Mpedtoeae tn «Mm
mto
Leto XXn Št. 216
Upravmštvo: ciubljana, Puccinijeva atica 5.
Telefon št. 31-22 31-23 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Poccmijeva
ca 5 - Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubliansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
Ljafeljana, nedelja 26. ssptembra 1943
Preis — Cena — P^zzos cent. 83
hktjt v*tk dia razen ponedeljka Naročnina zna S* mesečno Lir 18.—, rt inomutio vključno * »Ponedeljskim Jo* tranc Lk 36.50.
UredaiitfO : Ijnfiljti«. Pnecmijera nUca it. S. — Tdete
štev. 31-22, 31-23, 31-24._
Kokopltl te ae vračajo.
ErfoSgreicbe Abwehrkampfe im Osten
Verlustreiche feindliche Angriffe am mittlereii Dnjeper, an der Murmaniront und im Kandalakseha-Abschnitt
Aus dem Fuhrer-Haupt<juartier, 25. Sept.
Das Oberkommando der Wehrmacht gibt
bekannt:
Am Kiibanbriickenkopf setzten die Bol-schewisten ihre starken Angriffe den gan-zen Ta g iib-r ohne Erfolg fort.
An der Nordkiiste des Asowmeeres fiihrte ein eigener Angriff zum Erfolg. Gefangene und Beute \vurden eingtbracht.
Am mittleren Dnjeper griff der Feind an zahlreiehen Siellen die Briickenkopfle ostlich des Flusses vergeblich an. Eine grossere Anzahl von Panzern wurde da-bei vernichtet.
NordHch ter'—si /verschlugen deutsche Panzerkriifte kleinere feindliche Gruppen.
Im mittleren Frc...abschnittt fanden we.sMieh des Bahnknotenpunktes Uneča und kiidlieh Smolensk heftigie Abwehr-kii npfe statt, die noeh andauern.
Die Stadte Boslavlj und Smolensk \vur-den nach vollstandiger Zerstbrung und Verniehtung aJJer kriegs\viehtigen Anla-gen, vont Gegner vollig nngehindert, ge-raumt.
Siidlieh des Ladogasees erreichte ein Angriff deutacher Jagerdivisionen das be-fohlene Angriffsziel. Mit Panzern inter-stiitzte Gegenangriffe der Sovvjets schei-terten.
Im hohen Norden schlugen deutsehe Truppen im Kiandalakschaabschniltt und an der Murmanfront mehrere Vorstosse des Gegners unter Verlusten fiir ihn ab.
An der suditalienischen Front herrschte auch gestern lebhafie Kampftatigkeit. Der Angriff britiseher Truppen im Abschndtt Salerno wurde nach harten Kampfen ab-gevviesen.
Sturzkampfflugzeuge versenkten im Mittelmeerraum einen grossen feindlichen Transporter und trafen zwei FrachtscMf-fe verniclitend.
In der vergangenen Nacht warfen ein-zelne feindliche Storflugzeuge wirkungs-los einzetne Bomben aufl nordvvestdeutsches Gebiet. Deutsche L,nftvertei<Bgungskrafte brachten zehn feindliche Flugzeuge iiber den besetzten Westgebieten und ein gros-ses britisehes Aiufklarungsflugzeug iiber dem Reichsgebiet zum Absturz.
_I__
Uspešni obrambni
boji na vzhodu
Sovražnikovi napadi ob srednjem Dnfepcu, na murmanski fronti in v odseku KandalakSe so US razbiti s hudfmi
sovjetskim! izgubami
Iz Fiihrerjevega glavnega stana. 25. septembra. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja:
Na kuttanskem predi »osiju so boljševiki ves dan brezuspešno nadaljevali svoje močne napade.
Na severni obali Azovskega morja je lastni napad dovede! do uspeha. Privedeni so bili ujetniki in plen.
Ob srednjem Dnjepru je sovražnik zaman napadal na številnih krajih predmestja vzhodno od reke. Pri tem je bilo uničenih večje število tankov.
Severno od čerkasijfi so razbili nemški oklopni oddelki manjše sovražne skupine.
V srednjem odseku fronte so bili zapadf-no od železniškega križišča Uneče in .južno od Smolenska hudi obrambni boji, ki še trajajo. Mesti Smolensk in Roslavlj sta bili po popolnem razdejanju in uničenju vseh za vojno važnih naprav izpraznjeni popolnoma neovirano od nasprotnika.
Južno Ladoškega jezera je napad nemških lovskih divizij dosegel zapovedani cilj napada. Z oklopnimi silami podprti sovjet-sk protinapadi so se izjalovili.
Na visokem severu so nemške čete v odseku Kandaiakše in na murmanski fronti odbile več nasprotnikovih sunkov z izgubami zanj.
Na južni italijanski fronti je bilo tudi včeraj živahno bojno delovanje. Napad angleških čet v odseku Salerna je bil po hudih bojih zavrnjen.
Strmogiavna letala so potopila v Sredozemlju velik sovražni prevozni parnik in uničujoče zadela dve tovorni ladji.
Preteklo noč so posamezna sovražna vznemirjevs.1 na letala brez učinka odvrgla posamezne bombe na severnozapadno nemško ozemlje. Nemške protiletalske sile so sestrelile 10 sovražnih letal nad zasedenim zapadnim ozemljem in veliko angleško tevidnišfco letalo nad državnim ozemljem.
iki
trnki predsednik Quisling o položaju m. Norveškem
Oslo, 25. sept. DNB. »Nasjonal Sam-ling« je prestala svojo preizkušnjo in velika množica stoji neomajno za svojim predsednikom Quislingom. To se je pokazalo o priliki govora ministrskega predsednika pred oboroženimi edinicami norveške narodne organizacije v Holmestran-du prj Oslu. V svojem govoru je Quisling zlasti ostro nastopil proti lažnjivim govoricam o množičnih izstopih iz organizacije. Tc vesti se širijo iz švedske m predsednik je odločno zanikal. Dodal je tudi. da je prav nasprotna resnica in da je njegov pokret od tedna do tedna jačji.
Min. predsednik Quisling je izjavil v svojem govoru svoje zadovoljstvo in ponos. ker je organizacija sedaj popolnoma oborožena. Pozival je njene člane, naj se tesno strnejo v vojaški - disciplini, ter poudarjal kot dedni greh norveškega ljudstva njegovo pomanjkanje narodne discipline. V boju za obstoj Evrope se bojuje tudi Norveška za svojo prihodnost. Zato mora, vsak zavteden Norvežan stati trdno na svojem mestu ter imeti pred očmi ideale nove Norveške.
Oslo, 25. sept. DNB. Tukajšnji radio je ponovno dvignil svoj glas proti neresničnim vestem švedskega tiska, ki s prozornim namenom opisujte baje nezadovoljivo stanje v norveški ženski delovni
službi. Ta služba je popolnoma prostovoljna. Letošnje poletje je bilo vpoklicanih 3000 deklet, izmed katerih se je vpoklicu uprlo samo 27. Kasneje se je pokazalo, da pripadajo ta delomržna dekleta plutokratskim družinam, švedski listi širijo laži o razmerah v nemških ujetniških taboriščih na Norveškem. Tako pripoveduje švedski list »Arbetaren«« pravljico o 4000 sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili baje poklani, in o stotinah, ki so kasneje pomrli. Norveški radio naglaša. da bi si bil list lahko na mestu dobavil vse resnične podatke. Te laži so tem goro-stasnejše, ker je znano, da ima mednarodni Rdeči križ nalogo, pregledovati jet-niška taborišča, razen tega pa so imeli nevtralni tisk in z njim tudi švedski listi že dovolj prilike, da so se prepričali o razmerah v nemških ujetniških taboriščih. Ob takih prilikah se je vsakdo lahko prepričal, da imajo sovjetski ujetniki zadostno oskrbo in prehrano, na vsak način pa gotovo več, kakor so je imeli v svoji domovini, že na zunaj mora opaziti vsak nepristranski posetnik taborišča, da sovjetski ujetniki postopno zopet dobivajo človeku podobno zunanjost. O izgredih ali vstajah ter o kakem klanju v ujetniških taboriščih ne more biti niti govora. V ostalem navaja norveški radio, da je edina država, ki ne dovoli poseta ujetniških taborišč, Sovjetska zveza.
Nezmanjšana udarnost nemške vojske
Berlin, 25. sept. DNB. Odlična učinko-	! ževati to ravnovesje v britansko korist,
vitost nemškega orožja se vsak dan znova	; Ta enostavni mehanizem je skrivnost an-
dokazuje v orjaških obrambnih bitkah na	gleške politike. V zvezi s tem pisec od-
vzhodni fronti. Poleg oklopnih voz in to-	! ^-rito priznava, da je neresnična trditev
pov oklopnih lovcev so predvsem udarni	da bi bila Nemčija povzročila vojno, ker
Frafidja ne kloni pred anglosaškim terorjem
Pariz. 24. sept. Maršal Petain je v Vichvju sprejel zastopstvo francoskih županov iz Bor-deauxa n okolice. V kratkih besedah je omenil tudi angleške ter ameriške bombne napade na francosko področje ter izjavil: »Cilj bombardiranja je. prisiliti nas k popuščanju. Mi pa se ne bomo* dali ukloniti, marveč se bomo krepko uprali.«
Pariz. 24. sept. Maršal Petain, ki si je pretekle tedne ogledal porušeni delavski del mesta v Montluccnu. je izjavil francoskim delavcem: Ni mogoče opravičiti tiste ki so to storili. Ti ljudje se ne ponašajo kot vojaki. Spoštujem vaš pogum, ne pa njihovega.
Ameriško Izkoriščanje Iranskih rudnikov
Teheran, 25. sept. Ustanovitev posebne ameriške rudniške družbe v Iranu je bila sedaj uradno objavljena. Njen namen je izkoriščanje iranskega bogastva s strani ameriškega kapitala.
Sovjetska nasilstva v Iranu
Carigrad, 24. sept. Z veliko brezobzirnostjo preganjajo sovjetske posadke iranske domačine z njihovih domov. Kakor se 9edaj izve, je morala večina prebivalstva v mestih Sedžan, Senan in Kason izprazniti stanovanja da so se tako dobili prostori za nastanitev sovjetskih čet.
Za Angleže neprijetna arabska namera
Bern. 24. sept. Po poročilih iz Kaira namerava Ibn Saud. kralj Saudske Arabije, poslati pod vodstvom svojega sina Emirja Fcjzala posebno diplomatsko misijo v London in Washingtan, ki naj bi razpravljala o panarabskih načrtih in o bodočnosti Palestine.
7 milijonov oblačilnih nakaznic v Angliji ukradenih
Stockhoim, 24. sept. Iz vojaških zalog je bilo. kakor poroča »Gotojporgs Handels-und Schiffartstidningen« iz Londona, ukradenih 7 milijonov oblačilnih nakaznic. Celi oddelki detektivov Scotland Yarda so na lovu za tatovi. Oblasti smatrajo to tatvino za resno ogražanje preskrbe z oblačili, ki bi utegnila imeti zelo hude posledice, ee se ne l»o posrečilo izslediti tatov in zapleniti ukradenih oblačilnih nakaznic.
Nesreča ameriškega bombnika
Washmgton, 24. sept. V severni Karo* lini se je zrušil nek ameriški oomibmk, pri čemer je biio ubitih 25 ljedi.
Proglas generala Nedica
Beograd, 25. 6ept. Predsednik srbske vlaae general Nedič je naslovil na srbski narod proglas, v katerem naglaša: Dve lef sta potekli, odkar Srbi s svojo krvjo plačujejo napake tistih, ki so pognali Srbijo v boj za tuje interese. Danes gre za to, da krenemo po poti, ki edina lahko reši Srbijo propada
Angleška krivda za lakoto v Indiji
New Delhi 25. sept. V Kalkuti so včeraj mladi indijski demonstrantje širili letake, v katerih je ugotovljena krivda Anglije za katastrofalno lakoto v Indiji. Policija je mnogo demonstrantov aretirala.
Tokio, 25. sept. Japonski list »HoCi Šim-bun« piše: Lakota, beda in notranja razcepljenost so bile vedno usoda angleških kolonij. Slično bedo, v kakršni se je znašla Indija, hočejo Angleži pripraviti vsej vzhodni Veliki Aziji. Japonska vojska bo to peklensko nakano preprečila.
Nesposobnost Anglosasov za socialno politiko
Stockhoim, 24. sept Newyorski veliki župan židovski bastard Laguardia, je dejal v svojem poročilu o proračunu:
Po vojni bo v New Torku in okolici najmanj 2 milijona brezposelnih.
Lizbona, 24. sept. V Angliji zavzema vedno važnejšo vlogo vprašanje, kako naj se po vojni preskrbi delo širokim množicam. Iz debate v zgornji zbornici se vidi, da angleška vlada tej nalogi ni dorastla in da smatra porast brezposelnosti za neizbežen. Eden izmed govornikov je v zgornji zbornici predlagal, naj bi se del Angležev po vojni izselil in kjer koli v svetovnem imperiju iskal dela.
Nova protiangleška organizacija na Irskem
Dublin, 25. sept. Kakor poročajo irski listi, se je ustanovila posebna irska organizacija z namenom, da se bori proti razkosanju Irske. Voditelj organizacije je na prvem zborovanju izjavil: Samo oboroženi odpor irskega ljudstva bo popravil krivice, ki so jih povzročili Angleži z odcepitvijo severroirskih grofij.
Barantanje na račun
Stockhoim, 24. sept. V skorajšnjih razgovorih med Sovjetsko unijo in Veliko Britanijo nameravajo barje Angleži priznati Sovjetom koncesije na račun Afganistana. V sporazumu z Angleži boJjševikj že zbirajo znatne dete oi> a^gmtebaoekt
topovi, ki prizadevajo sovjetskim četam grozotne izgube. Izredno Veliko število uničenih sovjetskih oklopnih voz Si je za-j beležila oklopna grenadirska divizija SS Totenkopf. Od julija dalje, od začetka velikih spopadov tekočega leta, je uničila 174 sovjetskih oklopnih voz, po večini težje in najtežje vrste. V istem času je pokončala 127 sovjetskih oklopnih protitankovskih topov vseh kalibrov. Razen tega so udarni topovi te divizije razbili tri baterije, 11 pehotnih topov, 18 metalcev granat in 79 strojnic.
V mnogih primerih so bili ti uspehi doseženi proti sovražniku, ki je bil številčno v silni premoči. Tako so v nekem izmed zadnjih bojev stali štirje udarni topovi ! nasproti 32 težkim sovjetskim oklopnim ' vozovom. Po trdem boj« je ostalo na bo-i jišču v plamenih 29 napadajočih oklopnih ; voz. Dva izmed treh bežečih sovražnikov sta bila tako težko zadeta, da se je za njima vlekel dolg oblak dima.
Ta veliki uspeh je izvojevala baterija udarnih topov, ki je bila v rezervi zapadno od Harkova, ko so sovjetski oklopnikl nenadno izvršili krajevni prodor. Poveljnik baterije je odločno ukazal sprejeti boj. Zaradi poškodbe na motorju je bil en top takoj izločen. Dva nadaljnja sta se moral oskrbeti prej z municijo in gorivom ter sta šele kasneje lahko posegla v boj. Tako je poveljnik lahko otvoril boj z enim samim topom. Ko se je iz svojega kritja pripeljal na prosto, je zagledal v majhni razdalji pred seboj 15 sovjetskih oklopmi-kov, ki so obstreljevali bližnji gozd. Nenadoma je odkril 20 metrov za stogom slame kakih 20 sovražnikov. Ni dolgo premišljeval, marveč je takoj vrgel granato v stog.
Opasnost je bila odstranjena, toda s tem je poveljnik tudi izdal svojo postojanko. Tik nad stolpom njegovega bojnega voza so tulile prve sovjetske granate. S spretnim umikanjem se je odtegnil sovražnemu obstreljevanju ter je z dobro namerjenimi streli razbil sovjetsko skupino. V kratkem času je v 7 sovjetskih jekTenih gorostasih nastal požar. Dva nadaljnja sta se goreča odstranila. V kratkem spopacJu se je poveljniku posrečilo, da je pokončal še štiri oklopne vozove. V tem se je priblažala nadaljnja skupina sovražnih oklopnikov, toda tedai sta že lahko posegla v boj šte dva nemška topova. število uničenih sovražnih oklopnikov se je povečalo kmalu na 29. Le en oklopnik sovražne skupine je ušel nepoškodovan iz uničujočega ognja udarnih topov. Po dvournem boju je obtičalo na bojišču 29 kadečih se jeklenih razvalin, dočim so se nemški udarni topovi lahko brez izgub umaknili v svoja kritja.
Novo vodstvo generalne gubernije v Beli Rusiji
Berlin, 25. eept. Ministrstvo za zasedeno vzhodno ozemlje objavlja: Vodstvo generalnega okrožja Bele Rus:je je poverjeno SS-Gruppenfiihrerju v Minsku v. Gottbergu.
VeEke anglosaške letalske izgube
Berlin, 25. sept. Angleški letalski minister je podal v spodnji zbornici izjavo o angleških letalskih izgubah pri teroristični napadih na Nemčijo in druge evropske države. V zadnjih mesecih je bilo spričo močne nemške protiletalske obrambe sestreljenih 2100 letal četudi ta številka še daleč ne deseza dejanskih i^rub, je moral odkrito pr'znati. da so izgube angleških in ameriških bombnikov izredno visoke.
Angleško priznanje krivde za vojno
Berlin, 25. sept. DNB. Angleška revija »Nimeteenth Century« • razkriva ▼ svoji septemberSki številki resnico o izbruhu vojne ln o ciljih, ki jih Anglija zasleduje v tej vojni. V tem pogledu, pravi pisec članka, jte odločilno vprašanje za Anglijo in njen imperij ravnovesje sil. Moč britanskega imperija mora obenem s svojimi vsekokratnimi evropskimi zavezniki
je baje stremela po svetovni nadvladi. Nemčija hoče sicer postati svetovna sila. toda to nikakor ni isto kakor nadvlada nad vsem svetom. V teh besedah tiči priznanje, da so vsi razlogi, ki jih je Anglija navajala za svoj vstop v vojno, samo pretveza in da je Velika Britanija imela edino namen, da pobije Nemčijo, ki si je hotela izposlovati svojo pravico do življenja.
Pri angleških odločitvah tudi ni Igral narodno-socialistični režim nobene vloge. TudS to priznava revija popolnoma odkrito, ko pravi, da je čisto vseeno, kakšen politični režim je na oblasti v državi, ki moti ravnovesje. Vzdrževanje ravnovesja sil je važnejše kakor vsak drugi pomislek. V teh btesedah je tedaj dokaz, da gre Angliji samo za to, da vzdrži v Evropi ravnovesje sil ▼ svojo korist, da bi na vsak način obvladovala evropsko celino.
■ur***-
London, 25. sept. O položaju glede prehrane na evropskem kontinentu je izjavil angleški gospodarski politik Dingl Pood: Z združitvijo vseh sil je postala Evropa čvrsto odporna proti blokadi. To velja tudi za ozemlje, ki ga je zasedla Nemčija. Prehrana je tam mnogo boljša, kakor se je moglo pričakovati.
Bol}$evišSca komedija
Budimpešta, 24. sept. Vladni list »Fiiget-lenczeg« označuje izvolitev patrijarha in sinoda v Sovjetski zvezi za perfidno komedijo boljševikov. List opozarja na umor skoraj 43.000 pravoslavnih duhovnikov ter na uničenje in onečaščenje neštevilnih cerkva v sovjetski uniji.
Boljševiška nevarnost v francoski Afriki
Pariz, 24. sept. Bivši francoski boljševi-ški poglavar Torres je prispel v Alžir. »Pe-tit Parisien« poroča, da je sovjetska vlada že meseca julija osnovala francoski emigrantski odbor, pod čegar okriljem naj bi sedaj Torres pospeševal boljševizacijo severne Afrike.
Vichy, 24. sept. Francoski tisk ee bavi s sklepom Girauda in DeGaullea za ustvartev začasne posvetovalne skupščine, ki io bodo tvorili" bivši parlamentarci. Kakor znano, imajo med njimi večino komunisti.
Francoska tisk ugotavlja pri tem. da komunistični pritisk v francoeki severni Afriki po brezpogojnem priznanju odbora, ki mu ga je izrekla Sovjetska zveza, stalno narašča. Še nedavno je De Gaulle sprejel odposlanstvo 14 komunističnih poslancev, k' so bili zelo zadovoljni z uspehom razgovorov na tem sestanku. Soglasno ugotavlja francoski tisk. da Angleži in Američani v severni Afriki samo pripravljajo pot boljševizmu. Lsti svare francoski narod, naj se ne da zaslepiti od blestečih fraz nekake osvoboditve Francije, marveč naj spozna, da svoboda, ki jo obetajo Anglosasi, v svojem bistvu ni drugega kakor boljševiška zmeinjava.
Portugalsko svarilo pred nevarnostjo komunizma
Lizbona, 25. sept. DNB. Udarno glasilo portugalskih nacionalistov »Alerta« se spominja upora na dveh portugalskih bojnih ladjah septembra meseca 1. 1936. ko je nekoliko komunističnih mornarjev zvezalo svoje častnike ter se hotelo staviti s svojimi ladjami na razpolago španskim boljševikom. Takrat se je razločno pokazalo, da steguje Moskva svoje roke noter na Portugalsko. Tako stanje, pravi list, traja še danes, le s to razliko, da portugalski narod sedaj te nevarnosti ne vidi ali noče vidfeti, dočim je 1. 1936 stal komunistični neprijatelj na španski meji tn je neposredno ogražal mirne državljane.
Naj nihče ne pozabi, da bi stalna zmaga pomenila propad vseh družin Evrope, sovjetska zmaga pa bi prinesla uničenje evropskte omike. Ljudje so pozabili, da jim danes preti isti sovražnik in da sedanja vojni ni nič drugega, kakor nadaljevanje ipaaahe vo£ne, le v wHko straš-nojOom obsegu.
» ♦	4 § t'-**
Riiisclti combatti-menti diSensi vi al Sronf e orientale
Attacchi del nemloo sul Nipro centrale, sul fronte del Murman e nel settore di Kandalakscha respinti con gravi perdite per i sovietlci
Dal QuartSere generale del Fiihrer, 25. settembre. II Comando Supremo tedesco comunica:
Sulla testa di ponte del Guban i boLsce-viehi eontinuavano tutto il giomo i loro accaniti attacchi senza successo.
Sulla costa settentrionale del Mare di Azov un nostro attacco fini con suecesso. Furono catturati prigionieari e fatto bottino.
Sul Nipro centrale H nemico attaecd inu-tilmente in parecchi punti teste di ponte ad est del fiume. Parecchi carri armata ve-nivano distrutti.
A nord di Cerkasi le forze corrazzate te-desehe infrangevano piccoli gruppi nemici.
Nel settore centrale del fronte ad ovest del nodo ferroviario di Unecia e a sud di Smolensk ebbero luogo accaniti combatti-menti difensivi, tuttora in corso.
Le citta di Roslavlj e di Smolensk sono state sgomberate dopo il completo annien-tamento e la distruzione di tutti gli impian-ti bellici importanti senza alcun ostaoolo da parte del nemico.
A sud del Ladoga Pattaceo delle divisio-rri dei cacciatori tedesehi raggiungeva la meta prefissa. I contrattaechi ded sovietici, appoggiati da forze corrazzate, fallivano.
All'estremo settentrione, nel settore di Kandalakscha e sul fronte del Murman, le truppe tedesehe respingevano parecchi attacchi con perdite per il nemico.
Anche ieri vivaci operazioni belliche sul fronte deiritaHa meridionale. Dopo accaniti combatttimenti Tattacco delle truppe bri-tanniche nel settore di Salerno veniva re-spinto.
Aerel in picchiata affondavano nel Medi-terraneo un grande vapore di trasporto nemico e annientavano due navi merci.
La notte seorsa singoli apparecchi di di-sturbo nemici gettavano senza risultato sln-gole bombe sni territorio nord-ovest del Reich. La difesa oontroaerea tedesca ab-batteva dieei aered nemici sni territori occu-pati d'oecidente e nn grande aeroplano esploratore britannico sol territorio dei Reich.
Mussolini sestavil fašistično vlado
Rim, 24. sept. Mussolini je sestavil novo republikansko fašistično italijansko vlado-Sestavljena je takole:
Predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo: Mussolini
Notranje ministrstva: Bnffarinl-GuMi.
Narodna obramba to vojno gospodanrtvo: maršal Graziani.
Pravosodno ministrstvo: Tringali - Oa&a. nova.
Finančno ministrstvo: Pellegrini.
Korporacijako ministrstvo: Ezio Murla Gray.
Prosvetno ministrstvo: BigginL
Ministrstvo za ljudsko omiko: Meraa-somma.
Prometno ministrstvo in javna deta: Arcidiacono.
Ministrstvo za gozdove in kmetijstvo: Polverelli.
Mornariško ministrstvo: počitajnik admiral Le gnan i.
Imenovana sta Mia še državna podtajnika v predsedstvu vlade in obrambnem ministrstvu- _
Veliki japonski uspehi na Novi Gvineji
Tokjo. 25. sept. Japonski glavni stan je objavil o uspehih japonskega letalstva na Novi Gvineji naslednje poročilo:
V Fintshavnu so se v sredo ponoči izkrcali oddelki ameriških čet Japonske čete so se takoj postavile v boj in so borbe še v teku. Japonski letalsk: oddelki so silovito napaoli sovražne transporte in izkrcane čete. V času od 21. do 23. septembra so dosegli naslednje uspehe: potopljene 3 križarke, 2 rušilca in 1 velika prevozna ladja, zažgane in z bombami poškodovane 4 križarke in 2 srednji prevozni ladji. V letalsk-h bitkah je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal. Na japonski strani se je 16 letal namenoma strmoglavilo na sovražne cilje ali pa jih pogrešajo.
Sydney, 25. sept. O bojih na Novi Gvineji objavljajo prvi seznam avstralskih izgub. Po tem seznamu pogrešajo nad 5000 avstralskih vojakov.
Tokio. 24. sept. V borbi proti vojaškim ciljem v čungkinški Kitajski so japonski letalci dosegli lepe uspehe. Na letališčih so bila razdejana vrfetišča in razne druge vojaške naprave. Japonski letalci so pri tem sestrelili v letalskih bojih 18. na tleh pa un:čili 24 sovražnih letal. Nadalje so potopili ali hudo poškodovali 7 prevoznih in več drugih ladij.
Spremembe v angleški vladi
Stockhoim, 25 sept. Zaradi smrti angleškega finančnega ministra Kingsleya Wo-oda so bile izvršene nekatere spremembe v angleški vladi. Za finančnega ministra je imenovan dosedanji predsednik kronskega sveta John Henderson. Za predsednika kronskega sveta je imenovan Attiee, ki ostane še nadalje namestnik predsednika vlade. Za ministra dominionov je imenovan lord Cramboorne.
Pomanjkanje delavcev
v Severni Ameriki
Stockhoim, 24. sept. V nekaterih predelih Zedinjenih držav zaradi pomanjkanja delovnih moč niso mogli pospraviti pridelka bombaža, poroča večerna iedaje lita »New York Tirnem«.
URA ENI RAZGLASI
VcrUeiiCbasTOS.3
Neue Pasfcierscheine ivcrdeu in der Zcit voni 27. bis einschliessiieh 30. September nicht ausgegeben. In eler Rcnannten Zc.t sir.d die mit dem I. K. 1913 ablaufenden Passierscheine zur Verlangerung vorzule-gtn und zvv-r:
Grossbetriebe mit iiber 10 Grtolgsehalts-mitgieikni am 27. September von 9 bis 12 umi 15 l.-is 19 Uhr, am 28. September von 9 bis 12 l.hr mittags.
Kieinbctriebe am 28. September von 15 bis lil Uhr und ani 29. und ao. September in folgecder Heihentolge: 1'artesen mit den Anfangsbuthstnben A—K am 28. »september nnchniittags von 15 bis 1 Chr, die A nfangsburhstaben G—O am 29. September von 9 Ns 12 lrhr und von 15 bis 19 t"hr. Die \nfa»igshurhstaben 1'—Z am SO. September von 9 bis 12 und von 15 b s 19 I hr.
Covestl^a
V č-.su od 2V. do vjiljrčno .f0. septembra »v nove pro- s: tn"ce ne fco o izdaj le. V tem ci u j.- trs hj propustnice, ki zapade'o s t. oktobrom, p.ealožlti za podaljšanje in
sicrr;
velika po j t hi. icf rapos'u je?o na:l 10 oseb, dne 27 m !>'. nibra od 9.—13 in od 15,—19 ure in 2.1 >-?pter«ibra od 9.—12. tir,> dopoldne;
mala podjetju, dne 28. septembra o4 15. do 19. t r 211. in .> >. s ptembra i:o ius"ed-nj:>m r.i u:
["edjfMja začetnimi črkam« A do F 28. se,;t< rr.b:'a od 15.—19 ure, začetne črke G do O 29. sertemfcra od 9—15. in od 15. do 39. »tre, za k fne erke P do Z 30. septembra od 9. do 12. in od 13. do 19. ure
Non si emettono nuovi lasciapassare nel pfir.edo dal 27 fhro al SO settembre cnin-preso. Nel periodo menzionato sono da prs-sentarsi ' iasciapassare che scadono il 1 cttobre 1943 per il loro prolungameiKO e ciot}:
Aziende rr.aggicri con ura maestranza di oltre 10 merabri i! 27 settembre dalle 9 alle 12 v dalle 15 alle 19, il 23 settembre dalle 9 alle 12.
Azk-nde minori il 28 settembre dalle ore 15 alle 19 nonche il 29 settembre ed H 30 se tembre nel scguente ordine: nommati-vi dalle lettere in.ziali A—F il 28 settembre (V:lic ore 15 alle 19; lettere iniziali G—O il 29 settembre dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 19: lettere iniziali P—Z il 30 settembre dalle ore 9 fino alle 12 e dalle 15 fino alle 19.
Ezdafasije tzakazmc za kurivo ^slovnim Iskalom im podita-feirtmlkons
Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da so nakaznice za kurivo za poslovne lokale (trgovine. obrtne delavnice, trgovske, notarske, odvetniške in privatne pisarne ter ordinacije) in podnajemnike, koi kor so pravočasno podali prijave, pripravljene in jih morejo upravičenci dvigniti v uradu za kurivo, Beethovnova ul. 10, po naslednjem vrstnem redu:
Poslovni lokali:
V	ponedeljek 27. septembra upravičenci z začetnimi črkam' A do G, v torek 28. septembra upravičenci z začetnimi črkami H do K, ▼ sredo 29. septembra upravičenci z začetnimi čikami I, do R, v četrtek 30. septembra upravičenci z začetnim črkami S do Ž.
Podnajemniki:
V	petek 1. oktfjbra pocinajemniki z začetnimi črkami A do G, v soboto 2. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami H do K, v ponedeljek 4. oktobra poclnajmenikj z začetn:mi črkami L dc P. v torek 5. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami R do Š, v sredo 6. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami T do Ž.
Opozarjamo upravičence, da se strogo držijo tega vrstnega reda :n da pridejo po nakaznice na dan, ki je zanje določen Zamudnikom se be.oo nakaznice izdale šele od 7. oktobra dalje. Poslovni lokali so uvrščeni po abecednem redu pod imenom, pod katerim je bila podana prijava.
Nakazovanje bolniških dMatksv za oktober
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke rac'oniranih živil, bo bolniški cdsek mestnega preskrbovalnega urada meseca oktobra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do 8. oktobra samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v petek 1. oktobra bolniki z začetnicami priimka A do D, v soboto 2. oktobra z začetnicami E do J, v ponedeljek 4. oktobra z zaeetn*cami K, v torek 5. oktobra z začetnicami L do N, v sredo 6. oktobra z začetnicami O in P, v četitek
i 7. oktobra z začetnicami R do T in v pe-) tek 8. oktobra z začetnicami U do Ž.
Od 8. do 38. oktobra drugim bolnikom,
tako da pridejo na vi sto v soboto 9. oktobra bolniki z začetnicami A do D, v ponedeljek 11. oktobra z začetnicami S do J, v torek 12. oktobra z začetnico K, v sredo 13. oktobra z začetnicami L do N, v četrtek 14. oktobra z začetr. eami O in P, v petek 15. oktobra z začetnicama R in S, v sebeto 16. okt< bn z začetnicami Š do U in v ponedeljek 18. oktobra bolniki z začetnicami V do Z.
Od 19. do 27. oktobra bo Irolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na pcdlagi predloženih zdravrišklh spričeval, da pridejo na vrsto v torek 19. oktobra upiavičenci z začetnicami A do D, v sredo 20. oktobra z začet. n'cami E do J, v četrtek 21. oktobra z zočetnioo K- v petek 22. oktobra z začetnicama L in M, v soboto 23. oktobra z začetnicami N do P, v ponedeljek 25. ok-
tobra z začetnicama R in S, v terek 26. oktobra z začetnicami š do U in v sredo 27. oktobra upravičenci z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dedatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. oktobra samo popoldne.
Bolnik', ki dobivajo dodatek mesa, naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mcsec oktober z cdrezki za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov ne bedo imeii, bolnišk' odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo pa, da sprejema mestni fi-zikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka žfvil samo od 1. do 20.
v mesecu.
Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo ra ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga zato izrežejo in shranijo.
Ko podlesek zacveti
Ko se po drugi košnji naši- travniki le počasi zopet odevajo z bornim zelenjem, prkuka med nizkim rastlinjem na dan vijoličasti cvct jesenskega podleska. Druga za drugo prilezejo iz vlažnih tal dolgocevaste čaše, da je z njimi travnik kakor posejan. Lepa je ta pozna cvetlica in oživlja s svojo vidno barvo enolično trato, toda kmetovalcu je odveč in v škodo. Zlasti spomladi, ko jemlje s svojo* široko rastjo drugim travniškim rastlinam prostor, sama pa ni le neužitna, ampak celo strupena, raste ic v jezo kmetovalcu, ki jo' uničuje in preganja s svojih travnikov z vsemi sredstvi. Majčkeno popravlja škodo s tem. da se njeno seme rabi v zdravilstvu; vsebuje alkaloid kolhicin, ki je sredstvo1 zoper revmatizem in podobne bolezni.
Podlesek pa ni edini cznanjevalec, da prihaja jesen. Tudi druge rastline, kar jih raste po obdelanem svetu ali na lokah in v gozdih, kažejo na to, da je izginila potrebna toplota in da prihaja jesenski hlad. Ne oznanjajo pa nam tega s cvetenjem kakor čudni podlesek. marveč s tem, da pojema v njih življenje. Plodovi odpadajo ali se razprezajo, da veter odnaša seme, listi vene in izgubljajo svojo zeleno, poletno barvo. Postajajo rumeni, rdeči ali rjavi.
Zeleno barvo daje listom posebno barvilo, ki ga sestavljajo zeleni kloTofii, rumeni ksanto-fil in rdečenimeni karotin. To barvilo razpade jeseni v svoje sestavine in klorofil izgine iz listen-. Listi dobe torej barvo ksantofila in karo-tina. Nekje prevladuje ta, drugje oni. Če so jesenski dnevi sončni, nastane v listih nekaterih rastlin še novo barvilo antokijan, ki ima po kemičnih lastnostih soka v listu lahko vsak odtenek od modre do živordeče barve. Rjava barva, ki prevladuje jeseni v listih največ rastlin. je barva razpadlin, ki nastanejo v listu, ko življenje v njem usahne.
Zeleni listi so rastlini glavni življenjski organi: z njimi rastlina diha, jemlje iz zraka dušik, ki je nepogrešljiv sestavni del za rastno gradivo, ki se proizvaja tudi le v listih in od tam
razpošilja v vse dele rastline. Če l'sti ustavijo svoje delovanje, rastlina ne more več rasti, cveteti in roditi plodov. In to se tudj zgodi, ko sc listi obletijo. Naše rastline pozimi počivajo, nekako tako kakor tiste živali, ki zimo pre-spijo ali otrple brez vidnega življenja čakajo, da jih pomladanska toplota zopet oživi. V pozni jeseni ustavijo listi svoje delovanje. Najprej sc prebarvajo, potem odpadejo, zakaj premalo jc jeseni toplotne in svetlobne encig.je za kemično pretvarjanje neorganskih snovi v organske, kar se prav v listih dogaja. Listi postanejo odveč, zato1 jih rastlina odvrže. Da pa mraz na mestih, kjer so rasli listi, ne mere rastlini škodovati, nastane med pecljem :n steblom posebno, neprodušno tkivo, ki po eni strani olajša odpad lista, po drugi pa vnaprej zaceli rano, ki bi jo sicer povzročila ločitev. Preden list odpade, se precede vsa hraniva iz njega v steblo ali korcniko. Nič ne gre v izgubo, tudi odpadli list, ki strohni pod svojo rodnico, da kot prst rastlini ono nazaj, iz česar ga je izdelala.
Tudi vedno zeleni iglavci se obletavajo, vendar ne tako vidno in občasno kakor listovci. Toda vsak list, ki ne more več zadostiti svoji nalogi, odpade. Ko drevo raste in sc širi, prihajajo listi v senco; premalo imajo svetlobe za svoje delo, in ker ne delajo, so odveč in zato jih rastlina odvrže.
V tropičnih krajih je svetlobe in toplote rastlinam vedno dovolj na razpolago. Toda za uspevanje potrebuje vsaka rastlina tudi vode. Če te ni, počiva ali odmre. In take vidimo, da v tropičnih pragozdih, kjer je dovolj vlage, rastlinje ne odmetava listov, ampak raste, cvete in rodi brez odmora. Tam pa, kjer ni vlage, kakor so savane stepe in prerije s travo in redkim drevjem, kjer vladajo dolge suše brez dežja, preneha rast prav v času, ko je svetlobe in toplote največ. Tam počiva rast poleti, ko nedostaja vode, pri nas pozimi, ko nedostaja toplote in svetlobe.	5. B.
Nevenka
Nenadna smrt je Mikluševi družini v Ljubljani ugrabila ljubko in zelo nadarjeno hčerkico Nevenko. Kdor je to nežno cvetko poznal, jo je vzljubil. Zato smo bili naprošeni, da v njen spomin objavimo naslednje vrstice:
»Ni mogoče.. !« Ta obupni vzklik se je Iztrgal iz naših src v soboto popoldne in ni prestal zveneti še do danes. Menda ne
bo nikdar zamrl, čudno! Vse je tako prazno, otožno in sivo, a še včeraj je tu odmeval visoki, otroški smeh. Ni mogoče, da je ni, ni mogoče, da se ne smeji več Nevica tako ljubko in milo kakor se je smejala še pred par dnevi.
Vsi se spominjamo male, sedemletne, zlatolase deklice, ki je zrla na nas ljubko vprašujoče. Kdo more pozabiti one čudovite trenutke, ko je radovedno udarjala po tipkah klavirja in nas vzhičeno veselo gledala. Skakajoča, smehljajoča se, včasih otožna, se je Nevica znala prav vsakomur prikupiti s svojo otroško iskrenostjo in dobroto.
In komaj je pričela živeti, že je pokazala vsem, da je nadarjena, marljiva, predvsem pa dobrega srca. Da, Nevica, bili smo resnično veseli, ko si nam ob koncu šolskega leta dejala vsa zardela in razgreta: »Z odliko sem naredila prvi razred. .. Pa bom tudi drugega, boste videli!« Verjeli smo ti, Nevica; samo tega ne moremo verjeti, da...
Onega dne. ko smo obsipavali tvoj mali ereb s solzami in cvetjem, so se tvoje
sošolke vpisovale v drugi razred in tako
stopale že više. In tudi ti si stopala više, o, zelo visoko, saj te ne moremo zdaj več doseči, šla si za mnogimi... Na vrtu večnih senc boš cvetela, ko ti ni bilo dano, da se raacveteš med nami, nežna, dehteča rožica.	_
Prošnje akademičark za sprejem v »Dom visokošolk« v Ljubljani
Uprava »Doma visokošolk« v Ljubljan-' razglaša, da bo za zimski semester šolskega leta 1943/44 sprejetih na stanovanje v Dom visokošolk večje število akademičark tukajšnje univerze. Hrana se bo dodeljevala sprejetim aka-demičarkam pogojno, če bodo to dopuščala denarna sredstva. Prednost za sprejem imajo revnejše abiturientke, ki so dovršrle srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prosilke, ki prosijo prvič za sprejem v Doin visokošolk, naj pri lože svojim prošnjam rojstni :n krstni list in izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje drugih akademičark pa naj bodo opremljene z rojstnimi in krstnimi listi in izpričeval' o opravljenih izpitih odnosno o opravljenih kolokvijih na univerzi. Rok za vlaganje prošenj je do 10. oktobra. Vselitev v Dem visokošolk bo mogoča 15. oktobra. Tcčnejša pojasnila daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, un:verza, soba št. 100. vsak dan od 11. ao 12. ure ali pa upraviteljica Doma visokošolk v Ljubljani, Gradišče 14/1.
radio ljubljana
NEDELJA, 26. SEPTEMBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. «.00—10.00: »Zaklad — nemški reki ia napevi. 10.00—10.20: Poročila v nemščini in slovenščini. 10.20—10.35: Orgelska glasba. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.50: Poročila v nemšJlni in slovenščini. 12.50—14.00: Veseli zvoki. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: »Po slovenskih livadah« — izvajata radijski orkester ln komorni zbor, vodi dirigent D. M. Sijanec. 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.35: Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35—18.00: Plešoči prsti. — Igra duet harmonik Jenko-Mihelčič. 19.00—19.30: Pesem ljubezni. 19.30—19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Mala med-igra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20— 22.10: Prenoe programa beograjske radijske oddajne postaje.
Gospodarstvo
Kriza na svetovnem trgu kakava
Na svetovnem trgu kakava sc je letos kriza šc poostrila. Kakao jc, kakor znano, prdelek redkih tropskih dežel v Zapadni Afriki in Južni Ameriki, kjer nimajo tehničn;h priprav za predcljcvanje pridelka in so skoraj v celoti navezane na izvoz. Pred vojno je Evropa prevzela tri petine cclotnc proizvodnje (3.5 do 4 nrlijonc metr. stotov). Evropa in Zcoinjenc države pa so prevzele 95 % izvoznih presežkov produkc jskih dežel. Za afriške in južnoameriške producente so nastopile težave takej po izbruhu sedanje vojne, ker je odpadel nemški trg. ki je v zadnjem desetletju prea vojno sam prevzel približno cn milijon metrskih stotov kakava. Z razvojem vojnih dogodkov pa so postopoma odpadla šc ostala evropska tržišča. kar je krizo na svetovnem trgu kakava šc bolj poostrilo. Anglija si že vrsto let prizadeva, da bi omilila krizo, ki je nastopila v zapadno-afriških pridelovalnih področjih, na katera odpadeta dve tretjini svetovne produke je. Ustanovila jc zapadnoafriški urad za kakao, ki pa je v prvem letu utrpel znatne izgube, ker je bilo treba del nakupljencga kakava un čiti.
Medtem ko jc mogoče druge kolonialne pridelke brez škode za kakovost za dalj časa vskbd;ščiti. to pri nepredelanem kakavu ni mogoče. V produkcijskih področjih pa nimajo nobenih naprav za predelovanje kakava. Prevoz pridelka je vrhutega zelo otežen zaradi pomanjkanja ladijske tonaže. Na podlagi dolgotrajnih pogajanj so se Zedinjene države v zad njih letih odločile uvoziti večje količine za-padnoafriškega kakava. Lani jc prišlo med Anglijo in Zedinjcnimi državami do dogovora, po katerem so sc Zedinjene države zavezale uvoziti na leto 3.05 milijona metrsk h stotov kakava. in sicer 52 V» iz Zapadne Afrike in 48 °,o iz Južne Amerike (Brazilije). Navzlic temu dogovoru pa ni mogoče najti kupccv za približno polovico svetovnega pridelka, in to čeprav je cena na svetovnem trgu zelo nizka. Ker obstoji, kakor rečeno-, nevarnost, da se pridelek pokvari, ker ga ni mogoče odpremiti do predelovalnih obratov v Angliji in Zedinjenih državah, skušajo sedaj pridelek drugače izkoristiti. Plodovi naravnega kakava vsebujejo v oluščenem in žganem stanju 53 °/o maščob. Odkar je Japonska zaseola znaten del vzhodnoazijskega področja, občutijo tudi v Ameriki in Angliji pomanjkanje rastlinskih maščob. Zato so prišli na misel pridobivati olje iz ka-kava. Že v normalnih časih so tvornice čokolade izločevale del maščobe iz kakava v obliki kakavovega masla. Ta načrt se da izvesti samo, če se uredijo potrebne predelovalne naprave v samih predelovalnih deželah. Izvršitev načrta je vsaj v Angliji propadla, ker niso na raz-joolago ladje za prevoz strojev in ostalih naprav in ker tudi ni na razpolago dovolj železa in jekla za izdelovanje strojev. O enakih načrtih poročajo iz Amerike. Ameriška vlada se je nedavno, ne upoštevajoč angleške interese, odločila dati na razpolago potrebno jeklo za izdelovanje strojev (stiskalnic) m potrebne ladje za prevoz teh strojev v Brazilijo. Zedinjene države so namreč že odkupile znaten del brazilskega pridelka, ki bi se pokvaril, če se pravočasno ne predela. Odprto pa je še vedno vprašanje vnovčenja in uporabe produkcijskih presežkov Zapaone Afrike.
Gospodarske vesti
-	Obilni pridelek jabolk na Štajerskem. Lani Je Štajerska zabeležila srednjedobro letino jabolk medtem ko so imela ostala področja Nemčije slabo letino. Letošnji pridelek pa je izredne obilen ne samo na Štajerskem, temveč tudi v južni Nemčiji, kjer so zadnja leta zabeležili slabo letino tudi zaradi škode, ki sta jo povzročili dve hudi zimi. V nekaterih področjih je takrat zima uničila eno petino, ponekod celo polovico vseh sadnih dreves. Medtem so posadili nova drevesa, k: so letos pričela roditi. Seveda bodo ta mlada dievesa šele čez vrsto let rodila v polnem obsegu. Spričo dobre letine bo Nemčija letošnjo zimo mnogo bolje preskrbljena s sadjem, zlasti z la-bn'ki, kakor v zadnjih letih. Tudi industrija "za predelavo sadja bo dobila za predelavo na razpolago večje količine kakor lani.
—	Izkaz nemške državne bank« od 15. t. m. zaznamuje za 34.36 milijarde mark naložb v menicah in čekih, lombardih ln vrednostnih papirjih. Od tega odpade 34.2 milijarde na menice, čeke ir» državne zakladne menice. Obtok državnih bankovcev znaša 29.19 milijarde mark. Tuja sredstva pa so izkazana v višini 5.33 milijarde mark.
= Razvoj novčanične banke za Vzhodno deželo.
Spomladi je bila ustanovljena novčanična banka za Vzhodno deželo, ki urejuje denarni promet v treh baltskih deželah in v generalnem okrožju Bele Rusije. Nedavno je bila zaključena organizacija podružnic te novčanične banke in je sedaj na Letonskem 6 podružnic, v Litvi 10. v Estonski 9, medtem ko sta v Beli Rusiji 2 podružnici.
= 11 milijonov metrov tipiziranih tkanin za nndžarske kmete in delavstvo. Madžarska je že luni uvedla tipiziranje tkanin za kmečko prebivalstvo in delavstvo. Letos je pričela madžarska tekstilna Industrija v polnem obsegu izdelovati tipizirane tkanine in bo do konca leta izdelala X ln četrt milijona m tipiziranih volnenih tkanin ln 10 milijonov metrov tkanin iz bombaža, umetnih vlaken, lanu ln konoplje. Te tksntne so namenjene predvsem za kmečko prebivalstvo ln za delavstvo v oboroževalni industrltl.
= Pomanjkanje premoca v Zedinjenih državah. V zvezi z vojno proizvodnjo kakor tudi v zvezi s preureditvijo kurilnih naprav na ,,nre-moE. v mnogih podjetlih. ki so pref kurila z mineralnim oljem, je potrošnja premoga v Zedinjenih državah znatno nara-sia. Za letošnje leto Je bilo predvideno, da se bo mora'a proizvodnja premoga povečati za 25 milijonov ton. V resnici pa je v prvih osmih mesecih t. 1. proizvodnja občutno zaostajala za lanskim letom, kar Je v znatni meri pripisati ponovnim stavkam v premogovnikih. Ker so že pošle rezerve, se občuti vedno večje pomankanje premoga. Ameriška zvezna oblastva pripravljajo zaradi
Ferenc Kormendi:
ZMOTA
54
Pred tem »ko bi« se je zavila Ana v črni molk. Mislila je na Agico in molčala. Gledala je Janka in molčala. Doslej ni vedela, doslej ni hotela vedeti, da je v tem molčanju dobival njen sum, sprva nezaveden in nedoločen, vedno bolj jasno podobo.
Tudi Janko je molčal, čutil je, da je poslej vsaka beseda odveč. Ko so ga v bolnišnici privedli pred mrtvo, razmrcvarjeno Agičino telo, je trenutek hladno, skoraj brezčutno gledal Agičino glavo, ki je ostala cela. Ta obraz sem poznal, je razmišljal, zdaj sem ga torej videl tudi "takega, kajti moral sem jo vso spoznati. Po globokem preteresu, ki ga je bil preživel, se mu je zdaj razlii po notranjosti nepojmljiv, hladen mir. Ne bom se ločil od nje, je razglabljal, saj naju nič ne more ločiti. Protokol o istovetnosti žrtve je podpisal z imenom »Janko«. Službujoči' uradnik ga je začuden pogledal: »Oprostite, mislil sem. go-gospod doktor Fiilop . ..« — »Da, oprostite,« je odvrnil in s trdimi, pokončnimi črkami zapisal pred ime Dr. Fiilop ...
Ko je šel k telefonu, da bi poročal Wal-trovini, se je nenadoma zlomil njegov mir. Kakor da ie šele zdaj spoznal, kaj se je zgodilo. Z drhtečim glasom je poklical Ano k telefonu. Mesto nje se je oglasil Andrej. »Jeni? Kaj je?!« — »Ona je. Mrtva je.« Samo to je rekel. Obšlo ga Je, da bi moral zdaj planiti na ulico, dvfgniti pest oroti nebu, se postaviti 7 nhra*om proti njemu, da bi '•*>! <"»',!itl v temo, da hi mora! prekleti Doga in življenje —, ne! Samega
sebe bi moral prekleti, kajti on je kriv tega!
Proti jutru je sedel v Anini sobi v naslanjaču, gledal je ženo, ki je oblečena in zaprtih oči ležala na postelji. Tudi ona ima zaprte oči. Ali morda bedi? Kako grda je! Gnusna! Agica je bila lepa.
Zdrznil se je, vstal, previdno je šel iz sobe. Ana, ki jo je utrujenost premagala, da je res zaspala, se ni prebudila. Povsod je vladala tišina. Da, molčati mora. šel je v pritličje, sedel je za svojo pisalno mizo. Vse je končano, je pomislil, končano je življenje. Končalo se je v tistem trenutku, ko se je bilo komaj začelo. Je to božja volja? Ali volja koga drugega ? Nekdo jo je poklical, ali pa jo je nekdo poslal proč od mene ? Nekdo, ki je bil močnejši od onega čustva, ki naju je naposled združilo ? Vrnila si me ?! Za božjo voljo, komu ?! Kdo -me je mogel zahtevati, Agi, draga?! Komu bi me mogla vrniti, ko vendar ne pripadam nikomur razen tebi edini ?!
mize
dala, položil ga je pred ni imel pravice, da bi me zahteval nazaj, pripadal sem tebi edini! Naglo se je spet pomiril, gledal je samokres. Ti si že šla naprej, ti si pobegnila, je premišljal. Ne morem te pustiti same na onem avetu, po tako dolgem čakanju.
Ozrl se je na samokres, a ni ga vzel v roke. Pred kom si zbežala, Agi, draga?! Pred Ano, ali morda pred mano? Vse eno. Ni mogoče živeti s spominom na tisti teden, zdaj ko tebe ni več. Pozneje se je čudil: orožje je ležalo v svojem temnem lesku pred njim na mizi. Zakaj ga nI veel v roke? Kaj še čaka? Kaj ga še zadržuje
tu, od koder je Agica pobegnila? Zapustila si me, ti, nezvesta! je pomislil in obšel ga je mračen srd. Morda niti nočeš, da bi ti sledil? AH je morda ta ukaz ležal na tvojem mrtvem obrazu in jaz naj bi ga razumel?
Tiho je položil dlan na samokres. Nočeš, da bi šel za teboj? Ali me nekdo drugi zadržuje pred pobegom? Ana? Spomin? Dolžnost? Navada? Strah? Kje si, Agi, draga?! Ne znam brati s tvojega obraza, ne razumem tvojega ukaza. Kje si zdaj?! Vrni se, povej mi, kaj si hotela? Povej mi, kaj naj storim?!
A vse okrog njega je bilg tišina ln tudi v samem sebi ni zasl'Sal glasu, ki bi mu pokazal pot. Nihče ga ni klical in nihče ga ni pošiljal stran. Nihče ga ni odganjal, nihče zadrževal...
čez dolgo časa se je prestrašil, ko je sluga odprl vrata. Hitro in malone osramočen je spustil samokres v predal. Ana je še vedno ležala zgoraj in spala.
Tri tedne sta že molčala, tistih nekaj besed, ki jih jima je izsilila vsakdanjost, je le še stopnjevalo mrak okoli tega, o čemer doslej nista mogla govoriti. O čemer morda nikoli ne bi smela izpregovoriti. Vendar je na dnu njunega molka vedno pogosteje in vedno ostreje švigal blisk, naznanjajoč nevihto, dan sodbe.
Molče sta sedela pri Večerji. Pred nekaj minutami se je Janko vrnil iz pisarne — zdaj je urejal svoje zadeve brez slehernega eanlmanja, raztresen, zavedajoč se nekoristnosti vsesa. Ano je bila ob'skala njena prijateljica Luci, ki je pred pol ure odšla. Na običajna kratka vprašanja sta si dajala enako kratke, oblčalne odgovore: »Ka1 je bilo v pisarni?« — »Nič posebnega; mnogo
dela. Kaj je bilo doma?« — »Nič posebnega; Luci je bila tu, pogovarjali sva se.« Kasneje sta šla v salon. Pokadila sta cigareto, trenutek bosta še posedela v praznem, globokem molčanju in med redkimi, obrabljenimi besedami, potem bosta šla spat. Tako je zdaj sleherni dan. Od Agičine smrti nista skupaj spala. Tako bo tudi danes in tako bo zdaj vedno.
Ana je sedla za pisalno mizo, Janko je sedel v naslanjač in listal po časopisu.
Ana je nenadejano prek'nila molčanje:
»Jeni.«
Naglo je odložil časopis, se obrnil k Ani:
»Prosim ?«
Iz nepričakovanega govora in §e bolj iz neobičajnega prizvoka sta .oba začutila, rla se zdaj naposled nekaj začenja: da je napočil konec molčanja in da sc je začelo to, kar je moralo priti:
»Z Luci sva se ves čas pogovarjali o Aglci,« je počasi rekla Ana.
Janko se je zdrznil. Odkar je Agica umrla, nista niti trikrat omenila njenega Imena. In tudi če bi bila vedela ali vsaj slutila da se v tem molčanju skriva njeno ime, in tudi če bi bila v svoji notranjosti čutila morda le nezavedno, da je to ime ključ do vsega, kar se še lahko zgodi z njima: zamolčala bi to ime kot nekako skrivnost ali kakor nekaj svetega ali grozotnega. Zdai v tem trenutku pa sta začutila, da od tistega dne v globoki ln mrtvi tišini čakata da bo naposled eden izmed njiju izgovorii to ime.
Ana je bila torej pogumnejša, lskrenejša ali morda nestrpnejSa.	'
»Tako.«
Ana je čutila, da Janko ne bo vpraševal Zato le sama eovorila dalie:
tega dalekoeežne ukrepe, ki naj omogočijo večjo proizvodnjo premoga. Notranji minister Ickes je v svojem svojstvu kot upravitelj premogovnega gospodarstva predxf.ga . aa bi se vsi rudarji oproctiii voja&ce «lw •&. industrijska podjetja. Ki niso vojno važna, naj bi potrošnjo premoga reducirala 10'>, Ameriški vojni delovni urad pa je za premogovno delavstvo že odredil podaljšanje delovnega čada od 42 na, 48 ur na teden.
Tudi za Zedinjene države bodo morali uvesti oblačilno karto. Iz Lizbone poročajo, da je spričo naglega nazadovanja zslos tekstilnih izdelkov v Zedinjenih državah verjetno, da bodo morali tudi v Zedinjenih državah v doglednem času uvesti prodajo tekstilnih izdelkov ra podlagi oblačilne karte. Urad za civilne potrebe se skuša zaenkrat izogniti tej potrebi, o kateri so razpravljali že spomladi, ko je bilo uvedeno ra-cloniranje prodale čevljev. Prodaja tekstilnih izdelkov je sicer deloma racionirana. vendar se je to racioniranje izkazalo kot neučinkovito. Znatna potreba za vojaške svrhe in za izvoz pa vedno bolj sili merodajne činitelje da razmir.lja-Jc. o vprašanju uvedbe splošne oblačilne karte.
A.nt. Adamič:

Šola v predmestju
Sredi najlepšega sna me prebudi grom. kakor bi ustrelilo iz topa. Stoli so se prebrnii'; brat jih je podiral, ko jc hitel med podboje vrat. Za njim je ihteč planil najstarejši Dore. jaz pa sem nemo buljil v noč skoz okno. Od Kod hru.šč in trušč? »Kaj pa je«? sem zavekal. Vrglo me je vznak, omet s stropa sc je vsul name. Zopet je zabučalo. brata med vrati sta zaječala. In spet se jc zagugalo. da sem padel s postelje. Grom in pc.lom. s streh je rezljalo in treskalo na cesto zamolklo, grozeče. V glavo mi je šinila misel: Turki prihajajo... Izmed vrat pa jc zakričal brat: »Skrij sc! Potres!« Iz družinske sobe jc prelete! vso hišo krik in vik. ILiro sc opravm za silo. potem pa smo vsi trije odhiteli v veliko sobo. Strašno tišno je zopet presekal materin v k. Kakšna slika. .. Sredi sobe ie na pni opravljena stala mati. objemajoč mlajše tri, je vpila kakor blazna: »Se-dajle gremo... v zemljo.... pridite, da gremo vsi skupaj . . .« Meni se je posvet ia strašna si ka: Vezuv ... 1 lerculanum ... Pompei. Oče je zmetal nase nekaj obleke, dvignil najmlajšega iz postelje, nakar je hropel: »Ven, ven! Na prosto!« In žc jc pohitel po stopnicah. Mati se ni premaknila, kakor brez uma je jc'a moliti kesanje... Spet se je zagugalo. tramov je je zaškrtniio, pod zemljo je kovinsko zabobnelo. Stena sobe pred nam; se je razmaknila, tema je zarezala skozi njo, omet s stropa nas je pobelil, prah nam jemal \id. »Mama, ven. ven!« je stokal brat. Pomagali smo. da smo odvedli tesno objeto trojico pred hišo. Poslednji dimnik, kj je zaroštal na cesto-, nas je zgrešil za las. Pred cerkev se je zgrinjala množica, ki je z visokim glasom molila: »Jezus. Marija, reši nas potresa!« Med nje je stopil z dvignjeno roko župnik ter jih tešil: »Ne bojte se. ljubi moji! Šibo potresa je pos'al nad nas ljubi Bog, da nas preizkusi v veri. Molimo.. «
S sošolcem Šobrom s\a zapustila gručo ter se podala na ogled v mesto. Po vsej cest: do franč škanov — glej. groblja strešne in ipcke od dimnikov, od vsepovsod so vreli ljudje r.a trge. Jok, klicanje in molitve so odmevale od zbranih trum pol golih ljudi. L'ra je odbila tri, ko sva se vračala v predmestje. Na vežbališču pred šempetrsko vojašnico je medtem nastalo pravo cigansko taborišče. Bilo je že več lestve-nih voz ondi. bele rjuhe so visele po kol'h, hitro zabitih v tla, petrolejke so osvetljevale bogato in siromašno posteljnino. Vse je bilo pomešano, otroci so jokali, ženske pa na ves glas molile. Kadar je zabobnelo, se jc povzdignil jok in stok: »Jezus in Marija, rešita nas!«
S cerkovnikom in policajem smo stopili v našo cerkev. Ometa je nasulo, da smo ga gazili. Pod korom je ležala glavna ornacijska pi-ščal iz orgel, vsa sploščena in razbita, poleg nje je bilo kakor nastlano z raznovrstn im okraski iz mavca. Z leščcrbor nismo videli oboka. S Šobrom sva takoj odhitela iz cerkve, da sva oznanila vsem. kaj sva videla \ njej. Cerkovnik ni dovolil zvoniti dan. da se ne bi zgodila nesreča. Opogumil sem se. in kar sam sem se podal v zvonik. Ondi jc ležal drugi zvon na tleh s povitim gonilom. Z jarmom vred je skočil iz tečajev! Ko sem ves preplašen javi! cerkovniku, kaj sem videl, je menil: »Nič čudnega. še dobro1, da se ni zvonik podrl.« Težko in med nenehnim tresenjem smo pričakovali belega dne. Kakšno je bilo l:ce male, nesrečne Ljubljane, ve vsak starejši meščan, mlajši pa iz premnogih opisov velikonočnega potresa.
Cerkev je prav hudo poškodovalo, posebno po oboku, ki je ves razpokal. Župnik Malen-šek je naročil slikarje, da zakrpajo reže in obnove freske na njem. Z visokega odra se je pri delu prekucnil slikar Miillcr. dolg, suh človeček, ki pa se je tako- srečno ulovil z rokami ob tramovje, da sc je samo popraskal. Glavni slikar Athorno, ščetinast. razmršen umetnik, je med delom kadil viržinke. Zgražali smo se, saj je cerkev vendar svet kraj! Če se ne motim, je zaslužil dnevno po1 osem goldinarjev. Tretji, Švicar Chimin, plavelas. lep fant, je bil ljubimec cerkvene pevke Adele. Ljubice jc menjal kakor kravate: za Adelo je stopila Francka. Angela in tako naprej, saj j'h je bilo vse predmestje polno. Tudi zunanja obnovitev je stala veliko denarja. Podaljšali so presbiterij. Delavci, ki so kopali temelje na bivši božji njivi, so vsak dan izkopali zlatnino, prstane, uhane ... Za drag denar so jih prodajali. Župnik pa je. malodane berač, dal za vsak krajcar obračun, ko jc nekaj let pozneje tiho in vdano stopil pred Njega.
Listič na deski v giinnaz ji je naznanjal, da se bo pričela šo;k šele po štirih tednih. Teden pozneje je sporočilo ravnateljstvo, da to leto šole sploh ne bo... Najrajši bi vriskali, tako smo bili srečni.
Spati, jesti, igrati, potepati se. ja — kaj je prijetnejšega na svetu! Hkrati pa so se trgale /avesc, podirale ograje, luč je posvetila v marskateri temni kot, kj se nam je zdel Še včeraj skrivnosten kot knjiga s stoterimi pečati. Od vsega dobrega in. hudega sem zbolel. Več mcsecev sem nhal med življenjem in smrtjo. Sončnega jutra sem sc prebudil kakor prerojen. Šola v predmestju se mi je hipoma zazdela kakor cvetober križank in ugank, kakor pisana prepruga samih kl eajev m vprašajev. ki sem jo v trenutku preskočil. Potem sem treščil na kamenito, trde cesto življenja.
Ko sem dodobra okreval, sem našel med starimi knjgami v očetovi knjižnici stoletni koledar Na strani petdeseti sem bral naslednje življenjske modrosti Bcn Akibe, kj jih ni moči pozab ti: *
Vse v naravi, kamor koli se ozreš, ie kakor strnjen obroč: to je svet. Postav primde ne moreš premakn ti. ie manj prelisičiti.
Ali mar moreš preprečiti, da bi ne bili ljudje seb:čni in hudobni? Ne; zlo mora na noge. da pobija dobroto. Zal. da je resnično: Nikogar ni. ki bi bil voljan zate stradati ali ki bi se dal zate udariti. Redka ko bela vrana je dobrota, ki se žrtvuje za zlo drugih.
Čim močnejši je oholež, tem več pravice si lasti. Silnej^i je prerad krivičen.
Zdravje je moč in lepota Resnica je luč sveta, čim prej spregledaš. tem bolje zate. Čto hujši boj. tem lepša zmaga
Šola v predmestju ne bo nikoli umrla. iKonflr 1
Kronika
Dr. Josip Rakež umrl
V Šmarju pri Jelšah je 19. t. m. umrl ta-mcšiji zdravnik; dr. Josrp Rakež. Dočakal je starost 78 let. Rodil se je 31. januarja 1865 T Železni Kapli, medicino je študira! na uni-
verzi v Gradcu, kjer je leta 1892 dosegel doktorski naslov. Služboval je najprej v Ljubljani in Ljutomeru od leta 1893 dalje, torej pol stoletja, pa jc bil okrožni zaravmk v Šmarju. Kot zdravnik je bil znan in priljubljen daleč naokrog, a tudi ostala javnost ga pozna kot avtorja nekdaj tako slovitih »križevačkih statutov« in raznih humorističirh sestavkov, ki jih je objavljal pod psevdonimom »Muholovecki«.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Slsvc od kapetana Dejana
Savajiižlca
V petek ob petih popoldne je množica po-grebcev spremila kapetana Dejana Suvaj-džiča, ki je umrl kot žrtev prometne nesreče na cjjlu Cojzove in Emonske ceste, na njegovi poslednji poti. •
Pogrebni sprevod, ki se je razvil od kapelice sv. Nikolaja na Žalah proti pokopališču. je živo izpričal, kako globoko je tragična smrt mladega, junaškega oficirja odjeknila v srcih ljudi. Za križem in za žalno zastavo so stopali domobranci z venci, pred vozom s krsto se je uvrstila častna četa domobrancev. Za krsto je stopala globoko užaloščena gospa vdova in njena rodbina s predsednikom pokrajinske uprave divizij-skim generalom Leonom Rupnikom. Med ostalimi uglednimi pogrebci so korakali zastopnik poveljnika orožja SS generalni poročnik in skupinski vodja SS Roessner, zastopnik policijskega vodje glavni skupinski vodja Schluifer, zastopnik nemške policije mestni poveljnik Sernau, nemški svetovalec predsednika ljubljanske uprave dr. Doujak in kancler romskega konzulata Liesenberg. V žalnem sprevodu pa so bili tudi konzul nezavisne države Hrvatske, odposlanstvo italijanskega cfic:rskega zbora, zastopniki domačih korporacij, ustanov in organizacij, posebno številno pa je bilo zastopano uradništvo pokrajinske uprave in mestnega magistrata.
Ob odprtem grobu je se od kapetana Su-vajdžiča poslovil njegov tovariš iz bivšega planinskega pr-lka. kapetan Albin Cerkve-nik. Njegov "govor je izzvenel v obljubo vsem domobrancem, da bodo sledili svetim ciljem, za katere je živel pokojni kapetan Dejan. Zastopniki domobrancev so na gomilo položili venec s slovensko trobojnico in napisom: Svojemu vernemu poveljniku — oficirji in moštvo slovenskega domobranstva.
_V imenu nemške vojske je položil venec
na grob tudi glavni skupinski vodja Schluifer.
Ko so V>11 i žalni obredi končani, se je množ!oa pogrebcev razšla v zavesti, da žrtev mladega oficirja, ki ie padel v izvrševanju svoje dolžnosti, ne bo ostala zaman.
m u
u__Nov grob. V častitljivi starosti 86
let je preminil posestnik in bivši gostilničar in trgovec na Kovpi pri Velikih Laščah g. Ivan Jaklič. Za njim žalujejo rodbine Jakličeva, Veselova in Bre-garjeva. K večnemu počitku bodo dragega pokojnika spremili v ponedeljek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u_ Zadnja not dr. Antona Breclja. V
petek ponoldne so pri Sv. Križu položili k večnemu počitku uglednega in priljubljenega zdravnika dr. Antona Breclja. Pogreb je pokazal, da ;e imel pokojni svoje prijatelje m spoštovalce • med vsemi sloji ljubljanskega prebivalstva. Pred uro pogreba se je zbrala na Žalah velika množica ljudi da se pokoj-emu oddolži z zad-njim spremstvom za dobrote, ki jih je v teku svoiega življenja storil poednoem in vsemu slovenskemu narodu. Pred moiilni-co jc krsto s truplom blagoslovil upokojeni trnovski žuonik in pokojnikov prijatelj Franc F", žgar' cb asistenci štirih duhovnikov. Sprevod, ki se je razvil do pokopališke kapelice, je pričal, da so med pogrebci zastopani vsi stanovi cd visokih pred-stavn'kov oblastev do skromnega obrtnika in delavca Iz kapele se je žalni sprevod pomik'1 do pokojnikovega zadnjega bivališča- kjer ie po molitvah spregovoril dr. Breclju v slovo njegov osebni prijatelj Franc Firžgar. Orisal je pekojn kovo živ. lienjsko not, prijateljske vez\. ki so ju družile in njegovo delo-"za družino in ves slovenski narod preproste in iecirnate besede p;satelia F nžgaria so se globoko dojmile navzočnih. Za rfm je povzel besedo dr. Ivan Stanovnik. ki ie pokojnika orisal kot slovenskega javnega delavca in politika. Ko- je izzvenela n''egova radnia beseda, je žalni zbor še rekai časa postal ob odprtem grobu v misl h na pokojnika, potem pa so s- ljudje začeli počasi razhajati.
u— Diploma. Gospa I.lilena Malnarič-Trost žena mornariškega efeirja Milana Malnariča, je n-pravila izpit na Glasbeni akadem'"i z odličnim uspehom, čestitamo!
u— Pusto jesensko vreme imamo šele nekaj dni, vendar smo ga že vsi naveličani. Ozračje se je po dežju močno ohladilo. Medtem ko smo še v drugi polovici meseca beležili temperature iz pasjih dni, je bilo v petek najvišje stanje termometra 14.2 stopinje Celzija. To je bil doslej najhladnejši dan v septembru. Včeraj zjutraj je zabeležil toplomer najnižjo temperaturo 12 stopinj Celzija. Nebo je bilo pre-preženo z gosto melo in najbrž tudi oblačno. Protj poldnevu se je začelo jasniti, popoldne pa je prišlo sonce do veljave. Zračni tlak je precej nizek in je barometer v Zvezdi v soboto zjutraj beležil 763 mm.
u— ljubljanski kinematografi so z včerajšnjim dnem zopet pričeli predvajati nemško filme z originalnimi dialogi v nemškem jeziku. S tem je ljubljanskemu občinstvu, ki je bilo vajeno gledati filme v originalni verziji, brezdvomno ustreženo. ^Nemška filmska industrija se je v letih
razmaha velike nemške države dvignila na stopnjo, da uspešno tekmuje z vso svetovno fiirnsko produkcijo. Obcinfctvo se bo lahko o iem prepričalo pri nlm.n, Ki nouo v bodoče na sporedu v ljubljanskih kinematografih.
u— Komanda slovenskega domobranstva posluje za sprejem v slovensko domobransko legijo vsak delavnik od 8.30 ao 12. in od 15.^0 do 18., cb nedeljah pa od 9. do 11. — Ambrožev trg 7, soba 8, pritličje desno.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zurav-nik dr. Ciber Fran Liubljana, Štefanova ulica 7, telefon 35-41.
u— Glasbena MJatica ima tri zbore. V3i trije so pod vodstvom ravnatelja Poliča, in scer: mladinski zbor, ki je tesno povezan 3 poukom glasbene tecr'je, šolski zbor, ki je priprava za koncertno petje in koncertni zbor. Prijave za šolski zbor se sprejemajo še jutri in v torek v pisarni Glasbene Matice. Pouk je brezplačen, vendar po vp;su in sprejemu obvezen. — Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice, u— Gluhonemnica v Ljubljani bo priče-j la s poukom dne 11. oktobra, zato naj j starši pripeljejo svoje gluhoneme otroke v ; petek ali soboto dne 8. oziroma 9. oktobru v zavod. Oba dneva bo gluhonemnica sprejemala tudi gluhoneme otroke-novinee za prvi razred. Zadevno obvestilo je ravnateljstvo zavoda pred tedni razposlalo vsem pristojnim občinskim upravam. (v,e ga starši še niso dobili, naj velja današnje sporo-č'lo. Glede obleke in perila veijajo dosedanji predpisi. Vsa nadaljnja pojasr.ila dobo starši pri vodstvu zavoda.
u— Kondenzirano mleko za starčke. Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 29. sept. do 4. oktobra pristojno mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 60 do 65 let pol kg konderzirane-g-a mleka.
u— Prijava sira in parmezana. Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine vnovič poziva vse one trgovce in zadruge mesta Ljubljane, ki Prevodu še riso prijav'li zalog mehkega sira in parmezana, da to zanesljivo v izogib posledic dne 27. t. m. store. Opozarjamo, da je vsaka prodaja teh predmetov v nadalje prepovedana. Istočasno se opozarja, da se z delitvijo racio-niranih živil za mesec oktober počaka do objave v časopisju.
u— zahvala. Vsem, ki so spremili našo dra<ro pokojno sestro' Silvo žebre na njem zadnji poti in ji poklonUi lepo cvetje, se najtopleje zahvaljujejo žalujoče sestre in brata. Sv. maša zadušnica bo v torek 28. t m. cb 8. v Križankah.
u— Zahvala. Za vse izraze sočutja, za spremstvo na zadnji poti in za poklonjeno cvetje se družina pokojnega Draga Ma-rinčka vsem najlepše zahvaljuje.
u— Brivske in frizerske mojstre opozarjamo, da se popoldne brivske in frizerske obratovalnice odpirajo ob 14.30 in zapirajo ob 18.30, dokler ostane policijska ura do 20. — Združenje industrijcev in obrtnikov.
u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu, — Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šolsko leto 1943-44 se vrši dnevno. Informacije in prospekti interesentom na razpolago. Ravnateljstvo.
u— Prijave za vpis v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 (Enoletni in Viš'i trgovski tečaj) se sprejemajo dnevne.. Informacije m nove brezplačne prospekte da-;e ravnateljstvo.
u— Gimnastična šola Milene Govekarje-
ve prične oktobra z rednim popoldansk;m poukom. Za majhne in večje otroke, dekleta in odrasle ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure. Na želje dopoldanske ure po dogovoru. Prijave sprejema vsak dan med 16. in 18. uro. Muzejska 3, pritličje.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli v petek naslednje ponesrečence. Iz Preserja je iskala zdravniško, pomoč 21-letna hčerka posestnika Marija Intiharje. va ki jo je pes ugriznil v levo nogo. S hrasta je padel in si zlomil levico 191etni diiak Josip Azovič iz Ljubljane. 12!etnt d rak Janko Kitek iz Ljubljane je padel z drevesa in se potolkel po levi nogi. Na c'r-kularki si je poškodoval prste na levici olletni delavec Franc Kotnik iz Liubljane. Desnico si je zlomil pri padcu s tramvaja 281etM posestnikov sin Alojz Kralji iz To mišlis. 8Ietna hčerka krojača Ladislava Havličkova je prišla ood voz in dobila poškodbe po vsem ž'votu.
u— Prof. M. Brišnik. Potočnikova 8, prične z I rednim poukom solopetja 1. oktobra.
u— Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje za šol. leto 1943'44 bo dne 27. in 28. septembra od 10. do 12. ure v Kollmannovem gradu.
u— Odblokiranje srednjih valov na Vašem radio aparatu Vam izvrši vestno in hitro tvrdka »Everest«. Prešernova 44.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 26. septembra, ob 15: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol. PredsezOna v Drami. Letošnja predsezo-na se bo pričela v Drami v nedeljo 26. t. m. Ob 15. uri bodo ponovili ljudsko igro »Deseti brat«, ki je posneta po Jur- i čičevi istoimenski povesti. Dramatizacija ■ je delo P.' Golie, ki je zajel glavne dogod- j ke v 16 slik. Igra je imela v lanski sezoni visoko število repriz, popularnost Jurčičeve povesti in prikupnost dela sta zagotovila igri tudi že pred leti nenavaden uspeh. Naslovno vlogo bo igral Milan Skrbinšek. Režiser prof. O. Šest, scenograf: inž. E. Franz.
Gledališka dnevna blagajna bo poslovala v tekoči predsezoni od pol 11. do pol 13. ure in popoldne od 16. do 18. ure.
u— Učite se stepa, da doseže te lahkoto ln gra-cijo telesa. Z oktobrom prične spet reden pouk. Poučuje strokovnjak v gimnaftičn^ Soli Milene Govekarjeve, Muzejska 3. Prijave vsak dan med
16.	in 18. uro.
u— V nekaj dneh izidejo v založbi Klas, knjigarna žužek, Magajnovi »Oživeli obrati-. Pred-naročlte se na slovenska izvirna dela; dvignite seznam »Klasa«.
u— Novo: Mojca Pokrajculja. koroška pripovedka v barvastih slikah za našo malčke t knjl-> garal žužek, prehod nebotičnika.
u_ sebe, sorodnika ali poznanca srečaš v 3 x 88 od Velikonje spisanlh in popleskanih anekdotah. Vsaka anekdota stane 90 cent. alt skupaj 25 lir. platno 35 lir. v vseh knjigarnah. Glavna zaloga v knjigami Žužek, prehod nebotičnika.
u— Dar slepim. Gospodična Leopoldina Kotnikova lz Zg. šiške je darovala društvu »Dom slepili« v Ljubljani 380 lir od zapuščina goepe Antonije Kregarjeve. Iskrena hvala!
Z Gorenjskega
Novi mladinski stanovanjska dom na
Jesenicah, ki ga	zgradila Kranjska
industrijska družba za svoj delovni naraščaj, je bil nedavno izročen svojemu namenu. K slovesnosti je prišel Iz Celovca nadomestni gauleiter Thimel z več zastopniki stranke in države.
Gospodinjska šola pri G«spe Sveti je najstarejša v alpskih in donavskih pokrajinah. Nedavno je praznovala svojo 60-letnico. Zdaj je nameščena v bivšem samostanu. Doslej ie imela 57 letnikov, skozi katere je šlo 1285 deklet, od tega 95» „ kmečkih hčera.
Lovstvo inora biti v korist, ne v škodo. V Celovcu so zasedali okrožni lovski mojstri in okrožni kmetski vod telji. Deže;ni kmetski vodja Huber je izvajal, da mora biti lovska škoda v vojni čim manjša, ker je treba zagotoviti prehrano. Gojenje in odstrel divjati morata torej biti v skladu s kmetovalstvom. Kjer povzroča divjad preveliko škodo, se moraio dovoliti večji odstreli. Povsod pa morata složno delovati okrožni kmetski vodja in okrožni lovski mojster.
S štajerskega
Na gradu Vurberku je bil od 10. > 17. t.
m. ženski tečaj, katerega je priredilo državno vodstvo rasno političnega urada. Tečaj jc otvoril državni namestnik Uiberrel-ther Namc.i tečaja je bil. da se udeleženke iz raznih nemških pokrajin seznanijo s štajersko deželo, še posebno s spodnjim delom. Zvezni vodja Steindl je poročal o delovanju Heimatbunda, štajerska žen3ka voditeljica ga. dr Smital je predavala o delovanju ženstva. vseučiliški profesoi dr. Mayer je predaval o zgodovini naseljevanja na štajerskem, pokrajinski uradni vodji dr. Walluschek pa je obravnaval rasno-politične zadeve na Spodnjem štajerskem. Po zaključku tečaja so si udeleženke na tridnevnem potovanju ogledale štajerske pokrajine.
Prestopki zoper socialno ča»t se po naredbi šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem odslej primerno kaznujejo. Noben podjetnik ne sme izkoriščati svoj h uslužbencev in delavcev, prav tako pa tudi ti ne smejo nedopustno posegati v poslovno skupnost Talti in podobni prestopki se kaznujejo z opominom, ukorom, glebo, z od-rekom voditeljske sposbrcosti in neposled z odstranitvijo z dosedanjega delovnega mesta.	_
RADIO LJURLJANA
PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini in- slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50—14.00: Glasbeni biseri. 14.C0—14.20: Poročila v nemščini. 14.20—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva.
17.C0—17.15:	Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00—19.30: »Glasba velikih mojstrov« — igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 19.30--19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Med-isra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20 — 22.10: Prenos programa beograjske radijske postaje.
Važno za tvornice in večje objekte
Vodomer 50 mm premera 'Einstrahlsy«tem) poceni naprodai. Naslov t ogl. odd. Jufra.
J-321-I
KLOBUCARNA »PAJK«
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union)
Daphne du Maurier:
FRANCOZOV ZALIV
Roman
In vse to zaradi nagiba, ki ga je slepo ubogala; zaradi nenadno vzkipele jeze na* ničevnest njenega življenja, na te neskončne gostije in kvartopirske družbe, na- te bedaste burke, podobne nedeljskim zabavam za vajence, in na to priskutno ljubimkanje z Rockinghamom; in Harry sam. tako len in popustljiv, ki s svojo strpno st^o, svojim zehanjem pred polnoč;o in svojim pokojnim, zaspanim češčenjem kar predobro igra vlogo popolnega soproga. Ta občutek ničevnosti je b*l rasel v nji že več mesecev, kdaj pa kdaj jo je mučil kakor prikrivan zobcbol; tisto noč od petka na soboto pa je bil prikipel na vrhunec obupa in samozaničevanja, in zaradi te noči jo je zdaj metalo v tej prekleti kočiji naprej in riazaj, zaradi rje je bila nastopila smešno vožnjo k hiš1, ki jo je bi]a enkrat samkrat videla v svojem življenju in o kateri je vedela manj ko nič. potrta in slabe volje, z nič hudega ne sluteiima otrokoma m zlovoljno varuško zraven sebe.
In res je ravnala po trenutnem nagibu, kakor že od začetka svojega življenja spet in spet. "pokoreč se notranjemu glasu. uka. zu, ki ni prihajal cd nikoder in ki se ji je zdelo- da se za hrbtom norčuje iz nje. Iz trenutnega nagiba se je b'la omozila a H?rryjem, zaradi njegovega smeha — njegova veselost in nebrižnost jo je mikala ~ in pa, ker je hotela najti v njegovih
sinjih očeh mnego več, nego je v njih b-10 — in zdaj je vedela, da po vs.^nr ... a takih stvari človek ne prizna, ta.ct.i stvari ni priznavala n'ti sama sebi. Čemu pa? Vse to se je bilo zgod.lo. in zdaj je sedela tu z dvema velikima otrokoma, m prihodnji mesec 11 bo že tr deset le:.
Ne, ubogi rfarry res ni bil nič zakrivil, in niti brezsnrselno življenje ne- ki sta ga živela, niti ne norčije, ne njuni prijatelji, ne dušeči zrak prezgodnjega polena, ki je pritiskal na londonski suhi prah in resna-go, ne prismojeno regljanje v gledališču; n'ti ne čenče, dvoumnosti in spolzke beda. rije, ki ji jih je Rockingham šepetal na uho. Vsega je bila sama kriva.
Predolgo je bila igrala nevredno vlego. Ptivoljevala je v to. da je bila tista Dona, ki jo je svet želel videti — površno, zalo bitje, ki se je gibalo, kramlialo, smejalo, ravnodušno sprejemalo hvalo in občudovanje kot samoumevni davek njeni lepoti, polno neskrbnesti in prešernosti; med vsem tem pa jo je gledala iz temnega zrcala druga, čudna, pošastna Dona, vsa prevzeta od sramu.
To njeno drugo bistvo le vedelo, da ne mora biti življenje ne grenko ne brez vrednosti ne tesno omejeno; brezmejno, neskončno utegne biti — in pomeniti trpljenje, ljubezen in nevarnost, sladkost in več, še mnogo več od vsega tega. Da, vsa teža njenega samozaničevanja se je bila zrušila nanjo tisti petek zvečer; in še zdaj, ko je sedela v kočiji in ji je oplakoval lica mlačni selski zrak, si je morala znova obujati spomin na vroči smrad londonskih cestnih jarkov, na smrad po iznemoglosU in razpadanju, ki se je zanjo nerazumljivo spajal s tegobo soparnega neba, s Har-
Iz Hrvatske
Glasbeni natečaj za opero in kantnto.
Oddelek za vzgojo in propagando glavnega ustaškega stana v Zagrebu je razpisal natečaj za glasbenoscensko in vokalno instrumentalno delo, ki bi bila primerna za izvedbo pri svečanih proslavah Prva nagrada za glasbenoscensko delo znaša 200.000 kun in je treba de'a izročiti do 30. aprila 1944, za vckolno instrumentalno delo pa je določena prva nagrada 150.000 kun in je treba dela poslati do 28. februarja.
Raz»iavo znamk je priredila hrvatska fi-latelistična zveza v dneh od 12. do 15. t. m. v Umetniškem paviljonu v Zagrebu. Največje zanimanje med filatelist' je bilo za novo priložnostno znamko, ki pr kazu-je Dolac po sliki Vladimira Kiriira.
Prvi hrvaj«ki f-lm. Nedavno je nemške časopisje obširno pifalo o delu hrvatskega f lmskega zavoda, ki je pravkar dokončal prvi hiv-tski film iL;šinski« in pr pravlja kak-rr smo že poročali, kulturen film c hrvatskem narodnem instrumentu tamburi-ci.
Kazenskopravni priročnik za orožništvo in ostr.Je formacije oboroženih sil je ne davno izšel v dveh zvezkih na 440 £t an-h Broš -ana knjiga velja 500 kun, vezana pa 600 kun.
Iz Srbiie
Slovaški časopis v Banatu. V Kova čiri v Banatu je te dni izšla prva Stev.lka novega slovaškega mesečnika, ki je glasilo slovaške manjšine v sibskcm Banatu. časopis ima naslov »Sejalec«. Izhajal bo v začetku vsakega meseca in bo imel političen pregled in sestavke o kulturnem in gospodarskem ž vljenju banaških Slovakov. Slovaška kolonija v Banatu šteje okoli 200.000 ljudi.
KRIŽANKA
Moda ?n dom
Za icežsvno vreme
Km* iu nos bo jesen zalila z deževjem. — prek) jesenskega plašča si bomo ogrnile dežni plašč, kajti samo z dežnikom
se nc moremo zadosti zavarovati prel jesenskimi n".'ivi. še ho!j p a.'etična kakor dežni plašč pa je široka ucžra pelerin?- a priključeno kapuco, sp.ičo katere sploh ne potrebujemo dežnika. Prav leto-; se je moda spet dcnvsjila tega že v starih čas h znanega kroja, ki ga prina2rmo na skici.
Vodoravno: 1. mednarodna kratica za opombo, 2. učenje. 4. vzklik. 5. senčnica, tuje žensko ime, 7. nemška kratica za delniško diužbo. 9. severnoameriška država, 10. denarna enota, 11. kratica za akademski naslcv, 12. rod-nik, 14. kratica za »to je«, 15. vzklik, 16. japonska igra. 17. vas pri Ljubljani, 18 oče, 20. predlog in znak za prvino, 22. šLapast človek, 23 znak za prvino, ki jo rabijo v zdravilstvu, 25. kazalni zaimek, 26. tujka za »žar«, »ob-svit«, 27. prvina, ki daje trdo jeklo
Navpične: 1. nazaj (hrv.), 3. lepenka, 4. srdit, močan, 5. slušni organ. 6. vrsta piva, 8. gozdič. 13. topliški kraj na Dolenjskem, 17. prcdn jcaz jfcka država, 18. znak za lahko prvino. 19. a. v, 21. najmanjši, kemično nedeljivi del, 24. oblika glagola biti, 25. kazalni zaimek.
Rešitev križanke 8. septembra
Vodoravno: 1. črta. 4. vila. 8. sun. 10. ca z, 11. kol. 13. para. 15. Oton, 18. arena, 19. past, 21. eter, 23. ABC. 25. ona, 27. led, 28. doba. 29. Kina
Navpično- 1. č, s, 2. ruda, 5. Ig, 6. Lado, 9 po. 11. karta. 12. lonec. 13. pop. 14. ris 16. tat, 17. nor 20. Arno. 22. eben. 24 bo. 25 od, 26. ab. 27. Li(tij).
So&ctmt jedilnih za stroka
Namesto večnega riži ali zdroba na mleku poskusimo nekaj drugega, na primer:
Mlečna juha z zelenjavo. (Količina zadostuje za 1 otroka) 5 dkg vs-Gtovrst-.e zelenjave očistimo in narežemo v kocke ali rezance. 2 dkg ječmera - i jošprena po-parimo in dušimo nekaj časa na masti ali majalu skupno z zelenjavo, n to raj jemo z vode, dodamo nakaj k p'jlc dišave za juho in malo po«oljno ter kuhano skoraj do mehkega. Pcmalem doilMamo še '/4 1 mleka in skuhamo vse do raehl.ega, nato posujemo juho s k3vin« 1 ž'ičko nosold.a-neg-a peteršilja in serviramo.
Krušna juha. 3 dkg suhega kruha namočimo v in no nvai it«.« 1 v o e r- r n ko smo ga razrezaJe na drobne koščke. Temu dodamo nekoliko cimcta, ščepec klinčkov v prahu, nekaj limonovega oiupk.i in kuhamo juho do mehkega. Neto vse skupaj pretlačimo, dodamo po-l kavine žličke surovega masja, V4 čaše soka od češp jevega kompota in nekaj kuhanih čeipelj, ki smo jim odstmnile peške. Juho pustimo še enkrat dobro prevreti
Nov .taslov:
Frančiškanska ul. 3.
KUPUJTE
edino pri naših
OGI-AS^VAI^IH'
in Frančiškanska 10
Vsemogočni je zaključil dolgo življensko pot našega ljubega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
JAKLIČ IVAN-a
POSESTNIKA, BIVŠEGA GOSTILNIČARJA IN TRGOVCA NA KOVPI PRI VELIKIH LAŠČAH
ter ga po izpolnjenih 86 letih življenja poklical k Sebi.
Pogreb našega dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob %3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kovpa, dne 25. septembra 1943.
Žalujoče rodbine: JAKLIČ, VESEL, BREGAR
ryjevim zehanjem, kadar si je eprhaval prašne škrice, in z Rcckinghamovim dvoumnem nasmeškom, kakor da bi bil v vsem tem utelešen truden, poginjajoč svet, ki mu mora ubežati, preden se nebo podere nanio in jo ubije. Spominjala se je slepega branjevca na cestnem vogalu, ki je ob žvenku novčičev strigel z uniji in dečka na Havmarketu, kf je z desko na glavi hodil okrog in z vreščečim, brezradostnlm glasom ponujal svoje blagr^ in kako sc je bil ob nekakšnih odpadkin na ulici spotaknil 'n so se mu stvari razsule po praš-rem tlaku. In, sveta nebesa — nabito polno gledališče, smrad po parfumu na razgretih telesih prčprasto ploskanje in smeh družba v kraljevi loži — kralj s3m je b.l navzočen — in nestrpna množica, ki cepeta na cenenih prostorih in terja, naj se predstava začne, pri tem pa meče poma-lančne olupke na eder. potem se je Har-ry ki se drugače zlepa ni smejal, cpajal nad dovtipnostjo igre, ali pa je b'l nemara prsveč pil, preden sta se odpravila v gledališče. Vsekako je zaamrčal v svojem naslarjaču, in Rockingham je porabil priložnost za majhen raagovor, prirsnll s svojo nogo na njeno in ji jel šepetati na uho. Vrag naj vzame njegovo nesramnost, nje-
fov lastniški izraz, zaupnost, ki si jo je ovoljeval, ker mu je bila nekoč v trenutni nepaznosti in ker je bila lepa poletna neč, dovolila, da jo je poljubil. In vsakič so potem večerjali pri »Laboduc, kar se ji je nazadnje, ko je mik novosti zanjo minil, do neznosnosti uprlo; kar naprei je nI moglo dražiti, da je bila med tclpo metree edirsa žena.
Svoje dni jo je še nekam mikalo in ostrilo njen čut za sipešnost položaja, da je a
Harryjem obedovala na krajih, kamor drugi zakonski možje nikoli niso vedili žena a seboj; da je sedela med lahkoživkami in gledala, kako so bili Harryjevi prijatelji izprva ogorčeni, rato zamaknjeni in nazadnje vsi vročični kakor radovedni šo-larčki na prepovedanem kraju. A že ta-itrat že prav v začetku, je občutila rahel sram, nekakšno čudno ponižanje, kakor bi se b;la napravila za maškarado, pa se ji obleka ne bi prilegala. Razen tega je bilo v Harryjevem ljubeznivem in malce bebastem smehu, v njegovem izrazu na pol užaljene ogorčenosti: »Vsemu mestu si se dala v zobe, da veš. dedci se v krčmah pomenkujejo o tebi«, manj graje kakor iz-podbude. želela bi si bila, da bi ga pogra-bla jeza, da bi rjovel nad njo in jo žalil — bila jeza. da bi rjovel rad njo in io žalil — ter jo ckerno in nerodno miloval, m Dona je morala spoznati, da ga njena norčija ni užaria, ampak je sam pri sebi še vesel, da moški besedičijo o njegovi ženi in jo občudujejo- ker mu to daje več pomena v njihovih očeh.
Voz se je na globoki kolotečini zamajal, in »tresljaj je zbudil Jamesa iz spanja. Obrazek se mu je skremžil. kakor da. hoče zajokati, in Dona je segla po igračo, ki mu je bila padla iz roke. in mali si jo je peložil v bližino ust ter znova zaspal. Na oko je bil tak kakor Harrv, kadar je terjal potrdila, da ga ljubi; čudila se je, «a ji postaja to. kar se ji ie zdelo pri Jamesu tako m'kavno in ganljivo, pri Harryju nekaj nesmiselnega, skrit vir naveličano, sti.
Darujte za slepe!
Mali
DRVA PREMOG G O M B A f Gledališka 14
revno deklico
ČRNO ZIMSKO SUKNJO
in zelen jesenski plašč za srednjo postavo kakor tudi moške visoke čevlje št. 43, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16253-6
volneno blago i za moško obleko aii dam
ud 12 do 15 let k otroku ski kostum in moški suk-:ščem. Hrana in plača. — njič, prodam. Tržaška c. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24, v veži.	16265-6
16094-la PISALNI STROJ GOSPOD. POMOCN i^u j popolnoma nov in računski
■ščemo za takoj. Vprašati dnevno med 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16311-la
POSTREŽNICO za vsak delavnik od 8. do 14. ure, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16250-la ZDRAVO DEKLE
stioj »Brunswiga« ugodno naprodaj. Naslov odd. Jutra.
»UNDERWOOD« pisarniški pisalni stroj, prodam za 5300 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16249-6
JEDILNICO kompletno v starem slogu, za vsa hišna dela in kuho | spalnico belo emailirano in dobi takoj službo v dobri kuhinjsko opravo belo emaj-
2ENSKE OBLEKE
in čevlje š. 38 in 39 ter moške in ženske plašče, sodobno krojene, malo nošene, izvrsten predvojni material, prodam. Vprašati v torek, 28. sept. od 2. do 7., Go-rupova 11, spodnji zvonec. I se t slaščičarni 16237-6 Ulica 3. maja 6.
ŽELEZEN ŠTEDILNIK
dobro ohranjen, prodam. — Galjevica 22.	16241-6
OTROŠKI VOZIČEK
v Ogl. | globok, dobro ohranjen, 16264-6 prodam. Naslov v ogl. odd.
MMim ma.
rabljen, 100 littov. prodam. Naslov v ogl. odd. J um
16283-6 UM1VALNO MIZO
za posodo, dvodelno, [»odam. Primerna za gostilno. Poizve Petriček, 16--92-6
PISALI« STROJ
nerabljen, znamke »Mignon« AEG, prodam. Ogled: Kar-
lovška c. 1 od 11. do 13.
16291-6 ZIMSKI SUKNJIČ s kožuhovnafito podlago ih
Jut".	16191-6 ^^uitom jjrodam Ogled:
TEHTNICO	j Krznarstvo Smole. Seienbur.
za 200 kg nosilnosti, pro- gova ulica.	16290-6
KUHARICA
iš*e m;sto k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 16344-1
NATAKARICA, mlada, boijša, s prakso, strogo poštena želi mesta v boljšo hišo v ali izven mesta. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	16279-1
BOLJŠA KUHARICA z gospodinjsko šolo, zmož-na vsakega dela, išče službo v boljši hiši, najraje izven mesta. Ponudbe pod" »Poštena, zanesljiva« na ogl. odd. Jutra.	16161-1
TRGOV. SOTRUDNIK agilen, zmožen pisarniških del, išče kakršno koli za->„oslit-». Pcudbe pod »Potreben« na oglasni oddelek Jutra. *	16107-1
POSTREZNICA s priporočilom išče zaposlitve od 11. ure dalje vsak dan s hrano. S 1. oktobrom! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro priporočilo«.	16142-1
ASISTENTKA zobozdravniška, vešča tehnike. z večletno prakso, išče rne«to. Ponudbe pod »Zo-botehnica« na ogl. oddelek Jutra.	16086-'
UPOKOJENKA išče zaposlitve kot gospodi nja. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Upokojenka« J	16247-1
POSTREZNICA
išče zaposlitve. Poizve se od S.—10. pri hišniku. — Malgajeva 10.	16357-1
ABSOLVENTKA trg. akademije i dveletno pisarniško prakso, želi preme-niti službo v veletrgovino a£ industrijo. Zmožna slovenske-zti. francoskega, nemškega In italijanskega je7 ka v govoru in pisma, slovenske stenografije in strojepisja. Ponudbe na 3glasn oddei. Jutra pod iZmvžna«.	16225-1
FRIZERSKO VAJENKO
sprejmem. Salon Go.lina, Sv Petra cesta 3. 16:99-44
VAJENKO sprejmem takoj ali s 1. okl tfbrom. Pralitikantnn z malo prakso dobi službo. Damsko sko krojaštvo. Ambrož. Pod. milščakova 57.	16185-44
ŠIV1LSKA VAJENKA in praktikantinia se sprejme. M. Uienik, Kolodvorska 11-n.	16150-44
ELEKTROMONTER z večletno prakso želi dobiti mesto praktikanta v radio delavnici ali kot kinoope-rater. Naslov v ogl. odd. Jutri.	16383-3
KROJAŠKI POMOČNIK prve kategorije išče delo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.	16213-3
KLJUČAVNIČARSKEGA vajenca sprejme Stroino podjetje 5iška. Sv. Jerneja c. 18. '	16258-44
»h m i [iJjj
GOSPOD. POMOČNICO
zmožno vsakega dela, staro nad 25 let, iščem proti obilni hrani in plači 400 lir. — Naslov v ogi. odd. Jutra.
16015-la
GOSPODIČNO
k 2 deklicama (7 in 11 let) za popoldanske ure iščem. Prednost absolventinje učiteljišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«.	16343-la
POSTR FŽNICO pridno, pošteno, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Tutra.
16388-la
DEKLE do 20 let staro sprejmem kot postrežnico za nekaj ur dnevno. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16278-la
POSTREŽNICO k mali družini za cel dan z hrano in plačo iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16270-la
GOSPOD. POMOČNICO
zmožno vseli hišnih del in kuhe išče tri članska družina. Saksida, Knafljeva ul. 3-II.	16201-la
POSTREŽNICO pridno in pošteno iščem. — Na«Jov v ogl. odd. Jutra.
16157-la POSTREŽNICO pošteno, iščem za dopoldanske ure ali po dogovora. Tržaška cesta 45, p.	16233-la
POSTREŽNICO sprejmem k družini za gospodinjske posle za takoj ali s 1. oktobrom. Tovarniška ulica št. 32, Znjunčič Andrej.
16235-la BOLJŠO OSEBO zmožno samostojno voditi vse gospodinjstvo pr tričlanski družini, iščem Ponudbe z opisom doseinnjega delo poslati na ogl. odd JiiTa ood »Samostojnost«. 16294-la
GOSPODINJO srednjih let, dobro in varčno kuharico, sprejme boljša tričlanska družina v središču mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko s Oktober «.	16399-la
GOSPOD. POMOČNICO
iščem. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	160931-la
VAJENCA sedlarskega, torbarskega, tapetniškega, sprejmem s takojšnjo plačo. H. Glavič, Tržaška C. 9. 16212-44
TAPETNIŠKI VAJENEC se sprejme, Ljubljana, Vegova nI. 10.	16116-44
KROJAŠKEGA pomočnika in vajenca sprejme takoj Jelovšek, Gleda-lšl» 14.	16254-3
hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16362-la
POSTREŽNICO izvežbano in pošteno za par jutranjih ur, sprejmem. — Zglasiti se je v torek, 28. t. m. dopoldne na Cesti Viktorja Emanuela IJI. št. 9-1, levo.	1630-la
DOBRE MEHANIKE in mlade delavce takoj sprejmem. Merkur; Pururie-va 6.	16378-3
STALNO ZAPOSLITEV dobita dva mlada fanta z nekoliko prakse v rezanju papirja oziroma pri delu v tiskarni. »Papirocel«, Lcpo-dvorska 23.	15978-3
POHIŠTVENI MIZAR prvovrsten, dobi službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	16397-3
ŠIVILJA ki dela tudi doma, dobi prosto stanovanje z souporabo štedilnika, če bi pomagala šivati. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 16104-3
GOSPODIČNA za prodajo vsaki družini koristnega predmeta iščem. — Vidmar, Rimska c. 10, levo.
16105-3 DOBER ZASLUŽEK začasen dobe absolveti(nje) trgovskih šol, če se oglasijo od ponedeljka dalje od 3. do 5. popoldne. Naslov v ogl odd. Jutra. 16336-3 ŠIVILjSKO POMOČNICO in vajenko sprejme salon »Mara«, Mestni trg 8-1.
16350-3
SLUŽKINJO,
samostojno, pošteno, iščem. Naslov v ogl. odd. Tutra.
16262-la POSTREŽNICO za 3krat tedensko, pridno in pošteno iščem za 1. oktober. Naslov v.vseh posl. Tutra.	16355-la
SOBARICO mlado. poš'eno in čisto sprejme boljša rodh'na treh odraslih oseb. Plača lepa. hrana dobra. Naslov v oglasnem odd. Jutra.	16218-la
lirano, zelo poceni proda mo. Ogleda se v nedeljo 26. t. m. od 9. do 12. ure. Peteln, Medvedova 5b-I.
16342-6
TRIC1KELJ
rabljen, poceni naprodaj. — Ambroš, Vodovodna c. 2, Bežigrad.	16368-6
DVE OMARI
dam Ogled: Podmilščakova XI	16192-6
ČRN PLAŠČ, krznen ovratnik, podloga, za večjega, srednje močnega gospoda, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Javite naslov«.	16199-6
HARMONIKO kromatično z 80 basi, prodam. Kužel. Drenikova 30 Ljubljana VII.	16202
MLADO KRAVO montafonskee pasme, 600 kg
pleskani, okroglo jedilno težko, 5 mes. brejo, prodam mizo, fotelje, stole, _ ogle- Pojasnila v Beethovnovi 13
POUK
nemščine in konverzacije nudim. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	16153-3
NEMŠČINO talijanščino. francoščino in angleščino poučujem. Tudi začetnike(-ce). Vrhovčeva 12, visokopritličje, levo (pri Taboru).	16240-3
NEMŠČINO in klavir poučujem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16115-3
NEMŠČINA za miadino in odrasle. Kon-verzacija, slovnica, literatura. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16281-3 DIPL. UČITELJICA p->i:ču:e italijanščino, nemščino, francoščino ia angleščino. Kolodvorska ul. 11, pritličje. Informacije dopoldne	16111-3 PRIVATNO POUČUJEM francoščino, klavir. Aneta Potočnik, strok. dipl. Nove prijave (odrasle in šolsko mladino) sprejema: Groharjeva 2, I. (Tržaška c. 1, I.)
16076-3 INSTRUKCIJE z vseh predmetov ljudskih in nižjih srednjih šol daje na otrokovem domu vesten učitelj. Cena zelo nrzka. — Nasiov pustite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska 3.
16135-3 POUK SLOVENŠČINE želi od dame ali gospoda — nemški vojak. Ponudbe pod »Pouk« na ogl. odd. Jutra.
16067-3 KLAVIRSKI POUK n petje poučujem dvakrat tedensko po 1 uro. Honorar od učne ure 30 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16068-3
ANGLEŠČINO poučuie akademik. Tudi za stanovanje ali hrano. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
15995-3
PREMOG DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
POSTELJO
z žimnico, posteljno omarico z marmornato ploščo in okroglo mizo, vse masivno, trd les, prodam za 1800 lir. Sv. Petra c. 40, podpritličje.
16110-6
VREČE
različne, prodam Podbevšek Filip, Obirska 4.'Tel. 40-57.
16052-6 RABLJENE SODE od 350 litrov, 20 komadov, prodam. Vprašati: Lasan Roko, Moste, Pokopališka 14, telefon 25-08. 16012-6
REGISTIRNO BLAGAJNO
»National« v najboljšem stanju, ugodno prodam. — Ogled od 13.—15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16042-6 PERZIJANER . KEP dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16050-6
PRAZNE SODE rabljene, po 30—50 litrov, za kislo zelje, prodam. B. Guštin, Vodnikov trg 2.
319-6
• TRODELNE ŽIMNICE
najfinejša žima, srebrn jedilni pribor za 12 oseb, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16261-6
KRZNEN PLAŠČ damski, rjav in zimsko moško suknjo temno modro, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16255-6
DAMSKO KOLO znamke »Allright«, dobro ohranjeno, s skoraj novimi
gumami, ugodno prodam.	___
Ileršič, Rimska c. 13.^ | y ,, JUTRU"!
dala, svetilke, slike itd. pro-da Tribuč. Sodarska 2. nad florijansko cerkvijo. 16363-6
PLAŠČ ZA DEKLICO ali dečka v starosti 12 do 15 let. prodam. Celovška C. 43 v podružnici Jutra."
16358-6
OTROŠKE POLGOJZERJE
št. 29, dobro ohranjene in leseno otroško posteljico za dojenčka, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16359-6
MODERNE SPALNICE in kuhinjske oprave proe.ija Vidmar, Vodnikova 31.
16356-6 VOLNEN TEKAČ 1 m širok in skoraj 5 m dolg, prodam po zelo ugodni ceni. Postojnska S.
16349-6 ELEKTRIČNI LIKALNIK in električno peč. vse v najboljšem stanjuO, 220 Volmi tok, prodam. Nislov v oglasnem- odd. Jutra. 16226-6
OTROŠKE ČEVLJE, zimske, št. 26, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16210-6 OLJNATO SLIKO prodam. Ogled clo 16. ure. Naslov v ogl. odi. Jutra.
1 16295-6 MOŠKO KOLO rabljeno, ir en gumi plašč vse dobro ohranjeno, prodam Gosposvetska cesta 55.
16296-6 GOJZERICE ŠT. 38 in knjižno omaro (mahago-nij), dobro ohranjeno, prodam. Naslov. Čopova 1. vrata št. 122. Ogled od 12. -do 15. ure.	16301-6
SAMSKA OPRAVA 2 posteljni mreži, Sdelna kom. pletna žimniea in kaktusi se prodajo. Poizve se: Vrhovčeva ul. 9. II.	16048-6 POSTELJNO PREGRINJALO krasno ročno delo, pliš pregrinjalo za otomano, dva komada file zaves belo novo žoržet-bluzo. odejo, snežke za otroka od 7 do 8 let in ku hinjsko mizo — prodam. Tr-stepjakova ul. 1. I. nadstr., desno, nasproti kavarne Majcen. 16170-6
DAMSKI PLASč zimski, star, dobro ohranjen, plav, za šibkejšo postavo srednje velikosti, prodam. Poizve se pri rodbini Pintar. Mivka št. 32. v nedeljo in ponedeljek.	16173-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Stari model (auto). Kolezijska ul. 7.
16345-6 ŠPORTNI VOZIČEK in nova suknja, naprodaj. Kladezna 8.	16341-6
ZIDAN ŠTEDILNIK kompleten, prodam. Orešič, Gradaška ul. 8a. 16372-6
ŠPORTNI VOZIČEK nov, zelo trpežen, naprodaj. Bohoričeva ul. 3, levo.
16339-6
VEČ MOTORNIH KOLES od 125 do 500 ccm, vsi v odličnem stanju zelo poceni naprodaj. Merkur; Puharjeva 6.	16374-6
OTROŠKE ČEVLJE zimske št. 26, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16367-6 VEČ TRICIKLJEV rabljenih in novih, različne velikosti, zelo ugodno naprodaj. Merkur; Puharjeva ulica 6.	16377-6
KOLESA nove in rabljene, najboljše nemške znamke in več motornih koles zelo poceni prodam. Izvanredna prilika. Merk ur, Puharjeva 6.
16379-6 KLAVIR. HARMONIKA 1800.— gramofon 750.—, moške semiš čevlje št. 41 do _42 in različne moške hlače, prodam. Klavžer, čevljarstvo, Vošnjakova 4.
16381-6 DEKLIŠKI PLAŠČ dobro ohranjen za 12 do 14 et, prodam. Milčinskega 73.
16387-6
DIVAN,
oljnate slike, damske klobuke in čevlje št. 40 in drugo, prodam. Ogled med 9 do 10. in 2. do 3. popoldan. Pred Škofijo 19-1.
16391-6
PIANINO
ali klavir vzamem v najem proti mesečni odškodnini. Dr. Tušar Josip. Gledališka ulica 14-IV.	16390-17
OTROŠKO KOŠARO prodam. Naslov v oel. odd. Jutra.	"16389-6
KITARO popolnoma novo, damsko prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	16272-6
PLINSKI ŠTEDILNIK na štiri plamene s Dekačo, plošča 110X60 cm, prodam. Ponudbe pod »Plin« na ogl. odd. Jutra.
16274-6
SPALNICO
v imitaciji orehove korenine, proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču Ljubljana, Bleiweisova 47, poleg kavarne Majcen
16273-6
CITRE
z notama in tričetrtinski čelo, prodam. Vprašati Via Verdi (Gaieva) 6. V. nad. vrata 13.	16277-6
DINAMO za avto razsvetljavo v popolnoma dobrem stanju u-godno naprodaj. Rudolf Zore, Gledališka ulica 12.
16269-6 DAMSKI PLAŠČ iz balonske sv2e s kapuco za srednjo postavo, popolnoma nov in krojaški električni likalnik, prodam. — Glavan. Kok>dovorska 18 (dvorišče).	16238-6
inseriraj
II. nadstr. ali Podsmreka 5 16205
GLOBOK VOZIČEK
moderen v dobrem stanju piodam ali zamenjam za športni voziček. Mariborska 17 16206-6
TRIC1KELJ prodam. Na ogled pri M Nordin, Poljanska c. 31.
16209-6 DEŽNI PLAŠČ GUMI, rabljen, za malo postavo prodam za 300 lir. Ogled iz priiaznosti v trgovini pri Soncu, Pogačarjev trg. Wid mayer.	16208-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, nemška izdelava, v zelo dobrem sta niu, prodam. Jurčičev trg 2-III	I6331-23a
OTROŠKI VOZIČEK predvojni, globok, dobro ohranjen, prodam. Borutova ul. 9. pritličje, levo.
16207-6
VOLNENO ROČ. DELO
obleka, kostim, pulover — nerabljeno, in letno blago, piodam. Ogled od 1. do 3. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16113-6 MOŠKE ČEVLJE nove, št. 41, in »Waffen-md« bicikel, prodam. Močnik, Šiška, Celovška c. 99.
16120-6
PRAŠIČKE prvovrstne, težke pasme, za rejo prodam. Ogled od 3. do 6. ure popoldne v nedeljo, ponedeljek in torek: Hudnik Frinc, Ježica 15.
16071-6 BICIKEL PLAŠČA na žico (Drahtreifen), predvojno blago »Pirelli«, 28X lVi velikosti, naprodaj. — Prečna ul. 8.	16137-6
NAMIZNI PRT »širas«. okrogel, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16141-6 PISALNI STROJ »Torpedo« prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra 16087-6
VINSKE SODE zdrave, žveplane, velikosti 00 litrov, poceni prodam. Skladišče Gerovac, Kolodvorska 8.	16088-6
VISOKO OMARO m mizo poceni prodam. — Ilirska ulica 28, I.
16090-6 OTROŠKI VOZIČEK
globok, svetlosiv, avtomo-del; električni likalnik (teža kg) ter pleteno košaro prodam. Zore, Marenčičeva ul. 3 Moste.	16089-6
PISALNI STROJ in stiskalnico (Spindelpres-se), prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16396-6
DRAGOCEN OBESEK posebno aparten, prodam — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnostno darilo«.
16335-6 DAMSKO KOLO odlično, še nerabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	16334-6
MLIN ZA DOM za finomletje in šrotanje raznega žita, riža, koruze in drugo, prodam. Ponudbe na upravo Jutra pod »Pogon motorni ali ročni«. 16333-6
MOŠKE ČEVLJE št. 41. skoraj nove, prodam. Jurčičev trg 2-ITT. 16330-6
MOTORNO KOLO Horex 350 ccm, zadnji model, predam — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16351-6 DAMSKI PLAŠČ nov najboljše stare kakovosti, bel, zameniam za enakovrednega temnejše barve. Prodam dobro ohranjen moki črni sako. Poizve se: Sv. Petra nasip 51. 16117-6
SREBRNE ŽLICE 2 kom., popolnoma nove . dve umetni sliki, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra.	16114-6
ZDRAVNIŠKO KNJIGO »Die Frau als Hausarztin« in 4 zvezke kronike, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra.	16122-6
PISALNI STROJ »Undenvood«. pisarniški, novejši model, prodam za 8500 r. — Ponudbe pod »Pisalni
stroj« na ogl. odd. Jutra.
16232-6 HRASTOVE DESKE suhe. 3 m 5 cm 15 kub. m, prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Deske«.
16234-6 OTROŠKO STAJICO dobro ohranjeno, prodam. — Knezova 18. II. nad., desno 16306-6 DAMSKI KOSTUM lep. volneni, dve lepi volneni oblek- — vse za večjo postavo, 1 par moških usnjenih čevljev in nekaj moških klnbukov — vse predvojno blago, prodam Naslov v ogl. oddelku Jutra. Ogledati po-noldne od 2. do 3. 16305-6
POSTELJO belo emajlirano z medenino, ženski dežDl plašč in zlož-(ijvo vrtno m;zO z dvema stoloma prodam — Naslov v ogl. odd Jutra. 16iSO-6 BLAGO
za športno obieko in za zimsko suknjo prodam. Krakovski nasip 26, prtličje.
16286-6 RAZNO POHIŠTVO, snažno, postelje, mize, stole itd. proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežot.	16175-6
WERTHEIM BLAGAJNO stoječo, veliko 160Xov, cm, prodam. Ogled dnevno od 11. do 1. ure. Naslov v ogl. odd Jutra.	16282-6
DAMSKI PLASČ črn, dobro ohranjen, s pristnim skungs ovratnikom, pi-rotska preproga 3VsX2>/, in blago za moško obleko, ugodno naprodaj. Stari trg 28, I. nad., desno. 16285-6
JEDILNICA
s kaučem (orehova korenina), skoraj nova, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16389-6
VOZIČEK na štiri kolesa, uov, nosilnost do 600 kg. in en voziček na dve kolesi (cizal prodam. Poizve se pri hišniku, Slomškov« nI. 9.
16238-6 VEC ZAJCEV samic, ugodno prodam. Mala čolnarska štev. 4.
16289-6
POKRAJINSKO SLIKO
krasno, olje, [135 x 103 prodam. Glinška 4 II.
ZA GiASOVIR
ali pianano in baročno pisalno mizo ali baročno toaletno mizo, dam za živila ali kupim. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«	16070-7
DIVJI KOSTANJ po najvišjih cenah stalno kupuje »Papirocel«, Lepodvor-slca 23.	16036-7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi Gerovac Kolodvorska 8.
15.806/7 STARE URE zapestne m žepne, še dobro ohranjene, kupim. Janko Tazbec, urarski moister, Miklošičeva c. 12 15682-7
LISIČJE BOE, persianer in krzno boljše vr-e-t dobro ohran.eno, kupuje kznarstvo Rot. Mestni trg.
J-317-M 7 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po najvišji ceni. Guštin B., Vodnikov trg 4	318-7
RADIO APARAT dobre znamke in dal.nogled (tritder) kupim. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Ugodno«. ^ '	16298-7
0MEGA URO prs*an al: sopotnico kupim. Ponulbe na ogl. odd. Jutra
STRUŽNICO	.
za les, malo, kupim. Poood- 1
be na ogl. odd. Jutra pod : »Za šah«.	16129-7 ;
HARMONIKO klavirsko, z 48—120 basi, kupim. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra.
16143-7 KRZNEN PLAŠČ za stednjo postavo kupim.
INDUSTRIJSKO
podjetje, malo, zelo zapo-
Ponudbe pod »Lep« na ogl. s!eno 2 v<.liico ral Pu oddelek Jutra.	16139-7 ^00.000 lir mmnd,;
ŠIVALNI STROJ
z okroglim čolničkom kupim. — Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra.
16144-7
KNJIGE
Tavčarja, Cankarja, Jurčiča in Aškerca, kupem. Tavčarje, a ul. 10. pritličje levo.
16346-7
SMOLO
smrekovo, prekuhano, kupim. Ing. Prežel j. Wo!fuva u!. 3.
16317-7
KOKOS-TEKAČ
_koro nov, širina 90 cm, v dveh kosih, skupna dolžina 12.75 m, prodam. Na ogled je v ma-nufakturni trgovini Starin. Pogačarjev trg — Kresija.	15217-6
DVE OBLEKI eno športno, novo ln eno temnejšo, sivo-črta-sto, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
16228-6 LJUBLJANSKI ZVON nekaj vezanih, starejših (1885—1905) letnikov ln celotnega Slovana Itd. prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zvon«ig6 6
PHILIPS
4cevni, nerabljen proda Hešik. Jernejeva št. 53,
16215-6 I pod »Gotovina«.
Šiška.
16189-6
KOZO MLADICO
za pleme, novo posteljo s peres, žimnico. športni voziček, v dobrem stanju, proda Rems Iv Vogelna 5, Trnovo..^
500 ccrt RUDGE MOTOR
super šport, (speclalka). 150 km na uro. nekaj posebnega za ljubitelje tega športa, kot v novem stanju, za 25.000 naprodaj. Ponudbe pod »Redka prilika« na oglasni oddelek >Jutra^ 16400/6
KUHINJ. KREDENCO malo rabljeno, prodam. Na-slov v ogl. odd. Jutra^
ŠKORNJE
št 42, malo rabljene, predvojno blago, prodam. Zar-nikova ulica 16. I. 16099-6
KOZOLEC krit z opeko, in kamnitimi stebri, prodam t bližina. La-ščilnice riža. M. Roje, Blei-weisova c«*ta 29, H.
16098-6
TRI PREPROGE
bosanske, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 16102-6
LISIČJA BOA m nekaj dragocenosti naprodaj. Naslov ▼ ogl. odd.
16085-6
Jutr3..
VOLNENO OBLEKO
dobro ohranjeno, trenckot in irharce za dečka od 9. do 12 let starega, prodam. Tržaška cesta, 28-11, desno.
16111-6
CHROMATIČNO HARMONIKO »Kucler« s 96 basi, prodam ali zamenjam za manjšo. Grosek, Wolfova ulica 5.	16193-6
LJUBLJANSKI ZVON originalno vezan, prodam. — Naslov v ogi. oid. Jutra.
16271-6
PURANE
3 in 4 mesece stare, prodam. Poizve se: Accetto, Trnovski pristan 18. 16195-6
harmoniko,
hromatično z 80 basi, izvrstno ohranjeno, zamenjamo za drugo blago. Poizve se t trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	16176-6
VEČ ŠIVALNIH STROJEV za domačo uporabo, zelo ugodno prodamo v pont-deljek v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	16177-6
PISALNI STROJ skoraj popolnoma nov, prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra.	16154-6
ŠIVALNI STROJ krojaški, prodam ali po dogovoru zamenjam za ženski stroj. Preradovičeva 9-H.
16155-6
KUHINJSKO KREDENCO prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16159-6
DIVAN
malo rabljen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16162-6
PLETENE JOPE, bluze, žensko blago, vilice in nože za 6 oseb. 3/i gosli, moške pumparice ter čevlje št. 37—39, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16164-6
DIVAN dekoracijski, stenska ura, umivalnik z zrcalom in marmorno ploščo, velika vaza, lep okvir 1.10X1 m, posteljo (les), špansko steno, ugodno proda Jamšek, Vrta-ča 5	16163-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, z nerabljeno odejico, prodam za 950 lir. Naslov v ogl.
odd. Jutra. _16166-6
MOŠKE GOJZERICE lahke, štev. 441 in ogledalo 1.80X75, primerno za krojača, prodam. Košir, Ple-teršnikova 26.	16165-6
ŠPORTNI VOZIČEK otroški, predvojni materijal, prav dobro ohranjen, prodam. Miklošičeva c. 28-11, levo.	16168-6
RABLJENO SPALNICO kompletno in kuhinjsko o-pravo, zelo ugodno prodam. Ogled: Prule 11. 16051-6
SADNI KIS okoli 100 litrov brez dodatka vode. prodam. Gerbiče-va 26 (Kolezija). 16169-6
SUHE GOBE za zimo in olive dobite vsako količino pri R. Viš-njevec, Florjanska 37.
16043-6
16297-7 RABLJENO OBLEKO
belo. zu. delo, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra nod »Bela obleka«. lftS00-7
ŽELEZEN ŠTEDILNIK dobro ohranjen ali emajliran. kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	16171-7
OTROŠKO POSTELJO z železnim zaslonom kup m. Naslov v ogl. o<kk'Iku Jutra.
16172-7 KOLO IN HARMONIKO »Scandali« z 60—80 bosi. kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Športnik«.
16184-7
STARE BICIKELJ . GUME in gume za motorna kolesa, kupimo proti zelo dobremu plačilu. Merkur; Puharjeva ulica 6.	16373-7
STRUŽNICO (Drehbank), vrtalni stroj, brusilni stroj ter orodje za ključavničarstvo in mehani-ko, kupimo proti zelo dobremu plačilu. Merkur- Puharjeva 6.	16375-7
PLAŠČA za 15 letnega fantka in 13 letno deklico, nova ali dobro ohranjena, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašč«.	16376-7
PIANINO ali kratek klavir z dobro konstrukcijo, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Kupim« na ogl. odd. Jutra.	16384-7
LJUBLJANSKI ZVON 1880—1900 vezan ali broširan, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi posamezne letnike«. 16392-7
SREBRNE KOVANCE stare in druge dragocenosti starinske vrednosti kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališča ulica 12.
16268-7 OTROŠKI VOZIČEK
IZLOŽBE
tri velike, dam v najem. ev. prevzamem blago tudi v ko-m eijsko pro lajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glavna pošta«.	16300-17
RADIOAPARAT dober, vzamem v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Odgovarjam obenem za vse eventuelne poškodbe. - Ponudbe pod »Radio« na ogl. oddelek Jutra. 16077-17
VELIKO IZLOŽBO v strogi sredini mesta, oddamo v naiem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16263-17
HIŠO
na sončnem kraju, z lepim vrtom, prodam. Ponudbe pod »Plin« na ogl. odd. Jutra.	16119-20
PARCELO
blizu klavnice, na suhem, sončnem kraju, prodam. — Ponudbe pod »Nizka cena« na ogl. odd. Jutra.
16118-20
PARCELO
za cca. 100.000 lir kupim takoj brez posredovalca. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
161 36-20
GOSPODAR. POSLOPJE
ali šupo vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »V bloku« na ogi. odd. Jutra 15974-20
VISOKOPRITLIČNO HIŠO v severnem delu mesta za 210.000 lir proda »Posest« realitetna pisarna, Miklošiče va 4-II.	16340-20
LEPO PARCELO stavbno kakih 1200 m® Ljubljani ali predmestju kupim Za takojšnjo goto vino. Lastniki naj stavijo resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trgovec z de žele«.	16266-20
HIŠA
nova dvonadstropna v šiški. HIŠA, nova, enonadstr. za Bežigradom. HIŠA, visoko pritlična, 10 let stara. PAR CELE na vzhodni strani in
300.000 lir naprodaj. Siguren kupec lahko en del plača eventuelno v obrokih. Šifra: »Mesečni zaslužek 15.000« na ogl. odd. Jutra.
16380-20
HIŠO
ali zemljišče do 800.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trgovec«.
16353-20
PARCELO
za 200.000 do 300.000 lir. kupim kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«.	16352-20
ZIDAVO kakršne koli stavbe prevzame gradbeno podjetje. Ves material na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključ v roke«.
16245-20
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16101-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam gospodu. Emonska ul. lOa.
16109-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vbodom in uporabo kopalnice, v novi hiši, odd am dvema gospodoma. Naslov T ogl. odd. Jutra.
16072-23 DVE PRAZNI SOBI oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16075-23*
MESEČNO SOBO komfortno, v palači oddam rednemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16073-23 ČISTO SOBICO
s prostim vhodom takoi oddam. Trdinova 2, priti.
16078-23 OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice oddam boljši osebi. Dvorska ul. 1.
16079-23
LEPO STANOVANJE	SONČNO SOBO
ulia. pritlična predsoba, so- s posebnim vhodom, od-ha. kuhinja rn kabinet, od- | dam. Naslcrv v ogl. odd. dem naraje mladima »kon- Jutra.	16083-23
cema z enim otrokom ali OPREMLJENA SOBA br'*z. 7 minut od tramvajske ' sredi mesta, posebni vhod, postaje Sv. Križ — Ponudbe I ^ odda le strogo rednemu, jod »Stalna stranka: na ogl. mirnemu in dostojno zapo-0'delek Jutra.	16017-?1 slenemu gospodu. Naiemni-
DVOSOBNO STANOVANJE j na 160 lir. Prečna ulica 8. lepo. sončno, na Giincah. za-	16138-23
menjam za večje v mestu. Po- NA DOMAČO HRANO nu-lbe p-vd >7/i'menjava — ok- I dobro, samo opoldne, sprej-■ober« na ogl. odd. Jutra. i mem dva gospoda ali gospo-16152-21 I dični. Naslov v ogl. oddel-
__________________na južni. Zemljišče za in-
globok" dokro ohranjen, ku-1 dustrijo 13-000 in 5000 m1 pim. Ponudbe pod »Lep« na ter zemljišče 20.000 m» za og! odd Tutra. 16275-7 parcelacijo znotraj bloka. — RADIJSKI APARAT Realitetna pisarna Zajec An-spreiemoi. dobro ohranjen, drej. Tavčarjeva ul. 10. — kupim Ponudbe na ogl. Tel. 34-86.	16347-20
odd. pod »Radio 101«.	PRODAM
16197-7 I v severnem delu mesta V\ STARO 2IMO	I stanovanjske hiše, ob tram-
knpimo. Plačamo dobro. V vaju zemljišče cca. 10.000 poštev pridejo tudi žimni-1 m1, v južnem delu mesta ce. Ponudite trgovini Ogled, zemljišče cca. 3000 m3 in Mestni trg 3 (vhod skozi I štiri stavbne parcele v bli-16178-7 I žini dolenjskega kolodvora RJUHE	I v skupni izmeri cca. 4^00
dobro ohranjene, kupim. m1. Realitetna pisarna Ku-Plačala bi deloma s šiva-1 nrver Ludvik, Miklošičeva njem. Ponudbe na ogl. odd. c. 34.	16200-20
Jutra pod »Dobra šivilja«.	PARCELO,
16151-71 njivo ali hišo, kupim. Po-PlSAIJfl STROJ I nudbe brez posredovalca ni dobro ohranjen, kapm. Pel- upravo Jutra pod »Zemlja«, legrino, Kolodvorska, ri. 8.	16167-20
^ '	382-7 NAČRTE IN PRORAČUNE
BELE SNEŽKE	za vse v gradbeno stroko
visoke čeveljčke m. dve- spadajoča deia izvršuje grad. lotnego otroka kupim al: za- »*®o podjetje. Ponudbe na menjam za večje snežke. Du- °gl. oddelek Jutra pod »Na-najska cesta 69. H, desno. «rti«.	16244-20
16281-7	PARCELO
ČEVLJE ST. 24—26	Viču prodam po ugodni
aobro ohranjene, kupi « Ponudbe na ogl. oid. Kralnc Slomškova 23. Jatm P°d »Blizu tramvaja«.
16187-7	16243-20
LESEN KOVČEG	NEPREMIČNIN
f zaboji kupim. Ponudbe večje število proda po
r«od »Rabim« na oglasni I zelo ugodnih cenah Re-	, _ , , ,
oddelek »Jutra« 16398-7 alitetna pisarna Habijan ™	*go. Ogled v nede-
odaeieK »ju	Mi Cisaletova I/p. - L'°. 1° u!e' M,CI
BLAGO ZA PID2AME Te, 4G.g7	16227-20	-----
dobro predvojno blago, STAVBNO PARCELO kupim. Ponudbe na ogl. na I ; toek; k -m takoj oddelek »Jutra« pod ši- do 2on 000 ,if Ponudbe na fro »Fidžame^ 16401-7 ogI ^ Jutra d ))Pla.
PIANINO	čam ta)coie	16323-20
rabljen, v vsakem stanju,	LEPO VILO
kupim. Ponudbe s ce™ prodam za 800.000 lir. Po-znamko na oglas, oddelek nudbe na oftl_	jutra
Jutra pod značko »Planino« pod „Prot; got0vini«
16097-7	16324-20
ŠIVALNI STROJ | STAVBNO PARCELO
STANOVANJE
enosobno, menjam za enako. Alcšcvčev.i 38. 16179-21
ZAMENIAM lepo dvosobno stanovanje v vili z večjim. Ponudbe Christof Drago. Povšetova ul. 33a (Kodeljevo).
16257-21
DVOSOBNO STAN0VANJ6
krasno, s kopalnico in ma-1 m vrtom, oddam takoj manj-£ odrasli dražini v šiški ob tramvajski postaji. Izve v v ogl. odd. Jutra. !6g2V?l
ku Jutra.	16140-37
PRAZNO SOBO
oddam rednemu gospodu. Poizve se: Beljaška 10, od 2. do 4 ure 16147-23 OPREMLJENO SOBO
sončno in zračno s posebnim vhodom in z dobro do
40LFTNA OBRTNICA
»e želi poročiti $ poštenim, dobrim go*podom primerne starosti. Ponudbe pod »Sloga« na ogl. odd. Jutra.
16148-25 GOSPODIČNO siromašno, ne glede m. poklic, do 35 let gi»ro. ftedne zanjuijort. črnola^ko. istj spoznati v STrbo ženitve lastnik dobro idoče trgovske pisarne. STko r. obširnim opisom življenja posiati na ogl. odd. Jutra pod »Sreča Vas čaka«.	16219-25
INTEUGENTA 30 do 38 let r^n-ga. neodvisna dama raii žen;:ve. Ponudbe s polnim naslovom na oglasni odd. Jutra pod »Življenje«	16306-35
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, ftelenburnova ul. 4 tel. št. 2109
PASJE BOLHE
pokončujte. Ing. Prezeij. Wol-fovt uiica 3.	IS-"! 16-07
NA HRANO dobro, domačo, strejmem gospoda. Gosposka ul. 10. L. Kastelic.	16276-37
PREKLIC Razglas v Jutru z dne 5. 9. 1943 se prekjife. Obenem w opozarja vsakogar pred nakupom perila, obleke ter posteljnine in odeje ter kakršnih koli stvar od strani Cesar Ivana, uslužbenega pri tvrdkS Samec, ker bi morala sodnij-sko postopati, ker je vse
mm vhodom m z aooro cio- ^ la_ in w ^ ^ mačo hrano, oddam. Stari j ^ ^ n?	„„
trg 28-III. — Šturm	biwh doi(P>v v T,lačUo. _ (X
STANOVANJE
enosobno, po možnosti kabinetom, išče mirna stran lca. Naslov v ogl. odd. Ju tra.	16348-21a
3000 I.IR NAGRADE dam onemu, ki mi preskrb komfortno stanovanje naj raje v središču. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 15984-21a
SOHO IN KUHINJ« ->-> možnosti s pritikli-nami. iščem — najraje v Trnovski okolici. Naslov pove oglas, oddelek ,>.Tutr? -	ir>l4-21 a
STANOVANJE eno- do širisobno išče profesorski par. Event. eno ali dve sobi s souporabo kopalnice. Pismene ponudbe pod »Mirna in čista stranka« na ogl. odd Tutra. I6l06-21a
STANOVANJE dvo- ali večsobno išče mirna tričlanska obitelj. Ponudbe: Christof Drago, Povšetova ul. 33a (Kodeljevo).
16256-2U
malo rabljen, boljše znam-1 na ,epi sončni Iesi v izmen ke, pogrczljiv, in dobro 650 kv m nujno procl3m. ohranjeno pisalno mizo ku- ponudbe na ogi. 0dd jutra pim. Ponudbe na ogl. od: pod »joo.ooo lir«. 16328-20 delek Jutra pod »Šivalni |	PARCELO
stroj«.
16100-7
v središču ali v neposredni
STEKLENINO
za buffet (kozarce, steklenice itd.) ter Berkel tehtnico, kupim. Ponudbe pod »Rabim takoj« na ogl. odd. Jutra	16064-7
OBLEKO plašč za dijaka, stare novce, tudi bakrene, bone taborišč, knjige, kupim. Ponudbe: »Zbiralec« na ogl. odd. Jutra.
16303-7
SMUČARSKO OBLEKO i bljžini mcsta takoj, kupim,
otroško, snezke in čevlje za	Cena odvisna od iege in
štiriletnega otroka, kupim.	kraja ponudbe na ogl.
Ponudbe pod znač. »Otrok«	jutra d. >>Xtldi 2a večjo
na ogl. odd Jutra. 16112-7	^^ 16327-20
KLETKO	PARCELO
dobro ohranjeno, za papa-	do 100 000 liri kupim. Po-
gajčka kupim Ponudbe	nudbe na og, odd Jutra
na ogl. odd. Jutra pod	pod »5e ta teden«. 16326-20
»Lepa oblika«. I?080-7	HIŠO ALI VILO
DOM IN SVET	tako) kupim do l 000.000
letnike: 1888 1889 1890,	lir Resn(T ponudbe na ogl.
1891 do 1900, 1901, 1902	odd Jutra pod »Eventuelno
do 1907, 1909, 1910 do	več« 16325-20
1916, 1925 do 1925 do	• ZEMLJIŠČE
1927, 1930, 1934 1936,	n„v0 ali ''travnik do
1937-1938, 1939 — kupimo.	1 000 ooo lifi kunim. Po-
Ponudite Ljudski knngarni.	nudbe na ogi. od<j. jutra
Ljubljana. l^0«1'?	pod »Industrija«. 16318-20
REBRASTE CEVI	K ZEMLJIŠČE (radiatorje), kupim. Po-	T izmeri 10.200 kv. m. po nudbe na tel. 43-69.	90 ];r. prodam, Zemljišče J6084-7	pripravno za parcelacijo DEŽNI PLAŠČ	ali v industrijske svrhe. Sa-fni. nepremočljiv ali salon-	mo resne ponudbe na ogl. svila, pi/zamo srajce št. 38,	odd jutra pod »V bližini spodnje perilo (zimsko),	g[. kolodvora«. 16319 20 predvojno blago, kupim. —	LEPO PARCELO Ponudbe na ogl. oddelek	stavbno prodam za 45.000 Jutra pod »Visoka oseba«,	ijr. ponudbe na ogl. odd. ______ 16131-71 Tutra pod »Hitro prodam«.
VARILNE GORILNIKE	16322-20
ali kompleten mali aparat STAVBNO PARCELO
0.3 do 10 mm varilec, ku-	na leri sončni legi prodam
pim Ponudbe na oglas, od-	za 150.OOO lir. Ponudbe na
delek Jutra pod »Lahko po-	ogl. o^d. Jutra pod »660 Zne,M- '6130-71 kv. m«.	16321-20
KORENJE	STAVBNO PARCELO
par tisoč kg kupim. Na-	v izmeri 720 kv. m., pro
slov v ogl. odd. Jutra.	dam 2a 250.000 lir. Po-
at.at,\~9'77	nudbe na ogl v,u<!. 'utra
RADIOAPARAT	pod »Center Bežigrada«, katerekoli znamke, kupim. | le j20 20
Ponudbe na ogl. odd Jutra	MAI.A TRGOVSKA HIŠA
P	2 lokalom in 2 stanovanje-
ELEK1K1CINI REŠO	ma na prometni točki, u-
dvokuhalmk, avtomat za	godno naprodaj. Naslov:
enofazni motoirek 2 do 4 a.	Kiarlovška cesta 11. vinotoč. kupim. Ponudbe na oglasni 16260-">0 odd. Jutra pod »Dobro«. 4 STANOVANJSKO
Dfir.nm 7-7	°wo hiJo T mestu z vsem
BLAGAJNO	komfortom. prodam. 2 eno-
malo, stoječo ali ležečo,	družinski vili z velikim vr
kupim Pismene ponudbe	tom; 3 stanovanjsko novo
na oglas, oddelek Jutra pod	hišo pod Rožnikom: dve 7
»Blagajna« 16128-7	stanovanjske hiše : izven blo-
s, 5 ^ „ ,	ka vilo na letoviškem kraju,
rtroške št. 22 kupm Wol-	Pojasnila Jančar, Sv. Petra
fova nI. 3, n. 16222-7 1 c. 27.	16365-20
BREZPLAČ. STANOVANJE
n kurjavo oddam starejši, skromni ženski, ki je zmožna šivanja in pranja. Zglasite se dnevno od 6.30 do 8. ure zvečer. Naslov v vseh posl. Jutra.
15941-23 SOSTANOVALCA
sprejmem v sončno, opremljeno sobo za 60 lir mesečne najemnine. Zeliarska nI. 11, D. vr. 2. Trnovo. 16302-23
' OPREMLJENO SOBO lepo, s centralno kurjavo in uporabo kopalnice, oddam. — Gledališka 14. vrata 30.
16304-23
LEPO SOBO
oddam čisti ženski za 100 lir. katera bi m: bila ob sobotah
16174-23
OPREMLJENO SOBO
oddam na Ižanski cesti 57.
16252-23 OPREMLJENO SOBO Ic-po, takoj oddam v središču mesta enemu ali dvema gospodoma. Streliška 10.
16361-23 PRAZNO SOBO z event. souporabo kuhinje oddam samostojni gospodični ali vdovi. Možno je tudi skupno gospodinjstvo. Pismene ponudbe pod »Snažna« na ogl. oda. Jutra.
16354-23
DVE SOBICI
s posebnim vhodom oddam na Mirju. N35I0V v ogl. oddelku Jutra.	10620-23
SOBO
prazno, lepo. f kopalnico in balkonom, oddam. Ponudbe pod »Rližins glavne pošt'« na ogl. odi. .Tu*ra. 16221-33 SOBO
s posebnim vhodom v sredini mesa oddam gosimdu ali gospodični, najraje šivilj , ki bo imela stroj na razpolago. Istotam sprejmem tudi sor-tanoval-ea ali sostanovalko. Kastelic Milka, R mska e. 2. 16)5B-23
r'ja
Zaloška 34. I.
SOBO
svetlo zračno, s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom. oddam takoj »li z dnem 1. oktobra. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 16182-23
OPREMLJENO SOBO v središču mesta, oddam Slomškova 7-II. 16385-23
SOSTANOVALKO spreimem. Ponudbe pod »Poštena in ves dan odsotna« na ogl. odd. Jutra.
16386-23 PRAZNA SOBA lepa, solnčna, parketirana v I. nadstr. s souporabo kopalnice se takoj odda. Naslov v ogl. od. Jutra.
16393-23 OPREMLJENO SOBO ali dve oddam samo redni, odlični osebi. Ponudbe pod 10 minut od pošte na ogl. odd. Tutra.	16196-23
OPREMLJENO SOBO z uporabe kopalnice oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16203-23
DVE SOBI
lepo opremljeni, vsaka za 2 osebi, s souporabo kuhinje in kopalnice, s posebnim vhodom, sredi mesta, oddam. Istotam oddam o-premljeni kabinet. Lapajne Viktor, Miklošičeva c. 7, IV	16160-23
SOBO
strogo separiranim vhodom, v sredini mesta oddam gospodu. Naslov v ogl. odd. Tutra.	16053-23
DVE PRAZNI SOBI veliki kabine4 ter e souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. S anovanje je v srediiv mesta. Ponudbe na ogl. oflde-/ek Jutra pod »Proti nagra-ji«.	16330-23
OPREMLJENO SOBO lepo. oddam v sredini mesta, Naslov v ogl. odd. Jutra.
16231-23 SONČNO SOBO lepo. z vso oskrbo, oddani. Sprejmem tndi abonente na hrano Na-«lov na oglasnem odd. Jutra.	16246-23
OPREMLJENO SOBO v bližin- komisariata oddam samo redni in stalni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16307-23 SOSTANOVALCA čez don odsotnega, sprejmem. GvardenOvif. Florianska ulica 40.	16293-23
OPREMLJENO SOBO lepo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, takoj odda Zupan, Vltt. Emanuela III . 46 (bivža Bleiweisova cesta) 16190-23
OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje iščeta s 1. oktobrom zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Učiteljski par« tia ogl. odd. Jutra.	15975-23a
PRAZNO SOBO po možnosti s posebnim vbodom, išče privatni nameščenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«.	I6l45-23a
PRAZNO SOBO s posebnim vbodom iščem m 1. ali 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jurra pod »Mirna«.	16181-33a
OPREMLJENO SOBO iščem v sred šču ali okoli Zelene jame. — Ponu lbe pod »Ljublunčan« na ogl. oddelek Jntra.	16l83-33a
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom ali sobo s kuhinjo iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«.	I6l9«-23a
SOBO
išče mlajši, izobražen gospod. Gre tudi kot sostanovalec k plemenitemu dragu. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd. Jutra.
16210-23a
SOBO
z dvema posteliema in souporabe kopalnice iščeta v središču redna gospoda. Ponudbe pod »Doktor« na ogl. odd. Jutra.	16l94-23a
OPREMLJENO SOBO iščeta mlada zakonca za takoj. Naslov oddati v ocJas. oddelku »Jutra«.
16216-23 a PREPROSTO SOBO z vso oskrbo iščem. Živila preskrbim lahko sam. Ponudbe pod »Uradnik 7« na ogl. odd. Jutra 16l49-23a
PRAZNO SOBO ali opremljeno, potrebujem za 2 gospoda t bližini Trnovega, Prule. Ponudbe pod »Rabim takoi« na ogl. odd. Jutra.	16332-23a
LUTZ PEČI prijetno grejejo! Dobe se pri Lutz - šiška. 15689-6
MALO SOBO išče upokojenka. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenka«. 16246-23a
PRIDNA POSTREZNICA
z dobrimi priporočili išče sobo s štedilnikom. Najemnino bi eventualno odslu žila. Koroška 8 (Stadion), vrata 6.	I6351-23a
SOBO
z dvema posteljama, z vbodom s stopnic, iščete za ta.
koj	gospoda. Ponudbe
pod »Dobra in točna plačnika« na ogl. odd. Jutra.
10621-23b
SREDNJELETEN prijazen, simpatičen, dobro situiran želi v svifco ženitve spoznati gospodično z enakimi lastnostmi. Samo resne neanonimne dopise s sliko pod »Sreča« na ogl. odd. Jutra.	16395-25
30 LETEN želi resnega znanja z gospodično ali vdovo do 40 let, najraje Sviljo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Resen«.	* 15970-25
ZNANJA ŽELIM v svrho poznejše ženitve s preprosto gospodično ali vdoup srednje postave, od 25-32 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nežna«, si ari«.	16082-25
sar Marija. Gradaška St. 8.
163(M-r;7
DELNICE
papirmce Vevče, 500 komadov imam naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	16267-57
PODGANE pokonča »M i k r o t a n«-pasta. Nešteto polival nih priznanj! Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg masti. 'ahko dtlno pokvar.ene. Ing. Prezeij, \Volfcrva ni. 3.
363:5-37
OSEBA, ki je prevzela v Gasilski ulici od interniranca v sivo odejo zavito perilo, jest-vine in slovar z imenom Vrabič, naj odda lastniku Vrabiču v šoli Vič ali Be-drač, Jernejeva 14. 16236-37 O POSOJILIH
na hiše in posestva dobite informacije v L-ubljani, Beethovnova 15-11, levo pri JUGOKREDIT. 16156-3?
MOŠKO ROKAVICO usniato, sivo, sem izgubil na cesti 3. ma;« pre-d trgovino Koretič. Njjaitcii naj io odda proti nagradi v trgovini Koretič.	16158 37
KROMPIR lOOodf otn-j varuje pred gnilobo »Negnil«. Številna pr znanja! Ing. Prezeij. Wol-fova fci. 3.	16313-1.7
IZGUBILA SEM v bližini Rnnzingerja na Ma c-arjrkori oesti 50 zavitkov Ibar cigaret in eno »llajnc« mleko (v rdeči mreži). Prosim poštenega najditelja, da izgubljeno proti nagradi vrne v PleUršnikov: ulici 25, 1. (Bežigrad, za kavarno Ma j-<*&)•	16(287-37
PODGANE, STENICE, Ščurke, zanesljivo unlč; zavod za pokončavanje mrčesa in golazni Z u r Adolf, Tavčarjeva 4/111 levo.	16229-31
POHIŠTVO izdelujem po naročilu, vse vrete stole poliram in vsa popravila. — Zorman Josip, Breg 14.	16091-57
NOV SALON za barvanje čevljev, rokavic, torbic ter čiščenje raznih usnjenih izdelkov sem otvoril. — Hajrula Džemai, Mesni trg 11. 16095-37
PRAŠIČA boste hitro in ceneno opiaTi. Strokovni nasveti glede hranjenja m pitanja pri: Ing. Preselj, Woiiova nL 3.
16314-37 »LUTZ« PEČ veliko, zameoja Za manjšo Drago Schwat, Ljubljana, Ulica 3. maja 7. 16103-57
S. P. POTEMKAN Eksperiment. Psihografolog, rešuje vsa vprašanja pismeno ali osebno. Pošljite rokopis, datum, rojstva in 20 lir na ogl. odd. Jutra pod »S. P. Potemkan«;.	16121-37
ROČNI OBZORNIK izide še ta teden. Vsebina.: Slovenski pesniki in pisatelji v podobah. Pregled zgodovine, Svet v številkah in razne zanimivosti. Cena: broš. 20 lir. vez. 30 Bi. Naroča se Novi trg, 5 — levo.	16338-57
ŽIVILA
v shrambah varujte pred škodljivci. Strokovni nasvet glede načinov hranjenja in po. končevanja škodljivcev pri: Ing. Preedj. Wolfova b!. S.
16312-37
PRIROČNIK slovensko . italijansko -nemško - angleških razgovorev in besed izide v to rek. Dobite g« za 5 tir 1» Novem trgu 5 - levo.
16337-37 VELIKO SKLADIŠČE v strogem središču, elektrika, vodovod, poceni oddam. Ponudbe pod »Izredna priložnost« na ogl. odd. Jutra.	16248-37
UMETNINE antfkvitete sprejmemo v ko-misikko prodajo. Parfume-rija »Venus«, palača Bati.
16310-37
KJNOPODJETJE
išče večje posojilo oz. dobrega družabnika. Ponudbe pod »Velik dobiček« na ogl .odd. Jutra. 16367-37
LOKAL v središču mesta, kupim aK r^rev^amem. Tudi prostor pripraven za prenovitev. Ponudbe pod »Cena ni važna« na ogl. odd. Tutra. 16366-37
LUTZ PEČI prezidave tn popravila, izvrši hitro: tovarna Lutz -Šiška.	15688-5
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnal) naročnino?
jScbriftleiter — Urejuje — Redattore. Davorin Ravljen — Fiir das Konsortinm »Jutro« als Verlag — Za konzorcij »Jutra« kot izda^telja Per U «*»«,„!«	~~ ~
als Druckstelle — Za »Narodno laskamo d. d.« kot tfe karnaria — Per la »Narodna tiskarna a * mvtlo «tamn»feL.- fvT«	^ . consoraio »Jutro« quaie editore: Stanko Virant — Fiir »Narodna tMcaraa G.
Karnarja *-er la »narodna ttskarna s. a.« gnale stampatore Fran Jfran — Fiir den Inseratenteil verantwortUch — Za faisentfni oddelek odgovarja — Kespoi^Mlo
per la parte ptAHieitariat Ljobomir Vol«*