Leto fV., štev, 152
44510
V Lfubilanf, nedelja dne f. julija 1923

^oftnfpa
Posamstns 5l«v, stsna 1-50 BSn
Wnl» o& « ztutraf.
Stene mesečno l>50 Dia sa inozemstvo 25*— m neobvezno
Oglasi po tarifn.
Uredništvo :
VDdošičevs cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernov«
nI. št. 64r, Telet št. 36-
-družnice:
DR2AkW«k>\ Barvarska uLL 'el. št 22. leksandrova a
UDEJSM ljubi!
pn pošta. čekov, i vodu štev. 11.842.
Ljubljana, SO. junija. "Zakon o dvanajstinah je bil danes sprejet in ž njim pričenja novo obdobje državnega, gospodarstva. V vseh letih svojega obstanka je naša država dosedaj žele enkrat imela svoj redni proračun, katerega veljavnost ugaša z današnjim dnem. Prvi proračun Jugoslavije je bil pomanjkljivo delo. Polno je v njem nedostatkov, pogreškov, krivienosti. A navzlic temu je monu-mentalno delo. Kdo- se nekoliko zamisli v ogromne komplikacije našega mladega državnega življenja, v razlike in nasprotstva upravnega ustroja posameznih delov naše države, kdor se zaveda raznolikosti gospodarske in so-eijalne strukture med iztokom in za-padom, severom in jugom Jugoslavije, pomisli, da smo se našli v novi domovini skoraj brez statističnih pregledov (ker je večina naših pokrajin iztrgana iz sk!opa staria drža-,) brez praktičnih izkustev v novem državnem gospodarstvu, ta bo razumel epohalni pomen prvega našega budžeta. Z njim je bil postavljen temeljni kamen za končno ureditev našega državnega gospodarstva. Tu se je imelo graditi naprej, popravljati, kar je b'lo pogrešenega, spopolnjevati nedostatke. To delo je bilo v polnem teku. Ze začetkom decembra lanskega leta je minister Ku-manudi imel izdelan drngi državni budžet, o katerem so se vršile že razprave v vladi in kjer so zlasti tudi oni člani kabineta, ki posebno poznajo prilike v «prečanskih» krajih, uspešno uveljavljali svoje poglede. Ministra Serjav in Pucelj sta v tem pogledu slasti glede Slovenije mnogo storila. Ta budžet je ostil na mizi nove vlade, ki v šestih mesecih ni uspela, da ga predela in se je zato lahkomiselno odločila, da na mab prekine tako srečno lapočeto kontinuiteto. Njen proračunski provizorij pomena povratek k starim kaotičnim razmeram. On zapušča bazo ravnotežja in načelo jasnosti, uvaja zopet sistem fortvurštlerije in podira, mesto da bi gradil naprej.
Tc velja za državne izdatke, v še mnogo večji meri pa za državne dohodke. Davčni sistem je s proračunom v najožji zvezi. Naša država živi. še pod peterimi davčnimi sistemi, ki so si jih prinesli njen' deli seboj. Pravično in enakomerno pokritje državnih izdatkov se ne da doseči drugače nego z izenačenjem davkov. To je tudi po-iitikum prve vrste. Le enakomernost v obremenitvi vodi k enakosti v državnem gospodarstvu Dejansko ali le navidezno zapostavljanje posameznih pokrajin ali slojev v budžetu in pa (dostikrat seveda le formalno) neenaka njihova obremenitev z davld, to je najsiinejša vod3 na mlin vseh hujskače v, najboljše agitacij-ko sredstvo separatistov, federalistov, avtonomistov in kako se že zove;.» ti razni nasprotniki ideje edinstvene države. Zato je bilo največje važnost;, da je isti dr. Kumanudi lani roko v roki z delom za novi redni budžet pripravil velikopotezno davčno reformo, ki bi nam bila prinesla toli potrebno izenačenje davkov. Tudi ta projekt je ostal nerešen, zato pa je zakon o dvanajstinah pravi udarec po načelu izenačenja. Razpravljali smo že o tem, kako silno se ž njim povecavaio neenakosti v obremenitvah. Dodati je le, da se ustvarjajo tudi še nove. Uvedba kulu-ka pomenja nov neznosen davek. Tisti, ki bo šel osebno kamenje tolS, ne bo sicer plačal v novcu, temveč v delu, toda oni, ki ne more s krampom to motiko na tlako, delavec, ki je zaposlen v tovarni, uradnik, meščan, obrtnik, trgovec, vsi ti se bodo morali odkupiti v gotovem novcu aii z drugimi besedami obdačeni bodo z novim davkom, ki je povrhu vsega, kolikor je dosedaj videti še soc.ijalno skrajno krivičen, ker bo približno entik za mi-' Jijouarja in za diurnista, za delavca in tovarnarja. Tako dobivamo z dvanaj-stinami sistem, ki nas vodi dr-.leo oroč od izenačenja državnih bremen ne Je v teritorijalnem, temveč tudi v soeijal-nem pogledu.
Odgovornost nosijo radikali. Toda ne izključno. Polovica odgovornosti zadene federalistični blok, ki s svojo blazno politiko omogoča radikalski režim. Radič modruje v Zagrebu, da je postal os evropejske politike, mesto da bi v Beogradu branil in zastopal interese svoje ožje domovine in še posebej one, za katerih zaščito si je podelil monopol, seljaške, klerikalci s svojo nepremišljeno politiko, ki si utvarja, da je junaška, če je napram državi kolikor moč odurna in sovraž-ua, vzbujajo odpor in upropaščajo mnoge upravičene zahteve naše ožje slovenske domačije. 0'> Dodpori federalistov se razvija reakcija. Zato so pdvanaistine. ki «o bile danes soreiete
Dvana^sfine smejete
OSTER GOVOR POSL. KRIZMANA. - KULUK IN NOVI D4VKI
UZAKONJENI.
Beograd, 30. junija, r. Danes se je na« daljovaia špecijalna debata o dvanajsti« nah.
Demonstracij francoskega senata proti Vatikanu
Demokrat dr. K r i z m a n odklanja davčne doklade predvsem tudi zato, ker niso namenjene za izboljšanje ma. terijeinega stanja uradništva. Lineaino povišanje davkov povečava nepravič« nost in neenakost sedanjih različnih davčnih sistemov. Izenačenje davkov je predpogoj za ureditev političnih prilik, Pogoji ekonomskega dela in napredka morajo biti enaki, a obremenitev gospo« darstva istotako enaka in sorazmerna. Pavšalno 50C odst. povišanje zemijarine brez ozira na velikost kmečkega pose« stva in različna davčna zakonodajstva ogrožajo mala gospodarstva. Sedanje povišanje zemljiškega davka je krivič« no. Trebalo bi dobro obdačiti večji do« hodek od zemlje, a ne ono, kar je eksi« stenčni minimum. Zahteva radi tega osvoboditev od davčnih doklad za po« sestva izpod dveh hektarjev. Hišni da« vek ne prenese nobenega poviška. Za« hteva, da se od davčnih doklad osvobo« de dohodki privatnega uradništva. In dustrijska in rudarska podjetja, niso enako obremenjena. Tridesetodstotno povišanje davkov bo pogodilo razvoj in« dustrije. Davčne doklade treba diferen« cirati vsaj po prilikah v poedinih po krajinah. Krivično povišanje davkov je voda na Radičcv mlin. Res pa je, da Radič nima pravice se pritoževati. Nje« gova blazna abstinenčna politika je v prvi vrsti kriva, da režim tako očito za« postavlja interese Hrvatske.
Radikalski poslanec Simonovič odobrava nove doklade, ker ie mišljen nja, da edino ta vir more dati finančne« mu ministru novih dohodkov.
Zemljoradnlk Moskovljevlč lz« nosi davčni sistem v Srbiji iz leta 1864. ter na njegovi podlagi dokazuje, da so kmetje plačevali največji del davkov. Glasova! bo proti predloženemu zakon« skemu predlogu. Seja je bila nato pre« kinjena ob 1. pop.
Popoldanska seja.
Popoldne ob 14.30 se je seja nadalje« vala. Po govoru klerikalca Vesenjaka je izjavil finančni minister dr. Stojadinovič da sprejme predlog posl. Simonoviča, da je dovoljeno polovico doklad plače« vati z boni na račun vojne odškodnine. Ker so radikali trumoma odhajali iz dvorane, je posl Markovič zahteval ugotovitev kvoruma. Predsednik skup«
ščine je izjavil da je prisotnih 165 po« slancev. Skupščina je nato prešla na glasovanje in z večino sprejela II. odde« lek zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah.
V debati o IU. oddelku je posl Pera Markovič (dem.) izjavil da se nahajajo v tem oddelku odredbe, ki vanj ne spa« dajo. Posebno se je protivil odredbam glede državnega računovodstva. Ta za« kon je sedanji minister sam Izdelal na Krfu kot šef državnega računovodstva, sedaj ga pa kot finančni minister uvaja — z dvanajstinami. Ostro je nastopil posJ. Markovič proti kuluku. Pravtako sta govorila proti kuluku zemljoradnik Miladinovič in musliman Hasan Milko« vid Po govoru klerikalca Brodarja je po-.zel besedo minister gradjevin Uzu-novič, ki je s svojim strankarsko strast« nim govorom Izzval v skupščini razbur« jenjc. Nastal je velik nemir, da je mo» ral predsednik sejo prekiniti. Posebno so se razburjali klerikalci, ker je dejal minister Uzunovid, da je kuluk potre« ben, češ v srednjem veku je moral na« rod tlačaniti cerkvi, sedaj naj dela za« se. Nato je prečita! novo stilizacijo do« ločb o kuluku. Posl Voja Lazič (zemlj.) je izjavil, da tudi spremenjenega bese« dila o uvedbi kuluka ne more sprejeti. Nato je bil tudi III. oddelek z večino glasov sprejet
Nato se je vršilo končno glasovanje o zakonu v celoti in sicer poimenlčno. Glasovalo je 189 poslancev, 111 za, in 78 proti. Zakon o livanajstlnah je s tem sprejet
Ob pol 20. je bila seja zaključena in sledeča odrejena za ponedeljek 9. juli« ja. Na tej seji se bodo Izvolili odbori za zakonske predloge: o ekspropriaciji ve« likih posestev in o kolonizaciji, o Iikvi« daciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, za novelo o državnem savetu in za za« kon o pravi' advokature Italijanskih dr« žavljanov na našem ozemlju.
ODMOR V SKUPŠČINSKEM DELU.
Beograd, 30. junija p. Ker eo bile izglasovane proračunske dvanajetine. narodna skupščina nekaj dni ne bo poslovala. Med tem časom bodo posamezni parlamentarni klubi pretresali uradniški in vojni zakon, zlasti pa odredbe o plačah. Delovali bodo dalje zakonodajni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe. Minister pravde zahteva med drugim tudi izročitev Radiča sodišču.
POINCAREJEV ODGOVOR NA PAPEŽEVO PISMO.
VLADI V SENATU IN PARLAMENTU Parta, 80. junija, s. Senat je danes soglasno sprejel kredite za ruhrsko okupacijo. Ministrski predsednik Poincarč je imel pri tej priliki velik govor, v kate
ZAUPNICA
ki je imel posledico, da jc senat soglasno odobril ruhrske kredite. «Matin» na« glaša, da je sklep senata tem večjega pomena, ker je sledil po papeževi inter«
rem se je bavil z reparacijskhn in ruhr- ' venciji, od katere je Nemčija toliko pri« skim vprašanjem m indirektno odgovar- j čakovala in zaključuje, da bo sv. stolics jal tudi na zadnje papeževo pismo. Iz- • gotovo uvidela zmoto v katero je zašli vajal je med drugim: Naši ukrepi proti [ «Journal» pravi, da je senatov sklep Nemčiji so bili popolnoma upravičeni in najboljši odgovor na pape?evo intej-ven« tudi potrebni, vendar pa nimamo nobe- ciio.
nih aneksijskih namenov. Stremili smo samo za tem, da izvršimo čim uspešnejši gospodarski pritisk na Nemčijo, ki noče izpolniti svojih mirovnih obveznosti, katerim se odteguje na naravnost zvijačen način. Nemčija se zanaša sedaj na intervencijo naših zaveznikov in svojih prijateljev in upa, da zaseje med nas malodušnost A moti se kruto. Mi smo vsemu svetu jasno povedali
Pariz. 30. junija, s. Zbornica je n-. sinočnji seji, ki je trajala do 1.30 ponoči, s 427 proti 153 glasovom sprejela proračun za leto 1923. Sprejet je bil da< lje tudi dodatni predlog, naj ostane ta proračun neizpremenjen tudi za I. 1924. in sicer s 410 proti 168 glasovom.
Rim, 30. junija, j. Tukajšnji frajico ski poslanik pri Vatikanu. Jonn.irt, je odpovedal svojo navzočnost pri veli
Nadaljevanje preiskave proti Rajlču
ATENTATOR SPREMINJA SVOJ ZAGOVOR. - ZASLIŠANJE NJE-
GOVEGA BRATA.
Beograd, 30. junija, p. Danes se Je nadaljevalo zaslišanje atentatorja Raji-ča in so prišle na dan baje zelo važne stvari, ki pa se drže v največji tajnosti. Rajič se neprestano zapleta v protislovja posebno kar se tiče podrobnosti o pripravah atentata. Med drugim je izjavil, da je s svojim zadnjim denarjem — 900 dinarjev — kupil samokres, kl pa ga je po atentatu izgubil In tako nI mogel izvršiti samomora, kakor je nameraval Ko pa je sodnik pripomnil, da za samomor ni bilo treba trošiti denarja, ker bi se lahko tudi obesil, Rajič nI vedel odgovora. Ugotovljeno je sedaj tudi, da se je Rajič nekaj dni pred atentatom vežbal v streljanju v okolici Beograda, posebno v Topčiderju.
Kar se tiče raznih anonimnih grozilnih pisem, jih preiskuje sedaj sam šei javne varnosti Zika Lazič. Policijska uradnika Pavičič in Lazarevič, ki sta odpotovala v Zagreb, da se prepričata o istinitosti raznih Rajičevih izpovedb, sta se danes vrnila v Beograd. O rezultatu njiju misije se varuje stroga tajnost.
Danes je prispel v Beograd atentator--jev brat Stojan Rajič, kl je takoj po svojem prihodu prosil zastopnike časopisja, naj Imajo obzir na njegovo rodbino. Izjavil je, da se njegova sestra ni usmrtila radi luetične bolezni, ampak ra-1
di nesrečne ljubezni Tudi njegov brat atentator je popolnoma normalen. S politiko se ni bavil nikdar. Danes dopoldne je bil zastopnik mestne policije tudi pri ministrskem predsedniku Pašiču, kl mu je podal natančno sliko dogodka. Od jutri naprej bo vodilo preiskavo sodišče.
Beograd, 30. juniia. r. Zaslišavanje atentatorja Ra.iiča je trajalo sinoči pozno v noč ln se je tudi danes vršilo skoro ves dan. Rajič je svojo obrambo zopet spremenil ter trdi sedaj, da si je kupil brovning v samomorilne namene. Še le na dan atentata da si je premislil in sklenil, da najprej ubije Pašlča. Danes je bilo zaslišanih nekaj novih svedokov med njimi tudi atentatorjev brat Stojan Rajič, podravnatelj podružnice beograjske Ujedinjene banke v Zagrebu.
Anonimna pisma, kl so zadnje dni prihajala na razne radikalske prvake, vzbujajo v Javnosti mnogo pozornosti. Izročena so bila policiji, ki je kakor se zatrjuje, že našla sled. Policija smatra v ostalem, da ta anonimna pisma niso v zvezi z Rajičevim atentatom. Rajič bo najbrže jutn izročen sodišču.
Pašič popolnoma okrevaL Beograd. 30. junija, p. V pondeljek
prevzame predsednik vlade Pašič zopet svoje posle.
svoje mnenje ln namene bi teh ne bo- j kem diplomatskem sprejemu dne 3. ju mo IzpremenilL Naše zahteve se morajo lija. v Vatikanu. Kot vzrok se navaja za vsako ceno izpolniti, Nemčije edina , papeževo pismo o reparacijskem iv želja pa naj bo, da dobi Poruhrje čim- ruhrskem vprašanju. «Messagero» i? prej zopet v svoje roke.	raža nado, da bo papežev državni taj-
Pariz, 30. junija. L Vsi listi stoje pod ■ nik s naknadnimi pojasnili izravnal vtisom Poincarčjevega govora v senatu, i spor b Francozi
Nemci razstrelili foelgifski vofaški vlak
BORBA V PORUHRJU POSTAJA VEDNO OSTREJŠA. - FRANCO
SKO-BELG1JSKE REPRESALIJE. Dulsburg, 80. junija j. Danes je bilj Je izzvala tu velikansko ogorčenje Voj most čez reko Ren, preko katerega so ni minister je da! takoj generalu Pur šli premogovni transporti v Francijo, po- novu navodila za najstrožje reprefafiis gnan v zrak. Eksplozija je nastala rav-1
no v trenutku, ko je vozil čez most bel- SMRTNE OBSODBE V PORUHRJP. gijski vojaški vlak. število žrtev še nI ' Mainz, 30. junija, s. »Agenoe Hava«> znano. Po dosedanjih poročilih je bilo poroča: Francosko okrožno vojaško so 9 volakov ubitih, 35 pa težko, oziroma i dišče je obsodilo danes 7 Nemcev na lahko ranjenih.	j smrt- enega pa na dosmrtno iečo, ke«
Bruselj, 30. junija, j. Veet o atentatu j so hoteli spustiti wie*bad«nski ekeprew na belgijski vojaški vlak * dopustnlkl ' vlak v »rek.
Madžarska pripravila
bolgarski prevrat?
SENZACUONALNA RAZKRITJA RUMUNSKEGA LISTA.
Beograd, 80. junija, p. Iz Bukarešte poročajo, da prinaša rumunski list »Uni-vereul* senzacionalno odkritje o sodelovanju Madžarske pri bolgarskem prevratu. Po tej informaciji obstoji v Budimpešti častniška organizacija, ki je v zvezi z Berlinom in Angoro. Dne 15. junija prošlega leta je bivši bolgarski kralj Ferdinand poslal k Horthvju generala Santosa. (General Santos je bil leta 1918 vojni ataše v Beogradu. Ker pa se je kompromitiral v neki vohunski aferi je moral zapustiti Beograd. Za časa srbsko-bolgarske vojne je zelo divjaško nastopal proti Srbom. Mod vojno so ga uporabljali za razne tajne misije. Ured.) Potem so ae vrstila v Berchtesgadnu tajna posvetovanja katerih so se udeležili Horthv, kralj Ferdinand,- Santos, Hin-denburg in bavarski prestolonaslednik
Ruppreeht. Meseca decembra 1922 je madžarska vlada pos-lala Dormandija, d* se posvetuje z bolgarskimi in turškim delegati, hkrati se je pod predsedstvom kralja Ferdinanda stvoril sporazum f Kemal-pašo v vprašanju Trakije. Dne septembra prošlega leta se je v Budim peštl vršila konferenca pod predsed stvom Horthyja. Meseca januarja teko čega leta je prišlo do sporazuma med bolgarskimi in turškimi delegati gled* sodelovanja v slučaju padca Stambolijskega. Po kratkem času se je Santc* razgovarjal v Berlinu z bolgarskimi in albanskimi revolucionarji. Nato sta ge ncrala Liman in Panders konferirala t madžarskimi oficirji. Med tem časom ;» madžarski poslanik v Sofiji vzdržnva" zveze z zarotniki
MASARYK OKREVAL.
Pariz, 30. Junija. 1. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotuje 5. Julija v Pariz, da pripravi vse potrebno za sestanek predsednika Masaryka s Poincarejem, na katerem se bo razpravljalo o mednarodni politiki. Predsednik Masaryk fe od preftlalenia, katero fe dobil v Constantinn, popolnoma okreval in odpotoval v Tanis.
ETNA VNOVIČ MIRUJE.
Inezs&sske feorse
30. junija. CURIH. Devize: Beograd 6.20, Berlin i 0.003, Amsterdam 221.75, Newyork 567.50, London 25.91, Pariz 34.24, Milan 24.85, Praga 16.96, Budimpešta 0.065-Bukarešta 2.90, Sofija 6.10, Varšava 0.005, Dunaj 0.007975, avstr. žigosane 0.0080.
TRST. Beograd 24.80—25.10, Pariz 137
do 137.50. London 104—104.35, Nevvvork
VPRAŠANJE STARIH UPOKOJENCEV.
Beograd, 20. jun. r. Dne 1. julija bo na Dunaju konferenca zastopnikov na« sledstvenih držav bivše Avstro«Ogrske. Na tej konferenci se bo reševalo vpra« : šanje avstrijskih umirovljencev.
in ki vsebujejo toliko nedostatkov in krivic, skurmo delo radikalov in federalistov. To je treba z vsom poudarkom Dribiti
Uradniška garag^afika
Beograd, 30. junija, r. V pondeljek ob 9. dopoldne se prične v zakonodajnem odboru špecijalna debata o službeni pragmatikL Računa se, da bo debata začetkom drugega julijskega tedna končana in bi mogel priti činov-niški zakon v četrtek. 12. julija v ple-numu narodne skupščine v razpravo.
V torek dne 10. in v sredo 11. julija se bo v skupščini vršila debata o zakonu o ustroistva vojske.
Rim. 30. junija. J. Vulkanolog prof.; 22.70—22.85, Berlin 0.013—0.015, Prag:. Ponte se ie dvignil z letalom nad Etno in i 68.50—69, Dunaj 0.031—0.033: dinarji ugotovil, da eruptivna žrela ne delujejo 24.80—25.10, carinski franki (20) 85.2"
več in da so tudi toki lave že popolnoma zaostali Bruhanje ognjenika se mora smatrati kot končano.
REŠITEV BELGIJSKE KRIZE.
do 85.75.
DUNAJ. Devize: Beograd 766—76^ Berlin 0.36—0.40, Budimpešta 7.75—7.85 Bukarešta 361—363, London 323.500 dr BruseH, 30. junija, s. Belgijska kabi- j 324.100, Milan 3096—3104, NewyorK
netna kriza je končana. Dosedanji kabinet Theunis ostane neizpremenjen. Rešitev belgijske kabinetne krize ie izzvala v Angliji veliko zadovoljstvo, ker se sedaj smatra, da ie odstranjena zadnja ovira za odgovor francoske vlade Nemčiji.
NOVI BOLGARSKI POSLANiK___
V PRAGI.
Praga. 30. junija, j. Novi bolgarski; IV. UMETNOSTNA RAZSTAVA poslanik Dimitrij Mihalčev je izročil da- j kluba Mladih akademikov v Akadem nes zunanjemu ministru dr. Benešu svoje j skem domu< MikloSfevst cesta §t 5 po, akreditivno pismo m nato takoj prevzei,,	, TT .	, , , ,
svoj urad. Prejšnji poslanik Daskalov | leg hotela Union se vsled slabega dosc sedai ni delal nikakih ovir več.	»danjega obiska podališa čez iulij.
0.985—71.135, Pariz 4264—4276, Prag;> 2123—2129, Sofija 629—^31, Varšav:, 0.52—0.56. Curih 12.495—12.525; valute dolp.r 70.650—70.950, levi 608—612, mar ke 0.36—0.44, funti 321.800—322.800 franki 4205—4235, dinar 757—761, Švic franki 12.400—12.460. češke krone 2116 madžarske krone 7.70—7.90.
Hrvatski! taMnfca
in tvtedi*
Dne 28. in 20. junija s« je vršila v ?.a£rabu konferenca ta ko/, v. hrvatskih intelektualcev, ki so združeni v Hrvatski Zajednici. Radič jo, kakor znano, Hrvatsko Zajednico vrgel iz svojega hrvatskega bloka Na konferenci se .ie pokazala popolna nesposobnost Za-.iednifiarjov za lastno inicljativno delo. sprejeta je bila resolucija, ki pravi: Hrvatska Zajednica poziva svoj« pristaše, da organizacijo HZ izpopolnijo, 11 vse hrvatsko meščanstvo in inteligenco poziva, da. po vzgledu hrvatskega kmeta zbere vse svoje sile ter iih ujedini v uarodni borbi. IIZ smatra ro za tim nujnejše, ker beograjska vla-ia po volitvah, ki so manifestirale voljo hrvatskega naroda v vseh krajih, '-akor tudi slovenskega naroda, ni »odvzela nobenega resnega koraka za sporazum, temveč je, nasprotno, že sklenjeni sporazum med federalističnim blokom in radikalno stranko porazila, a proti ideji sporazuma postavila idejo Velike Srbije, ter je pristopila v to svrho celo že zabranjevanju i>olltičnih zborovanj v Hrvatski, 8 čemur šilom sprečava vrfiitev temeljnih političnih pravic.
HZ končno izjavlja da se v vaem pokorava »zakonitemu predstavništvu. hrvatskega naroda ali z drugimi besedami Radiju ter odklanja vsako inicijativo, da bi se našel izhod in narečne situacije, ki jo je ustvarila la-'.isporaziimaSka taktika radikalov iu Radiča. Torej prava politika resiirna-'ije.
j nov nasproti 4,010.000 v pretaclem letu. | prvajcom il. razreda, Jadranom. Klub se
Izguba gre predvsem na rovaš komuni
stov, vendar pa je vodstvo stranke vno vič a prlori odbilo od komunistov stavljeni predlog za združitev obeli strank.
— Podvojcnjo angleškega zračnega brodovjn. Londonski listi poročalo, da namerava angleška vlada svoje zračno brodovje še tekom letošnjega leta tako pomnožiti, da bo doseglo dvojno sedanje stanje.
fetcire gso&iljke
nadeja, da dobi v kratkem tudi svoj lastni prostor, kl mu b:> omogočil še lepši razvoj. Svojo desetletnico proslavi klub danes popoldne s tekmo z varaždlnsko ♦Dravo, (ob S. na Igrišču Ilirije; pred-tekma Slovan rez. : Ilirija jun.), zvečer pa v hotelu Tivoli s športno veselico. Mlademu klubu želimo kar uallepši razvoj.
Akademsko lahhoatletsko prvenstvo v f./ubllani. Tekme so se vršile na Vidov dan na Igrišču Ilirije in sicer za pre-hodni pokal Športne zveze. Ponavljale so smsira SPOSO »B I!SW.©«"bodo vsako leto, da se tako čim bolj
-f Strašno! Kdor hoče videti plemenski šovinizem v popolni nagoti, naj si po sleda par številk mariborske »Straže., zagrebškega .Hrvatskega Borca, (ako še Izhaja) In beograjskega »Balkana.. To so trije rodni bratci, ki se medseboj-10 sicer strahovito sovražijo, ampak res nično bratsko — spopolnulelo. »Balkan, se n. pr. strahovito lezi. ker je neki beograjski list mesto besede »trka. (dirka) napisal »utrka. in pravi, da le to zagrebški izraz, kl ga v Beogradu do uledinje-nja niso poznali, potem ga ie pa prinesla nesrečna »lugovifla« kot 5e marsikako drugo »gamad. (mrčes). Ubogi »Balkan.! Radi ene črke pa taka leza! So res smešni naši plemenski šovinisti iz vseh glavnih treh centrov trolmencsa našega naroda.
-f Proti koinn .ie naperjena Or.iu-rta. V beograjskem radikalskcm »Balkanu. od 29. junija čltamo: «Dancs je tudi >t vsakemu slepcu jasno, da ie vsa organizacija Orjune naperjena proti Sr-lvom. Orjunaši hočejo degradirati pomen Srbov v naši kraljevini na pomen Bunjev cev ln Slovakov. Njihova »Jugoslavija, naj pogoltne Srbijo in vse Srbstvo.. — Klerikalni general dr. Korošec pa je iz-iavil Istega dne, ko je mogel čitati citi-iane stavke v Balkanu, beograjskim no-' inarjem. da so organizacije Orjune »po -volem pravem cilju naperjene samo :>roti Slovencem in Hrvatom.. Komentar e nepotreben.
4- Občinske volitve v Beogradu. Vove občinske volitve v Beogradu se bodo vršile v drugi polovici avgusta, al! hoj je že začel In postaja vedno živahnejši. Dosedanja občinska uprava je bila koalicijska, večino so sestavljali radikalci in demokrati, ampak pri volitvah nastopita obe strank! ločeno. Misli se, da nosi tel j demokratske liste g. B. Pa-levlč, sedanji podžupan, radikalske liste M. Marjanovlč, odvetnik, bivši županov namestnik, republikansko listo bo predstavljal inženjer g. Božič, socialistično pa dr. N. Košanin, univerzitetni profesor.
vSne
Na to vprašanje češče občinstvo, pa tudi banke, posojilnice, zavarovalnice Itd. ne vedo odgovora, naslovnik je pa potem ogorčen, če prejme vsled te nevednost! poštno pošiljko, obremenjeno z portovnimi znamkami. Evo torej nekoliko pojasnila glede tiskovin!
Za tiskovino smatra pošta po novem pravilniku na papir, bodisi mehek ali trd (lepenka) s tiskom, bakrorezom, lesorezom, lltogralljo, fotografijo itd. s kratka na mehaničen način napravljene odtise aH razmnožke. -- Tiskovine so torej, knjige, časopis!, muzikallje, posetnice, fotografije, albumi, načrti, slike, zemljevidi, oglasi, reliefi iz lepenke, potem tudi razmnožiti z roko ali pisalnim strojem pisanega rokopisa, če so t! razmnožk! na pravljenj z hektografijo, pollgrafljo itd. če jih je po številu najmanj 20 jodnakih izvodov in če se Jih preda na pošti v roke poštnemu uslužbencu; nadalje nakaznice, spremnice, čekovno položnice, dopisnice, če so naslovi aH sporočila na njih tiskani ln ne pisani.
Pri tiskovinah je dovoljeno:
1.)	Napisati na pošiljko tudi naslov od-pošillatelia ln datum predaje.
2.)	Popraviti tiskovne napake, podčrtati ali prečrtati dele tiskanega besedila.
3.)	Napisati na posetnice voščilo, so-žalje, zahvalo itd. toda z največ 5 besedami.
4.)	V cenikih, reklamnih oglasih, borznih naznanilih In naznanilih o trgovskih potovanjih spremeniti aH vpisati številke, oz. označiti ime potnika in čas njegovega prihoda.
5.)	Na naročilnlh listih za knllge vpisali hne knjiga, tnuzikalije ali časopisa, toda naslov knjigarne na pošiljki mora bit! vidno tiskan in ne pisan z roko.
ti.) Na Izrezkih Iz časopisov napisati naslov, številko in datum in kraj izdajo časopisa.
7.)	Podobe in zemljevide pobarvati.
8.)	Pr! čekovnih položnicah napisati nad napisom »Položnica, eno črko In eno Število z največ petimi številkami.
Za tiskovine pošta ne smatra:
1.)	Odtise in razmnožke, ki niso napravljeni na papir.
2.)	Razmnožke ki so napravljeni s pre-tlskom (z indigo papirjem) ali direktno s pisalnim strojem.
3.)	Nakaznice, spremnice, ček. položnice, če so na njih naslovi z roko ali pisalnim strojem pisani in ne tiskani in pri ček. položnicah če je na njih napisano več kakor 1 črka ali 5 številk.
4.1 Ce so pošiljke tako zaprte da ni mogoče vsebine pregledati.
razširi med akademiki ta baš za nje nal-prlkladnejša športna panoga. Letošnja tekma je bila prva, zato je bila tudi udeležba še mala. Tekma se vrši v obliki petuboja, ki obsega tek 200 m in 1500 m, skok v diUiavo z zaletom, metanje kopja In diska. Tekmujejo fakultete kot take. Ker se jc letos prijavila le tehniška fakulteta, je s tem eo ipso dobila v začasno posest častni pokal. Najboljši doseženi rezultati so: 200 m: L. Kandare 26.5, 1500 m: Umek 4:57.1, skok: Umek 4.91 in, disk: Oražem 27.68 in kopje: Kandare 29 ni. Nadejamo se, da bo zanimanje za ta tekmovanja stal.io naraščalo Iu da sc bodo že prihodnje leto javile tudi druge fakultete.
Pro.s veta
Sokolstvo
Novomeški Sokol v Kaiiovcu. Iz
Karlovca poročajo: Na praznik Sv. Pc« tra in Pavla se je tukaj ob udeležbi ogromnega števila meščanov in nad 1000 Sokolov vršil zlet novomeške sokolske župe. Tukajšnja lista «Narodui glas» in »Karlovae» sta izšla s pozdravnim član« kom Sokolstvu. Pred pričetkom vaj je govoril dr. Variola, na zletišču pa sta. rosta dr. Vlašič. Hiše prijateljev Sokolstva so bile okrašene z narodnimi za. stavami. Meščanstvo jc Sokole burno pozdravljalo. Zlet je imel velik narodni pomen.
Sokolsko društvo v Brežicah prlre»
di svojo redno letno javno telovadbo dne 15. jul. na vrtu Narodnega doma s sodelovanjem železničurske godbe iz Zidanega mosta Po telovadbi ljudska zabava.
Slavnostna otvoritev sokolskega do. ma v Borovnici se vrši 15. julija t. L Vabimo vsit br. društva in prijatelje Sokola, da se te slavnostne otvoritve udeleže v največjem Številu. Zdravo!
X Politično in gospodarsko društvo za š;iitpetersk! in kolodvorski okraj v Ljub ljani priredi danes na senčnatem vrtu g. Mencingerja Sv. Petra cesta 48 »šent-petersko žegnauje«. Na sporedu: godba, petje, šaljiva pošta, komični prizori ter ples. Največ smeha iu zabave bosta nudila debeli ženin in (letela nevesta, ki prvikrat nastopita v Jugoslaviji. Za jed in dobro kapljico preskrbljeno, tudi naši pristni Šentpeterski bobi ne bodo manjkali Vstopnina za otebo 5 Din, ne-dorasU v spremstvu prosti. Ker je vsake mu zasigurano, da sc bo dobro zabaval do srca nasmejal, upamo- da ne bo nobenega manjkalo. Dane« vsi na šentpeter sito žegnanje. Vhod Sv. Petra cest« in Komenskega ulica. — Odbor. Natečaj za 8 moških zborov. Savel j X Književna tombola JugosL Matice. Ilrv. pjev. društava razpisuje za hrvat- I Nadaljnje številke književne tombole so: sko pevsko društvo »Zora* v Cikagu j 8 10 77 06 84 8 61 43 in 86. Med temi natečaj za 8 moških zborov. Nagrada številkami se bodo gotovo nahajale že
Po svetu
—	Težke nesreče pri avtomobilski' dirki V Gradcu se je predvčerajšnjim: vršila velika avtomobilska dirka, pri ka-1 teri sta se prigodil! dve težki nesreči. Zagrebški tovarnar oljnatih barv Emil Zanki je s svojim avtomobilom zadel v drevo. Tovarnar in njegov šofer sta bila nevarno poškodovana. Se težja nesreča se le pripetila graškemu inženjerjti Kne-schaureku In njegovi soprogi. Na nekem ovinku se je prevrnil njegov avtomobil. Inženjer jc ostal na mestu mrtev; njegova soproga in šofer pa sta dobila težke lotranje tn zunanje poškodbe.
—	Povratek šumenskih vjetnlkov v Solijo. V četrtek so se vrnili prvi Izmed svoječasno s posebnim zakonom obsojenih bivših bolgarskih državnikov v Sofijo. Nova vlada jih je izpustila iz zaporov v šumnu. Med njimi sta se nahajala bivša min. predsednika Al. Mali-nov In dr. St. Danev. Na kolodvoru jima ie občinstvo prirejalo velike ovacije. Ma-linov se je zahvalil za ovacije z govorom, v katerem |e dejal: Skrajni čas je, da pokažemo svetu, da si Bolgarija ničesar boli ne želi nego miru, doma in na «unaj. Bolgarija mora storiti vse, da nomlrl velesile in svoje sosede, zlasti tu-31 Jugoslavilo.
—	Mussolinijev argument za volilno reformo. Iz Rima poročajo: Fašistični list »Impero. objavlja poluslužbono: Ako bi zbornica odklonila Mussolinijev predlog glede volilne reforme, so fašisti odločeni iti do skrajnosti. Njihova milica ,© bo utaborila v parlamentu. 200.000 »ušk je že mobiliziranih.
—	Nazadovanje angleške socijali-rtično stranke. Letno poročilo angleške Oelavlke "stranke Ukazuje 3.310.000 čla-
za posamezni -/.bor zna.Sn. 5 tisoč kron. Izbrani bodo moški zbori brez eola a capella. ali s spremstvom godal ali orkestra. Harmonizirane narodne pesmi so ne sprejmejo. Besedilo je slobodno. Natečaja se morejo udeležiti kompozitorji jngoslovenske narodnosti. Dela naj se pošljejo anonimno predsedniku Saveza hrv. pev. društev v Zagrebu, Josipu Vi. (taliju, Petrinjska ulica št. 50 z motom, ki naj je označen na zapečatenem omotu, v katerem naj bosta ime in naslov pošiljatelja. Kompozicije no smejo biti pisane z avtorjevo roko. Natefiajna dela se morajo poslati najkasneje do dne 1. septembra ob 12. url opoldne. Nagra-deno kompozicije postanojo last, »Zore. v Cikagu. Dela bo ocenil jury, obstoječ iz, Nikole Fallerja, Oskarja Smodo-ka in Krst« Oda.ka.
Ljubljanska Iliri/a v Beogradu. Včeraj je igrala Ilirija, ki Je dospela pred-snočnjim v Beograd, z Jugoslavijo. Tekma ie končala z rezultatom 5 : 3 za Beograjčane. Dva gola sta bila zabita Iz
11 metrovk. Ilirija jo bila v lepi formi, vendar pa nI mogla vzdržati močnih napadov Jugoslavije. Sodnik ni bil korekten. — Hazena med obema kluboma je končala 9 : 1 v korist Jugoslaviji. Danes igra Ilirija z BšK.
Desetletnica S. K. Slovan v Ljubljani. Kakor smo že poročali, slavi agilni ljubljanski klub Slovan danes desetletnico svojega obstoja. Ustanovljen Je bil I. 1913 In je danes poleg Ilirije in Lj. S. K. najstarejši klub v Ljubljani. Cas takrat, vsaj pri nas, športu nj bil ugoden in Slovan |e moral z Ilirijo vred orati trdo ledino. Zal pa je tudi njegovo delo popolnoma prekinila vojna In moglo se jc nadaljevati še le po prevratu, ko pa Je tudi trpel na splošni povojni reakciji. Prebolel je krizo ln danes se razvila zopet vztralno in uspešno. V prvenstveni tabeli stoji na 2. mestu II. razreda, njegovo moštvo ie dobro in disciplinirano ln je Lzralo neodločeno prvenstveno tekmo s
prve tombolo. Pokrajinski odbor bo na prijavo čakal 7 dni, nakar se bo eešla zopet komisija za književno tombolo, ki bo izvršila poimensko žrebanje, ako bo priglaicncev več kakor tombol. Tombole se bodo oddajale seveda v zaporedni vrsti. Kdor še do danes ni prejel dobitka kvaterne ali činkvina, pa je to pričakoval, naj še malo počaka, ker se vsi dobitki še niso razposlali. Ako pa tudi tekom 7 dni dobitka ne sprejme, je to znak, da jo njegova karta pri ponovnem žrebanju izpadla. Imena vseh, ki so zadeli tombolo, objavimo v listih. Število tombol smo zvlSali od B na 7.
X Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, ima svoj letošn ji redni občni zbor v pondeljek dne 2. jidija v Celju, kjer zboruje v riealnicl drž. realne gimnazije. Začetek zborovanja ob pol 0. uri dopoldne.
X Objava hišnim posestnikom ljubljanskim! Davčna administracija v Ljubljani je predpisala hišno najmarlno za leti 1928/24 far bodo do t,i fini predpisi tamkaj na vpogled od 1. do 15. julija 1928. Ker pa finančna uprava še do danes ni zopet upoljala. za vsakega davkoplačevalca neobhodno potrebnih plačilnih nalogov, baje za to nima na razpolago potrebnega kredita, je Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dalo samo na svoje stroške napraviti izvlečke iz odinerne tabele za hišno najinarino za vsakega posameznega ljubljanskega hišnega posestnika, ter se bodo ti Izvlečki kot nadomestilo za plačilne naloge odda jali hišnim posestnikom v društveni pi-sami Dunajska cesta 17, I. nadstr. proti povrnitvi nabavnih stroškov. Izvlečki bodo v vsakem pogledu popolnoma nadomeščali plačilne naloge in je na njih t.udi natisnjen za vsako četrtletje pose-hen prostor, kamor so bodo pri davčnem uiadu zabeleževala posamezna vplačila. S t.om bodo hišni posestniki zopet prišli do pregleda, koliko in za kateri čas so plačali hišno najmarino. Upamo. da bodo s to našo uvedbo zadovoljni hišni posestniki ter Be bre-z izjeme, čo so člaui ali nečlani na&eea društva
zgl&sm v društveni pisarni mea uradnimi urami od ti. do 12. 4. do 6. ure. Plačilni nalogi sc doba od 1. julija dalje, natančnejša pojasnila pa zaradi predsednikove odsotnosti telo od dne 6. julija naproj od 4. do 6. uro pop. — Odbor.
X Občni zbor »Narodne čitalnice v Gornji vasi prt Logatcu^ se vr&i danes ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red običajen. V slučaju nezadostnega števila, članov se vrši občni zbor pol ure pozne,je ne glede na število natzočih. Odbor vabi vsa člane kakor tudi prijatelj« druStva, da se ob8-nega zbora ndeležo v obilnem Številu.
X Cirll-Metodov kres bo gorel v sredo dne 4. julija, na griču ob Dolenjski cesti nasproti Clril Metodove hiše, na katero dvorišču bo potem zabavni večer z godbo, petjem in drugimi razvedrit-vami. Vsbimo nanj vse prijatelja Oiril-Metodove, zlasti šentjakobsko-trnoeske.
X Litličani! Danes popoldne ob petih na koncert »Zvona® v Sokolski dom. Vsem, ki ljubiio našo potem je zagotovljen lep užitek. Vstopnice so na prodaj v litijski glavni trafiki in pol uro pred začetkom koncerta pri blagajni v So-kolskein domu. Sporedi koncerta in bese dila skladb se dobe ravnotam.
X Ahiturijentl leta 1898 I. drž. gimnazije A iu B oddelka, praznujejo 25-letnico mature v torek dne 8. julija v Ljubljani.
X Sokol v Mostah priredi danes ob 16. uri vrtno veselico s plesom pri Kavčiču na Selu. Vsled vsestransko preskrbe se obeta dobra zabava; zato vabimo vse naklonjeno občinstvo k udeležbi Zdravo!
X Savska dlvizijska tmulka koneer-tira danes v nedeljo na vrtni veselici »Konzorcija za gradbo Narodnega doma v Hrastniku, na Savi (nasproti posta je Hrastnik); nastopijo tudi pevski zbori iz Trbovelj, Zagorja m Hrastnika tor sokolski naraščaj iu vojaštvo 35. pešpolka » telovadnimi točkami. Ostali spored ( ples, vožnja f>o Savi, vrtiljak, kabaret «Bolha» itd.), bo nudil vsakomur obilo zabave. Po južui železnici polovična vožnja. Prijatelji narodno-kulturnih društev — na svidenje!
X Dijaška kuhinja «Douioviua» v Ljubljani jo letošnjo šolsko leto zaklu-čila dne 37. juniji. Požrtvovalne gospo, katere so posvečale našemu dijaštvumed letom največjo skrb, so ga ob slovesu pogostile. Veže na« prijetna dolžnost, da te najiskreneje zahvalimo vsem nad-zorovalnim gospem, osobito gospemadr. Zerjavovi in dr. Knafličevi. Nadalje bodi izrečena zahvala darovalltam cenjenim gospem: Baltičevi, Bercetovi, Bre-zigsrjovi, Fleretovi, Juvančifievi, Kocho-vi, Lampretovb MaSeravi, Medicavi, Papeževi, Pavlinovi, Puoovi, Rozmanovi, Suschnikovi, Trillerie »i, Vrančičevi in vsem, ki so nas podpirali, z željo in pro S njo, da bi ostali naklonjeni tudi v naprej dijaški kuhinji »Domovini^. — Odbor.
X Na vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 1. julija športni klub »Slovan. v Ljubljani v hotelu »Tivoli, v pro 6lavo desetletnice svojega obstoja, bo poleg plesa in drugih velezanimivih zabavnih točk na sporedu tudi žaljiva pošta. ribolov na snhem, komični muzej, lutke itd. Naj nihče ne zamudi lepo prilike. da se do solz nasmeje in rajnko zabava. Začetek veselice ob 16. uri. Vstopnina ti Din.
X Plesni veuček mariborskih ablturl-jentov. Danes v soboto ob 8. uri zvečer priredijo abiturijenti mariborske gimnazije plesni venček v gornjih prostorih Narodnega doma. Kdor bi pomotoma ne dobil povabila, naj ga blagovoli dobiti v predprodaji vstopnic pri g. Zlati Brišnik. Vstop le proti vabilu. K obilni udeležbi vabi odbor.
X Narodna čitalnica v Kranju praznuje 1. in 2. septembra 60-letnico svojega obstoja^ ob kateri priliki se odkri. je pesniku Simonu Jenku spominska plo šSa. Proslava se vr&i ob vsakem vremenu v velikih novozgrajenih prostorih Narodnega doma. Vsa društva se ie danes opozarjajo in vabijo na to prireditev
X Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za. Slovenijo v L,yub-: ljani razpisuje službo okrožnega zdrav-| nika za zdravstveno okrožje 61. Vid nad i Ljubljano. Interesenti se opozarjajo na ■ razpis v »Uradnem listu.. ; X Za Jugoslovensko Matico je daro-; val g. dr. Ivan Dimnik, Kršilo, iz neke kazenske poravnave 100 Din. Sodna izvedenca gg. Knez Ivan in Josip Haho-vec, predsedniško pristojbino v znesku 100 Din. Iskrena hvala! Posnemajte!
X Razstavo ženskih ročnih del, risb in pisnih izdelkov priredi danes osnovna šola v Mostah pri Ljubljani. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo.
X Našla sem v LJubljani denarnico z majhno vsoto denarja in s sokolsko izkaznico na ime Erna Korenini. Gospodična naj se zglasi pri Anlei Tavzcsovi na. Sv. Petra cesti 11, I. nadstr.
X Ciganski orkester koucertira v nedeljo dne 1. julija v restavraciji «Belle-vue». Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost.
X Kino «Matica» v Ljubljani, priredi danes dne 1. julija veliko otvoritveno predstavo ob pol 11. uri dopoldne in ob 8., 5., 7. in 9. uri zvečer (ne ob 8. pol 5., 6. in pol 8. uri kakor jo na lepakih). Predvajalo se bo veliko filmsko remek-dolo »Kraljičin ljubljenec.. Drama v 7 dejanjih po glasovitem romanu Georga Hirschfelda «Drugo življenje*, v glavnih .vloeah krasotica Mariia MindazontiJ,
Erleli K-alser-TOz, Alf Bltltecuer. Ftto se predvaja dve uri in ostane do srede na sporedu.
O Šolski in iavnl morali
Pravijo, da so šole nekdaj bile stroga strožje nego danes. Pa kljub temu ko* dijak nikdar nisem slišal, da bi »e star f bili priiožili zoper klasifikacijo ali da bi vlagali posebne proinje u kakšne milostne izpite. Spominja« »e, d s-so dijaki pripovedovali o možnosti nekega vzporednega ali primerjalnega izpita. ki bi se naj vršil, ako bi s« kak dijak pritožil, da Je bil krivično ocenjen. Dijak, ki se pritoži, bi bil vzporedno izprašan z drugim dijakom istega razreda. ki je dobil boljšo oceno, da bi ee tako spoznal", ali je klasifikacija, bila pravična. Toda vse to so bile bajke * vročili dijaških glavah. V resnici s« za časa mojega dijafienja nikdar ni vr&l tak izpit in ko sem kot profesor spoznal šolsko predpisu, sem videl, da takšnih izpitov ni. Proleaor je glede klasifikacije suveren in ocene »o neizpremenljlve razen redkih izjemnih slučajev, kl spadajo pred sodnika ali psihiatra.
To velja tudi če dandanes. Vendar zdi. da v občinstvu pojema zavest, ds proti klasifikaciji ni priziva. Valed ne enakosti šolskih zakonov in predpisov v posameznih d?lih naše države peša tudi respekt pred zakoni. V bivši Avstriji j« bil ponavljalni izpit dovoljen samo iz enega predmeta., v Srbiji pa iz dveh. Ko so pri nas ljudje lo izvedeli, so posamezniki prosili za dovoljenje ponav-ljalnega izpita U dveh predmetov. To se jim seveda ni moglo dovoliti, doklftr jo veljal stari predpis. Letos je srbski predpis razSirjen na vse pokrajine ir dovoljen jc ponavljalni izpit iz dveh predmetov. In čudno! Nekdaj r Avstriji nikomur ni prišlo n:v misel, da bi prosil r.a ponavljalni izpit iz dveh predmetov. Sedaj pa, ko je dovoljen lz dveh, i» vlagajo prošnje za ponavljalni izpit iz treh predmetov. In ne samo to, da ljudje vlagajo takšne prošnje; šolske oblasti takšne prošnje tudi sprejemajo iu »U-ši se celo, da profesorji ln funkcionarji šolskih oblasti nasvetujejo takšne proinje in priporočajo staršem, naj si poiščejo kakšnega vplivnega posredovale*. Narodni poslanci v stremljenju za popularnostjo res podpirajo prošnje, kl zahtevajo nekaj protizakonitega
To je žalosten znat naše šolske in javne morale. Grešijo v prvi vrsti starši, ki ne pošiljajo otrok v Šolo zaradi učenja, ampak zaradi izpričeval VI na> dajo otrokom gotove pravice. Velik« vlogo pri tem igra sebičnost. starSov. ki komaj čakajo, da bi so znebili skrbi z* otroke. Zato skušajo na vsa mogoče načine preprečiti ponavljatje razreda, ne da bi pomislili, da s tem otroku le škodujejo, ako ga nezrelega tiščijo naprej.
Tudi to so je že dogajalo, da so stranke z navedbo nepravih jiodatkov ali « zamolčanjem resničnih podatkov s posredovanjem poslancev dosegle protizakonito rešitev. Kaj je posledica? Tovariši prizadetih dijakov se zgražajo nad tem- ker sami niso postali deležni iste protizakonite dobrote. Začne se govoriti o stvari, pride sa na sled nepravilnosti, protizakonita ugodna rešitev s9 Ptekli če, dovoljeni izpit so Tazveljavi in učenec je na slabšam, nego je bil prej-
So večja je krivda tistih šolnikov, fc staršem svetujejo takSne prošnje. Vsak učitelj je v klasifikaciji neodvisen kakor sodnik v sodbi. S tem pa je zvezana tudi velika odgovornost, luitore se učitelj mora zavedati in katero mora nositi proti staršem, ne pa da jo naprti višji šol skl oblasti. Šolnik mora poznati šolska zakone in predpise in mora staršem odsvetovati prošnje, ki se protivijo obsto ječim predpisom. Ako bi ministrstvo uslišalo takšno prošnjo, kakšen vrišč bi nastal v profesorskih krogih, češ da s« ruši njihova avtoriteta. Svojo avtoritet!* profesor najbolje varuje sam s tem, d« se zaveda odgovornosti svoje klasifiklci je, da s pravim taktom pomiri starše ako je po svoji veli ti učencu moral d^tJ slab red, in končno da pokaže znanje predpisov, da. staršem odsvetuje bre?.' upne prošnje in jim prihrani nadaljnjo razburjenje.
■Razmeroma najmanj še zamerim poslan com njihovo posredovanje. To je njihova dolžnost, 4a ščitijo državljane pred even tualnimi krivicami upravnih organov. Tudi se, od poslanca ne more zahtevati, da pozna predpise vseh upravnih strok, da bi mogel v vsakem slučaju presoditi, ali je ngodna rešitev mogoča ali ne. Ce posreduje, je storil svojo dolžnost. Ce se zadovolji z dobljenim pojasnilom neugodne rešitve, je prav. Ni pa prav, ako bi hotel svoj vpliv zlorabiti in izsiliti protizakonito rešitev. Narodna, skupščina je reprezentant ljudske suverenosti. Ona Izdaje zakone In nadzira državno upravo, da se vrši po obstoječih zakonih. Ako kateri zakon poslancem ni všeč, more ga skupščina izpre meniti. Ne sme pa minister izdajati rešitev proti obstoječim zakonom, niti n» sme poslanec zahtevati takšnih rešitev. Ta mojo morajo se zavedati poslanci, mo; rajo pa se zavedati tudi stranke, ki ee obračajo na poslance za posredovanje.
Pr. Valda.
S pošte.	, ,
Uradnik: »Pismo |e pretežko, prilepite
še eno znamko.«
Stranka: »N?. potem bo 5c težje*.^^
Priloga ^Tutru" a. lSii dne J, ftdtfa 1928.
Iz življenja in sveta
Tajna ognjenikov
Na slcllljanskem otokn Je v zadnjih tednih Čudežna gora Etna povzročila zopet strah in trepet bližnje In daljnje okolice. Iz žareče njene notranjosti je ob groznem bobnenju bruhala lava, nad njenim vrhom pa so se dvigali temnozelenl oblaki dima. Mogočni toki lave so ogrožali In deloma tudi uničili cvetoče naselbine, delo in trud mnogih let.
Ponavljali so se zopet prizori Iz davnih dni, ko je ognjenik Etna, pokrita z večnim snegom, po krajšem ali daljšem obdobju vzbujala med prebivalstvom strah in obup. Zgodovina Je zabeležila doslej že nad sto takih Izbruhov. Sosednji ognjenik na otoku Stroimboli je v aktivnosti že od Homerjevih časov. Večji Izbruhi se ponavljajo od časa do časa.
O vzrokih tega revolucionarnega naravnega pojava so mnenja različna. Vsekakor je pojav v zvezi z gibanjem v notranlostl zemlje, ki dviga na površje takozvano magmo, žarečetekočo vsebino naše zemlje. Magma se nahaja v globo-člni, ki onemogoča vsako neposredno opazovanje. Ta, s plini prepojena kre-menčasta razstopina se strjule, ako se zniža temperatura ln se pretvarja v geo-logično obliko. Pravi pas magme, Jedro zemlje, se nahaja v trdnem plašču, debelem 30 do 40 kilometrov. Največja globina, oziroma Izkoplna v zemlji, ki se je dosegla dosle), pa znaša nekaj nad dva kilometra. Temperature v pasu magine se cenijo na 5000 stopinj Celsija, od nekaterih raziskovalcev pa še mnogo višje.
Maso migme, ki jo vulkanski Izbruhi mečejp na površino zemlje, Imenujemo lavo. Kakor |e pač obročle gore bol) ali mani strmo, teče lava v hitrih, tanjših tokih, ali pa počasi v širokih polllh. V obllžju žrela ognjenika Etne se premika lava po 4 do 7 kilometrov v eni uri. V večji oddaljenosti hitrost nagloma pojema, dokler se lava naposled ne ustavi, ohladi In strdi. Pri eksplozijah, ki vodiio do vulkanskega Izbruha, se trgalo tudi rahle snovi, k! lete lz žrela deloma v trdem ali mehkem stanju, deloma pa vsled ohlalenja v zraku dobivalo trdno obliko. So to cele klade granita In sije-oita, mase lave v obliki bombe. Iz magme Izločeni kristali, pa tudi tvarina, obstoječa lz peska (n pepela. Te rahle sno-,vl so glavni del tvarlne vulkanskih erup-cl). Iz klasičnih opisov katastrole, ki je Na 79 pred Kristovim rojstvom zadela mesti Pompeji in Herkulanum vsled Izbruha Vezuva, je znano, da |e baš posipanje s takimi rahlimi snovmi bilo najbolj pogubno za prebivalce. Te snovi so iih ubile, zmečkale ali zadušile.
Take pepelnate snovi vulkanskih izbruhov lete vsled svoje neznatne težine visoko v zrak In veter jih raznaša tudi v oddaljene kraje. Te snovi oznanjajo katastrofo v oddaljenih krajih, ki niso v ni-kakl zvezi z naravnim pojavom. Tako ie veter raznašal pepel iz Vezuva celo tja na Sicilijo in tudi preko Jadrana do Kotora. Pepel vulkanskih izbruhov na Islan dljl je bil zanešen od vetra tja do Stock-holma, na daljavo 1900 kilometrov. Pri izbruhu ognjenika Krakataua so vzhodni vetrovi višjih atmosfer zanesli pepel v daljavo 2500 km, najdrobnejši deli pepe-ia pa so v velikih višavah napravili pot okoli sveta.
Predhodniki vulkanskih izbruhov so prav pogosto, skoraj se sme reči navadno, zelo gotova znamenja, ki so Izkušenim ljudem že napoved predstoječe-ga dogodka. Obenem s tresenjem zemlje se pojavlja votlo bobnenje in grmenje, ki pomenja težko obremenjenje živcev ogroženega prebivalstva.
Zanimivi so tudi vulkanski izbruhi, ki se vrše pod morjem. Magma lažje pre-
F. 2.:
Prijatelj Tomo v Crrai gori
O strankah tam in pri nas, o ovčji volni in o umetnikih ln kako nehvaležni smo Slovenci.
Prijatelj Tomo je doma s Krasa in le rajen kamenja. Toliko in tako razkošnega kamenja, je dejal, pa še ni videl, kolikor ga rodi zemlja od Lovcena do Ce-tinja. Proti kamenju teh tal da je Kras pravcati pragozd.
Dejal je, ako bi imelo kamenje ono vrednost, katere nima, tukaj bi bila zakladnica vesoljnega sveta. In da bo stvar smotrene gospodarske politike, da se v la cilj usmeri.
Do tega cilja pa da je še daleč, je delal. in je do tedaj tudi med Lovčenom in Cetinjem rodovitna zemlja v višjih čislih nego kamen. Komur je sreča mila, da ima v ograjenem zavetju kos njivice ni treba, da je njivice več, nego za dobro ped — tega že štejejo za veleposestnika, ima virllen glas, ne vem, kje, in razno pravice, ne ve, kake.
Razlagal nam je, da bi rad vedel, od fesa ljudje žlvž na tem kamenju.
One dni da so bili sicer naskočili avto, M vozi pošto in potnike iz Kotora v Ce-tinje in od tod drugi dan napicj v Pod-gorico, v avtu je bil tudi neki kapetan, ta je pucal tja, oni so pucall nazaj, en potnik je bil ustreljen, vsi pa oplenjeni. Plenijo pa jako temeljito ln oplenllo človeka do kože in kadar je človek brez obleke, tedaj je kapetan toliko kakor redov ln pop toliko kakor mežn-nr. s fimur
dere tanlša ln slabejša mesta zemeljske skorje, ki so v zvezi z morjem, kakor ona na kopni celini. Večina podmorskih vulkanskih Izbruhov se seveda niti ne opazi. Silno valovanje morja, eksplozije plinov, ki mečelo visoko v ZTak vodo In rahle snovi so Istotako znamenja vulkanskih Izbruhov kakor delstvo, da nastajajo in Izginjajo otoki.
Včasih nam tudi izguba v morje položenega kablja oznanja silen dogodek ki se Je odigral v moriti globlnL
Mussolini in Marinetti
V zadnji številki ultrafašistlčne revije »Impero« je znameniti mojster Italijanskih futuristov, Marinetti, naslovil na Mussollnlja javno pismo, v katerem ga na svoj način bodri, naj ne okleva več s proklamacljo Italijanskega Imperija, ki stvarno že Itak postoji. »Da, da, Impero Italico«, pravi Marinetti, obstoji, ker naša vitka elegantna Italija Ima pravico vladanja nad svetom. Ožlvotvorjenje te pravice mora biti objavljenje samozavesti ln sile, mladenlško Iznenadenje In raztvorien umotvor. Stara veličina Italije bo padla v ozadje pred bleščečim sijajem moči. Ideja »Impera« Izvira Iz naše krvi, lz naših luturlstlčnlh mišic, ki samo zmagujejo, prenavljajo In so neizčrpne. Ml nasprotniki plašljivega proti umetniškega In protl-kulturnega monar-hlzma, ki spada v preteklost, nasprotniki paclflzma, humanitarne In mehkužne republike, pripravljamo Imperij genija, umetnosti, sile, neenakosti, lepote duha, elegance barv ln sile domišljije. Naj — Imperij mora biti proti-soclallstlčen, protl-klerlkalen, odvreči mora tradicijo In biti oborožen s svobodo In absolutnim patriotizmom. Patriotizem s pravico kritike, kontrole In opozicije se mora najodločneje zabraniti. Imperiju mora vladali pest najboljšega Italijana. Mož vladar bo vladal brez parlamenta In se opiral samo na tehnični svet mladosti«.
Marinetti končno slavi volno kot najboljšo ln edino hlgljeno sveta, ki se je osmradll v lenobi. Svojo poslanico končuje s himno na vserazbljajočo silo, ki mora biti dinamični center Imperija. V tej himni čltamo med drugim: »Ko enkrat zabuči herojski veter, se vržemo v napad s spremstvom dlvle polifonije, oglušnega gospodarskega poloma In vse prevpijajoče burje...« Marinetti si mora pač biti gotov dobrih italijanskih ušes, da se ne boli, da bi oglušela v tem fanatičnem potresu.
X Dva 15!etna morilca oproščena.
V Genui sta živela 151etni Karasl In gospodična Castaldi že delj časa — na koruzi. Zavetje sta našla pri stari gospej ki jima je bila pokroviteljica ter skrbela za nju kot za lastne otroke. Njima pa to ni bilo dosti, ona sta se liotela polastiti še dragocenosti, ki jih je imela star ka. Zato sta se zedinlla na peklenski načrt, da starko vkljub njima Izkazanim dobrotam ubijeta ter se nato polastita njenega denarja, dragocenosti itd. kar je imela v hiši. Neke noči sta navalila na svojo spečo dobrotnico ter jo ubila. Razprava o tem umoru se je vršila pred par dnevi pred sodnijo v Oenui. Sodna dvorana prenapolnjena s seveda pretežno žensko publiko, je z nestrpnostjo pričakovala vstop mladih zločincev. Senzacija je bila res velikanska, še večja ko so sodniki oba morilca oprostili. Ko je namreč prvi obtoženec Karasl vstopil v kratkih hlačkah v sodno dvorano, koj za njim pa njegova ljubica Castaldi z malim detetom v naročju, ki ga je povila v preiskovalnem zaporu, sta oba napravila toliko otroški vtis na sodnike, da so jih
se živo pospešuje enakost in bratstvo.
Toda je dejal Tomo, da to in tako haj-dukovanje nima zveze s krševlto površino tamkajšnje zemlje, nego je zgolj izraz političnega udejstvovanja. Ti hajduki, da so pristaši Plamenčeve partije. S hajdu-kovanjem dokazujejo širnemu svetu, da ni reda in varnosti v zemlji pod sedanjim režimom. Delajo nered in tožijo zaradi nereda. Taki so kakor so tudi pri nas nekatere stranke in sploh razodevajo stranke tukaj in tam obilo politične zrelosti. Le da pri nas stranke baš ne kradejo še denarja in obleke, nego samo čast in da ne ubijajo same, nego nosijo svoie klevete ljubemu Bogu na uho In ga ščuvajo naj pogubi človeka od nasprotne stranke, kakor da bi bil ljubi Bog benečanski bra-vo. In bi se bila zgodila že mnoga krivica In nesreča, da nI ljubi Bog nad vse moder in ne posluša čenč. In če se naši ne ubijajo lastnoročno, klofutajo se pa že in si pljujejo v lice tudi In je upati, da se polagoma skoro Izenačimo s črnogorskimi brati od imenovane partije in samo zaradi te točke nam ne bo treba avtonomije.
Narod v Črni gori, je dejal prijatelj Tomo, da imenuje to partijo Radlčevce hi Jih nič kaj ne čisla, dasi so bili obzirno par tednov pred volitvami opustili sleherno drugo hajdukovanje In se posvetili zgolj volilni agitaciji. Pričeli so zopet z napadi na pošto In kurirje šele po volitvah, ker niso povoljno uspele zanje. Zagovarjajo se: Ce bi sedeli v vladi, ne bi nam bilo treba pleniti pošt in kurirjev!
Toda Je ta njih zagovor puhel ln pl-škav, Je dejal prijatelj Tomo In nam povedal zgled. On n. pr., prijatelj Tomo. da ni v vladi...
kot popolnoma nedoftne oprostili vse
krivde ter jima dovolili, da takoj svobodna odideta — ter se naselita v hiši svoje umorjene dobrotntce. Ko je bila prečltana razsodba, Je publika z urne-besnlm smehom In ploskanjem dala duška svoji zadovoljnostl nad modrostjo sodnikov.
X Strah pred rumeno raso. to
pred vojno smo Cltall, kako narašča rumena rasa In kako se je boje zlasti v Severni Ameriki ter z različnimi merami skušalo preprečiti njeno Invazijo ter gospodarsko penetracljo na ameriški kontinent. Japonci, ki so jih šteli v letu 1876 samo 33 milijonov, so se do leta 1920. pomnožili na 56 milijonov. Zaradi nara-
— To je res! srno mu pritrdili, kajti beremo »Službene Novine» in ga dotedaj nismo bili ugledali tiskanega med ministri.
Pa vendar je oejai, da ne pleni pošt in državnih kuririev.
Na to smo rekli, da ima človek eno samo dušo. Ali pleni on, prijatelj Tomo, pošte in kurirje aH ne, ne vemo in ne bi mogli določno izjaviti pod prisego, ker mu ne zasledujemo slehernega koraka, prisega pa je le prisega.
To smo rekli, da bi ga ulezili, ker ga imamo radi.
On pa se ni ujezil, le šeme nas je na-zval in si je natočll iz moje steklenice. Toda sem to opazli, ko je bilo že prepozno in je bil že izpil.
Okrepčan je nadaljeval da mu nI le uganka narod, ob čem da živi na krš-nlh onih tleh, nego da enako ugiba in ne more uganiti, kaj služI v hrano ogromnim čredam ovac, ki tvorijo pretežno večino ondotnega bolj redko zasejanega prebivalstva. In še kake so te ovce! Na vsaki strani života Jim bohotno rase volna; dolga, da se jim dotika tal, take so ovce, kakor bi Imela vsaka preko hrbta navezano polilo pernico.
Prekinil sem prijatelja Tomo hi sem rekel, da me ta pojav jako zanima. Stike da hnam s kulturnimi krogi in sem opazoval in me silijo ta opazovanja k zaključku, da na rast volne hrana nima vpliva. Rekel sem, naj se Izvoli spomniti slavno omizje umetnikov od katerekoli stroka Umetnikom nI potreseno z rožicami vsakdanji kruh, nego jim je iisoje-no živeti na nehvaležnih pustih tleli kakor ovcam pod Lovčenom. Pa Jim vendarle koSnto rase iasovle. Jaz mislim.
šfianja nflho^ega števila se ljudske množice Izseljujejo pred vsem na azljat&kl kontinent in na druge otoke, v Koreji jih je 150.000, v Sahallnu 73.000 In v For mozl 210.000. Prof. Maurice Clamlel razpravlja v .Revne 6conomique Internationale. nevarnost, ki preti od rumene rase. Zakaj stTašno je število ljifdi, ki nosijo rumeno kožo: 400 milijonov Kitajcev, 56 milijonov Japoncev, 47 milijonov Malaj-cev, 18 milijonov Indokltajcev, 9 milijonov Slamezov, 315 milijonov Hlndov, skupaj: 845,000.000! Kako naj 105 milijonov Amerlkancev In 45 milijonov An-cležev prepreči Inva.rlio teh množic, Ce bi hotele preko Tihega oceana na zapad-no obal Amerike?
sem rekel, da košato lasovje nI posledek hrane nego je plod ženljalnosti; in sem rekel, da me spravlja ta pojav na misel, kako bi se dalo plešam priti v okom s cepljenjem ženiiainosti.
To pot sem ga ujezil, ker sem mu umaknil svojo steklenico, ln bi se bil prU Jatelj Tomo v svoji razburjenosti skoro lotil litra z vodo, toda se Je še pravi Cas zavedel svojega dostojanstva in si je naročil še dva decl in zraven majhen obrok sira, toda mora biti velik, Je dejal.
Položaj je bil resen, jaz ne ljubim katastrof, pa sem ga prosil zamere, ako sem mu razžalll črnogorske ovce.
Molčal je In jedel. Potem ml je porinil krožnik s skorjlcami, zamahnil Je z roko po zraku In dejal, da je v Črni gori strahovita revščina.
Svoj Cas da je prebivalcem lep kos kru ha nudilo tihotapstvo. Ta zaslužek jim je ukinjen. Država Je razumela položaj in jim je dala za nadomestek nič manj nego devet gimnazij, med njimi eno žensko. Toda glej čudo, gimnazije niso prinesle pričakovanega blagostanja! In si prebivalstvo želi, da se mu zopet vrne tihotapstvo; ako pa to ne bi šlo, naj se mu da vsaj Skader!
Poslušali smo, spogledali smo se in vse nas Je hkratu prešinila misel: O mi grdi nehvaležniki! Onim so ga vzeli, nam so dali tihotapstvo. In nnm ne le zato niso vzeli gimnazij, *e vseučilišče smo dotill povrhu In so nekateri proicsorjl celo plačani za svoje delo. Pa smo vendar ml tisti, ki zabavljam!) in kričimo in ne bedna Črna gora.
DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO.
dvignit!. Kol najuspešnejše sredstvo »o
s« dosloj v vseh taJrth »lučajih Izkazali veliki sejmi in razstave. Le tu je mogoče pokazati pridelek SirSomu kropi interesentov. Lotos se nam obeta zoper, bogat pridelek. Ce se vinski trg do no ve trgatve ne bo odprl, bodo cene vinu So naprej padale. Nujno je potrebno, d« skušamo to, kar bi pomenilo za nas n« ravnost katastrofo, preprečiti. Najugod nejša prilika, r.n to so nam nudi na raj. stavi ki je zvezana z razmeroma ma.ll mi stroSki. Zato poživljamo vse vinograd nlke, da se udoleže lotošnjo razstavo. Vna pojasnila dajo vinarski oddelek kmetijsko družbo rji Slovenijo v Maribo ru. Ker prijavni rok v kratkem potečo naj so prijave čim poprej dopoSljojo. i Razstavni odbor si bo prizadeval da privabi čim več kupcev. Najavljen je ž« obisk it Češke in Poljske ter zlasti tudi iz južnih delov naše države. Ker je po godba glode irvoza naMh vin v CeSko plovaSko razveljavljena, je nujno pri p« ročljivo, da na razstavi pokažemo, kaj pridelamo in tako neposredno vplivamo na merodajne činitelje. da nas pri skle panju trgovinskih pogodb upoštevajo.
= Občni zbor Kranjske hranilnice »p je vrSll vleraj popoldne pod vodstvom predsednika Dragotina Hribarja. Ir. predloženega poročila ravnateljstva posnemamo, da so znaSale hraillne --log-koncem leta 1922 118,068.305.10 kron. Povprečna vrednost ene hranilne ltnjl?! ce jo znašala 5786.50 kron. Stanjo hi potočnih posojil 31. doc. 1922 je bilo 18,196.985 kron. stanje posojil občinam in koTporaoljam pa 25.586.901 K. Vrednost-nih papirjev jo imela hranilnica za vso to -18800.479.18 K. Kreditno druStm Kranjske hranilnice je Štelo 115 udeležencev s kreditom 121,59.500 K, Imovine v tekočem računu pri bankah so znaša le 28.265.760.56 K, skupno upravno imel je pa 70,701.878.82 K.
Cisti dobiček za leto 1922 znaša vsoto 409.689.14 K. ki se je porabil večino ma za odpise. Občni zbor je poročilo ravnateljstva soglasno odobril ter nato skl» nil nova pravila hi opravilni red, ki so prllagodeni današnjim razmeram.
— Občni zbor Jadranske banke v Trstu. Včeraj smo poročali, da se morejo deponirati delnice za občili zbor Jadranske banke v Trstu, ki se vrši dne 14. ju lija. 1928 pri vseh podružnicah Jadran ske banke v Beogradu. Današnja. »Ed: nost« pa prinaša oficielno obvestilo, da se smejo delnico deponirati samo pri tem zavodu v Trstu in pri njegovih pod nt* nicah v Opatiji, v Zadni in na Duna,i'i ali pri Jadranski hanki v Beogradu. To rej ne pri njenih podružnicah. Nadalj-' poroča »Edinost«, da se bo na, tem obt nem zboru sklepalo tudi o odpisu do' niško glavnice, nakar se bodo izdale no ve delnice — do iznosa 15 milijonov lii Iz službenega razpisa upravnega svefct pa ni razvidno, za koliko ge bodo star-delnice, ki so po večini v rokah Ju goslovanov, odpisale. Po privatnih ve steh se namerava odpisati delniška glav niča za polovico.
= Francozi proti nvozu tujih vin. Našo ministrstvo trgovine in industrij-je dobilo poročilo od generalnega kon zulata v Parizu, da so francoski rini' gradniki započeli živahno akcijo pro: uvozu tujih vin. Ako jim akcija uspr bo naSo vinogradništvo utrpelo precejč njo Škodo, ker se je v Francijo uvaža dober del naših vin.
= Nove veterinarske postaje so 9« osnovale v Vuovitiei, Cakoveu in Bret, danu.
= Akcija za otvoritev žitne bone v Osijeku. Iz Zagreba poročajo, da v vlada pripravljena dovoliti osnovanje žit no borze v Osijeku, za katero se zavze majo že tri leta osiješki interesenti.
V trgovinski register so so vpisa! nastopne tvrdke: Internacionalna kopi lišna in hotelska d. d. v kraljevini S H? na Bledu; »Pokluka«, lesno-oksportn. d. z o. z.; Franc Cerar, d. z o. z., izde iovanje klobukov ir. slamo in klobučav ne v Celju; «Fenix5, d. z o. z. v Celji (nakupuje in prodaja usnje, čovljarsk potrebščina, tvorniSko izdeluje zgoraj dele za čevlje, istotako sandale in Ser lje itd.); «Eta», tovarna gorčice, d. i o z. v Kamniku; Dobrovoljačka banka, d d. v Zagrebu, podružnica Ljubljana; Ju goslovanske tekstilne tvornice Mautnc (1. d. v Ljubljani; Kociančič & drug, ir, delovanje vate in vsakovrstnih obve d. z. o z. v Ljubljani; »Kuverta«, kor. fekoijska tvornica d. z o. i. v Ljubljan Hieng & Rus, nakupovanje, proizvajanje in prodajanje lesa in lesnih izdelkov n < Rakeku; «Sčit», tovarna za impregnira n,je papirja, d. z o. z. na Viču pri Ljub ljani. Izbrisala so je »Croatia«, gozdu i industrija d. d. v Ljubljani.
= Priprave za Izvoz žita iz Rusije. Iz Moskve poročajo: Spričo predstoječ« ga izvoza žita so oblasti dalo v poprar' lo -10.000 vagonov. V celem bo samo • žitno transporte na razpolago najman 130.0011 vagonov.
■= Obtok bankovcev v Angliji se ; zmanjšal po izkazu 21. .junija za 359.0"; na 123,741.000 funtov Sterlingov.
= Zlati carinski nadavek v Nemči.ii znaša od 4. do vključno 10. julija vso« 2,588.900 odst.
= Mednarodni lesnoindustrijski koti-greš v Bratislavi. Ravnateljstvo velik' ga sejma r Bratislavi je sklenilo t* kom jesenskega sejma prirediti medu; rodni lesnoindustrijski kongros. V okvirju bratislavskega sejma se bo vr&ila t" di lesna- razstava.
Gospodarstvo
Pridobitvenim krogom
Hitro se bliža IH. ljubljanski vzorčni veliki sejem, na katerem naj zlasti slovenska industrija, obrt in trgovina zopet pokažejo delo »nega truda, polnega hi izredno težkega leta. Večina naših pridobitvenih krogov sicer pojmuje pomen ljubljanskih velikih sejmov kot najizdatnejšega sredstva za proovit In razvoj našega gospodarstva, vendar se Se dobijo omahljivci, ki čakajo s prijavami do zadnjega trenutka, ko je največkrat že zaradi pomanjkanja razstavnega prostora prekasno.
Ljubljanski veliki sejmi so dvignili Ljubljano do slovesa velesejmskega mesta in s požrtvovalno propagando s strani velesejmskega urada so je posrečilo, da danes tudi v inozemstvu dobro poznajo Ljnbljano. Uspeh prvih dveh prireditev Ljubljanskega velikega sejma je, da so izdelki slovenske industrije in obrti že dobro znani in upoštevani v južnih krajih naSe države. Naša industrija, obrt in trgovina so na sejmišču sklenile in ojačiie Se marsikatere trajne trgovinske zveze.
Dolžnost vsakega industrijalca, obrtnika in veletrgovoa je, da ee udeleži velikega sejma, ker samo z združenimi moč mi se morejo naSe največje narodnogospodarske manifestacije kar n&jsijaj-nejše prirediti. V tem pogledu si vzemimo za vzgled naše brate Cehe. Posebno letos je to želeti, ker vlada za naš sejem izredno zanimanje s strani kupcev iz vseh krajev. Prepričani smo, da se bodo letos dosegli lepi kupči.iaki uspehi. ki bodo zopet malo oživeli našo trgovino, nahajajočo se Se vedno v sag-naciji.
Da ge olajSa delo velesejmskemu uradu, se prosijo oni, ki nameravajo razstaviti, da nemudoma dopoSljejo prijavnice, da se bo moglo potem pravočasno pričeti z razdeljevanjem prostora. Zudev ne informacije daje veleeejmski urad.
TEDENSKI PREGLED ZAGREBŠKE BORZE.
Ker je prošli teden borza poslovala sa mo tri dni, se položaj na efektnem tržišču ni mnogo spremenil. Od bančnih papirjev je čvrsta Hipotekama. Nadalje se drži tečaj Zagrebačke banke, o kateri govore, da se bo na zahtevo njene dunajske zveze uvedla na dunajski borzi. Nekaj večje je bilo zanimanje tudi za Banko i štediono za Primorje radi povišanja glavnice. Kreditna je čvrsta pri 120. Poljedelska je prlllčno nazadovala. Eskompt na je v glavnem odvisna od dunajskega tečaja. Tam notira 125.000 K, dočim je v Zagrebu nekaj slabša. Praštediona je nespremenjena, dočim je za Etno malo zanimanja.
Od industrijskih papirjev se zelo mnogo išče Šečerana, katere tečaj je dosegel 1840. Gufcmann je nespremenjeno čvrst; notira 700 — 720. Povpraševanje je tudi po Trboveljski, a nI blaga. Posebno čvrst je «lsls». Jadranski hotel Je oslab-
ljen. Pri lesnih papirjih vlada nespremenjeno zanimanje za Eksploatacijo. Na-šička lndustrlia drva je nazadovala po burni hausse prejšnjega tedna na 130 — 135. Slavonija notira konstantno 205 — 210. Za Zagorsko šumsko Industrijo in Berger vlada Istotako zanimanje, a nakupi sc vrše večinoma v prometu Izven borze.
NARODNA BANKA SHS.
Stanje 22. juni]a 1923.
Aktiva (v milijonih dinarjev, v oklepajih razlike napram 15. juniju): kovinska podloga 356.0 (-j- 4.6), posojila 1417.2 (— 11.4), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 298.0, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 276.4 (+ 26.4). Skupno 8679.8.
Puslva: vplačani del glavnice 21.4, rezervni lond 5.1, bankovci v obtoku 5473.7 (— 37.0), državni račun začasne razmene 298.0, državne terjatve po raznih računih 108.5 (+ S.6), razne obveznosti 588.5 (-1- 48.0), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico In fonde 45.9. Skupno 8679.8.
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (30. juulja). Pšenica: baška, 78 kg, ladja ka. nal, 22 vagonov 440; baška, 74 — 75 kg, 2 — 3 odst., 2 vagona 430; baška, 76 — 77 kg, 13.5 vagona 427.5 — 437J; baška, 77 — 78, 2 — 3 odst., 10 vagonov 435. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, 1 vagon 300. Oves: baški, povpraševanje 310. Turščica: baška, promptna, 20 vagonov 267 — 280; baška okrogla, 6 vagonov 280 — 325; bela, 1 vagon 315; ladja kanal, 18 vagonov 272.5; 40 — 50 odst. defektna, 2 vagona 168.75; baška, julll, ponudba 280. Fllol: baški beli, povpraševanje 700. Moka: baška «0», 1 vagon 670; «2», ponudba 635; «5«, 1 vagon 575; «6«, 1 vagon 500; banatska »5», postavno Beograd, 2 vagona 562.5; »7.5», 1 vagon 390. Tendenca čvrsta.
= Ljubljanski veliki sejem. Dotične tvrdke, ki so so prijavilo, da. zgrade na sejmišču ljubljanskega velikega sejma lastroe paviljone, opozarjamo, naj s tozadevnim delom čimprej začno in ne čakajo na zadnje tedne pred otvoritvijo. Takrat bodo razne stavbeno in druge tvrdke tako zaposlene, da pravočasna izgotovitev ne bo mogoča drugače kakor s pomočjo nadurnega dela, kar bo vse podražilo.
— Vinska razstava na Midustrijsko-obrtno vzorčni Izložbi v Mariboru. Tudi na letošnji Industrijsko-obrtno vzorčni izložbi (od 15. do 26. avgusta) se vrSi razstava naših vin. Lanska udeležba na razstavi je bila v čast našim vinogradnikom. Saj so pokazali, kako dobro kapljico rode naše svetovnoznane gorice. Vinski trg je ekra.jno slab. Zato ga moramo skušati z vsemi sredstvi zopet
MTfan Povelj:
Gospodinfa
Starka je že tukaj in s suhimi, črnikastimi rokami so oklene svojega mlu 'lega in orja&kejra moJa prav na pra en ute.
—	No, se oglasi spet konjederka, tu JO imate. Pozdravila sem vam jo dobra je spet vsaj za desot let.
Starka tišči svoje volo, zgrbljeno (ioe k moževim prsim, njeni lasje, zvo Mni zadaj v neznatno krogljico, so kakor star in redok prediv, a tilnik je kakor Srn žleb, ki vodi nekam v temo pod 5rno jopo.
Krfimar plaAa.. kar je dolžan, nosadi /eno na voz. skoči nanj Re sam ln pomene.
Se vedno piha veter, skoro močjiej-Si je kakor prej, in zato ni mogoče razumeti vsega, kar gostoli starka, ki -6 tišči moža in pogleduje v njegov r.dravi in rjavordeči obraz. Ščebeta o Edravljeoju, mokrih rjuhah, črni vroči vodi, ki jo je pila, potem o »rečni misli, da jo je peljal gospodar h konje-derki, in o tem, da ni črhnila o zakonskih zadevah nikomur niti besedice.
Krčmar ne reč«) na vse to nič. Dasi ni potrebno, požene vseeno večkrat konja in ga celo oivrkne i bičem, da poskoči in potegne sunkoma za seboj koleselj.
Maj povzdiguje starka moževe čednosti možu samemu v brk. Pravi, da jo bil prav božji duh v starem Kolovra-tarju. ki ga je prišel k njej ženit. Ne ieli si drugega, kakor zdravja njemu iu sebi. Bog daj, devico Marija in sveta Barbara, da bl poživela srečna in zadovoljna še nekaj lot.
Gospodar še ni opazil vetra, toda ravno ta hip ga zazna, seže jezen po klobuku in se taltoj razkači.
—	Prokleti piS, pravi. Ves april je pihalo, kakor bi se vsako noč kak malopridnež obesil, zdaj smo sredi maja, pa Se vedno nI konca. Piha in piha, kakor bl vsem peklenskim mehovom sapa nSlal In konj tudi teče. kakor bi mleL Hl-jol
Brhki konjič iskro poskoči pod bi-
čem, a koleselj sune naprej ts ss globoko in naglo zaguga.
—	Vidiš, vzklikne krčmar. Kaj se tako udi dobra vzmet? Naš kblar je goljuf, nič drugega.
Cesta beli pod vozom nazaj kakor začarana, a holini in ravnice se od obeh strani odmikajo. Ko pridrve tako do tam, kjer se cepi cesta, ga prime starka za roko in hoče obrniti konja.
—	Zaviva malo, da izpiješ pri Trdo-ropnikovi ]>ollč vina. Ootovo si ga potreben.
—	E, kaj, »e obregne gospodar. Doma je vsega dovolj, pa bog drugod kupovala!
Drvijo naprej ln so naenkrat doma.
Malo je pričelo deževati in pred hišo ni nikogar. Ko leze starka že preko praga, priteče lz kuldnje Matohovka, kima s glavo in hiti s pojočim glasom:
—	Tako je prav, no, hvala Bogu, no, tako je prav, no, hvala Bogu.
Tudi Marko in Martin prideta lz hleva.
*
Večer je deževen ln gostje se kmalu razldejo. Polona pomije steklenice in kozarce, želi gospodinji lahko noč in se napoti v svojo čumnato. Po stopnicah dviga počasi in težavno noge, težko iu težko se pomika kvišku, ker je z njo neko breme, ki ji napolnjuje prsi in glavo in ves život. Okomo se privleče do vrat, jih odpre in zapre, sede naravnost na posteljo in gleda proti oknu, koder sili v izbo nekaj goste, umazano sive svetlobe. V glavo se jI ne prikrade nikakšna misel, na možganih leži isto turobno, pusto, prazno, toda težko občutje, ki se razproda po prsih in po vseh delih njenega života.
spodaj še hodijo sem in tja, gospodar kriči, kje je njegova pipa in tisti škornji, ki jih ima za delavnik, v hlevu muka krava, kl »o ji vzeli teleta, po strehi ln po drevju škrablja mirni ln tihotni majnižki dež. Vreme se je popolnoma umirilo. Veter je utihnil, nebo se je zavilo v črnino, vsa priroda tiho ždl pod temino noči in pije dež, ki se aiplje v gostih ln lahkih kaplji-
oan po njenih »flksn m vejoui m grudah in kamenih.
Polona leno vstane in prižge svečo. Prične se slačiti. Odpne zadaj beli in prostrani predpasnik, zloži ga na postelji in položi na dno omare. Xato spusti na tla temnordeče krilo, ga prestopi, dvigne in poravna ter obosi v omaro. Ko odloži bluzo, razpusti lase, kl se ji obesijo po vratu in hrbtu v dveh debelih, svetlih in rahlih kitah. Potem sede in se sezuja.
Na mizi gori sveča s tenkim in nemirnim plamenom. Njena svetloba je zdaj močnejša, zdaj slabotnejša. Pre-metuje se po tleh, po stenah, po omari, po beli postelji ln po tisti edini sliki, kl visi rdeča Iu modra na steni ln predstavlja neznanega svetnika.
Polona stopi k sveči in gleda do ram gole roke, kjer se davno več ne poznajo odtiski prstov gospodarja, ki je bil skočil neki semanji večer za njo in io zgrabil objestnoveselo za obe roki naenkrat. Koža ie bela, gladka, napeta, teča v ostrih lokih na levo ln desno in v nalahko zbočenl črti proti komolcu.
Zdaj, ko diha Polona vanj, je pla-menček Še nervoznejši. Naglo meče po njeni srajci, po golem vratu ta rokah svoje svetle zaplate m jih enako naglo spet odmika.
Natakarica pihne svečo in leže s desno stranjo na posteljo.
Temno je, a okno je videti kakor polito z umazanim mlek lm. Po dvorišču gre nekdo z lučjo v roki in v Izbi se razsvoti strop, omara pogleda iz teme in na postolji se motu) zablesti Polo-nino koleno Okroglo je, močno in krepko, polno kep in udrtin kakor v gozdru zdrava ln mlada gabrina. Luč naglo ugasne ta spet ni videti drugega kakor mlečno okno. Polono pa obvladuje občutek praznine. Tako jI je, kakor bi ne bila v čvrsto zidani izbi, temveč nekje daleč ▼ nekem ogromnem prostoru, o katerem ni mogoče reči drugega, kakoi da je prazen. In tudi v glavi, v prsih in v vsem telesu je občutje isto: vse je mlado, krepko, toda vse je prazno.
Konec.
Ako Selite kupiti
116?
oibj
Častim se saopčiti, da sam današnjim danom istupio iz otpremničke tvrtke »Primorsko skladišno i otpremničko društvo" u Bakru i na Sušaku i započeo sa samostalnim ot-premničkim poslom u Bakru, koji ču voditi pod firmom „A. Katič, otpremništvo, Bakar". Posao voditi ču največom toč-nošču i najkulantnije, pa se preporučam cijenjenim mušterijama.
Bakar, dne 1. jula 1923.
Veleštovanjem Alber»t Katic.
Nabavka brašna.
1169
Na osnovi) naredjenja Gosp. Ministra Vojnog i Mornarice E. P. broj 3.360 od 1. maja ove godine, održat če se na dan 4, augusta 1923. godino n 11 časova pre podne a lntendanturl Dravske divizijake oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišiča, objekt XIV.
prva javna asmena licitacija
A n&bavku i lsporuku 730.000 kilograma pienlčnog hlebnog brašna tipa 80«/, i to:
Za garnizon Ljubljana . . . 290.000 kilograma, „ „ Maribor .... 280.000 „
„ „ Celje..... 160.000 „
Idpornka brašna po mesečnim partijama franko magacin intendantskih slsgališta pomenutih garnizona do £16. novembra 1923. godine.
Kaucija polaže se u gotovom novcu ili vrednosnim papirima po odredbama čl. 88, zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasi Dravske divizijske oblasti n Ljubljani i to: Za garnizon Ljubljanski 75.000'— dinara, za garnizon Marihorski 75.000"—dinara i za garnizon Celje 40.000-— dinara, ukupno 190.000-— dinara.
Uslovi po kojima če se ova licitacija izvršiti mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru i Celjn.
Svaki ponudjač (licitant) obavezan je, da na dan licitacijo preda predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim podobnostima kao i nverenje o tome, da je svoju tadnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuče tromesečje.
iz kancelarije intendature Dravske divizijske oblasti E, broj 9.904 nd 26. juna 1923. godine u Ljubljani.
Komanda Dravske divizijske oblasti.
Kopirne vloge
(platnene In gumijast«)
THE REX Co, Ljubljana
Trboveljski premog in drva «
stalno t zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. — Tel. 220.
se dobi po ugodnih cenah vsako množino.
Prodajni urad ietiljaolkgga premogokopa Ljubljana, Krtkov trg 10. ns
Gostilna
m
1160
kavarna
z enonadstropno hišo, koncesijo in inventarjem vred se zaradi popolne opustitve takoj po ugodni ceni proda. Naslov v upravi „Jutra".
Pri meni se dobivajo stalno, jaki, težki, zajamčeno zdravi
Zahvala.
NmjiskrenejŠo zahvalo izrekamo vsem, ki so nam v težkih dnevih bolezni in smrti naše uboge,
dob!"	___
JELKE
stali ob strani, ubožici lajšali trpljenje ter ji do-našali živi in mrtvi cvetje, ki ga je pokojnica tako ljubila.
Srčna hvala tndi vsem, ki so jo na njeni zadnji poti spremljali in nam izrekli svoje sočutje.
V Ljubljani, dne 30. junija 1923.
i Rodbina prof. Ireznikova.
za vožnjo najceneje. Julio Hoff mann, Čakovec, Medjimarje, interur-banski telefon št 81.
Soga porcelana.
Emajlirana in lnkzuana
stavbne parcele
sporočite Vaš naslov pod Šifro »Parcele" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg S.

Za večje trgovsko podjetje se Išče
poslovodja - hamercijalist
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega delovanja pod »Organizator* na Aloma C5ompany, anončna dražba, LJubljana, Kongresni trg it. 3.
1170
Ms L. BRONU/1 tr
vsak dan velike gala-predstave.
Na sporeda to mednarodne rokoborbne tekme ln Boks-Mat oh Sodnik Anatol Makslmov, nrodn. sportskega lista, lifif
Fričetek predstave ob 0. ari zvečer, v nedeljo dve predstav) ln sioor prva ob 4. ari popoldne, draga ob 9. nri zvečer.
Nudimo r nakup
„Dieselmotor"
firme Grazer Waggonfabrik vormals VVeitzer
tipa E 2 iz leta 1908, 100 HP, na 2 cilindra
(1 cilinder havariran).
Ugodna prilika za posestnike motorja istega tipa, da si nabavijo um	rezervne dele.
Dopisi: HriMti industrijska d. d. v LJubljani.

Zahvala in objava.
Podpisani Franc Rom, bivši ravnatelj in restavrater Grand Hotela UNION v Ljubljani naznanjam Vsem velecen-jenim svojim gostom, da se preselim iz Ljubljane ter se jim ob te] priliki zahvaljujem za njihovo naklonjenost s prošnjo, da mi ostanejo zvesti tudi v bodoče
Ob enem naznanjam, da prevzamem I. julija 1923. popolnoma renovirano svetovno znano radio •termalno kopališče v Laškem pri Celju.
Velecenjenim gostom bom nndil:
Prvovrstni restaurant! KAVARNO IN GOSTILNO.
Skrbel bom kot dolgoletni strokovnjak za najboljšo kuhinjo, najelegantnejšo postrežbo in prvovrstne zabave ter najfinejšo pijačo.
IP*' Vsak opoldan in ve&ep
- KONCERT -
v parku pred teraso, v slučaju slabega vremena se vrši koncert v reprezentančni dvorani ali v restavraciji.
Priporočajoč se za obilen obisk
beležim z najodličnejšim spoštovanjem
1158	Franc Rom.
FRAN RAVNIHAR
LJUBLJANA, Linhartova ulioa št. 25.
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, ■■■■■■■■■■- parna žaga in lesna Industrija.	■»
Telefon it. 4-15. - PoŠt. Sek, zavod St. 11.423.
Prevzemanje zgradb, hIS, vil, stolpnih streh, vrtnih utle, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mreJasta nosllnlce za Industrijske stavbe, dvorane« In razstavne zgradbe, za večje razpetlne od 12 do 40 m po mojem sistemu.
Priporoča «o	119
ANA KUS, Ljubljana, Resljeva cesta 4
(prej trgovina s barvami g. Hauptmana).
L. Miknš
LJubljana >» Mestni trg 15 izdetovateSi dežnikov
Va drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih palic
12 Popravila tofno ln solidno I
H AlistežeposlaiTna- n f ročnino za Jutro" s
feMpMj &
po najvišjih cenah od oddajnih posta!
proti oddainemu potrdilu brez odtegljaja
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Briojavl: Vajda Čakovee
Telefon Interorb. 10. 4, I
v. .'. Wf ■ .
! 99
Telefon 4t. 588	Tolefon *t. 588
====== Ljubljana--
CENTRALA:	"
RIMSKA CESTA št. 2 HILŠKRJEVA UL. št 6
PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA št. 20 MESTNI TRG št, 25
Maribor Zagreb Beograd
| Tovarniška zaloga polnoyuinljastlh obročev,
pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnoga auto-materi jaln.
Na razpolago
polnogumijastih obročev.
|i Velika zaloga elekiro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna In točna postrežba. Cene brez konkurence.
J U U U l
f
Prvovrstno termalno kopališče!
Letna sezlja 1923.
CASINO
Vse atrakcije kopališč.
Otvoritev 28. junija.
CERCLE DES ETRANGERS.
Klimatično bivališče na jezeru!
AiAA

U87
U Brato Pohliit in drug
trornloa
vlasnic, kljukic in rinčlc za čevlje Ljubljana I, poštni predal 126
•prejoma tb.h naročila, ki s« takoj ln t maki mnofioi
iavršireio. Zahtotajte tzorco in cenik. Pri vedi i li naročilih popust	10T'
99

Healltetna pisarna. — Obl. konces. posredovalnica za nakup, prodajo
LJUBLJANA ln "menjavo nepremičnin Poljanska C. 12 naznanja cenjenim interesentom
O^TlkTO^ ITEY
pisarne * l,|ul»l|anl, Poljana Na cesta 12, k|er prične poilovatt
dne 2. julija 1923.
Za posredovanje nakupa, prodaje in zamenjave nepremičnin v TU- iu INOZEMSTVU — preskrbe in zamenjave STANOVANJ, irgovskih in obrtnih LOKALOV, osebnih in bipoioinih POSOJIL, OPRAVL.TANJK HIŠ in posestev ter vse tozadevno BRKZPLAONE INFORMACIJE. se vsem interesentom najvljudneje priporoma.
PoetatuliSine cestne zeleznioe.
1114
Zmerno pristojbine. Točna postrežba.
1 PREMOG. OBLJB in MU.


Podpisana tvrdka prodala:
1116
Trboveljski 1 a premog in bukovo oglje
Iz svojega skladišča na Južnem kolodvoru ter
suha, trda in mehka drva
i> _ _. . ______ _____________
S veliko v celih vagonih z 10 7, popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
n v>
S
i»
vi B B <t>
w
I $
<v
f
M, »J
$ rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladieča jjj na Zelenem hribu,
Pramog In oglje se oddaja na drobno v vrečah ali na o;
---- ... w
U
Vsa goriva so dostavljajo na željo po na$lh voznikih n« dom. <i/
r* Naročniki naj •• javijo pri podpisani tvrdki. '
eksportna In importna družba z o. z
v Ljubljani, Krekov trg št. 10, I, nadstropje.
J-
B
<i/
«>
o>
vi/
Prvovrstno termalno kopališče!
Letna sezlja fs>23.
CASINO
Vse atrakcije kopališč.
Otvoritev 28. Junija.
CERCLE DES ETRANGERS.
Theodolite, tacbjrmetre, nlvelacijsko instrumente, planimetre, pantograle, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prismatična in druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svotlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
ITlljesm Sequapdt
delavnica ia preči;na mehaniko
Ljubljana, Šelenburgova nlica Ste v. 4 (na dvorišča). 8° —sj- \'sa v stroko spadajoča popravila so izvrše tofno in solidno, i. . . t
Lastne hladilna napram. - lasina prada^nu rola n nsjgcftjih IižIkIIi inoiemslMa. |
USTRELJENO DIVJAČINO f
trge, divje koze, divje prašiče, zajce, inzm jerebice, kljunače, divja race
W 8®S** kup u j e	m
vsak Sat In vsako množino po naj vi i] I h o enih od oddajnih post«)
E. VAJDA, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzoiavl: VAJDA. ČAKOVFC - Telefon Interurb. fitev. 59, 4, a. Vočje love prevzamemo potom nadih organov od lovISO. fjj SOL9DSN IN TO&EN OBRAČUN.	7»
^BGuaH&BmnBaauBBaBSi

j airirc
Različno kopilno perilo u dame in gospode.
tj A. Sc £2. Skabern^, Ljubljana, Mestni trg 10.
ijctt rrnnxixxxiixix ixxxxxxrč
!! Medjimurski konji!!
Poltežk! In čisto težki konji iu kobile za vprego ln odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod naj-
kulantnejšiml pogoji pri
ČAKOVEC
EV K f H \ veletrgovina • I AJ l/A s konji
Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavli VaJda Čakovee	Telefon Interurb. 50, 4
v novi hiši proti dobremu plačilu. Ponudbe z opisom in navedbo pogojev pod „Novi stan" na Aloma Com-pany, anončna družba, Ljubljana. Kongresni trg 3.
Najstarejša slovenska
sa priporoča. Mei ločna, cene zmerne.
na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe pod „Trgovska hiša" i«*	na
Aloma Company, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg štev. 3.

Fllljalka
Simon Hmetec, Ljubljana
-„	.	■ .C
Kolodvorska ulica Stev. 20.
Sprejema potnike v južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste.
Odhod i sc Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	102
Qr. J^l^E&lŠllKOTKrJL^
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Podrnintoo: Beograd, Balkanska nlica 86. — Bnl&k: Joto Oj. iToferli, Karolinška cesta 160. — Split: Auto Btiid, Dioklecijanova obala 18. — Orni: Ito Lovrlčovli. — Bitolj: Gjorgje J. Dimltrljerld & Komp. Bnlevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Beikerek: Dnfau tj. MibajloTli, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik
IA R KO~ČOG NAC
MSUiUSittAZKS&^itt.': SaKafaS
r
Ivan Pernat Ivka Toplak
zaročena 1135
Obilo sreče I
PotreJle, Sv. Vid, line 21. junija 1023.
IL
Douglas.
Zm&galec 1923
364 km in 320 m
Tourist Trophy
(Anglija)
Jnnior dirka:
Tretje in V, IX.. XI, XIII, XXI. darilo.
Senior dirka:
Prvo in VL, VIIL, X, XIII, XVI, XXIII, XXIV. darilo.
Sidecar dirka:
Prvo in IV, VI. darilo.
Grand Prix
(Franolja)
I. darilo.
Glavno zastopstvo in samoprodaja tj	za Jugoslavijo
I
I
Douglas Motor Ltd. O. ^U25E££
j! Ljubljana, Sodna nI. 11.
i
•i ii«! Telefon št. 461.
'j
'!■	si
atanalo ■ drtcvnlm davkom M laaarata vred do 50 fceaadl Dhi 8*—, »tik« aadat|n|a beaaria 60 par nI. — Plaaa n »dna aaprel I lahka mdl v roamkak). Ni vprelaala odgovarja uprava la, ak* I* »pralaala prtlotana uiamka u odgovor tar manlpulaollaka priatolblna (I Din).
se
1164
DVA DRŽAVNA PODURADNIKA
finančne kontrole s primerno predizobrazbo, želita vsled gmotnih razmer stopiti v privatno službo, v trgovino ali skladiščnika ali k lesni trgovini. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod Zanesljiva«.
2858
TESAR
Sprejme se takoj dobro iz-vežban samostojen tesar, zlasti za izdelavo gtopnjišč in postrešnih eob. Zg lasi ti se je: Ljubljana, Linhartova ulica 12.
MLADEGA DEKLETA
dobro vzgojenega, za lahka hišna dela in k otroku sprejme takoj boljša hiša. Naslov pove upr. »Jutra«.
2958
PLAČILNA NATAKARICA
ee sprejme v hotela Tivoli.
2954
APEL NA USMILJENA SRCA
Dvojčka brez starčev, marljiva, 14 let stara, kl sta dovršila 5. razred r Mari-ianišču, želita vstopiti v kako obrt proti oskrbi. — Cenj. ponndbe na Marija Benčan. Rakek št. 148.
2981
STEKLARSKEGA POMOČNIKA
dobrega delavca, sprejme v delo takoj Franjo Schneider, steklar, Zagreb, Maksimirska cesta 42.
2964
SPREJMEM MEHANIKA
kateri zna delati na, kolesa in šivalne stroje. Nastop takoj. Neoženjen. — Naslov pove upr. »Jutra«.
2782
VAJENCA
sprejmem za pekovsko obrt Pogoji po dogovoru. Pretnar Alojziji pekarija, Uneo pri Rakeku. 2892
KUHARICA
stara 40 let, vajena vsakega dela, se razume tudi v gospodinjstvu, išče primerne službe. Naslov pove upr. »Jutra«. 2890
ABSOLVENTINJA
Christofovega tečaja želi vstopiti v kako pisarno. Naslvo pove upr. »Jutra«.
2887
PRIDEN DIJAK
absolvent Bpodnje realne gimnazije z odliko se priporoča kot hišni učitelj čez; počitnice. Naslov pove upr. »Jutra*. 2882
i ieh vrst okrogel les, popolnoma zdrav i a brez napake, hrastovi in bukovi pragi, običajne mere, smrekovi brzojavni drogovi, mera 12/16 do 18/24, lolgi od 9 do 12 m, ter zdravo suho lnikovo oglje v kosih. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod št. 1154.
ABSOLVENTINJA
trgovske dvorazredne šole išče mesta knjigovodkinje ali korespondentinie v mestu ali na deželi. Ima enoletno prakso. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljiva« na upr. e Jutra*. 2880
arhitekt
Jesenice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
1141
BRIVSKEGA POMOČNIKA
spretnega, ne izpod 20 let, sprejme takoj Novak, brivec v Mariboru. 2879
GOSPODIČNA
vajena knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del, zmožna slovenščine in srbohrvaščine, želi pre-meniti službeno mesto. Kraj postranska stvar. — Ponudbe pod »Točna 1800» na upr. «Jutra«. 2878
IZVE2BANA 2877 PRODAJALKA
mešane stroke, vešča, hitrega računanja, želi službenega mesta v kateremkoli kraju Slovenije ali Hrvatske. Ponudbe je po slati pod ^Delavna 11» na upr. »Jutra«.
BLAGA J^IČARKA
vešča tudi nekoliko knjigovodstva in strojepisja, želi službe, gre na deželo tudi kot prodajalka. Oenj. ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takojšen nastop«.
2878
KONTORISTINJO
zmožno slovenskega in nemškega jezika, se sprejme ob popolni oskrbi v hiši pri tvrdki Marko Rosen-berg v Ljutomera. 2869
PRIMORSKI SLOVENEC
absolviran ekonom, vešč slovenskega, italijanskega ter deloma nemškega .jezika, bivši ravnatelj državne trtnice v Monfalconu, išče primerne službe pri kaki graščini ali velepo-sestvu v vinorodnih krajih. Ponudbe na uprav. »Jutra« pod »Goriški Slovenec«. 2874
MOTORNO KOLO
»Puch» 4 In pol HP. z dvema prestavama, dobro ohranjeno, so po ugodni oeni proda. Naslov pove upr. »Jutra«.	2846
AVTO 2817 štiriaedežen, v popolnoma dobrem stanju, se ceno proda. Poizvo se t upr.
»Jutra«.
DEKORACIJSKI DIVAN
še popolnoma nov, se ceno proda. Naslov pove upr. »Jutra«.
URADNICA
z Šestletno prakso, izurjena strojepiska, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti mesto. Dopise pod »Uradnica 2862« na upravo »Jutra«.
iM.
PEROTI IN PERESA
od malih sokolov kupi voč-jo množino P. Capuder, ! Vidovdanska cesta št. 8.
2764
STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju.
2653
HIŠA 2037 predmestje Ljubljane, prometen kraj, s trgovskimi lokali in stanovanjem, kupcu na razpolago. Natančneje pri »Posest«, reali-tetna pisarna, Poljanska eesta št. 12.
MEBLOVANO SOBO
z dvoma posteljima oddam za, celo sezono v Boh. Bistrici. Krasen razgled na Triglav in Cmo prst. Poizve ae pri Mariji Koro-šic v Boh. Bistrici št. 180.
MANJŠA HIŠA z vrtom se kupi. Ponudbo z opisom in navedbo cene pod »Takoj plačljivo* na upr. »Jutra«. 2888
PRODAM DVE HIŠI,
katerih ena je zelo pripravna za trgovino ali obit, po potrebi tudi nekaj sveta. V neposredni bližini premogovnika. Ferdo Roš. posestnik, Hrastnik. 2854
SPREJMEM MEHANIKA
kateri zna delati na kolesa In šivalne stroje. Nastop takoj. Neoženjen. — Naslov pove upr. »Jutra«.
2782
POTREBUJEM
enega Žagarja, oziroma tudi dva, ako hočeta biti skupaj, za žago v popolnoma dobrem stanju na dve klinji in sekular. Nastop takoj. Dogovor ustno. Ivan Avsenik, posestnik. Sv. Lucija, pošta Begunje na Gorenjskem. 2803
t;» r* >
HARMONIKA
trivrstna, se proda.	Go-
sposvetska cesta 18,	Ko-
lizej, vrata 36.	2956
2 MOŠKA KOLESA in ene štirivretne harmonike naprodaj na Poljanski cesti št 87 2891
BUKOVO OGLJE
prima suho, vilano, brez prahu, kupujem stalno. — Ponudbe s ceno za franko vagon je poslati na Rudolf Zorč & Komp, Ljubljana, Gledališka ulica 7/H. 2702
GRABLJE, VILE,
kosiša kupim več sto. Ponudbo s ceno je poslati ua upravo »Jutra«, Celje pod »Grablje«. 2851
BUKOVA DRVA
suha. meterska, klana in zdrava, kupujem za takoj in za jesensko dobavo. — Ponudbe s ceno za franko vagon .ie poslati na Rudolf Zort & Komp., Ljubljana. Gledališka ulita 7/IL 2703
KUMNO, JANEZ, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Komp., Ljubi,jar ua. Wolfova ulica 12. 2564
2 LOVSKI PUŠKI
dvocevki. dobro ohranjeni I^fanche, 16 mm, kupim. Ponudbe s ceno pod »Kluh? na upravo »Jutra«. 2857
PRODA SE:
Zbirka kitajskih hišnih predmetov, kakor: velike in male vezene svilnate preproge, vaze, japonske slike na svili in starinske ter različno. Proda se skupno, eventualno posamezno. Dalje zlata stara francoska žepna ura z godbo. Pismena vprašanja resnih interesentov z znamko za odgovor nasloviti pod »Garantirano pristno« na upr. »Jutra«.
2889
VREČE, 106 rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahovec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7.
SUHE GOBE 2413 kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka SIRC-RANT. Kranj. 2118
NOVO POHIŠTVO
obednica (mahagoiu) in salonska garnitura (pliš), skupno ali posamezno, se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno mod 8. do U. in 14. do 16. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod številko »631/n—23« na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija t. 1.	2864
KRASEN SALONSKI HARMONIJ
dobro ohranjen, tvrdke Peloubet. & Company, New-York, Standart Organ, se zaradi preselitve proda. Nalsov v upr. »Jutra«.
2844
giraui	Sevigi
ta smušl tar lovski ievlji
reeh vrst se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici	125
A CjjHiJif
ljubljeni!, Tsirjašhl trg (Breg) 1.
fstotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, o<l najpreprostejše ilo najfinejšo izdelave.
Cene solidne! Postrežba toinal
KROJAŠKEGA 2875 POMOČNIKA
dobro izurjenega, sprejme takoj Karel Valenčič, krojaški mojster, Dunajska cest« 17, dvorišče.
PERFEKTEN KNJIGO-VODJA-BILANCIST
z večletno prakso, ki jo sposoben, da vodi samostojno večjo trgovsko pisarno, se išče za delniško družbo. Reflekt.anti, ki so že službovali v manufak-turni stroki, imajo prednost. Dohra eksistenca za-sigurana. Le prvovrstne moči naj dopošljejo svoje ponudbe na poštni predal št. 160 2836
ZELO UGODNO NA PRODAJ 2861 3000 do 4000 kg bakrene elektrolit-žice, 16 mms; približno 2000 komadov izolatorjev za nizko napetost do 600 voltov, 2000 do 3000 komadov izolator jev za visoko napetost do 6000 voltov, preizkušenih 30.000 voltov; približno 6000 komadov kljuk za izolatorje; 15 komadov transformatorjev za visoko napetost od 5000 voltov na 380 220 voltov, z veo železno konstrukcijo, pripravnih za montažo na drogih; približno 2000 kg raznega elektromateriala, Naslov v upravi »Jutra«.
AMERIKANSKO MOTORNO KOLO
z priklopnim vozom, znam ke »Indian«, trpežno, malo rabljeno, hitrost 120 km na uro; proda Adolf Sbll Mokronog, 2853
SUHE GOBE
kumno, janež in lipovo cvetje kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Ger-šak & Komp., Ljubljana, Kongresni trg št. 10.
28-11
KOSTANJEV LES
za tanin, kupujemo vsako množino. Ponudbe s ceno franko vagon v Sloveniji in nmožino na Rudolf Zori & Komp., Ljubljana. Gledališka ulica, 7/TT. 2816
LEPO GOZDNO POSESTVO
Dravski dolini, eno uro od železnice, zelo lepa rast, smrekov, in hojev les, brez poslopij, okrog 100 oralov veliko, se proda. JŠTaslov pove upr. »Jutra«. 2952
HIŠA 2900 v Višnji gori št. 50. na lepem kraju sredi mesta, enonadstropna, s 6 sobami, 2 kuhinji, mesnice, klavnice, ledenice, hlev, klet in gostilniško koncesijo, pripravna tudi za vsako drugo obrt, se proda. Pri hiši je tudi ena njiva in nekaj travnika. Cena 150.000 dinarjev. Poizve se pri Antonu Logarju v Višnji gori.
HIŠA 2965 na periferii Ljubljane z gostilno in trgovino z mešanim blagom se ugodno proda. Cena izpod enega milijona kron. Posredovalci izključeni. Le resne ponudbe pod »Ugodnost 999» na upr. »Jutra«.
VILA NA BLEDU1
Krasna, najelegantneje meblirana vila v divnl legi pri Zdr&viškem domu naprodaj. — Naslov pove upr. »Jutra«.	2794
VILA z 2 oraloma posestva pri Mariboru, 500 tisoč kron: POSESTVO, 26 oralov, vse
kulture, 800.000 K; GRAŠČINA. 115 oralov
posestva in gozd; POSESTVO, 54 oralov, gozdi, travniki, njive, lepa poslopja, 2 milijona 500.000 K; VILA, 7 oralov posestva,
1,300.000 K; GOSTILNA, dobro idoča,
800.000 K; HIŠA s trgovino na Glavnem trgu v Mariboru, 3.500.000 K; TOVARNE, hiše, gozdna
posestva so prodajo. IŠČEJO se pa novi prodajalci nepremičnin ter se jamči reelen in bra uspeh potom pisarne Zagorski, Maribor. Barvarska, ulica št 3.	2677
V SAVINJSKI DOLINI
so proda v zelo prometnem kraju hiša z gostilno, gospodarskim poslopjem, pet oralov zemlje z ali brez inventarja. Posestvo je pripravno tudi za vsak drugi obrt, je v bližini ru-dokopa in oddaljeno le pol ure od železniške postaje. Ponudbe pod »Ugodnost 2808« na upr. »Jutra«.
2808
DVE OPRAVLJENI SOBI
in kuhinja se oddajo do srede septembra. Naslov v upr. »Jutra«.	2966
SOBA 2955 se odda boljšemu gopodu lakoj. Naslov se izve v trafiki Hil ser jeva ulica št 12, kjer se tudi proda po prav nizki ceni žakg in modne hlače, malo nošeno.
SOBA 2898 s hrano se odda enemu gospodu; istotam se sprejmeta dva gospoda na domačo hrano. Naslov pove upr. »Jutra«.
PRAZNO SOBO
solnčno in mirno, išče mirna, solidna goepa, Plača dobro. Ponudbe pod »A. K. 40« tia upravništvo »Jutra« 2697
STANOVANJE
v bližini deželne bolnice, obstoječe iz 1 solnčno sobe, kuhinje in pritiklin, se zamenja z enakim ali večjim. Naslov pove upr.
»Jutra«. 2836
MEBLOVANO SOBO
za julij in avgust se odda le fini stranki. Naslov v upr. »Jutra.«. 2895
PRAZNA SOBA
ta, šiviljo, v mestu ali na periferiji, so išče za takoj ali za 15. julija proti nagradi. Naislov pove upi.
»Jutra«. 2885
STANOVANJE
v Ljubljani na Dunajski cesti, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje in pritiklin, se zamenja z enakim ali večjim v Šiški. Naslov pove upr. »Jutra«.
2886
NASLOVI 2872 dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri g. M. Likarju, Poljanska cesta št. 87. »vila Borgman«.
STANOVANJE
se išče za 14 let staro dijakinjo s popolno oskrbo pri jjoljši rodbini za prihodnje šolsko leto. Naslov se izve v upr. »Jutra«.
KOT SOSTANOVALEC
se sprejme gospod na stanovanje in hrano. Naslov se izve v upr. »Jutra«.
2807
MeUe LEMAIRE
učiteljica francoščine, išče sobo v Ljubljani za 1. september. Naslov: Tržič. 2815
NEMEBLOVANO SOBO
po možnosti s separatnim vhodom, išče solidna go-spodična-uradnica za takoj. Ponudbo pod »Uradnica« na upr. »Jutra«. 2834
LOKAL 2963 ua prometnem kraju mesta, pripraven za malo trgovino, z izložbenim oknom, event. adaptacije na stroško prevzemnika, 3e iščo za takoj. Ponudbe na »Posest«, realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
TRGOVSKI LOKAL
krasen, v jako prometnem kTaju ob glavni cesti, je pod iako ugodnimi pogoji takoj za oddati. Naslov pove upr. »Jutra«. 2881
DOBROIDOČA GOSTILNA
v prometnem kraju, se išče v najem ali na račun, najraje v bližini mesta. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Št. 2728«. 2728
Odda se radi selitve
stara, znana, dohroidoča
GOSTILNA pri Rotu na, Boh. Beli v bližini farne cerkve in šole, oddaljena 10 minut od kolodvora in 20 minut od Blejskega jezera, jako obiskovana od letoviščar-jev in pripravna za vsak drugi obrt in trgovino. Zraven spadajo; gospodar, sko poslopje, velika klet, ledenica, sadni vrt, velik vrt za zelenjavo in ena ali dve njivi. Odda se vse s popolnim inventarjem. Ponudbo nasloviti: Alojzij Paplor. Boh. Bela. 2801
NISEM — POGREŠIL
toda gotov pač nisem bil ter ne vem ali .je domislila ali faktum in Ica.i naj Ti odgovarjam? Pozdrave in da sem le Tvoj — Z. 2951
MLADENIČ 2960 star 26 let, neomadeževa-ne preteklosti, v dobri stalni službi v Ljubljani, ?e želi seznaniti z mladenko njemu primerne starosti, katera, bi imela nekaj premoženja. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, poslati pod šifro »Blago srce«, poštni predal 99, Ljubljana.
DVA MLADENIČA
6e želita seznaniti z dvema gospodičnama od 18 do 24 let starima. Resne ponudbe s sliko poslati na upr. »Jutra« pod »Srečno življenje«. Tajnost zajamčena. 2959
OGLASI 2876
Mesečna noč — sanje vzbuja, dvoje hrepeneči!) src kliče, kje je moj par?! Prva bogata, vesele nara-ve> druga revček, pa dobrega srca in blage duše, ljubiteljica otrok, želita resnega znanja glede poz-
nejše ženit v« t Inteligentnima, /načajnlma gospodoma. Prva reflektira na večje podjetje ali premo« ženje. revček išče le mnogo ljubezni. Resne« neanonimne ponudbe s sliko pod šilro »Venera ic( Revček« na upr. »Jutra«, Tajnost strogo zajamčen«
ZNANJA 2S98 želi 28 let star gospod v Ljubljani z gospodično* katera bi poučevala M nemščini iz ljubezni, eventualno proti honorarni. — Ponudbe pod »Večer 44* na upr. »Jutra«.
GOSPOD 277« značajen in soliden, želi dopisovanje z gospodično v starosti od 18 do 22 let. Ženitev ni izključena. Do-pisi s sliko, katera se vrne, naj se naslovijo pod »Sreča 28« na upr. »Jutra«.
ZENITNA PONUDBA
AtneriUanec i nekaj milijoni gotovine, 40 let star, inteligenten« blagega značaja, krepak iu čeden fant, bi se priženi! k blagi, ne čez 40 let stari gospodični ali vdovi brez otrok, ki ima že vpeljano dobičbanosna trgovino, kako podjetje, gostilno Itd. — Prosim naj mi kak srček pošlje Bvoj naslovek s kratkim opisom podjetja pod šifro »Amerikanec« na upr, »Jutra«. Izvolienko bom potem osebno obiskal, ne-ugajajoči pa pismo vrnU. Za molčnost jamčim g častno besedo.	2837
GOSPODIČNA mlada, simpatična, s pre* moženjem, želi znanja v svrbo ženitve * solidnim gospodom (trgovec ali obrtnik) od 28 do S2 let. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, na upr. »Jutra* pod »Ljubljana 1250». 2810
100.000 KRON brez obresti za eno leto posodim onemu, kateri mi odda stanovanje, obstoječe iz dveh do treh sob s kuhinjo v stari ali novi hiši. Ponudbe na upravništvo »Jutra«, pod »Dobra prilika 183«. 2884
50 DO 80 TISOČ DIN
posodim za 6mesečno dobo proti vknjižbi in sigurnosti za primerne obresti, Pismena vprašanja na upravništvo »Jutra« pod »Sigurno«. 2894
IŠČEM VECJQ VSOTO
posojila proti popolni pu-pilarni varnosti in ugodnim obrestim. Cenj. ponudbe pod »Varnost« na upr.
»Jutra«. 2848
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA 2849 pohištva se vrši dne 2. julija 1923 ob 9. uri dopoldne pri tvrdki Rancinger.
ŽIČNE MREŽE
za ograjo vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, prepreške oken in lin, vsakovrstne žične tkanine iz železne, pocinkane in medne žic« za tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže na lesenem okvirju različnih velikosti izdeluje in priporoča: Evgen Ivane, tovarna žič. nih tkanin in pletenin, Sodražica, Dolenjsko
MLAD TRGOVEC
išče za takoj Din 50.000 posojila, na vknjižbo, nepremičnine štirikrat večje vrednosti od posojila. — Pismene ponudbe na upv. »Jutra« pod šifro »Dobro plačane obresti«. 2832
ZAMENJAM
dobro ohranjen voz (dira) za star svinec. Naslov pove uprava »Jutra«. 2865
ALI ZE IMATE 2140 najnovejši načrt mesta Ljubljane? Dobiva ee v vseh knjigarnah in trafikah.
MaSf oglasi v „JUT3U" Imalo dober uspeSiS
KRASNA PRILIKA! Naprodaj Je posestvo, oddaljeno 15 minut od kolodvora v Domžalah, ob glavni cesti, obstoječe iz njiv, travnikov in poslopja z gostilno. Vpeljana je električna razsvetljava. Gostilna je kompletno opremljena. Hiša je takoj na raz. pulago. — Naslov se poizve v upr. »Jutra«. 2?99
Indnsfrllsho poltjo m deželi potrebuje
resnega vodilo-
Potrebno poznanje gospodarstva na sploh; prednost imajo oni, ki poznajo delo v opekarnah in lokomobilah itd. Ponudbe pod „Resnost" na Aloma Company, anončna družba, Ljub-l|ana, Kongresni trg 3.
Domače vesti
fZ DNEVNIKA PLAČEVALCA DAVKOV.
SUno rad ČItam kal Iz davčne llteratu-ffl. NI ca bolj zanimivega čtlva. Na primer zadnjič v .Jutru, tisto o g. Pašiču, ki že tri leta nič ne plača... ali pa oni velezanlmlvl oklic g. Šavnlka o novih 'mereh slovenske davčne prakse...
In sedaj, danes, Je dopolnjeno. Bilo Je prav lepo. še sedaj se smehljam. Ml vsi se smehljamo.
Oovorll sem tako-le z desetimi, dvajsetimi tovariši, kl so slučajno tudi te dni oddali svoje davčne napovedi, kakor Jaz. Nekoliko pozno, no, pa to že prenesejo.. Vsi so bili vedri in zadovoljni, pa vkljub temu molčeči, ter so hoteli prikriti vzrok In Izvor molčečnosti. Le en sam, moj stari prijatelj, ml Je sramežljivo priznal:
•Tako zelo sem se bal številk In ko ■>em Jih potem videl napisane... kar nisem verjed svojim očem I Je H možno... če primerjam lansko ln predlansko vsoto z ono, kl Jo letos zaslužim ali pa vsaj izdam, — saj me Je kar sram I Razmikal sem, da II nisem lani tega ali onega postranskega zaslužka zamolčal, tn glel, toda vkljub temu...»
Pa pride mimo še drug prijatelj, ki Je tndi pravkar fatlral, ln seveda takoj ugane, zakaj sva tako dobre volje: «Da, da, zares neverjetno, kako malo smo zaslužili lani...»
Midva pa oba prst na usta hi glasno
stkava: «Pšt! pšt!«	M. A. C.
•
*	Ljubljanski ženski HceJ ogrožen?
V magistratnlh krogih se govori, da pritiskajo klerikalni člani večine na to, da mestna občina opusti svojo ■žensko realno gimnazijo (mestni licej). Načrt je očividno ta, da se poruši edino neklerikalno, moderno žensko vzgajaj išče, ki je za bodočnost našega ženskega naraščaja od izredne važnosti. Ženska vzgoja spada v samostan! To je program klerikalne stranke, ki ga hoče za vsako ceno uveljavit! tudi napram krasnemu mestnemu inštitutu, ponosu našo Ljubljane. Zatrjuje se, da so klerikalci že pridobili pomoč svojih komunističnih zaveznikov, katerim je licej »buržujska ustanova«, in da se naj likvidacija zavoda [■'lične na ta način, da se že letos opusti prvi razred. Naša informacija je iz lobrega vira, vendar si hočemo preskrbeti še avtentičnih podatkov.
*	8kof dr. Karlin v Mariboru. V četrtek popoldne se je pripeljal z brzo-vlakom v Maribor novi lavantinski skof dr. Karliu. Na kolodvoru so ga sprejeli kanoniki g proštom Matekom ua čelu, nakar se je škof odpeljal v kočiji na Slomškov trg, kjer ga je pred škofijsko palačo čakala mariborska duhovščina. Belo oblečena deklica je pozdravila škofa ter mu izročila velik šopek svežih rož. Nato se je škof v sprevodu duhovščine med špalirjem belih deklie iz samostana podal v stolno cerkev, kjer se je vršil kratek cerkveni obred, nakar je škof odšel v škofijsko palačo. Oficijelno pa dr. Karlin s tem prihodom v Maribor še ni prevzel škofije, ampak je prišel tjakaj predvsem radi birm in da VTŠi tekoče posle, vsled česar ss je še pred ofici-jalnim vstoličenjem nastanil v škofijski palači. Njegov prihod vsled tega tudi ni bil javno razglašen, vendar se je zbralo popoldne mnogo občinstva, tako da je bila stolna cerkev pri slovesnosti skoro polna. Vrata škofijske palače so bila okrašena z zelenjem in papeževimi zastavicami. Radi proslave Vidovega dne so vihrale raz stolpa poleg papeških tudi državne zastave.
*	Parlamentarna večerja pri kralju (c vrši v pondeljek 2. julija. Na njo so toed drugimi pozvani posl. Ljuba Davidovič, dr. E Lukinič in Josip Reis-oei.
*	Kongres Inženjerjev v Splitu je
rlefinitivno odložen na september.
*	Odlikovanje dosluženih učiteljev, predlog ministrstva prosvete je
odlikovanih z redom sv. Save 4. in 5. razreda znatno število vpokojenih učiteljev in učiteljic iz cele kraljevine.
*	Desetletnica bitke pri Bregalnici, v kateri so Srbi potolkli Bolgare, je bila včeraj, dne 30. junija.
*	Zlet vojvodinske «Orjune». Na Vidov dan je bil v Novem Sadu zlet vojvodinskih »Orjun«, ki je zelo lepo uspel. Prišlo ni niti do najmanjšega incidenta, četudi je radikalski »Balkan« že več kot teden dni žugal z nastopom svojih »Srnao« (Srbska naeijonalna omladina), ki pa so —jše ostali doma.
*	Pravda radi celjske bivše nemške «iiše v drugi Instanci. Včeraj je višje deželno sodišče pod predsedstvom dv. svetnika Dukiča in po referatu dv. sv. Bežeka potrdilo sodbo okrožnega sodišča celjskega, ki je bilo razsodilo, da je bila dne 2. junija 1919 sklenjena prodaja društvene hiše nemškega društva »Deutsches Haus» v Celju neve-1 javna. Prizivni senat je na stališču, da sicer ni merodajnn prodajna cena, niti število na drugem občnem zboru navzočih članov. Društvo tudi sme splošno razpolagat! s svojim premoženjem in to ni nemoralno postopanje, vendar je ta pogodb t bila konkretno neveljavna iz razloga, ker je celjski magistrat pravomočne, to je brez pritožbe, sistiral sklep glede prodaje, četudi že po prepisu lastnine v zemljiški knjigi. Neveljavna je bila pogodba pa tudi zato, ker je iz vsega vedenja kupcev preje in poznejo bilo razvidno, da Je 1« navidezna tn da ie kuncem bil
namen, na prikrit način olxWfatl društvo »Deutsches Haus» za slučaj riefi-nltivnega njegovega razpusta. — S to sodbo bi društvo »Deutsche« Haus« zopet bilo lastnik nemške hiše, da ni razpuščeuo. Proti razpustu je g strani Nemcev vložen rekurz na ministrstvo notranjih zadev, ki dosedaj še ni rešen. Kakor znano, spada restituclja društva »Deutsches Ilaus« med nemške nacijonalno politične zahteve in bomo sedaj videli, kako sa bo v tej pereči nacijonalni celjski zadevi zadržala vlada.
*	Iz predzgodovine sarajevskega atentata. geriozna »Prager Presse» objavlja senzacljonalno poročilo beograjskega vseučiliškega prof. drja. Sta-nojeviča o atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda; iz poročila
J'a razvidno, da jo po sestanku Franca Ferdinanda in cesarja Viljema II. v Konopištu srbski polkovnik Dimitrije-vič iz ruskega generalnega štaba prejel obvestilo, da sta se Franc Ferdinand in Viljem dogovorila, naj Avstro - Ogrska napade Srbijo, dočim ji naj Nemčija krije hrbet. Vsled tega obvestila da je srbska »Narodna obrana« sklenila umoriti reprezentanta stare Avstrije. Dno 15. junija 1914 je polkovnik Tankosič predsedoval seji upravnega odbora organizacije »Ujeill-njenje ili smrt« ter se je pri tej priliki razpravljalo tudi o umoru. A člani odbora niso hoteli ničesar slišati o na-moravanem umoru, vsi so Tankosiču nujno svetovali, naj opusti svojo namero, kar je tudi obljubil. Po omenjani seji pa sta prispela lz Sarajeva dva mlada moža. ki sta sporočila, da hočeta umoriti Franca Ferdinanda. Tan-kosič jima je izročil potrebna sredstva in atentat je bil izvršen 28. junija 1914. Iz poročila profesorja Stanoje-viča je jasno, da takratna srbska vlada s Pašičem na čelu nI niti slutila o pripravah za atentat.
*	Branislav Nušlč vpokojen. Kralj je podpisal ukaz. s katerim se gosp. Branislav N u š i č, načelnik umetniškega odelenja v ministrstvu prosvete, na lastno prošnjo stavlja v stanje pokoja. Tudi inšpektor umetniškega odelenja gosp. Marko Car je vložil prošnjo za vpokojenje.
*	Senzacijonalna politična aretacija na Sušaku. V petek je pogranična policija na Sušaku aretirala Ivana Vr-binška, enega od glavnih pomagačev emigrantskih voditeliev VI. Saksa in Ivice Franka. Vrbinšek je izdal zelo važne podatke o zvezah veleizdajnl-ške akcije v inostranstvu z domačimi separatističnimi krogi. Včeraj zjutraj je bil izročen zagrebškemu sodišču.
*	Strajk mornarjev traja. V petek bi se imela začeti pogajanja med Jadransko plovitbo in Savezom jugosl. pomoraea, toda delegati Jadranska plovitbo niso prišli. Prevoz potnikov iz Bakra na Rab, Cirkvenieo, Baško se vrši z motornimi čolni. Govori »e, da bo vojna uprava prevzela rezervne pomorske častnik-? in mornarje na vojaške vežbe, da se tako vzpostavi poštni promet ob obali, ki je sedaj popolnoma prenehal.
*	Senzacijonalne vesti o revoluciji na Nemškem so bile razširjene včeraj v Zagrebu in v Beogradu. Nekateri zagrebški listi so celo objavili brzo-jave iz Berlina, da so monarhisti ubili predsednika nemške republike Eberta ter vzeli vso oblast v svoje roke. V Parizu da je bil sklican ministrski svet, ki je sklenil oboroženo intervencijo. Senzacije so se izkazale kot izmišljotine.
*	Zopet brez denarja. Včeraj bi Ime« le biti na magistratu izplačane mestnim uslužbencem mesečne plače. Dobil pa ni nihče niti groša. Magistratnim gospo« dom, ki se niso mogli dovolj glasno škandalizirati, ko se je zgodilo nekaj podobnega državnim nameščencem, je, izgleda, zopet zmanjkalo sape. Nered v občinskem gospodarstvu postaja vedno večji.
*	Seja celjskega občinskega sveta.
Prihodnja seja celjskega občinskega sveta se vrši v ponedeljek dne 2. julija z referati iz posameznih odsekov.
*	Promocija. Gospod Anton Znider« šič, sin ravnatelja liceja in tehniškega zavoda v Idriji, je bil včeraj na zagreb« škem vseučilišču promoviran za doktor« ja prava.
*	Promocija. Dne 23. m. m. sta bila na veterinarski visoki šoli v Brnu pro> movirana doktorjem veterinarne medici« ne diplomirana državna živinozdravnika Zvonko Zemljič v Murski Soboti in Jo« ž c Kune v Sv. Jerneju pri Toplicah na Dolenjskem. Čestitamo!
*	Pravnozgodovinski Izpiti na ljub« Ijanski univerzi. V sredo in soboto so se vršili na juridični fakulteti ljubljan« ske univerze pravnozgodovinski državni izpiti. K Izpitom je pristopilo v celem le 12 kandidatov. Doseženi uspehi so bili nastopni: z dobrim uspehom in si« cer z odliko iz enega ali dveh predmetov so položili Izpit 3 kandldatje, z dobrim uspehom 3, z zadostnim 2 in z neza« dostnlm uspehom 4 kandldatje. Kot predsedniki izpraševalne komisije so fungirall gg. dr. Danilo Majaron, dr. Anton Skumovič in dr. Gregor Krek.
*	Poročil so je predsednik viS. gol. sveta dr. Stanislav Bevk z gospo Jul« čl Maček, trgovko v Ljubljani, Ce« stitamo.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je amrl 29. ra. tn. uookoienl mita* in ravnatelj
prUOne delavnice g. Alojzij Polja«; n e c, oče nekdanjega celjskega vladne« ga komisarja g. dr. Ivo Poljane«. Pogreb bo danes ob 4. iz Gledališke ullcc. — V Trzinu je 23. m. m. umrla po kratki ho« leznl gdč. Terezija Narobe. Pogreb pokojnicc je pokaral, kako priljubljena ln spoštovana je bila ranjka. — V Celju je umrl 28. m. m. g. I. D e č m a n , urad« nik celjskega okr. glavarstva. Rajni je bil navdušen lovec ter v lovskih krogih znan daleč naokrog. Blag jim spomini
*	Drž. žensko učiteljišč« v LJubljani je Štelo v preteklem letu 190 gojenk. Šolsko leto sc je zaključilo 28. m. m. s sledečim uspehom: prvi red z odliko je dobilo 67, prvi red 112, ponavlialni izpit pa 6 gojenk. Zaostala ni nobena. Nelz« prašunih radi bolezni je ostalo 5 gojenk. Vseh 53 gojenk IV. letnika se je udele« žilo zrolostnega izpita z ie znanim uspe« hom. Istočasno so je zaključilo šolsko leto tudi n* dekliikl vtdniei in v otro« Skem vrtcu.
*	Zaključek iolskega leta aa ženski realni gimnaziji v Ljubljani je bil dne 28. m. m. Od 471 gojenk je bilo odlič« no sposobnih gojenk 12 odst. Z dobrim uspehom je zaključilo šolsko leto 70 odstotkov vseh gojenk. Razrednih aH ponavljalnlh izpitov je bilo dovoljenih 21 odst. Nesposobnih gojenk je bilo 8 odstotkov.
*	Ljubljanska realka je imela v rav« nokar zaključenem šolskom letu 638 di« jakov tn 23 dijakinj ter 12 privatlstov. Od teh je dobilo odliko 30 dijakov In 2 dijakinji, izdelalo jih je 401 (oz. 17), padlo 70 (1), ponavljalni izpit z eno dvojko jih je dobilo 81 (2), z dvema dvojkama 50 (1), nelzprašanih je ostalo 6. Od privatlstov sta dva izdelala, 2 Imata ponavljalni Izpit, 8 jih je ostalo neizprašanih.
*	V mariborski Vesni, o kateri smo že jeseni obširneje pisali v člankih o mariborskem Šolstvu, je bila včeraj za« ključena vrlo lepa razstava ženske obrt« ne šole. Izdelki 14« do 161etnih deklic so tako v Šivanju kot v vezenju in de« korativnem slikanju popolnoma potrdi« li važnost zavoda za izobrazbo ženske mladine delavskih slojev, kot smo to navajali v omenjenem članku o tej So«
H.	Uvajanje naSlh narodnih motivov v ročna dela je posebno za mariborske, večinoma v nemškem duhu vzrasle de« klice velikega pomena. Fino izdelane obleke, perilo, Številne ljubke drobnosti za salone In povsod okusni vzorci po lastnih osnutkih kažejo, da učiteljice ne hodijo po izvoženi pedanteriji in ti« sočkrat obrabljenem dunajskem okusu, ampak navajajo mladino k samostojne« mu Iskanju lepote po domačih loglh. Zal da ne vedo ceniti te šole tudi rod« bine naših duševnih delavcev in tako nosijo dame naših bogatih ljudi svoje tisočake za drage toalete tujkam, na« mesto da hI bilo baS obratno. Naše So« Ie v Vesni bodo polagoma tudi to Iz« ravnale. — Tudi samostanske tole »o imele čedno razstavo iz ročnega dela in risb.
*	Justlflkacija v Petrlnji. Včeraj sc je v Petrlnji IzvrSIla smrtna obsodba nad Milom Mrakovidem, trideset let sta. rim kmetom iz Vlaoviča, ki je L 1917. zavratno umoril vojaka Dano Lemaiča,
I.	1918., orožnika Valenta Drageca in 1. 1922. seljaka Stevana Davorijo. Zadnja justifikacija se je v Petrinji vršila 20. maja L 1890., ko je bil usmrčen neki Vasilij Samardžija.
*	Žrtev splašenega konja. Jera Lipo« vec i» Tomišlja se je vračala z vozom iz Zg. šlške proti Ljubljani. Nasproti je pridrvel avto, ki se ga je konj ustrašil in skočil v stran. Ženska je padla pri sunku raz sedež pod voz in jI je šlo pri tej priliki kolo čez vrat in nogo in jo močno poškodovalo.
*	Tihotapci v Gornji Radgoni. V so« boto zvečer so prijeli pri Gornji Rad« goni več tihotapcev, ki so nosil! razno blago čez železniški most. Finančna straža je v preiskavi dognala, da je bilo baje blago, kl predstavlja vrednost oko, li 100.000 dinarjev, namenjeno nekemu nemčurskemu trgovcu Ferdinandu Go> lobu pri Sv. Trojici v Slovenskih gori« cah ter poslano na naslov njegovega ze« ta Franca Pogačnika.
*	Nov vlom v Mariboru. Mariborska policija še ni izsledila pravih vlomilcev iz zadnjih drznih vlomov, pa je že bil na Vidovdan izvršen nov drzen velemes
sten vlom. To pot 1» vlomilec osrečil klerikalno posojilnico v Stolni ulici. .Mo« ral je biti precej dobro znan v prosto«
lih, ker je vdrl z dvorišča v zadnjo so« bo in odtod s ponarejenimi ključi v sprednji lokal k blagajni, katero je tudi
I	punarejenitn ključem odprl. Navidez je vlomil tudi tresor, katerega pa jc že prej odprl s ključem. Odnesel je de« narja 6000 dinarjev, 42 funt šterllngov, 314 srebrnih kron, 30 zlatnikov po 20 kron, 20 zlatnikov po 10 kron. dalje zlato uro, zlato verižico, zlato zapestnico, 3 pare hriljantnih uhanov (kaj vse shru« njujejo klerikalne posojilnice!) in šc ne« kaj druge zlatnine. O storilcu seveda ni ne duha ne sluha.
*	Veliko poželjenjc po svinjini in pe. rutnini je imel 21 letni samski delavce Korcs Jurij v Dobovcu. Obiskal Je več posestnikov ter odnesel marca in apri« la večinoma svinjino in perutnino in klobase, pa tudi perilo. Rnkrat so ga zasačili, ko je ravno kuram rezal glave. Okrožno lodiSče v Celju ga je obsodi« lo dne 16. t. m. na 16 mesecev poostre, nega zapora. Po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzoratvo.
*	Obesil se je t Mariboru 54Ietni mestni pometač Ignac Kunštek. Svoji ženi je vedno pravil, da se bo obesil, kadar ne bo več Imel «za plH» In na Vidovdan mu je res zmanjkalo cvenka za pijačo in ne je medtem, ko je žena v kuhinji pripravljala večerjo, obesil na vratih sosednje sobe.
*	Razne nesreče. 901ctno zascbnico Marijo Tomšič je 27 .junij« zjutraj po« drl voz cestne železnice na Karlovški cesti v Ljubljani s tako silo na tla, da je dobila več poškodb po telesu. — Alojzija Mačka, delavca y Mergentha-lerjevi tovarni v Mostah, je pri delu pri« jel stroj za desno roko in mu jo pokva« ril v komolcu, Val ponesrečenci se zdra« vilo v bolnici.
*	Hotel Štrukelj v Ljubljani. Sirom Slovenije dohro znani ljubljanski hotel Štrukelj je sedai popolnoma na novo urejen. Poslopje Je dvignjeno za eno nadstropjo in komlort odgovarja popo!« noma modernim zahtevam. Hrana in pi< jača — po starem običaju — seveda prvovrstna.
*	Električna masaža lica In manikira za gospode ln dame ter vsa lasna dela se strokovno izvršujejo; poseben odde« lek za striženje otrok, separiran vhod za dume skozi vežo; zaloga parfuinerlje, moderna higijenična hrivnica. Aleksan« der Gjud, Kongresni trg 6.
' «I(o».pasta za zobe heli zobe, daje jim krasen blišč, odstranjuje neugoden duh iz ust. Dobiva se povsod.
*	V 45 vrstah se izdelujejo testenine «Pekatete». Nekaterim ugajajo debeli, drugim drobni makaroni, tem vrvicc, onim polži itd., vse pa so tečne, redilne in tako okusne, da jih vsepovsod hvai
II	jo.
*	Notarjev no«, humoreska, ki ie iz« hajala v našem listu, izide te dni v ce« lotnem prevodu v ponatisu. Cena s poštnino vred bo 10 dinarjev. Humore« ako založi prelagatell sam. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Janko Tavzcs. Ljubljana, poštno ravnateljstvo.
Dopis!
LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. 17
junija so je zaključil tukaj&nH gospodi«' ski tečaj, ki so ga dovršile vse gojenk«! 7 lepim uspehom. Predavali bo gdč. Min ka Kožnikova. gdč Olga ftihora in zdravnik dr. Rak. Ob sklepu tečaja j« bil prirejen izlet v iA^arjevo dolino, kjer se i'' nudil krasen prizor. Od vrha Piv niavo ho z uepopisno brzino in s »tia-nim grmenjem drveli snežni plazovi v gl,i hlno 1300 m v Logarjevo dolino. Priredi teljem tečaja najlepša, zahfala.
TEHA-R.IE. V soboto dne 23. junija Je interveniral pri nas v neki stanovanjski zadevi politični uradnik okr. glavarstvi v Celju. Hiša, v kateri stanuje stranka Baumgartner, je v tako deeolatuem sta nju, da se mora podreti ln se namerava na istnm prostoru postaviti novo poilop je. Kljub koneilijantnemu poitopanju uradnika, ki j« hotel Baumgartueijaopozoriti na upravičeno odpoved in delo! i-ranje gospodarja, s« jo zagrizeni nem-škutar Baumgartnor vedel skrajno surovo ter oltaipal zastopnika politične obla sli B psovkami, ki Be najdejo le v lek sikonu vsled vojne posurovelostl hribov cev. Opozarjamo driavno pr&vdništvo v Cel ju na to nočuveno žalitev uradi c osebe ter pričakujemo, da se pristrilejr arogantnim privržencem nekdanjega te harskega noinčtiretva na primeren nailn peruti. Teh žalostnih »lučajev nomšk' nadutosti v popolnoma slovenskih krajih danes ne bi bilo več, ako ne bi Sfti til današnji režim nafte najhujše nekda njo sovrage in se ne bi greiilo v nači žumallgtik! toliko proti avtoriteti drla v nih organov.
PTUJ. Dijaki in dijakinje tukajšnje državne realne gimnazijo »o uprizorili dne 16. junija pod vodstvom prof. dr. /zeleni k n ln pod okriljem fr.mcoekogn krožka Cornoille-jevo tragedijo »Cid« v francoskem jeziku. Gledališče je bilo na bito polno in so bili gledalci očarani vBled dovršenosti, s katero so igTali di lotantL ki ao imeli vsi krasne, za. ptujski oder neobičajna kostume. Prireditelje počastil francoski konzul iz Zagreba g. de Borne I.agarde, ki je oaatitaJ min dim umetnikom na miru, kakor tudi ve' gostov ir, Maribora in okolic«.
Domei^ ione
30. junija.
Zagreb. (Izvenhorziti promet.) V
glavnem je vladala čvrsta tendenca. Slab Je bil le Berlin, a po javljenju curiškib tečajev je malo oslabela tudi Italija.Razpoloženje jo bilo rezervirano, a promet neznaten. Blaga malo. Tečaji so bili n-> siopnl: Curih povpraševanje 1620, London povpraševanje 418, Berlin ponudb;' 0.058, zaključek 0.055, zjutraj zaključet 0.06, Ncwyork ček povpraševanje 90.* zaključki 90.75 — 91, Dunaj povprašev« nje 0.12725, ponudba 0.12775, Italiln za kllučkl 403 — 4(14. kasneje povpraševanje 403. ponudba 403.5. Pariz zakljuCk' 552.5, Budimpešta povpraševanje 1.03.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč.
LJubljana, 80. junija 1923
Vremensko poročilo
Ljubljana :;0r> ta n:i(l tuurjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine min
| Ljubljana .	7.	7656	143	vzhod	jasno	—
Ljubljana .	14.	764-0	20-H		pol obl.	—
' Ljubljana .	21.	764 8	171		jaeuo	—
! Zagreb . ,	7.	766-1	lo-0	Jug	oblačno	1-0
| Beograd ,	7.	—	—	—	—	1-0
Dunaj . ,	7.	764 9	18U	zapad	oblačno	
j Praga . ,	7.	765-0	11-0	jug. zap.		!'0
j lnomost .	7.	7668	10-0	breiTetra	n	1-0
V Ljnbljaui barometer slan., temper. višja. Soloce vzhaja ob 4-08 zahaja ob 19 66
i Klub-garnitura l
In dobro ohranjeno pisarniško pohištvo, pisalni stroji Itd. se kupi. Ponudba z navedbo cene pod „BUREAU" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. nes
Brez posebnega obvestila.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, stari oče, tast, gospod
JSLlojasJlJ
ravnatelj prisilne delavnioe v pokoja in major v pokoja
včeraj dne 29. t m. ob V«" zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 1. julija 19'23. ob 4 nri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 30. junija 1923.
Mirko Poljaneo, konjeniški major v pokoju, Ivo Poljanec, vladni tajnik. Leo Poljanec, prokurist, sinovi. — Mira Bertlnl, Ana Muller, Jela Poljanec, hčere. — Dr. G. Bertlnl, zdravnik, R. Mflller, general, zeta. — Olga Poljanec roj. pl. Rosenberg. Ana Poljanec, roj. Pavlovčlč, snahi. — Ivo, Zdenko, Anne-Marle, Silvlja, Marlo, Lea, Carla, Maria, vnuki in vnukinje, in vse ostalo sorodstvo.

HOTEL 5TKUKCU i UUPUflNfl
VOQAL KOLODVORSKE IN DALMATINOVE ULICE
PRIFOKOČ/! 40 NOVO OPREnUENIII SOP
ZA TUJCE FO ZMERNIM CENAH. PRYGYR5TNA RE5TAYRACIJA. KRASEN SENČNAT VRT.
1166
JERNEJ ČERNE,
LASTNIK.

isti, pozor!
Tadi preuzeča ilruge industrijske stroke prodaje, odnosno iznajmljuje ee dobro nvedena, viSo godjna poslujuča tvoruica lahke struke, koja može voditi pojedini iole naobraženi laik sa Brednjom ekoUkom spremom. Tvoruica je providjena, osim sa u stroku spadajučlmi rajnimi strojevima, takodjer sa bencinskim i električkim motorom te parnim strojem, knji se kuri aa ugljenom, piljevinom i drvima tako, da jo izključen sraki zastoj n poslovanju u slučaju pomanjkanja jednog ili drugog gonila. Tvoruica obsize pisaruu sa 30 i. m., radione sa 138, 166, 66 i 68 č. m, magazin Ba 63 č. m., strojaru sa 69 č. m., nuzradionu sa 48 č. m. Providjena je sa stanom za raduiStvOj i to: kuhinja sa 48 č. m. t« četiri sobe u obsegu od 32-36 č. m. uz razno uuzprostorije, u osim toga imade pod krovom joSte dva magazina sa 260 č. m., zatim stsju, lupa, štagalj za sijeno, vrt za pnvrče te vodnjak u svoukupnom obsegu preko 8000 č. m. Uz tvornicu leži po-tobna kuča 89 stanom, S9swječim ia 3 parke tiranih volikih soba, predsobe, kuhinje, smočuice. kupaonice, klozeta u prizemlju te 2 6obice pod krovom Ba raznimi drugimi nporabivimi niizprosfcoiijama. Koli u tvornici, u radničkimi stanovima te u posebnoj I; uči uvedena je elcklrička svjetlost. Tvoruica je prizemna sa solidnim zidovlma 80 cm širokima, na kojima so može i/.vesti dograilnja, za koju je učinjen več načrt. Prodaje se kompletno kako dauas obratuje sa svim inventarom ili bez istoga, t« se može preuzeti sve radništvo sa tehničkim vodjom. Daje se uz povoljne uvjete u najam takodjer osobama, kole b-j za to spremno te razpolažu kapitalom, da bi mogle platiti najamninu za tri godine nnnprod. 3av kompleks leži u Sloveniji n industrijskem kraju a bližini željez-oičke stanice (e na giavnoj državnoj cesti. Samo ocbiljni reflektanti, koji razpolažu cotovinom od najmnnje 600.000 Diu, neka Be obrate sa svojimi naslovima pod «TVOR-išICA U .SLOVENIJI« na upravu «Jutra». Posrednici su izključeni. 1117
g? Telefon št. 379
ZAKOTNIK
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 46 mestni tesarski mojster Telefou it. 379 j Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za P palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov, f! Parna ža^a.	1	Tovarna furnirja.
rr * 1 ■.i-
1.3o0oslow. tovarna čabloiiou
za predtlskarlje ženskih ročnih del
MARK BLE1ER, Senta, Bačka
nudi
najnovejše vzorce!
Lastni izdelki! Solidna postrežba!
Zaloga vseh telovadnih potn in stav^ostnih^krojev
za člane, članice in naraščaj, dalje vratnikov, gumbov in jahalnih odej.	1118 1 ■ ti Poverjeni dobavitelj za Or-Ju-NA In U. D. R. --
PETER CAPUDER, Ljubljana, Vidovdanska c. 2.
Svinjska most
čista, najfinejSa ameriška, v sodih po 50 kg in T kantah nndi ii skladišča kakor tudi ostalo kolonij&lno blago najceneje
,.Jugoslavija", prometno d. d. um Zagreb, Gajeva ulica 10. Telefon 9-41.	Braojavi: Jugopromet
Stavbenik
128
RUD. ROCAK
v Trbovljah
izvršuje vsa stavbena dela. Listno lesallščs. Izdelovanje stopale. Teraco-tlak.
Brezkonkurenčne oene.
n
Paznik
/nI
-99
aiii'<fiilril!	______
Najmodernejši, največji In najluksurljoznejšl oceanski parnik Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vteleJene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih.
Prva voSnja W U.&S? VffiZU dne 17. julija 1923,
potem 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 8. oktobra itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom »podaj navedenih naslovov.	988
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosijivi
po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. „Georg Washington" ,.President Fillmore" „Presldent Hardin<j" „Presldent Rooseveit" „Americ&"	„Piesident Arthur"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski list it. 216.
Ugodna prilika za prevažanje blaga.
UNITED STATES Lir
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, i podružnica v Ljubljani; Zadružna Zveza, Ljubljana.
i 'SS
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani
Tvornice papirja v Vevčah, Janezi)! in Goričanah
Vabilo k subskripclji
Tvornice lesovine v Goričanah
in Medvodah. Tvornica celuloze v Goričanah.
IV. emisije delnic.
Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923. provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 11. decembra 1922.. VI, br. 5642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice
od Din 12,500.000-— na Din 20,000.000 —
z izdajo
75.000 komadov delnic a Din 100*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 150 — za komad tel quel v razmerju na dve stari ena nova, protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi izvršitev opcije.
2.	Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 200'— za komad tel quel, plačljivih ob subskripciji.
3.	Subskripcija traja od dne 25. junija do dne 25. julija 1923. in so določena kot subskripcijska mesta:
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Vereina v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in Jadranska banka a. d. v Beogradu ter njene podružnice.
4.	Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskripcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkesneje do 8. avgusta 1923.
5.	Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta.
6.	Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja.
7.	Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. julija 1923. dalje in so opremljene že s polkuponom za leto 1928.
8.	Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
V Ljubljani, dne 6. junija 1923.
1160
EL .■pHnnianHmMHMMH i m........................i...................m« ■ i mi m m i immmiwiimmu<^^
nSšiHISiHiiiHilSffittBlHHHHMHHIHra
m