Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. marca 2018 - Leto XXVIII, št. 9 stran 2 DESET LET OD SMRTI ŽUPNIKA IVANA CAMPLINA »NE SRAMUJTE SE SVOJEGA MATERNEGA JEZIKA, PRELJUBI ROJAKI!« stran 4-5 Nej se šetati po velkom mrazi stran 6 panonski list stran 10 2 DESET LET OD SMRTI ŽUPNIKA IVANA CAMPLINA Minority SafePack Eške do 3.apriliša se leko podpiše pobuda Evropske zveze manjšin (FUEN) Minority SafePack, v steroj dé za tau, ka naj bi se Evropska unija spravlala z zaščito pravic avtohtonih manjšin, stere živejo na njenom teritoriji. Unija nejma gnake pa enotne pravne regule, stere bi rosagom v Uniji naprejspisale, kak morajo ravnati z Starejši se še spomnite župnika Ivana Camplina, šteri je več kak 25 let živo v Martinji in je dosta lejt skrbo tüdi za Slovence na Gorenjom Seniki. 19. februara je minaulo deset let od njegove smrti. Ob toj priliki je nik Dejan Horvat, gen. vikar soboške škofije Lojze Kozar in drugi. Med mešo so spevali domači cerkveni pevci, šterim so s spevanjom fejst pomagali člani pevskoga zbora Avgust Pavel z G. Senika. Tüdi drugi lidje, manjšinami, stere živéjo pri njij, dapa majo svoj gezik, svojo kulturo, svoje navade, se pravi so ovakši kak večina lidi v tistom rosagi. Zatok pa rosagi, članice Unije, delajo po svoje, eni dajo manjšinam več (pravic, pejnez, prilik pa možnosti), drugi rosagi so pa bole skaupi s pravicami. Pa avtohtonih manjšin (őshonos kisebbségek) je nej malo v Evropski uniji, naj bi nas bilau več kak 50 milijaunov. Ene so trno velke, nji je po več milijaunov (Vaugri, Baski, Katalani itd), druge smo po numeraj menkše, dapa ranč tak avtohtone. Ka bi ta pobuda rejsan valana bila pa bi Svet Evrope dau pitanje pravne zaščite manjšin na svoj dnevni red, se mora bar en milijaun lidi podpisati. Podpise so začnili zbirati 3. apriliša 2017. leta. Zatok se mi postavla prvo pitanje, kak tau, ka se za podpise – bar eti na Vogrskom – samo zdaj dela kampanja, gda nam že voda skurok v grlo tečé pa fali eške kakšni 300 do 350 gezero podpisov. Drugo pitanje, zakoj se tak dela kampanja na Vogrskom, kak če bi šlau samo za pravice Madžarov, steri živéjo v sausednji rosagaj. Zakoj se bar z ednim stavkom ne povej, ka ranč tak dé za pravice nas, narodnos- Molitev ob Camplinovem grobu škofija Murska Sobota vküper z župnijo Gornji Petrovci v soboto, 17. 2. 2018, v Martinji pripravila lepo mešo in proslavo, na šteroj so se spomnili toga velkoga in vsepovsedi poznanoga župnika. Soboški škof dr. Peter Štumpf, šteri je tü prišo na to obletnico, je ob desetoj vöri vküper z drugimi dühovniki in verniki najprva molo na njegovom grobi, šteri je poleg križa na pokopališči v Martinji. Po tistom se je začnila sveta meša, štera je bila Del vernikov v gasilskem domu pri sv. maši ti, stere živemo na Vogrskom. Zakoj smo mi Slovenci, Nemci, Slovaki, Hrvati itd. bar na pau telko nej fontoški tistim politikom (predsednik vlade, predsednik parlamenta), steri so podpisali tau pobudo, pa so s svojov osebnov peldov nagučavali lidi, naj tau oni tö storijo. Vejn, ka je vsakšoma najbole važno svojo »lüstvo«, svoj narod, dapa mi smo tö pošteni državljani, steri plačüvamo svoje porcije tomi rosagi. Pa tau tö vejm, ka smo pred volitvami na Vogrskom, dapa dunk me boli. Ranč tak kak tau, zakoj se je nej najšlo v enom leti med petdesetimi milijauni en milijaun takšni pripadnikov manjšin, steri bi s svojim podpisom pomagali, podprli tau pobudo. Vej pa če sami sebi neščemo pomagati, nam ešče Baug ne more pomagati. Marijana Sukič Nastop pevskega zbora Avgust Pavel v lepo okinčanom gasilskom domi (v kapeli je malo mesto, pa še bole mrzlo) v Martinji. Poleg škofa je bilo več dühovnikov, med njimi domači žup- lepoga je povedo od pokojnoga župnika, za šteroga je pravo, ka je rad bil dühovnik in je rad meo svoje dühovniško delo. Po svetoj meši je bil kratek program. V začetki so nas s svojim spevanjom pozdravili mlajši iz Martinja. Te mali zbor smo vküper postavili lani za božič. Zdaj pa z velkim veseljom dale spevajo. Zbor vči pa vodi Ciril Kozar. Župnik Ivan Camplin je poleg svojoga dela dosta piso za novine in kalendare. Napiso je tü več pesmi. Dvej pesmi smo leko čüli na toj proslavi, na šteroj je dve pesmi spevao tüdi MePZ Avgust Pavel z G. Senika. Na konci so pa fejst koražno in iz srca spevali domanji mlajši. Da je bil program gotov, so moš- šteri so do zadnjoga mesta napunili gasilski dom, so z velko volo spevali in molili pri toj lepoj meši. Škof Peter Štumpf je lepo predgo meo. Dosta vse Porabje, 1. marca 2018 ki brž pripravili stole, ženske pa so že gor devale pecivo pa pogače. Telko vse fele je bilo pečenoga, ka si nej vedo, ka naj vzemeš. Naš župnik je še poskrbo za dober bograč, šteroga je vsaki dobo, pa še za dobro piti, ka ne bi bili žedni. Vsi smo bili veseli pa dobre vole, ka smo napravili takši lepi spomin na našoga župnika Ivana Camplina, šteri je vsigdar bil koražen, veseli in je bil rad med veselimi lidami. (Na naslovnici: sv. mašo je daroval škof dr. Peter Štumpf, ob njem škofovski vikar Lojze Kozar in domači župnik Dejan Horvat) Ciril Kozar foto: Stanko Skledar 3 ČUDEŽI SE RODE TU DOLI Gimnazijo Dorottye Kanizsai so v Sombotelu ustanovili leta 1917, med 1. svetovno vojno, tako je v lanskem letu praznovala stoletnico. V sklopu podaljšanega jubilejnega leta so sodelavci srednješolske ustano- delo na neki novo ustanovljeni gimnaziji, tako v transilvanski Tordi kot tudi v Sombotelu. Na slednji šoli je služboval složen kolektiv, hodili so na primer skupaj na izlete v naravo, delovali so v prijateljskem ozračju. Ravnatelj Tibor Módos in profesor József Molnár poslušata predavanje Judite Pavel, v ozadju dijakinja Vivian Manga ve 20. februarja priredili odprtje razstave o Avgustu Pavlu, ki je na (takrat dekliški) gimnaziji poučeval med letoma 1920 in 1933. Slavnostni dogodek se je odvijal na hodnikih pred knjižnico šole, ki so jih napolnili dijaki in profesorji ustanove ter drugi gostje iz mesta. V svojem pozdravnem nagovoru je ravnatelj Tibor Módos poudaril, da je v krvavih časih Velike vojne Sombotel dobil priložnost za izobraževanje meščanskih deklet. Nanizal je življenjsko pot prekmurskega polihistra od srednješolskih let do nastopa profesure v središču Železne županije, kjer so ga spoštovali kot enega zadnjih polihistrov svojega časa. Pozdravil je hčer znanstvenika Judito Pavel Simon, ki ga je poučevala na šoli v predmestju, kjer je bil kasnejši gimnazijski ravnatelj tudi član pevskega zbora. Posebna gostja slavja, Judita Pavel, je izrazila svojo ganjenost, kajti tudi sama je bila učenka šole, kjer je njen oče preživel svoja najlepša leta. Kakor je izpostavila, »le skupnost, ki spoštuje tradicijo, lahko ustvari tradicijo« in vzgaja talente. Njen oče pa je celo dvakrat začel profesorsko Avgust Pavel je poučeval tudi kasnejšo legendarno profesorico Magdo Szemző, ki je ušla smrti v času holokavsta in nekoč o Pavlu zapisala: »Le madžarski pesnik je lahko tako govoril o madžarski književnosti«. Judita Pavel je še povedala, da je v očetovih časih dekliške razrede obiskovalo kar 40-45 dijakinj in le 6-7 Manga, ki je pred vstopom na sombotelsko gimnazijo obiskovala Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Velja jo pohvaliti, dolgo in zapleteno pesem Avgusta Pavla se je namreč naučila na pamet. Uradni del slovesnosti se je zaključil z glasbo, novinar Dušan Mukič - nekdanji dijak te gimnazije - je ob spremljavi kitare zapel prekmursko ljudsko balado »Mladi Marko se je ženo«, ki govori o tragični ljubezni in je nastala v pokrajini, kjer se je Pavel rodil in ki jo je nadvse ljubil. Po slovesnosti so si lahko navzoči v knjižnici ogledali kratek film o življenju in delu Avgusta Pavla. Pobudo za razstavo na hodniku je dal profesor matematike József Molnár, ki jo je postavil skupaj z etnologinjo Marijo Kozar, muzejskim pedagogom Kálmánom Tóthom in Judito Pavel. Slednja je za razstavo posodila več očetovih osebnih predmetov: profesorsko diplomo, univerzitetni indeks, nalivnike, pisma, fotografije, risbe, publikacije, listine in seznam »zabavnih izrekov« profesorjev, ki so jih V vitrinah so avtorji razstave namestili nekaj osebnih predmetov Avgusta Pavla se jih je odločalo za nadaljnji študij. Zahvalila se je današnji gimnaziji, da ohranja tradicijo, in obenem želela, da bi »se rodili novi človeški čudeži«, kajti »dober učitelj predaja tudi človečnost«. »Čudeži se rode tu doli«, smo slišali Pavlovo madžarsko pesem v izvedbi dijakinje Vivian zabeležili dijaki. Na stene hodnika so avtorji razstave namestili panoje jubilejne Pavlove razstave iz leta 2011, tako bodo lahko tudi učenci Gimnazije Dorottye Kanizsai natančneje spoznali življenjsko pot in delo »zvestega sina dveh narodov«. -dm- BODIMO POZORNI DRUG DO DRUGEGA, POGOVARJAJMO SE VEČ – TUDI Z BOGOM - V času posta (od pepelnice do velike noči) se kristjani pripravljajo na praznik Kristusovega vstajenja, poglabljajo se v veri in se odpovejo posvetnim stvarem. Ali je zadosti, če se posipamo s pepelom in ob petkih 40-dnevnega posta uživamo le kruh in vodo? Škofovski vikar Franc Režonja v monoštrski cerkvi »Čas posta pred Veliko nočjo, je sveti čas za kristjane, ki je primeren, da se zbližamo z Bogom, ki je poslal na ta svet edinorojenega sina, da bi nas rešil. Zato moramo tudi mi ugoditi drug drugemu, napraviti dobro drugemu. Veliko je takih ljudi, ki potrebujejo pomoč, ki trpijo zaradi pomanjkanja. Pomagajmo jim, saj vsak dan lahko storimo nekaj dobrega ali neposredno ali preko človekoljubnih organizacij,« je povedal gospod Franc Režonja, škofovski vikar za narodne manjšine pri škofiji Murska Sobota. Gospod vikar je omenil tudi to, da moramo več moliti – se pogovarjati z Bogom, in to ne le v cerkvi, temveč tudi doma v družinskem krogu. Molitev je pravi stik z Bogom, tudi Jezus je to učil svoje učence in uči tudi nas preko evangelijev. Pomembno je tudi to, da pazimo na naše izrečene besede! Naj bo naš govor primeren kristjanom, tako se bomo najlepše pripravljali na praznovanje skrivnosti naše vere in lahko skupaj rekli: Kristus je od mrtvih vstal, res je vstal! László R. Horváth Slovenska maša v Monoštru V monoštrski farni cerkvi bo naslednja slovenska maša 25. marca, na cvetno nedeljo. Obred, v okviru katerega bodo blagoslovili tudi butarice, se bo začel ob 16.30. Szlovén mise Gotthárdon A szentgotthárdi plébániatemplomban március 25én, Virágvasárnap lesz szlovén nyelvű szentmise. A »barkaszentelői« istentisztelet 16.30 órakor kezdődik. Porabje, 1. marca 2018 4 Svetovni dan maternih jezikov PREKMURJE Naj športniki 2017 Tüdi v Prekmurji je navada, ka v začetki nauvoga leta občine vörazglasijo najbaukše športnike preminaučoga leta. Tau so napravili v Murski Soboti, Lendavi, Moravski Toplicaj in Böltincaj. V soboški občini so za najboukšoga športnika vörazglasili stelca Jureta Sočiča, pri ženskaj pa športno gimnastičarko Asjo Benčec. Najboukša moška ekipa med posamičnimi športi je Rokoborsko društvo Sobota, med kolektivnimi športi Odbojkarski klub Panvita Pomgrad, najboukša ženska ekipa pa je Ženski odbojkarski klub Sobota. Najboukši športnik na področji športa invalidov je tenisač Marino Kegl, steri je lani v Turčiji na olimpijski igraj gluhih prišo do trno dobroga, štrtoga mesta. V Lendavi je najboukši športnik leta 2017 Kristijan Horvat iz Lokostrelskega kluba Lendava, najboukša športnica pa Vita Kulčar iz Judo kluba Lendava. Ekipa leta je člansko moštvo nogometnoga kluba Nafta 1903. Najboukši športnik preminaučoga leta v Občini Beltinci je strelec Mitja Černi (Strelsko društvo Gančani), najboukša športnica pa karateistka Fiona Zečiri iz Böltinec, članica Karate kluba Murska Sobota. Najboukša ženska športna ekipa je Ženski nogometni klub Pomurje Beltinci, najboukša moška pa Hokejski klub Lipovci. V Občini Moravske Toplice je biu lani najboukši športnik Martin Bencik, evropski mladinski prvak v modelarstvi, plaketo za najboukšo športnico pa je dobila Petra Dervarič, igralka hokeja na travi v Hokejskem klubu Moravske Toplice, steri je daubo priznanje kak najboukša športna ekipa v leti 2017. Silva Eöry »NE SRAMUJTE SE SVOJEGA MATERNEGA JEZIKA, PREL Leta 1999 je Organizacija tina je tudi letos napisal in stoletja, »in naša skrb naslov, saj kaj pa imata Združenih narodov za izob- Poslanico ob svetovnem nam je bila povrnjena s skupnega slovnica in držaraževanje, znanost in kul- dnevu maternega jezika, v premnogimi darovi. Od va. A zgodovinarju verjamemo: najprej je turo – UNESCO 21. bilo treba normirafebruar razglasila za ti jezik, nato pa dan maternih jeziustanoviti državo; kov. Ob svetovnem narod je postal nadnevu jezikov je lani cija in jezik eden Društvo slovensod 225 jezikov, ki se kih pisateljev prvič jih govori v Evropi«. pripravilo dogodek, Jezik je neizmerno poimenovan Uspabogastvo, vir samovanka slovenskih bitnosti narodov, mater na Madžarsljudstev in plemen. kem. V dvorani Lili Žal jeziki tudi umiNovy Cankarjevega rajo, izginjajo, ker doma so o skrbi so živa bitja. Po vsem za slovenski jezik svetu naj bi jih bilo v Porabju govorili 6 do 7 tisoč, vsako predsednik Društva leto jih umre nekaj. slovenskih pisatelErika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, ki je poslanke in jev Ivo Svetina, za- poslance že večkrat nagovorila v materinščini-slovenščini, in Ivo Svetina, predsednik Društva Jezik se v človeku rodi hkrati z njegogovornica Slovenslovenskih pisateljev, ki poudarja, da je Slovenija dolžna skrbeti za Slovence v sosednjih vim rojstvom, zato cev v madžarskem državah, tudi pri učenju in ohranjanju njihovega jezika in kulture mu rečemo materni parlamentu Erika Köleš Kiss, raziskovalka na kateri izpostavlja, da jezik brižinske pridige v slovens- jezik. Ivo Svetina je v letošnji Inštitutu za narodnostna vp- ni le sredstvo sporazume- kem jeziku do Trubarjeve- poslanici tudi opozoril, da se rašanja dr. Katarina (Kata- vanja, »temu rečemo go- ga Katekizma v slovenšči- vse pogosteje sliši jezik, »ki lin) Hirnök Munda, novinar vorica, ampak je temelj, ni ni bila potopljena v nas ga mati ne bi mogla temo podzemlja, ampak je učiti; to je jezik sovraštva, in pesnik Dušan Mukič ter na katerem neko občetiho in vztrajno cvetela kot nestrpnosti, vseh mogočih glavna in odgovorna uredfobij, jezik, ki ni več vesel nica Porabja Marijana Sukič. stvo gradi svojo samopre- zimzelen pod snegom.« poznavnost, samozavest, Predsednik DSP poudarja pozdrav ali pesem, ampak Pogovor je povezoval Franci Just, literarni zgodovinar in svojo duhovno podobo: vlogo slovenskih jeziko- kletev, jezik, ki je plod najpublicist iz Murske Sobote. umetnost in kulturo. Od slovcev, ki so zapisovali in bolj podlih strasti, ozvočen Logično vprašanje: čemu ob- Brižinskih spomenikov proučevali jezik. Tako je leta z zlom in kriki po linču.« navljati lanski dogodek, na dalje, torej več kot tisočlet- 1768 Marko Pohlin pozval Zato to ni več, dodaja, jezik katerem je predsednik DSP je, slovenski jezik priča, svoje rojake: »Ne sramujte se Trubarja, Linharta, PrešerIvo Svetina poudaril, »da je da smo samosvoje ljud- svojega maternega jezika, na, Cankarja... Slovenija dolžna skrbeti stvo, ki je z ustoličenjem preljubi rojaki (navedek v Kot ima slovenski jezik, naša za Slovence v sosednjih karantanskega kneza naslovu). Ni tako slab, kot materinščina, izjemen, nepmislite.« In slovenščina je recenljiv delež pri nastanku državah«? Kot je preprosto na knežjem kamnu raznotraj habsburške monar- samostojne države Slovenije, vprašanje, tak je tudi odgovor. In sicer, da je skrb za zumelo pomembnost pre- hije, v kateri je bila uradni tako mu je ta država, rekli bi, jezik trajnostna naloga sle- nosa pravice vladanja jezik nemščina, ostala živa, postala prepogosto krušna hernega naroda, manjšin ljudstva na vladarja. se razvijala, krepila in boga- mati. Nikoli doslej ni bilo še posebej in Slovencev na Da so se ustanovni očetje tila. Prevedena je bila Bibli- toliko javnih napisov v tujih Madžarskem še mnogo bolj. Združenih držav Ameri- ja, napisani sta bili prvi dve jezikih, kot jih je zdaj, nikoTega so se v Porabju začeli ke pri pisanju Deklaracije slovenski komediji in bilo je li do zdaj, razen med vojno zavedati že zdavnaj, zelo o neodvisnosti leta 1776 leto, ko se je začela francos- morda, ni bilo toliko tujega davno, vendar je zavedanje zgledovali pri obredu, ki ka revolucija, »vedra revo- namesto slovenskega jezika premalo, potrebna so (bi se je odvijal pri knežjem lucija, kot jo je poimenoval v gospodarstvu (tovarnah), bila) dejanja. Je zdaj dejanj kamnu, je znano in pri- Josip Vidmar. In začela se ustanovah (bankah) in še je naša pot k samostojnosti kje oziroma skoraj povsod dovolj, so prava, ki bodo daznano dejstvo, a od nas in neodvisnosti. Od Pohli- tam, kjer imajo delež tujci. jala rezultate? Prav na učensamih premalo cenjeno nove slovnice do samostojne Že zaradi enega člana - tujca ju materinščine je poudarek države je naslov slovenske v upravi neke firme govorijo letošnjega svetovnega dneva in spoštovano.« Slovenščina je trdoživ orga- zgodovine, ki jo je 2006 najpogosteje v angleškem materinščine. Predsednik Društva slo- nizem, živo bitje, ki smo ga napisal Peter Vodopivec. ali drugem tujem jeziku. V ohranili in razvijali stoletja Za marsikoga nenavaden Sloveniji je kopica trenervenskih pisateljev Ivo Sve- Porabje, 1. marca 2018 5 LJUBI ROJAKI!« jev raznih športnih zvrsti, resnici na ljubo uspešnejših od domačih. Še po desetih letih mora televizija njihove izjave iz »jugoslovanščine« prevajati in podnaslavljati v slovenščini. Bedno. So tudi izjeme, med trenerji in športniki, recimo Hrvat Jakov Fak, ki živi v Sloveniji (kot tudi trenerji in športni funkcionarji), govori lepši slovenski jezik kot tri četrt Slovencev, pa še olimpijsko srebro nam je prigaral. Zelo malo je tistih v Sloveniji, ki si drznejo opozoriti na podrejen položaj materinščine, pa še to bolj kampanjsko. Kajti takoj jim prilepijo etiketo zaplankarjev, celo primitivcev, ki odganjajo tujce, ki nam, vendar, prinašajo blagostanje. Za zaključek bom opisal dogodek izpred let s Poletne univerze v Debrecenu na Madžarskem. Kolega iz Pariza, s katerim sva se skupaj spopadala z učenjem madžarskega jezika, sem vprašal, katere jezike govori ob francoščini, zakaj guli ta težek jezik. Ja, angleško, nemško in nekaj malega italijanščine. Čemu se potem učiš madžarščine, saj se povsod na Madžarskem lahko pogovarjaš brez težav z zdajšnjim znanjem jezikov (pogovarjala sva se v mešanici več madžarščine in nekaj nemščine). Odgovor me je presenetil, dejal namreč je, da zato, ker se bo kot bodoči gospodarski predstavnik (ob učenju madžarščine je hkrati pisal magistrsko nalogo iz ekonomije) v Budimpešti pogovarjal v madžarskem jeziku, spremljal madžarske medije in tako dobil več relevantnih informacij in bolj ga bodo spoštovali tisti, ki jih bo nagovoril v njihovem jeziku. Dodal je še, da Francozi izjemno spoštujejo svoj jezik in tudi jezik tistih, s katerimi sodelujejo. Tekst in foto: Ernest Ružič A NEMZETISÉGI OMBUDSMANHELYETTES AZ ANYANYELV NEMZETKÖZI NAPJA ALKALMÁBÓL Napjainkban több mint 6.000 nyelvet beszélnek Földünkön, jó részüket azonban mára a kihalás veszélye fenyegeti; az őshonos lakosok által beszélt nyelvek lassan, de biztosan tűnnek el az élő nyelvek közül. E folyamat megállíthatatlannak tűnik, éppen ezért kiemelkedően fontos felhívni a világ figyelmét e szomorú jelenségre – s egyben a nyelvhasználat egyedülálló kultúramegőrző szerepére. 1999-ben az UNESCO közgyűlése február 21-ét az anyanyelv nemzetközi napjává nyilvánította. A nemzetközi megemlékezés előzménye 1952-re vezethető vissza, amikor Pakisztánban – amelynek akkor még a mai Banglades is része volt – az urdu nyelvet nyilvánították az egyetlen hivatalos nyelvvé. A bangladesiek anyanyelve azonban nem az urdu, hanem a bengáli, így abban az időben nagyszabású tiltakozások és tüntetések kezdődtek az országban. A Dakkában 1952. február 21-én szervezett megmozduláson a rendőrség brutális fellépése öt halálos áldozattal járt. A Pakisztánban történtekre tekintettel minden év február 21én világszerte az anyanyelv megőrzésének, ápolásának fontosságára emlékezünk. Hazánkban tizenhárom nemzetiségi közösség él, akik anyanyelvük megőrzésével és ápolásával tehetnek a legtöbbet saját identitásuk fennmaradásáért. Ennek elősegítése érdekében az Alaptörvény garantálja, hogy az itt élő nemzetiségeknek joguk van az anyanyelvhasználathoz, a saját nyelven való egyéni és közösségi névhasználathoz, saját kultúrájuk ápolásához és az anyanyelvű oktatáshoz. Ezen alkotmányos jogokat a nemzetiségek jogairól szóló törvény bontja ki részletesen. A törvény a nemzetiségekhez tartozó személyek egyéni jogai között említi a családi ünnepek és az ezekhez kapcsolódó egyházi szertartások anyanyelven való megtartásához, illetve a saját és gyermekeik nevének, utónevének megválasztásához, anyanyelvük szabályai szerinti anyakönyveztetéséhez, hivatalos okmányokon való feltüntetéséhez való jogot; az anyanyelv megismeréséhez, ápolásához, gyarapításához, továbbadásához és az anyanyelvi oktatásban, művelődésben való részvételhez való jogot. A közhatalommal való kapcsolattartás során, így a bírósági és közigazgatási eljárásokban a vonatkozó eljárási törvények biztosítják az anyanyelv használatának jogát. Az Országgyűlésben a nemzetiséghez tartozó képviselő és a nemzetiségi szószóló – illetve a helyi önkormányzat képviselő-testületében a nemzetiségi képviselő – az anyanyelvét is használhatja. A törvény ezen felül az adott településen élő nemzetiségi polgárok számarányától függően biztosítja az önkormányzati rendeletek, hirdetmények és nyomtatványok nemzetiségi anyanyelven történő közzétételét, illetve a közhivatalok elnevezésének, továbbá a helység- és utcaneveknek nemzetiségi anyanyelven történő feltüntetését. Az anyanyelv nemzetközi napja egyúttal a nyelvi sokszínűség megőrzésének fontosságára is emlékeztet: a magyarországi nemzetiségek jogainak védelmét ellátó ombudsmanhelyettesként ezért minden érintett személy és intézmény figyelmébe ajánlom az anyanyelv védelmét és ápolását; az anyanyelv ugyanis minden nemzetiség fennmaradásának záloga. Szalayné Sándor Erzsébet Prof. HC egyetemi tanár, ombudsmanhelyettes KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Porabje, 1. marca 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Zavarovanje prauti divjadi V leti 2017 so 368 divjadi povozili v Železni županiji, od tauga 291 na poštiji, 77 pa s cugom. Ka aj delamo, če stoj kakšno divjad zavozi? Najprvin policijo trbej pozvati, oni potejm poglednejo, ka k steroj lovskoj družini se drži tista paut, gde se je nesreča zgaudila pa pozovejo od tistec djagara. Potejm napravijo zapisnik (jegyzőkönyv), gde se tau tö dolanapiše, če je lovska družina kriva za tau, ka se je tau zgaudilo ali nej. Istina, tašo se rejdko ma zgoditi, samo te, če v staumejtrskom kraugi napajajo, polagajo ali sau majo doladjano za divjad, če nega table ali brez table majo djajo (lov). Dapa tašo se rejdko zgodi, djagardje tau dobro znajo pa na tau fejst skrb majo, zato ka v ednoj tašoj nesreči, gde ednoga djelena tavdarijo, je leko več kak milijaun forintov kvara. Največkrat je tak v tej nesrečaj, ka lastnik avtona od lovske družine eden filer ne dobi, zato ka pri nas na Vogrskom je taši zakon. V Evropskoj uniji je skur v vsakšom rosagi tak, ka lastniki avtoja tašo zavarovanje majo, stero vala za kvar tö, stero povzrauči divjad. Pri nas se taši kvar samo tak vöplača, če lastnik avtoja ma kasko zavarovanje, ka posaba plačüva. Dapa tau zavarovanje največkrat samo za nauvi avto majo povezano, zato ka tau zavarovanje je drago, na stare avone se sploj ne splača. Tak ka samo tista rešitev bi bila dobra kak za lüstvo tak za djagare, če bi zavarovalnice kvar, stero napravi divjad, tö nutvzele v obvezno zavarovanje. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Borut Pahor obiskal Južno Korejo Predsednik republike Borut Pahor je kot prvi slovenski predsednik obiskal Južno Korejo, kjer si je v Pyeongchangu najprej ogledal nekaj nastopov slovenskih športnikov na 23. zimskih olimpijskih igrah, nato pa ga je v Seulu sprejel predsednik Moon Jae-in. V predsednikovi uradni delegaciji je bila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je v času obiska podpisala Sporazum o socialni varnosti. Uradni obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je bil namenjen nadaljnji krepitvi političnih in gospodarskih odnosov med državama, predvsem z namenom iskanja možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja in izmenjavi stališč o ključnih aktualnih mednarodnopolitičnih temah. Vox populi Trenutno najbolj priljubljena politična stranka v Sloveniji je neparlamentarna Lista Marjana Šarca, razkriva februarska anketa Vox populi, ki jo je pripravila Ninamedia. Če bi bile parlamentarne volitve zdaj, bi Listo Marjana Šarca volilo 13 odstotkov vprašanih, drugo mesto bi zasedli Socialni demokrati (SD) z 12,6 odstotka podpore, sledi pa jim Slovenska demokratska stranka (SDS) z 11,8 odstotka. Na četrto mesto se je prebila Levica, za katero bi oddalo glas 5,4 odstotka vprašanih, medtem ko je Stranka modernega centra (SMC) padla na peto mesto s 5,2 odstotka podpore. Pet odstotkov vprašanih bi volilo Demokratično stranko upokojencev (DeSUS), 3,9 odstotka pa Novo Slovenijo (NSi). Na lestvici najbolj priljubljenih politikov večjih sprememb ni. Še zmeraj vodi predsednik države Borut Pahor, na drugem mestu je Marjan Šarec prehitel Violeto Bulc, Milan Brglez pa na četrtem mestu Tanjo Fajon. Feri in Marika Pergar iz Murske Sobote Nej se šetati po velkom mrazi »Gor sam raso v vesnici Vadarci na Goričkom. V držini nas je bilou devet, ges sam glij na sredi biu rojeni. Meli smo malo gazdijo, tak ka je bole srmastvo bilou. Vseeno je bila moja mladost lejpa,« pravi Feri Pergar, steri je v osnovno šaulo prva v štiri leta odo v domanji vesnici, drüga štiri pa v Bodonce: »Najlepše je v zimi bilou, ka smo se te leko sankali, dostakrat smo za tau turbe nücali.« Tüdi njegova žena Marika je gor rasla na Goričkom, v Prosenjakovcaj, pauleg granice: »Mi smo bili čista vogrska držina, vej pa sta tak oča kak mati Vougra. Slovenski gezik sam se začnila včiti te, gda sam šla v šaulo, vej pa smo doma furt vogrski gučali. Te je v šaulaj ške nej biu dvojezični pouk, tak ka smo se v osnovni šauli vogrska deca po vogrski včili, slovenska pa po slovenski. Mene so moji starišge dali v slovenski razred, vej pa so vidli, ka doma nemo najšla dela in mo se mogla dale šaulati. liji. Brat žive v Veščici, tisti, steri je živo v Portoroži, pa je na žalost že mrau. Vsakšo leto se dva do trikrat dobimo vsi vküper v Prosenjakovcaj. Našo domačijo smo predelali v »vikend«, tak ka na avtobusni postaji srečala. »Te je tak bilou, ka si tri mejsece v šaulo odo, šest mejsecov pa si delo. Ge sam že od mali naug rad kaj šraufo in tak sam po zgotovleni osnovni šauli šau za inaša v mehanično delavnico v Martjance, ge sam najrajši mopede popravlo,« raztolmači Feri, steri je po tistom, ka se je vönavčo za šlosara, šau k sodakom v Trebinje: »Tüdi tü so ponücali moje šlosarsko znanje in so me v delavnico djali, ge sam švaso in popravlo. Meni je pri sodakih, gé sam biu leto in pau, dobro Marika in Feri kak mladi zakonski par bilou. Gda sam dosta lidi, če trbej tüdi tresti, domau prišo, san tü dela nej tam leko prespi.« daubo in sam v Dajčland Po zgotovleni osnovni šauli v odišo, v Audijovo fabriko v Fokovcaj se je Marika vpisala Ingolstadt delat. V začetki je žmetno bilou, ka sam nej dosti po nenški znau gučati. Po pau leta je žena za menov prišla, pa je te že baukše bilou.« Oba zakonca mata na Dajčland lepe spomine. »Nikdar sam se tam nej počütila kak tijinec. Brodim, ka je bilou fontoško tüdi tau, ka je naš priimek nej biu jugoslovanski, takši, Najbola sta veseliva, gda prideta na obisk čerka in sin z držinama ka bi se končo na -ić. Pauleg toga sam Gda sam v štrti razred pri- na soboško gimnazijo. »Vsak- ges gezik znala že te, gda šla, se je začno dvojezični ši den sam se z busom v sam šla gor. Prva, gda sva pouk. V našoj držini nas šaulo vozila. Sošolce sam ške nej mela dece, sva pri je bilou šest mlajših. Meli mela iz cejloga Prekmurja. eni nenški držini živela. Z smo lejpo otroštvo, vej pa je Ške gnesden radi pridemo njimi sva se dobro razmebilou dosta lübeznivosti. Ške vküper,« pove sogovornica in la. Kesnej sva se preselila v gnesden mam dobre stike z cujda, ka je v tistom cajti tüdi dvosobno, po tistom pa ške v brati in sestrami. Najstarej- svojoga moža spoznala, vej pa štirisobno stanovanje. Furt ša sestra žive v Seli, drüga v se je on tüdi šaulivau v Murski smo dobre nenške sausede Dobrovniki, tretja pa v Ita- Soboti, tak ka sta se dostakrat meli,« pove Marika, stera se je Porabje, 1. marca 2018 po 11. lejtaj odlaučila, ka s čerko Manuelo in sinom Edvardom pride nazaj v Prekmurje, v Mursko Soboto, gé so si te že zazidali ram. Čerka, stera je že v Dajčlandi atletiko začnila trenerati, je te tüdi doma dale bežala in je ške v cajti Jugoslavije uspešno nastaupala tüdi na tekmovanjih v tijini. Oba z bratom sta si po tistom, ka sta se šaulivala v Ljubljani, tam stvaurila držini (Manuela ma dva sina, Jana in Aleksa, Edvard pa Čarno, Zala in Petjo) in sta tam tüdi ostala. Marika si je te, gda je prišla domau živet, tri leta nej iskala dela, po tistom pa ga je najšla v fabriki Mura, gé je delala dvajsti let, vse do penzije. Feri, steri je ške par let osto v Dajčlandi, po tistom pa je tüdi njega potegnilo domau, k držini, je ške deset let mogo delati, prva kak je 2011. leko šau v penzijo. »Zdravdje mi ške kelko telko slüži, tak ka mi je lepou kak penzionisti,« pravi Feri, steri se ne spaumni rad cajta, gda je šau v penzijo, ka je glij te žena doživela srčni infarkt. »Ge sam sploj nej znala, ka se mi je tau zgaudilo. Biu je mrzeu febuarski den. Po tistom, ka sva se šetala deset kilometrov po mrazi, sam doma občütila, ka me boli rauka. Nej me je enjala, pa sam šla k doktorci, stera me je včasi poslala v soboški špital. Od tam so me poslali v mariborski špital, gé so mi te padarge pomagali. Tam mi je en padar tüdi pravo, ka je tau leko prišlo od toga, ka je tak velki mraz biu, in so se srčne žile skrčile. Zdaj rada šetam, samo nikdar nej po velkom mrazi,« pove Marika. Zakonski par Pergar pauleg toga rad skrbi za svoj gračenek, v sterom je tüdi dosta sadnoga drevdja. Dostakrat, sploj v leti, deta v Prosenjakovce, gé tüdi gobe radiva nabirata. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Pergarovih 7 Smo šče Slovenci Slovensko društvo v Budimpešti že od začetka delovanja sveti slovenski kulturni praznik. To smo začnili, gda je slovensko veleposlaništvo šče bilau v Lendavski ulici. Tudi zdaj smo v soboto, 17. februara, svetili te den, Prešernov den. France Prešeren je bijo najvekši slovenski pesnik pa gda je mrau, tisti den svetimo slovenski kulturni svetek. Na te svetek so pri nas v programi nastopili Veseli pajdaši iz Števanovec pa otroški pevski zbor števanovske dvojezične osnovne šole. Otroški zbor pa moški člani našoga pevskega zbora so najprven zapeli slovensko himno. Potem so mlaj- v Budimpešti dr. Robert Kokalj in soproga Klaudija Kokalj pa sodelavka za kulturo Nataša Pregel. Za nas, člane slovenskega društva v Budimpešti, je znamo naše porabske pesmi, poznamo naše šege, navade in molitve. Ali kak dugo? Težko je biti narodnost vsepovsedi, ali v tem velkom varaši pa šče bola. Na svetek slovenske kulture je prišo slovenski veleposlanik Robert Kokalj s svojo ženo tö Zatok smo napravile 1990. leta društvo, aj ostanemo Slovenci, aj se ne potopimo v tom »maurdji«. Trüdimo se, tüdi naš zbor. Dočas mo spejvali naše pe- smi pa se spominjali na naše porabske vrednote, je dobro. Sploj se moramo potruditi. Gostom iz veleposlaništva in iz Števanovec se zavalimo, da so prišli, da smo lepau svetili te naš veliki svetek. Saj mi Porabski Slovenci smo tüdi del slovenske kulture. Naš jezik je tudi slovenski, naše pesmi, vrednote so tüdi slovenske, ne smejmo je pozabite, ka potejn več nemo Slovenci. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti iz srca gratuliramo dvöma števanovskima skupinama, olepšali so naš svetek. Želeli smo njim, naj tadale tak lepo delajo, imajo lepe uspehe in naj se še večkrat srečamo. Na konci smo vse navzauče pozvali na prijateljski večer, smo nazdravili, se pogučavale in se prijetno počutili. Irena Pavlič PUST V GORNJESENIŠKEM VRTCU ... DO MADŽARSKE Ali bo postaja podzemne železnice poimenovana po Árpádu Gönczu? Vodstvo budimpeštanskega prometnega podjetja je pred časom dalo predlog, da bi postajo metroja pri Árpádovem mostu poimenovali po najbolj priljubljenem predsedniku države po tranziciji Árpádu Gönczu. To se je zdelo logično, saj je tudi mestni predel okrog postaje podzemne železnice poimenovan po njem. S predlogom so se strinjali tudi svetniki samouprave XIII. okrožja, ki jo vodi župan socialist in načelno tudi vodstvo glavnomestne občine. Proti predlogu so nekateri desno usmerjeni novinarji, ki so v neki televizijski oddaji izjavili, če bodo na postajo napisali ime in priimek Árpáda Göncza namesto Árpáda, vodje madžarskih plemen pri prihodu v Karpatski bazen, naj ju kar odstranijo. Spremenilo se je tudi stališče nekaterih svetnikov, predvsem članov stranke FIDESZ, ki so prvotno bili za omenjeni predlog. V programi so spejvali števanovski mlajši Še do 3. aprila lahko podpišete Še do 3. aprila se lahko podpiše pobuda o pravni zaščiti narodnih manjšin (Minority SafePack), je opozoril Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik v oddaji javne televizije. Potrebnih je še kakih 300-350 Maškare so se postavile pred naš objektiv tisoč podpisov, da bi pobuda dosegla svoj cilj, in sicer da bi Evropska komisija morala dati na svoj dnevni red pravno zaščito avtohtonih narodnih manjšin. Zbrati Nastopajočim se je zavalila častna predsednica društva Irena Pavlič; na kejpi z Veselimi pajdaši iz Števanovec ši spejvali otroške pesmi. Bilo je lepo in veselo. Veseli pajdaši, kak vsigdar, tüdi zdaj so nas razveselili. Notra so nam pokazali dva pijanca, kakšna sta. Dosta smo se mogli smejati. Našo prireditev so počastili veleposlanik Republike Slovenije to vsigdar nika velkoga, če nas sodelavci veleposlaništva obiščejo. Splo lepau se zavalimo. Slovensko društvo v Budimpešti imamo Porabski Slovenci, smo še Slovenci, kak gda smo prišli v té velki varaš in se tü naselili. Šče gučimo porabski slovenski materni gezik. Še se mora milijon podpisov. Evropska unija namreč nima splošno in enotno pravno regulirane zaščite pravic avtohtonih narodnih manjšin, njihovo število je približno 50 milijonov na območju Unije. Pobudo sta podpisala tudi premier Viktor Orbán in predsedMaškare so se predstavile s pesmicami, plese om in deklamacijami Porabje, 1. marca 2018 nik madžarskega parlamenta László Kövér. 8 Krü pa mlejko Kak pravijo, če je sila, vrag še möjo zej. Tak je bilau tau prejšnji torek, gda se je snejg sipavo, dja sem pa mogo nekakoga najdti, ka bi malo kaj gučo mena za novine. Že prejk Števanovec sem se odpelo, gda so me zvali po telefoni, ka nika moram podpisati, tak ka obrno sem se pa sem se nazaj odpelo v Varaš. Poštije so že vse bejla bile, gda sem se odrügin prejk mosta, prejk Rabe pelo. Kama aj zdaj dem, koga najdem v tau velkom snegaj, sem zmišlavo pa kak če bi mi Baug pomago, gnauk samo zaglednem, ka Rejzak Mukič, po iži Bidarna ranč pred menov prejk poštije dejo. Brž sem na gaz staupu pa paulek njij sem se stavo. - Leko vas domau pelam? sem je pito. »Leko, vejpa tak tašo lagvo vrejmen je,« so pravli pa so v avto vseli. - Ka bi bilau, če bi vas malo kaj spitavo za novine, še med potjauv? »Če mo znala odgovarjati, te leko,« so se smejali. Tak ka nej domau, liki v Lipo v knjižnico sem ji pelo, gde smo se malo pogučavali, kak je bilau prvin pa kak je kaj gnesden. - Tetica Rejza, ta rejč ka Bidarna ka znamanöjva? »Nas so po iži tak zvali, zato ka prvin je dosta taši bilau, steri so gnako ime (priimek) meli. Kak ge, ka sem Mukič, tak so te razliko delali, ovak pa ne vejm, ka ta rejč znamanüva.« - Gde ste vi doma bili na Gorenjom Seniki? »Na najbaukšom mesti, na Janezovom brejgi, istina, zdaj že nej, zato ka je vse zaraslo pa vse je lejs grato tam. Mi smo tam tavö odli, kak so Štejfarni bili doma, pa kak so Kovačini bili.« - Še stoji vaša rojstna hiša? »Nej, zato ka smo leta 1963 dojzgoreli, Luksa Micka je tam mlejko nosla pa s svejčov si je svejtila. Kaulak rama smo mi bilge meli, pa te mogauče, ka od svejče se je tau vožgalo. Dapa nika gvüšno ne moremo povedati, zato ka tau je niške nej vido. Ram je cejlak dojzgoro, samo tau je sreča bila, ka je mama kukrco pripelala pa tau smo na paudi (podstrešju) meli. Zavolo tauga se je te v künji pa v sobi plafon nej nutftrno, zato ka ga kukrca obranila pred ognjom. Vejš, ka slamnatna streja bila pa tau je tak gorelo kak oli. Müve z mamov sve goščice lüpale pri Törkini, gda sve tam vö s künje staupile, ka deve domau, te sve zaglednile, ka naš ram gori, samo tam si obraniti nika nej mogo. Gasilci so tö kesno prišli pa nej ka bi včasin gasili, najprvin so sorakozó (zbor) napravli, tašo še vrag nej vido. Samo vejš, ka sem ge dvakrat dojzgorela? Tü v Varaši sem ranč tak zopojdla, tü mi je pa stanovanje gorelo. Tau je 21. oktobra bilau, iz Farkašovec edna je sir vnoči kürila, pa tak se je nika vožgalo. Ge sem tö malo nika drejmala, gnauk samo cingajo, ge sem dvere nej odprla, zato ka sem nikoga nej vidla vö na okno. Gda sem pa gor poglednila, kak je šesto stanovanje bilau, tam je že plamen vöüšo. Te sem si mislila, stara, vküp se poberi, ka tü nika nej dobro gé. Samo nika časa nej bilau vküpbrati, gvant, ka sem na sebi mejla, telko je bilau vse, nika drügo nej, še vrastvo je tam ostalo.« - Ostalo je kaj za nüc, ka ste v stanovanji meli? »Nika dosta nej, vejš, gda so gasili pa voda je tü dojtekla, ge sem nika vöcukala, samo moja hči pravla: „mama, ka ’š ti s tem delala, dočas ka boš živela, tau ‚š pardijala”.« - Kama ste šli laknivat, dočas so te ram vred vzeli? »K hčeri sem üšla na Nemesmedves, en mejsec sem tam bila, potistim sem pa nazaj- prišla ta, kak je Eva preso biu gnauksvejta, na tretji štauk. Tam je moja vnukica dobila Terezija Mukič stanovanje pa te tistoga sem ge vred vzela. Ge sem taša, ka rada gučim, najbola pa s Slovenci, tam na Nemesmedvesi bi tau žmetno šlau, vsikši den bi se nej mogla telko pelati, pa te sem bola sé nazaj prišla.« - Gda ste doma na Seniki pogoreli, kama ste tam šli? »Gde smo dojzgoreli, tisti je materni ram biu, te smo tadojšli v očinski ram. Mi smo štirdje bili, mama, stara mati, vüjec Francli pa ge. Te ram, ka je dojzgoro, več smo ga nej popravili, par lejt je še stau, potistim je pa tak vküpspadno, zdaj pa že lejs gorzaraso. Ge sem ga nej stejla popraviti, zato ka več nas je, steri smo erbali, ge bi cerala, drügi bi pa samo pargiško držali.« - Te bar zdaj mate drva na zimau. »Tau je tak, ka gnauk moraš plačati podiranje, te ka ti vözvozijo pa te še nut v Varaš, tak ka sploj se ne splača, baukše, če gotove drva küpim.« - Kak ste vi sé v Varaš prišli? »Gda sva se z možaum oženila, te sva najprva na Seniki bila v arandi, potistim sva sé v Varaš prišla v ulico Kossuth. Te sem tak sama ostala pa te leta 1996 sem toga dobila, gde zdaj živem.« - Gde ste delali? »Ge sem v židanoj fabriki delala, tak vejš, če šaule nemaš, te samo meklau leko ženeš, dapa nika ne deje, dobro je bilau. Leta 1995, gda so židano fabriko zaprli, te sem v fabriko Opel prišla, gde sem ranč tak meklau gonila. Deset lejt sem delala pa te sem tak v penzijo odišla, že komaj sem čakala, zato ka tam je strašno dosta trbelo delati. Sreča je tau bila, ka je dobra banda bila, kak koli je žmetno bilau, zato smo vse skauz spravli. Naslejdnje sem že fejst čakala, aj leko v penzijo dem, zato ka je tak bilau, ka vsikši den smo tau čakali, ka zdaj koga tapošlejo, pa tau je nej dobro bilau. Naslejdnje sem že prejdnjoma prajla, ka nej trbej od tauga gučati, hajt, sto se vam ne vidi, tistoga pošlite ta, zato ka človek že gesti pa spati ne more.« - Ka zdaj delate, ka ste že v penziji? »Nej je najbaukše, zato ka roke so mi nej dobre, noge so mi nej dobre, samo zvüna se tak vidi, ka je dobro pa vse je v redi.« - Vseeno kak je, zato vsigdar dobro volau mate, nej je tak? »Ka padar (zdravnik) pravi, volé ne smejš zgibiti, drügo pa tau, ka sem ge v cejlom življenji dosta delala pa te še zdaj mo delala? Tak bi naura bila! Če ge krü pa mlejko leko küpim, mena več nej trbej, mena telko dojde. Samo tisti delajo še potistim, ka so v penziji, steri se je prva sploj nej tazmantrau, steri je vöpočinjeni. Tisti, steri smo delali pa se mantrali, nam ranč napamet ne pride, ka bi tadale ali nin indrik delali, gda smo v penziji.« - Srce vas ne vleče nazaj na Gorenji Senik? »Dosta sem odla nazaj na Senik, gda je mama živela, pa k tetici, zdaj pa že bola samo na cintor odim.« - Prvin je lepše bilau na Gorenjom Seniki kak zdaj? »Lepše je bilau, zato ka več naroda bilau, zdaj tanta tagor že samo lejs ge, tak ka tam že nišoga življenja nega. Lüstvo je odišlo, zato ka je težki biu žitek na Janezovom brejgi. Ge, gda sem delala v židanoj fabriki, kak rano sem mogla staniti, da sem na rani bus odla! Tü v Varaši sem leko v petoj vöri stanila pa te sem še v bauto üšla prva kak sem pejški delat üšla. Baug moj, Baug moj, zdaj smo pa stari gratali.« - Dapa kak pravijo, vi ste bar zadobili te lejta. »Ge sem tak tau prajla, ka ge sem že pet lejt gorpotegnila, zato ka moja mama je šestdesetsedem lejt stara bila, gda je mrla, tak ka te lejta so meni že vse dar.« Karči Holec porabje.hu Porabje, 1. marca 2018 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 4. Predgarge tomačijo sveto istino Po tistom, ka je dojobladala protestantizem, je katoličanjska vöra vse prejkvzela v slovenskoj literaturi za več kak stau petdeset lejt. Oprvin so pisateli nücali stare forme, kak na priliko obračanje edni talov Svetoga pisma, liki menje kak v reformaciji. Vekšo znamenje so dobile predge, štere pa so bile samo na pau literarne. Zvün te so pisali premišlavanja o vöri ino pripovejsti o svetnikaj pa njini čüdaj, tau pa že tak, ka se je leko bralcom estetski tö vidlo. Velki pomen so dobile cerkvene pesmi, štere so mele v sebi več čütenja pa farb kak protestantske - té so stele samo prejk pameti včiti. V tom cajti so se začnila narajati prva dela slovenske (dühovne) dramatike tö. Od voditelov slovenske prautireformacije moremo mujs vöpostaviti ljubljanskoga püšpeka Tomaža Hrena, šteri se je ovak v protestantskoj držini naraudo. Biu je prvi človek cerkvene komisije na Kranjskom, štera je zacomarila protestante, zaperala ali rüšila njine molilnice ino zažigala njine knige. Hren sam je nej biu pisatel, liki je pomago vödavati slovenska cerkvena pisanja. Želo je vöprinesti katekizem, molitvenik pa pesmarico. Z naslovom »Evangelija inu listuvi«, z ednimi tali Nauvoga zakona za nedele pa svetke, je na svejklo dau knige, v šteraj je po katoličanjsko vöpopravo edne tale Biblije Jurija Dalmatina. Tomaž Hren je biu v prvom redej političar, šteri je nej preveč na literaturo dau, liki bole na muziko pa molarstvo, ranč tak kak drügi voditeli prautireformacije. V 17. stoletji je biu eden dugši cajt, gda je edna slovenska kniga nej vöprišla. Leta 1615 je Janez Čandek eške vödau eden dojobrnjeni ka- tekizem, po tistom pa so do 1672 ranč edne slovenske knige nej vödali. Tau pa zavolo več zrokov: protestantizem je več nej biu tak nevaren, zavolo velki bojn je srmastvo bilau pa dühov- njegve misli. Piše dinamično, z vnaugimi farbami, čütenja pa pri njem dojobladajo pamet. Slovenska književnost se je začnila s predgami v »Brižinski spomenikaj«, ta lite- Kejp Paradičoma z Adamom, Evov pa Luciferom (Škofjeloški pasijon 2009) nicke so več nej bili motiverani za pisanje. V etom cajti süuče aj samo tau povejmo, ka so v Ljubljani nutpokazali prvo igro v slovenskom geziki z naslovom »Paradiž«. Dijaki ježuitskoga kolegiuma so go od leta 1657 po varaši pa kauli njega nutpokazali z ednimi tali Staroga zakona, njene reči pa so do gnes nej gorostale. V tisti časaj se je narodilo nika nauvoga v umetnosti, tau je barok. V literaturi sé slišijo dela z drüge polovice 16. pa s 17. stoletja, v šteraj najdemo nauve protivnosti: tejlo pa düh, trplenje pa veselje, pamet pa čütenje ali bogastvo žitka pa živlenje brezi vrejdnosti. Gezik té literature je sploj farbasti, krepko okinčan, rejči so komplicerane pa včási nerazmene, špajsne. Leta 1684 je kanonik v Novom mesti Matija Kastelec vödau svoje knige »Nebeski cil«, štere so tü pa tam že baročne, v slovensko književnost pa vpelavajo tipuš vörske meditacije. O geziki piše na priliko tak, ka leko prejk lejpi, čütni peld prausni človek ranč tak razmej rarna fajta pa je svoj vrejek dosegnila kauli leta 1700. Če leko povejmo, ka so želejle protestantske predge samo včiti, tau pa v sigurnoj formi, so predge v baroki gratale zanimive pa okinčane, bilau je je veseldje poslüšati. Katoličanjske predge so svojim poslüšalcom Svetokriški, šteri se je naraudo v vesnici Križ pri Vipavi. Oča ma je biu Taljan, mati pa Slovenka. Kak kapucinski barat je predgo po Kranjskom pa Štajerskom, največ pa na Primorskom. Svoje predge je vödau v svojom najvekšom deli »Sacrum promptuarium« (Sveti priročnik), v šteri peti knigaj má predge za vse nedele, svetke pa zvünredne prilike. Doj je je spiso za dühovnike, ka aj bi si pomagali pri mešaj. Dosta je djemau s tihinske literature, depa vnaugo svoji idej je tö emo. Najvekša vrejdnost knig Svetokriškoga so pripovejsti, štere so zvekšoga za peldo, depa majo v sebi lejpe kejpe pa humor, gda pa gda pa so drastične tö. Leko povejmo, ka so té zgodbe začetek slovenske proze, če rejsan so pisateli 19. stoletja bole po evropski pisatelaj minto djemali. Svetokriški je piso v vipavskom primorskom domanjom guči, če rejsan v njem ne najdemo Janez Svetokriški na dvauri kapucinskoga klauštra v Vipavskom (Svetom) Križi ponidile pelde, »eksemple«, ka bi prejk nji nutpokazale kakši vörski navuk. Lüstvo je leko v nji čülo anekdote, hejcne pripovejsti, kratke pravlice o stvarinaj, legende pa celau novele. V etaj predgaj najdemo vse tau oprvin v slovenskoj rejči. Najbole erični slovenski baročni predgar je biu Janez skoro nika taljanski rejči. V 17. pa 18. stoletji so na Slovenskom na vüzem nutpokazali več pasijonov o trplenji, smrti pa goristanenji Kristuša. Gor nam so ostale reči tzv. »Škofjeloškoga pasijona«, šteri je tak prva slovenska dojspisana dramska igra. Po nemškoj peldi ga je vküpsklau kapucinski Porabje, 1. marca 2018 barat oča Romuald v Škofji Loki na Gorenjskom, dugi je kauli gezero verzov. Pripovejst od Adama ino Eve do Kristušove križne pauti za odpüščanje grejov nutpokaže v 13 kejpaj. Tema je eške bole v srejdnji vök valon, pa v njegvom štiluši je tö samo malo baročnoga. Ne godi se dosta kaj, več je premišlavanja od vörski istin pa je igra tak bole statična. Zašpilali so go po varaški ulicaj, po enom tali pejški, po drügom pa na kaulaj ali konjaj. Igralci so bili zvekšoga majstri pa pavri z okauliške krajine. Leta 1999 so oprvin v moderni cajtaj nutpokazali cejlo igro v centri Škofje Loke, v bodaučnosti go leko pá vidimo eške samo leta 2021. Decembra 2016 so pasijon gorspisali na erično lišto UNESCO-nove dühovne kulturne erbe. Za potrejbe lüstva je Cerkev v baročnom cajti, na začetki 18. stoletja naprejspisala spejvanje sveti pesmi v ljudskom geziki. Zatok je v tisti časaj vöprišlo več slovenski pesmaric. Ahacij Steržinar je svojoma glavnomi deli dau ime »Katoliš keršanskiga vuka peisme«, v šterom je vküppaubro sploj dosta sveti pesmi, depa brezi prave literarne vrejdnosti. Frančišek Miha Paglovec je vödau vnaugo cerkveni knig, njegva sveta pesmarica pa je ostala v rokopisi. V njej najdemo edno posvejtno pesem tö - od toga, ka more cejli svejt preminauti. V cajtaj baroka so bole samo dale pelali mišlenje srejdnjoga vöka pa prautireformacije, nika nauvoga pa so pisateli donk prinesli v štiluši. Leko povejmo, ka so književnost v istinskom znamenji rejči nej stvaurili, donk pa sta se začnili narajati slovenska pripovejst pa drama. -dm- 10 Publikacije in sodelovanje med sosedi PANONSKI LIST Panonski inštitut v Pinkovcu/Güttenbachu na avstrijskem Gradiščanskem izdaja dve publikaciji, osrednjo Panonski letopis enkrat na leto, dvakrat pa manj obsežen, pa še vedno s pestro vsebino Panonski list. Urednik obeh je dr. Robert Hajszan Panonski, in tudi večina avtorjev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije sodeluje v obeh publikacijah. Urednik s Panonskim letopisom in Panonskim listom vzpodbuja sodelovanje, zlasti na kulturnem in znanstvenem področju, v tem delu Evrope, v štirih državah. Večletni pregled vsebine, velja vsaj za zadnjih deset let, kaže na veliko razliko v pripravljenosti avtoric in avtorjev v obeh publikacijah. Če je dokaj naravno, da je večina avtorjev z avstrijske Gradiščanske, ni ravno vzpodbudno, da je najmanj prispevkov iz (severovzhodne) Slovenije. Uvodni del tokratne številke Panonskega lista je posvečen življenju in delu akademika dr. Antona Vratuše. Ob fotografijah (akademik Anton Vratuša, potem predsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, Anton Vratuša in podpredsednik Uprave Marjan Šiftar), so objavljeni odmevi na akademikovo smrt, med njimi tudi Roberta Hajszana Panonskega. Hajszan je poudaril, da je Panonski inštitut s smrtjo Antona Vratuše in on osebno izgubil mentorja, ki ga je spoznal pri dr. Vaneku Šiftarju na Petanjcih. Upošteval in uresničeval je njune pobude na področju kulture in publicistike, zlasti pa je užival v druženju v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Anton Vratuša je bil tudi častni član Panonskega inštituta. Iz Porabja je povzet Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Murska Sobota. O obletnici reformacije je tudi reportaža Po poteh Martina Luthra. V članku Lepo je imeti dve domovini pa je opisan nekrolog o smrti Antona Vratuše (1915 – 2017), ki je v celoti preveden tudi v nemški jezik. Daljši članek je napisal Zvonko Milas, državni sekretar v uradu za Hrvate v tujini, in je objavljen v hrvaškem in nemškem jeziku. Predstavljen je Đuro Vidmarović, novi predsednik Društva hrvaških književnikov. Urednik je namenil posebno pozornost 500-letnici začetka reformacije. Na dveh straneh je objavljena fotoreportaža s prireditve „Naši zakladi“ - Zatočišče izgnanih na Petanjcih, ki sta jo na Tišini pripravili položaj Hrvatov v Sloveniji. Avtor opozarja na doslej neuspela prizadevanja, da bi dobili Hrvati v Sloveniji status manjšine, kakor ga imajo Slovenci na Hrvaškem. Pohvale pa so zapisane o uspešnem delu hrvaških kulturnih društev in o obisku Roberta Hajszana, ki je predstavil delo Panonskega inštituta v Pinkovcu. Po že ustaljeni praksi iz Panonskega letopisa so tudi v Panonskem listu objavljene številne fotografije, ki dopolnjujejo tekste. Objavljene so tudi fotografije s kulturno-zgodovinskega simpozi- ja Modinci/Mogersdorf, ki je bil tokrat v Lendavi, kjer je slovenske zgodovinarje zastopal dr. Andrej Hozjan z mariborske Filozofske fakultete. Kulturno-zgodovinski simpozij Modinci je bil dolgo časa prvovrstno mednarodno politično, znanstveno in kulturno srečanje v tem delu Evrope. Pobudo zanj je dala Avstrija, in sicer na obletnico, ko je krščanska vojska na tem delu južne Gradiščanske, v okolici Monoštra in ob rečici Rabi porazila Turke na osvajalskem prodiranju proti Dunaju. Zgodovinarji so vsako leto obravnavali drugo temo, uvodni del pa je pripadal političnim govorom in kulturnemu programu. Ta koncept se je deloma ohranil tudi po demokratičnih spremembah v Evropi, saj se je otvoritve simpozija v zgodovinskem Kőszegu udeležil tudi dr. Andrej Capuder, prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji. Kot sklepno dejanje simpozijev so bili zborniki, ki so z referati in povzetki razprav izhajali v slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku, ki so jih razposlali na številne evropske univerze. Vsaj tako so tedaj izjavljali organizatorji simpozijev, ki so z leti postali vsestransko, tudi medijsko mnogo manj odmevni. Tako kot druge oblike sodelovanja v »panonskem prostoru« treh oziroma ob pridružitvi dela Hrvaške, štirih držav. Zlasti politično in strokovno pomembna so bila srečanja panonskih pravnikov, ki Porabje, 1. marca 2018 so se jih vseskozi udeleževali tudi pravosodni ministri iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ministri in pravniki so se pogovarjali o aktualnih in koristnih temah. Obe srečanji, zgodovinarjev in pravnikov, sta bili izmenjaje v vseh sodelujočih državah. Po tihem je »ugasnila« tudi mednarodna likovna razstava Pannonia, še prej pa skupni koncerti pevskih zborov sosednjih držav. Nekoliko več je zdaj dvostranskega sodelovanja, tako med Slovenijo in Madžarsko pa tudi med Slovenijo in Avstrijo. Pri tem sodelovanju gre bolj za pridobivanje denarja (kar tudi ni narobe) iz evropskih strukturnih skladov. Med tistimi, ki so stike ohranili, je Pokrajinska in študijska knjižnica v Murskji Soboti, ki že več desetletij sodeluje z železnožupanijsko knjižnico Dániel Berzsenyi v Sombotelu, stike pa imajo tudi muzeji, Pomurski muzej v Murski Soboti sodeluje tako z Gradiščansko kot Madžarsko. Posebno področje so stiki, ki jih imajo prekmurski Madžari z ustanovami na Madžarskem, zlasti v Zalski, deloma pa tudi v Železni županiji. Sicer pa namen članka ni celovita ocena dvo- ali večstranskih stikov, ampak zgolj kratek vpogled v nekatare stike in čezmejno sodelovanje, ko sta za izhodišče Panonski letopis in Panonski list, ki izhajata v Pinkovcu/Güttenbachu na Gradiščanskem. Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 02.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Ugriznimo znanost: Študentska formula, oddaja o znanosti, 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Zbirka Smisel, 16.25 Zlata dekleta (I.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Igra za deževni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Dvojica na Manhattnu, francoski film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PETEK, 02.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški počitniški program: Op! 9.15 Prisluhnimo tišini, 9.55 Bleščica, oddaja o modi, 10.40 Hišica v preriji (VIII.): Divja zver, ameriška nadaljevanka, 11.25 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 14.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.35 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Migaj raje z nami, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Kamena juha, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, 22.45 Nocoj v Palladiumu, 23.30 Ema 2018, finale, 1.15 Glasbeni spoti, 2.15 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, 3.45 Zabavni kanal, 5.10 Glasbeni spoti SOBOTA, 03.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vlado Kreslin, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame: Varuška, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 17.45 Poskusiva znova, britanska nadaljevanka, 18.10 Sladko življenje z Rachel Allen: Ameriške sladice, 18.40 Ozare, 18.45 Miriam: O čem sanja kokoš?, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Planet samskih, poljski film, 22.15 Bučke, izmišljene novice, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Macondo, avstrijski film, 0.40 Profil, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SOBOTA, 03.03.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.15 Hišica v preriji (VIII.): Kamena juha, ameriška nadaljevanka, 9.10 Alpsko smučanje svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 11.35 Na lepše, 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.30 Smučarski teki - svetovni pokal: sprint (M in Ž), 14.15 Migaj raje z nami, 14.55 Smučarski kros - svetovni pokal, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipno, 18.15 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 18.55 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dokumentarna serija, 19.30 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, 22.15 Pot na SP v nogometu, športna oddaja, 22.40 Derren Brown: Apokalipsa, 23.35 Aritmični koncert: Noctiferia – Transnatura, 0.35 Glasbeni spoti, 1.35 Športni posnetki, 3.40 Zabavni kanal, 4.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 04.03.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.15 Džamila in Aladin, angleška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, 10.55 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.10 Gospodična Nemitežit, francoski film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Urok za izginjanje, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Obletnica, slovenska nanizanka, 20.30 Modna hiša Velvet (IV.): Nepričakovana darila, španska nadaljevanka, 21.50 Intervju, 22.40 Poročila, Šport, Vreme, 23.10 Sirija – zadnji branik dediščine človeštva, francoska dokumentarna oddaja, 0.05 Jazzovski standardi - Big band RTV Slovenija, Alenka Godec, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Nina Strnad in Lojze Krajnčan, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal NEDELJA, 04.03.2018, II. spored TVS 6.00 Duhovni utrip: Zbirka Smisel, 6.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.20 Glasbena matineja, 9.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje svetovni pokal: kombinacija - superveleslalom (Ž), 11.45 Slastna kuhinja, 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 13.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: kombinacija - slalom (Ž), 14.45 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 15.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), posamezno, 17.30 Smučarski kros - svetovni pokal, 18.00 Atletika - svetovno dvoransko prvenstvo, 20.00 Žrebanje Lota, 20.10 Zgodba o Bogu: Onstran smrti, ameriška dokumentarna serija, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.30 Prelomnica, ameriški film, 23.05 Avtomobilnost, 23.35 Bleščica, oddaja o modi, 0.05 Bučke, izmišljene novice, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Športni posnetki, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 05.03.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Ameriške sladice, 10.35 10 domačih, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres?, 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Obleka naredi človeka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc, 16.25 Zlata dekleta (II.): Konec prekletstva, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Kletvice, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Brinova rutica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Oskarji - dan potem, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal PONEDELJEK, 05.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Družbeni fenomeni: Beg možganov, 9.20 Sam svoj; Jože Babič, dokumentarni film, 10.25 Halo TV, 11.20 Dobro jutro, 14.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.): Zapuščina, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Čudogozd: Gusar in papiga, igrane domišljijske zgodbe, 19.10 Animiranka: Hvaležni medved, animirana pravljica, 19.15 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo, Obdobje pred arhitekti, 20.50 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 21.45 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.50 Samo prek naših trupel, angleška dokumentarna oddaja, 0.20 Glasbeni spoti, 1.30 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 06.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Obzorja duha, 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio City, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Kalimero: Pripravljen na vzlet, risanka, 15.45 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, 16.00 Jedi za vsak dan z Rachel Allen, 16.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (V.): Kar je še pred nami, avstralska nadaljevanka, 20.50 Služkinje – zgodba o sodobnem suženjstvu, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Pričevalci: Franc Turšič, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal TOREK, 06.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič, 9.25 Village Folk - Ljudje podeželja: Kmetije na morju, dokumentarna serija, 9.50 Hišica v preriji (VIII.): Zapuščina, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.25 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 15.20 Čarokuhinja pri atu: Danska, 15.40 Svetovni popotnik: Angleško stavbarstvo, Obdobje pred arhitekti, Porabje, 1. marca 2018 OD 2. marca DO 8. MARCA 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (VIII.), ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Sumo borci, 19.00 Vetrnica: Ulovi kosilo, 19.05 Moj konj, kratki dokumentarni film, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Zakaj ženske zaslužijo manj, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja: Erika Kostanjšek, računovodski servis, 21.30 Akcent: Nova možnost diagnostike in terapije raka, 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 23.20 Glasbeni spoti, 0.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 07.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Mešana solata z gorgonzolo 11.45 Oskarji - dan potem, 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja: V deželi kengurujev, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Vili Kovačič, 14.35 Duhovni utrip: Zbirka Smisel, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.25 Zlata dekleta (II.): Vzemi ga, moj je!, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Mimi in Liza: Ne boj se teme, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Maggie ima načrt, ameriški film, 21.40 Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal SREDA, 07.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Moj pogled na znanost: Za čistejše okolje - prof. dr. Albin Pintar, 9.25 10 domačih, 10.10 Hišica v preriji (VIII.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.00 Vikend paket, 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 17.15 Hišica v preriji (VIII.), ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Profesor Pustolovec: Mesto, ki ga ni na zemljevidu, poučna oddaja za mlade, 19.20 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Currentzis - klasični upornik, glasbeno-dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.20 Nočne poti, brazilsko-ameriški film, 0.10 Glasbeni spoti, 1.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 2.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 08.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Akcent: Nova možnost diagnostike in terapije raka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.55 Prava ideja: Erika Kostanjšek, računovodski servis, 16.25 Zlata dekleta (II.): Kako romantično!, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Nušine podobe, 18.05 Zu: Zu je klovn, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Bančna luknja, 21.00 Globus, 21.25 Točka preloma, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Lou Andreas-Salomé, nemško-avstrijski film, 1.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Info-kanal ČETRTEK, 08.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 9.15 Na lepše, 10.00 Hišica v preriji (VIII.), ameriška nadaljevanka, 11.00 Dobro jutro, 14.10 Alpe-Donava-Jadran, 14.55 Talentirane, nore, zaljubljene, dokumentarni feljton, 15.35 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Zimzelene družinske jedi, 17.40 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 19.05 Mulčki: Premrzlo, risanka, 19.10 Gasilci, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 19.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: japonska nanizanka, 20.00 Irska iz zraka, irsko-ameriška dokumentarna oddaja, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Nedokončano življenje, ameriški film, 23.05 Slovenska jazz scena, 23.55 Glasbeni spoti, 1.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Pozvanje Drüštvo porabski slovenski penzionistov vas z veseldjom zové na dva programa v gledališče v Monošter, 4. marciuša 2018. PROGRAM 15. vöra FORUM s slovensko zagovornico ERIKO KÖLEŠ KISS 15.45 vöra kulturni program: „KAK JE INDA FAJN BILAU S PLESOM PA PESMIJO” s folkorno skupino, z gledališčniki Močnikovi pa muzikanti Neman časa z ROGAŠOVEC. Prisrčno vabljeni! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB