PRIMORSKI-DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 171 (14.001)
Trst, sreda, 4. septembra 1991
Zunanji ministri dvanajsterice so včeraj v Haagu anticipirali njen začetek
Mirovna konferenca v soboto
Trajala bo do 10. oktobra, predsedoval pa ji bo bivši britanski zunanji minister lord Carrington Beograjski sporazum je v celoti podprl tudi krizni odbor KVSE, ki se je včeraj sestal v Pragi
HAAG — Mirovna konferenca o Jugoslaviji se bo Začela že prihodnjo soboto, 7. septembra. Tako so se bili zaradi nespoštovanja ustavitve ognja na Hrvaškem prisiljeni odločiti - in torej anticipirati začetek konference - zunanji ministri dvanajstih držav Evropske skupnosti, ki so se včeraj popoldne zbrali na izrednem zasedanju v Haagu. Tam jih je pričakala tudi skupina več sto Hrvatov, ki so zahtevali prenehanje vojne in priznanje hrvaške neodvisnosti.
V nizozemski prestolnici bo potekala tudi mirovna konferenca, ki jo bo po včerajšnjem dogovoru vodil bivši britanski zunanji minister lord Carrington,
Zaključila pa naj bi se do 10. oktobra. Poleg zunanjih Uiinistrov dvanajsterice bodo na njej sodelovali jugoslovansko zvezno predsedstvo, predstavniki zvezne vlade in predsedniki posameznih republik, v °kviru konference pa bo delala tudi posebna arbitražna komisija, ki bo presojala sporna vprašanja.
Na Hrvaško bo kot posebni odposlanec van den broeka danes prispel holandski ambasador v Franciji k^ijnaendts, katerega naloga bo pripraviti teren za Prvih 20 opazovalcev ES, ki naj bi v Zagreb pripotovali v naslednjih dneh. V Pragi pa se je včeraj začel sestanek kriznega odbora KVSE, ki je v celoti podprl sporazum o premirju in o sklicu mirovne konference, sprte strani pa pozval k njegovemu spoštovanju.	De Miehelis s kolegi na včerajšnjem sestanku v Haagu (Telefoto AP)
Naš sodelavec na kraju najbolj srdite reakcije jugoslovanske armade
Vojska kar osem ur obstreljevala civilne objekte v hrvaški Petrinji
WALTER ŠKRK
flaT*5® le na granato, ki je pala v bližino njene vojašnice, opdgovoriia tako,
le skoraj do tal porušila hrvaško vas Petrinjo	(Telefoto AP)
ZAGREB — »Ne vem, kakšna bo bodočnost Hr-vatske. Zagotovo pa vem, da bom svojemu sosedu prej ali slej vrnil milo za drago!« Tako nam je dejal prebivalec Petrinje, mesteca, ki leži kakih 80 km od Zagreba, v neposredni bližini Sisaka. Naš sogovornik je Hrvat, njegov sosed Srb, ki se je pridružil marti-čevcem, ki že nekaj dni ustrahujejo prebivalce tega nekoč zelo mirnega in bogatega podeželskega mesta.
V ponedeljek je bilo v Petrinji dokaj vroče. Jugoslovanska vojska je namreč iz dveh kasarn, ki stojita v samem mestnem središču z minometi in manjšimi lažjimi topovi zečela obstreljevati mesto. To divjanje je trajalo polnih osem ur. Napetost se ni polegla niti včeraj, ko smo obiskali mesto. Hrvaška narodna garda in mupovci so nekako za silo obvladovali glavne ceste in prihode v mesto, martičevci pa Podbrdo, kamor se je zadnja leta širilo mesto. Okoli 17.30 se je med nasprotujočimi si skupinami vnelo dokaj ostro puškarjenje, ki se je na srečo kma-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poziv Milana Kučana za spoštovanje premirja
LJUBLJANA — Predsedstvo Slovenije nam je dostavilo pismo, ki ga je predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan včeraj poslal predsedniku Predsedstva SFRJ Stipi Mesiču, predsedniku ZlS-a Ante Markoviču, predsedniku Republike Srbije Slobodanu Miloševiču, predsedniku Republike Hrvaške dr. Franju Tudjmanu, predsedniku ministrskega sveta ES Hansu van den Broeku in vodji opazovalne misije ES veleposlaniku van der Valku.
Spoštovani gospod predsednik!
Predsedstvo Republike Slovenije izraža globoko razočaranje in indignacijo zaradi nespoštovanja in kršitve sporazuma o prekinitvi ognja, ki so ga komaj včeraj zjutraj v Beogradu podpisali predsedniki Predsedstva SFRJ, Zveznega izvršnega sveta in vseh republik ob prisotnosti predsednika ministrskega sveta Evropskih skupnosti g. Hansa van den Broeka. Sporazum smo skupno sprejeli po številnih žrtvah, razdejanju in vztrajnih zahtevah doma in iz tujine, prepričani, da je končno vzpostavljen mir v tem delu Evrope v našem skupnem interesu.
Zdaj smo priča najbolj grobim kršitvam premirja ne da bi kot podpisniki mogli vplivati na prenehanje aktivnosti, ki vzdružujejo in obnavljajo sovražnosti. Nadaljevanje vojne, nasilja in sovražnosti pomeni nove človeške žrtve, nova razdejanja in nadaljnje izpodkopavanje preostalega zaupanja, potrebnega za miren razplet konfliktov.
Ta dejstva ponovno postavljajo v središče naše pozornosti razmišljanja o možnostih za rešitev jugoslovanske krize in predvsem za uresničitev slovenske osamosvojitve in miren in sporazumen način.
Pozivamo vse strani, da spoštujejo svoje obveznosti, ki so jih prevzele z beograjskim sporazumom in da v interesu mirnega življenja in vzpostavljanja prepotrebne blaginje svojih državljanov, v interesu varnosti in v miru evropskih držav, v interesu mirnega razreševanja jugoslovanske krize, takoj prekinejo z vsemi sovražnostmi. Pričakujemo, da bo tudi Evropska skupnost storila vse kar je v njeni moči, da bodo sprejeti beograjski dokumenti spoštovani in da bodo v skladu z Brionsko in Bruseljsko deklaracijo zagotovljeni pogoji za mirno in demokratično razrešitev jugoslovanske krize ter omogočena uresničitev samostojnosti Republike Slovenije. Prav tako upravičeno pričakujemo, da bo ta samostojnost čimprej tudi formalno mednarodno priznana.
s>n^ivčerajšnji mirovni manifesta venJ.a,ov na Borznem trgu je v ; AljeQClni pregovoril Miroslav Koši J0* govor objavljamo v celoti. srn0 Prijatelji, ni dolgo tega, ltgu Se zbrali na bližnjem Velik v j ?a Podobno manifestacijo za piSa]9°s^aviji, ki si je prav tiste kg ga SVoJ neizogibni konec. Repu retiQ„?Venija je razglasila svojo su %ti r na obronkih Trsta je bilo ali hot i6 Voiaških enot, ki so brai trii Cr f e Prevzeti nadzor nad me Zija prir,01?*', °benem pa nam je tel
!trttiel,
ha na*u' Presenečena in nepripra\ NJi dm take9a-
šibila te93, kljub temu sta ot bazni k Va meseca. Za marsikoga i ki je ;°maj kaj več kot čas dopv barn 6r bh od tega pogojen, se ^alniacj,zaPrla Pot na obalo Istri Pa sta t„,za mnoge od naših sose v6ga živi- Va naldaljša meseca nj ■6 Prenekfltn)a' Najstrahotnejša. Ta lzkušniarr,- ere9a otroka zaznamoi mi starcev, prizadel je mi
Za takojšen konec vojne
ne ljudi, desettisoče pregnal v begunstvo. Tudi število mrtvih že narašča v stotine, smrt pa nastopa na način, ki si ga dandanes le težko zamislimo. Vojna se je namreč preselila na jugovzhod. Slovenija se je nekako le izmotala iz nje, dosegla je celo umik nekdanje ljudske armade, zato pa je zagorelo na Hrvaškem in z obuditvijo imen ustaši in četniki, se je zbudil iz polstoletnega sna tudi strahotni duh Klavec, ki je toliko gorja in nepopisnih grozot zakrivil že med drugo svetovno vojno. Z nezmanjšano silo je izbruhnilo potlačeno sovraštvo, sovraštvo, kakršnega nam ni mogoče dojeti, sovraštvo, podpihovano zdaj z ene, zdaj z druge strani, sad kratkovidnosti, kadar že ne slepote politikov, in mahinacij neskru-puloznega rešiserja z velikosrbskimi apetiti.
Gorijo vasi, rušijo se mestne četrti, salve topovskih granat in minometal-
cev se mešajo z bliski raketnih izstrelkov, hrumenje napadajočih letal se izmenjuje s hreščanjem tankovskih gosenic. Posnetki, plačani tudi z življenji novinarjev in snemalcev, kažejo blodenje zapuščenih živali, mrhovino, razpadajoča ali zoglenela trupla, grozo v otroških očeh, jok mater in žena. In podobe smrti, kakršne žanje samo Balkan. Podobe smrti, da se ti ob njih beseda upira, da razum ne more verjeti očem, ki gledajo: odsekane glave, iztaknjene oči, razmetani udi brez telesa. Srhljivi prizori, kakor nadaljevanje tragične pesnitve Ivana Gorana Kovačiča, mogočnega spomenika grozi druge svetovne vojne v istih krajih. Pri tem niti ni važno, kdo je kdo in kdo je koga, pred sabo vidimo človeka in slutimo razčlovečenost kot sad prasov-raštva, ki ga politični manipulanti razpihujejo in izkoriščajo.
Pri tem Evropa stoji ob strani in občasno zavrešči kakor senilna učiteljica, ki je že zdavnaj izgubila stik z razredom, če ga je sploh kdaj imela. Zakaj kljub temu da se ponavljamo in ponavljamo za drugimi, moramo pribiti, da je Evropa zgodovinski trenutek kar nekajkrat zamudila zaradi nepoznavanja in podcenjevanja eksplozivnega potenciala balkanskih rodovno in zgodovinsko pogojenih strasti. Sa-modopadljivo in zviška je poslušala frazarjenje o poti v Evropo, ne da bi spregledala lisjaštvo in resnične namere prilizovalcev. Zdaj ko se je v nekaj dneh zrušila Sovjetska zveza in je treba evropski zemljevid narisati na novo, zdaj bo morda le pristala tudi na razdružitev zveze jugoslovanskih narodov in priznala samostojni republiki Slovenijo in Hrvatsko. Rane, ki so se v tem času odprle, pa zlepa ne bojo zaceljene.
Ob teh tragičnih, a velikih dogodkih, ki spreminjajo podobo sveta, pa v morju usod ne gre prezreti posledic za prihodnost manjšinskih narodnostnih skupnosti. Zato v tem trenutku solidarnosti s trpečimi na Hrvaškem, mislim, da moram kot Slovenec izraziti tudi solidarnost z italijansko narodnostno skupnostjo onstran meje, ki je naenkrat z novo mejo med republikama razdeljena na dvoje. Želeti si moramo, da tudi v primeru popolne odcepitve severnih republik od ostale Jugoslavije ostane meja resnično samo formalna, kakor zatrjujejo slovenske oblasti, čeprav izkušnje na Hrvatskem navajajo k previdnosti. Nobena manjšina ni nikoli dovolj zaščitena, da je ne bi življenje spodnašalo, in nikakršne zakonske ureditve ji ne morejo biti zadosti naklonjene, da ji zagotovijo preživetje.
Naj se nazadnje zahvalim še organizatorjem te prireditve, da niso spregledali slovenske prisotnosti v Trstu, saj niso vsi enako odprti do naših problemov. Absurdno pa bi bilo deliti na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pred današnjim sklepom kongresa ljudskih poslancev o novi zvezi suverenih držav
Jelcin podprl Gorbačova
MOSKVA — Z ramo ob rami sta Boris Jelcin in Mihail Gorbačov (na sliki AP) dala svoj skupni pečat včerajšnjemu zasedanju kongresa ljudskih poslancev, saj sta še potrdila, da je njuno zavezništvo trdno in da se bosta vsestransko zavzela pri uresničevanju nove zveze suverenih držav.
Boris Jelcin je jasno povedal, da je Gorbačov s svojo neodločnostjo na poti demokratičnih reform v bistvu ustvaril pogoje za državni udar, a je takoj dodal, da je sedaj Gorbačov drugi človek. »Osebno sedaj zelo zaupam Mihailu Sergeje viču Gorbačovu, ogromno več kot pred tremi tedni«, je poudaril Jelcin. Predsednik Ruske federacije pa ni spregovoril samo o svojem zavezništvu z Gorbačovom, še več napora je posvetil bodočnosti zveze suverenih držav. Pomiril je neruske poslance, ko je navedel,
da Rusija ne bo imela nikoli imperialističnih teženj, da noče postati novo carstvo in niti »starejši ali veliki brat« v novi zvezi, temveč bo le »enaka med enakimi«. Vsekakor pa se je Boris Jelcin dotaknil tudi vprašanja ruskih manjšin v drugih republikah in pri tem le zahteval spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic in ne privilegijev.
To vprašanje je nedvomno do skrajnosti zapleteno, ker bodo Rusi preko noči postali manjšinci, ki v glavnem ne poznajo jezika večinskih narodov v posameznih republikah. Jelcin je seveda optimist, saj trdi, da bo večina republik spoznala, da mora ohraniti vsaj nekaj vezi z ostalimi republikami. Okvirni sporazum o prehodnem obdobju je navsezadnje podpisalo 10 republik, temu reševanju ne nasprotuje Gruzija, tako da so proti zvezi suverenih držav v bis-
tvu le pribaltske republike in Moldova.
Jelcinov optimizem deli tudi Gorbačov, ki je prepričan, da bo kongres osvojil predloge o zvezi suverenih republik. Podprl naj bi tudi predlog, da se sedanji kongres preoblikuje v novi začasni zakonodajni organ, v katerem bi bilo po 20 predstavnikov iz vsake republike.
Danes bi lahko kongres odločal tudi o priznanju neodvisnosti pribaltskih republik. Jelcin se zavzema za tako priznanje, ker so te republike v bistvu priznale najpomembnejše države Zahoda, Francija in Velika Britanija pa sta včeraj uradno posredovali, da bi te republike sprejeli v OZN. Navsezadnje Jelcina in Gorbačova skrbijo bolj medetnični zapleti v Moldovi in na Kavkazu. Armenci Gorskega Karabaha so proglasili neodvisnost, podobno Gaugazi in Rusi v Moldovi.
Nemoč države pred mafijskim napadom ob 9. obletnici umora Dalla Chiese
PALERMO — Ob včerajšnjih komemoracijah ob deveti obletnici pokola prefekta Carla Alberta Dalla Chiesa, njegove žene Emanuele Setti Carraro in agenta Domeni-ca Russa je bilo lahko vsakomur jasno, da se v Palermu in na Siciliji od tistega tragičnega 3. septembra 1982 ni skoraj nič spremenilo, še več, mafija je postala še bolj objestna in uspešna, saj že pronica v skoraj vse otoške gospodarske dejavnosti. Spodbudno je le dejstvo, da se navadni ljudje še niso prepustili malodušju, kar je zgovorno dokazala včerajšnja baklada po Palermu.
Umor podjetnika Libera Grassija, ki se je uprl mafijskemu izsiljevanju, pa je po mnenju predsednika deželne skupščine Paola Piccioneja dokazal, da z izsiljeva-
njem mafija kapilarno nadzoruje vse ozemlje. Na posvetu CGIL o mafiji, zakupih in javni upravi je Piccione poudaril, da je odgovornost političnega razreda precejšnja, ker tega dejstva, s katerim mafija pogojuje tudi volitve ni upošteval. 'Generalni tajnik CGIL Paolo Brutti pa je navedel, da je na Siciliji država izgubila nadzorstvo nad teritorijem »izsiljevanja in "onesnaženi" zakupi dokazujejo, da sta tako gospodarsko kot politično tkivo okuženi z mafijo«.
Sindikalno vodstvo CGIL zahteva zato strogo nadzorstvo celotnega ciklusa pri izvajanju javnih del, da se tako prekine gospodarsko in politično popkovino, s katero mafija uresničuje svoje posle. CGIL zahte-
va obenem, da se premosti razhajanja in polemike, ki le zavirajo boj proti mafiji.
Teh pa kot kaže ni videti konca. Višji sodni svet je včeraj začel preiskavo o trditvah bivšega palermskega župana Leoluce Orlanda, po katerem so v predalih palermske sodne palače dokazi o povezavah med politiki in mafijci. Tako preiskavo je zahteval sam predsednik republike Cossiga.
Palermski sodnik Pietro Giammanco, ki je že v prejšnjih dneh odločno zanikal, da bi bili v palermski sodni palači dokazi o mafijskih političnih umorih in o povezavah med mafijo in sicilskimi političnimi krogi, je včeraj ponovno zanikal take trditve in poudaril, da svojih obtožb Orlando ni dokazal in da so mu služile v volilne namene.
• Za takojšen konec
NADALJEVANJE S 1. STRANI
uke in zahtevati spoštovanje človekovih pravic pri sosedovih, sami pa zapirati oči in zatiskati ušesa pred hudim pod lastno streho, v iskanju rešitev sta nam potrebni konfrontacija in sodelovanje, a mimo zakonov tudi nekaj človeškega razumevanja in širokosrčnosti. Rodili smo se pač v tein prostoru, nekateri so se sem preselili, a zdaj smo tu, v tein nesrečnem, prevečkrat pozabljenem mestu, v deželi, ki ji pravimo vrata na Vzhod, in pred sabo imamo primer, kaj lahko rodi sovraštvo. Sovraštvo, ki je v nedavni preteklosti krvavo zaznamovalo tudi to mesto, tudi te kraje. Naj bo današnja tudi manifestacija proti vračanju strahov iz preteklosti.
Naj se končno v tem hirajočem mestu začne pretakati življenje, gospodarsko in kulturno, ne navidezno in na vsakem koraku podprto z berglami državnih ali deželnih, pokrajinskih ali občinskih podpor, temveč živo življenje, prekipevajoče, navdušujoče, vabljivo za mlade in za delavne, polno zadoščenja za starejše, življenje normalnega, razvijajočega se mesta s prihodnostjo tako svetlo kot je Dila davna preteklost. Danes v svetu, ki se menjuje in vrača v logik0 naravnih razvojnih zakonov, ta vizija lahko postane resničnost. Ta vizija mora biti naš cilj, naš skupni cilj, Italijanov in Slovencev, ki tu živimo, in pripadnikov ljudstev, ki so mu nekoč dajala pulz, od Židov do Grkov, od Srbov do Hrvatov. Zato smo za mir in sožitje, za takojšen konec vojne, za Evropo sodelovanja in brez meja, v kateri naj tudi Trst zadobi svoje mesto, ki mu je že pripadalo.
Hrvaško izzivanje naj bi bil povod za pobesnel napad JA
• Napad na Petrinjo
Osijek v ognju topov,
Dunaj ni priznal Slovenije in Hrvaške
DUNAJ — Avstrijska vlada ostaja pri načelnem namenu, da prizna Slovenijo in Hrvaško, vendar skupaj z drugimi državami, predvsem pa politično in gospodarsko pomembnimi članicami Evropske skupnosti. To je med drugim dejal avstrijski kancler Franz Vranitzky po končanem zasedanju ministrskega sveta. Na tem zasedanju so socialdemokratski člani vlade zavrnili predlog zunanjega ministra Mocka, da Avstrija prizna Slovenijo in Hrvaško.
ZAGREB — Kljub vsem mirovnim sporazumom in deklaracijam se vojna na Hrvaškem nadaljuje z nezmanjšano močjo, poleg orožja pa ima levji delež v njej tudi propaganda, katere infomacij danes ne more prav nihče preveriti. O peklenskem ognju, ki se je včeraj po poldnevu razvnel v Osijeku, so vesti tako diametralno nasprotujoče, da ni mogoče z gotovostjo presoditi nič drugega, kot samo najbolj tragično dejstvo: da najvišji davek plačujejo najmanj krivi in najbolj izpostavljeni, civilni prebivalci.
Za včerajšnje grobe kršitve komaj podpisanega sporazuma o ustavitvi ognja je Zagreb brez oklevanja obtožil zvezno armado, ki ji je tudi očital, da je V nedeljo streljala na Tudjmanovo letalo med poletom v Beograd. Kot rečeno, je bilo najhuje v Osijeku, kjer je »srbsko-komunistična okupacijska vojska«, kot so jo krstili na hrvaški televiziji, uporabila topove in raketometalce. Pri tem je zadela tudi bolnišnico in otroški vrtec, pri čemer je med civilisti povzročila tri smrtne žrtve, med katerimi je tudi 11-letna deklica, ranjenih pa naj bi bilo 21 oseb. Vojska je svoj srdit
raket in letal
ogenj upravičila s trditvijo, da so je bila izzvana in da so torej premirje prekršile hrvaške enote.
Po podatkih hrvaškega radia so letala JA okrog 13. ure bombardirala vasi Sarvaš in Bilje v okolici Osijeka, kjer sta še zadnji utrdbi hrvaške garde in milice. O spopadih pa poročajo tudi iz Beraka, Borovega Sela, Borovega Naselja in Vinkovcev, v Gospi-ču in v okolici Siska je bilo slišati posamezne strele, medtem ko je bilo v Pakracu sorazmerno mirno.
Odgovornost za kršenje sporazuma o ustavitvi ognja valita kot rečeno Hrvaška in zvezna vojska druga na drugo, zvezni sekretariat za obrambo pa je o domnevnih hrvaških kršitvah celo sestavil zapisnik in ga poslal van den Broeku, kot je storil tudi hrvaški predsednik Tudjman. Medtem ko je predsednik zveznega predsedstva Mesič včeraj naslovil na sprte strani poziv k spoštovanju prekinitve ognja, pa je hrvaški premier Gregurič zahteval takojšnji sklic predsedstva, ki naj bi preučilo položaj in še posebno spoštovanje tistega dela sporazuma o ustavitvi ognja, ki določa umik armade v vojašnice.
Senatorji podprli De Michelisova stališča do jugoslovanske krize
RIM - Kot smo že poročali, je zunanji minister De Michelis v ponedeljek v obeh parlamentarnih komisijah za zunanje zadeve poročal o položaju v Jugoslaviji in o prizadevanjih Evropske skupnosti za prekinitev ognja oziroma za rešitev tamkajšnje krize.
Po De Michelisovem poročilu se je v senatni komisiji razvila razprava, v kateri so vsi sodelujoči izrazili zadovoljstvo ob podpisu beograjskega sporazuma o prekinitvi ognja in o razširitvi opazovalne dejavnosti ES, mnogi senatorju pa so dodali, da bi morala Italija glede reševanja jugoslovanske krize igrati bolj prodorno vlogo v okviru dvanajsterice. Zelo podobna so si bila tudi stališča posameznih senatorjev o problemu potencialnih beguncev iz Jugoslavije, ki da jih je potrebno obravnavati drugače kot Albance, praktično soglasna pa je bila zahteva članov zunanjepolitične komisije, naj bi o jugoslovanski krizi čimprej razpravljali tudi na plenarnem zasedanju senata.
V razpravo je posegel tudi senator Komunistične prenove Stojan Spetič, ki je podčrtal, da je treba pri reševanju jugoslovanske krize izhajati iz načela o samoodločbi narodov, ki je pogoj za enakopravno vključevanje v integracijske procese na Balkanu in v Evropi. Od tod nujnost - je nadaljeval - da mednarodna skupnost prizna suverenost vseh narodov, ki so poklicani, da sodelujejo pri razpletu jugoslovanskega vozla. Spetič je nato izrazil zaskrbljenost zaradi zahtev po vrnitvi Istre in Dalmacije Italiji, ker bi to le še zaostrilo probleme in razširilo konflikte. Osimske sporazume o nespremenljivosti meja je treba potrditi in kvečjemu razširiti in poglobiti sodelovanje ob mejah, s čimer bi jih premostili in ustvarili nekakšen »laboratorij sožitja«, kakršnega na primer uveljavljajo v evropskih regijah.
Za konec je Spetič konkretno predlagal, naj bi Italija dala pobudo, da bi skupaj s Slovenijo in Hrvaško podpisale skupno izjavo o tem, da manjšinska jamstva iz Osimskega sporazuma
veljajo za celotno območje, kjer živijo Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem in torej ne samo za območje bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja. Dodal je še predlog, naj bi zunanjepolitična komisija v ta namen obiskala zainteresirane kraje in preverila izvajanje Osimskih sporazumov ter se seznanila s položajem italijanske manjšine v Istri.
Tržaški senator Agnelli (PSI) je v svojem posegu največ prostora namenil problemom italijanske manjšine v Istri, za katero je zahteval večjo skrb italijanske države, medtem ko je glede problema meja menil, da bi se o njih v primeru nastanka novih držav na ozemlju dosedanje jugoslovanske federacije morali ponovno pogajati. Podobno stališče je glede meja zastopal tudi drugi senator PSI, Gerosa, medtem ko je predsednik komisije Achilli, ki pripada isti stranki, odločno ponovil, da je stališče senatne skupine PSI glede tega vprašanja popolnoma enako tistemu, ki ga je z vso jasnostjo izrazil minister De Michelis in ki zavrača vsak poskus spreminjanja meja.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lu poleglo. Med Hrvati, ki živijo v Petrinji, je ponedeljkova akcija vojske odpravila še tisto zrnce upanja za iWr' no rešitev spopada, ki ga je ustvarilo v nedeljo sklenjeno premirje. »V pone' deljek ob 12. uri sem bil na glavn petrinjski pošti,« nam je razlagal Drago. »Pošta je bila nabito polna ljup1' ker je bil to dan, ko izplačujejo pokojnine. Kar naenkrat smo slišali regij8' nje mitraljezov. Vsi, v stavbi je bil® približno 150 oseb, smo se v hipu vrg11 na tla in si poiskali kako zaklonišč®1 Tu smo ostali blokirani celih osem o® Iz bližnje kasarne so večkrat z avt® mati streljali na pošto. Sama sreča, 0 niso nikogar zadeli.« Poveljnik manj5 enote narodne garde, ki je stražila n glavni cesti za Petrinjo, nam je razi8 gal, da je vojska z minometi bomb8 dirala tudi naftno rafinerijo v Sisk »Na srečo niso zadeli plinskih rez®^ voarjev, če bi se to zgodilo, bi prakd ^ no pognali v zrak pol mesta,« nam 1 ^ dejal naš sogovornik. Vojska je si® obstreljevala tudi objekte petrinj5* mestne tovarne Gavrilovič. Po mnenj našega sogovornika, naj bi JLA to 5 rila namerno, da bi opozorila in ust ^ hovala ministra brez listine v Gregu* cevi vladi Živka Juzbašiča, ki j® [ t narodnosti Srb in ki je bil dolg0 kj direktor podjetja Gavrilovič. Hrvat Q ministrski predsednik Gregurič ven daje na Juzbašiča, predstavnika 5 skega naroda, ki ni vpisan v n° j0. stranko in ki je znan zaradi svoje sledne demokratične drže. IzgleiH P. da vsaj kar se tiče prebivalcev \e nje, ta izbira ni bila ravno posre®
Mladi, 22 let star Hrvat, Ivan v nam je s tem v zvezi pojasnjeval: » kajšnji Srbi Juzbašiču zamerijo, d vstopil v hrvaško vlado kot milUtgIii brez pravih oblasti. Pravijo, da 5 tj samo pere Hrvatom slabo vest. pa mu zamerijo, da pri obsojanju y tičevcev ni dovolj odločen in ias.eo!f\i praksi mu očitajo, da se ni P°P0ylj0če nekritično postavil na stran v*ad J8 HDZ.« Očitno Juzbašičeva miroiju vi. politika v danih razmerah ni ucl[*rajU' ta. To je pač čas medsebojnih p ,j3. navanj. Hrvati ize Petrinje so z® 0v, vili imena svojih srbskih sorr\eshnj s®' ki sodelujejo z martičevci, podo ^ znam so pripravili tudi Srbi, 8 o bodo obračuni med sosedi tu v trajali še dolgo.
Biasutti: Priznati avtonomno suverenost Slovenije in Hrvaške
Polemika okrog dvojezičnih smerokazov v Spetru jasen odraz dveh »duš« znotraj KD
TRST — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je poročal včeraj prvi deželni komisiji, ki jo vodi Diego Carpenedo, in komisiji za odnose s tujino, ki ji načeluje Ugo Poli, o razmerah v Jugoslaviji z ozirom tudi na dogajanje v Sovjetski zvezi. Njegovo poročilo, s katerim je zadovoljil vse člane komisij, razen misovca, predstavlja obenem osnutek uradnega dokumenta, o katerem bo razpravljala skupščina predvidoma prve dni prihodnjega tedna, kot je to storila že konec junija ob dramatičnih dogodkih v Sloveniji.
Biasutti je naglasil, da je treba danes računati z razsulom jugoslovanske države in da je potrebno torej priznati »avtonomno suverenost republik Slovenije in Hrvaške«. Vsakršno prizadevanje za razrešitev krize na podlagi tradicionalne logike je po Biasuttijevem mnenju zdaj že brezpredmetno, saj so možnosti v tem smislu potonile v državljanski vojni oziroma v »konfliktu, ki je politične in ne samo etnične narave«, »še naprej vztrajati pri enostavnih pritiskih na Srbijo bi bilo čisto zaman pa tudi kon-traproducentno,« je poudaril predsednik deželnega odbora in nadaljeval: »Evropska skupnost mora podvzeti odločno pobudo in vsiliti svojo navzočnost, s čimer bo dala jamstvo za to, da se sproži Pomiritveni proces; na ta način bo mogoče tudi preprečiti, da bi s silo onemogočili uveljavitev demokratičnih svoboščin in avtonomije v republikah, kjer so izbrali to pot.«
Potem ko so v Beogradu podpisali sporazum, ki ga je predlagala Evropska skupnost, in spričo dejstva, da prekinitve ognja ne spoštujejo vsi, je torej Po Biasuttijevem zatrdilu sedaj potrebno, da pokaže Evropska skupnost vso svojo odločnost, kajti nesprejemljivo in neodgovorno bi bilo, ko ne bi pravočasno preprečili, da se jugoslovanska kriza zaostri in destabilizacijsko vpliva na vso Evropo. Prav
tako pa je neznosno, da Italija in Evropa še naprej pasivno spremljata »vojno pred lastnimi vrati«, kjer bi hotel totalitaren in centralističen režim nadvladati narode, ki so izbrali pot demokracije in avtonomije, je pribil Biasutti in dodal: »Politično neumestno bi bilo, ko bi prepustili reševanje krize le nekaterim evropskim državam ter se odpovedali vlogi, ki nam pripada ne le spričo ozemeljske lege, pač pa tudi zaradi naših edinstvenih izkustev in zaradi učinkov, ki jih lahko ima kriza v Italiji in na obmejnem območju. Deželni odbor bo pri rimski vladi zagovarjal nujnost, da se odločno in brez obotavljanja zoperstavi »anahronističnim hegemonič-nim težnjam srbskih sil«. V prihodnjih dneh bo deželna vlada navezala stik s hrvaškim zunanjim ministrom, ki bi moral dopotovati v Italijo.
Biasutti je dalje dejal, da ni dovolj solidarnost; zdaj je treba sprožiti tudi program gospodarskega sodelovanja, drugače ne bo mogoče preprečiti gospodarskega poloma v Sloveniji in Hrvaški. V ta namen bo Dežela — tudi mimo opazk Evropske skupnosti — uradno zahtevala operativni zagon zakona za razvoj obmejnih območij oziroma programa za infrastrukture in storitve, ki ga ta zakon predvideva.
Na kraju je poročevalec naglasil, da je nujno okrepiti zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji in preprečiti razkosanje manjšine z mejo med Slovenijo in Hrvaško; glede tega je potrebno nujnostno srečanje z vodstvom Unije Italijanov. Biasutti je še podčrtal, da bi bilo treba »nanovo in v evolucijskih terminih proučiti osimski sporazum« in da problema beguncev iz Slovenije in Hrvaške ne bo šlo obravnavati na osnovi Martellijevega zakona.
Po Biasuttijevem poročilu so posegli deželni svetovalci Rossi in Wehrenfennig (LV), Cavallo (VA), Viezzi in Travanut (DSL), Brezigar (SSk), Giacomelli (MSI-DN), Dominici in Vattovani (KD) in Conti (PSI).
Gverila se lahko kmalu raztegne na hrvaško Istro
ZAGREB — Istrski Hrvati izražajo bojazen, da se utegne gverila raztegniti tudi na Istro. Stranka demokratične prenove, ki je tod Najmočnejša politična sila, razpoka namreč z informacijami, po katerih lahko pride na istrskih Eeh do hudih incidentov. Hrvaški Notranji minister Milan Brezak ni teh informacij potrdil, a niti ne demantiral, pač pa dejal, da prelena zadnje čase Istro vse več vojaških transportnih letal in da se J® začelo srbsko prebivalstvo odmevati, kar da je spričo doslej-sNjih izkušenj kaj slabo znamenje.
Zeleni zadovoljni z zavrnitvijo deželnega zakona o ptičarstvu
TRST — »V zdajšnji italijanski juridični ureditvi ni nobenega prostora za ptičarstvo«. To je zatrdil deželni svetovalec Zelenih Giorgio Caval-lo med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so pokomentirali sklep, s katerim je rimska vlada zavrnila deželni zakon št. 279 o ptičarstvu, ki ga je odobrila skupščina 25. julija. »Skupni učinek državnega okvirnega zakona o lovu na ptice, ustrezne konvencije iz Berna in razsodbe ustavnega sodišča št. 124 (1990) je namreč tak,« je nadaljeval Cavallo, »da preprečuje kakršno koli izdajanje normativov o lovu na ptice na deželni ravni in to tudi ne glede na izvajanje odredbe Evropske skupnosti št. 409 o zaščiti ptic, ki je sicer Italija ni osvojila.« Vlada je zavrnila oziroma poslala nazaj Deželi njen zakon 279 zaradi tega, ker je protius-
taven, sicer v nasprotju z ustreznimi določili Evropske skupnosti. To je razveselilo Zelene in naravovarstvenike nasploh (tudi italijanski WWF), a enako je reagiral predsednik deželne komisije za kmetijstvo, socialist Luigi Blasig: »Zgodilo se je pač tisto, kar sem pričakoval. Razprava o ptičarstvu v deželni skupščini je trajala polne tri dni ter je paralizirala vso redno dejavnost in vendar je bilo docela jasno, da je besedilo deželnega zakona v popolnem nasprotju z državno zakonodajo in z zadevnimi normami Evropske skupnosti.
Na tiskovni konferenci so med drugim še naglasili, da bo juridična ocena, kakršna velja za zavrnitev zakona 279, prišla v poštev tudi ob novembrskem referendumu glede lova v parkih.
Po predlogu Stranke demokratične prenove
Ali bo Istra županija?
PULJ — Po več kot enoletnem razglabljanju je predsednik puljske Sekcije Stranke demokratične pre-Nove skupaj s strankino koordinatorko na istrski ravni Liliano Vale Predstavil javnosti načrt o ustano-JNtvi istrske županije. Predlog bo t>Dp predočila vsem strankam, ki Nelujejo v Istri, da bi ga obogatile z Novimi idejami, priporočili in na-sveti. Model "županije Istre" naj bi “ji popoln odraz kulturne, zgodovinske, geografske, komunikacijske, politične in narodnostne stvarnosti tega območja s posebnim po-s|uhom za avtohtone značilnosti.
Županija naj bi obsegala sedem °očin (odprto je še vprašanje Opa-r]e, Cresa in Lošinja), pri čemer eka ne pride v poštev. Glavno niesto županije bi bil Pulj. Status Npanije bi jamčil Istri krajevno av-Nomijo, tako bi samostojno odlo-
čala glede vsega, kar zadeva ambi-entalno načrtovanje, infrastrukturo, razvoj podjetništva, zaščito predšolskih otrok in šolski sistem nasploh, dalje zdravstvo, kulturo, naravno varstvo itd. Meja med občinami ne bi spremenili, pač pa bi bilo treba opredeliti pristojnosti predvidenih distriktov. Krajevna avtonomija bi se odrazila tudi na področju finančnih sredstev, ki jih uresničuje regija; ta sredstva bi investirali v razvoj Istre, sicer v skladu z republiškimi programi. Stranka demokratične prenove je pri tem izrecno upoštevala tudi italijansko narodnostno skupnost oziroma vprašanje o izvajanju sporazumov iz Osima ter najavila za konec septembra simpozij v Kopru na temo "Istra -regija"; udeležili se ga bodo zastopniki slovenske in hrvaške SDP pa tudi italijanske politične levice.
Pri Novem Sadu se lotevajo italijanskega jezika in kulture
NOVI SAD — S tečaji italijanskega jezika, ki jih bo vodil prof. Andrea Zinato iz Benetk, se bo nadaljevala te dni v Petrovaradinu (Novi Sad) dejavnost društva "Dante Alighieri". Društvo "za zaščito in širjenje italijanskega jezika ter kulture v svetu" je v glavnem mestu Vojvodine ustanovila 31. maja letos narodnostno mešana skupina ljudi (tod bivajoči Italijani, Srbi, Hrvati, Slovenci, Madžari, Slovaki, Romuni, Grki in Rusi), ki cenijo italijanski jezik in italijansko kulturo ter bi radi šli prek njunega površnega znanja, ki so si ga nabrali s pomočjo privatnih lekcij ali s študijem na beograjski Univerzi ali pa s štipendiranimi potovanji v Italijo, kakor je naglasil predsednik društva Vlado Bratuš, docent medicine na novosadski univerzi, ki je prebil vrsto let v Istri in se tam naučil istrsko-venetskega narečja.
Dejavnost društva "Dante Alighieri" se je začela, kot rečeno, konec maja in sicer z večerom, posvečenim koncertu tradicionalnih in modernih italijanskih skladb pa tudi poezijam in zabavnemu programu. Ustanovili so vodilni svet in več komisij, ki so zadolžene za prirejanje nadaljnjih podobnih manifestacij, kakor tudi debatnih večerov. Društvo namerava navezati tesne stike z istoimenskimi sedeži v Italiji, udeležilo se bo kongresa v Ferrari ter vzpostavilo primeren odnos s skupnostima Italijanov v Istri in na Reki. »Meja med različnimi kulturami ne sme biti,« je poudaril Bratuš.
ŠPETER — Polemika zaradi odločitve špetrske občinske uprave, da bo postavila dvojezične smerokaze, se še vedno nadaljuje.
Po napadu s strani krajevnega tajništva Krščanske demokracije in po ustreznem odgovoru večinske liste so se namreč ponovno oglasili predstavniki KD-PSDI, ki z argumenti zelo vprašljive vsebine osporavajo občinski upravi odločitev, da v Špet-ru, kjer živijo Italijani in Slovenci, namesti dvojezične table.
Pri vsej tej zadevi pa čudi obnašanje nekaterih predstavnikov špetrske Krščanske demokracije, ki se o slovenstvu Benečije izrekajo na dokaj različne načine in vsebinsko nasprotno. Nejasno je še predvsem stališče načelnika opozicijske skupine v špetrskem občinskem svetu, ki se je z ostalimi predstavniki KD in PSDI izrekel proti postavitvi dvojezičnih smerokazov; ista oseba pa predseduje Gorski skupnosti za Ne-diške doline — v kateri sodeluje s socialisti — in je tudi član glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Takšna dvoličnost je dokaj anahronistična, če je res, da je sam predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti (KD) podčrtal specifičnost beneškega človeka in težnjo, da se naši skupnosti v teh krajih izkaže določena pozornost. In tudi ni slučaj, da je prav v zakonu za obmejna območja — v členu, ki zadeva finansiranje nekaterih naših ustanov — prvič prišlo do uradnega priznanja Slovencev na Videmskem.
Spričo teh novih pogledov s strani tudi KD na deželni ravni toliko bolj preseneča zadržanje krajevnih predstavnikov Krščanske demokracije, še posebno tistih, ki so slovenske narodnosti in se ob določenih priložnostih kot takšni tudi ponašajo.
Spremembe v Sloveniji in sploh nova politična stvarnost bi morale narekovati, da je že mimo čas narodnostne mržnje in kršenja osnovnih postavk sožitja in sodelovanja. V nekatere kroge v Benečiji pa ta načela očitno še niso prodrla.
Odločitev špetrske občinske uprave je namreč izredno pomembna, saj s postavljanjem dvojezičnih zunanjih znakov in z odobritvijo statuta, ki predvideva ovrednotenje slovenske prisotnosti, se je odločno postavila v obrambo naših pravic.
Pred leti, ko je v Grmeku župano-val Fabio Bonini, so tod kot prvi postavili dvojezične table. Slovenstvo na teh smerokazih pa je takoj sprožilo pričakovano reakcijo in table so kaj kmalu izgubile svoj dvojezični videz, kakor je razvidno tudi iz naših fotografskih posnetkov.
Špetrski upravitelji — kot so zapisali v tiskovnem poročilu — pričakujejo, da bodo nove dvojezične table kaj kmalu postale tarča »nočnih umetnikov«, ki bodo po svoje poskrbeli, da se v Špeter povrne enojezič-nost. Če se bo to zgodilo, pa je jasno, kdo je sponzor »umetniškega posega« in kje je treba iskati moralne krivce za takšno dejanje.
RUDI PAVŠIČ
V Pulju kmalu konferenca mesi 12 sklopa KVSE
Kled pJ — Prihodnje zase dan
tere .prodne konference mest, k
KVsp aPfce 50 vse države člani'
Niesec l&hko bilo konec te<
Phlisuf-V Pullu- To je poved _Jsivi ŽV—	-
Prir>nJ^vUpan Luciano Delbiancc No nnt da čaka zdaj na ustre k°nX110 iz Haa9a' kjer ima tNožnn a Sedel Ce tega ne r Sr®čani 1Zpe]iatN pa bodo prired ^ratenle z. župani mest, ki so p Grader t lstrskimi mesti, to pa ' Im°la, Verona in Trevi
Vsedržavno zasedanje družbe SIBIOC
VIDEM — V prostorih videmskega predstavništva deželne uprave (ul. S. Francesco) bo jutri ob 11.30 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili značilnosti 23. vsedržavnega kongresa Italijanske družbe za klinično bioki-miko - SIBIOC. Predstavnikom sredstev množičnega obveščanja bosta spregovorila deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati in prof. Fabio Gonano, ki bo predsedoval kongresu.
Dober razvoj čedajske Ljudske banke
ČEDAD — Ljudska banka v Čedadu je dosegla v prvem polletju letos ugodne rezultate. Obseg zbranih sredstev je narasel za 11,89% na 762 milijard lir, neposredno zbrana sredstva so se pomnožila za 10% na 440 milijard lir, premoženje se je vzpelo za 16,45% na 74,6 milijarde lir, število članov pa za 541 na 5.400. V kratkem bodo odprli več novih filial, a novi glavni sedež bo začel poslovati v začetku leta 1992.
Kobilo Berto ki je zbezljala so hudo pretepli
Pri Deželi so imenovali tri direktorje
BOČEN — Kobila Berta, ki je med folklornim sprevodom v kraju Alpe di Siusi 11. avgusta zbezljala in ranila 30 oseb, je bila včeraj ponoči žrtev kazenskega pohoda. Neznanci, ki so vedeli, da njenega lastnika Gottfrieda Krit-zingerja ni doma, so vdrli v hlev in kobilo hudo pretepli s palicami. Karabinjerji so že zasledili nekaj domnevnih storilcev. Berta je zbezljala, ker se je ustrašila kresa na alegoričnem vozu.
TRST — Deželni odbor je potrdil imenovanje treh novih funkcionarjev pri deželni upravi, ki bodo neposredno odvisni od odbornika za gozdarstvo, parke, šport, lov in ribolov Adina Cisili-na. Giuseppe Kravina bo odslej deželni direktor za gozdarstvo in parke (Eugenio Gussetti je odšel v pokoj), Bruno Gerola bo vodil deželno direkcijo za lov in ribolov, Aldo Zanini pa bo zadolžen za šport in rekreacijo.
Posebno v Trstu in v Devinu-Nabrežini
Slovenci kamen spora v občinskih statutih
Svojo prisotnost zagotovil tudi predsednik deželne vlade Biasutti
Ob otvoritvi Sprejemnega centra še odprta meja in sejem v Gročani
va-sejem kmetijskih pridelkov Krasa, ki bo letos že četrtič po vrsti na trgu v Gročani. Priprave na ta vaški, pristni kmetijski praznik so že v teku, za uresničitev pobude pa ob sodelovanju dolinske občinske uprave skrbijo prebivalci Gročane, Peska in Drage.
Ob vrsti pomembnih prireditev, ki bodo prihodnji konec tedna popestrile vasi dolinske občine, gre gotovo velika pozornost prav uradnemu odprtju Sprejemnega centra za naravni park Doline Glinščice. Pobuda se uvršča med tiste večje načrte, ki jih dolinska občinska uprava uresničuje za varstvo in zaščito naravnega okolja, v tem primeru točneje za vrednotenje dragocenega naravnega bogastva, ki se ohranja vzdolž reke Glinščice. Od uradne ustanovitve tega naravnega parka so se zvrstile že številne manjše, a zato nič manj pomembne pobude. Ob podrobni znanstveni raziskavi območja gre med zadnjimi poudariti postavitev didaktično-infor-mativnih tablic vzdolž glavnih stez in večjih tabel ob vhodih v naravni park, z zemljepisnimi podatki in »nasveti« za spoštljiv, naravovarstveni odnos do zaščitenega območja. To delo sedaj dopolnjuje večje središče, v katerem bodo zbrani in predstavljeni vsi podatki o naravnem parku, o rastlinah in živalih, ki v njem domujejo, o geomorfololoških in sploh drugih znanstvenih značilnostih. Med drugim sprejemni center ne bo namenjen samo tovrstni uporabi: notranjost je namreč opremlj6' na tako, da se po potrebi lahk° spremeni v manjšo dvorano, pri' merno za predavateljske ih podobne prireditve. S sodobnostjo pa se ne usklajujeta le zunanji videz zgradbe in oprema, temve<-tudi ureditev prostora brez t.i. arhitektonskih pregrad, ki omogoča obisk in uporabo tudi prizadetim-
Za zbiranje potrebnih podatkov bo poskrbela skupina strokovnjakov, upravljanje centra pa bo zel° verjetno poverjeno zunanjim s°' delavcem. DAMIANA OTA
pismo uredništvo^
Zakaj nihče ni vedel o važnih dokumentih?
Spoštovano uredništvo!
Kot dolgoletni naročnik Prim0^ skega dnevnika, si upam vpras° sledeče: ima ali nima ta naš č<m pis nalogo, da bi bralce seznami lo okrožnicah glede uporabe sj venskega jezika v javnih imfld. tržaške občine in ki so nam m (namerno?) toliko let prikrite- ^ mogoče, da nihče od naših m ljenih politikov za to ni vedel-sedaj vemo le to, da se je ustv la velika krivica in škoda nn čun naših pravic glede uvel] ^ ljanja slovenskega jezika in v .g, ga, kar temu sledi: od nezap°s v nosti naše mladine do drsen] asimilacijo! Naj se uveljavi) mlačnost, nevednost in života nje brez idealov?	m0,
Nekateri se pa le ne Va zato si želimo več obveščan] moralne podpore od naših z.as ^ nikov, katerim je bila - Pra nas - zaupana ta naloga.
Hvala in brez zamere. tot
Po poletnem premoru bo prihodnji teden znova skoraj redno steklo upravno življenje. Tržaški občinski svet se bo sestalv ponedeljek, 9.septembra, v petek, 12. pa bo na vrsti zasedanje pokrajinske skupščine. Obe upravi sta še brez statuta, ki ga morajo vsa izvoljena telesa obvezno odobriti do srede oktobra, v nasprotnem primeru tvegajo komisarja. O statutu bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi v zgoniški, repentabrski in devinsko-nabrežinski občini, kjer je bil sinoči politični vrh večinskih strank KD, PSI in Slovenske skupnosti. Osnutek občinskega statuta je v Nabrežini sprožil že precej glasnih polemik med strankami, odprta vprašanja pa se v glavnem nanašajo na dvojezično poslovanje občinskega tajnika in branilca občanovih pravic, ki ga predvideva reforma krajevnih ustanov. Občinski svet se bo s statutom ukvarjal najbrž prve dni oktobra.
Slovenci in slovenščina bodo najbrž kamen spora tudi na Občini Trst, kjer so prav ta vprašanja v drugi polovici julija spravila v precejšnje težave Richettijevo upravo. Za odložitev razprave o statutu so se izrekli nekateri socialisti, posebno iz tistih krogov, ki so
»občutljivi« za nadaljevanje volilnega zavezništva z Listo za Trst. Sedaj pa ni več časa za nova odlašanja ter za slepomišenja, čeprav je skoraj gotovo, da bo o tržaškem statutu tekla razprava šele tik pred zapadom roka za njegovo odobritev, ko se bo mnogim mudilo, da se izognejo komisarski upravi. Obstaja vsekakor velika nevarnost, da se bo večina občinskih svetovalcev zelo omejevalno izrekla o rabi slovenskega jezika, povsem odprto pa ostaja vprašanje slovenščine v rajonskih svetih, kjer bi jo hotel marsikdo odpraviti. S podobnimi vprašanji se bo seveda ukvarjal tudi pokrajinski svet.
September odpira tudi druga politična vprašanja, ki so vezana tako na poslovanje krajevnih uprav, kot so na primer priprave na volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. V posameznih strankah so že v teku notranje igre (in tudi spori) za kandidature, posebno za parlament, v katerem trenutno zastopajo Trst poslanci Coloni (KD), Bordon (DSL) in Camber (listar izvoljen na listi PSI) ter senatorja Agnelli (PSI) in Spetič. Slovenski senator je bil izvoljen na listi nekdanje KPI, nato je pristopil v Gibanje komunistične prenove.
Po nedavni ureditvi poti in opremi naravnega parka z didak-tično-informativnimi smerokazi je sedaj na vrsti uradna otvoritev Sprejemnega centra Doline Glinščice. Poslopje v sodobnem slogu, ki so ga v treh letih zgradili ob občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, v teh dneh opremljajo z avdiovizuelnimi napravami in kompjuterji - skratka, z najsodobnejšimi tehnološkimi pripomočki, s pomočjo katerih bodo vsakemu obiskovalcu dostopni podatki o značilnostih tega naravnega parka. Slovesna uradna otvoritev bo v petek, 13. t.m. ob 17.30: vabilu dolinske občinske uprave so se odzvali že številni ugledni gostje. Svojo prisotnost na otvoritveni slavnosti je potrdil tudi predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, ki bo ob tej priložnosti tudi prvič obiskal Občino Dolina. Poleg krajevnih upravno-političnih osebnosti so vabljeni tudi politični predstavniki iz bližnje Slovenije, prav gotovo bo na petkovem odprtju zastopana tudi slovenska vlada, morda celo v osebi predsednika Peterleta.
Otvoritev Sprejemnega centra Doline Glinščice bo obogatila vsakoletno jesensko izvedbo odprte meje, že tradicionalne pobude, ki jo Občina Dolina prireja v sodelo-
vanju z obmejnimi občinskimi upravami. Dvodnevna manifestacija, ki jo od vsega začetka spremlja poudarek na pomembnih vrednotah, kot so mir, sožitje in prijateljstvo, bo na vrsti v soboto, 14. t.m., in v nedeljo, 15. t.m. Ob tej priložnosti bosta odprta mejna prehoda v Gročani in v Botaču, tako da bo možen sprehod po Dolini Glinščice, po stezah onstran državne meje vse do Vrhpolja. S petkovo otvoritvijo in jesensko izvedbo odprte meje pa sovpada še Razsta-
Ta mesec zapade rok za prijavo ostankov vina
Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike, da morajo letos prijaviti morebitne ostanke vina, ki so jih imeli na zalogi dne 31. avusta opolnoči. Zaloga vina, ki je ostala tega dne, mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina, oziroma na registru za komercializacijo.
V prijavi morajo biti navedene količine namiznega vina in vina s kontroliranim poreklom (malvazija, teran, kraška črnina). Kdor ne prijavi ostankov vina v zalogi ne bo mogel teh na noben način prodati. Prijave morajo biti vložene na občino, kjer se nahaja klet, najkasneje do 6. septembra.
Kmečka zveza bo svojim članom izpolnjevala prijave na sedežu v Trstu, po na Opčinah v ter na dolinskem županstvu danes od 12. do 14. ure. Zainteresirani naj s seboj prinesejo zadnjo prijavo vina.
Od petka v gledališču Miela zanimiva fotografska razstava
Utrinki o vojni v Sloveniji
(Foto Davorin Križmančič)
Lepo uspel izlet kulturnega društva Vigred ki je popeljal večjo skupino v Španijo
Izlet društva Vigred v Španijo se je pričel kot večina lepih stvari, ki jih z veseljem pričakujemo. Po tolikih pripravah jetako prišel dan odhoda, toliko pričakovani 16. avgust.
Čeprav še nekam zaspani smo se skupina izletnikov iz Trsta, Trebč, Proseka, Nabrežine, Devina in Medje vasi ob 5. uri zjutraj podali na dolgo pot do Španije. Po dolgi vožnji smo v popoldanskih urah dospeli v Montecarlo, kjer smo si ogledali tovarno parfumov Fragomard in botanični vrt. Nato smo se odpeljali v Nizzo, kjer smo
se namestili v hotel Relais Blues in tam imeli večerjo, po večerji pa smo šli v Montecarlo na nočni ogled mesta, palače družine Gri-maldi, Casino itd. V soboto zjutraj pa smo odpotovali v Španijo, kjer smo v večernih urah dospeli v Tossa De Mar in se namestili v hotel Imperial. V nedeljo zjutraj smo se podali na plažo in uživali toplo špansko sonce. V popoldanskih urah smo si ob spremstvu vodiča Darka in potrpežljivega šoferja Cirila ogledali lepote Barcelone, znano bikoborbo na Plaza de Toros Manumental, čudovit tem-
pelj Sacrade Familie, Plača di Co-tolunya, glavne ulice do hriba Mantjuic, kjer smo imeli prekrasno sliko nočne Barcelone in enkratni program barv, luči, glasbe in vode znanega vodometa Mantjuic.
V	ponedeljek zvečer,po prostem dnevu za ogled prelepega mesteca Tossa De Mar, mo se odpeljali v. G ran palače v Lloret De Mar in prisostvovali večeru flamenka.
V	torek zjutraj smo se spet podali na pot proti Nizzi, kjer smo imeli postanek v Cannesu in si ogledali mesto in znano filmsko dvorano. Zvečer nas je čakala v hotelu (Relais blue v Nizzi) večerja in že je prišel dan odhoda, bil je to konec lepega izleta. Na poti domov smo se ustavili še v Veroni, kjer smoimeli še kratek postanek.
Čeprav utrujeni smo do doma veselo prepevali in nazdravili vodiču Darku in gospe Mariji, ki stapravkar tiste dni praznovala rosjtni dan. Domov pa smo se vrnili s prekrasnimi spomini na vesele dni, ki smo jih skupaj preživeli in se poslovili z objubo, da se kmalu spet zberemo in se skupaj podamo na lep izlet, tak pač kot je bil v Španijo.
Franka Škrk
Italijanski, pa tudi evropski časopisi, ki so poročali o vojni v Sloveniji, so usmerili svojo pozornost predvsem na kri. To jasno dokazujejo dnevniki, tedniki in mesečniki, ki so izšli ob koncu junija in v začetku julija. Skoraj vsi so na platnicah in na straneh, ki so bile posvečene spopadu, poudarjali predvsem kri in človeške žrtve, ki jih je zahteval spopad.
Po svoje je bil ta ključ »branja« vojne v Sloveniji najbolj enostaven, poleg tega pa tudi pristop, ki je po oceni založnikov in direktorjev omogočal največjo prodajo. Po drugi strani pa je ravno zaradi tega pristopa analiza slovenskega in jugoslovanskega dogajanja bila bolj površna, usmerjena predvsem v vojno reporterstvo, ki je prezrlo veliko drugih, morda manj kričečih, a nedvomno pomembnejših aspektov dogajanja v Sloveniji. In komaj se je stanje dovolj pomirilo in ni bilo več prelivanja krvi, je Slovenija zginila s prvih stani časopisov.
Kaj pomeni tak način informiranja? V kolikšni meri mediji odstranjujejo in odmišljajo tiste aspekte in tiste dogodke, ki se ne usklajujejo z njihovo predstavo in z njihovim modelom poročanja o dogajanju? Prispevek k razmišljanju o teh problemih bo tudi razstava fotografij, ki jo bodo odprli v petek v gledališču Miela in na kateri bo sodelovalo sedem fotografov, ki so sledili dogajanju v Sloveniji ter skušali dokumentirati vse aspekte: od krvavih spopadov do življenja v izrednih razmerah.
Razstava najbrž ne bo dala dokončnih odgovorov in jih tudi ne more. Je pa vendarle pomembno, da se o teh vprašanjih začenja razmišljati in razpravljati, saj imajo tudi sredstva obveščanja - in še zlasti fotografija, ki ima lahko velik emotivni naboj - v sodobni družbi veliko odgovornost, saj je ravno korektno obveščanje eden od temeljev demokracije.
Na razstavi, ki jo bodo odprli v petek ob 19. uri, sodelujejo s svojimi fotografijami fotoreporterji Igor Modic, Srdjan Živulovič, Aleš Černivec, Jože Suhadolnik, fotoreporter Primorskega dnevnika Davorin Križmančič, Massimo Cettin in Giovanni Montenero. Razstava, ki jo je pripravila zadruga Bonaventura postavila pa Fabio Amo-deo in Giovanni Montenero, bo odprta do 13. septembra (vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure).
Skromna udeležba na včerajšnjem mirovnem shodu sindikatov na Borznem trgu
»Za takojšen konec vojne in sodelovanje v katerem naj tudi Trst dobi svoje mesto«
Mnogo plemenitih in treznih misli je bilo izrečenih sinoči na mirovnem shodu, ki se je odvijal na Borznem trgu na pobudo združenih sindikalnih organizacij. Le škoda, da jim je bila voljna prisluhniti zaskrbljujoče skromna množica, ki ta naziv po videzu komaj zasluži.
K manifestaciji so pristopila številna združenja, stranke in organizacije, med temi DSL, KD, Zeleni, Unija Italijanov iz Istre in Reke,
Sindikat slovenske šole in občine tržaške pokrajine. Politični predstavniki so bili v dobršni meri prisotni, prav tako tržaški župan Ric-chetti in predsednik pokrajine Crozzoli, ki sta zbrane tudi nagovorila z občutenimi besedami o miru in sožitju, saj je mir ne samo splošno moralno vodilo človeštva ampak tudi življenski interes za naše mesto. Toda Trst, ki mu je bilo zborovanje namenjeno, se je
tudi tudi tokrat slabo odrezal. Kot da še pred slabima mesecema ne bi bil »poslušal rafalov celo pred lastnimi vrati«, kot je dejal pesnik Miroslav Košuta, čigar nagovor v celoti objavljamo na prvi strani.
Pokrajinski tajnik UIL Luciano Kakovic je vojna dogajanja na Hrvaškem označil kot nerazumljivo podivjanost človeških strasti. Vojna je svoje tragično lice pokazala s krvoločno morijo med ljudmi, ki so desetletja v miru živeli skupaj. Neslutena in umetno razpihovana sovraštva so prišla na površje, kakor da bi čas v smislu mirnega sožitja nič ne pomenil. Kakovic je omenil težke posledice vojne na tržaško gospodarstvo, ki jih bo težko popraviti, če se sovražnosti ne bodo takoj prekinile. Kompleksnega vprašanja odnosov med Srbi in Hrvati pa vsekakor ni mogoče reševati po logiki prevlade močnejših nad šibkejšimi.
Predstavnik Unije Italijanov iz Istre Ezio Giuricin je podčrtal pomen dejstva, da so sindikalne organizacije, verjetno prvič, omogočile predstavniku italijanske manjšine, da sodeluje na takšnem zborovanju, ki simbolično, a zgovorno povezuje skupne interese obmejnih narodov in manjšin za mirno sožitje in sodelovanje. Ne-
razumljivo je, da zmanjkuje spoštovanje miru ravno v časih, ko ga svet najbolj potrebuje. Mir ne pomeni samo »odsotnost vojne«, ampak dejansko pomeni spoštovanje in razumevanje med različnimi, iskanje sožitja med različnimi, ki jim je usojeno bivati pod isto streho. Za mir je treba izpustiti iz rok puške, vendar je treba ljudi za sožitje predvsem vzgajati. Italijanska manjšina doživlja tragične posledice spopadov tudi na svoji koži.
Predstavnik CGIL Riccardo De-vescovi je mirovno pobudo sindikatov obrazložil ne samo kot formalen akt solidarnosti z napadeno Hrvaško, ampak kot pobudo za aktivizacijo ljudi in družbenih dejavnikov v odnosu do problemov sosednjih narodov. Trst lahko res postane evropsko mesto, če bo znal v ključnih trenutkih pokazati avtonomno iniciativo, kar bi moral pogumno in odločno storiti, že zaradi položaja, v katerm se nahaja.
Toda, kot rečeno, če bi sodili po včerajšnji udeležbi., smo od tega še daleč. Na sliki (foto Magajna): Udeleženci včerajšnjega mirovnega shoda na Borznem trgu.
Delavci znova brez plač
Še hude težave v industrijskem obratu IRET
'Obrat IRET se še dalje sooča z zelo hudimi težavami, katerim trenutno žal ni videti konca. V tovarni je trenutno zaposlenih petdeset delavcev, sto pa jih je v dopolni blagajni, ki pa se je že iztekla, prav včeraj pa je bilo vsem sporočeno, da ne bodo dobili avgustovskih in septembrskih plač, naročil pa dejansko ni na obzorju. O hudi krizi v obratu je tekla beseda na včerajšnjem sestanku sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL in vodstvom Ustanove za industrijsko cono EZIT, ki kaže precejšnjo občutljivost za bodočnost delavcev te tovarne. Sindikate so zastopali Strani (UIL), Galante (CGIL) ter Rosso, Gregoretti in Petrini (CISL).
Obe strani sta ugotovili, da imata težave pri vzpostavitvi pravih stikov z lastništvom obrata, ki očitno ne kaže velikega rzumeva-nja za položaj delavcev. Glede tega bodo tako sindikati kot EZIT zahtevali poseg predsednika deželnega odbora Biasuttija, da glede IRET—a nastopi tudi pri pristojnih vladnih teles, posebni pri ministru za javne soudeležbe. IRET je vsekakor še brez upravnega odbora, ki naj bi ga delničarji —vsaj tako je bilo javljeno tovarniškemu svetu— izvolili šele 16. septembra.
V Boljuncu te dni preizkušajo motor za veliko tovorno ladjo
Predlog tržaških občinskih svetovalcev PSI Perellija in Chende
V Barkovljah naj bi uredili ambulanto za prvo pomoč
. V Tovarni velikih motorjev—GMT so včeraj začeli preizkušati enega največjih motorjev, ki so Jih kdaj izdelali v boljunskem obra-hi- Gre za 12 metrov visoki in 9 jaetrov široki motor, ki bo poganjal tovorno ladjo z nosilnostjo 135 tisoč t°n, ki jo trenutno gradijo v ladje-tielnici Fincantieri v Margheri po Oalogu plovne družbe Siosa italijanske grupe Grimaldi. Motor (v bližnji bodočnosti jih bodo sestavili še pet) s° izdelali po licenci švicarskega Podjetja New Sulzer Diesel, ki sodi v italijanski koncern Fincantieri.
Ua ogled preizkušnega obratovanj3 so voditelji TVM povabili strokovnjake iz Združenih držav Ameri-Ke> Japonske, Sovjetske zveze, vfocičije, Velike Britanije, Francije, orveške, Jugoslavije, Poljske, Ki-^Jske, Koreje in seveda Italije, ki je astopana s predstavniki plovne Tožbe Siosa in drugih velikih pod-s txJ, ki se na razne načine ukvarjajo Pomorstvom.
. hfa sliki (foto Magajna) novi mo >.r' ki ga v teh dneh preizkušajo t °varni velikih motorjev—GMT
Socialistična svetovalca v tržaškem občinskem svetu Alessandro Perelli in Fulvio Chenda sta poslala tržaškemu županu pismo, v katerem predlagata, naj bi prihodnje leto ud-prli v Barkovljah ambulanto za hitro pomoč. Ambulanta naj bi bila primerno velika in opremljena s potrebnimi zdravniškimi aparaturami. Za njeno obratovanje pa naj bi skrbele ustrezne ustanove ali pa družbe, kot sta SOGIT ali pa Rdeči križ.
Namen ambulante naj bi bil predvsem ta, da bi v poletnih mesecih, ko prihaja v Barkovlje na tisoče ljudi, nudila prvo pomoč ponesrečenim ljudem, ali pa tistim, ki jih pod soncem zajame slabost. Teh primerov je poleti veliko. Zaradi gneče sev Mi-ramarskem drevoredu pripeti veliko prometnih nesreč. Veliko nesreč se zgodi tudi manj previdnim kopalcem. Prav tako niso redkost nenadne slabosti kopalcev.
Pri teh nesrečah se zaradi velikega prometa in gneče znajdejo v težavah tudi rešilci in zdravniki, ki morajo nemudoma na kraj nesreče. Ambulanta bi vsekakor razbremenila oddelke za hitro pomoč v bolnišnicah, kopalci pa bi lahko računali,
V Zgoniku glasbeno slovo °d letošnjega toplega poletja
lupina SAZGO in glasbena Xu9a Ars nova bosta v skup-Pol So4elovanju izvedla še zadnji etni praznik z naslovom Nasvi-hoJe Počitnice. Ob tej priložnosti spz a igrala ansambla, ki sta v tej pl imela največ poslušalcev, CaVf Cev' kritikov in opazovalcev:
Sk4°na C ivfHapPVay' Kr?n^ka Jo rvr ua.'-alifornia, ki jo sestavljale pretežno zelo mladi glasbeniki, jo p eč Poletno sezono izdala svo-°dli rV° kaseto, ki vsebuje nekaj lifon?kitov kot "V meni je Ka-G°rii]1Ja r Vrag naj te vzame", itd. ip a ni sili tega banda sta pevec Ig0r p°r ^atjaž Zupan ter kitarist day kočnik. O ansamblu Happy Sol j ni kaj dosti povedati, saj *hani domačini še kar dobro po-
cu j^kakor sezona gre proti kon-disjj,, , an9e bodo nastopili še v skupai lubu Euforia v Devinu, tern Vi-Z ansamblom Agropop. S ska oz er°m na] bi se začeia zim-^drune l®senska zabavna sezona Pripr^L . s nova, ki bo skušala r°ck in rr Za v.sak petek kvaliteten tpdi vaH;iSC° ^ur- Na razpolago so skovair; a' s katerimi bodo obi-imeli dober popust na
vstopnici. Ta vabila pa bodo na razpolago na prazniku v Zgoniku pri članih ansambla Happy day in pri organizatorjih skupine SAZGO. Vredno je omeniti, da bo tokrat nastopil (prvič v zamejstvu) istrski kantavtor Franci Blaškovič, ki je pred kratkim izdal svojo novo ploščo z naslovom "Mens sana in malvasia istriana". To je neke sorte istrskega rock kabareta, v teku katerega Franci Blaškovič poje in pripoveduje. Za kaj se gre pa boste lahko sami preverili, če boste v soboto in nedeljo prišli na praznik v Zgonik, (lev)
■ Na nabrežju Grumula je v
noči med ponedeljkom in torkom zgorel furgon. Vozilo je bilo parkirano v bližini bencinskih črpalk IP in Monteshell. Kljub hitremu posegu tržaških gasilcev je ogenj v nekaj minutah povsem uničil dostavno vozilo, ki je last 26-let-nega Alessandra Carlinija iz Ul. Todi 12. Lastnik je policiji, ki vodi preiskavo o požaru, povedal, da ga je parkiral na nabrežju v ponedeljek dopoldne, s furgonom pa je dostavljal časopise kioskom in trafikam.
Na Gradu sv. Justa razstava fotografij Franca Fontane
Na gradu sv. Justa soi včeraj odprli razstavo fotografij, ki jih je v svoji 30-letni karieri posnel znani italijanski fotograf Franco Fontana. Na ogled je skupno 150 fotografij, od prvih znanih pokrajin, ki jih je fotograf iz Modene posnel leta 1964 pa do fotografiji, s katerimi je v sedemdesetih letih
zaslovel po vsem svetu, vodnjaki in ženskimi akti, ki spadajo med Fontanove najljubše teme.
Razstava fotografij Franca Fontane bo odprta do 10. oktobra. Zatem bo na Gradu še razstava sodobnih likovnih umetnikov, novembra pa bodo na ogled fosili.
Drugi koncert Glasbenega septembra
V evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili bo jutri drugi koncert v okviru glasbene revije Glasbeni september. Sopranistka Maria Sokolinska Noto bo ob spremljavi pianista Silvia Sirsena zapela vrsto liedov R. Straussa in S. Rahmaninova. Poljska pevka Maria Solinska je pela že v največjih italijanskih in tujih operah, posnela pa je tudi vrsto plošč. Koncert se bo začel ob 20.30.
Za vsakogar nekaj na Radiu Opčine
Od 6. septembra bo Radio Opčine uvedel novo oddajo z naslovom Za vsakogar nekaj. To bo oddaja, v kateri bo radio obveščal poslušalce o raznih dogodkih, razstavah in prireditvah. Nova oddaja bo predvsem namenjena objavi vseh oglasov, ki ga bodo radiu po-
slali po pošti ali pa neposredno po telefonu. Oddaja bo namenjena tudi malim oglasom o prodaji in nakupu ter zamenjavi predmetov in vsakovrstnih stvari. Oddaja Za vsakogar nekaj bo na sporedu na Radiu Opčine vsak petek od 18. ure do 19.30.
da če se jim kaj pripeti, bodo deležni hitre in učinkovite prve pomoči.
Socialistična svetovalca predlagata tudi srečanje med občinsko upravo tržaško KZE, CRI in SOGIT, na katerem bi lahko poglobili problem in našli rešitev za novo ambulanto.
■ Tržaška občinska odbornika
Cernitz (javna dela) in Codarin (okolje) sta si včeraj ogledala bo-nifiko nekaterih zelenih površin v Naselju sv. Sergija, ki jih je opravila Občina, da bi nudila temu območju lepši videz. V kratkem naj bi preuredili še higienske prostore v trgovskem centru na Trgu 25. aprila, uredili pa naj bi tudi igrišče za mladino.
~F Nenadoma nas je zapustila naša draga
Marija Grgič
Pogreb bo jutri, 5. septembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v padriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinova Oskar z ženo Mileno in Svetko z ženo Ano in hčerko Matejko, sestri Zofija in Evgenija ter ostalo Sorodstvo.
Padriče, 4. septembra 1991
Ob bridki izgubi mame Marije izreka občuteno sožalje svojemu ravnatelju Svetu Grgiču in svojcem
Glasbena matica
Ob izgubi predrage mame Marije izreka Oskarju in Svetu Grgiču iskreno sožalje
KD Slovan
Ob izgubi člana Benedikta Grgiča izreka iskreno sožalje svojcem
Gospodarska zadruga v Bazovici
Pri izvedbi Tabora »Laško 91« sodelovala tudi šola J. Stefan
Pri izvedbi nedavnega raziskovalnega Tabora »Laško 91« Je sodeloval tudi tržaški poklicni zavod Jožef Stefan, ki je dal na razpolago kemijsko-bio-loški laboratorij. Naravoslovna skupina, kot priča gornja fotografija, je v tem laboratoriju analizirala primerke vode iz Soče in Timave.
_________gledališča_____________
Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 6. septembra, ob 20.30 (red A) otvoritveni koncert letošnje simfonične sezone. Pod vodstvom Lii Jia bosta nastopila orkester in zbor Gledališča Verdi. Na sporedu Mozart in Prokofiev.
Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Verdi, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Na dan koncerta bo blagajna odprta od 9. do 12. ure in od 18. do 21. ure.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
sporoča, da bodo tržaški uradi od 10. septembra odgovarjali na novo tel. št. 635626.
Letniki leta 1921 iz Proseka, Konto-vela, Gabrovca in Briščikov javite se v baru Lukša na Proseku v soboto, 7. t. m., ob 18. uri, da se dogovorimo za skupno slavje. Tel. 225217.
MePZ M. Pertot vabi stare in nove pevke na prvo pevsko vajo, ki bo jutri, 5. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v ul. Cerreto 12.
. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo od 10. septembra dalje odgovarjala na novo tel. št. 635954 ali 635969.
MPZ upokojencev iz Brega obvešča, vse pevce, da bo prva vaja jutri, 5. t.m., ob 20. uri v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu in vabi vse upokojence, ki bi radi peli, da se priključijo zboru.
Glavni svet Kmečke zveze se bo sestal jutri, 5. septembra, ob 20.30 na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8/b.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira ob priliki praznika grozdja izlet v VO (Colli Euganei) v nedeljo, 15. septembra. Za informacije tel. št. 200036 ob uradnih urah.
ŠD Zarja organizira 7. t.m. enodnevni izlet na Koroško (Avstrija).Na razpolago je še nekaj mest. Informacije na sedežu krožka ŠD Zarja od 18. do 22. ure ali po telefonu 226608.
koncerti
Glasbeni september
Jutri, 5. t. m., ob 20.30 bo na sporedu-koncert sopranistke Marie SOKOLIN-SKE.Ob spremljavi pianista Silvia SIR-SENA bo zapela 25 liedov R. Straussa in S. Rachmaninova.
Grad sv. Justa
Jutri, 5. septembra, ob 21. uri v sklopu prireditev "E...state in cittA« bo na sporedu celovečerni koncert AMEDEA MINGHIJA.
Grad sv. Justa
V nedeljo, 8. septembra, ob 21. uri
koncert nagrajencev Mednarodnega natečaja »Castello di Duino«, ki je bil letos posvečen klarinetu.
razne prireditve
Krožki zahodnega Krasa »Gibanja za komunistično prenovo« prirejajo svoj prvi praznik, ki bo na vrtu Ljudskega doma v Križu. Praznik se prične v petek, 6. t.m. in se zaključi v ponedeljek, 9. t.m. Program je zelo pester. Ne bosta manjkali ne zabava ne dobro založeni kioski.
šolske vesti
Glasbena matica - Trst obvešča, da vpisuje nove gojence za šolsko leto 1991/92 do vključno srede, 11. septembra od 9. do 12. ure v Ul. Manna 29, tel. 418605. Popravni izpiti iz teorije in sol-feggia bodo v torek, 10. t. m., ob 15. uri. Vpisovanje - podružnica Nabrežina v torek, 10. t. m., od 17. do 18. ure ter v podružnico Boljunec v sredo, 11., od 17. do 19. ure.
čestitke
Danes praznuje 5. rojstni dan ALEX MAAR. Da bi zrastel v pridnega in poštenega fanta mu želijo sestra Federi-ca, mama in očka.
Danes praznuje 80. rojstni dan ANGEL VELJAK. Še na mnoga zdrava leta mu želita soseda Draga in Angel Kosmač.
Eijjjjp'- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
RUZANTE
MOSCHETA
Režija Boris Kobal
PREDSTAVE NA PROSTEM jutri, 5. t. m., ob 20.30 ZGONIK - igrišče pod županstvom v petek, 6. t. m., ob 20.30 - PREBENEG - v parku v soboto, 7. t. m., ob 20.30 - BAZOVICA - Gospodarska zadruga v nedeljo, 8. t. m., ob 20.30 - PROSEK - Kulturni dom
mali oglasi
ESU EDI NOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator-ca 21.
OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO je odprl Igor Slavec v Dolini št. 98.
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan
Marija Bukavec
Mnogo sreče in zdravja ji želijo: sinova Drago z Berto, Egon z Lucia-no, vnuki Viviana z Robertom, Daria z Dimitrijem, Sandor in Sabrina.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 4. septembra 1991
ROZALIJA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.10 - Luna vzide ob 1.13 in zatone ob 17.13.
Jutri, ČETRTEK, 5. septembra 1991
LOVRENC
PLIMOVANJE DANES: ob 1.36 najnižja -41 cm, ob 8.38 najvišja 27 cm, ob 14.08 najnižja 8 cm, ob 19.34 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1026,2 mb narašča, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marella Lorenzini, Gi-ulio Battini, Martin Zuzek, Lara Angelini, Lorenzo Alberti, Marco Damiani, Gemma Garatti, Valentina Bronzini, Matteo Brenči.
UMRLI SO: 80-letni Giuseppe Oueri-nuzzi, 89-letni Francesco Sutrm, 85-letna Stefania Urbanc, 50-letni Giuseppe Paci-fico, 84-letni Alberto Galuppo, 90-letna Angela Facchinetti, 81-letni Ernesto Cor-batto, 55-letni Benedetto Gregori, 82-let-na Maria Sila, 83-letna Maria Grgič, 71-letni Antonio Rodini, 80-letna Telia Ma-rocchi, 63-letna Uda Falcone, 84-letni Giuseppe Lamola.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. septembra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 726835), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
razstave
V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava izdelkov, ki so jih pripravile udeleženke tečaja EN-CIP za slikarstvo pod vodstvom Gabry Benci. Prvič razstavljajo Daniela Coga, Patrizia Del Fabbro, Patrizia Iacono, Ele-na Marcusa, Editta Tagliarini in Marina Zullich. Razstava bo odprta do 12. t. m., ob delavnikih od 10. do 13. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 10. septembra odprta razstava furlanskega slikarja ERMANNA ROSSIJA. Urnik: od 9. do 13. ure.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.00 VVhore, r. Ken Russell.
EKCELSIOR - 19.00, 22.15 Un bacio prizna di morire, r. James Dearden, □
ENCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 Teneramente in tre, i. John Travolta.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Tartarughe Ninja 2-11 segreto di Ooze.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I ragazzi degli anni '50.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Pentagram, la porta delVinferno, i. Lou Diamond Phillips.
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.10, 22.15 Robin Hood, i. Patrick Bergim, Uma Thur-man.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.00 II siienzio degli innocenti.
EDEN - 15.30, 22.10 Erika 1'animale da letto, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.10 Io e zio Buck, i. John Candy.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 Rosen-crantz e Guildenstern sono morti, r. Tom Stoppard, i. Gary Oldman, Rim Roth, Richard Dreyfuss.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Flavia... la bestia nera, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ ’ -18. letom □ □
TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1298,55	1260.—
Nemška marka		. ' 746,21	742,—
Francoski frank ...	.	219,59	217,-
Holandski florint .	.	662,50	657.—
Belgijski frank		.	36,267	35,50
Funt šterling		. 2195,50	2175.—
Irski šterling		. 1996,45	1970,—
Danska krona		.	193,43	191.—
Grška drahma		6,757	6,30
Kanadski dolar ....	. 1138,30	1100,—
OSMICO je odprl Močilnik v Lonjerju.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 948080
DVOPOSTELJNO sobo s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v Barkovljah od septembra do junija. Tel. 273681 od 14. do 16. ure.
KUPIM drva za ogrevanje. Tel. št. 228766.
PRODAM novo dirkalno kolo po ugodni ceni. Tel. 225742.
PRODAM seat ibiza 1200, rdeče barve, avgust '89. Cena po dogovoru. Tel. (040) 822877.
PRODAM čm klavir za 600.000 lir. Tel. 228766.
PRODAM jadrnico H800 Jezeguel 116, letnik '87, m 8x3, poliester sendrič, ter-moauto, šest ležišč, WC, sedem jader, tomos 4,5 Hp, zmagovalec mnogih regat severnega Jadrana, privez Portorož. Tel. (003861) 216227.
PRODAM 126 personal, temno plave barve, v dobrem stanju. Tel. 827130 v večernih urah.
PRODAM še nedokončano novo hišo z 900 kv. m vrta v okolici Milj. Tel. 228390.
IZGUBILA sem zlato ogrlico v Dolini v bližini dmštvene gostilne. Najditelj dobi nagrado. Tel. 228390.
PRODAM 200 litrov belega vina. Telfon 228597 ob večernih urah.
PODARIM dve mladi mucki. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 228475.
LJUBITELJU živali podarim dve mucki stari 3 mesece. Telefon 0481—34313, Ul. Brigata Etna 28, Gorica.
PRODAM šolske knjige DTZ »Ž. Zois«. Telefonirati na št. 228551 ob uri obedov.
prispevki
Namesto cvetja na grob pok. matere Pavla Filipčiča darujeta Duilia in Giusto 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 47. obletnici junaške smrti petih kurirk damje družina Kuzmič Ivan in Olga 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Prebenegu.
V spomin na mamo Ido Bukavec darujejo Bruna, Palmira in Luciano 100.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Solze Werk-Godina darujejo Mario, Lidija ter Luciana Sancin z družino 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Japonski jen 		9,513	9,30
Švicarski frank		849,68	843.-'
Avstrijski šiling		106,055	105.^
Norveška krona		191,—	188.-'
Švedska krona		205,58	203.''
Portugalski eskudo	8,717	8,20
Španska pese ta 		11,98	11,30
Avstralski dolar		1009,50	970.''
Jugoslov. dinar ....	—	27.—
ECU		1532,90	
3. 9. 1991
menjalnica
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
D/^il/P	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
OLIKO	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13* Agencija Rojan 411-61* Filiala Čedad 0432/730-314
Poletni vozni red vlakov
Velja od 3. junija do 28. septembra 1991
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak; B - brzec;
E - ekspresni vlak IC - Inter City
TRST-BENETKE-BOLOGNA-
RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-
VENTIMIGLIA-ANCONA-
BARI-LECCE
Odhodi iz Trsta
4.20	K Benetke
5.05	K Benetke (§)(*)
5.45	IC (Svevo) Benetke-Mestre-Mi-lan (e) .
5.50	H Benetke
6.17	K Portogruaro (§)(*)
7.25	E Benetke
8.25	H Benetke
9.25	E Benetke
10.00	K Benetke (§)
10.45	IC (Marco Polo) Benetke-Mes-tre-Rim Termini (■)
12.25	H Benetke
13.49 K Portogruaro (§)(*)
14.20	H Benetke
15.25	H Benetke
16.10	IC (Tergeste) Benetke-Mestre-Milan-Turin (•)
17.13 H Benetke
17.32 K Benetke (§)
18.15	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
19.25	K Portogruaro (§)
20.25	H Benetke
20.40	E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Pa-riz (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
21.15	H Benetke-Milan-Genova-Turin; (spalniki in pogradi 2. razreda T rst-V entimiglia)
22.18 E Benetke-Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.03 IC (Svevo) Milan-Benetke-Mes-tre (e)
2.17	H Benetke
6.50	K Portogruaro (§)(*)
7.15	H Turin-Milan-Benetke; Venti-miglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst)
7.45	H Portogruaro f)
8.10	E Rim Termini-Benetke-Mestre (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
8.45	E (Simplon express) Pariz-Domo-dossola-Milan Lambrate-Benet-ke-Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb)
9.25	K Benetke (§)
10.10	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.17	H Benetke
13.00	H Benetke
14.15	H Benetke
14.50	K Portogruaro (§)(*)
15.17	H Benetke
16.15	H Benetke (§)
18.10	H Benetke
19.05	H (Benetke express) Benetke
19.50	K Benetke
20.05	H Benetke
20.40	IC (Marco Polo) Rim Termini-Benetke-Mestre (■)
22.15	IC (Tergeste) Turin-Milan-Be-netke-Mestre (•)
23.17	K Benetke (§)
23.40	E Benetke
(■) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (e) - 1. in 2. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (§) - samo 2. razred j‘) - ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE
Odhodi iz Trsta
9.15	E (Simplon expres) Opčine-Zag-reb-Beograd-Budimpešta (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.40	E Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
18.38 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
19.35	H (Benetke express) Opčine-Zagreb-Beograd (spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Beograd) 23.59 E Opčine-Zagreb-Vinkovci
Prihodi v Trst
5.50	E Vinkovci-Zagreb-Opčine
8.55	E (Benetke express) Beograd-Zagreb-Opčine (spalniki in pogradi 2. razreda Beograd-Trst)
9.40	H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.28 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
20.00	E (Simplon express) Budimpeš-ta-Beograd-Zagreb-Opčine (po-
gradi 2. razreda Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
23.25	K Videm (§)
Prihodi v Trst
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.88
TRST-VIDEM-TRBIŽ
Odhodi iz Trsta
5.30	H Tablja (§)(*)
6.08	K Videm (1)
6.55	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj (iz Rima spalniki za Moskvo) (2); (iz Turina spalniki za Moskvo) (3j; (iz Rima za Budimpešto pogradi 2. razreda in spalniki)
8.08	H Videm
10.15	K Videm (§)
12.20	H Trbiž
13.15	K Videm (§)
14.10	H Videm (1)
14.35	K Videm (§)
16.40	H Videm (1)
17.20	K Videm (§)
17.54 H Videm (1)
18.22 H Videm (§)
19.18	H Videm (§)
21.08	H Videm
21.25	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj-Miinchen
0.28 K Videm (§)
6.25	K Gorica (§) (1)
7.02 K Videm (§)
7.50	H Benetke-Videm (1)	,
7.37 H (Osterreich-Italien ExpreS Miinchen-Dunaj-T rbiž-Videm
8.35	K Videm (§)
9.35	K Videm (1)
10.50	H Videm
13.31 H Videm (§) 14.22 H Videm (1) 15.07 K Videm (§) 15.43 H Videm (§) (1)
16.40	H Videm
18.18	K Videm (§) 18.52 K Videm 20.13 H Trbiž-Videm
21.08	K Videm (§)	vi.
22.00	H (Gondoliere) Dunaj-Trbi ^ dem (iz Budimpešte p°9ra ^ razreda in spalniki za Ri®|' Moskve spalniki za Rim) M' Moskve spalniki za Turin) PJ * 1 2 3 4 5
(§) - samo 2. razred
(’) - ob praznikih vozi do Trbiža
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob sobotah
(3)	- vozi samo ob sobotah
(4)	- ne vozi ob četrtkih
(5)	- vozi samo ob četrtkih
Včeraj so v Benetkah odprli 48. Mednarodno razstavo filmske umetnosti
Začetek festivala brez vsakršnega blišča
Prizor iz filma Emidia Greca Preprosta zgodba, ki je bil posnet po romanu Leonarda Sciascie
BENETKE - Včeraj so brez slavnosti odprli letošnjo Mednarodno razstavo filmske umetnosti, 48. izdajo častitljivega beneškega filmskega festivala. V predvajanja sta uvedla dva filma izven konkurence: veličastni dokumentarec Anima mundi, film-sko-glasbena oda naravi, ki jo je na pobudo WWF posnel in sortiral Godfrey Reggio, znan po svojem filmu Koyannis quatsi. Drugi je bil film Atlantis Francoza Luca Bessona.
Razstava filmske umetnosti ponuja letos »a la carte« vrsto znanih imen in prisotnosti. Poleg tekmovalne sekcije in častne sekcije izven konkurence ter tiste "izven programa" je letos na sporedu drugi del retrospektive Pred kodeksi: lani je bil v njej obdelan sovjetski revolucionarni film med dvajsetimi in tridesetimi leti, letos pa bo na vrsti ameriški film pred moralno in družbeno samocenzuro Hollywooda, ki ga je uvedel Haysov kodeks v tridesetih letih. Ob tem Teden kritike še vedno zajema prvence, ki jih med prijavljenimi izbere posebna komisija. Letos se v programu pojavljajo še italijanske matineje, ki bodo predstavile na koncu tudi restavrirano kopijo Viscontije-vega Gattopaida. Razen v zadnjih dveh sekcijah skorajda ni med režiserji neznanega imena, kar verjetno odteguje tekmovalni sekciji apriorno vnemo po iskanju "neznanega zaklada", zato pa bo po drugi strani novinarjem in gledalcem bojda prihranjeno marsikatero dolgočasno bedenje in neprijetno presenečenje.
Kot se to vedno dogaja, so bili predfesti-valski dnevi razgibani od običajnih in značilnih polemik ter z ugibanjem o prihodnosti festivala. Prijetna novost je dograditev neudobne arene v novo filmsko dvorano, Palagalileo, h kateri so prispevali seveda tudi privatni sponsorji, prva med temi optična industrija Galileo. Ali je tudi zaradi tega letošnji festivalski simbol oko? Vendar če se gledalcem ni treba več bati nenapovedanih neviht, lebdi nad septembrskim terminom festivala neljuba možnost, da bi cannski festival prestavil svoje datume in tako prišel revnejšemu konkurentu neusmi-
ljeno v zelje. Seveda so to zaenkrat le poluradne novice, gotovo pa je, da Cannesa prihodnje leto v majskem terminu ne bo več. O usklajevanju terminov med prireditvama pa se se bosta tudi pogovarjala kulturna ministra Lang in Tognoli.
Poleg tega je letošnja izdaja festivala poslovilna za dosedanjega direktorja Gugli-elma Biraghija. Ob njem pa poteče čez nekaj mesecev mandat tudi predsedniku Bienala, katerega del je seveda filmski festival, Paolu Portoghesiju. Kako bodo mleli naprej počasi politični in birokratski mlini je seveda vprašanje, najbolj italijanska pa je seveda polemika okrog zadnjega nagradnega večera, ki je potekal navadno v izbrani družbi v filmski palači na Lidu. Vodilni svet Bienala je privolil v predlog RAI, da bi
se zaključna slavnost predala televezijski publiki v obliki običajnega sobotnovečer-skega show na Trgu sv. Marka, vodil pa ga bo »nerjaveči«Pippo Baudo.
Kljub vsemu pa mora ostati glavna atrakcija festivala filmski program. Kot smo že rekli, je direktor izbral zanesljivo pot pod streho znanih imen in sestavil apriorno dobro izbio filmskih izdelkov. Včeraj se je po otvoritvi prvi spustil v tekmo za zlatega leva Emidio Greco.
Preprosto zgodbo je posnel po sicilskem pisatelju Leonardu Sciasci; država na okopih ne more zaupati v mafijski provinci niti svojim branilcem zakonitosti. Danes se predstavlja Plaža izgubljenih otrok Maročana Gillalija Ferhatija in pričakovani Moj osebni Idaho Gusa Van Santa. V naslednjih
dneh pa se bo zvrstilo še ostalih 19 filmov v konkurenci (skupaj jih je 22). Med drugimi bo veteranka francoskega novega vala Chantal Akerman predstavila film Noč in dan, Anglež Peter Greenaway bo v svojem filmu Prosperove knjige zvesto povzel Shakespearov Vihar, Indijka Mira Nair (Salam Bombay) bo v novem Missisipi Masala prikazala ljubezen med ugandsko Indijko in ameriškim črncem, ljubezen - tokrat homoseksualna - med francoskim pisateljem Jeanom Genetom in arabskim mladincem bo tema filma Akrobati Nica Papatakisa. Nemški iskalec skrajnih resničnosti VVemer Herzog bo s Krikom kamna naskakoval pa-tagosko goro Cerro Torre, Rus Nikita Mi-halkov bo iskal dimenzije lastne biti v oddaljeni Mongoliji (Urga), Anglež Derek Jar-man bo v Edvardu II razpletal "resnično zgodbo" o istoimenskem kralju in njegovem ljubimcu, montipajtonovec Terry Gilli-am pa bo zabaval s filmom Kralj ribičev, Jean Luc Godard bo predstavil Nemčija devet nič, Marco Risi bo nadaljeval s svojim slikanjem Italije v Gumijasti steni na temo tragedije nad Ustico. Ostala dela v konkurenci so še: Potrebna ljubezen Fabia Carpi-ja, Skrit obraz Turka Omera Kavura, Razbitina Španca Felixa Rotaete, Božanska komedija portugalskega velikega starca Ma-nuela de Oliveire, Rdeče lanterne Kitajca Zhang Vimouja, Ključ sobe št. 30 Poljaka Jerzyja Skolimovskega, Ne slišim več kitare Francoza Philippa Garrela, Tik za tem gozdom Poljaka Jana Lomnickega, in Venerine skušnjave Madžara Istvana Szaba. Žiriji, ki bo ocenjevala dela, predseduje bivši direktor festivala, kritik Gianluigi Rondi: Dopolnilo avtorjem v tekmi za zlatega leva so pa še Nagisa Oshima, John Boor-man, Mike Nichols, Francesco Maselli, Sat-tyajit Ray, ki bodo predstavljali na Lidu svoja naj novejša dela. Mario Monicelli pa bo med vsemi verjetno najbolj zadovoljen: njemu je oddan zlati lev za kariero, ob tem pa bo predstavil še svoje zadnje delo, film Rossini! Rossini!. ALEŠ DOKTORIČ




JV


današnji televizijski in radijski sporedi
11

n ra| 1____________________
7.25	Mille bolle blu: 40 let Festivala v Sanremu
8.00	Film: II corsaro della mezzaluna (pust., It. 1957, r. G. Scotese, i. John Derek)
9.30	Film: West Side Story (glas,, ZDA 1961, r. Robert Wise, i. N. Wood)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-
glietto estate
12.30	La signora in giallo
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: I pirati di Penzan-ce (glas., ZDA 1983, r. VVilford Leach)
15.55	Variete: Jesenski Big
17.00	Zgodovina Italije
18.00	TV film: La stella di Calcutta (3. del)
19.00	Venezia Cinema 91
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: Appuntamento per una vendetta (vestern, ZDA 1969, r. Burt Kennedy, i. R. Mitchum)
22.15	Aktualno: Miss Italia 91
22.45	Dnevnik
23.10	Športna sreda: Boks
24.00	Dnevnik in vreme 0-30 Rubrika opolnoči
0.50 Nogomet: Portugalska -Avstrija
4^ RAI 2
7.30	Nanizanke in risanke
9.45	Ena rastlina na dan
10.00	Film: La figlia del capi-tano (dram., It. 1947, r. Mario Camerini)
11.40	Nanizanki: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La Glinica nella Foresta Nera
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.35	Aktualno: Supersoap -
Segreti per voi
13.45	Nad.: Ouando si ama,
14.15	Santa Barbara
15.00	Variete: Gazebo
16.10	Film: Corvette Summer (pust., ZDA 1978, r. Mat-thew Robins, i. Mark H amili), vmes vesti
18.05	Variete: ... e 1'ultimo chiuda la porta
18.30	Dnevnik in šport
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Delitto in para-diso (dram., VB-Kan. 1988, r. Harvey Hart, i. Rod Steiger, 1. del)
22.00	Mixer dokumenti
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vreme, vesti, horoskop
23.40	Variete: Gli antennati 2 0.15 Film: Zona pericolo
(dram., Fr. 1986, r. Robert Enrico)
^ RAI 3	1
11.00	Šola se obnavlja
12.00	Pred 20 leti
12.30	Film: II cappello del prete (dram., It. 1943, r. F.M. Poggioli, i. R. Lupi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Šport: Supermare cross,
16.15	Alpinizem - SP v športnem plezanju
17.00	Film: L'ira di Achille (pust., It. 1962, r. M. Gi-rolami, i. G. Mitchell)
18.45	Dnevnik, športna rubrika Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Blob v Benetkah
20.05	Variete: Non e mai
troppo tardi
20.30	Film: Agente 007, Thun-derball - Operazione tuono (krim., VB 1966, r. terence Young, i. Sean Connery, C. Auger)
22.40	Dnevnik
22.45	Nanizanka: I Professio-nals - Perche hanno uc-ciso Sammy
23.40	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Storia d’amore (dram.r It. 1986, r. F. Maselli, i. Valeria Golino))
\ fr TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Živ žav (pon.)
9.50	Nad.: V senci smrti
10.40	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Sova (pon.), vmes nanizanka Pujsovi dosjeji in nad. Izgubljeni raj
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.30 Švedska rapsodija
17.50	Spored za otroke: 7. Otroški festival Zlati srček
19.05	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Nevihta v maju (dram., Avstrija-Nem. 1987, r. Xaver Schwarzemberger, i. Gabriel Baryll)
21.40	Druga godba 91: Mala dudačka muzika
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Polnočni klici, nato Resna glasba - Ave Marija (F. Schubert)
23.50	Video strani
[~pP| TV Koper______________
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Laurel e Hardy
20.10	Glasbena oddaja: Su-perpass (vodi Art De Rosa)
20.35	Poletna oddaja: Capo-distria per amica...
21.00	Nan.: Buck Rogers
21.50	Dnevnik
22.00	Dokumentarna oddaja: Italijanski slikarji
22.30	Nan.: Agente Pepper
23.20	Rubrika o športu
| ^ TV Slovenija 2
15.30	Tenis: Turnir Open
18.30	Mostovi
19.00	TV Slovenija: Studio Maribor, Poslovna borza, 19.15 TV Ruleta
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Žarišče
20.30	Opera: Therese
22.05	Svet poroča
22.50	Satelitski program
24.00	Yutel
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.50 Priljubljene melodije; 9.30 Roman: Jara gospoda (Janko Kersnik, 3. del); 9.45 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Razglednice iz Španije; 12.20 Evergreeni; 12.40 Gallusovo zvočno bogastvo v stolnici sv. Justa; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.35 Človek v mejnih situacijah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 16.30 Rock zvezde; 17.00 Kulturna kronika; 17.10-Klasični album: Dvorak; 18.00 Jugoslavija po letu 45; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Obvestila in čestitke poslušalcev;
17.00	Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert za besedo: Gozd; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Offmanove pripovedke; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
Ž00 Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon T emplar, 9.00 Bonanza
10.00	Film: Un padre, una vendetta (dram., ZDA 1988, r. JohnHerzfeld)
11-45 Kviz: II cercaparole
12.00	Varieteja: Rivediamoli,
12.30	Estate 5
12.55	Canale5News
3-45 Nanizanke: I Robinson,
14.30	Top secret, 15.30
1R	Genitori in blue jeans
6.00	Otroški variete: Bim ,, bum bam in risanke ■55 Nanizanka: Mai dire si -La febbre del gioco
0	55 Kvizi: La verita, 19.30
Cos e cos’e, 20.20 II gua-stalettere, vmes (19.55) 2fi 0 Canaile 5 N ews u-45 Variete: II TG delle va-
2040 =anze (vodijo ITretre) u Glasbena oddaja: Sapore di Mare (vodi Luca Bar-29 bareschi)
23 90 ^an.: Časa Vianello u variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes
1	os P4 00) News
b variete: II Tg delle va-
1 40 CaZ1Ze
Programi non stop
CT" CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1	ODEON
8.00	Nanizanka: Lou Grant
8.50	Nadaljevanke: La valle
dei pini, 9.30 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa,
11.00	Valeria
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Piccola Cenerento-la, 15.20 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina,
17.20	La valle dei pini
17.55	TV4 Novice
18.00	Nadaljevanki: General Hospital, 18.30 Febbre damore
19.00	Risanka: Lady Oscar
19.40	Nad.: Primavera
20.30	Film: Abbandonati nello spazio (fant., ZDA 1969, r. John Sturges, i. Gregory Pečk, Richard Crenna)
23.00	Film: Le avventure del capitano Horblower, il temerario (pust., ZDA 1951, r. Raul Walsh, i. Gregory Pečk, Virginia Mayo)
1.30	Nanizanke: I Jefferson,
2.00	Charlie’s Angels
3.00	Programi non stop
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky - II marziano, 9.30 Chips -Uno di troppo, 10.30 Magnum P.I. - La dina-stia dei Sung
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Drive In Story
13.50	Film: Vacanze in Florida (kom., ZDA 1985, r. Carl Reiner, i. John Candy, Karen Austin)
15.30	Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe - La čom-media degli errori, 16.30 Supercar - Nemici fra-terni, 17.30 A-Team -Sceriffi di Rivertown
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: I ragazzi della terza C - La festa
20.00	Variete: Mai dire Banzai
20.30	Film: China Girl (dram., ZDA 1987, r. Abel Ferrara, i. Richard Panebian-co, Sari Chang)
22.30	Film: 1997 Fuga da New York
24.00	Nanizanka: Adam 12 0.30 Odprti studio
0.50 Programi non stop
13.00
14.30
16.00
17.30
19.30
20.30
22.00
22.30
Risanke
Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. C. Campogal-liani, i. Luciano Tajoli) Film: Per una manciata d’oro (pust., 1966, r. Char-lie Poster, i. Brad Euston) Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Vittorio De Sica)
Risanke
Film: Cacciatori del tempo (fant., 1987, r. Michael Schultz, i. Klaus Kinski) Rubrika o zdravju Film: Amore proibito (kom., 1982, r. Števen Štern, i. Y. Mimieux)
TMC
8.30	Risanka: Snack
9.00	Nanizanke: II fantastico mondo di Mr. Monroe,
9.30	II ritorno del Santo
10.30	T ruck Driver
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.05	Film: Arrivano i russi (kom., ZDA 1966, r. N. Je-wison, i. Carl Reiner)
17.20	Film: Tre ragazze di Bro-adway (kom., ZDA 1953,
r. Stanley Donen, i. Bob Fosse)
19.00	Nanizanka: Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: In Onda
21.00	Film: II mistero del falco (krim., ZDA 1941, r. John Huston, i. Humphrey Bo-gart, Mary Astor)
22.55	Večerne vesti
23.10	Top šport: Nogomet, CSFR-Francija
1.00	Film: Sorridi Jenny, stai morendo (krim., ZDA 1974, r. Jerry Thorpe)
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Dok.: Zgodovina Pop glasbe
16.00	Film: II sentiero della gloria (dram., ZDA)
18.00	Nanizanka: Serpico
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanke: La guerra di Tom Grattan, 20.00 Si e giovani solo due volte,
20.30	Ouando suona la sirena
21.15	Nad.: II punto di osserva-zione (i. S. Casini)
22.15	Nan.: Vita con il padre
22.45	Dnevnik
23.15	Film
TEMLE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna,- 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.15 Rock-onario; 16.30 Summersong;
17.00	Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Kljub opredelitvi vodstva za dve bolnišnici
V KD si še niso enotni o eni ali dveh bolnicah
V petek predstavitev rezultatov dela na letošnjem MRT
Člani slovenske komisije pri JVKS pri raziskovalcih tabora v Laškem
Krščanska demokracija se še ni dokončno izjasnila glede izbire med eno ali dvema novima bolnišnicama, ki naj bi ju zidali na Goriškem. Predsinoči so se vsi krajevni veljaki stranke udeležili sestanka razširjenega pokrajinskega vodstva. Poleg članov vodstva so se razprave udeležili deželni tajnik stranke Longo, deželni odbornik za zdravstvo Brancati, vladni podtajnik Rebulla, deželni svetovalec Tomat, župana v Gorici in Tržiču Scarano in Calzolari, predstavnika KD v odboru sedmih garantov pri KZE. Namen sestanka je bil oblikovati enotno in do-, končno stališče stranke glede problema, ki je v zadnjem času razmajal večino na goriški občini in povzročil nemalo slabe krvi v sami stranki ter v odnosih z drugimi večinskimi partnerji.
Sodeč po uradnem sporočilu pokrajinskega tajnika Roberta Grio-na, so tudi po tem sestanku mnenja v stranki še vedno deljena, čeprav prevladuje stališče vodstva, naj bi zidali dve bolnišnici. Grion namreč zagotavlja, da KD dosledno zagovarja svojčas že sprejete izbire o gradnji dveh bol-
nišnic. V Gorici naj bi torej sezidali novo bolnišnico pokrajinskih razsežnosti, ki bi razpolagala z vsemi oddelki, v Tržiču pa naj bi dozidali bolnišnico v San Polu. Pokrajinski tajnik je poudaril, da je to stališče odraz odločitev pokrajinskih in občinskih organov stranke in da so na tej osnovi sklenili dogovore o upravnih koalicijah na Pokrajini in v pomembnejših občinah na Goriškem.
V razpravi so se nato oglasili vsi prej omenjeni voditelji stranke, ki so večinoma podprli Grio-nova izvajanja, pa tudi nekateri zagovorniki predloga o enotni bolnišnici. Slednji so nakazali prednosti, ki bi jih po njihovi oceni imela enotna bolnišnica in menili, da je treba gledati prej na racionalno ureditev zdravstva kot pa na politična ali lokalistična ravnovesja. Zaradi številnih prijav v razpravo so njeno nadaljevanje odložili na ponedeljek, 9. t.m. Najbrž pa tudi takrat ne bodo dosegli enotnega stališča in bodo zato kljub načelni opredelitvi vodstva za gradnjo dveh bolnišnic prepustili zadnjo besedo občinskima svetoma v Gorici in Tržiču.
Mladinski raziskovalni tabor "Laško 91" je že preko polovice svoje poti, ki se je začela v začetku prejšnjega tedna. Veliko dela je bilo že opravljenega in kmalu bo treba potegniti zaključke. V ponedeljek zvečer so bili gostje raziskovalcev člani slovenske komisije pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah. Prvi in večletni predsednik komisije prof. Karlo Černič je na kratko razložil strukturo konzorcijev tržiškega področja, v katero spada tudi večnamenski center v Ronkah. Poleg tega je govoril o delovanju slovenske komisije pri centru od samega začetka in skozi pomembnejša poglavja, ko je prišlo do ustanovitve slovenskega vrtca (1979) in osnovne šole (1981) v Laškem. Černič je tudi omenil prizadevanja dober-dobske občinske uprave, staršev, ronške uprave in drugih komponent, ki so pripomogle k odprtju tako važnih struktur za Slovence v povsem italijanskem okolju.
Sedanji predsednik slovenske komisije Marko Jarc se je na kratko dotaknil sedanjih problemov centra, predvsem pa nevarnosti, da bi konzorciji razpadli in s temi
tudi javni večnamenski center. Druga tema ponedeljkovega srečanja je bila problematika slovenske šole v Romjanu, o kateri je podrobneje govorila občinska svetovalka ronške občine Sonja Pahor, ki je hkrati tudi učiteljica v Romjanu. Predsednik slovenske komisije Jarc in član komisije Karlo Mučič, sta tudi omenila ob-
činske statute, v katerih so bili Slovenci končno uradno priznani tudi na tržiškem področju.
Vodja raziskovalnega tabora Milan Pahor je napovedal, da bo predvidoma v petek v dvojezični knjižnici v Ronkah večer, na katerem bodo raziskovalci predstavili javnosti rezultate dvotedenske raziskave. (MJ)
Goriška Caritas zbira prispevke za Hrvaško
Na popravnih izpitih še zadnje pisne naloge
Od sobote dalje v Gorici violinski natečaj Lipizer
Goriška Caritas je na poziv Karitasa z Reke dala pobudo za akcijo v pomoč prebivalstvu Hrvaške. Karitas in Rdeči križ reške regije oskrbujeta že okrog 4 tisoč otrok, ki so pribežali na obalo z območij, kjer divja vojna. Nujno potrebujejo denar, zdravila in sanitetni material in hrano. Goriška Karitas je odprla nabirko z dodelitvijo prispevka 10 milijonov lir iz lastnega sklada in poziva prebivalstvo, naj se pridruži humanitarni akciji. Denarne prispevke s pripisom »za hrvaške begunce« sprejemajo na poštnem tek. računu Caritasa št. 10289494 ter na tek. računih pri Cassi di Risparmio v Gorici št. 20006817/9 in pri Kmečko-obrtni hranilnici v Štarancanu št. 6332/1.
Na meji pri Vrtojbi tudi zastava Evrope
Poleg slovenske plapolata od včeraj na mejnem prehodu v Vrtojbi tudi jugoslovanska zastava (v skladu z Brionsko deklaracijo) in zastava Evropske skupnosti, s katero želijo slovenske oblasti poudariti težnjo po vključitvi v združeno Evropo. Na drugih prehodih so obdržali le slovensko zastavo.
Letošnji popravni izpiti so že v polnem teku. Na trgovskem zavodu Žiga Zois (na sliki - foto Čubej) so kandidati včeraj pisali nalogo iz knjigovodstva, danes bosta na vrsti angleščina in nemščina, v petek in soboto pa še ustni izpiti. Ocene bodo objavili v ponedeljek. V ponedeljek bodo izvedeli za končni uspeh tudi dijaki trgovskega zavoda Ivan Cankar, ki so včeraj pisali naloge iz strojepisja, upravnih ved, angleščine in nemščine, danes pa še o tehniki upravljanja podjetij in pravu. Na industrijskem zavodu Galilei se bodo izpiti zaključili že jutri, izid; pa bodo znani šele v ponedeljek. Dijaki slovenske sekcije so včeraj pisali matematično nalogo, danes pa bosta na vrsti angleščina in informatika. Že v soboto se bodo oddahnili kandidati liceja Primož Trubar, ki so včeraj pisali nalogo iz latinščine in se bodo danes spoprijeli še z grškim prevodom/in učiteljišča Simon Gregorčič, ki so prav tako včeraj pisali latinsko nalogo, danes pa bosta zanje na vrsti angleščina in matematika.
V soboto, 7. septembra, ob 10. uri bo v Kulturnem domu v Gorici otvoritvena slovesnost 10. mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. K natečaju se je prijavilo kar 83 violinistov iz 21 držav, po vsej verjetnosti pa bo število nastopajočih nekoliko manjše. Precej težav povzročajo birokratske ovire (zakon Martelli) za izdajanje vstopnih vizumov nastopajočim iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, prav tako pa utegne izostati kak že prijavljeni tekmovalec iz Jugoslavije in Sovjetske zveze zaradi razmer v teh državah.
Organizatorji so se vsekakor potrudili, da bi bila letošnja izvedba natečaja kar se da jubilejna. Najeli so komorni in simfonični orkester iz Walbrzycha - oba vodi dirigent Jožef Wilkomirski -, ki bosta spremljala nastopajoče med izvajanjem Mozartovih in simfoničnih koncertov. Med izločilnimi nastopi pa bodo violiniste spremljale pianistke Sabina Arru in Kristina Cristancig iz Gorice ter Mary Drews - ZDA in Noriko Kawai - Japonska. Sestavljena je tudi devetčlanska ocenjevalna komisija, ki ji predseduje italijanski skladatelj Firmino Sifonia. Z njim bodo ocenjevali nastope še
Pri Špetru umrl 17-letni mladenič iz Tržiča
Spet mlada žrtev nesreče
Na goriških cestah je ugasnilo še eno mlado življenje. V noči na torek je umrl za posledicami hude prometne nesreče 17-letni Cristia-no Zanandrea iz Tržiča, Ul. Ros-setti 6. Mladenič se je v ponedeljek zvečer s prijatelji namenil na praznik tiska Unita v Turjaku, med povratkom domov pa ga je na cesti dočakala smrt.
Zanandrea se je okrog 1. ure peljal na motornem kolesu po pokrajinski cesti iz Poljana proti Špetru ob Soči. Pred njim sta v vrsti vozila vsak na svojem kolesu prijatelja 17-letni Massimo Bet in 16-letni Mauro De Vescovi oba iz Tržiča. Ko je skupinica vozila proti Špetru, je vanje iz še nepojasnjenih vzrokov trčil avtobianchi Al 12, ki ga je upravljal 24-letni Roberto Baldas iz Špetra ob Soči, Ul. Aguileia 84. Voznik je podrl vse tri mladeniče, nakar je avto zapeljal s ceste in se prevrnil na bližnje polje.
Zanandrei je bilo trčenje usodno, saj je zaradi hudih notranjih poškodb izdihnil že med prevozom v tržiško bolnišnico. Več sre-
če sta imela Massimo Bet in voznik avtomobila Roberto Baldas, ki sta dobila le lažje telesne poškodbe in bosta okrevala v tednu dni. Vzroke nesreče ugotavlja goriška prometna policija.
Vaje na strelišču pri Doberdobu
Z občine Doberdob smo prejeli obvestilo o vojaških vajah na strelišču nad Selcami, zaradi katerih bo v spodaj navedenih dneh prepovedan vsakomur dostop na območje strelišča med 8.30 in 17.30. Vojaške strelne vaje se bodo v tem tednu odvijale še vsak dan do petka, 6. septembra, nato od 10. do 13. t.m., ter 16., 19., 20., 24., 25., 26. in 30. septembra. Območje bo strelišča bo v navedenih dneh označeno z rdečimi zastavicami, vsekakor pa še priporoča previdnost, da se preprečijo nevšečnosti, kakršnih je bilo v zadnjem času že precej.
Zaradi zapore Verdijevega korza včeraj prve večje težave v prometu
Zapora Verdijevega korza zaradi del, ki jih izvaja SIP, je šele včeraj povzročila precejšnji kaos v mestnem prometu. V ponedeljek so bile zaradi zapore trgovin težave še znosne, včeraj pa je prišlo do zastojev v številnih bližnjih ulicah, po katerih preusmerjajo promet s Korza. S temi nevšečnostmi se bo hočeš nočeš treba sprijazniti, saj bodo dela na Verdijevem korzu trajala vsaj do konca meseca, nato pa bodo še vsaj en mesec delali na prvem odseku Korza Italia, ki bo prav tako zaprt prometu. (foto Čubej)
Michele Auclair (Francija), Giuli-ano Carmignola (Italija), Ray-mond Dessaints (Kanada), Tuo-mas Haapanen (Finska), Bogodar Kotorovič (SZ), Mark Lubotsky (Nizozemska), Roman Totenberg (ZDA) in Trevor Williams (Vel. britanija). Potrjeno je tudi, da bo ob otvoritvi v soboto v Kulturnem domu delovala poštna služba s priložnostnim žigom.
Tekmovalni nastopi se bodo začeli že v soboto ob 20.30 v Kulturnem domu. V nedeljo in ponedeljek popoldne ob 15.30 in zvečer ob 20.30 (ob večjem številu nastopajočih tudi dopoldne) bodo izločilni nastopi, v torek in sredo pa polfinalni. Vse te dni bodo violinisti nastopali v Kulturnem domu, od četrtka dalje, ko bodo najboljši igrali ob spremljavi orkestra, pa se bodo preselili v Verdijevo dvorano. Zaključna slovesnost z nagrajevanjem bo v nedeljo, 15. septembra, ob 20. uri prav tako v Verdijevi dvorani. Ob natečaju bo 13. in 14. septembra v konferenčni dvorani Expomego tudi 9. mednarodni posvet o violini.
Mestno podjetje za storitve obvešča goriške občane, da bo podjetje SNAM jutri od 8. do 14. ure zaradi nujnih del na plinovodu ustavilo dobavo metana za mesto. Zaradi tega pozivajo uporabnike, naj v omenjenem času (med 8. in 14. uro) omejijo porabo plina samo na najnujnejše potrebe.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Dark man«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vanessa, il trans e lo stallone«. Prep. ml. pod 18. letom-
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Zelena karta«.
SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto Jutri 20.30 »Ko jagenjčki obmolknejo«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel-711315.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppe L man iz bolnišnice Janeza od Boga v c kev in na pokopališče v Štandrežu, 12.30 Celio Manfrin iz splošne bolnisn v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Dragotin Cvetko: Slovenska glasba v evropskem prostoru. Slovenska matica, Ljubljana 1991
Slovenski narod je svoje kreativne glasbene sposobnosti sprva manifestiral v ljudskih napevih, pozneje pa jih pod vplivi evropskega Zahoda združeval s tamkajšnjim umetnostnim razvojem in jih naposled realiziral tudi v produkciji in reprodukciji umetne glasbe. Za zgodnje obdobje te njegove aktivnosti pa so viri nadvse skromni, čeprav obstoji domneva, da se je z zahodnoevropskim glasbenim dogajanjem ne le pasivno vezal, temveč ga je tudi vztrajno spremljal in sprejemal. Prav tako ni razloga, da bi sprejeli nekatere interpretacije, po katerih naj bi se začela slovenska glasba šele z reformacijo v 16. ali s slovenskim preporodom v 19. stoletju ali celo kasneje. S kristijanizacijo in prihodom tujih misionarjev so se pojavile osnovne značilnosti slovenskemu ljudstvu dotlej neznanih napevov, ki jih je prevzela slovenska ljudska pesem in jih vpletla v svojo strukturo, na katero je najprej vplival koral, s katerim se je slovensko ljudstvo prvič pobliže srečalo z zahodnoevropsko umetno glasbo. Koral je sodeloval tudi pri oblikovanju naše srednjeveške cerkvene pesmi. Uporabljali so ga ne le v cerkvi, temveč najverjetneje tudi pri ustoličenju vojvod na Gosposvetskem polju, kjer so peli v slovenskem jeziku. Vključitev slovenskega prostora v zahodnega je bila izredno pomembna za glasbeno delo, ki so ga vršile cerkve, samostani in šole. Najpogosteje so bili v rabi kodeksi raznih vrst, izvorno iz tujih glasbenih fondov, nekateri pa so domnevno nastali v domačih skriptorijih. Dragotin Cvetko navaja, da iz razpoložljivih virov v tej zvezi lahko sodimo, da je bila cerkvenoglasbena reprodukcija na visoki kakovostni stopnji. Čeprav je dokumentacija pomanjkljiva, lahko ugotovimo, da je bila reprodukcija, ljudska in umetna, posvetna in cerkvena, pevska in instrumentalna, v zadnjih stoletjih na Slovenskem relativno živahna in raznolika.
Zanimivo je dejstvo, da skladatelji slovenskega rodu za srednjeveško razdobje niso znani, verjetno zavoljo tega, ker niso imeli možnosti, da bi spoznali osnove kompozicije tehnike na domačih tleh. V drugi polovici 16. stoletja, ko je s slovenskih tal potekajoča glasbena emigracija v primeri z nedavno preteklostjo izdatno narasla in prispevala renesančnemu stilu tehtne, v primeru Jacobusa Gallusa celo razvojno spodbudne in umetniško vrhunske sadove, je na Slovenskem katolicizem glasbeno stagniral, reformacija pa vse bolj uspevala. Za slovensko sfero je bila reformacija pozitivna, predvsem zato, ker je indicirala in aktivirala celo vrsto različnih dejavnosti, med drugim tudi glasbo, ki se je naglo širila med vernike. Protireformacija, ki ji je sledila ob koncu 16. in v začetnih desetletjih 17. stoletja, je
Temeljita študija Dragotina Cvetka
Slovenska glasba v prostoru in času
Raziskovalec popisuje zgodovinski glasbeni razvoj na Slovenskem (od pokristjanjevanja do naših dni) in ga vključuje v širše dogajanje na stari celini
bila, ne glede na različne interpretacije po mnenju Dragotina Cvetka, za glasbeno delo na Slovenskem zelo pomembna. Glasbi so veliko vrednost pripisovali npr. ljubljanski jezuiti, ki so v svojem kolegiju zavzeto gojili glasbo in v svojem gledališču prirejali t.i. šolske komedije. Opremljali so jih z glasbo, ki je v njihovih predstavah postajala vedno bogatejša. Skladatelji, ki so ustvarjali za jezuitske prireditve, so bili zlasti aktivni proti koncu 17. stoletja, ko se je zgodnji barok že prevesil v visoko fazo tega stila. V ustvarjalni krog tega, celo stoletje obsegajočega razdobja, spadajo tudi pomembnejši skladatelji, ki so bili slovenskega rodu ali so vzdrževali tesnejše stike s slovenskim prostorom. Evropski glasbi tedanjega časa so prispevali številna kvalitetna cerkvena in posvetna glasbena dela. Stilno so bili usmerjeni v barok; največ je bilo pevcev in instrumentalistov, ki so jih spodbujali ljubljanska škofovska rezidenca in stolna šola, gornjegrajski "Collegium Marianum", jezuiti, župnijske šole, samostani, aristokrati, itd. Živahno glasbeno življenje so pestrile tudi že omenjene jezuitske predstave, pa tudi pasijonske procesije. Vrhunec glasbenega življenja je potekal v glavnem mestu vojvodine Kranjske, v določeni meri pa je odmeval na celotnem tedanjem slovenskem prostoru. Spodbude so prihajale tudi od zunaj, npr. začetek opernega uprizarjanja, ki je bilo oprto na italijanski repertoar.
Tudi prehod v naslednje, 18. stoletje, je bil uspešen. V univerzalizem usmerjena miselnost z rahlim kozmopolitskim akcentom se je nadaljevala na prehodu iz visokega v pozni barok. Umetniški krogi so se prilagajali novo nastopajočemu času in sprejemali vzore v stilno se spreminjajoči Evropi. Tovrstne težnje so verjetno vplivale tudi na ustanovitev Acade-miae Philarmonicorum (1701), institucije, ki je imela sedež v Ljubljani in je
bila prva svoje vrste v srednji Evropi. Organizirana je bila po italijanskih zgledih, sestavljali pa so jo v glasbi izurjeni člani aristokratskega, pa tudi meščanskega stanu. V svojem glasbenem delu je bila usmerjena v pozni barok, pri tem pa sledila predvsem italijanski in deloma francoski praksi. V času njene stopnjevane dejavnosti so se izdatno pomnožili slovenski skladatelji, ki so komponirali posvetne in cerkvene skladbe. Poleg filharmonikov, so ljubljansko glasbeno sceno poživljali tudi italijanski operisti, ki so seznanjali publiko s tedanjo sodobno opero comico in serio. Zunanji vplivi so glasbeno situacijo na Slovenskem kmalu bistveno spremenili. Leta 1794 so v Ljubljani osnovali godalni kvartet in še v istem letu "Filharmonično družbo" (Philharmonische Gesellschaft), ki pa ni pomenila obnovitev ali nadaljevanje nekdanje Aca-demie Philharmonicorum. Formiralo jo je meščanstvo, njen cilj pa je bil sprva uveljavljanje klasicizma. Programska politika je bila najprej izrazito klasicistično usmerjena, pozneje in vse do konca omenjene družbe (1919) pa se je ravnala po aktualnih stilih, ki so se v teku njene aktivnosti spreminjali. Vendar je bilo klasicistično usmerjeno ustvarjanje pred koncem 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja zelo skromno. Že po 20. letih 19. stoletja pa se je stilna fiziognomija glasbenega dela na Slovenskem relativno naglo spreminjala. Krepitev romantizma, ki je bil prisoten še pred iztekom prve polovice 19. stoletja ni pomenila hkratne slabitve klasicizma. Ob razvojni liniji, značilni za zahodnoevropski (zlasti nemški glasbeni prostor), so se aktivirali mehanizmi slovenskosti, ki so že zdavnaj tleli, a so oživeli okoli sredine 19. stoletja. Idejno podkrepljeni z marčno revolucijo, ki je spodbudila tudi slovensko nacionalno gibanje. To je bilo obdobje slovenskega preporoda, katerega težnje so zahtevale slovensko avtohtonost v vseh ozirih, prav tako tudi v glasbe-
nem, ki se je dotlej pretežno ravnal po zgledih zunaj slovenskih meja.
Ustvarjanje na Slovenskem v obdobju od 50. do 70. let je bilo večinoma omejeno na vokalno in instrumentalno glasbo. Posebno aktualen je bil vokal, v njem pa teksti domoljubne narave, ki naj bi pomagali pri prebujanju nacionalne zavesti. Stilno so bile skladbe domačih avtorjev preproste, tehnično so se opredelili za najosnovnejše elemente klasicizma, v redkih primerih so se približali prvinskim značilnostim romantizma. Ta situacija, ki jo lahko označimo za pripravljalno, se je začela spreminjati proti koncu 60. let in kasneje.
Z uspehi nacionalnega gibanja je postajala utilitaristična funkcija glasbe čedalje manj potrebna in to je neposredno vplivalo na širša obzorja in delokroge slovenskih skladateljev, ki so-se z zamudo spet začeli približevati zahodnemu glasbenemu svetu. Glasbeni sporedi ljubljanske čitalnice, Dramatičnega društva, Glasbene matice, slovenske Opere in raznih občasnih glasbenih ansamblov so poleg slovenskih obsegali tudi vedno več skladb tujih, priznanih avtorjev. Kmalu po vstopu v 20. stoletje je bil poleg romantizma sprejet tudi neoromanti-zem; občasno so se začeli pojavljati utrinki tega stila, obogateni s prvinami impresionizma, ki pa v slovenski glasbi nikoli ni v popolnosti zaživel. Prvo desetletje novega stoletja pa ni prineslo le nove stilne orientacije, temveč tudi osebnosti - skladatelje, ki so prispevali tehnične, oblikovne in izrazne kvalitete. To velja predvsem za področje samospeva in zbora, pa tudi klavirske glasbe, kjer je bila dosežena evropska raven. Prvo razdobje 20. stoletja (približno do prve svetovne vojne), je navzlic občutnim stilnim razhajanjem z zahodnoevropskim glasbenim prostorom najavljalo prelom, ki je pomenil postopen odklon od romantizma. To je prišlo posebej do izraza po vojni, saj je tedaj Marij
Kogoj v slovensko glasbo uvedel ekspresionizem, ki je pomenil resnični začetek slovenske glasbene moderne. Ko se je ta novi stil začel vraščati v slovensko glasbo, je naletel na odpor tako v vrstah glasbenikov kot pri ljubiteljih glasbe, predvsem zaradi drugačnih estetskih naziranj in nerazumevanja glasbene evolucije. Nove, ekspresionistično zasnovane skladbe, so bile sprva sprejete z distanco, vendar so nekateri posamezniki kmalu doumeli, da slovenska glasba prav s temi skladbami ponovno vstopa v evropski glasbeni okvir. S preteklostjo je dokončno prelomil Slavko Osterc, ki je v splošnem tudi bil ekspresionist, vendar je v slovensko glasbo vnesel še neoklasicizem in neobarok.
Zagovarjal je v šlovenskem ustvarjanju dotlej neznano atonalnost, ate-matičnost in dvanajsttonsko sistematiko; njegov univerzalizem pa je bolj veljal tehniki kot izrazni govorici. Posebej učinkovita je bila po mnenju Dragotina Cvetka slovenska glasbena moderna zlasti v obdobju 30. let. Pomen in vlogo, ki si jo je pridobila doma in v mednarodnem prostoru, ni bilo več mogoče ignorirati. Njen razvojni polet je druga vojna sicer zavirala, vendar ga ni zatrla. Podobno velja za povojni socrealizem, ki ji je nasprotoval, vendar je ni mogel več zatreti, ker je bila že trdno zakoreninjena v zavesti slovenskih ustvarjalcev. Prva povojna skladateljska generacija je iskala vzore v Stravinskem, Bartoku, Prokofjevu, Lutoslawskem, Šošta-koviču in pri drugih modernizmu naklonjenih avtorjih.
Z novimi tehnikami, ki so vodile v eksperimentalno glasbo in v totalno improvizacijo, se je spreminjala tudi funkcija nastajajočih skladb. Vse to je potekalo v iskanju nove zvočnosti in povzročilo oddaljevanje od doživljajske izpovednosti. Vsaka skladba enega in istega skladatelja, ki je v tem načinu formiral svoje ideje, je bila drugače grajena, tehnični prijemi so bili različni, forma pa je nenehno ponujala svojevrstne interpretacije in rešitve. Vse te komponente so bile in so še aktualne v slovenski glasbeni moderni, čeprav jih ne moremo povsem posplošiti. Najmlajša povojna generacija se delno navezuje na prakso svojih neposrednih predhodnikov. V rabi novih tehnik je zadržana bolj kot njeni nekoliko starejši vrstniki, ki se tudi odmikajo od občutnejšega radikalizma, podobno kot njihovi nekoč ekstremni vzorniki, npr. Penderecki ali Boulez. Vse to navaja k misli, da tako tuje kot slovenske sodobnike čedalje bolj impresionira spoznanje o temeljnem bistvu glasbe, ki zahteva oblikovalno zmernost in umirjen kontakt s preteklostjo, torej iskanje nekakšne zlate sredine, v nasprotju z enosmernimi ekstremnimi usmeritvami, ki so bile v glasbeni zgodovini vselej kratkega veka.
SLAVKO GABERC
Faust v Cankarjevem domu
Kljub raznovrstnim zapletom, ki s° posledica zaostrenih razmer v Jugoslaviji, ponuja umetniški pro-9ram Cankarjevega doma za september kar nekaj zanimivih pritrditev, tako na gledališkem kot 9jasbenem področju. Kar zadeva gledališče bo v soboto, 14. t.m. ob 40.30 in v ponedeljek, 16. t.m. ob uri ponovitev uspešnice Ob letu osorej, ki jo je režiral Boris *
Kobal. Predstavo si je doslej ogledalo kar 30 tisoč gledalcev. V nedeljo, 22. septembra bo ob 20. uri gostoval Teatr Roman Viktjuk s predstavo Mister Butterfly. Letošnja predstava z beograjskega Bite-fa je romantična vohunska drama o diplomatu in gejši, ki to ni, v režiji Romana Viktjuka in izvedbi njegovega moskovskega gledališ-
Borštnikovo srečanje
Priprave na Borštnikovo sreča-]e so že dalj časa v polnem teku. redvidoma naj bi trajalo v Mari-°ru od 20. do 30. oktobra (glavni Pokrovitelj Borštnikovega sreča-Ja 9i je podjetje Petrol), včeraj P® smo prejeli repertoar letošnje-ttf tekmovalnega sporeda. Reper-Par je sestavil selektor Dalibor retič. V glavnem sporedu je aJst predstav slovenskih profe-umalnih gledališč, in sicer:
P jovensko ljudsko gledališče iz Ur> ^ k° v režiji Mileta Koruna AkriH°ril° Cankarjeve »Hlapce«; film •m^a za gledališče, radio, j0 ln televizijo bo dala na ogled iPv anovičevo »Življenje plejbo-rim* V.r<rz9l Sama Streleca; Ekspe-ralo D no 9ledališče Glej bo ig-v r(1.>8-°mea in Julijo« Betontanca Ars o1]\Matiaža Pograjca in »Eros
ja StromaWiBa°]vaqt KUnSt “ Ig°r" “ujerja v Štromajerje vi re-
žiji; Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo Zajčev »Vprašaj in zakaj« v Korunovi režiji; Mestno gledališče ljubljansko bo igralo Gombrowiczevo »Ivono, princeso Burgundije« v režiji Jona Paula Cooka; Slovensko mladinsko gledališče Faričev »Veter, pesek in zvezde« v Faričevi režiji; Drama SNG iz Ljubljane bo igrala Jovanovičevega »Don Juana na psu« v avtorjevi režiji; SNG Drama iz Maribora Biichnerjevega »Woycka« v režiji Paola Magellija; PDG iz Nove Gorice Marivauxo-vo »Zmagoslavje ljubezni« v režiji Janeza Pipana in Slovensko stalno gledališče iz Trsta Cankarjeve »Hlapce« v režiji Borisa Kobala.
Strokovno žirijo bodo letos sestavljali gledališki strokovnjaki in kritiki Horst Ogris, Marij Čuk, Jernej Novak, Helena Grandovec in Darko Lukič.
ča, prvega nedržavnega v Sovjetski zvezi, z veliko glasbe.
V petek, 27. septembra bo ob 20. uri premiera Shafferjeve Leticije in Luštreka v režiji Dušana Jovanoviča (scenograf je Marjan Kravos). Igrali bodo Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič. Gre za novo produkcijo Cankarjevega doma. Še sveža londonska in bro-adwayska uspešnica Petra Shaf-ferja, avtorja Amadeusa, je namenjena bridko komičnemu in komornemu vzdušju ter številnim ponovitvam. Karakterno natančno in duhovito konverzacij sko dramo o dveh osamljenih ženskah, ki poskušata uresničiti svoje davne sanje na najbolj nenavadne načina, režira mojster psihološko prefinjenega gledališča Dušan Jovanovič.
Za ljubljanske in druge gledalce bosta najbrž pomenila nedelja, 29. in ponedeljek, 30. septembra pravcati dogodek. Gostovala bo namreč Drama SNG Maribor z Gothejevim Faustom. Nesmrtna mojstrovina nemškega pisatelja je v režiji Tomaža Pandurja postala svetovna uspešnica mariborske drame. Začetek predstav ob 19.30.
Kar zadeva glasbo pa je za 23. in 24. september predviden koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo pod vodstvom Milana Horvata izvajal skladbe Beethovna, Berga in Ravela. V sredo, 25. septembra pa bosta nastopila mlada nemška glasbenika Christine Rox (violina) in Hannes Rox (klavir).
Vilenica 1991
Društvo slovenskih pisateljev letos že šestič podeljuje mednarodno literarno nagrado Vilenica. Podelitve in spremljevalnih prireditev se bo udeležilo približno sto najvidnejših pesnikov, pisateljev, esejistov in publicistov iz več kot šestnajstih držav srednje in zahodne Evrope ter iz ZDA. Tudi letos bo izšel zbornik Vilenica 91 s prispevki štiridesetih najuglednejših srednjeevropskih avtorjev, udeležencev Vilenice 91, kar predstavlja antologijo trenutnega literarnega ustvarjanja v tem delu Evrope.
Vilenica se je rodila kot literarna prireditev, ki je na literarnih večerih v lepi kraški jami združevala predvsem slovenske pesnike in pisatelje iz Slovenije in zamejstva, nato se je razširila do mednarodnega obzorja in postala nekakšen intelektualni in književni forum svobodne misli, protestna tribuna proti totalitarizmom. Skratka, bila je predhodnik in glasnik procesov, ki so se potem uveljavili v Evropi do današnjih dni. Kakšna vsebina bo letos prevevala Vilenico? To bomo seveda zvedeli v naslednjih .dneh, ko se bo delček pisateljske Evrope zarisal na našem Krasu.
Navajamo program Vilenice 91.
Danes, 4. septembra.
Prihod udeležencev. Ob 21. uri v lipiškem hotelu Klub uradni sprejem z dobrodošlico.
Jutri, 5. septembra.
Sežana: ob 10. uri disput 1991: ... ČEMU PESNIKI V TEM UBOŽNEM ČASU (F. Holderlin); izvolitev mednarodne žirije kritikov in publicistov za priznanje KRISTAL VILENICA 91 za najboljši prispevek, objavljen v publikaciji VILENICA 91; ob 15. uri nade-lj e vanj e disputa.
Kulturni dom Srečka Kosovela (Sežana): ob 20. uri srednjeevropski literarni večer.
Petek, 6. septembra.
Lokev: ob 11. uri tiskovna konferenca in predstavitev nagrajenca VILENICA 91.
Repentabor: ob 20. uri srednjeevropski literarni večer.
Sobota, 7. septembra.
Štanjel na Krasu: ob 11. uri - srednjeevropska literarna matineja; predstavitev slovenskega prevoda knjige lanskoletnega nagrajenca VILENICE Tomasa Venclove; mednarodna žirija podeli priznanje KRISTAL VILENICE 91.
Hotel Klub: ob 17. uri predstavitev knjig slovenskih založnikov.
Jama Vilenica: ob 19. uri svečana podelitev nagrade VILENICA 91.
V povratnih tekmah 2. kola italijanskega pokala
Na atletskem SP v Tokiu
Možna
RIM — S tem, da so na sceno stopili vsi prvoligaši, se je zanimanje za italijanski nogometni pokal povečalo, današnje povratne tekme drugega kola pa dopuščajo tudi možnost presenečenja, saj so nekatere ekipe A lige po medlih domačih igrah pred težko preizkušnjo na gostovanjih.
Sinoči je bila v Lucci anticipira-na tekma med Lucchesejem in Romo (1:2, kvalificirana Roma, ki je že prvo tekmo osvojila z 1:0). Zanimivo je, da bi bila morala tekmo v neposrednem prenosu predvajati zasebna televizija Italia 1, a se je vodstvo postaje šele v zadnjem hipu zavedlo, da stadion v Lucci ne premore ustrezne razsvetljave!
Po prvih tekmah šestnajstine finala si je najbolj izdatno prednost izboril Torino proti Anconi, na dobrem so še Sampdoria, Lazio in Atalanta, razplet ostalih tekem pa je še vprašljiv. Pri Interju se po medlem uvodnem nastopu proti Foggii obetajo proti Casertani prve spremembe v postavi, saj bodo menda igrali nakupi Ciocci, Baggio in Desideri ter reprezentant Berti, ki ga je novi trener Or-rico postavil med rezerve.
Veliko zanimanje vlada tudi za nastop Udineseja v Turinu proti Juventusu. Prva tekma na stadionu Friuli se je končala brez golov po dobri igri gostiteljev.
Priprave za odbojkarsko EP
Poljaki prešibki za Zorzija & Co.
BARI - V eni zadnjih preizkušenj pred sobotnim pričetkom EP je italijanska odbojkarska reprezentanca v nabito polni dvorani v Bariju (pet tisoč gledalcev) brez težav s 3:0 (15:7, 15:5, 15:12) premagala Poljsko. Selektor azzurrov Velasco je na igrišče uvrstil vseh enajst reprezentantov, kapetan Lucchetta, ki se je poročil v soboto, pa se bo v moštvo vrnil drevi, ko se bodo Italijani spet pomerili s Poljaki, vendar v Modeni.
Poljaki so se sinoči pokazali za slabega tekmeca, morda tudi zaradi tega, ker so v Bari prispeli le nekaj ur pred tekmo. V bloku sploh niso mogli zaustavljati napadov azzurrov, pri katerih sta bila zlasti nezadržna Bernardi in Can-tagalli. Italija je nastopila v sledeči postavi: Zorzi (5 + 18), Galli (3 + 4), Cantagalli (4+16), Gardini (4 + 7), Bernardi (4 + 7), Tofoli (1 + 1), Margutti (1 + 0), Martinelli (3 + 5), Masciarelli (0 + 5), Giani (2 + 6), De Giorgi.
so presenečenja
Bo drevi Trapattoni takole nabodel tudi Udineseja?
Današnji spored (v oklepaju izid prve tekme): Modena - Sampdoria (1:3); Ascoli - Bari (1:2); Reggiana -Napoli (0:1); Cesena - Fiorentina (1:2); Palermo - Parma (0:0); Foggia - Piša (1:2); Genoa - Taranto (1:0); Brescia - Milan (0:2); Verona -Lecce (0:1); Ancona - Torino (1:4);
Lazio - Andria (2:0); Padova - Atalanta (1:3); Juventus - Udinese (0:0); Como - Cremonese (0:0); Ca-sertana - Inter (0:1).
Osim v težavah
STOCKHOLM — Za drevišnjo prijateljsko nogometno tekmo proti Švedski (pričetek ob 19. uri) v Stockholmu ima selektor jugoslovanske reprezentance Ivica Osmin veliko težav glede sestave moštva. Prosinečki se iz Madrida sploh ni odpravil na pot, Katanec in Savičevič pa sta poškodovana. Osim ima na voljo le trinajst igralcev (Ivkovič, Hadžibegič, Naj-dovski, Milanič, Brnovič, Baždare-vič, Jokanovič, Djukič, Vujačič, Pančev, Kodro ter rezervni vratar Omerovič in debitant Babumski.
Danes ČSFR - Francija za evropsko prvenstvo
BRATISLAVA - Drevišnja tekma med ČSFR in Francijo, ki velja za 1. kvalifikacijsko skupino EP, je ključnega pomena. Francozi so v dosedanjih petih nastopih vedno zmagali, češkoslovaška vrsta pa je izgubila samo v Parizu.
Solda k Ascoliju
ASCOLI — Prvoligaš Ascoli, ki velja za enega naj šibkejših moštev A lige, je od Lazia najel 32-let-nega branilca Roberta Soldaja. Solda je doslej že igral za Como, Atalanto, Juventus in Verono.
Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku
Connors (39 let) četrtfinalist Seleševa ugnala G. Femandez
NEW YORK — Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA, ki šteje za veliki slam, je veteran Jimmy Connors poskrbel za nov podvig. Pri častitljivi starosti 39 let je v osmini finala premagal petnajst let mlajšega rojaka Aarona Kric-ksteina. Njegov uspeh je še toliko bolj presenetljiv, kajti dvoboj je trajal kar 4 ure in 41’, pripeka pa je bila neznosna. Za določitev zmagovalca v petem nizu je bilo potrebno odigrati tie break, potem ko je Krickstein že vodil s 5:2 v igrah. Končni izid je bil 3:6, 7:6 (10:8), 1:6, 6:3, 7:6 (7:4). Vseh 20 tisoč gledalcev je glasno navijalo za Connorsa, čeprav se je spustil tudi v nesramen spor s sodnikom, ki ga začuda ni diskvalificiral.
V zadnjem nočnem dvoboju osmine finale pa je zmagovalec pariškega Roland Garrosa Jim Co-urier s 6:4, 6:4, 6:3 premagal Španca Emilia Sancheza.
Današnji četrtfinlani pari so sle-
deči: Haarhuis (Niz.) - Connors (ZDA); Sampras (ZDA-št.6) - Couri-er (ZDA - št.4); Stich (Nem.-št.3) -Lendl (ČSFR-št.5); J. Sanchez (Šp.) - Edberg (Šve.-št.2).
Pozno sinoči' po našem času so se medtem začeli ženski četrtfinalni dvoboji. Jugoslovanka Monika Seleš je v prvem srečanju s 6:1, 6:2 premagala ameriško napadalko Gigi Fernadezovo. Seleševa je nasprotnici vsilila svoj visok ritem in močne udarce ter jo prisilila k napakam. V polfinalu se bo pomerila z zmagovalko nočnega dvoboja med Capriatijevo in Sa-batinijevo. Seleševa, ki je v letošnji sezoni že zmagala na dveh preizkušnjah za veliki slam, v Avstraliji in Franciji (v VVimbledonu ni nastopila), je lani v ZDA izgubila že v tretjem kolu. Premagala jo je Italijnka Ferrandova.
Ostala četrtfinalna para: Graf (Nem.) - Martinez (Šp.); Sanchez (Šp.) - Navratilova (ZDA).
Lewis (levo) in Burrell po izrednem teku na 100 m	(Telefoto AP)
Tretje svetovno atletsko prvenstvo v Tokiu se je končalo kot se je začelo, s triumfom Američanov. Tako začetku kot koncu pa je dal svoj pečat najboljši atlet desetletja, Carl Lewis. Najprej je v dveh dneh dvakrat popravil svetovni rekord na 100 m (prvikrat rekorda zaradi vetra niso priznali), a nazadnje je kot poslednji član štafete 4x100 m največ doprinesel k uspehu ZDA, ki so tako drugič letos popravile svetovni rekord.
Verjetno pa bi fenomenalni Američan obe ti medalji zamenjal za tisto, ki je ni osvojil. V skoku v daljino je po dolgih desetih letih izgubil prvo mesto, čeprav je imel najboljšo serijo, odkar tekmujejo v tej disciplini. Njegov rojak Mike Powell je imel en sam izreden skok, a ta je bil za pet centimetrov daljši od Beamonove znamke iz leta 1968.
Ameriški reprezentanti e so na koncu osvojili 10 zlatih kolajn, samo eno več od tekmovalcev iz Sovjetske zveze. Sovjeti so sicer imeli kolajni več v skupnem seštevku, vendar so ZDA popravile tri svetovne rekorde, kar jim zagotavlja status najuspešnejše ekipe v nedeljo končanega prvenstva.
Glavna značilnost prvenstva v Tokiu je novo razmerje moči v svetovni atletiki. V japonski prestolnici so glavno besedo imeli Američani in Sovjeti, vendar so se uresničile napovedi, da združena nemška ekipa ne bo niti približno tako močna kot sta bili obe Nemčiji ločeno. Pred 4 leti na SP v Rimu je Vzhodna Nemčija bila pre-
pričljivo prva z 31 kolajnami. Sovjeti so jih tedaj zbrali 25, Američani pa 19.
Težko je reči, kako se bodo stvari razvile do prihodnjega SP, vendar je zelo verjetno, da bo s prizorišča odšla še ena atletska velesila. V Tokiu je sovjetska reprezentanca ostala združena kljub burnemu dogajanju v domovini. Vendar vse več sovjetskih republik proglaša samostojnost in je vse bolj možno, da bodo današnji sovjetski reprezentantje v prihodnje nastopali pod nekaterimi drugimi zastavami.
Blesteče trenutke so doživeli športniki iz Azije in Afrike. Azijski tekmovalci nikoli doslej niso osvojili svetovnega zlata, a sedaj so Kitajke zmagale v metu krogle in kopja. Poleg tega si je zlato v maratonskem teku priboril Japonec Taniguchi, ki je že postal narodni heroj.
Predstavniki afriških držav so prevladovali v moški konkurenci na srednjih in dolgih progah. Kenijci so dobili vse discipline od 800 do 10.000 m, vključno 3.000 m zapreke in, 400 m ovire, mednje se je vključil samo Alži-rec Morceli, ki je zmagal na 1.500 m. Prvikrat je predstavnica črne celine zmagala na 1.500 m, a velik napredek so Afričani naredili tudi v sprinterskih disciplinah.
Najslabši so bili rezultati v metih. Nihče se ni niti približal svetovnim rekordom, kar se razlaga s tem, da je antidoping kontrola bila stroga kot nikoli doslej in da so vsi tekmovalci bili »čisti«.
Na moškem odbojkarskem EP Italija glavni favorit
V soboto se bo v Karlsruheju in Hamburgu pričelo 17. evropsko moško odbojkarsko prvenstvo. Polfinalna in finalna srečanja za končni vrstni red od 1. do 8. mesta pa bodo v Berlinu.
Kvalifikacijski skupini sta naslednji.
Skupina A - Karlsruhe: Finska, Nemčija, SZ, Švedska, Grčija in Poljska.
Skupina B - Hamburg: Italija, Nizozemska, Jugoslavija, Bolgarija, Francija in ČSFR.
Letošnje EP se obeta zanimivo in tudi kakovostno, ker bo zadnje večje odbojkarsko tekmovanje na starem kontinentu pred olimpijskimi igrami prihodnje leto v Barceloni pa tudi kakovost evropske odbojke je v svetovnem vrhu, če seveda izvzamemo velesilo Kubo, nekoliko slabšo Brazilijo in ZDA, ki so zadnja leta po velikem zmagoslavju na SP v Parizu in OI igrah v Seulu zašle v krizo. Do prvenstva leta 1987 je bila organizacija tega velikega tekmovanja zaupana eni sami državi tako v moški kot v ženski konkurenci. Pred dvema letoma so ta sistem spet spremenili, tako da ena država gosti moške (Švedska), druga pa ženske (takratna ZRN). Po dveh letih pa pride do rotacije. Tokrat bo moške gostila Nemčija, ženske pa Italija. Švedska se je namreč iz finančnih razlogov odrekla organizaciji, vskočila je Italija, ki pri pripravi tako velikih tekmovanj zadnje čase res nima nobenih težav s pokrovitelji, a italijanska odbojkarska zveza se na vse kriplje trudi, da bi po zgledu moških tudi ženska odbojka naredila kakovostni skok. Pohod do svetovnega vrha pa bo izredno težak, da ne rečemo nemogoč.
Omeniti moramo, da se bo žensko EP pričelo konec tega meseca z izločilnima skupinama v Bariju in Ravenni, s polfinalnimi in finalnimi srečanji v veliki športni dvorani EUR v Rimu.
Na EP pred dvema letoma na Švedskem je prišlo do presenetljivega in nepričakovanega razpleta. Na evropski odbojkarski Olimp se je povzpela Italija, ki prej ni na tem tekmovanju dosegla bolj odmevnih uspehov, če seveda izvzamemo prvo prvenstvo leta 1948 v Rimu, kjer so bili »azzurri« tretji za Češkoslovaško in Francijo. Udeležba je bila izredno skromna, samo 6 reprezentanc, poleg omenjenih treh pa še Portugalska, Belgija in Nizozemska. Takoj po vojni so bili narejeni samo prvi koraki vse bolj kakovostnega odbojkarskega pohoda, še posebej v socialističnih državah, ki so neprekinjeno prevladovale na moškem kot tudi ženskem področju, vse do pred dvema letoma, ko je Italija povsem nepričakovano prav vsem zmešala štrene.
V Stockholmu se je praktično pričel zmagoviti pohod italijanske moške odbojke na čelu z argentinskim, trenerjem Juliom Velascom (ki je za izredne športne uspehe dobil italijansko državljanstvo), saj je leto kasneje v Braziliji osvojila še svetovni naslov, poleg tega pa še številne druge prestižne lovorike. Ob dejstvu, da je sedanja generacija izredno nadarjena, ne gre pozabiti na državno prvenstvo, ki je najbolj kakovostno na svetu in serijsko »proizvaja« odlične odbojkarje, tako da zamenjava generacije, ki bržkone še ni dosegla svojega vrhun-
ca in je še mlada, ne bo pretirano boleča. Argentinski strokovnjak pa zna svoje igralce za vsako tekmovanje odlično pripraviti in še toliko bolj motivirati, tako da so tudi pred nastopom v Nemčiji prvi favoriti.
Ob osvojitvi prvega italijanskega evropskega naslova je prišlo pri SZ do prave drame. Na dosedanjih 16 EP so bili Sovjeti nič manj kot enajstkrat najboljši, zadnja leta pa kar 11-krat zapored prvaki. Prvenstvo na Švedskem pa je ostalo sovjetskim raprezentantom v žalostnem spominu, saj so najprej v polfinalu, po petih zmagovitih kvalifikacijskih nastopih, izgubili z domačini s tesnim 3:2, v malem finalu za bronasto kolajno z Nizozemci pa celo s 3:0 in tako drugič v zgodovini EP - na katerih so seveda nastopili, po letu 1955 v Romuniji ostali brez kolajne.
Jugoslovanski odbojkarji so na EP osvojili dve kolajni, najprej v Beogradu leta 1975 in potem še štiri leta kasneje sredi Pariza. Pozneje nastopi Jugoslovanov niso bili več tako uspešni in leta 1983 se na prvenstvo sploh niso uvrstili. Slaba organizacija pri OZJ, klubski interesi in tudi pomanjkanje denarja so prispevali svoje in izredni jugoslovanski igralni potencial ni tudi v tej panogi dosegel tistega, kar bi lahko. Sedaj imata zvezni selektor Lazar Grozdanovič in trener Vladimir Bogoevski (slednji je bil odličen igralec, osvojil je bron v Beogradu in Parizu) spet odlično ekipo, ki se je na prvenstvo dobro pripravila in odhaja v Nemčijo optimistično razpoložena. Žal pa je naletela na izredno konkurenco in
uvrstitev med štiri najboljše bi bila izjemen podvig.
Prve tri države na dosedanjih EP ter uvrstitev Italije in Jugoslavije:
1948 (Rim): 1. ČSLR, 2. Francija, 3. Italija.
1950	(Sofija): 1. SZ, 2. ČSLR, 3. Madžarska.
1951	(Pariz): 1. SZ, 2. Bolgarija, 3. Francija, 5. Jugoslavija, 8. Italija.
1955 (Bukarešta): 1. ČSLR, 2. Romunija, 3.
Bolgarija, 5. Jugoslavija, 9. Italija. 1958 (Praga): 1. ČSLR, 2. Romunija, 3. SZ,
7.	Jugoslavija, 10. Italija.
1963 (Bukarešta): 1. Romunija, 2. Madžarska, 3. SZ, 7. Jugoslavija, 10. Italija.
1976	(Istambul): 1. SZ, 2. ČSLR, 3. Poljska, 7. Jugoslavija, 8. Italija.
1971 (Milan): 1. SZ, 2. ČSLR, 3. Romunija,
8.	Italija, 11. Jugoslavija.
1975 (Beograd): 1. SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija, 10. Italija.
1977	(Helsinki): 1. SZ, 2. Poljska, 3. Romunija, 7. Jugoslavija, 8. Italija.
1979 (Pariz): 1. SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija, 5. Italija.
1981 (Varna): 1. SZ, 2. Poljska, 3. Bolgarija, 7. Italija, 10. Jugoslavija.
1983 (Vzhodni Berlin): 1. SZ, 2. Poljska, 3. Bolgarija, 4. Italija.
1985 (Amsterdam): 1. SZ, 2. ČSLR, 3.
Francija, 6. Italija, 11. Jugoslavija. 1987 (Gand): 1. SZ, 2. Francija, 3. Grčija, 8. Jugoslavija, 9. Italija.
1989 (Stockholm): 1. Italija, 2. Švedska, 3. Nizozemska, 8. Jugoslavija.
G. FURLANIČ
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi v nedeljo, 8. t. m., na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče in vpisovanje v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9.30, odhod ob 10.15. Ob 14. uri žigosanje izkaznic in podeljevanje značk pri spomeniku Bazoviškim junakom in polaganje vencev. Pohod traja približno tri ure in pol.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 5. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu seja izvršnega odbora.
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 6. t. m., o® 20.30 na sedežu ŠZ Jadran na Opči' nah seja košarkarske komisije.
ŠK KRAS
ŽENSKI ROKOMETNI ODSEK obvešča, da bo prvi sestanek v ponedeljek, 9. septembra ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljena so še zlasti nova zainteresirana dekleta. Za informacij®
tel. 251005 (Tanja).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričelo vpisovanj za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se zglasijo na Poletovi kotalkar** plošči od 17. do 20. ure vsak n® razen sobote in nedelje (tel. 211758'"
ŠD KONTOVEL
KOŠARKARSKI ODSEK .	,
obvešča, da so se začeli treningi nibasketa za otroke letnikov od ly do 1985. Treningi so vsak dan na n prtem igrišču na Kontovelu s pr»c kom ob 16. uri.
Na absolutnih rolkarskih lestvicah mladinskih kategorij
Pri rokometaših Krasa Trimac
Z leve David Bogateč, Mitja Tretjak in Mateja Bogateč
Rolkarji ŠD Mladina Resco se v letošnji sezoni lahko ponašajo z odličnim uspehom na mladinski ravni! Na končnih uradnih lestvicah mladinskih kategorij, ki jih je zveza po novih propozicijah letos prvič objavila po zadnji nedeljski preizkušnji za italijanski pokal v Roveretu, so naši tekmovalci dosegli celo serijo visokih uvrstitev, pri čemer je Mateja Bogateč med mlajšimi cicibankami dosegla končno tretje mesto, med mlajšimi cicibani je bil Mitja Tretjak drugi, ciciban David Bogateč pa tretji. Na društveni lestvici pa zaseda Mladina Resco nič manj kot absolutno tretje mesto v konkurenci kar 32 društev.
K odlični končni beri so bistveno pripomogle tudi uvrstitve z zadnje, šeste preizkušnje v Roveretu, kjer so rolkarji tekmovali v reber. Proga je bila zelo zahtevna, saj je na primer za člane znašala višinska razlika na 10 kilometrih steze kar 650 m. Med našimi rolkarji so najboljše uvrstitve dosegli Mateja Bogateč (2.), Mitja Tretjak (3.), Erik Tence (6.) in David Bogateč (7.), skupno pa je nastopilo enajst predstavnikov slovenskega društva. Omeniti velja, da so naši tekmovalci v skoraj vseh kategorijah mlajši od svojih tekmecev, kar daje njihovim uvrstitvam še večjo težo.
Prihodnjo nedeljo bo pri Bellu-nu še zadnja preizkušnja za consko prvenstvo. Na tem tekmovanju se znova obeta zelo bogata bera zmag in visokih uvrstitev naših tekmovalcev, na društveni lestvici pa Mladini Resco naslov prvaka že ne more uiti, kajti prvo mesto je osvojilo že po uvrstitvah s prvih dveh preizkušnjah v Dolini in Mestrah.
Rolkarska sezona se bo nato nadaljevala z absolutnimi prven-
stvi. Konec septembra bosta tekmovanje v ravnini in štafeta, oktobra pa DP v reber.
Rezultati iz Rovereta:
Mlajši cicibani (1 km): 1. Ivano Artusi (Valsassina) 5'51"; 3. Mitja Tretjak 6'22"; 7. Edoardo Di Belice 7'36" (oba Mladina Resco). Nastopilo je 9 tekmovalcev.
Mlajše cicibanke (1 km): 1. Anna Rosa (Valsassina) 5’39"; 2. Mateja Bogateč 5’58" (Mladina Resco). Nastopilo je 6 tekmovalk.
Cicibani (2,5 km): 1. Alessandro Fabrizi (Appiano) 12T8"; 7. David Bogateč 14'37"; 14. Erik lori 16'41”; 18. Mitja Cossutta 18'll"; 19. Danijel Tence 19'14"; 21. Črtomir Ko-bau 25'54" (vsi Mladina Resco). Nastopilo je 22 tekmovalcev.
Mladinci (4,5 km): 1. Marco An-dreoli (Lissone) 19’45"; 6. Erik Tence (Mladina Resco) 22'02". Nastopilo je 14 tekmovalcev.
Člani (10 km): 1. Antonio Dal Sasso (Forestale) 35'50"; 18. Franco
Plesničar (Mladina Resco) 47'20". Nastopilo je 35 tekmovalcev.
Društvena lestvica: 1. Bassano 994 točk; 7. Mladina Resco 248 točk. Nastopilo je 26 klubov.
Takšne pa so uvrstitve rolkarjev ŠD Mladina Resco na absolutnih končnih lestvicah za italijanski pokal v mladinskih kategorijah: Mlajše cicibanke: 3. Mateja Bogateč, 8. Jelka Bogateč (14 tekmovalk).
Mlajši cicibani: 2. Mitja Tretjak, 7. Jan Prinčič, 8. Edoardo Di Felice, 10. Ivo Lachi, 13. Jara Košuta (44 tekmovalcev)
Cicibani: 3. David Bogateč; 22. Erik lori, 24. Mitja Cossutta; 28. Danijel Tence, 20. Daniele Selatti, 32. Tibor Drasič, 35. Matej Lachi, 41. Črtomir Kobau.
Mladinci: 7. Erik Tence, 25. Marko Nadlišek, 34. Martin Košuta, 42. Enrico Bogateč.
Cilj vrh lestvice
Rokometaši Krasa so začeli s pripravami za prihodnjo sezono, ki bo stekla predvidoma novembra. O poteku samih priprav in ciljih v naslednji sezoni smo se pogovorili s trenerjem Vojkom Lazarjem, ki nam je dejal, da so z delom pričeli pred nekaj dnevi, in nadaljeval: »Prvi del priprav bo potekal na domačem igrišču, kjer bomo glavni poudarek dali osnovni telesni pripravljenosti igralcev. V načrtu pa imamo tudi krajše skupne priprave v Sloveniji. Seveda pa je to še vprašljivo, saj je kar precej odvisno od zasedenosti igralcev, ki imajo tudi študijske in delovne obveznosti. Do prvenstva imamo v programu precej prijateljskih in trening tekem, ki nam bodo služile za uigravanje.«
Kakšni so vaši cilji za naslednjo sezono?
»Glede na to, da se je letos Marko Sardoč vrnil v ekipo in da ne predvidevamo odhoda drugih igralcev, je naš cilj vrh lestvice.«
Ali posvečate pozornost mladim igralcem v društvu?
»V društvu imamo mladinsko ekipo, ki zaenkrat uspešno napreduje pod vodstvom trenerja Božeglava. Sicer pa moramo mladim posvetiti čimveč pozornosti, da bodo lahko brez težav zamenjali starejše kolege. Pri tem se srečujemo s precejšnjimi težavami, saj se mladi v zamejstvu odločajo predvsem za ostale igre z žogo, ker rokomet nima dolge tradicije.«
Ali vam igranje na odprtem povzroča težave?
»Vsekakor tekme na odprtem predstavljajo določen problem, predvsem zato, ker moramo igrati ob nedeljah zjutraj. Predvidevamo, da bomo pred pričetkom prvenstva uspeli postaviti razsvetij a-
Vojko Lazar
vo, tako da bi bila srečanja lahko ob sobotah zvečer, kar bi za nas predstavljalo predvsem večji obisk gledalcev in samo boljše počutje igralcev, saj je psihična in fizična pripravljenost v nedeljo zjutraj slabša.«
Ali imate stike z ekipami iz Slovenije?
»Lahko rečem, da imamo z ekipami iz Slovenije tesne stike, saj z njimi med letom odigramo veliko število prijateljskih tekem. Glede na to, da je rokomet v Sloveniji bolj razvit šport, predstavljajo te tekme za nas dragocene izkušnje. Upamo lahko, da nam bodo te izkušnje in trdo delo na treningih 'pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev v prihodnji sezoni.«
To vam vsekakor želimo.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Po zmagi proti Primorju na nogometnem memorialu »bratov Husu«
Breg v finalu za
Krasova dekleta vabijo v svoje vrste nova imena
PRIMORJE - BREG	0:1 (0:1)
STRELEC: Lacalamita v 23 (11-metrovka)
PRIMORJE: Babič, Luxa, Milani, M. Štoka, Comino, Šavarin, Vodopivec, Miclaucich, P. Štoka (v 68' Štolfa), Crevatin, Sardoč.
BREG: Petronio, Amoroso, Pečar, Paoli, Kozina, Prašelj, Slavec, Lacalamita, Huez, Olenik, Castellano (v ?0' Švara).
. V ponedeljek se je na proseškem igrišču pripetilo nekaj, česar na nogometnih tekmah ne bi smeli videli' Sodnik se je namreč odločil, da bo prav on pravi protagonist, tako da je poleg nekaterih neumestnih odločitev izključil kar tri igralce Primorja in pa enega igralca Brega.
Tekma sama po sebi ni nudila nič posebnega, saj je bilo strelov na vrata izredno malo. Odločitev pa je padla v 23. minuti, ko je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Brežanov zaradi dvoumnega prekrška Milanija, ki je bil nato zaradi protestov tudi prvi izključen. Po zadetku in lahko rečemo do konca tekme so Prosečani obdržali terensko premoč, a so le s težavo prodirali v nasprotnikov kazenski prostor. Najbolj nevaren je bil sicer še poškodovani Miclaucich, ki pa je bil prisiljen stopiti na igrišče, saj trener Vidussi ni imel drugih igralcev na razpolago. Prav nad Miclau-cichem sta bila v kazenskem pro-
1. mesto
štoru storjena dva očitna prekrška, za katera pa se sodnik sploh ni zmenil. Ob tem je tudi Breg večkrat poskusil protinapad, tako da so si že itak okrnjeni »rdeče-rume-ni« morali pomagati s prekrški, za katere je sodnik brez pomisleka in prenagljeno dosodil celo vrsto rumenih in še dva rdeča kartona (Comino in Štoka). Da bi na najboljši način zaključil večer, je sodnik v 90. minuti izključil še branilca Brega zaradi prekrška v kazenskem prostoru in ob tej zadnji priložnosti je vratar Petronio spretno ubranil strel Miclaucicha in zagotovil svoji ekipi nastop v finalu za 1. mesto, ki bo v petek. (Š.M.)
Poleg moške rokometne ekipe Krasa, ki je v avgustu že resno začela z delom (o čemer poročamo posebej), bodo prihodnji teden v Zgoniku na vrsti tudi dekleta. Letos bodo naše ponovno nastopale v C ligi, saj jim je v lanski sezoni le za las ušlo napredovanje. Pod vodstvom trenerja Konrada Bož-jeglava so krasovke lani povsem nepričakovano nepremagane vodile na lestvici vse do zadnjega, žal pa so v play-offu klonile ekipama II CDuadrifoglio iz Vicenze in Musileju.
Sedaj imajo naša dekleta na razpolago dobra dva meseca priprav, saj se bo najverjetneje letoš-
nje prvenstvo začelo šele novembra. V Kr asovem taboru bi se lahko torej kar krepko in optimistično lotili dela, vendar imajo žal probleme z igralskim kadrom. Zaradi nekaterih resnih poškodb in šolskih obveznosti bo moralo namreč nekaj igralk letos zapustiti ekipo, kar bo prav gotovo onemogočalo normalen potek treningov. Pri Krasu zato želijo, da bi se v ekipo vključilo še kakšno novo ime. Zato društvo vabi kogarkoli, ki ga zanimal rokomet, naj pride na sestanek, ki bo v ponedeljek, 9. t.m. ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. (Tanja)
BRUNO KRIŽMAN
črn ,Y.mestu Sicuani je nameraval šofer natočiti goriva, na edini »Irn ™ Pa Je bil neugoden napis »no hay gasolina« (goriva ni). Ch t Pa' Pa ga noče prodati, ker bo cena poskočila«, je menil bUt °! eekakšen navigator in pomočnik voznika. V temi smo bo ^ ulicah iskali kak parkiran avtomobil, da bi od šoferja iztis-tern ?ekaj litrov. Zadnji postanek je bil v vasi San Pedro (vasi s ki Jrnenom je zelo veliko) in zahvalil sem se tistemu iz Sicuanija, i hotel dati preveč litrov.
trgov' Vas) ni bilo električne luči. Skozi odprta vrata stanovanj in živo ;lniC A Prihajala samo medla luč sveč, na trgu pa je bilo vse vajstvn veselo. V polnem teku je bil ljudski praznik. Večina prebi-nih nŽ- A sicer samo gledala, nekaj desetin parov pa je v prekras-Q0sah izvajalo zanimiv ples.
Vezeni 8ta 80 bila oblečena v pretežno rdeče bluze z bogatimi tov v 0??'. z. obveznim črnim klobukom in s šopom koruznih lis-in siam lcajni culi na hrbtu. Fantje so imeli rdeč praznični poncho ritem i nŽ klobuk. Medtem ko je fant ubiral na kitari živahen je z enak' ■ ritmično stopalo ritenski in polglasno pelo, fant pa hinooi n 1JR n.tmom stopal za njo. Pari so se ločeno gibali po trgu, Povedati tU<Ž )z9injali v neobljudene klance. Nihče nam ni znal katerim Uza , aj točno gre. Verjetno je šlo za ostanek pusta, med mladoletniki osvajali nežna srca sovaščank. S folklorne-
ga vidika je bil praznik v San Pedru največje doživetje mojega potovanja.
Prihod kombija na trg sprva ni povzročil posebnega zanimanja med domačini. Sestava je bila izredno kozmopolitska. Poleg dveh domačinov in voznikov ter mene so bile prisotne oznake Izraela, Brazilije, Argentine, Nizozemske in Španije. Dovoljeno število devetih oseb je bilo preseženo kar za 5 enot! V tistih krajih se vozila izkoriščajo do kraja.
Ob domačinih, ki jih praznik ni zanimal, sem bil med tujci edini, ki si je upal iz kombija. Da bi ne z zadnjega sedeža pregazil ostale, sem se na prosto skobacal kar skozi okno. Približal sem se posebno slikovitemu paru in fanta vprašal, če lahko fotografiram. Se prej sem tudi posnel glas kitare in petje dekleta. Po privoljenju se je kmalu zabliskal »flash« in na trgu je prišlo do korenitega preobrata.
Morda ga niso še videli in obkrožila me je precejšnja množica otrok in tudi odraslih. Nekoliko sem se zbal za varnost in se sicer brez panike skozi okno vrnil v kombi. Na steklo se je prilepilo več nosov radovednih otrok. Strmeli so v čudežni strojček. Da bi povečal svoj ugled, sem na prazno enkrat zabliskal in za hip niso videli ničesar. Z vzkliki začudenja so se umaknili na varno razdaljo. Za njihovo zabavo sem še enkrat zabliskal, nato pa predstavo zaključil, da bi se ne učinek razvrednotil.
Šofer je medtem staknil par litrov goriva, dovolj za preostalo pot do Cuzca. Med odhajanjem smo v temi srečali še nekaj parov, ki so se zibajoč oddaljevali v intimne kotičke.
V Cuzco smo po rutinskem vojaškem pregledu pred mestom prišli po 2. uri ponoči. Potovali smo celih 14 ur.
Dva potnika je šofer odložil pred luksuznim hotelom (70 dolarjev na noč), mene pa pred prenočiščem z obetavnim imenom »Uni-verso«, ki pa se je izkazalo za pravo kloako. Bilo je umazano, s parom pijancev v veži in brez vsake možnosti zaklepanja vrat. Prislonil sem posteljo na vrata in za silo nekaj ur spal, zjutraj pa nemudoma poiskal nekaj boljšega, ker sem moral v Cuzcu ostati dva do tri dni.
Cuzco ima lepo lego v prostrani kotlini in leži 3400 metrov nad morsko gladino. Upravičeno ga imajo za »capita! argueologica de America del sur y patrimonio del mundo« (arheološka prestolnica južne Amerike in kulturna last vsega sveta).
Čeprav lep, Cuzco danes verjetno ni vreden tistega, ki naj bi se bil predstavil Špancem, ki so pod vodstvom Francisca Pizzarra prišli vanj 15. novembra 1533. Španci so štiri mesece prej umorili proti-vladarja inkovskega cesarstva Atahualpo, ki je sprožil držav-
ljansko vojno proti Cuzcu in jo vojaško tudi dobil. Tujce so domačini sprejeli kot božanstva in osvoboditelje. Pizzarru so se prikazala neslutena bogatstva, po katerih je tudi pridno segal.
Kot izhodišče za izlete v Machu Picchu, za sveto dolino Inkov in za planinsko turo po stezi Inkov, je Cuzco najbolj obiskana točka v Peruju. Resnici na ljubo niso tujci še okužili mesta, ki ohranja marsikatero pristno domačo točko. V prvi vrsti je to obširno področje okoli železniške postaje, kjer je z izjemo nedelje velikanski sejem. Ulice so natrpane z vsakovrstno šaro, od volne do ponchov, od sadja do listov koke, ki jih še posebno ponujajo tujcem. Z izjemo drugih mest, kjer se prodajalci stalno premikajo, so trgovci iz Cuzca izgubili nomadske navade in večina jih razpolaga s skromnimi stojnicami. Večkratne plohe so v tistih dneh spremenile tržišče v pravo močvirje in higienski pogoji so bili pri prodaji jestvin na običajni (najnižji) ravni.
Posebno slikovito je tržišče ob železniški progi. Na obeh straneh tira čepi na stotine Indijancev, ki oblegajo potnike in jim nakup vsiljujejo skozi okna vagonov, medtem ko vlak čaka na postaji (tedaj je bila sicer stavka).
Na visoki planoti Peruja so ženske predvsem nosačice
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sreda, 4. septembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Poročilo italijanskega ministrstva za zdravstvo za leto 1989
Objavili protislovne podatke o zdravstvenem stanju morja
RIM — Po podatkih italijanskega ministrstva za zdravstvo je evtrofizacija severnega Jadrana dosegla zaskrbljujočo raven z izjemo območja pred Rimini-jem, kjer se stanje postopoma izboljšuje. Ministrstvo je seveda upoštevalo samo parameter evtrofizacije, v bistvu le prisotnost hranilnih snovi kot so dušik in fosfor, ni pa upoštevalo v vodi raztopljenega kisika, prav tako ne prekomernega bohotenja alg in biološke sluzi, ki jo povzroča cvetenje alg. Slika je torej po italijansko nepopolna in težko primerljiva, saj so razširili nadzorstvo, tako da imajo sedaj več vzorcev, kot vedno pa so podatki v kričečem nasprotju z analizami raznih naravovarstvenih organizacij in prihajajo z večletno zamudo, ker se podatki nanašajo na leto 1989.
Največ pozornosti poročilo ministrstva za zdravstvo posveča fosforju. S samozadovoljstvom ugotavljajo, da je dotok fosforja v italijansko morje v zadnjih desetih letih padel z 59 tisoč ton na 49 tisoč ton. Ministrstvo seveda ne navaja, če se je v tem obdobju spremenila tudi sposobnost morja, da prenese tak dotok hranilnih snovi. Fosfor je za ministrstvo zanimiv, saj so prav tej snovi zeleni očitali vse tegobe, ki tarejo italijanska morja. Pozitivni ministrski podatek, naj bi torej pomiril naravovarstvenike, tako da bi spregledali očitna protislovja ministrskega poročila.
Poročilo namreč navaja, da je Ligursko morje med krajema Porto Venere in Marina di Sarzana »v
dobrem zdravstvenem stanju« z izjemo pristaniškega območja ob La Spezii. S tako oceno se strinjajo le ligurski turistični delavci, ne pa tisti, ki so se letos kopali v tem morju, še manj pa naravovarstveniki, ki navajajo, da se onesnaženost Ligurskega morja iz leta v leto stopnjuje. Ministrsko poročilo priznava, da je ob izlivu Tibere Tiransko morje doseglo zaskrbljujočo stopnjo evtrofizacije, zaradi ugodnih hidrodinamičnih pogojev (morskih tokov in globine) pa je drugje v Tirenskem morju položaj precej boljši. Precej boljši je položaj tudi ob sardinski obali, a po poročilu ministrstva se tudi tu stanje postopoma slabša predvsem pred Olbio.
Za ministrstvo je evtrofizacije krivo predvsem poljedelstvo in industrija, v manjši meri mestne odplake, še najmanj pa pralni praški, ker v njih ni več fosforja. Poročilo pa kot rečeno sploh ne navaja biološke sposobnosti morja, da prenese tak dotok hranilnih snovi. In prav tu je po mnenju nekaterih biologov glavni vzrok dramatičnega stanja v severnem Jadranu. Z dreždami, z najrazličnejšimi kočaricami in celo s črpalkami so v severnem Jadranu popolnoma porušili ekološko ravnotežje, saj skoraj ni več školjk, ki so se hranile z dušikovimi in fosfornimi spojinami. V Tržaškem zalivu se ni povečal dotok onesnažujočih snovi, saj število prebivalstva upada, da o industriji sploh ne govorimo, kljub temu pa je stanje dramatično. Za politike so seveda pomembnejše investicije za čistilne naprave kot pa biološka sanacija morja.
V Čilu odkrili nova grobišča ubitih Pinochetovih nasprotnikov
SANTIAGO DE CHILE — Na nekem pokopališču v glavnem mestu Čila so začeli s prekopavanjem več kot sto nezaznamovanih grobov. V njih so žrtve nasilja vojaške diktature generala Augusta Pinocheta.
Prekop je pri sodstvu zahteval santiaški škof msgr. Sergio Va-lech. Po njegovih trditvah so na tem pokopališču v prvih dneh po vojaškem udaru na skrivaj pokopali 105 nasprotnikov vojaške hunte, ki jih je Pinochetova soldateska brez procesa likvidirala.
Svojci žrtev, ki so na neskončnem seznamu desaparecidosov, so pred pokopališčem organizirali protestno manifestacijo z zahtevo, da je treba kaznovati vojaške zločince (Telefoto AP)
Požar v Brooklynu
NEW YORK — Vsaj tri osebe so umrle, več kot trideset pa je bilo ranjenih, ko je v noči na torek eksplozija razdejala trinadstropno poslopje v Brooklynu. Do eksplozije je prišlo ob 1. uri po italijanskem času in policija ter gasilci sumijo, da je šlo za uhajanje plina, ki je potem eksplodiral. V nesreči je bilo hudo ranjenih tudi šest policajev in nedoločeno število gasilcev. Za sedaj še ni jasno, če je še nekdo ostal pod ruševinami poslopja ali če je gasilcem uspelo rešiti vse stanovalce. V teku je seveda preiskava, ki pa za sedaj, razen sumov, da gre za uhajanje plina, ni obrodila konkretnih sadov	(Telefoto AP)
Raisa Gorbačova je v intervjuju obudila »tiste tri grozne dneve«
MOSKVA — Soproga sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova je končno pretrgala skrivnostno tenčico, v katero jo je na Krimu zagrnil brutalni hišni pripor med neuspelim državnim udarom. Vedelo se je sicer, da se sovjetska prva dama počuti slabo, toda od vrnitve na moskovsko letališče je nihče več ni videl. Včeraj pa jo je intervju dnevniku sovjetskih sindikatov Trud vrnil v javnost z njenim pričevanjem o tistih morečih dneh hišnega zapora.
»Tisti trije grozni dnevi.« Tako Raisa Gorbačova danes opredeljuje tisto, kar je z družino preživela v dneh propadlega prevrata. »Nikoli si ne bi bila mislila, da bo morala moja družina prestati podobno preizkušnjo, ki se je za nas začela že pred ultimatom prevratnikov,« nadaljuje Raisa. »Ok-
rog 17. ure v nedeljo, 18. avgusta, je moj mož nenadoma prišel v mojo sobo in mi rekel, da se je zgodilo nekaj strašnega, da je naša hiša izolirana, da ga bodo morda zaprli in da gre najbrž za zaroto.«
Raisa je po posvetu s hčerko Iri-no in zetom Anatolijem zagotovila možu vso podporo pri njegovi odločitvi, da ne bo popustil izsiljevanju. »S teboj bomo,« mu je zagotovil mali družinski zbor. Od tod zamisel o posnetju videokasete in njenih kopij s predsednikovo izjavo, za katere so po Raisinih besedah delali vso noč.
»Po treh neprespanih nočeh,« nadaljuje Raisa, »smo 21. avgusta izvedeli, da namerava šef KGB poslati na Krim delegacijo, ki naj bi ugotovila zelo hudo zdravstveno stanje Gorbačova in njegovo nesposobnost za opravljanje dr-
žavniških poslov. Takoj sem pomislila, da to za nas pomeni neizogibno tragičen konec in to je najbrž vzrok, da se je moj krvni pritisk nevarno povečal in mi povzročil govorne težave. Toda sedaj mi je bolje,« je zaključila Raisa, »pa čeprav bom morala še nekaj časa ostati med štirimi zidovi.«
Drugi sovjetski časopis, Neodvisni list, pa je včeraj objavil odlomke iz knjige »Upam«, ki jo je po Raisinem pripovedovanju napisal nek njen prijatelj. V njem se sovjetska prva dama spominja svojega srečanja z Mihailom v začetku petdesetih let in pravi, da nista imela denarja niti za poročna prstana. »Vse kar si želim,« zaključuje Raisa, »pa je to, da bi Mi-hail ostal tak, kakršnega sem spoznala: pogumen, odločen, močan, spoštljiv in zelo dober.«
Priprave za prehod Hongkonga h Kitajski
PEKING — Vprašanje Hongkonga je bilo v ospredju včerajšnjih pogovorov med kitajskim premieram Li Pengom in njegovim britanskim gostom Johnom Majorjem. Kot znano bi Hongkong leta 1997 moral preiti pod kitajsko suverenost, potem ko je bil 150 let britanska kolonija.
Predsednik kitajske vlade Li Peng je izključil, da bi na Kitajskem v bližnji bodočnosti lahko prišlo do političnih sprememb. Zvestoba komunističnim idealom ostaja slej ko prej vodilo kitajskih politikov. Kljub temu pa je izrazil Li Peng upanje, da bi obe strani pozabili na nesporazume, ki so ju razdvajale celo vrsto let.
Novice iz zadnjega »raja«
PEKING — Motorno kolo, telefon in klimatska naprava, to so po zadnjih statističnih podatkih naj-večje želje prebivalcev enega zadnjih komunističnih rajev na zemlji. Kitajci namreč zaslužijo približno 60 tisoč lir mesečno, kljub temu pa jim uspe prihraniti 30-40 odstotkov te vsote, svoje prihranke pa potem najraje naložijo v nakup motornega kolesa, telefona ali klimatske naprave. Motorno kolo je treba čakati nekaj let in poleg tega ni dovoljeno povsod, ker oblasti skušajo zaščititi domače proizvajalce koles, lastniki motornih koles pa bi bili živa priča dejstva, da tudi na Kitajskem obstajajo socialne razlike, saj se velika večina Kitajcev vozi s kolesi, razen voditeljev KP, ki so bolj enaki od drugih in imajo na razpolago avtomobile.
Avstralci proti orožju
V središču avstralske prestolnice je bil včeraj Prot®Lu. pohod, ki se ga je udeležilo okrog pet tisoč oseb. ZaklJ^. čil se je pred parlamentom, kjer so protestanti zahtev^ poostritev zakona o pravici do posesti orožja, se na nedavni umor osmih oseb, do katerega je prišlo . avgusta prav v Sydneyu	(Telefoto