L&to III«, Sfe-v. 65. V CetfUf soboia due 4, funlfa 11921« Pav&ainft Iranho. ^^^^^Hb ^^^__ ^^^^m ^„^H^^^^A H^^^^b .^hBSbV ^^^^H^i ^H^^^h ^^^^^^^r^^^^^^^^^^^^^^ J^____^ISSn^^H Stone coioJetno 120 K, nnisečno 10 K. — Ogiasi za v,sak mm vi25.nc stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in «ahvaie K i 50 ~ Posamezna števflka staue K 1*20 Izhaja vsaK iorek, četrteK its sobolo. Uretinlšlvo Srrossinajerjeva ul. St. l,l..nadstr. Telefon it. 53. Upravnišivo Strossmajerjeva ul. št. 1. pritličje. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Korfanty Lloydu George-u. Znano jo, da je angleški niin. prccl- scdnik Lloyd George v angleškem parla- nientu ostro nastopil proti poljskim nsta- šetn v Oornji Šle/iji. Vodja poljskega pre- hi-valsitva Korfanty mil je takoj poslal pi- sJiio, ki pa je še le sedaj bilo objavljeno v poJjs:ketn easopisju. Ker so Korfantyjevi argumenti velukega pornena za poznanje poljskega slališča, objavljamo odgovor: Dine 1.3. uiaja stc se. ekscelenca, v s'Vüiem go vor u v spodnji zborniei britan- skoKa parlamenta postavili na stališče, ki temelji ocivklno na k'rivili predpostavkah in toJiiiacenjih problema- Krivo je, gledati na poliski clement v Qornji Sleziji kot na priseljence, ker eelo v solskih knjigah, ki so jili izdali Nenici, sloji, da snio avtoh- t»n element v dežcli. Opozarjam Vašo ekscele.ncx) na dejstvo, da noben poljski delavee vscdo 1. 1915 „i n,oKcl dobiti de- la v (jot Slesiji, ker te*a ni dovO]il, pTiisika vlada. . Näsprotiio so priseljenci v tej deželi veli'ki nciiiSki industriialci, njiliovi urad- niki in cela armada državnih uameščen- cev, ki jih je Ncmčija importirala; pre- ostanck nemškega prebivalstva v (ior. sleziji pa je poljskega rodn, ki «a je pru- ska vlada ponemeila s svojo poliiiko po- PoLiiejr., zajwstavljanja in tlaeenja Polja- «w. Koliko teh »Nemcev« danes sinipa- t^ira z naini in se bori / nami ramo ob rami! Točno ste rökü, da ie bila (iornja Slezija odtrKmia od Poijske pred šestimi stolctu, dejstvo pa je tuiti, da je bihi pred 150 lcti aneiktirana od Prusije vsled vojuih uspehov Frider.ika II., ki jc vodil tri na- padaliK vojne proti Habsburgovcem. Od tega časa naprej so se Prusi lotevali vsa- kega sredstva. da naš nanxl geirmanizi- rajo. Poljsko prebivalstvo, ki sc je odloč- no upiralo »asilni gcrruanizaeiji, danes preliva kri x;i ujedinjenje /. iiiaj'ko doino- vino. Dolžiiost mi je izjaviti, da izvajanja Vase ekscelence o do^ixlkih v (ior. sle- ziji stone mi krivih inforniacijali. Poljsko prebivalstV'O v K'li k-rajili ni priCelo iista- ic, da stavi vrhovni svet zaveznikov pred Rotovo dejstvm. T^O'Vod nstaje je vest, da so aiigle&ki in italijansiki dele^ati v rned- zavezniški konrisiji pred-lagull, da se dajo Poljs'ki saino Pszezynski in Ribniski o- krajii- Poljsko prebivalstvo je ta vest spravila v obnp ter je ustaja ein obupä. Treljie že so Poljaki (jor. ^lezije v zad- njih dveh letih prijeli za orožje v obram- DR. MILKO HRAŠOVEC: Iz Celja na vrhoye jugo- vzhodnsh albanskih Alp. (Dalje.) Pri vojakib sem se kmalu udo- maCil. Podnevu lenarimo. ter se dnevno kopljemo v Drinu. Voda je kalna in topla, vendar snaga izvrstno vpljva na zdravje in splošno razpoloženje. v'o- jaška služba začne šele ponoči: takrat je vse živo v taboru : straže prihajajo in odhajajo. povelja in poročila se iz- dajajo. Telefon, ki nas veže na vse strani, brni celo noč in prinaša in nadome- stuje zvezo z ostalirn svetom. Vedno resnejša so poročila, da pripravljajo Arnavti velik napad na nav^e meje. Obenem pa bi se naj pobunilo arnau- tsko prebivalstvo v zaledju ter nas zagrabilo v boku. Velika opreznost je torej dvojno potrebna! Posebno, ker smo neposredno v vznožju gorovja, po katerega vrho- vih teče rneja. Obmejno vojaštvo, tako- zvani graničarji, ki so organizirani v bataljonih in četah, Čuvajo v mirnih bo praviee. Da iwepreciiii, da se gibanje nc pre- vrže v aiiarliijo in boliseviizem, sein se postavil na eelo nstaje in zato v krajih, ki so v naših rokah, vlada red. Rudniki in plavži in tudi veeji del železnie obratuje. Poljsfki ustaši nc nanieravajo zasesti onih ijodročij (krr. §lezije, kjer imajo Neinci pri glasovanjii večino. Zasedli so poljska ozenilja, stojc na nieji ined našiin JM nemškim podroejem in m žele,- da se Aialje preliva kri. 2elim.<> v mini delati. Versajsko pogodbo smatram za pra- vorek pra.vice. Poljsko prebivalstvo v (jor. Šleziji bt> sprejelo pravično razsod- bo vrbovnega sveta zaveznikov, ne bo se pa pokorilo samovoljneinu tohnačenjii plebiseita, ako žali narodno voljo. V ob- Uipu bo nanod prej uničil vse iudnstrijske obrate, nego irkloni glavo pod nemški ja- rem. Nobena sila sve>ta ga v teni ne za- drži. i-kseelcnea, Vi grdite gornkšlezke Poljake, da so se v ncmških vrslah borfli proti zavezmikoin. in zakaj se niso pobn- nili proti Ncničiji. dokler je bila oborože- na in rnočna. Pri tein pozaliljate, tla je Nemčijn z najstrožjimi sredstvi uvršeala vsa'kogar v svojo vojsko. Bozabljate Mali, da je knog 15.000 gornješlezkih Poljakov pobegnilo iz nemške vojskn: in da so se vsi liorili v armadi generala Muilera za svojo in zavezniško stvaf- Niste se spoin- nili, da so nešteti (iornješlezijci umrli mii- čcniške sinrti, ker so sknšali dezertiristi iz neinskili vrst. da se boire na strani za- vezniikov. Pozabili ste koncno (ti'di na dcjs:tvo, da so bili Poljaki v nerriški voj- ski smalraiii /a nezaneslj.iv element in da so bili izpostavljeni preganjanju. Kruta je šala iz nst državnika euti bestxle graje dornjeslezijeev, zakaj se ni- so spuiitali proti ncmški vn.iaški sili, ko so vendar ta militarize™ najsilneišc? voF- S'ke sveta še le po petili fetili krvave in nadeloveške borbe komaj /rusile. Sami pa' ste tudi rekli, da ic prva ustaja v üor. Sleziji izbrulinila 1. 1918, to- rej pirej ne:ijana zmng, v berlin- skem parlamentu nastopjl proti pruske- mu mili'tarizmn in zahteval noodvisnoist Poijske, dasi sem se s tern izpostavil (;sebno neniški bru-talmjsti. Anglcški in časih sami naSo mejo. Ta je posejana z malimi trdnjavicami, »karaulami« imenovanimi, ki so zvezane telefonsko med seboj ter z zaledjem. Sedaj v pri- čakovanju napada je cela meja pojačena z vcjaštvom. Naš polk je raZstavljen v skrajnem kotu naše države od grške meje do Debra in ima nalogo za vsako ceno prepreČiti načrt sovražnika, da prodere našepostojanke ter vdre v naše ozemlje v smeri proti Bitolju. Vsi se zavedamo resnosti položaja, ki nam dnevno stopa pred oči. Mrki in sovraŽni pogledi va- Sčanov ter neprijazno obnašanje proti nam so glasen memento! Cudna je mešanica vasi na tem ozemlju. Vsaka vas tvori enoto za se. V vsaki je drugo prebivalstvo, v eni turško, v drugi pravoslavno: med temi zopet srbske, bugaraške in cincarske (rumunske) vasi. Posebno Cincarov je v obmejnih krajih zelo veliko ter se njih vasi odlikujejo med vsemi drugimi po velikosti, bogastvu in snažnosti. Vendar opažarn, da je najrodovitnejäe ozemlje zasedeno od Arnavtov, pravo- slavna plemena pa so potisnjena bolj na vznožje gora in v gore same. Pre- bivalstvo se bavi z zemljedelstvom in j t'raueoski krogi v lierlinu, ki so za Casa vojine tain bivali, morejo prieati, da sem 1 stavil na kocko celo svojo j?lavo. nese- bieno služeč angješki in francoski stvari. K'lMicein Vašega govora ste izjavili, da je gornješlezki pokret stvarno navadna in— vazija eet poijske republike. Zagotavljam Vas, da bi ustaja ne mogla trajati niti en dan, da ni bila zaixveeta s-pontano in z navdusenjem od doJiiačfga prebivalstva. Vaša ekscelenea je v skrbefi za bo- 'docnost sveta, ako mir in zaupanje med narodi nc bo čim prej vzpostavljeno. Po- polnoma se striniain z Vanii in sem |)ri- pravljen storiti vse. kar morem, da se to doseze. A najprej Vas opozarjani, eksce- lenea, da mir in red ne more biti vzpo- stavl]en dotlej, ;/o.<';r državniki izrablja- jo silo, s katero razpolagajo. in niedna- rodne pogodbe v to, da uničijo narod, ki se borl za svobcxlo. Apeliram na Vaso Cast kot Angleža, da popravite svoje stališče, ki sloni na krjvili informacijah. Prosirn Vas, da u- maknete obtožbe, katere s»tc dvignili pro- ti narodu (ior. Šlezije, in da skrajsate ob- upno borbo; ki jo v(xli. s pravično raz- sodbo tc.tca problem.'!, katern razs-odba naj bo v soglasju z versajsko pogodbo. Prvi veliki Radicev poraz. Poročali smo na kraitko, da jc Radič ob priliki obcni'ga zboru velike hrvatsko- slavonskc gospodarske organizacije, »Mrv.-slav. gospo^larskega društva«. ki se je vršil uedčivuo v Za^rei-'ii. doživd velik fiasko. Od 1204 delegatov jili je gla- sovalo z Radicein samo 358, proti njemu pa 906. Radič se je že več let pripravljal, da dobi v poscst to najsiliujso organizacijo hrvaitskega knieta. Poskušal je to že T)rej5nja let a, ^eneralni »juriž» ,pa je iz- vršil na IctoSnjem oboiicm zboru. Bil je preprienn o uspclui. Se pred nekaj ineseei je na nekem zborovaiiju izjavil, da urn mora pasti ta organizacija v roke kot zrelo jabolko- — Splošno je tudi vladalo preprieanje ne samo v njegovih, ampak tudi v drugih krogjh, da se to zgodi. Bila je pa to zanj tudi politiena potreba. Kajti kaiko more hrvatski kniet trajno ve-rjeti, da bo mogel Radic osvojiti celo državo. kakor s tern gcsloin farba svoje kmete, če se niu ne bi posrečilo dobiti v naskoku taksr\o gospo- dars'ko organizacijo,! In vendar je doživel poraz. — Poraz mmmiilMiiiinMMit^MMjrniy—Tiii i 'i mm¦——turn— živinorejo: delajo največ 2enskeF ker moškv teh krajev se potikajo zvečine kot roparji in četaSi po nepristopnih obmejnih hribih. Kar jih je pa doma. pa večinoma lenarijo. V vasi je par dučanov ter 1 kafana, ki služi obenem za brivnico. Naš kafedžija — priden Turčin — kuha izborno kavo, ki bi bila cast marsikateri mestni kavami. Inventarja seveda je malo — zest šalic in 2 kupici za vodo, v katerih streže mnogobrojnim odjemalcem. Turki po- sedajo po cele dneve po kavami, pijejo Jfavo in kade dgarete. Kot hrana doma jim služi večinoma fižol, mleko, sir in raznovrstna zelenjava. Tudi perutnine, posebno rac je mnogo videti. V par dneh sem se življenja v VeleStu čisto privadil. Ker sva dva, si preganjava dolgčas, kakor veva in znava. Kot prijatelj planin premnogo- krat pazno motrim sinje viSave. ki se dvigajo tik nad nami. Sirok dolg hrbet, po vrhu gol, pada strmo in skoro na- vpično v dolino Drima. Za tem se dvi- gajo masivni vrbovi v deloma prav grotesknih oblikah, na katerih opažarn še sedaj, julija meseca, v tej nepopisni vročini s prostim očesom sneg in led. Pogled na karto me poduči, da leži tem strahovitejiši, ker sc je zbralo na obenem zboni izredno veliko število de- legatov. Toda glejte, po ogromni večini so se zgražali nad liarlekiuskim obnaša- njem Radiea na zboro'vanjn, ki je psoval, grozil in se pridušal kakor pocestni po- balin. namesto da je poskušal s stvarno kritiko o delovamju dozdajne uprave in z otvorjenjem novih vidikov za delo na gospodarskem polju doseči uspeli! Tem strahovitejši je njegov poraz tndi zato, ker so glasovali ž njim ne samo njegovi prisfaSi, ampak tuidi zrijednicnrji in fran- kovci. Ko je koneno Radio po razglasu iz- ida paimeiiskega glasova.nja, ki niu je donesel žalostni poraz. kakor polit knžek izgini'l s svojimi pristaši iz dvorane, in ko se je pojavil nred zborovalci ban Tonilje- novič. od skupščine viharno pozdravljen, se je prieakovani triuinf Radi^eve deina- 1 gogije sprennenil v triimif uaše državne misln. »Ce Radie v svoji »republiki'< ne mo- re osvojiti tfospodarskega druistva, kako hoee osvojiti državo!« je vzkliknil po zborovanju neki njegov pristaš. Tako ka- koir ta Radicevcc bodo zaeeli spregledo- va/ti tudi drugi hrvaški kmetie, hrvaski narod se bo d-vdgti-il iz hipnoze, v katero ga je uispaval demagog Radič in videl bo v dogled'nem času v njem, ki ga je srna- tral dos'lej za svojega boga, za katerega, kakor je pisal v Radičevem Hstu »Dom« nedavno njegov prijatelj Herccg, »ve I Azija i Aiiika i Avstrall/',. n<*"'3 i /emlja«. - navadnega politidiega Marlekina. Ra- dic ubija s svojo brezuimio politiko sa- niiCga sebe in kmain sledi njegov politični harikiri- Korupcija klorikalnega režima na Slovenskem prihaja na dan. Ljirbljansko »Jutro« poroea dne 31. maja: V včerajšnjii seji dcželne vlade sta Ma v razpravi dva prav zanimiva sluca- ja izza časa absolutizrna slovenskih .av- tO'nomistov. Prvi slnčaj se tičc as ere zna- menite »Zadruzrae centralc<. Kranjski Je- želni odbor je dal 1. 1917. klerikalni »Za- družni eentrali« posojila 45S.000 K, da jll] razdeli nekaterim posojilnicam, ki so bile taikrat v sla.bem gospodarskem položaju, v svrho sanacije. Zadružiia ceutrala pa je porabila skoraj vso podporo deželnega (Klbora za di'U'ge naiuene, med drugim za naša vas že blizu 700 metrov nad morjem, torej višje nega naša Svetina pri Celju. Ohridsko jezero (površina istega) je 700 metrov nad morjem, vrhovi nad nami pa merijo od 1800—2500 metrov, posamezni Storžci celo okrog 2500 m. Že v dolini sem se o gorovju dobro orijentiral, ikoprav si nisem mislil, da že v nekaj dneh z vojaškimi oddeiki odiinem v me[ne rtrelske jarke. Neke nedelje sediva s prijateljem v prijetnem razgovoni v turški kavarnr, ko prinaSa telefonski ordonanc depežo, da moram drugo jutro odriniti z 20 možmi v Jablanico, mejno gorsko vas, neposredno v podnožje divjega alban- skega gorovja. Lepih časov je bilo le prehitro konec. Po nemirni noči po- spravim najpotrebnejše stvari v na- hrbtnik, se poslovim od prijatelja in Veležta, kamor nisem več prišel s svojo četo. Soparno jutro me spremlja v za- četku moje poti. Po poljih je že vse živo in mlačev v poinem tekiu Kako se vrši? V polukrogu položijo snope žita, po katerih tirajo par konj tako dolgo, da je klasje zdrobljeno. Nato se slama odstrani ter zrnje z velikimi lo- »NOVA D O B Ä t Sttv. 65 aiakup »Zadružue tiskarne;. za reaovira- n je »Ljudskega da in a« itd. Po prcvratu je bila odrcjeiia revizija iposlovania bivšega deželnega odbora- Tozadevna kotnisija je zahtevala od »Zadriižnc centrals« pojasnilo o uporabi subvencije 458.000 K. Odgovora ni bilo pravcga in klerikalna vz- buja'la na »Olaziji« velikansko senzacijo. Na vas, velecenjene dame in draga slo- venska dekleta, stoji, da nam ta lepa na- mcra uspe in zato lepo prosimo, agitujte osebno ln^ed seboj, da bo. na sestanku kar najveoja udeležba. Vse interesantne po- drobnosti zveste drcvi v »Narodnein do- iniu». ProsimOjj blagovolite priti! Podr. »Jugoslov. inatice« v Cclju. Zadnja CiHierca se je na dolgo In ^l- rok'O razpisala o člemi l(x ustave gleelo šolstv-a. Pretaka hinavske solze", da usttt- va izkljuCuje ustanavUanje nemških šol za vsa-k'O peščieo Nemcev ali bolje nem- »kutairjev, dočim seveda. liameiioina za- molčuje, da je pri danih pTcdpogojih tudi nernskim otrokom pouk v miitorhiščlni zasiguraii. Zanaša pa se na niirovno po- godbo, ki da dajc drugorodoem pravico (io zasebnih sol. Pozabi pa povedati, da veija ta mkoviia pogodba enako za Av- strijo kakor za lias. In Avstrija ne le, da tudi,podgane in druge lepe živalice niso dale miru, preselil sem se v sobo k svoiim vojakom. Hrano nam je nosüa mula vsak dan iz Velešta. Pred hišo smo imeli kuhinjo. drva so nam nosili na osličkih va^čani. Živel sem v gorski samoti navezan na par svojih vojakov in krasno panoramo okoliških gora. Ravno v tern času so bile jasne lunine noči Ko se je napravila noč, sedeli smo ob stražnih ognjih. Stari in mladi srbski vojaki so mi pripovedovali svoje življenje; bogme vsak izmed njih je junak od pet do giave. Posebno rezervisti, ki so bili kar v civil- nih oblekan. prayU« so strahote pov- lačenia po Albaniji, ter nepopisna ju- naštva solunskega fronta, Kaj bi rekli naSi slovenski fantje, da jih tepe uso- da tako kot te junake! Tudi oni tuin- tam godrnjajo: ko pa pride odločilen trenutek nevarnosti, je pozabljeno vse. Ena misel oklepa v nepopisni Ijiubezni celo vojaštvo in ta misel je: dotno- v \\\ a. Rudeče inodro-beli prapor mora zrnagati! Marsikatero noč sem prebil tako in preživel v pripovedovanju vse strahote, pa tudi vse slavne zmage našega orožja tekom zadnjih vojnih let. (Dalje prih.) Stev 65 »NOVA DOBA. Strao 3. ne izpolnuje pogodbe, da bi dajala kot dr- žava iiašiiu ro.iakom na Koroškem sio- venske sole, ainpak .ic ukinila še tisilh par siovenskili šol, ki so j«li koroski SFo- veuci celo pod Avstriio iniclj. Govora o iiio/uosli ustanoviiev siov. zaseb. šol na Koroškeai seveda uiti oddaieč ni. Ali eu~ tite torej hinavsčino Ciilierce, ki za peš- eioo uaših nemškutarjev hoče inieti pru- vice, kakoršnih naši bratje na Koroškem nhuajo?! To je naš kratck odgovor na CiUi-enii-no klobaso, ki so se je v Beogradu gotovo tako nstrašili, da so kar na zadni- ce popadali. -- V ostalern pa pobija Cilll- crca sarno sebe: zahteva na eiii strani. ila niorajo tutli otroci uemških staršev prlti do državnih služb, na drugi strain pa jini hoče spodvezati možnost, du se dobro prince državnemu jezik-u. Logika očivia- no ni najboljsa siran Cillierčinih skriben- tov ! Violinist Burmest'cr koncertira nocoj 4. juii. ub tf. uri zvečer v dvorani liotefa Union. Burmestrovo irrie pač eiektrizira vsa-kega, ki je le enkrat siišal tega nmct- nika po božji volji. Malo jih je, ki s.e ta- k»o polaste slusalčeve duše, da sledi urnet- niiku brezvoljiio kakor očarana: to raz- liine Burmester. Burmester je Nemec, ka- 'kor so Nciiioi Mozart, Beethoven, Schu- bcrt, Bacli itd. Ampak kakor uživa Ijubi- tclj glasbe Mozartove in Beethovnovc s-kla.(ibe, tako bo ludi užival krasno umet- ' Hust burmestrovo. Ce je igral iia Dunajti »Ceški kvartet«, je bila velika Bosendor- itrjeva dvorana do zadnjega kotieka pol- ua. Koiunr pa ie umctnikova narodiiost neprestupna barijera, oropa le samega sebe najčistejšega užitka. Pokažimu pa -svoje spoštovanje do umetnika in uinet- nosti s točiiosrjo. Netoenost je že naprait sovrsinikom neolHainosi - kaj Se \č Ma- pram urnetniku, ki stoji talvo yisoko naü nanii. ~ Ce pa že kdo prepozno pride, naj počaka pri vratili odmora, da lie nioti iiiiietnika in zbranih poslušaleev. Kakor \a že si»v. oučittsivu.......... se vrši priii't'ditev »Deejjga tine« juin, v nedeljo iočao ob 8. uri zvečer pri pogr- njenih mizali v celjskein Narodneni do- «nu. pripruvljeu je kfascn bite, kavarna, slašCičarna, najboljša pijača in zalüjja ta- baeniii izdcikov. Üpali je, da bodo inieli Puseini-ki ic dob-rodelne prirudiive nc k iiaj'büljsi dušcvni, ainpak tudi telesni uži- tck. Med Jzvajanjem program;! naj b- serviraiije ue /aliteva. Vslopuicc se dube v u'Koviiii UoriOar 6; L.eskovšek in jiitri zvečer ob 7. uri pri biajiajni. Obi-lne ndc ležbe pv^' i;'.i'nor drž. /ašoite dece in ¦mladine. CfiLjbKS SOKOL proAi čiaiLstvo, ki sc usliiierava udeležiti zleta v O^jek, da se najkasnejo do JO. jdii. priglasi in i>Uiča 10. din. za zletnu legiumaeiio. Vcč pri- liudiijič. Vrino vcmjUco s pit*s<;iii prirodi Iz- obražcvatuo drustvo «Briilstvo---. Celje v ncddjo, due 5. junija W-1 ub l(). uri po- pioldue pri »istrijancu« na Ljubljaiviki ce- sti. Svira drustven tamburaski zbor. Vr- si se le ob lepcin viernenu. Vsakovrstiui ztibava- •— Vstop prost. Del dobička pri- pade drž. niladinski uskrbi. ¦— Vse narud- ne slojc vabi k obilni udeložbi odbur. (K) Celjska žeuska podružuica družbe sv. Cirila ln Mcioda prircdi 1^>. tin. v p;'id družbi Koncert na prostein, dne -3. jul. v proslavo naših narodnih apostolov veliko umetnisk'o predstavo z živimi slikami, ^odbo in pctjem v mestneni ^lcdaliseii (er zaž^e na predvečer praznika 4. jnlija sknpno s pevskim driištvom veliki kres na starein gratiu. Pn živih sHkah na^topi eez 30 ose4i in se vtšl' že dalje časa pri- prave za scenerijo in kostnme. Natanč- acjši snored o vseiu še prijavimo. Prosi- mo prijateljsku drustva, da sc pri sVOJill piireditvah ozirajo na te dni. Med porctnimi slučajii, ki se obrav- navajo v bodočeni porotncm zasedanju pri celjski okrožni sodniji, h bil objavljen tiKii slučaj Alojz Goričar (posilstvo). Ol>- toženee se ne piše Cioričar, ainpak üorc- čtiti in je viiiiCarski sin iz Loj pri Kunji- eah. Dijaski kuliiiiji v Celju je poslala Ma. Matilda Skaza, neiteljeva soproga v Ve- lenjn, 80 K namesto venea na grob iimr- lemn bratu g. Bog. Maleiišvkn v Rogaški Slatiui. Na Bavarsko se jc izselil iz Celja Udo Borgelt, biv.ši uradnik mcst. magi- strata. »Kolo jugoslov. sester v Cdius< vabi vse svoje claniee, da jiridojo v soboto 4. inaja popoldne ob 5. uri v rdeeo sobo Na- . rodnega doina na sestanek. Na diievncm I redu so važne zadeve. Povišanje občinskih doklad v višini. kakor je to prilikom |)roračmiske debate skleiiil bivši celjski mcstiii sosvet, jc de- želna vlada \r svoji seji .^0. ina.ia dovolila. Celjsk» podr. C. M. družbe je spreje- la o prili-ki izvolilve prvega slovenskega žmpana v Celjn od g. dj. i'ranceta Mra- šovca, vlad. konrisarja v ministrstvn za notranje zadeve v Beogradu, 200 K. Kdor lioče videti. kako v .Jugoslaviji uspevajo plaviee, si ji-li naj ogloda na celjskem lnagistratu v bližini pisarne me- stnega o.skibnika- Ali so niorda v tolažbo par uslnžbenceni neni.škega duha. ki .so ostali tam še v službi? Ali pa v spomiii na slavnc dni ncinškcga gospodstva tam- kaj ? Izgubila se je črna usnjata listnica, vsebiijoea raznc listine in si'cdnjo svoto dciKtrja, due 31. rnaja na potu iz Petrovč v Ceije, v bližini Kirlwschcve trgovine. Najditelj si naj obdrži ves denar, listnico pa blagovoli oddati v trafiki Kovač, A!e- ksandruva nlica 5. Za Dijaško kuhinjo v Co!«u ic podari- la jja. Matilda Spindler v Celju niesto iz- datkov ob priliiki dijašlcega izleta Cez Mrzlico in Ilrastnik 100 K- Obrtni vestnik. Obrtniški vajeuct. Obrtniki, kateri so pi'ipravljeni vz-e-ti v nk sloveiusko dečkc iz Koroske, naj to prijavijo -Občesloven- skemu obrUiertm društvu v Celjiu-. Cue za resilev siovenskili mladenieev, ki bo- do v nasprotnem slučaju priniorani odiii v Celovec, kjer se nani bodu potnjOili. Trgovsko-obrtiia kreuiliia /adruga v Celju je imela due 23. maja svoj retlni let- ni übeni zbor. Udeležba je biia primernn. Poroeilo o 7. poslovnem lulu zadnige (1920) ie bilo v toliko zanimivo, ker je zadruga v pretetklcni letu dosegla i\u-a drugi rudar v/. hrastnika. Podstudensck Franc. Druge stranke so oddale prazne listke. ker so bili komunisti v prernoci z 20 glasovi pro- ti 13. Tako torej! tina najv'ccjili občin na Slovenskeni je v rokali, da ne rečemo popolnih analfabetov — ki nimajo niti troliice inteligence -¦- pac pa imajo po nemškuitarskein koinunistu Korciui v gla- vo ubito sovraštvo zopei: vse, kar je slo- vensko In Jugoslovensko — državno. Sli- sali sino od starcjšili, zmcniejših rudai- jev-komunistov. da so vsi občinski sve- tovalei, I. j. i 1 iantov z županom na Of ;u -- sanii najzagrizcnejsi koniuriisti — strastni piivrženci Kor en a in Kacnika in soudelcženci pri lanskili rabukah proti državi, ki so razdirali žcleznico in hoteli obesiti gerenta JVLrcino, i Lid. ravnatelja m župnLka. Toda ta nakana se je prcprečila s pravocasuim rešilniin prihodom srbklli cet v Trbüvije. Takiin Ijiuleni naj zaupa- liio vedmJlljonsko vrediiosi obcluskcga pvemoimifat od kaierili niti edcji ue mure žirirati za par sto kroii?! Niti «do« ui Ir- boveljsid rojak, ampak sami tujci od vsen stirih vetrov skupaj prinebcni, kalerm nihče doinačinov ne pozua. Sv. Jurij ob juž. žel. Uospod Franc Ozom, posestnik švicariju v Slatini. je p'i;gostil nad 100 deklic tukajsnje .sole piovodom šol. izleta z do-brim kosilom po- polnoma brezplačno, oz. ]c daroval za to nabrano vsoto za nabavo plalna za jočna uela. Za (a velikoduStii dar se inn v iinc- nu pogoščene niladinc naji>risrcuejo z;i- hvali vodstvo dekl. sole. Iz popolnc torbe po šuiarskcm okrajti. lniel sein pred teduo-m dni vu/ne oprav- ke v raznih občinah v sinai'skcni (Araju. Kako grozno neolikani in hudobni so kle- rikalci v svoji politiCni propadlosii, pri- povedujejo Ijudju po raznih obcinal;- Na primer, kako se jezi župnik v Zibiki ni njegovi kratkovklni pristaši, ker je voli- tev izpadla v korist napred.njakoin. Za župana je izvoljen kmct l^ok Planinseiv, pristaš SKS. V Koginskigurci, kjcr jc bila samo ena lista, in sicer SLS, je izvoljen za župana pristas SKS Anton Belej. Ali ni sniesno, obcjiein pa (udi slcparsko se- stavljanje volilnih list?! K'avno tako se v Tinski občini nekaj kuha. l^ri Sv. Stefanu mi je pravil en mož, da jc pristaš SKS, je pa volil iz sovraštva do cnega soseda, ki ie v SKS-listi kandidiral, s klcrikalci in tako omogočil ravno s tem glasom, da so klerikalci dobili 1 glas več kot samo- stojneži. 'i'tidi kandidatna lista SKS je b!- la tako neprevidno sestavljena, da so bili v nicj Ijudjc, ki še celo voliti niso prišli in tudi nimajo smisla o gospodarstvu v ob- čini, v ospredju, niožje pa, ki so se leta in lela trudili za blag or obcinc, pa spodaj, tako da niti niso izvoljeni. Da nimajo sa- mostojni večine v občiui Sv. Stefan, je kriv bajc tudi ne'ki odboenik, ki jc bil na takciu mestu vpisan, da sc inn ni bilo trcba bati, da bi padel. C)n je bajc na praznik 5. rnaja pred ccrkvijo pravil vu- lilcem, svojim pristašem, da sploli ne bo volitev, ker je samo 1 škrinjica. Ja, ce bodo. Ijudjc pri SKS iz castililepnosti ta- ko delaii, in če ne bodo edini, potem t,ra- rantiramo, da bo ostal občiiiski zastop pri Sv. Štefaam v klcrikaluih rokali -•- na vckomaj, a men! Iz Loke pri Žiisnui prejmemo: Pri voH-tvi župana je bil, kakor ste poročali, zopet izvoljen p.rcjšnji župau g. Florijan uajšek. Nirnauio nič proti njenui, javno pa inoraino pribiti, da sta se zadnji h p izneverila dva moža, ki sta bila izvoljena na listi Samostojne kmetijske stranke in sta bila do dneva žiipanske volitve njena a.nitatorja, posestnik Jos. Robie v Gainer- ku in gozdni čuvaj Ivan Heruaus. Značaj- nost bi zalitcvala. da ostaneta stranki, ki ju je izvolila, zvesta. (Op. ur-: Na |)oseb- no željo objavljauio ta dopis, pripominja- nio pa, da je liaša iiujna /elja, naj bi se v Loki združilo vse, kar napredno čuti, in sc ne bi rued scboj kregalo!) Kaplja. Županom je izvoljen posest- iiik in lesni trgovec Josip Strablek, pri- siaš JDS. Sv. Vid pri Misliuji. Tu smo izvolili županoin i>ristasa $KS, poscstnika Jože- fa Meha. Muta. Ivan Paternuš, tovarniški luadnik, pristas soc. dem. stranke, ie iz- voljou ziipanoin. Jarcnina. Pevsko društvo »Obniejni zvou« v Sv. Uju v Slov. goricah ponovi 12. tm. svojo spevoigro »Kovačev stu- dent«. Igra sc vrSi ob ngodnem vrcineiiu na prosk'in. Začetek ob 16. uri. Cisti do- bičck je nanienjcn revaii solski deci jare- niriski. K obilni udeležbi vabi odbor. Vse zasebiie bolniec prevzame v smislu sklepa min. sveta drzava v svojo oskrbo. Glaviii odbor srbsko-pravoslavncga svečeniškega udriiženja je poslal jn-ed- sedstvu konstituante skl-P, -s katerim po- zdravlja člcn v ustavi, ki prepoveduje zlorabo ccrkve v političnc namene. Tako niislijo pravi namestniki božji! Nc v Amcriko! »Jadran-/.,. glasilo ju- goslov. narodnc obranc v Buenos Airos v Južni Ameriki, prinasa obširen članek o ra/.merah v Ameriki, zlasti v državali Cile in Argen-tinija, ter svari rojake v doinovini z vso odločnostjo pred izselje- vanjein \r Ameriko. Nov sistem strojnili pušk. V Združe- iiili državah delajo poizkuse / novo stroj- lio puško, ki more prebiti slene tankov. Novo orožje je sestavljeno po vzorcu Browninga in more oddati do 250 strelov v miniiti. Nese stiri do pet kilometrov da- lee; teža je približno osemkrat večja od d'Oseclanjili strojnth pušk. Po&rcb dr. Vesaiča se je izvtšil 31. maja v Parizu zelo slove^no. Pri- sostvovali so regent Aleksandcr, prin- cezinja Jelüna, gräki princ Juri, pred- sednik iYancoskega parlamenta, več ministrov, poslaniki in veleposlaniki, rnaršal Petain in številni drugi dosto- janstveniki. Pogreb se je vršil z vo- jaSkimi cast mi na stroske francoske vlade. Krsto so začasno položili v ruski cerkvi. Zameiijava 10-, 2- in 1-kroiiskili baiikovcev avstro-ogrskc bauke je po- daljsana do 11. junija 1921 pri vseh davc- uih uradili. Od 12. junija 1921 naprej so ti bankovci brez vsake vreduosti, nc da sc ž njitui nic ylacati in se tudi brezpo- g'Ojuo nc bodo vec zanicnjali. »Dimav«, zavarovalna dehiiška dru- žba v Zagrebu, je na podlagi odredbe St. 2055 miuistrstva za industrijo in obrt za- čcla obratovivti tudi v Slovcniji. Drnžba sprejema zavarovanja na življenje, proti pozaru, vloniski tatvini, loči, šk-odam na transportii, ncz^odaiii in jamstvu. Za Slovciiijo se jc ustanovila podružnica v Ljubljan-i in jc vodstvo poverjeno J- We- llyju, dosedajnemu dolgoletiicniu upravi- telju družbe »Donave«. 632 ToCnt) na inhimo tecejo Suttner- )e\/e ure svetpvnoznane marke »1KO«. Sultneijeve ure se dobijo v vseh vrstah in ceiiah kakor tudi dragnlji in druge potrebSCine. Nä željo se Vam do.stavi preki L-siii Cenik, ako poaljote za pošt- nino 2 kroni na tvrdko H. Suttner, Ljubljana, St. 983. Narodno gospodarst vo, Industrijci, obrtniki, trgovci-grosistl! Vabite se. da sc iideležitc »Ljnbljanskega velikcga semuja« kot razstavljalci. Rok za prijavc je podaljšan do 10. junija 11. ¦ — Vse intormacije brezplačno pri sejmskeni uradu, Ljubljana, Turjaski trg St. 6/11- Kazpis dobave papirja in kartona za lobačno tovanio v Nišu. Uprava držav- nih nionopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. junija il. ob 16. uri ponudbeno raz- pravo za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačn^ tovarne v Nišu. Dobav- ni razpis, pogoji in vzorci blaga se more- jo vpogiedati v ekonomnem odclenju upravu državnih nionopolov. En izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljaiii intercsentoni na vpogied. — Zbornica pa iiima na razpolaganje prepi- sov, da bi jih niogla intercsentoni izro- čati. Razpis dobave raznega papirja, lima, desk, vrvi, sukanca, žičnikov i. dr. Upra- va državnih nionopolov v Beogradu raz- pisuje: 1. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja na dan 7. junija tl. ob If). uri v pisarni uprave državnih nionopo- lov. 2. Ofertalno licitacijo za nabavo raz- nega papirja, lepenke, kartona, lepa, deš- Cic, vrvi, sukanca itd. za potrebe tobačne Strai A. »NOVA DO B A. Stev. 65 tovarnc v Ljubljana na dan 22. junija 11. ob 16. uri v pisanii upravnika državnih rnunopolov. — Sezname blaga, ki ga jc dobaviti. dobavne pogoje in vzorce je rnoci v gori oincnjoni pisarni vpogledati. Kn izvod razpisa, scznainov blaga in po- gojev je v pisarni trgovskc in obrtniške zbornice v Ljubljana interescntom na vpogled. Zbornica.pa nima na razpolago prcpi-sov, ki bi jili mogla interesentom iz- tučati. — Ponudbe, pismene, v zapcčatc- nih zavitkih, jc poslati do due licitacije gori navedeni pisarni. I. poročilo luneljarskcga drustva za SJo- vcni.io o stanjn limeljsklh iiasadov. /alee (Savinjska doJjua) kontvm maja 1921. Vobee se niora stanje hmelj- S-kih nasadov označiti kot prav dobro. ¦- ^astlina je dospela do polovice, tuintam $elo do 2 trctjin limoljskih drogov, se razvija prav krepko, je zdrava in brcz vsega ntrcesa. Yreine je razvojn rastline najugodnejše. S hmcljem zasajcna plo- skev se je nekoliko povečala. Društvcno vodstvo. Državno notraiijc po;:oi.ilo zagotov- ljeiio. Pri pogajaniiii mud iin. ministroni in bankarni due 28. mn.ia radi notranjega državnega posojila v zncsku 500 miliio- Jiov dinarjev je došlo do popolnega spo- razuma, po katcrem bo v.saka banka so- dclovala pri posojilu z zneskom. ki odgo- varja višini njenili vlog. Banke iz Hrval- ske in Slavonije bodo kot največje udelc- žunc pri tern državnem posojün s 53%. i/ Slovenije z 20%, iz Srbije s 15%, iz Bos- ne z 8%, iz Dalmacije z 2.5% in iz Vojvo- dine z 1.5%. Država so ofoveže, da bo placevala bankam 7% obrcsti. Razen te- ga se bo nolranje drzavno posojilo, kcr bo rea'lizirano, ponibilo v prvi vrsti za zboljsanjc pr'ometa, cest in državnih zgradb. Financno nnnistrstvo je prejelo iz inozcnistva mnogo dnigili ponndb za sklep investicJj.skega posojila. Zdi se pa. da niso pogoji, pod kateriini sc la poso- jila pomija-so, posc-bno ugodni. Tako bi so moral nabavfti materijal v dotienih drZa- vali mnogo dražje, kakor pa bi se mogul nabaviti na dnicjih Irgih. Razen tcga zn- htevajo banke in konzorciji. ki ponujajo ta posojila, cla bi bili pri delHi, ki bi sc pričela v naši držav>i, zaposlmii saino n)i- hovi Ijudje. Na zahtevo demokratskegn poslanca 6r. Zerjavn se bo veHk del toga posojila porabii za zgradnjo žele/nlce Murska Sobota—Ljiitomei<---Orniož. Sprcjemaii.ie diobnih noveanie. Fi- načni minister je iziial naredbo. po katen •ni nihče dolžan sprejeti pri izpjačilili pn državnih blagajnah ali posameznikih voc kot 50 dinarjev v no'vcanicah po 1 dinar, niti več kot 25 dinarjev v novcanieali po pol dinarja in več kot 10 dinarjev v nov- čanicah po četrt dinarja. Qlavne državne blagajne, pokrajinske, okrožne in srezke ter finanuie in davuie uprave so dolžne na zahtevo posameznikov zamenjati ta drO'bni deiiar v neomejenih količinnh / večjimi noveanieami Narodne banke. Nova carinska tarifa bo stopiki naj- brže v veljavo rnescca junija. Nova tariia je naperjena proti državam z uezdravo valiito. Ce bi bila naša domaea industiJJa «Krožena od držav s slabo valuto, ima vlada pravico dolociii naplacilo paritete med domačo in tujo valuto. Anglija usiavlla kredit jugoslova.u- skim trgovccm? Naša poobiaščen.i trjjo- viuska ageneija v Londonu je obvcstiTa ministrstvo za trgovino, da so vse angle- ške tvornice ustavile oddajanje blaga in. da so vse- angleške banke pvenebale 'es- iwniptirati menice naSili drzavljanov. Ta ustavitev vsakega kreditiranja ie nasta- la, kaor poroča agencija, radi tega, ker veeina naSili trffnveev ni izpolnila pravo- časno svojih obveznosti napraiu angte- fikiin tvrdkam. Moka bo ceneiša? Anieiiska kouku- renca se je začela uveljavljaiv ttidi na na- še-m žitnein tržišeu. Zndnji ted «.mi so biTe eeiu> v llački in Sreinu še Po 950—930 K za 100 ks- A za novino se ponuja pseuica za mesee julij p0 900 K, za avgust in po- zneje pa celo p0 780 do S00 K 100 kg. ~- Kljub tein ra/.nieromn nizkini ponudbam se pa knpei niso oglasili, kcr ponuja Ame- rika pšenico za avgust po ^50 do 600 K kvintal! Spričo tcga in kcr naša ?.ita na splošno lepo kažejo, sniemo upati. da ho- mo končno jedli zojict ccnejsi kmli. Za nreureditev luke v /adru ie itaii- jaiLska vlada dovolila kredit 1,900.000 I-,-. Urad Ljubljaiiskcsa vcHkesa semiila naznania vsem intcrcsinuiini krogom, da je rok za prijavo k udelcžbi x-ljubljaiiskc ga velikega semnja« na žcljo mtcresen- tov podaljšan do 10. junija tl. Od prijav, predloženih do tega roka, se nc bo za- iiteval nikak povisok na najemniui izlož- bonega prostoru. Mediiarodni uzor^iii semeitj v Pa- dovi se bo vršil v prvi polovici ineseca junija tl. Razstavljeni bcxJo proizvoü! vsakovrstne inünstrije iz vsch držav in tudj kolonijski proizvodi. Prospekt sem- nja je v pisarni trgovske in obrtniSKe zbornice v Ljubljani na vpoglcd. (at. 4--U9.) Izkaz posredovalnlue slovcnskcga trgovskega društva «Merkur < v Ljubija- ni. Sprejmc se: 5 knjigovodij, 1 korcs- pondent, 4 kontoristi, 1 poslo-vodja, 4 pot- nilci, 1 skladiščnik, 3 pomočniki meša-utj stroke, 1 pomočnik železninske stroke, I pomočnik manufakturne stroke, 1 ponioC- niik špeceriiske stroke, 4 pomočiiiki inod- ne in galanterijske stroke, 16 kontoristln], 3 blagajničarke, 12 prodajalk, 7 učoiigcv • iu 4 nčenke. — Službe isče: 4 knjigovosl~: ji, 4 kontoristi, 3 poslovodji, 4 skladiSčni-. ki, 19 pomoenikov inešane stroke, 2 pa- nioenika manufakturne stroke, 2 pomoc"- nika špec*rijske stroke, 13 kontoristlnj, H blagajiiiičark, 21 prodajalk, 7 učencev, 4 učenke. — Posredovalnica posluje za de-: lodajalce in člane dništva brezplačno, za druge pa*proti mali odškodnini. Cg. tr~ govce prosimo, da so pri nastavljanju tr- govskega in drugega osobja vedno poslu- žujejo naše posredovalnice, ki bo skuša- la željam kar najnataiičneje ustreči. Cnrih: Berlin 897.50, Newyork 569, London 2222, Pariz 4785, '.Milan 3010, Praj{a 835, Budimpsšta 235, Zagreb 430, Varšava 0.55, Dunaj 1,25'/.,. B c o g r a d . V a I u t e : dolarji 32.50— 32.75, francoski franki 272-27^.50, lire 170- 172, rom. leji 55.50-55.75, marke 53 50 --54. češke krone 47-47.50, bolgarski levi 43.50 —49, avstr. krone 5.75-5.80, napoleondori J10-1M. Devize: London 1^9-129.50, Pä- riz 273-274, Ž>neva 570-575, Dunaj 5.55 5.60, Berlin 52.75—53, Milan 173.50—174. Zagreb. Devize: Berlin 210 211, fJu- dimpeSta 46—50,'Italija 695 —1«99, London 517.30 520, Newyotk kabol 131.25—13^, čck 129.50-130, 'Pariz 1105 1110, Praga 193-193,50, 5vica 2320 23G0, Dunaj 22- 22.50. Valuta.: Dolarji 127-128.75, avstr. krone 22.50-O češke krone 190-0. funti 500 0 franc, franki 1090- 1100, nemSke tnarke 212-218, leji 218-220. Prosveta. SRI^SKA KNJIŽEVNA 7ADRVGA. OsnovaJia je Vo92. ^odiiie od združe- liih najbuljih srpskih književnika, naučjii- ka i prosvetnih racienika. Do sutlu ie iz- da«la dvadeset i tri kola knjijiu najodobra- nijih iz svetske, a naroCito iz slovenske i srpsko-lirvatske knijževnosti. U svukoni kolu je bilo pu 6-7 knjiga lepo ukoricenili u plaiiieni ponez. l^ored ovili redovnin kula Srpske Književne Zadruge je izua- vala u svome »Zabavniku-< i zasebnini Iz- danjima najčuvenija i najbolja dela jz strane i naše književiiosti, kao i m-noga klasiCua dela iz stare *crčke i riniske knji- ževnosti. Uz sva svoja izdanja Srpska Knji- ževna Zadruga je, u počcttu svakog ae- la, priredila i naroeiti »Predgovor^, kega su obieno pored prevodilaea izradjivali JiaSi najbolji kritičari i književniei, odrcti- jeni od strane knjizo-vnog odbora SrpsTve Knji/evne Zadnifie. Tako je Sipska Književna Zadruga stckla najlepši glas u celome kniižcvnoin sveiu, a sa dosa-dašnjim sv.ojiiii Izdanilma prestavlja jednu Oü'romnu riznicu knji- ževnoga i naucnoga blaga. Posle oslobodjeuja Srbije i našcga n- jedinjenja, Srpska Književna Zadai^a U, i ako ratoirt reči ubijena, i])ak nastavlla svoju uzvisenu i blagotvonui ulogu, bla- godaieei uvidjavuosti, energiji i odušev- ljenju sada^nieg iijeuug' upravnog odbo- ra. Srpska Književiia Zadruga je nostig'a potpnn sporazum na uzajuninoin radii sa: Maticoin Mrvatskom. Maticom SlovenaC- koni, Prosvetoin i Maticom Srpskoni u IV. kolu. Zadruga irna članove: 1. Dobrotvore, koji iilože ieunoiu /a svrjKda lv^O dinar-a. Oni dobijaju sva kola u buduče bcsplaino, naročihi kolorisanu d'iplornu. A posle snirli, nvek se u sv-eca- nim sednicanui poirmiju njiJiova imena. 2. Osmivaee, koji za 20 godina plača- ju za kolo po 10 dinara, a posle to^a lh dobijaju besplatno i prevode se n dobro- tvore. 3. UlaR'aee, koji uziinaju svako izda» nje po odredjcuoj cüiii po 6 diuara. Sn^ska Književna Zadrutfa ¦ je sada izdala svoje XXI11. kolo kujitfa. U ovom su kolu ove knjifie: 1. Stihovi Sime Panduroviča; 2. Medju Svojima, roiuan od Sveto- zara Conoviča; 3. Junak Našega Doba, roman od M. Ljerniontova; 4. Sponieiiica Stojana Novakoviea sa prilozima Pavla Pcn>oviča, Slobodana .fo- vanovioa, Dr. A. Belica i Dr. St. Stanoje- viča, i izabraniin sastavima od St. Nova- koviea. Kolo ee izjieti oko 45 štamnpanih ta- baika, knjige ee biti ukoricciie. Cena je oV'Ome kolu: za ulagače 25 d4nara, za do- ¦brotvore 19 diiiaira. za osnivače 30 dina- ra. Ovo je poveeanje cena van praviKi uradjenu !>o zborskioj (xlluci zbog sadaS- njili skupih srestava. Imena svih članova štampaju sv u Olasniku Srpske Književne Zadruge. Zadruga je izdala i XI. Zabavnlli »Pripovetke IV« u kojima se nalaze: Za- vetrina od J. Turgetijeva i Djavola Bara oil Zorž Sandove. Cena ie knjizi 10 dinn- ra. ~ Od raniiih kola irna: Hi, X, XI, XII, XIII i XXI i prodaje ih do 10 dinara kom- Plet. Sva astala obsvcstan.ia daie i &Unp- Ija pretplatu kako na ovo kolo, tako i iia ranija kola i izdania puKoviiik Borivo.l TOSlČ u Celju, dvadesetosodi$nji pove- renik i dobrotvor Srpske K«.?«ževne Za- druge. Mole se svi ljubitelji lepe knji/.evno- sti. uprave raznih eitaoniea, biblioteka i korporacija, da sa upisorn pohitaju; a svi r.ulenici na prosveeivanju nase oniladine i naroda, da ove vrlo korisne i potreblte knjige topk) preporuče svojoj okolini. Alo.jz Miiielčič: Moje in uarodju;. (Besed.ilo Silvin SardenkoJ Po narcdmn motivih 10 pesmi za inoš.ki zbor same v partiturali, eena 8 K. Založila üoricar "fi LcskovSek, Celje. Tisk I. ßlasnlka nasi. Ljubljana. Milielcie je postal zelo delaven in plodovit, kajti izdal je vee ijlasbenÄi. umotvorov, a sedaj zopet licno zbirko nairodnih napevov, kateri vsebujejo veCi- nama tonalno ozimnia dominantno har- nKMiijo z zaokroženo liubko nielodijo in nairav'jn ritinus, kojega bode na mah ob- vladal tudi pevec. ki ni vešč Citati glas- benih znanicnj. V zbiiki bodo našli pri- niernega besedila skoraj vst stanovl n. \m\: Moja in uurodna, Pastarica, Kosec naj živi, Kadar vince cluSe vnema, Zveste ljube/iii žcjno sree, Vcseleinu otroki . Pe» rica Ud. V teh pesniicah se vije skozin- .skoz čisto narodni dull, tako glede glas- bene vsebine kakor bcsediUi. Globoko karaktcrisiiko imate v vsakem oziru St. 1, 4, 7, 8, v katerih se nahajajo vcčinoma diatoiiieni p'Osnetki (imilucVje). 2eleii bi bilo, da pride to pristno delec doinaCega skladatelja v roke vscrn pevcem naSe kraljevinv. — Karol Bervar. Plainou. Ilustriraii list. Št. 10. Slike: Sprejem eeskega pevskega dru.šlva »lila- hol« v Ljubljani; dr. Jos. Wilfan, prej- sednik političriega društva »Edinost« v 'Trstu, poslanec v rirnskem parlainentu ; slika bede v Heli Krajini; slike s Soče itö. Razni beletristični in poiični spisi ter pesnii. Novakova »Slovenska stenograiiia« je izšia v 4. predelani izdaji. Ta knjiga je postala prav potrebna, ker je že leto dui ni bilo dobiti. Novak k izločil stavke, ki so nas spouiinjali na pretcklost in jib na- domestil z novimi, ki odKOvarjajo sedaj- niin razmcram- Novi so Samoznaki za Srb in njega izpeljanke. I>a je knjiga stro- Kovno na višku, nan» dokazuje že avtor- jovo ime. Avtogram, ki ga je oskrbel pro- icsor Osana, je prav čeden in lieen. Ste- nogram se bere čisto, jasno in razloCMio. Cena knjigi 52 K in se do-biva v Jugoslo- vanski knjigarni v Ljubljani. Razne vesti. Umri je 3(). maja v sauatoriju na Du- naju srbski general Peter Mi^ic, povelj- nik J:) -i'vsk1: divizi.'e, v 5> idu Jubllcj prvesa ubjadrania naše zeni. Ije. Due 27. api'ila je preteklo 400 jet, kar jc milr 1 Ferduuvnd Magalbaes, ki je prvi objadral našo zeniljo. Zgodovinski bro- dar je storil žalosten konec daleč od svo- jc domovine. Pobili so ga Mulajci ua oto- ku Matanit. Njegovo popotovauje je tiü- lurtičal pozneje Sebastiaiiu del Cano. V. ga je odlilcoval Karel V, podelivši mu svetinjo z napisonr. »Primus circumdt- disti me«. .... ,„• ,. k-. Wcfiza so pri kopa.üu «alctcli na nmSKO vllo iz prvega stoletia po ;vr. r \ ila je s« inetrov doljga in 45 m široka. V vili so odkrili p.ovsem dobro ohranjeno vinsko klet- Romautičiia poroka. V ncki tov.irnl v Fiiedriclisheirnu pri Maiiiilieiiiiu je do- la 1 med svetovno vojno kot vojni ujetnik franeoski veleindustrijalec grof Mill ue Homballerie, ter se v tein ca^su zaljubil v neko o&einiiajstletiio tovafnisko delavko. tiros je bil ob koneu svetovue vojne ou- pušeen ter je odpotoval domov v h'ranci- jo. V Friedrichsbemiu ni nihee vee racu- iiil nanj, menda tudi dcklica sama ne. Ne- daviu) ya se je grof ncmuloma vrni! ter svojo vojno ljubico tudi poroeil in udp^- Ijal s seboj v Francijo. 12-letua mati. Uoenka ljudske šok- v Suheni dolu na Češk-ein, tlenniua Seiben je nedavno povila zdtavega otroka. Oče otroka je nek poročnik, ki jo jc v guzan posilij. Draga l«)čitev zukana. Uoslej nai- dražji proces za loeitev zakona je vseka- kor tožba kneza Banffremont proti iije- govi ženi. Kneginja se ie poročila z ni- niuns:kini knezom Bibesco. Vsled pr5za- devanja kneza Banffrernont so Irancoska sodišča proglasjla ta zakon za nevflja- ven. Proces.rki traja doslej fe sedem do osem let, je pqzrl že lepo svoto 711.000 luuikuv. Dobro je Ie, da-nLso vse to?b«; za Locib-v zakurui tako drage! J? "h* l"-'/- &y ? fs zf^ss #^ #* fc& s.¦* ü sw Ms n koiresiifuante« B e o g r a d 2. jujiija. V današnji scji listavnega odse.ka se je vršila dc-bata o /adnjem odsuivku 01. 43 ustave. ki je bil vrnen oUsckw in ki govori u inaksimu in minimu p'ripustne zemljiške posesti. Po daijsi debati se sprejme o-dstavek v sle- dece-m besedilu: »Z zakonuni sj duloci niaksiinmn zerrrljiske posesti tLr tudi slu- eaj, v katertni se minünum posesti ne sme odtujiti.« Note voiittfe v |iot+iu- Halsk« iiaHattieajt. L i i b o il a 2. junija. Portugalski parlament je razpuščen. Nove volitve bodo najbrže razpisane na 20. jul t). turškisi yrox<$d^isL«>v v Berlin 2. junija. Pred deielaiiii so- diščem se je prieela obraviiava proti mo- rileu Talaat-J>aše, 24-letnemu Annencu Teilirianu. Obtoženec je izpovedal, kako so se vršili v Armeniji pokolji, katerih žrtcv so bili njegovi bratje in scstre. Nje- govemu mlajšeinii bratn so s sekiro pre- klali lobanjo. On sain je s težuvo ušel siiirti. Vse pokolje je povziočil Talaat- paša. Obtoženee opisuje svoje dejanje, izjavi pa, da ni kiiv. Dva tedua pred ei- nom so nni vedno vstajale v spominu vi- zije pokoljev. Videl je unwrjene brate in posiljene sestre pred sabo in ko inn je mati očitala neznačajnost in inaloduš- nost, je sklcnil unioriti povzroeitelja vse- ga gorja. — Razprava sc nadaljnje. avsti ijske vlade in o t-6^- nosti p^Bužaja. P a r i z 2. junija. Vesteiii o demisiji dimajskega dr. Mayrovega kabincta pri- pisujejo tukajšnji listi vdik.o važnost- So- glašajo v tern, da je odstup povzroeilo nadaljevanje gibauja za priklopitev Av- striie NemC'iji; naglašajo, da je Mayr ljuds-kem'u glasovanju na Tirolskem in Šalcbiuškem nasp-rotoval z vseuii sred- stvi. Položaj Je smatrati za izredno re- sen. Ltstnica uredtt&fttva. Jarenina: Za notico o piireditvi »Oh- mojnega Zvona« pošljite za CasniSki kolek v znamkah 6 K._____________ Lastnica in izdajateiiica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vckoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Pi Orfct »es 2,-ebec, 4 leta star, /a tviko vožnjo, težki voz in 1-vprežni voz;fek. VpraSa se pri tk-laku, Spodnja Mudinja 64. 626 Prodafo so konji, Icrave, junice, teleta, nemSki ovčji pes, goske, vino in kis in mleko. VpraSa se v Medloga 14 (Forsthot). 617 Slev. 65. »NOVA DOBA. StranS. listanovijena 1864. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači j>r»i IcoIocIthtokto. (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). 22 -22 Usfanovljena 1864. Stan je hranilnih vSog K 22,000.000. Vrednost rezerwnega zakladsi K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uamost in ugodno obrestouanje. Poštne položnicc strankam brcz- plačno na razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. 1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ siranka sama. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednoslmh papirjeu ifd. lzur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemsfuu izredno ugodno in promptno. Posojila vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifla in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. PRYH JU00SL0VAHSKA PZDELOVALNBCA MODEROEV IW PROGIH POTREBHIH IZPELKOV. Moderce po meri, bočne pase, poprsne pase (držala za prsa), športne steznike (moderce), steznike za doma, po originalnih pa- riških in dunajskih fazonah, ravnodržne pase za mlade deklice, kakor tudi trebušne pase za nosečnost po zdravniškem predpisu izdeluje najbolje in najfineje špecijalistinja za moderce i. t. d. DHAGA VREČKO, začasno Št. Jurij ob juž. žel., pozneje Celje. 622 1 Itazglas. Po naredbi Komande Dravsk-e di- vizijske oblasti E. broj 7888 ocl 29. V. tl.se bode vrSila na dan 15. junija tl. ob 10. uri predpoldne ustmena licitacija za sklenitev direktne pogodbe v pisarni Celjske pukovske okružne komande za nabavo 4362 rr.2 za gamizijo Celje, 1710 m2 drv za p-arnizijo Ptuj in 730 nrza garnizijo Slov. Bistrica. Državljani na§e kraljevine imajo položiti 10% in tuji državljani 20% kavcije od celokupne svote. Dobava se mora vršiti po pogojih, kateri so bili objavljeni za prej5nje licitacije. Iz pisarne celjske Pukovske okružne komande St. 14272 od 30. maja 1921. Večje industrijsko podjetje v Celju sprejme takoj kopespondenia veščega slovenskoga in nemškega je- zika, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del. Skladiščnika stavbinske stroke, zmožen voditi sa- mostojna obširna skladišča, konirolirati delavnice itd. Pfrakfikanfa absolventa frgovske ali nižje srednje solo, zmožnega sloveriAtine in nemSčine. Ponudbe s prepisl spričeval, referenca- mi in zahtevki je poslati na upravo pod šifro ,Stalna služba*. 627 Starejša oseba bivSa natakarica in prodajalka i5če pri- mernega mesta. Naslov pove Posredo- valnica služb, Hitik, Glavni trg 8, Celje, Dtsočjl voziceh dobro ohranjen, se po ceni proda. Vprašati v hoteli ,Beli vol* pri sobarici. Absolvent 6-ra?.redov gimnazije, vešČ slovenskega, nemäkega in srbo-hrvatskega jezika, \&te službe. Ponudbe na upravn. 1 Zamenjaf a se 2 velika pisarniSka prostora v sre- dini mesta proti primernemu stanovanju v mestu ali ožji okolici. Kje, pove tr- govina Jagodič. 636 Naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim v Aškerčevi iilic štev. 6 modni salon za dame. Izdelovanje po najnižji ceni. Se priporoča Fani Potzner. Proda se: 2 otročja vozička, salonska suknja št. 46 (za manjSo osebo)> 2 bluzi iz listra št. 52 in fina bluza iz knmgarna §t. 48 Maks Zabukovšck, Celje, Cankarjeva ul. Reirisijo zmožna perf^ktue slovenske in nem- 5ke stenografije in strojepisja, se takoj sprejme v tr&.ovsko pisarno. Ponudbe na poStni preda! 44, Celje. 2—1 Proda se dvonadstropna hiša z lokalom v Go- sposki ulici 5. Natančneie v upravi. 1 Qostilna dobro idoča, se proda na lepem pro- storu v Celju. Natančneje pove Franc KaC, Matija OubCeva ul. 1. 623 Sps*etsie lfe*f ME3 M B B za izdelavo ovratnif (kravat) in drngih modnih predmetov se pod dobrimi po- goji takoj sprejmejo. „F***^!**!." tvornlca kravat Celje. 620 3-2 Trpii pohišfva MARIJA BÄÜMGÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseh slogov .156 50-18 CENE ZMERNE! Infotiliii in ita TRG0VINA K«P9]R Oelje, Kralja Petra c# : se ppiporoca za : t mnogobrojen obisk. % ! POSTREŽBA TOČNAI Kazširjajta „Novo Dobo"! IZ5EL JE /1DRE5/1R zfi SLOUENIJO 1921 MNONČNl IN INFORMAČNI ZAUOP bRftQO BESELJflK in Drug LJUBLJANA, CANKARJEUO NABR.5 CENR PIN 75 Modra galica za škropljenje trsja žveplo, lnonjLi>lc9 namizno oljo, Piž, öaj, milo, 10-2 sveče, kpema in Yse drugo špecepijsko l>lct^o se kupi xiaijccsnieje pri tvr»cilci Ant. Močnik Cc!je, Glavni trg St. 8 Celje. Pristno bucno in namizno olje, bencin za avto in snaženje, špecerijsko in -kolonijalno blago po zelo ""znizanih cenah pri tvrdki — Celje ¦ PETEK & DRUG * Celje PriporoČa se tvrdka Jos. Petelinc, Ljubljana Sv. Peti?a nasip V. 1350 52-35 TovarniSka zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebščine za krojače, čevljarje in Sivilje na debelo in drobno. Jadranska banka v Celju sprejema narocila na srečke državne razred- ne loterije drugega kola. I*r»vo zr>el>aiaje 15, iix 16. j\xlija 1921. Glavpi dobifek 4,000.000 K brez odbifka Žpeba se vsaka cl^ugra. spečka. (^Cena sreckam za posamezni razred:") I Cela-192 K | | Polov, 96 K | | Četrt. 48 K [ | 08min.24K | Radi Izrednego zanfmanja 9am priporcüsmo, da si jih fohoj nabavite. Stran 6. »NOVA DOBAi Stev. 65. POSOJILNICA II CELJU UstanoYljena v lasfni MflD&f nttll Htfl IUI Re2^w"» fandi in vpednost let» 188O. p a B a č i MII «I till ill SHIIVI la»**ih h3& &ez K 7,000.000. Eden najstarejših slovenskih denamlh zavodov. @©@© aä^lrK0Vlt3? ™KKL I Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Ofvarja trgovske in obrtne kredite. Financial industrij- tQOiQiiDidQi ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. töötOiüü .^a a B n is E a B a as a a c ei a H a a t B K a B u E H B a ts H a a q a « H B a a a ¦ ¦ p- S Stanje hranilnih vlog čez K 37TOOO.OOO. \ Registrov. krediina in stavbena ÄÄw *m* tfMifll^T^ *0^ ^*fe> mM>AA Sprejema hranilne vlogc in ]ih ±srr; wceiju "LASTNI DOIWLW ÄTÄ^-stoC-^'ia^o) Rezervnl zaklad 128.000 K. Restnino in invaldski davek piača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 468-29 Hranilnc vloge: 2,000.000 K. Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jeliko. 20 let skušnje \z zdravilišča In iz prakse. Tačas Šentjur j. ž. pozneje Celje. 50-15 Treske so za oddati na vozovc pri tvrdki: Maks Plavc, Gaberje. 2—2 |(ic2flnpl ; CELJE, špecerijska trgovfna I I nadebeloin drobno. 1286 52-30 S ¦ ¦ Anton P. Arzenšek oblastv. konc. posredovalnica za n&kup in prodajo 148 50-20 his ter posestev Celje, Kralja Petra cesta št. 22. Siavbeno In galan- terijsko Kteparalvo Ant. Jofita nflil. Franjo Dolžon Celje, Uralja Petra cesfa 8 se prlporoča za izdelavo vsakovrstnlh »tstvbenih In ffalanterJJskih del. Kritja streb, zvonlkov, popravila ietih, uu- prava strelovodov itd. Izvršltvv točna. Cene zinorne. Za ir.vršena dela so Jamči. ——" -ui?Lup in ji»^ir©llr» ¦¦¦"¦¦¦' ¦¦.........¦ CELJE Glavnl trg 4, 55 —21 (prej Pacchlaffo). NÄZNANILO. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu iz mesta in okolice, da sem prevzela gostilno pri Grenadirju na Folulah. Potrudila se botlem postreči z najboljšim vinom, sve?.im pivom in pristno mrzlo kuhirijo, ter svoje goste zadovoljiti. Specijaliteta fine, suhe domače klobase. Priporocam se cenj. starim in novim gostom, pri- jateljem in znancem za. mnogobrojni obisk. Z odličnim spoStovanjem ||ei]ika peLe§nik. I Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim j blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah \r Celju, it a Kr^alja F*eti»a eesti. j|| 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-17 J2 liajboljša črnaf rdeča in bela dalmatinska 2 'S jat n c o B N 9» 2f rY ft o A jr se dobijo pri dalmatinski zalogi I. P. MatkdlflCj Glavnitrg8 Brez konkurence! SUKNO in kamgapn za nioške obleke, voSneno, cefii* in kambi*ik za ženske obleke, hla- Le«ino, modrovino, belo in pisano plat- no in svilene robce dobite v velikanski Jzbiri In zaradi direktnega importa po čudo- vito nlzkih cenah v veletrgovini 25 —21 a.nka> Beoyrad, Dubrownik, Kotor, Kpanj, Ljubljana, Mari bor, Metkovic, Prevzema vse bančne posie fro**»»»» -— — pod najugodnejslinl pogoJI. Celje Sprejema wloge na hranilne kmižice, «po indpuge nloge pod nalugodnejftHnipogoji. Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Tr»t, Wien. Poslovue zveze z vseinl veL)i- ntl krall v tu- In mozemstvu.