Kamniški OBČAN Št. 19 Cista pitna voda tuđi v Soteski Neoporećno kamniško vodo si sedaj lahko iz pip natočijo tuđi krajani Sotcskc v krajcvni skup-nosti Ncvljc. Slovesnost ob od-prtju vodovodnoga omrežja je 15. oktobra organizirat Franc Spruk. Prircditcv je potekala na prostoru, ki so ga v ta namen pripravili člani Športncga drust-va skupaj s KS Nevljc, na njem pa bodo uredili otroSko in sport-no igrisćc. V majhnem kraju se je ob tako pomembnem dogod-ku zbralo veliko ljudi. Presrcć-ni so, ker so po već desctlctjih le dočakali neoporećno vodo iz kamniškega vl di v leti. kol leklt >»•/< a /hi je sodi ■/< >v< liti />ri njegi ivem nastajanju ie iliri leta prej. Zato se spodobi, da rečem kakšno hesedn ob lem slovesu. Dela odgovorne urednice seru se hitila zelo resno. Vendar /ta so službene in družinske obveznosti terjale redno reč časa in mojih na/iomv, zato je bilo čednije leže usklajerali i'se zahtere. s kalerimi sem se srečevala v svojem vsakdanjiku Sišem /ta tip cloreka, ki bi znal karkoli delati z lovo roka. Prisvojeni uredniškotn delu sem skušala sledili pri tgramu. ki sem si ga zastai'ila ob začetku smjela dela. Tezko /tresojam. ce sem bila pri tem najholj uspešna. eendar moram neskromno /iriznali, da nimam slaboga občulka. Predvsem ne v tislem delu. kjer som bila odlučena, da je občinski časo/>is odprl za vse in za razlii.ua mne-nju. Mnogi so se najbrž ludi, da hom jtrislranska. /iretlrsem zaradi političnoga udejsti'oranja mojega so/troga. l'a sem bila raeno />ri tem najholj naltinčna. da ja ne bi bilo kdaj rideli. da je postal časopis kakšna dmiiuska ztidera ali jtromocija Ie eue odpolitičnih opcij. Bili so ludi namigi, da je bilo to ali ono objavljeno žalo. ker ga ureja »gospa z desnoga političnoga brega«. Narobe! In se enkrat narobe! Sereda imam svojo politično /tre/ničanje, ampakga nikjer nisem jasno izrazila. Ker zdaj ni reč tako /mmenibno, kaj in kako mislim, naj povem. da imam o malokom slabo mnenje in da redno in porsod riđim ua/pivj rsa pozitivna /irizadevanja. Včasu nastajanja naše večslrankarsko demokracije sem bila trdno pre/trića-na, da je la mi/na in da ne more hiti pravično in prav, če ima rse odločujoce niti v rokah Ie etia stranka in da /<:• nenormalno, da bi vsi Ijudje enako mislili. Do lod je segalo ludi moje aktivno politično delovanje, potem me je la. vnema popustila. Predrsem žalo, ker mi prepiri in zakulisna delovanja nikakor nišo jiisani na kožo. Prav tako ne dogmaličnost; ozkost mišljenja, izključujoče delovanje (če ne misliš tako. kot mi. nisi /travi), političn i konvertiti. Ja natizem, neposlušan je in neupošlovanje različnili mnenj inpredlogor in tako naprej in lako naprej. Sevedct s lem ne mislim, da je politika umazana in dapolitikizganjajo samo nepotrebnezdrahe. '/.diše mi ćelo. da so listi, ki se/>olilično iz/ioslavijo in delujejo na javnih funcijuli, poirtvovalni Ijudje. če so seveda normalni, in jtsihično uravnovešeni in če to iskreno/hk nejo za narodotPblagor. Zato mi je veliko politikor kar simpatičnih. Iako z love kot zdesne sirani, če-prat v naši politični situaciji sama nisem prepričana v to tradicionalno delitev. Zagovornik/ ka/tilala ali ćelo ka/tilalisli uik.dar nišo bili leričarji. ker jim je eno figo mar za prolelarce ah druge, od rinjene skupine ljudi, /hi čejirav sv> za legalizacijo marihuane. Am pak ludi socialdemokrali nišo bili nikdar desni, če so resno mislili z demokracijo za vse, ne glede na njihov socialni slalus. So. lako •^rejemam krščanske vrednote in Iranscendeucn. iijtravse ■ ■' ideja o izrirnem grehu pravzaprav duhovni pesimizam in ne optimizem in čeprav zagovorjam žensko svohodo /tri odločanju o tem, kdaj in koliko ho imela otrok tud/ s sredsln, ki /ih (,'erkev ne odobrava Sem za trino gos/iodai'slvo, veudar v soc/alnimi korek-tivi, sa/ Ie dobicek in gon/a za deuarjem ni nikoh uobene druibe osiečila in naredila pravične. \ 'o,\/>redjii mora bili vodno človek in njegove temeljne /travice do tloreka vrednega življenja, /irizadeva-nje za kakovost življenja. /'<•<. demokracije, mir. s/tosloran/o l'od-piram tuđi menjaranje elil vgospodarskih, /toliličnih in kulturnih krogih. Najhodo elita listi, ki kaj zuajo i u ki so ludi jtošleui tor sposobni. Sem za razčisčevanje/uvloklosli, saj lahko les cisto vest/o in poštenim odnosom do tega, kar je bilo rčasih narobe, delamo za priliodnost Sem za čislo naravo In ekološko gospodarjenje Naklonjena sem marginalnim skuftiuam. legalizaciji trave, ženskim pra-vicam, mladinski subkulluri brez nasilja in drog lei'krščanški uzgoji. Sočuslvujem s prolelarci, ki so kljub diktaturi jtroletariata jioleg-nili najkrajši konce In zato zagorarjam onako izhodišcne možnosti za vsesocuilne skupine, zlasli r izohraieranju in kulturni jtonud bi. No, kaj je to - lem ali desno? V naši politični situaciji je vse skupoj res tezko oprodoljiro. pa nič zato. Ćulila sem, da moram to po-vedati vsem, ki so m i p< >d prste gledali Ie skoz i politična očala. Na koncu naj še enkral povem. da je po mojem mnenjii lokalni časopisprimerno ojrraiijalsvojo nalogo. Lahko bi bilo še marsikaj drugače in boljše, če bi mu občina namenila več sredslev za njego vo delovanje. Prepričana sem. da je kamniški lokalni časopis vpri merjavizdrugimi r lem smislu jirecej na slabšem in da kljub temu s svojo vsebino in podobno prekasa marsikatere druge lokalne časopise, ki so ponekod holj na ravni srednji'šolskih glasil. Prepriča na pa sem tuđi, da ho pod novo laklirko Sa se Mejač se naprej lako. Vsvetli zarji. ki jo riše jirihodnosl. /ta riđim lecu temen oblaček, ki / ohčlnski časo/tis in skromno financiran s sirani ohčiue. si lokalna obkisl ne Mi/e dovo-liti kakrsnih koh /iritiskov na vsehino caso/iisa. Sama lega sicer ni sem zazuala i u ti idi sicer nisem doti vela kakšnih ue/tosredulh /tri tiskov, vendar /ta ohslaja inoinosl. Polog liga /hi mora bili časo/ns kljub ^vojl »ohčlnskos/i« do volj nej)rislranskl In lita1 i krit li cn do trenutne li ikiilne i iblasli. Ce ne zanuli drugoga, /hi v\aj zaradi higiene. Vsem svojim •ioilelavcem se zahvaljujem za njihovo si>delovanje: Frai/i u šrele//u \s/, da se da točiti zrnje odplev; Stanetu Simšiču za njegovo priziidevnost ■ slarosluiki/to njegovizaslugi nišo odrinjena *ku/>/ua. /io/auii Po/laku ~a vse jilan/nsko obarrane članke in za njegove opise s/trehajaluih poli v oko/h i Kamnika. ki jihjepravza hralce Občaua sam lasiuouozuo/irohodil; Damjanu Hančiču za njegov/>ris/, ,\'a-taši l'lauko za /inspevke iz uasili sol. Zahva/ju/em se ludi Veri Mejač za njene jtrisjtevke z različnili jtodrocij. ki jih /e /i/sala \ posebnim posluhom zn soi loveka In sevedd Snsi Me/ai. ki mi je zelo />o-magala in ki je jtoslala glavni molorček jiri i sci te/ na\i '..adevi in ki je kljub svoji mladosli jioshila izkuseiia ni odgovorna uslvarjal-ka naseua casojtisa HUlilM 1'OliBRŠ.iŽMK VUKMIR Velika planina pred zimsko sezono Lanske cene na letošnjem snegu Kamniški ohfan - Ustanovitclj Obćina Kamnik, izdajatclj Bistrica, d.o.a, Kamnik, ljubljanska 3/a. Odgovorna urednica Šaša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnićni urednik Franci Vidic, Na pođlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po slopnji H%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesećno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-281496. Nenaročcnih ćlankov in foto-gral'ij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Dclo - JCR d.d Ljubljana. »Pred skorajšnjo zimsko sezono smo na žičniškem sistemu opravili precej obnovitvenih del, ki bodo zagotavljala nemoten in varen prevoz na planino«, nam je povedal Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina. Za obiskovalce planine je vse-kakor pomemben tuđi podatek, da bodo cene smućarskih vozov-nic ostale enake lanskim, med-tem ko so jih v ostalih smućarskih središćih podražili vsaj za desetino. Tuđi urnik prevozov na velikoplaninskih žičnicah bo ostal enak. Največji zalogaj je bil vsekakor posodobitev zavorne-ga in krmilnega sistema na nihal-ki. Zato že vse poletje nihalka vozi z maksimalno kapaciteto in maksimalno hitrostjo, pravi Kav-ćić. Na sedežnici so opravili Ie manjSe posege, ker bodo takoj po koncu zime namesto sedanje sedežnice postavili dvosedežnico, ki so jo že kupili. Na vlećnici Pomi, od Šimnovca proti Zelc-nemu robu, so namestili novo Žičničarji pri obnavljanju mehanizma na ni-halki. vrv. Poskušali so usposobiti tuđi Purmana, vendar bo treba pred tem postaviti ograjo, ki bo zavarovala sneg pred vetrom. Vlećnico iz Tihe doline proti Gradišću (Tiha I) bodo istočas-no s postavitvijo dvosedežnice preuredili na električni pogon. Napajali jo bodo iz trafopostaje na vrhu Gradišća, kjer je tuđi strojnica, medtem ko bosta vlećnici Tiha 2 in Tiha H morali na elektriko Se nekaj ćasa po-ćakati. Na Tihi 8 in Tihi 1 so žićnićarji postavili tuđi novi po-stajni hiSici. Z najemniki bifeja v Tihi dolini so se dogovorili, da bodo tuđi letos ponudili smućarjem topla okrepćila. Tuđi bife pri spodnji postaji nihalke ponovno obratuje. Z novim najemni-kom je sklenjena pogodba do aprila, prav tako tuđi z najem-nikom gostiSća Šimnovec. Po besedah Staneta Kavčiča naj bi v bližnji prihodnosti ob spodnji postaji nihalke postavili većjo pastirsko bajto kot simbol Velike planine, v kateri bo gostiSće. Med novostmi, ki jih je direktor družbe Velika planina omenil, sodi tuđi uvedba sistema SKIDATA, ki bo zago-tovil većji nadzor vsto-pa na nihalko, tako pri spodnji kot pri zgornji postaji nihalke. Po-membna pridobitev je tuđi nova telefonska centrala na zgornji postaji, ki bo omogoćala boljSo brczžićno pove-zavo z dolino. Tako bo Šimnovec odslej imcl dve samostojni telefonski šlevilki. Glede opreme za urejanje smučišć, sedanja je namreć do-trajana, kaksnih poseb- Ekologija na Kamniškem in Kokrskem sedlu Ugodni rezultati delovanja čistilnih naprav V mesecu Juliju so kamniški planinci predali v uporabo novi čistilni napravi za odpadne vode na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Posebni vzorci od- stvo iz Kranja zelo kakovostno cisti vodo. Kot nam je povedal dipl. ing. Dušan Štet'ula, organizacijski vodja obeh čistilnih projektov, Čistilni napravi se dobro vključujeta v okolje in ništa moteči. padne vode, poslani na Institut za ekologijo v Salzhurg, so pokazali, da so analizni podatki zelo ugodni. Obe čistilni napravi sta kot pomembni ekološki pridobitvi v celoti izpolnili pri-čakovanja (izgradnja je rezultat sodelovanja Avstrije in Slovenije). Vložena finančna sredstva in delovni napori pri izgradnji ćis-tilnih naprav že dajcjo konkretne ugodne rezultate. Poleg teh dveh čistilnih naprav pa je Kam-nisko planinsko društvo na Kamniškem sedlu postavilo Se napravo za čišćenje kapnice, ki se v koći uporablja za pitje, kuno in umivanje, je pa najvećkrat na meji oporećnosti. UV naprava ncmSke proizvodnje, ki je montirana na sedlu, pa po analizi Zavoda za Zdravstveno var- jc to prva delujoća UV naprava v Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je zaradi zelo ugodnih rezultatov sprejela pobudo, da take UV naprave priporoči tuđi drugim planinskim postojankam, ki uporabljajo kapnico, saj je naprava avtomatsko krmiljena s solarno energijo. NaSi prizadevni planinski so-dclavci, ki so sodelovali pri izgradnji čistilnih naprav na obeh sedlih in pri montaži UV naprave bodo rade volje pomagali tuđi drugim planinskim društvom, da bodo naSc gore postopoma postale ekološko ncoporećne. P. s. Anonimnomu bralcu mojih prispevkov se zahvaljujem za mnenje o imenovanju Kokrs-kega ali KokrSkcga sedla. STANE SIMŠIČ nih novosti ni, ker Se vedno ća-kajo na nakup teptalca Ratrac, novih motornih sani, terenskega avtomobila in še česa. Direktor je Se posebej poudaril zavzctost vsch 12 delavcev na čelu z novim tehnićnim vodjem žičnic, ki ga doslej nišo imeli, da bi novo zimsko sezono prićakali res vsc-stransko pripravljeni. Seveda bodo po dogovoru s Smućarskim klubom Kamnik za varnost in red na smućiSćih poskrbeli tuđi smučarji. Med zimskimi priredit-vami na Veliki planini bo letoS- nji seminar najboljsih slovenskih smučarskih demonstratorjev. Ponovno pa naj bi zaživela tuđi Sola smućanja. Seveda pa bo ves program prireditcv odvisen od tega, kako bo letoSnja zima ra-dodarna s snegom. Morda še zanimivost, da se bo ime Velike planine kmalu pojavilo na enem izmed pralnih praSkov skupaj s smučarskima centroma Kope in Bohinjska Bistrica. Z dvema kuponoma bo kupce lahko dobil brezplaćno smućarsko vozovnico. IZ ŽIVLJENJA INDELA ŠPORTNE DVORANE Zakon o Sporni, ki g;i je sprtjil tuđi olićinski svet, je otnoRoiil, cln ob umi poslane lastnik pomembnejsih športnih objektov v oheini, ki so tildi .sirsega dru/lx:nej.',;i poniena. Seveda se je s lem Huli obvezala, da bo skr-bcla za njih v interesu dobre^a ^ospodarja. Kar precej easa je niinilo, da je tiresnieila ze (Javno sprejeli sklep in s 1. 6. 1999 podpisnla pogodbo, s lem pa prenesla upravljalsko pravico na veein-skcj;a tiporabnika navsezadnje je bila zftrajcna v prvi vrsti za potrebe šo Ic tia osnovno solo Irana Albrehla. Bil |c res skrajni čas. Dvorana je v obupnem stanju, saj dosedanji upravl|alec ni imcl interesa vladati v obnovo in vzdrzevanje. Vodstvo osnovne sole se je po temeljiteni premisleku odloćilo, da dvorano vodi in skrbi za ujo posebna tričlanska komisija, ki ima vsa pooblastila za uspesno vođenje. Komisija v sestavi Pro.scn, l'odjed in /upanćič, je prcvzela posle 15. 9. in že takoj je bilo potrebno marsikaj postoriti. Klubi so nesirpno prićako-vali razporediiev terininov za vadbo. 2.V 9. je: bil skupni sestanek s pred-stavniki zainteresiranih khibov in s 1. 10. je vadba lahko že nemoieno slek la. Seveda nismo moj^li zadovoljiti vseh polreb, vendar menimo, da je rc-šitev sprcjcmljiva za vse. Zaenkral so vsi termini od poncdcljka do petka polno zasedeni od 17. do 2 i. ure. Pogodbe /. uporabniki so podpisanc. Omeniti moramo, da so pogodbe podpisanc od I. 10. pa do lakral, ko uporabnik predvideva prcnehanje akliviiosli v dvorani, da borno lahko kas-neje dvorano ponudili drugim interesentom, a najdljc do U). (>. 2000. Spre-memba dosedanjega načina je ludi v lem, da borno razpored za naslcdnje s'olsko lelo naredili že v mesecu juniju in bodo uporabniki laž|c planirali tlelo in prićeli z redno vadbo že 1. septembra. Do sredine maja |c sprc|ct ludi urnik ligaških tekinovanj, ker lahko ugo-tovimo, da so skora| vsi sobotni m ćelo nedel|ski popoldansl'i m večertn termini zasedeni. Ppscbcn problem so »kontcrcialnc" zabavno ^'Jasbcnc, pa ludi sportno rekreativne prircdilvc, ki privabijo veliko množko akiivnih ali pasivnih obis-kovalcev in za njimi ostane veliko inr.sna^c. /. oiy,anizator|i tovrstnih pri-reditcv borno i;i problem morah resiti, da bo rednemu pouku šporlnc vzgo-je v soli in klubom omogoi'cna normalna vadba v helensko neoporeč-nih prosiorih. Vcrjcino vsi obiskovalci in uporabniki ugoiavljate, da je športna dvorana v»klavrnein" slanju. Komisija je /vodstvom sole sprejela priori let ni vrstni red potrebnih popravil, ki j;a je potrebno uskladili se / ohi'ino, saj po brana najemnina ne bo zadoši'ala za celotno izvedbo. Delna sanauja je že opravl|ena na južni sleni, k|cr so dosedanja slekla z;tnien|.ili z okni (ni se namešćenih polic in na stopnisčih še vedno zaniaka), prebcljenc so nardc robe, sedaj so na vrsti vrala. V lelovadnici homo uredili prostor za shranibo rekvizite>v, ki so v lasu klubov, usposobili še eno garderobo, uredili sediš ča na tribuni... Nu|no |c tako| sanirali severno sleno, sa| lani še bolj zaina ka, kot je na južni, sele poleni boino razmišljali o iirejnnjti same dvorane orodja in oprema, obloga, izhodna vrala, talna obloga... Istočasno pa mo ranio prositi uporabnike, da upoštevajo dišni red, skrbno pazijo na inven tar in opremo ler predvsem čistoćo, kajli dvorana je zasedcua od H. ure /jutraj pa lja do H. ure /.večer in ni nobenega vmesnepa časa za čišćenje. () »bistroju« ne gre izgubljati besed. Desetniilijonska investicija samcva in opozarja na iiestnotrno izrabo denarja, namenjenega kamniškemu spor tu. Tuđi ta prostor homo skušali usposobili in ga ponuditi v uporabo šport nikom. Interesente vabimo k sodelovanju. Razmišljamo ludi o ponudbi za šporlno aktivnost med vsenii šolskimi počitnicami. Vabimo vse športne delavce, da posredujejo ideje, možne ob like dela. l'o je Ie nekaj utrinkov iz dela in življenja športne dvorane, ki naj bi poslala pravi športni cenler m kraj dogajanja raznovrslnih šporlnih ak tivnosli. Vaše ideje, pa ludi graje in želje, so vedno dobrodošle, l'osredu jete jih lahko pisno na naslov sole s pripisom »za dvorano" ali po telefonu 06 I S1.V977, 041 207-94$. OBVESTILO pravnim in fizićnim osebam z obrtnim dovoljenjem in mnenjem Obrtne zbornice Slovenije, daje izdelek predmet domaće in umetne obrti V Poslovno-informacijskem centru Občine Kamnik je na voljo obrazec, ki je sestavni del vsebine prijave na Javni razpis za subvencije izdelovalcem izdelkov domaće in umetne obrti zaradi negativnih posledic uvedbe davka na dodano vrednost (Ur. list št 84/99). Na razpis se lahko prijavijo vsi izdelovalci izdelkov domaće in umetne obrti in sicer pravne in fizićne osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo izdano mnenje strokovne komisije pri Obrtni zbornici Slovenije (izdanega po 1.1.1993), daje doloćen znesek predmet domaće in umetne obrti (15. člen obrtnega zakona) - da imajo izdano obrtno dovoljenje v skladu s 16. ćlenom obrtnega zakona. Zadnji dan roka za oddajo pnjavje 15.11.1999. Nasleclnja, 20. številka KamniškeKa ohčana bo izšla v četrtek, 18. novembra. Vaše članke pričakujemo do srede, 10. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 16. novembra. 2 Kamniški ObČAN AKTUALNO 4. novembra 1999 3 Z zbora občanov v krajevni skupnosti Duplica Ni pravega zanimanja krajanov Približno pctdcsct krajanov Duplicc, ki se je pred dnevi zbralo v dvorani kulturnega doma na Duplici, je sicer dalo kar nekaj pripomb in pred-logov k dosedanjemu delu in k predvidenemu programu dc-la za prihodnje leto. Vcndar metno Ljubljansko cesto. Na-daljcvati nameravajo s čišćenjem in kasnejšo ozelenitvi-jo »dupliškega hriba«, kot pravijo nekdanji deponiji od-padkov. Polcg ureditve parki-rišč na Ulici Matije Blejca, ot-roškega igrišća ob Klavčičcvi, omrežja v Šmarci. Precej udeležencev zbora obćanov se je zavzelo, da Duplica ponovno dobi svoje krajevno ime, ki naj bo ludi označeno na krajevnih tablah. Kot smo že poročali, je na pobudo svetnika Orešnika na ob- Na dupliški zbor občanov so prišli tišti, kijih zanimaju dogajanja v krajevni skupnosti. so se sprasevali, kje so drugi od 3500 volivcev, kolikor jih živi v tcj naši največji krajevni skupnosti. Ali se res ne zani-majo za življenje v kraju na robu mesta. Prav zato je svet KS sklcnil, da s pomočjo osnovne Sole Marije Vere med občani opravi posebno anketo, ki bi dala odgovore o vzrokih za nezainteresiranost krajanov za dogajanje v krajevni skupnosti. Na zboru občanov, udeležila sta se ga tuđi podžupan občine Kamnik Dcmitrij Pcrčič, Janez Rcpan-Sck, predsednik sveta za preventivo v prometu, je predsednik sveta KS in obćinski svetnik I'"rane Orcsnik pred-stavil delo sveta KS, predvsem pri urejanju perećih komunalnih vprasanj, kot so parkiriš-ča pri vrtcu, pri posti, na Klavćićcvi, javna razsvctljava, sanacija nckdanjega odlagališ-ča od pad kov, onesnaževanje zraka s strani tovarne Stol in druga vprašanja. Med prihodnjimi nacrti je gotovo na prvem mestu pri-dobitev kulturnega doma, ki je sedaj vknjižen kot lastnina Stola, v last oziroma upravljanje s strani krajevne skupnosti. Pri tem bo seveda potrebno tesno sodelovanje z občino. Posebno skrb nameravajo posvetiti tuđi prometni varnosti, saj rast nove so-seske B-17 med Ljubljansko cesto in Kamnisko Bistrico terja tuđi zagotovitcv varnih prehodov za peScc, zlasti Sol-skih otrok, ki morajo na po-ti v Solo prečkati zelo pro- bo potrebno južni del dupliš-kc kanalizacije čimprej priključiti na kolektor preko čini že v teku postopek za ureditev tega problema. F. SVETELJ Na »dupliškem hribu« (bivši deponiji), ki so ga te dni delno že očistili, naj bi nastala šolska učna pot o drevesnih vrstan. Še prej pa bodo opravili temeljito analizo sestave zemljišča. Občina bo na Duplici zgradila stanovanja Po sklepu občinskega sveta, ki je večkrat obravnaval problcma-tiko gospodarjenja s sredstvi bivšega stanovanjskega sklada (sedaj so stanovanjska sredstva sestavni del občinskega proračuna), bo občina investitor treh stanovanjskih objektov, v kate-rih bo 24 stanovanj. Zgradili jih bodo na Duplici na nekdanjem Stolovem zcmljisču severno od tovarne, kjer je bilo skladišče hlodovinc. Občina je namreč to Vabilo Vabimo vas na pogovor o celoviti prenovi Trga talcev v Kamniku, ki bo v torek, 16. novembra 1999, ob 16. uri v sejni dvorani v II. nadstropju ohčine Kamnik. Pred razpravo bo predstavitev idejnega projekta preureditve Trga talcev, ki sta ga izdelala Vrška LenUak, u.d.i.a, in Tomaž Schlegl, u.dA.a. župan Anton Tone Smolnikar «* . . . ■ , zcmljiSče v soseski B-17 pridobila s kompenzacijsko pogodbo na račun Stolovih obveznosti do občine. Odločitev obćine za gradnjo novih stanovanj je bila rezultat razmisleka o smotrnosti vlaganja občinskih sredstev v nakup starih stanovanj, ki zahtevajo velike vzdrževalne stroSke. Ker so projekti za gradnjo že izdelani, bi bilo možno že letos izvesti razpis za izvajalca del, vendar se je zataknilo pri pridobitvi okrog 160 m7 zasebnega zemljišča, ki je potrebno za uredilev križišča dostopne ceste do predviđenih objektov in Ljubljanske ceste. Tako vse kaže, da bodo z gradnjo treh stanovanjskih in dveh servisnih objektov (garaž in shramb) začeli prihodnjo po-mlad. Vrednost celotne investicije, ki jo bo v celoti financirala občina Kamnik, bo okrog 203 mi-lijonov SIT. Računajo, da bo ce-na kvadratnoga metra stanovanj-ske površine od 1,5 do 1,6 milijuna SIT. Od 24 stanovanj jih bo 15 kot neprofitna oddajala občina, ostalih devet pa bo name-njenih prodaji. F.S. VISPRASUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA M.S. iz Kamniku sprašuje, kako je v Kamniku poskrbljeno za obča-ne, ki zaradi prezasedenosti dornov za starejše občane ne morejo koristili tovrstne socialne oskrbe? V občini Kamnik, kot tuđi drugje po Sloveniji, se ž.e nekitj let soočamo Z velikim problemom ■ kako obranom, ki nujno potrebujejo domsko oskrbo, z.agoloviti primernn nego in oskrbo v primeru. da zaradi prez.ase-denosti ne morejo dobili mesla v Domu slarejših občanov v Kamniku ali kaleremkob domu za starejše obrane v Sloveniji. Zakon o socialnem varstvu iz lela 1992 je uvedel institut pomoli na domu injo oprrdrlil kot pristojnost ozi-ronui obvezo občin. V obi"ini Kamnik smo med prvimi v Sloveniji prireli razvi/ali te oblike pomori na Centru za sorialno delo z. z.elo skromnimi sredslvi. To so nam omogorali programi javnih del, kjer je glavnino stroškov zu osebne dohodke leh delaveev nosil Hepubliški znvod za za-poslovanje, občina pa je prispevala sredstva z.a stimulacijo. Delo je tako polekalo ob velikem angažiranju de-laveev na centru, ki so v program pritegnili ludi proslovoljee. '/.letipa je Ministrstvo za delo, družino in so-rialne ztideve privelo znoslrovati po-goje, predvsem glede sodelovanja javnih delaveev v tem programu. De javnost je bilo potrebno organizirati kot javno služ.boj. redno zaposleni-mi delavri, sele na tej osnovi je bilo dovoljeno dopolnjevati dejavnosti z jav. imi delavri. V preleklem letu smo to z.ahtevo izpolnili. Obrinski svet je sprejel Odlok o organiziranju pomori na domu in merilih za dolo-čanje platit storitev, ter iz proračuna zagotovil Centru za sorialno de lo sredstva, da je z.aposlil z.a polovini delovnega rasa slrokovnega delavca in negovalko. lako je bil izpobijcn poi'jij z.a odobritev programa javnih del z.a po mof na domu, ki jo je opra vljalo še *> javnih delaveev rt) sodelovanju Slevilnih proslovoljrev. /u šlevilo zaposlenih de laveev v službi pomori na domu je spre \el normativ v Narionalnem programu soeialnega varstva do lela 2005, na osnovi kalerega bo potrebnu nadaljevali z zaposlovanjem dodatnih lairnih delaveev, ki jih usposabljamo prav v progra mih javnih del. Ker pa proraruri obfinr zaradi znane ome/enosli sredslev ne ino re naeiikral z.agolovtli sredslev za za poslilev pet lairnih delavev, so se svrl-niki ob sprejemanju odloka odlučili z.a politiko postopnega zuposlovanja. iako predvidevamo, da bodo pri sprejemanju proračuna z.a leto 2000 polrdili poveča-nje sredstev z.a sorialno mrež.o, iz kate-rih se sofinanrirajo laični in javni delavri na lem programu ter s lem omogućili zaposlilcv novega delavta. POMOĆ NA DOMU obsega sorialno oskrbo upravičenra v primeru invalid nosli, starosti ter v drugih primerih, ko soeialna oskrba mi domu lahko nudo-nu'sti institucionalno varstvo. Upravi renti do sorialne oskrbe na domu so: - osebe, stare luid 65 let, ki z. neku/urno dnevno pomočjo uhrani jo zadovolji-vo duševno in telesno počulje tako. da jim institucionalno varstvo ni potrebno, - osebe, mlajše od 65 let, ki so se z.našle v stiski zaradi invalidnosti ali akulnega z.dravstvenega stanja, osebe s statusom invalida po /Mko-nu o družbenem varslvu telesno privide-tih oseb oziroma delovnih invalidov I. kategorije, ki so po orem pristojne komisije nesposobni z.a samostojno življenje, vendar jim uporaba slorilve nad-omešea instilm lonalno varstvo. - družine kronično bolnih otiok idi otrok z motnjumi v U/lesnem ni dušev-nem razvoju. Vrste storitev Hjih obsega sonalna oskrba na flornir gospodinjshi pomoč ponio/ pri vz.drževanju osebne higiene. pomor pri ohranjanju sotlalnih slilo. Ob seg posamez.nih vrsi slonli'v !-govarjali z vodjem inženiring službe Bogdanom JamSkom, univ. dipl. ing. gradb. Podjetje SGP Gradilelj, od lela 1996 organizirano kot delniška družba, posluje po načelih Iržnčga gospodarstva že vse od sredine osemdesetih let, ko je po veliki krizi v podjetju poslovodenje prevzela sedanja ekipa, ki v nespre-menjeni sestavi dela že Stirinajsto leto. Res je, da v sicer precej črnem kamniSkem gospodarstvu izstopajo po vseh ekonomskih kazalcih uspesnosti, kar pa jim ni v posebno zadovoljstvo, saj si morajo kar dve tretjini do tri ćetrtine letne proizvodnje poiskati izven naSe občine, predvsem na zelo zahtevnem podroćju Ljubljane in Domžal. To pa po eni strani pomeni, da nišo toliko občutljivi na lokalna mak-roekonomska in politična dogajanja, po drugi strani pa so se lahko slrokovno in operativno razvili tako, da so sposobni za izvedbo najzahtevnejših projektov in sodijo v sam vrh kvalitetnih gradbenih izvajalcev v Sloveniji. Tako so bili povabljeni h gradnji sosesk Bežigrajski dvor in Nove Poljane v Ljubljani. Trenutno gradijo tehnično in logistič-no enega najtežjih projektov v zadnjem desetletju v Ljubljani - projekt Carniola 1 ob Poljanskem nasrpu pri Zmaj-skem mostu. V projektu so soudeleženi tuđi kot solastni-ki. Poleg kamniškega Svetilnika gradijo se ćetrto fazo po-slovno-stanovanjskcga kompleksa v Domžalah in servis na Viru pri Domžalah. Poleg već manjših gradenj se priprav-Ijajo na začetek graditve OMV Istrabcnzove beneinske čr-palke v Komendi. Ponudb za izvajanje imajo Se nekaj, prav tako ludi nekaj lastnih projektov in idej, tako da za bliž-njo prihodnost nišo v skrbeh. Glede na to, da na podrorju gradbeništva nastupa vse već manjših konkurenčnih podjetij, ki se odlocajo za gradnjo manjsih stanovanjskih, zlasti pa poslovno-stanovanjskih ob-jeklov, nam je Bogdan Jamsek povedal, da manjsa podjel-ja v strokovnem smislu ne prcdstavljajo resne konkuren-ce Graditelju. Res pa je, da nad načinom njihovega funkcioniranja nišo prav nić navduseni, saj menijo, da jih veliko med njimi, če se le da, posluje po principih »sivega« in »črnega« trga, kar država preko svojih vzvodov mirno tolerira. Podjetje SGP Graditelj trenutno zaposluje okoli 130 delaveev, kar je konstantna stevilka žc nekaj let. Med de-lavci je čedalje već mladih iz kamniske in sosednjih ob-čin, ki se odlocajo ostati v gradbenistvu tuđi po zaključku učne dobe, kar v preteklosti ni bilo ravno pogosto. S prestrukturiranjem podjetja so pred leti vse dejavnosti, ka-terih uspeSnost je bistveno odvisna od posameznika, pre-nesli na samostojne obrtnike in podjetnike. Tako za zaključna obrtniska in instalacijska dela angažirajo obrtnike in podjetja. Na Graditeljevih gradbisćih. v obratih ali v de-lavnicah v obliki kooperantskega ali podizvajalskega odnosa stalno dela za njihove potrebe se med 300 in 400 ljudi. V Graditelju je stalno zaposlenih preko trideset tujcev, ki prebivajo v samskem domu na Bakovniku. To so predvsem uveljavljeni mojstri svojega pokliča, njihova povprečna de-lovna doba pri Graditelju pa je tuđi že preko dvajset let. Sezonskega dela v gradbenistvu je čedalje manj, na eni stra- ni /aradi milejsih zim, na drugi sirani pa zaradi zahtev in-vestilorjev glede rokov, saj mora delovni proces teci ćim-bolj neprekinjeno. Napredovala je ludi (ehnologija gradnje, tako da v zadnjih letih delanezmožno obdobje traja najveć mesec dni. Uvedba davka na dodano vrednost je po mnenju mnogih »prizadela« predvsem izvajalce gradbenih storitev. Zanimalo nas je, kako so se v Graditelju pripravili na uved-bo davka na dodano vrednost in ali so se cene njihovih storitev, predvsem pa cene stanovanj in poslovnih prosto-rov, resnično Zvisale. Bogdan Jamsek je pojasnit, da uvedbo davka na dodano vrednost ocenjujejo kot pozitivno. Na žalost pa je predvsem pri doloćbah, ki se nanasajo na prehodno obdobje, prišlo in še priboja do velikih nejasnosti. Pri prodaji nepremić-nin, ki so se zaćele graditi in za katere so bile sklenjene veljavne kupoprodajne pogodbe se v času veljavnosti sta-rega zakona o prometnem davku, kupcem pa se bodo iz-ročile že v času veljavnosti novega zakona o DDV se na-lagajo dodatne davčne obremenitve. Država je nekajkrat spremenila izvedbene pravilnike, nazadnje ćelo nekaj dni pred uvedbo DDV-ja, ob tem pa vseeno tuđi s precejsnjo aroganco prezrla vsa opozorila stroke, da z nekaterimi do-loćili posega v že pridobljene pravice kupčev. V sploSnem pa je seveda jasno, da bodo zaradi novih visjih davćnih sto-penj za fizične osebe in osebe, ki nišo davćni zavezanci, cene gradbenih storitev visje, za osebe, ki so davčni zavezanci pa bodo cene nekoliko nižje, zaradi možnosti pora-ćuna vstopnega davka. Bogdan Jamsek pravi, da trditve državnih uradnikov, da bi se morale cene v gradbenistvu zaradi odprave dvojnih obdavćitev tuđi v globalu znižati, ka-žejo le na njihovo slabo poznavanje problematike. Dvojnih obdavćitev je bilo v gradbenistvu že v preteklosti zelo mak\ nasprotno pa prav novi zakon o DDV-ju ni od-pravil dvojne obdavćitve pri nakupu zemlje. Lansko jesen so delavci Graditelja zasadili prve lopate i* gradnjo pravkar vseljivega poslovno-stanovanjskega objekta Svetilnik, ki ga uradno imenujejo B5, na knžiscu Kovi-narske in Steletove z Ljubljansko cesto. Kamniški Svetilnik, ki je zgrajen po načrtih Arhitekturnega biroja Andreja Kocjana, s svojo nenavadno podobo buri kamniske duhove. Mnogi so namreć mnenja, da se zunanji izgled objekta ne vklaplja najbolje v okolje in »okrni« pogled proti mestu Kamnik, Malemu in Staremu gradu ter planinam. Na vprasanje, kako so v Graditelju uskladili podjetniski interes inveslitorja in tržnika tega objekta z interesi ohranja-nja okolja in kupci stanovanj, ki želijo mir, kvalitetno bivanje, ter kupci poslovnih prostorov, ki želijo frekventno lokacijo in zagolovljena parkirna mesta, nam je Bogdan Jamsek odgovorili »V zvezi z gradnjo poslovno-stanovanj-skega objekta, ki so mu arhitekti nadeli ime Svetilnik, je treba povedati nekaj temeljnih dejstev. Noben investitor ne more legalno graditi objekta izven omejitev, ki jih pred-videva s strani obćine sprejeta urbanistićna dokumentacija, v našem primeru zazidalni nacrt B5 Perovo. Sprejema-li so ga već let, naše podjetje pa v ta proces ni bilo vklju-čeno ne interesno ne soinvestitorsko. Zemljišće za gradnjo smo kupili potem, ko je eden od investitorjev izgubil upanjc, da bo zazidalni naćrl po vseh zaplelih sploh sprejet. Zavedati se je treba, da ima zemljišće, ki ga ni možno aktivirati, status jalovega kapitala, kar za manjse investitorje Nadaljevanje na 4. strani 4. novembra 1999 IZ DELA STRANK KamniSki ObČAN Vonj po koštanju in slovenski trdoživosti S lemi besedami bi lahko zaznamovali sobotno dopoldne, koje med ulice Kamnika zavel vonj po sladkt'tn, pečenem koštanju.. Pred mogimi leti smo kostanjarja v Kamniku ptičakali vsaku jesen. Nostalgijo/>o dobrih starih ča-sih, ki si i nam takt i prijetilo greli dlani in srce, smo Zeleni Kamnika obudi-li ie pred neka} leti I "sako loto na Clavnem trgu se skupa; z obiskovalci vseh starosti razveselimo ob sladkem koštanju in "se bolj sladkem moštu. Tako je bilo tuđi letos. Na manj bahaški stojnici od tište, ki že odpraznovanja dne-vov narodnih noš zaseda prostor na osrednjem kamniškem trgu (menda z doi'oljenjem samega župana) se je ponujal koslanj in mošt, ki so ga večer prej pripravili pri Šklet (najmlajši Marjan) v Tunjicah. Od devete dopoldan do đveh čez poldan je trajala pojedina, kajti treba je bilo »pospraviti« 10 kg koštanja in 70 lilrov mošta. Vse skupoj pa je šio v slast še boljjzaradi veselih in poskočnih pesmi harmonikarja Francija Vr-šiča. Še dežsi ni u/Hilpokvariti tvselcga razjn/loženja in ga je j)olrpljenje minilo šelepotem, ko smo vse lepo pospravili za seboj. Druiabno srečanje smo po svoje zaznamovali s ]>ovabilt mi k podjnsu peticije, kijoje Civilna družba Slovenije za me/o v Istri iz Pirana sprejela ie na začetku letošnjega leta z namenom, da bi se slovensko politično vodstvo odločneje zavzelo za takšno mejo na morju, ki bo zagotavljala neposreden teritorialno pri>sl dtistop s slovenskega lerilorialnega morja na odj/rto morje ter pobio suverenosti nad /'iranskim zalivom. /.ahteva pa pravični maji >• Istri ni samo stvar Istre, ampak v prvi vrsti stvar države, l'odpisi k petici/i so odraz našega zavedunja slovenske biti in slovenske eksistence. so svetlo-ba in moč zrelosti ter volje za oblikovanje države, ki smo jo dočakali ob koncu stoletja. I >riai 'oli 'ornostje atribut državnosti, međtem ko je njejsorodna lastnost trdoiivost, lastnosl nekega naroda, da zna vztrajati naprepihu. Slovenci obslajamo. kersmo trdoživi. Državotvornost pa je »sposobnost za Ivorjenje, uslvarilev države, sposobnost podpiranja temeljen države« (Sit>var slovenskega knjižnega jezika, 1910). Sposobnost tvorjenja, stvarilve države je zapisana v genetski zasnovi naroda, podpiranje temcljev države pa je naloga politikov. Slednjimje namenjena peticija z našimi podpisi. Za večjo zauzetost pri postavljanju meja naše domoi. 'ine. Samo naivneži verjamejo, da so apetiti predsednika sosednje države rezultat predvolilnihpamjhtov na Hrtjaškem. Zeleni Kamnika borno z akcijo zbivanja podpisov (teh smo minulo soboto zbrali okoli dvesto) k peticiji nadaljevali. Zato vabljeni k podpisti peticije vsi, ki želite izrazitipodporo prizadevanjem, da naša mlada država Slovenija, ranljiva ob agresivni okolici, ne bo ostala žrtev Uustne nemoći in neodločnosti, vsak četrtek od 11. do 19. ure v prostore Zelenih Kamnika- na Cankarjevi 3 v Kamniku (vhod za-daj). Zeleni Slovenije OOKamnik Na X. taboru SKD (2) V svojem govoru seje predsednik Peterle v nadaljevanju dotaknil tuđi naše preteklosti: »Dan za dnem, od grad-biSća do gradbišča zadevamo na dokaze zločinov v imenu revolucionarne oblasti od 1941 naprej. Ob vsem tem je danes že jasno, da Stevilo pobitih nas-protnikov komunističnega totalitarizma na slovenskih tleh daleć presega 100.000 oseb! Te nepokopane in zatajene osc-be slovenske in drugih narodnosti ler-jajo sooćcnje z resnico in zavzemanjc za pravico. Pri SKD smo to ćelo edini povedali tuđi v svojem programu. Pri vsem tem ponujanje politike pozablje-nja oz. preprostega brisanja spomina teh nesretnih dejstcv seveda postane nevzdrzno. Će civiliziranega, humanega, pravič-nega odnosa do naše preteklosti ne borno zmogli sami, nas bo v to prisilila mednarodna dejavnost, ki pozna standarde s tega podroćja. Kršćanska demokracija se ne pridružuje molćeči so-odgovornosti, niti pozivom »pozabi-mo«. Pravica in resnica ništa naprodaj - kršćanski demokrati tuđi ne! Names-to partijskih mitov preteklosti - je se-daj ćas za resnico - tuđi v solskih uć-benikih!« Na okroglih mizah pred SKD taborom so navzoći soglasno ugotovili vzro-ke tega nevzdržnega stanja. Vse premalo se je premaknilo v naših glavah - tam je zastala naSa tranzicija. Pri nas Se ni prišlo do spremembe vrednot, ki bi po-menila doloćen prelom s totalitarnim ćasom. Pctcrlc: »...zato ostaja pri nas ključno vprašanje šolstja. To bi moralo povezati naso mlado genercijo z vredno-tami, za katere smo se kot narod na poti v Evropo zavezali. Žal pri nas vća-sih izgleda, da bijemo boj se celo za pravico do vzgoje. S komajda rahlimi popravki Se vedno poteka pouk na pod-lagi starih mitov in ideoloških pozicij rat seveda za vpraSanja vrednot. Ves čas totalitarnega režima je bil s strani »novega reda« napovedan konce Ccrkvi, varuhinji vrednot. Te vrednote so z demokratizacijo pri nas postale zopet na-Sc vrednote. NaSo vlado podpira lagodna parlamentarna većina većina 52 glasov. Kljub temu, kar ni slučaj v nobeni zahodni demokraciji, pa vlada često krivi za ne-uspehe vlade - opozicijo, torej SKD in SDS. Mi (SKD) smo sedaj v kontrolni vlogi in zaradi jasnosti kakSne stvari lahko Ic bolj na glas povemo - ne moremo pa na naSe prcdloge odloćilno vplivati z glasovanjem. Zaskrhljenost je Peterle izrazil tuđi glede naše zunanje politike: v prvih Ic-tih slovenske demokracije smo uspeli uveljaviti Slavonijo kot državo srednje-cvropskega in sredozemskega značaja. Naša sedanja zunanja politika pa nas, ob podaljševanju stare politike na mar-sikaterem podroćju, nevarno vodi na-zaj proti Balkanu oz. proti jugovzhod-ni Evropi, kot to danes lepse rečejo. Mi (SKD) zastopamo drugo alternativo. Hoćemo, da postane Slovenija ne najbolj-ša na Balkanu (to smo že bili), temvcć stare partijske solske politike. Zato ot-roci v naši soli ne izvedo, kaj je bilo od leta 1941 do 1990 narobe. Nekaj se je zgodilo, narahlo se govori o demokraciji, o vojni niti ne, o plebiscitu Se. Ot-roci v naših solah ne izvedo, zakaj je zmagal projekt novih političnih sil pred jugoslovcnarskim. Ta projekt je bil izražen v temeljni listini, ki je bila nekaj povsem drugega od majniške. V naSi Soli nejasne govorice o preteklosti; zato med našimi Ijudmi tuđi Se strahovi o preteklosti ali zaradi preteklosti. Zato je sprememba prav tu tako potrebna, saj Sola k vzgoji, samozavesti in k odnosu do življenjh, k premagovanju življenjskih izzivov, veliko prispeva. Nekaj se je pri nas zapletlo na tem glavnem križiSču, kjer sta samo dva ka-žipota - eden kaže naprej, eden kaže na-zaj. To vse se kaže še na poseben način vodnosu sedanje vladajočc politične sredine (tu ni mišljena vladna formalna, temveć tista neformalna koalicija, ki nam vlada od leta I992 in ki jo sestav-Ijajo stranke komunistićnega porekla)do cerkve, do opozicije in v zuna-nji politiki. V Sloveniji se Se naprej na-daljuje (kot nik-jer v Evropi) neprestano iska-nje notranjega sovražnika, pri čemer skuSa uradna politika naSi Cerkvi pripisati vprasljive politične namc-ne in nazad-njastvo. Gre za pravo restavra-cijo starega ideoloskega odnosa, tuđi tok- S Kamniškega se nas je X. tabora udelefflo za polno cerkev sv. Antona na Ravnah na Koroškem. na podlagi skupnih načel, vrednot in programa. C'lani naj bi odločali o imenu in vodstvu nove stranke, voditelji obeh strank pa so odgovorni, da bo proces združevanja potekal dogovorno, demokratično. O vsch Se odprtih vpra-sanjih si želimo ne pogajanj - pogajajo se nasprotniki - želimo si, da bi se dogovorili in se demokratično odločili. Ob tem ne mislimo postavljati nobenih apriornih pogojev. Želimo Ic prcprićljivo, jasno, pravočasno združevanje v vero-dostojno stranko, na katero bodo slovenski volilci z vso golovostjo lahko stavili na začetku tisočlctja. »SKD ne nameravamo oživljati Dc-mosa, želimo pa s povezovanjem novih demokratičnih sil naprej živeli in delati v duhu, s katerim smo zaćeli slovensko demokratizacijo - slovensko pomlad. Zato za prihodnjc volitve ne bo dovolj Ie povezava s SI.S, pač pa bo pogrebna tuđi trdna volivna zveza s SDS, s katerimi nas povezuje sorodna vrednostna odlo-ćenost po vzpostavitvi prave demokracije. L,e takSna koalicija bi v Sloveniji lahko dosegla, da bi vlada in parlament govorila cn jezik. Ix tako lahko pridemo do vladanja, ki bo diSalo po Evropi, s Na svetli strani kamniškega gospodarstva Nadaljevanje s 3. strani lahko pomeni zelo hudo bilančno breme. Av-torji zazidalnega nacrta so doktor znanosti, ma-gister znanosti ter dva univerzitetna diplomirana arhitekta. Izbrani arhitekt, projektant Sve-tilnika, se je moral držati omejitev, ki jih pred-videva zazidalni naCrt, znotraj tega pa je bil glede oblikovanja svoboden oziroma zavezan usmeritvam naroćnika - SGP Graditelja. Meni-mo, da je v sodelovanju projektanta in naroč-nika nastal moderen objekt, ki je lahko obe-ma in, upamo, tuđi Kamniku v ponos. Prepričani smo, da bodo z njim zadovoljni tuđi kupci stanovanj, saj smo jim ponudili najkvalitetnej-sa do sedaj zgrajena stanovanja v Kamniku. Sklepamo, da prav iz navedenih razlogov nismo imeli posebnih problemov pri prodaji, saj so stanovanja prodana, na voljo je Ie še nehaj poslovnih prostorov. V Graditelju se zavedamo, da je primeren odnos do vseh kvalitet dobrega bivalnega okolja kljucnega pomena za uspešen nastop na trgu. Že zdavnaj smo se poslovili od cenene gradnje in pretiravanja pri dobičku. Najboljsa reklama in način prodaje so osebne izkusnje kupčev, ki so pri nas že kupili stanovanja. Tako smo na primer v Domžalah, kjer gradimo večji poslov-no-stanovanjski kompleks v več fazah, skoraj vsa stanovanja prodali, ne da bi objavili en sam reklamni oglas. Je pa res, da je za pripravo dobre lokacije potrebnih več let dela. Glede par-kirisč že nekaj let uveljavljamo načelo, da je potrebno za vse avtomobile stalnih prebivalcev za-gotoviti lastniška parkirisča. Zato smo tuđi v Svetilniku zgradili zaprto podzemno garažno hi-šo z lastniškimi parkirnimi mesti, katerih na-kup je pri nakupu stanovanja obvezen. To orno-goća simbiozo stanovanjske in ostalih poslovnih dejavnosti ob predpostavki, da tuđi drugi dejavniki družbe (upravni in izvršilni) opravi-jo svoje delo korektno.« Glede načrtovane gradnje in širitve poslovnega centra na Perovem so v Graditelju pojasnili, da se vedno nišo izpolnjeni vsi pogoji za za-četek. Na eni strani se ni odpravljen zadržek občine v zvezi s potrdilom o plaćanem komu-nalnem prispevku, kar je vezano na razćisče-vanje o preteklih investicijah v komunalno infrastrukturo v tej soseski in njihovo izročitev v upravljanje občini Kamnik, kar pa je obveza drugega investitorja. Na drugi strani pa je predviđena gradnja zanimiva Ie za večje inves-titorje in kupce, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebujejo več prostora, saj bo najmanjsa možna enota velika približno 133 m2, kar pomeni, da bodo prišle v poštev tuđi obrtno-sto-ritvene in celo manjše proizvodne dejavnosti. V takih primerih pa so potrebne prilagoditve zahtevam posameznih strank, za kar pa je potrebno tuđi precej časa. Tuđi povpraševanje na trgu še ni doseglo ustrezne ravni, kar je posle-dica cene, ki pri novogradnji seveda ne more biti konkurenćna cenam starih poslovnih in proizvodnih prostorov, ki so jih v zadnjem času prodajali v Kamniku. Glede na to, da je v Kamniku premalo stanovanj kljub temu, da se nenehno gradijo novi sta-novanjski in poslovno-stanovanjski objekti, kot na primer podjetje VA.AL poleg že zgrajenega objekta začenja z gradnjo drugega objekta na Duplici, gradnjo stanovanj načrtuje tuđi podjetje Inval, zanimive pa so še številne lokacije, smo povprašali o primernosti kamniškega prostora za gradnjo in prodajo stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki bo z ureditvijo magistralke Črnu-če-Depala vas še bolj zanimiv, in o nižjih cenah stanovanj v primerjavi z Domžalami in Ljublja-no. V Graditelju so pojasnili, da je cena kvadrat-nega metra stanovanja-v Kamniku trenutno res nekoliko nižja kot v Domžalah, vendar je vprašanje, će bo tuđi pri prihodnjih gradnjah še tako. Pričakovanja lokalne skupnosti v zvezi z da-jatvami pri komunalnem oprcmljanju zemljišć za gradnjo stanovanj so precejšnja, pri tem pa se po-zablja, da je vsak morebitni novi Kamničan tuđi novi davkoplaćevalec. Nekatere sosednje obćine so to že spoznale in brez večjega hrupa podpi-rajo gradnjo stanovanj. Ljubljana je prestolnica Pogled na kamniški Svetilnik z Ljubljanske ceste, v ozadju Stari grad. države, za katero pa, tako kot za vse prestolni-ce po svetu, veljajo posebne zakonitosti. Že naj-novejši podatek, da ima Ljubljana s Trzinom in Domžalami 110% povprećja brutto narodnega do-hodka na prebivalca Evropske unije pove veliko o kupni moći. Zato cene nepremičnin na področ-ju Ljubljane nišo enostavno primerljive z ostali-mi kraji, ker so pač dobički tako investitorjev in lokalnih skupnosti že blizu evropski ravni. V Graditelju imajo realne nacrte, ki temelji jo na izkušnjah, oceni svdanjega položaja in bodočih predvidevanjih. O kakšni večji ekspanziji dejavnosti ne razmišljajo, saj so analitično jasno raz-iskali, kakšen obseg proizvodnje lahko uspešno obvladujejo. Usmerjajo se na gradnjo za trg s kompletnim lastnim inženiringom ali na kapital-skih povezavah z drugimi partnerji, druga usme-ritev pa je čista naročniška oziroma investitor-ska gradnja..Prva usmeritev je dohodkovno bolj zanimiva, prinaša pa večje rizike, zato si želijo, da bi bilo v prihodnje razmerje med obema usmeritvama približno enako. Tip posamezne gradnje je odvisen tuđi od zemljišč, ki so na razpolago ter seveda od njihove lokacije in cene. Kamnik pa zaradi nedo-končanega postopka sprememb in dopolnitev dolgoroćncga družbenega plana ter slabe kup-ne moći trenutno ni najbolj zanimivo tržišće. Zato je Graditelj s svojimi nacrti in kapitalom precej dejaven izven meja naše občine. Glede žalostnega položaja kamniškega gospodarstva pa vodja inženiring službe pri Graditelju Bogdan Jamsek pravi, da je nemajhen del kamniškega gospodarstva prepozno spoznal potrebo po prestrukturiranju, potem, ko so za silo preživeli prvi krizni val konce osemdesetih in v začetku devctdesetih let. Spanje na starih lo-vorikah in napačne odloćitve ponekod res drago plačujejo, tako da je položaj zaskrbljujoč in žc kar tragičen. Tuđi Graditelju se to seveda zelo pozna, saj investicij v gospodarstvu, razen izjem, ni. Za nove podjetniške izzive pa je na voljo premalo lokacij, ker je većina obstojećih loka-cij za proizvodnjo bila ali pa je se vpeta v dc-nacionalizacijske in lastniške vrzeli. Prenekatc-ri zainteresirani podjetnik si je zato našel mesto v drugi občini, tako, da so ga za vedno izgubili. Število brezposelnih in dohodek na prebivalca sta zaskrbljujoča, prav tako težave nekaterih većjih gospodarskih subjektov v obćini. Vendar prav tu nastopa zanimiv paradoks. V Graditelju in pri većini kooperantov in podiz-vajalcev so takoj pripravljeni zaposliti in priućiti mojstrc roko-dclskih poklicev, vendar kandidatov preprosto ni. Bogdan Jamšek u pa, da bo občina vsaj tok-rat s sprejetjem sprc-memb in dopolnitev dolgoroćnega plana sto-rila več kot v preteklosti in našla podroćja, kjer bo v vcćji meri prostor za ustvarjanje dohod-ka v sekundarnih gospodarskih dejavnostih in ne Ie za njegovo trošenje v tercialnih gospodarskih dejavnostih. Med slednje sodi tuđi turizem, vendar meni, da se tega podroćja lotcvamo prcveć lahkotno, celo nepoznavalsko. Govorjenja o turizmu je toliko, da ćlovcka vćasih kar bolijo uše-sa, vsi menijo, da vedo vse, Ie z malokaterih ust pa je slisati, da je tuđi turizem gospodarska dejavnost, ki ima vse zakonitosti in pravila funkcioniranja. Za uveljavitcv turizma kot uspešne dejavnosti je treba najprej poznati trg, na ka-terega hoćemo poseći. Ta trg pa lahko najdemo Ie s poznavanjem globlanih in lokalnih turistić-nih tokov, potem pa si je treba z.astaviti cilje in načine, kako in v kolikšni meri borno posegli v te tokove. In seveda tako naprej, kot se pać v gospodarstvu dela. Za to pa je treba imeli kadre, znanje, ideje, energijo in tuđi srećo. Vse to pa, oćitno v Graditelju imajo! ŠAŠA MFJAČ boljSa od vseh tistih, ki so sedaj boljsi od nas. Na Balkanu naj bi mi imeli prednostno gospodarske interese, ne pa političnih v vidiku kakSnih novih for-malizacij odnosov, razen seveda normalnih diplomatskih odnosov za dose-go dobrega mcddržavncga sožitja. Slovensko gospodarstvo je samo toliko zainteresirano in živo, da mu ni potrebno v zvezi z njegovimi interesi v jugo-vzhodni smeri dajati nobenih političnih naukov. In šc Peterle: »...dejstva, ki sem jih prej naStcval, nam jasno kažejo, da se na nekaterih ključnih področjih Se nismo odtrgali od preteklosti, da se pred nasimi oćmi odvija preprosto stara, v nekdanji Jugoslaviji razvila, politika. Na ta način ne moremo napredovati!« Slovenski kršćanski demokrati in druge nove politične stranke na Slovenskem mora jo skupa j doseči prelom s preteklostjo, prckiniti s podaljSevanjcm političnoga jugoslovanstva in doseći vrednostno preusmeritev. V nadaljevanju smo slisali: slovenska pot do samostojnosti in mednarodnega priznanja je bila mogoća samo zato, ker smo svet" prepričali, da hoćemo pretr-gati s komunistićno totalitarno preteklostjo. Pot v slovensko državo je bila po liniji komunistićne kontinuitete nemo-goća. Samo na temelju pravoga razmer-ja med svobodo in odgovornost jo po-sameznika je mogočc zgraditi pravično urejeno in solidarno družbo. Slcdnjc, prepričani smo, tako razumemo ludi naše SKD volivce, je možno doseči z združevanjem političnih prizadevanj na podlagi skupnih vrednot. lx z združevanjem sorodnih sil se bo na Slovenskom kaj spremenilo. Osem let je, kar smo SLS prvič predlagali združitev naših sil. Naš namen je združiti najboljše na oheh straneh, da skupaj zmagamo katerim bo mogoče izvesti resnićne so-cialne reforme in Slovcnijo temeljito pripraviti na vstop v Evropo; ko bo v Sloveniji več veselja do življenja, po-konćnosli, ponosa in samozavesti in s tem več ustvarjalnosti. Našemu kmetstvu, ki je doživclo kar nekaj hladnih tuSev, bo Ie lako moč dali već državne pomoči in pozornosti, da bo /moglo nujno preobrazbo. l£ v prej opisanih povezavah borno zmogli uresničiti želje slovenskoga ćlovcka, pri čemer odklanjamo vsakršen drug model, kot npr. kakršnokoli ponovno sodelovanje z LDS, z liberalno poljuhnostjo. Z njo je naša i/kušnja taka, da je ne želimo več ponavljati. Većino v slovenski politiki naj prcvzamc-jo nove politične sile, ne pa sile kontinuitete, kamor spada EDS.« Tako ob koncu gospod Peterle, ki se je ob zaključku se posebej zahvalil glavnomu organizatorju obćinskemu odboru SKD na Prcvaljah za odlično organizacijo tabora. Sledili so pozdravni nagovori voditcljcv strank, goslov tega tabora, tako g. Podobnika, pa g. Janše, dalje Karla Smollcta z avstrijske KoroSkc in drugih. Vsem nam tam navzoćim članom in prijateljem SKD je predsednik Peterle se priporočil, da ponesemo sporočilo tabora v okolja, kjer živimo, /adevese spremin ja jo z volilnimi lističi. Povc I judom, da ne drži, kar je nckdo rekel: do-kler bodo ti vladali, ne homo šli volit. Pač pa drži: Dokler ne homo šli volit, bodo prav ti vladali naprej! Polni bogatih vtisov z dobro narav-nanimi poliličnimi kompasi smo se »Kamničani« ob povratku pomudili Se ob znamenitom mejnem prehodu Vić-llolmcc in se zvećer dobre volje sreć-no vrnili domov. MILANVVINDSCHNIIRKR RAZPIS ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZALETO1999 Na podlagi 5. ćlena Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v obćini Kamnik in skladno s sklepom 23. seje komisije za šport z dne 26. 10. 1999 objavljamo razpis za podelitev priznanj za leto 1999 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Priznanja bodo podeljena na podlagi Pravilnika o dodeljevanju priznanj Športne zveze občine Kamnik. Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do 18. novembra 1999 na naslov: Občina Kamnik, KOMISIJA ZA ŠPORT, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. « ---------------------------__ Obrazec za izdelavo predloga in dodatne informacije dobite na Oddelku za družbene (Jejavnosti obćine Kamnik (tel. 818-114, Miran Resnik). 4 Kamniški ObČAN IZ ŽIVLJENJA V NAŠI OBČINI 4. novembra ] 999 70 LET MILANA WINDSCHNURERJA Življenjski jubilej je praznoval sredi septembra. Je Kamničan »od nog do glave« in ima zelo rad svoje domaće mesto. Zibcl-ka mu je tekla ob vznožju Ma-lega gradu, na domu njegove babice Alojzijc, v sedanji Fišerjc-vi hisi. Zc v mladih letih se je zelo zanimal za vsc dogajanjc okrog sebe, posebno v domaćem kraju. Kcr je imcl njegov oče na Grabnu gostilno, je že kot otrok Milan Windschnurer ob prejemu srebrnega oblin-skega priznanja za prizadevno delovanje na šport-nem području. prišel v stik z različnimi ljudmi, kar mu je tuđi v kasnejSem življenju koristilo. Kot vscj generaciji njegovih vrstnikov, je tuđi njemu moćan pečat pustila druga svetovna vojna in tezka leta takoj po njej. V otroških in šol-skih letih se je najveć družil z dr. Ivom Kordašem, prof. Samom Vremšakom, inž. Jernejcm Stcletom in danes že pokojnim prof. Borivojem Klemenčičem. Kot pravi sam, je doživel svoje »politično rojstvo« v iz-redno dramatičnih okupacijskih razme-rah. Zato ga to ob-dobje se danes moćno zanima. V povojna doga-janja, zlasti v politična, se zaradi svojega protikomunis-tičnega prepričanja , in zaradi verskih razlogov ni želei aktivno vključevati. K sreći je že od vsega začetka čutil veselje do sporta, kjer je tuđi našel področje, kjer se je dalo do-kaj enakopravno udejstvovati, četudi ti takratni komunis-tični režim ni bil najbolj pri srcu. Tako je g. Milan vsc KonTiki B35B"- SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA) tek: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM +3%) - ne glede na visino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peći BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sonćni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivale elektrike Posamezni elementi ali posel na KLJUČ svoje sposobnosti in energije usmeril na sportno in športno-organizacijsko področje, zlasti po opravljeni veliki maturi leta 1949. Na športnem področju je bil sprva aktiven v smučarski sekciji, delno ludi pri plavalcih, predvsem pa kot odbojkar. Odbojki je ostal zvest preko 40 let. Za svoje udejstvovanje na šporlnem podroćju je lansko le-lo prejel tuđi srebrno priznanje Občine Kamnik. Seveda se je s sportom ukvarjal predvsem v prostem času, ob svoji redni službeni dejavnosti. V službi se je kot diplomirani ekonomist ukvarjal predvsem z vođenjem plana in ekonomskih analiz v podjetjih in ludi na občini. Već let je deloval v zunanji trgovini pri Jugotckstilu, kasneje pa je do upokojitve delal v Svilanitu. Po letu 1990, zlasti se po upo-kojitvi leta 1992, većino svojega časa in truda vlaga v politično delovanje. Ze od vsega začetka deluje v stranki SKD, kjer že već let opravlja funkcijo tajnika občinskcga odbora in je eden glavnih nosilcev njenega delova-nja. Dokler je obstajala koalicija Demos, je neutrudno deloval tuđi v lej koaliciji. Demos ga je želei postaviti tuđi za prvega demokratično izvoljenega predsed-nika Izvrsnoga sveta Obćine Kamnik, kar pa je odklonil. Kljub temu pa je vse do lanske-ga leta opravljal funkcijo člana občinskega sveta in bil med nje-govimi najbolj aktivnimi člani. Nekaj let je deloval tuđi v pr-vem slovenskom nekomunistič-nem sindikatu Neodvisnost. Kot žc vsa leta, si tuđi sedaj zelo pri-zadeva za zmago pomladne opcije. Kot večkrat pove, ga kot prepričanega pomladnika zelo boli sedanjc nepovezano delovanje pomladnih strank in sodelo-vanje enc od pomladnih strank v »županovi« protipomladni koaliciji. Združeni pomladniki bi namreč lahko imeli v kamnis-kem občinskcm svetu većino in bi tako mogli uresničiti števil-ne želje volilcev pomladnih strank: v Kamniku otroski vr-tec na Šutni, obnova kino doma, gradnja nove OŠ s telovadnico v Mekinjah, itd. Milan Wind-sehnurer je bil nekaj let tuđi predsednik u-pravnega odbora Sklada stavbnih zemljišć občine Kamnik. Takrat so v Skladu pr-vič izpeljali delitev sredstev po točno določenih kriterijih. Komunalna infrastruktura se zač-ne pospešeno in enakomerno graditi na področju celotne občine, dograjen je pretežni del telefonskega omrežja v Kamniku in okolici, izpeljana je rekonstrukcija Šutne, obnovljena cestišča glavnih ulic v Kamniku, odkupljeno zemljišče za poko-pališče v Kamniku... Poleg vseh teh dejavnosti pa g. Windschnurer že desetletja piše novinarske člane. Sprva je pi-sal predvsem o športnem doga-janju, in sicer za Kamniški ob-čan in kot dolgoletni športni dopisnik tuđi za časnik Delo. Po letu 1990 piše predvsem za Kamniški obćan o družbenem, poli-tičnem in gospodarskem dogaja-nju v občini. Se vedno zelo rad bere in zbira stare knjige, prav tako pa tuđi veliko fotografira in zbira stare fotografije. Razis-kuje in piše tuđi o naši polpre-tekli zgodovini, predvsem o do-gajanju in ćasu, ki ga je sodoživ-Ijal. Včasih napiše oz. nariše tuđi kak-plakal. Izdclovanje plaka-tov mu je tuđi omogočilo, da se je v tcžkjh povojnih letih laže preživljal in dokonćal studij. Del svoje dejavnosti posveča tuđi oživljanju naših starih običajev. Iz njegovega delovanja vedno veje občudovanja vredna vztraj-nost in požrtvovalnost pri de-lu in nenehno prizadevanje za pravično stvar in resnico. Hvaležen je Bogu za doćaka-na leta. Naj mu jih nakloni še veliko, enako delovno - uspes-nih kot doslej! DAMJAN HANČIČ Ob krajevnem prazniku KS Mekinje TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV kamnik Japljeva 2, 1240 Kamnik te/.; 061/831-612 Petek. 5. novembra, ob 19. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Medobmočno srečanje pevskih zborov upokojencev Gorenjske '99 Sodelovalo bo sedem pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek. 12. novembra, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Mavrična sozvočja - glasba in beseda ob prikazu diapozitivov z motivi Tuhinjske doline in okolice Izvajalci: Mešani pevski zbor Mavri- ca, Srednja vas, zborovodja: Lojze Kolar, foto kino in video klub Mavrica, Ra- domlje, avtorja diapozitivov: Rajko Pavlič in Janez Kosmač. Besedilo berejo: Nada Šuštar, Lidi- ja Balantič in Dare Klančnik. Flavta: Andrej Humar, citre: Barbara Žunič. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sreda. 17. novembra, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Zlata leta ženske odbojke v Kamniku Organizacija razstave: Mija Majce-novič Razstava bo odprta do 22. novembra 1999. Sobota. 20. novembra, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Koncert ob jubileju 80-letnice Delavsko kulturnega društva SOLIDARNOST, Kamnik K> MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 061/812-597 Pravliične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 8.11., ob 18. uri MESTNA IN POLJSKA MIŠKA, prav-Ijičarka Jana Verlinšek Ponedeljek, 15.11., ob 18. uri KAM NAJ SE SKRIJE HORACIJ?, pravljičarka Jana Verlinšek Pravliične ure v ŠMARCI Četrtek, 11. 11., ob 18. uri: PALČEK ANTON (zal. SLOV. KNJIGA) Četrtek, 25. 11., ob 18. uri: KAM NAJ SE SKRIJE HORACIJ? (zal. UČILA) Pravliične ure - POTUJOĆA KNJIŽNICA Pravljičarka MMK Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico DVOJĆICI (založba UČILA) SELA: v ponedeljek, 8. 11., ob 17.30, v soli Sela TUNJICE: v četrtek, 11. 11., ob 17.30, v soli Tunjice KRIVČEVO: v petek, 12. 11., ob 18. uri, všoliGozd Torek. 9.11 „ob 19. uri Srečanje s pisateljem Bogdanom Novakom in njegovim ciklusom ro-manovLIPAZELENELAJE. Igralne ure z BIBANI za predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure, v dvorani knjižnice. Vodi Helena Stele 8o KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 Kamnik tel.: 061/817-64 7, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši me-ščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do so-bote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedeljaod 10. do 13. ure. er> PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center Inf.: Helena Sterle po tel.: 815-477 Torek. 16.11.. ter vsak torek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica GLASBENA DELAVNICA Vzpodbujanje veselja do petja, izdelovanje inštrumentov za predšolske otroke do 2. razreda osnovne sole. Vodi: Jelka Otrin Vstopnina: 300 sit Sreda. 17. 11.. ter vsako sredo od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica NAMIZNE DRUŽABNE IGRE Druženje in pogovor ob zabavnih igrah za osnovnošolce Vodi: Helena Sterle Četrtek. 18. 11.. ter vsak četrtek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica PINK-PONK Druženje ob igranju namiznega" tenisa za osnovnošolce Petek. 19. 11.. ter vsak petek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica ROČNO USTVARJALNA DELAVNICA Vzpodbujanje kreativnosti (da-rilca, čestitke) za osnovnošolce Vodi: Silva Rakovič Vstopnina: 300 sit Petek. 19.11.. ter vsak petek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica MLADINSKA DELAVNICA Pogovori o temah, ki zanimajo mlade (strpnost, reševanje kon- fliktov) Vodita: Alenka Žurbi in Martina Lesjak Vstopnina: 100 sit kol v preicuiiii iciiii, je ludi lelošnje letu KS Mekinje skupuj s Sporlno-kul-lurnim društvom Mekinje pripravila prireditev ob 9. oktobru - prazniku KS Mekinje. Na ta dan se namreč v Mekinjah spominjanu) datuma ustanovitve me-kinjskega samostana klaris, ki bo prihodnje leto praznoval 700 let obstoja. Na letošnji prireditvi ob krajevnem prazniku, ki je bila v soboto, 9. oktobra ob 20. uri, so se Mekinjčanom predstavili Kamniški koledniki. Sledilo je družabno srečanje krajanov, ki so se zabavali ob zvokih mladih mekinjskih glashenikov. Posebna zahvala velja Saši Trobevšek in Miri "fore za čudovito dekoracijo dvorane z aranžmuji sončnic. ki jih je za to priloinost poduril Avg'uštin Ogrinec. ' DAMJAN HANČIČ Kamniški muzej na novih medijih V okviru 5. zborovanja slovenskih muzealcev, ki je letos med 6. in 8. oktobrom potekab v Bohinju.je Kamniški muzej pripravil predstuvitev multimedije Žlahtni purgurji kamniški uvlorice in scenaristice mug. Zore Torkar. Projekt je nastaju! vzporedno s pripravo razstave in ziofenke ter na podlugi studije, že prej objavljene v samostojnipublikaciji »Beli Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud Kamniku gliha nič ni«. Multimedija je nastajala v sodelovanju s kamniškim pod- jetjem HAL Interactive, s prefinjenim občulkom za oblikovanje subtilnega muzejskega in arhivskega gradiva se je izkazala oblikovalka projektu dipl. arh. Nudja Kos. Veliko zanimanja ?„u multimedijo je predvsem med šolsko mladino, ki z kolikom na ekran samu izbira informacije. Informacijsku pot ludi različne mvinosti, saj si izhodišču in različne poli skozi poglavja o temah same razstave, podobah mesta in po-membnih meščanih Kamnik iz tegu časa lahko poljubno uberemo. Zaenkrat si lahko multimedijsko predsiuvitev iMJpomembnejših kamniških mešfanov druge polovice 19. stoletja ogledate le na razslavi v muzeju. Kopa bo zbrunih dovolj sredstev. bodo šolam, zavodom in ostalim zainteresiranim na voljo tuđi zgoščenke. Kamniški muzej pa je obširno predstavljen tuđi na posebni dvojezični an-gleški in slovenski zgoščenki z naslovom Slovenski muzeji - Slovenian Museums, ki jaje izdal Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane, nastala pa je v sodelovanju s kustosi iz vseh slovenskih muzejev. Glasbeno, zvučno in govorno opremljenu ter oblikovno privlačna multimedijska zgoščenka predstavlja 55 pomembnejših slovenskih muzejev in galerij, s poudarkom na predstavitvi njihovih zbirk in stalnih razstav. Kratkim jedrnatim besedilom v obsegu približno 250 strani sledi iz-jemno obširen slikovni prikaz muzealij, pogledov na stalne razstave, poslopij muzejev in galerij - skupaj približno 2500 fotografij, opremljenih s podnapisi. Muzeje in galerije lahko poiščemo glede na kraje, kjer stojijo in glede na zvrst, njihove zbirke pa lahko pregledujemo tuđi po vsebinskih sklopih, poiščemo znane osebnosti in si ogledamo predmete, ki so jih posebej izhrali muzeji in galerije sami. Kerje na računalniškem muzejskem katalogu ludi tekst v angleškem jeziku, je primeren tuđi za turiste, kijih zanima slovenska premična kulturnu dediš-čina. . M.KVMER Mag. Zora Torkar na predslavitvi multimedije v Kohinju. Povabilo krajanom Palovč k sodelovanju pri ureditvi Budnarjeve hiše in prireditvah v njej Prikličimo drobee preteklosti Razmišljamo, da bi skupaj s kruju-ni Palovč naredili kaj v prid svojega kraja in občine. Za začelek vam ponu-jamo skromno, vendar realno možnost, da se pridružite našim prizadevanjem. Razvoj podeželja pomeni skrb za varo-vanje naravne in kulturne dediščine, • uvajanje aktivnosti s področju domaće obrti in drobnega gospodarstva. Pomeni izboljšuti kulturno življenje kraja in vse tisto, kar bo dalo dodaten motiv za nadaljevanje le skoruj pozabljene tradicije in življenja v tem kraju. Prav zato iščemo in se navdušujemo za stvari, ki so mordu funkcionalno že preživete, nišo pa preživele estetske plati in lahko rečemo, da pričajo o času, ki je zaznamoval našo in vašo preteklost. Projekt prihodnosli pa je v vuših rokah. Odprtje muzejske Budnarjeve hiše sredi vaši je prvi korak v naših prizadeva-njih. Vključili smojo v turistično ponudbo kruju. Hišaje slabo opremljenu. Da bo obiskovulcu prijaznejša, jo želimo opremiti z avlohtonimi predmeti. Pri lem nam lahko priskočile na pomočprav krajani! Pobrskajle po pajčevinah podstreš-jih in verjetno se bo kaj našlo. Tuđi po spominu sprašujemo, saj pišemo o preteklosti, o tistih starožitnih stvareh, kuterih priča ste bili mordu še sami. Da ne bi utonilo v pozabo. nas pokličiie ali zapišite vaše zgodbe in mi jih borno vključili v pripoved kraja. Morda ste pripravljeni sodelovati v našem kulturnem društvu DEDIŠČINA, kjer bi lahko pokazali znanja katerekoli domače obrti ob prireditvah v Budnurjevi hiši. Lahko bi spregovorili ćelo o kulinarični dedišćini. Mala vas Palovče, odmaknjena od mesta, še vedno hrani v sebi drobee preteklosti. U lem smo prepričani in prav te drobee preteklosti skupaj prikličimo iz pozahe! Upruvičeno luhko upamo, da bo organizirano delo v okviru društvapripomog-lo k oživljanju kruju in njegovi predstavitvi. Naši čiji so jasni in naše želje nisu neulovljive! Pričakujemo vaše sodelovanje in veselimo se srečanja z vami! Oskrhnica Budnarjeve hiše, predsednka Kulturnega društva Dediščina Iva Šubelj Kramar 5 4. novembra 1999 POGLEDI Kamniški ObČAN O reformi pokojninsko invalidskega zavarovanja DOBRO SI ZAPOMNIMO! Številne aktivnosti Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) glede reforme pokojninsko invalidskega zavarovanja od junija 1996. leta do sedaj so se pozitivno obrestovale tako, da je reforma mnogo bolj po meri zaposlenih in upokojencev, kot je bila predviđena v Beli knjigi. Pogovori med socialnimi partnerji: vlado in upoko-jenci so bili številni, mnogokrat.zelo oštri in polemični, vendar smo vsi iskali najugodnejše rešitve glede na dani družbenoekonomski položaj države. Vsi udeleženci smo popuščali, iskali najugodnejše rešitve, zato pri reformi pokojninsko invalidskega zavarovanja ni po-raženca oziroma zmagovalca, temveč je med socialnimi partnerji prevladal razum, strpnost in postopnost pri izvajanju reforme. Se-danja reforma je mnogo bolj enakomerno obremenila vse udeležen-ce, tako zaposlene kot upokojence. Prvotni predlog reforme je bil zasnovan predvsem na prispevku upokojencev in zaposlenih do 15 let delovne dobe. V ZDUS-u z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so bile naše Številne pripombe upo-števane. - Pri uvajanju refome je potrebna večja postopnost, kot je predviđena, zlasti pri povećanju starosti, podaljšanju delovne dobe za ženske, s spremembo po-kojninskih odnosov in spremem-be pri malusih in bonusih. - Upokojenci smo poudarjali, da družbenoekonomske razme-re se onemogoćajo izenačitev starosti za moške in ženske (65 let). Predlagali smo nekajletno razliko in se ta se naj doseže postopno. Predviđeno je postop-no povećanje starosti za ženske na 61 let in za moške na 63 let. - Upokojenci smo prav tako poudarjali, da še nišo dani ekonomski pogoji za izenaćitev delovne dobe moških in žensk. Za ženske je predviđeno postopno povećanje delovne dobe (3 me-sece letno) do polne pokojnin-ske dobe 38 let. - Upokojenci smo predlagali postopno uvajanje olajšav pri starosti žensk za živo rojene ot-roke. - V ZDUS-u smo poudarjali, da mora imeti pri reformi do-sežena polna pokojninska doba (38 let, 40 let) većjo težo kot polna starost. - V ZDUS-u kot v sindikatih smo bili proti zmanjSevanju od-merjenih osnov. Glede na nuj-nost tega ukrepa pa smo pristali, da se tuđi to uvede postopno. Odmerna osnova se bo za polno pokojninsko dobo in pol-no starost zmanjševala letno po 0,5%. - V ZDUS-u smo vztrajali, da se pokojnine usklajujejo s po-vprećno rastjo plac vseh zaposlenih v Republiki in ne na osnovi doloćil v kolektivnih po-godbah ali glede inflacij. Po iz-jemno napomeni prizadevanju ZDUS-a in sindikatov smo uspeli. - V ZDUS-u smo po številnih razpravah podprli razmerje med najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo in najvišjo v razmerju 1:4. - Upokojenci smo predlagali uvedbo vdovskih pokojnin kot ekonomsko socialnega projekta in projekta usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko. Uspeli smo, da je vdovska pokoj-nina opredeljena kot pravica, vendar nismo uspeli glede na visino vdovske pokojnine, ki je sedaj izkljućno socialni korektiv. - V ZDUS-u smo bili proti uvedbi drugega naložbenega stebra, ker zanj nišo izpolnjeni ekonomski pogoji. Dve tretjini zaposlenih komaj preživi, kako bodo naložbeno varćevali? Zaće-tek naložbenega sistema je v zakonu opredeljen z dodatnim prostovoljnim pokojninskim za-varovanjem in z dodatnim obveznim pokojninskim zavarova-njem. V prispevku smo želeli javnost, zlasti pa upokojence in upokojenke informirati o naših skupnih prizadevanjih za zašćito naših vplaćanih pravic. Pokojni-na je individualna socialno ekonomska kategorija, ki je zaslužena in vplačana. Ob prvem branju zakona o reformi pokojninskega invalidskega zavarovanja ni bilo predviđeno usklajevanje pokojnin z rastjo povprećnih plac vseh zaposlenih in tuđi vdovske pokojnine nišo bile opredeljene. V ZDUS-u smo z gospodom ministrom Ropom in ostalimi socialnimi partnerji razpravljali in se dogovarjali do pozitivne-ga zaključka. Vlada je na osnovi skupnih stališč pripravila amandma, ki je predlog upokojencev upošteval. Toda glej ga zlomka! Poslanca SKD g. Dem-šar in dr. Vencljeva predlagata 14. julija 1999 amandma na vlad-ni amandma. Gospoda Demšarja sem pisno obvestil, da zavaja javnost z ne-toćnimi trditvami, saj upokojenci že od 1992 leta nosimo breme reforme, potem s sprejetjem zakona februarja 1996. leta in konćno z doloćilom Ustavnega sodišča, da ni nezakonito, će upokojenci ne dobimo poraću-na pokojnin za dva meseca na-zaj. Upokojenci smo kar ob tri mesečne pokojnine od 1992 do 1999. leta. Samo od februarja 1996 do junija 1999 smo upokojenci ob već kot dve mesećni pokojnini. Na seji 29. 9. 1999, ko je Državni zbor glasoval o amandma-ju Vlade, ki je tuđi v interesu upokojencev, je zbor z 32 glasovi za in 26 glasovi proti vladni amandma vendarle izglasoval. Zanimivo, da so vsi prisotni poslanci SKD glasovali proti vladnemu amandmaju ražen g. Marjana Schifferja. Prav tako so glasovali proti vladnemu amandmaju vsi poslanci SDSS ražen g. Franca Cebulja in g. Pa-vla Ruparja. V kolikor bi bil amandma po-slancev SKD g. Demšarja in dr. Vencljeve sprejet, bi upokojenci v enem letu dodatno izgubili od 16 do 30% mesećne pokojnine. Upokojenci smo užaljeni in prizadeti, ko nekateri poslanci nenehno govorijo, da smo upokojenci krivi za slab gospodarski položaj v državi, da država daje za pokojnine najvećji od-stotek bruto družbenega produkta v Evropi - kar ni res, da država iz proračuna daje upoko-jencem preko 150 milijard, kar tuđi ni res. Vseskozi nam upokojencem SKD zmanjšuje naše vplačano zaslužene pravice, bodisi kot vladna stranka oz. stranka v opoziciji. Letos so se jim pridružili še poslanci SDSS. Prizadeva-nje SKD in SDSS, da iz pokojnine kot individualne socialne ekonomske kategorije naredijo socialno podporo, se ne srne uresnićiti. Upokojenci potrpimo marsi-kaj, toda neumni pa nismo, da bi glasovali na volitvah za stranke, ki nam nenehno posegajo v že itak skromne upokojenske žepe. Prav je, da upokojenke in upokojenci na volitvah podprc-mo upokojence zato, ker imamo tak sistem, da borno imeli upokojenci nekaj od tega, će borno zraven, će nas ne bo, nas bodo odpisali. Upokojenci ne dovolimo, da nas odpišejo, ker smo pomemb-na organizacija civilne družbe, raje si dobro zapomnimo, kako so glasovali, da borno lahko dobre nagradili, slabe kaznovali. Upokojenci imamo veliko moralno moć in s skupnimi aktiv-nostmi borno uspešni pri zašći-ti naših pravic in pri razvoju mlade slovenske države na vseh podroćjih. Ne pozabimo tega in ustvarjalno delujmo tuđi v prihod nje. Predsednik ZDUS-a VINKO GOBEC Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Poleg žive vode še zdravilni med? V (asu ko se naša trgovska in druga podjetja povezujejo in zdruiujejo med seboj, da bi lahko konkurirala velikim tujim firmam, ki segajo na naš trg (tuđi naši Kočni ni kazalo drugega, kol da .se z domialskim Napredkom in grosu-peljskim obtinskim trgovcem združi v firmo Vele), je gotovo zanimiv dogodek na proslavi prve obletnice tunjiškega z.dravilnega gaja. Bližnji čebelar Janez se je čudil, kako lahko nekdo prodaja kilo blata in pol litra vode zajurja, njegov pravi cvetlični med pa še po 900 tolarjev za kilo komaj gre. Pa so mu nekateri, ki se spoznajo na trgovino, svetovali, naj se poveže s firmo VI) Tu-njice, pa bodo lončki medu samo po 20 dek šli za med najmanj po dva jurja. Seveda lepo opremljeni z napisom: »Naravni cvetlič.ni med iz zdravilnega gaja Tunjice.« Kupovali ga bodo ćelo v daljni Avstraliji, pa še marsikje drug-je... i\er je obfina ustavila dotacije z.a »kamničana«, so se želez.ničarji razje-zili in podražili karto do Ljubljane na 340 tolarjev. Da pa se penzionisti ne bi preveč vozili z vlakom, so jim zmanjšali dosedanji polovični popust na enotret-jinskega. Tako od toliko opevane enot-ne vozovnice ni več kaj dosti ostalo. Pričakujemo lahko le še to, da bodo ponovno začeti ukinjati nekatere vlake, saj se, bo Kamničanom spet bolj splača-lo v Ljubljano voziti z lastnim avtomo-hilom. Ali nismo nekoč poslušati bese-de: prometna politika naj bo v službi varstva okolja... l\a nacionalni televiziji te dni vrtijo slovensko kriminalno nadaljevanko Klan, ki razgalja mafijske metode, me-nedžerjev v našem gospodarstvu. Av-lorji so zapisali, daje vsaka podobnost z resničničnimi osebami in dogodki zgolj slučajna. Nišo pa pozabili tuđi zapisati, daje »generalni pokrovitelj«, fore/ sofinancer tega TV-umotvora »najbolje stoječa« kamniška firma Stol d. d., kije last Slovenske razvojne družbe in iz kaiere delavci dnevno potujejo na horzfl dela, karjihje še ostalo pa pre-jemajo po 30 do 40 jurjev »plače«. Vsaka podobnost s televizijskim Klanom pa je zgolj slučajna... l\aš župan res nima več mirnega spa-nja. Medtem, ko na Malem gradu popravlja, kar so razsula sloletja, pa mu spodaj v Malograjski soseski spodko-pavajo povsem nove temelje. Potem, ko je lani šefica Zelenih v znak protesta, ker občinska komisija na kandidatno listo za občinski svet ni uvrstila Zelenih, županu vrnila občinsko medaljo, so kmalu ob županskih volitvah Zeleni javno izrazili vso podporo županu, ko je lekel drug krog. Sedaj pa smo spet priča ovadbam istega župana s strani Zelenih prav zaradi gradnje malograj-ske soseske. »Kufre« gor, »kufre« dol... 1 a soseska bo po načinu svojega ro-jevanja prav gotovo prišla v kamniško zgodovino, tuđi zaradi kupa pozitivnih in negativnih odločh, razveljavitev, tožb in še česa. Da bi našim zanamcem olajšali raziskovanje in da ne bi kopali kar na slepo, kot sedaj kopljejo in iš-čejo po Malem gradu, bi bilo najbolje, če bi vse gradivo o gradnji zakopali v posehnem zaboju z napisom Kamniške zdrahe v drugem tisočlelju na dno nove soseske... t\.ončno se bo treba vprašati tuđi, kaj se dogaja s kamnifkimi gostilnami. Planinka je že par mesecev zaprta, svoja vrata je zaprla tuđi Podkev. Tuđi nekateri drugi lokali, kjerje lačni obisko-valec mesta v naročju planin še dohil kaj za pod zob, so večkrat zaprti kot od-prti, ker se kot po tekočem traku menja' jo najemniki. Ali bo res treba poklicati na pomoč naše vrle gasilce da bodo tuđi pozimi pripravili kako veselico kar sredi mesta in skuhali kakšno domačo kranjsko klobaso... KriStofov Pepe //. Nedorečene muke okrog Starega gradu Kot jara kaca se vlečejo teža-ve za dvig turistične zanimivosti tega znamenitega hriba mesta Kamnika. Koliko ćasa je bilo potrebno, da ga je Turistično druSt-vo leta 1989 potegnilo iz, lahko rečemo, popolne pozabe in propada. Od takrat je bilo obnovljeno gostiSćc in urejen prostor v razvalinah in ob njih. K sreći, da so se med vojno za osamosvoji-tev vojaški opazovalci pritožili, da je vrh Starega gradu tako zaraš-ćen, da ne morejo opravljati opa-zovalne slubže. Takrat je obćina dala nalog gasilcem iz Srednje vaši za posck divjc zaraščanc okolice grašćine in podrtje starih dreves. Vrh Starega gradu je bil konćno gol kot v srednjem veku. Toda od 1991 se ni već čistilo na po-sekanem delu hriba. Drcvje žc raste v visino, pogled z gradu je ponovno vse slabši in občina oziroma pristojni za turizem v Kam-niku bi morali ponovno očistiti drevjc s tega dela Starega gradu. Podrast okrog razvaline in poti na »plato«, kjcr je nekoć stal obrambni stolp in dancs na tem mestu kurijo kres, je prav tako zarašćen. Zavod za varstvo kulturne dcdiSćine na Starem gradu v vseh letih, odkar pomnim, ni napravil nič, da bi vsaj utrdil ste-ne, ki so še ostale od grašćine. Pravi, malo večji potresni sunek, bo podrl vse stene. Turistićno društvo je pred leti predlagalo, naj se restavrira prvotni vhod v graš-ćino. To ne bi pomenilo velikih stroškov, toda ni nikogar, ki bi opravil to prepotrehno delo. Već kot 40 let pišem in govorim na občini, naj vendar planirajo denar za ta nujna restavratorska popravila na Starem gradu. Od leta 19X8 je knjiga vpisov v gostišću. Ta knjiga turistov in gostov se je ću-dežno izgubila. Vcmo, da je bila polna podpisov in smo predlaga- li, da Planinsko društvo Kamnik priskrbi novo knijgo. Veliko je nujnih dcl, ki bi se z dobro voljo in z zanimanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kamnik dala po-stopoma urediti. Vendar z uredit-vijo tega prelepega hriba, turistično enkratnega simbola Kamnika, brez zainteresiranosti občinskih, turistićnih in političnih osebnos-ti ne bo nič. Zato ponovno kličc-mo - Kamnićani, zbuditc se, začinite ukrepati! dr. NrKOSADNIKAR PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA Že spet ti, Bojč?! Ko sem napisal svoj odmev na Bojčev članek o dogajanjih na Veliki planini, sem skušal biti razumljiv tako njemu kot tuđi drugim bralcem Ob-čana. Po njegovem odmevu pa bi bilo mogoče soditi, da me ni razumel, ali pa želi, da me bralci ne bi razumeli. Zato bom kratko in jasno komentirat vsak odstavek njegovega drugega pisanja. Na Veliki planini sta bili letos »najmanj dve maši«. Tako bo (upam) tuđi v prihodnje, dokler bo stala kapela - amen! Kogar to moti, naj gre takrat kam drugam - smrt fašizmu! Glede partijskih sestankov - škoda besed! Glede resnice - zameje resnica lahko le resnica, ko začneš iskati raz-lične plati, postane manipulacija. Monopola nad resnico ne more biti, lahko imaš monopol le nad lažjo, čejo dovolj vztrajno ponavljaš. Dobro sem razumel pozitivno poanto članka. Smeti in ostala navlaka ne sodijo na planino, s tem se popolnoma strinjam. Ker pa vem, kje tebe čevelj luli, sumim, da v to kategorijo postavljaš tuđi kapelo in dogaja- "ŽNANJErJE POT DO USPEHA..... RAČUNALNIŠKITEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniike tečaje, kot so: WIND0WS. WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660 -10% popust nudimo za skupine E-po*ta: clipeclip-domial».»i - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in studentom ^» - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroske izobraževanja (I l'fr povrne Sklad za izobrazevanje pri obrtnikih. ^^r nja v njej in ob njej. Zelo te je žulil že pred leti postavljeni križ na Brani, o čemer si se tuđi na široko razpisal. Križ .fe vedno stoji - hvala bogu! Nazadnje pa še stokrat prežvečena in po(iz)bruhana fraza: »Bodimo složni vsaj v osnovnih in za narodpomembnih zadevah.« Če nam kršćanska morala in kultura ništa ena od najpomembnejših z.a-dev, potem nam Slovencem pač ni pomoći inje tuđi moje pisanje zaman - pa brez zamere. ANTON V1DMAR Za večjo osebno odgovornost! Odbor za zaščito zakonitosti Kamnik podpira kritično razpravo pod naslovom Pripombe k Spremembam in dopolnitvam dolgoročnega in sred-njeročnega družbenega plana občine Kamnik. Članek nazorno razkriva nepravilnosti in nered na tem področju, ki Ijudem povzroča veliko kri-vic, nakazu/e tuđi neodgovornost tistih, ki naj bi tu morali nekaj storiti, le ti pa se, kot izgleda, na to več ali manj požvižgajo. Pričakujemo, da bo stranka SKD preko svojih zastopnikov ustrez.no ukrepala in odgovorne javno razkrinkala, pa tuđi kazensko preganjala. Pozdravljamo in podpi-ramo tuđi ukrepanje Zelenih Kamnika, ki so se akcije lotili bolj konkretno in z ovadbami pokazali na liste, ki bi v tej družbi trenutno morali narediti kaj več. Obenem odbor opoz.arja vse izvoljene predstavnike, predvsem pa svetnike in poslance, naj več delujejo v javnosti in se zavzema-jo za moralne vrednote. Civilna družba oziroma Odbor za zaščito zakonitosti bo skušal v bodoče vse bolj razkrivati nepravilnosti na vseh pod-ročjih družbenega življenja saj menimo, daje taka kritičnost nujno potrebna za obstoj naše družbe. Za OZZZ Kamnik OPRAVŠ FRANC Godič Pobude za nove občine (2. nadaljevanje) Kako do razdelitve se danje občine Kamnik Osnovni Ivniclj iisUinavljanju ohčinje Ustava RS in »Zakon opo-stnpku za uslanovitov občin ter določilev njenih obmoHj«, ki je hilohjauljrii v I.'nulncni lislii A'.V. šl. ij/')(>. l'()sl,oj>cL:z/i uslininrilmih činu Icrdoloi ilcu <>~:irIk ine r novo ohčino jia lahko da svet krajevne skupnosti ali i v/.š/r skiijmosii alizbor oIhuiioi' obi inskemusvidu. Cv tu pobude ni s/ire/rl, /o U lah ko l>(>srvdujcji> diivkluo Državnemu zboru kol/>redln^. I /iivdlofiu za zcU.clek //oslo/ikti Dioi'ti/o hili navedeni razlomi, ki uleineljujcjo razdelilev občhic na nove obi me. navedeni ntora/o bili podatki, izkaterihje razvidno, da obnmc je. na kaierem naj bi se us limovila nova obriria. izjiohijuje ~ u^lavo in •nhonoin doloifnel><>-(/ ^nOO/irehiv/lleev. ninrajo bili v/>redl(if'U uili'edeui IH lovi. ki lile nteljuje/n uslauoiiirr obi ine na lakem obiiKnju tu. />. ekonomski, veo grajski, demografski), l'rcdlog mora tisebovati ludi ime in sedež nove občine. Prcdloge posije državni zbor v mnenje ohčinskemu svelu jmzade-teobčine. Ta v,)()dueli/««/«svoje niiienje/>o obravnam!.predlogov na zborih občanov. (X' državni zbor tigotoni, da so z uslavo in zakonom določeni j ini'oj i za uslanovilevohćin.e, tloUtČi območje, na katerem se izvede referendum za ugotoviiev volje j>rehiv(d< ev in razpiše referendum. I'oslo/H'k za sjn'ejem zakona, s kalerim se uslauovijo oh ojmivljenem re ferendumu, Na itslreznem re/eroidiimskem obmoćju se je za lo morala izreci većina volirtcv. kišo glasovali. Ne glede na izid referenduma, pa lahko državni zbor odloći drtigače, će oceni, tla je jiolrebno <>b moć je ohdtt nsklailili s /logo/i, ki jili dolaca ustava in zakon. l'osloj>ek '.a iislanovilev obi.iu ler za določilev oziroma za spremembo njihovih obmoi ij se lahko i'.vede enkval v obdohju med dve ma rednima volil vama n obriuske svele. Novr nhčitie se uslauovijo oziroma obmoeja obi i u se spreiiieiiijo najkasneje ši'sl mesei re/irerl va-pisoni rednih volilev e obi'iuskesve te. Državni zbor raz/n\e referendum najkasurje mo Icio pred prvim rokom za razjm rednih volilev e obi i uske svele, I lem posiopkn ilržrtv-nizhor obidvuaia le lisle /iredloge, ki so bili rio eui ilo navedcncgn roka. Iz uaretleuciHt \ledi, i/a imamo ohčani le vsake štiri leta enkrat ntožnosl, da izrazimo svojo voljo za drttgačno oheiuo l'o zakonu je procedura točno doloteiia i u seje ne da /irel/ilerali Dr.avtii zborho l>redlof>e/iortovno ohrarnaval Icla .'.1)01, pohntlc/Hi moraju liili jiosrc-tlorane vvlj eno lelo pred lem. tla bo jioslojiek jntli -iluo i jieljiin. Časa lorej ni več veliko, ee želimo imeli kvalileinejše irljeuje i u hilrejsi razvoj na kamniskem obmoeju od lela J()()„>. dalje. (se imdtiljnje) za inidativno skupino pubudnikov za nove občine TONHSTELE Kamniški ObČAN KULTURA 4. novembra ] 999 7 ZA KULTURO JEZIKA Novapisalna moda? Pred kratkim san dobila lakolc pismo: Spošlovana prof. Ilumarje-va, "cio san vesela, tla san se Inhko obmila na Vas s lem vprašanjem, sa/ anglislke vz.trajajo pri pisanju z. veliko začetnico v primerih, ki so razvidni i:, prilog (Kupee, l'rodajalei. Pogodbeni izdelek. Pogodbenu /mdročje i/d.), llvalež.na Vam bom za nasvel. Pozdrav A. /.. (lospa. ki mi je poslala to pismo in dela v veejeni podjelju, je kot dokaz priložila več besedil. l:no od uh navajam kot vz.orec. Nepravilno pisane beseile je podcrtala A. /.. 7. I. '/.mirniji Pogodbeni Dobavitclj Odnos med strankama je neoilvisen in nobena od obeh Strank ni na nohen način pravni zastupnik ali agent druge z.a katerikoli namen. Nohena Stranka nimapraviee idi eivloritete (možnost: pooblnstila) do mnevati ali povz.ročili, v pisni obliki ali dingače, kukršnokoli obvez,-nosl kakršnekoli vrste (določcno/izjavljeno idi nakazuno/implii irano). v imenu ali z.a (možnost z.a račun) drugo .Stranko. 7. 2. Opuslilev Opustilev kršilve določda (kalerega od tloločil) iz. tt' Pogodbe ne predstavlja oz. ne deluje kot opustilev (kakšne) druge kršilve lakega določda ali kaleregakoli drugega določda: prav lako nezniož.nost uve-ljavitve (kakšnega) določda iz. te Pogodbe ne deluje kot opustilev lake ga določda ali kakršnega koli drugega do/očila. 7. 3. Vis ja sila Stranki ništa odgovorni z.a kakršnokoli na/tako ali zamudo pri iz-vajanju te Pogodbe, kadar je laki napaki ali z.amudi vz.rok višja sila, kantor spadajo višja sila ali sovraž.nik ljudstva, vojna (civil war = državljanska vojna), nemiri, revolucije, požar, poplava, nesreče, splošno pomanjkanje idi pomanjkanje energije, stavke, prenehanje z. delom s strani delodajtdca, delavski nemiri, epidemiji', politična in gospodarska izolacija države (možnosl; quaranline resi'rici'ions — omejitve zaradi karanlen, povezanih Z. npr. epidemijami /te omejilve so zelo stroge, veljajo z.nolraj države in iz. države navz.ven, njihova kr-šitev pa lahko ponieni ćelo kaz.nivo dejanje), naravne nesreče, eksplozije, pol resi in podobno. V primerti višje sile, mora priz.adela Stranka o lem lakoj obvesliti drugo Stranko, in ji dati potrebne informacije, ki ji bodo omogočile, da se />repriča o dogodku. Pogodba je pre kinjena na dan.obvestila. Ce traju višja sila ilalj kol J (tri) mesece, se la Pogodba prekine brez predhodnega obvestila. In kaj naj rečem na lako pisanje7 loje angleški način pisanja. Pre-vajalke, ki z.ahtevajo, da se obče beseile (Stranka, Kupee, Prodajalec, Pogodbeni) područje, Pogodbeni izdelek) sredi povedi, ne na začetku, pišejo z veliko začetnico, ali ne z.najo slovcnskega pravopisa ali pa zavestno in samovoljno vnašajo angleški način pisanja. Iako v slo-venščini ni dovoljeno. Podobno je že dolgo časa narobe napisano na tabli pred nekdanjim /elez.nim mostom Velika Planina, namreč planina z. veliko. l.e z.akaj? Prav je eilinole Velika planina. MARJETA ULI MAR Matična knjižnica Kamnik Knjigo tuđi ostarelim in bolnim Knjižnica mora omogoćiti do-stop do knjige tuđi tištim upo-rabnikom, ki to zacnkrat Se nišo, pa bi radi bili, vendar pa ne morejo hoditi v knjižnico zaradi starosti ali bole/ni ali drugih podobnih vzrokov. Prav zato smo se odloćili za poseben projekt, ki smo ga poimenovali Knjigo na dom. Namenjen je starim in bolnim. Ugotovili smo namreč, da je le 2,3% naših članov starih nad 60 let. V primerjavi z drugimi nasimi podatki in glede na življcnjsko dobo to pomeni, da naši elani po teh Iclih nišo več aktivni bralci. Zamislili smo si ga takole: starim in bolnim Ijudem bodo knjige na dom nosili v izposojo ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNICENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJAIZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: — ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE •TUJIJEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — VVindovvs 95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... — Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih-naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: — jezikovni — računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Promocijski koncert Branke Božić ob iziđu zgoščenke NOV SVET Ves svet naj si poda roke, z roko v roki vsi Ijudje, vsak človek naj odpre srce, dlan v dlani, skupaj vsi Ijudje... Refren pesmi Novi svet, po kateri nosi ime prva zgoščenka Branke Božič, je tišti četrtkov večer še dolgo odmeval pod ku-polasto streho dvorane v klubu Golfa Arboretum. Prav tako bc-sedc in zvoki ostalih sedemnaj-stih pesmi, ki jih je s pretanjc-nim občutkom za vsebino in melodijo zložila, uglasbila in tuđi zapela sama avtorica profesorica angleščine in slovenščine Branka Božič. O vsebini, ki je posvećena človeku in njegovemu nemirne-mu bivanju na našem razburka-nem planetu, povedo marsikaj žc naslovi: Luna, Modrine neba se kupiti ne da. Prijatelj, Mir ti želim, Angel nad menoj, Večno sonce, Pesem duši, Darilo, Pe-sem orlu... »Prijatelj mi je poklonil kita-ro in začela sem prepevati, kar naenkrat so se v meni zaćele porajati pesmi. Začela sem jih zapisovati. Prepevala sem jih na srečanjih s prijatelji, ki so me začeli spodbujati, naj jih posna-mem, je po promocijskem koncertu navduseno začela pripove-dovati Branka. Te pesmi so se porojevale ob različnih dogod-kih in razpoloženjih. Pa tuđi sredi življenja med ameriškimi Indijanci. »Tam se bila trikrat po mesec dni. Povabili so me tuđi na njihov obred, kje so me kar Branka Božić je na promocijskem koncertu ob iziđu zgoščenke sama zapela pesmi, kijihje zložila in uglasbila. posvojili. Dobila sem ime Belo pero. Indijanci so mi s svojim življenjem zelo blizu.« Potova-la pa je tuđi v Nepal, Tibet in druge dežele, katerih življenje je pustilo svoj odsev v njenih pe-smih. Na zgoščenki je tuđi Branki-na pesem Dakota, ki jo je za-pel pravi Indijanec iz Severne Dakote James Sonny Bear, ki je prav s tem namenom prišel v Slovenijo. »O, Dakota, o, Dakota, pogrešam te, a spet in spet zaidem v tvoj svet, ki spremlja me' preko neba, preko morja se ćutim te...« Pesem modrine neba se kupiti ne da, je navdih govora indijanskega po-glavarja v Washingtonu. »Indijanci verjamejo, da bodo majhni narodi ostali za prihodnost.« Branka vsa besedila po-je tuđi v anglešćini, izšla so tuđi na posebnem CD-ju. Pesem Sloveniji je fantastična v anglešćini. Branka je namreč preva-jalka za anglešćino. »An-gleska besedila mi se posebej veliko pomenijo, ker imam nekaj poslusal-cev tuđi v tujini, tuđi v Ameriki, med Indijanci in drugod. Pesmi so se kar sam prelile v anglešćino. Res sem presrečna, da se je to zgodilo. Vsaka pesem ima neko sporočilo, ki je zame zelo intimno in zelo globoko. Zato jih Ijudje tuđi tako sprejema-jo, saj se vsak nekje najde...« Mnogi obiskovaici prijetnega večera v Volčjem Potoku so bili mnenja, da je Pesem Sloveniji, ki so jo skupaj z Branko zapeli vsi, ki so ustvarjali glasbeni projekt Nov svet - pevci Dominik, Jane/, in Primuž Krt, Zden-ka Gorenc, prava himana naši deželi. Z zvoki kitare, trobente in saksofona so skladbe opleme-nitili Emil Krt, Janez Krt in Marino Mrčela. »Moram še povedati, da sem imela čudovite sodelavce. Domi- nik se je zelo navdušil. Sama ni-sem imela obćutka pri kom bi posnela pesmi, ker so to le indijanske pesmi. Naredil pa je tako dobre aranžmaje, za kar sem mu zelo hvaležna. Omeniti moram tuđi mojo ućiteljico so-lopetja Zdenko Gorenc, operno pevko, ki je iz mene naredila to, kar ste danes slisali,« pripovedu-je Branka. Zvemo še, da je prvih dvanajst pesmi nastalo že pred dvema letoma. »Snemanje se je zaradi tega, da bi bil projekt ćimboljši, zavleklo kar na leto dni, potem smo povabili še Sonvja, da je prišel /zapet iz Amerike.« Zgošćenko so posneli v Dre-am studiu Krt. Dominik Krt je aranžer vseh skladb in producent. Iz šopa listkov v košarici smo nakljućno potegnili listek z be-sedilom Pesmi Sloveniji (vsa besedila so tuđi na ovitu zgošćen-ke): Slovenija, tu Ijubezenje doma, Slovenija, ostani to, kar si bila, kar imamo daješ nam ti, zlato klasje s svojih dlani, tu še kruh zadani iz domaće peći, v novo jutro se rodi Slovenija deiela vere in duha... Celotna doslej pripravljena naklada je namenjena promociji zgoščenke, ki jo bo Branka Božić ponovila še v lepo obnovlje-nem domžalskem kulturnem domu Franca Bernika v soboto, 6. novembra ob 20. uri. FRANC SVETELJ Koncert Mesanega pevskega zbora Trofaiach prostovoljci. Ti se bodo tuđi do-govarjali za število knjig in vsc-binski izbor gradiva, ki bi ga že-leli bodoči bralci prejeti na svoj dom, in ludi za rok izposoje. Prav tako bodo hodili po prehrane knjige in te ponovno za-mcnjiili z novimi. V pogovoru z bralecm bodo skušali opredeliti njegove bralne potrebe, želje in pričakovanja. Postopek izposoje se bo seveda vodil v knjižnici, prav tako vsc organizacijske podrobnosti v vzezi s tem projektom. Vzpostavili smo že stike z Društvom upokojencev, kjer nam je ženska sekcija pripravila seznam tistih, ki bi želeli pre-jemati knjige na dom, in s Sred-njo solo Rudolfa Maistra, kjer bodo zbrali prostovoljce. Zamislili smo si namreč, da bi ta projekt izvajali prav srednješolci in tuđi študentje prostovoljci, da bi tako povezali dve različni generaciji. Vabimo pa tuđi druge prostovoljce, da se pridružijo našim prizadevanjem in da pre-vzamejo izposojo na dom za vse, ki bi to želeli. Prav tako vabimo tište, ki ste bolni, ostareli ali ki težko hodite, ste invalidi, da nam sporočite, če bi želeli imeti izposojo na domu. Tako prostovoljci kot bodoči uporabniki naše nove storitve se zglasite osebno ali po telefonu pri gospeh Jani Uršič ali Bredi Podbrežnik Vukmir v Matični knjižnici Kamnik. Srednješolci in študentje naj bi tako spoznavali bralne potrebe in pomen branja posebnih skupin, ki jim je knjiga zaradi razlićnih vzrokov težko doseg-ljiva. Drugi namen je seveda razvijanje prostovoljnega dela in so-cialnega čuta. Tišti, ki bi jim omogočili branje, pa bi bili veseli ne samo družbe, pač pa branja samega, saj je to dejavnost, ki je velikega pomena za vsc generacije. Šc posebej za starejšo, ki mora tuđi jesen svojega življenja preživeti aktivno, vedro, ludi z radovednostjo in se zanimati za vse, kar se dogaja okrog njih. Vsi smo vredni dob-rega in veselega življenja. To si lahko vsaj deloma ustvarimo tuđi z branjem. Seveda borno s prostovoljci in tistimi, ki bi želeli izposojo na domu, prej opravili razgovore in skupaj ugotovili, kakšne so dejanske potrebe. Prićakujemo odziv mladih ljudi: srednješolcev, studentov in tuđi drugih! BREDA PODBRKŽNIK VUKMIR V soboto, 23. oktobra, so pevci Mesanega pevskega zbora iz part-nerskega avstrijskega meta Trofaiach v kamniški frančiškanski cer-kvi pripravili koncert, na katerem so najprej predstavili Alpsko maso Lorenža Meicrhoferja in već drugih skladb, med njimi narodne pesmi iz Češke, Francije ter dve slovenski narodni pesmi. Petindvajsetčlanski zbor s pevovo-jem prof. Adolfom Kainzem je najprej pozdravil podžupan občine Kamnik Anton Hočevar. Za lep sprejem pa se je v imenu občine Trofaiach in pevcev zahvalil Ger-hard Slamnig, vodja občinskega oddelka za kulturo. Poslušalci, ki so napolnili frančiš-kansko cerkev, med njimi je bilo tuđi več pevcev Mavrice iz Srednje vaši, so petje avstrijskih prijateljev zelo toplo sprejeli. Z velikim aplav-zom so še posebej nagradili izvedbo slovenskih narodnih Srce je ža- lostno in Kaj ti je deklica, ki so jih pevci na koncu še enkrat zapeli, dodali pa so še pesem z avstrijske Ko-roške. F. S. Vesna Rakef razstavlja v Kavarnici Kavarnica na Glavnem trgu v Kamniku je obenem tuđi razMaviš-če, kjer si sledijo likovne razstave kamniških likovnikov, ker je hva-levreden prispevek likovno raz-stavni ponudbi v mestu. Takšne raz.stave, postavljene v gostinskih lokulih, vsekakor opravičujejo svoj namen, saj so koristne za razstav-Ijalca in goslinca: najvećpa lahko pridobi publika, ki so ji prireditve pravzaprav namenjene. V oktobru postavlja na ogled svoja slikarska delu mlada likovni-ca Vesna Rakef, ki je študentka drugega letnika Pedagoške fakultete - likovna smer, obenem pa na-daljuje vzporedno studij treljega letnika Teološke fakultete Univer-ze v Ljubljani. Že ti skopi biografski podatki govore o zavzeti in perspektivni ustvarjalki. Čeprav je sele pri z.a-četkih svoje ustvarjalne poli, saj je to njena prva samostojna predsla-vitev, je dosegla zanimive rezultate v likovnem eksperimentiranju. Dela, ki so nastala predvsem v času studija na fakulteti, kjer so ji studijski učitelji znani slovenski li-kovniki: Tomaž. Gorjup za slikarstvo. Ivo Mršnik za risanje in Boris Jesih z.a grafiko, razodevajo njen prirojen ohčutek za barvne odnose in oblikotvornost. Slikarska dela Vesne Rukefiz.hu-jajo slej lu> prej iz njenih studijskih opaianj vsakdanjih predmelov in njihovega mimetičnega odslikova-nja, pa naj gre za zgodnejši »rdeči« ciklus »mesnin«, ki imajo že same po sebi določene simbolične konotacije, ali za kasnejše, batrvno holj umer-jene sedeže. Jabolko, hruške in kore-nje so sudovi z nedvomno simbolič-nimi, že kur erotičnimi pomenljivost-mi - Eva zjabolkom, hrušku z včasih pruv erotično oblika, da o »korenih lečenih«, jajcih na oko (Dali!) in klobusah niti ne govorimo. Vesni Rakef ne gre le za tihožit-ja v klasičnem smislu, kar je še posebno vidno v zadnjem ciklusu »ka-setiranih slik«. To so akrilne podo-be na papirju, sestavljene iz ntanj- ših studijskih sličic. Motiv barke, ki se neprestano ponavlja v različnih barvnih varianlah, je asociaciju na večno iskanje in potovunje - kar slikarstvo vsekakor je. Motiv bark, je torej le še skoraj abstraktna osnova in okvir za iskanje barvnih in kompozicijskih odnosa v v sliki. Ne borno se zmotili, če rečemo, da je slikarka prav v teh drobnih sliči-cah dosegla največjo barvno izćiš-čenost in slikarsko prepričljivost. DUŠAN IJPOVEC akademski slikar in likovni kritik matična knjižnica kamnik OBISKIPRA VIJIČARKE JANE POGAČAR S POTUJOČO KNJIŽNICO SELA: v ponedeljek, 8. 11., ob 17.30 v soli Sela TUNJICE: v četrtek, II. 11., ob 17.30 v soli Tunjice KRIVČEVO: v petek, 12. 11., ob 18. uri v soli Gozd LAŽE: v ponedeljek, 22. 11., ob 18. uri v kulturnem domu Laže MOTNIK: v torek, 25. II., ob 18. uri v soli Motnik Pravljićarka Matične knjižnice Kamnik Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico DVOJČICI (Založba Učila). Cena pravljićne ure: 400,00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copate! 8 4. novembra 1999 MED NAMI Kamniški ObČAN Kostanjev pohod Številni pohodi, ki jih pripravljamo v upokojenskem društvu so zelo različni tuđi po svojem namenu. Oktobrskega, letos je bil 12. oktobra, imenujemo kar kostanjev pohod. Vsako leto ga namreč iz-koristimo tuđi za nabiranje slad-kega koštanja, ki ga je na poti od vaši Trojica do Brda oziroma Tabora nad Ihanom kar precej. Hoja od Moravč do prve po-stojanke na Grmaćah je 28 po-hodnikom hitro minila. Tu smo bili prijetno presenećeni nad gos-toljubnostjo gospodinje Slavke in njenih treh prijateljic. Pot smo nadaljevali do Križevske vaši, se ustavili v Zagorici pri spomeniku Jurija Vege in pod obronki Cicija in Murovice prišli v vas Trojica. Z moravškimi upokojen-ci smo nadaljevali hojo proti Oklem. Kostanjev gozd nam je ponu-jal svoje dobrote. Okusne sade-že smo nabirali skoraj dve uri. Tako kot vsakokrat smo imeli krajši postanek Se v vaši Brdo. Deležni smo bili dobrega, že le-tošnjega mošta, za zdravje pa smo poskrbeli s požirkom moč-nejšega. Naša pot je bila zaključena v vaši Tabor nad Ihanom. Odtisnili smo še zadnji žig v Vodnik po poti spominov NOB obćine Domžale in se zatem od-peljali proti Domžalam in Kam-niku. Izlet se nam je vtisnil v lep spomin zaradi prijaznoga sprejc-ma, lepega vremena in obilo koštanja, ki ga borno pekli doma ob kapljici rujnega. STANE SIMŠIĆ Vdružbi s prijaznimidomaćini na (innaiuh nad Moravčami. mmRAVJESENI , V soli se pogovarjamo tuđi & *praznikih, prireditvah, spominskih dnevih in podobno. Tuđi Tednu ot-roka smo namenili nekaj časa. Gospa razredničarka Danica Be-zek nanije omenila, da v tem času potekajo po Sloveniji razHčne pri-reditve. Takoj smo bili za to, da tu- Kazstavljeni darovi jeseni di mi obeležimo Teden otroka. Pripravili smo razstavo z naslovom »POZDRAV JESEN/«. V torek, 5. oktobra, smo k razredni uri prinesli različne pridelke z naših vrtov, sadovnjakov, polj in tuđi cvetje s travnikov. Vsegaje bilo veliko: jaholk, hrušk, zeljnatih glav, pese, buć... Menije bila naj-bolj v.šeč zelena buča z belimi črtami. Videtije bila kot ioga. Z razred-ničarko smo pridelke in cvetje razporedili po razstavni miz.i. Tuđi cvetje in suhi pšenični klasi so se lepo podali med darove jeseni. S svojim delom smo bili zadovoljni. Raz,stavo so si najprej ogledali učitelji, potem pa tuđi učenci drugih raz.re-lov. Verjetno borno do konca šolskega leta pripravili še kakšno, seve-da drugačno razstavo. Tina Pogačnik, 6 h Osnovna šola Stran je Spogledujete se lahko z vsemi. Srce pa vam bo ogrel samo eden! Vaš poobtaščen! trgovec AVTO CERAR, d.o.o., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 SERT VSPOMIN V0E1VL KI„, ste kadarkoli in knkorkoli darovali življenje za nekaj, v kar ste verjeli in se zato borili. Čudna so pola življenja, vsem skupno je le rojstvo in smrt. Vmes pa..., ja, vincs pa razlić-na pota, na katera nas pripeljcjo nakljueja, lio tenja, želje, ideje. Kaj je to v nas, da ta hole nja, ideje in želje, uresnieujemo tuđi tako, da brezsmiselno uničujerno tuja življenja svojih bratov in sester, sosedov in znancev? Težko je na to vprašanje odgovoriti nam, ki še živimo. Vi pa ste mrtvi in nam ne morete odgovoriti. No, ne morete nam odgovoriti /. besedami. (Jas je tišti, ki nam pove, da ste nekateri unir li prav po nepotrebnem, po kriviei in zmoti. Kako naj mi, ki živimo trenutno polno življenje, popravimo te zmote, kriviei-, nesmiselne smrti? I ako, da o tem na glas in bre/. želje po mašćevanju govorimo, da si bre/. oćitanja po damo roke in listini, ki v sreih ne morejo po zabiti, clovolimo njihove spomine. Mi pa, ki smo neobremenjeni, ne dopustimo, da nas eni ali drugi pritegnejo v nove spore. Vsi vi, ki ležite v naši slovenski zemlji in ste izgubili življenje na tej ali oni strani, vsem vam v spomin setu na DAN MRTVIM DAN V.SF.I I SVI, I III prižgal sveeko v up.m|u, da bo toplota, ki jo oddaja, ogrela in združila sloven ska srea. ŠFL HOM NA I'OI./A, V(,O/,I)()VI„ V Illillil-.IN VODI: ISKAI (,R()B()Vl% PUŠCAI. HOMSOLZE. KLICAL DUHOVE. K SPRAVI BOM PROSU... IGOR KANIŽAR Foto: V. MEJAČ Mladinski center pripravlja raznovrstne dejavnosti na Duplici Zaotroke in mladostnike Na Mladinskem centru, kjcr nimamo stalnoga prostora za iz-vajanje programov smo z obe-ma rokama in pred-vsem z veseljem spre-jeli ponudbo krajevne skupnosti Duplica, da nam jih v brezplačno uporabo odstopijo. Prav zato smo skrb-no pretehtali programe in izbrali izvajalce, ki naj bi pritegnili ćimvcć otrok in mla-dostnikov. Malo smo pohiteli predvsem zaradi jesensko-zimskega časa, ko mladi potrc-bujejo kak ogret prostor za druženje. Od 16. novembra dalje borno prićeli s programi in delavnica-mi, enkrat tedensko, v popoldanskom času, z minimalnim plaćilom. Ponujamo vam GLAS-BI-NO DELAVNICO, kjer bo-do vzbujali veselje do glasbc ob petju in izdelovanju inštumen-tov; ROČNO-USTVARJALNO DRLAVNICO, kjcr bodo nasta- jali uporabni predmeti, darila, čestitke...; v MLADINSKIH DE-LAVNICAH pa se bodo lotili je. Natančni datumi in ciljne skupine so navedeni v koledar-ju prireditev v tej številki Kam- tem, ki zanimajo mlade ob iz-menjavi mnenj. Družili se borno ob igranju namiznega tenisa in ob namiznih družabnih igrah, kjer bo čas tuđi za pogovarja- Od4. 11. dd20. 11. '99 oziroma do prodaje zalog! ni.škega občana, stran 5. Vsc podrobnosti boste izvo- dcli na uvodnih srečanjih. Veseli borno vaših pobud, idcj in želja. HELENA 6 glav, stereo, show view, VPS, 16:9 format, 2 SCART priključka, AV priključak na sprednji strani Videorecorder DAEVVOO G 997 HI-FI Pekač - dvojni 0 38 cm Polnllec akumulatorjev TELVVIN-NEVADA 10 - 12 V, 50 W - zaščita proti prenapetosti in zamenjavi polaritet stroj KENMORE art. 14800 nemomce je mosoca kovinOtehna [Gotovinski popusti ^s kartico Kovinotehna Kamniški ObČAN IZ NAŠIH KRAJEV 4. novembra 1999 VKS Sela so ob krajevnem prazniku odprli urejeno cesto Sovinja Pet - Poljana S solidarnostjo do novih krajevnih čest Nadaljevanje s 1. strani ki so jo v krajevni skupnosti uredili ob podpori obćine Kamnik, so obeležili tuđi letošnji krajevni praznik. Praznik je dan spomina na po- žig stirih kmetij v Sovinji Peči oktobra 1944, ko sta tragično umrli tuđi družini Lukovih in Brlečevih, medtcm ko je zgornjim in spod-njim Smonkarjevim uspelo pravo-časno zbežati. Ob slavnostnem odprtju 937 metrov dolge krajevne ceste, ki povezuje Poljano, najvisje ležečo vas v kamniški občini z drugimi kraji v krajevni skupnosti, je predsednik sveta krajevne skupnosti Sela Milan Hribar pozdravil stevilne kra-jane, ki so se zbrali kljub hlad-nemu vremenu in župana obči-ne Kamnik Toneta Smolnikar-ja. Zahvalil se je krajanom, ki so z delom, odstopljenimi zem-Ijišči in finančnimi sredstvi sodelovali pri ureditvi ceste, prav tako občini Kamnik za fi-nančno pomoć. Cesta, ki ni po- Oh navzočnosti Stevilnih krajanov in goslovje ob praznovanju krajevnega praznika odprto cesto proti Poljani v dolžini 937 metrov blagoslovit župnik Danijel Kašlrun. Nato pa sta Milan Hribar, predsednik sveta KS Sela, in župan občine Kamnik Tone Smolnikar simbolično prerezala slavnostni trak. membna samo za prebivalce Poljane, ampak tuđi za vse, ki se vozi-jo v dolino Crne ali v sosednjo ob-čino Gornji Grad, je bila namreč urejena predvsem po zaslugi solidarnosti, ki živi v tej krajevni skupnosti že vrsto let. S krajevnim sa-moprispevkom so za cesto zbrali več kot 4 milijone tolarjev; kraja-ni Poljane, Sovinje Peči in Bele Peči pa so prostovoljno opravili preko 330 delovnih ur, preko 135 strojnih ur ter poleg peska in brez-plaćno odstopljenih zemljisč, kjer poteka trasa ceste, prostovoljno prispevali se 710.000 tolarjev lastnih sredstev. Ob-čina Kamnik je prispevala de-nar za asfaltno prevleko. V programu so po slavnostnem govoru župana Toneta Smolnikarja sodelovali učenci osnovne sole Sela s pri-zadevnima učiteljicama. Vseh 15 učencev razredne stopnje je nastopilo v okviru dramske skupine pod vodstvom učiteljice Milene Kunej, v pev-skem zboru pa pod vodstvom učiteljice Eme Brlec. Pridružilo se jim je se pel starejsih deklet, nekdanjih 'učenk osnovne Sole na Selih, sedem malih Solarjev, ki bodo prag le sole prestopili naslednje solsko leto, pa je zapelo z učiteljico Mijo Hribar. Predsednik sveta krajevne skupnosti Sela Milan Hribar nam je se povedal, da bodo v krajevni skupnosti nadaljevali z ureditvijo naj-pomembnejših krajevnih čest, in si-cer v vaši Studenca, cesto v Sovinji Peći in dokonćno uredili Se del ceste do vaši Poljana. V naslednjem letu imajo v nacrtu predvsem ure-ditev obzidja pokopališća, saj že tri leta strogo namensko varćujejo za ta namen. Prav tako bodo morali obnoviti vodovod za celotno pod-ročje krajevne skupnosti. Pohvali! je zgledno medsebojno razumeva-nje in sodelovanje krajanov, ki se pogosto obraćajo tuđi na svet krajevne skupnosti in na predsednika. Pravi, da pogrešajo predvsem kulturno društvo in prostor za skupna srečanja in prireditve, saj v krajevni skupnosti že dolga leta delu-jeta le gasilsko in lovsko druStvo. ŠAŠA MEJAČ Kljub hladnemu jesenskemu vremenu so prav vsi učenci Uiriletne osnovne Sole Sela nastopili v prisrčnem programu. Pridružilo se jim je ćelo pet nekdanjih učenk te sole in sedem malih solarjev. Čista pitna voda tuđi v Soteski Nadaljevan je s 1. strani so se ukvarjale s tem problemom, a uspelo je šcle sedanjemu svetu KS, ki ga vodi Štefan Pla-huta. Brc/, pomoći občine, ki je finančno pokrila celotno investicijo v visini 22 milijonov tolarjev, pa le pridobitve ne bi bilo. Pristojne občinskc službe so sku-paj s Komunalnim podjetjem Kamnik problem strokovno resile. V prihodnjc želijo neopo-rećno, cisto vodo zagotoviti šc devetim gospodinjstvom v vaši Hrik Vodovod sta odprla župan Tone Smolniknr in predsednik sveta KS Nevlje Štefan Plahuta. Župan je izrazil zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi, saj je vo- da vir življenja in vsak dan razmišljamo o njcj, zlasti takrat, ko jo potrebujemo. Kritičcn je bil do dejstva, da premalo razmišljamo o varovanju vode, zlasti takrat, ko odlagamo razne odpadkc, se nevestno obnašamo do nara-vc in premalo skrbimo za njeno ohranitcv. Zagolovil je, da je voda iz Ivcrja cna od najkvalitct-nejših v Sloveniji in je po zago-lovilu Komunalnoga podjetja Kamnik v već kot 20 letih, kar je /grajeno to zajetje, ni bilo treba klorirati. Ob tcj priložnosti je župan opozoril, da imamo v občini šc zmeraj okoli 50 vaških vodovodov, podobnih kot je bil v Solcški, v kalcrih je voda v većini primerov oporečna in komaj Predstavniki občine, občinskega sveta, KS Nevlje, Komunalnega podjetja Kamnik (izvajalec del in upravljalec vodovoda) predsednik in članka gradbenega odbora na slovesnosli priklopitve osemdesetih gospodinjslev Soteske na kamniški vodovod, ki jim bo zagotavljal zdravo pitno vodo. tudentskl ervl« Kamnik______...____-,.«,- Ostani še naPreiHHHH^^H primerna za normalno uporabo. Na seji obćinskcga sveta so žc razpravljali o osnutku odloka o oskrbi s pitno vodo in o mož-nostih, da bi vaške vodovode speljali v občinskc okvire in jih tuđi predali upravljalcu (većino občinskih kumniških vodovodov upravlja Komunalno podjetje Kamnik). To bo treba storiti čim-prej, saj morajo ljudjc, tuđi na podlagi zakonodajc, dobiti zdravo pitno vodo. »Da bo tuđi župan, ki je odgovorcn za zdravo pitno vodo, imcl čisto vest in vsa pooblastila naložiti upravljalcu vodovoda vsc, kar je potrebno, da bodo vodotoki, vodohrami in vodovodni sistemi čisti in vselej v zadostnih kolićinah zagotavljali vodo, ki jo lahko pijemo in je ne bo treba prekuha vati. Da se ne bo do-uajalo tako kot v vaši soseščini, da vode zman-kuje, ne Ic poleti v sušnih obdobjih. To borno morali urediti«, je med drugim zagotovil župan Tone Smolnikar in pri-pomnil, da je ta ureditev povezana z visokimi finančnimi sredstvi. Potrebno je spremeni-ti miselnost ljudi, ćeš, saj to je vendar naš vodovod, zgradili smo ga sami, zato nam ni treba plačevati nič. Voda je res naravni vir, ki pa ga je treba, će želimo piti in uživati zdravju neškodljivo vodo, redno vzdrževati in kontrolirati. Za to je treba tuđi nekaj prispevati. Med drugim je župan zbranim omcnil prepot-rebnosl pločnika od niše Vrlačnik do postaja-lišča Zlata Kaplja. Rekonstrukcija vedno bolj obremenjene magistralne ceste skozi Tuhinjsko dolino, ki se je začela pred tremi leti, šc ni končana, saj zahteva ogromno finančnih sredslev kljub temu, da je obćini uspelo »iztisniti« iz državnoga proračuna denarna sredstva v visini sko-raj enoletnega obćinskega prora- čuna. V KS že dalj časa opozar-jajo na zelo slabo prometno var-nost solarjev in krajanov v Soteski, ki si želijo in potrebujcjo pločnik. Franc Spruk, občinski svetnik in idejni vod ja lani decembra ustanovljenega Športne-ga društva Soteska, je opozoril na uresničitcv nujnih in že za-stavljenih ciljev v kraju. Podobne misli sta v govorih izrazila tuđi predsednik sveta KS Nevlje Štefan Plahuta in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Jože Kotnik. Zahvalili so se predhodnikom, še posebej krajanu Petru Vrtačniku, ki se je žc od vsega začetka ukvarjal z izgradnjo vodovoda in vsem, ki so mu pomagali k urcsnieitvi redne preskrbe s pitno vodo. Zahvalili so se župan Tonetu Smol-nikarju in občinski upravi, posebej načelniku za okolje in prostor Bojanu Mlakarju in Janezu Petku iz Komunalnega podjetja Kamnik. Po simbolićnem odprtju vodovodnoga omrežja je predsednik Športnega društva Soteska Anton Pančur govoril o pomenu in na-črtih pred slabim letom dni ustanovljenega športnega društva. Otrokom, mladini in drugim krajanom želijo omogočiti športne aktivnosti in rekreacijo v blizini svojega kraja. Med prednostne naloge so uvrstili ureditev manj-šega otroškega igrišča z igrali in okolice s parkirišči. Nameravajo zgraditi tuđi objekt s sanilarija-mi, garderobo in vecnamenskim prostorom, kjer bi se krajani sre-ćevali na sestankih, družabnih srećanjih, kulturnih prireditvah irt podobno. Dogovarjajo se o dokupu dodatnega zcmljišća, se-daj saniran teren, namenjen ig- riSću, pa so najeli od krajevne skupnosti Nevlje. Ćlani športnega društva prosijo za nadaljnjo pomoć vse krajane in upajo na zgledno sodelovanje, saj so za-gnani mladi možje in fantje prepričani, da je le v slogi moć. Da bi jim uspelo, jim želimo! VERA MEJAČ Z leve: Alhin Grubar, AngeUt Koželj, Fani Spruk in Kudolj Mali so ponosni in veseli, ker pitne vode ne bo več treba nositi iz Kamnika, pa tuđi salate in perila ne bo več treba prati v rjavi, kalni vodi. »Voda nam pomeni vse, srečni smo, da jo borno lahko uživali,* so zatrjevali ob simbolično postavljeni vodovodni pipi. , c^inn^i^ <Ž>M**nirM,0M* noKicin PNEUMATIC CENTER PTC Porovo 27, Kamnik, telefon: 061 812 878 Ker je varnost na prvem mestu. - vulkanlzerske storltve - popravilo Alu platlič - optlčna nastavltev podvozja - polnjenje pnevmatlk s plinom gototfrtfijki popusrti molnont pla$Ui na tri gferote duniop@sitar-pneurnat.ic.si K^^^^ •/;v.-:.'.s!':a.'-y.'e-.'.'.2::;c.s; #2£5 snežne verige-10% jeklena platišča -8% Wlnt*r Sport M2 (loniiuc & svežr •^tJOtJiJll IESENSKA PONUDBA pe6*««45e, K2 KAMNIK-DUPLICA Stanovanjsko-poslovni objekt Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti. Možnost staro za novo Kl KAMNIK-BAKOVNIK V takoj vseljivem objektu so na voljo še enosobno in dvosobno stanovanje z atrijem ter dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Perovo 25 tr 811-087 fomate kislo zelje in repa UGODNO: svinjske polovice jodprtood^odom Možnost plačila na več obrokov °bwbotah°d^doH; l¥A'JAt,,,. Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za stanovanjsko-poslovni objekt v Vižmarjih in za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. 9 10 4. novembra 1999 ZANIMIVOSTI Kamniški ObČAN Ob prvi obletnici tunjiškega zdravilnega gaja Res pomaga, če verjameš... PRISKRBIMO JIM TOPEL DOMEK »...Lepo doživetje, sredi narave in čudovite energije, ki lahko pomaga vsem, ki jo hočejo sprejeti in vanjo verjamejo. Zagotovo šepridemo. Tuđi zaradi izjemno prijaznih ljudi. Hvala za odkritje ...« je v knjigo vti-sov v tunjiškem zdravilnem gaju med drugim zapisala Milena Zupančič, gledališka igralka. Podobna mnenjaje bilo slišati tuđi med obiskovalci, ki so na povabi-lo lastnika Draga Vrhovnika v ta gaj prišli ob prvi obletnici njegovega de-lovanja na prvi oktobrski dan. Med obiskovalci smo srečali tuđi Hermana Mastnaka iz Velenja, ki se Že dalj časa ukvarja z bioenergijo. Tuđi on pravi: »Kdor priđe s črno-gledostjo, mu obisk gaja ne bo po-magal. Enkratpa tuđi ni nobenkrat.« je še dodat. Drago Vrhovnik je na srečanju z novinar ji, ki ga je vodil Franc Pes-totnik - Podokničar, najprej predsta-vil vse, karje bilo na območju gaja narejenega v prvem letu njegovega obstoja. Namesto nekdanjega kioska so postavili lično brunarico, kjer obiskovalci lahko posedijo pred in po obisku. V posebnem prostoru si lahko slikajo tuđi avro. Skupoj s kra- jevno skupnostjo in župhiščem so asfaltirali tuđi 15 minut oddaljeno par-kirišče (pod cerkvijo sv. Ane) za 60 avtomobilov, poskrbeli so za sanita-rije in še nekaj podobnih ureditev. Začetni velik naval seje po bese-dah Vrhovnika nekoliko enakomer-neje porazdelil preko vseh dni v ted-nu. le ob nedeljahje gaj zaprt. Kotje dejal, so doslej našteli okrog 20.000 obiskovalcev, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, pa tuđi iz sosednjih držav Avstrije, Nemčije, Italije. Glas o zdravilnem gaju v Tunjicah je se-gel ćelo v daljno Avstralijo, od koder je na slovesnost ob prvi obletnici prišla gospa Eli Rizrnal, slovenska novinarka iz radia SBS v Melbourneu. Na radiu, ki oddaja v 69 jezikih, skrbi za slovenske oddaje. »Za ta zdravilni gaj sem zvedela iz vaše revije Zdravje,« nam je povedala, »zato bi ga rada predstavila našimposlušalcem.« Vne-to je snemala pogovore z Dragom in številnimi obiskovalci terjih spraše-vala o zdravilnih učinkih obiskov. »Nekaj mora prav gotovo biti v tej vodi,« je dejal gospod Mastnak iz. Velenja, »če se ta voda, kijo že leto dni hranim v steklenici, ni pokvarila Tunjiški zdravilni gaj ob prvi obletnici. Potem ko je udeležence slavja v imenu krajevne skupnosti Tunjice po-zdravil Ivan Nograšek in so pevci Tunjiškega okteta zapeli nekaj pesmi, sodeloval pa je tuđi citrar Tomaž Plahutnik, je Drago Vrhovnik izročil Zadnikovi, predstavnici ZUlM-a, in mladim invalidom, ki so z vozički prišli v Tunjice, simbolični ček za dvesto tisočakov, centru Dolfke Boštjančič iz Ljubljane pa so namenili sto tisočakov. Med gosti smo opazili tuđi tunjiškega župnika g. Pavla Juhanta, žal pa, kljub številnim vabilom, ni prišel nihče iz kamniške občinske hiše. Morda bi bilo le prav, da bi se na kraju samem seznanili z nacrti, kijih je predstavil Drago Vrhovnik, koje govorit o predviđeni gradnji vsaj šti-rih hišic za prenočevanje, kasneje pa morda tuđi o gradnji večjega objekta. Mnogi obiskovalci, ki si želijo nabrati novih moči z nekajdnevnim bivanjem in večkratnim obiskom devetih energijskih centrov, morajo sedaj iskati prenočišča po Kamniku. Drago upa, da bodo pristojni imeli posluh za njegove nacrte ... Po urad-nem delu so se obiskovalci podali na preizkus k energijskim vrelcem, njihov obisk je bil tokrat brezpla-čen. Na poti proti parkirišču nas je dohitel možakar, ki je dejal, daje z Gorenjske in da v začetku ni verjel v z.dravilno moč gaja. Pri pade u z drevesa sije z.lomil ključnico, zdravniki so mu rekli, da bo moral ponovno na operacijo, kerje bila desna roka v ramenu povsem negiblji-va. Ko pa je nekajkrat ohiskal gaj, se je zgodilo, česar ni pri-čakoval. »Ko sem kupoval vodo, sem nevede s poškodovano roko segel v desni hlačni zep po denarnico. Pa mi pravi žena: Ja, kaj pa je s teboj, da lahko premikaš roko ćelo nazaj'' Vidite, sedaj verjamem, da pomaga,« je še dejal in pomahal z. roko, kije bila toliko časa kaj malo uporabna... V vsc večjem pomanjkanju starih votlih dreves imajo naSe zunanjc ptice, ki gnezdijo v duplih, vse večje probleme v času njihovega razploda v naravi. Zaradi tega mnogokrat naletimo na gnezda tam, kjer nišo običajna. Tako pticam pridc prav staro odvrženo obuvalo, reza v zidu ali tramu hise, stara prazna plo-čevinka in podobno. Ljudje jim običajno pomaga-mo z ročno izdelanimi in na pri-merna mesta postavljenimi gnez- dilnicami, ki so lahko izdelane na mnogo načinov. Priporočamo, da so izdelane iz čimbolj prepros-tih in naravnih materialov. Če smo ob naših sprehodih po goz-du vsaj nekoliko pozorni in imamo malo sreće, lahko naletimo na votel ćok ali panj, ki ga ko-ristno uporabimo. Obrezan, s primerno naravno luknjo, zasči-ten pred gnitjem in propadom in postavljen v naše domaće oko-lje ne bo v korist samo pticam, ampak bo predstavlja! tuđi okras GNEZDILNICE za manjsc ptice duplarice Opomba; Premer vhodne tuknje 2,7 - 4,5 cm - odvlsno od vrste pttc, kijih želimo gostiti v nafem neposrednem okolju. Od stropa gnezdilnice naj bo spuUčena vsaj 9 cm. v naScm vrtu (način obdelave in priprave za postavitev je prikazan v gornjem delu naše risbe). Nemalo nas je tistih, ki želimo pticam zagotoviti dom kar v našem vrtu. Većina ima seveda v mislih siničke, ki nam bodo šc kako koristile s trcbljenjcm raznih uSi in drugih škodljivcev na naših vrtninah ter sadnemu drev-ju pomagale k boljšemu in zdra-vemu pridclku, saj v tem pritne-ru ne bo potrebno škropljenje z insekticidi. Scvcda pa je za postavitev gnezdilnice žanje v spomladanskem času največkrat prepoz-no. Za to moramo po-skrbeti že pred zimo. Sinicam bo gnezdilnica v času snega in mraza pomenila topel dom in zavetišće pred mrazom in vetrom, s hrano založena krmilnica v njeni blizini pa ji bo omo-gočala dokaj lagodno življenje v našem neposrednom okolju, zato se bo tu tuđi trajneje naselila. S svojim petjem nas sinice zaćnejo raz-veseljevati žc v februar-ju. V prvih spomladan-skih toplejših dneh, ko se dan tuđi primerno podaljša, pa se začno tuđi svatbeni čaši. Oktobcr bo lorej kar pravi ćas, da zaćnemo ramišljati o izdelavi in postavitvi primerne gnezdilnice za naše pernate prijateljice v naravi. Čeprav je zamisli, idej in možnosti nešte-to, pa lahko uporabite katerega koli od pred-laganih načinov iz naše skice, ki predstavlja tri inačice izdelave gnezdilnice, namenjene vs«m manjšim vrstam naših (nadaljevanje na 11. strani ) W/IIŠi 1 n AVTOR: JO2EF CAJHEN TRAVNAT SVETV TROPSKIH OEZELAH GRADBENI MATERIAL IZ ZGANE GLINE SLOV. PIS. (FRAN) z besedami: »Tam na ro-hu mes/a stoji maji/na šola s frrila^ojeuim j>n>j>ramom. V imenu jieldeselih nčeucev Vas [irosinio,........<• Tuđi lelos Vas prosimo, vendar Vam vzameno ludi nehaj jm nujamo. Prosimo Vas za kakrsuokoli materialno durilo ali jiuanćno pomočza nakuj) didaktičnega materiala, skalerim bi v novo-h'lncm času razveselili naše olroke. Ce bi se odloćili za /inaiićno fioinoi". je šlevilka našega žiro računa: 50140-UO.S' 57 j'-/.->. Mij>asnio Vam vzameno, če/rrav se zavedamo, da ne euakovredno, prijiravljeni izdelali novo-kino ikebano, ki bo jiohpšala Vaš/ioshvui /rnis/or Istočasno naj bo to pismo vabilo ti a iiovolelnofirireditev, na kuteribise Vam radi za vaše durilo še jmsebej zahvalili. l'riredilev bo J !. decembra oh 10, uri ii/jroslorili OŠ 27. julij. /,a izkazanopozornost se Vam vnaprej zahvaljujemo. Učenci mučitelji OŠ 27. julij Utrinek iz dejavnosti podružnične OŠ v Mekinjah Obisk iz daljne dezele »Vse mi je bilo z.elo všeč. Naj-bolj mi je bilo všeč gnilo jajce. Po srcu so zelo dobrodušni. Že-Hm, da bi zbrali čim več šolskih potrebščin.« Janez TrobevSek, 2. razred OS Frana Albrehta, Podružnica Metenje Mesec rekreacije v vrtcu V Ictosnjem solskem letu je republiski projekt Mcsec rekreacije potekal od 10. septembra do 10. oktobra. Vrtec Antona Medveda Kam-nik je v ta namen pripravil me-sećni program dejavnosti za ot-roke, starše in delavec vrtca. Porgram rekrcativnih dejavnosti so vsi oddelki vrtca prejeli v začetku septembra, tako da so v/gojilcljicc lahko program Stari grad. 13. oktobra smo projekt Mcsec rekreacije zaključili s pohodom za naše delavke na Šcntur-sko goro. V prihodnjem letu si želimo še večjo udeležbo pri vseh pripravljenih akcijah. MOJCA SVETE Rezultati jesenskega družinskega krosa II. Korosec Tjasa, 12. Razdevšek, LITičar, H.Golob, 15. Lakner, 16. Petročnik, 17. Kramar, 18. Kornata r, 19. Orehek, 20. Gradišek, 21. Župan, 22. Drolc, 23. Hribar, 24. Vrhovnik, 25. Korosec Erika, 26. Čevka, 27. Erjavec, 28. Kranjc, 29. Benkovič, 30. Da-car, 31. Dolinsek, 32. Plut, 33. Ha-ziri, 34. Repanšek, 35. Aljaž, 36. Lazarcvič, 37. Čermclj - Lju-sić, 38. Pire, 39. Blažej. predstavile na roditeljskih sc-stankih in starše povabile k so-dclovanju. V mesecu rekreacije smo se udeležili družinskega izleta na Sv. Primož, na stadionu Mekinje pa smo skupaj s Sportno zvezo Kamnik organizirali družinski kros, ki se ga je udeležilo kar 39 družin. Vsak torck samo organizirali rekrcativni pohod na 1. mesto: družina Škoflek -Miha, Brane, Meta s časom 1.10 2. mesto: družina Hančič - Žiga, Valentin, Andreja s časom 1.14 3. mesto: družina Kotnik -Domen, Marija, Pavel, Robi s časom 1.15 Sledijo družine: 4. Rems, 5. Pinterič, 6. Sedusak, 7. Kuhar, 8. Pančur, 9. Romšak, 10. Dolcnc, »A si kaj utrujen?« »Pa ti vel, kdoje zmagal?« In se vtis ene od družin, ki se je iidelcžila družinskega krosa: 30. septembra smo se starsi in otroci VV/, Antona Medveda, v većini i/ enole Tinkara, udeležili jesenskega družinskega krosa na stadionu v Mekinjah. Kljub muhaslemu vremenu je bila udeležba velika. Skupaj z otroki snio prclckli približno 350 ni dolgo progo. Ob koncu je vsaka družina, ki je lekmovala, prcjela lepo priznanje /.a sodelovanje. Zniagovalnc družine so dobile medalje, vsi olroci pa še slad-kc nagrade in ledeni čaj. Nad krosom snio bili navilušeni vsi, lako olroci kol starsi. Želimo si se već laksnih in podobnih ditiženj, ne le v mesecu rekreacije, lernvcć sko-zi vse lelo. Organizalorjema Iclošnjega družinskega krosa - Sporlni /.vezi občine Kamnik in VVZ Antona Medveda se zahvaljujemo za dobro organizacijo in prijetno jesensko druženje. Družina Repanšek/1 Crni in beli, otfaci in odrasli, bogati in revni smo v sredo, 29. septembra, čutili in razmišljali podobno kot naš Janez. Skupina dvanajstih zambij-skih otrok, katere je v Slovenija pripeljal misijonar pater g. Miha Drevenšek, si je uro drago-cenega časa vzela tuđi za me-kinjske šolarje. Obisk je bil ne-pozabno doživetje za vse. Kol bi nas različna kultura, različen jezik in različna barva kože združevala, kot da bi se poznali že vrsto let, smo si segli v roke, se objeli, ko je 12-letni Da-vison odprl težka šolska vrata. Zambijski otroci so zapeli ob spremljavi bobnov in kitare, zraven pa zaplesali, kot se za Južno Afriko spodobi. Nekaj plesnih elementov smo se naučili tuđi mi, predvsem pa smo ponosni, da smo se lahko skupaj igrali »rajalne« igrice, ne da bi nam g. Miha moral pomagati s prevodom. Kadar govori srce, besede zvenijo povsem razumljivo (no, nekoliko smo si pomagali tuđi z rokami in mimika obraza). Poslovili smo se s slovensko ljudsko pesmijo »Mi se 'mamo radi«. Pesemje zvenela iskreno. V naslednjih dneh smo z veseljem zbirali igrače in šol-ske potrebščine za naše crne prijatelje in njihove vrstnike iz Zambije, da bijim tako vsaj nekoliko pomagali na poli do znanja. Sestri Mariji iz uršulinske-ga samostana v Mekinjah se zahvaljujemo za pomoć pri organizaciji srečanja veselja in učenja, saj so bili otroci živa knjiga, iz kal ere smo se naučili nekaj podariti, cenili kruh, ljubiti svojo domovino in se veseliti življenja, čeprav je včasih naporno. JANA SVETEC VMJi 4*A0. m w ^ntl h*Uffir JL^rJhAJ-K /tIoj^j jct^cJLaJ. r&~iA^A /Vn*r /fvrOjU 4MtJTJ0~^ IM- ^JJtAff. J-c^U/m. /Alcr /a/Oj li /vrjjBJui /U/C/dUZi M<\ /£ /UrU)fT>Xv . uidLy s& JfJ^dja. 0 " ■ ■ Or I " JL H( * II / kjojr /maJUr amA*^, 4a/ /truTnw"V rO. )X\ vV<\Aa/<~ ^vo^ Pozdravljeni prvošolci! 20. septembra so moji učenu, s«hi| učenci i. ;i rn/.rcda, /,a prvošolte pripravili dramati/^ci)o 7.p»dhc Pravljice /jve v velikem starem mestu. Napisali so jim tuđi neka] spotlHutlnih hesed in napolkov /,a nadal|fi|e šolanjc. Že oci prv■£,< razreda so si žcleli nnslopm /a prvošolte, /ato so se vestno lotil vaj juni|a ii' ■■ ■.•■!■■■•■ bra. Zeleli so pm povedati, da je. šola lahko rudi zelo zabavna, čepn še veliko naučiti. Kili so /.tlo ponosni in zadovlini in upam, da fv«;-, .. ,„t„, t iispešni in pripravljeni za delo. Vesela srni, da so luli tnop ikV-ii' i Oafiica /-upin Pozdravljeni prvoiolci! Ko ste v prvern raz/edu, vam je /tlo lahko. Ko boste v višjih, bo te/ boste knjižničarko, ki vam bo dala kartončke. Naredili bosu* brali ■ domaće bran|e. aV prvttn razredu se boste morali veliko naučiti, '>■ znate. Morali si boste umivati zobe, ker velikokrat pndc sestra Kan. v nr<< .r< i'c vam želim vprvrni razredu. , Natari|ate||e f J.ivid li* :';inovič. /xlaj, ko solo oluskujete vsak dan, morate zelo paziti, ko ho'h .. 'A A no imejte /a vratom rumene rutke, da vas bodo vo/.niki opazili. V pr du se boste naučiti zelo veliko. V prvi razred sem hotlila tuđi [a/ u- ■ trel|ctn razredu, /elim vam veliko sreče in veselja pri učen|U. Katarina Her^outh. V prvem razredu sem bila tuđi ja/.' e se potrudiš v nrvem, %>y , ,^ m i/. drunega v trctjej^i in tako naprej do osmer v prvem m dru^em •■o veliko nauen. ložila. Jaz pa vam še to povem, tla bodile, ko hod ne v solo., zelo pn' u Anja bergant /.elim vam, da boste vse od prvei',a do osme;1.;' i i/' dite zadovoljni in veseli. Pozor!' iesta |c tuđi nev ■■ li. Tanja Holcar Jahanje v ZUIM Kamnik Z novim šolskim letom smo se otroci iz oddelka vzgoje in iz-obraievanja OŠ 27. julij z gospo Dado iz ZUIM-a dogovorili, da borno naše dopoldanske ure občasno prež.ivljali ; skupaj pri jahanju. ! Prva ura jahanja je bila ! za marsikoga tetka, saj ! nas je pet od desetih doli- ! vela jahalni krst in prvič : sedlo na konja. Kljub tr-dim kalenom in povišane- ■ mu srčnemu utripu smo komaj dočakali naslednjo uro in se že bolj sproščeno ..........'% zavihteli na konja. Jakoba, tako je »našemu konju« ime, smo škrt a-čili, v Soli pa smo se naučili vse o konj ih. Zdaj poznamo vse dele konja, znamo skrbeti zanj, po-imenujemo vso potrebno opremo za jahanje. Naj-pomembnejše pa je, da se konjev ne bojimo, ampak so naši prijatelji. Vsi bi radi imeli konja kar doma. Veselimo se že naslednjega obiska v ZUlM-u pri gospe Du- di in se za prijetno prelivete urice vsem zahvaljujemo. učenci in učiteljice OVI O$ 27. julij Tuđi Marica se veseli jahalnih ur. 12 4. novembra 1999 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški ObČAN yr_ ...... _ ......._..... ^^ ■ ■■ ^_ ■ ^^«« Tragični junak Zdravko in poljunaki Če Kamnik ni imel svojih predstavnikov na največji dosedanji jesenski tekaški prireditvi (900 tekačev) Krosu Dela v Velenju, jihje imel na Ljubljanskem maratonu. »Tragični« junak maratona je hil Zdravko Vol-kar iz Šmartnega, kije kar 35 km sledil najboljšemu našemu tekaču, tok-ratje bil to Beno Piškur, potem pa omagal in pritekel v cilj kot 16. v ab-solutni mednarodni konkurenci in osmi med našimi tekači, med kateri-mi je razvrstitev veljala tuđi za državno prvenstvo v maratonu. Njegov čas 2:45,10 za 42.195 metrov sicer ni med vrhunskimi, a je v zadnjih ki-lometrih dozive! pravo dramo. Polovico proge (to je 21 km) je pretekel v času 1:13. »Kar nismo mogli verjeti, da »Zdrave« teče kar z najbolj-šimi, popustil ni niti na polovici maratona, ko bi lahko osvojil tretje mesto na polmaratonu. Pričakal sem ga na 39 kilometru, ko je bil še na tret-jem mestu med našimi in z lepimi možnostmi za bronasto kolajno na dr-iavnem prvenstvu. Nudil sem mu vse, bonbone, pomarančo, vodo, a iz sebe ni mogel iztisniti niti kanček moči več,« je dogajanje proti Tromostovju opisoval Tomo Petek, njegov sparing partner, kije zavil na polovici v cilj (1:17;47) kot 11. In tretji v kategoriji do 30 let. Presenetljivi zmagova-lec v tej kategoriji je Marko Spruk iz Crne, novinec v tekaških vfstah (čas 1:17;32). Tretji med takači med 30 in 40 letom je bil tuđi triatlonec Mi-ro Kregar (čas 1:14;39), medtem ko je bil Marjan Veršnik v kategoriji (40-50 let) četni. Uspel balinarski turnir za Mikušev memorial na Duplici V spomin na vaškega župnika Že dvainštirideseto tradicionalno tekmovanje »Trofeo Vanoni« štafet gorskih tekačev v Morbegnu v Italiji, ki ni posvečen lovskim »trofejam«, ampak vaškemu župniku Vanoniju, je že stalno prizorišče nastopa Ivana Urna. Mesto kostanjev pod obronki Bergamaških Alpje v moćni konkurenci tekačev iz petih držav Ivanu prineslo 11. mesto njegove štafete (Melinc, Teraž). Po priznanje v hišo kulinarike Ana Veršnik med mlajšimi deklicami in Ivan Vrh med veterani sta bila dobitnika bronastega priznanja za uvrstitev na tretje mesto v sloven-skem pokalu v gorskih tekih. Podelitve in pogostitve v Sori pri Medvo-dah seje udeležil tuđi Tomo Petek, predstavnik, glavni pobudnik in glavni »črnc« pri pripravi druge pokalne tekme »Miklavžev tek« v Šmartnem. Visoka mesta v posameznih kategorijah so zasedli še: Vesna Poljunšek iz Tuhinja - peta med mlajšimi deklicami, Erika Osolnik iz Velike Lašne - šesta med starejšimi deklicami, Vrška Vrankar iz Šmartnega - šesta med mladinkami Andreja Mali kot sedma med članicami, Zdenka Potnik kot sedma med veterankami, Marjan Veršnik - kot deveti in Bojan Bojkov kot deseti med veterani ter Lađo Vrh kot osmi in Zdravko Volkar kot deseti med člani. Krumpestar najboljši slovenski »Indijan'c« Naključni opazovalci tekme slovenskega pokala v letnem lokostrelskem biatlonu v Pekrah pri Mariboru so si morda res mislili, da v Sloveniji še vedno nekdo oponaša ameriške Indijance. Vendarje šio za povsem res-no zadevo. Pred zimsko sezono so se tekmovalci v loko-biatlonu pome-rili v letni izvedbi te nove športne panoge - arcatlonu. Čeprav je vsak z.a-četek težak, je nova disciplina na start streljanja z lokom in teka priva-bila že 85 tekmovalcev. Med člani, na startu se jihje zbralo kar 21, je bil najhitrejši na 6 km dolgi progi in najnatančnejši pri desetih strelih kamniški olimpijec iz Atlante Matej Krumpestar, kije s časom 24:47 in eno zgrešeno puščico premagal Mariborčana Preloga in Koprivnikarja, ki sta zaostala kar minuto in pol. Drugi kamniški lokostrelec Ivan Ma-radin (zapustilje vrste LK Kamnik in prihaja v drugi kamniški klub Mamut) je v tej zvrsti osvojil šesto mesto. Boštjan šestič Za konec sezone so se gorski kolesarji pomerili še na dirki »Jesen na obali« v Šmarjah nad Koprom. Mladi Boštjan Hribovšekje letošnji zbirki dodal še šesto zmago v najmlajši kategoriji dečkov. Med mladincije letošnji državni prvak Boštjan Les moral priznati premoć Škofjeločana Hafherja (Scott), Metod Moćnik pa je med člani na progi, speljani po tako obljudenih vinogradih, privozil tretje mesto za Idrijcem Brelihom in bro-nastim z državnega prvenstva Dominikom Ćurkom. METOD MOĆNIK Letošnji tradicionalni balinarski turnir za Mikušev memorial, ki ga vsako leto organizira Balinarski klub Duplica, je dosegel velik odziv pri balinarjih. Pova-bilu se je odzvalo kar 14 pet-ćlanskih ekip iz balinarskih klu-bov Ljubljana, Zaloga, Domžal, Mengša. Zato je bilo v soboto, 16. oktobra, na dupliškem bali-nišču ves dan zelo živahno. Čeprav je to spominski turnir v spomin na dolgoletnega dup-liškega balinarja Mikuša in je njegov pomen predvsem v sre-čanju balinarjev, sodelujoćih lju-biteljev balinanja tuđi tekmoval-na žilica ni povsem zapustila Zato smo bili ves dan prića zani-mivim tekmam na vseh štirih ig-rišćih, ki jih je sodil sodnik Marjan Prelovšek. Po sistemu izpadanja so se v ćetrtfinale uvrstile ekipa Duplica I, Duplica II, Mengša, LUS d.o.o., Domžale, Hemres, BS-3 in Mi-zarstvo Kranjćič. V polfinalu pa so se med se-boj pomerile ekipe Duplice I in Mizarstvo Kranjćič (8:4) in LUS d.o.o. (13:3). V finalni tekmi sta se za prvo mesto pomerili zmagovali ekipi iz polfinala Duplica F in LUS d.o.o. (13:3), za tretje mesto pa ekipi Mizarstvo Kranjćić in Hermes (13:5). Vrstni red: 1. BK Duplica I, 2. LUS d.o.o., 3. Mizarstvo Kranjćić, 4. BK Hermes, 5. BK Mengeš, 6. BK Duplica, 7. BK BS-3 Ljubljana, 8. BK Domžale, 9. BK Zalog, 10. BK Duplica - veterani, II. DU Kamnik II, ^.Stare sablje, 13. DU Kamnik I, 14. BK KUBU. Ob zaključku uspelega turnir-ja se je predsednik BK Duplica Stane Rak zahvalil vsem tek-movalcem za sodelovanje in prvim štirim ckipam podclil spo-minska priznanja. V zmagoviti ekipi BK Duplica I so nastopili Dušan Rak, David Rak, Boris Švigelj, Tomo Zu,-panćič in Dušan Medžov. Tuđi v ekipi LUS d.o.o., ki se je uvrstila na drugo mesto, so nastopili dupliški balinarji Bojan Lu-kanc, Jože Bedić, Franc Bedić, Sebastijan Mlinar in Marjan Župan. F. SVETELJ Na sliki: Stane Rak, predsednik Balinarskega kluba Duplica, izrnča spo-minsko priznanje najmlajšemu igralcu turnirja in članu zmagovite ekipe Davidu Raku. ENAJSTMETROVKE Ograja Stadion v Mekinjah ima novo ograjo, ki je sad dela prostovoljcev nogometnoga kluba in barvnega prispevka domžalske-ga HELIOSA v visini 110.000 tolarjev. V zvezi z deli je bilo še nekaj stroškov, katerih povračilo mora NK Kamnik prejeti od občine kot lastnika igrišča. Planine Visoko nad Stahovico uspešno kamniš-ko podjetje vztrajno podira kamniške planine in jih vsakodnevno s tovomja-ki čez Kamnik in naprej po železnici prevaža na Dolenjsko, pod traso bodo-če avtoccste. Ce se že rušijo Alpe, pa je dokazano trdncjse pogone Dolomitov. V prvenstveni tekmi na Brezovici, z ekipo NK Dolomiti, so si nogometaši NK KAMNIK temeljito polomili zobe. Bilo je 3:0 za domaće. So naši menili, da se bodo Dolomiti sesuli žc ob samem pogledu na Kamničane? Nevihti Prva: v izvedbi predsednika NK Kamnik g. Braneta Modrijana. »Poškodbe igral-cev ne morejo biti izgovor za nedopust-no slabo igro in visok poraz,« je grmcl po tekmi in pri tem treskal po igralcih, trcnerju in po nekarerih navijačih, ki so ekipo spremljali na gostovanju. Pred-sednikova toča se je rafalno in posamič-no vsula na pozicijske, kot tuđi na opozicijske navijače, ki so se namerno ali zlonamerno znašli v njegovi blizini. Druga: v Goriških Brdih, na gostovanju mladinske vrste NK KAMNIK. Silovito neurje je prekinilo tekmo in sodnik jo je predčasno zaključit. Dcž in veter sta bila tako moćna, da so se igralci ko-maj privlekli do garderob. Vprašanje Mlad fant se pripclje na kamniško av-tobusno postajo in se ozira naokoli. »Kako pridem v Nogometni klub Kamnik?« vpraša mimoidočega. »Samo z doseganjem zadetkov,« mu odvrne leta. M. M. Za pokale Nove Ljubljanske banke, d.d., podružnice Kamnik Zaključni turnir mladih tenisačev Teniski klub Slazenger Kamnik je že tretje leto zapored pod pokroviteljstvom Nove Ljubljanske ban- ke - podružnice Kamnik organizirat ciklus turnirjev za dečke in dek-lice v starosti od 8 do 14 let. Zaključnega teniškega turnirja za pokal NLB smo se udeleiili v lepem številu. V nedeljo, 26. septembra, smo se v velikem številu polni pričakova-nja srečali na četrtem z.aključnem turnirju. Na zaključnem turnirju vselej žrebajo nagrade za vse udeležence turnirja. Tako lahko tuđi tišti, ki nišo imeli uspeha na tekmah, pridejo do privlačnih nagrad, kijih prispeva-jo različni pokrovitelji kluba. Že ob prihodu na turnir nas je čakalo presenečenje. Namesto običajnega plači-la prijavnine so nas čakale čokolade, durilo Emone Obale Koper. V lepem vremenu so bile odigrane raz.-burljive tekme, za največje presenečenje pa je poskrbet osemletni Matic Mož.ek z. zmago nad Vrošem Janeži-čem. Najboljši trlje v vsaki ka- tegoriji so prejeli poleg pokalov tuđi nekaj žepnine na prvi račun Nove LB, d.d., podružnice Kamnik. Rezultati po kategorijah: Dečki do 14. let: I. Anž.e Čevka, 2. Aleš Pogačar, 3. Adam Mulalić Deklice do 14. let: 1. Teja Jeras, 2. Biljana Bartulac, 3. Tadeja Ko-kalj Dečki do 12. let: I. Denis Gor-jan, 2. Vrban Čevka, 3. Boštjan Repanšek Deklice do 12. let: I. Meta Škof-lek, 2. Mateja Lisjak, 3. Nina Ore-hek Dečki do 10. let: I. Marko Ke-rovec, 2. Matic Možek, 3. VrošJa-nežič Deklice do 10. let: I. Eva Kolnik Na koncu se v imenu vseh tekmovalcev najlepše zahvaljujem organizatorjem, še posebej pa glavnemu pokrovitelju turnirjev Novi LB podružnici Kamnik in vsem, ki so prispevali nagrade za žrebanje. EVA KOTNIK Prvi turi alpinistične sole V nedeljo, 3. oktobra je imela lelošnju alpinistična šola A () Kamnik svojo prvo turo, namenjeno predvsem spoznavanju pripruvljenosti njenih udeležencev, da se ho lahko temu ustrez.no ludi prilagodit program dela. Prvotni cilj je bil sicer obisk Zahodnih Julijskih Alp, vendar so zaradi slabšega vremena na zahodu raje sli čez Skok in Šraj pesek na Ko-rošico, nazaj pa čez »Nojnar štant«. Od vpisanih 7 udeležencev so seje udeležila tri dekleta in enjant. Vodiljo je vodja sole, Metod Humar, pomagala sta mu še Primož Klemen in Blaž Vrahec, pri sestopu pa še Aleš Koželj. Druga tura alpinistične sole je bila že čez en teden, v nedeljo, 10. oktobra. Tokrat je bilo vreme odlično in tuđi sneg, ki je zapadel med ted-nom, ni nič mćtil. Tako so tri udeleienke (Irena, Marjanka in Tinkara) in dva udeleženca (Franc in Igor) ob pomoći Primoža Brišnika, Metoda Humerju, Primoža Klemena, Mateja Mošnika in Blaža Vrabca, splezali tuđi svojo prvo plezalno smer v lej soli - Normalno smer po zahodnem ražu v Visoki Beli špici v Zahodnih Julijskih Alpah, kije ocenjena z II. Če koga alpinistična šola še zanima in bijo rad obiskoval, saj obeta, da bo prav zanimiva, bogata s prenosom znanja in izkušenj ter obilico raznih tur, to lahko slori še v oktobru vsak četrtek ob 17.00 v proslorih PD Kamnik na Šutni 42 v Kamniku. Tam bo takral izvedel tuđi vse ostale podrobnosti v zvezi Z njo. Sportno plezanje Tuđi letos bo Alenka Zlatnar vodila vadbo športnega plezunja za os-novnošolke in osnovnošolce. Nanjo lahko pridejo vsi, ki so se s tem ie uk-varjali, lahko pa tuđi tišti, ki tega še nišo počeli, a jih zanima. Vadbaje vsako sredo od 20.00 do 21.30 v športni dvorani osnovne sole Erana Albrehta v Kamniku. Tam in takral lahko dobite ludi vse ostale informacije. BOJČ Pubiju v spomin Med alpinislično srcnjoje navoda, da v spoinin na nesrečno pre-miniilcga tovariša njegovi plezalski kolegi splcziijo prvenstveno smer in jo poimenujejo po njem. Tako iiiivti/lo oliniiijti ludi kamniški al/>i nisiični odsek. '/uto je ludi Klemen Mali skup/ij :: Alešem Ko'.cljcm 12. oktobra letos v z/di/ulni sleni Hrane preplez/d prvenstveno smer in }/> poimenovul "/.Ali: l'lllll" (spominska smer Junkit l'levela). Smer poteku nad spodnjim ilelnm Kotliške grupe, med smerema Ori oni in Strah pred nevihlo. Prvih 210 m je ocrnjenih s VI+/A I, VI in poteku če?. nav\>ično oziromu ćelo previsno sleno po počeli, plaleh, čez tri previše odroniti strehe, kamin in zajedo. Nuslednjih 700 mpa je laf jih. Klemen Muli in Robet Poličnik sta v južni sleni Skute in Stolpu v Skuti 25. septembra letos preplezala novo smer, ki prav g/novo spada med nujtežjr v tem oslr.nju. Visoka je okoli 250 ni in sta jo />eeni-la s Vll-VIII/Vl-VlI, AO. Poimenovala stajo pa »Joška je njen svet«. Bojč Pogovor z najboljšim mengeškim smučarskim skakalcem Rokom Benkovičem Po zelo odmevnih zmagah našega skakalca Roka Benkoviča iz Kam-nika na drtavnem prvenstvu v smučarskih skokih smo se odločili, da ga nekoliko bolje predstavimo. Da pa dokažemo, da znamo še kaj dru-gega in ne samo skakali na smučeh, dokazujeta - skakalki, mogoče bo-doči novinarki, Sabina Pevc in Tjaša Koželj iz. Most pri Komendi. Živijo, Rok. Povej nama, koliko časa že treniraš smučarske skoke in kje? Treniram že dve leti in pol v ■ Smučarsko -skakalnem klubu Mengeš, kjer nus je 20. Kdo te je navdušil za ta šport in kdoje tvoj vzornik? Nihče me ni posebej navdušil, kar sam sem se odločil. Moj vzornik pa je seveda Primož. Peterka. Kolikokrat tedensko imaš treninge? Treningi so vsak dan, včasih ćelo dvakrat na dan. Čez vikend so pa v glavnem tekme. Povej nama, na kateri skakalni-ci si prvič skočil, zanima pa naju tuđi, kolera je tvoja »naj« skakal-nica? Moja prva skakulnica je 15-me-trska v Mengšu, »naj« skakalnica pa stoji v avstrijskem. Stumsu. Koliko pa meri tvoj osebni rekord? Moj osehni rekord z/iaša 116 m in sem ga dosegel prav na svoji najljubši napruvi v Avstriji. Vpam^ da ga bom nekoć izboljšul. Ali imaš pred odločilnim skokom kdaj tremo? Tuđi to se včasih zgodi. Kje največ treniraš in ali si »iz-boljšuješ« skoke tuđi kje v tujini? Ja, največ treniram v avstrijskem Beljaku, kjer so najboljši po-goji daleč naokoli. Skakat pa sem tuđi v Nemčiji in na Slovaškem. Kje pa si dosegel svoj največji uspeh? V Velenju letos, na kontinental-nem pokalu, sem skakal med člani in dosegel 13. mesto. Koliko imaš pokalov in koliko medalj? Pokalov imam 22, medalj pa 35. Kakšno mnenje pa imaš o svojem trener ju? Zelo dober trener je in razume-mo se z njim. Ali misliš s tem športom še na-daljevati? Seveda, saj hočem doseći kar se da največ. Da hi odnehal, pa še ni-sem pomislit. Ali se ukvarjaš še s čim drugim? Ne, saj mi šola in treningi zapol-nijo skoraj ves prosti čas. Kako ti gre v soli? V soli mi gre zaenkrat še kar v redu, najljubši predmet je glusbe-na vzgoja, ne maram pa matematike. Kaj pa Ijubezen? Dobr'. Kako se razumeš s prijatelji v klubu? Zaenkrat še kr' dobr'. Kateri pa je tvoj najljubši film? TANGO & CACH. Tvoj najljubši dan v tednu in zakaj? Sohola je moj najljubši dan, saj takral ni š/>le in začnejo se tekme. Kaj najbolj sovražiš? SOLO!!! Kaj najraje ješ in česa ne ma-raš? Najruje jem ČOKO, ne maram pa ružnih žup'c injuhic. Si rad V središču pozornosti in ali bi rad postat slaven? Zaenkrat nisem rad v središču pozornosti, hipa rad poslat slaven. Saj si tega želi vsak. In kaj hi bil rad, ko »resno« odrasteš? Rad hi postat trener smučarskih skakalcev. Sabina & Tjaša Kamniški ObČAN ZANIMIVOSTI 4. novembra 1999 13 Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v prejšnji Stevilki so bili pravzaprav dcli trch naselij, čcprav smo spraSevali samo po ime-nih dveh, ki sla se najbolje videli. V levem /.(jornjem delu je bilo naselje ZNOJILE, spodaj in desno SELA, cisto na dnu pa celo dcl Rožičncga (za katerega pa nismo spra-Scvali). Znojile in Sela lezijo na sončnih pobočjih med 500 in 600 m nad morjem, tako da imajo jeseni in pozimi pogosto sonce, ko je v Kamniku Se mcgla. V Sclah je od 1842 pa do 1855 zivel pesnik, jezikoslovce in zbira-lee ljudskoga blaga Matevž Ravnikar-Pozcnčan, od 1867 do 1871 pa ludi slikar f rane Pustavrh. Župna cerkev svete Ncžc, ki je ludi bila na sliki, je prvić omenjena v zapisniku cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Bila je većkrat prezidana; v sedanjo obliko leta 1860, obnovljena pa ludi 1960. Scdcz fare je od 1875. Če se hoCemo pripeljali do obeh naselij, v Pod- hruSki zavijemo levo z glavne ceste Kamnik-Loćnica. Čc se pa peljemo Se naprej navkreber, lahko pridemo tuđi na Črnivcc. 2rcb je izmed pravilnih odgovorov izbral Klaro Kop-se iz Laniš, ki bo prejela knjižno nagrado v Kočnini knjiga rni. Tokratno prepoznavanje verjetno ne bo težko, saj je ta kraj zaradi neke znamenitosti znan dalcč preko me ja naSc občinc. Postavljamo dve vpraSanji: 1. ime kraja, katerega osrednji del je na fotografiji, 2. po čem je ta kraj znan tuđi po Sloveniji. Svoje odgovore (ime kraja in predvscm po čem poznajo ta kraj po oslali Sloveniji) posljitc na KamniSki občan. Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik tako, da bodo tam do srede, 10. novembra 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo zreb izbral prejem-nika knjižne nagrade, ki jo poklanja Irgovsko podjeljc Kocna Kamnik. O kamniškem in slovenskem alpinizmu KAR JE BIL KAMNIK V SLOVENIJI, JE SEDAJ SLOVENIJA V SVETU Tone Škarja, amaterski načelnik alpinističnih odprav v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, sicer upokojenec po socialnem statusu, doma v Mengšu, a še vedno tesno povezan s kamniškim plezanjem (član AO Kamnik), je v teh jesenskih mesecih, ko so (bile) v Himalaji števil-ne slovenske odprave, pravi človek za pogovor, ki sem ga imel Se pred začetkom Humarjevega plezanja! Slovensko plezanje, alpinizem v najviSjih gorah svela v Himalaji sta tesno povezana z vami. Kakšni so bili vaši začetki v Himalaji? To je bilo leta 1965 na 7903 m visok vrh v pogorju Kanćcgzenge. Takrat se je odprava pripravljala dve leti. Biio je vsc drugače. Mi Se nismo prav dobro vedeli, kako bi slvar organizacijsko stekla, podobno jo bilo pri Ncpalcih. Ni problem samo gora, gibanje po gori, am-pak tuđi kako priti tja. Uspeh od-pravc je nanircć najmanj toliko od-visen od organizacije kot od plezanja. Pri Humarju, ki je solist, je druga zgodba. Tu grc za problem financ. On sam bo tišti, od njegove volje, sposobnosti bo odvisno, kako bo krmaril med tištim, kar je prcdvidcl in tištim, kar ni mogel predvideti. Tu so Se visje sile. Ali mu bodo stvari naklonjene ali ne. Car v/.pona je prav v tem. Polom bo vsc njegovo. Tuđi sponzorji, ki omogočijo Humarju, da se loti le-ga, kar misli, da je sposoben prc-plczati. To bo uspeh nas vsch, vsc Slovenije, največ pa Humarja samc-ga. Scvcda mu bodo pomagali vsi, ki gredo z njim. Ce bi hil fomaž. Humar Avslrijec ali Švicar, bi se zanj kaj bistveno spremenilo? Mogočc bi bilo celo slabsc, kot se mu godi dosedaj. Tomažcva ekipa je amaterska. Ce bi Toma?, zivel v drugem okolju, ki bi nudilo vcc možnosti profesionalcem, bi li Ijudjc od njega zahtevali denar. V Avslriji ni mogoćc na tak način dobili ljudi, da bi Sli v Himalajo. Zu-naj uspe lisli, ki je lahko sam svoj uspcScn menedzer. Bili mora pisce, scenarist in Se mnogo vcč. Vsi, ki uspejo na tem področju, niorajo veliko delati. NajslavnejSi, kol so Hamclcr, Messner, se ukvarjajo z vodnistvom v hribe, imajo plczal-nc, alpinistićne Sole. Tomai Humar je odpravo pripravlja! pol leta. Hi glede na odmevne vzpone sponzorska sredstva v tujini zbral hitreje kot doma? dre za neprimerno večji prostor, ki je tuđi ekonomsko SirSi. Slovenski alpinisti s Humarjem na čelu se v zadnjih letih redno pojavi ja-jo na prvih straneh American Alpi-"e Jurnuli', letnem almanahu sveto-vnega alpinizma - nckakSnem »sve-tem pismu alpinistov«. To pomeni, da je slovenski alpinizem visoko Pod vrhom. Moram reci, da imajo •udi Rusi dobre alpiniste, vendar se Vsi udinjajo kol vodniki pri tujih "Upravan, nekaleri so zaradi tega tuđi ob glavo. Rusi, kljun veliki dc-zcli, ne morejo sami preživeti kot alpinisti. Dobcr ruski alpinist mo-nt ili na mednarodno področje, kar Pomeni, da mora dobro poznati jezike. In kolere stvari so trenutno v mis-lih svetovnih alpinistov, kaj je tisto IN v tem trenutku, poleg južne stene Dhaulagirija, kjer od sredine oktobra poskuša Tomai. Humar! Drugo je Kangčcnzenga vzhod-na in južna slena, tretje je prečc-nje ljOtsc-Evcrcst in Se nekaj vzpo-nov. Mene predvscm zanima doga-janjc na najviSjih gorah sveta in lo tuđi najbolj cenim. Tam, kjcr se vsem tehnićnim tezavam pridruži Se velika visina, kar poveča faklor ležavnosti za nekajkrat. Ama Dab-lam je imenitna zadeva. Nupse (odlična vzpona Humarja, op. p) je Se mnogo težji, ker je visji. Kar pa je Se visje, grc za osemlisočake, je žc ležje. Še lahko Humarjevo plezanje pri-merja z drugimi našimi odpravami to' jesen? Čc bo Tomaž uspel v južni ste-ni, kar nacrt uje, je to svetovna špica za nekaj let nazaj in nekaj let vnaprej. Je pa res, da lako visoka fora, kol je Gjačung Kang (Prczclj, tremfelj), zasluži obisk s severa. Tcžka je, lepa, visoka in zanimiva za prcplczali. Nihčc jo Se ni prc-plcz.al, pa jo vsi vidijo, ko se vozi-jo po Tibetu. Mogočc je problem, ker ji do visine 8000 metrov manjka Ic 48 mclrov. Je težka, zelo Icž-ka. Tuđi Tomaž je bi I član lakih odprav in se je izkazal ob največji možni podpori Planinske zveze Slovenije. Slovenski in svetovni uresničeni cilj v Himalaji, ki za vas velja največ. Pri alpinizmu je vsc stvar ocenc, tu kaj ni nntanćnih merilev, ni met-rov ni sekund. Po oni strani je bilo prclomno lelo 1953, ko sta An-gleža Hilary in Hill prišla na najvisjo goro sveta liverest in s tem reSila največji alpinistieni problem na svetu. Takrat sem bil star 16 let in za-mc se je s lem končal mit, čcprav je Bvcrcsl Se vedno najvisja gora svela. Potcm je lu južna stena Ma-kaluja, južna slena Anapurne,... pa Dhaulagiri. Alpinizem se dogaja v naravi, zato na te ocene vpliva mnogo stvari. Vsako lelo je nekaj no-vega. Gore so vedno iste, dosežek se spreminja z časom. Tuđi pri svetovnih rekordih v alleliki je tako. Čeprimcrjate alpinizem sedanjega časa in dvajset let nazaj, se je kaj spremenilo? Ijclu 1981 je trojka Stane Bclak-Šrauf, Cenc Bcrčič (sodeluje na Hu-marjevi odpravi kol svelovalec raz-mer) in Jure Tratnik preplezala južno steno Dhaulagirija v desnem delu. Na 7300 mclrih so dosegli za-hteven jsiponski greben in po njem dosegli skoraj vrh in se spustili po drugi sirani, kot bo Sel ludi Humar. To je bila zelo velika zadeva. Ena od največjih epopej vse svetovne Himalaje. Trajalo je scdcmnajsl dni od dne, ko so zapustili ravna tla in se vrnili. Bog jim je bil naklonjen, vreme je bilo stabilno, bilo je nekaj omrzlin. To je bila naveza, ki porabi vcč časa kol solist. Bili so slabo aklimatizirani, sedaj je drugače. Veliko vcč vemo tuđi o prehrani, vitaminih, dodatkih, napitkih. Takral je bila kranjska hrana, klo-basa in podobno. Tuđi medsebojni odnosi se spreminjajo. Odprava leta 1979 na Evcrcst je imela i/.rcdcn čut za sodclovanje. Tega zahodne-ga grebena Evcrcsla danes vrhunski alpinisli-solisti ne bi mogli prcplczali, ker nišo vajeni sodelovanja. Odprava mladih alpinistov leta 1998 na Dhaulagiri je pokazala mladim, kakSno naj bi bilo sodelovanjc pri alpinizmu. Da lahko tekmujeS ludi, čc sodeluješ, žili Slovenci zacn-krat Se nismo spoznali. Sodelovanja pa smo se naučili v Kamniku, kjcr smo bili v naSih začet kih leta 1953 pravi reveži, Ljubljančani so bili že gospodje, ampak oni so že tekmo-vali med seboj in mi smo lahko uspeli le, čc smo sodelovali. Odtod izvi ra vsc lo. To, kar je bil včasih Kamnik v Sloveniji, je sedaj Slovenija v svetu in 1c lako se v svetu lahko dokažemo. Slovenija kot de-žcla pa lega ni vzela kol zgled. Kaj je največ v alpinizmu? Ideal je, da sam plezaS na izbrano goro. To je tuđi moj osebni ideal. Tuđi sam plezam v hribih, svojim sposobnostim primemo. Plezam, tvegam, vsc,... Ni užitek nabi-ranje sponzorjev, organizacija... Treba je pomagali Ijudem, ki so dobri, da se lahko izkažcmo v svetu. Dokaz je ludi American Alpine Jurnal, saj smo skoraj v vsakem na prednjih slraneh. Za tako majhcn narod je lo neverjeten dosežek. To vemo mi, to ve alpinistični svet, ne vejo pa tega naSa država in naši slovenski poliliki. Po nekaterih polemikah naj bi bil slovenski alpinizem odraz slovenskih nagnjenj k samomorilnosti? To ni rcs. Ravno nasprotno. Alpinizem je iskanje skrajne meje. Kol so pred pctslo leti Angleži, Španci, Portugalci iskali neodkrili svet, je nam preostalo samo Se iskanje neosvojene visine. Prvotna človckova težnja je najli svoje meje in jih premikati naprej. Dhaulagiri pa je ravno to. Čc človek ne bi silil lja, kjer ni prostora za člove-ka, ne bi bilo naprcdka. Koterije trenutno največji problem slovenskega alpinizma, neposredno povezan z alpinisti? Največji problem je organizacijski. Će bi bil la problem zadovolji vo rcScn, bi bil v večji meri re-Sen tuđi finančni zalogaj slovenskoga alpinizma. Vsc bolj so potrebna poznanstva. Vćasih smo v desc-lih poskusih dobili cnega sponzorja, sedaj je razmerje 1:50. Ker se finančna sredstva pri PZS delijo med področje Sporlncga plezanja in področje alpinizma, si moramo vselej pomagali s podporo sponzorjev. METOD MOĆNIK Lovski čuvaji so se srečali na Starem gradu Z razvalin Starega gradu so zadoneli lovski rogovi Dom- cev srećanja, med njimi so bili tuđi republiška lovska in- žalskih rogistov v pozdrav lov-skim čuvajem iz 42 lovskih družin Zveze lovskih družin Ljubljana. Prek 110 udeležen- voj Urosević, starešine lovskih družin, predstavniki ostalih ZLD v Sloveniji, je pozdravil predsednik ZLD Ljubljana in LD Kamnik Šefan Vir-jent. Na posvetu so spregovorili o vlogi ćuvaj-ske službe v lovskih druži-nah in sodelo-vanju lovskih Cuvajev z osta-limi ustanovami pri varovanju divjadi in oko-lja. Poseben po-udarek so dali pristojnostim lovskih ćuvajev v zvezi s po-stopkom pri odkrivanju kri- spektorja iz ministrstva za volova, onesna- kmetijstvo Igor Simćić in Vik- zevanju okolja in podobnim tor Drnovšek, predstavnik Po- negativnim posegom v okoJje. licijske postaje Kamnik Radi- F. S. Pozabljena čistila V današnjem ćasu ima gospo-dinja na voljo ogromno CistiL, ki pa so draga in okolju bolj ali manj nevarna. Vsaka gospodinja pa ima doma 'čistila', ki so jih uporabljale že prababice, pa žanje ne vedo. Kis so uporabljale babice ne samo za solato in enolončnice, temveč tuđi za čišćenje. Razređ-čcn (I velika žlica kiša v 5 lit-rov vode) je odlično čistilo za pomivanje oken, tal, ploščic. Čc se je nabral vodni kamen na plosćicah, ga uporabljamo neraz-redčenega. V plastično steklenič-ko z zelo fino sobo nalijemo kis, popršimo in pustimo učin-kovati. Če je kamna malo, pet-najst minut, če ga je veliko, pa već. Stranisčno školjko očistimo s kišom tako, da nalijemo kis po keramiki in pustimo učinkova-ti (vendar ne več kot 50 ml) ter zdrgnemo z wc krtačo. Kadar peremo pisano perilo, zadnji vodi dodamo 1 žlico kiša in barve dobijo spet svoj ton. Prav tako očistimo preprogo, ki smo jo • predhodno dobro posesali. Kis uporabimo samo za pisano preprogo, ki je sintetičnega izvora. Uporabimo razredčen kis in čisto bombažno krpo. Limonin sok uporabljamo /,a odstranjevanje madežev od sad-ja, kave in vina. Tako ko se po-packamo s sokom, namažemo madež z limoninim sokom in pustimo vsaj 1 uro. Operemo v stroju ali ročno. Madeže od sirupa pa moramo najprej sprati z vodo, ^ia odstranimo slad-kor, sele nato namažemo z limoninim sokom. Kuhinjska sol in radenska se uporabljata v iste namene kot limonin sok. Če se nam zgodi, da nimamo limon, imamo pa radensko ali sol. Limonin sok, sol ali radensko uporabljamo za blago, nikoli za barvne tepihe, ker razjedajo barvo. Koruzni /drob ali polenta je odlično čistilo za volnene pre-proge. Tepih, ki smo ga polili, čistimo s čisto belo krpo in čisto vodo, da izperemo madež z večkratnim menjavanjem vode in krpe. Popivnajmo mesto s čisto belo krpo. Potresimo koruzni zdrob po ćeli mokri površini tepiha na debelo, da se vlaken tepiha ne vidi. Pustimo vsaj ćez noć. Nato posesajmo tepih s sesalcem. Madežev ne bo več, ker je zdrob vse popil. Ržena moka in sol sta odlično čistilno sredstvo za kovinske posode. Napravimo mesanico polovico soli in polovico ržene moke in s suho krpo zdrgnemo posodo, da se sveti. Speremo s toplo vodo in takoj zbrišemo s suho krpo. Ožeto surovo -kislo zelje je čistilo za tepihe in krzno. Tepih ali krzno zdrgnemo z zeljem in stresemo. Zelje mora biti kisano brez kemikalij. Vsa naSteta čistila sem sama že večkral preskusila in bilo je res učinkovito. Zdi se mi Skoda, da bi šio vse v pozabo, ko pa je ne samo poceni, ampak ludi okolju zelo prijazno. DARJA JARC Ste jo morda videli? Med Kamnikom in Tuhinjsko dolino se je izgubila naša muca, stara 3 leta. Zadnje tačke in hrbet ima crne barve, sprednji del bele barve, na zadnjih tačkah ima bele copatke. Za vsako informacijo borno hvaležni, najditelja caka nagrada. Tel.: 041-768-885,041-796485. Nj^vreiramo in vJ^zdelujemo • klasična ženska oblačila » • poročne obleke g • večerne obleke 'o -5 Blago lahko prinesete sami ali pa ga izberemo skupaj. ^^ *C Organiziramo tuđi šiviljske tečaje. \ '5* Pokličite nas: C>r^ 817 563, 817 673, www.riro.si NJJ1, vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk. V Zaposlimo kljucavničarja z znanjem elektrovarjenja. Prednost imajo mlajši moški. Telefon 061-738-488. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. ral. med. Doinžalski rogisti so s Starega gradu naznanili zaćetek srećanja lovskih čuvajev. 14 4. novembra 1999 Kamniški ObČAN CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347, 0609-624-215 Izdelujemo: — vse vrste betonskih blokov — vogalnike — stresno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. RQDEX Rova, Rovska cesta 2 1235Radomlje prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT POSEBNA PONUDBA PEUGEOT 306 HUSKY 306 HUSKY 5 V od 2,220.000 SIT , 306 HUSKYBREAK 2,529.000 SIT PEUGEOT BOXER že od 2,677.000 SIT BOXER Posebna serija omejene količine -Peugeot 106 cocktail že od 1,380.000 SIT I počini kreditni pokoji: TOM + 4,5% do treh let, TOM + 5,5% do pet let. na kup SAMOPOSTKEZBA NA SUTNI I LEDENI ČAJ - BRESKEV, I1,5I IJOLLY ORANŽADA, 11,51 ISOKPOMARANČA, ! nektar 50%, 2 I IBEBOP ORANŽADA ! v ploč., 0,33 I I MINERALNA VODA, 11,5 I 89 SIT supercena! 89 SIT super cena! 189 SIT supercena! 49 SIT supercena! 59 SIT supercena! Šutna 48, tel.:831-502 AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCIUA (* gasHskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. POHISTVO - LIIZ KARANTANIA IZREDNA PONUDBA KVALITETNEGA POHIŠTVA ;jyfc * KUHINJE - NOVO - program svetovnega proizvajalca kuhinj isp* ^ew '"orm \ ■ .|, * DNEVNE SOBE - izbira v hrastu, jelSi, ćeSnjL m * SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga - na zalogi kolekcija letošnjih modelov * SPALNICE IN OTROŠKE SOBE ^^ ^^ -program Meblex - '' J ■'"'■ ■' ' 813-799 RTV- HiFi SERVIS POPRAVUAMO TUĐI NA DOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK cl.oo . Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (naiđete nas v obrtni coni Duplica) AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Buč 20, 71219 Laže, tel.: 061 /847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 25.-26. NOVEMBRA ORGANIZIRAMO DVODNEVNI NA-KUPOVALNI IZLET NA ČEŠKO - V BRNO. VSAK ČETRTEK IN SOBOTO ODPOTUJEMO V LENTI IN PRVO SREDO V ME-SECU V TRST. V NOVEMBRU IN DECEMBRU VAS BOMO V TRST POPELJALI DVAKRAT MESEČNO. POKLIČITE PO TEL.: 817-767 ALI 847-203. THN Ljubljanska 85, Domžalc Telefon: 711 229,719 23« I AT A POOBLASĆENAAHENOJ* EGIPT 1999/2000 Počitnice v Hurgadi Križarjenje po Nilu Kairo MILENIUM EGIPT-Hurgada-odhod 25. 12., teden dni s posebnim letalom HVAR-odhod 29. 12., petdnevni paket z letalom (hotel Amfora) IZŠLASTA KATALOGA: Zima 1999/2000 Slovenija Avsatrija Italija Francija Pokličite, kataloge vam pošljemo po pošti. BALI ZA VSAK ŽEP! 14 dni že od 155.750 SIT Odhodi vsako sredo in petek iz Zagreba letalo, 12 x nočitev/zajtrk + 5 izletov po otoku BALI in LOMBOK! 14 dni že za 203.750 SIT letalo, 7x nočitev/zajtrk - Bali, 5x nočitev/zajlrk - Lombok Doplaćilo za odhod iz Ljubljane 32.000 SIT. Letalske vozovnice od 1. 10. naprej spet po izredno ugodnih cenah! TENTOURS je edina pooblaščena agencija za prodajo lelalskih vozovnic med Ljubljana in Celjem ler Kranjem in Zasavjem. Ncw York Miami Chicago Cleveland L-os Angeles Bangkok Tokio 65.000,00 70.000,00 71.000,00 76.360,00 78.000,00 105.500,00 114.000,00 Sydney Mcxico City Rio dc Janciro 169.900,00 102.000,00 103.000,00 IATA POOBLAŠČENA AOENCUA Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS, tel. 711-229,719-230 ali jih obiščite na Ljubljanski 85 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N.C.: 061/720-020 TEL: 061/827-030, 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE... DO STRESNIMA - in Se mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! *• KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT > ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO IN OSTALE ŽELEZO > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE > STAVBNOPOHISTVO *- CEMENT, APNO, MALTIT ** ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, > OPEKO IN OPEČNEIZDELKE VSEH VRST JUB IN TIM > TER DRUGE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA » SCH1EDEL DIMNIKE ASORTIMANA AKCIJA STEKLENE VOLNE ZA IZOLACIJO OSTREŠIJ »ISOVER« NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPIJlČNE DOSTA VEZA VTODVIGALOM V trgovinah Vas pričakujemo v.sak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI GRVNT Trgovino, ki zna svetovoti Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Novembra je pravi čas za sajenje SADNEGA DEEVJA Oglasite se v naši trgovini, kjer vam nudimo: *sadike sadnega drevja (pečkarjev, koščičarjev, jagođlčevja...) *sadike ameriških borovnic in brusnic *sadike vrtnic *šota, substrati in gnojila *žične košare za zaščito pred voluharji *čebulice tulipanov, narcis, žafranov... OB NAKUPU USAJ TREH SADNIH SADfK UAS CAKA DARILO! Dobrodošli v naši trgovini v Kumniku na Fu/inah 9 (tel. 831-II11, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VA HIJENI! VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Kamniški ObČAN 4. novembra 1999 15 ttOMO LADO DESETKO NAJUGODNEJE DOBITE PRI NAJBOLJŠEM i TRGOVCU i VOZIL LAĐA V LETU 1998 i LAĐA SAMARA 1,5i - 904.995 SIT v novembru popust 59.500 SIT NIVA1,7i- 1,522.010 SIT Ugodna posolila do 5 let Staro za novo •PRODAJA VOZIL • SERVISIRANJE • KLEPARSKA DELA • REZERVNI DELI AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66, MengeS servis tel.: 061/737-041 prodaja tel.: 061/737-313 %,, % LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 841-660 ^(£ TRGOVINA JK ODPRTA v pon.-pel. oil 9" do 19", Mihola od 8" d« 13". OBIŠČITK NAS In NASU) SK IM) KAJ ZA VAS. V. s.: DOSTOP DO NAŠE TRGOVINE JE NEMOTEN! TERMODOM ■jjaranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095 e-mail:" dfermodom@siol.net internet: v ww.termodom.si TOP 22 * OKNA Z NAJ»QLJŠO ■ TOPLOTNO IZOLACIJO DFINSTRAi vaša okna v svet TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMIIZDELKI Ljubljanska 21 /e, Duplica, tel.: 811 -010, 812-962 -AVTOPREVLEKE - NOVO: samostojne avtoprevleke za prednje sedeže - guminosilci - blažilci - CEVI - PVC, poliamidne, gumijaste - SKORNJI - podloženi in nepodloženi - REZERVNI DELI ZA PRALNE STROjE Vse lo in Se marsikaj drugcga najdete v (iinnizu vsak dan otl 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. mali oglasi: d.O.O. STAHOVICA UROŠ URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.:(061)813-685 041-631-148 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041-322-571. Iščemo gospodinjsko pomočnico -pomol pri varstvu dvojčkov 9 ur dnevno. Tel.: 738-965. Enoinpolsohno stanovanje v Kamniku ali okolici kupim. Tel.: 061/343-065, 041/616-455. HTV SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Vođenje poslovnih kn jig za samostojne podjetnike. Tel.: 832-285 041/831-970 Saj ni rečeno, da te ni, feprav tvoj glas se već ne .vU.fi, heseda tvoja v nas živi, $e vedno si med nami ti. ZAHVALA V 59. letu nas je prezgodaj /apustil dobri mož, oče, brat, dedek in stric IVAN SEMPRIMOŽNIK iz Bele 12 pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in /nanccm za izrečene tople besede sožalja, podarjeno cvetje, svece, za svete mase in mnozićno spremstvo na. njegovi zadnji poli. Poscbcj se zahvaljujemo patronažni sestri KcrSičevi, gospodu župniku za oprav-Ijcn pogrebni obred, govorniku za besede slovcsa, praporSćakom in pevcem za zapete žalostinkc. Žalu joči vsi njegovi oktober 1999 ZAHVALA V 89. letu življenja nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica, prababica in tašća IVANA DROLC Pajkelčeva mama iz Golic v Tuhinju Hvala vsem za izrečenu sožalja, darovano cvetje, svece in svete mase, se posebej sosedom za vso pomoć in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tuhinjskemu župniku za opravljcn pogrebni obred s sveto maso, pevcem, govornici in Društvu upokojencev. Hvala ludi dr. Jani Plave in patronažni sestri Majdi Karšič za požrtvovalno pomoć. Žalujoči vsi njeni Oolicc, Uze, Veliki Hrib, Kamnik, Domžale, oktober 1999 Vofivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkral snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naSa draga sestra, teta, botra in svakinja MILKA URH Peterčeva iz Zj{. Stranj 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelaveem za izrečeno sozalje, podarjeno cvetje, sveče, /.a mase ter Stcvilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Župniku Tonctu Bcrčanu za pogrebni obred, ccrkvcnermi pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, trobentaću za zaigrano liSino, dr. Ambrozcvi ter patronažni sestri Miji za zdravljcnjc in nego. Žalujoči vsi njeni Zg. Strmije, Stahovica, oktober 1999 ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric FRANC DROLC u Malega Hriba 6 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijat uljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece, za svete mase in Stevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Plesnarjevi in Lojzki LipovSek za pomoć v najtežjih dneh. Hvala tuđi g. župniku za 1epo opravljcn pogrebni obred, govorniku za besede slovesa in pevcem za zapele pesmi. Vsi njegovi oktober 1999 €■; %m mw BTI ■■ I l€SNfl GRLRNT6RIJR Gouce 14, iflzev tuhinju 061 847-114 ODKUPUJ6MO L€S smreke, jelke, topolo in boro - vseh kvolitet Plačilni pogoji po dogovoru. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika Izbira barvnih &teke\ in ogledal, izdelava etekienih vitrin, termopan etekia, zaetekiitev z okra&nimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Umri je mož! Ne, ni umri! Oči te rosne je zuprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaienem pokoju, Zdaj bivaš vrh viŠave jasne, kjer ni mraku, kjer ni nofi, lam some sreće ti ne ugasne. resnii c sonce ne strmni. ZAHVALA hi (lolf'oii;i|iii bole/m nas je v 75. letu zapustil dragi mož. oče, brat, stari ote in stric LOVRO BELEC /, Novega trga v Kamniku Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelaveem, sosedom z Novega trga. Perkove in Groharjeve ulice, kolektivom Komunalnega podjetja Kamnik, Zdravstvenega doma Kamnik, Metalke in Gostilne Pavovec, za podarjeno cvetje, svece, izrečena sožalja in spremstvo našega očeta na njegovi zadnji poti. l^epa hvala tildi pevcem lire in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala velja dr. Plavčevi in drugemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoć pri zdravljenju. Vsi njegovi Kamnik, Kobcnhavn, november I999 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami. nad zvezdami. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil nas dobri mož, oće, ded, praded in stric ALOJZ DACAR z Velikega hriba 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu, g. župniku za opravljen obred, peveem za zapete zalostinke, praporsčakom in govorniku Jožctu Ilribarju za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi oktober 1999 ZAHVALA V 99. letu življenja je tiho za vedno odšla naša dobra mama, babica, prababica, praprababica in sestra MARIJA BERLEC roj. Štrajhar h Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje. svece, svete mase in za izraženo sozalje. Zahvaljujemo se župniku g. Francu ŠuStarju za duševno oporo in lepo opravljeni pogrebni obred ter sutenskim pevcem za sodelovanje pri sv. maši. Hvala vsem, ki ste naso mamo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni oktober 1999 Blagovnica Vele *^ nova podoba za novo tisočletje^ Otvoritev prenovljenega pritličja blagovnice Vele bo v petek 19. novembra ob 17. uri z modno revijo. Moška jakna Wampum Otroška jakna Wampum Modna ženska oblačila MURA, LABOD, ELKROJ, GORENJSKA OBLAČILA, NAVIGARE, MICOLL... Oblačila za mlade in prosti čas: WAMPUM, BOYCO NOVOST Vezi TVROLIA • • • Smuči in smučarski čevlji HEAD Zimska športna oblačila: ELAN, MONT, KILLTEC, COLMAR, RAISKI,TECNICA... Velika izbira smučarske opreme Modna moška oblačila MURA, LABOD, ELKROJ, TRIKON, BLAP'S... Dnevi Gorenjskih oblačil 10% popust pri nakupu oblačil od 5. do 20. novembra 1999 NAPREDEK - DOBRO IME IVIED TRGOVCI NAPREDEK Blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale « 061 718 100 odprto od 8:00 do 19:30 obsobotahod7:30 do 17:00 M ARJANCA Jtf H KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B t«te#«w «17-422 Cenjene stranke obveš&uno, da imamo nov delovničas: od poneddjka do petka od T do W* ob sohotuh od 7h do llh Za Izbran termin se lahko naročite tuđi po teh 817-422. tu '"Uli -p (^5j2^| fcVitiiitož anaa W AKCIJA ZA VSA VOZILA 120.000 SIT POPUSTA ZA PUNTO SOLE, CCILT 170.000 SIT POPUSTA ZA BRAVO/BRAVA SX 1.2, 1.6, MAREA WEEKEND ELX 1.8, 1.9 JTD, MULTIPLA ELX 1.6, 1.9 JTD. Pohitite, zalogaje omejena. OB NAKUPU VOZH. RAT NUDIMO UGODNO KMEDmRANJEBREZOBRESTIPOL + POL- poloaico yl-aiw** tafcoi, polovico pa d«z leto dni. ZRoraj navedeni ukcijski popusti pri nakupu POJ. + POI, ne veljajo. PRODAJA VOZH,: tel.: 064/425 540 in 425 542 SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 14t__________ [T/ KMETIJSKA TRGOVINA ^ Jfs^ J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji ielezniiki postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO Velika izbira KRMIL za molznice, mlado govedo, nesnice, piičance, zajce, prašiče, purane, ovce ŽITA koruze, jeimena, ovsa, pšenice, koruznega šrota PŠENIČNE KRMILNE MOKE PŠENIČNIH OTROBOV, SOJINIH IN SONČNIČNIH TROPIN MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV Saclike saclnega drevja (tuđi starejše sorte), zašćitne košare proti voluharju, različne vrste zemlje, šote, posod za rože, gnojila... Velika izbira mesaric, mesarskih kljuk, črev za koIiho. BELA in CRNA FOLIJA 2, A, 6, 8 m... 10% POPUST PRI NAKUPU INOX SODOV! POSEBNO UGODNO ■ SIADKOR, 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob jobotah od 8. do 13. ure. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA prodajalna izdelkov Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE * pralni in sušilni stroji, pomivalni stroji. štedilniki. hladilniki, zamrzovalne škrinje in omare * kuhinjske nape in pomivalna korita * mali gospodinjski aparati * barvni TV Gorenje * originalni rezervni deli Gorenje ter I SERVIS pralnih in sušilnih I strojev ^SUPER UGODNE^ ^^^ CENE: ^^m - prulni slio] \V \ '»I I i HINI ohratm eenlrifugi'i 66.K?J SIT - piiilni stroj \\ A 442S i')l)ll <»hrati>\ centrifugi', zvtćna izolacijal 7S.464 SIT ■ ponmalnistroj(.>M6K2 VI.M59SIT - Hun ni l\ (iorenje 51 cm. I I \. n« SIT UGODNE CENE, brezDlaćn^pstava in rnožnost nakupa na već obrokov kOcna VRO