oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds 5^- XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 17, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 54 DomaČe vesti Fašistična Španija pohvaljena na konferenci zapadnih držav rojenice 2„i ' ^ ""ojenice so se včeraj družini Mr. in Mrs. gj "eth Hogan na 1085 E. 66 Iičerlf" v spomin zalo stvu j® tehtala ob roj- četrt in 10 unč. To je v družini Hogan. Agnf matere je bilo JqJj -Adamič ter je hči Mr. ki . ^ sestanek z obram- James For-odobrili večje iz- W silo. • M- K kongresa Joseph Italija postati in v nenavadni iz- Pa je izrazil svoj ^ Itaii da bi "komunistična ^ pomenila koniu-Z V celi Evro- vn- Amerika ^»Vc !< S in mornariške ^°jne histerije se . Vq- Trumanov legalni veščaki celega hriba teh papirjev pa so delegati začrtali štiri konkretne predloge, med njimi načrt za pogodbo o medsebojni ekonomski pomoči in načrt za uporabo sklada Marshallovega načrta, Bevinovo idejo glede ustanovitve organizacije, ki ne bo prenehala obstojati niti ko bodo sedanje potrebe zmanjšane in poročila o potrebah posameznih držav, ki bodo slonela na ameriškem poročilu, kaj lahko Amerika nudi. Delegati so odklonili ameriško izjavo, da Italija ne bo dobila pomoč v okviru Marshallovega načrta, ako bodo pri prihodnjih volitvah zmagali levičarji. Mišljenje delegatov je, da bi itak komunisti in socijalisti izstopili iz obnovitvenega programa. Bolezen Na svojem domu pod zdravniško oskrbo se nahaja poznani Mr. Frank Marn iz 640 E. 136 St. Prijatelji ga lahko obiščejo- De Gasperi zvišal število policajev v zvezi z volitvami v H a n n a House Lakeside bolnišnice se nahaja Ivan Jon-tez iz 1107 E. 74 St. Podvreči se je moral operaciji, katero je srečno prestal, in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo. kh^^taviL^ način bi Vil priprav- h ^^0 rp, stražo in orga- jip? Predsednik Truman K,,^6 B, ^^tere 'Jii svetovT najbolj Pregiao skupaj z ^ firi osnutek govo-^''P'-avlja za kongres, '^'"žavni^ udeležili tu- tajnik S tav " ski Marshall, Wi ^ajnii^ Forrestal, tr- & H ol ^USijo • državi ■^'■-C^^aBohlen. ° »i an.no K" Harriman in ijo" državnega —'aiiu o čemu bo ^1*11 in kakšne mere • 'vtttt.aiie izicic '^evai ' Obveščeni krogi ^M1 cia bo °*:gre: 8, da mogoče 'komuni- zem ogroža celo Evropo" in v zvezi s tem predlagal, da Amerika podvzame proti mere. Možno pa je tudi, da bo zahteval obvezno vojaško vežbo in pooblastila, da izvede nabore. Ameriški Italijani naj se udeležijo volitev v Italiji^ predlaga Martin V uradni izjavi,-ki jo je izročil časnikarjem, je v tej splošni vznemirjenosti predsednik kongresa Martin podal nenavadni nasvet, po katerem bi se tudi ameriški Italijani vmešavali v volitve v Italiji. Martin je urgiral Američane italijanskega porekla, naj pišejo svojim sorodnikom pisma in pomagajo "rešiti deželo svojih očakov pred katastrofo, ki bo nastala, ako bodo komunisti zmagali pri volitvah 18. a^)rila. "Lahko bi pomagali, ako bi poslali z zračno pošto pisma svojim sorodnikom v Italiji in jih opozorili na nevarnost, ter urgirali, naj porazijo komuniste. Znamka od 15 centov lahko obrne položaj v korist miru." Senator Tom Connally pa je izjavil: "Moramo se oborožiti do zob in ostati oboroženi." Med ostalim je tudi izjavil, da bi mogoče bila potrebna obvezna vojaška vežba, da se doseže te cilje. Govor predsednika Trumana se pričakuje z nenavadnim zanimanjem tudi v inozemstvu, kajti pričakuje se, da bo vseboval nova priporočila za "pobijanje komunistične nevarnosti." t'oznani zemljiški prodajalec Anton Jelarčič iz 4126 E. 95 St. se nahaja v sobi št. 220 v Charity bolnišnici, kjer je srečno prestal operacijo. Obiski so sedaj dovoljeni. Mrs. Jennie Kosmerl iz 1110 E. 64 St. je prestala operacijo v Glenville bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo vsem bolnikom skorajšnje okrevanje! Prvorojenka ' Pri družini Mr. in. Mrs. Frank Hace, 888 E. 73 St., se je oglasila tetica štorklja, ki je pustila zalo hčerkico - prvorojenko. Dekliško ime mlade mamice je bilo Gladys Mohorčič ter je hči Mr. in Mrs. Mohorčič, ki vodita čistilnico oblek na 72 St in katera sta sedaj prvič postala stari oče in stara mati. Mrs. Hace iz 980 E. 74 St. je sedaj pa tretjič stara mati. Ma ti in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in se dobro poču tita. Čestitamo! Okrog $1 >500.000.000 davkov plačanih v Clevelandu Davkoplačevalci na području Clevelanda bodo plačali dohod ninskih davkov v znesku $1,-500,000,000. Lansko leto pa so plačali $1,305,000,000. Proračun je izvršil kolektor državnega davčnega urada Thomas M. Carey na podlagi včerajšnjih davčnih vplačil. V njegovem proračunu se nahajajo davki posameznikov in kor-poracij. VETERAN SE PRESELIL Z DRUŽINO V HOTEL WALDORF-ASTORIA NEW YORK, 16. marca. — Vojni veteran Richard Earl Cox se je danes naveličal živeti v neudobnem stanovanju, za katero je plačal $16 najemnine in se vsied tega "mufal" v luksuzni hotel Waldorf-Astoria, kjer soba stane dnevno .$1^.00. Cox ni v svojem starem stanovanju imel ne kopalnice in ne dovolj prostora za ženo in dva mala otročička. Ko pa se je preselil v miii-jonarski hotel je ukazal, naj se račun za sobo pošlje mestni upravi, ki da ni v stanju, da preskrbi za veterane udobna stanovanja. iJprava hotela se nahaja v zagati. Veterana ne more spraviti iz sobe in je prisiljena, da mu nudi iste udobnosti kot ostalim gostom, med njimi bivšemu romunskemu kralju Michaelu. Veteran Cox je pripravljen, da plača del najemnine in sicer $40 na mesec. Ker pa bi račun znašal mesečno okrog $370 predlaga, da mestna uprava prevzame ostale stroške. Družina živi v svoji sobi zelo skromno. Včeraj so imeli za kosilo hrano, ki so jo kupili v trgovini in jo v papirnati vreči prinesli v hotel. Wallace apelira na kongres naj zaduši vojno histerijo NEMCI BODO DOBILI ZVIŠANE ODMERKE HRANE FRANKFURT, 16. marca. — Vojaška uprava za anglo-ame-riško okupacijsko zono zapadne Nemčije je danes naznanila, da bodo odmerki hrane zvišani za okrog 30 odstotkov. Nemci v združeni zapadni zoni bodo dobili 1560 kalorij dnevno, dočim jih sedaj dobivajo okrog 1050. "Pravda" napadla Marshallov načrt MOSKVA, 16. marca — Sovjetski komentator Boris Leon-tijev je danes v "Pravdi" ponovno napadel Marshallov načrt, odnosno Obnovitveni program za zapadno Evropo. Leontijev v svojem članku pravi, da je namen tega načrta, da ■zajamči za Zedinjene države evropska tržišča. "Ena določba načrta bo obve- v svojem telegramu je okrcal Trumana in njegovo vlado, da delujejo, kot da je vojna že tu NEW YORK, 16. marca. — Predsedniški kandidat na tiketu nove progresivne stranke Henry A. Wallace je danes obtožil predsednika Trumana in njegovo vlado, da delujejo, kot da je vojna kriza neizogibna in urgiral kongres-nike, naj zadušijo vojno histerijo. Wallace je v zvezi s preased-*---—-- nikovim pozivom, da se kongres sestane na nujno zasedanje, naslovil na kongresne odbore telegrame, v katerih je opozoril na nesmiselno paniko, ki jo ustvarjajo Truman in člani njegove vlade. "že dvakrat pred tem je predsednik sklical kongres v umetno ustvarjeni krizi z namenom, da skrije neuspehe svoje lastne politike. Maja meseca leta 1946 je predsednik imel zažigalni govor, s katerim je napadel železniške delavce in predlagal kaz-nilni zakon, katerega pa je kongres modro zavrnil. Zopet je marca meseca leta zala vse države, ki so načrt I sprejele, da bodo morale dobiti j 1947 predsednik ustvaril novo dovoljenje od ameriškega trgo- krizo, da bi dobil vojaško pomoč RIM, 1,6. marca. — Italijanska vlada de Gasperija je danes s 30,000 dodatnih mož oja-čila varnostno policijo s pretvezo, da bo v stanju "zlomiti vsak protipostavni poskus zasege oblasti s silo." Naznanilo, da je "črna vlada" ojačila policijo je podal podpredsednik Randolfo Pac-ciardi, ki je obenem šef vladnega odbora za javni red. Pacciardi je izjavil, da bo vlada v kritični dobi splošnih volitev, ki se bodo vršile 18. aprila, še v boljšem položaju, da se "zoperstavi poskusom re-volte." (V dobi, ko bodo izvoljeni novi poslanci, bo de Gasperi jeva policija čuvala "red in varnost", dokler ne bo sestavljena nova vlada. Pacciardi je prerokoval, da levičarski blok združenih komunistov in socijalistov ne bo dobil večine.) Moderno oborožene čete, ki so izvežbane v uličnih borbah bodo razmeščene po najbolj nevarnih področjih dežele. Kot pravi Picciardi, bodo pomagali policaji proti poskusom "revol-te" od strani levičarjev. (Levičarski tisk Italije dolži de Gasperijevo vlado policijskega terorja in strahovanja volil cev. Baje je v več mestih policija nastopila proti komuni stom in socijalistom, ki so pri rejali volilne shode. Volitve 18. aprila so tako važne, da je pozornost že sedaj obrnjena izključno na Italijo in akoravno v ameriškem tisku ni nobenih natančnih poročil glede možne zmage Demokratske fronte komunistov in socijalistov, vseeno obstoja možnost, dd bo de Gasperi poražen. V tem slučaju ni izključeno, da bo vlada po skušala uvesti diktaturo.) vinskega oddelka, predno bi svoje produkte poslale v Rusijo. "To pomeni, da bo vsaka žava, ki bo pristala na sprejetje ameriškega blaga na kredite, izgubila svoje zadnje sledove neodvisnosti. Ne samo, da ne bo mogla prodajati svoje produkte brez pristanka Amerike, ampak ne bo mogla kupovati v nobeni drugi državi kot pa v Ameriki. To obeta nove, ogromne profite ameriškim monopolom," piše Leontijev. Število majnerjev na stavki se zvišalo na 327,000 PITTSBURGH, 16. marca — Število majnerjev, ki so se priključili stavki v zvezi z zahtevo za $100 mesečne penzije za maj-nerje, ki so stari nad 60 let, se je danes zvišalo na 327,000. Računa se, da izguba pri produkciji premoga znaša dnevno 1,500,000 ton. Manj kot 75,000 majnerjev še vedno dela. Iz državnega urada za premog "SO sporočili, da so zaloge mehkega premoga 1. februarja bile dovolj le za 29 dni. S 1. marcem pa se je zaloga verjetno še bolj znižala. V Ohiju se je število majnerjev na stavki zvišalo na 13,000. POLJSKA VOJAŠKA SODNI JA OBSODILA TROJICO .NA SMRT VARŠAVA, 16. marca. — Poljska vojaška sodni ja je danes obsodila na smrt dva Poljaka in eno Poljakinjo, ki so bili obtoženi, da so vohunili za iz-begliškega poljskega generala Vladislava Andersa. za Grčijo in Turčijo. Spravil nas je v podvzetje, ki je, kot je sedaj dokazano, popolnoma bankrotiralo. (Predsednik Trumah je v svojem poročilu glede Grčije priznal, da je leto dni po objavi njegove doktrine za pobijanje "komunistične nevarnosti v Grčiji, položaj še hujši ,in da se dežela ni opomogla ne v ekonomskem in ne v vojaškem pogledu) . \ Ni dokazov, da bi katera koli država ogrožala našo varnost Wallace je v telegramih zagotovil, da ni nobenih dokazov, da je neka država zagrozila z agresivnim dejanjem proti naši varnosti. "Toda kljub temu predsednik in člani njegove vlade delujejo, kot da je vojna kriza že tu." Wallaceovi telegrami senatnemu in kongresnemu odboru za zunanje posle, kakor tudi obema odboroma za oborožene sile, so bili poslani v zvezi z govorom, ki ga bo Truman imel danes na skupnem zasedanju senata in kongresa. Predsedniški kandidat progresivne stranke je v telegramih poudaril, da "ljudstvo pričakuje od kongresa, da bo ohranil mirno presojanje in razum." Kriza je posledica popolnega neuspeha Trumanove doktrine V nadaljevanju je Wallace poudaril neuspeh Trumanove doktrine in izjavil: "Kriza v mednarodnih zadevah izvira iz popolnega neuspeha Trumanove doktrine sirom celega sveta. "Izhod iz te krize je, da se zavrne to doktrino kot osnovo naše zunanje politike. "Mi moramo prenehati z opravičili, s katerimi preziramo miroljubno mašinerijo Zedinje-nih držav," je rekel med ostalim Wallace. * Rusija vrši nadaljno demobilizacijo; ne veruje, da je vojna neizogibna MOSKVA, 16. marca — So- ostali v vojaški službi le mladeniči stari 21 in 22 let. Vsi ostali pa bodo odpuščeni iz vojaške službe koncem meseca marca. Prva demobilizacija je bila izvršena junija meseca leta 1945, s katero se je odpustilo iz armadne službe 13 najstarejših letnikov. Marca meseca leta 1946 pa je bila izvršena tretja demobilizacija šestorice skupin, četita oktobra meseca istega leta, ki je osvobodila še eno nadaljno, dočim je peta demobilizacija osvobodila dve nadaljni vojaški skupini. Vojaki, ki bodo odpuščeni do konca marca, so veterani, ki so se nahajali v prvih borbenih vrstah. Ukaz o demobilizaciji je prišel mesec dni pred volitvami, ki se bodn »'HUe v Ita'iji in v-času, ko so odnošaji med Sovjetsko zvezo in Ameriko zelo poostreni. Akcija sovjetske vlade pa je dokaz, da kljub sedanjemu položaju Sovjetska zveza ne veruje, da je vojna neizogibna. Rusija lahko da več žita Evropi kot pa Amerika Naročajte, širite in čiiajtt "Enakopravnost!" TORNADO V ALABAMI UNIČIL 75 HIŠ FLORENCE, Ala. 16. marca. — Okrog 75 hiš je bilo uničenih ali pa težko poškodovanih, ko je tornado udaril vzhodno Florenco. Več kot 200 oseb je ostalo brez strehe nad glavo. Materijalna škoda, ki jo je po- vjetska zveza je danes objavila vzročil tornado, znaša okrog svoj šesti ukaz o demobilizaciji. $500,000. . Soglasno z dekretom bo&o WASHINGTON, 16. marca.— Kongresni pododbor za določanje izdatkov je danes razkril, da je "Rusija vrgla v borba za kontrolo zapadne Evrope novo in močno orožje in sicer največjo zalogo žita na svetu. Uporaba tega orožja pri spopadu dveh ideologij je ustvarila precejšnjo skrb v vladnih krogih. Poljedelski podtajnik Norris E. Dodd je pri tajnih zasliševanjih, ki pa so bila razkrita danes, izjavil, da Rusija nudi nekomunističnem državam zapadne Evrope več žita kot pa jim ga lahko da Amerika. Pristavil je, da je to "zelo zapletlo položaj." Dodd je izjavil, da je Anglija že sklenila sporazum z Rusijo, po katerem bo dobila 700,-000 ton sirovega žita v zameno za težke stroje. Dan pred pričanjem Dodda pa je poljedelski oddelek naznanil, da je Sovjetska Rusija pridelala blizu 400 milijonov bušljev pšenice več kot pa Amerika, akoravno je letošnje ameriška žetev bila rekordna. Dodd je opozoril na nevarnost, da utegne Rusija "vsled političnih namenov stopiti na tržišča in ponuditi svoje izdelke pa bolj nizki ceni kot pa Amerika. Zaroka Zaročila sta se Miss Mary Mramor, hčerka Mr. in Mrs. Anton Mramor iz 6422 Spilker Ave., in Mr. Frank J. Kosec, sin Mr. in Mrs. Frank Kosec iz 6722 Edna Ave. Bilo srečno! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. marca ii ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- Fox Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. A. D. NAM DELA VELIKO KRIVICO V interesu pravilnega obveščanja naših čitateljev objavljamo v našem listu članke, razprave in mišljenja iz raznih virov in obravnavana z različnih stališč. Tako glede vprašanj, ki so v ospredju javnega zanimanja in tvorijo osnovo za razumevanje najbolj važnih svetovnih vprašanj, poskušamo po naši najboljši moči kriti vsa stališča brez razlike. Naše mnenje o tem ali pa onem vprašanju prihaja do izraza v uredniških člankih in komentarjih. ^ Takšen način poročanja se A. D. ne dopade. Ne dopade se ji, da bi javnost bila obveščena tudi o stališču nasprotne stranke, kajti svobodo tiska in izražanja pri A. D. tolmačijo na isti način kot jo tolmačijo krogi, ki so zažigali knjige in zatirali časopise, ki njihovim namenom niso koristili. Popolnoma razumljivo je, da nas A. D. krivično obtožuje, da vršimo "komunistično" propagando. Toda takšne obtožbe ne more nihče jemati resno, ker izvirajo iz krogov, ki vsakega, ki ne trobi v njihov klerofašistični rog, proglašajo za "komunista" ali pa najmanj "sopotnika." Saj je še vedno naši javnosti v spominu, kako je A. D. vodila svojo kampanjo ob priliki volitev za mestne zastopnike v 32. vardi. Tudi takrat je trdila, da bodo komunisti zmagali, ako ne bo za zastopnika te varde izvoljen William Boyd. Izvoljen pa ni bil Boyd, ampak Vehovec. Ali,more nekdo, sedaj po tolikem času, trditi, da v 32. vardi vlada "rdeči teror?" Seveda ne. No, takšno podlago imajo vse trditve A. D. o "komunizmu" in "sopotništvu." Pišemo to v zvezi z neupravičenim napadom A. D. z dne 9. marca na naš list. Brez kakšnih zlobnih namenov in zgolj v interesu pravilnega obveščanja naše javnosti, smo dne 3. marca t. 1. priobčili informativni članek "Vatikan—mednarodna finančna sila." Članek ne vsebuje nobenih napadov na Vatikan, ampak govori zgolj o gospodarskem in političnem delovanju te majhne državice, ki se je uveljavila kot velika finančna sila s svojim lastnim trudom in požrtvovanjem. Popolnoma razumljivo je, da mora tudi Vatikan imeti nekih ma-terijalnih virov, ako se želi uvrstiti med države, ki so finančno stabilizirane in se ne nahajajo v tem pogledu pred bankrotam kot se na primer nahaja Anglija. Tudi v današnji izdaji prinašamo članek, ki govori o tem predmetu in ne smatramo, da je to neki napad na Vatikan. Kaj bi mi bili proti Vatikanu! Kar nas veseli je edino dejstvo, da Vatikan v tem pogledu čvrsto stoji na svojih lastnih nogah in da ne predstavlja nobene obremenitve za ameriške davkoplačevalce. Kot omenjeno, nas kljub temu razveseljivemu članku (da je Vatikan mednarodna finančna sila), bogaboječa A. D. krega, češ da smo članek ponatisnili iz "Ljudske Pravice," glasila slovenske komunistične stranke. Vsak, ki je čital članek pa ve, da so podatki posneti iz rimskega časopisa "Republica." Pa tudi, ako bi bil ta članek originalni članek "Ljudske Pravice," ali naj to pomeni, da ne smemo pri-občati članke, ki vzbujajo splošno zanimanje javnosti, zgolj zato ker so bili priobčeni v komunističnem časopisu? Saj tudi "New York Times" ponatisnuje cele članke iz "Iz-vestije" in "Pravde." Tako je naprimer priobčil v celoti članek sovjetskega pisatelja Gorbatova o Trumanu in nobenemu ni padlo na misel, da bi "New York Times" obtožil, da širi "komunistično propagando!" Bodimo vendar pravični in stvarni! ' Smatramo, da je naloga resnično pravičnega in resnega časopisa, da nepristransko poroča o dogodkih v svetu in doma brez vsake primese navadne propagande. A. D. nikoli ne želi, da bi se našim argumentom zoperstavila s svojim, da bi našim dokazom predložila svoje, ampak začne obre-kovati, lagati in potvarjati. Vse, kar ji ni po volji, je "komunistična" ali pa "sopotniška" propaganda. V svoji koloni "Oh, ta svet . . ." piše ustanoviteljica in bivša predsednica Slovenske ženske zveze Mrs. Marie' Prisland; "Z visokega mesta je bilo stavljeno vprašanje, zakaj Zarja o Jugoslaviji ničesar ne poroča. Kako naj poročamo? Ce bi zapisale kaj dobrega, bomo takoj proglašene za ko-munistke; če o novi Jugoslaviji črhnemo besedico še tako dobrohotne kritike, postanemo čez noč reakcionarke. Ne en ne drugi 'titl' nam ne ugaja. Srednje poti, ki je navadno točna in po kateri hodi resnica, pa danes baje na svetu ni . . ." UREDNIKOVA POŠTA Poročilo o predavanju Marie Selen in Donald Hessona Chicago, 111.—Centrala SA-NSovih podružnic, društev in klubov v Chicagu je 13. februarja, t. 1., priredila javno predavanje v dvorani SNPJ, na katerem sta predavala Marie Seton, znana pisateljica in Donald Hesson, ki sta se zadnje poletje mudila v Jugoslaviji in v Sloveniji. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, ker ona dva sta se na lastne oči prepričala o tamošnjih razmerah, o delu in trudu za izgradnjo od štiriletne vojne in krutih naci-fašističnih okupatorjev porušene domovine. Povedala sta tudi, da je slovenski narod najkulturnejši, kar sta tudi dokazala s statističnimi podatki. Predavanje je trajalo nad dve uri, in po predavanju sta odgovarjala n a različna stavljena vprašanja. Nato se je vršila v spodnji dvorani domača zabava, kjer so se udeleženci pozno v noč zabavali ob dobri postrežbi kuharic in točajev pri bari. Ker ni bilo nobene' vstopnine za to prireditev, se je pobiralo prostovoljne prispevke, ki bodo poslani v Ljubljaino v pomoč Akademiji za upodabljajočo umetnost, kateri zelo manjka potrebnega materijala za uspešno delo na polju umetnosti. V ta namen se je nabrala vsota $184.00, katero so prispevali: Anton Konchan $10.00, po $5: Frank in Minka Alesh, Frank Benchina, A. Grum, Mirko G. Kuhel, Donald J. Lotrich, Val Mersol, ter Frank in Angela Zaitz, štiri osebe po $3.00, štirinajst po $2.00 in ostali pa po $1.00, skupaj $184.00. Dohodki kuhinje in točilnice so bili uporabljeni v pokritje stroškov te priredbe. Kuhinjo je imela v oskrbi Mrs. Frances Vider, pomagale so ji; Mrs. Bohinc in Lojzka Harmond, pri bari so pa delali: Frank Bizjak, John Turk in Anton Udovich. Pobiranje prostovoljnih prispevkov po dvorani je imela v oskrbi Mrs. Minka Alesh, pomagale so ji pa; Vera Leveč in Gloria Bohinc. Na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo vsem delavcem in delavkam pri tem predava-f Dal je na 3. strani) PISMO IZ BOROVNICE (Piše FRANK PETRIČ, bivši Clevelandčan) čutim se dolžnega izpolniti svojo obljubo, ki sem jo dal svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, preden sem odšel v svojo staro domovino. Opisati hočem nekoliko svoje potovanje in svoje prve vtise v novi Jugoslaviji. Prosim pa drage čitatelje in čitateljice, naj mi oproste, ker sem tako dolgo odlašal s pisanjem. Bil sem precej zaposlen in vsled spremembe podnebja in dolgega potovanja tudi precej bolehen. V torek 14. oktobra ob 9.30 zvečer sem se poslovil na Terminal postaji v Clevelandu od mojega šina Stankota in njegove ženke Mildred in drugih mojih sorodnikov in prijateljev in sem se odpeljal proti New Yorku. Težko je bilo slovo, a imel sem v srcu zavest, da se podajam v mojo domovino, v moj rojstni kraj, kjer sem preživel svojo mladost, in da imam tudi tam mnogo sorodnikov, med katerimi hočem preživeti tudi svojo starost. V New York smo prišli v sredo 15. oktobra ob 8.45 uri zju- Gornje besede povedo dovolj in jim ni treba nobenega komentarja. Nas seveda ne bodo zastrašila nobena obrekovanja in A. D. lahko po mili volji vpije kolikor hoče o "komunizmu" in "sopotništvu." Naj pri koncu omenimo še nekaj glede afere, ki jo je prinesla na dan tudi sama A. D. Kot znano je v Vatikanu izvršil velike poneverbe in goljufije duhovnik Msgr. G. Edoardo Prettner, ki je baje oškodoval vatikansko finančno' silo za 96,000,000 lir. O tem piše A. D. med ostalim sledeče: "Ko so prišli slepariji na sled, je hotel Prettner zbe-žati, toda so ga italijanske oblasti prijele in zaprle. Tajništvo papeške države, ki ima nadzorstvo nad komisijo vatikanskega premoženja, ni ničesar vedelo o teh sleparskih transakcijah. Sveta stolica je duhovnika Prettner j a izobčila, čim je zvedela za njegove sleparije." Mi se popolnoma strinjamo s Sveto stolico, da je tega nepridiprava msgr. Prettnerja izobčila. Ta duhovnik (ko je vršil goljufije in prevare je fiamreč bil še vedno du-: hovnik) je prizadel škodo finančni sili Vatikana in ker je j v svoje-goljufije vmešal še nekega drugega duhovnika, je ■ čisto prav, da se ga obravnava kot navadnega zločinca.* Celo bi mu se kot obteževalno dejstvo lahko pribilo tudi to: ni samo ukradel 96,000,000 lir, ampak je obenem glo-: boko užalil samega Svetega očeta . . . I Toda . . . Da, pri vseh teh zadevah vedno pride neki "toda." Kaj bi se naprimer zgodilo, da je Prettner vršil svoje prevare ne v Vatikanu, ampak v Jugoslaviji? Da je na primer oškodoval jugoslovansko državno zakladnico ne pa vatikansko? Well, v tem slučaju ni nobenega dvoma, da bi Sveta stolica stala na strani msgr. Prettnerja in ko bi ga jugoslovanska policija aretirala, bi vsi klerikalni časopisi, vključno A. D., zopet zavreščali, da v Jugoslaviji "preganjajo vero," da so zopet zaprli "poštenega" duhovnika, da tam ne vlada "verska svoboda" itd., itd. Kar mi trdimo in zagovarjamo, ni nobeno obrekovanje, I ampak so le dejstva in samo dejstva. Kar mi želimo je, da i bi tudi Jugoslavija imela pravico kaznovati tiste, ki so kra-I dli, ubijali, varali, kolaborirali s fašizmom, sleparili in goljufali, pa naj bodo to msgr. Prettner j i ali pa župniki Stupice. Ako A. D. neče vpoštevati te naše poštene in objektivne napore, nam seveda dela veliko krivico. Toda mislimo, i da nima nobene moralne ali pa druge moči, da bi v tej naši j svobodni deželi postavljala nagobčnik vsakemu časopisu, I ki zastopa drugačno stališče kot pa je stališče A. D. traj. Z nami je šel tudi Mr. Avgust Kollander, kateri nam je preskrbel vse potrebne listine za potovanje v domovino. Je dobro poznan med Jugoslovani v Clevelandu; on tudi pošilja denar in pakete v vse evropske države. Je zelo postrežljiv in ga priporočam vsem Jugoslovanom, kateri nameravate kdaj potovati v Jugoslavijo. V New Yorku smo se nastanili v hotelu Clarich. Plačali smo za tri dni osem dolar jey. V soboto 18. oktobra ob 2. uri popoldne smo se odpeljali v Brooklyn, kjer smo se vkrcali na par-nik "Radnik." Tam nas je že čakala ameriška komisija in nam pregledala potne liste in če imamo plačan dohodninski davek. Prvi večer smo prespali na parniku v pristanišču, ker par-nil? še ni bil naložen. Parnik so nakladali še celo noč pristaniški delavci, ki so večinoma Italijani. V soboto 19. oktobra ob 8. uri zjutraj pa sta dva vlačilna čolna ob znaku parniške sirene potegnila ladjo iz kanala na odprto morje. Še enkrat sem se -v duhu poslovil od vas, dragi moji sorodniki in znanci, in izginila mi je izpred oči moja druga domovina—Amerika. Hrana na parniku je bila prav dobra in tečna. Za zajtrk je kava, kruh, maslo in marmelada. Opoldne je juha, pečeno meso ali pohano, prikuha in sadje. Ob treh popoldne je čaj in piškoti. Za večerjo je golaž ali obara, prikuha in sadje. Vsak dobi kolikor hoče. Kuharji in strežaji so prav vljudni in čisti, prav tako tudi častniki. V Montreal, Kanada, smo prispeli v soboto 25. oktobra ob 8. uri zjutraj. Mesto Montreal ima preko en milijon prebivalcev, po večini francoske narodnosti. Ima veliko in moderno pristanišče. Kanadske oblasti so nam takoj dovolile sprehajati se po mestu. Tukaj smo ostali tri dni, da so se vkrcali še kanadski Jugoslovani, 350 po številu. V torek 28. oktobra ob 4.30 uri popoldne pa smo odpluli iz Mon-treala, Kanada preko Atlantika proti novi Jugoslaviji. Morje je bilo prve tri dni mirno, druge tri dni pa precej viharno. Potem smo imeli pa prav prijetno vožnjo prav do Splita, kjer smo pristali v soboto 15. novembra ob 2.30 uri popoldne. Preden smo pristali v Splitu, fje piišla na krov ladje jugoslovanska komisija, katera nam je pregledala potne liste in nam po želji premenjala denar. Kdor pa ni hotel mfenjati denar, ga je pa lahko svobodno nesel v Jugoslavijo, kolikor je hotel. V Splitu nas je pa čakalo veliko presenečenje. Že oddaleč smo videli velikanske množice ljudstva, ki so nas viharno pozdravljale, še preden smo pristali. Ljudje so plezi^li na strehe in dimnikg, samo da so bolj videli. Pozdravili so nas zastopniki ljudske oblasti iz cele Jugoslavije. Ljudstvo je vzklikalo I novi Jugoslaviji, maršalu Titu in nam izšel jencem-povratni-kom. Sorodniki izseljencev so prihiteli iz najoddalnejših krajev Jugoslavije, da so čimprej pozdravili svoje drage. Ko so se množice nekoliko pomirile, smo med igranjem jugoslovanske himne, stopili po dolgih letih zopet na domača tla. Zasedli smo pripravljene avtobuse in se odpeljali v že naprej pripravdljene hotele. Nas Slovence—bilo nas je 14; trije iz Clevelanda, 11 pa iz Kanade—je še posebej pozdravil zastopnik slovenske vlade tovariš Močil-I nikar, kateri nas je spremil v hotel in po dvadnevnem bivanju v Splitu tudi do Ljubljane. Pi vi večer bivanja v Splitu so nam pripravili otroci iz "Zavetišča za vojne sirote" koncert. Starši teh otrok so bili pomorje-ni od okupatorja. Na sporedu je bilo več pevskih in plesnih točk z godbami in nazadnje tudi najbolj priljubljen narodni ples "kolo igra." Drugi dan smo si nekoliko ogledali mesto in pristanišče. Ta dan, bilo je 16. novembra, smo videli v Splitu tudi veličastno manifestacijo zmage dela. Proslavili so otvoritev Mladinske proge Šamac-Saraje-vo. Bila je velika povorka po mestu, katere so se udeležili tudi izseljenci-povratniki. V ponedeljek 17. novembra pa je odpeljal vlak nas Slovence preko Karlovca in Novega mesta proti prestolnici ljudske republike Slovenije — Ljubljani. Po izdatni večerji, katero nam je pripravil tovariš Močilnikar v hotelu Union v Ljubljani, smo se prijateljsko razšli in odšli vsak v svoj rojstni kraj. Jaz sem se odpeljal okoli sedmih zvečer z vlakom iz Ljubljane proti Borovnici. Peljal sem se po novi progi okoli Borovnice in izstopil zraven stare železniške postaje. Nova postaja v Kurji vasi še ni dograjena. Z začudenjem sem opazoval velike useke in predor, skozi katere me je peljal vlak po novi progi. Od veličastnega borovniškega viadukta stojijo samo še trije stebri. Kakor hitro sem stopil iz vlaka, me je že pozdravil sorodnik Anton Petrič, tesarski mojster, njegov brat Pavle in njegova sestra Micka. Takoj smo^ se pedali v zadružno gostilno (pri nekdanjem spodnjem Cer-ku), kjer sem dobil še več svojih nekdanjih prijateljev in znancev, katerega pa nisem nobenega poznal. Ko smo sc spoznali, smo se pri kozarčku \ina razgovarjali pozno v noč. Nato sem odšel z bratrancem Petričem na njegov dom, kjer sem ostal nekaj časa njegov gost. Naslednje dni sem-obiskal še vse druge moje sorodnike' in znance, pa sem se neštetokrat znašel v zadregi. Zelo mi je bilo težko, ker nisem nikogar poznal. Vsakega sem moral vprašati, kdo je in šele ko mi je povedal svoje ime, sem vedel s kom govorim. Potem sem začel raznašati darila in pisma, katera so mi oddali clevelandski rojaki za svoje sorodnike v Borovnici, Ljubljani in drugod. Šel sem samo v Ljubljano osemkrat, da sem raznesel vse darove. Povsod sem bil sprejet zelo vljudno in po-strežen z vsemi dobrotami. Vsi svojci so bili zelo veseli daril in pisem. Ljubljana je pa precej spremenila svoje lice. Ima veličastne in moderne stavbe, široke in tlakovane ceste, po katerih vozi cestna železnica in vsake vrste avtomobili. Ko sem šel prvič v Ljubljano, se nisem prav nič spoznal. Moral sem imeti vodnika in to je bil tovariš Janez Cerk, tajnik krajevnega ljudskega odbora v Borovnici. Obiskal sem tudi prestolnico Jugoslavije—Beograd, kjer biva moja sestra in njen sin Elko Zalar, kateri je bil partizanski oficir, sedaj je pa uslužben na ministrstvu prometa. On mi je razkazal mesto in njega zanimivosti. Videl sem nekdanji kraljevi dvor, kamor v bivši Jugoslaviji ni imel dostopa navaden Zemljan. Sedaj se pa po lepih kraljevih vrtovih veselo igrajo otroci. Sledovi vojne se pa poznajo še skoro na vsaki hiši. Vršile so se hude borbe med Nemci na eni in Partizani in slavno Rdečo rasko armado na drugi strani. Bilo je na tisoče žrtev, kajti boji so se vršili še celo po podzemskih hodnikih, kamor so se zatekli Nemci. Po večdnevnih'pouličnih bojih je bilo mesto očiščeno vse tuje in domače golazni in'ljudstvo je veselo pozdravljalo osvoboditelje. Sedaj sc mesto hitro obnavlja in modernizira. Vas Borovnica je bila tudi zelo prizadeta v vojni od bombardiranja. Ameriški bombniki so imeli za cilj borovniški viadukt, porušili so pa tudi okoli GO hiš, in ubitih je bilo nad 30 ljudi. Sedaj je že precej hiš obnovljenih, vendar se pa še vedno poznajo sledovi vojne. Veliko hiš 'je porušenih tudi zaradi d"'® proge, toda namesto teh zida železniška uprava druge!" še. Katere hiše so pa porušc"® od bomb, ali požgane od ok# torja, morajo pa ljudje obnav Ijati sami. Dobijo nekaj la v obnovitveni zadrugi m sicef na račun vojne odškodnine. Zelo, pa primanjkuje cev, posebno kvalificiranih^ materiala. Dela je na vseh p ^ ročjih dosti, tako da vsak, k " rad dela, lahko dobi delo in ^ služek. Plače so razmeroma bre. Dela se v vseh tovarnah^ osem ur dnevno, živež se še vedno na živilske nakaz Cene teh življenjskih ščin, ki se dobijo na so razmeroma nizke, so katere stvari, ki jih še ni dov" in to je nekoliko dražje, ^ je v celoti bolj malo, vendar pa lakote kljub temu ni bati-Na deželi ima vsak niožn da si tudi sam kaj pridela-koliko težje je v mestu, si pa tudi v mestu ljudje na en ali na drugi način P? bijo, kar je potrebno ^ ^ nje. Tudi tekstilnega ni dovolj za kritje vseh P® ^ prebivalstva, toda vsak dan zboljšuje. Mladina^|^ možnost izučiti se v vsaki ki, kar v stari Jugoslaviji m lo. Vera je tukaj svobodna. Cer-kot^' kev je ločenav od države. Ameriki. Mnogo je govorenj^^j pisanja v Ameriki, da se vero zatira. Toda jaz n® nobenega zatiranja. vsi verski obredi kot na 0t krsti, spovedi, birme itd-se hoče pa poročiti, se prej civilno, potem P&cG ^ lahko tudi cerkveno. Le " v Borovnici birma in jaz naprošen za birma ^ botra, kar pa seveda ne ^ odreči. Kar piše movina" >v Clevelandu, g u. . , - XT' TuS"' tiranja vere, je laz. v j » viji je verska svoboda, 2daj moram pripo: niniti 9 @61* radi moje prtljage. Pred®^ odšel iz Clevelanda, so ® strašili, da mi bodo jugo® ske oblasti vse zaplenil^^ ^ da sem bil že res v stra daj pa vidim, da je bila ^ * Kakor sem jaz moje ko jj) Clevelandu zaprl, tako .,jli pregl®" g). stvaO' ima na] orif tukaj sam odprl. niso niti najmanjše mo opomnili so nas, ce radio, orožje ali bicikel, takoj, ko pride na cilj' ^ jjj pristojni oblasti, kar tudi storil. Zaprosil ni list in lovsko karto, gf tudi takoj dobil. Torej daj lahko hodil na divj® " katerih tukaj ni malo- Torej, dragi čitatelj^' sem vam malo opisal mo in k vsemu temu pripomniti, da sem pi'^^ Ijen, ker sem se odločil t" bivanje v Jugoslaviji- ^ d' mi je žal, da nisem . „a bi tudi jaz kaj doprin^s^ novo Jugoslavije. ;V0) Ustanovil sem si dom v Ohonici, v vasi, odkoder vas jji Či'^' zdravljam, dragi citate J' teljice široin Amerike, ■ Clevelandčaiie. .odelavce venskega delavskega Collinwoodu, kjer poU pa kulturne delovali na kulturne#^^jpil() mnogo let. Pozdravljaj ^ i O" glC direktorija Vinkota ves direktorij, Progr^^^.^pg venke krožek št. 1, alnicc, dr amsko druš^ jgdi^ Verovšek, pevski zboi" Mladinski pevski z^ior voditelje. Lep iwzdrav lincarjem, posebno Mili* novi skupini in kibieoi^j^^^ f Najprisrčnejši iltoiii' f ^ poZ' vsem mojim sorodni' no sinu Stankotu in ,,, I ki Mildred in vsem Obenem želim vsem in čitateljicam vesele ^ •j.jjoj'' 'ne praznike in ninofi® Ohonica, pošta Slovenija, ""■■""bo?«' jugoe marca 1948. ES^AEOfRAVZiQST STRAN a ^0 Sechia: Vatikan- steber imperializma lah kapitalističnih deže-in višji krogi du-vedno stoje na strani Jijjj ®"^^tivnih in reakcionar-velp^ krogov, na strani ^^trijcev, zemljiške go-i« bankirjev. kjer je vladala te-bila (diktatura fašizma, je ^ ^'sja cerkvena hierarhija k vs 8 fašizmom ter podpirala in po-%n ■ ^ politiko. Va- P° ^''oti (}' ovokacijo, naper-