrniti od tega svojega, iz narodnih, političnih in go-podarskih ozirov tako umlji-veg* ideala in hoče 9 to sodbo ustanoviti hrvatsko-avstrofilsko stranko v Dalmaciji. V tem oziru se zlasti trudi vojni zapovednik dalmatinski in dunajska vlada mu gre na roko — po svoje. Na misel nam hodi anekdota o francoskem poslancu, ti se vso dobo svojega poslanstva nikdar ni zmenil za svoje volilce in se jih je šele spomnil, ko so bile pred vratmi nove volitve. Razmišljal je, kako bi pripravil volilce do tega, da bi mu zopet poverili mandat in se spomnil, da žele že dolgo časa neko železnico. Za to žilico jih potipljem, je dejal zviti mož in poslal je takoj nekaj inženirjev v volilni okraj, da so začeli meriti novo železnico. Ljudstvo je bilo veselo in se začelo zopet vne-mati za svojega poslanca. Le malo jih je bilo, ki nis o imeli pravega zaupanja. A še ti so se spreobrnili, ko so nekaj tednov pred volitvijo prišli delavci, začeli zabijati v zemljo kole in dovažali kamenje za zgradbo nove železnice. Izginili so zadnji dvomi in poslanec je bil novic izvoljen. Po volitvi pa so zopet prišli delavci, iz-ruvali kole in odpeljali kamenje. Iz železnice zopet ni bilo nič. Odkar je bila sklenjena reška resolucija, se dunajska vlada „zanima4* za gospodarsko povzdigo Dalmacije in zlasti zadnje tedne, ko je vlada hotela vsakemu stanu in skoro vsaki deželi za predstoje če volitve napraviti malo in večje darilo, smo mnogo čuli, kako toplo srce ima vlada za Dalmacijo, Rečeni francoski mož je poslal inženirje, da so merili novo železnico in približno tako postopa dunajska vlada. Ker pa so dalmatinski Hrvatje bolj nezanpni, kakor so bili voliloi omenjenega francoskega poslanca, nam hoče dunajska vlada živo pokazati svojo dobro vosjo. Napeljati hoče kamenja za novo železnico, prav po zgledu zvitega francoskega poslanca. To delo je poverila svojemu zvestemu agentu, dvornemu svetniku Šukljetu. Naši dalmatinski poslanci nam poročajo, da pride dvorni svetnik Šuklje v prvi polovici meseca februarja v Dalmacijo — vozit kamenje za novo železnioo, to se pravi, lovit dalmatinske Hrvate za dunajsko vlado. Radovedni smo, ako Šuklje potuje na državne stroške? Kdor pozna moža, ne bo o tem dvomil; Šuklje je sicer vselej ponižni sluga vlade, toda tako nesebičen pa ni, da bi si ne dal vsako najmanjše delo in najneznatnejšo uslugo mastno plačati. Toda dalmatinski Hrvatje nismo tako naivni, kakor so bili francoski volilci. Informirali smo se o Šukljetu in čuli toliko „lepega" o njem, dasi svoje potovanje lahko prihrani, naj nam o b e ta karkoli, dalmatinski Hrvatje ne damo nič na besede vladnih agentov in ostanemo vendar pri reški resoluciji. Če mi-«li dunajska vlada, da je sploh možno premeniti politične razmere z gospodarsko povzdigo dežela, potem nas ne sme imeti za norca, kakor to hoče s posredovanjem g. Šukljeta, nego mora z dejanji pokazati, da se zaveda svoje dolžnosti. Državni zbor. Dunaj, 28. januarja. V začetku začetku seje je odgovarjal naučni minister Marchet na interpelacijo zaradi penzijoniranja vseučiliškega profesorja dr. Frischaufa. Minister 8 3 je skliceval, da ima nauČna uprava pravico, uradno upokojiti profesorje, ki so prekoračili 65. leto. Dasi pa je Frischaufovo znanstveno delovanje lahko zaslužno, vendar pa so njegova predavanja imela zadnja leta nenavadno malo število poslušalcev. (Ker so Nemci uprizorili proti njemu brez-stidno gonjo!) Potem je minister razpravljal s strankarskega stališča znano afero Frischauf-Richter ter izjavil, da se je po vsem tem naučni upravi zdelo potrebno v interesu miru in reda (?) na vseučilišču in v interesu dr. Frischaufu (ki so mu nemški „akademiki" v anonimnih f pismih grozili s smrtjo), poslati ga v pokoj. Ministrski predsednik baron Beck je tudi odgovarjal na razne interpelacije, med temi na interpelacijo zaradi sklicanja deželnih zborov. Rekel je, da si bo vlada prizadevala, po mogočnosti ustreči tozadevnim željam deželnih zastopov, toda Čas med razpustom državnega zbora in novimi volitvami je kratek in tudi ni pričakovati uspešnega zborovanja v dobi volilnih agitacij. Nadalje je odgovarjal na interpelacijo posi. Klofača zaradi splošnega zavarovanja za starost in onemoglost ter povedal, da se tozadevno gradivo že pridno izdeljuje v komisijah, tako da se bo že prihodnji državni zbor lahko bavil s to nujno socijalno zadevo. Potem je prešla zbornica do dnevnega reda ter je po daljši debati sprejela zakonski načrt glede r e-form pri deželnih nadsodišČih in pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru. Potem seje odobrilo poročilo proračunskega odseka glede pristanišČnih zgradb v Trstu, končno pa so se po kratki debati sprejelo razne predloge glede državnih podpor, nakar je vstal predsednik grof Ve t ter ter imel dolg zaključni govor. Povedal je, da je preteklo zasedanje bilo najdaljše in najuspešnejše. Našteval je vse zapreke, ki jih je moral prestati parlament. Potem je govoril nekak kronolog poslavljajo-čemu se parlamentu kurij. Marsikateri poslanec, ki se je v parlamentu postaral, mu mora sedaj dati slovo. Nad 200 poslancev se je za vedno poslovilo od parlamenta, ker nimajo upanja, da bi bili izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice. Med temi je tudi grof Vetter. — Končuo seje posJ. Kathrein v imenu poslancev ginljivo zahvaljeval predsedniku, nakar se je zasedanje zaključilo. Gosposka zbornica. Dunaj, 28. januarja. Gosposka zbornica je danes po kratki debati sprejela v vseh branjih zakonske načrte o lokalnih železnicah in o pogodbi z Llovdom. K prvemu predmetu je govoril tudi minister Derschatta, k drugemu pa minister dr. Foft. Jutri ima gosposka zbornica zadujo sejo. Na dnevnem redu so razun kon-grue vse stvari, ki jih je danes odo-t.rila poslanska zbornica. Čshi za bodoča državno-zborske volitve. Praga, 28. januarja. Češki narodni socijalisti in agrarci so definitivno sklenili, da ne pristopijo nameravani koncentraciji Čeških strank. Pač pa bodo MladoČehi, Staročehi in radikalni pristaši za češko državno pravo šli složno v volilni boj ter bodo povsod postavili skupne kandidate. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Solnograd, 28. januarja. Včeraj je bil 24. občni zbor društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča. Lansko leto je društvo naberačilo 150.000 K, od katerih je darovala solnograška škofija 43.165 K, graška pa 19.000 K. Dosedaj se je nabralo 300.000 K, a premoženje se ceri na 2,658.334 K. Vendar še mnogo manjka do ustanovitve, kajti škof Katschthaler je povedal, da bi samo medicinska fakulteta veljala 10 milijonov kron. Na občnem zboru je nastopil tudi koroški deželni poslanec, renegat dr. P u p o v a c. LISTEK. Konrad. Napisala Olga Wurner. Bil je sam. Vsepovsod je stikal, ljudje pa so ugibali, zakaj se jih boji, ker niso vedeli, da živi drugo življenje od njih. Velike pekoče bolesti njegove ni poznal nihče. Pritaje val jo je in trpel sam . . . Ljudi je poznal le malo. Izmed teh je bilo nekaj dobrih. Imeli so lepo, čisto dušo. Teh se je tuintam oklenil, da izve od njih kaj resnice. Našel jo je malokdaj. Težko je dobiti pri ljudeh resnice. Tam zunaj v samoti jo je našel več — zato je rad pohajal v samoto. Toda ni je znal ceniti resnice samotne prirode. Še več bi jo bil našel rad. Zahrepenel je po samostanu. Ej, tam vlada mir in tihota. In duh božji se razprostira po temnih zidovih. Duh božji, uteha src človeških, mazilo bolnim dušam. Da, v samostanskem stoletnem zidovju, tam bo našel tudi resnico — in šel je. Drhteč je prestopil posvečeni prag. Njegova duša pa je koprnela po resnici. In de mu opat, čudeč se: „Po Čem ti duša hrepeni?41 „Daj mi sivi mož resnice in miru!u *P°jdiu I Vedel ga je po temnem koridoru. Prišla sta do operelih vrat. S težkim kjučem jih je odklenil opat. „Tu je dom resnice in pokoja" ... Če bom našel, kar sem zaman iskal povsod, o mož častitljivi, potem si rešil mojo dušo teme brezdanje." „Ne boj se, moj sin! Vsak je še pri nas zajel iz vira brezkončne milosti utehe bolni duši. — Ave!u Prebil je en dan med temnimi stenami ob kruhu in vodi. Strašan je bil ta dan in dolg. Zopet je prišel opat. „Povej mi Konrad, ali si našel utehe ?a Konrad pa je molčal . . . „Ali si našel utehe?" — Osorneje je zdaj donel opatov glas po temnem hramu „Pusti me, ta hram je moj!" Molče odide opat, ustni pa se mu nagubijo v zaničljiv posmeh, in del si je: „Irnej jo celico, pa voljo tvojo skoro ti odvzamem." Spet je bilo tiho po koridoru. Sedeč ob mizi, naslonjen v tresočo se dlan, se je zamislil Konrad v sedanjost. Kdo ve, kaj mu je o tem preširjalo drhtečo dušo. Sreča —? O, to ni bila sreča! Tu med mrzlimi stenami, v tem po plesnobi smrdečem vzduhu, tu ni bilo sreče. Nesrečni človek, kako si zaslužil to, da te tare hodečemu po edino pravem potu, po potu k resnici, jadna bol. Ostavi to zidovje, da ti bolečine ne poči ubogo srce. Tam na steni je visel zaprašen inštrument — gosli. Vzradoš^en jih sname. „Kraljica glasov, morda si bila nekoč ti edina tolažnica nesrečnemu menihu, ki je živel v tej praznoti — dodeli še meni pokoja!" Opat, hodeč pod oknom Konra-dovim se zgane. „Kaj je to? Odkod ti čarobni glasovi?" Zazdelo se mu je, da pojo daleč — tam onkraj življenja krilatci božji. Obstal je, kot izklesan . . . Velo lice njegovo je porosila svetla solza, prevzela ga je milina Čarobnih glasov. V tem se je potapljalo solnce za nebeški svod. Poslednji žarek je posijal na okno Konradovo, kot da se hoče zediniti z melodijami tam za prozornim steklom, ter odpluti ž njimi daleč, daleč tja po neskončnem vsemiru. V gibkih rokah umetnikovih pa so bolestno vzdihova e gosli. Nesrečni samotar je izlival vanje svojo dušo. Čuj, kot lahen, eolin dih, tako rahlo zdaj doni mrtva struna, in zdaj joče duša nesrečnikova, zdaj kipi njegovo srce bolesti. O, to niso melodije mrtvega instrumenta, to je morje Čuvstev, velike, kipeče duše. Zatone solnce. Po dolih odetih v sivi mrak že vlada tišina. Le tam v sinji daljavi se mudi še svetal pramen trepetajočih žarkov, poslavljajoč se od sivih velikanov, ponosno kipeČih v ažurno nebo, da se svetijo liki lestenec od zlata na oltarju božjem. Na operele duri Konradove celice nekdo lahno potrka. Konrad se zgane. V tem hipu se ga polasti ne-ukrotna jeza. nVrag" sikne, in krčevito stisne pest Kraljica večno lepih glasov je bila prav sedaj navdihnila njegovi bolni duši blagodejnega miru — drheteče melodije so ga upokojile. Pozabil je samega sebe. Njegov duh pa je odplul tja k njej, ki ga ni ljubila, ah, morda ni tako, saj je tako bridko jokala ob slovesu. Ali se ga ni tedaj oklenila in drhteče vzdihovala : „Ostani Konrad! Ostani!" Ne, tako govori, tako joče le bTfje, ki ljubi. Ah, saj ga je ljubila! — Konrad se je Čutil zdaj srečnega, in da ga drami iz teh misli človek. — Še trdneje stisne pest. Opat vstopi. „Proč — ti si — človek!" Rotim te, ostavi ta hram, ne iztrgaj sreče moji duši! Edino ta hip mi prizanesi, mož pobožni. Saj me skoro edene mrak. Porosilo se je ob teh besedah opatu oko, in s tresočo roko pokaže gosli, ihteč: „Glej ta mrtvi les! Konrad, ne podi me odtod! V sebi nos m tvojo dušo!" Molk. t „Konrad, bil sem mlad kot ti — kot ti sem iskal resnice — je nekaj resnice na zemlji! — toda jaz — je nisem našel . . ." 05 Odstop ministra PjI nyija Budim p ešta, 28. jauuarja. Danes sta prišla k Polonviju v stanovanje ministrski predseduik dr. We-kerle in minister Kossuth ter mu povedala, da je cesar sprejel njegovo demisijo. Da se Polo-nyi ne maščuje nad vlado, izrečejo mu ustavna, ljudska in neodvisna stranka — zaupnice. — Z* justično ministrstvo sta kandidata državni tajnik G lin t h er in poslanec Ho 11 o. Strahovlada na Bolgarskem. S 8 f i j a, 28. januarja. Sobranje je sklenilo, da se štrajkujoci železničarji pridrže Še nadalje tri tedne v aktivni vojaški službi. Ker se je vsled tega bati izgredov, pokličejo v Sofijo dragonce iz Piovdiva in Loma. Obenem je vlada predložila zakonski načrt, s katerim se poostri kazen za razžaljenje kneza ter se zaplenijo vsi Časopisi, ki prinašajo Članke ali risbe o knezu. Belgrad, 28. januarja. Včeraj je bil velik shod srbskih visokošolcev proti zaključenju bolgarskega vseučilišča. Sprejela se je soglasno resolucija, v kateri se obsoja režim kneza Ferdinanda iu nasilno postopanje vlade, bolgarskemu dijaštvu pa se izrečejo simpatije. Dopisi. Iz Lukovice. (V odgovor rLa ž i 1 j u b o v e muu dopisniku Št. 4 z dne 2 4 januarja t 1.) Ne iz prepričanja, tembolj iz z^olj sovražnega namena se zaganja nam dobro znano človeče v gospode brdske komisije, izziva notarske uradnike kot pisače in smeši našega vobee spoštovanega Janka Rahneta. Pač ne bi bilo vredno na tako otročji, obledno skrpani dopis odgovarjati, kajti zuauo nam je, da oslovski glas ne dosega nikdar oblakov, storimo to pa le radi tega, da izve tem potom tudi ona gospoda, ki se porogljivo skriva za kulisami in ki nastopa skoraj neopravičeno v zadnjem letu v tozadevno akcijo, toda zmaga ji še ni zasigurana. Časi se predrugačijo in obširni svet bo izvedel še marsikaj o naših lukovških briljantnih in pikaut-nih razmerah. Dopiscu „Lt>žijuba" se je gotovo omraČil um v momentu, ko je odločno zahteval odstranitev neke osebe, katera ni imela do pristopa volitve okrajnega šolskega sveta nikake pravice, kajti samo on, drug pa nihče ni videl pri tej volitvi gospodov iz brdske komisije navzočih — Kar se pa tiče izzivanja notarskih „pisačev", smo v prijetnem položaju pojasniti, da naš gospod notar refl-k-tuje vedno le na boljše in zanesljivo osobje, katero smemo po pravici le kot notarske uradnike imenovati; od teh se je opravičeno udeležil imenovane vo itve notarski solicitator gosp. Fran Lončar, obenem posestnik in namestnik župana v Spod. Kosezah, drugi notarski uradnik se sploh v stvar ne vmešava. — Prav po klerikalni metodi pa dopisune laže, da bi se bil gosp. notar Janko Rihne kdaj boril za krajnega šolskega sveta predsedniški stolec. Naj vzame naš politični nasprotnik na svoja precej velika in kosmata ušesa na znanje, da bi bil gosp. notar Rahne lahko zasedel brez najmanjše agitacije že zdavnej ti-«ii stotiček, ko- bi imel le količkaj poželenja po njem. — Tudi radi bodoč.h občinskih volitev smo neustrašeni in povemo kilavi ljudski sleparski stranki, da na izrecno željo večine občanov nibee drugi kot naš priljubljeni n. far gosp Janko Rahne postane žu a p^ Vaših mislih Fran-ce!j. ampak Cika. H » ■ ■ r. Iz Moravč Da ni pri nas gosp. nad ičirel a T mana, bi dremali. Vrli narodnjak j* klicaveo na delo tako v gospodarskem iu političnem kakor v družabnem o/.iru ter zraven najprvi delavec sam. Njegovi trudoijubi vosti se moramo zahvaliti tudi za prijetni večer dne 27 t m. — Bralao društvo je priredilo d >bro uspelo veselico, ki je najboljše uspela. Petje, predavanje, ples Pelo se je izborno. Sami sveži gasovi, dobr ■ šolani. Predavanje nas je poneslo i b donavsko obal med brate Srbe, v Belgrad. Predavatelj, g. Toman sam, je poročal ob obči napeti pozornosti o vtiskih in opazovanjih s svojega izleta ter nam pokazal, kako i a>te zadnji čas ideja jugoslovanskega in zlasti še srbsko slovenskega kulturnega edinstva. Vse te točke so izzvale navdušeno pohvalo. O > polnoči do zore pa je bil veseiični prost r tempelj TVrpsihore, ki so v njem v a dale najdražestnejše in najneum -m^j^e sveČeuice. Takih prireditev s H ►racovim geslom „utile outn dulei" k*r največ! Da je bila »o-sriv/.ba in kuhinja vs^ hvale vrt-dua, je ob sebi umevno, ker se je vršila veselica v k asni, naravno slikani dvorani zuaue gostilne g. Tomana. Fr. P. Ic Zagorja. V popolnem soglasju vršil in lzvišii se je v nedrijo dne 20 proiaca ll>37 17. redni občni zbor rSokola" v Zagorju ob Savi v uazoč-itu-ti 35 č auov. Brat starosta dr. Tomo Zar;»ik otvor* zborovanje, pozdravi na v z če, člane zahvaljujoč se jim za obilno udeležbo, da besedo bratu tajniku, kateri poroča o društvenem delovanju, katero se naglasa, da je društvo v minulem letu precej napredovalo njegovo poročilo se vzime na zuauje. P -t m poroča ^rat blagajnik o društvenem stanju. Iz njegovega poročila se razvidi, da je imelo društvo v pretjklem letu dohodkov 1755 K 1 v, stroškov 1519 K 30 v, prebitka torej 235 K 7L v, tudi blagajnikovo poročilo se odobri, istotako tudi porodilo tr<*ta načelnika. Privolitvi noveg-t odbora je bil z vsklikom izvoijen brat dr. Tomo Žarnik za starosto, istotako brat T. Koprive za pod-starosto v o ibor pa brat dr. Iv. Prem-rov, br*.t Janko Levstik, brat Ferdo Tomazin, brat Rudolf Ahčan, brat Ivan Brtjcar. brat Vekoslav Strajnar, brat SJavoj Blažič, brat Dragotin Koleno, brat M«jo Turk in brat Ferdo Poljšak, za preglednika računov je bil izvoljen sog'asuo brat Ognjeslav Firm in za name.-tuika brat Franjo Mandelj, za zastavonošo brat Davorin P- lc. Za „Zvtzo" slovenskih sokolskih društev so bili izvoljeni nasledni dele-gatje: brat Janko Levstik, brat Ferdo Tomazin, brtt Miroslav Jes b, brat Dragotin Koienc, brat Rudolf Ahčan in brat Franjo Mandelj, na kar je brat starosta zborovanje zaključil. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. januarja. — V hudih skrbeh je škofovo glasilo radi naprednega kandidata v Ljubljani. Gospodje okoli „Slovenca" se naj le potolfcžjo in naj se nikar [ preveč ne razburjajo, narodnonapređ-' na stranka bo že pravočasno postavila takšnega kandidata, da bo pošteno zmešal Štreno klerikalcem v Ljubljani. Res je, da se pri nas ne postavljajo kandidatje na tako enostaven način kakor pri klerikalcih, kjer imenujejo gospodje v Šenklavžu kandidate, proti katerim ni ugovora, in kjer so volilci tako nzavedai in preudarni", da bi celo volili farovško kuharico ali njeno metlo, ako bi jim to ukazali vrhovni klerikalni mata-dorji. Toda to je naši stranki samo v čast, ker je to dokaz, da so v njej sami inteligentni elementi, ki vedo, da je treba voliti za poslanca najsposobnejšega med sposobnimi, ki bo užival v vseh slojih najpopolnejše zaupanje. Pri nas v naši stranki je dovoljeno vsakomur, da svobodno izraža svoje mnenje in se prostodušno izrazi o eventuvalnih kandidatih, kar samo bistri pojme in je najboljše sredstvo v to, da se bo za kandidata postavil mož, ki ga bo vse narodno napredno meščanstvo odlikovalo s svojim zaupanjem. Pri nas pač odločuje svobodna volja volilcev, pri klerikalcih pa samo komando Škofa in njegovih podrepnikovl To je razloček, vse Časti vredni „Siovenec!" Pri nas poslanec, ki ga jo izvolila svobodna ljudska volja, pri vas Slo-venčevih pa marionete v rokah škofa in Črne internacijonale, marionete, ki so proizvod mehaničnega stroja, ki funkcionira samo takrat, ako pritisnejo na gumb škof in njegovi pe-tolizuiki, ki se vulgarno imenuje „dobro katoliško ljudstvo". Ali ni tako, blagoslovljeni gospodje okoli „Slovenca ?" Sicer pa prav radi priznamo, da tako „sposobnegau, tako „uglednoga" in tako „inteligentnega" kandidata mi res nimamo, kakor je klerikalni ljubljanski kandidat pas ar Kregar! Takšne duševne kapacitete so samo v klerikalni stranki in mi jih ji prav iz srca privoščimo! — O nedeljskem zaupnem sestanka v „Narodnom domuu je priobčil včerajšnji „Slovenecu poročilo, ki, dasi je zlobno zavito in ne odgovarja resnici, vendarle kaže, da je izšlo iz krogov, ki so bili na sestanku navzoči. S tem je dokazano, da je med tistimi, ki se smatrajo za navdušene pristaše nart»dno-napredne stranke, nekaj hinavcev, ki se javno postavljajo kot odločni napredojaki, za hrbtom so pa v zvezi s „Slovencem* in klerikalci in so jim dobra vsa sredstva, samo ako morejo pred javnostjo oblatiti in diskreditirati narodno-napredno stranko. S takšnimi elementi v stranki bo treba enkrat korenito pomesti in gotove izdajice, ki se sicer krijejo pod najpoštenejšo in najnedolžnejšo krinko, vreči tja, kamor spadajo. Poznamo gotove gospode, ki se javno bijejo na prsa, Češ „jaz sem iz prepričanja odločen pristaš narodno-napredne stranke," skrivoma in za hrbtom pa lazijo k „Slovencu", da izležejo tam svoje klopotce. Vemo, kdo so tisti ljudje, ki prihajajo na napredne sestanke z gladkim, dostojanstvenim in nedolžnim obrazom, pod suknjo pa skrivajo strupeno bodalo, za to jih bomo prihodnjič prijeli javno za ušesa in jih vrgli na cesto, kakor to zaslužijo propalice Efialtove baze. Zapomnijo si naj to tisti, ki se jih tiče! Sicer pa ne najdemo dovolj primernih izrazov, da bi po zaslugi ožigosali tako ne-značajno postopanje gotovih brez-stidnih in ničvrednih individuov, ki so se vtihotapili v našo stranko l Naj bodo te propalice že v imenskem ali kakem drugem sorodstvu z Lampe-tom, pred nje je treba pljuuiti in jim zabrusiti v obraz Greuterjev fej ! — DeputlClja narodno-naprednih uradnikov, trgovcev in obrtnikov je bila danes dopoldne pri g. županu Ivanu Hribarju, ki je imela namen g. župana naprositi, da bi prevzel kandidaturo za mesto Ljubljano. Kaj je g. župan deputaciji odgovoril, nam ni znano. — „Slovenčevo" zagovorai- Štvo. V polemiki z nami je „Siovenec" zadnji Čas precej opešal, ddsi dobiva vedno novih „moČi~ v uredništvo. Je bilo pa tudi hudo in nemogoče odgovarjati na naše trditve, n. pr. da škof poučuje v svojem škofijskem listu podrejene mu duhovnike, kako naj glede spolnih reči in dejanj izpr&šujejo otroke, ki še ne vedo, da so dvoje vrste ljudje na svetu, odgovarjati je lulo težko, kar smo pisali glede „Domo-ljubovih" obrekovanj slovenskih uradnikov. V soboto je pa „Siovenec" izdal veliko tajnost: „Slovenčevo" uredništvo se je jelo nalašč skrbno izogibati vsaki polemiki z ,Narcdom'." Aha! „Nalašč" ! Kdor pozna zvijačnost in strupenost „Slovenčevoa, ve prav dobro, da bi bil „Slovenec" vzel v zaščito škofa iu bratca „Lažiljuba", če bi se bilo le dalo s kakim uspehom. Pa se ni dalo. Vendar „Slove-necu je ljubeznjiv list, ki je na višji migljaj iz škofove palače zapisal v soboto tele besede: „Iz zadnjega škofijskega lista je „Narod" diaboliško (t. j. hudičevsko) zlobno in brezvestno iztrgal nekaj stavkov in potem podlo napadel izpoved, čuli smo liberalce, ki so se na podlagi tega članka izjavljali, da otrok ne pošljejo več k izpovedi. Kdor prebere vso razpravo, bo pa sklenil, če ima še kaj možgan, da odslej „Narodu", kadar piše o škofu in cerkvi, ne bo več verjel." Na to zavijanje odgovarjamo le tole: Ako je škofov pouk duhovnikom o spolnem pouku tako nedolžen, naJ Sa „Siovenec" doslovno priobči, da bodo ljudje videli in vedeli, kaj smo mi diaboliško zlobno in brezvestno iztrgali iz škofijskega lista. Mi ga ne moremo priobčiti, ker pride „Slovenski Narod" v družine, ki bi se s škofovimi svinjarijami na vsak način pohujšale. Seveda je bridko za škofa, da mi izvemo za vse njegove sklepe in nakane, ki jih prikriva javnosti, dočim svoja pastirska pisma in knjiga o lurških čudežih vsiljivo pošilja po meščanskih hišah. — „Siovenec" brani potem tudi „Domoljuba" in trdi, da tudi tukaj trgamo pesa- Strahovala dueti kron. Zgodovinska povest (Dalje.) — Ljubi gospod, je dejal tajnik malo sarkastično, meni se zdi Čisto naravno, da nimate nič denarja. V beneško armado vstopajo sami plemiči pogumnega srca in praznih žepov; iz armade pa izstopajo, kadar jim je ugasnil pogum, usahnila podjetnost in so postali polni žepi. Zaradi svojega položaja pa si ne delajte skrbi. Ministrov tajnik je v naglici izpolnil tiskan bstek in ga izročil Kržanu. — Oglasite se s tem listkom v „Ospizio dei nobili". Vsak otrok Vam pokaže to poslopje, kjer bodete dvajset dni gost beneškega doža. Nikar ne mislite, da je to kaka miloščina. Ne! „Ospizio dei nobili" je bil ustanovljen v ta namen, da prebivajo v njem plemiči, ki hočejo vstopiti v beneško armado; kdor pa še ni sprejet T armado, ima pravico, da je dvajset dni gost beneškega doža. čez deset dni pa se zopet pri meni oglasite in tedaj bodete morda že prišli na vrsto sa avdijenco. Kržanu se je odvalil kamen od srca. Ker je bil tajnik miuistrov duhovnik, mu je Kržan poljubil roko in odšel iskat Toma. V s vejem veselju pa je popolnoma pozabil vprašati, kako in kaj je z generalom della Groce. XVI. Cavalieri serventi Qundo servi ste donne, Atenti, atend I C o d i c e della Marciana. „Ospizio dei nobili", zavetišče plemenitašev, velika, a že stara in slabo vzdržana hiša poleg takratnega arzenala, je bilo natlačeno polno gostov Zbrani so bili tu ljudje vseh narodnosti, ki so hoteli pod beneško zastavo poskusiti svojo srečo. Poleg golobradih mladeničev, ki so stopili prvič v življenje, je bilo v zavetišču tudi mnogo mož, ki so že služili vsem mogočim vladarjem in so že vihteli svoje meče na vseh evropskih bojiščih. Bili so vmes pač tudi omikani ljudje, toda veČina je bila sirova in podivjana tako, da je Kržan* večkrat obšel strah, da postane tudi sam tak v tej družbi. Koj naslednji dan po sprejetju v „Ospizio dei nobili" se je Kržan odpravil v oerkev sv. Marka, da se oglasi pri cerkovniku, kakor mu je to naročila vojvodinja Asunta. Spotoma se je Tomo ves čas trudil, da bi Kržana odvrnil od tega namena. — Milostivi gospod, pustite že vendar vojvodinjo, je s trdovratno vztrajnostjo rotil svojega gospodarja. Poiščiva raje kupcevalca s konji. Ta ima denar in je sedaj general. Ta nama lahko pomaga, vojvodinja pa ne bo za naju ničesar storila. Pomislite samo, koliko sva se trudila, da sva rešila njo in njenega očeta. Ali mislite, da mi je za to kaj dala? Ničesar nisem dobil. KupČevaleo s konji mi je dal tri tolarje, da sem ga peljal k vam, vojvoda pa mi ni dal niti groša. Pet tolarjev je pa njegovo in njegove hčere življenje vendar vredno. Ker pa niti ti niti podobni argumenti niso pri Kržanu ničesar zalegli, je Tomo poskusil na drug način doseči svoj namen. — Milostivi gospod, je dejal Tomo, ko sta s Kržanom prišla do oerkve sv. Marka, še na nekaj Vas moram opozoriti, če ima cerkovnik za Vas kako pismo ali kako sporočilo, mu morata vendar stisniti v roke kako darilo. Ceraovnik najbrž ne bo zado- voljen, Če mu izrečete samo svojo zahvalo. — Da, prav praviš, cerkovniku bo treba nekaj dati, je menil Kržan. Na srečo si mi ostal ti zvest in me tudi sedaj ne zapustiš. Posodi mi še nakaj denarja. — Ne, milostivi gospod, denarja Vam pa nič več ne posodim, je odločno izjavil Tomo. Svoje življenje dam za Vas, Če je treba, za vojvodinjo Asunto in njena pisma pa niti groša. Moja vest mi pravi, da bo vojvodinja Asunta Vaša nesreča. Kržana je spreletela velika nevolja. A ker se je okrog cerkve gnetlo vse polno ljudi, ki so se že začeli z začudenjem ozirati na jako glasno govorečega Toma in njega izredno živahno gestikuliranje, je Kržan premagal svojo jezo. — Pojdi k vragu, je zaklical Tomu in se odvrnil od njega ter odšel v cerkev. V ljubezenskem življenju beneškega prebivalstva so cerkovniki in gondolirji igrali vedno veliko vlogo. Bili so zaupniki zaljubljencev in posredovalci med njimi. Opravila so imeli vedno mnogo, kajti nravnost je mezue besedo ven in podtikamo člankom laži. Ako smo v tem oziru pisali kako neresnico, naj „Siovenec" oitira „Domolju-bove" stavke o uradništvuin vsakbo videl ? kako se to grdi po klerikalnih listih,ki so namenjeni za „ljudstvo". Naj citira poleg tega tudi iz zadnjega uvodnika tega lista, kjer se bere o uradnikih, da nedela j o ob uradnih urah in da vlada med njimi često „grozna lenoba". Ali tudi tu la-žemo ? Kaj ko bi se bilo „Slovenčevo" uredništvo tudi v soboto na-aŠč skrbno izognilo vsaki polemiki z „Narodom" ? — Koliko ljudje verjamejo nam in koliko „Slovencu" glede škofa in cerkve, naj se pa Škofov list le potolaži, da on ni deležen v tem oziru prav nobene verojetnosti l — Regulacija plač na meščanski šoli na Krškem. Deželni šolski svet je sklenil, da se za to učilnico določilo trije plačilni razredi po 2000, 2200 in 2400 kron. Vsak učitelj ima pravico do Šestih petletnic, po 10*/t vsakočasne plače. Vodja dobiva še 400 K doklade ter ima brezplačno stanovanje. Su plen ti se plačujejo s 1200, 1400 in 1600 K. Obenem se je deželni šolski svet obrnil do deželnega odbora, da bi potrdil enaki regulaciji pri postnjaski meščanski šoli. — Učiteljska imenovanja Imenovani so: Ivan Čepon za Polhov gradeč; Alojzij Ponikvar za Sv. Duh; nadučitelj Anton P o ž a r za Dobrovo; nadučitelj Fran Kozjak za Toplice-Zagorje; Avgusta Er-bežnik za M. D. v Polju; Marija Znanec za Dobrniče; Josip Pin tar za Grosuplje; Matija Brezo-var za Šent Rupert; Juri Ver bi 5 za Šent Janž; Ivan Golob za Cerklje; Ivan Lampeza Predoslje; JosipinaMuc za Črnečo vas; Angela Ferlicza Metliko; Marija Uršič za Vrhpolje; Karel Gregor ec za Toplice; Adela Pabi-a n i za Šmartno pod Šmarno goro ; AnaKrašovec za Rionico; Marija Pezdir in |A.ntonija Hribar za Šent Vid pri ZatiČni; nadučitelj Ivan Blagajne in Dora D e r e a n i za Vače; I v a n G a r v a a za Faro pri Kostelu in Fran Duler za Valtovas. — V pokoj sta stopila naduč. gg. Avgust Adamič pri Sv. Petru v Ljubljani in Fran Mavrin v Svetlem potoku. — Nove ŠOle. Na Martin vrhu se ustanovi ekskurendo-učilnica. Šola v Izlakah se razširi na d^a razreda, ona v Mokronogu pa na pet razredov. — Iz davčne Službe. Računski podčastnik X. razreda 17. pešpolka Josip Leve je imenovan za davčnega pristava v XI. čin. razredu na Koroškem. — Naslov cesarskega svetnika je dobil ob priliki upokojenja glavni davkar v Kočevju Karel Moschner. — Kdo piše „Slovenca"? To vprašanje je rešila urumna prodajalka v Češnovarjevi prodajalni v Kolo- D al le v prilogi. ~W imela v Benetkah vedno le malo veljave. Tesna zveza z izpridenim Ori-jentom je pokvarila Benečane in jih naučila vseh grdobij. Tudi beneško ženstvo je bilo lahkomiselno in lahkoživo, a ker je bilo pod strogim nadzorstvom, se je za svoje ljubezenska zadeve posluževalo tistih ljudi, s katerimi je prišlo največkrat in najlaglje v dotiko. To so bili gondolirji in v prvi vrsti cerkovniki. Zgodovina pripoveduje, da je leta 15*22. umrli cerkovnik pri Sv. Marku, Julij Sebatini, zapustil 250 000 tolarjev, ki si jih je pridobil s tem, da je spovednioe v zakristiji dajal zaljubljencem v porabo za njihove sestanke. Čim se je Kržan javil pri cerkovniku in povedal svoje ime, mu j« ta z izredno spoštljivostjo izročil pisemce, katero je imel skrito med starimi masnimi plašči. Toda njegova spoštljivost se je kaj hitro spremenila v ogorčenje in potem v vidno zaničevanje, ko je Kržan odšel s pismom, ne da bi bil kaj položil v odprto roko cerkovnikovo. S tresočo se roko je Kržan, ko je prišel iz cerkve, odprl pisemoe. Bilo je kratko. Priloga , S!otm»8*m»b lfarođn" gt. 24. die 29. lannvarla 1907. dvorskih ulicah. Včeraj je prišlo v imenovano prodajalno napredno dekle, ki si nikakor ni dalo dopovedati, da bi bilo vse res, kar piše ^Slovenec". Prodajalničarka se pa razkorači in pravi : „Slovenca" pišejo samo sveti škofjo in mašni ki, ki ne morejo pisati laži, ampak samo čisto, živo resnico. Ker „Narod" ne piše tako kot „Slovenec", je !f: . jiv, da se vsak po-hujša, kdor ga, I-ere. Da je tako prepričanje prcd-ijalničarke o čibti, živi resnici, ki se ravširja po „Slovenčevih" predalih, seveda silno imponirala naprednemu dekletu, je umevno! Pa še pravi „Sloveneo", da ljubljanski škoi ni njegov stalen dopisnik ! — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocc j (nepar) se vprizori drugič na slovenskem odru melodijozna Donizettijeva opera „Lucia d i Lam-mermoor". Naslovno vlogo poje gospa Skalo va, Edg&rda g. pl.Re-zunov, Henrika g. O uro dni k, Arturja g. R a n e k, Rajmunda g. B e-tetto, Elizo gdč. Kočevarjeva, Normana g. Bukšek. — Prihodnja predstava bo v petek, 1. februarja. — „Pravnikova" glavna skupščina bo-'-* jutri, 30. t. m., ob S. uri zvečer v restavraciji ^Narodnega doma", nakar opozarjamo pravniške krope. — Slovensko planinsko dru- &tvO j® razposlalo vabila za planinski ples, ki so priredi februarja. Kdor po neljubi pometi ni dobil va'. !la, naj blagovoli to javiti odbo: i, da se mu vabilo dopošlje. Sicer pa opozarjamo, da se zunaj Ljubljane posamezna vabila niso razposlala in da jih nadomešča vabilo, objavljeno v „Planinskom Vestniku". Planinski ples je pa itak obče pristopen brez vabila in je treba preskrbeti le vstopnice, ki se dobe v trgovinah I. Ko-rencana, GriČar & MejaČa, A. Škofa in E. Skuška v Ljubljani in na dan plesa v „Narodnem domu" pri dru-št7eni blagajni. Na mnogoštevilno r leležbo vabi odbor. Kg {umna veselica na mestnem drsališču. Ob najlepšem zimskem vremenu se je vršila včeraj popoldne ob 5. na mestuem drsališču kostumna veselica, ki je privabila obilno drsalcev na drsališče, okoli njega pa nebroj gledalcev, ki so popolnoma pozabili na krut mraz. Med kostumiranci in kostumirankami smo opazili med drugim več harlekinov, 4 Eakime, Gorenjko, ciganke, Angle žirijo, Turčina, Španjolca, izredno le : ^ga atsgelčka. gigrle, klovne i. t. d. Oh sviranju ljubljanske društvene godbe so držali pari ali cele skupine pc gladkem ledu neutrudno sem in tja, z obraza jim je pa sijalo veselje. Eadovoljnošt in sreča. In kako tudi ne? Ko se je stemnilo, so zažarele obloenice po sredi drsališča, ob kraju nebroj lampijon iv in petrolejskih ba- | kelj, z neba pa je sijalo fantovsko solnce obdano krog in krog z ble-sketajočimi zvezdami. Tuintam so švigale rakete v zrak, na desni strani drsališča je pa zagorel mogočen bengaličen ogenj in romantično razsvetljeval drsajoče in okolico. Kaj čuda ;orej, da je ves čas vladalo na drsa* lišen najlepše življenje in da je le prehitro minul Čas zabave. — Še tega se na«n manjka! Iz občinstva nam je došla sledeča pritožba: Med včerajšnjo kohtumno j veselico na mestnem dr-ali:ču se je nabralo pri tivolskem gracu nekaj nemških farralinov in deklin, ki so se o sten t a ti vn o in uživajoče drsali na saneh po ce-ti uavzlol mimo drsa- lišča z glasnim vikanjem „heil". Občinstvo je bilo ogorčeno radi te predrznosti, a se je seveda zaradi var-nosd moralo umikati. Ne vemo, ali so za ta sport dobili mladi nemško-nacijonaloi v Ljubljani kak poseben patent ali no, — pa najbrž so storili to zato, da bi zabavo občinstvu na drsališču motili, — vemo pa, da ob Čiustvo ni dolžno prenašati takih ne slanih burk, in zato svetujemo našim ljudem, da v prihodnje, ako oblast ne ukrene, kar je potrebno, vsakega takega heilovca stresejo za ušesa in vržejo s sanmi vred v — sneg! — Ljubeznjiv spovednik je frančiškan P. Evgen. Včeraj je bil pri njem pri spovedi neki zakonski mož, ki ga je boljša polovica po daljšem moledovanju prisilila, da se je šel z njo vred obtoževat svojih grehov. Mož se je obtožil svojih grehov, a mesto da bi mu spovednik dal du ševno uteho in odvezo, je jel na glas kričati in ga imenovati svinjarja. Nato je vstal, zaloputnil spovednična vrata ter odšel. „Ubogi grešnik" je pa ostal sam pred spovednico, osramočen pred številuimi tercijalkami in svojo ženo Pater Evgen, ali se tako varuje spo-vedua tajnost? — Akademija. Jutri, v sredo 30. t. m.T ob osmih zvečer predava v „Mestnem doma" urednik K. P u stoslemšek o temi ^Pod slov. svobodnim solnoem in v senci poluneseoa", To pot bo govoril o Bolgariji in njenem stolnem mestu Sofiji. Vstopnina znaša 20 v, dijaki, dijakinje in delavci so prosti vstopnine. — Javno predavanje. V četrtek, 31. t. m, ob osmih zvečer predava v dvorani ^Katoliškega doma" na Turjaškem trgu g. Ant. Chraska o temi »Kristusova prilika o izgubljenem sinu". Vstop je vsakomur dovoljen. — Znani ljubljanski šahist g. Milan Vidmar je na dunajskem turnirju šahovskih mojstrov dosegel velike uspehe in dobil tudi darilo zato. „Neue Freie Presse" imenuje njegovo igranje izborno. Sedem iger je dobil, naredil dve remizi in nobene izgubil. — »Ljub. društveni godbi" je naklonil g Ivan Mejač, imetnik tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani, povodom svoje petdesetletnice znatno vsoto 100 kron. Bodi izrečena vrlemu nrcdijaku za ta velikodušen dar najiskrenejša zahvala! — Strojni hurjači kurilnice Južne Železnice prirede dne 1. svečana t. 1. na Martinovi cesti št. 32 v gostilni gosp. Frana Poljšaka plesni venžek, šaljivo pošLo in ples. Začetek cb osmih zvečer, vstopnina oO vin. Cisti dohodek je namenjen za revne bivše služabmke tega oddelka. — Dovoljena je postne na-kazoice prejsnie izdale rabiti tudi vnaprej* Postne nakaznice prejšnje izdaje (po *2 vin), katere se še nahajajo med občinstvom, se do preklica v notranjem prometu uporabljajo lahko tudi po 3 1 januarju 1907, Če se prilepi na desnem odrezku poštne nakaznice znamka za 1 vinar. — Sanatorij za bolne in bo-lehne duhovnike ustanove v Toplicah pri Novem mestu. — Samomor orožnika v Bab* nem polju. Piše se nam: Že dvakrat ste poročali v Vašem cenjenem listu o samomoru orožnika PodbevŠka, a o k j'nosti, pod katerimi se ta umor izvršil, cenjenim bralcem „Slov. Naroda" še niso znane. Orožnik Pod-bevšek je izvršil samomor v noči na 14. t m. na postaji v Babnem polju, rLjubi plemič! Prišla je ura, ko Vas potrebujem. V pristanu leži ladja rlfarla Tmuiaculata". C0' sto se pri kapitanu, ki mi je vdan, rn storite, kar Vam bo svet- val. Asunta." , D7al:rat in trikrat je Kržan pre-čit-ul to pismo, ko je Sel čez Ma kov trg, kjer se jo sprehajala verela nožica. Elegantne dame so se š^tf e v družbi zabavnih go>podov, zak j bila je nedelia in take dni se je v d opoldanskih urah zbiral cvet beneškega prebivalstva na Markovem trgn. Kržan seje pomešal med to pestro družbo. Še nikdar ni videl takega življenja, toliko lepih žensk, toliko bogastva in veselja. Obšlo ga je mogočno hrepenenje po radosti in užitku in v mislih si jo živo slikal, kako bi bilo lepo, če bi se mogel z vojvodinjo Asunto tod sprehajati, srečen in vesel med srečnimi in veselimi ljudmi. Naenkrat je začul za svojim hrbtom polglasno petje. Ozrl se je in Ugledal tri elegantne gospode, ki so smeje se motrili skupino dam in gospodov, ki je stala poleg kampanila pred oerkvijo in porogljivo peli takrat *elo razširjeno pesem: »Cavalieri serventl, Quando scrvl ste donne, Ateatl, atenti!" Krian tam ni vedel, zakaj j« t« svarilni refren narodne pesmi vzbudil v njegovem srcu naenkrat temne slutnje. Kar hipoma mu je prišlo na misel, da vojvodinja Asunta v njem ne vidi resno ljubečega snubca, nego da ji je le nekak „cavaliere serventeu, ki ga hoče uporabiti za svoje kdo zna kak^ namene in ga potem pahniti od sebe. Rekel si je, da zna Tomovo in* sti .ktivno nezaupanje do vojvodinje Asunte biti vendarle utemeljeno, kajti, da je vojvodinja postopala skrivnostno in sumljivo, tega si Kržan ni prikrival, dasi mu je srce govorilo, da za to tajinstvenostjo ne tiče slabi nameni. Refren narodne pesmi, ki ga je L V. Kržan slučajno slišal, je pa vendar v toliko vplival na njega, da je skleni?, postopati odslej z največjo pravilnostjo. In sklenil je dalje, da ne stori ničesar, dokler ni dobil od vojvodinje Asunte same natančnih pojasnil. Med tem premišljevanjem je bil Kržan, nevede kdaj, prišel na obrežje. Gredoč po rivi je motril mnogoštevilne ladje, ki so ležale v pristanu in kmalu našel lepo, ponosno jadrenioo na tri iambora, ki je imela na sprednjem koncu i* lesa rezljan kip Matere božje, pod katerim se je blestelo ime te ladje: . liana Imrna« Uatau. (Dalje prih.) okraj Logatec na Notranjskem. To je bilo ravno v Času, ko je tisto postajo okrajni orožniški stražmešter R pregledoval. — Zdravniško je bilo sicer konštatovano, da je Podbevšek v hipni blaznosti izvršil samomor, a vprašanje nastane vendar, kako da je Podbev šek baš v isti noči postal blazen, ko je njegov predpostavljen okrajni straž meŠter vizitiral postajo. To skrivnost bodemo svoječasno že še odkrili. — Predavanje na Bledo. V imenu „Prosveteu je 27. t. m. na Bledu predaval g. Juri Jan o temi rDoneski k narodnogospodarskemu vprašanj u na Kranjskem." Predavanje je vspelo v vsa kem oziru dobro, zlasti ker je preda vatelj govoril o poljudnem ljudskem tonu, da ga je vsak lahko razumel Pri vseh podatkih se je opiral na uradno statistiko iz 1. 1900. V interesu bleske kmetijske podružnice bi bilo želeti, da bi se še večkrat priredila slična predavanja. — Redni letni občni zbor Jeseniškega „Sokola" se je vrši dne 13. t. m. v društveni telovadnici na Savi, pri katerem so bili razen par bratov sami telovadci. Med občnim zborom je prišlo tudi nekaj bratov od ustanavljajočega se javorniškega ?SokoIau. „Slovenska sokolska zveza" je brzojavila, da pride ob tej priliki zastopuik. zaradi tega se je začel občni zbor Bele ob 2. uri namesto ob 1. uri popoldne. Ob 2. uri popoldne otvori starosta br. Humer občni zbor, konštatuje sklepčnost, pozdravi br. Kajzeia, kot zastopnika „S. S. Z.u ter imenuje z oziroin na to, da br. tajnika ni bilo navzočega, zapisnikarjem br. Spicarja. Nato se je prečital dnevni red in §§ 8. in 9. društ. pravil, katera dolučujeta o poslovanju občnega zbora. V imenu tajnika poroča brat starosta sledeče: Članov je bilo v preteklem letu 69 in sicer 45 rednih, 20 podpornih in 4 ustanovniki. Društvo je priredilo veliko narodno veselico na Ferjanovem vrtu, zvezano z javno telovadbo. Tudi je napravilo izlet v Dovje in se udeležilo velike narodne veselice na Bledu, kjer je sodelovalo z javno telovadbo, katera je bila v obče pohvaljena. Udeležilo se je društvo tudi narodne slavnosti v Tolminu in po šestih delegatih občnega zbora „S. S Z.u v Brežicah. Osem članov se je udeležilo tudi vse-sokolskega izleta v Zagrebu Priredilo je društvo tudi nekaj gledaliških pred stav in božićnico. Odborovih sej je bilo 15. Pred koncem svojega poročila opomni br. starosta, da je med letom odstopil iz zdravstvenih ozirov načelnik br. Rabič in da je vodil telovadbo potem podnačelnik br. Drag. Ažinan. Tudi izreče zahvalo br. od-b.. mikom za podporo pri vodstvu društva, in gospodičnam igralkam za sodelovanje pri igrah, ki so dale društvu precej gmotne pripomoči. Končno se spominja umrlih Članov br. Janša, Lazarja in Kočarja. V znak sožalja se dvignejo bratje s sedežev. Br. blagajnik poroča: Dohodkov je imelo društvo 1133 K 76 v; iz latkov 1116 K 97 v preostanek zuaša toiej 21 K 79 v. Aktiva znašajo 1401 K 79 v; pasiva 405 K 49 v. Načelnika namestnik poroča, da se je v preteklem letu telovadilo 120 ur. V teh urah je telovadilo 1836 telovadcev. Povprečno vsako vajo 12. Največji obisk telovadbe je bil meseca vel. srpana, najmanjši meseca grudna. Poročevalec želi, da bi se tudi starejši bratje bolj zanimali z* telovadbo Volitev odbora se je vršila (izvzemši volitve tajnika in blagajnika) po listkih. Starostom je izvoljen br. Humer, podstarostom po odklonitvi izvoljenega br. Moreta br. Plankar, tajnikom in obenem blagajuikom br. Spicar, načelnikom pa br. Ribič. Odbornikom so bili izvoljeni bratje: Jože Ravnik, Zrnitek, Janko Ravnik, Ažman Drag, More, Ambrožič in Wutti. Pregledovalcem računov sta izvoljena brata Slesinger in Boštele. Kot delegati v nv3. S. Z." so izvoljeni bratje Ažman Drag., Humer, Ravu k Jože, Boštele, Plankar in Žinitek. Vzorna pravila se po kratkih debatah sprejmejo suglasno in se sklene, naj odbor poskrbi, da se predložijo zvezi in vladi. Prišla so v pretres vzorna pravila, katera so se soglasno sprejela. Ljubljanskemu „Sokoluu se je za podporo izrekla zahvala ter br. Drenik volil častnim članom. Ko je br. Kazelj sporočil pozdrav br. dr. Ravniharja in govoril, da naj „Sokolu podpira narodno delo na Koroškem, se je predlagalo, da naj se priredi pomladi izlet na Koroško in sicer z javno telovadbo. Temu pojasni br. Kajzel, da je „S. S. Z.u že sklenila, da priredi omenjeni izlet. Konečno se je izrekla prejšnjemu blagajniku bratu Artelju zahvala za neumorno delovanje ter se je občni zbor zaključil s pesmijo „Hej Slovani44 in navdušenim sokolskim pozdravom: Na zdar!u — Izpod Nanosa hrenovlftke OkOlioe se nam piše; Precej na visokem kraju stoji farna cerkev. Imenuje se pri Fari ali na Hribu. Dobro znani nekdanji uniki organiat P a p -Ur je ■ačel sejati prepir med dobrim in oboe spoštovanim gospodom kaplanom in župnikom, kateremu prvega toži in se mu prilizuje, da bi spod-jedel kaplana. Prišlo je celo do spo pada med organistom in kaplanom. Prepretekli ponedeljek se je raznesla po vsej hrenovški fari vest, da bodo organista vzeli orožniki. Stvar je bila taka-le: Radi bolezni ubeljskega du hovna je hodil naš kaplan v (Jbelj sko opravljat službo božjo, a ker se je bolezen duhovna preteklo nedeljo obrnila na slabše, se je kaplan dalj časa zamudil, in prišel peš domov okoli 8. ure zvečer. Ko je vstopil v svoje stanovanje, je pridrvel za njim organist in njegova žena in ga za-vratno napadeta, pravijo, da baje z nožem. Na kaplanov klio so prihiteli vsi bližnji s sedje in tako rešili iz sovražnikovih rok kaplana vo?je ne varn0:?ti. Drugega dne, v ponedeljek, se je podala deputacija 4 mož k župniku, proseč ga, da naj vendar on skrbi za red in to strar naznani višjim oblastim. On jim je pa ves ner vozen odgovoril: „Kaplan je sam vzrok temu.u Deputacija se je vrnila iz župnišča in naznanila vso stvar razdrški orožniški postaji, ki je že takoj drugi dan storila potrebne ko rake. Stvar pride pred sodišče. 2a lostno se slili, da župnik drži z or ganistom in ga podpira, pri tem pa zametuje kaplana, s katerim sta oba iz ene vasi doma in božja namesti nika ter kaplan dobra duša. V Hre novicah še nismo imeli takega duhovnika, zato ga farani ne pustimo proč. Pravimo pa: Proč z organi stom, mi ga ne maramo. Posledice napada so, da je hranilnica in posojilnica v Hrenovicah za nedoločen čas ustavljena in to baie zato, ker se je v tisti hiši in nadstropju izvršil napad in zato, ker v tisti hiši stanuje tudi organist. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III o) v Trebelnem proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 600 K. uradni pavšal 150 K in letni pavšal, ki se pozneje določi za lokalno dostavljanje poštnih pošiljate v in za vzdrževanje vsakdanje pešpošte v Mokronog. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Pevsko dru5iv; „Kum" v Radečah pri Zidanem mosiu priredi na pustno nedeljo svojo 3 reduo maskarado pod naslovom: V jami kralja Matjaža. Kakor nam poroča znani radeški samotar Illu, se ba izpremenila velika dvorana v hotelu Gmeiner v čarobno jamo, v kateri bo vladal kra7j Matjaž nad krdelom mlade vojake. Ker pa morajo imeti pri taki reči dame prvo mesto — zato se javljajo od vseh strani zastopnice narodov in stanov, da se pokloniju staremu kralju Morda, da ga progovorijo, da še zapleše . . . Kdor po pomoti ne dobi vabila, naj smatra notico v časopisih za prijazno vabilo. — Ustrelil se le v Ptuju 25. t. m. slikar Morelli in obležal takoj mrtev. — Zajčja povestica. V Šmarju pri Jelšah so pokopali 20. t. m. posestnika Miho Rateja. Pokojnik je bil strasten lovec; zajca ni mogel živega videti in naročil je celo svoji ženi, da mora podariti lovcem vsako leto polovnjak vina. Jezične ženice so tudi pripovedovale, da bodo lovci streljali nad odprtim grobom pokojnikovim; pa ni bilo ne lovcev ne pušk. Ali, — rod poljskih zajcev je menda tudi izvedel o Ratejevi smrti; sklenil je poslati zastopuika k pogrtbu, da izve in vidi, kaj je z Ratejein. Ia res, ko so spremljevalci iz pokopališča odšli, pride dolgoubi zajček tik pokopališča mimo vrat, se postavi na zanje noge, pomoli sprednje nožioe kvišku in gleda, kakor da bi molil za mrtvega lovca. To ponovi zajček še štirikrat in potem jo popiha z velikimi skoki, menda da naznani tovarišem vest o Ratajevi smrti. Zajček, zajček,v Šmarju je še več lovcev! — Društvo Naprej v Gradcu11 ima dne 3 0. t. m. svoj redni občni zbor ob osmih zvečer v društvenih prostorih Schonaugasse 21., 1, v petek, 1. februvarja pa priredi zabavni večer s petjem in plesom v dvorani restavracije „Zum wilden Mann", Jakomiuigasse 3. Začetek ob osmih zvečer. — i,Pevsko in glasbeno društvo V Gorici" priredi dne 2. februvarja 1907 v gledališki dvorani „Trgovskega domau opero nV Vodnjaku^ češkega skladatelja Viljema Blodeka. Dirigent g. Josip Michl. Pred opero svira vojaški orkester c. kr. pešpolka štev. 47. pod vostvom kapelnika g. R. pl. Benczur: R. Wag-ner: Velika fantazija iz glasbene drame nRheingoldu. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vatopnioe in besedilo se dobe v prodajalnici Andr. Gabrščeka v „Trgovskem Domuu in Ant. Jere-tiča v Semeniški ulici, na dan predstave od 8. naprej pri blagajnici. Po operi ples. Vstopnice k operi veljajo tudi za ples. — Strajk triaikln dimnikar- lev. Ker se aahtevam tržaških dimnikarskih pomočnikov ni ugodilo glede razdelitve okrajev, kjer bi ometali, so stopili včeraj v štrajk. — Vlom. Tržaški tatovi so zopet na delu in kradejo, kjer morejo. T»ko so v soboto zvečer vlomili v skladišče tvrdke Homer & Housell in hoteli odpreti železno blagnjuo. Ker je niso mogli razbiti, vlomili so v razne pisalne mize in odnesli do 300 kron denarja. — Zgorela je 771etna posestnica Neža Tomažin na Raki. Nastal je ogenj v njeni koči in starka se ni mogla rešiti iz njega. — Orožniki morilci. Iz privatnega pisma iz Mostara poroča „Piccolo", da se je nedavno vračal neki Hercegovec po 20ietnem bivanju iz Amerike v Trebinje s prihrankom 36 000 K. Na postaji Konjica je izstopil, da si kupi cigaret, a med tem mu je vlak od^el. Ker s tolikim denarjem se ni upal prenočevati v gostilni, šel je v ondotno orožniško vojašnico, prosil za prenočišče ter povedal, da ima mnogo denarja pri sebi. Doma sta bila le dva orožnika, ki sta mu takoj prepustila eno svojih postelj. Uro pozneje je slišal neki gozdarski uradnik iz vojašnice krik. Trkal je na vrata, a se mu ni odprlo. 2© je hotel alarmirati ljudi, ko se je vriiila orožniška patrulja domov. Ker pa se tudi njej ni odprlo, vlomili so vrata ter našli oba orožnika pri umorjenem tujcu. Morilca sta imela oropani denar v čevljih. Odpeljali so ju vklenjena v Mostar. — Koliko ljudi je odpo ovalo preteklo leto v Ameriko? L ta 1906 je prišlo v Newyurk iz Evrope vsega skupaj 1.149 551 oseb. V Trstu jih je stopilo na ladjo 30 606, na Reki pa 54 315. — Mednarodna panorama na PogaČarjevem trgu ima ta teden razstavljeno belgjsko mesto An t v er-pen z znamenitimi monumeutalnimi stavbami, spomeniki, muzeji, živahnim pristaniščem itd. Slike so prav nazorne. — Prihodnji teden se razstavijo Benetke. — Nov tapetnih. V Rožnih ulicah št. 5 v Ljubfjaui je pričel gosp. Pran Šeber izvrševati samostojno tapetniški obrt. Več glej v ius-ratu. — Ktnetski pustolovec. Po raznih krajih Kranjske je zaluja dva meseca nastopal kmetski človek, čedno oblečen, pil po gostilnah in hot^l plačati s lOOOkronskim bankovcem. Ker navadno ni imel nihoe menjati, šel je slepar sam menjat, a se ni vrnil. Tuli kot bogat ženin je n»>t.o-pai in je parkrat; res preveril Iju li, da so ga go?tili in prenočili. Te dai je prišel v Vižmarj-*, kjer se je predstavil za župana iz Crrosupelj. Sreča mu pa ni bila mila, kajti orožniki so ga prijeli in doguali, da je identičen s 301etnim delavcem Jožefom 0 r č k om iz Vavčje vasi pri Trebnjem. — „Ljubljanska srajca v le- beti11« Včeraj >ta bila v neki žg^nja-riji delaveo Mihael Podboršek iz Loke pri Kamniku in policiji dobro znani pilar Ivan Vavpotič. Milo se jima je storilo, ko bo rjuni tovariši zalivali po jerušu koprneča grla, ona dva pa sta morala biti zadovoljna samo z ostanki. „Pri moj k. d.u je zarentaČil Vavpotič proti svojemu prijatelju, „kje bi se dobil kakšen cif, da bi tui: midva pila!" Podboršku je naglo šinila v glavo rešilua misel. Primaknil se je k Vavpotiču in mu zaupno za-šepetal v uho, da on si že upa priti do denarja, a samo to je križ, ker ne zua pisati. Ker je pred kratkim še služil pri Salezijaucih na Rikovniku in je vedno prišel po špecerijsko blago k Staculu kar z listkom, bi se to tudi sedaj lah ko zgodilo, ko hi inrj ga kdo hotel napisati. „E hudič, saj sem ljubljanska srajca, tak ceg-io ti pa napišem jaz, s prodaja k. — Jugoslovanske vest?. — Umetniška razstava rJugoslovanske kolonije* v Belgradu se je otvorila v nedeljo 27. t. m. Na tej razstavi so izložli svoje umotvore ti le jugoslovanski umetniki: Slovenci: Matej Jama, Rikard Jakopič in Iv. Grohar. Hrvati: Mest rovi ć, Vidovi ć, Krizman, Kačič in Radimirović. Srbi: Vučetie in Nedeža Petrovič in Bolgara: Mi haj lov in Boži no v. Siikar Iv. Grohar se mudi že tri tedne v Belgradu, da uredi slovenski oddelek inje obenem zastopal slovenske umetnike pri nedeljski otvoritvi razstave. * Najnovejše novice. Grozovita nesreča se je pripetila v St. Johannu v Elzaciji. Užgali so se plini ter se razpoČili s strahovitim pokom. V jami je bilo kakih 250 oseb, ki so vse podsute. Dosedaj so izvlekli 164 mrtvih in 17 težko ranjenih. — Svojo ljubico je ustrelil na Dunaju 341etni višji računovodja pri poštni hranilnici Rud. Cisler. — Zaradi vohunstva so zaprli v Olomucu nadporoČnika Valde-marja Firbasa, ki je prodajal mobilizacijske akte. — Cesar ne pojde v Prago, ker bi baje ne mogel prenesti napore potovanja. — Dr. Lttcker, poročevalec o vladni volilni reformi, dobi k on turni križec Franc Jožefovega reda. Književnost in umetnost. — „Slovenski Sokol" ima v IV. letniku št. 1 sledečo vsebino: 1. Zakaj telovadimo? 2. Proste vaje sa V. vsesokolski zlet v Pragi leta 1907. 3. Tekma na V. vsesokolskem aletn v Pragi leta 1907. 4. Vestnik slov. Sokolstva. — Odlična hrvatska finu Peter Hikolio v Zagreba« ki si je s svojimi lepimi reprodukcijami znamenitih umotvorov pridobila ugled tudi v slovenskih krajih, je ravnokar izdala novo sliko. Original te podobe je naslikal profesor Ivan Tišov za slavnostno dvorano oddelka za nauk in bogočastje hrvatske vlade v Zagrebu. TiŠov je dobil za to delo 6000 K nagrade. Posebno je omeniti, da je profesor Tišov dal tej svoji sliki naroden značaj s tem, da je vporabil vseskoz narodne motive. Po tej sliki je napravljena reprodukoija, ki jo je izdala firma Peter Nikolić. Podoba z okvirom vred velja 50 K, katera vsota se plača v mesečnih obrokih po 5 K. Kdor vso vsoto naenkrat plača, dobi sliko za 10*/, ceneje. Slika je 95 cm široka in 56 cm visoka. Okvir je temno pozlačen (antique) in 13 cm širok. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Gospodarja okradla. Komaj 14 let stari Anton Kranj o iz Cerknice in njegov tovariš 131etni Janez Drenik sta izmaknila iz omare, katero sta z dletom odprla in ki je stala v 'Andreja Debevoa spalni sobi v Begunjah, dva stoki on-ska bankovca in črno denarnico z vsebino 4 K. Denar sta si primerno med seboj razdeMa, 10 K sta pa dala hlapcu Janezu Kranjcu, da je o tatvini molčal. Janez Drenik se b > moral, ker še ni izpolnil 14 leta, o tem zagovarjati pred okr. sodiščem v Cerknici, Anton Kranjc pa je bil obsojen na 2 meseca ječe, brat Janez Kranj r pa zaradi deležnosti tatvine na 14 dni ječe. Nočni razgrajači. V Igavasi so se po neČi na cesti zbrali domači fantje: Matija Anton čič, Ant. Avsec, Alojzij Brus, Matevž Nelc in Janez Žnidaršič. Krenili so jo na Viševk v 2nidaršičevo gostilno, kjer pa niso dobili pijače. Nevoljni so jo krenili nazaj proti [gavasi. Na mostu se je Janez Žui-daršič spodtaknil ob kamen: zaradi tega so razdrli kamenito ograjo mostu. Nato so zadelali okrajno cesto s kamenjem in hlodi. Zagovarjali so se vsi s pijanostjo. Brus je bil obsojen na 4, Žnidaršič na 3, Antončič in Nelc vsak na 2 meseca težke ječe. Avsec je pa bil oproščen. Tatinski hlapec. Ko je Ant Kale, hlapec pri Brinškovih v Trnovem, zapuščal službo, izmaknil je svojemu sohlapcu 3 srajce, telovnik in klobuk. Nekemu delavcu pa, ki je spal v Brinškovem hlevu, je odnesel žepno uro z verižico. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Telefonska in brzojauna poročila. Dunaj 29. januarja Današn'a seja gosposke zbornice je bda izredno številno obiskana. Na vzoči so bdi kardinali Gruscha. Skrbenskv in Puzvna in med drugimi škofi tudi ljubljanski dr. Jeglič. Zoornica je odklenila nujni predleg, naj bi se takoj pričelo z razpravo o zakonskem na črtu glede avtomobilov. Za nujnost sta med drugimi goverda tudi dr. Unger in dr. Klein. Dunaj 29 januarja Gosposka zbornica je sprej la v 2. in 3 čitaLJu zakon o kongrui z do datnim predlog:m posl. Berića. Za predleg so govorili kardnai Gruscha, olocLuški nadškef Bauer in naučni minister Mar-che t. Dunaj 29. januarja. Ministrska predsednik baron R ^ c k je imel z načelniki raznih strank na Češkem konferenco, na kateri se je sklenilo, da se skliče deželni zbor češki letos na dvoje zasedanj: prvič 10. februarja, drugič pa 10 decembra Prvo zasedanje bo trajalo do 23. marca, drugo pa tri tedne. Dunaj 29 januarja. „Slovan ska zvezau je imela sejo, na kateri je predsednik dr. Ivčević čestital slovenskemu in hrvatskemu narodu, da se je s pomočjo njegovih zastopnikov izvojevala volilna reforma in da bodo v pri hodnjem parlamentu številneje zastopani, kakor sedaj. (Da so s tem reformnim delom pokopa-ti koroški Slovenci, tega pa gospod Ivčević ni povedal.) Dunaj 29. januarja. Danes bo pričeli v poslanski zbornici z mizarskimi deli, da napravijo sedeže za one poslance, kolikor jih pride po novi volilni reformi več v zbornico, kakor jih je bilo dosedaj v parlamentu. Dunaj 29 januarja Bolezen žu jana dr Luegerja se je nevarno shujšala. B.lnik ima 39° vročine Župan sa je prehladi! na banketu na čast romunskim go ste m in na plesu dunajskega mesta. Budimpešta 29 januarja. Polonvi je vložil pri sodišču tožbo proti poslaacu Lengyelu} v k a teri g i dolži obrekovanja in kr šenja pisemske tajnosti. Sofija 29 janusrja. V Plov divu s) b.le v nedeljo velike de monstracije proti vladi in knezu Ferdinandu Narodna stranka in dijaki so prired li vel k shod, na katerem so ostro napadali vlado. Shod je bil končno s silo razgnan. Polic jski pref kt je odpuščen, r je-gove fuakcije je prevzel vojni komisar Vs3 mesto je zas?dlo vojaštvo Med vojaštvom in meščan stvom je prišlo do krvavih spopadov. Več oseb je težko ranjenih Gospodarstvo. Tržno poročilo. Nepretrgana mlačnost odnosno ueživahnost na žitnem trgu noče ponehati. Ves trud hosistov 3e razbije ob naporu besistov — uspeh pa je tihota na trgu. Hud mraz prav tako malo ne greje špekulantov za nakup, kakor bodoča pomlad ne producen-rov za prodajo — trg je in ostaja miren. Če v teku tedna ali 14 dni zaznamujemo enkrat povisek 4—5 h, govorimo že takorekoč" o hos — pa se ti vinarji se zopet polagoma po-razgube. Podobnega položaja na žitnem trgu v tem Sašu ni lahko najti v preteklih letih. Pšenica ne more nikamor. Nje cena je stabilizirana, malenkostne spremembe v tendenci ostajajo brez vpliva. Je pa tudi poraba razmeroma majhna, oferti pa nikakor silni — od tod ravnotežje, ki je že skoraj mučno. Iz današnje situacije Človek ne ve, kako približno se ima ravnati za spomlad. Ali bodo ostale cene v enomer enake, kar bi bilo sklepati iz dolgotrajno nepremenjenih cen, ali se bodo dvignile, če se pojavi večji konzum, ali bodo padle, ko bo veS in cenejih trasportnih sredstev ? O tem moramo danes razmišljati, toda ni se nam mogoče priklopiti eni ali drugi eventualnosti. Specijalno za ljubljanski trg in okoličanske mline odnosno mokarje ter žitne trgovce je pa kupčija dvakrat mučna vsled sitnosti, ki jih dela sedaj južna železnica glede refakcije. Dolgo vrsto let se je prakticiralo, da se je vsled enostavnosti in priroČnosti naslavljala pšenica na eno firmo, ki ima pravico do refakcije, odslej pa naj bi se naslavljalo na tiste naslove odnosno člane mlinske zveze, ki bodo pšenico dejansko zmleli — blago naj bo tedaj poš Ija po raznih postajah kamniške železnice, s čimur je pri poznavanju dejanskih razmer kupčija takorekoc onemogočena. Kako naj sedaj kupujejo ljubljanski mokarji od žitnega trgovca pšenico, Po kosmati voznini mu je blago predrago, odnosno mu je odvzeta možnost konkurence z večjimi etablissementi. Od kosmate voznine se zopet žitni trgovec ne upa odšteti refakcije, ker stoji v večni nevarnosti, da refakcija ne bo izplačana, kar pomeni za prodajalca direktno izgubo. Šikaniranje južne železnice v tem pogledu zasluži najstrožjo grajo tako s socijal-nega kakor z ekonomičnega stališča. Iz vsega postopanja je videti, da bi južna železnica rada upropastila ves mokarski trg v Ljubljani in ž njim vred celo vrsto mlinov na deželi. Ali je morda v interesu državne ideje, da se podpira en velik zavod in ugonobi na stotine manjših davkoplačevalcev? Ali se s tem podpira ekonomična stran provincije, odnosno dežele kranjske, če se že itak maleu-kostna industrija še na umeten način zatira, mesto da bi se poiskala vsa mogoča sredstva, da se industrija raz-sirja in množi. Gospodje deželni in državni poslanci bi imeli v tem pogledu v deželnem dvorcu in v dunajskem parlamentu lahko dokaj posla, in sicer ravno takega posla, vsled k a t ere ga jih je ljudstvo napravilo svojim zastopnikom! Ljubljanski trg ima tedaj v zadevi žitne trgovine tedaj še težkočo, katero bo treba v prvi vrsti odstraniti, ako naj se pojavi zopet normalni promet. Treba pa se bo preje obrniti do moža, ki bi z energičnim nastopom demonstriral južni železnici krivično postopanje, in ki bo a svojim vplivom preprečil nadaljne šikane in ustvaril tudi ea Kranjsko enkrat red! K o r u s a ne zaznamuje ravno posebnih sprememb, vendar pa ji je temeljna tendenca trdna in nagibajo oene vedno in vedno nekoliko višje, Kakovost blaga pa prihaja v splošno zadovoljnost kupoa. / Oves ima slej kot prej 5e abnormalno visoko oeuo in velja danes več nego najlepša pšenica. Videti je sicer, da s e že sramuje tega nenaravnega dominujočega stališča, rad bi se že umaknil s prestola, toda začasno mu je še premraz. čim se bo otvorila plovba, je brezdvomno tudi cena ovsu znatno pod današnjimi cenami. Kon-zumentje se že danes omejujejo na naj -potrebneje, vendar pa so danes tudi ponudbe še redke, kar ravno pripomore do današnjih cen. Moka ne zaznamuje sprememb, saj ne znatnih, pa pač postaja po otrobih povpraševanje živahnoj e, dočim se cena v enakem razmerju dviga. Mast in slanina notirata sicer dokaj visoko, na tej višini na že drfj časa nespremenjeno. Kava je v ceni zavoljo velikih zalog in baje ugodnih poročil o prihodnji letini dokaj izgubila, to tembolj, ker s9 kupci začasno trgu odtegujejo. Lepe, zelene, sočnate Santo3-vrste pa Še vedno dosegajo dobre cene. Riž prične konec tega meseca s ponudbami za kampanjo 1907. do marca 1908. Današnja situacija na trgu za surovino pa je tako motna, da je težko izreči sodbo o novih ce nah, vsekako pa bodo približno odgovarjale sedanjim višjim cenam. Če jih ne bodo celo nadkriiile. Sveče so vse avstrijske in ogrske tovarne zavoljo znatnih poviškov maščob enotno v redukciji rabata za 8 g — podražile. Poleg tega so sklenile delati sklepe le po vsakokratnih dnevnih cenah, in sicer brez hos- in bes-klavzule. Južno sadje. Tudi ta trg uživa neprijeten mir, izginil je ves interes s strani konzum a in ravno tako s strani špekulacije, pogreša se pa tudi situacija spreminjajočih ponudb. Smvrna notira za 10% višje cene; blago druge vrste nedostaje popolnoma. Perzijske sultanine prihajajo v pristanišča črnega morja prav skromno, zategadelj so se cene dvi-gnileza 4 franke. Špirit ima cene za rafinirano blago zopet zelo trdne ter imamo v kratkem pričakovati poviškov. Petrolej. Rafiaerije začasno nič ne oddajajo, iz česar bi se sklepalo na povisek za februar. Sladkor. Včeraj se jc vršila seja komiteja raflnerjev, v kateri so hoteli kontingent za nekoliko odstotkov razbremiti — odgodili pa so navzoči to sejo za ponedeljek ali torek. Poslano.*) V listu „Slovencu11 št. 22. nahaja se med inserati tudi inserat „Trgovina v Šmarju pri Grosupljem", v kojem gosp. Anton Škerjanc oddaja v najem dobro vpeljano trgovino. Podpisani izjavljam s predsto-ječim, da sem imel svojo trgovino resnično v prostorih g. Autona Šker-janca nad 5 let, a da to trgovino-fiiialko še posedujem in vodim v zraven stoječi hiši nepretrgoma dalje. Radi vlažnostih teh prostorov sem bil primoran, v tik ležeči hiši za svojo trgovino sposobne prostore v najem vzeti. Gospod Anton Škorjanc torej ne more oddajati dobro vpeljane trgovine, koja ne obstoji, k večjem pa svoje že od oktobra 1906 zaprte, prazne in vlažne prostore. Toliko si. p. t. občinstvu v pojasnilo ! Spod. Šiška-Šmarje, dne 28. januarja 1907. 374 M. Lavrenč 6. *) Za vsebino tega spisa je urednifitro odgovorno ie toliko, kolikor določa t kon Odprto pismo* gospodu A. Scidel, hotelirju južni kolodvor. Ker ste'poravnavnim potom po Vašem gosp. zastopniku plačali v prid „Glasbene matice" svoto 20 K, ker ste mi čast kratili, Vas vprašam, kake postave imate Vi, da ubogi natakarici — za „kazenu odtegujete denarne svote, kakor je bil pri meni slučaj? Primorana sem bila iti k zdravniku dr. Rusu in Vi ste mi za enotirno zamudo časa naložili globe 1 krono. Odgovorite, zakaj je dala Vaša gospa „pikolou Pepetu, ko ste ga vlekli z gosti vred za ušesa „Sehwei-gegeld" 10 K? Pričakujem odgovora javnim potom. 3 4 8 spoštovanjem Franica Sever *) Za vsebino tega spisa je ursdnUtvo odgovorno lt tolike, kolikor določa zakoa. Listnico uredništva. Z ozirom na vest nIz Dvora pri Z u Ž t- n berkn, priobčeno v našem listu, potrjujemo, da je nam ni poslala in ne ptSr8*a kronska renta . 4^/ zlata tt • i4/" posojilo dež. Kranjske V ,e'0 posojilo mesta Spljet i1 ,% n » Zadar i1 . , bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . i*, češka del. banka k. s. 4»/ ž. o. Blago 99 35 100 H6 19 45 117 40 9F> 85 114-45 100 0 101 00 99 85; 100 85 99 6^' 100 «0 99 HOi 99 70 Denar 99 15 10. 15, 99 JJ5' i 117 201 j 95 ftb! I 111 is I 99 1«; >! 104 50 is zast. pisma gal. del. hipotečne banke . . 41/, pest kom. k. o. i 10v pr...... i' ,• , zast. pisma InnersL hranilnice..... i»,»a zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . j , . z. pis. cgr. hip. ban. |*/t g obl. ogr. lokalnih 2s-ieznic d. dr. . . . V ,•/, obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... ^ , prior, dolenjskih žel. y , prior. ju?, žel. kup. ' .'/, j' t av.UT. pos. za žel. p. s. SreCks. vrečke od 1. 1860*/i • • • . od 1. 1864 . . . . . tizske...... zem kred. 1. emisije . . H. „ Ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100*-, turške...... Sasilika srečke . . . Kreditne • . . • fnomoske » . . . Krakovske , • . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. , m m • • « Rudolfove „ . • . Salcburske » . • • Dunajske kom. „ • « . DslnlM. južne železnice..... Državne železnice .... \vstr.-ogrske bančne delu \vstr. kreditne banke . . f)grske » ■ Čivnostenske * • • Premogokop v Mostu (BrU*) AJpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyl..... Trboveljske pr*m dražb« . ivstr. orožne tovr. družbe teske sladkorne dmibo 99 40 99 90 100 35J 101-35 105*75! 1C6 75 i 100— 100 — 100 — I 100--100'- 101- — 100 60 100 30 100 20 101- 99 90' 88761 99 7& 8t6'MM 318 &0 10* •6,> lol 65 Vicu. C. kr. ceki« jO franki . p mark« iovereigos. Mark« . . lik) . . ■ . • » t • • . « » » . • • * * • . • • • 1 1 • • # « • • « 1 t s • • • i • lb7 -±66 5 1513 ' 2174 5 284 4 tu — 100- ;69 50 22 bi 44>— 77' 92 -56 -47 50 28-25 66 Bi fcOO- 167-690 50 1781 -t>87 25 e37-244 50 52 1 • — "2t63 570 — *79 — 560 — 143 - 11 £6 19 09 23 50 24 -i 17-45 95 50 2 52 4?« 15? £0 2-8 5 > •Oi 40 284 50 294 40 2«2 50 108-170 50 24 50 4h7-8b-98-61 — 49 50 30 25 . 6 J -90 -608 — 168 — 691 čO 179» — 188 25 Sh8 -245-50 776 — 62 V— B7S — 571 — 282 — t68 -145 — 1140 1911 23 58 £4 06 117 65 9*70 *5J 6— Žitne oene v Budimpeitl. Dne 28 januarji 190? Ternala. Pšenic* st april . , , m 50 ** K 7 42 Hi . «frU .... M) 672 Koruza „ maj .... 60 . - 5II 3*C* , aprU ... . M . , 71« Mblilfv. N«vprepesJ«*o Meteorolosično poročilo. Višini n:.«l morjem 06-2 Srednji inčui tK»k 730 0 mm o X Čas Stanj« C > E g "5 o 0\*n7.11 v;*ij;i barometra Vetrovi Nebo a V tt/M/ 28. 9. _F 35 H -8 2 t»r. svzh. jasno 29 7. zj 7 3 1 -12 1 sr. svzh. del obla?. l»"P 730*6 -0 7 p.m.zahod del. Jasno Srednja v&rajlfnja tmp ra ura: 8-^° nor- male : 1 !»•. radavina v tnm O O. Zahvala. Za n nogobrojno udeležbo pri pcgre u moje drage matere Terezije Hom se tem potom slavnemu gasilnemu društvu, gg uradnikom ter vsem prijateljem in znancem najiskreneje zahvaiju em. Trebnje, ^'8. januarja 1907. Olga Vozel c. kr poštarica. ieli dajati mlad v tej stroki dobro izvežtiau mol po jako nizki ceni. Pisn eoe i i Dudbe p« d lifro ,poukf ca upravni Stvo ^Slov. Naroda-*. 343 1 M . jj tUOOJO Če mog«»če bivftega orožnika, išče pre-ciilu ca v Prebi l in pn Celju za čini prejšuj« nastop. O^fefcajo naj se samo trrzui taoealjtvi prosilci. č27 —2 Iivežbaaa i rodajalka P •' u i 'C pod ,ProdajalkaIJ ca uprav n. »Slov. Naroda". 296—3 v T. na latropjn, obstoječe iz 3 ali 4 sob se odda ia majev termin v Kolodvorskih ulicah št. 35 D. Rovfiek. 353 1 s sadnim vrtom se pod llgOdaimi proda. 341-1 Več «e iave pii Iv. Tischlerju na Vrhniki. zmitžen obeh deželnih j"ez;kov, se za potovanje za stalno sprejme. Potiudne pod „tvornica11 na uprava. „Slov. Naroda-. 330- 1 z 'J n 3 :■:»•■■ i se oddajo v Sod-i ijskih oz. Kolodvorskih ulicah. Več se poizve pri kamuoneku Vodniku. 349—1 Gospodična ki je zmožna fllovenščine in nemščine in v-aj nekoliko Jaščine, se takoj sprejme v neki trgovini. Pismene ponudbe pod „A. T." poste restante, glavoa pošta Ljubljana do 4 ftbroaria t. 1 351 1 Izšla je knjiga Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisnje dogodke neke koristke izza Časa Moedheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L SCHUENTHER D LJubljani Prešernove ulice. Učenec iz dobre biše, krepak in zdrav, se takoj sprejme za ključavničarsko obrt. Zgiaviti se je pri Josipu Rebolju, Jenkove ulice št. 16 (Vodmat). 545-1 zajamčeno pristna bela in svetla rdeča po 36 kron, rizling DO 48 kron, pristna 50% slivo*ka in iropmovec po 112 kron ta 100 litrov prodaja I. Kravagna v Ptuju. 4166 6 Zahtevajte le Talanfla Ceylon Caj Marka prve vrste. Ugaja vsakemu poznavatelju. Dobi se v zavojih a 20 h do K 2'- _ Ustanovljeno JetaJ842. *J NAPISOV IN QK&Ou* isti BR/3771 Z&ZRl UCJBUflMA. Teirfon 5t. 154. cesta it 6 iice 5t. 6 B ■ Zenit na ponudba. Jrfladenič, jfar 2? let, rojen Slovenec, doma ij idrijskega ograja, % i je kupil v lepem igraju na ^olno-graš^em posestvo, vredno do 10 000 r^ron in brej dolga, /(jer se redi do 20 glav govedi, bi se rad seznanil 3 gospodično ali mlado vdovo, vajeno gospodinjstva. Premoženje po-Stranska stvar. 850 Cenjeni dopisi S fotografijo naj Se pošiljajo pod naslovom „Sre?na pri.hcdnjost" poste restante v Glanigg pešta Grodig na ^olnograškem. Gostilno se odda vsled smrti lastnika v najem z vau gostilniško opralo bli'U Kiauja, ob državni cesti Kranj Trbiž, v bližini proge nove železnice. Hiša je na lepem razgledu z vrtom in še nedavno zidana. Pri hiši je hlev s poljem. Pod ugodnimi pogoji se hiša tudi proda. 337-1 Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". Ceno in pristno ouino *\* nL* «>» *»» **• * lp • • • v 5p 1 f. -i-. -V* ■„-"-:■ Vljudno se priporoča trgovina ■ 1 Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jinri trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 36 ia prve roke prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringit pošta Tiujau (Autgnana) pri Paziuu v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve) Posije rad tudi vzorce. 272 -2 Kdo*- tega ne uvaZuje, se progresi na t-vojem lastnem telesu! Kalserjeva prsne karamele s tremi ielkamt. Zdravniško preizk* Seno in priporočeno proti ksSliu m hr;pa-vonti, kataru, zasiize^iu in ka-.-j taru v požiralniku. m 5120 rj< tarsko poverjenih izpri a če val potijoje, da držo, kar i obetajo Gospodje se sprejmejo na hrano. Prečne ulice it 2, h nadstr. desno. 3 Kuharica srednjih let, izučena kohanja v^eb jedil kakor tudi v gospod njstvu, želi vstopni v službo h kakemu sam 1.a. ki si hote zagotoviti trdno in stalao eksistenca ob dobrem zaslužku, dobe dela, dobro vaj", iu veliko pLćo v tvornici za klavirje 341-1 Bremitz u Trstu, Boccaccio tr$ 5. Pristni dobri 1 ■ IšZ cL o r bi zemljišče ali Zavrti 20 m 40 vin Zalogo imajo: V Orlovi lekarni # • poleg železnega mostu v Ljub- -. ^ ljan!f v lekarni Jos. May v Ljubljani, v dež. lekarni pri Ma- 0) • riji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koc2yju In pri G Piccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. SladovicV - V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniei Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuricic, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekarnar Jos. Matković*. — Hinko Bmli, lekar- m fi>: :•: vd&^aaflaflMHsnaamnmHaa. Prenosne peči s kotlom. Izvrstne za zavretje vode in knhaojo perila, za parjenje živinske krme, za knhaDJe kiob^^ ia mesa za indu strijalne namene vsak vrste. Ohr*. Garms? Fadmokli (Bodenbapb) 212—5 tvornica železnih peci. Ceniki zastonj, od 40 3501. vseb. JA MAZLffl SVOJ t ČJŽME SA ' *** pa nrtni. C!0 DAN POVODI HODATI BEZ cev" na Dnnain). kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, goKtilnice, kmetska posestva rad prodal hitro i u diskretno ali rad najel nama posojilo, naj »e le najprej zaupno obrne na prve vr iluf ») Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. f»l7 tjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 030 »re

u tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4/t %. Prva domačo slovensko pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 »Ustanovljena lete 1854. priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno 4012 3f» Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. , gospodje m gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpa-dania — KAP1L0R it 2. Povzroča da pOStane|0 lasje dOlfll In gosti, odstranja pranaj In vsako kotno boleson na glavi. NaroČila naj bi ai ga vsaka družina linam premnogo zahvalnic m pri-znalnic. Stane po&tnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 00 h, t 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 4666 8 II PETER JURIŠIĆ lekarnar v pakracn Stev. 66 v Slavoaljl C O < - W A C 4436—16 s CZUBA-DUROZIER & C'1 francoska tvornica konjaka Promontor. ■»•»»»•%» »»- ihhko««, !! Največji uspeh novega časa II je znameniti 3678-15 Meblovana mesec Cenjenim nevestam in ženinom priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri po najnižjih cenah kakor: poročne prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatniao, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečib znamk, kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z vele8poštovanjem 145—6 H. SUTTNER Ljubljana, na Mestnem trgu KKK s. k ■ L i L 91 8? Noben trgovec naj ne knpi za novo leto 1908 r. klamn h koledarje? •lrkier -i m o|H * iai mo|c krasne velikanske kolekcije. g P.»k , c ki *** m ie pridobiti edino zastopstvo jnt av*tr. ^ delete uu —6 *S. prvih d/eh 3*^ | svetov, tovarn g "1 to iiiMii talen re^r* im !- najlepše £1 in najinteresantnej&e, temveč < tudi g najcenejše koledarje. I Kd«»r si želi kolekcno ogledati. §L uaj mi b) « t u n k i pod cenol Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. Lastnina in tiak .Narodne tiskarne"