Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ■ ■. ŠTEVILKA 58. JOLIET, ILLINOIS, it. fpiJA. 1914 --- m ................... LETNIK XXIII garranza in villa spet prijatelja Priznani načelnik vstaškega gibanja in njegov vojskovodja sta se poravnala. KAJ L| NAMERAVA HUERTA? Pr; avijo, da je zasnoval nov načrt za popolno pomiritev Mehike. . Washington, D. C., 17. jun. — Vlada 'i bila po svojem konzulu v Juarezu, t(iwardsu, obveščena, da je različnost ®nenja med generalom Carranzo in generalom Villo poravnana in da je 2adnji sklenil, prevzeti vodstvo pri naskoku na Zacatecas, kjer so baje bili Vstaši pred nekaj dnevi s težkimi izbami odbiti. Lorimerjeva banka neplačevita. Springfield, 111., 17. jun. ■—- "Brez upa insolventna" (neplačevita ali nezmožna plačila) je bil razsodek državnega avditorja James J. Bradyja in generalnega pravdnika Patrick J. Luceya nocoj, ko sta skrbno presodila poročilo bančnega pregledovavca Daniel V. Harkina glede stanja La Salle Street Trust & Savings-banke. Generalni pravdnik Lucey bo jutri dopoludne ob 10. uri naprosil za prejemnika (receiverja) v imenu države Illinois. Ali se bo kazensko postopalo proti bančnim uradnikom, še ni določeno. Dognano je med drugim, da je prišla banka do poloma posebno vsled "prijateljskih" posojil v znesku $1,573,000 proti malenkostni varščini, ki znaša komaj $30,000. Varajo "foreignerje". Washington, D. C., 15. jun. — De-1. - lavski tajnik Wilson je danes rekel, da ve«, da se je hotel_ general Villa posredovalnice za delo (employment agencies) v Garyju, Ind., ®Pfeti z ameriškim načelnikom vsta-*eSa gibanja, je potrjena. Toda obe-neir> se kaže na to, da je Villa dosegel namen svojega postopanja, ki je bil v P'vi vrsti ta, da ostane glede vojsko-lanja popolnoma svoboden. Sumničenja. ^o zanesljivih poročilih je bil pre-na8'jeni naskok na Zacatecas odgovo-ren za to, da je prišlo skoro do raz-?,°ra med Carranzo in Villo. General *rranza je baje zahteval, da general . a|era izvede naskok na Zacatecas, "! i® Poleg tega ukrenil marsikaj, kar 1 bilo všeč "drugemu načelniku ar-0lade konstitucionalistov". Villa je JjV'del, da na Carranzo vplivajo časti-,.ePni politiki, in je sklenil, z odlo-Zltv>jo vrhovnega poveljstva tirati ?*var do skrajnosti. Carranza je spre-ostavko svojega zmagovitega voj-' ovodje in ga je baje imenoval voja-'m guvernerjem za Chihuahuo. Pr-a Posledica je bila, da so se Villovi . voditelji kakor en mož postavili na y,f0v° stran in so zahtevali, da se J, a z°pet imenuje vrhovnim poveljem. Temu pritisku se je baje Car-"za končno vdal. Kaj namerava Huerta? esto Mexico, 17. jun. — Visoki v"' Uradniki šo danes namignili, da ce v P°se^nem zasedanju zborni-f4' jo je sklical general Huerta, p javljale stvari največje važnosti, če VlJ.0' Je Osnovan nov načrt, od izvedbe si obetajo popolno zo-p"0 napravo miru v Mehiki, fj 0 '♦tki govorici je nastala med tatHr-° 'n sir L'onel Gardenom, bri-Vsi i'01 Poslanikom, resna napetost ^ ( tega, ker je sir Lionel začasne-in predsedniku svetoval, naj odstopi 2aPusti dežfelo. v Uaryju, ind., računajo "foreignerjem" $2 in $3 za obvestilo glede dela v farmarskih okrajih, kar delovni department oskrbuje brezplačno. "Mnogi teh delavcev," je rekel tajnik, "so tujci (foreigners), ki so vešči poljedelstvu, a niso vešči angleškemu jeziku, in zaradi tega se jim vračunava, kar je brezplačno. Ponekod — na Gary, Ind., mislim sedaj --se tem delavcem ne le vračunava za informacijo (pozvedbo), marveč do-tičnik mora tudi pogodbeno kupiti svoj železniški tiket pri dotični agen-turi in plačati komisijsko pristojbino na tiket." G. Wilson je namignil, da namerava nastopiti proti agenturam. "Še nekaj dni," je pristavil tajnik, "pa ne bo treba biti brez dela nikomur v deželi. Ponudb imam sedaj za delo vsem delavcem, ki so voljni delati na farmah za najmanj šest prihodnjih mesecev." MIR SE POVRNIL V BUTTE, MONT. Toda napetost med prepornima strankama v rudarski uniji še ni odjenjala. ZUPAN VODI POGAJANJA. Guverner baje ni naprosil za poslatev zaveznih čet. Udarec za Harry Thawa. Washington, D. C., 15. jun. — Prošnja odvetnikov Harry Thawovih za osvoboditev njih branjenca proti poroštvu, dokler nadsodišče ne odloči vprašanja o njegovi izročitvi iz New Hampshira v New York, je bila zavrnjena. Sodišče je odbilo tudi drugo prošnjo, naj se Thaw začasno pripusti k poroštvu, da se ga more v Pittsburghu zaslišati kot pričo v neki dedinski zadevi. Sodnik Aldrich od zaveznega sodišča v New Hampshiru je dovolil ha-beascorpus-prošnjo Thawovo. Nadsodišče bo preudarilo vprašanje v kratkem. Washington, D. C., 15. jun. — Mon-tanski guverner Stewart je danes br-zojavil predsedniku Wilsonu, naj odpošlje zaveznih čet, da spet napravijo red v bakrenem okrožju Butte. Obenem je guverner nujno naprosil montanske senatorje in reprezentante v kongresu, naj se oglase v Beli hiši, da podpro njegovo prošnjo. Senatorja Meyers in Walsh ter reprezentanta Evans in Stout so vse pripravili, da zc oglase pri predsedniku jutri zjutraj. V mestu Butte spet mir. Butte, Mont., 15. jun. — Mesto je bilo danes mirno. Guverner Stewart je tukaj in vodi preiskavo brezzakonja zadnjih dveh dni, in vsa oblastva se trudijo, da pomirijo rudarje, ki jih je 9000 v Buttu. "Za poslatev čet v Butte nismo prosili, in zdaj jih tudi ne potrebujemo,'' je rekel guverner S. V. Stewart pozno nocoj. "Karkoli se je ukrenilo, se je storilo samo iz previdnosti, in če ostane položaj tak, kakršen je, ne bo treba vojaškega posredovanja," je pristavil. Rudarji so delali po vseh rudnikih. V Speculatoru, enem največjih rudnikov v mestu, je bilo baje 90 odstotkov dnevnega šifta na delu. V rudni kih Black Rock in Butte in Superior je šel davi skoro ves šift na delo. Unijski uradniki se pogrešajo. Unijski uradniki se niso prikazali, odkar so ubegnili, ko je bila parada pretrgana na "Miners' Union day". Prejkone ne bode podan nikak pro test zazdaj, da se tako preprečijo nar daljnje homatije in zaustava dela rudnikih, dokler se ne doseže sporazum. Med tem nameravajo ločenci od unije, ki so nanje vplivali voditelji zveze "Industrial Workers of the World", dobiti večje število glasov v stedo, ko bodo rudarji glasovali tem vprašanju: "Shall we refuse to show Western federation cards at all the mines?" Odredba glede zaprtja vseh saloo nov je še v veljavi. Guverner Stewart je danes ponovno zanikal, da je za- ukajral .rživni milici, naj bo pripravljena ^octijod v Butte. i pan posreduje. But:e, Mont., 16. jun. — Nocoj je župan-Lewis J. Duncan naznanil, da je* posve.oval z voditelji obeh t rank v biirttski rudarski uniji, in da se po dobljenih zagotovilih čuti upra-ičenega do izjave, da trdno upa na skorajšnjo dosego kompromisnega dogovora. Voditelji obeh strank so privolili v estanek z županom in določili dan, ko se bo vršila skupna konferenca. Zupan pravi, da predlaga, naj se obe stranki^ dogovorita o začasni sestavi uradnikov, in da naj se razpišejo nove olitve, in da naj se započne unija kar iznova. Župi.n Duncan je izrazil zaupanje, da ne bo nadaljnjih homatij, in je zatrdil, >.!a so krajna oblastva zmožna obvladati položaj, ki po županovi izjavi ni preteč. ■-.i- ■m mMlMM fliSMž«!-^ .SV 'V tf .....r~ — iMp k : k "Stop 1»14. by American Pr«M JUnocltUloa. *ESS °P IRELAND", PARNIK CANADIAN PACIFIC-DRUŽBE, KI SE JE POGREZNIL V VE-Kako LETOKU SV. LAVRENCIJA, IN KAPITAN KENDALL. 6Wi Up 1 nek' C'u,c,il'm znano, je nedavno parnik "Empress of Ireland", pripadajoč Canadian Pacific-družbi, I>ir junaško r - R0 liu,J0 na veletoku »v. Lavrencija kakih trideset milj daleč od Father Pointa. Trčenju jc nil,?1 ie bil na ?a"JC po,nikov z rešilnimi čolni. Vkljub tenui je utonilo do 1,000 potnikov in pomorščakov. ' naslikan tuk^*"« Q"ebcca na Angleiko in se je ponesrečil v megli. Kapitan Kendall ponesrečenega par-Ka) * "Empresi of Ireland" vred, je bil reien. V ALBANIJI R0G0VILIJ0 VSTASl. Knez Viljem pod zaščito mornarjev mednarodnega brodovja še komaj varen. ZOPET TURŠKE GROZOVlTOSTI. Grški ubežniki iz Male Azije pripovedujejo strašne reči. 'i^iulaixi leta 1910. pri skupnem ste lu ££243,382, tujerodnih belokožcev 183,431 Slovencev v Z. D. V Wa'shingtonu, D. C., so pred kratkim objavili poročilo o zadnjem vladnem ljudskem štetju z ozirom na materinski jezik priseljencev. Po tem poročilu prednjačijo poleg angleški govorečih priseljencev Nemci s svojim jezikom. Pod materinskim jezikom razume vodstvo ljudskega štetja jezik, ki so ga priseljenci govoriči pred svojim prihodom v Ameriko. Všteti so tukaj rojeni, katerih oče aliiihati (ali oba) je rojen v ino-zenutvti. Anglo-keltski skupini, vštev-ši vie Irce, Škote ali Walližane, j pri vilu 10,037,420 oseb. To število je isto-značno z 12.3 odstotka vsega belokož-nega prebivavstva, ki je znašalo 81,-731,957 oseb, dočim znaša odstotni postavek vsega belokožnega tujerodnega prebivavstva 39.5 odstotka. Takoj za anglo-keltskim življem pride nemški, ker je navedlo 8,817,271 oseb, ali 10.8 odstotka skupnega prebivavstva, nemščino kot materinski jezik. Kakor kažejo naslednje števil-ce, je nemščina na čelu vseh tujih je '/ikov v Ameriki, in jo govori skoro sedem mnyoapy ljudi več nego italijanščino, ki obsega tretje največje število, namreč 2,151,422 ali 2.6 odstotka skupnega prebivavstva. V najbližji skupini je poljski jezik, ki ga govori 1,707,640 ali 2.1 odstotka skupnega prebivavstva, in potem he brejščina ali judovščina, ki jo govori 1,676,762 ali . 2.1 odstotka. Francoski jezik je navedlo kot svojo materinščino 1,357,169, švedski 1,445,869 in norveški 1,445,854 oseb. Drugi jeziki so bili zastopani v sledečih številih: Češki 539,392, španski 448,188, danski 446,473, nadalje holandski in frizland ski 324,930, ogrski 320,893, slovaški 284,444', litvinski in letiški 211,235, finski ■ 200,688, slovenski 183,431, portugalski. 141,268, grški 130,397, sr-bo-hrvatski 129,263, ruski 95,137, ru-munski 51,124, sirski in arabski 46,-727, flemski 44,806, rusinski 35,359, slovanski 35,195, armenski 30,021, bolgarski ^19,380, turški 5441, alban.ski 2366. Število tistih, ki je njih materin jezik neznan, znaša 313,834. Število Srbo-Hrvatov in Čehov je v tem poročilu vsekakor prenizko cenjeno. Koliko je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1913. se je naštelo nad 165 milijonov Slovanov, to je ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani se dele tako-le: 71,-300,000 Velikorusov, 35,600,000 Malo-rusov, 22,500,000 Poljakov, 10,390,000 Srbov in Hrvatov, 7,650,000 Čehov, 7,-550,000 Belorusov, 4,740,000 Bolgarov, 2,800,000 Slovakov, 1,530,000 Slovencev, 1,200,(XX) makedonskih Slovanov, 380,000 Kašubov, 160,000 lužiških Srbov, vsega vkup torej 165 milijonov 550,(XX) duš. Če se upošteva razne potujčene Slovane, ki se bodo ob u-godnih razmerah zopet vrnili v naročje Slovanstva, — bo Slovanov blizo 200 milijonov. Od 165 in pol milijona Slovanov živi v Rusiji 118 milijonov, v Avstro-Ogrski in Nemčiji 3\ milijonov, v balkanskih slovanskih kraljevinah 10 milijonov, v Ameriki 5 milijonov in ostali v Rumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, v Kini, Bu-hari, Perziji in Kitajski. Drač, Albanija, 15. jun. — Močan oddelek albanskih moslemskih vsta-šev je davi naskočil glavno mesto albansko. V nastali boj, ki je trajal več ur, je poseglo tudi topništvo. Eden prvih, ki so padli pri obrambi mesta, je bil polkovnik Thomson, od velevlasti izvoljeni poveljnik žandar-stva. Pred vhodom v luko ležeče mednarodno brodovje je takoj poslalo oddelek mornarjev na suho, da zaščitijo poslaništva. Naskok so podjeli vstaši ob 5. uri v več razpredelkih. Bil nepričakovan. Prebivavcem glavnega mesta je prišel naskok tako nepričakovano kakor strela iz jasnega neba, posebno ker je bilo šele pred nekaj dnevi uradno naznanjeno, da so bili proti knezu Viljemu uporni moslemi po vladnih četah temeljito poraženi. Pristavljeno je bilo, da so ostanek vstašev pri Šia-ku, med Dračem in Tiranom, čete obkolile in dobile v svojo pest. Mnenja o številu vstašev so različna, pravtako malo je znano, koliko je število proti njim poslanih čet. Zadnje cenijo na 9000 dobro izurjenih mož, prvi pa štejejo baje 27,000 mož. Toda vstaši predstavljajo divjo tolpo brez vsakega strogega reda in so deloma le preprosto oboroženi. Razdeljeni so čez obširno ozemlje, okolnost, ki jih napravlja silno nevarnega sovražnika. Turške grozovitosti. Atene, 16. jun. •— Grški ubežniki iz Male Azije so prinesli danes vest, da so Turki v 25 milj severno od Smyrne ležečem kraju Thokia poklali 100 Grkov, med njimi več duhovnikov. Neka oborožena tolpa, tako se glasi poročilo, je prodrla ponoči v mesto ter napadla nič hudega sluteče in na odpor nepripravljene prebivavce. Turki so oplenili več poslopij in jih potem zažgali. Kdorkoli je mogel ute-či, je utekel. Kacih 3500 se jih je zateklo v Solun. Pripovedovati vedo grozne podrobnosti. Turška policija je baje pomagala tolpi moriti, pleniti in požigati. Nov naskok. Drač, Albanija, 16. jun. — Vstaši so davi ob 6. uri obnovili svoj naskok na glavno mesto. Knez Viljem pa je naskok odbil s pomočjo težkega topništva. Boj ni dolgo trajal. Včeraj v zaščito tujih poslaništev od mednarodnega brodovja na suho poslani mornarji so zavzeli svoja mesta, in v zaščito kraljevske palače so zgradili okrog iste barikade. Več avstrijskih torpedorušilcev je danes odplulo v Skader, da vzamejo tamkaj na krov 15,000 Malisorov, domačih gorjancev, ki so knezu naklonjeni. Major Rollissema, holandski častnik, je bil danes imenovan naslednikom žandarskega polkovnika Thom-sona. Vstaši zahtevajo, da se kak Turek imenuje za deželnega poglavarja. Drobtinice. Kakor bi bil smešen vojak, ki bi v polni uniformi razpel marelo nad seboj, kakor bi bila smešna kmečko o-blečena ženska, če bi si nataknila gosposki klobuk, kakor bi bil čuden prizor, če bi se krava vsedla h klavirju in igrala Radecki-marš, tako so smešni ali pa še bolj naši slovenski socialisti, kadar začnejo filozofirati. Postavijo se mogočno v pozo gledališkega igralca, zavihajo si mustače in besede visoke filozofije jim privro iz rudečih prs. Tedaj ne varčujejo s tujkami, govorijo po angleško, po taljansko, po francosko, po nemško, samo da bolj učeno izgleda; če kdo to kolobo-cijo razume ali pa ne, to je čisto postranska stvar. V starem kraju so hodili toliko v šolo, da so se naučili razločevati črke od bolh, v Ameriki so nekaj časa pometali chicaške ulice, ko so pa uvideli, da so še zmiraj taki bedaki na svetu, ki plačujejo socialistično godljo, pa so vrgli metlo proč in prijeli za pero in naenkrat so postali "pisatelji", uredniki, časnikarji itd. * Vsak čevljar se mora učiti svojega rokodeljstva, če hoče kaj prida narediti, samo socialistični slovenski časnikarji nimajo ne splošne ne specielne izobrazbe za časnikarstvo in vendar je ni stvari, o kateri bi ne pisali "učeno", "učeno". Parnika trčila skup. Southampton, 17. jun. — Severno-nemškega Lloyda parnik "Kaiser Wil-helm II.", ki je zapustil Southampton malo pred poldnem danes namenjen v New York, s približno 1,000 potniki na krovu, je nocoj zasidran na višini Netleya, tri milje jugovzhodno odtod. Trčil je skup z liverpoolskim žitnim parnikom "Incemore" in zadobil precejšnjo razpoko v boku. Tudi žitni parnik "Incemore" je močno poškodovan. Parnika sta trčila skup v gosti megli. Podrobnosti še niso znane, le toliko je gotovo, da ni bil nihče poškodovan. Taka je na pr. s "Proletarčevo" trditvijo, da "A. S." podpre svoje trditve tudi s protestantskimi zgodovinarji. In pravi, da je to slab dokaz. Ttk kaže svojo brezmejno glupost. Ravno priznanje in dobro spričevalo nasprotnika kat. cerkve je veliko vredno, ker je gotovo popolnoma nepristransko. Če bi mi navajali kot dokaz za svoje trditve samo katoliške pisatelje, potem bi zopet vpil "Proletarec": to ni noben dokaz, saj katoličan ne bo grajal svoje vere, ampak jo hvalil, ker "vsak berač svojo malho hvali." Toda to vas boli, da celo prepričani pametni protestantski pisatelji dajo prav katoliški cerkvi, kakor smo jih že ne-broj našteli. ♦ "Prolet." povej nam in naštej par uglednih, katoliških, zavedno katoliških pisateljev in učenjakov, ki bi hva-. lili socializem kakor ga ti pridigaš; to bo tvoj najmočnejši dokaz, pohvala iz nasprotnikov ust; če to storiš, pa se tudi mi spremenimo v socialiste, prej pa ne. Mit vemo že danes, da tega dokaza ti ne moreš doprinesti. * O popolnem pomanjkanju logike kaže tudi "Prolet." nesmiselnost, ko pravi: "Zakaj 'A. S.' pobija socializem, saj socializem ne more škodovati Cerkvi ali je podreti, ker je ista po besedah sv. pisma nepremagljiva in je celo peklenska vrata ne bodo premagala." Slab bi bil tisti pristaš Kristusove cerkve, ki bi roke križem držal in mirno gledal, kako razni Pe-triči, Zavrtniki in Trosti trosijo naj-, večje bedarije med slovensko ljudstvo.-Seveda, vi bi tO radi', to se razume, da bi več cvenka padlo v vašo rudečo bisago. Saj tudi komar ne more človeka umoriti, zaradi tega pa še ni tisti bedast, ki naganja komarja od sebe in ga skuša ubiti. Tak siten komar je tudi rudeči sčcializem v primeri s Kristusovo Cerkvijo. Banko zaprli. St. Louis, Mo., 15. jun. — Ravnatelji State-banke v mestecu Marine, 111., so danes sklenili, zapreti banko za ne določen čas, ker je državni avditor zaukazal pregledati knjige. Po priporočilu ravnateljev je predsednik C. B. Munday davi odstopil. Roosevelt v Londonu. London, 15. jun. — Državni tajnik sir Edward Grey je priredil danes čast bivšemu predsedniku Rooseveltu in njegovim spremljevavcem pojedine, katere se je med drugimi udeležil tudi britanski prvi minister. Zaščita proti sufragetkam. London, 16. jun. — Nikdar poprej ni bilo za kraljevsko družino tako ze lo preskrbljeno v zaščito proti sufragetkam, kakor danes povodom dirke v Ascotu. Nad 1000 policistov je bilo poklicanih iz Londona, poleg kakih 100 najsposobnejših tajnih redarjev. Ob celi poti, od gradu Windsor do dirkališča, so tvorili policisti v primerni daljavi špalir. V skoro vseh okrajih dežele so obla stva ustanovila zasebne organizacije s policijsko oblastjo in tako oskrbela obrano proti izgredom bojevitih sufra-getk, ki nastopajo vedno drzneje. "Daily Mail" poroča, da so snoči odkrili zaroto, po kateri se je nameravalo vodne naprave v Woolwichu pognati v zrak. Zmaga katoličanov. Rim, 16. jun. — Ves katoliški in monarhijski volilni list je zmagal v nedeljo pri občinskih volitvah. Izid volitev je bil šele danes razglašen. Princ Colonna je zmagal z več nego 6000 glasi nad Ernesto Nathanom, dosedanjim županom mesta Rima in zo-petnim kandidatom za isti urad. Nathan je bil vodja protiklerikalne stranke. Vihar v Parizu. Pariz, 15. jun. — Enajst oseb usmr-čenih, neznano število ranjenih in velika škoda na lastnini so posledki izredno silne nevihte, ki je razsajala po Parizu tri ure nocoj. Več cest se je udrlo, tako da so se pešci pogrezali, in nekateri najlepših boulevardov v tem mestu kažejo globoke usedline. Policija in ognjegasci se trudijo, da preprečijo nadaljnje nesreče. Najhujša vdrtina se je pripetila na vezišču cest Rue la Boetie in Faubourg Saint Honore. Ko je bil vihar najhujši, se je 500 štirijaških čevljev ceste vzbočilo in pogreznilo, z več osebami vred, ki so se zatekle pod senčnik neke kavarne. Voda je brizgala iz zlomljenih vodovodnih cevi in z nalivom vred iz-premenila vse okrožje v pravcato reko. Plinove cevi, telefonske žice in električne napeljave so bile pretrgane. /Ja Place Saint Augustin se je po-gteznil neki taxicab z eno voženko in šoferjem vred, a po vrhu se je zgrez-nilo kamenje. Še neki drug voz se je pogreznil, a voženci so se rešili. \ • IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 17. jun. — Imena otrok naše župnijske šole sv. Jožefa, ki so zadnjo nedeljo v naši slovenski cerkvi prejeli prvo slovesno sv. obhajilo, so sledeča: Dečki — Frank Butala, Raymond Knes, George Flajnik, Julius Zelko, Henry Plut, John Živec, Paul Lavrič, John Čulik, Frank Vraničar, Frank Stalzer, Frank Škul, Rudolf Stark, Joseph Plut, Aloysius Planine, Peter Čolnar, Aloysius Mačak, William Kobe, Joseph Piškur, Ralph Štukel, Stephen Lopartz, Ignatius Roštan in Frank Roštan; skupaj 22. Deklice — Josephine Bučar, Mary Uršič, Mary Korevec, Frances Štiglic, Frances Sak, Rose Vertin, Rose Zot-lar, Mary Mlakar, Eulalia Jurjevič, Mary Pucelj, Rose Mušič, Johanna Smolič, Julia Panian, Antonia Mušič Mary Madronič, Henrietta Brunskole, Anna Nemanič, Catharine Vrščaj in Frances Uremovič; skupaj 19. — Naša stara cerkev. Kar milo se je storilo premnogemu staremu dobremu faranu, ko so pred kratkim pričeli podirati našo staro cerkev sv. Jožefa, da zgrade na njenem mestu novo župnišče, ker je staro namenjeno za stanovališče naših čč. šolskih sester. Naša stara cerkev je bila 90 črevljev dolga in 52 črevljev široka ter zgrajena iz nerezanega kamenja. Stala je $12,000. Nad cerkvenimi vrati je bilo jako lepo in dragoceno okno s sliko sv. Jožefa; in dve nadaljnji, lepo izdelani okni sta bili ob velikem oltarju. Poleg velikega je imela cerkev še dva stranska oltarja. Klopi so bile razdeljene v štiri oddelke. Stolp ni bil previsok, a vendar dovolj vzvišen, da so iz njega daleč odmevali lepo ubrani glasovi trojih zvonov. Blagoslovljena je bila stara cerkev dne 18. oktobra 1891. Blagoslov je izvršil mil. opat Bernard Ločnikar ob asistenci domačega župnika, blago-pokojnega č. g. F. S. Šusteršiča ter več drugih čč. gospodov. Prisostvovalo je blagoslovljenju tudi več čeških društev iz Chicage. Dne 15. oktobra 1905 je bila blagoslovljena naša nova, pravi katedrali podobna cerkev •v. Jožefa, in od tistega časa je služila stara cerkev kot društveno zbo-rovališče in zadnja leta tudi v šolske evrhe. Sedaj pa je naša- stara cerkev v razvalinah, in samo spominjali se je bomo — kako dolgo? Vse mine: ali Iz razvalin klije novo cvetje in življenje — tako je bilo in bo! — "Elyria", naš prvi baseball team flovenskih fantov, lepo napreduje. Zadnji ponedeljek je bila "Elyria" »prejeta v "Joliet City League", to je v zvezo najboljših baseballskih mo-4t«v v tem mestu. T^ zveza šteje o-mejeno število teatnov, in le kadar kak team izstopi iz zveze ali se raz-druži, se na njegovo mesto sprejme jjov team, ki je najboljši med predlaganimi. Iz tega je razvidno, da je našo "Elyrio" doletela velika čast s tem, da je bila sprejeta v ponedeljkovi seji jolietske lige in je dobila prvenstvo med vsemi teami, ki so prosili za sprejem. Kakor smo poročali, je naša "Elyria" že večkrat nastopila v tekmi z odličnimi drugorodnimi mo-Itvi in si priborila že nekaj lavorik, tako da je hitro zaslovela v jolietskih športnih krogih. Zadnjo nedeljo je •ijajno premagala izborni team "The Adlers" v razmerju 10:7, in prihodnjo nedeljo ima nastopiti v tekmi z vele-izurjenim teamoin "The Gerlachs" v Dellwood parku, ob 1:30 uri popolu-dne. Mnogo sreče! — Na obisku. Te dni sta se mudili v tem mestu ga. Helena Kajfež in hči iz Buhla, Minn. Obiskali sta tudi svoje •orodnike in znance v mestih Milwaukee, Wis., in Chicago, 111. — Na poletne počitnice v Joliet je prišel te dni g. John Plaznik iz St. Francis Seminary, Wis., kjer bo študiral še eno leto, da dovrši svoje bo-goslovske študije. Naš g. župnik ga je povabil za letošnje počitnice v Joliet, in je nastanjen v našem župnišču. — "Miklova Zala." V jesenski sezoni se bo v Jolietu predstavljala znana ljudska igra "Miklova Zala". Uprizori jo Dekliška Marijina Družba. — "Triglavov" piknik. Prihodnjo nedeljo, dne 21. junija, priredi Izobr. in podp. dr. "Triglav" svoj prvi letošnji izlet v zeleno hosto in sicer v Gougar's Grove, kjer je prav lepo pik-nišče. — Fantovski piknik. Tudi v divni hosti pri idilskem Troyu bo prihodnjo nedeljo veselje doma, ker priredijo tamkaj svoj piknik naši neorganizirani fantje. Cleveland, O. — (Clevelandske novice.) Grozna vročina, ki je zahtevala več žrtev, je ponehala in dnevi so zopet prijetni in hladni, >tako da je moč obstajati pri delu. Dela se v Clevelandu še zmeraj le po malem in veliko ljudi je brez dela. Obljubuje se boljše, živeli pa smo že toliko časa na obljubah, da se jih več ne ustrašimo; iznenadeni pa bi bili, če bi »e te obljube uresničile. Govori se precej o zgradbi "Narodnega Doma" danes tukaj okoli. Ker pa je beseda "narodni" priila zadnja leta precej v slabo rabo in pomenja največkrat "socijalistični", so nekateri ze)o kasnega srca verovati, kar se jim oznanjuje o "nepristranskem" gra-denju. Nekateri se boje, da bode tudi tukaj šlo po poti delovanja v Rock Springs, Wyoming. Tam, kakor se sliši, so gradili vsi; ko pa je zgrajeno bilo, so se pa sociji usedli k mizi in se sedaj gostijo, katoličanje pa morajo gledati od strani. Drugi pravijo: Mi katoličanje imamo bolj nujno potrebo, da postavimo novo cerkev. Če pa drugi potrebujejo dom ali dvorano, pa naj si jo sezidajo. Nekateri pa pravijo: Katoličanje bomo plačali kakor po navadi, sociji in drugi bodo pa potem rabili dom za zbirališče, da bo do zoper katoličane ruvali. Gotovo pa mora pri tako važni stvari biti paz ljivost, da se ne daje denar kar tako, brez dobre sigurnosti iz rok. Potem mora biti tudi gotovost, da se ta dom ne bode nikdar zlorabil zoper jedno ali drugo stran. Kdo pa je porok, da se ne bo? Ali kdo bo dal sigurnost za poznejše vzdrževanje? Dom bo moral biti vzdrževan še potem, ko je postavljen, kdo pa ve, če ga bodo potem vse stranke podpirale, in kdo bo odločeval, kedaj ga sme ena ali druga stran rabiti? Vse to mora biti pred poudarjeno in določeno, da potem ne bode prepira. Tukaj je treba dobrega preudarka in dobrega zagotovila, da bo dom res tudi po zgradbi za vse. Birma pri cerkvi sv. Vida se je lepo vršila. Bil je vseskozi najlepši red, Sicer je prišel zraven nepovabljen gost rdeče barve in mislil prodajati nekaj poučnega branja, pa so pogledi nekaterih bližnjih mož zadostovali, da je pustil takoj svoje delo in se hitro iz muzal stran. Fino možje! Naj "ta rdeči" med rdečimi misijonarijo. Korakanja so se udeležila društva: "Z M. B.", sv. Alojzija, Sam. dr. sv. Vida, dr. sv. Vida št. 25 in dr. Baraga Kat. Borštnarjev. Med njimi so ko rakali šolski otroci z zastavicami. Pri birmi je bilo menda več ko 450 otrok ki so se vsi lepo obnašali, tako da jih je mil. g. škof pohvalil in tudi druge. Čestital je starišem in botrom in jih opominjal, naj grejo svojim otrokom naprej z lepim zgledom. Mil. g. škof se je izrazil, da je to še bolj potrebno kakor pa gradba nove cerkve, čeravno je tudi ta nujno potrebna pri nas Avtomobil, ki ga je dala župnija sv Vida na srečkanje, je dobil slovenski delavec Joseph Pikš. Bil je navzoč, ko je bil avtomobil srečkan in se prav nič žalostnega ni skazal, ko je zadela njega taka usoda. Prodal ga je drugi dan za $450, in nesel $50 za šolo ter obljubil poznejše darovati še več. Če je človek rojen pod pravo zvezdo, pa gre vse dobro. Sedaj je v Clevelandu že veliko število slovenskih avtomo-bilistov; največji med njimi pa je A. Grdina, ker jih ima kar celo vrsto. Lepo veliko novo mašino ima tudi Dr. Seliškar. srečk, potem bi zabavljal na vse pre-tege, in ne rečem dvakrat, da ne bi pisal, da se ni pošteno žrebalo; tako pa, ker sem ga dobil jaz, priprost delavec, ga pa jezi, ker ne more zabavljati. H koncu dopisa pozdravljam vse Slovence v Ameriki, listu Amerikan-skemu Slovencu, na katerega se bom kmalu naročil, pa želim obilo vspeha. Jožef Pifcš. Cleveland, O., 13. jun. — Cenjeni u-rednik! Dovolite mi nekoliko prostora v listu. Ni moj namen, se pečati in opisovati naše razmere. Ampak srečno naključje mi je potisnilo pero v roko. Pa se boste vprašali: kaj pa je? I kaj, isrečko sem zadel. Za koliko, kakšno? Počakajte vendar, da ivam povem. Kakor vsako nedeljo, tako sem bil tudi na binkoštno nedeljo pri sv. maši pri naši fari sv. Vida. Med oznanilom sem slišal g. župnika Rev. Ponikvarja, naj vsi, ki imajo srečke za avtomobil, iste prineso v najkrajšem času nazaj, da se tuko omogoči srečkanje že takoj drugi teden. Jaz isem si mislil: kaj pa, ko bi jaz v^el eno številko, morda bom pa kaj zadel, kmalu bo srečkanje in pravijo, da kdor nazadnje srečko kupi, na tega rado pade. Tako sem to reč premišljeval, vzel dolar iz žepa, ter kupil srečko. Kar bo, bo; en dolar se že žrtvuje, saj gre za našo lepo novo šolo. In tako sem dobil upanje, da dobim krasni avtomobil. — Nemalo sem se pa čudil čez par dni, ko sem bral v Clevelandski Ameriki dopis nekega Ahasverja, kateri tako ostudno laže, da se od avtomobila nič več ne sliši, da je vse zaspalo in še več takih bedarij. Takoj sem vedel, da Ahasver ne gre nikoli v cerkev, istotako ne Pire, urednik Clev. Amerike, ker drugače hiislim, da ne bi sprejemal laž-njivih dopisov. Tako pa vidim sedaj, da je Pircu vsak dopis dober, če le zabavlja čez cerkev in duhovnike. Resnici na ljubo moram priznati, da ko bi bil Pire tako za ljudstvo in njegov blagor, kakor so naš župnik in drugi duhovniki, bi naš narod stal višje kot stoji sedaj. Z lažnjivimi dopisi in članki se pri poštenih ljudeh nič ne opravi.' Naročnina za Clev. Ameriko mi je potekla, Pire me že tirja *a drugo, pa je najbrže od mene ne bo dobil, ker laži in obrekovanj ne morem brati. Druzega pa Clev. Amerika itak ne zna. — Dne 9. junija je bilo srečkanje za avtomobil v novi šoli. In sreča prinese, da sem ga jaz dobil, čeprav sem imel samo eno srečko. Takoj se je razvedelo po fari, da ga je dobil potreben človek, delavec, in vsak mi ga je privoščil. Ja, pa ne vsak, Pire že ne, ker ni pisal popolnoma nič, kdo je dobil avtomobil, čeravno ga je prej tako skrbelo, kaj je vendar z avtomobilom. Seveda, ko bi ga dobil g. Grdina, ki je imel okrog 115 Kansas City, Kans., 10. ju V eni štev. Am. Slovenca izšli dopis, pod podpisom "stari naročnik", je tako zastopnika "Clevelandslje Amerike" v srce dirnil, da si je npteMsdal duška in si srce olajšal v štev. 43 Imenovanega lista. G. P. C. Schneller*** je spodaj podpisanega po nedolžnem osumničil in se kot tak moram tudi braniti proti dopisu, kateri je sklepan iz vseh štirih vetrov. Čast gospodinu Šnelarju, kateri si hoče podpisati svoje ime po germanski (saj si slovensko baje neve) in obenem v smislu bratoljubja sumničiti druge ljudi. Pa saj njemu ni zameriti, ampak CI. A., katera take dopise sprejema, ne da bi se poprej prepričala, ali je dopisnik resničen in verodostojen mož. Ampak vse kaže, da pri C. A. komaj čakajo, samo da kak dopis vjamejo. Šnelar je slišal nekje od "sodomskega" jabolka in tudi od Sodome same, in ravno ona primera, ako se obrne drugače, pristoji ravno dopisniku "C. A." Papir je nedolžen in rad potrpi, in ravno zato si zinil, da imaš "štirideset naročnikov". Verjel ti bi, da nisi tako daleč zašel. In kdor preveč zine, jaz mu jako nerad verjamem. In zato mirne vesti lahko rečem, ako "ti" to, kar si nakvasil, imenuješ ljubezen do bližnjega, potem vedi, da si ti ono jabolko, katero je znotraj gnjilo. Zaletavaš se v g. J. Kranjca, kako krivico je on tebi storil? In če ni nič tebi zakrivil, vzel i. t. d., čemu potem zlivaš jezo na njega? Jaz ga ne hvalim in tudi grajati ga nimam zakaj. Pač dajemo vsem stanovom čast, kakor je to v navadi, zakaj je ne bi tudi duhovske-mu stanu? Od vaškega redarja, noter do deželnega predsednika je bila jjha-vada, da smo jih pozdravili, ali niorda iz strahu? ali iz navade? ali iz o'tfkdlio-sti? Poglej, kulturni narodi dajejo vsakemu stanovsko čast in mi? To kažejo obilni dopisi C. A. in N. Vest. Pa tudi tebi bi nič ne rekel, samo da me po nedolžnem ne napadaš. Kar pa pišeš, da smo dopisniki A. Slov. .pokveke—oh! velikan Ti?! Pometaj doma pridno, potem šele pridi "pometat" drugod. To je lep slovenski pregovor in bi bilo pametno, da si ga zapomniš. Resnica je pa, da vsi kateri se zatekate pod okrilje C. A., ste taki: "samo po njem", če je kriv ali ne, in kdor se vam slepo ne pokori, tega bi radi imeli za solato. Pa tudi CIcvelandska Amerika bode že enkrat doživela poraz, prišel bode veter in jo zvrnil raz vejo, na kateri tako ošabno sedi. Toliko do znanja g. Schneller-ju. Pozdrav vsem zavednim rojakom Zastopnik. Milwaukee, Wis., 14. jun. — Spoštovani A. Slovenec! Par vrstic želim sporočiti iz naše naselbine. Z delom gre kaj slabo; v nekaterih tovarnah delajo samo po 8 ur na dan, po nekaterih delajo samo po 3 dni v tednu. Tako je žalostno, ker se tako slabo za-isluži; no pa na to žalost pa tudi moramo kako veselje imeti. Zato ph mislimo, da bo 21. junija nekoliko veselje na pikniku, ki ga priredi SI. mla-deniško podp. društvo "Lilija" 21. jun. ob 2. uri v Johnson S. Grove na 51. Ave., West Allis, Wis. Vljudno so vabljena vsa društva na West Allisu in v Milwaukee in drugi rojaki in rojakinje. Piknik bode s slovensko godbo W. N. B. in s petjem. Se priporočamo za obilen obisk. F. Kelviser. zane z Gradacem, od koder bodo dobivali pošto. Letina kaže dozdaj prav lepo, posebno vinogradi, orehi, ki so prav polni, in pa slive, ki se že zdaj šibijo vsled obilega sadu. Ne bo pa jabolk, ker so bila lani obilo obrodila. Mesec majnik je bil letos prav moker in hladen, ker je držala burja, sploh neprijeten. Iz So. Chicage so poslale cerkvam v dar: Ana Tomecalj župni cerkvi 10 K, Magda Požek Plešiviški cerkvi 10 K. Bog povrni! Vse župljane lepo pozdravlja Ivan Šašelj. Otvoritev Belokranjske železnice, Iz Adlešič, 2. jun. — Pri slavnosti tvoritve belokranjske železnice 25. maja, o kateri boste gotovo brali tudi na drugem mestu, nas je bilo tudi iz naše župnije veliko navzočih. Belo-kranjci smo hoteli prirediti posebno v Črnomlju popoludne po prihodu slavnostnega vlaka večjo slovesnost v čast železn. ministru in obilnim in odličnim tujim gostom, ki so se pripeljali ta dan v Belo Krajino. Sklenili smo prirediti slovesen obhod v prav različnih in tako zanimivih belokranjskih narodnih nošah, nekdanjih in sedanjih, mi Adlešičani smo še posebno hoteli pokazati zopet "zelenega Jurija", kakor 1. /1908. na Dunaju, pokazale bi se bile tudi naše predice in oglasile naše "kresnice", tudi ženin in nevesta s podružnico ali tovarišico je bila pripravljena s starinskim vencem in parto na glavi, Viničani in Doblji-čani pa so hoteli pokazati celo svatbo z obilnimi gosti, s staro muziko itd. a žal da nam je vse to preprečil dež, ki je celo popoludne nagajal in nam vse pokvaril. Skoda tudi velika, da ni bilo fotografa iz Ljubljane, četudi nam je bil obljubljen, da bi bil fotografiral te zanimive skupine in prireditve za časopise ali morda razglednice. To bi bilo nekaj res lepega in zanimivega. S 1. jun. se je pri nas vsled belokr. železnice tudi nekoliko spremenila naša pošta. Odslej bomo dobivali pošto iz Črnomlja po petkrat na teden t. j. vsak dan razun nedelj in torkov. Imela bo naša pošta tudi zvezo s prvim vlakom, ki pride iz Ljubljane. Odslej tudi ne bo hodil poštni sel od nas več v Griblje, ampak naravnost v Črnomelj nazaj. Griblje pa bodo zve- (Dalje.) - Okrajni glavar predstavlja ministru občinske predstojnike in odbore iz Semiča, Kota, Vinji Vrha, Črešnjevca, vsi možje s širokimi trakovi preko prs, predstavlja duhovščino, nečakinja škofa Starihe, Anka Stariha pa poklanja ministru šopek belih nageljev, preve zanih z belimi trakovi. Gostoljubne gospe izroče poslancema Ztircu in Ve hovcu steklenice semiškega vina za okrepčilo gostom, tam zadaj pa stoji belokranjski "Zeleni Jurij" s svojim spremstvom. Minister se živahno raz-govarja z župani Ivanom Kondo, Štefanom Hočevarjem, Jožefom Hočevarjem, Jakobom Plutom, odlično pohvali šolskega vodjo g. Matijo Barto-la. Dolgo, dolgo še, ko smo se peljali dalje in so doneli za nami glasovi orlovske godbe "Oj banovci", smo zrli občudovaje na semiške gore, na njene terase vinogradniške, ki se raztezajo štiri ure daleč in dajo "grozdje medeno — špižo Belokranjcu." Krasna je bila manifestacija belokranjskega ljudstva, pokvariti je tudi ni mogla agitacija nekaterih nestrpnih Kočevarjev, ki so pri železniških čuvajih agitirali, naj bi čuvaji izobesili frankfurtarske zastave ter so govorili, da bodo mlaje s slovenskimi trobojni-cami podrli. Ta predrznost je pač sod druge Rosseggerjeve šole, ki se dviga v bližini Semiča. Slovenski fantje so svoje mlaje in slovenske zastave stra-žili dva dni in dve noči. Peljemo se mimo Petrove vasi. Šolska mladina pozdravlja z lipovimi vejicami, ob progi stoje kmetje in vihte klobuke. Peljemo se preko impozant-nega otaviškega vijadukta. S Skubi-čeve in Doltarjeve pristave v Črnomlju done streli, na cesti polno ljudstva v narodnih nošah. Peljemo se mimo črnomaljskega kolodvora dalje v mejno postajo Rosalnice. Peljemo se mimo rVanovičev, kjer je ob Lahinji bogat lov divjih rac, peljemo se ob parku pri Gradacu, vozimo se v bližini stare industrije, katero so nekdaj grofi Friedan ustanovili in zgradili velike livarne železa, a je industrija popadla vsled pomanjkanja prometnih sredstev. Pogled na Krupski potok, za njim izliv I.ahinje v Kulpo, kjer se dobe ščuke, težke 8 do 12 klg in kjer so vjeli tudi že 42 klg. težkega soma, vmes lepe blesteče preproge travniških katarinčic. Globoke pečine padajo v zelenkasto vodo, tam na nasprotni strani Hrvatska, graščina Jurjevo, na naši strani metliška orlovska telovadnica, nad njo visoko plapolajoča slovenska zabava, z Broda na hrvatski strani nas pozdravljajo hrvatske zastave; vidimo veliki most preko Kolpe. Mimo Metlike, kjer nas pozdravljajo zvoki "Naprej zastava slave", smo v obmejni postaji Rosalnice, ki ima preko proge ovenčanega velikega avstrijskega orla. Tam pod pp-stajo slikovit pogled: kapelica Matere božje, pred njo pa v globoko molitev zatopljena Belokranjica. Pač prosi, da bi nova železnica privedla nazaj iz Amerike moža ali sina. Okolu se razprostirajo lanene njive, nežno sinje barve metliški log, v katerem je po pravljici srednja cerkev pri Treh fa-rah, katere vidimo v bližini, izgubila prag, ko so jih angelji prinesli iz Bosne. Tu so pozdravili ministra župani Martin Bajuk iz Božjakovega, Bajuk Anton iz Drašič in Ivan Kramarič iz Radovice, Nemanič Marija iz Božja-ko je izročila ministru šopek. Ministru -o tudi ,tu zelo ugajali živahni otroci, ki so ga pozdravljali z lipovimi vejicami, s krepkimi živio-klici so pa pozdravljali ministra možje, ki so imeli preko prs pripete slovenske trobojnice. Tu smo pozdravljali tudi po celi Belikfajini znanega "staro gardo", če-stitljivega Martinčka Ncmaniča, očeta č. g. župnika Nemaniča. Minister •se je dalje časa razgovarjal z učiteljem Lovšinom. V Metliki. Kmalu nato smo bili v slavnostno okrašeni Metliki. Na kolodvoru isti prizor kot v Novem mestu, šolski o-troci z zastavicami, ognjegasci, godba, zanimiva ornamentika kolodvora. Zupan dr. Weibel je par slovenskim pozdravnim besedam dodal daljši nemški govor. Minister je odgovoril, da bo vedno rad upošteval koristi Metlike. Načelnik cestnega obbor.i Matja-šič je ministra pozdravil v imenu okolice in okoliških županov slovenski, nakar je preč. g. prošt Dovgan izročil ministru pozdrave v imenu duhovščine, ki je bila polnoštevilno zastopana. Nato je bilo ministru predstavljeno uredništvo lin učiteljstvo, učenka Mi-mica Kosenc je izročila ministru io- pek, nakar se je vršilo na kolodvoru malo kosilo, prirejeno od metliške občine. Pozornost so vzbujale narodne noše iz Zumberaka. Vmes je svirala metliška godba, posebno je vzbudil pozornost mešani zbor pod vodstvom poslanca Mihelčiča, ki je pel harmo-nizirano Ferjančičevo "Solnce za hribe gre" in prelepe po.Mihelčiču har-monizirane belokranjske narodne pesmi. Minister je petje večkrat pohvalil, gostje muzikalni strokovnjaki so se izražali posebno laskavo o finem ni-jansiranju ter izjavljali, da se po tem petju da sklepati na globoko čuvstvo-nost in ljubezen do petja druži te pevke in pevce, priča dejstvo, da nekateri prihajajo redno k skušnjam poldrugo uro daleč! Naposled se bivši župan g. Jutraš, kot edini še živeči odbornik metliškega občinskega odbora, ki je pred 44 leti začel akcijo za železnico, napil cesarju. Mimo logov belih brez smo se pripeljali v Dobravice, kjer sta pozdravljala župan Konda in župan Klepec iz Podzemlja. Vsa postaja je bila v vencih. Vlak je piskal in piskal za odhod minister se je pa še vedno gibal med ljudstvom, dokler _ ga ni nekdo iz spremstva opomnil: "Ekscelenca, vlak se bo odpeljal brez nas." V Gradacu sta ministra pozdravila župnik Rome in župan Štepanič/ V Črnomlju. Sprejem v Črnomlju je tekmoval s Sprejemom v Semiču. Po belokranjskem pregovoru "Vsako selo ima svojo šego, vsaka hiša svojo čud," smo tu občudovali krasote najrazličnejših belokranjskih narodnih noš tam od visokih Bojancev, Adlešič doli do okolice Črnomlja in do Vinice. Narodne noše so prevladale vse drugo, bilo je tu celo "belokranjsko ženitovanje" s staro muziko, staro ženitovanjsko zastavo, s kolači in kolačicami, vse aranžirano od veščaka in buditelja naših narodnih noš, župnika Šašlja. Ministra je tu pozdravil deželni poslanec prof. Karol Dermastia, povdarjajoč veselje doslej» težko stiskanega ljudstva, da se otvarja danes nova železnica. Čut globoke hvaležnosti in radosti je danes v vsem belokranjskem ljudstvu. Posebno zahvalo je govornik izročil železniškemu ministru, ki je s posebno pozornostjo zasledoval zgradbo tudi med gradnjo in je posebno naklonjen Belokrajini. Prosil je ministra, naj ohrani isto naklonjenost Belokrajini in tudi ostali naši ožji domovini. Nato je govoril župan Dollar povdarjajoč pomembnost današnjega dne, župan Rade iz Starega trga je pozdravljal v imenu občin poljanske doline, učenka Adela Pičmaus je pozdravila ministra slovenski in nem- ški (!). Tisti, ki je ljudskošolski tf čenki vtepel v glavo nemški nagovor se pač ne sme ponašati, da je storil s tem kaj pametnega. Učenka Vera Malnerič je ministru podala šopek. Na vse nagovore je odgovoril minister! da prihaja v Črnomelj s toplimi čustvi, tembolj ker ga je mesto Črnomelj imenovalo za častnega meščani Je tako pravzaprav v deželo pristojen ter bo v Črnomlju za kratek čas bival doma. Nato se je razvil z godbo i® ognjegasci, narodnimi nošami sprevod v mesto mimo mlajev in okrašenih hiš. Pred vhodom na trg sta stali piramidi z grbi mesta Črnomelj. Prelepo so donele narodne pesmi. Pri hotelu Jaklitsch je nekaj Kočevarjev klicalo "Hoch!", nakar jim je neki v radnik, pravijo da je neki mlad konci-pist, zaklical: "Schreits doch Heil! nakar je par Kočevarjev pričelo izzivati, slovenska množica se jim pa »' dala zapeljati. (Dalje prili.) LEPA FARMA CENO. Prosim naznanite rojakom po šir® Ameriki, da se nudi sedaj lepa prilika, ako se je kateri Slovenec naveliča! mestnega življenja, slabega zraka, i" slabe vode in si želi domovanja n' deželi, kjer je zdravo podnebje, zdra' zrak in dobro voda se mu nudi lep' prilika kupiti si prijazni dom poldruS' miljo od towna Valley, Washington 200 korakov od katoliške cerkve in 2ft1 korakov od šole. Tukaj je slovenji' naselbina stara 23 let, kjer je precej' šno število Slovencev "Gorenj cev"-! Tukaj je dobro podnebje, kjer rast{ smrekovo in borovo drevje. Lepa 19 prijazna hiša se petimi sobami, 3 let' stara od znotraj plestrana in polakirt' na, od zunaj barvana, ter ima velik0 zidano klet in dva porča. Na kuhi")' skem porču je mrzla studenčnica. Zr3' ven hiše je drevje, 20 dreves vsajjj vrste, po 4 leta stara. Zemlje pri hiši je 1 aker in pol, vf ograjeno z dobrim plotom. Za to J' primerna cena $1,200, in ako hoče 75 akrov dobre zemlje pa $2,000. Vzrok prodaje je, ker imam prev£; za obdelovati. Komur se dopade 1 ponudba in bi rad boljšega popisa n8' piše na naslov: _ Mrs. Anna Rollinsky, Valley, Wa;!l 58t8—Adv. . Joliet Steei Dye House »jpfessional Cleaners and Dy«r» STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Ca»» Oba telefona 48& m in Okrevanci potrebujejo kako toniko in krvno krepcilo, da pridejo zopet na pot k zdravju in popolnem okrevknju. Severov Življenski f^^j SfltTI (Severa's Balsam of Life) se rabi in priporoča v to svrho, ker je znan njegove krepčilne in tonične kakavosti. Upi i" na prebavne organe, jih Rpodbuje k pravilnem delovanju, ter s tem okrepča celi ustroj. Priporoča se pri zdravljenju zapeke, neprebave slabe prebave in jetrne otrplosti. Cena 75c. Obistne ne.rilike kakor vnetje, obisti ali mehurja, zadrževanje ali puščanje goste vode, bolestno puščanje vode, otekle noge in bolečine v hrbtu, katere povzročajo obistne neprilike, zlatenico in kisel želodec, zahtevajo Severovo < Zdravilo za Obisti in Jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) za hitro olajšbo in odpravo. Cena 50c in $1.00. Živčne neprilike kakor dušna Rotrtost, nesp«1-' nost, živčna onemoglost, histff1 ja in nervoznost zahtevajo Severov Nervotou, da sc jih odpravi. Ce»'a * SSVBrOVB T 3 D " L 3 Xj J Jjjfjj,™ 11 odrasle j ce Cen«; , in »nto* ij/i Severom zdravila prod»ynjo vsi lekarnarji. vI,r® I smo za Severova. Ako jih nima lekarnar t zalog«* ročite jih od nas. yv. F. Severa Co C F OAR "f'' ,0WA J ŠTAJARSKO — Hudobe ali norci? Ljubljanski Slovenec" z dne 28. maja piše pod gorenjim napisom sledeče: Otvoritvene sjavnosti belokranjske železnice so tudi nemške nacijonalce razburile. Da Se "Deutsche Stimmen" vstajajo, se samoposebi razume, "Tagespost" pa 81 pusti celo brzojaviti, kako se je nernštvo pri tej priliki preziralo! Pač nuJna stvar! Kaj pa Nemcem ni prav? so vsi župani in celo vsi občinski odborniki ministra samo slovensko pozdravljali, da je vihrala povsod "pan-slavistična" zastava, da je dr. Krek v Črnomlju govoril o "združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov" in da je — o strah in groza! — celo gospod deželni predsednik baron Schwarz v slovenskem jeziku govoril in celo samo v slovenskem. Če se Avstrija zdaj ne bo podrla, se ne bo nikoli! Pomislijo, kakšna krivica se je Nemcem zgo-dila! Prvič: Je več kot 95 odst. prebivalstva na Kranjskem slovenskega. Ufugič: Na celi belokranjski progi ni n'ti ene postaje, ki bi ne bila samoslo-venska. Tretjič: Je nemška edinole kolonija. Laze, mimo katere se ze'eznica le pelje. Četrtič: Naša tri-k°'ora je od cesarja potrjena deželna 2astava; sicer pa so Nemci v Lazah razobesili očitno veleizdajalske frank-^rtarice, s katerimi so — kakor piše-J0 "Deutsche Stimmen" — kazali od-daJeč "svoja lojalna čustva". Res brez-Prtmerna predrznost je, kar nemški "ac>jonalci zahtevajo. Na Koroškem mače Slovence zdpirajo, če zahtevo vozni listek v slovenskem jeziku, Pa je dežela po eni tretjini slovenska Pri nas naj pa se z ozirom na tisto Peščico Kočevarjev, ki uživajo po na-lojalnosti najlepši narodni mir,, upošteva nemški jezik in frankfurtarica Ce'o na samoslovenskih tleh! Sploh bi s« slovensko niti govoriti ne smelo! a{ "Deutsche Stimmen" še viteza Pomnika hrulijo! Gospodje, če niste n°ri> ne vemo, kaj ste. Ampak, pre-Sneto se bo ta bolestna nestrpnost še I,ad Nemci maščevala! Ubogi nemški nar0d, ki bo nosil posledice fanatizma Sv°i'h voditeljev. Smrtna kosa. V Brusnicah je nadučitelj g. Anton Sila, 34 let r- — Na Igu je umrl vzorni gozdar Anton Merzel, ki zapušča po-«8 žene sedem otrok. — V ljubljan-tln "Leonišču" je umrl dne 2. jun. Matija Kraje, star 79 let, trgovec ^Posestnik iz Grahovega na Notranj-..ettl. oče dež. stavb, svetnika g. Ma-Krajca. — V Premu je umrl dne • Junija zj. posestnik Anton Dekleva predsednik kraj. šol. sveta "lv'ši župan, po kratki mučni bolez-v 58 letu starosti. Bil je po naravi j. ^ mož, prava kraška korenina. ske^0 Je Prenesel vse napore bosen-k e okupacije kot cesarski lovec. Tri-:,at j® bii v Ameriki, in si je s tem Zav'n°Kel in ustanovil trden dom — e'-e deveterim otrokom. Amerika <■(., ni Prav nič skazila (kakor piše '0vejiec"). ike*tešila se je v zaporu novome-\Volf možnega sodišča Kočevarica s seicj zaPrta' ker ll0te'a kSi 'r° ul)'1' svojega petletnega otro-je,' (jaJ 0 Pa sebe usmrtiti. Zanimivo ki Se, 'c "eka sorodnica Wolfove, tudi U<1' llote'a svojega otroka ubiti, v 2a'poru obesila. 'a tlv^ n°v.0nieške zapore sta prigna-Suhoriv°r°inika Poštarja Gruberja iz Pob, Ob oeg ^Oneveril je večje vsote in v. 1'olmin, kjer je bil aretiran. Novem)s°Jena detomorilka. Porota v ia »ek0meStu je ol>sonož "Jena njo zamrli. Ana "žena v Kranju, 34 let stara, ^neveri]. Požt,,a ^pedientinja, ie dobroVev ,iso<5 kron' ?ive,a je 0 je Seii '. Zaprli so jo v Tolminu. sPedi,.„,lJ .'lru*' slučaj poneverjenja r°to. IU"'J. katere prideta pred po- k|f)Pi s'ed?,Ci "bili PUanci. Na zatožni 1Ja 1884 I v, nton ,>irc. rojen 24. ju. Jukš,- Vv!lkei't Podljubnu, in Ja-S4 ,l>di ; v'jT- /JA, ' V1, "»i,- >»■■ ^ WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL. Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. ^e^MOKANmr vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino. W.H.Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. Telefon Canal 3207. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča SloreMa Babica 1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL. — Tržaški svedrovci ukradli 45,000 K iz blagajne državne železnice. V noči od 27. na 28. maja so drzni tržaški svedrovci vlomili v blagajno pro-govzdrževalne sekcije državne železnice ter odnesli 45,000 K v papirnatem denarju, dočim se srebrnega de-narjafniso doteknili. — Iz malega raste veliko tudi pri pravdah, kakor je pokazala neka, sedaj kofičaria pravda, ki je tekla šest let. Začela se je pVi bovški sodniji, in sicer za 200 K. Iz tožbe za teh 200 K so nastale nič manj kot štiri obravna ye v Bovcu, štiri na drugi inštanci v Gorici in štiri na najvilšji sodniji na Dunaju, ki je konečno odločila tako kot sodnija v Bovcu že prvič. Da vsa ta pravdarija ni bila zastonj in tudi ne ravno poceni, o tem se vsakdo lahko prepriča iz konečnega računa, ki izkazuje 3000 K stroškov. Mesto plačila 200 kron, gre sedaj prav brez vse potrebe še 2800 K po vrhu — recimo za kolek! — Velike povodnji v beneški Sloveniji. Videm, 28. maja: Neprestani nalivi zadnjih dni so tudi v krajih beneške Slovenije povzročili velikanske povodnji. Ravnine po slovenski Reziji so na daleč na okoli pod vodo. Hudourniki s koroških gora so bili v svojem elementu, podirali in rušili so vse, kar jim je prišlo nasproti. Hudournik But je iz neke žage na Polici odnesel ogromne množine rezanega in nerezanega lesa. Hudournik Degan je porušil več mostov, podrl neštevilno jezov in žag ter poplavil obsejana polja v nižavah. Iz Št. Danijela poročajo, da je reka Taljament pri Pinčanu narastla na 8 m višine in da je odnesla lesa v vrednosti 40,000 lir. Vso po hudournikih povzročeno škodo cenijo na 500,000 lir. Najbolj je prizadeta gorenja Rezija. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulo» ter pošilja denar na vse dele svetu Kapital in preostanek $300,006.0C C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsed«ii HENRY WEBER, kašir. Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r MOJO GOSTILNO kj«r botte najbolje poiteeieni. Fino pvto, najboljša trna in mtoelke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIST FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop«r ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R I North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. ti 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo j. oelasite se pri meni A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. KOROŠKO. — Dekan Schreiner umrl. V Sol kovem (Hitnmelberg) pri Trgu je u-mrl dne 27. maja preč. g. dekan Jožef Schreiner. — Veliki Zvonar naprodaj. Iz Be Ijaka z dne 28. maja 'poročajo, da pro daja Velik ega Zvonarja posestniku Willerjti v Bochtunu še ni perfektna Veliki Zvonar je last neke rodbine pl. Aichenegg, ki namerava pač prodati goro in je v to svrho stopilo v dogo- 3 j 11v ' • *•' HRVATSKO. _t — Aviatik Bulimbašič je pri poletu v Zagrebu ponesrečil. Aparat se mu je razbil. Bulimbašiča, ki ima lahke poškodbe, so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. — Največji gnjusnež, kar si jih je mogoče misliti, arhitekt Gross, ki je judovskega pokoljenja, je toliko zločinov na ženskah izvršil, da vsak dan prihajajo iz vseh večjih krajev Hrvatske ovadbe. In ta živina je uživala protekcijo visokih faktorjev na Hrvatskem! Sicer šef policije Mavrovič taji, d^ ga je podpiral, nasprotno, on ga je dal zdaj zapreti, a reš je, da je policija Grossove lopovščine ščitila in je imel med njo konfidente, katere ie plačeval, da so njegove zločine zakrivali. Enemu je dal nekoč 200 K za en slučaj. Zaradi Grossa so se vršili že procesi, a ga je tudi justica pustila vedno, da se je izmuznil. Tudi v Vin-kovcih je onečastil več deklic. Veliko boljših rodbin pa molči, ker jih je sram. Slučaj Gross z bengalično lučjo osvetljuje gnjile razmere na Hrvatskem, kjer tak lopov sme leta in leta uganjati takp reči, ne da bi ga prijeli, dasi je bilo vse notorično. — Nadalje se poroča, da je bila Grossova žena pri banu Skerleczu prosit za moža. Ko se je od bana vrnifa, se je onesvestila. Grossova žena je znana po svoji eleganci. Pač čudna žena ta, ki je prenašala takega moža! — Zopet polom. "Gradjanska šte-dionica" v Našicah je prišla v hude stiske in ne izplačuje vlog. GLAVNICA $50,000.00. Ultu. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1 111 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. cp Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. i *»\sr*' Viv^ '* - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga " / Zdravilno Grenko Vino. uiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiuiniiniuiiiiiiifiiiiHiii Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. t Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA l,330,00t KRON. Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka, t Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St«. Joliet, II Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slov narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za p. ANGLEŠČINE BREZ UČI- TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov,širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Frri največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek 2L0TEVSE0-AH. TISKOVNA DRUlBA. Inkorp. L 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta....$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj s« pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ■e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo, AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Stovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI-EDAR. 21. jun. Nedelja 3. pobink. Alojzij. 22. " Pondeljek Ahacij, muč.; Pav. 23. " Torek Eberhard, škof. 24. " Sreda Janez Krst. (rojst) 25. " Četrtek Viljem, opat; Pros 26. " Petek Janez in Pavel, m. 27. " Sobota Hema, vdova; Lad. CERKVENI GOVOR ZA TRETJO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O skrbi za grešnike. i Vam povem, da bo med angeli | božjimi veselje nad vsakim greš- nikom, kateri se spokori. I Luk. 15, 10. 1. Kako lepi sta dve zlati priliki današnjega sv. evangelija — ljubcznji-vi, živi podobi skrbi božje preobrniti grešnike in jih zveličati! Kako pastir za zgubljeno ovco, hodi Bog za pregrešnim človekom, ga kliče po svojih služabnikih, vabi po dobrotah, svari pO nadlogah. Vsa nebesa se vesele nad preobrnitvo grešnika. — Kakor skrbna ženka mu luč svojega nauka prižge, mu posveti v srečno in nesrečno večnost, preišče vse kote njegove vesti; in če se grešnik prebudi in za nebesa najti da, vsa nebeška soseska novo veselje ima. Vam povem itd. ■ Tako za grešnika Bog skrbi, čeravno razžaljen. Kako pa mi? Tako ka-1 kor farizejem in pismarjem nam rado mrzi, uko grešnik po ostri pati pokore j k Jezusu gre. Taka navada je hudi- j ■čeva, je greli zoper sv. Duha. Hočemo j Jezusovi biti, moramo po njegovem , vzgledu tako dolgo za grešnikom ho- j diti, da ga na svoje rame zadenemo , vsakdo po svojem stanu, po svoji j moči. Le tri reči so k temu potrebne: I. Greha ^e varovati; II. grešnika svariti; 111. za grešnike moliti. "Kdor grešnika zavrne od njega krive poti, reši njegovo dušo smrti, in pokrije veliko število grehov" (Jak. 5, 20). Kako se naj to zgodi, poslušajte: I. Bližnjega greha varovati. Bi ti, o človek, imel veliko, lepo čredo, pa bi dereč volk pridrl, in ti drago ovco po-padel, pritekel bi pa tvoj sosed, in bi tvojo ovco otel, koliko: Bog ti povrnil bi ti svojemu sosedu dal! Tudi Jezus ima veliko čredo drago kupljenih ovčic; zapeljivec je volk, jeli si ti dober Kristusov sosed? Naj bi tvoje ljubeznjivo dete na zeleni trati igralo, in bi stekel peš mimo priletel; tvoj prijatelj bi ga odgnal, in tebi dete rešil; koliko hvalo bi njemu vedel? Oh, koliko hvalo si ti zaslužil pri nebeškem Očetu, kojemu izvoljenega o-troka, pri Bogu Sinu, kojemu brata, sestro, pri sv. Duhu, kojemu živ tempelj neoskrunjen rešiš, kedar ga greha ovarješ! "Bratje moji! Če je kdo nas od resnice zašel, in ga bo kdo zavrnil" itd. (Jak. 5, 19—20). Pa veliko lažje je ovarvati, kakor pa zavrniti. 2. Otroci nedolžni po ledinah igrajo in še greha ne poznajo; jedno hudobno lehko vse pohujša. Na daj jim v nevarne tovarišije hoditi, prepovej z malopridnimi se pajdašiti, poglej nenadoma skrivaj za njimi, kaj na paši počenjajo itd. Mladenič še greha ne pozna, deklica ne ve, kaj zapeljiv svet njej hoče. Vidiš slabe tovariše po njega priti, poznaš zapeljivca, ki dekleta pelja, kakor kanjuh nedolžno golobico, ne molči, posvari, povej očetu, materi, gospodarju itd. Tako boš njima vidni angelj varih; angelsko delo bo imelo angelsko plačilo. 3. Kje ste vi stariši gospodarji, predpostavljeni, katere je Bog varihe otrokom, družini, prostemu ljudstvu postavil? Tovariši, tovarišice, kaj delate, da je toliko pohujšanja, zapeljiv-cev in zapeljanih med nami? Oh, ljudje spijo, sovražnik pride, in med pšenico ljulike naseje (Mat. 13, 25). Oh, tudi mene si postavil za pastirja, čuvaja svoji čredi! Kaj porečem na sodbi, kedar boš toliko izguhljenih ovčic iz mojih rok tirjal, koje bi bil lahko greha obvaroval, pa nisem? Bratje! sestre! hočemo svojo zamudo popraviti, hitimo po vzgledu dobrega pastirja, skrbne ženke, toliko grešnikov preobrniti, kolikor nedolžnih nismo greha obvarovali. II. Grešnike svariti. Sv. Janez evang., ljubljenec Jezusov, in mladenič. (Beri Evang. Hrano II. 47.) Oh, naj bi več takih Janezov bilo, bilo bi manj trdo-vratnikov, več spokornikov! Ali večji-del se jih po Kajnovo izgovarja: "Saj nisem svojega brata, sestre varih"; molči, ali pa celo tuje grehe zakriva, namestu Jezusu, hudiču pomaga. Tudi tebe hqče sodnik poprašati: Kje je tvoj brat, sestra, hlapec, dekla, tovariš, tovarišica? (I. Mojz. 4, 9). Kaj pa je storiti? 1. Ljubeznjivo posvariti posamem, kakor nam Jezus naroča (Mat. 18, 15 17). Svarjenje pa naj bo stanu pri-merjeno (I. Tim. 5, 1—2). Opomini naj bodo se sladkostjo, ne z ostrostjo o-meseni; resnica je sama na sebi ostra in rada boli. Tudi zdravnik zdravilo posladi, da ga bolnik rajši pije. Sv. Franc. Sal. (Beri Evang. Hrano II. 26.) 2. Ako tvoje svarjenje ne pomaga, privzami še jednega prijateljev sorodnikov! Ako pa to ne zda, povej staršem, gospodarjem predpostavljenim. Ako tudi teh ne porajta, ni vreden, se kristjana imenovati. 3. Kakor pa drevo na mah ne pade, se tudi grešniki na prvo beredo ne spremenijo; potreba je po nauku sv. Pavla stanovitno prositi, svariti, predpostavljenim tudi strahovati (II. Tim. 4, 2). Ako bi grešniku ne zdalo, bo pa tebi pri Bogu ravno tako računje-no. Bog ne bode vprašal, kako so te grešniki slušali, marveč kako si ti svojo dolžnost za nje opravil. III. Za grešnike moliti. Lepo katol. bratovščino imamo: srce Marijinega za spokorjenje grešnikov. Čudo veliko grešnikov se je na združene molitve spreobrnilo. Po tem vzgledu smo dolžni iz kršč. ljubezni: 1. Za grešnika moliti, kakor Job. (1, 5) za svojo deco. Stanovitno moramo za nje moliti, kakor sveta Moni-ka za svojega sina Avguština. 2. Ako posamezna molitev ne pomaga, povabimo prijateljev in prijateljic, naj z nami. v molitev združijo za malopridnega moža, ženo, za zgubljenega sina, hčer, za trdovratnega grešnika, grešnico na smrtni postelji itd. Pogosto je jeden Očenaš in če-ščena si Marija dovolj. 3. Še večjo moč ima molitev, če jo z vrednim prejemom sv. zakramentov združimo. Imaš hudobnega sovražnika, si ne veš s svojim možem, ženo pomagati, je v soseski veliko pohujšanja, opravi sv. spoved, prejmi v ta namen sv. obhajilo, povabi druge, ravno tako storiti (brez vsake zamere in natolcevanja,; Bog bo tebi pot pokazal, grešnika srce pa nagnil in ogrel. To priporoča sv. Pavel I. Tim. 11, 1. in sv. Jakob 5, 16. Konec. Rad bi grešnike svaril, za nje molil, če bi se zamere ne bal. Bolje bo, se človeku zameriti, kakor Bogu. Ako tudi kaj prestojiš, da le dušo rešiš, kakor sv. Janez, oče usmiljenih bratov. (Beri apost. Hrano II. 56.) Naj na« sovražijo zaradi pravice, nas bo pa Bog ljubil; naj nas kolnejo nas bo pa Bog blagoslovil. Lepo je lepo, nedolžno deco v strahu božjem, še lepše mladino varovati, najlepše zgubljene sine in hčeri Bogu pridobiti. Angelsko delo, bo tudi angelsko plačilo. Amen. KAJ MISLIJO ZDRAVNIKI O LURDSKIH OZDRAVITVAH? V Lurd pride mnogo zdravnikov; nekateri pridejo preiskavat ozdravitve; drugi pridejo ali iz radovednosti ali pa iskat zdravja sebi ali ženi ali otroku. L. 1911 bilo je pri preiskavah nad 600 zdravnikov. Vseučiliščni profesor, Dr. Duret, dekan na medicinskem oddelku v Lille, je v' svojem nastopnem govoru (I. 1900) omenil, da pride vsako leto v Lurd več stotin zdravnikov, ki se večinoma udeleže preiskavanj. Zadnja leta, rekel je, je I o med njimi 30 vseučiliščnih profesorjev, 15 profesorjev na medicinskih fakultetah, 15 zdravnikov iz pariških bolnišnic, 20 članov medicinskih akademij, 10 vseučiliščnih zdravnikov iz Lovanije, mnogo viših vojaških zdravnikov itd. Kakšno stališče so zavzemali zdravniki do lurdskih prikaznij in ozdravitev? Komaj se je ime Lurd vsled prikazni Marijinih in raznih ozdravitev razznanilo, imel je Lurd že svoje nasprotnike — zdravnike. Dr. Dozous je bil brezverec, ki se je dolgo ustavljal lurdske ozdravitve pripisavati čeznatornemu vplivu. Čim več ozdravitev, katerih si ni mogel razlagati natornim potom, je pa videl pri studencu na svoje lastne oči( tem bolj so izginjevali njegovi predsodki in dvomi, in naposled je svoja pre-iskavanja obelodanil v knjigi z naslovom: "Veroval sem, ker sem videl." Dr. Balencie je Bernardko, ki je videla Marijo, opisal v izpričevali! za neumno, zmešano, čutno omamljeno bolnico — a po večletnem opazovanju veruje danes trdno, da se lurdske o-zdravitve dogajajo z božjim vplivom. Dr. Diday (Lyon) je v imenu znan-stva poskusil z zbadljivim in dovtip-nim sramopisom osmešiti in pod nič stavjti čeznatorni znak, ki se vsiljuje opazovalcu lurdskih dogodkov; pozneje pa se je premislil in ob smrti na pomoč klical Marijo, katero je prej sramotil. Dr. Vergez, profesor na medicinski fakulteti v Montpellier je 20 let pro-učaval ozdravitve v Lurdu; toda nekaterih si nikakor ni mogel razlagati z znanstvenimi načeli in z natornimi zakoni. "Globoko vkoreninjene bolezni, neozdravne bolezni, pa se v Lurdu izlečijo zlahka in hitro tudi v starih ljudeh — to je v nasprotju z medicinsko vedo in z natornimi zakoni!" Nikakor ni mogel razumeti: Tako preprosto sredstvo (voda), pa doseže tolik učinek! Eno sredstvo, ozdravi pa tako različne bolezni! Eno sredstvo, pa izleči v enem hipu celo zastarele bolezni, katerih zdravniška umetnost ali ne more nikakor izlečiti, ali pa jih izleči po dolgem času. Ta sila, ki to provzroči, ne more biti v vodi, mislil si je Dr. Vergez. Po 20 letnem raziskovanju je Dr. Vergez, ki je tako nerad pripoznal čeznatorni vpliv pri lurdskih ozdravitvah, zapisal v svoji knjigi: "Če me vprašaš, kaj sem videl v Lurdu, odgovorim ti: Videl sem delo božje, čudež, ki stoji nad znanstvom in zdravništvom; videl sem natorno vodo, ki se kemično ne izpreminja. temveč ostane zmerom enaka, ki pa dobi tako moč, da presega natorne sile in izleči različne bolezni." Kaj je še videl v Lurdu? "Umirajoč otrok je zadobil zdravje — slepec je izpregle-dal, kronični zastareli tvori so se zacelili; jetični v zadnjem stanju in ljudje bolehajoči za rakom so se izlečili. Čudeži se še zmerom gode." Vseučiliščni profesor Dr. Duret je v svojem nastopnem govoru 1. 1900 pripoznal lurdske ozdravitve, katerih si pa ne more tolmačiti s sugestijo, hipnotizmom in magnetizmom, temveč jih pripisuje čeznatornemu vplivu. Sugestija, rekel je, more izboljšati in popraviti le delovanje organov, ne more pa izlečiti poškodovanih organov, ne uničiti tuberkularnih bacilov, ne zaceliti uljesov i. t. d. — to vse pa se doseže v Lurdu. Taisto potrjuje 1. 1901 Dr. Rene Le Tur (Pariz), ki je sam videl mnogo čudežev, katere opisuje Dr. Boissarie. Nekateri doktorji ne verjamejo v božji vpliv. Brezverni romanopisec Zol^ je' za-klical, ko so mu predstavili osebo, iz-lečeno jetike v zadnjem stanju: "To je re-, čudno! Toda ko bi se upali take jetične potapljati v mrzlo vodo, morebiti bi tudi ozdraveli!" Zakaj pa ne poskušate in ne ozdrav-Ijate tako? Taki poskusi bi bili zelo ceneni. Katoličani pa poskušamo in «mo torej naprednejši in bolj prosvet-ljent kakor nazadnjaški brezverci. Taisti Zola je rekel: "Ne verujem v čudeže; in če bi tudi videl, da so o-zdravljciti vsi bolniki v enem hipu, bi ne veroval." Kakoršen je Zola, taki so tudi nekateri zdravniki: polni predsodkov, polni mržnje do Boga. Eni, ki sploh ne preiskujejo/ smatrajo vse lurdske ozdravitve za sleparije kakor Dr. Aigner, Karol Trost in dr.; drugi pa pripisujejo te čudne ozdravitve sugestiji, hipnotizmu in drugim naravnim vplivom. Brezverni Charcot, bivši ravnatelj Salpetriere šole za nervozne, pripo-znava lurdske ozdravitve, katere pa pripisuje hipnotizmu in sugestiji; toda on je imel bolnike, katerih ni mogel izlečiti, Lurd jih je pa ozdravil v enem hipu. Vzgled pozneje. Najbrezvernejši zastopniki znan stva: Dr. Gillcs (de la Tourette, Pariz), Dr. med. Albert Moli (Berolin), Dr. Fritz Koehler tudi pripoznavajo lurd>ke ozdravitve, a pripisujejo jih sugestiji. Zakaj pa ti doktorji s sugestijo ne izlečijo neozdravnilj bolezni, kakoršne izleči Lurd? Zakaj ne. Take trdovratne in brezverske doktorje pa zavračajo drugi ravno tako brezverni in učeni, toda bolj značajm m odkriti zdravniki. Dr. Berillon, materijalist in predsednik hipnološke zveze trdi, da se včasih v Lurdu dosežejo ne le ozdravljenja, temveč prava vstajenja, ki sc morajo pripisavati čeznatornemu vplivu; "priznali moramo," "m i. "da s« lurdski bolniki nahajaj . krat v zadnjem stanju svojih bolezni, katere more izlečiti samo čudež." Jud Dr. Bernheim, profesor medicine v Nancigu, piše, "da sugestija ne more odstraniti poškodb na organih; [Ozdravitve v Lurdu so izpričali poste ni in učeni možje; ozdravitve obstoje le razlaga nas loči. Toda sugestija more izboljšati in popraviti le delovanje udov, ne more pa ozdraviti poškodovanih udov, ne uničiti različnih bacilov, ne odgnitih delov nadomestiti, ne zaceliti ran, uljesov" — to pa se mnogokrat doseže v Lurdu v enem hipu, česar pa vsi brezverski doktorji ne morejo v enem hipu doseči ne s sugestijo, ne z hipnotizmom, ne magnetizmom, ne z vodo in toplicami, ne z zdravili, ne z brezverskim blodno-veličjem in širokoustjem. Na noge, vi nazadnjaki! Zakaj ne lečite imenovanih bolezni s sugestijo? Mi smo naprednejši, mi v katoliški cerkvi; pri nas se je, kakor potrjujejo tudi brezverni učenjaki, takih bolezni že več izlečilo v enem hipu, pri vas pa še nobena taka s sugestijo in hipnotizmom in se morate učiti od nas. Sodnijsko dokazana ozdravitev. Dne 20. maja 1907 je peljal hlapec Alfonz Alliaume na polje bika, ki je hlapca napadel, sunil z rogom v ledje in ga vrgel več metrov daleč, kjer je nezavestnega mrcvaril z rogovi, razparal mu trebuh, ga teško ranil na desni strani pleč in mu zlomil sklepno kost. Pes je potem rešil hlapca ljute živali. Čez več ur so hlapca prinesli v bolnišnico v Falaisu. Zdravniki so mu morali dokaj trebušnice z urezom odpreti, da so izstopivša čreva uravnali. Po operaciji je Alfonz cel mesec imel hudo vročico in čez kaka dva meseca je mogel vstati s postelje. Na teži je izgubil 22 kg; splošno se je počutil dobro, za delo pa ni bil. Zadeva je radi odškodnine prišla pred sodišče v Falaisu, ktero je 20. maja 1908 kot izvedence imenovalo tri zdravnike: Chanteux, Lexa in Briere. Ti trije so 14. junija 1908 — torej 13 mesecev po nesreči — dali nastopno izjavo: 1. zlomljena sklepna kost je ozdravlje- na; 2. rana pod desno lopatico je o-zdravljena; 3. trije prsti desne roke so skrčeni in zuhanja stran desne rame je ohromljena in nerabljiva; 4. na spodnjem trebuhu se nahaja ogno-jena, ob pritisku boleča rana, ki mu provzroča bolečine ob prigibanju telesa; vsled tega je 5. delozmožnost pohabljenca zmanjšana za polovico. Na podlagi teh zdravniških izjav je sodišče v Falaisu dne 29. julija 1908 prisodilo pohabljencu 7000 frankov odškodnine. V takem stanu je prišel v Lurd. V soboto 22. avg. 1908 je pri procesiji s sv. Reš. telesom ob vzdihljajih k Mariji hitro ozdravel. Sklenjeni roki se mu razprostreta in desnica omahne nazaj, pri čemur pohabljenec začuti toliko bolest, da zakliče: "Rama se mi je zlomila!" V tistem hipu pa se sključeni prsti zravnajo, da jih lahko pregiblje; desnica izgubi ohromlje-nost, trebušna rana se zaceli, obveza je pa še onečedena od prejšnje sokr-vice. Novo obvezo so drugo jutro našli brez vsega madeža. Dne 23, avg. je več zdravnikov potrdilo njegovo ozdravitev. Seveda je vse v Falaisu govorilo o Alfonzu, ko se je vrnil. Zavarovalna družba zoper nezgode je izvedela za to ozdravitev, vložila priziv zoper razsodbo o odškodnini 7000 fr. in zahtevala, da se ozdravljenec po izvedencih znova preišče. A tega ni bilo treba, ker je Alfonz predsedniku prizivnega sodišča v Caenu odkrilo sam priznal svoje čudno ozdravitev v Lurdu. Sodni dvor je izdal 25. nov. 1908 razsodbo, da je bil Alfonz 22. avg. v Lurdu hipoma ozdravljen in je torej vzrok za odškodnino odpadel. Koncem 1. 1908 je bil Alfonz zopet hlapec v Perieru, tri ure od Falaisa. Kunda bo pa rekel, da taka ozdravi- tev ni nič, ker bi ga bil on la' ravno tako hitro ozdravil. Poskušali so, pomagati pa niso ntf G. Snecerja (Schnetzer) so leči' materijalistnični Salpetriere šoli C riz) in v pariškej veliki bolnišnici slepe trpine. Štirji očesni zdravniki so ga } iskali in razspoznali, da so papile'(t davičice) vidnega živca oslabljene shirane (atrofija), vsled česar se vidni živec popolnoma ohromil ali stal mrtvičen. V bolnišnici Salpetriere je brez' ni profesor Charcot, ki je lečil s t notizmom in s sugestijo, zabeli'1' bolniški zapisnik štr. 89: "26. j«; 1893, Gospod Šnecer, 37 let, rue tli nation, 33. Jacksonska epilepsija, trofija bradavičic vidne čutnice." V bolnišnici za slepce (Quinze-VinJ je ta slepec bil vpisan kot številka1 086 v oddelku Dr. Trousseau: "12. 1893, atrofija vidne čutnice v očesih". Tretji očesni zdravnik, Dr. Fisc' je 2. junija 1894 bolezen razspo*1 tako: "Dveletna in zmerom hujša trofija vidnega živca na obeh oče-nikdar ne bo mogel brati." Naposled je bolnika 23. julija " natančno preiskal še Dr. Buli, J" izjavil, da so papile atrofične in arterije pa zgrbančene. Poleg siti te ima ta bolnik veliko slabost v gah, v katerih se zbira vodena, be kovinska tekočina. V takem stanju je prišel Šnece' Lurd dne 21. avg. 1894. Ko se je ' gi dan udeležil procesije s sv. telesom, je rekel med procesijo "Daj mi svoj molitvenik, zdi se da morem brati." In res je začel' ločevati pismenke, zagledal je i"1 štranco s sv. Rešnjim telesom (Nadaljevanje na 8. strani. 3E se at Obiščite naše pritličje. Rummage Sale v pritličju. $^.98 Ženske suknje in obleke v pritličja po PREJ ZAZNAMOVANE PO $15.00 DO $25.00 Te obleke so izbrane od naše stalne zaloge v drugem nadstropju za naše pritličje, prej so bile zaznamovane po $15 do $25, a zdaj so yse v eni zalogi in vse ene cene. Rummage prodaja—Najlepša prilika Obleke, jopiče, polsuknje, otroške obleke, korseti, muslin spodnje obleke, itd. prodajemo zdaj v našem pritličju na Rummage Sale da jib lahko kupite za en del prave vrednosti. Ducker's Corner Vrednostni Kuponi Zastonj! Vsakomur s nakupom za 5c ali več. Ti so vrednostni za dobro blago v našem oddelku za premije v drugem nadstropju. a. RED TAG SALE Prodaja Pohištva ki se nahaja v naši prostrani prodajalni. Vse cene so jako znižane na naš*111 itak zelo nizko cenenim pohištvu. POHIŠTVO ZJ± SPALNICO- DRESSERS $ 9.00 vredne po...............$ 6. $12 vredne po..................$ 8 $15 vredne po .................$11 $25 vredne po .................$18 $35 vredne po .................$25, CIFONIRJI $10 vredne po ............... $15 vredne po ............... $23 vredne po.............. $30 vredne po ............... POHIŠTVO ZA OBEDNICE MIZE $ 8.50 vredne po $12.50 vredne po $14.00 vredne po $20.00 vredne po $30.00 vredne po .$ 5 $ 8 .$ 9 $15 $23 :rrT sawn!": . m* ^laa PCS STOLI $ 6.50 vredni po ............. $ 9.00 vredni po .............. $12.00 vredni po .............. $20.00 vredni po .............. BUFFETS $15.00 vredne po ............. $20.00 vredne po ............. $25.00 vredne po .........— $30.00 vredne po ............. LINOLEUMS 2 yds. široko po............39c 4 yds. široko po...........35c PEČI NA PREMOG, GAS iN 2 burner peč na olje.......... 2 burner Gas Plate ........... MODROCI $4.00 vredni, .................. $6.50 vredni, Felt Comb........ $7.50 vredni, All Cotton Felt - ,4.00 $ 9'° $13.5° $22 00 /a yd' K $2.9° $5.5" Preproge vseh velikosti 9x12 od $4.00 naprej. Cor Joliet a«d Merchandise Clearing House Cass Sts. K. S« K. JEDNOTA Bell phone 1048. Qrganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana t državi Illinois 12. januarja 1898. fwdsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. L podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Cola H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. davni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek,, 841 E. Ohio St., Allegheny, Fa. NADZORNIKI: Attton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Mina i POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, III John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovgek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. V«K DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 6124 Marija Kukar, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 28. maja 1914. Dr. št. 58 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 6125 Ana Vranesich, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 109 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 2798 Johana Kral, 2024 Ana Godec, 24. maja 1914. I. dr. št. 62 članic. II. dr. št. 18 članic. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 2235 Marija Turk, 9. junija 1914. I. dr. št. 61 članic. II. dr. št. 19 članic. SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3847 Jera Talkovič, 1. junija 1914. Dr. št. 29 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 695 Marija Millek, 2. junija 1914. Dr. št. 59 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1530 Marija Grahek, 31. maja 1914. Dr. št. 97 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 1628 Marija Nose, 7. jun. 1914. Dr. št. 16 članic. Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3257 Franca Jamnik, 14. jun. 1914. ' Dr. št. 8 članic. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 1993 Franca Mostar, 5. apr. 1914. Dr. št. 17 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5118 Polona Kalan, 24. maja 1914. Dr. št. 143 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 4105 Ana Retel, zvišala zavarovalnino dne 7. junija 1914. Razred 3. Pri društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4219 Antonija Serschen, zvišala zavarovalnino dne 14. junija 1914. Razred 6. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 20097 Jernej Brezec, znižal zavarovalnino 28. maja 1914. Razred 2. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. svoje društvene dolžnosti, se bo z njo ravnalo po pravilih. S sosestrskim pozdravom M. Kobal, 2040 W. 22 PL Joliet, 111., 17. jun. — Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. se udom omenjenega društva naznanja, da bo društvena seja v nedeljo 21. junija. Na tej seji je več važnih stvari za razmotrivati, zato so udi omenjenega društva naprošeni, da pridejo v obilnem številu na to sejo. Sprejmite pozdrav vsi udi društva sv. Petra in Pavla. John Jerman, tajnik. assasss s w s ssssss s H s PREDLOGI IN RAZPRAVE Si g ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. £ S S ^SSSaS X tfi S SSSffitfitfi s»ssss m K a ^ssssssi s m Sfi ZA KRATEK ČAS. » K S Advokatov grobni napis. "Dokler je živel, je pravde zavlačeval; smrt ga pa ni posnemala, ampak je ž njim ob kratkem opravila." Posebna pohvala. Trgovec svojemu pomočniku: "Vaše obnašanje in znanje odkar ste pri meni v službi, je hvalevredno. Kar pa najbolj občudujem, je vaša točnost, da pridete slehrni dan natančno pol ure prekasno v prodajalno. Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta r Milwaukee, Wis. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1 .Chicago, 111., 20354 Mihael Brine, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 20331 Josip Kure, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20332 Jernej Zupan, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 216 članov. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20333 Joseph J. Korevec, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 20334 Joseph Videtič, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 20335 Anton Glavan, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 20336 Michael Malovrh, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 304 člane. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 20337 Franc Kovačič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 124 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 20338 Juro Mrzlak, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 22. maja 1914. Dr. št. 42 članov. ^ društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20339 Franc Stakar, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 6. jun. 1914. Dr. št. 391 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 20340 John Milavec, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 218 članov. K društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 20341 Ivan Premušič, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 20342 Josip Adlešič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 20343 Vincent Širanovič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 157 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20344 Dragotin Blaskovič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 20345 Josip Matesich, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jan. 1914. Dr. št. 84 članov. K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 20346 John Kozlevčar, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. junija 1914. Dr. št. 84 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland,. Ohio, 20347 Alois Simončič, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št. 147 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk. Mich., 20348 Michael Pavlich, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 37 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20349 Janko Grubič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. jun. 1914. Dr. št. 101 člana. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 20350 John Kamnikar, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 20351 Franc Gutnik, roj 1884, zav. za $1000, razred, spr. 7. jun. 1914. Dr. št. 60 članov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 20352 Anton Vukšinič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 20353 Franc Strojin, roj 1870, zav. za $1000, 2. _ razred, spr. 5. junija 1914. Dr. št. 28 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 20354 Mijo Petek, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 20355 John Petek, roj 1881, zav.. za $1000, 4. razred, spr. £ 14- jun. 1914. Dr. št. 88 članov, društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20356 Jakob Adam, roj j. 1^79, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št." 122 članov. * društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, v Pa., 20357 Nikolaj Iviček, roj J895, zav. za $1000, 1. razred; 20358 Ifcnac Matašič, roj 1895, zav. za $1000, !• razred; 20359 Jakob Berdajs, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 20360 Nikolaj Falica, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št. 24 članov. PRESTOPILI ČLANI. 0d društva sv. Jožefa 16, k društvu šv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 8728 Josip Kral, 1170 Jakob.Gojlec, 24. maja 1914. I. dr. št. 138 članov. q. II. dr. št. 61 članov, društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Ven-ca 131, Aurora, Minn., 2305 Matija Turk, 9. junija 1914. Q. 1 r, . P -M- dru'tvu ,v TCi SI>r 14 jun ,914-' ' !,r' št 53 ila,,ic Za $1000 5J°"fa 43, Anaconda, Mont., 6123 Marija Stokan, roj 1878, zav razred, spr. 2. jun. 191J Dr. št. 23 članic 3»0«0»0+0>OCW)t Joliet, 111., 15. jun. — lz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. sc naznanja vsem članom in članicam zgoraj imenovanega društva, da je z dnem 7. junija pošel„ velikonočni čas ter se odločno zahteva, da se vsaki član ali članica izkaže, da je opravil velikonočno dolžnost. Kateri še ni oddal spovednega lista, naj to stori do dne 28. junija, da bodeni potem mogel z imenikom vred odposlati na duhovnega vodjo. Kateri ali katera bi še temu upiral(a), se bode ravnalo z njim po pravilih K. S. K. Jednote. Tudi so naprošeni vsi člani našega društva, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 5. julija, ker je teri bi to zanemaril, se bode ravnalo z njim po pravilih s tem, da se bod suspendal Sedaj pa vsem članom in članicam slavne K. S. K. J. sobratski pozdrav Mihael Ursich, tajnik. Divjaki in moda. Misijonar je bil povabljen v gosposko hišo na kosilo, kjer so bile domače hčere precej razgaljeno oblečene. Gospodar hoče to opravičiti skliceva-je se na današnjo modo (tiavado). Misijonar pa pravi: "O, jaz sem tega vajen; sem bil deset let med divjaki!" Narobe svet. Dandanes mora biti gospodar družini v strahu. (21. dopis.) Glas iz Chicage, III. Ker se bliža XII. glavno zborovanje K. S. K. J., hočem tudi jaz izraziti svoje mnenje glede bodočnosti naše rle K. S. K. J. Cenjeni delegatje! Opozoriti Vas hočem na par točk, katere mislim po mojem mnenju za velekoristne. 1.) Ustanovi naj se otročji oddelek. Veste, ako hočemo imeti bodočnost, to moramo storiti. Vidite, bratje in sestre: oni, ki so pred 20 leti ustano- ili Jednoto, so danes postarani možje, in ravno tako bode črez 20 let z nami. Torej kaj pa z našimi otroci? Ako jih hočemo zavarovati, moramo jih dati kakim nezanesljivim Insurance Co. Otrok odraste, se potuji in ko mu pride doba za v društvo, sploh noče pristopiti k slovenskemu društvu. Ali drugače bi bilo, ko bi imela K. S. K. J. svoj otročji oddelek. Vsaki član oz. oče bode z veseljem dal v oskrbo svoje otročiče naši Jednoti, kjer se bodo učili le dobro; ko bodo še mladi, bodo vedeli, da so člani katoliške jednote in ko bodo odrasli, bodo postali pravi člani, s katerimi bode Jednoti obstanek zasiguran. 2.) Bratje delegatje! Bodite možje besede, značaja'in prepričanja! Biti morate ravno iste misli, kakor so bili ob času ustanovitve. Edina slov. Jednota v Združenih državah je K. S. K. J., katera je do danes obstala zvesta svojim načelom in kot taka mora o-stati, dokler zadnji katoliški Slovenec Zdr. drž. ne zatisne svojih oči. 3.) Po mojih mislih se godi našim soSestram pri K. S. K. J. krivica in to ker one ne smejo biti zastopane kot delegatinje na konvenciji. V prihodnje naj se pripozna članico članu jed-nako. Prepričan sem, da imamo med našimi članicami mnogo dovolj zmožnih, katere bi lahko ravno tako zastopale svoje društvo, kakor pa moški. Upam, da so društva izvolila vse dobre in poštene može, ki bodo kos trudapolnemu delu, katero jih čaka dne 17. avgusta v Milwaukee, Wis. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Mravlja, član dr. sv. Štefana št. 1. Pri vojakih. Korporal vojaku, ki ne more na drog splezati: "No, pa naj še kdo reče, da je človek z opico v žlahti!" Izpričevalo. "Meta Ferluga je pri meni dne 9. decembra 1. 1813 ob sedmih zjutraj v službo stopila in do dvanajstih dopoldne zvesto, pridno in pošteno služila." Lovska. "Ja, moj dakel — to je kunštna živalca" — se hvali gospod logar. "Ko sem šel nedavno po trgu, ostane dakel zadaj in se za moj žvižg nič ne zmeni. Radoveden, kaj da je, stopim nazaj in vidim, da stoji pred izložbenim oknom, v katerem je slika znanca Zajca." Pred sodiščem. Zatoženec zagovorniku: "Priče so silno ugodno izpovedale; razun naju nihče ne ve, da sem jaz požgal." POZOR! POZOR! Obleke za spomlad in letoi Čedne in moderne obleke za odrasle, in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. p f * • v • v Frank Juncic 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. krasen grafofon dobite pri nas po posebno nizki ceni. Joliet, 111., 14. jun. — Iz urada dru štva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K J. se naznanja, da bo dne 21. junija seja. Ker bo to polletna seja in več važnih stvari za rešiti, tudi bo volitev za pomožnega delegata za na konvencijo naše slavne K. S. K. J., zatorej ste vsi člani gori omenjenega društva vljudno vabljeni, da se omenjene seje polnoštevilno udeležite. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., posebno pa od društva sv. Cirila in Metoda št. 8. Mathew Buchar, tajnik. Vreden je $30.00, a mi ga damo za..... .............. $18.75 Imamo zalogo plošč na obe strani, ter jih prodamo po 65c. JOS. JONTES 601 Landau Ave. Joliet, Illinois Chicago, 111., 16. jul. — Iz urada dr. veliko važnih reči za sklepati, posebno j Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. se glede prihodnjega XII. glavnega zbo- naznanja vsem cenjenim članicam rovanja v Milwaukee, Wis., ker bode , imenovanega. društva, da se polno- tudi naše društvo stavilo svoje predloge in zahteve, katere bodejo naši zastopniki predlagali po sklepu na prihodnji seji dne 5. julija. Nadalje se opozarjajo vsi tisti, kateri društvu kaj dolgujejo, da poravnajo do dne 28. tega meseca, ker ka- številno udeležijo seje dne 21. jun., ker bo mnogo važnih stvari. Tajnica bo točno ob 1. uri pop. v dvorani, da lahko plačate že pred sejo. Opozarja sc tudi vse tiste članice, katere kaj dolgujejo, da poravnajo svoje, in to do 21. jun.; kajti katera bi zanemarjala Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije rVr.r zmerne. — Ženske slučaje osk. soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. i B i« S S S g !fi S S S S S S S S S 2 !fi S S S ® S S Si s K m Junaštvo in zvestoba. s? K K !fi Sli S s Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * (Dalje.) Ne da bi jim natančneje povedala za kaj gre, ukazala sva jim, naj si kupijo pri starinarjih civilnih oblek. Potem sva peljala zdaj tega, zdaj onega zdaj več hkratu v eno omenjenih pivnic in sva jih tako seznanila s pozori-ščem, ne da bi kdo drugi kaj opazil. Naznanila sva tedaj Fersenu, da sva pripravila, kar nama je bil naročil. A pretekli so tedni in čakala sva zastonj. ' Zopet ne bo nič", rekel sem Redingu. "V določenem trenutku se kralj umakne!" "Čakajmo," je rekel Reding. "Pre-grdo delajo ž njim. Prisilijo ga k begu. Takšne ustave, kakor mu jo dajo, ne more sprejeti." Čakala sva torej, in prišel je maj in junij. Spomladi se je zelo zboljšalo stanje marquisa Valdouleurja. Zdrav nik je rekel, da ni več nevarnosti, in mirno bivanje na deželi ga bo popolnoma ozdravilo. Marta ga je tedaj pregovorila, da je ubogal ta nasvet. Imeli so kako uro proč od Etampesa (b. Etanpa) lepo, od gozdov obkroženo posestvo, čigar najemnika Menar-da še niso bile okužile revolucijske ideje. Tja je hotela Marta spraviti očeta in sestro, in oče je končno privolil. • "Dokler nisem bolj pri moči, vendarle ne morem služiti svojemu kralju," je dejal. "Ce pa res zopet ozdravim, nazaj pobitim v Pariz in morda se mi drugič posreči, da dam življenje za sina svetega Ludovika." Zelo rad bi bil, če bi ga Reding in jaz spremljala ali vsaj eden od naju. Midva pa sva se opravičila, da ne moreva radi lsužbene dolžnosti. "A kaj!" je rekel, "jaz le ne vidim, da bi bil vaš polk tako preobložen s službo! Saj rjavite v vaših vojašnicah! In jaz bi menil, da bi vaju morala že ljubezen do mojih otrok pripraviti k temu, da bi si izprosila dopust za eden ali dva tedna." Nisva mu mogla povedati, kaj naju prav za prav zadržuje v Parizu, in izgovorila sva se le s tem, da je kraljev položaj tak,»da moramo biti vsak dan pripravljeni braniti ga. To ga je zadovoljilo in poslovila sva se. Pri tej priliki sem prvič govoril bolj prisrčno s svojo nevesto. Sicer sem jo videval od dneva najine zaroke skoro vsak dan, a nikdar ne same. Zdaj, ko me je poljubila za slovo, sem le moral izpregovoriti ž njo nekaj ljubeznivih besedi, kakor se spodobi zaročencem. A niso mi hotele prav jezika; zavedel sem se, kako je moje srce še vedno pri Vereni Keyser, in zdaj se mi je to zdelo, kakor greh. Izabella je opazila mojo zadrego, a si jo je razlagala čisto drugače. "Damian," je rekla, "zaročencem je že dovoljeno poljubiti se." Spremljala sva voz pred mesto. Tu smo si še enkrat podali roke in se ločili. Hilo je sredi rožnega cveta (junij) in krasno letno vreme. Zdelo se je, da žari nebo in zemlja od veselja, in vendar ni hotela priti radost v moje srce. ki je bilo razdvojeno od različnih čustev. Tudi Reding je imel svojo otožno uro, in tako sva jahala molče nazaj v mesto, nad katero je legla navadna soparica. Sel Fersenov naju je pričakoval z listkom, na katerem so bile besede: "Jutri zvečer!" "Torej vendar!" je rekel Reding. "Sreča je, da nisva ubogala Valdouleurja, ko je prosil, naj ga spremljava na posestvo." Vadljala sva za mesto, in mene je zadelo, da bom kril kraljev beg pri Tuilerijah. Poiskal sem Fersena, in on mi je pokazal mesto, kjer bo čakal voz. I Tuilerijska palača končuje proti Seni lil v lep paviljon, ki se ga dotikajo kraljeve sobe. Ravno pred tem paviljonom pelje Kraljevski most čez reko Vzdolž Sene veže "Louvrska galerija" paviljon s palačo I.ouvre (b. Luvr). Na zunanji strani leži široko Senino nabrežje in pristanišče sv. Nikolaja, na notranji pelje ulica Orties (b. Orti) od paviljona do trga pred palačo Lou-vre in veš prostor med obema palačama Louvre na vzhodu in Tuilerijami na zahodu ter med ulico Saint-Honore na severu in ulico Orties na jugu zavzemajo dvori Teuilrij, Karuseljski trg in množina različnih poslopij z majhnimi voglatimi ulicami. Trije veliki prehodi ,vedno odprti oboki v I.ouvr-ski galeriji, vežejo Senino nabrežje z ulico Orties ter s Karueeljskim trgom in z omenjenimi malimi ulicami. Nasproti srednjemu oboku se nahaja neka kapela sv. Ludovika in mala ulica Doyen (b. Doajen). V tej tihi ulici je hotel Fersen imeti pripravljeni dve kočiji; eno za kraljevo rodbino, katero bi sam prepeljal pred mesto, druga pa naj bi speljala prvx> zasledovanje na napačno sled, če bi bilo treba. Težava je bila spraviti kraljevo rodbino neopaženo iz palače v malo ulico. Naskrivoma so odstranili železno mrežo nekega okna med paviljonom in prvim obokom v galeriji tako, da je okno lahko služilo za vrata. Od tu bi mogli begunci neopa-ženi priti do voza, kakor je mislil Fer-sen. Zapomnil sem si vsako stopinjo med tem oknom in ulico Doyen. Da bi se ognili nekega svetilnika, se nam je zdelo bolje, da bi šli begunci skozi bližnji obok čez nabrežje do tretjega oboka. Prišli bi tako okoli kapele sv. Ludovika do voza. Seveda bi bila to daljša pot, toda bolj varna; begunci bi prišli do voza od strani, ki je bila gradu nasproti, in bi se zdeli manj sumljivi, če bi jih slučajno zapazila kaka patrulja narodne brambe. Fresen je povedal, da bo čas bega drugi večer med enajsto in dvanajsto uro. Bila je nedelja 19. rožnega cveta. Ob devetih zvečer je bilo še precej svetlo, ko sem dobil ob pristanišču sv. Nikolaja svojih dvanajst mož. Nabrežje, most in sama reka, vse je bilo še zelo oživljeno. Dobro je del večerni hlad po vročem letnem dnevu. Vozovi so drčali po tlaku, čolni so švigali po Seni gor in dol. Iz palače na nasprotnem nabrežju se je glasila iz odprtih, razsvetljenih oken vesela plesna godba. Skozi oboke, ki so peljali v ulico Orties, so hodili ljudje v gručah ven in noter. "Prav tako," sem si mislil; "kolikor evč življenja na nabrežju in v prehodih, toliko manj nevarnosti, da bi straže narodne brambe ustavile begunce." Svojim ljudem sem seveda rekel, da hočemo napraviti Lafayettu in narodni brambi neko šalo, a večina je slutila, za kaj prav za prav gre. "Hočemo jim odvesti ptiča, ki ga imajo zaprtega v zlati kletki," mi je eden pošepetal na uho mežikajoč z očmi. "Pst, ni se treba bati; mi ne izblebečemo ničesar." Ko je bilo dovolj temno, razdelil sem svoje ljudi, po dva na obe strani prehoda, po dva naj bi pazila na nabrežju in v ulici Orties, ostale pa sem postavil v dobro skrito zasedo niti dvajset korakov od voza. Vsi so vedeli svoja naročila; če bi glasno zažvižgal, bili bi skupaj v eni minuti. Bilo je polenajstih. Tedaj je prišel grof Fersen in mi je povedal: "Preloženo je na jutri. Nekaj nepričakovanega je prišlo vmes; zbolela je neka hišna. Jutri ob istej uri, če Bog da!" Lahko si je misliti, da sva bila oba slabe volje! "Vse je bilo tu tako dobro pripravljeno!" sem mrmral. "Tukaj ne de nič," je rekel. "A na celi poti do Montmedya, koder so povsod naročeni poštni konji, in pričakujejo huzarji za določeno uro "vojne blagajne", ki naj bi jo krili! Brž moram odposlati sla na konju, da naznani, da je vse odloženo za 24 ur. A kaj hočemo? Tukaj naj bo to za glavno poskušnjo. Držite ljudi pri dobri volji in skrbite, da se nič ne izda!" Zasedel je svoj voz in se peljal okoli vogla, proti ulici Saint-Honore. Do-spet je tja, ne da bi ga ustavila kaka straža. Naročil sem tedaj svojim možem, naj pridejo drugi večer in sem jih razpustil, ko sem jim dal dobro napitnino. Potem sem hitel proti Saint-Martinskim vratom, da obvestim tudi Redinga, da se je stvar odložila. Ni mi treba povedati, da sva bila oba zelo jezna. Da bi si dru&i dan .nekoliko skrajšal ure, ki so mi lezle po polževo, šel sem zopet enkrat k dobremu staremu Pe-rignanu, ki sem ga obiskaval od časa do časa. Zelo me je iznenadilo, ko sem izvedel, da je prišla k njemu vest o bližnjem kraljevem begu. Zagotavljal me je trdno, da je župnik pri Sv. Ivanu izvedel to od neke pobožne osebe, ki služi pri neki kraljičini perici. Želja vseh dobrih državljanov je, da bi se kralju posrečilo, in mnogi so molili z.a to. Jaz sem seve izkušal pokazati mu, da je stvar zelo neverjetna in sem rekel, če bi se namerjalo kaj takega, bi ne bilo nič tierodnejšega, kakor raznašati glas o tem. Zvečer smo bili o pravem času zopet na svojem mestu. Na nabrežju in na Karuseljskem trgu se je gibalo mnogo ljudi in dozdevalo se mi je, da so straže številnejše. Ko je bilo pol enajstih, je spet prišel grof Fersen; izprva ga nisem spoznal. Bil je oblečen v kočijaža in dobro se mu je podalo. "Prihajajo!" mi je pošepetal na uho in je potem zasedel kozla preklinjajoč po načinu Farižkih kočijažev nad slabim zaslužkom, ki ga imajo sedaj v mestu. Eden njegovih tovarišev v bližini mu je pritrjeval in oba sta zabavljala, da je bilo veselje poslušati. Jaz sem se počasi pomikal proti straži pri oboku. Prišel je mož z ženo in dvema malima deklicama. Straža jih je mirno pustila, in šli so naglo proti Fersenovemu vozu. Vprašali so, ali bi ne peljal gospe z otroki do parka Monceaux (b. Monso). "Gotovo — za dvojno ceno in napitnino," je odgovoril. Vstopili so; grof Fersen je počil z bičem in kočija je oddrdrala. Bila je vojvodinja Tourzel (b. Tur-zel) s knaljevima otrokoma; preoble-kli so kraljeviča v deklico. Fersen jih je peljfil po nekaterih ulicah in je vendar prišel še pred enajsto uro od druge strani na svoje mesto. Zdelo se je, da je pravi fiakar. Pričakovali smo ted ;ralja in kraljico. Ko pa je ravno bilo enajst, peljal se je z bakljami razsvetljen voz skozi srednji obok na Karuseljski trg "Lafayette 1" mi je tiho rekel Fersen. "Gre pregledat grad, kakor v»ak ve- čer, da vidi, aH je njegov jetnik še notri. Da bi kralj le ne zapustil prezgodaj svojih sob!" "2e se širi po mestu vest o početju," sem opomnil. "Zdi se mi tudi, da so ojačili straže." "Tudi jaz sem slišal od svojega brivca nekaj podobnega; sicer pa so že večkrat krožile take vesti, a nimajo več nobenega učinka. Poskusiti Je treba! Ce pa se ne posreči nocpj, j*>-pustim vse in odpotujem še to noč ua Flandrsko!" Čakali smo in čakali. Ura!j|e tolkla četrt in pol in še vedno je stal, Lafa-yettov voz obsvetljen z bakljami^^red veliko železno ograjo Tuilerijskega dvora. Jaz sem stal na voglu Karu-seljskega trga, odkoder sem lahko o-_ pazoval voz in prvi obok. Kar sem opazil, kako je stopil iz sence visokega poslopja isti mož, ki jf privedel gospo Tourzel in otroka. Šel je z neko gospo skozi obok na nabrežje. "Kraljica je!" sem si rekel, in srce mi je glasno bilo. Kmalu nato se je prikazal života« gospod v spremstvu nekega drugega, in oba sta šla za prvim parom. "Kralj!" sem mislil. Tedaj sem hitel proti oboku, skozi katerega so marali priti z nabrežja ter sem vzel s sabo tudi svoje može, ki so bili postavljeni v ulici Orties; zdelo se mi je, da bi utegnila straža pod obokom delati edino težavo, in to bi lahko premagali. Sedaj so prišli skozi srednji obok trije možje. Dva sem spoznal ob svitu svetilke, ki je bila nad tem obokom, na prvi pogled: Danton in Camille Des moulins (b. Kamij Demulen). Obstali so in gledali proti gradu. "Vse je mirno," je rekel Danton. "To bo le prazen šum, Freron." "Toda sporočili so mi tako zanesljivo — zato sem vaju poklical iz kluba." je odgovoril tisti, ki ga je Danton nagovoril "Freron". "Hej, državljan, kakšen voz je ta z bakljami?" zaklical mi je Desmoulins. "Lafayettov," sem odgovoril in sem gledal, da sem prišel mimo njih. "Kakšen dečko je ta? — zdi se^mi znan," je rekel Danton. "Toda vseeno! Vidite, Lafayette je v graciiSiri bo že skrbel, da ptiček ne uide. Pri moji veri, to bi plačal z glavo! Lahko se mirno vrnemo v klub. Nori Marat (b. Mara) je sanjal; on vedno vidi strahove!" "Kaka sreča, da smo sklenili ogniti se srednjega oboka s svetilko! Kralj bi drugače prišel v roke baš tem zakletim revolucionarjem," sem mislil in sem ravno prav prišel do tretjega oboka. Tudi tukaj je straža mirno pustila skozi moža z gospo in debelega gospoda ž njegovim spremljevavcem. Po dveh minutah sta bila gospap in gospod v vozu. "Hvala Bogu!" sem vzdihnil olajšano in sem pričakoval, da Fersen takoj požene. A ne — voz je čakal! Prilezel sem do kozla in tiho vprašal: "Koga še čakate?" "Toinette!" (b. Toanet). "Kaj ni ravnokar vstopila?" "Bila je Elizabeta — rad bi, da bi že prišla. Svoj živ dan nisem sedel tako na trnju." Elizabeta! Kraljeva sestra! Nanjo še mislil nisem. In jaz sem že odpoklical svoje može od prvega oboka; kaj, če bi straža začela radi toliko enakih parov sumiti in bi ustavila kraljico? Kolikor hitro sem mogel, da nisem zbudil suma, hitel sem tja. Tedaj sem jih ravno videl stopiti iz sence poslopja, in baš takrat se je začel Lafayettov voz pomikati proti oboku, razsvetljujoč vse na okoli! Tresel sem sc ko trepetlika. K sreči je zakrival njen obraz velik šicoko krajen klobuk; tudi jo je potegnil njen spremljevavec v senco nekega stebra. Lafayette je u-stavii pod obokom in je govoril s stražo. To se mi je zdelo sumljivo in ni se mi videlo pametuo, da bi pustil kraljico po isti poti, ko je voz oddr-dral na nabrežje. Tudi svetilke na srednjem oboku sem se hotel ogniti. Tako sem stopil h kraljici, ki je stala še plašna v senci stebra, in sem rekel: "Milostiva, niste na pravi poti. Zanesite se name, naj vas vodim jaz!" Njen spremljevavec je hotel sicer ugovarjati, a kraljica me je spoznala in se brž oprijela moje pazduhe, jaz pa sem jo drzno vedel čez Karuseljski trg, da bi došel od nasprotne strani v malo ulico Doyen. Podnevi sem si bil sicer dobro ogledal vse ovinke teh malih ulic, kamor sein si npal sedaj; toda v nočni temi se mi je kmalu začelo dozdevati, da sem izgrešil pot. Mrzel pot mi je udaril na čelo, ko sem. pomislil na svojo odgovornost, in molil sem k angelju varihu, da bi mi pomagal. Slednjič sem prišel na trg pred Louvre in nato sem kmalu našel Fersenovo kočijo. Kralj in vsi so prestali smrten strah. Marija An-tonijeta je brž vstopila in voz je od-drčal. Svojim možem sem podaril vsakemu nekaj okroglega in jih odposlal. Potem sem odšel k Saint-Martinskiin vratom. Tudi tam je šlo vse po sreči. Vprašali so. sicer po potnem listu. Tega je bil spisal ruski poslanik in podpisal župan, ift se je glasil na ime gospe Korff za pot v Frankfurt. Reding jc stal zraven, ko ga je uradnik pregloda-val. Uradnik je tu-' ' ' posvetiti « svetilko v voz, a nafc. t mu je ugasnila, da sam ni vedel kako. (Reding hi mu bil lahko razložil.) Fersen pa je med tem tako klel na svojem kozlu, da je mož prestrašen potegnil prednico kvišku. Sved je počil z bičem in bili so zunaj. Ono stran Saint-Martinske ga prekopa jih je čakala potovalna ko (Nadaljevanje na 7. strani.) E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA P POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SCHOBNSTBDT & GO. '203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TROST & KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. KRRKKRi » Sfi v £ isiis^ifiiis^ifi^ui^ SR Oscar J. Stephen g' s. Sobe 201 ln JOLIET IAVISI \()TAR IS Barber Bldg. ILLINOIS. ^ Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. yc Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po-ffi škodbi. I^jj Zavaruje tudi življenje proti J? nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-sko stroko spadajoča pisanja. bi? m « h? a r: I tfi !fi THE Ell I. Mspei Apt! soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCU Hitro in ugodno uredi poškodbe. Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime e* ste se je premenilo. Govori nemško in angleško, ie NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Najstarija slavensko-krščanska tvti ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R& GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA L t. d. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cic* nik, tiskan u svih slavjanskih jezicik koji šaljemo na zalit j ev svakome b»* dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi" sov od Vam poznatih slovanskih dro-štev. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl revmatcje/ hromosti bolesti . kolku bolestih t členkih nevralgijl protinu otrplosti m&c slabotnem križu slabostih t &enk1h pljučnih »i prsnih i mra2enju t životu vnetju ofrsto HRENS prehlajenju bolestih » LEDJU bolestih . KRtiU HM ka&ju mmmmmmm STARI ČASI M a « & w s « w « s K K K « 3 w ^ w B1TTER-W1NE \ thinirovo Horke vino -»_■■_■ -k . ■ — "■»'•A.r.d (yJ0»E>M TRlNtK Ave. XlCACO, ILt Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo, v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanj* svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju Želodčnih bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih. Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Oliv« oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide P° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba. -SffiRSfi- Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .teredc, kakor: zabasanost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. ' & S 525 « ffi S ii Sfi Bi w * m K HFi tf SIS W jjJ ifi W Mi * $ JOSEPH TRINER, I ZDE LOV ATE L J.======= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. I c * [I Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. c°r. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS SLWNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim Teč ga piješ tembolj se ti prilj'ubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 „ ♦ :[st domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče Tino, ■»Iona........... 60c Catawba rumeno tiho, qf\ _ galona....... .....ouc Pri naročilu M 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. *«poiiljam ga od 25 «alono» naprej. Naročilu je pridejati denar *li Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Ljudska banka ' Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietu hranilnica Vlade Zd. Držav, Pofttne Hranilnice } - — — ln Države Illinois. 2,000 najboljših ljudi v Jolletn ima tu vložen m . nenar. Pod vladno kontrolo. obresti od viae. Začnite vlogo z SI. rst National Bank !>RK*OŽENJE NAD $4,500,000.00 JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) čija s šestimi konji, in odpeljali so se proti meji. Z Redingom sva se potem pogovarjala o kraljevem begu in njegovih posledicah. Reding je menil, da se sedaj lahko vse obrne na bolje. Kakor hitro bo kralj na varnem, prekliče vse krivične postave, ki jih je sklenil narodni zbor. Jakobinske klube, ki stra-hujejo sedaj narodni zbor in vso Francosko, bo razpustil, in zopet pride do moči monarhija, toda ne stara gnji-la monarhija s svojim slabim gospodarstvom in razvadami, marveč novo kraljestvo, ki bo temeljilo na postavi in pravičnosti. Tako je govoril Reding. Med tem pa se je vrnil Fersen s svojo kočijo, in stopila sva vanjo. Vse je bilo šlo srečno. V nekem selu, tri ure od Pariza se je grof poslovil od kraljeve rodbine; malo pred poldnem bodo begunci že v Chalonsu (b. Šalon). "Če pojde vse v redu, pride nova doba za Francosko in celo Evropo," je rekel Sverski grof. "Zame pa bo mej tem bolje, da zapustim Pariz za nekaj časa. To svetujem tudi Vama. Prej pa se še hočem prepričati, ali ne mislijo morda kralja zasledovati. Če ne store tega do šeste ure zjutraj, ga ne dohite več." Peljali smo se skozi mesto in mimo Tuilerij — vse mirno! Na Lafayet-tovem stanovanju so bila še vsa okna zaprta in straža je stala vsa zaspana pred vrati generala narodne brambe. "Xe dohitijo ga več!" je rekel Fersen zmagovalno. Potem nama je podal roke in se r poslovil s prijaznimi besedami. XXXI. Nasledki. Po tej razburljivi noči sem legel o-blečen na posteljo, da si malo odpočijem. Okoli osme ure me je gospodar prišel budit ter je vpil bled od strahu: "Kralj je pobegnil!" "Naj! Saj so zadosti nesramno ravnali ž njim,' 'sem odgovoril. "Toda vrnil se bo na čelu Avstrijcev in bo razdejal Pariz do tal! Strašna državljanska vojska bo izbruhnila in v svoji lastni krvi bomo pomrli," je javkal mož. "A kaj! Pustite me spati! Kralj je predober, da bi prelil le kapljo krvi!" Toda na spanje ni bilo misliti. Ves Pariz je bil pokonci. Ustrelili so s kanonom, s katerim so ob nenavadnih dogodkih klicali ljudi na nobe. Vse se je oboroževalo. Bilo je vrvenje, kakor bi kralj zares stal pred mestom z vojsko 100,000 mož. Hitel sem v našo vojašnico, ker se mi je zdelo zelo verjetno, da bo moral naš polk pod orožje. Morda je pustil kralj kakšna povelja zanj. Med potjo sem se moral smejati, kako se je javljal duh Pariškega ljudstva. Na Tuile-rije so prilepili liste z napisom: "Tukaj se oddajo stanovanja v najem." Ženske z volnenimi rdečimi čepicami so hodile oborožene okrog in vpile, da hočejo sedaj one varovati Pariz, ker so moški pustili uiti debelemu kralju, ki so ga bili privedli iz Versaillesa. Moški pa so kleli kralja, katerega bi bilo treba spraviti po izgonu na mejo in ga brcniti čeznjo. V vojašnici sem našel že majorja Bachmana in večino častnikov, Bach-mi je stisnil roko inmi šepetaje časti-tal. Čakali smo polkovnikovega povelja, ker smo vedeli, da moramo biti pripravljeni na pot, ker nas bo kralj gotovo poklical k sebi, kakor hitro pride do čet, ki jim poveljuje Boulles (b. Buje). Tako so mislili tudi ostali častniki; poslali smo v drugi dve vojašnici naročilo, naj bodo tudi tam pripravljeni na odhod. Polkovnik pa nam ni dal drugega povelja, kakor naj mirno imamo ljudi pripravljene v vojašnicah. Popoldne je objavil neki list kraljev manifest Harodni skupščini. Major je na dvorišču vojašnice nagovoril moštvo, povedal je, da je kralj pobegnil in prečital je njegov manifest. Marsikatero oko se je orosilo in znova so vsi prisegli na zastavo ter obljubili, da pojdejo za kraljem, kamor jih pokliče, po starem Švicarskem geslu: "Junaštvo in zvestoba!" Popoldne sem spremljal majorja v drugi dve vojašnici, kjer jc vojakom isto razložil. Potem sem šel k velikemu sodniku Keyserju in sem mu pomagal spraviti v red polkove zapisnike. Pri tej priložnosti me je pobarala stara Blanchet, kako da jc z mojo ljubeznijo do hčere velikega sodnika, in jaz sem ji odkrito povedal, da mi je Verena poslala pravo odpovedno pismo. Zmajala je z glavo in je menila, da veliki sodnik ne ve ničesar o tem. Tega pa ji nisem verjel, če tudi je rekla, da ima odprte oči in ušesa. Veliki sodnik govori pri vsaki priliki nenavadno spoštljivo in ljubeznivo o meni. Naj si torej ne jemljem k srcu tega pisma. Mlada dekleta imajo svoje muhe, kakor aprilovo vreme, ko cesto sledi hudim vihram in deževju jasno nebo in zlato solnce. Naj le za nekaj časa zopet pišem gospodični, kakor da bi se nc bilo nič dogodilo, in gotovo dobim povoljen odgovor. Odgovoril sem dobri starki, da hočem to premisliti; kajti o svoji zaroki ji nisem hotel ničesar praviti. Namesto v Zug pa sem pisal drugo jutro v Etampes (r. Etanp) precej dolgo pismo polno političnih novic o kraljevem begu in kako sta bila pri njem deležna "Damian" in '"Rudolf". Pismo ?em skušal sestaviti tako, da bi nt moglo škodovati, če bi je kdo odprl, ter sem se podpisal samo s črkama D. M.; kajti tedaj ni bil človek nikjer varen, da odpre pisma kak jakobinski poštar. Takšna politična ljubezenska pisma sem pozneje večkrat pisal Izabelli; izognil sem se tako zadregi, da bi ji govoril o ljubezni, ki vkljub dekličine ljubeznivosti le ni hotela prodreti v moje' srce. Naj sem se še tako branil; celo moje srce je bilo pri ereni Keyser. Kaj naj po-stalieaz tega? Sem-li smel tako podati Izabelli roko v zakon? Dnevu, ki si ga želi vsak zaročenec, jaz sem gledal z nekim strahom nasproti in upal sem, da me ugoden zapletljaj o-prosu besede, ki sem jo dal prenaglo. Vendar nisem imel poguma, da bi odkril Izabelli svoje srce. Čutil sem, kako bi jo bolelo. Kako naj se to konča? V teh mislih sem končal svoje pismo in ga sam nesel na pošto. Pred poslopjem se je bila nabrala velika množica ljudi, ki so bili nenavadno razburjeni. Ko sem prišel bliže, sem slišal, kako so vpili: "Imajo ga!" "Peljejo ga nazaj!" "Koga?" sem vprašal. "Kralja pač! Pošta, ki je ravno dospela iz Chalonsa, javlja, da so po vsej pokrajini Argonskega gozda po vaseh vso noč bili plat zvona, in neki jezdeči sel iz St.-Menehould (r. St,-Manuld) je prinesel novico, da so kralja spoznali ter ga zasledujejo. Zasledovati ga je isto, kakor ujeti ga. V vseh vaseh imajo Jakobinci svoje brate. Živeli Jakobinci, pravi prijatelji svobode! Dol s tiranom! Ha, kako ga bomo vsprejeli." Oprostil sem se klepetača in sem hitel z žalostno novico k velikemu sodniku Keyserju, kjer sem upal, da najdem tudi Bachmana. Res sta sedela skupaj in kakor strela ju je zadelo moje poročilo. Rekel sem, da je do zdaj le govorjenje med ljudmi, (la pa se težko potrdi. Pomisleka vredno je sicer, da sporočilo omenja St.-Menehould in Argonski gozd, skozi katerega pelje kraljeva pot. Toda zasledovati se ne pravi še ujeti, in to, da bijejo plat zvona, pomeni lahko ravno tako, da si kralj s tamkaj postavljenimi huzarji s silo odpra pot skozi nahujskano ljudstvo. r. Major je pritrdil mojim besedam, veliki sodnik pa ni prisodil kralju toliko odločnosti. "Če mu ljudstvo grozi, se uda, že zastran tega, da ne spravi žene in otrok v nevarnost," rekel je modri mož. Že večkrat sem občudoval njegovo bistro razsodnost. "In kaj napravimo potem mi? Kralj se je s tem ponesrečenim begom do konca osmešil. Odstavili ga bodo in morda posadijo za videz na prestol tega Or-leana, ali pa razglasijo takoj ljudovla-do. In kaj je potem naša dolžnost?" "Kralju smo prisegli zvestobo, ne komu drugemu, ki se samolastno polasti prestola, in tudi ne kakemu republikanskemu predsedniku!" je rekel Bachmann. "Ne za tega ne za onega ne potegnem meča. Pogodba, ki jo je kralj sklenil s Švicarskimi vladami, se glasi nanj in na njegove postavne naslednike. Zdaj pa izgubi pogodba svojo moč; Švica nas mora odpoklicati domu, kakor hitro pahnejo kralja s silo s prestola." "In če se prestolu odpove ter ga prepusti svojemu sinu?" sem vprašal. "To bi bilo kaj drugega; potem bi morali držati zvestobo njegovemu sinu ali pa tistemu, ki bi vladal mesto njega. Upajmo, da ne pride Orlean nikdar na to mesto; tisti dan, ko bi nastopila vlado ta pošast, bi se poslovil iz Francoske." "Morda se postavi še večji silovitež vladi na čelo," je rekel veliki sodnik. "Marat zahteva danes v svojem listu diktatorja. Dalje zahteva, naj padejo glave vseh ministrov, generalov, poveljnikov in ljudskih izdajavcev v narodnem zboru. "Vojaška vlada, če ne smo izgubljeni!" tako piše. To je zadnji nasvet, ki vam ga dam. Kmalu pride Ludovik XVI. z izseljenci in Avstrijci pred vaše obzidje; sto ognjenih žrel, bo bljuvalo žareče kroglje na vaše mesto. Rodoljube pomečejo v ječo in "ljudskega prijatelja"! — namreč Marata — 'v ognjeno peč'!" "Mislim, da ga to tudi kedaj doleti, četudi ne zdaj!" je vskliknil Bachmann. "Če bi res sprejeli ta predlog, bila bi seveda naša dolžnost, odreči takemu diktatorju pokorščino, pa tudi če bi bili v nevarnosti, da nas zmelje-jo do zadnjega." "Pripravljeni moramo biti na vse. Najbolje bi bilo, če bi nas Švica odpo-klicala brez odloga," je menil Keyser. Dalje prih.) , Chicago 1'hOM sm J0S. KUHAR i NAZNANILO. Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo, v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaracli prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vozne stroške. Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis. mesnicain grocerija 8 E PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois. A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom b Avstro-Ogrsko. J. P. KING,«? Obn telefon ^^ T---1 »lev. V 1 Lesni ♦♦»»»wtrgovec. Clinton in JDe»plainu 8t*. Joliet Nizke cen« Dobra postrežba, električna i.-itljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran« Jo*ef I. in Martha Washington. Na ladijah te govor« v»i avstrijski jezild. Družbni parobrodi na dva vijaka: Za m na dalj na pojasnila (• obrni na glavne zastopnik«: THKLPS BROS. & CO. 2 Wasnington St, N«w York, N. T. ali na njih pooblaščen« zastopnik« v Z j cd. državah in Kanadi STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnezev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. LCU. Phone 376. m. w. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 N. W. Phone 430. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IB. Vljudno vabi vse rojake, Slovene« it Hrvate, v svojo gostilno sredi RockdaU. VSI DOBRO DOSLII Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ce boi kupoval od nas, ti bona* v««-lej postregli a najnižjimi tržnimi c*-nami. Mi imamo v zalogi viakovrat-nega lesa. Za stavbo hii in poslopij mehU i* trdi Us, lath, cederne stebra, desk ki singlne vsake vrste. Nai prostor je na Desplaines mik blizu nevega kanala. Predne knpii LUMBER, oglasi as pri nas in oglej si naio zalogo I Mi tt bomo zadovoljili in ti prihranili d«nac J. W. LYONS Nai off;c« in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES IN CLINTON STS Garnsey, Wood & Lendoe ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL PRTI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdrahi tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1013, ali Chicago telefona r Crad 1354 J. Dom 2192 L. Farme y Wisconsinu. JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko strok« spadajoče zadeve za Združene Držav* in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih1 trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE1 P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek _...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svoj« Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1 1012 N. Broadway JOLIET. ILIi Pozor, rojaki ! Dobil tem iz Wathln-tona za svoje zdravila serialno Jtevitko ktere Jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture fu Po m ado proti Izpadanju in za rast las, kakorSue ledosedaj na svetu ni bilo, od katera moSklm in ženskim gosti ln dolgi lasje resnično popolnoma zrnste-jo ln ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo moikim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revinatlzem v rokah in nogah In krUioah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica jamčim s <500. Pilite po cenik katerega poiljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT ijfo V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Pre« lunch vsak dan. :: Dobrodošlil Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. ...Prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri. Amerikanska* povest. — Spisal Frančišek Finn S. J. (Konec.) "Ne, moj prijatelj, toda pred več sto leti je živel velik svetnik, sv. Ignacij; ta je spisal nekaj pravil, ki nam pomagajo razločevati nagnjenja našega srca, ali pridejo od dobrega ali hudega duha. Ti si imel dobrega angela, ki je bil pomagal zoper kneza teme. Toda jaz nisem še pri koncu s tvojo dogodbo. Ko si ti stal in me nepre mično gledal, negotov, kaj hočeš sto riti, sem jaz ravno končal svoj brevir in nato zmolil tudi kratko molitvico zate." "Zame, Velečastni?" "Da, zate. Molil sem namreč za vse dečke, ki pridejo ravno danes v nevarnost, da store velik greh." Rajko me prime za roko, iz njegovih oči paje govorila najsrčnejša hvaležnost. "Nato sem se ozrl in moj pogled se je srečal s tvojim. Kakor hitro si to opazil, si občutil veliko nevoljo in nenaklonjenost do mene. Med tem, ko te je nekaj priganjalo, da pridi k me ni, te je nekaj priganjalo, da zapusti voz. Temu počutku si se podal in hotel oditi. Ko sem te poklical, se je boj ponovil in le z največjim naporom si se odločil. Potem pa si bil zopet stari Rajko. Ali mar nimam prav, de te moje?" "Toda, Velečastni, kako vendar morete to vedetr?" "Brž, ko si se odločil, je izginil ves 6tud pred molitvijo, in vsa vabljivost brezbožne zabave v vozu za kadilce. Tudi nisi čutil nikake nenaklonjenosti do mene, kot bi odrezal, je vsa skuš njava minula." Rajko me je vedno bolj začudeno gledal. Na njegovih očeh sem bral, da sem zadel pravo."--- Tu pretrga Robert Collins pripovedovanje. "Oprostite, Velečastni, da Vas motim. Toda meni se godi istotako kot Rajku. Jaz ne moreni razumeti, kako ste mogli vse to sami od sebe vedeti.'" Gospod Barry se nasmehne. "To mi je bilo jasno vsled prejšnjega vedenja. Najprej sem spoznal, da to silno in hipno nagnjenje do pijače ni bilo ne prirojeno ne pridobljeno. Sklepal sem torej, da je bil hudobni duh, ki ga je zapeljeval k pitju, da bi zmetal njegove misli in otopil razum." "Ali zapeljuje hudobni duh ljudi tudi k pitju?" vpraša Stanko. "Na tvoje vprašanje bom odgooril z drugo zgodbo," odvrne duhovnik. "Ko sem bil v semenišču, je bilo kajenje strogo prepovedano. Jaz pa sem bil preje strasten kadilec in zato mi je bilo zelo težko, da nisem smel kaditi. Nekega jutra, ko se zbudim — bil sem komaj šest tednov v semenišču — me je neka neustavljiva sila fnala, da bi kadil. Med jutranjo molitvijo in sv. mašo sem v duhu neprenehoma kadil dobro havansko smod-Jtp; istotako med učenjem. V svoji domišljiji sem videl neprestano vzdihovati se oblačke dima. Vse bi bilo dal za eno samo smodko. Učiti se niacin mogel. Sam sebe sem se sramoval, toda svojih misli nisem mogel iz-premeniti. Zvečer so šle z menoj spat in so zjutraj z menoj vred zopet vstale. Tako so visele na meni, da se jih nisem mogel oprostiti. Tako je bilo tretji, še huje pa četrti dan. Naposled sem se ojunači) in sem šel k spoved niku upajoč, da mi bo pač dovolil kako smodko, če mu ponižno razodenem svoje muke. Moj spovednik je bil pobožen, star gospod, ki je že marsikaj prestal in skusil v življenju. Mirno me je poslušal, nato pa rekel: "Prijatelj kar ste mi tu pripovedovali, je dobro znamenje. Ce hoče hudobni duh koga zapeljati, in vidi, da ima dotični velik strah pred grehom, ga skuša prijeti na najslabši strani. Vaša slaba stran, misli hudobni duh, je kajenje. Sedaj vas muči z nerednim poželje-njem po eni smodki, počasi pa vas bo zapeljal v kaj hujšega. Toda vi ste zadali sovražniku že smrtni udarec s tem, da ste odkrili skušnjavo, kajti on sovraži luč; vaše razodetje ga je izdalo." Ko sem zapustil sobo, ni bilo moje hrepenenje po smodki nič večje kot po hebrejski slovnici. Sedaj lahko razumete, zakaj mi je bila Rajkova dogodba takoj jasna." "Seveda," vzklikne Robert takoj, "ko vam je Rajko razodel svojo skušnjavo, je hudobni duh zbežal." "Tako je," odgovori gospod Barry, "o tem sem trdno prepričan. Knez teme nima rad, če kdo posveti v njegove naklepe, zato tudi goji tako sovraštvo do spovednice." "To je vse lepo," se hipoma oglasi mali Vilko, "kako se je pa povest vršila dalje?" "To je bilo tako, ljubi moj Vilko. Prišedši v mojo škofijo sem Rajka po kratki pripravi v posebnem kupeju spovedal. Bila je dolga spoved čez vse njegovo življenje. Seveda ne smem ničesar povedati, saj veste, kako strogo veže duhovnika spovedna molčečnost. Tekom pripovesti boste sprevideli, zakaj vam pa vendar smem raz-odeti, da sem pri tej spovedi, pri kateri sem jaz prvič v svojem življenju spovedoval, zvedel, da Rajko v celem svojem življenju ni storil nobenega smrtnega greha. Imel je sicer tudi skušnjave in še celo velike skušnjave; bil je pač človek kot mi, toda ostal je hraber in se krepko branil; največjo svojo zmago, zmago milosti pa si je pridobil tisto jutro. Le malo minut po spovedi, ko je Rajko opravljal za hvalo, se odpro vrata najinega voza in dva dečka, malo starejša kot Rajko prideta noter. Njun obraz je bil za rdel in zaouhel, njune oči so željno blodile po vozu, in takoj sem spoznal da iščeta Rajka, da bi obračunala njim radi steklenice. "Rajko," pravim, "pojdi k vratom in pokliči oba v najin kupe, toda zamol či, da sem jaz tukaj." "Rajko stori, kakor sem mu rekel. Njegova tovariša prideta k nama in začneta — pri tem sta se komaj obdr žala na nogah — dobrega Rajka zmer jati s surovimi in nedostojnimi pri imki. Rajko pa ju kratko ustavi re koč: "Prijatelja, neki katoliški duhovnik je tukaj." Komaj to zaslišita, se obr neta in hočeta oditi. Jaz pa jima za stopim pot. "Pustite me ven," zakliče eden je zno. "Vidva ostaneta tukaj," odgovorim "in nobeden izmed vaju ne sme zapu stiti tega prostora, dokler nista popol noma trezna. Rajko, pokliči sprevod nika." Rajko stori, kot sem ukazal. Jaz pa si ogledam dečka malo bližje. Bila sta res ostudna. Hotela sta na vsak način celo s silo zapustiti voz. Jaz pa sem bil pripravljen ju zadržati, pa če bi bilo treba tudi s silo. Eden me je hotel kratkomalo poriniti v stran, kar pride Rajko s sprevodnikom. Jaz mu stisnem dolar v roko in rečem: "Po skrbite, da ostaneta ta dva moja prija telja tukaj, dokler ne bosta popolnoma trezna." Sprevodnik, velik, močan zamorec, pomežikne z očmi v znamenje, da me je razumel. Postavi se pred pijana dečka in zapove s krepkim glasom, naj se v vozu mirno vedeta. Onadva, nezmožna kaj misliti, voljno ubogata na videz jeznega zamorca in se mrmraje vležeta na klop, ki jo je odkazal spre vodnik. Zviti zamorem pa prinese kmalu veliko posodo mrzle vode in ju prav pošteno skoplje. Smešno je bilo gledati, kako sta se z rokami in z no gami branila. Rajko in jaz sva pomagala toliko, da sva ju držala, in Rajko se je moral kljub svoji žalosti prav srčno smejati, ko je videl, kake obraze sta delala. Mrzla voda ju je precej streznila; le njuna zardela obra za in brezizrazne oči so še izdajale njun prestopek. Če se je zamorec po-služil še kakega drugega pripomočka, ne vem, gotovo je le, da sta takoj nato trdo zaspala. "Pustite gospodka par ur spati," reče zamorec, "ko vstaneta bo vse v redu." Čez eno uro se vzbudi Sherbett Njegova prva. beseda je bila opravičevanje za njegovo vedenje. Skušal ie celo biti vesel, vendar ni mogel prikriti svoje žalosti. Posebno si lahko opazil nenaklonjenost do mene. Toda bil je vsaj popolnoma trezen. Pol ure nato odpre oči tudi Harry; tudi on se najprej opraviči za svoje vedenje Vendar sem videl, da jima je neprijetno v moji bližini, in da bi rada odšla. Tedaj sem napravil drzen poskus. 'Dečka," pravim, prosim vaju, opra vita dobro spoved." — Tu bi bili 1110 rali videti dolge obraze! Odločno sta se branila spovedati. Tudi jaz sem bil odločen, kajti vedel sem, da gre za dve neumrjoči duši, duši Marijinih družabnikov, ki sta danes tako nesrečno padla. V zaupanju na božje Srce Jezusovo in Matere božje sem jima tako dolgo prigovarjal, da sta privolila in opravila dobro »poved. Po končani spovedi nista mogla najti dovolj besedi, da bi se mi zahvalila. Sama ni-st^ mogla razumeti, zakaj sta delala prej take težave, in sta rekla, da sta se prej sama pred seboj sramovala, sedaj pa da sta presrečna. Kratko, postala sta moja najboljša prijatelja, prosila sta me za naslov in mi obljubila, da mi bosta pisala. Bila sta prav ljubeznjiva in zaupna dečka. Povedal sem jima na svoj način ves dogodek tistega dne in morala sta mi pritrditi, da se je hudobni duh zelo trudil, da bi ju pogubi). In vendar nisem vsega vedel. Dejstvo sem videl, vzroka nisem videl."--- Duhovnik pomolči za trenutek. Smehljaj na njegovih ustnicah je izginil. "Kako to, da niste videli vzroka?" pretrda Robert splošen molk. "Boš kmalu zvedel, moj dragi Robert. Prišedši na cilj svojega potovanja, sem se moral ločiti od mladih prijateljev. Tega trenutka ne bom nikdar pozabil, V domišljiji jih vidim še danes, kako stoje na stopnicah in mi mahajo s klobuki, dokler me morejo videti. Kot dobri kongrega-nisti so se gotovo srčno zahvaljevali Devici Mariji za rešitev iz velike nevarnosti. Tudi jaz sem se čutil dolžnega zahvaliti se za ta svoj prvi lepi uspeh svojega duhovnega delovanja. Zato sem obrnil svoj korak najpreje v cerkev, kjer sem pokleknil in dolgo in vroče molil. Ko sem še molil za-iujem zunaj cerkve velik hrup in klice po duhovniku. Nekaj mož plane v cerkev. Jaz jim stopim nasproti. "Kaj je?" vprašam. "Jaz sem duhovnik." Mislite si moje prestrašenje, ko zvem, da se je vlak, kmalu ko je zapustil postajo, ponesrečil. Visok most se je podrl in vlak je skočil v globo-čino. Tako sem bil prestrašen, da nisem mogel besedice spregovoriti. Moje misli so bile takoj pri mojih mladih prijateljih. Nato pa se hitro zavem, hitim v zakristijo in nato pred tabernakelj ter vzamem nekaj hostij. Neki mož mi pripelje konja. Hitro sedem nanj ter zdirjam na kraj, kjer se je zgodila nesreča. Pol ure sem dirjal in napeto pričakoval novejših dogodkov. Slednjič sem bil na mestu. En del mostu je bilo porušenega. Lokomotiva in večina vozov je ležala strta v vodi. Množica mož je med razvalinami iskala mrtvecev in ranjencev. Na bregu je ležala cela vrsta mrličev. Med njimi sem spoznal Walterja in Harryja. Bila sta hipoma mrtva. Toda nisem imei mnogo časa premišljati. "Velečastni," mi pravi neki Irec, "med ranjenci je neki deček, ki željno zahteva svetega obhajila." Sel I sem za možem in našel svojega ljubega Rajka. Ležal je na zeleni ruši. Na glavi in prsih je imel hude rane, ki so bile za silo zavezane, toda njegov o-braz je bil miren in njegove oči so se veselo svetile, ko me je zagledal in pozdravil. Pa nič časa nisem smel izgubljati; smrt je lepega dečka že zgrabila s vvojo ledeno roko. Sklonem se k njemu in mu rečem, naj obudi kesa-nje, da mu bom dal odvezo. "Sem že pripravljen, Velečastni," pravi tiho, "ravno predno ste prišli, sem obudil kesanje. Kateri dan je danes, Velečastni?" "Petek," odgovorim. "O hvala Bogu, hvala Bogu!" vzdih-ne večkrat in pobožno sklene roki. "Tako moreni danes vendar opraviti deveti petek Srca Jezusovega." Njegovo obličje zažari pobožnosfi ko mu podam sv. Rešnje Telo. Nikdar ne bom pozabil njegovega blaženega po gleda. A moral sem ga zapustiti, da tudi drugim ponesrečenim katoličanom prinesem zadnjo pomoč sv. Cerkve. Eno uro sem delil ranjencem in umirajočim zadnjo tolažbo sv. vere, nato sem se vrnil k Rajku. Zdravnik me je poklical, ker je šlo z njim h koncu. Nesreča, ki je zahtevala toliko žrtev, je bila po splošnem mnenju pravi slučaj. Šele prejšnji teden sem zvedel, da je bila posledica nekega zločinstva. Zapomnite si to dobro, otroci; ravno-isti dan ob deveti uri dopoldne je neki gradilec mostov z enim tovarišem iz ljubosumja sklenil podreti most. Med tem ko sta se tadva' pripravljala1 za zločin, je hudobni duh, ki je vedel za načrt in nesrečo, skušal pogubitl duše, katere je imela nesreča zadeti. Tako vidite, da sem bil res slep. Opazil sem pač, da je hudobni duh z -vso sVojo močjo ureničeval svoje peklenske naklepe, ni mi pa prišlo -na um, da je moral imeti zato poseben vzrok. Prišedši k Rajku sem ga najprej prosil, če smem uporabiti, kar mi je povedal pri spovedi. Rad mi je dovolil. Njegov obraz je postal bled, dihanje težko. A ostal je dobre volje prav do smrti. Z veliko težavo imi je tiaro-čH pozdrave za svoje starše in mi'krat ko pripovedoval, da so on in njefeova prijatelja po mojem odhodu pobdžno molili sv. rožni venec. Pri tretjem odstavku, ko sta Harry in Walter ravno molila: "Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri", se je naenkrat začulo močno hreščanje, potem pa se ni več zavedel. Po tem pripovedovanju je Rajko za hip pomolčal. Barva obraza se je spremenila. Zdelo se mi je, da je prišel zadnji trenutek. Podal sem mu sv. razpelo, katero je dolgo časa pritiskal na svoje ustnice. Hipoma se je zasvetilo njegovo obličje v nebeški blaženosti. "O Velečastni," je šepetal veselo, "o Velečastni, ohranil sem jo belo." Z isto blaženostjo na obrazu je večkrat ponovil najsvetejša imena, in kakor je bil zadnji udarec njegovega srca izliv ljubezni, tako so obdržale njego-1 ve poteze tudi po smrti nežni izraz ljubezni in blaženosti. Zahvalimo Boga, otroci! On jo je )hranil res belo. — Jaz sem ga razumel. Govoril je o beli obleki krstne nedolžnosti." — — Gospod Barry vstane. Ne pogleda ne na desno ne na levo. Tiho in zamišljeno, z Icsketajočimi očmi, kakor bi imel pred seboj prikazen z drugega sveta, odide v hišo. Tudi prej tako veseli otroci si zdaj komaj upajo tiho pogovarjati se med seboj. Nato pa čisto obmolknejo... Čez jezero pa prinese večerni veter zvoke pesmi "Ave Maris Stella" (Zdrava, Morska Zvezda!), ki jo pojo med vožnjo pobožni setneniščniki na čast tisti Kraljici, ki tako mogočno čuva čistost svojih marljivih, mladih kongreganistov... prepove Lurd!? Komu? Katoličanom. Ali ni Svoboda že neštetokrat pisala, naj katoličani ne poslušajo papeža? Ali ima papež pravico jemati katoličanom svobodo hoditi v poštene kraje, v katere hočejo? Papež ima o svobodi drugačne nazore kakor pa vi, svobodnomiselni so-cijalisti. Katoličani bi ne smeli hoditi kamor bi hoteli — če je le vse pošteno!! A v Lurdu se dogajajo sleparije, in papež podpira sleparstvo v Lurdu, ker Lurda ne prepove — laže Kunda. Ali je mar papež vladar v Franciji? Francoska vlada, ki sestoji iz samih brezvercev in socijalistov ima oblast prepovedati Lurd, in ima tudi pravico zapreti Lurd, če se v njem dogajajo sleparije. Zakaj ga ne zapre? Zakaj ta socijalistična vlada, ki ima na razpolago miljone vojakov, ne varuje svojih podložnikov lurdskih sleparij, kakor ozdravitve zove Svoboda? Ali socijalisti in brezverci podpirate sleparije? Hinavci! Dovolj moči in oblasti ima socijalistična in brezverska banda v Franciji, in vendar pusti, da farški Lurd "slepari" ljudstvo! To so prijatelji ljudstva! Pa čemu vse to? Kunda lahko sam konča Lurd in njegove sleparije. Kunda, trdil si, da moreš izlečiti neozdrav-rie bolezni in organične poškodbe s hipnotizmom, magnetizmom in s sugestijo; — ti torej edini znaš take neozdravne bolezni izlečiti. Povej in razglasi torej bolnim trpinom po svetu, kako se naj doma izlečijo takih bolezni, in prihranil boš ubogim bolnikom mnogo potov in stroškov, katere zdaj izmečejo za Lurd; bolniki se bodo po tvojih nasvetih ozdravljali doma brez Lurda — in konec bo romanja v Lurd, konec bo Lurda in njegovih sleparij. Na noge Kunda! ^ MALI OGLASI. ^ Kdor kaj »če za vsakokratn« prieb- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo p* J centa od vsake besede KONJ, DOBER ZA TEŽKO DELO, se proda takoj. Več pove: Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, 111. KJE JE MARKO ORLIC IZ KRI-ževske vasi št. 14 pri Metliki. Slišal sem, da se nahaja nekje v Chicagi ali Omahi. Zanj bi rad zvedel Nick Guštin, 426 N. Sth St., Kansas City, Kans. 56t3 Pravi vzrok. Mož: "Gospod zdravnik, zakaj pa moja žena ne more biti zdrava?" Zdravnik: "Zato, ker ni nikoli bolna!" NA VRTU. Stopila sem na samostanski vrt... Pri cvetu cvet — molčeč, zaprt, na bilki vsaki solza bela v prelestnih sanjah je drhtela. Molčale v snu so temne krone, molčali grmi krog Madone... Glej, iztok v zlatu zagori — na nebu solnce-kralj stoji. En hip--ves vrt v svetlobi plava, vsa v žarnicah je rosna trava, na bilki vsaki biser nov, odpira tisoč se cvetov. Kako dehti, kako pozvanja, ponosno drevje krone klanja... v nebeški luči limbar tone, smehlja se mu obraz Madone. Ves vrt — en spev, tako sladak, ves vrt — en cvet, tako gorak... V lepoti tej zastaja mi korak.-- Trenutek tak, — ne tak, neskončno lepši bil je tisti, ko v hostiji deviškočisti v srce je stopil večni Kralj. Vsa duša — maj, vsa spev — smehljaj, v nji rajev raj — moj Bog!... M. Elizabeta. mmmmmmmm | »»»»GERMAN**** ♦ Loan & Savings Bank« X MARTIN WESTPHAL 1 212 N. Bluff Street JOUET, ILL. nmirmmmwiKim HICHAM,' CONWAY* 106 Laughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Posojnje flenar na žemljica. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Prebitek hrane. Velika zmota je misliti, da čim več použijemo, tem več koristi ima telo od tega. Telo more prebaviti le o-mejeno količino hrane, ki je različna pri vsakem posamezniku, in preostanek je brez vrednosti. Ta neprebavljena tvarina je strupena in če preide v kri, porazdeli svoj strup živčevju. Neobhodno potrebno je, da se je izne-bimo, bržko zapazimo kako nerednost v prebavi hrane, kakor so zapeka, zlatenica, kolcanje, izguba slasti in moči. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zdravilo, ki vam je potrebno. Izčisti vam telo in prepreči mnogotero resno bolezen. Prav dobro je v neprilikah želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, izdclovatclj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, III Po težkem telesnem gibanju nadrg-nite svoje telo s Trinerjevim linimen torn. — Adv. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—41 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preto-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i® poskusite naše meso. C Nizke cene in dobra postrežba j<| naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.; Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111* Chi. tel. 3399. N. W. tel. 12 Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, ltf\ gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKB- .. Sobe v najem in Lunch Room. , ZA PISMENI PAPIR, ®ff KUVERTE, ¥ NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige, pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno ▼ Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, '"'"n ILLINOIS DELO JAMČIMO. P G, Vi OC 5. sr se je ni da «sk nc F; oc se sv uc sle dc ne Pr Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILli Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. W Joliet Citizens Brewing Co- North Colling St., Joliet, 111. 3?i1t@ Elk: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ^M0*0*0«0*0t0*0*0*0*i hi de ja na ka ra ni zr Ci gc oc C; V Ei Bp KAJ MISLIJO ZDRAVNIKI O LURDSKIH OZDRAVITVAH? (Nadaljevanje s 4. strani.) čez malo časa je lahko bral časopise, ki so bili na mizi. Od tega časa je bil njegov vid normalen. Vrnivšega se v Pariz je Dr. Bull preiskal in razvi-del, da so njegove oči prav dobre, in da ni nobenih sledov atrofije. Tudi bolezen v nogah je prešla in brez truda je lahko daleč potoval. Hrezverni Dr. Charcot mu v svoji bolnišnici ni mogel ozdraviti oii s hipnotizmom in s sugestijo; vpit in ukazoval je bolniku: "Vidi! Izpreglej! Lahko vidiš, lahko bereš, saj nisi slep! Ti nisi slep, glej!" — A bolnik je o-tal slep. Tudi drugi zdravniki mu niso mogli pomagati. A česar niso mogli dati ne hipnotizem, ne sugestija, ne zdravniki, dal je Lurd v enem hipu. Ali ni čudno? Kako bi lahko Kunda premagal Lurd. Take čudne ozdravitve pa smatra Kunda za sleparije in rohni, zakaj Vatikan ne prepove Lurda. Papež naj Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405 S. Bluff St.. Joliet, 111