19Z. Stanka.                                                     I LlBlljiil, i petck. ZZ. aigosta 1913.                                                       KLVi.lelo.
■■■J             ^■■■j         ■■■■        ^■■1    ■■■■        ^■■■J          ^■■■■■H             ■■■■         ^■■L          ^■■B      ^■■■■H        ■■■J           ^■■■B            ■■■■■  ^■■■K                    ■■■■                                   ■■■■    ^■■■■■J               B^H^B^B^bs«?^B            HESS        ■fPigjE         HR^B        HhHb                HBH1        HHHfl
BBBBBj             BBBBBB              BBBBBBj        B^B^B^I      BBBBBBJ        BBBBBBj               BBBBBBBBBBj                   BBBBBBj        B^B^B^I               B^B^B^H       vBBBBBBBM            BBBBBJ            BBBBBBj           BBBBBBj    VBBBBBBk                  BBBBBBj                                                    BBBBBT     ^BBBBBBBBj              B^B^B^B^B^B^B^^^BVBB^                 BBBB^fll        B^E^JBt             B^B19^B       BHB^B^B                B^BHB^H        B^B^B^B^B
EM    aVS     ^B ftfl  ^H  b^LV      ^■^H       b^H  afl     hH ^hH    hm.    b^LI    ■■■ ^^^^^     ^H                  ^H ^^H     ■"■^■Is      MB   MB     W  19|     IH   bVH
H^^^^V   ata^^^^H  ^^^^^V      ^^^B      H^^^^^H   h^^M ^^|    ^^^■■^V  ■^^La^^k  ^H^L       •             bb^b^bW ^bIh   bb^b^L aI^L  «P^fe KL   BBLJB    J^^^^E     ^^
»Slovenski Narod* velja:
▼ Ljubijani m dom dostavljen:                         r uprmvoiitvu pecjeman:
«e!o leto .••••••   K 24—     ćelo teto.   .   •   •  v   •   •   K 22*—
pol let«  .•>•••>••    9 12*—     pol leta  .••••••    . 11**
ietrt leta    #>#   m   .\  •    •   6*—     četrt IeU •.......550
m mesec    •  •••••„   2~—     na tnese«    •  •••••    »   1*90
Dopisi na} te frankirajo. Rokopisl se ne vračaj©. Vrođnl*tT«t Smaflova «Uoa šL S (v prttMčjo Icyo.) teUton M. 14.
Iikafa vsak 4mm svrter \mtmM aedelle 1b prozaik*.
Insetati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat   po   36 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin   Pri večjih tnsercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSUjajo naročnine, reklamacije, inseratl i. 11,
to je administrativne stvari
—_.   Posamesna itevilka velfa 10 Ttnar|«v.   ————-
Na plamena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira,
„Narodna ttakarna" ^Ulon *t S9.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                     (                           za Nemčljo:
ćelo leto.......    K 25-—      ćelo leto...               .   i   K 30*—
?ett1C!eV   I   I   I   I   I   I    I J6 50        za Ameriko ln vse <J«g« deždes na mesec    .«••«.    »   230     ćelo leto.......K 35.--
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnl&tvo (spodaj, dvorišče levo). Rnaflova nlioa *t 5, Ulafon št 85.
Ministrstvo v nevornosti ?
Notranjepolitične razmere av-Strljske postajajo naravnost kritične. Yse se podira in na Dunaju ie govore o morebitnem odstopu sedanjega ininistrstva.
Meseca oktobra se naj snide državni zbor. Poleg običajnih že ilak dovolj težkih naiog, ga čakajo se iz-redne naloge: Finančni nacrt, ki se vleče že toliko let, pa ga se ni bilo mogoče resiti, in novo pomnoženje rekrutnega kontingenta. Te naloge so velikanske in tuđi v mirnejših ča-sih in pri manj napetih razm^rah bi jim bila vlada kos le tedaj, če bi imela na svoji strani veliko in trdno parlamentarno većino.
Sedanja vlada pa ne ve danes, če bo imela čez šest tednov Že usto većino na razpolaganje, ob katero se j je do sedaj opirala. Vse se krha. j Nemci na Češkem vpijejo kar se da na vlado, ker je v upravni komisiji, ki je prevzela naloge češkega 'iežel-nega zbora in deželnega odbora, več čeških uradnikov, kakor nemskih in zahtevajo glavo českega namestni-ka. Med Cehi vre kakor že dolgo ne in vse kaže, da bodo češke stranke, vsaj večina med njimi, zavzele proti vladi nasprotno stališče. Povrh pa grozi še obstrukcija Malorusov in kako ;>tališče bodo zavzele različne jugoslovanske frakcije tuđi Š3 ninče ne ve.
Zmešnjava nad zmešnjavo! In tako malo, tako smešno malo u;>a-rja na kako poravnavo nasprot^tev. Spravna pogajanja med Čehi in Nemci — kdo se ne smeje! Spravna pogajanja med Poliaki in MaiDrusi — kdo še upa na kak uspeh?
Nihče ne verjame več. da bi vlada v teh par tednih, ki jih '*na do jeseni, mogla četudi le za silo premostiti obstoječa nasprotja, kaj sele se-staviti tako veliko in močno parlamentarno većino, da bi zamogla kljubovati viharjem. ki jih Drovzro-čita finančni nacrt in pomnožitev rekrutnega kontingenta ter spraviti dve taki predlogi na varno.
Kadar v Avstriji ne vedo ne na-prej, ne nazaj, kadar si ne morejo več svetovati in pomagati, pa se zgode — premembe v minisrrstvu. Pridejo nove osebe — sistem ostrne pa stari.
Tuđi zdaj pravijo, da bodo na ta način poskusili urediti razmere. Po-ročajo, da bo ministrski predsednik začetkom jeseni ponudil demisijo in da ali odstopi ćelo niinistrsu o in pridejo novi možje na krmilo, ali pa ostane grof Sturgkh na čelu vlade in si izbere le nove pomočnike.
Namen te premembe v tninistr-stvu bi bil, ustvariti v parlamentu nove razmere in omogočiti \ lađi. da si za rešitev svojih velikih nalog sestavi novo večino, močno in zanes-ljivo. Seveda se takoj usiljuje vpra-šanje, ali bo vlnda to nalogo lavlje resila, če bo zopet scstavlj ina iz uradnikov ali če bi bila sestuvljena iz parlamentarcev . . . Pričakovati je, da se bodo tekom prihodnjih Tednov razvile prav zanimive spletke o tem vprašanju. zanimive nesebno za tište ljudi, ki se bodo sedaj podali | na lov za ministrske portfelje, in pa j za tište, ki imajo dovolj humorja, da z užitkom opazujejo taka počeija.
V enem oziru pa smo si že sedaj lahko na jasnem: da tuđi prememba ministrstva ne bo premenila ohči»ih notranjepolitičnih razmer. Ministrstvo, naj ostane staro ali naj pnde novo, bo imelo jasno zacrtano noio-go, doseči parlamentarno rešitev ti-stih stvari, ki jih žele odločilni kregi, sistem pa ostane stari.
Zadnje svarilo.
Gosp. Moškerc je po dr. Pega-nu zadnji dan postavnega termina vložil ugovor proti moji že izroceni mu obtožnici. To isto je storil tuđi odgovorni urednik »Gorenjca«, ki ga tožim. Ta zadnji slučaj je toliko za-bavnejši, ker se je dotični urednik že prej ugovoru protokolarično odpove-dal in je porotna obravnava že raz-pisana za dan 28. t. m. Ta dva ugovora kazeta jasno, da nameravajo gospod deželni glavar in njegovi za-plečniki tuđi pri tem slučaju ostati zvesti svoji stari metodi in odvrniti to kar jih caka z zavlačevanji in one-mogočanji obravnave. Dr. Šusteršič in njegovi zaplečniki vedo pač prav natančno. da pomenita tožbi, ki sem jih vložila proti »Slovrencu« in »Go-renjcu« žanje niČ manj kakor konec, če namreč priđe do vsestranske raz-prave, ker bi bila jaz v tem slučaju v prijetnem položaju g. de/ lnemu glavarju na Kranjskem in Čislanemu
zaupnikukronejavnoinncovrženo dokazati resničnost vseh mojih, proti njemu izrečenih razžaijivih obdolži-tev. Kraj vse vladne obzirnosti je pa nemogoč deželni glavar, ki se mu v odprti sodni dvorani dokaže, da je zaupan mu tuj denar porabil za last-ne namene, kakor si *iobena stranka ne more trajno obraniti naklonjenost volilcev, če se sodno dožjne, da vedno znova preprečuje ustavno sklicanje deželnega zbora samo zato, ker poklicanim in od ljudstva iz-voljenim zastopnikom ne more predložiti rednih računskih zaključkov in ima vse vzroke se bati parlamentarne kontrole. Dr. Šusteršič in njegovi tovariši imajo torej vse vzroke, bati se predstoječe porotne obravnave in je njih prizadevanje, zavlacevati obravnavo čim najdlje mogoče čio-veško popolnoma umljivo. To pot pa menim, da se jim ne poseči in Ja so to pot izjemoma napravili račun brez krčmarja. Tak interes, kukor ga imajo dr. Šusteršič in tovariši na tem, da proces zavlačujejo, tak interes imam jaz na tem, da se obravnava čim prej vrši, sem pa v primeri z g. deželnim glavarjem in njegovo stranko toliko na boljem, da imam sredstva nanje pritisniti in bom jaz ta sredstva, če treba tuđi brez obzira porabila. Kakor znano, imam jaz pisma, ki jih je pisal duševni vodja S. L. S. prečastiti di. Janez Krek, državni in deželni poslanec. Obelo-danjenje teh pišem bi ne samo pisa-telja moralično uničilo, nego bi znalo ćelo stranko hudo kompromitirati ter vreči čudno luč na vso slovensko, da, na vso jugoslovansko du-hovščino, ker velja namreč dr. Krek vsled svojega političnega delo-vanja za njenega pravega voditelja in najbofjšega moža. Ta, v moji po-šesti nahajajoča se ptsn;a g. dr. Kreka pa dokazujejo tuđi brez ko-mentarja od moje strani neovržno, ne le da Je dr. Krek zagreši! stvari, ki se absolutno ne u.iemaio z duhovskim dostojanstvom, nego da je hudo grešil tuđi proti splošnim načelom o časti in pravici. Obelodanjenje teh pišem bi pomenilo moralično obglavT-Ijenje dr. Kreka in bi imelo neizqgib-no posledico. da bi moral dr. Krek izginiti s političnega pozorišča. Oficir, ki se mu dokaže to. kar zamo-rem jaz vsak čas neovržno dokazati velečastnemu dr. Janezu Kreku, mora brez pardona sleči suknjo,    ki   jo
nosi — koliko mani bi se moglo kaj takega prizanesti katoliškemu duhovniku, Ijudskemu za^topniku in Ijudskemu vzgojitelju. Obelodanjenje omciiienih pišem bi pomenilo, da izgine dr. Krek v jamo, iz katere ni nobene.!<a povratka več; po takih razkritjih bi stranka in duhovšjina — tuđi če bi hotela, ne mogla dr. Kreka obvarovati pred posledicami njegovih dejanj in bi moral zaht.^vati in bi to tuđi lastnemu interesu prav storlla, da izgine dr. Krek definitivno iz javnosti.
Dr. Krek, kn.-škof. ordinarijat in S. L. S. vedo vse to prav dobro in če se upajo vzlic opetovanim nuji^im svarilom delati zavlačevalne posku-se, si je ta žalostni pogum le tako razlagati, da računajo še vedno na moja prijateljska čustva do dr. Kreka in ne morejo verjeti, da bi ga v odločilnem trenotku žrtvovala. Toda dr. Krek, ordinarijat in S. L. S. se temeljito motijo, če zidajo na moja nekdanja prijateljska čustva do dr. Kreka. Priznam, da sem še pred ne-kaj tedni vzlic temu kar mi je storil, iskreno želela ga resiti. Le on sam je kriv, da to več ne gre. Na moje re-šilne poskuse, pri katerih sem riskirala svoje zdravje in še več, je dr. Krek odgovoril s tako grdo nehva-ležnostjo in se vedel novič na tako brezčasten, vsa boljša čustva žaieč način, da ne zasluži nobenega prizn-našanja več in ga tuđi ne srne več pričakovati. Zato pa se tuđi ne bom prav nič več obotavljala porabiti njegova pisma kot orožje proti g. dežel-nemu glavarju, pa naj se potem zgodi z dr. Krekom karkoli. Tuđi če bi mu hotelaprizanesti/oitega ne mogla, ker sem dala to korespondenco naprednim sirankam pod gotovimi po-goji na pogubno porabo in te se pač ne bodo obotavijale ugonobiti moža, ki jih je v drzni ošabnosti in z nečuveno surovostjo proglasal za ose, ki jih je treba ubiti. Tuđi za g. dr. Kreka je, kakor za g. dež. glavarja prišla ura zasluženega obračuna. Konec bo, konec bo, in vsak resilni izhod je za-prt. Resnica je na potu in nič je ne bo več zadržalo, tuđi ne stare zvija-če. Na vsak nadaijni poskus, zavieči sodno obravnavo, odgovorim s nri-občenjem dr. Krekove koresponden-ce. Ordinarijat in S. L. S. :iaj si v tem slučaju sami pripišejo posieaice takega skandala. Javno justificira-nje enega najbolj priljubljenih in naj-
bolj uglednih voditeljev katolišfcega gibanja v Avstriji bi imelo posledice za cerkev in za vso duhovšeino in bi tuđi v odločilnih krogih napravilo primeren vtisk. Antiklerikalno gibanje v najširših ljudskih plasteh je menda že dosti močno in ni ravno nujno potrebno mu dajati s takimi razkritji novih moči ter stiskali šte-vilnim sovražnikom katoliške cerkve tako orožje v roke. Svet ljubi pac generaliziranje in ljudje ne bodo rekli, dr. Krek*je nevreden duhovnik, nego duhovniki so nevredni ljudje. To bi bilo sicer krivično, a ljudje so pač taki in razumen človek računa s tem. Merodajni krogi uiio-števajo to in kakor sem že povedala pred tedni. je eden najodličnejših in najvplivnejših cerkvenih knezov ljubijanskega knezoškofa nujno pro-sil, naj vse stori, da ne priđe do skandala s Krekom. To pa seveda ni moja stvar in pada odgovornost za to preziranje tako jasno izrečene želje od zgoraj na ordinarijat; jaz odločno odklanjam vsako odgovornost, kajti jaz ne provociram skandala, ki bi se mu že iz udanosti do kat. cerkve rada umaknila, ampak »Slovenec« in njegovi zaplečniki me silijo, da porabim v svojo obrambo tisto orožje, ki je imam v rokah. Kar sem že enkrat rekla na tem mestu, to ponavljam tuđi danes: Kak »go-spod« šusteršič, kak »gospoda Moškerc ne bo moje časti v blato teptal. Sicer stoiita ta gospod deželni glavar in zaupnik krone, ki porablja zaupan mu denar za svoje namene in je 60.000 kron davčnega denarja porabil za priredbo svojega privat-nega stanovanja ter jih pod ciavčni-mi bremeni vzdihujočega ljudstva izmaknil — drugega izraza za to ne naiđem — in slamnati redakter, ki ga ni sram natisniti vedoma neresnična obrekovanja moje osebe, v vsakem oziru preveč nizko pod mano, da me pravzaprav ne moreta razžaliti in bi me le osebna dotika z njima umaza-la. ali brez kazni si kaj takega ne pustim dopasti. Za storjeno mi žaljenje mi bosta dala primerno zado-Ščenje in če bo pri tem razbita eksi-stenca dr. Kreka, naj se ta njima zahvali. Bila sem potrpežljiva in pri-zanesljiva do skrajnosti, tako da se mi je to že štelo v zlo in se mi je očitalo, da sem slaba in se umikam. Zdaj je pa moje potrpežljivosti konec;    moja dosedanja rezerviranost
LISTEK.
Đolga poha.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
Težko prizadeti adoptivni sin ni nikakor poskušal napram policiji, ki je kmalu prišla, braniti svojega kri-vega očeta. Ko je stopil takoj po iz-vršenem umoru v sobo, je vskliknil od strahu. Tega se je morilec ustra-šil, postavil orožje tako, kakor je še sedaj stalo, se mirno obrnil in je v tistem hipu, ko so prišli policisti s ceste v hišo, pobegnil po stopnjicah, ki se nahajajo zadaj hiše. Alarmirali so vse policijsko mostvo, in ga bodo brezdvomno še v teku noči zasledili. Policija je tega tem bolj gotova, ker je bil doktor Haslam, ko je pobegnil, oblečen v spalno suknjo ter imel na nogah copate, in ni utegnii, preohieČi se ali pa kaj drugega ukreniti v svojo varnost.
Doktor Haslam je premožen mož, ki ima zelo razširjeno zdravni-ško prakso. V zadnjem času je živel nekoliko samotarsko, ker ga je bole-zen prisilila, da je omejil izvrševanje svojega zdravniškega pokliča ter je odstopil svojemu adoptivnemu sinu. O nesrečni ženi so le malo poučeni.
Bila je rojena Angležinja. nima haje v Ameriki nobenih sorodnikov in je bila osebno zelo prikupljiva.«
Tako se je glasil enostaven popis dogodka. In ko sem ga prebral, sem stal en hip kakor nem od same groze, kajti doktor Haslam je bil brat moje tašče, stric moje soproge.
Poznali smo njegove domače razmere, čeprav ni bilo kaj živanne-ga občevanja med luksuriozno hišo v Banning Streetu in našim priprostim stanovanjem na Staten Islandu. Vzrok, da naši odnošaji nišo bili pri-srčni, je bila oseba doktorja Jerome-ja Sadlerja. Mr. Barrister in njen brat sta bila prej zelo prijatelja; ko pa je doktor Haslam, priznan Klinik, spoznal mlađega dijaka v bolnišnici, ga še nadalje izobrazil ter ga sprejel v svojo hišo, se je nekako ohladilo prijateljstvo med bratom in sestro, kar se nikdar ni več moglo prav popraviti. Deloma je bil vzrok temu ta, da se je mladi mož potegoval za Jenie, in da ji stric ni mogel odpu-stiti, da je raje mene poročila, toda že sam na sebi je bil moji tašci že od začetka zoprn, in tuđi Jennie ga ni marala.
O umorjeni gospodinji nismo ve-deli mnogo, in vendar njena navzoč-nost v hiši doktorja Haslama že od nekdaj ni ugajala obema damama. Mrs. Barrister, kakor tuđi Jennie sta se še vedno zanimali za svojega so-rodnika.   In z ono prav žensko paz-
Ijivostjo, ki tuđi najmanjšega ne pregleda, sta videli že vnaprej, da se bo nekaj neprijetnega dogodilo, seveda pa ne na tako tragičen način, kakor smo izvedeli iz časopisa, temveč morda v obliki kake neprimerne že-nitve, do katere lahko privede kratkovidnost starega moža. Domišljali sta se. da se tuđi doktor Sadler tega boji, ter sta upali, da bo njegov veliki odpor proti taki zvezi preprečil nevarnost. Poznali sta ga kot egoista, smatrali sta ga pač tuđi kot č!o-veka, ki je sposoben vsake nizkotno-sti, in čeprav ste ga prav zelo zani-čevali, vendar jima je bil ljubši nego »ta oseba«, ki jo je moja tašča brez vsega proglasila za pustolovko. Čeprav je ta vest nas vse še tako bole-la, Čeprav smo še tako verjeli ple-menitemu mišljenju tega moža, ki je bil obema damama soroden po krvi, vendar nismo imeli vzroka, dvomiti nad resničnostjo te tako hladno spo-ročene vesti.
Ko sem se nekoliko pomiril, sem skusal pomiriti tuđi jokajoče ženi, Čeprav sem moral z nekako brid-kostjo priznati, da ne morem pove-dati nič kaj tolažilnega. Mrs. Barrister je hotela takoj oditi na kraj ne-sreče, in Jennie je burno zahtevala, da srne spremiti svojo mater. Toda temu sem se jaz kar najodloČnejše upiral, kajti navzočnost moje žene bi v oni hiši ne mogla ugodno vplivati. Končno se je Jennie udala moji volji, pomagala materi,   ko se je oblačila,
in jaz sem precej pobit odšel z mrs. Barrister v Banning Street.
Obisk ni bil tako mučen, kakor smo pričakovali. Mnogo, česar sem se bal. se ni zgodilo. Pričakoval sem grozno preiskavo mrtveca, videl sem že v duhu, kako burno in pretresljivo bo srečanje moje tašče z njenim bratom, ki so ga med tem časom brezdvomno že prijeli ter ga pripeljaii na kraj, kjer je izvršil zločin. Pričakoval sem sodno zaslišanje, pri katerem bodo zahtevali tuđi najino pričeva-nje, ki bi bilo za Jenniejeno mater zelo mučno.
Ko pa sva prišla tja, je bil v hiši popolen mir. Le par radovednežev je postopalo okoli vogalov hiše. Doktor Sadler naju je mrzlo pozdravil ter nama podal roko. Ni se mu prav posrećilo, napraviti sočuten obraz, vendar pa je bil spričo velike nesreće vljuden. Služabnistvo je stalo, popolnoma omoteno od svojih doživljaj ev, kakor voščene postave. In doktor Sadler naju je sam odvedel v sobo, kjer je bilo vsled zastrtih za-grinjal skoraj popolnoma temno. Prave grozovitosti nisva videla. Državno pravdništvo je že na vse zgodaj izvršilo ogled, truplo nesreč-ne žene so že prepeljali v mrtvašni-co, doktorja Haslama še nišo izsle-dili.
To sporočilo me je tako zelo osupnilo, da sem nehote vskliknil, dočim je mrs. Barrister jokala, da se vsaj nekoliko olajša. Doktor Sadler
si je vso zadevo na svoj način razlo-žil in jo je pojasnjeval s popolno brezizraznim glasom in popolnoma mirno, kar sem pripisoval vtisku, ki ga je na njega napravil grozni zločin. Rekel je, da je popolnoma res, da doktor Haslam ni nikakor bil pripravljen za beg, in da je izključeno, da bi pri kom dobil zavetišče pred policijo. Kakor je on prepričan, se inu je posrećilo, priti do reke. In prav gotovo ga bodo tuđi našli mrtvega, kakor hitro ga bo voda vrgla na suho.
To sklepanje je bilo verjetno, čeprav ne prav posebno tolažljivo za sestro dozdevno mrtvega. Zastonj je užaloščena sestra iskala v življenju svojega brata vzrokov za ta tragičen konec. Kaj naj bi tako hitro iz-premenilo tako dobrega človeka, ka-kršen je vedno bil? Ali je res, da je bil zaljubljen v ženo, ki jo je umoril?
Mrs. Barrister je izpraševala mlađega Sadlerja, toda ta je le malo odgovarjal. Rekel je, da je ravno tako osupnjen in da stoji brez pomoči pred veliko uganko. Seveda ga je stvar tuđi bolestno zadela in ni še utegnii, da bi stvar, jasno razmislil. Spričo groznih dejstev je skoraj ne-mogoče, najti olajšujoče povode. Nj mu znano, ali je njegov rednik zapu-stil oporoko; zavarovan ni bil, to ve. Kakor hitro se bo pomiril, se bo za-čel pečati s temi zadevarai. (Dalje prlhodnji&l
»nm %______________________________________________________    „SLOVENSKI NAROD-, dne 22. avgusta 1913.______________________________________________            192 štev.
Je bila te tišina   pred viharjem.   Na-
sprotna stranka hoče boj na nož. Dobro, na] ga ima. Jaz pri tem ne morem nič drugega izgubiti ka^or to revno Življenje, to pa rada Žrtvujem, če gre za boi zoper korupcijo in podlost Jaz se ne umaknem in bcm nehala moj boj zoper dr. šušteršiča in njegove tovariše sele z mojim zadnjim vzdihljajem, niti trenotek prej. To naj si gospoda zapomni.
Kamila Theimcr.
Mir na Balkanu.
Sramota Evrope.
Glas je šel po svetu, da bo Ru-Sfla res kaj storila, da opere sramoto Evrope. Toda tuđi ta glas je skriv-nostno utihnil in zopet ne si i Ši ino drugega, kakor jerum diplomatov.
In zopet se fabricirajo   na    vse
strani vresti, ki nasprotujejo druga drugi. O zopetni noti evropskih diplomatov porti se je govorilo vedno, pa kaj, ko se ti diplomati nišo in nišo mogli nikdar zediniti. Pač, sedaj pra-vijo, da so edini v sklepu financijalno bojkotirati Turčijo. To je baje pove-dal »Rječit šef ruskega orijentskega oddelka zunanjega ministrstva knez Trubeckoj. Tuđi iz Berolina prihaja-jo podobne vesti ter se zagotavija, da se vrše sedaj pogovori med vele-silami, da naj vplivajo vlade na banke in kapitaliste, da naj Turčiji pod nobenim pogojem ne posodijo denar-ja, dokler se TurČija v odrinskem vprašanju ni vdala. Tega pač danes že nobeden ne verjame več, ker je bilo že dcsti takih predlogov, ki pa nišo bili    ntkdar    ^praktično izved-
Ijivi.«
V oficijoznih turskih krogih ra-čunajo med tem z vso gotovostjo, da se bo resilo odrinsko vprašanje po-polnoma v smislu turskih zahtev. Turski krogi računajo s tem, da velesile ne bodo dale nobeni državi mandata, da bi uporabila silo Droti Turčiji, da bi pa kaka velesila izolirano nastopila proti Turčiji, tadi ni verjetno. ker se je potem bati kom-plikacij v ćeli ostali Evropi. Porta pa računa z rusko ekspedicijo v Bur-gas. Kljub temu vztraja Dona \ ri svojem nastopu glede Odrina. Tadi zapadno od Marice hoče porta permanentno zasesti nekaj krajev. Med mladoturškim komitejem in Dorto se vrše sedaj posvetovanja, ali bi ne bilo umestno, da udari turska vojska na Plovdiv ter tako prisili Bolgar-sko, da se odpove Odrinu. Porta se sedaj trudi izvedeti, ali bi priznale velesile nevtralno Crto, v kateri bi Iežal tuđi Odrin. Ta nevtralna crta naj bi bila last Turčije. V tem slučaju bi bila porta pripravljena podreti odrinske utrdbe in odpoklicati čete.
Dolgo bo tedaj še treba čakati, da se najde junak, ki bo izbrisal sramoto Evrope.
* Nova Balkanska zveza.
Poročali smo že, da se snuje med Srbijo. Crno goro, Romunsko in Gr-ško, za enkrat še brez Bolgarske, nova Balkanska zveza. Iz Beroiina poročajo sedaj, da bo ta nova zveza imela namen obrambe proti Bolgar-ski in Albaniji. Iz Frankobroda pa poročajo, da se snuje med zastopniki Grške, Srbije. Romunske in Crne gore tuđi poštna zveza po vzorcu poštne zveze med Nemčijo in Av-stro-Ogrsko. Baje so preddela že končana in je taka zveza tuđi že sprejeta. Proti poznejšemu pristopu Bolgarske bi omenjene balkanske države ne imele ničesar.
atentat na komisarja Sheplecza.
Komisarja Skerlecza še nišo mogli prepeljati iz bolnišnice v bansko palačo, ker se mu je včeraj po-noči temperatura zvišala in je na-stopilo lahno vnetje rane.
Zdi se, da je sedaj atentat na komisarja Skerlecza popolnoma pojas-nen. Gre namreč, kakor je policija dognala, za dejanje posameznika, ki je stal močno pod vplivom ameri-škega hrvaskega časopisja. Doseda-nje policijske poizvedbe nišo dognale nikakršne skupnosti med atentatom in hrvaškimi delavskimi organizaci-jami v Ameriki in tuđi sum, da bi bil izvršil Dojčić atentat po naročilu anarhističnih organizacij, se ni notr-dil. Verjetno pa je, da so vplivale na Dojčića anarhistične ideje in da se je zlasti zgledoval nad Jukićem. Pre-iskava proti Dojčiću bo najbrže kma-lu zaključena, tako da se bo niorda že prihodnji mesec vršila glavna razprava proti' atentatorju zaradi poskušenega umora.
Značilne so besede, ki Jih je iz-govoril komisar Skerlecz o atentatu: »Dojčić in jaz sva prišla z isto nalogo na Hrvaško, da namreč od-praviva komisarijat.«
Veliku nesreta f Polio. —
Trije mrtii, miogo teško
ranjenih.
Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, se je dogodila v Pulju pri poskusnem streljanju velika nesreča. Na mornariškem strelišču Sacorgia-na so poskušali 30V2 centimeterske topove. Pri tem )e esk plodi ral za kl opni del topa. Trlje topniški predmojstri so bili ubiti. Podadmiral Karei grof Lanjus pletn. W ellenburg, predsednik mornariškotehničnega kom i te Ja v Pulju, trije predmojstri in dva civilna delavca so biti težko, mnogo oseb pa lahko ranjenih. Podadmiralu grofu Lanjusu so bili zdrobljeni obe nogl pod kolenom. Prepeljali so ga v mor-nariško bolnico, kier so mu amputirali obe nogi.
Iz Pulja poročajo nadalje:
Kako se je zgodila nesreča.
Vse mesto in prav posebno mornarica in ostali vojaški krogi stoje pod vtiskom grozne nesreče, ki se je včeraj dogodila na strelišču v Sacor-giani in pri kateri so bili ubiti trije vrli mornarji. Največje sočutje imajo pa tuđi vsi z grofom Lanjus pl. Wel-lenburgom, ki se je pri tej nesreči tako težko poškodoval. Grof Lanjus je bil eden izmed najspretnejših admira-lov naše mornarice. Vsi izražajo svoje najglobočje sočujte z žrtvami te grozne katastrofe. O vzroku nesreče se Še ne more ničesar povedati, ker preiskovalna komisija, ki Ie bila vče-rai popoldne na kraju nesreče, da konstatira vzrokc nesreče, še ni končala svojega dela.
O nesreči so znane sledeče podrobnosti: Eksplodirani top je bil ve-likanski in je imel 305 mtlimetrov kalibra. Včeraj ob 9. dopoldne je prišla na strelišče v Sacorgiani vojaška komisija pod predsedstvom podad-mirala grofa Lanjusa. V komisiji so bili nadalje: več tehničnih mornari-ških častnikov, nadalje neki ženijski častnik. inženir 5kodovih tvornic Josip S ć h i e 1. nadalje je bilo na-vzoče tuđi mostvo za dva topova, s katerima so delali eksperimente, in več delavcev iz arzenala. Strelišče je velik prostor in ga navadno rabilo za strelske poskušnje.
Usodepoln strel.
Prvi strel je bil izstreljen brez vsake nezgode in je bil normalno nabit. Nato bi morali izstreliti drugi strel. nabasali so top normalno.Tedaj pa se je iz zdaj še nepojasnjenega vzroka dogodila grozna eksplozija. Detonacija je bila mnogo strašnejša nego pri navadnem strelu. Zaklopni del. ki tehta tisoc kilogramov, je eks-plodiral. Takoj po eksploziji se je vide! na strelišču žalosten prizor. Trije mornarji so ležali mrtvi na tleh, razmesarjeni, zmečkani in raztrgani, da jih ni bilo poznati. Enemu sta bila ^lava in leva roka ponolnnma zmeč-kana.Neki drugi mornar |e bil tud! na najgrozovitejši način razmesarjen. Kosi njegovega trupla so bili vsled hude eksplozije pritisnjeni proti lafeti in proti topu. Drugi kosi so da-leč proč odleteli.
Ne manj grozen je bil pogled na tretjega mrtveca.
Po vsem strelišču so ležali kosi človeških trupel daleč tja do neke barake, ki se nahaja na strelišču in ki jo rabijo kot delavnico. Pri tej I raki je ravno stal podadmiral grof L; uus, naslonjen na vogal barake, nogo na stol, ko se je dogodila eksplozija. Za-det je bil od več kosov eksplodirane-ga zaklopnega dela z veliko močjo na nogah, čeprav je bil skoraj 150 m oddaljen od topa. Kosi zaklopnega dela so odleteli zelo daleč. Glavni vijak je odletel najmanj 300 do 400 me-trov daleč. Mornarji so popoldne pobrali po vsem strelišču raztresene kose. Sreča je hotela, da je ostalo mnogo mornarjev. ki so bili v neposredni blizini eksplodiranega topa, nepoškodovanih ali pa so bili le lahko ranjeni, ravnotako je ostal nepoško-dovan neki delavec, ki je v blizini ko-pal neko jamo. Topničarski mojster Graber, ki je tuđi stal prav blizu topa, je bil le lahko poškodovan, ker je stal k sreči nasprotni smeri eksplozije. Druge mornarje, ki so bili od-daljeni kakih 20 metrov od eksplodi-ranega topa, je moč zračnega pritiska pometala na tla. Top, ki je stal tuđi 20 m od eksplodiranega topa, je vsled sile eksplozije zdrčal čez deset metrov daleč. Lokomobil za vzdigo-vanje krogel je bil pred topom, in je bil tuđi težko poškodovan, dočim je neki delavec, ki je stal v blizini, ostal nepoškodovan. Čudno pa je, da ni bil razbit stol, na katerem je imel grof Lanjus uprto svojo nogo.
Po nesreči.
Takoj po nesreči so telefonirali s strelišča v mornariško bolnico, od koder je takoj odšla pomožna kolona. Več mornariških zdravnikov s stre-žaji se je odpeljalo v avtomobilih na kraj nesreće, dočim je sanitetni voz
sledii. Zalostna vest se je hitro raz-širila po vsem mestu. Navzoči čast-niki in nepošk odo vani mornarji so med tem že poskusili, pomagati težko ranjenim.
Podadrnirala grofa Lanjusa« ki je Iežal v veliki luži krvi, so vzdignili nezavestnega ter ga položili na no-silnico, ki so jo potem kolikor mogo-če previdno dali na avtotnobil, ki se je z največjo hitrostjo odpeljal proti mornariški bolnici. Noge so bile na najgrozovitejši način razdrobljene, obenem pa je izgubil zelo mnogo krvi. Takoj, ko so prišli s težko ranjenim v bolnico, kjer so z največjo na-glico vse potrebno pripravili, so ga prenesli na kirurgični oddelek,kjer so mu odrezali obe nosi. Grof Lanjus, ki se je med tem časom zopet zave-del, je diktiral pred operacijo še na kratko svojo poslednjo voljo. Potem so mu amputirali nogi.
Kmalu nato so pripeljali v dru-gem avtomobilu inženirja Josipa S c h i e 1 a, ki je star 34 let in rodom Čeh. Zlomljeno ima desno roko. Nato so pripeljali predmojstra mornariške-ga stavbnega urada Mihaela Ore-gorica, ki je star 49 let in doma iz Trsta. Ta ima težko rano na desni strani prs. Položaj tega je zelo ne-varen. Boje se najhujšega. 241etni topničar Fortunato Djamarčić iz Glarinca, ki so ga tuđi prepeljali z avtomobilom v mornariško bolnico, ima težke poškodbe po vsem telesu-Nadalje so prepeljali še lahko ra-njence v bolnico, 201etnega mornarja Edmunda H o t z e r j a, 191etnega mornarja Otona B 1 a Š k e j a, 48Iet-nega arzenalskega delavca Ivana Radolovića iz Vodnjana. Mrtveci.
Trupla tren na tako tragičen način umsrčenih mornarjev so včeraj dopoldne ob 11. prepeljali v mrtvaš-nico mornariške bolnice. Bili so to pravzaprav le kosi teh ubogih mornarjev. Te tri žrtve so mornariški topničar Stefan Š u r c iz Spljeta, Tomo C i o k o, tuđi iz Spljeta, in pa mornar Edvard Skornjak s Hr-vatskega, ki je še le pred par dnevi prišel k vojakom.
Eksplozija je napravila tuđi na hišah mnogo škode.
Skliconje nemškega „Hatio-nalverbanda".
Poročali smo, da se bo nemški >Nationalverband« sestal dne 29. t. m. na Dunaju. Registriramo sedaj, da vlada med alpskimi Nemci zaradi sklicanja ob tako zgodnjem terminu nevolja, ker si ne dado kratiti počit-nic. Tuđi pravijo, da zadeve nikakor nišo tako nujne, da bi bilo treba zbo-rovanja že prihodnji teden, zlasti ker se sestane državni zbor sele koncem septembra ali sredo oktobra. Na Dunaju se bo tedaj sestal samo del čla-nov »Nationalverbanda«, ki ne bo mogel obvezno sklepati. Najbrže se bo nato vršilo zborovanje > Nationalverbanda^ neposredno pred otvorit-vijo jesenskega zasedanja zbornice ter bo sele takrat sklepal o taktiki Nemcev napram vladi.
Želje postnih uradnihau.
Predsedstvo »Društva poštnih uradnikov« se je oglasilo včeraj pn generalnem poštnem ravnatelju, sekcijskem načelniku W a g n e r-j u , zaradi imenovanj ad personam. Predsednik, nadoficijal Bauern-f e i n d , je prosil, da naj avanzirajo vsaj oni asistenti iz leta 1907., ki se izkažejo, da so pet let prakticirali in ki so došle] skupno službovali delj kakor 11 let- Generalni poštni ravnatelj je opozoril na to, da je ključ za imenovanje ad personam postavilo fi-nančno ministrstvo, vsled česar je imenovanje, ki gre preko tega ključa, nemogoče. Imenovanja ad personam se izvrše že v par dneh. Nato je prosil predsednik društva, da naj se generalno poštno ravnateljstvo ozira na zgoraj omenjene asitente pri jesen-skem imenovanju. Opozoril je tuđi Wagnerja, da že poldrugo leto nišo bili imenovani praktikanti za asistente, vsled česar je to imenovanje nuj-no potrebno, kakor je potrebno napredovanje oficijantov s prometnim izpitom za asistente. Končno ga je prosii, da naj počaka z vpokojitvijo bolnih poštno-prometnih uradnikov tako dolgo, da se vresniči službena pragmatika. Generalni ravnatelj je obljubil, da bo po možnosti vpošteval želje poštnih uradnikov. Ključ za imenovanje ad personam za neakade-mične uradnike je za vse uradniske kategorije enak. V poštni službi je napredovalo 89 oficijalov prvega pol-letja 1907 v IX. in 85 upraviteljev, kontorjev in nadoficijalov v VIII. či-novni razred.
Štajersko.
Iz deželne službe. Štajerski de-želni odbor je imenoval v svoji zad-
nji seji ravnatelja deželnega zdravili-šča v RogaŠki Slatini, dr. Franca M u 111 j a ob desetletnici njegovega delovanja v Slatini, za deželnega svetnika.
Iz šmarja pri Jelšah. Ogledova-nje goveje živine za šmarski okraj se vrši v Šmarju dne 2. septembra. Raz-delilo se bode 67 daril v skupnem znesku 2020 K.
Ljubno, Savinska dolina. Slavno uredništvo! Z ozirom na dopis v »Slov. Narodu« od dne 13. avgusta pod naslovom »Se en »junaški čin« profesorja in poslanca dr. Verstov-ška«, zahtevam od slavnega uredništva sklicujoč se na § 19. tisk. z., da doslovno objavite v svojem listu tale popravek: N i r e s , da je šel po-slanec dr. Verstovšek ćelo na lipni-ško okrajno glavarstvo protestirat proti razširjenju sole z motivacijo, da se morajo prej razširiti tuđi nem-ške sole v Arnavžu in Lučanah . . .« S spoštovanjem dr. Kari Verstovšek, drž. in dež. poslanec.
Dravinjska podružnica Ciril-Metodove družbe priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. popoldne narodno veselico v Makolah v narodni dvorani. Na sporedu je petje in dve enode-janki. Po predstavi prosta zabava v gostilni Drofenik.
Iz Maribora. V soboto, dne 23. t. m. ob 8. zvečer, se priredi davčnemu oficijalu g. Franju Resniku v Nar. domu odhodnica. Slavljenec je bil vobče priljubljen, pričakujemo torej, da se udeleži odhodnice vsa tukajš-nja narodna družba.
Po Hrastniku in okolici se je pred dobrim mesecem potikala pri-l'ii/no J^ictna ženska, dokler je nišo vtakniii v občinski zapor. Ker je bila videti bolna so jo kmalu odpravili v celjsko bolnico, a je bila kot zdrava zavrnjena. Po njeni korespondenci se je dognalo, da ima sorodnike menda v Galiciji, in od teh se je tuđi prosilo za naslov občinskega redarja. Ker ni bilo mogoče ženske kam oddati, je bila izpuščena, sedaj pa je dobil občinski redar iz Amerike pismo, v katerem poroča neki bankir, mož dotične ženske, da mu je ta ušla s precejš-njim zneskom v družbi nekega agenta v Avstrijo. Bankir je priložil tuđi znamk za brzojavno poročilo, kje je žena, o kateri pa ni sedaj nobenega sledu. Iz Hrastnika je odšla baje v smeri proti Celju. Ce bi kdo vedel. kje se nahaja sedaj, se prosi sporo-čiti na naslov: J. Pernat, redar v Hrastniku.
K otvoritvi novega dravskega mostu poroča mariborska »Straža«, da je izjavil vodja mariborskega okr. glavarstva dr. pl. Weiss napram ne-kemu odposlancu klerikalne stranke sledeče: »Slovenske zastave smejo hišni posestniki svobodno razobesiti. Če bi policija ali pa mestni urad de-lala kake zapreke glede razobešanja slovenskih zastav, se naj vsak prito-ži na okrajno glavarstvo, ker je mestnemu uradu naročeno od politične oblasti, naj se slovenskim za-stavam na hišah ne dela nobenih za-prek. Mestni magistrat bo pa prepo-vedal nošnjo slovenskih ali nemških znakov. Živio-klicev samoumevno ne more in ne srne nikdo prepoveda-ti. Preskrbljeno bo od oblasti na vse strani za varnost Slovencev.«
Iz Celja. Za jesensko zasecianje porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotni: ki: Jakob Pevec, pos. pri Sv. I,ov-rencu; Lovrenc Smid, pos. pri Sv. Duhu; Juli 2igan, trgovec na Pojeli; Miško Janežič, veleposestnik v Župelevcu; A. Cvetko, trgovec v Podčetrtku; Ivan Schondorfer, župan v Starem trgu; Jože Oraselli, trgovec pri Sv. Jakobu: Ivan Malus, veleposestnik na Bizeijskem; Lavo-slav Apat, trgovec v Kaplji; Ivan Stanzer, pos. na Vranskem; Al. pl. Schildenfeld, posestnik na Vranskem; Adolf Zochling, gostilničar v Gaberju; Rajmund Hofbauer, lesni trgovec v Vitanju; Franc Plevčak, gostilničar v Gaberju; Ivan Kunst, gostilničar v 2alcu; Franc Simončič, pos. v Sevnici; Dominik Torej, po-slovodja v Loki; Hugo pl. Bien, veleposestnik v Braslovčah; Pavel Kladenšek, agent v Celju; Jožef Go-lec, trgovec v Polju; Alojz Šribar, gostilničar v DoberteŠi vaši; Martin Vrečko, pos. v Arclinu; A. Goršek, pos. v Gotovijah; A. Cizej, pos. v Prekopi; Jože Govedič, trgovec na Vranskem; Jože Vouk, trgovec v Brnci; Janez Korbar, klepar v Celju; Andrej Antlogar, župan v Gotovijah; Janez Čas, pos. v Stražah; Ignac Moser, gost. na Zidanem mostu; Jožef Eichholzer, mesar v Slovenjgrad-cu; Jožef Demšič, trg. v Velenju; Ludvik Plavšak, poštar v Št. Jurju ob Taboru; Karl Janič, trgovec v 2alcu; A. Turnšek, trgovec v Reči-ci; Karl Urch, trgovec v Celju. Na-domestni porotniki so: Jakob Gaj-šek, gost. v Sp. Hudinji; A. Cvenkl, trgovec v DoberteŠi vaši; Janez Rischner, poslovodja v Celju; Jože Jošt, pos. v Lipovcu; Franc Veršič,
pisarniški uradnik v Celju; Jak. Kožuh, pos. v Pristovi; Janez Špes, pos. v Sv. Miklavžu, Konrad Him-mer, pos. v Celju.
Iz Ormoža. Dr. Delpin in njegov koncipijent ne moreta preboleti fran-kovske slavnosti. Ker se drugače blamaža z »Gautagom« izbrisati ne da, zatekla sta se k predalom »Tag-blatta« in »Marburg. Zeit.«, kjer de-nuncirata sodnika Zemljica. Storil je baje ta hudi greh, da se je udeležil frankovske narodne slavnosti, ne da bi poprej vprašal dr. Delpina za do-voljenje. Na sporedu te slavnosti je bilo, kakor navadno, godba, telovad-ba, petje, govori itd. Imela je popolnoma miren potek. Orožnikov, ki jih je poslalo iz pregoreče previdnosti okrajno glavarstvo v Ptuju, ni bilo treba. Niti v enem slučaju ni bilo povoda za postopanje. Takih prireditev se bodo naši sodniki udeleževali, ker so svobodni državljani. Dokler je smel biti vodja okrajnega sodišča v Mariboru Liebisch predsednik nemškega »Gesangsvereina«, kateri je prirejal skupno s »Turnerji« izlete, na katerih je imel Liebisch govore nemškonacijonalne vsebine, dokler je bil Kotzian predsednik bojnega društva Studentenheima v Celju. Fehbisen predsednik »Schulverei-na« in Ijutomerski Bvtzek član »Siici-marke« na Kranjskem, dokler se udeležuje dr. Pupacher buršovskih sestankov pri Bauerju, kjer se poje unisono die »Wacht am Rhein«, — tako dolgo bodo slovenski sodniki pohajali narodne veselice kot gledal-ci. Napadi dr. Delpina imajo pa še drug nečeden namen. On hoče v Or-možu samo sodnika pod svojim »pantoflom«, to se pravi, take, ki so-dijo kakor nemškonacijon. ,»Kampf-hahne«. Zategadelj se mora izpodri-niti edini slov. sodnik. Značilno za moralicno kvaliteto Volksrata je, da se predsednik poslužuje denuncijacije kot najpripravnejšega sredstva za dosego osebnih namenov. O denun-cijantih obstoja lep nemški pregovor! .... Ako bodemo začeli raz-pravljati domače privatne zadeve Ormožanov in njih koiovodij, ne bo to prijetno za nje. To zasiguramo. Sploh vladajo v Ormožu razmere, v katere bi kazalo posvetiti z benga-lično lučjo. (Prip. ur. G. dopisnik, prosimo! Predali »Slov. Naroda« so vam za odločen boj proti umazani ormoški nemškutariji vedno na raz-polago.)
Koroško.
Nesreča pri ribarenju. Iz Savod-ja poročajo: Dne 19. t. m. je šel vete-rinarec Jožef Lax z dr. Pupovacem ribe lovit. Kar naenkrat je dr. Pupo-vac pogrešil svojega tovariša. Lax je namreč padel čez neko dva metra široko skalo v vodo, kjer je utonil.
Vlom v vilo. Iz Beljaka poročajo: Dne 14- t. m. ponoći so neznani zlikovci vlomili v vilo dr. Hocka ob Osojskem jezeru. Ukradli so mnogo dragocenosti.
Prijet potepuh. Iz Beljaka poročajo: V nedelio 17. t. m. so orožni-ki prijeli potepuha Franca Kavčiča, ki je osumljen, da je umoril ključav-ničarskega mojstra Sternada. Kavčič je bil že kaznovan zaradi tatvine. Zdaj je tuđi osumljen. da je vlomil v razna župnišča in v vilo dr. Hocka ob Osojskem jezeru.
Trgovke s človeškim mesom. Iz Celovca poročajo: Dne 2. t. m. so se pripeljale iz Aleksandrije tri ženske v starosti od 40 do 50 let v Trst, od koder so se odpeljale 9. t m. v Celovec. Ena teh treh žensk ima javno hišo v Kahiri. Ni izključeno, da so prišle te ženke v našo deželo in bliž-njo Kranjsko na lov. Vsled tega pozor!
Primorsko.
Narodna delavska organizacija v Trstu priredi prihodnjo nedeljo velik javen shod z dnevnim redom: Poročilo o kongresu narodnih strokov-nih organizacij v Ljubljani.
Nesreča v ladjedelnici pri Sve-tem Roku. Iz Trsta poročajo: Pred-včerajšnjim je bil pri nekem električ-nem dvigalu zaposlen v ladjedelnici pri Sv. Roku 191etni delavec Angel Mladonić. Nesreča je hotela, da ga je stroj pograbil za desno roko in ga težko poškodoval. Dobil je tuđi na glavi težke poškodbe.
Pri delu ponesrečil. Iz Trsta poročajo: Predvčerajšnjim popoldne so prepeljali v mestno bolnico 421etnega zidana Rozarija Andellaro, rodom iz Reggio di Calabria, ki je delal pri neki novi stavbi v Miljah in je po ne-sreči padel z odra 6 metrov globo-ko ter se težko poškodoval. Pretre-sel si je možgane.
Voznika napadi!. Iz Pulja poročajo: Voznika Ivana Furlanića sta pred par večeri napadla dva zlikovca, katerima pa je komaj ušel. Pribli-žala sta se bila njegovemu vozu v temi ter zahtevala, naj ju pelje nekam V okolico. Sedla sta na voz, a za me-
192 Itcr.                                                                                                    .SLOVENSKi NAROD", dne 22. avgusta 1913.                                                                                                     Stran 3.
stom sta. se lotila neznanca voznika, eden z nožem, drugi s palico. Voznik pa ie skočil z voza ter srečno ušel. Voz In konja pa je pozneje dobil neki vojak.
Morski vertk blizu Reke. Pred-včerajšnjim popoldne so izletniki iz Martinšćice javili susaški policiji, da so videli morskega volka, dolgega 3 do 4 metre.
Otvoritev Narodne čitaonice v Cerovljah. V nedeljo so na svečan način otvorili Narodno čitaonico v Cerovljah v Istri. Od vseh strani so prišli vrli Slovenci in Hrvati, ki so jih domačini iskreno sprejeli. S kolodvora so sli v sprevodu proti društvene-mu prostoru. Pred hišo je hotela god-ba zasvirati narodno pesem, toda pri-tisnila je oborožena sila in zabranila sviranje, dasi ie imela godba dovolje-nje za sviranje. Naio je hotel domači učitelj pozdraviti došle prijatelje in domačine, kar so mu pa tuđi orožniki zabranili. Na lastnih tleh tedaj ne smemo več govoriti v svoji materin-ščini. Slavnost se je navzlic temu izvršila v največjo zadovoljnost vseh — seveda tuđi v največjo žalost na-sprotnikov.
Obpavnava proti Canharju.
Včeraj popoldne se je vršila pred deželnim sodiščem razprava proti pi-satelju C a n k a r j u. Državno pravd-riištvo ga je obtožilo pregreška zoper javni pokoj in red v zmislu § ,305. kaz. zakona, češ. da je izreke! na svojem predavanju o Slovcncih in .fugoslovanih besede: »Mi. kar nas ie. smo vsi te misli, da je naš edini cilj. doseči jugoslovansko republike-in nadalje:   >pustimo Avstrijo v nje-
Inem lastnem dreku. b^dinM ka'^^r Mazzini v Italiji -. — Razlogi obtožbe se opirajo na razne točke Cankarje* vega predavanja, kakor je je svoj ^as priobčil in se mu zlasti očita, da ;:e naglašal. da so Slovenci velik ud družine, ki stanuje od Julijskih alp do Mgejskega morja. Na podlagi teh be-sed iz koncepta predavanja sklepa državni pravdnik. da je tuđi prvi inkriminirani stavek v logični zvezi z ostalim predavanjem. Obtožnica inkriminira tuđi Carkarjeva izvaianja proti Hardenu. ki je vprico zunanjega ministra Berchtolda izjavil. da Nem-čija in Avstrija ne smeta pustiti, da bi se zgradila slovanska trdniava na jugu ob Jadranskem in Egejskem morju. Ker imenuje Cankar te besede nesramne. se zdi obtožnici logično, da je izreke! Cankar tuđi drugi, ze zgorai omenjen stavek. ki pozivija tedaj na delovanje za ustvaritev ju-goslovanske republike, kar je po be-sedilu obtožnice ne samo po zakonih prepovedano. marveč tuđi nenravno.
Senat: dvorni svetnik gospod P a j k. votanti gg. dr. P r e s k e r, Perše in Potrato. zapisnikar g. K r e č, državni pravdnik L u -s c h a n, zagovornik dr. Dermota.
Razprava je bila na predlos? dr-žavnega pravdnika tajna, zato ne moremo o razpravi sami ničesar po-ročati, dasiravno ni vsebovala prav ":Česar. kar bi bilo morda nevarno za javni mir in red.
Ker je bila Cankarju obtožnica vročena prepozno, tako, da mu ni preostal tridnevni rok za pripravlja-nie, ga vpraša predsednik. ali naj se obravnava preloži- — Cankar: Meni je vseeno. Lahko se obravnava sedaj.
Za zaupnike ]e imenoval Cankar gg. Etbina Kristana, Otona Z u -pančiča in E. V o d e b a. Končno ob 3/47. je bilo dokazilno postopanje končano ter je senat obsodil Can-karja na I teden zapora ter nosi stro-ške sodne obravnave. Razsodba utemeljuje, da tvorijo Cankarjeve besede pregrešek proti § 305. kaz. zak., ker je senat spoznal,da so njegova izvaianja glede Mazzinja bila nemoralna. Senat je bil tuđi prepričan, da se Cankar ni strogo držal svojega manuskripta, vsled česar je mogoče, da so mu všle ostrejše besede. Pod-lago razsodbe so tvorile zlasti izpo-vedbe komisarja Oogale. Olajše-valno je Cankarjevo delno priznanje, da se ni strogo držai rokopisa in dej-stvo, da še ni bil kaznovan. Zagovornik dr. D e r m o t a si je pridržal pravico do pritožbe.
Nov dobrotnih naše šolske družbe
|    t Franc Bobič.     |
Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umri gospod Fran Ba-bič, trgovec na Dolenjski cesti.
Pokojnik je bil rojen 1. 1868. V Kranju.
S svojo neumorno marljivostjo, delavnostjo in vztrajnostjo si je pri-dobil lepo premoženje. Toda sreča ga ni omamila, kakor marsikaterega drugega, ki si je pridobil darove Pluta, on je ostal   skromen in delaven
kakor čebelica, dasi bi lahko žive! v blagostanju, v pokoju in razkošju.
V  narodem oziru je bil jeklen značaj, Slovenec z dušo in telesom. Za narodne namene je imel vsikdar odprte roke, ni pa imel rad, da bi se njegova darežljivost obešala na veliki zvon.
V  javnem življenju je bil odločen pri-staŠ narodno - napredne stranke, za katero je zlasti ob času volitev mno-&o storil z besedo, zgledom in deja-njem. Posebno naklonjen je bil naši šolski družbi,  »Družbi sv.  Cirila  in Metoda*, kar izpričujejo Ciril - Me-todovi kresi, ki jih je    leto za letom prirejal družbi na korist. Kako pri srcu mu je bila družba, dokazuje dej-stvo, da je opetovano naglašal,    da bosta njegova dediča Ciril in Metod, v času, ko je bil še čil, čvrst in zdrav. Pokojnik je jel letos bolehati. Iskal si je leka pri zdravnikih, v Leonišču, a ko je uvidel, da za njegovo bolezen ni zdravila, je poklical notarja in na-pravil oporoko, s katero se je uvrstil med največje dobrotnike slovenske-ga naroda.
Za glavnega dediča je postavi! pokojni »Druibo sv. Cirila in Metoda« ter }[ med drugim namenil svojo hišo na Dolenjski cesti št. 44, v redno nad 100.000 K. — Pokojni dobrotnik družbe želi, da obdrži družba hišo kolikor mogoče doigo kot temeljno premoženje in da mu napravi na niši primeren napis. StranKam ie izgovo-ril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil skupaj 1000 K» po 1000 K dobi tuđi nekaj njegovih prijateljev, lzmeđ ostalih volil ie omeniti, da dobi »Sokol \\.< 500 K, »Glasbena Matica« 500 K. trgovsko društvo »Merkur« 500 K, Salezijanci 500 K- Njegov posiovodia Klemenc dobi hiso 7 zalogo nn DolenKki cesti št. 9, kjer je imei tuđi u&o\ ino. Ostalo njegovo premoženje je razdeljeno tned sorodnike.
\' oporoki je tuđi določeno, da nai »Družba sv. Cirila in Metoda« \sa volila f?n4ača z denarjem, nalo-ženiin na hranilne knjižice, kar izpri-čuje, da ie pokojnik zapustil tuđi lepo imetje v gotovem denarju.
Plemenitemu pokojniku, ki je posta! eden izmed naivečjih narodnih dobrotnikov, bodi obranjen v sl^venskem narodu večen spomin in njegovo ime se nai blešči v zlati knji-gi Družbe sv. Cirila in Metoda< po-leg Pollaka. Kotnika, Vilharjeve in Fabjančiča na vekov veke! Pokojnikov pepel prepeljeio v nedeijo ob 1. popoldne z Polenjske ceste št. 2 v Kranj. kjer ga polože k večnemu po-čitku v zemljo, kjer spe nevzdramen sen Prešeren. Jenko in sokolski njegov brat Kušar. Večnaja jemu pam-jat!
Dnevne vesti.
— Dež. odbornik grof Barbo in prisilniški paznik Bučar. Kakor čujemo, je tuđi dež. odbornik grof Barbo glasoval za skandalozni predlog dr. Susteršiča, naj se začne disciplinarna preiskava proti prisilniškemu pazniku Bučarju, ker je prišlo v časopise, da je klerikalni pohotnež Oražem zapeljaval njegovo ženo in si dovolil dejanja, za katera bi bil prišel v zapor, da je bil pravočasno naznanjen sodišču. Takega kavalir-stva, kakor ga je posvedočil pri tem glasovanju grof Barbo ne razunemo in brez ovinkov povemo: hvah; bogu, da ga ne razumemo. Bučar %i ni mogel dobiti nobenega zadoš. jnja za atentate klerikalnega dosi ian-stvenika Oražma — ali mu more pravično čuteč človek zameriti, če je svoji jezi in svoji užaljenosti dal duška s tem. da je vso stvar povedal svojim prijateljem, kaj se je zgodilo in dovolil, da dajo to v časopisje, da bo klerikalni pohotnež vsaj z javnim osramočenjem kaznovan, če ga že ne more doseči postavna kazen. Bučar si je na edini način, ki mu je bil mogoč, v popolnoma privatni stvari, ki ni v nobeni zvezi z njegovo službo, preskrbei vsaj majhno zadošče-nje in olajšanje — zdaj naj pa bo službeno za to kaznovan in naj se mu z disciplinarno preiskavo utepe, da mora deželni uslužbenec molče dopuščati, če mu kak klerikalni svinjar naskakuje ženo. Ker poznamo klerikalce, se njih početju nič ne čudimo, kajti to so Ijudje, ki so zmožni vsega, a da je za tak predlog glasoval tuđi grof Barbo, to nas je prese-netilo. A kakor rečeno: hvala bogu, da takega kavalirstva ne razumemo. Eno bi pa radi vedeli, če bi nam-reč grof Barbo stopil pred svojega prijatelja ekscelenco fml. Kusmane-ka in ga vprašal za njegovo mnenje. Naj mu reče: Ekscelenca! Ubožen reservist je bil pred dolgimi meseci poklican pod cesarsko zastavo; doli na srbski meji je trpel in stradal rne-sece in mesece, uši so ga jedle in zmrzoval je, žena njegova pa ie doma trpela pomankanje. Grd človek je poskusil izkoristiti bedni položaj te žene, a te poštene ženske nišo premotile ne sladke besede,   ne ob-
ljubljeni denar, ostala je zvesta ino-žu. Ko se je mož vrnii in izvedel kaj se je zgodilo, je bilo že prepozno, da bi si preskrbei zadoščenje. Mož ni potegnil sablje in ni zapeljivca use-kal po glavi, kakor bi bila vi in jaz v takem slučaju storila, mož se je vdal v svojo usodo in se zadovolji! s tem, da je po svojih znancih dal vso stvar v liste in s tem zapeljivca javno osramotil, potem pa je šel spet dol na srbsko mejo služit cesarju in trpet za domovino. Zdaj se je končno vr-nil od vojakov in dež. odbor ga je spravil v disciplinarno preiskavo, ker je zapeljivca svoje žene javno osramotil. Tuđi jaz sem glasoval za ta predlog.« Tako naj pove grof Barbo, pa bo videl, kaj mu bo rekel ekscelenca fml. Kusmanek. Mi pa svetujemo grofu Barbu, naj se pridruži zaščitnikom Oražmove kreposti, Šusteršiču in Lampetu, Peganu in Zajcu in naj se udeleži nedeljske-ga poklonstva Brezmadežni.
- Kamila Theimer in »Slovenec«. Da bi daleč čez katoliški shod odložil neprijetno poromo razpravo, katera mu grozi vsled tiskovne tož-be g. Kamile Theimer, je odgovorni urednik vSlovenca« g. Miha Mo-škerc po g. dr. Peganu vložil ugovor proti obtožnici. Kakor pa čujemo iz zanesljivega vira, se *g. Moškercu, katerega sedaj pri »Slovencu« že na-mestuje državni poslanec g. Jožef Oostincar v odgovornem uredništvu, njegov lepi namen popolnoma ni po-srečil, ker je višje deželno sodi&če v Gradcu baje zavrnilo njegov ugovor proti obtožnici kot popolnoma neutemeljen.
Kamila Theimer in »Go-renjec«. Poročali smo, da je tukajšnjo deželno kot porotno sodiščs uoločflo porotno razpravo proti £. Jankotu Florjančiču, odgovornemu uredniku tednika Gorenjec« v Kranju, proti kateremu je g. Kamila Theimer po svojem zastopniku g. dr. Kokalju \ ložila tiskovno tožbo, na dan 28. avgusta 1913. Odgovorni urednik »Gorenjca* je pa skušal preoreciu to porotno razpravo s tem, da je naknadno vložil pismeni ugovor proti obtožnici. čeprav se je na sodni zapisnik pri vročitvi te obtožnice od-rekel pravici do ugovora. Ta pismeni ugovor je pa sedaj višje deželno so-dišče v Gradcu zavrnilo kot nedopušten, češ, da je obtožnica vskđ njegove odpovedi stopila v pravno moč in da je njeno naknadno izDodbijanje potom ugovora nedopustno. Ljubljansko deželno kot porotno sodisče je sedaj na dan 28. avgusta 1913 proti odgovornemu uredniku »Go-renjca < določeno razpravo preložilo na dan 1. septembra 1913 na poi 10. uro dopoldne v porotni dvorani.
-r Pod zaščito imunitete    se   je
zopet zatekel poštenjak »Slovenec«. To se pravi odgovorni urednik V\i-hael M o š k e r c je za izpremembo zopet enkrat izginil, da bi se odteg-nil roki pravice, ker mu visi nad glavo tožba Kamile Theimerjeve. Zato iungira sedaj za odgovornega urednika Joža Gostinčar, ki je kot državni poslanec netožljiv. Da so se klerikalni poštenjaki zopet zatekli pod zaščito imunitete pa ie ne glede na Moškerca tuđi znamenje /a to, da se nameravajo takoj po karoliškem shodu povrniti k svoji stari takliki najpodle.išega obrekovanja, natolce-vanj?, častikraje in lopovščinc, katero taktiko so morali v zadnjem času opustiti z ozirom na bližajoči se katoliški shod. Klerikalni gadje se sedaj skrivajo, banditje in tatovi časti leže sedaj v skrovišču, ko bo pa katoliški shod končan, pa bodo sadje zopet prilezli iz svojih lukenj in banditje bodo zopet jeli prožiti zastrupljene pusice iz — varne zasede!
-f Završnica v temi. 2e pred nekaj dnevi smo zabeležili obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo ustavilo dela pri električni centrali na Završnici. Upali smo, da bo deželni odbor hitel to stvar pojasniti, saj je o tem brezdvomno uradoma obveščen, oz. legitimiran zahtevati od ministrstva informacij. Toda deželni odbor je lepo molčal in kakor je razvidno iz po-ročila o zadnji seji dež. odbora Še zdaj o stvari nič ne ve, oziroma neče vedeti. Sedaj pa smo od zelo zanes-ljive strani izvedeli, da je poljedelsko ministrstvo res ukazalo ustaviti dela na Završnici. Z ozirom na to smo vprašali pri svojih zaupnikih na Go-renjskem, kako je z deli pri Završnici in dobili odgovor, da tam še ved-no nekaj mečkajo. Vprašanje je: ali deželni odbor še ni dobil uradnega obvestila o odločbi poljedelskega ministrstva ali pa ga je dobil, pa se mu ne pokori, ker bi prenehanje z deli pričalo ćeli deželi, kako strašno pdo-mijo je učakala »velikopotezna« akcija dež. odbora. Ce je ministrstvo res ukazalo ustaviti dela pri Završnici, potem pač dež. vlada ne bo mogla dolgo gledati, da bi dež. odbor preziral ministrske naredbe, kajti ministrstvo izdaja svoje naredbe, da se izpolnjujejo, ne pa da bi jih dežel- I
ni odbor ob molčečl asfstencl deželne vlade preziral.
-f- Spor med nasimi klerikalci in
Dalmatinci. Kakor dalmatinski listi javljajo, je nastal med dalmatinskim »Zadružnim savezom« in med klerikalno »Zadružno zvezo« v Ljubljani hud spor. Kaj je vzrok temu sporu, listi ne povedo. Da pa mora biti na-sprotje med obema organizacijama precej veliko, dokazuje dejstvo, da ne skušajo spora pred javnostjo prikriti, marveč da sta se jeli že javno med sabo lasati oficijalni glasili obeh organizacij »Zadrugar« v Spljetu in »Narodni Gospodar« v Ljubljani. Kakor vse kaže, bo ta spor spravil za-nimive stvari na dan in bo morda tuđi posvetil za kulise klerikalnega za-družništva.
+ Katoliški list o katoiiških sho-dih. »Kolner Korrespondenz,<, katoliški list, ki ga izdaja v Frankobrodu na Meni dr. Karei Marija K a u f -m a n n , ki uživa velik ugled v Vatikanu in ki je ljubljenec listov »Ka-tholisches Deutschland« in »Oescer-reichisches Sonntagsblatt«, izreka o katoiiških shodih to-le uničuiočo sodbo: >-Ko je bila 50. glavna skup-šcina nemških katolikov v Koloniji sem z nekim gospodom iz Avgusti-novega društva prišei mimo sobe, v kateri so bili zbrani antialkoholiki. Moj spremljevalec je obstal in spre-govoril: »Ti limonadarji so največja nevarnost za naše katoliške shode.« In mož je govoril prav. Vzemite našim katoliškim shodom alkohol, pa bo padlo navdušenje za 50 odstot-kov in politični uspeh, za katerega samo gre prirediteljem, bi se zmanj-šal najmanj za 25 procentov . .. Med udeleženci iz drugih pokrajin jih je naj već takih, ki prihajajo na shod, da obiščejo svoje prijatelje, da uživajo z njimi prijetne mladostne spomine in da ž njimi prežive par veselih uric. Dopoldne leže v postelji, da prespo svojo piianost, popoldne pa sede v javnih zborovanjih in kriče »bravo«, a zvečer se zopet prične veselje in zabava na komerzih. 5*Sie haben es weniger auf die Katholiken-tage als auf die Katholikennachte ab-gesehen.« Še tretja kategorija poset-nikov naših katoiiških shodov je: to so politiki, ki hočejo na shodih delati svoje politične kupčije. Ti gospodu-jejo vsepovsodi in ne puščajo v blizino nobenega drugače mislečega. Ti nastopajo na javnih zborovanjih in navdušujejo pobožne katoliške duše.« — Tako piše katoliški duhovnik dr. Karei Marija Kaufmann, ki ga je papež Pij sprejel v posebni av-dijenci proti volji samega kardinala Fischeria iz Kolonije! Tei sod"3i ka-toliškega duhovnika o katoiiških shodih nimamo ničesar pridejati!
+ Klasična   dežela policijskega
nasilstva je v zadnjem času postala »biser avstrijskih zemlja« — kršna Dalmacija. V Dalmaciji ne veljajo, kakor se kaže, nobeni zakoni več in na vsi crti gospoduje znani Bachov patent. Sicer smo že navajeni, &i je v Dalmaciji marsikaj mogoče, kar bi se drugje ne moglo prigoditi, toda to, kar se je dogodilo pretekli ponede-Ijek v Spljetu, to presega že vse me-je verjetnosti. V ponedeljek so imeli v Spljetu koncert »Narodne Glasbe«, ki je igrala po določenem programu. Izven programa je dal kapelnik »Narodne Glasbe« svirati tuđi koračnico »Zrinski in Frankopan«. Koračnica je seveda brez besed, ^lasba sama pa menda tuđi ne more biti re-volucijonarna. a vendar je, vsaj kakor menijo gospodje pri državni policiji v Spljetu. obstoju Avstro-Ogr-ske, naše države, silno nevarna. Zato je policija pozvala kapelnika »Narodne Glasbe« predse in ga po Bacbo-vem patentu za to, ker je dal svirati to »nevarno« koračnico, kaznovala z lOdnevnim zaporom, ki ga ie moral takoj nastopiti. Razume se samo ob sebi. da je to policijsko nasilje izzva-lo vihar nevolje in ogorčenja v Spljetu in v vsi Dalmaciji. Tako utrjujejo policijski organi »avstrijsko misel« po Dalmaciji!
4- »Zarja« psuje, kakor konjski hlapec in se napihuje, kaKor da je poklepala vso modrost tega sveta. Spričo takega. vse premagujočega dokaza umstvene superijornosti so-cijalnodemokratičnega glasila nam je seveda zastala sapa in nam je iz neomejenega spoštovanja pred temi duševnimi velikani padlo pero iz rok. Spoznavamo sedaj. da je vsa pamet in vsa veda postala izključni monopol »Zarje« in da so vsi drugi Ijudje sami šolarji in tepci, ki se še soei-jalnodemokratičnim »strokovnim tajnikom« približati ne smejo. Rajše, da bi tišti, ki pišejo »Slov. Narod« smeli povzdigniti svoje poglede do takih gigantov modrosti, kakor so zbrani okrog »Zarje«, kapituliramo brezpogojno in ponizno prosimo ini-lostnega prizanašanja!
-h Javen poziv! Na dnevnem redu so pritožbe zoper postopanje delavske zavarovalnice proti nezgo-dam v Trstu. Naša zakonito uteme-
ljena želja je, da se ustanovi podružnica tega zavarovalnega zavoda v Ljubljani. V tem smislu se je spreje-la tuđi na shodu deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug resolucija. Referent na tem shodu g. Fr. Ks. Stare, sobni slikar v Ljubljani je ta predlog utemeljeval. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu se čuti vsled tega utemeljevanja v živo zadeta. Naperila je proti g. Fr. Ks. Staretu sama, dalje njen ravnatelj g. Karei Colenc in predstojnik g. Henrik vitez Zahonv radi njegovega govora tožbo radi prestopka zoper varnost časti. O tej tožbi se vrše obravnave v Ljubljani. G. Fr. Ks. Stare nastopi za svoje trditve, ki jih je izgovoril v interesu vseh slovenskih udeležencev, dokaz resnice. Inkriminirajo se glasom obtožnice naslednje besede: »Mera dolgoletnih krivic, zapostavljanja naših interesov ter brezsrčne-ga zatiranja naših zavarovancev, ki jih zadene težka peza nezgode pri delu, je polna do vrha ter glasno kliče po odpomoči brez daljnega od-lašanja, da se našim ponesrečencem dele pičle podpore in da se jim pritr-guje, ko so prišli v nesrečo, s trdo brezsrčnostjo pripadajoče jim podpore. Pri upravi ni potrebne pozornosti in štedljivosti, kadar gre za režijske izdatke. Denar se razsiplje za nepotrebne stvari. Postopa se z vso obzirnostjo in radodarnostjo napram laškim interesentom, zlasti onim iz Italije. Tako pa prihaja, da ima zavod navzlic trajno rastočim prispev-kom, ki žulijo in garajo prizadete in njih uslužbence, leto za letom veli-kanske primanjkljaje. Ubogim ponesrečencem in njih sirotam se odte-guje pod različnimi pretvezami na vnebovpijoČ način ćelo one skromne podpore, ki jim gredo po zakonu. Položaj je v resnici nevzdržljiv in kliče glasno po odpomoči. Industrijalci in obrtniki v deželi Kranjski imajo vi-talen interes na tem, da priđe pri upravi delavskega zavarovanja zoper nezgode po tolikih letih krivice in zapostavljanja do rednih razmer, vrednih urejene in pravne države.« Tako se glasi besedilo obtožnice. To besedilo ni točno. Govor, ki ga je imel g. Fr. Ks. Stare, je besedno pravilno natisnjen v brošurici, ki jo je izdala deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug o slavnostnem zborova-nju, a vsebina je deloma idendčna z govorom g. Stareta. Ker nastopi g. Fr. Ks. Stare dokaz resnice za svoje trditve, prosimo vse interesente, sosebno one iz delavskih in podjet-niških krogov, da sporočijo konkretne slučaje, s katerimi se da govor g. Fr. Ks. Stareta utemeljevati — z na-vedbo datuma zadeve in imena ter slučaja samega na naslov zagovornika g. dr. Frana Novaka, odvet-nika v Ljubljani.
—  Somišljenikom   v   dvorskem okraju. V zmislu sklepa izrševalnega odbora    narodno-napredne    stranke pozivamo svoje člane in somišljenike, naj prireditev, ki so ji dali ime »katoliški   shod«,   a je v resnici samo strankarsko-politična in bojna prireditev pod vodstvom    dr. Ivana Šu-steršiča in dr. Iv. Ev. Kreka stojeće klerikalne stranke, ki je »s svojim nečuvenim    terorizmom,    zanikujočiin najprimitivnejše pojme politične, socijalne in družabne morale zastrupila vse javno življenje   in   onemogočila vsako sporazumno, ali tuđi Ie vzpo-redno delovanje ćelo v povsem    ne-strankarskih strogo narodnih in kulturnih zadevah«, — popolnoma   pre-zirajo!   Nihče izmed naših članov in somišljenikov in naj bo tega ali one-ga stanu, tega ali onega pokliča,   naj ne okrasi svoje hiše,   prodajalne ali trgovine   in   naj ne razobesi zastav, ker ga sicer ne moremo več smatrati za svojega.   Zahtevamo v tem oziru stroge disciline! Naši člani in somiš-ljeniki   naj   smatrajo katoliški shod, kakor   da bi ga ne bilo in naj se po tem ravnajo!
V Ljubljani, 21. avgusta 1913.
Predsedstvo »Gospodarskega in iz-
obraževalnega društva   za   dvorski
okraj v Ljubljani.«
—  Napredno politično in gospodarsko   društvo za Poljanski   okraj
opozarja vse svoje člane še enkrat na striktno izjavo izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke v Ljubljani, da je smatrati »katoliški shod« dne 23. in 24. avgusta za iz-ključno strankarsko - politično prireditev S. L. S., vsled česar niorajo vsi pristaši narodno - napredne stranke ta shod v vsakem oziru popolnoma prezirati. Kdor bi v tem slučaju* krsil disciplino stranke iz kate-regakoli ozira, tega bi stranka ne mogla več šteti med svoje člane.
—  Vsem    naprednjakom in na-prednjakinjam  šentjakobskega okra-
ja! »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« vas opozarja na sklep izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, da je takozvani »katoliški« shod, ki se ima vršiti v Ljubljani dne 23. in 24. avgusta, izključno strankarsko - ftolitič-
Stran 4._________'___________________________________„SLOVENSKI NAROD*, dne 22. avgusta 1913.              __________________                                                      192. Stev.
na in bojna pri red i te v klerikalne stranke, k! je vsikdar delala na gospodarski pogin našega mesta. Zato
pozivijamo svoje člane in vse somi-šljenike, da ta shod in vse, kar je z njim v zvezi, enostavno prezirajo, kdor bi se pa izneveril disciplini, po-stopa!o se bo z njim, kot da ne pripada več društvu in stranki. Kdor se meće klerikalcem pod noge, naj ostane tam kot njih uslužna podlaga.
—  Na naslov policijskega ravnateljstva.  -Slovenec«  javlja, da bo v nedeljo dopoldne   Kongresni trg za-prt. Nam se zdi to nemogoče, ker tu stoje vendar privatne niše, v katerih stanuje mnogo strank,    katerim    se osebna prostost in svoboda kretanja ne sme kratiti. Će bi bil Kongresni trg res zanrt in ker ni do hiš nn Kon-gresnem trgu nobenega drugega do-hoda, bi bile vse te stranke v nedeljo dopoldne takorekoč zaprte v svojem lastnem stanovanju, kar pa je popol-noma    nedopustno.     Prosimo    torej slavno policijsko    ravnateljstvo, naj poskrbi, da bodo stranke na Kongre-snem trgu    imele tudl v nedeljo   v svojih sranovanjih    svoboden dohod in izhod. — Cna   iz rned strank na   Kongres nem   trgu.
—   Krakovčani    in    Trnovčani! »Napredao gospodarsko   društvo za Krakovo    in    Trnovo* opozarja vse svoje    čidne in somišljenike.   da se striktno drže  sklepa  iz vrše val.   odbora   narodno - napredne    stranke, namreč da popoinoma preziraio pri-reditev naših    strupenih    nasprotni-kov pod imenom *> katoliški shod-. — Nihče izmed n2Ših    članov in somi-šijenikov naj ne  razobesi    zastave, ker    je    takoimenovani      »katoliški shod« sirankarsko - politična    b<>rna
mu živjju. — Torej boj proti izkori-ščsva'cem in uničevaJcerri Ljubljane.
—   Odbornike    »Gospodarskega in izohrazevahiega društva za Dvorski okraj« pozivamo, da se zaneslji-vo udeleže od^orove seje, ki bo danes, v petek, dne 22. avgusta ob poi 9. zvsčer v društvenem lokalu. Seia je važna.
—  »Napredno    politično in   go-«~"^ 'sko društvo za šentpetrski in k         orcki    okraj«    pozi vi ja   svoje člane, da se oh vršitvi   katoliskega shoda v Ljubljani striktno drže navodi! izvrševainega odbora    narodno - napredne stranke zlasti naj se pa  pokore  sklepu  glede  izebešanja zastav. Družbe, ki je poslala v ljub-Stanski občlnski svet sedem Nemcev, nobeden zaveden Slovenec ne bo po-zdravija! z zastavami!
—  Krvavo zasluženi grosi. Med darcvalci za katoliški shod v Ljubljani, čitamo tuđi:  »Sluge deželnega odbora in deželne    bolnišnice 28 K •10 vir?.« — Ker so klerikalni podrep-niki med pazniki v prisilni delavnici začeli nabirati za ta shod, da bi se bolj prikupili mogotcem v deželnem dvorcu, so bili tuđi ostali nižii deželni uslužbenci na migliaj od .Tgorai pri-siljeni.poseči v žep in iztisniti ter žrtvovati zadnje grošiče za to, silno potrebno klerikalno prireditev. kajti če bi bili zaostali za prisilno delavnico in se ne bi nihče zganil. bi se bil sam dr. Susteršič ali pa Lampe ter vse te rnlačneže vpisal v »crne bukve«. — Kdor pa ima smolo, da priđe v crne bukve, ta pa lahko   reče:    zbogom avanzma za vselei. 2e itak slabo plaćani siu/^e dežclnega odbora so moral: — hoćeš nočeš — poseči v žep in položiti svoj dar za katoliški shod, nič za to, če mora vsled tega    biti mnogobrojna družina dva a!i tri dni brez kruha.  Od srca sicer ni Šio — toda  moralo je  iti. kajti  sicer bi  jih lahko deiali v disciplinarno preiska-vo! . . .
—  Pogreb Frana Babica.    »Gospodarsko napredno društvo ra šent-iakobski okraj« vabi svoje člane, da se v čim največjem številu udeleže pogreba velikega rodoljuba društve-jiega odbornika Frana Bab'ča.    Čas pogreba ie razviden    iz rodbinskega parte.
—   V    Liechtenthurnični    zavod ta i   ""    Iva človeka naročit postelje za ;;ww.,jO. Dobila sta jih po 3 K in lakoj plaćala. Pozneje so v zavodu izveden', da sta ta dva najemala pre-nočišča za — socijalne demokrate z Nemškega. Sedaj išče Liechtenthur-ničin    zavod ta dva    človeka in je pripravljen plaćati ćelo fi K nazaj, sa-ino da ne bi bilo vzeti    pod streho dveh socijalnih demokratov.
—  Jubilej Ijubljanskega    »Sokola«.    Meseca oktobra poteče 50 let, kar je imelo telovadno društvo >:Sokol -  v Ljubljani,    tak rat z    imenom -Južni Sokol« v Ljubljani, svoj usta-novni občni zbor. To izredno priliko bo društvo    praznovalo na posebno slovesen način dne 11. in 12. oktobra. Priprave za ta sokolski praznik so se žc pričele. O podrobnostih borno še poročali.
Pazlične cene. N. D. O. v Ljubljani je plačala za posebni v!ak v Trst od osebe 5 K 80 v, Bratstvo je plaćalo v Trst od osebe 5 K 80 v, Tr-žačani so plaćali za vožnjo v Ljub-ljano od osebe 5 K 80 y, za posebni
vlak iz Trsta na katoliški    shod  pa
pobirajo 7 K 50 v. Vide »Slovenec« 20. t. in.
Povratek rezervlstov. Danes zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano nad tisoc rezervistov. Na kolodvoru, ki je bil okrašen s cesarskimi, dežel-nimi in mestnimi zastavami, so spre-jeli rezerviste divizijonar fml. Ku-smanek z mnogimi oficirji, zastopni-ki deželne vlade, deželnega odbora in mestne občine ter mnogo voja-štva z godbo. Tuđi civilnega občin-stva je bilo jako mnogo ter je to rezerviste pri prihodu in slovesu pozdravljalo z burnimi Živio in Na zdar - klici. Ti rezervisti so večino-ma Čehi in Slovaki. Po zaužiten. zaitrku so se ob zvokih vojaške god-be odpeljali naprej.
Komarjevo v Spodnji Šiški. Marsikateri Ljubljančan premišl;ii]e, kam naj se v nedeljo uniakne pred katolišim »rumelnom«. Da se r»s bo belil preveč svoje glave, mu pove-mo, da je v nedeljo dne 24. t. ri. v Spodnji i>iški Komarjeva. Od tickdaj ze so Ljubljančani posečali radi Spodnji Šiški komarjeva. Od nekdaj prijetnem spominu vsakoletna komarjeva nedelja. Vsaj je pa tuđi na ta dan v ^iški veselje doma. Zato pa, napredni Ljubljančanje, v nedelj i v napredno Siško. Da ne bode ziuot-njave, tem potom vljudno naznanja-nio Šentvidskitn čukom in drugim udeležnikom katoliskega spektakina, da bodo one zastave, katere bodo raz hiš v Spodnji ^iški izobtšene, na čast komariu in ne katoliškeinu shodu.
Streljaii je hotel. KHetni cVćek nekega posestnika v Cirčičah pri Kranjii. ki          sedaj gradi vodovod
in ruzstreljujcjo skak1 z dinamitom. Deček je napolnil votel ključ z žvep-lom in smodnikoni, votlino ključa zabil, ttr zažgal. Pri eksploziji odir-galo mu je 2 prsta na desni rokL
Vlom. Neznani lopovi vdrli so dne 1^. t. m. ponoći v pišamo valjč-nega mlina v Kranju, ter hoteli pokrasti denar iz železne biaRaine. Po-skus se jim ni posrečil, ker nišo mogii blagajne razbiti.
Ogeni. Iz Zasipa nam poročajo: Dne 19. t. m. ob 3/4 na 10. je pričelo goreti v Zasipu pri Blerlu št. f»9. V kratkem sta bila vpepeljcna l'.i^a in hlev posestnika Jožefa Primožiča. Škode ima gosi>odar 5000 K, zavaro-van je bil pri banki Slaviji^ za 6000 kron. Na lice mesta prihitevša donia-ča požarna bramba je omejila ogenj na omenjena dva objekta. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Pripominiamo ie. da so bili doma sami orroci, srarši so šli po delu od doma.
Sadno drevjje, posebno češplje, je letos v Dolenjih Vremah in \;rem-bkem Britofu, 5 km od postaje Diva-ča, zarodilo nenavadno lepo. Od 26. t, m. naprej so češplje ugodne za vsak mestni trg.
Pri mednarodni plavalni tekmi na Đledu bila sta člana Ilirije Rav-nik na 60 m in Šaplja pri skakanju prva.
Nogometna tek ma, ki bode v nedeljo, dne 24. t. tn. med llirijo I. in Ilirija rezerva, obeta biti jako zani-miva, to pa osobito, ker sta si obe moštvi vsled resnega treninga po članu Slavije cand. ing. g. Jirkovske-mu precej spopolnili in se bo '.c videla lepa kombinacija, kar do se* <\ nismo imeli prilike videti. Podrob >sti objavimo tekom prihodnjih dtv.
Nogometna tekma. Olec' nedeli-ske nogometne tekme s: nam poroča iz športnih krogov: Kdor je zasledo-val sedanji training »Ilirije« pod vodstvom člana praške »Slavije«, mora priznati, da so nam Cehi tuđi na športnem polju poslali dohrega učitelja, nasprotno pa da so tuđi Slovenci dobri učenci. Kakor pri sokol-stvu tako nam kažejo tuđi pri sportu sedaj Cehi pot. po kateri moramo stopati, ako hoćemo doseći res povoljne uspehe. Sicer je trener »Sla-vic' koinaj 14 dni tukaj, vendar je razlika med nekdanjim in :>edamim načinom igre že precejšnja. Ono mnogokrat brezmiselno beganje po igrišču je že precej odpadlo, namesto tetca na se je vpelja! lepo kombiniran napad, s nomočjo katerega ie žoga nakrat pred nasprotnimi vrati. Skratka, že ta tekma bo kazala, da je »Ilirija« zadela pač pravo, da je pridobila trenerja, ker iz dosedaniih tekem z dru^imi moštvi je bilo ?e mnogo premalo sole. Za prijatelje športa bo tedaj ta tekma ne samo v/d-nimiva, marveč tuđi poučna.
Nesreća. Snoči okoli 6. je«pri popravljanju Liningerjeve hise na Rimski cesti št. 6 z odra padel 481etni zidarski pomoćnik Ivan .lazbar ter za-dobil take notranje poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom prepelja-ti v deželno bolnišnico. Poieg .laz-barja je padel z odra še nek drug de-lavec, kateri se pa k sreći ni nič po-škodoval.
1 Pasji kontumac. Ker je dne (\ t. m. posestniku Francetu Matjanu v Št. {Vidu nad Ljubljano pogmil    pes
na znakih steklinc, }e c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani na podlagi §§ 41. in 42. zakona proti živinski kugi z dne 6. avgusta 1909, St. 177. drž. zak. odredilo za celo občino pasji kontumac. Psi morajo biti pri-klenjeni ali pa oskrbljeni z ztncslji-vim nagobčnikom. Izvreti so U lcv-ski psi, ki bodo tarat, ko so v lovi-šču. Pse, ki bodo hodili okoli prosti in brez nagobčnikov, bode kopjač polovil in pokončal, njihovi gospo-darji pa bi se tuđi občutno kaznovali. Vsakdo je dolžan tuđi psa ali mačko, ko opazi, da bolehata, takoj zapreti v varen kraj in o tem obvestiti obla-stvo. Ta odredba je v veijavi do preklica.
Odkritje Medvedovega »^grobnika na pokopalisču v Kaninik-i se vrši v četrtek, dne 28. avgusta 1013 s sledečim sporedom: Ob 9. uri dopoldne sveta masa zadušnica na 2a-lah — na pokopalisču. — Na pesni-kovem grobu: Govor c. kr. prof. g. Ivana Orafenauerja; govor akademika g. Jožefa Lovrenčiča; odkritje in izročitev spomenika v varsrvo me-stu K ^n\n'\k in pokopališki upravi, častilci in prijatelji pesnikovi iskreno vabljeni. darovalci za nagrobnik dobe po pošti vabila k odkritju. Vlak gre iz Ljubljane ob 7. uri in 32 min. zjutraj in se vrača iz Kamnika ob 1. uri 30 min. in ob 5. popoldne.
Prošnja. Na Sv. Petra nasipu kopljejo zdaj kanal. Nihče ne more zahtevati, da bi ob takem času imel vso udobnost pri hoji mimo gradnje, najmanj kar se pa sme zahtevati, je pa to, da se pešcem pusti vsaj maj-hen košček poti, po kateri se da var-no pasirati. Na Sv. Petra nasipu i> pa sedaj tako, da človek ne mure mimo gradnje kanala, da ni v ne-varnosti, da se kaj poškoduje. Od pumpanja teče cei potok vode po cesti, pa se nihče še ne domisli ne, da bi vsaj kako desko položi!, da bi Ijudje mogli skozi. Naj tišti, ki se jih tiče. temu odpomorejo.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, 22. specijalni večer. Spored Nordiskrilm učinkovitosti. I. Na južnem Švedskem. 2. Gozda vijoli-ca. (Amerikanska drama.) 3. Malhu-berjevi potovanjski dogodljaji. (Amerikanska veseloigra.) 4. Potpcurri. (Varietetni film.) 5. V viharni noči. (Amerikanska drama.) 6. Beg skozi oblake. (Nordisk učinkovitost v 3 dejanjih. Detektivni roman z vVald. Psvlandrom.) Samo zvečer. 7. Su-fragetka. (Krasna Nordisk veseloigra.)
Telefonsko in brzojavna pcpočila.
Dogodki na Balkanu.
Odrinsko vprašanje.
Carigrad, 22. avgusta. Dolgar-ski delegat Načović je včerai obiskal več poslanikov, s katerimi je kome-riral o položaju. V poučeniSi krogih sodijo o položaju optimistično ter na-glašaio, da je mogoče, da priđe do direktnoga sporazuma med Bolgarsko in Turčijo. V včerajšnjem ministr-skem svetu je poročal generalishnus I/ct paša o stanju in razpoloženju turske vojske. Pri porti so prepričani, da bo Rusija priznala zasedenjc Odrina kot fait aceompli.
Boji med Bolgari in Turki.
Carigrad, 22. avgusta. Listi poročajo, da je napadel Še ne popoinoma en bataljon Bolgarov Turke pri Portakeju, ki je bil zaseden v var-stvo meje Marice. Ko so dobili Turki pomoč, so bili Bolgari poraženi. Izgubili so okoli 100 mrtvih. Kakih 200 mož. med njimi en polkovnik in 2 stotnika, je bilo ujetih.
Uporni bolgarski vojaki.
Bukaresta, 22. avgusn. Privatne vesti poročajo, da so se vračajoči se rezervisti na več krajih na Bol-garskem uprli, ko so izvedeii za ne-srečne posledice Danevovc politike. Prišlo je ponovno do krvavih spopa-dov in pouličnih bojev. Uradno se te vesti ne potrjujejo.
Iz Makedonije.
Sofija, 22. avgusta. Macedo-odrinske legije, sestavljene v 2 brigadi, so dospele včerai popoldne v Sofijo.
Sofija, 22. avgusta. Včeraj je dospelo sem kakih 6000 makedonskih prostovoljcev. Kralj jih je spre-jel pred mestom. V Sofiji, kjer se ustavljajo vse vračajoče se čete, vlada huda draginja.
Sofija, 22. avgusta. Sem je dospelo iz Skoplja 50 bolgarskih učiteljev in učiteljic, ki so se ovi tam iz-selili.
Grki v Traklji.
Sofija. 22. avgusta. Grške čete, ki zapuŠčajo Bolgarom priznane pokrajine, silijo vse prebivaistvo, tuđi bolgarsko, da zapusti te kraje in se preseli na grška tla.
Aten«, 22. avgusta. Na prošnjo bolgarskc vlade je Grška dovoliia, da ostanejo grške čete tako dolgo v Ksantiju, Oumuldžini in Dedcag.iCu, dokler ne pridejo tja redne bolgarskc garnizije z bolgarskimi uradniki.
Bolgarska in Turčija.
Dunaj, 22. avgusta. Diplomatič-ni krogi so dobili danes iz Carigrada vesti, po katerih sklepajo, da se v Turčiji odločilni faktorji vedno boij nagibajo mirnemu sporazumu z Bolgarsko. Turski krogl upaio, da bo Bolgarska za ceno čim tesnejše defenzivne in ofenzivne zveze žrtvovala Odrln Turčiji. V turskih krogih se poja vi ja vedno bolj nezaupanje proti Grški, katere časopisje govori o ob-novitvi bizantinskega cesarstva.
Srbija in Grška.
Carigrad, 22. avgusta. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da na-penja ruska diplomacija vss sile, da doseže čim tesnejšo zvezo Srbije z Grško. Tej zvezi lahko pristopi tuđi Bolgarska, če opusti vse misli na osvojitev Makedonije in prizna tuđi ureditev Šolskega in cerkvenega vprašanja.
Nove srbske pokrajine.
Belgrad, 22. avgusta. Srbska vlada namerava že te dni proglasiti aneksijo vseh zavzetih pokrajin. Uprava se provizorično ohrani v do-sedanji obliki. V jesenskem zasede-nju bo skupščina proglasila aneksijo in ustvarila tuđi upravno organizacijo.
Belgrad, 22. avgusta. Srbska vlada ze zacenja ustanavljati nove mjIc v zavzetih pokrajinah. 2e s tem šolskim letom otvorijo osemrazred-no gimnazijo v Skoplju in Bitolju, po eno štirirazredno gimnazijo v Kuma-novu, Velesu, Štipu, Dibri, Ohridi, Prizrenu, Tetovu, Prištini in Novem pazaru.
Povratek srbskih čet.
Đelgrad, 22. avgusta. V nedeljo se vrne donavska divizija s prestolo-naslednikom, za katerega ie pripravlja slovesen sprejem.
Moratorij na Srbskem.
Đelgrad, 22. avgusta. L'radni list objavlja kraljev ukaz, ki podaljsa moratorij do vštetega 10. novembra t. 1.
Gospodarska moć Srbije.
Dunaj, 22. avgusta. Kontingent za uvoz prašičev iz Srbije je bil že 15. t. m. poln. Ogrska vlada, ki je že-lela prvotno iz sanitarnih ozirov si-stiranje kontingenta, je dovolila na-daljni uvoz ter so dobile tri dunajske firme specijalno dovoljenje za uvoz I 42.000 prašičev po avtonomnem ca-rinskem tarifu.
Zelezniška zveza med Srbijo in Bolgarsko.
Sofija, 22. avgusta. Ker je srbska vlada izjavila, da je pripravljena zo-pet uvesti redni železniški promet med Belgradom in Sofijo, bosta od-hajala od danes naprej dnevno po 2 vlaka v vsaik smeri.
Bolgarsko - romunska meja.
Sofija, 22. avgusta. Vlada je imenovala komisijo, ki naj določi bolgarsko - romunsko mejo. Glavno tabo-rišče je bilo včeraj razpuščeno.
Albanski roparji.
Rim, 22. avgusta. ^Messaggero« I piše, da obišče italijanska kraljevska dvojica prve dni septembra Cetinje. Poset pa bi se preložil, če bi uresni-Čili Malisori svroje grožnje in prisilili Crno goro k novi vojni.
Skupni mlnistrskl svet.
Dunaj, 22. avgusta. Kakor poro-ča »Reichspost« baje iz zanesljivega vira, se bo vrsil tretji teden v septembru na Dunaju skupni ministrski svet, da se posvetuje o skupnem proračunu za leto 1913 in o nekaterih trgovsko - političnih vprašanjih. Od tega ministrskega sveta Je pričako-vati baje važnih sklepov glede novih trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Istočasno na] se sestane tuđi bosanski sabor. Pri bosanski deželni vladi se bodo začetkom jeseni izvršile večje personalne izpremem-be. Pred vsem naj bi se imenovat za vodstvo sedaj nezasedenega admini-strativnega oddelka sekcijski načelnik Zurunić.
Proti komisiji na Češkem.
Praga, 22. avgusta. Kongres za-stopnikov Čeških okrajev in občin je sprejel resoluctfo, v kateri protesti-rajo udeležniki kongresa proti temu, da je vlada brez postavnega razloga prelomila ustavo. Resolucija zahteva skorajšnjo vpoklicanje deželnega zbora da se izvede volilna reforma. Resolucija protestira tuđi proti temu, da se je vlada postavila na stran Nemcev ter zahteva, da nastopajo češki poslane! solidarično.
Komlsar Skerlecz.
Zagreb, 22. avgusta. Zdravstveno stanje komisarja Skerlecza se je snoči občutno poslabšalo. VroČica, ki ga je prijela, tuđi ponoći ni izginila. Zdravniki se boje, da nastopi za-strupljenje krvi, zato so poklicali pro-fesorja Lumnitzerja, da izvrši, če treba, operacijo. Atentatorja Dojčića bodo danes oddali državnemu pravd-ništvu.
Zagreb, 22. avgusta. Komisar Skerlecz je bil danes dopoldne operiran-
Proti Stapinskemu.
Lvov, 22. avgusta. »Gazetta Na-rodowa« in »Glos narodu« se obra-Čata v oštrih besedah proti agitaciji poslanca Stapinskega za Canadian Pacific.
Nova stranka na Ogrskem.
Budimpešta, 22. avgusta. »A Nap« poroča, da se bo konstituirala stranka grofa Julija Andrassvja dne 14. septembra v Budimpešti. Stranka obstoja iz 17 članov. Predsednik bo Koloman pl. Szell, poslovni predsednik pa Zoltan Desy.
Revirement.
Atene, 22. avgusta. Zatrjuje se, da bo nastopil grški zunanji minister Koronilas v kratkem poslaniško me-sto v Rimu. Finančni minister Tiome-des ali pa poslanik na Dunaju Streit priđe na njegovo mesto.
V Burgasu.
London, 22. avgusta- »Times* poročajo iz Carigrada, da neki av-sirijski Llovdov parnik včeraj v bol-garskem pristanišču Burgas ni smel izložiti svojega tovora.
Društveno nsznanilo.
Občni zbor moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ra-dovljici se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji R. Kunstelj. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Javna zahvala. V dolžnost si štejemo, da se povodom veselice, prirejene vDragatušu v prid gasilnemu društvu, vsem sotrudni-kom in udeležencem zahvaljujemo najiskreneje. Gmotno takorekoč na robu propada, podpore in pomoći od nikoder, poskusili smo tem potom svojo srečo in z uspehom moramo biti zadovoljni. Dasi nam vreme ni bilo kar najprijazneje, vendar so pri-hiteli častiti gostje od vseh strani Bele Krajine in zagrnili naš z mlaji, venci in trobojnicami bogato okinca-ni, s paviljoni zastavljeni trg z ude-ležbo, kakršne Dragatuš še vidcl ni. Osobito je bilo veliko zanimanja za veselico od strani naših vrlih Crno-maljcev, ki so se našemu vabilu od-zvali drage volje, nas podpirali vse-stransko in posetili v tako ogrom-nem številu. Čast vam! Ravnoiako se nam je s hvaležnostjo spominjati cenjenih gostov iz Vinice, Bojane, Gradca in drugih krajev, zlasti onih, ki so nam svojo naklonjenost izkaza-li v tako obilni meri. Živeli! Z veseljem moramo pa tuđi poudarjati, da je bilo tuđi domaće občinstvo čast-no zastopano in s tem pokazalo de-jansko, da zna ceniti človekoljubno stremljenje društva. Hvala vam! Hvala lepa tuđi vsem onim, ki so se za to prireditev veliko žrtvovali in deiali na katerikoli način v prid požarne brambe. Sijajna udeležba pri tej prvi dragatuški veselici nam je v jasen dokaz, da društvo ni osamije-no, da je veliko število onih, ki ču-tijo ž njim in ga hočejo podpirati. Vaše odkrite simpatije, čestiti gostje, nam vlivajo novega poguma do na-daljnega vztrajnega dela in irdno smo prepričani, da se ob vaši za-slombi otresemo skoro nas morečih dolgov in nastopimo svobodno v prospeh naših plemenitih namenov. — Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Dragatušu, dne 19. avgu-sta 1913.________________________
Kmečka pisama narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu napred-nemu kmetovalcu za popoinoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izkljucene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-sarna bo poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Ktnetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisama na razpolago tuđi naprednim kmetskim župan«
192. Stcv.                                         _____________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 22. avgusta 1913.                                                                                              Stran 5.
Kazne stvari.
I* Velika železnlška nesreća na Laškem. Iz Rima poročajo: Hrzo-vlak Rim - Neapolj je blizu Neapolja skočil s tira. Ubiti so vlakovodja, kurjač in strojevodia in en pasažir, devet pasažirjev je ranjenih. Dva poštna uradnika sta tako težko ranjena, da najbrže ne bosta oKrevala.
*  Neurje na Ogrskem. 1? Qyu!e poročajo:   Predvčerajšnjim   popoldne je razsajala v občini Veszto   velika nevihta.    Nevihta je na neki    kurvi prevrnila šest vozov poštnega vlaka, pri čemer je bilo 16 oseb ranjenih.
*  Novo padalo. Iz Pariza poročajo:  Aviatik Pegourd je blizu Ver-saillesa praktično poskusil padalo, ki je je izumil Bomet. Pegourd je zapu-stil svoj monoplan v visini 300 me-trov ter se spustil na tla, kamor    je priletel   nepoškodovan.    Aeroplan je čez par minut padel blizu Versaillesa v nekem gozdu na tla.
*  Maščevanje   Neapolitank.     Iz
Neaplja poročajo: Od ljubimcev za-puščene Neapolitanke se navadno masčujejo s takozvanim -Sfregio«, to je, da razrežejo nezvestemu ljubimcu obraz. Tako oznaeenega potem zani-Čujejo vsi oni nižji krogi neapolitan-ski, kjer se take stvari čestokrat do-gajajo. Tak prizor se je predvčeraj-Sniim dogodil v ozki ulici San Pietro a Majella. Najprvo st& se začeli prepirati dve Neapolitanki. perica Asun-ta Vitodo in mlada vdova Marija Ni-lo. katera ima vcčjo pravico do Ni-cole Bellomunno, ki je dalj nego eno leto intimno občeval z Asunto. Kma-lu nato sta si obe skočili v lase ter si ^rn^kali obraze. V tem hipu pa je prišel Nicola. in takoj se je vrgla Asunta z britvijo na njega ter mu razrezala obraz. Nato je pobegnila. Mno-ž\ca ji ni branila, ker je izvršila le svojo pravico. Navadno se zgodi, da tako napadalko tuđi porotniki oproste.
*  Noćne trafike.   Na Dunaju    je dovolilo okraino tinančno  ravnateljstvo nekemu prodajalcu hrenovk. ki prodaja ponočnjakom na glavnih ce->tah hrenovke in kruh, da srne pro-iajati tuđi cigarete in cigare. Svoje blago   mora   kupovati   v   najbližnjih rratikah, ne dobi nikakin  odstotkov n srne prodajati sele potem. ko so že vse trafike zaprte. Pač pa srne svoje blago prodajati za nekoliko višjo ceno. kakor na primer natakarji    v gostilnah.
*  Tuđi pogodba. Pariško sodišče se pri nekem procesu, ki se je vršil pred par dnevi. brezdvomno ni dol-^očasilo. Presojati je imelo neko pogodbo, kar je sicer njegova dolžnost. tada pogodba ni bila pogodba, kakor ^o navadne pogodbe.    Podpisala sta jo neki poslanec franeoske zbornice in neka gospodična, ki ima lepo ime Marcelle. V tej  pogodbi  lepe  mlade dame z  bogatim zakonodajaicem pa je    sledeče    napisano:     Gospodična Marceiie J. se mora kar najbolj potruditi, da  pri  vseh  večiih  priredit-\ ah, kakor je revija 14. julija. opusti vse nedopustne geste. — Ne srne iti podnevi iz hiše. ne da bi mi to prej sporočila. — Njena mati se ne    srne \ mešavati v najine zadeve in gospodična Marcelle J. ne bo nikdar vpra-šala svoje matere za svet. — Ne bo delala dolgov. če mi ne bo tega spo-ročila. — Trikrat na teden    me    bo popoldne sprejela ali pa dvakrat zve-čer z menoj jedla izven njenega stanovanja. — Zato plaćam gospodični Marcelle J. 500    frankov    mesečno, voz in enega konja, obleke, eno služ-kinjo, zdravnika in razentega še KmjO frankov, če se odpove prijateljstvu z <ospodom C. — Će se najino pogod-beno razmerje razdere in če sem bii z gospodično Marcelle J. zadovoljen, ji plaćam 50.000    frankov,    nadalje, dokler ne bo pri kom drugem zaposlena (!), 200 frankov mesečno.    — Ta Ijubosumni zakonodajalec je gotovo ljubil red. Ko pa je zapustil gospodično  Marcelle  J„ je  trdila  mlada dama, da ni imel vzroka, biti ne-zadovoljen z njo. ter je zahtevala od-škodnino 50.000 frankov. Obtoženec pa je v svojo obrambo le to navedel. da pač ni bii zadovoljen z njo, in ni hotel podati dokaza, pa tuđi ni hotel plaćati odškodnine. Sodni dvor se Je sicer amiziral, ni pa bii    v   posebno prijetni situaciji. Ćelo kralj Salomon bi si v tem slučaju ne mogel pomagati.
Književnost.        I
Hetz-Menciiiger. Nauk o serviranju. Glede pred kratkim izdane strokovne knjige »Nauk o serviranju« se Je izrekel odličen gostilničar sledeče: »S to knjigo je nam Slovencem mnogo pomagano, ker še nima-mo lastnih strokovnih šol za gostil-ničarsko obrt. Knjigo bi morala ime-ti vsaka gostilna, ki si prisvaja ta naslov, zlastl b! morali šeći po njej mlajši gostilničarji, ker najdejo v njej polno zlatih naukov in navodil. Sploh pa bi moral vsak gostilničar, hotelir in kavarnar zahtevati od svojih natakarjev in natakaric, da si naroče to knjigo, ker je neobhodno potrebno, da natančno poznajo nje vsebino, kakor bi bilo sploh pripo-ročljivo, da se z nje vsebino seznani občinstvo sploh. Na ta način bi se na eni strani dosegla točnejša in pra-vilnejša postrežba po naših gostit-nah, na drugi strani pa bi odpadlo marsikatero mučno nesporazumlje-nje. Ta namen ima knjiga, naj bi ga tuđi v najkrajšem času dosegla.< — S tem mnenjem se strinjamo tuđi mi in zato knjigo priporočamo toplo.
Današnji list obsega 6 strani.
Izđajatefj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Naro<lne tiskarne .
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. avgusta: Simon Cof, de-lavee. 60 let. Radeckega cesta 9
Dne 22. avgusta: Fran Babič, trgovec in posestnik. 45 let. Zalcska cesta 11. — Angela Egv. hči ž^lezni-škega poduradnika, 2 leti. Pot v Rožno dolino 42.
V deželni bolnici:
Dne 19. avgusta: Antonija Radovan, blagajničarka. 24 let.
Dne 20. avgusta: Marija $tirn, užitkarica. 3S let. — Cecilija £tem-bal, služkinja, 19 let. -— Valentina Nagode, žena železniškega delavca, 29 let. — Janez Svajger, aninar 61 let.
Dne 21. avgusta: Franc Lednik, hlapec, 52 let.
Odlični učinek Odola """^^^^jf
obstoja najbrže v tem,     .       ^   P da se   Odol   pri   izmi- '''''■^JJ;    f
vaniu ust takorekoč t~~*~**~~^~^*::^:-vsesa v zobe in v ustno ^^EjMgpT-;:/:"^:-^ sluznico in jih tako ^*«===^.;X^ impregnira.     Razumeti          V^^ ££
se mora to zelo odlično           ^-~-i-^"^
lastnost tega edinega učinka. Medtem ko druga sredstva za negovanje u>t in zobovja samo par sekund med zmi-vanjem ust učinkujejo, učinkuje ')dol še po urab, ko se je zobe snaži!*> O tem trainem uč'nku Odola se je ni pravilo zelo zanimive znanstvene pokuse, ki so enoglasno dokazali, da ne najde tak nedosegljiv uČinek pri nobe-nem preparatu, ki se ga drugaČe rabi pri vsakdanjem izmivanju ust in zobovja.
Kdor rabi dosledno vsaki dan Odol* iivršuje najboljše negovanje ust in zobov.
yf^T           Telovadno   društvo
ilrAiL   Sokol II. ¥ Ljubi ani na
^rfcjj^    znanja žalostno vest,   da je
^M^x    prcminul   zvesti   član,   brat
nJmJ ^)        Franc Babič.
h^^^^          Dolžnost vsakega člana
"" je, da se udeleži pogreba, ki bo ▼ nedeljo, 24. avgusta iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. 2.
Zbirališče v kroju je v nedeljo, 24. avgusta na Cojzovi cesti pred Solo ob pol 1. pop., odhod točno ob 3A1. popoMne.
Pndtte polnoŠtevilno! Nazdar!
04bor Sokola IL
Spomlnj^Jte se
§t\\\\ mn JMitiBa'.
Borina   poro6ila.
L]«M|uska
wKreditna banka v Ljubljani^.
Uraiii kini Oiajske unt 22. ivgnsti 1SI3
ItltiNil »aplrll.         Deaifil   f Bl^o">«
4°0 majeva renta    ....       82*10:     82 30
4*2* « srebrn« renta .    ...      86 05 j     86 2S
4«/9 avstr. kronska renti   .   .       82 25       *2 45
4% ogr.         ,.....       81 35       8155
4*/, kranjiko dežeino potojllo       — —       94 50
4V. k.o. češke dež. banke   .       8450       8550
Srećke li I. 1860 «/i    •   •         45°"—     46°"—
„     .,   „1864.....    660-—     670-
„      Uske......     287 50 1   295 50
M      zemeijske   I. Udaje    .     279 50 1   289-50
m      ogrske hlpotečne  .   .     23350     24150
„      dun. komunalne     .         469 —     479 —
„      avstr. kreditne   .   ♦    .     474 —     484 —
lf      linbllanske    ....       ^375       6775
„      avstr. rdeč. križa    .    .       53-25!     5725
„     om.                        .   .      33-25;     37 25
7.     baHlIka    .....      2775       3175
"     turike......    227—    23a—
ljubljanske kreditne banke   .     U5 —     420 —
Avstr. kredltne^a zavodi .   .     62 * — I   624 —
Dunajske bančne družbe .    .     5*2 75 i   513 75
Južne železnlce.....     128—     129 —
Državne želeinice   ....     7'250     70350
Alplne-Montan.....     92675 '   927 75
Celke sladkorne družbe   .   .     349 -     352 —
Zfvnostenske banke.   .   .   .   1333—   1343 —
Valat«.
Cekini.....:   .    .       H-43       1147
Marke    ........     118-20 ■    11850
Frankl........       9580       *.6 -
Lire........      S   93 60       Q3 85
RublJI.........i 253 25     254-25
Me!eo^lo$icno norocllOo
ViSina oađ  morjem 3M-2                 Srednji  tračni tlak 736 mm
«    »paio-   iV,T,     I-S     Vetrovi        Nebo
i ™*:«: li___________
21.   2. pop. 7347       17*«   sr. szah.    nevihta „    9. zv.  7371      14 6   sr.   zah.       de2
22.    7. zj.    738*5     122 | si. sever   oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 162, norm.   183°   Padavina v   24   urah   15*9  mm.
Pozor!                       Pozor!
50.000 parov cevliev.
4 pari 6evljew samo 8 K frko.
Ker je veČ velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnoco pod izdelovalnimi stroški spravim v denar Prr.da'am torei vsakomur 2 para mo&kih In 2 para tenskih će vije v na trakove, usnje rjavo ali crno, galoš z zbi-timi podriati. veleelegantni,najnovej^a oblika, vetikost po številkah. Vsi 4 pari samo 8 K. Razpošiljanje po povzetju.        2873
5    Urbach, izvoz čevljev,  Krakov št 61. Zamena   dOTOljena,   tndi  denar   naiaj.
Rei iitoa ponudila!
V svrho ženitve se želi seznaniti 28 letni inteligentni obrtnik fine stroke, z dobroidočo obrtjo v veČjem mestu na Sp. Štajerskem z intel. simpatično go-spicr> neomadeževane preteklosti staro do 24. let, katera bi imela veselie do gosporltnjstva in imela nekaj 1000 K dote Vendar denar ni pogoj. —- Le re-ne ponudbe s sliko je vposlati na upr.   »Slov   Naroda«   do 3^   t m. pod
„Idealna Ijvbezen 2964" Za strogo
——-          tajnost se jamči  ~z--------—-
C^B3           ^11         *^l ili ^tr^      H            ■■■■^■m *
Žitno mmnm w Budimpešti.
Dne 22. avgusta 1913. T • r m i n.
PSenica za oktober 1913.   .   za 50 kg  11 56
Pšenica ja april 1914.   .   .    za 50 kg  1202
Rž za oktober 1913        ..    za 50 kg    8*91
Oves za oktober 1913    .   .   za 50 kg   837
Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 kg   828
Koruza za maj 1914 .   .   .    za 50 kg   7*57
Dve gospodični Iz boljAe rodbine iiteta prijazno
stamai sin
in klavirjem. Cenjene takojšne ponudbe
pod  šiiro   „1000 2958"   na   upravni-
Štvo »Slovenskega Naroda«.   2958
2 nčenke
za   šiviljski   obrt            2929
sprejtne  v   modni  salon
Katlnka Lapajne v Idrijl št. 405.
Gostilna
v živahnem, prometnem, industrijalnern kraju, brez konkurence, radi odpoto-vanja takoj ali pa za november termin
pod ngodnlmi pogoji za oddati«
Prednost imajo samo oženjeni, ter da je žena dobra kuharica.  Vprašanja pod
„Ugodna bodočnost 5000" na uprav.
»Slovenskega  Naroda«.                    2921
Sparina in odlična frizura
je naravno mogoča samo pri zdravih in bujnih laseh in zdravje las je zopet odvisno od   naravnega   nego-       S
vanja las,  ki  se doseže brezdvomno z rednim  umi-    /
vanjem las in lasišča s                            V^,
„Shampoonom s crno glavo".
S tem umivanjem se požive vitalne funkcije las in kože, v laseh se ne nabira več prhljaj, Jasje se svetijo in ćelo redki lasje se navidezno zgoste. Zahteva naj se pri nakupu izrecno „Sbampoon s crno glavo" s polegstoječo varstveno znamko in naj se vsako ponaredbo   originalnega   izdelka   kategorično   zavrne.
UUliaiCUUU      ungiiianicga      rutina      r\aiLt;uin.iiu      lavini;.                 «HTTI—T^«i ■ I   iMMlllJ
ff,Shampoon s trno glavo*1 se dobiva tuđi z »jajčnim, s katranovim ali kamiličnim pridatkom«. Zavojćek 30 vinar|ev (8 zavojčkov 2 K) ter ==   se dobiva v vseh lekarnah,  drogerijah in parfumerijah.            -
Glavna zaloga za Avstrijos ,„, Tt; Feliks Epiensteidi, Đunaj l/l, Sonnenfelsn, 3.
V______                    - -    Kans Schwarzkopf9   d. d. z  o.  |B| Berlin  Nr. 37.______>
i             Telovađno drnStvo ,,Sokol II" v Ljubljani naznanja
I       žalostno vest da je njega zvesti član, brat
Franc Babič
I       danes  ob  5. zjutraj, mirno preminul.
I                 Pogreb bo v nedeljo, 24. t m. ob 1. popoldne iz hiše
I       žalosti, Dolenjska cesta štev. 2.                                             2967
I                 Požrtvovalnema bratu  večen spomin!
I                     V Ljubljani, dne 22. avgusta  1913.
Odbor.
I           Osobje trgovine gosp. Babica naznanja *alost-
9    nim srcem pretužno vest, da je njihov predobri, ljubljeni
I    žef, gospod
I   Fran Babič
I               trgovec, posestnik in gostilničar
■    danes   zjutraj   ob   5. uri   po   dolgi,  sila   mučni  bolezni, I    previđen  8  tolažili  av.   vere,   v  starosti   46 let  mirno I    preminul.
■             Pogreb   nepozabnega   šefa   se   vrši   v nedeljo, dne I    24. avgusta t. 1. ob 1. uri popoldne iz Dolenjske ceste I    št. 2, odkoder se prepelje skori Šiško v Kranj.
9                           Bodi mu prijazen spomin!
I
■             V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913.
I                                                                                  2962
t Jjgj) Za 12 vinarjev "."..Jo?.»„;<; prepričanje, CJ^O
V^^w M^V II ■    da "' Pllmc*no Rt*ati perilo,   no   da bi   bilo   namočeno   p^ej  čez  noć  m pralnim   izvločkom    I^^S Tiy M ■
C^^MgM^J    „Ženska   hvalaiC.   Saj   se   mora   tuđi   sladkor   prej   razstopiti,   predno   kavo   premešate.   CJmJpbHj^h
^^^^B' ^^^^B    'akaJ   *orej   nočete  temeljito   odmočiti   nesnage   s   pralnim   izvlečkom   „Ženska   hwalaf<,    ^^^^p   ^^^^B
B^kMlB    u   n     da odido  potom  skoraj  sama od sobo • Schichtovim milom in toplo vodo?     u   n   HBBbJBM
Stran 6.__________________________________________________________      »SLOVENSKI NAROD", dne 22. avgusta 1913.     ____________                                                                                 192 štev.
»                      -        •                  >
tf/^\   Opttk in špedalist. K.   T XJ R ^L J± N Optik in špecialist ^^^
-— Ptll/^ Ljubljana,         Optični zavod z električnim obratom.         šelenburgova ulica it 4. ^J^^^^
PogreSno navadno steklo      ==^_^_ daljnngipril    ==     ^C     "      fj^6P^^^^^nfw X        l*^ligiMiTO       X     X         P                 P                    * Pravilna lega plošč, brušenih
za ocaia.         ^ooo                           j      s>                                                                     "W                                    -^ ^                                  -v                            Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.          po sistemu Perpha.
Slov. trgovsko dmitvo  „Merkmr" ¥ Lfufeljaal na-
znanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni Član, gospod
Franc Babič
trgovec, gostilničar in posestnik
danes ob 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni,  previđen s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspa!.
Pogreb bo v nedeljo, 24. t. m. ob 1. uri popoldne iz hiše Žalosti, Dolenjska cesta St. 2.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1913.
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
m
Q%r            Ljubljana, Šelenburgova ulica o.
'Si   !.         "                                                                 874
sprejme pod zelo ugodnimi pogoji
Bajvečja   obojestranska   življenska   zavarovalnica,   ki   izdeluje   vse   kor binacije.
Pocudbe z navedbo referenc in starosti pod:   „EeiinsparbOchsens>  tem, F 396" na anončno ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec, Sacksl, isse 4-
-     Prednost   imajo  gospodje z  malo  kavcijo za slučaj   i n ka sa.     ==
---------------------------
I :: zaloga čevljev ::                   I i li I
I Prešernova oL 52.                   I m J||
i\
»JU                          Jfaši čcvlji po kakotosti,
~—                            :: prilcinosti n elegaid ::
.                                                    prekose vsako konkiroico.
Zaloga slovitih „PALMA" 1 gumijevih podpetnikov.
se sprefmRjo ra stanovanje in hrano
Stomikova ul 6. spoda], £jibljana.
2J61
Mestna ucftel]ica sprejme za pri-bodnje šoisko lefo
na stanovanje in hrano.
Klavir  na  razpolasjo.   Oglasi na :  „I. Ra
69"   po&tno   ležeče,   samo   proti
ukazilu  inseratnega lista.                    2837
Gosp. in konsumns društvo vLchvi pri Divan
proda svojo
z mešanlm blagom.
Prodajaina je pri glavni cesti na lepem prostoru, ter je lepo opremljena, pripravna }e tuđi za trgovino na debelo, ker stoji ob tako prometni cesti. Od-daljena je 3A ure pešpoti od železniške postaje. Zraven prodajalne se proda na željo kupca tuđi lep travnik, vse prav pod ugodnimi pogoji. 2843 :: Pojasnila in pokoji  pri   načelstvu.   ::
■ ■ IiiMii——■fHfBfll r ili'h 9 *    i' iiiiMiMM
dovoljuje svojim članom življenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd , katerih neobremenjena služnina znaSa najmanje K .300' —, kakor tuđi penzijonistom s po-kojnino najmanje letno K 1400—, proti za-znambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primememu poroštvu pod najugodnej-šimi pogoji na 5—301etno amortizacijsko dobo
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ul. 12
daje nemudoma in brezp!. potrebna pojasnila.
fsti     '     fcT^" ""                           "v1                                                             ~ -
Laurin & Klement
Tvornica v Mladi  Boleslavi.
Naroćila    sprefema    A.    Paner - MOhlbacher, Imperialgirage, Gradec, Pestaloztistrasse 37.
m
■ Trpežno, solidno           ^^^a™»^5>^            Lepe oblike, iz-
r/Tov
ml  .&$ iim
I Bersoa in Palma ^^#^==s:;:i:^                  m^^ Mazilo in drage
I :: podpetniki   ::       ^^^JBSS?^^       :: potrebščine ::
DnOlfi znložB ćeulleu, Anton HouaK
I fllll^IV  Ljubljana,   Šelenburgova   ulica  7.
R                                                                                                          i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas iskreno-ljubljeni brat, svak in stric, gospod
Franc Babič
trgovec, gostilničar in posestnik
danes zjutraj ob 5. uri, previđen s tolažili sv. vere^ v starosti 46 let, po dolgi mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta popoldne ob 1. uri iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2, kjer se truplo blagoslovi in nato prepelje skozi Siško v Kranj, ter se tam vrši sprevod ob 6. uri zvečer na farno pokopališče v Kranju.             ~v
Posmrtne maše se bodo služile po več cerkvah.     Si Bodi hlagemu rajniku prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913.
Zalujočl ostalL
2965                                 Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.