PRIMORSKI Poštnina plačana » gotovini Abb. nestaie l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 193 DNEVNIK (9498) TRST, sobota, 21. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v nskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VELIKO ZANIMANJE SVETOVNE JAVNOSTI ZA VRH NEUVRŠČENIH V COLOMBU POSTAVLJEN TEMELJNI KAMEN ZA SPREMEMBO NEENAKOPRAVNIH MEDNARODNIH GOSPODARSKIH ODNOSOV Konferenca je močno odjeknila v vsem svetu - Komentarji v svetovnem tisku - Tito se danes vrne v Jugoslavijo - Pozitivna ocena prizadevanj za okrepitev enotnosti in solidarnosti COLOMBO 20. — Udeleženci pete vrhunske konference neuvrščenih so danes začeli zapuščati glavno mesto Sri Lanke z besedami «Nasvidenje v Havani 1979». V glavnem mestu Kube bo namreč naslednje, šesto vrhunsko zborovanje neuvrščenih, za zdaj pa seveda ves svet ocenjuje dosežke pravkar končanega petega summita, ki je Potrdil in okrepil enotnost in solidarnost neuvrščenih držav ter začrtal nove smeri njihovih akcij in prizadevanj za boljši svet, za svet, v katerem bodo vladali enakopravni odnosi brez izkoriščanja in podrejanja, brez teptanja pravic slehernega človeka. Jugoslovanski predsednik Tito, ki J® bil kot edini navzoči ustanovi- telj neuvrščenega gibanja v središču vsesplošne pozornosti v Colom-bu. bo jutri odpotoval v domovino, nocoj pa se je na ladji «Galeb» še enkrat srečal z ministrsko Predsednico Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike. Pogovarjala sta se o Pravkar končani konferenci, o njenih rezultatih in o nadaljnji dejavnosti neuvrščenih držav. Izrazila sta veliko zadovoljstvo nad uspešnim potekom vrhunskega zborovanja neuvrščenih, razpravljala pa sta tudi o nujnosti doslednega izvaja- nja sprejetih dokumentov. Predsednica Sirimavo Bandaranaike se je jugoslovanskemu voditelju zahvalila za njegov osebni velik prispevek k popolnemu uspehu konference voditeljev neuvrščenih držav v Colombu. Peta konferenca neuvrščenih je vzbudila veliko zanimanje v svetu. Cejlonsko časopisje se danes, neposredno po konferenci neuvrščenih, v celoti strinja z ugotovitvijo, da so neuvrščene države položile temeljni kamen nove etape za še e-notnejšo akcijo, ki naj spremeni zdaj še vedno neenakopravne svetovne odnose. Časopisje opozarja na vlogo Sri Lanke kot gostitelja in pobudnika številnih predlogov, o-benem pa pristavlja, da gre del zaslug za uspeh konference osebno predsednici vlade Sirimavo Bandaranaike. Glas, ki je donel iz Colomba, je danes v središču pozornosti svetovnega javnega mnenja, poudarjajo nekateri pekinški komentarji, ko se dotikajo konference v Colombu. Pekinški Kvan Ming še posebno o-pozarja na besede jugoslovanskega predsednika Tita o gospodarskih problemih neuvrščenih držav in o tem, da je treba potrpežljivo koordinirati medsebojne interese teh dežel. Kitajski časopis že drugič navaja Titove besede, da morajo neuvrščeni odvreči vse tisto, kar jih trenutno razdvaja, in se posvetiti tistemu, kar jih zbližuje. «Španije ni bilo v Colombu», piše *i>iiiiiiiiiiiiiI,|,||||||l||||,|lll||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiHiiiiiiniiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiliiil OB RASTCa POLITIČNI IN VOJAŠKI NAPETOSTI V LIBANONU Pogajanja poveljnika «zelenih čelad» za razmik med sovražnimi silami Napredne sile so pripravljene na umik pod pogojem, da bi se Sirci umaknili iz Solarja Topniško obstreljevanje v Bejrutu: na stotine žrtev med civilnim prebivalstvom posegel tudi poveljnik «zelenih šle-mov» gen. Ghoneim. Ta se je danes pogovarjal tako s predstavniki falangistov, kot tudi s samim lea-derjem libanonske levice Kamalom Džumblatom. Po svbjem pogovoru, s predstavni1 kom naprednih sil je poveljnik «zelenih šlemov» izjavil, da bi se na predire sile in Palestinci utegnili u-makniti s svojih položajev v hribovju, če bi se sirske sile umaknile ‘iz Sofarja, ki je prav tako v hribovju kakih 25 km vzhodno od Bejruta. Na drugi strani pa je treba zabeležiti, da je po vesteh naprednega libanonskega radia sam Džumblat pozval Egipt, naj pošlje oborožene sile v Libanon. Džumblat je nadalje dejal, da bi morala «arabska mirovna sila» šteti vsaj 15 tisoč mož namesto sedanjih 2 tisoč. To arabsko oboroženo' silo bi bilo treba oborožiti s topništvom in oklepnimi vozili. Samo tako bi lahko postala zares sila, ki bi učinkovito posegala pri opravljanju svoje naloge, se pravi doseči razmik med nasprotnima strankama. Napredni leader je nadalje pozval Somalijo, Iran, Alžirijo, Kuvajt, Maroko in Tunizijo naj pošljejo svoje čete v Libanon. General Ghoneim je predložil nasprotnima strankama svoj načrt za postopen umik bojevnikov ene in druge strani s sedanjih položajev. '""lUiiimiinimmi,11,11,11111,mi,im,,j,,,nini,,m,mmiiiiniii,n,iiniKiiHj,milil,miiiMiniillimiMii,m PREVEČ NEVARNA ZA ZDRAVJE BEJRUT, 20. — Danes se, je v Slavnem mestu Libanona nadalje-val topniški boj, ki je bil morda e-den od najhujših - v vseh zadnjih dneh. Falangistične-maronitske site so obstreljevale zahodni del Bej-Tuta, ki je pod nadzorstvom libanonskih naprednih “sil, te pa niso ostale dolžne svojim nasprotnikom ter so prav tako silovito obstrelje-Vate s topovi in minometi falangi-stične položaje. V zadnjih dneh so naštelj že iia stotine žrtev med ci-v,|nim prebivalstvom. Pri tem je treba zabeležiti, da je danes padla bomba na dvorišče i-telijanskih salezijancev v Bejrutu, gl imajo tam svojo srednjo šolo za >taliianske državljane in Libanonce arabske narodnosti ter ubila duhovnika Alda Paolonija, ki je bil star ^ tet. ter doma iz Trčmuna pri Vidmu. Neki drug duhovnik je bil nudo ranjen, nekoliko lažje pa pr-yi tajnik italijanskega veleposlaništva v Libanonu Pietro Cordone. Topniško obstreljevanje in tudi boji so se odvijali v goratih predeno vzhodno od Bejruta ob cesti, ki Pteje v Damask. Ob tej cesti je S1 Snnin, ki doseže višino skoraj «Min metrov. Že več tednov so v teku pogaja-n.ia med Palestinci in falangisti, da bi se preprečil spopad na področju Jezine in Metna. Sedaj je v ta pogajanja, na pobudo Arabske zveze, Tovarne ICMESA ne bodo več odprli V Prihodnjih dneh bo ista usoda doletela še nekaj tovarn v Lombardiji MILAN, 20. — «Icmesa je mrtva, . več je ne bodo odprli,» ta- u, l6 dejal predsednik deželnega bora Lombardije Golfari ob kon-sestanka med zastopniki dežele Predstavniki sindikalnih organi-n Poleg Icmese bodo morale v Vrvi ■ ^ 'te6'1 prenehati s proiz- I rviV0 nekatere industrije v • ®bardiji. Seznam tovarn, ki jih teeba zapreti, ker so nevarne za suvt 6 .in za človeško zdravje, bodo d.,. , Predstavniki dežele in sin-irin3 r 1 organizacij. Sprejeti bodo o-u1®., tedi nekatere ukrepe, ki naj tevarn ^^0C^0’ katero povzročajo te jGie za vprašanje, ki zajema vso "OP0 'n zato bo treba sprožiti fav - r,e nkrepe na mednarodni ni; V ta namen je predviden se-V( .neL sindikalnih zastopnikov iz turi- evroPsteh držav. Postavlja se 'vprašanje delavcev, ki bodo z Prijem Icmese ostali brez dela. ,a -P1 v zvezi so sindikalne organi-drn-m zalltevale od multinacionalne del»06 r Roche», naj nezaposlene in'pnICei23^3800 Premestijo v druge obrate v Lombardiji, dokler 6 Plavijo nove proizvodne enote, seveda morala imeti bistve- te bo n^ra!1,Čni znaeaj od Icmese in v tov-n-J)0n-0vno zaPosli.io uslužbence ‘"vaine iz Mede. ^ svoje strani je predsednik de- želnega odbora Golfari poudaril, da mora družba «Roche» preiti od besed in obljub k dejanjem ter povrniti škodo, ki jo je povzročilo u-hajanje dioksina. Doslej ni dežela Lombardija od družbe «Roche prejela niti lire. Golfari je spregovoril tudi o položaju prebivalcev cone «A», ki so jih morali izseliti. Dejal je, da so se v zadnjih dneh njihove zahteve bistveno spremenile. Ne zahtevajo več namreč, da bi se takoj vrnili na svoje domove, saj se dobro zavedajo, da je to za sedaj nemogoče in da bo treba čakati dalj časa, da se začne in zaključi bonifikacija onesnaženega področja. Zato je treba iskati druge rešitve, ki bi lahko bile tudi dokončne je dejal Golfari. Dežela Lombardija bo v prihodnjih dneh začela z rekvizici-jo neoddanih stanovanjh v katerih bodo izseljenci našli začasno zaveti- Ta umik bi moral zadevati tako fronto na hribovitem predelu vzhodno od Bejruta, kakor tudi sovražne položaje v mestu samem. Postopno naj bi zeleni šlemi zasedli razmejitveno črto. Medtem se je zvedelo, da je notranji minister, ia.voditelj nacionalne liberalne stranke Camifie Gha-mun izjavil danes, da bi se Libanon utegnil udeležiti arabskega «vrhunskega srečanja», pod pogojem, da bi bilo- srečanje v kaki državi, ki ni sovražna Libanonu. Po njegovem mnenju bi bil arabski vrhunski sestanek lahko v Saudovi Arabiji, v Jordaniji ali pa v Siriji. Na vsak način pa je pristavil, da Libanon doslej še ni prejel nobenega vabila, da bi poslal svoje predstavnike na vrhunsko srečanje. Libanonski tisk piše danes, da se je predsednik Frandžie sestal z novo izvoljenim predsednikom Sarki-som, kateremu je sporočil, da je Sirija trdno odločena, da bo v primeru neuspeha poskusov za pobotanje sprožila odločilno vojaško akcijo po 15. septembru. Frandžie. ki bo odstopil s svojega položaja 23. septembra, je obvestil svojega naslednika, da Sirija zastopa še vedno stališča, ki jih je zavzel sirski predsednik Asad v svojem govoru 20. julija. Frandžie se jp nadalje sprijaznil z zamislijo, da ne bi odslovil sedanjega predsednika vlade Rašida Ka-rameja. Ta poteza naj bi preprečila dokončen spor med tistimi silami nasprotnih strank, ki še zastopajo potrebo po nadaljnjih pogajanjih. Kot je znano, mora biti libanonski predsednik po ustavi kristjan, ministrski predsednik pa musliman. Sarkis je s svoje strani zagotovil, da ne bo zahteval u-mika sirskih čet vse dokler ne bo prišlo do obnovitve libanonske vojske in notranjih varnostnih sil. Italijanska vlada je preko svojega zunanjega ministrstva pozvala sprti stranki v Libanonu, naj storita vse kar je mogoče, da bi prišlo do prenehanja sovražnosti. V ta namen je italijansko zunanje ministrstvo navezalo stike tudi z Arabsko zvezo. Nov mejni blok med Izraelom in Libanonom JERUZALEM, 20. - Izraelske vojaške oblasti so sporočile, da bodo v kratkem odprle nov mejni blok med Izraelom in Libanonom. Doslej je deloval samo en blok ob morski obali, ki so ga v glavnem uporabljali le funkcionarji OZN. Nadalje se je zvedelo, da se je v Cisjordaniji zaključila dolgotrajna zapora arabskih trgovcev. Razen nekaterih skladišč, je zaživela trgovska dejavnost na vseh področjih. Kot je znano, so arabski trgovci ščeT PoTrebnih 'je" l20 stanovanj za | izvedli zaporo, ker se upirajo uva- prav toliko družin, ki so morale zapustiti svoje hiše v najbolj zastrupljenem območju. Golfari je v zaključku svojega poročila o poteku današnje seje poudaril, da so sindikalni predstavniki v glavnem odobrili načrt, ki ga je predlagala dežela za bonifikacijo o-nesnažetiega območja, še zlasti kar zadeva tisto točko, ki predvideva zrušenje hiš, kot skrajen ukrep, potem ko bi se' vsi drugi poskusi izkazali za jalove. janju davka na dodatno vrednost (IVA), ki so jo oblasti uvedle v Izraelu. jih je treba tudi oceniti, pravi Craxi, ki dodaja, da nikakor ne gre pozabiti, da so komunistični glasovi sicer odločilni, nič manj odločilni pa niso glasovi socialistov. Tudi član tajništva PSI -Landolfi govori o odnosih med strankami, tokrat med KD in PSI. Krščanska demokracija mora odločno spremeniti svoj odnos do socialistov ter dokazati, da njen namen ni izkoriščati PSI za kritje svojih političnih protislovij. KD mora vzpostaviti, pravi Landolfi, nov dialog s socialisti ter opustiti poskuse, da si zagotovi primat in nadvlado. V zvezi z novo vlado pa Landolfi izraža upanje, da bo slednja imela dovolj poguma, da se spopade z najbolj perečimi vprašanji ter da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se spet odpre politični dialog. vendar ne v tako ozkih mejah kot po volitvah 20. junija. madridski list Pueblo. «To ne žara-1 nem zastoju in za sedaj nima nodi tega, ker z 2.500 dolarji dohodka i bonih izgledov, da se uresniči, saj na prebivalca nismo več država v | ni dovolj preštevati glasove, temveč razvoju, temveč predvsem zaradi '; * J;-----'i: ; n tega, ker nas imajo za «uvrščene», poudarja časopis. Zahodnonemška sredstva javnega obveščanja pišejo v zvezi s konferenco v Colombu. da so gospodarska vprašanja postala zelo žgoča tema. Predstavniki dveh milijard ljudi so v Colombu zahtevali uresničitev nove svetovne gospodarske ureditve, ki naj bi zasula prepad med razvitimi državami in državami v razvoju ter zagotovila pravičnejšo delitev svetovnega bogastva. Nekateri zahodnonem-ški komentarji pravijo, da je deklaracija o gospodarskih vprašanjih zmerna, kar bo olajšalo konstruktivno sodelovanje med državami v razvoju in zahodnimi industrijskimi državami. «Neuvrščeni so končali svoj sestanek z opozorilom bogatim». Tako je New York Times naslovil komentar iz Colomba o zaključku konference. Komentar pravi, da se je konferenca končala zgodaj davi z opozorilom bogatim državam sveta, da morajo nameniti večji del svojega bogastva za uresničitev nove gospodarske ureditve. Posebni poročevalec New York Timesa piše, da je konferenca ostro obsodila Izrael,, da je zahtevala neodvisnost Portorika, pozdravila popuščanje napetosti v sovjetsko-ameri-ških odnosih in izreka priznanje zgodovinski zmagi vietnamskega ljudstva v boju proti ameriškemu agresivnemu imperializmu. Zaključek konference neuvrščenih je ciprski tisk opisal zelo na široko, i predvsem pa v luči stališč, ki so jih neuvrščeni zavzeli do ciprskega Vprašanja. čeprav šele jutri pričakujejo globlje analize, številni komentatorji že danes izrekajo mnenje, da je dobil Ciper odločno podporo. Socialistično glasilo «Ta nea» ugotavlja, dà so neuvrščeni podprli Ciper, zdaj pa je na varnostnem svetu Združenih narodov vrsta, da stori potrebne ukrepe. PRED NAPOVEDANIM ŠTETJEM POSEBNE VRSTE Nfl KOROŠKEM Manjšinskega vprašanja v Avstriji ni mogoče več odlašati v nedogled Koroški Slovenci ogorčeni zaradi napovedi kanclerja Kreiskega, da bodo prepovedali zborovanja in druge prireditve, saj gre za ukrep, ki je očitno naperjen proti slovenski manjšini (Posebej za Primorski dnevnik) | proti manjšini, do skrajnosti zaostri-CELOVEC, 20. — O manjšinskem : le. In nič ne kaže, da bi se kakor-vprašanju v Avstriji ostajajo fronte koli {»mirile. Nasprotno, čimbolj se bliža napovedano preštevanje, tembolj je položaj napet. slej ko prej nespremenjene — na eni strani očitna odločnost avstrijske vlade, da kljub odklonilnemu Prenevedanje je očitno karakte- stališču manjšine in kljub temu, da j ristična poteza avstrijske vlade, še so se odnosi z Jugoslavijo prav za- i posebno pa prihaja do izraza v zve-radi avstrijske manjšinske politike | zi z manjšinskim vprašanjem. Kan-precej zaostrili, izvede ugotavljanje j cler Kreisky je v ponedeljek na ti-manjšine in na podlagi rezultatov ! skovni konferenci ponovno nedvoum-ugotavljanja tudi zakon o narodnost- i no povedal, da je Avstrija odločenih skupinah. Na drugi strani pa ! na izvesti nameravano ugotavljanje nespremenjeno stališče koroških Slo-1 manjšine, v isti sapi pa je hitel tu-vencev, ki vidijo v nameravanem j di zatrjevati, da to ni ugotavljanje, ugotavljanju manjšine genocidni u- ampak res samo posebno ljudsko krep, ki naj privede do statističnega štetje v statistično pomoč in orien-iztrebljenja manjšine in ga zato od- tacijo, kar da kaže že to, da ga ne klanjajo in napovedujejo zanj boj- bodo izvedli samo na Koroškem in kot. Ob vsem tem pa so se fronte j na Gradiščanskem, ampak v celi zaradi nedavnih heimatdienstovskih ! Avstriji. Toda to je slab argument nacionalističnih in str' - kaznivnih [ in če bodo izvedli posebno ljudsko prireditev in še zlasti ii bi utal- j štetje v celi Avstriji samo zato, da nega ukrepanja avs' žandar- ' bi mu dali videz ukrepa, ki ni na- merije proti demonstr, , om v Škocjanu, ter zaradi stališča avstrijske vlade ter koroških političnih faktorjev, v zvezi s policijskim terorjem perjen proti manjšini, potem bi si lahko stroške zanj prihranili, kajti dejstva so drugačna. Zakon o narodnostnih skupinah namreč ne- m Tajnik PSI Craxi o zgodovinskem kompromisu RIM, 20. — Velikošmarenske počitnice se niso še zaključile, edini, ki so trenutno kolikor toliko aktivni na političnem prizorišču pa so predstavniki socialistov. Kot kaže sta zastoj, ki ga je PSI zabeležil na zadnjih političnih volitvah 20. junija in zamenjava De Martina na čelu stranke imela svojo vlogo pri tem, da se je večina socialističnih voditeljev v bistvu odpovedala dopustu in da je v stranki beležiti dokajšnjo dejavnost. Zgodovinski kompromis, sodelovanje med KPI in KD, vloga socialistov pri tem, boj proti davčnim utajam, reorganizacija varnostne službe, vse to so vprašanja, o katerih je govoril v intervjuju z nekim tednikom tajnik PSI Craxi. Po njegovem mnenju je predlog o zgodovinskem kompromisu trenutno v popol- 111: E ^ ■ m Kljub porazu na republikanski .konve miji, je Reagan (levo) zagotovi) svojo podporo Fordu, ki se bo potegoval za izvolitev v Belo hišo. S Carterjem bo borba še bolj trda, kot je bita z Reaganom. PO IMENOVANJU GERALDA FORDA ZA KANDIDATA REPUBLIKANSKE STRANKE Tekmeca v trdem boju za oblast v Beli hiši se bosta soočila na televizijskih zaslonih Jimmy Carter sprejel poziv za direktno primerjanje političnih platform obeh strank KANSAS CITY, 20. — Ob zaključ- sednika ZDA zaradi odstopa • svo- pravek sicer ne bo obvezen za For- Lincoln začel svojo kampanjo za e- dvoumno pravi, da bodo dvojezične topografske napise postavili tam, kjer bodo ugotovili okrog 25 odst. Slovencev. Pri drugih določilih pa bodo ukrepih v skladu s «sorazmernim številom Slovencev». Tega ni mogel na tiskovni konferenci na izrecno vprašanje povsem zanikati niti kancler Kreiskv, ki se je izmikal s formulacijami, češ pri topografskih napisih bo že treba upoštevati število Slovencev, drugače pa da to po njegovem ni potrebno. Pri tem pa ne gre pozabiti, da obstaja sporazum med tremi strankami o skupnem odločanju v manjšinskem vprašanju tudi kar zadeva nadaljnje ukrepe, se pravi, da avstrijska vlada tudi izvedbenih uredb, s katerimi bi bil določen teritorialni in stvarni obseg veljavnosti zakona o narodnostnih skupinah, ne bo sprejela brez sporazuma med strankami. Kaj to pomeni za manjšino pa ni treba posebej poudarjati, če vemo da i-majo pri tem odločilno besedo prav koroške frakcije treh vodilnih avstrijskih strank in je moral celo dr. Kreisky priznati, da manjšinske politike na Koroškem ni mogoče voditi proti volji koroških strank. Zaradi vsega tega ostajajo koroški Slovenci trdno odločeni, da preštevanje bojkotirajo in so prepričani, da bo avstrijska vlada ob u-spešnem bojkotu preštevanja le morala sesti ponovno za isto mizo z njimi in skupaj z njimi iskati možne rešitve, kajti tako ali drugače manjšinsko vprašanje v Avstriji je prišlo že tako daleč, da ga ni mogoče več odlašati v nedogled. Pač pa so koroški Slovenci zelo prizadeti zaradi tega, ker avstrijski uradni krogi očitno tolerirajo brutalni nastop varnostnih organov proti tistim koroškim Slovencem, ki niso storili drugega, kot da so hoteli izkoristiti svoje ustavne pravice in izraziti zahtevo no izpolnitvi avstrijske državne pogodbe, če avstrijska vlada ne bo ukrepala proti varnostnim organom, ki so tako očitno prekoračili svoje kompetence in se tako očitno postavili na stran nacionalističnih in ‘udi neonacističnih krogov, pomeni tc, da njihovo ravnanje odobrava — še več, s tem bi prižgala zeleno luč in dala proste roke za nadaljnji teror proti manjšini, kar bi lahko imelo nepredvidljive posledice. Tudi napoved kanclerja Kreiskega. da bi lahko prišlo v prihodnje «v interesu pomiritve» do prepovedi zborovanj in prireditev na Koroškem, nikakor ne more služiti pomiritvi. Pomiritev je namreč mogoče doseči samo z dosledno izpolnitvijo državne pogodbe in s tem. da avstrijska vlada končno stopi na prste tistim, ki nenehno ščuvajo na narodnostno mrž-njo. To pa gotovo niso koroški Slovenci. Napoved kanclerja Kreiskega o prepovedi zborovanj in drugih pri-I reditev, pa je tudi treba videti kot ; ukrep, ki je izrazito naperjen proti manjšini, saj prihaja zdaj, ko je Heimatdienst svoje hujskaške prireditve že opravil, znano pa je. da pripravljajo koroški Slovenci konec septembra protestna zborovanja proti preštevanju manjšine, kar ira bi jim s takšnim ukrepom, ki je poleg tega povsem v nasprotju tudi z ustavnimi pravicami, očitno hoteli onemogočiti. Končno pa tudi ni mogoče sprejeti tega, da kancler Kreisky meče v isti koš heimatdienstovske nacionalistične demonstracije z nameravanimi protestnimi zborovanji koroških Slovencev in postavitvijo spominskih plošč padlim partizanom. Ali smo danes res že tako daleč, se v zvezi s tem sprašuje današnji «Slovenski vestnik», da avstrijska vlada ne razločuje več, kdo je fašist in kdo antifašist. ZVONE ZORKO DUNAJ, 20. — Prihodnji teden bo komisija gospodarskih strokovnjakov OPEČ obravnavala na Du naju vprašanje zvišanja cene surovega petroleja, ki je zamrznjena od konca lanskega leta. Komisija bo pripravila poročilo za sejo petrolejskih ministrov, ki bo 15. de cembra letos v Qataru. ku republikanske konvencije je predsednik Ford, kot zahteva izročilo, spregovoril delegatom ter se jim zahvalil za izvolitev. Medtem ko je poraženi Reagan odšel v Kalifornijo, pa je Ford na zaključnem zborovanju prvi pozval svojega demokratskega tekmeca Carterja na direktno soočanje na televizijskih zaslonih o programskih smernicah obeh strank. Carter, ki je pripravljal enako pobudo, je sprejel ta izziv. V svojem govoru se je Ford obvezal, da bo izvedel krepko in u-činkovito volilno kampanjo, ter je poudaril dosežke svoje administracije na področju vzpostavljanja miru, blagostanja ter zaupanja v Belo hišo, ki je bila zelo omajana po watergatskem škandalu. Ford je dejal. da bo postavil na glavo predvidevanja in rezultate anket javnega mnenja, po katerih naj bi ga na novembrskih volitvah porazil demokratični kandidat Jimmy Carter. V tej zvezj je navedel primer Har-ryja Trumana, ki je na volitvah leta 1948 porazil bolj priljubljenega Thomasa Deweya, Ford je še trdil, da je v zadnjih dveh letih popeljal ZDA po poti napredka, začenši °d tistih temačnih dni v avgustu leta 1974. Priznal je sicer, da je bil slučajno imenovan za pred- jega predhodnika. Nato je predsednik napadel politično platformo demokratske stranke ter je trdil, da je vse, kar je storil, nekaj stvarnega in ne samo «nasmeh». Ford je še poudaril, da se ZDA ne bodo povrnile na platformo politike konfrontacije, ki bi utegnila upepeliti svet. «Gradili bomo bolj stabilen in bolj pameten svet — je dejal — s potrpežljivimi pogajanji in gotovimi sporazumi o omejevanju strateškega oboroževanja.» Po Fordu je govoril še senator Bob Dole iz Kansasa, ki ga je Ford izbral za svojega namestnika. V svojem govoru je Dole pravzaprav le hvalil politično delovanje predsednika Forda ter sem pa tja napadel demokrate. Predsednik Ford bo sedaj odšel s svojo družino na počitnice. Potem ko si je Ford izbojeval kandidaturo za predsedniške volitve, se je državni tajnik Kissinger smel vrniti v Kansas City, kjer bi bil dosedaj neljub gost, Reaganu se je posrečilo, da je v programsko platformo vključil popravek, ki zahteva večjo «moralnost» na področju zunanje politike. Očitek je veljal Kissingerju, katerega najbolj konservativni krogi v Ameriki dolžijo, dovo administracijo v teh zadnjih [ nakopravnost črncev in belcev. Te- mesecih, toda je značilen za politiko republikanske stranke. Ta stranka je deljena na skrajne konservativce ter kolikor toliko napredne osebnosti. V glavnem pa je ta politična formacija, ali kot jo ,v ZDA konservativci imenujejo «Greath old party» («velika stara stranka») na robu svojega poloma. Prevladuje mnenje, da bo na predsedniških volitvah v novembru zmagal Jimmy Carter, to je demokratični kandidat. To naj bi se zgodilo iz več razlogov: škandal Water-gate je vrgel črno senco na repub daj se je začel proces razraščanja in bohotenja te «velike stare stranke». Toda že leta 1930, ko je bil predsednik Hoover, se je začel proces razpadanja. Velika kriza in živahnejša dejavnost F. Delana Roosevelta, ki je vedel kaj hoče, je pomenila začetek propadanja, ki se sedaj izkazuje v polmrtvilu predsednika Forda, ali pa v nacionalistični prenapetosti Reagana. Demokratska stranka pa je v razumela sedanjo socialno in politično stvarnost v ZDA. Demokrati likansko stranko, a tudi Ford, ki, i imajo večino v parlamentu in se kot smo dejali ni bil nikoli izvoljen, se ni predstavil ameriškemu občinstvu kot predsednik, ki bi blestel nad povprečno ravnijo. Nadalje je treba upoštevati, da je republikanska stranka izgubila številne svoje kadre, a kar je še hujše, je izgubila mnogo ljudi, ki so prej nastopali na izvoljenih mestih v krajevnih upravah. Če poleg tega upoštevamo še, da je v zadnjih 24 letih republikanska stranka imela samo nekaj let večino v senatu in v poslanski zbornici (kongres), potem je razumljivo, da gre že za manjšo stranko, ki se opira le na prestiž, Ugrabitelji spustili na svobodo Penterianija RIM, 20. — Pozno ponoči so neznanci osvobodili Renata Penterianija, znanega trgovca z jajci in perutnino, ki so ga ugrabili 16. junija, medtem ko se je odpravil na delo. Takrat so ga napadli trije oboroženi moški, ki so ga odpeljali neznano kam. Penteriani je, po prvih vesteh, sam prišel domov, telefoniral zadnjih časih pokazala, da je bolje 1 policiji, nakar se je zaprl v svoje ‘ stanovanje. Koliko je morala družina odšteti za njegovo osvoboditev, za sedaj še ni znano. da je preveč popustil do Sovjetske ki ji prihaja od nje_-'h zgodovinskih zveze in sploh do komunizma. Po- uslug. Pred-sto leu je' predsednik ; družbe. natu, polastili so se najpomembnejših upravnih mest v vseh državah, pazljivo prisluškujejo zahtevam baze, belcev, črncev, priseljencev itd. ter je zato njihova zmaga na prihodnjih volitvah skoraj gotova. Vendar pa je Amerika dežela, ki je «nepreračunljiva», zato obstaja še vedno kaka rahla možnost, da bi se Fordu posrečilo, da spremeni sedanji neugodni tok. Čeprav je to skoraj nemogoče, pa obstaja in bo še obstajalo glavno vprašanje: v kakšni meri bi- novi demokratski predsednik ZDA znal in utegnil u-resničiti nove socialne, politične in duhovne tokove sedanje ameriške Petrolejska družba Mobil Oil zapušča Libanon BEJRUT, 20. — Petrolejska družba Mobil Oil jesklenila opustiti svojo dejavnost v Libanonu in odpustiti vse uslužbence. Vest je sporočil e-den od voditeljev libanonske podružnice petrolejske družbe, ki je obenem izrazil svoje začudenje ob sklepu matične firme, še zlasti po dokajšnjih žrtvah, ki so jih libanonski uslužbenci imeli, da bi zaščitili interese družbe v tragičnih trenutkih, ki jih doživlja Libanon. TRŽAŠKI DNEVNIK PO VELIKOSMARENSKEM PREMORU V torek se sestanejo na deželi načelniki svetovalskih skupin Določili bodo razpored dela in proučili pobude v korist potresnemu področju Deželni svet bo pričel s svojim delom v torek, 24. avgusta, s sestankom načelnikov svetovalskih skupin, ki ga je sklical predsednik deželnega sveta Pittoni; s tem neha kratek velikošmarenski premor. Na dnevnem redu pogovorov načelnikov svetovalskih skupin je določitev datuma sklicanja deželnega sveta, ugotovitev nalog in pristojnosti posebne komisije, dejavnost stalnih komisij in določitev programa za obisk predsednikov parlamentarnih komisij, ki si bodo v dneh od 13. do 15. septembra o-giedali potresno področje. Predsedniki parlamentarnih komisij se bodo seznanili z vsemi činitelji in dejstvi, ki bodo služili za določitev organič-nega posega države pri obnovi potresnega področja. Deželni svet bo moral, pc mrzlični dejavnosti v mesecu juliju in prvih dneh avgusta, preučiti celo vrsto važnih pobud. Med temi bodo morali na pobudo deželnega odbora pregledati razširitev zakona za pomoč hudo prizadetim občinam tudi za tiste občine, ki jih je potres le delno poškodoval. Druga pobuda, ki smo jo pričakovali že pred avgustovim premorom. je zakonski osnutek za razvoj knjižnic in muzejev ter za varstvo naravnega in umetniškega bogastva Furlanije - Julijske krajine, ki je za nas Slovence nedvomno naj-zammivejši osnutek, saj bodo morale biti tudi naše kulturne ustanove deležne deželne pomoči. Končno bo deželni svet razpravljal o osnutkih za dokončno ureditev ronskega letališča in c pobudah v korist industrijskega razvoja naše dežele. Nedvomno morajo deželni organi, v pričakovanju globalnega zakona za obnovo, nadaljevati s posegi v korist potresnega področja in z izdajanjem zakonov, ki morda ne spadajo v ozek krog pobud obnove, a vseeno služijo potresnemu področju in celi deželni skupnosti. Medtem pa se nadaljujejo pobude deželnih odbomištev na potresnem področju. Odbornika za delo in pod pore Dal Mas in za načrtovanje in proračun Mauro sta v spremstvu deželnih tehnikov obiskala nekatere občine desnega brega Tilmenta, kjer sta v pogovorih z župani, z odgovornimi tehniki in s krajevnimi upravitelji proučila probleme usposobljenja poškodovanih stanovanj in postavitve zasilnih montažnih bivališč. Ponovno sta podčrtala potrebo, da se čimprej zagotovi ustrezna zemljišča za mom tažne hiše in se s tem reši problem vseh, ki so še v šotoriščih in z bojaznijo ' pričakujejo zime. Odbornik Dal Mas je poleg drugega orisal pomen zakona, ,ki urejuje socialno-zdravstveno skrbstvo prebivalstva. ki ga je prizadel potres. Ta zakon (št. 38) predvideva med drugim ukrepe v korist počitniških kolonij in otroških vrtcev. V torek v Rižarni «Requiem za petsto tisoč» V torek, 24. t. m., bodo ob 18.30 v sejni dvorani muzeja v Rižarni predvajali film «Requiem za petsto tisoč», ki ga je pripravil center za sodobno judovsko dokumentacijo v Milanu. Družba «Adriatica» prodala ladji S. Giorgio in S. Marco Pred nekaj dnevi je plovna družba Adriatica prodala neki grški brodarski družbi motorni ladji za potniški promet S. Giorgio in S. Marco. Ladji so zgradili pred dvajsetimi leti v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču, pluli pa sta na progi Trst - Bližnji vzhod. Osebje vsake ladje je sestavljalo 115 ljudi, z njima pa je lahko potovalo do 200 ljudi. Poleg tega rj ju lahko natovorili z 2.000 tonami raznega blaga. Pred kratkim, ko so začeli izvajati načrt za obnovo Finmare, so ladji S. Giorgio in S. Marco vzeli iz plovbe. Zato se je Adriatica odločila, da ju proda. Grški brodarji so za vsako ladjo odplačali 850.000 dolarjev. S. Giorgio, ki je prenehala pluti pred kakim mesecem, so novi lastniki že prevzeli dob, Turjak, Štarancan, Števerjan, Aviano, Azzano Decimo, Polcenigo in Porcia ter medobčinski konzorciji za gaspodarsko-socialni razvoj v San Vitu al Tagliamento in Zop-pola, Budoia, Fiume Veneto, Ruda -Villa Vicentina, Codroipo, Torvisco-sa, Lignano Sabbiadoro, Gonars in Talmassons. Kot znano je ta nova pobuda o-skrbe na domu naletela na vsestransko podporo, zaradi česar bo treba to obliko vključiti v operativne strukture bodočih socialno-zdravstve-nih konzorcijev. Deželne podpore za oskrbo na domu Z deželnim zakonom št. 43 z dne 27. junija 1975 je potrjena podpora občinam ali konzorcijem za oskrbo na domu starejših oseb in za delo nezmožnih. Ta deželna pobuda naj bi služila za izbiro druge možnosti pri oskrbi, kakor je bila dosedanja oskrba v raznih domovih, ko primanjkuje ali je pomanjkljiva družinska oskrba. Pod pojmom oskrbe na domu pojmujemo služb-', ki jo vršijo družinske pomočnice in drugo osebje socialno - zdravstvenega skrbstva na domu upravičenca. Za to službo predvideva deželni zakon letni prispevek v višini 120.000 lir za vsako osebo. Deželni odbor je že pred časom nakazal predujme, v, korist te službe, a z novimi riormami socialnega skrbstva na področju," ki ga je prizadel potres, je potreben preklic za tiste občine, ki se nahajajo na potresnem področju. V tem letu bodo deležne podpor občine Foljan -Redipuglia, San Pier dTsonzo, Gradišče, Zagraj, 'ara, Krmin, Dober- • Danes se bo začel festival Unità in Dela, ki ga v krožku Pečar na Kolonji prireja sekcija KPI «G. Pra-tolongo». Po otvoritvi ob 18. uri bo ob 20. uri miljski župan spregovoril o temi «Komunisti in Andreottijeva vlada». Jutri bo po koncertu godbe na pihala (ob 16. uri), javna razprava o urbanistiki in javnih službah v rajonu. Sledilo bo nagrajevanje zmagovalcev nogometnega turnirja. Festival se bo zaključil v ponedeljek. Po muhastem vremenu konpno malo sonca Po treh tednih skoraj nepretrganega oblačnega vrèniena, v 'katerih ni manjkalo dežja, vetra in za ta letni čas nizkih temperatur, se je včeraj končno spet prikazalo sonce. Predvsem v jutranjih urah je bilo nebo nad našim področjem povsem jasne in temperatura je dosegla kmaiu skoraj 24 stopinj. Popoldne sa ]e sicer vreme nekoliko poslabšalo; ponekod je začelo tudi škropiti, toda sončni žarki so kaj kmalu spel predrli nezaželene o-blake. Z včerajšnjo razjasnitvijo kaže, da se je končno zaključilo obdobje slabega vremena, ki nam je povsem ook«arilo del avgusta, in kar je še huje, tudi vsakoletne ve-likpšmarenske počitnice. Že pred časom so vremenoslovci predvidevali, da se bo vreme ob koncu meseca izboljšalo in upamo, da se bodo ta predvidevanja izkazala za točna, kajti po tolikih vremenskih razočaranjih prav v mesecu, ki velja za najtoplejšega v letu, si vsakdo želi, da bi se vsaj v teh zadnjih dneh še nekoliko sončil in kopal ob obali. Vremenoslovci tudi predvidevajo, da sé bo lepo vreme nadaljevalo v začetku septembra, le da ga bodo takrat spremljale običajne nevihte, ki naznanjajo prihod jeseni. PO ZADNJIH BURNIH POLEMIKAH Sindikat odločno obsoja metode podjetja Acegat Boljše sodelovanje podjetja s sindikati bi preprečilo te polemike V zvezi s polemikami o neureje- stvo, da niso namestili novega u-nem položaju v občinskem podjetju sposobljenega osebja na ključna me- Acegat ter o upokojitvah funkcionarjev, ki so v teh dneh izbruhnile na dan ter privedle do sodne preiskave, so sindikati podjetja izdali včeraj daljše poročilo, v katerem poudarjajo svoje odločno nasprotovanje metodam, ki jih namerava uvesti podjetje — to namreč, da bi sprejelo funkcionarje, ki so zaprosili za upokojitev, kot svetovalce s pogodbo za nedoločen rok. Takšne metode, ugotavlja sindikat, so v popolnem nasprotju s sindikalno politiko, ki teži k obrambi polne zaposlitve. Obenem poudarjajo, da se sindikalne organizacije že dolgo časa zavzemajo z. ureditev organikov ter pravilnikov, ki zadevajo razne natečaje in zaposlovanje. Sindikalne organizacije podjetja so že na posebni skupščini decembra lani sprejele dokument, v katerem so jasno pokazale na pomanjkljivosti, ki so sedaj tako vzburile duhove. Kljub temu pa so stvari ostale pri starem. Odhod funkcionarjev, ki se lahko poslužijo zakona 336, visoke odškodnine za njihovo upokojitev ter dej- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiieiui!iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiT»iiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu V PRIČAKOVANJU USTREZNE REŠITVE Množijo se prispevki za pomoč uslužbencem podjetja C. Bloch Delavski svet podjetja ugodno ocenil prizadevanja in pobude koordinacijskega odbora med krajevnimi upravami Problem podjetja Bloch je trenutno v središču pozornosti vse tržaške javnosti. Krajevne uprave, politične in sindikalne sile, v prvi vrsti pa prizadeto delavstvo, se zaskrbljeno sprašujejo, kakšna bo rešitev tega problema. Delavski svet podjetja se medtem stalno sestaja v pričakovanju razjasnitve. V tem pričakovanju pa ugotavlja, da postaja položaj za uslužbence podjetja iz dneva v dan bolj nevzdržen. Dnevi tečejo in delavci si morajo večkrat sami pomagati kot vedo in znajo. Od 640 uslužbencev, kolikor jih je bilo zaposlenih v tržaškem obratu podjetja Bloch v industrijski coni, je bilo okrog šestdeset prisiljenih po'skati novo zaposlitev. Tudi ta no-^atekijftižgpvojjen .razlog za zaskrbljenost. . Nasprotno-pa "delavski svet podjetja izredno "pozitivno ocenjuje solidarnost, ki so jo v vsem tem času, odkar je podjetje zašlo v stečaj, izrazile in dokazale krajevne uprave in politične sile. V podporo delavstva je nastal koordinacijski odbor med krajevnimi upravami, ki se ni omejil le na izvajanje pritiska na odgovorne organe, da bi se vsa zadeva čimprej razčistila in ugodno rešila, temveč je to svojo dejavnost oplemenitil s konkretno pobudo zbiranja denarnih prispevkov za prizadeto delavstvo. Na to pobudo so s prispevki odgovorile že nekatere stranke, razne ustanove ter delavski sveti. Komunistična stranka je prispevala milijon lir, krščanska demokracija 300.000, mnoge druge u-stanove pa bodo v prihodnjih dneh sklepale o nakazovanju prispevkov na poseben tekoči račun. Precej denarnih sredstev so zbrali tudi v nekaterih tržaških podjetjih, kot so ladjedelnica Alto Adriatico, Radici, Siri,' Iret ter Delavske zadruge. Na svoji zadnji seji je delavski svet podjetja knežene grofije. Prizadevajo si za ustanovitev evropske federacije, pri tem pa kot vzgled navajajo avstro-ogrsko monarhijo (za časa Franca Jožefa), ki je vpeljala zelo napredno državno upravo in zakonodajo. Za prireditev so pripravili lične plakate v šLrih jezikih (italiianščini. fur-lanščini, nemščini in slovenščini) in to v cesarskih barvah — rumene in črne. Če ne bo nagajalo vreme, se bo torej danes na prireditvenem prostoru kar trlo ljudi. Priznati je treba. da je med ljudmi še po šestdesetih letih, odkar je propadla Av-stro-Ogrska. živ mit in spoštovanje do tedanje družbene ureditve. Mnogi bodo prišli v Jasik. da bodo lahko poslušali staro dobro glasbo, od «Radetski marša» pa do Straussovih. valčkov in. polk. Mnogi tudi zaradi klobas in piva. Mogoče se bomo tam tudi srečali. JUTRI OB 9. URI NA OSLAVJU Ndekmovalni pohod po briških poteh V okviru letošnjega briškega praznika, ki ga prosvetno društvo Naš prapor priredi «na borjaču» v zgornjem delu Oslavja, bo jutri zjutraj na sporedu netekmovalni pohod po briških poteh. Na tej športnorekreacijski prireditvi, ki jo društvo tokrat prvič prireja, lahko sodelujejo vsi, starejši in mlajši. Progo pohoda so speljali med briškimi vinogradi in nasadi, zaradi česar je tudi pohod dobil ime «briški». Vse tiste, ki se bodo u-deležili pohoda, obveščamo, naj se zberejo ob 8.30 na prireditvenem prostoru na Oslavju. Start udeležencev je predviden za 9. uro. Ker bo pot vodila tudi po travnikih, priporočamo udeležencem, naj si priskrbijo težko obutev. Prosvetno društvo «Naš prapor» vabi člane vseh slovenskih društev, da se množično udeležijo pohoda. Tudi Slovensko planinsko društvo poziva svoje člane, naj se jutri zjutraj v čim večjem številu zberejo na Oslavju. Kino Corica VERDI 17.30-22.00 «Killer elite». J. Caan in R. Duval. Mladini pod '18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 18.00-21.30 «Il gattopardo». B. Laneaster in C. Cardinale. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «L'invasione degli ultracorpi». Znanstvenofantastični film. CENTRALE 17.00-21.30 «Il cucciolo». G. Peck in J. Wyman. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «La sposina». A. Memour in C. De Mejo. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 «L’uomo che cadde sulla terra». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Quel rosso mattino di giugno». Film o sarajevskem atentatu. J\ova Corica in okolica SOČA « Amazonke », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. S\ OBODA « Dr. Popaul ». francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Naslovna stran», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Iz gonskega matičnega urada ROJSTVA: Michela Micheli, Simona Cavaliere, Cristina Tuzzi, Vera Gon. SMRTI: 83-letna gospodinja Maddalena Hiltsrunner. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Al Corsi Korzo Italia 89. tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči j* Tržiču dežurna lekarna S. Nicole Ul. 1. maggio 94, tel. 733-328. PRIMORSKI DNEVNIK 4 21, avgusta 1976 KONEC JE Z BELOPOLTO «OAZO» V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI Vzrok upora v črnskih getih ni le v uvedbi afrikanšcine Z osvoboditvijo bivših portugalskih kolonij se je tudi črncem tega dela Afrike odprl svet - Črnska mladina in delavstvo sta prišla v stik s svetom Če je konec junija rasistični režim v Pretorii upal, da je s krvavo represijo, kj je zahtevala 176 mrtvih in nad tisoč ranjenih med temnopoltimi demonstranti (te uradne podatke pa gre po mnenju mnogih komentatorjev podeseteriti) v Sowetu, kot leta 1960 v Sharpevillu, v kali zatrl upor Afričanov, so se po poldrugem mesecu njegove nade razblinile, kot se je razblinila iluzija, da je bila uvedba pouka v afrikan-ščini vzrok krvavih nemirov. Zdaj že preklicana odločitev o obvezni afrikanščini v šolah, je bila le povod .korenine upora, ki s krajšimi ali daljšimi premirji, dejansko le za-tišji pred novim neurjem, že dva meseca pretresa najtrdnejšo rasistično postojanko v Afriki, so veliko globlje in segajo v samo bistvo državnega ustroja. Če je iskra upora v črnskih getih prasnila nepričakovano, je pa že jasno, da imajo neprestane demonstracije temnopoltega prebivalstva že značaj vsedržavnega gibanja, ki •uiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiii V JUGOSLAVIJI NAPOVEDUJEJO Ob dobri letini se povišane cene Ob problemih, ki nastopajo v letošnjem letu v zvezi z industrijsko proizvodnjo, je seveda zelo zanimivo ugotavljati, kakšna bo letošnja kmetijska proizvodnja, ki pa ni zanimiva le zaradi skupne proizvodne rasti, ampak tudi zaradi samih eksistenčnih problemov, to je prehrane. Zvezni zavod za statistiko je v juniju organiziral anketo, ki naj bi vsaj delno gotovo odgovorila na ta vprašanja, čeprav vemo, da je kmetijska proizvodnja še v veliki meri odvisna od vremenskih prilik, k; pa jih ni moč vedno uspešno napovedati. Kmetijske organizacije združenega dela, torej družbeni sektor, je prognoziral zelo optimistične rezultate, saj naj bi se tako proizvodnja kmetijstva v Jugoslaviji, v primerjavi z lanskim letom, povečala za 10 odstotkov. Tudi med posameznimi republikami so bile ocene dokaj optimistične. Najbolj na Hrvaškem, kjer naj bi se letina povečala za 16 odstotkov, v Sloveniji pa za 7 odstotkov. Seveda, pa moramo opozoriti, da je bila lanska letina precej šibka, saj so bile vremenske razmere vse prej kot ugodne, pa tako se porasti v letošnjem letu, ker se primerjajo z lanskoletno kmetijsko proizvodnjo, zdijo še bolj u-godni. Napoveduje se za 20 odstotkov več požete pšenice kakor v lanskem letu, za 17 odstotkov večja proizvodnja sončnic, za 9 odstotkov višji pridelek sladkorne pese, medtem ko naj bi ostala proizvodnja koruze na lanskoletnem nivoju. Tudi živinoreja, ki postaja v vsej državi čedalje pomembnejša, naj bi v letošnjem letu dosegla bolj ustrezne rezultate, kar pa lahko povezujemo, delno, tudi z odprtim tržiščem v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Tako naj bi spitali za 6 odstotkov več goveje živine, za 3 odstotke več svinj, če primerjamo lete z preteklim letom. Poseben problem, ki ga velja o-meniti, pa so nedvomno cene v kmetijstvu. Na eni strani so kmetijske odkupne cene v skoraj stalnem razko-aku s cenami reprodukcijskega materiala, to je semena, krme, umetnih gnojil, na drugi strani pa previsoke drobnoprodajalne cene kmetijskih pridelkov, zlasti mesa in zgodnje zelenjave. V letošnjem letu so v Jugoslaviji zopet zabeležili neslaven rekord pri cenah zgodnje povrtnine, saj so le-te v maju, glede na maj v preteklem letu, pora-stle za več kot 100 odstotkov. Ker je prehrana prebivalstva še vedno eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri oblikovanju življenjskih stroškov, je seveda jasno, da si takšnih porastov pri cenah kmetijskih proizvodov ne smejo več privoščiti, kar pa bodo dosegli le ob povezanosti kmetijskih proizvajalcev in trgovine in zadržanih maržah. V družbenem sektorju kmetijstva so cene v maju, v primerjavi z letom poprej porastle za 16 odstotkov, v zasebnem sektorju pa je bil ta porast še višji, saj je znašal kar 23 odstotkov. Vendar so napovedi anketiranih kmetijskih organizacij za potrošnika še bolj črnoglede. Poprečne prodajne cene naj bi se tako dvignile do konca leta vsaj še za 4 odstotke, kakor ocenjujejo jugoslovanski proizvajalci. Ti porasti pa naj bi bili v Sloveniji še višji, kar za 9 odstotkov višji, kakor so znašale cene v juniju. Pri tem se postavlja vprašanje ekonomske logike, da vprašanja oz. problem stabilizacije gospodarstva pustimo ob strani. Ni namreč jasno, kako naj bi se cene kmetijskih proizvodov še naprej višale, kljub temu, da bo pričakovana ponudba kmetijskih proizvodov dokaj povečana? Res je sicer, da obstajajo posamezni problemi, kjer zaradi dolgotrajno zadržanih cen le-te ne prinašajo v zadostni meri zaslužka, vendar dvomimo, da je takšna u-pravičenost pri večini kmetijskih pridelkov. V primerih deficitarnosti kmetijskih proizvodov oz. previsoko oblikovanih tržnih cenah pa bo seveda potrebno z intervencijskim uvozom zapolniti vrzeli. K. B. s svojo močjo lahko znatno zrahlja temelje notranjega in mednarodnega ravnotežja, na katero se opira Vorsterjev režim. Morda je še pre-uranjeno govoriti o skorajšnjem padcu «trdne postojanke svobodnega in civiliziranega sveta», kot je Južno Afriko označil pokojni ameriški predsednik Kennedy, jasno pa je, da je splet mednarodnih in notranjih dogodkov, ki je botroval uporu, sad neustavljivega zgodovinskega procesa, ki ga je padec portugalskih kolonij v Afriki znatno pospešil. Še do pred dvema letoma je bila Južnoafriška republika neke vrste oaza, obdana od varnostnega pasu portugalskih kolonij in rasistične Rodezije, ki je ščitil državo pred klicami afriškega nacionalizma in revolucije. Ko pa so s padcem Cae-tanovega režima prišli v Angoli in v Mozambiku na oblast napredni režimi, ko je rodezijsko odporniško gibanje ob podpori Zambije pospešilo boj proti Smithu, je zatirano temnopolto prebivalstvo prišlo neposredno v stik s črnim kontinentom in z njegovimi najbolj naprednimi silami. Obenem pa je zmaga revolucionarnih sil v nekdanjih portugalskih kolonijah sprevrgla staro ravnotežje, na katerem je Pretoria gradila svojo vlogo subimperialistične sile. Kljub notranjim razkolom in razprtijam, kljub nedoslednostim se črna Afrika vse bolj uveljavlja v mednarodnem merilu tako kot politična pa tudi kot gospodarska sila zaradi ogromnega naravnega bogastva, ki se skriva v njenih nedrjih. Pa tudi kot ogromno in skoraj deviško tržišče, lačno tehnologije. Njena moč je že tolikšna, da so bile tudi ZDA, doslej mogočni varuh Pretorie, prisiljene krepko preosnovati svojo afriško politiko in javno obsoditi režim apartheida. Res je sicer, da tako Washington kot London, s tem da vsiljujeta Vorstra kot posredovalca pri reševanju rodezijskega vprašanja, skušata dati južnoafriškemu režimu nov mednarodni u-gled in ga odeti v ogrinjalo političnega devištva, to pa, če zmanjšuje zaupanje Afrike v iskrenost Kissin-gerjeve politike, ne zmanjšuje pomena zmage ki jo je črni kontinent in z njim napredno demokratično gibanje vsega sveta doseglo: «state department» javno obsoja apartheid in se vsaj z besedami zavzema za njegovo odpravo. Ob mednarodnem razpletu pa ne gre prezreti tudi notranjega razvoja, ki ga je doživela Južna Afrika v zadnjih dveh desetletjih, ko se je iz nazadnjaške države razvila v pravo industrijsko silo, katere gonilno kolo je poleg ogromnega na-navnega bogastva, predvsem cenena črnska delovna sila. Hiter gospodarski razvoj in industrializacija, če sta po eni strani okrepila položaj Pretorie v mednarodnem okviru, predvsem pa na mednarodnem tržišču, sta obenem sprostila vsa pro tislovja industrijske družbe. Tretjerazredni temnopolti Afričan, ki je še do pred nedavnim živel v rezervatu odrezan od sveta in se je soočal le z vprašanjem vsakodnevne prehrane, pokorni suženj podeželskega veleposestnika, ki je prav ta- ko odrezan od sveta vdano služil svojemu gospodarju, je prišel v stik z novim svetom, v katerem se neprestano sooča z svojo zapostavljenostjo, z bednim položajem, v katerem živi in se mu vsiljuje primerjava z bogatimi «belskimi» industrijskimi četrtmi. Spoznava, da je izreden razvoj države steber njene moči, obenem pa tudi njena Ahilova peta, kajti če bi temnopolti delavci za dalj časa prekrižali roke, bi se industrializacija spremenila za Južno Afriko v smrtonosno zanko. Ne preseneča zato, da se je v teh, včasih tudi nekoliko kaotičnih nemirih zarisala jasna strategija, u-perjena proti eni izmed najbolj občutljivih točk belega režima: gospodarstvu. Prav tako pa ne preseneča dejstvo, da je glavni nosilec upora v črnskih satelitskih mestih mladina, predvsem srednješolci in univerzitetni študentje, ki lahko najprej in najbolj dojamejo protislovja v južnoafriški družbi in šibke točke režima. V resnici se zdi, da je med mladimj in njihovimi starši zazeval generacijski prepad in nekateri sodijo, da sta starejša in srednja generacija črnskega mestnega prebivalstva skorajda fatalistično vdani v svojo usodo tretjerazrednih državljanov, medtem ko njihovi pravkar dorasli ali še doraščajoči otroci hočejo vse in to takoj. Vsakršno posploševanja v tem smislu pa je pretirano in neosnova-no: če je res, da so mladi demonstranti včasih zlepa včasih pa z nasiljem skušali zadržati črnske delavce, ki se iz satelitskih naselij vozijo na delo v industrijske četrti, je tudi res, da je med nemiri veliko delavcev ostalo prostovoljno doma, tisti, ki so odšli na delo, pa so se večidel prestrašili groženj o drastičnem odpuščanju. «Afriški delavec, ki stavka — je pojasnil časnikarjem funkcionar južnoafriškega sindikata — je nepreklicno odpuščen. In kdor je ob službo, je prisiljen zapustiti predmestni geto, v katerem še nekako životari, in se mora vrniti v rezervat, kjer bo skoraj gotovo poginil od lakote.» Kljub temu pa je revolucionarni in idealni zanos demonstrantov «o-kužil» tudi druge rasne skupnosti, ki so se doslej zadovoljevale z manjhnimi privilegiji. Pouličnih manifestacij so se v zadnjih časih udeležili tudi študentje azijskega izvora in mešanci, v manjšem številu ,e z vseuči-iji so le konica ledene gorejggjpdušja, s katerim je v zadnjih.-ičgslij. prežeta belopolta skupnost kar je tuaì posledica dejstva, da če je režim apartheida omogočil hitro in ceneno industrializacijo, jo sedaj vsaj v perspektivi zavira, saj ji krati ustvarjalni doprinos 18 milijonske množice, ki se ne more specializirat; v delu in prevzeti odgovornejših funkcij. To vprašanje so načeli osebno indu-strijci kot na primer mogočni Harry Oppenheimer, ki ga ni mogoče sumit; simpatije do revolucionarnih gibanj. K temu gre dodati še dejstvo, da sta tudi katoliška in anglikanska cerkev, ki sta bili še do pred nedavnim močna opornika rasističnega režima, zavzeli bolj odprto stališče in v svojih šolah odločno za- SUŠA V VELIKI BRITANIJI ŠE NE MISLI POPUSTITI vračata rasno diskriminacijo. Na vse zahteve in prigovarjanje je Vorsterjev režim doslej odgovoril le z brutalno in s krvavo represijo, ki je zahtevala na stotine, morda celo na tisoče človeških žrtev. Večinska nacionalistična stranka, katere izraz je Vorsterjeva vlada, se namreč opira na najbolj zakrknjen del boerskih volivcev, ki b; le s težavo prebavili vsakršno tudi zelo postopno odpiranje do temnopolte večine in ki menijo, da je politika trde roke po načelu «zob za zob in oko za oko» edini način, da ohrani svoje privilegije in predpravice, medtem ko bi bil edini dejanski izhod hitro in zelo korenito odpravljanje apartheida, časa ni več veliko. Južna Afrika je že podobna ogromni smodnišnici, ki lahko eksplodira vsak trenutek. Z iskro upora je bila že prižgana zažigalna vrvica, vprašanje pa je, če bo Pretoria pravočasno sprevidela, da je odprava rasne diskriminacije edini način, da prepreči eksplozijo. . ■ ■ ' ■ gjj : ■ - ■ . . ■ Nad Tržaškim zalivom se zbirajo temni oblaki (Foto M. Magajna) uiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||l|m,„„II,mm„l,||„1„im]MI,ululI1|UM,lllimm,||imilll|ll|||n||||||||||imm||||||||||| TE DNI V POZNANJU NA POLJSKEM Evropski kongres pisateljev znanstvenofantastičnih del Tovrstna literatura je stara petdeset let . Jules Verne ne spada sem kljub svojemu potovanju na Luno in v središče Zemlje - Oče tega slovstva je Gernsback Vtem ko pri nas tožimo nad dežjem, ki ga je zadnje čase preveč, se na Angleškem še vedno ubadajo s posledicami suše. Na sliki vidimo prirodni bazen nad Bidefordom, v severnem Devonu, iz katerega sta mesto in okolica dobivala vodo. Sedaj se je rezervoar spremenil v močvirje. Merilni steber na desni je po navadi skoraj ves v vodi, sedaj je ves na suhem POZNANJ, 20. avgusta — V teh dneh in sicer od četrtka, 19. pa do nedelje, 22. t. m. bo v Poznanju na Poljskem tretji evropski kongres pisateljev, ki obravnavajo teme s področja tako imenovane fantastične znanosti. Na kongresu je nič manj kot 250 tovrstnih mojstrov pisane besede iz 24 držav, praktično iz vseh držav v Evropi, iz Kanade, iz ZDA ter iz Avstralije pa so prišli na kongres nekateri gostje, vendar pa le kot opazovalci, saj gre za evropski kongres. Ker je nemogoče, da bi danes, ko se je kongres šele začel, dali obračun o zasedanju, bomo raje spregovorili o načrtih kongresa, pa tudi o tej zvrsti literature, ki postaja iz leta v leto bogatejša in tudi pomembnejša, kar je povsem razumljivo, saj se človeštvo šele sedaj vživlja v obdobje, ko prihaja fantastična znanost in z njo ustrezno slovstvo do veljave. Sedanje zasedanje v Poznanju je jubilejno zasedanje, pa čeprav smo rekli, da gre za tretji kongres. Toda sklicali so ga ob petdesetletnici «rojstva» tovrstnega slovstva. Morda bi znal kdo temu oporekati, češ da so tovrstna dela nekateri pisatelji z zelo bujno fantazijo ustvarjali že zdavnaj. Pomislimo na primer na Julesa Verna, ki je že pred 112 leti izdal svoje prvo tovrstno delo z naslovom «Potovanje v središče Zemlje», leto zatem pa «Polet na Luno», da ne govorimo o njegovem fantastičnem delu iz 1870. leta z naslovom «20 tisoč milj pod morjem» itd. In vandar strokovnjaki pravijo, da je slovstvo, ki zasluži vzdevek fantastične znanosti staro komaj 50 let ker se «rojstvo» te slovstvene zvrsti povezuje z izidom prve številke revije «Amazing Stories» v aprilu 1926. Slovstveni zgodovinarji namreč pravijo, da moramo točno ločiti fantastično slovstvo od slovstva, ki obdeluje teme s področja fantastične znanosti. Jules Verne torej spada na področje fantastičnega slovstva, v Poznanju pa so se zbrali pisatelji, ki obdelujejo teme fantastične znanosti. Revijo «Amazing Stories», ki je začela obravnavati to temo, je u-stanovil in začel izdajati Hugo Gernsback, ki je v uvodu v prvo številko zapisal, da gre za «novo vrsto literarne revije». Hugo Gernsback je bil po rodu iz Luksemburga, od koder se je 1904 izselil v ZDA. Ukvarjal se je z vprašanji telefonije, pozneje radia in nekaterih drugih tehničnih ved in je v zvezi s tem ustanovil nekaj strokovnih revij kot n.pr. še vedno «živo» revijo «Modern E-lectrics» in revijo «Radio Electronics». Pa ne le kot založnik, Gernsback se je uveljavil tudi kot avtor tovrstnega čtiva. Iz leta 1911 izhaja njegova čudovita «prerokba» z naslovom «Ralph 124C41». Je to pravzaprav preprost spis, ki vsebuje 17 «nemogočih», «neverjetnih» napovedi, ki pa so se vse od prve do zadnje uresničile. V pisanju revije «Amazing Stories» Gernsback nekako usmerja tovrstno slovstvo in mu daje pomembnost, veljavo, ki jo je do današnjih dni tudi ohranilo ali uveljavilo. In zato so Gerns-backa imenovali tudi za «očeta fantastične znanosti». Po njem so imenovali tudi ustrezno literarno nagrado za najboljša dela s tega oodročja. V prvih letih uveljavljanja zadevnega slovstva je glavno besedo mela Gernsbackova revija «A-mazing Stories», 'oda 1929 si je u-jtanovil drugo revijo in sicer «Science Wonder Stories», ker je pač izgubil nadzorstvo nad rvo. Ker je mož vedel, kaj pomeni tisk in še posebej kaj pomeni privlačnost, v svojih revijah ni trpel ne-kega puritanstva, pač pa je po- [ gosto objavil tudi kako sliko žen- ske, za tedanje pojme bolj drzno figuro, tako da so šle njegove revije bolj naglo v promet. Hkrati s tem pa se je zadevna literatura začela uveljavljati tudi na račun svoje drzne, vsekakor privlačne vsebine. To je pomenilo hkrati uspeh vrste avtorjev, med katerimi so bili Jack Williamson, Murray, Leinster, Edgar Rice Burroughs, Abraham Merrit itd. Nekateri teh avrotjev so še vedno aktualni in rekli bi na dnev- |iiiiiiimiiiiliiiiiiiuiiiiiiiii,mim„,iIII|I|||lu||)|||||1| Velikanski tanker v Genovi GENOVA, 20. —- Sinoči je prispela v .genovsko pristanišče največja petrolejska ladja, kar jih je kdajkoli priplulo v Sredozemsko morje. Gre za, tanker «Andros Petros» z nosilnostjo 500 tisoč ton. Ladja je registrirana v Liberiji in je last družbe «Esso Transport». Velikanski tanker je vrgel sidra ob umetnem otoku Multedo na zahodni strani Genove. Ladja je dolga kot štirje stadioni San Sira, široka pa 68 m, torej še nekaj metrov več kot je široko normalno nogometno igrišče. Ladji poveljuje grški kapitan Teodoros Papageougiu, ki razpolaga na ladji s posadko 35 mož. Ladja je vzela v svoje tankerje v Perzijskem zalivu 380 tisoč ton nafte v Genovskem zavilu pa bo odtočila le 220 tisoč ton in sicer neposredno v črpalne naprave naftovoda, ki vodi proti Ingolstadtu, torej proti Zahodni Nemčiji. Ladja, ki je pristala ob umetnem otoku, je potrebovala nič manj kot tri ure, da je zavzela določeno mesto, pr; tem pa ji je pomagalo kar pet vlačilcev. nem redu, drugi pa so se uveljavili v poznejšem času kot sta n.pr. zakonca Edmond Hamilton in Leigh Bracket, da ne govorimo o zelo popularnem Smithu ter o Love-craftu. Seveda ne smemo misliti, da je zaslugo za ves ta uspeh pripisati le Gemsbacku in njegovi reviji, kajti že 1930 je začela s svojim zelo pozitivnim vplivom revija «A-stouting Stories of Superscience», ki je pod vodstvom Campbella mlajšega deset let dajala značaj vsej tovrstni znanosti in tovrstnemu slovstvu, posebno ker je direktor revije znal pritegniti k sodelovanju vrsto zèlo znanih avtorjev kot so Asimov, Heinlein, De Čamp, Leiber, Simac, Vogt, Sturgeon, ki jih mnogi smatrajo za stebre dobe, ki nas je pripeljala do druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni pa je prisnela v Evropo čez Atlantik ameriška zadevna literatura. Že med vojno so podobno slovstvo širili ameriški vojaki, ki so prebirali veliko tovrstnega čtiva. Pravzaprav je prav ameriški pohod po evropski celini veliko prispeval k širjenju tovrstnega slovstva med evropskimi bralci. Toda to je že naša doba, novejša doba, kajti v 60. letih imamo že opravka z novo strujo, z novim valom fantastične znanosti in njej ustreznega slovstva. Gre za slovstvo, ki zadobiva nove linije, ki pravzaprav niso več vezane na izključno fantastiko in na tem področju so zelo plodni tudi sovjetski in poljski avtorji. Res je, da se je k resnemu ali če hočemo izbranemu delu tega slovstva pridružilo še veliko slabšega čtiva, ki pogosto polni predvsem stojnice, toda to je p~oblem zase in se z njim ne bomo ukvarjali, ker se ustavljamo le pri raznih pomembnih imenih kot so Bick, Far-mer, Zelazny, Niven, Ballard, Brunnes, Stanislav Lem in njim podobni. 13.00 13.30 18.30 19.45 20.00 20.45 22.05 22.15 17.30 19.00 20.00 20.45 21.40 21.50 17.25 19.15 19.30 20.30 21.00 23.00 23.45 17.25 20.30 21.15 21.35 22.45 21.00 22.15 SOBOTA, 21. AVGUSTA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Monografije DNEVNIK Program za mladino: Bivanje v prirodi Nabožna oddaja in Vremenska slika DNEVNIK športna palača v Pesaru Vsedržavno tekmovanje v starih plesih V Pesaru je Gianni Ravera vodil v štirih dneh od 14. do 17. julija vrsto plesnih prireditev, na katerih pa so plesali le stare plese, ki prihajajo ponovno v modo. Tu so se zbrali največji mojstri tovrstne glasbe ter skupine, ki so ponovno uveljavile določen stil, ki je v nekaj letih zagospodaril v plesnih dvoranah Romagne in tudi drugih predelov Italije DNEVNIK Pompeji: KRONIKA IZPRED 2000 LET Kronika je bila posneta letos junija in kdor ji je sledil, meni, da se izplača ogledati si jo spet, predvsem zaradi tega, kako je bila uresničena. Paolo Valenti, ki je dal idejo za reportažo, se je že večkrat izkazal in dokazal, da zna nekatere stvari, ki jih drugi niti ne opazijo, razčleniti na svojevrsten način! Sicer bomo kaj več videli nocoj Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Kolesarske dirke po treh dolinah Vareseja Veliki lov: DOBRODELNA DRAŽBA DNEVNIK — ODPRTI STUDIO -. Združene države so stare 200 let POTOVANJE V ZGODOVINO ZDA Oddaja spada v vrsto oddaj, ki so posvečene 200-letnici neodvisnosti ZDA. V današnjem nadaljevanju bo govor o obdobju med pariško pogodbo iz leta 1783 pa do secesijske vojne, do katere je prišlo 80 let pozneje in ki je bila najdaljši krvavi spopad v tej dobi DNEVNIK - DRUGA IZDAJA IRONIČNI NASMEH RENÈ CLAIRE «UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FIRENZE» Film, ki ga je režiral Claire, je prvi iz serije filmov, ki so posvečeni temu znanemu mojstru. V njem igrajo- Albert Prejean, Paul Olivier, Jim Gerald, Olga Čehova, Marise Maia «ENTR’ACTE» V tem Clairovem filmu igrajo Marcel Achard, Jean Borlin, Marcel Duchamp Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Nogometna tekma: VOJVODINA — RADNIČKI (Niš) Obzornik Sidneyev svet — serijski film DNEVNIK BITKA NA RIVER PLATI — celovečerni film Angleški film oživlja zgodovinsko epizodo iz druge svetovne vojne, ko so britanske ladje prisilile nemško «žepno» križarko Graff von Spee, da se je po vrsti gusarskih operacij na Atlantiku zatekla pred angleškimi ladjami v luko Montevidea. Ker v pristanišču ni mogla ostati več kot dva dni, jo je kapitan, potem ko je izkrcal vse, ki so to hoteli, razstrelil. Prodali so jih milijon — glasbena oddaja DNEVNIK Koper — barvna Nogomet: VOJVODINA — RADNIČKI Otroški kotiček — risanke DNEVNIK Puccini — serijski film Mračna reka — dramatizacija Zagreb POLOVICO MI, POLOVICO VI DOLGČAS — celovečerni film glasbena oddaja .TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Motivi iz nedavne preteklosti; 18.30 Stravinski; 19.10 Slovenski biografski roman; 19.40 Pevska revija; 20.35 Skrivnostne zgodbe; 21.00 Ritmični orkester; 21.30 Popevke. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 16.30, 17.00, 21.30 Poročila; 8.50 Program lahke glasbe; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Festivalbar; 11.15 Ansambel «Spaghetti Music»; 11.45 Dubrovački trubaduri; 12.05 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 15.00 Italijanski pevski zbori; 16.00 Ansambel La Vera Romagna; 16.45 Popevke; 17.45 Poje Vladimir Samec; 18.00 Glasba po željah; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 - 21.35 Glasbeni vikend; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Improviziran poletni spored; 12.10 Nove registracije; , 13;20 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Drobec satire; 15.00 Šport in aktualnost; 15.40 Veliki variete; 17.10 Pogovorimo se o glasbi; 19.30 Italijanska folklorna glasba; 20.00 Dva znana pevca; 20.15 Nove italijanske pesmi; 21.00 Koncert v Salzburgu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.00 Glasbena 'matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Počitniški pozdravi; 12.03 Sedem dni na radiu; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Zabaval vas bo. . .; 19.05 Poletni divertimento; 20.40 Ansambel Bojana Adamiča; 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Radijski radar; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden; 2.03 Zvoki; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 Koncert. J''llllllllllMIHIIIIIIIllllllll||||i||i|||||||||„M|„„|„1uln),t|mi||||m||t||m|||,||„,timi,|„||,|,|„|,m„Mm„,J]||||„t„||j|||||||)|||||„|,n|,,|||||imn,n,,,,,,!!,!,,,, .................... Skrivnost izgubljenega škornja Pise in rise CIRIL GALE Kljubovanje trdoživih Korotancev „Prihodnjič dobiš strel v tilnik !“ Zastraševanje je ena od oblik pritiska na slovensko prebivalstvo Na avstrijskem Koroškem je te dni kljub hladnemu vremenu vroče. Slovence, ki ne odnehajo v svojem boju za narodnostne pravice, neprestano odkrito in prikrito napadajo: vse kaže, da je v tej deželi greh biti Slovenec in pravo pohujšanje javno se izdajati sa pripadnika slovenskeha-Todnostne skupnosti. Zadnji vroči val je na hladno Koroško zavel te dni, ko je v škocijanu nedaleč od Klopin-skega jezera Zveza brambovcev odkrila spomenik padlim vojakom iz obeh vojn. Vrsta dogodkov na tej heimat-dienstovski proslavi je žalila čustva tistih, ki so se v zadnji vojni bojevali proti nacizmu, in je oblasti glede na določila avstrijske-državne pogodbe ne bi smele dovoliti. Slovenci na Koroškem in člani solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev so v škocijanu mirno demonstrirali, mirno razdeljevali letake, za kar jim je dala policija dovoljenje — in potegnili kratko: žan-darmerija je proti njim brutalno nastopila in zaprla 26 mirnih demonstrantov. Med njimi je bil mladi slovenski črkostavec Milan Blažej iz Podjune. Ko je stal med ljudmi ob prireditvenem prostoru s slovenskimi letaki v rokah, ga je eden od udeležencev prireditve brez povoda udaril, nakar so žandarji s policijskimi prijemi odvlekli s prizorišča Blažeja (in ne napadalca!). Ko je imela žandarmerija Blažeja v občinski hiši, mu je eden od žandar-jev rekel: . »Prihodnjič dobiš strel v tilnik!« Tako je té dni na avstrijskem Koroškem, kjer se oblasti pripravljajo na ljudsko štetje posebne vrste in bi želele vliti prebivalcem slovenske narodnosti takšen strah v kosti, da bi za vse večne čase pozabili svoj materin jezik. Te dni smo obiskali to avstrijsko Koroško in predvsem njen Rož, kjer domačini kljub dolgoletnim neprestanim grožnjam niso pozabili slovenščine. »Kogarkoli boste tukaj v Rožu nagovorili v slovenskem jeziku, vam bo v koroški slovenščini tudi odgovoril, če le ni preveč zagrizen Nemec,« nam je dejal Jozej Miklavčič, kmet iz Št. Janža v Rožu in podpredsednik Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Slovensko govorijo v Rožu malone vsi, vendar se vsak trenutek tudi priznava za Slovence »le četrtina, nemara že manj, osmina prebivalcev«, kot pravi Jozej Miklavčič. »Južni del avstrijske Koroške so že tako ponemčili,« pravi podpredsednik celovškega Slovenskega planinskega društva, »da govorijo šolarji po vaseh med seboj in doma slovensko samo še v prav zavednih slovenskih družinah.« Strah pred posledicami , .1, -,„o ne» er Jože Kopeinik, duhovnik in vodja Doma prosvete v Tinjah, se je lahko med dolgoletnim delom med koroškimi Slovenci prepričal, kako enakopravni so vsi državljani Avstrije ne glede na narodnost. Povedal nam je vrsto konkretnih primerov takšne »enakopravnosti«, ob tem pa izrazil prepričanje, da bi nekateri »utegnili imeti sitnosti«, če bi jih omenjali z imeni. »V Velikovcu obiskuje slovenski pouk le še nekaj deset otrok,« pripoveduje Jože Kopeinik, »med njimi pa so ga do sredine minulega šolskega leta tudi otroci nekega slovenskega trgovca. Ko je trgovec prosil za posojilo, s katerim bi razširil svojo dejavnost, so mu ga sicer zagotovili, vendar z enim samim pogojem: če obljubi, da svojih otrok ne bo več pošiljal k uram slovenskega jezika. Ni mu preostalo drugega, kot da se je navzven odpovedal svoji slovenski narodnosti.« Drug primer je do potankosti podoben prvemu in oba sta na moč podobna še številnim drugim na avstrijskem Koroškem: v Dobrli vasi je avstrijski državljan slovenske narodnosti, koroški Slovenec torej, prosil za dovoljenje, da bi lahko odprl kemično čistilnico. Nedvoumno so mu sporočili, da bo dovoljenje prav gotovo dobil — če svojih otrok ne bo več pošiljal k slovenskemu pouku. »Ljudje se preprosto bojijo poznejših morebitnih posledic, če bi kje zapisali, da so Slovenci,« pravi duhovnik Jože Kopeinik, »na drugi strani pa imajo nekateri pod vtisom agresivnih parol .Koroška govori nemško’ in zaradi podcenjevanja slovenskega jezika manjvrednostni kompleks.« Njegov kolega Avguštin Čebul, doma iz Šmihela pri Pliberku, župnik v Št. Lenartu pri sedmih studencih, pravi: »Vsaka stara skrinja se ohranja. In naš jezik naj bi bil manj vreden, kakor je stara skrinja! Ko bi vsi Korošci, vsaj z mešanega ozemlja, znali oba deželna jezika, lepo bi bilo. Govori se toliko o mešanem ozemlju. Nemci niso mešani, ker po večini znajo samo enega, mi znamo oba jezika, smo bogatejši!« Omalovaževanje slovenščine Jožetu Kopeiniku se je te dni primerilo nekaj, kar je značilno za sedanje vzdušje na avstrijskem Koroškem: z znancema je sedel v gostilni, v katero je sicer pogosto zahajal, in se pogovarjal v slovenskem jeziku. K omizju je prišla natakarica in jih zelo grobo ter glasno opomnila, naj govorijo ' nemško, ker da jo slovenska govorica moti. Obrnila se je še k drugim gostom v gostinski sobi in jim razložila svoje neugodje ob poslušanju slovenskega pogovora — vendar se (začuda) ni nihče postavi na njeno stran. Kopeinik, oblečen v duhovniško obleko, je ostal ob tem napadu popolnoma miren in ji je odgovoril z vprašanjem: »Ali bi vas prav tako motilo, če bi se pogovarjali v angleškem ali francoskem jeziku? Gotovo vas ne bi — in tako naj vas tudi ne moti, če se mirno pogovarjamo v svojem materinem jeziku.« Razočarana, ker ji drugi gostje niso stali ob strani pri tem napadu, čeprav je pričakovala njihovo odobravanje, je le omenila, naj gredo prek Karavank, kjer bodo lahko po mili volji govorili slovenski jezik. Ponemčevanje Slovencev na avstrijskem Koroškem je šlo tako daleč, da slovenski otroci ne upajo več govoriti v svojem materinem jeziku ker jih njihovi nemško govoreči vrstniki (seveda pod vplivom svojih staršev) zaničujejo. čeprav govorijo še malone vsi Korošci slovensko, si tega glasno ne upajo priznati. Tako je zdaj le še v 70 župnijah na avstrijskem Koroškem dvojezična maša, samo v Slovenskem Plajberku, Bajtišah, Selah, Obirskem, Vogrčah, Žvabeku in Globasnici pa so cerkveni obredi samo v slovenskem jeziku. Številni Slovenci si ne upajo pošiljati svojih otrok k dvojezičnemu pouku, za katerega jih morajo starši v osnovnih šolah posebej prijaviti. Brezuspešno preštevanje Nasprotno pa je kljub temu dotok dijakov v slovensko gimnazijo v Celovcu vedno večji: slovensko gimnazijo obiskujejo nekateri dijaki, ki v domači vasi niso obiskovali dvojezičnega pouka; doma njihovi starši niso tvegali, da bi imeli zaradi tega težave, daleč od doma, ko otroci niso več na očeh slovenstvu nasprotujočih ljudi, se lahko izobražujejo v svojem materinem jeziku. Koliko je tistih na avstrijskem Koroškem, ki bi si v zares demokratični državi upali priznati, da so Slovenci, menda ne ve nihče. Ljudska štetja, kolikor jih je bilo doslej, so vsa po vrsti pokazala, neresnično sliko stanja. Kot pravi doktor ekonomskih znanosti Ernest Waldstein iz Celovca, je klasičen primer, kako ni mogoče verjeti takim štetjem, preštevanje prebivalstva v nekdanji občini Medgorje pri Celovcu. Tam so leta 1910 našteli 96 odstotkov slovensko govorečih prebivalcev, leta 1923 le še 51 odstotkov, leta 1934 kar 97 odstotkov nemško govorečih, pet let pozneje 81 odstotkov prebivalcev, ki so napisali, da govorijo »vindiš«, leta 1951 kar 91 odstotkov domačinov, ki govorijo slovensko, deset let pozneje 72 odstotkov prebivalcev, ki govorijo »vindiš«, pred petimi leti pa je ljudsko štetje pokazalo, da je v tei občini 76 odstotkov prebivalcev, ki da govorijo nemško. Paragraf 268 Ves ta čas pa natančni statistiki niso zabeležili bistvenih preseljevanj prebivalcev, kar pomeni, da so ljudje v glavnem ostali isti, le njihov uradno izkazani pogovorni jezik se je tako zelo spreminjal (kar pa je seveda težko verjeti). »Razumljivo je zato,« pravi dr. Waldstein, »da Slovenci z nezaupanjem pričakujejo štetje posebne vrste, do katerega naj bi prišlo letošnjo jesen.« »Pogosto se Slovenci prehitro prestrašijo in odnehajo, brž ko jim kdo zagrozi, meni Jože Kopeinik. »Sam vedno pišem uradna pisma deželni vladi v slovenskem jeziku in nikoli me še niso opozorili, naj pišem v jeziku večinskega naroda. Odgovarjajo mi sicer vedno v nemščini, toda denarno pomoč, za katero prosim, pogosto dobim kljub prošnji v slovenščini.« Zastraševanje koroških Slovencev in njih simpatizerjev je zadnji čas sploh metoda takšnih in drugačnih avstrijskih oblasti. Na moč zgovoren je primer, ki ga navaja celovški časnik »Slovenski vestnik« v svoji zadnji številki: »Marsikateri gledalec ali udeleženec škocijanskega srečanja .rjavih’ se je čudil nad brutalnim in nelegalnim ravnanjem varnostnih organov. Zadostovalo je že, da si protestiral proti nelegalnemu ravnanju policajev in že so te aretirali. Neki Dunajčanki, ki se je prav tako začudila, je neki žandar zabrusil: »Ali poznate paragraf 268? Govori o simpatiziranju s koroškimi Slovenci! Kako dolgo boste to še počenjali?« Sicer tega paragrafa v resnic: sploh ni, a namen tega je bil strahovanje Vedno bolj jasno postaja, da ni samo koroški Heimatdienst, ki ščuva, marveč da to ščuvanje odobravajo in forsirajo tudi najvišji državni in varnostni organi.« Zanimiva primerjava »Slovenci si moramo v večini primerov sami pomagati, kot si vemo in znamo,« pravi Jozej Miklavčič iz Št. Janža. »Dobro, da imamo svoje slovenske posojilnice, kreditne zadruge, ki jih je na avstrijskem Koroškem 28 ali 30, in blagovne zadruge. Ustanovili smo jih brez pomoči deželne ali državne vlade, medtem ko je vse nemške zadruge subvencionirala dežela ali država.« Kot piše inž. Blaž Singer, so bili koroški Slovenci v zadnjih sto letih izpostavljeni vsestranskemu pritisku na svojo narodnost. Ta pritisk ni bil le političnega in kulturnega značaja, temveč je hkrati nosil gospodarsko-socialno obeležje. To trditev zadostno komentira že citat ustanovitelja koroškega Heimatdiensta Hansa Steina-cherja oziroma njegova knjiga »Zmaga v nemški noči«, ki jo je izdal leta 1943 in kjer med drugim piše: »Koroški boj je bilo mogoče voditi le kot nemški boj v samoodgovornosti za celotni raj h ter za narodnost in domovino.« Gospodarsko zapostavljanje in izpodrivanje koroških Slovencev se ni končalo s koncem druge svetovne vojne, temveč so povojne oblasti to akcijo nadaljevale. Medtem ko so bili slovenski kmetje in drugi slovenski podjetniki na Koroškem zaradi nemško-avstrijske politike raznarodovanja po letu 1920 in zaradi izseljevanja v letih 1942 do 1945 ter represalij proti narodnoosvobodilnemu gibanju Slovencev leta 1945 docela obubožani in so se morali bojevati skoraj deset let, preden jim je bilo kolikor toliko vrnjeno premoženje, ki so jim ga nacisti oropali, so bili priseljeni kmetje in podjetniki nemške narodnosti še vedno gospodarsko trdni in so jim po letu 1945 tudi avstrijske oblasti in ustanove izdatno pomagale Iz publikacije Koroške kmetijske zbornice »Razvoj koroškega kmetijstva in gozdarstva« je med drugim razvidno, kako so razdeljevali koroškim kmetom sredstva Marshallovega plana za nakup kmetijskih strojev. Na Spodnjem Koroškem so razdelili 136.000 šilingov, na Zgornjem Koroškem pa kar 728.000. Podobne razlike kažejo po pisanju inž. Blaža Singerja tudi primerjave na področju pospeševanja živinoreje, rastlinske proizvodnje in razvoja gorskih kmetij. Iz njih je razvidno, da so kmetje v nemških predelih dežele bili deležni do petkrat višjih subvencij kot kmetje z dvojezičnega ozemlja, pri čemer »ni treba posebej dokazovati, da so bili med slednjimi deležni pomoči nemški kmetje«. Negativne oznake za simpatizerje »Resda so na jezikovno mešanem ozemlju v občinskih upravah tudi slovenski predstavniki, vendar so v manjšini,« trdi Jozej Miklavčič. »Prav tako pa so v vseh teh upravah tudi predstavniki Slovencem sovražnih skrajnežev. Kadarkoli pride na sestankih do ostrejših razprav, je vedno mogoče slišati ostre besede: Če vam tukaj ni všeč, pojdite tja preko! — Pri tem pokažejo z glavo proti Karavankam.« Gerhard Steingress, asistent na oddelku za sociologijo celovške Univerze in član solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev, doma iz Salzburga, nemške narodnosti, nam je te dni v Celovcu pripovedoval o »enakopravnosti državljanov nemške in slovenske narodnosti na Koroškem v demokratični republiki Avstriji: »Koroške Slovence, ki so povečini majhni kmetje, obrtniki in trgovci in so zategadelj močno odvisni, je laže zastra-šiti Brž ko nekdo simpatizira s koroškimi Slovenci, ga označijo za levo radikalnega, komunista, kar v Avstriji nikakor ni dobra ocena. Takšna mnenja je mogoče pogosto slišati v avstrijskih krogih: če koroški Slovenci ne bi paktirali s komunisti na oni strani meje, bi se bilo mogoče pogovarjati z njimi in bi marsikaj dosegli. Slovenci živijo tukaj pod močnimi pritiski, ki pa jih pogosto ni mogoče dokazati. V vaseh, kjer živijo, jih nadzorujejo, domačini, ki javno izpovedujejo, da so Slovenci, pa natančno vedo, da bodo morali slejkoprej čutiti posledice.« Univerzitetni učitelj Gerhard Steingress je prisostvoval odkritju spomenika v Škocijanu, kjer je policija brutalno napadla slovenstvu naklonjene udeležence. Tam se je med drugim prepričal, kako enakopravni so v Avstriji Nemci in Slovenci: čeprav so napadali pripadniki Heimatdiensta, so policaji odpeljali v zapor napadenega in ne napadalca, nekateri avstrijski časniki pa so pisali, da nobena slovenska demonstracija ne mine brez nemirov. V »enakopravnost« se je imel priložnost prepričati tudi ob postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov po avstrijskem Koroškem: čeprav so bili z zakonom predpisani, so jih nemški skrajneži odstranili, policija pa je križem rok gledala njihovo početje. Zunanji znaki pripadnosti »Vse več Avstrijcev nemške narodnosti spoznava, v kakšnem položaju so koroški Slovenci, pravi sociolog Steingress. »V solidarnostnih komitejih, ki so jih razen v Celovcu letošnje poletje ustanovili še na Dunaju in v Salzburgu, je včlanjenih dvajset organizacij vseh političnih prepričanj in dolga vrsta posameznikov Vsi ti in še marsikdo drug, ki se iz takega ali drugačnega vzroka noče aktivno vključiti v komite, vedo, da na Koroškem pogosto veljajo dvojna merila « Ob tem pa hoče — vsaj navzven — tako deželna kot zvezna vlada igrati pravičnega razsodnika med koroškimi Slovenci in pripadniki desničarskih organizacij: zdaj sta svetovali obema stranema, naj bi prenehali vsakršne akcije in javna zborovanja. Univerzitetnemu asistentu Steingressu (in še marsikomu drugemu) ni ušla podrobnost: ta nasvet je prišel zdaj, ko so pripadniki Heimatdiensta za letos končali svoja zborovanja, medtem ko bodo imeli koroški Slovenci vsaj še dve večji. »Enkrat pa se je deželna vlada vendarle uštela,« se namuzne Jozej Miklavčič. »Mohorjeva družba je nameravala kupiti razpadajoče samostansko poslopje v Vetrinju in ga preurediti v slovenski dijaški dom. Takoj je temu nasprotovala zveza koroških brambovcev — bojevnikov iz plebiscitne dobe in tudi sama vložila prošnjo za preureditev samostana v svoje namene, hkrati pa je deželno vlado prosila za kredit. Deželna vlada ni ugodila nobeni od obeh prošenj in je sama odkupila poslopje, ki zdaj propada, Mohorjeva družba pa je kupila sredi Celovca zgradbo, ki je zdaj eden izmed ponosov slovenstva sredi koroške prestolnice.« Kljub dolgoletnemu trudu, da bi Koroška govorila nemško, se tamkajšnji Slovenci trdovratno upirajo ponemčevanju in prenekateri še vztrajajo na branikih slovenstva. V Psinji vasi v Rožu je mogoče na nekaterih hišah, v katerih živijo obrtniki, videti slovenske napise, gostilničar Gabriel v Št. Janžu pri Bistrici se ne boji imeti nad vrati svoje hiše slovenski napis »gostilna«, ob cesti v Psinji vasi je lepa stavba in na njej napis »zadružni dom«, v Bistrici v Rožu je na nekaterih hišah z velikimi rdečimi črkami napisano »člen 7 — naša pravica« na malone vseh smerokazih v Rožu. ki peljejo St. Jakob, pa so nad črko »s« narisane strešice, tako da je ime kraja napisano v slovenskem jeziku. In še nekaj je mogoče videti te dni na avstrijskem Koroškem: dvojezične krajevne napise. Jozej Miklavčič je kljub svojim 78 letom narisal smerokaze do edine planinske koče Slovenskega planinskega društva v Celovcu, do koče nad Arihovo pečjo na planini Bleščeča, ter markacije z ustreznimi dvojezičnimi napisi do nekaterih razgledišč in gorskih vrhov. To so zdaj edini dvojezični krajevni napisi na avstrijskem Koroškem, ki jih nasprotniki slovenstva še niso podrli in poteptali. Marjan Raztresen Kamten bleibt deutsch! ... kako, pa prikazuje tale posnetek iz Škocjana v Podjuni. VINJETE, «ti jih objavljamo na tej strani z istim naslovom kot v originalu, so iz dunajskega tedenskega magazina »profil« od 17. avgusta letos. »PROFIL« — po zasnovi bi ga morda najbolje primerjali z zagrebškim »VUS« ali beograjskim »NIN« — je v zadnjih letih sicer doživel nekaj sprememb, med drugim se je združil z ekonomsko revijo »Ecco«, toda njegovi pogledi na določene pojave v Avstriji, tako na neonacistične izrastke in nacionalno nestrpnost se niso spremenili. »PROFIL« redno prinaša dobro dokumentirane in manjšini naklonjene sestavke o dogajanju na Koroškem in na Gradiščanskem. Petrokemija Rojevanje orjaka ob Donavi .V Pančevu raste petrokemični kompleks šestih tovarn Najbrž ni treba posebej poudarjati, da srednjeročni načrti razvoja Jugoslavije oziroma njenihTrepublik in pokrajin dajejo med drugim pred-nost razvoju bazične kemične indù-strije in petrokemije, ki sta bili doslej — vsaj ždi se tako — nekoliko odrinjeni, lahko bi rekli celo zanemarjeni. Seveda pa je razumljivo, da nimajo vsi enakih pogojev razvoja in Slovenija je najbrž med tistimi (vsaj zdaj), ki so na najslabšem. Povsem drugače je na primer z Vojvodino, ki ima več energije, ima pa tudi nafto, vodo, delovno silo, tradicijo in še kaj. Zato najbrž ni čudno, da so prav Voj-vodinci že pred leti odprli doslej največje gradbišče petrokemične indù-strije — v Pančevu gradijo šest tovarn v skupni vrednosti okoli 4 milijarde dinarjev. čeprav nas trenutno zanima predvsem rastoči petrokemični kompleks v Pančevu, si najbrž kljub temu smemo privoščiti kratek pogled v hemij-sko industrijo Pančevo (HIP), ki je investitor. HIP posluje od 1. julija lani kot sestavljena organizacija združenega dela, ki ima sedem OZD oziroma devetindvajset TOZD. Slej ko prej je med njimi najpomembnejša Azotara, ki se uk var j a s proizvodnjo umetnih gnojil. Petrokemija bo po dograditvi njej zelo blizu, že danes pa se šteje kot ena izmed sedmih delovnih organizacij pod imenom Petrokemija v izgradnji. Petrooprema se ukvarja z vzdrževanjem in proizvodnjo razne opreme, naslednja OZD je Transport, ki skrbi za prevoze vseh vrst. HIP-plast se ukvarja s predelavo plastike, svoje obrate pa ima v ožji Srbiji in Vojvodini. Kot OZD poslujeta tudi Družbena prehrana in Kibernetski center. Trenutno je v HIP zaposlenih približno 3500 delavcev. Zamude in podražitve Pančevski petrokemični kompleks bo imel šest tovarn in seveda vse spremljajoče objekte. Uradno so ga pričeli graditi 15. septembra 1972 in bi glede na prvotna predvidevanja moral biti že končan. »Normalen čas gradnje takšnih tovarn je v svetu tri leta,« je poudaril direktor Petrokemije v izgradnji Miodrag Mihailovič. Po teh merilih bi morale pančevske tovarne obratovati že lansko jesen, bodo pa najbrž šele prihodnjo pomlad. »Res je,« je nadaljeval Miodrag Mihailovič, »da predstavlja naš kompleks zaprt krog, toda do tega .zaprtja’ je prišlo šele po začetku gradnje. Leta 1972 investitor še ni ime) celotne podobe bodoče Petrokemije.« Nedvomno je to neugodno vplivalo na normalen potek gradnje, kljub temu pa bi lahko zapisali, da glavni vzrok zamud vendarle ne tiči v tem. Glavna problema sta vsekakor denar in zapleten uvoz opreme in drugih potreonih materialov, že med gradnjo je prišlo do meddržavnega sporazuma med Romunijo in Jugosla-vijo, na podlagi katerega se je HIP dogovorila z romunskimi partnerji za petnajstletno sodelovanje. Posledica teh dogovorov pa je bilo povečanje zmogljivosti tovarne etilena od 150.000 na 200000 ton letno. To je seveda gradnjo najprej podražilo, ker pa je bil zaradi povečanja zmogljivosti investitor tudi finančno »prekratek«, pa tudi zavrlo. Res je sicer, da so Romuni na podlagi tega sporazuma odobrili investitorju 28,2 milijona dolarjev kredita (Ki ga go Petrokemija vračala s proizvodi), toda ustrezen del je moral zagotoviti tudi investitor sam. Tu leži eden izmed pomembnejših vzrokov podražitev, ki je glede na večje zmogljivosti razumljiv m seveda tudi opravičljiv. Dodatne dolarje je »požrla« tudi naša devalvacija m inflacija. »Ne sprašujte,« so zamahnili z roko predstavniki Petrokemije, »koliko se je vse podražilo na račun omenjenih vzrokov. Menimo, da je danes o tem še prezgodaj — in neprimerno — govoriti, kajti končni izračuni še niso znani. Ko bo gradnja končana, se bomo lahko natančneje pogovorili tudi o tem, kajti verjemite nam, da vsaj približno točnih številk tudi sami še ne poznamo.« In najbrž je res tako, oprema še prihaja, devizni tečaji se še zmeraj spreminjajo (pa čeprav ne več tako »divje«), domača operativa pa svoje storitve tudi draži kar »po tekočem traku«. Pa vendar, celotna investicija bo najbrž dosegla -.4 milijarde din, in v Pančevu bodo prav zadovoljni, če ne bo treba odšteti še nekaj milijonov čez. Poseben problem pa so seveda zamude. Lani je gradnja praktično šest mesecev stala zaradi restrikcij p-i uvozu potrebne opreme! Pri gradnji petrokemičnega kompleksa v Pančevu sodeluje skoraj 400 podjetij, od tega nad 300 iz tujine. Sodelujejo partnerji z vseh celin, razen iz Avstralije. Licenca m inženiring je ameriški, ker je na svetu najboljši, poleg tega pa tako ali tako ni velike izbire. Zaradi delovnih pogojev je oprema dokaj specifična, v svetu pa je za isto stvar zelo malo proizvajalcev. »V neki tovarni nizkotlačnega polietilena je počil kotel, kar je strašansko nevarna zadeva,« je dejal Mihailovič,« in tovarna, ki ga je izdelala, je šla takoj na boben.« Obdržijo se le najboljši, takšnih kotlov pa na svetu ne potrebujemo kdove kako veliko število. Vsekakor pa ni lahko narediti ogromno posodo, ki ima 17,5 cm debel jekleni obod in mora zdržati 2100 atmosfer pritiska. Investitor je kupil doma »za nekaj deset starih milijard dinarjev« opreme in praktično odkupil vse, kar je bilo uporabnega. Kljub temu, da je — oziroma bo moral — investitor odštel težke milijarde za uvoženo opremo, bi se lahko strinjali s predstavniki HIP, ki so v razgovoru dali vedeti, da bi zvezna administracija pri sprejemanju podobnih določil resnično morala biti malo bolj previdna, saj je vsakomur jasno, da tako velike prekinitve dela na štirimilijard-nem gradbišču »pogoltnejo« ogromno denarja — kar pa najbrž nihče ne računa... Šest različnih tovarn Bazične kemične industrije in petrokemije si ni moč zamisliti brez energetskega sistema, ki izpad električne energije praktično ne dopušča. Pančevo ta sistem ima, prav tako osnovno surovino, surovi bencin, ki ga bo Petrokemija dobivala iz bližnje rafinerije novosadskega Naftagasa (ki bo do leta 1980 povečala svoje zmogljivosti od sedanjih 2 milijona ton na 5,5 milijona ton nafte letno). Iz surovega bencina bodo pridobivali etilen, bazni proizvod za vse druge proizvode v okviru pančevske Petrokemije. Druga pomembna surovina) je-kuhinjska sol, (za proizvodnjo klora); ki jo bodo uvažali iz Romunije. Seveda bodo potrebovali še več drugih sestavin, toda ti dve surovini sta najpomembnejši. Vsaka izmed šestih tovarn bo ime- la svoj proizvod, njihove zmogljivosti pa bodo nasieonje: etilen — 200.000 ton letno; VCM (vinilklorid-monomer, ki je surovina za polimer) — 100.000 ton; klor — 85.000 ton; PVC (polivi-nilklorid) — 40.000 ton; polietilen nizke gostote (visokotlačni polietilen) — 45.000 ton in polietilen visoke gostote (nizkotlačni) — 50.000 ton letno. Omenjena proizvodnja potrebuje poleg energije in surovin še veliko vode ter pare (zato je v ta kompleks zajet tudi obrat za proizvodnjo pare), vgraditi so morali prečiščevalne naprave, kjer je ta proizvodnja »dokaj umazana«. Nadalje so zgradili lastno trafopostajo in dva transformatorja po 100 MV. Pančevska Petrokemija bo porabila letno okoli 700 milijonov kWh električne energije, to je približno ena desetina letne proizvodnje naj-večje jugoslovanske hidroelektrarne — Djerdap. Celoten kompleks bo zaposloval okoli 1200 aeiavcev. Že danes je na plačilni listi 520 ljudi, ki imajo v glavnem visoko (kar 150 jih je), višjo ali pa srednjo izobrazbo. Sicer pa bodo morali biti v glavnem najmanj kvalificirani delavci m med 1200 zaposlenimi bo moč prihodnje leto najti le okoli 20 takšnih, ki nimajo nobene kvalifikacije. Pri končnem obračunu bodo v Pančevu najbrž govorili o stroških v višini 4 milijard. V glavnem je seveda že znano, kdo bo vse to plačal: 27 odstotkov investitor (HIP) sam, 80 milijonov dolarjev bo primaknila ameriška eksport-import banka, Romuni bodo dali 28.2 milijona dolarjev, direktno so s krediti udeležene Jugoslovanska investicijska banka, komunalna banka Pančevo in Vojvodjanska banka, preko izvajalcev del in dobaviteljev domače opreme pa še ljubljanska, Zagrebška in Beograjska banka ter Jugobanka. Kako povečati potrošnjo plastike Zaradi dražje (in daljše) gradnje so se povečale tudi obveznosti do kre-ditorjev in če bodo delavci Petrokemije hoteli rentabilno in ekonomično gospodariti, bodo morali letno »pridelati« nad 4 milijarde dinarjev celotnega dohodka. Takšno proizvodnjo bo sicer moc kmalu doseči, teže pa je bo najbrž — vsaj na začetku — tudi prodati. Romuni so pristopili k sofinanciranju pančevske Petrokemije z. namenom, da si zagotovijo stalen nakup etilena (52-000 ton letno) in propilene (50.000 ton). HIP bo s tema dvema proizvodoma odplačevala romunski kredit, zagotovila pa si je tudi stalno oskrbo z raznimi kemikalijami in kuhinjsko soljo. Menjava z Romunijo bo dosegla približno 30 milijonov dolarjev v eno smer, pogodba pa je podpisana za 15 let. Sicer pa ima HIP že sklenjene pogodbe za izvoz okoli 25 odstotkov celotne proizvodnje. Domači trg naj oi torej porabil tri četrtine proizvodnje iz Pančeva HIP bo v svoji sestavi imela glavnega potrošnika polimera (ki ga bodo dobili iz monomera), ostale proizvode pa bodo seveda morali pokupiti drugi domači predelovalci plastičnih mas. V Pančevu bodo zaenkrat edini proizvajalci nizkotlačnega polietilena, proizvedli pa bodo tudi približno eno tretjino jugoslovanskih potreb nizkotlačnega polietilena, ki ga sedaj proizvaja samo OKI iz Zagreba Neka-'' teri podatki (neuradni) govorijo, da smo v Jugoslaviji porabili lani okoli 70.000 tori PVC, proizvodnja pa je menda dosegla 30.000 ton. Petrokemija ima z večjimi jugoslovanskimi potrošniki že sklenjene pogodbe za prodajo nad polovico svoje proizvodnje PVC. Res je sicer, da so v Petrokemiji lepo razlagali, kam bodo prodali svoje proizvode, toda res je pa tudi, da je Jugoslavija glede porabe plastike še. prav »deviška«, saj pride menda na prebivalca le 12 kg plastičnih proizvodov letno, medtem ko je poprečje razvitejših držav okoli 40 kg, na Japonskem pa celo 80 kg. Prav gotovo pa potrošnje pri nas ne bo tako lahko dvigniti. Danes je na eni strani nekje v skladu s tem, kar jim jugoslovanski plastičarji lahko ponudijo, na drugi strani pa je tej ponudbi, ki je dokaj borna, prilagojena tudi mentaliteta potrošnikov. Petrokemija bo ustanovila tehnični center, ki bo dajal kupcem potrebna navodila za uporabo njenih materialov. To je en korak k izboljšanju ponudbe, drugega pa bodo najbrž morali narediti predelovalci plastike sami. Zares ne bi mogli natančno pov®-dati, koliko predelovalcev plastike je v Jugoslaviji. Menda jih je okoli 3Ó0, zagotovo pa so vsi majhni, prav tako v kót "fé biàjhen‘njihov izbor izdelkov, saj bi lahko trdih, da je njihovo število najmanf desetkrat manjše kot pri tujcih. Upajmo, da bo večja količina domačih surovin spodbudila tudi plasticarle k boljši organiziranosti in živahnejšemu prilagajanju trgu. Ilija Bregar UTRINKI IZ MAKEDONIJE Odkritje tretjega jezera Pred kratkim so v Makedoniji govorili le o Ohridskem in Prespanskem jezeru, na Dojransko pa so pozabljali — Zdravilna voda in pravo kraljestvo rib OB DOJRANSKEM JEZERU, avgusta — Kaže, da tudi sami Makedonci vse bolj odkrivajo, da imajo šf tretje veliko naravno jezero. Še nekaj let nazaj se je govorilo le o Ohridu ali o Prespi, na Dojran pa naj bi bil kvečjemu kdo »zašel«, morda zaradi njegove zdravilne vode. Sedaj pa so dojranske plaže prepolne, kot so popolnoma zasedene tudi hotelske zmogljivosti in le še kak zasebni gostitelj ponudi pod roko posteljo čez noč. Tako poznemu odkrivanju pomena, ki bi ga lahko imelo v turističnem prometu Dojransko jezero, seveda lahko pripišejo, da še ni prave hotelske industrije. Tistega, ki je uspel dobiti sobo, to navsezadnje niti nič ne moti. Zato pa poznajo dva Dojrana, Stari in Novi. Nepredvidljivosti so pač dobro odigrale svojo vlogo. Nekoč izrazito ribiško nase Ije Dojran, ki so ga vojne vihre ored šestdesetimi leti porušile in stare prebivalce razgnale, je premaknilo svoje temelje. Po prvi svetovni vojni se je le manjši del prebivalcev vrnil ob jezero, v svoja stara lovišča. Kakšne štiri kilometre od prejšnjega naselja je nastal Novi Dojran. medtem ko je Stari Dojran, zanimivo, oživel znatno kasneje. Novo ribiško naselje Novi Dojran pa sedaj ni nov, ampak je pravzaprav idilično ribiško naselje, z bolj ali manj vegastimi hiškami, večkrat prilepljenimi druga ob drugo. Pravzaprav živi v njem le kakšnih 250 družin, še te pa so se ne davno med seboj ločile po tem, da so ene ostale ribiške druge pa so dobile zemljo in se pričele ukvarjati s poljedelstvom. Ironija je namreč v tem, da je ribištvo na Dojranskem jezeru veljalo že od nekdaj za nekaj, kar je trdno in zagotavlja dovolj kruha. O tem je med drugim pisal že grški Herodot, ki je tudi videl jezero in zapisal, da takratni Peonci, ki so poselili to območje, živijo v glavnem od ribarjenja. Tako so tudi kleni ribiči pod staro Jugoslavijo ostali brez obdelovalne zemlje, ki je v resnici takrat niso niti potrebovali, saj zanjo ne bi Imeli dovolj časa niti ne prostih rok. Ribolov pa je takrat tudi dajal največ. Sedaj se seveda ribiči ne bi otresali zemlje. Nasprotje je Stari Dojran, saj tudi naziv ne pove, da je to pravo sodobno naselje, ki je po drugi vojni in nacionalni ter politični osvoboditvi Makedonije postalo povsem turistično središče, le da mnogo bolj domače kot pa na visoki ravni industrializiranega turizma. Seveda je naselje že tudi povsem urbanizirano, tako da se dobro skrijejo pogledu celo stare razkopanine, ki bi še vedno marsikoga zanimale. Dojransko jezero je bilo in je še vedno Jugoslovanom premalo znano, čeprav se ob njegovih bregovih znajde tu di kakšen tujec, ki zavije takoj za grškojugoslovansko mejo še malo stran. Nekdo bo sicer porekel, da je to in sploh vsa makedonska jezera predaleč in zato predraga, torej tudi za slovenskega obiskovalca nezanimiva Toda odkar iz Slovenije prav množično poletavamo celo v Tu nis, na Malto pa še marši-kam drugam, je tak odgovor kar prenagljen. Sonce tudi tu kar naravnost greje s svojo srednjo j letno temperaturo okoli 14 stopinj, medtem ko se kdaj povzpne tudi na 41 stopinj Celzija. Temperatura vode Je tudi primerna. Od maja do oktobra ponavadi izmeri- jo takole od 16 do 19 sto pinj, avgusta pa se jezero še posebej otopli, tako da dobrih 27 stopinj ni nič neobičajnega, 31 stopinj pa je rekordnih. Našega je dve tretjini jezera, Grkom pa pripada preostanek, le da oni s pomočjo prekopa namakajo s to vodo tudi svoja polja. Vsekakor pa je Dojransko jezero pravi pritlikavec v primerjavi z bolj znanima in večjima, Ohridskim in Prespanskim, saj meri le dobrih 42 kvadratnih kilometrov. Čudno bi bilo, če bi bilo jezero hladnejše, saj je njegova največja globina 10,8 metra, poprečna pa 6,5 metra. Jezera niso brez svojih zgodb. Ena govori o tem. kako je to jezero sploh nastalo. Tako naj bi bila poprej tod vse sama ravnina, iz katere pa so sikali na dan močni vodni vrelci, vendar so jih po vsakokratni uporabi nekako zaprli. Nekega dne je na takšno mesto prišla mati Dojrana in prav tedaj zvedela, da se ji je sin vrnil z vojske. Pohitela je domov, ne da bi bila poprej zaprla svoj vrelec. Voda se je razlila in nastalo je današnje jezero. Kljub legendi je seveda tektonskega izvora, le da ima legenda svojo osnovo tudi v mnogih izvirih, ki še vedno polnijo jezero, le da so v resnici precej šibki in ob suši ne pomagajo kaj dosti. Druga zgodba pravi, da je jezero zelo zdravilno Seveda so te trditve podkrepili s primernimi kemijskimi analizami, ki so vse pokazale, da je v vodi obilje bikarbonatov, sulfatov, kloridov, mag-neziia. kalcija, natrija, kalija. Pravijo, da je v drugi polovici avgusta giadma jezera zelena, saj alge bogato cvetijo in dajejo vodi še posebno zdravilno moč. Nekdo je dejal, da bi v Sloveniji iz tako zdravilne vode naredili čudo in jo dobro prodajah, da pa tega sami ne znajo. Se več, nekoč se je neka slovenska delovna organizacija že ponudila, da hi gradila ob jezeru, pa so bili »lokalni dejavniki« premočno proti. Na žalost, je bilo slišati. Vsekakor pa jezero celi rane, iz njegovih alg pa starejši ljudje še vedno pripravljajo zdravilo proti revmi. Ribiški raj Tretja značilnost Dojran-skega jezera je ribolov, še vedno je menda najbogatejše z ribami v Evropi, od katerih so nekatere avtohtone, se pravi, da jih je moč najti le tu. Celo za krapa pravijo, da ni naš krap, ampak je krapoš. Zahodni in severozahodni breg, tam okoli Novega Dojrana, je bogato porasel s trsjem. To pa je že izhodišče za tretjo zgodbo, zgodbo o tem, kdo je bolj pameten — ribiči ali ptice ali pa celo oboji. Torej, trsje je pravcata mikroregi-ja za ribolov s pomočjo ptic, sami pa pravijo temu, da lovijo na »mandrih«. Ugotavljajo, da poznajo nekaj podobnega le še na Kitajskem, toda tam gre za druge vrste pretkanosti na račun ptic. V edini kolikor toliko industrijski dejavnosti ob Doj-ranu, ki zaposluje vsega okoli 170 prebivalcev, povedo, da je sedaj zanje dokaj mrtva sezona. Seveda, drugače I pa da je v zimskih mesecih. Pozimi se vračajo s severa na Dojransko jezero ribojede ptice »kormunare«. Ribiči se že poprej dobro pripravijo na njihov prihod, spravijo se na kolibe v trs-ju in oprezujejo za ribami. Posamezno lovišče obsega do dva hektara, ogradijo ga z dveh strani, tretja ograda je breg, z jezerske širjave pa imajo ribe prosto pot na ta prostor. Ko prilete »kormunare«, jih začno ribiči bučno odganjati na odprto jezero, da se ne bi polakomni-le rtb, ki so že v lovišču. Ptice potem seveda iščejo ribe zunaj na jezeru, ribe pa bežijo pred njimi v »varno« zavetje obrežnega trsja. Ribiči le nekoliko počakajo, na to pa v pravem trenutku zapro še poslednji izhod. V takile pasti se znajde tudi do 20 ton rib, ki jih nazadnje nekaj prepustijo tudi pticam. Na tolikšni površini ribiči seveda ne morejo poloviti zajetih rib kar z rokami. Ograde zato še naprej pregrajujejo, dokler nima vsaka samo še 200 kvadratnih metrov. Ptice se spet pojavijo in ribe spet bežijo — tokrat skozi redkeje pleteno trstiko v zadnji prostor, kjer jih naposled v nekaj sekundah omamijo z elektriko, a le toliko, da so po petih minutah spet »pri sebi«, vendar že pobrane in Kajpak »vedno sveže«. Dojranski ribiči ujamejo kakšnih 500 ton rib na leto, največ seveda pozimi, saj jih ujamejo poleti na že znane načine kvečjemu po pol tone na dan. Nič čudnega torej, če pravijo, da je poletje za ribiče velik dolgčas... STOJAN ŽITKO >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« BERITE REVIJO DAN ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZAPISKI Z BRACA Življenje ob mikroskopu Zdravnik dr. Josip Škarič z otoka Brača, prvi jugoslovanski bakteriolog, je kar tri četrt stoletja preživel ob mikroskopu — Rešil je petdeset tisoč ljudi BRAČ, avgusta — »Pazite, da se vam ne vdre,« me je opozorila, potem ko sem pohvalil, kako trdno hišo imajo, njegova kar preveč skrbna žena Nataša in res sem, ko sem odhaja) od dr. Josipa Škarica skozi zadnja vrata, široko stopil tez zibajoče se kamnite plošče v tlaku, da ne t>i zgrmel v klet. V mogočno mirnem, še secesijsko bidermajersko urejenem stanovanju najstarejšega občana Postire, 91-letne-ga zdravnika, ki so ga označevali za prvega bakteriologa v Jugoslaviji, sem prišel mimo zaplankanega pritličja, v katerem je divje vežbal svoj pop orkester zdravnikov vnuk. Sicer pa sem ga žilavega in podjetnega; z rožnatimi lici in belimi brčicami, s paličico v roki, srečeval pozneje vsak dan zjutraj že na rivi. »O, tudi z ribiči sem imel veliko posla! Nekoč, ko so prišli ribiči ,iz Grčije, sem se kot' vnet dijak klasične gimnazije skušal z njimi’ pogovarjati še v starogrščini. Kaj vse nam je dala ta antična omika! A prav tako sem se dobro razumel tudi s prepro stim starim ribičem Luko Franchetijem, ki me je vselej spremljal okrog Brača, potem ko je prej preplul že vsa morja tja do Hongkonga«. Pri vsem -svojem navdušenju za klasično vzgojo pa je bil dr. Skarič, podobno kot njegov veliki rojak iz Postire Vladimir Nazor, ves prive, zan na domačo zemljo. »Skoraj 50.000 naših ljudi sem rešil v prvi svetovni vojni, da jim ni bilo treba iti za topovsko hrano,« se je kar široko pohvalil stari zdravnik in menil, da je zaradi tega veliko tvegal pri nekdanjih avstrijskih oblasteh in da so ga končno res kazensko premestili v Albanijo. Čeprav vselej optimistično, je pripovedoval grozljive zgodbe, kaj vse so ljudje storili, da bi, se izognili fronti. »Okužili so se z vsakovrstnimi boleznimi ali pa si tla čili celo steklenice v debelo črevo. Nekoč v Doboju je bila sredi vojaškega taborišča greznica, kamor so tudi naši Dalmatinci včasih vrgli kako pokvarjeno hrano, ki so jo dobili od doma; poljski Židje so to izgrebli in vse pojedli; ko pa so dobili zatem kolero, so še enkrat vriskali od sreče, da ne bodo šli na fronto.« Po prvi svetovni vojni je le. ta 1923 dr. Skarič prevzel vodstvo novega Higienskega zavoda v Splitu in na tem mestu opravil zaslužno, pionirsko delo. Prinesel mi je pokazat dve knjigi: svojo knjigo spominov, ki jo je napisal baje tako kot Axel Munthe, in pa pregled desetletnih uspehov Higienskega zavoda v Splitu. Mimogrede sem, si zabeležil: dva milijona brezplačnih pregledov, pa na desetine novih ambulant, dis- | panzerjev, šolskih kuhinj, vo- j dovodov in kanalizacij . . j »Popolnoma smo iztrebili ma ! larijo, ki so jo včasih zabele- i žili tudi po 100.000 primerov j na celotnem ozemlju Dalma- j cije. pa malteško mrzlico, amebno dizenterijo, tifus . . v Bosni, kamor je prav tako segalo naše delovno področje, pa zlasti endemni sifilis.« V tem navdušenem spopadu z nalezljivimi boleznimi in akcijo za uveljavitev preventivnega zdravstva je dr. škarič že od vsega začetka posebej tesno sodeloval s svojim prijateljem, pokojnim dr. Andrijo Štamparjem, ki je po osvoboditvi postal tudi predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in nato prvi predsednik mednarodne zdravstvene organizacije OZN v Ženevi. »S Štamparjem sva se zelo dobro razumela, čeravno sva se delno razhajala že v osnovnem načelu. Štampar je namreč trdil: .Prepustite mikroskop in se pri odkrivanju bolezni vsedite za teleskop!’, jaz pa sem teleskop še vedno vselej kombiniral z mikroskopom. Triče-trt stoletja že uporabljam mikroskop, ki sem si ga kupil še kot dijak. Pa še v nečem sva si bila različna. Pri nas pijemo vino ali vsaj bevande. Štampar pa je bil zagrizen abstinent.« »Ko smo ga nekoč še na Dunaju leta 1912 hoteli izvoliti za prvega predsednika hr-vatskega zdravniškega društvo in je prišel k nam v slavnostno, zakajeno dvorano, s steklenicami vina po mizah, je besno zabliskal z očmi in se na peti obrnil, češ: »V luknji pijancev in kadilcev za Štamparja ni mesta!«, je dr. Škarič povedal anekdoto o znamenitem znanstveniku dr. Štamparju, ki pa so mu očitno zamerili predvsem to, da je v svojem občutku nepodkupljivosti po prvi svetovni vojni v imenu zdravnikov Higienskega zavoda v Splitu odklonil nagrade po 5000 dolarjev, ki jih je za vsakega zdravnika v priznanje doseženih usnehov baje ponudila Rockefellerjeva ustanova iz Amerike. Sicer pa, čeprav že upokojen, tudi dr. Škarič še zdaj v svoji visoki starosti, če je treba, brezplačno pregleduje bolnike. »Začel sem kot splošni zdravnik leta 1914 v malem kraju Nerezišče na Braču in mislim, da bi moral tudi danes vsak mlad zdravnik svojo prakso začeti nekje na deželi, med ljudmi, tako da lahko od blizu spozna vse težave življenja.« PS. Tik pred objavo tega zapisa pa sem dobil od tajnika krajevnèga urada v Po-stiri razglednico s tragičnim sporočilom, da je samo nekaj dni po najinem razgovoru in odhodu z Brača zaslužni stari zdravnik dr. Josip Škarič nenadoma umrl in da je imel »veličasten pogreb«. BOGDAN POGAČNIK 21. avgusta 1W6 PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT ATLETIKA POLJSKA ■ NDR ■ SI Dobri rezultati v Varšavi Melnikova se je maščevala Poraza \Nszole v višini in Stecherjeve na 100 m VARŠAVA, 20. — Med pričakovanim atletskim trobojem Poljska NDR - SZ je prišlo do nekaj presenečenj. V prvi vrsti spada med presenečenja poraz olimpijskega zmagovalca v skoku v višino Wszole. 19-let-ni Poljak je moral tokrat kloniti trojki Kiba - Budalov (SZ) in Nemcu Beilschmidtu. Vsi trije so skočili 221 cm, Poljak pa se je moral zadovoljiti z 218 cm. Presenečenje (domačinom sicer veselo) pa je pripravila Irena Sze-winska na 100 m. Premagala je eno od svetovnih rekorderk Stecherjevo z jasnim 11”28 proti 11”34. Po prestopu Szewinske na 400 m se ni več pričakovalo, da bi 30-letna atletinja obdržala še vedno tako podlago čiste brzine za zmago nad srebrno kolajno iz Montreala.-Do platonskega spopada je prišlo v ženskem metu diska. Svetovna rekorderka Faina Melnik je obračunala z..mlado Schlaakovo iz NDR, ki ji je tako brutalno odvzela zlato kulajno na OI. Rezultati sp bili za obe samo poprečni. Med po-olimpijskimi dvoboji je izpadla tbdi zmaga Poljaka Malinow-skega nad Nemcem Baumgartlom na 300 m steeple. Malinowski, ki, je bil na OI drugi je Baumgartla v IVJont-realu prehitel, ker je ta na zadnji zapreki padel. Časi v Varšavi so bili sedaj slabi, Malinowski pa si je vsai npčistil vest. Od dolgih tekov je bil najboljši tisti na 10000 m. Sovjet Sellik je razdaljo pretekel v odličnem času 27’ 58”81 in za glabi dve sekundi prehitel rojaka Parluja. Hitre so bile tudi tekačice na 800 m, medtem ko je Borzov suvereno odpravil z Nemcem Kurratom. Boljši iz'di: 100 m moški: 1. Borzov (SZ) 10"29 Daljina moški: 1. Wartenberg (N plinskim postopkom kenijske atletske zveze, ker je za pest dolarjev «izdal» muhasto odločitev afriških držav, da sabotirajo atlete iz Nove Zelandije. Boit je pred dnevi nastopil na mitingu v Žuričhu skupno z Novozelandci. «Afriška zadeva» postaja v resnici smešna, ker se športni funkcionarji znašajo samo nad Novo Zelandijo, ne briga pa jih, da Francija in ZRN oborožujeta rasiste, ki v teh dneh pobijajo njihove rojake. Glede mitinga v Sieni je Kuba zagotovila svojo prisotnost s Juanto-reno in z drugimi 12 vrhunskimi a-tleti. Tekmovanja se bodo predvidoma udeležili tudi predstavniki SZ, ZDA, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske in Portugalske. PRED PRVENSTVOM 1. JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE HAJDUK: prvi favorit za končno zmago OLIMPIJA: največ pozornosti kondiciji Danes uvod v Novem Sadu s tekmo Vojvodina-Radnički igralci ŠD Zarja iz Bazovice, člani sodelovali in pomagali pri letošnjem uspelem (2. nadaljevanje) Vojvodina in Radnički bosta danes v Novem Sadu opravila uvod jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. zvezne lige. Danes objavljamo glavne značilnosti preostalih moštev. Kmalu bomo že opazili v kakšni meri so bila predvidevanja, izjave in napovedi pravilne. Čelik * Glavni cilj je zadovoljiti navijače Trener Renič je uvedel novo taktiko, ki se naslanja predvsem na dopadljiv nogomet, ki postavlja na prvo mesto hitro in napadalno moštvo. iv. V. J V 1 ClllLi 111 » oi tli5 » 15 «JU »-V.«« r * »!_• „ m r-urmgaisse. prazniku, so imeli v torek zvečer v prostorih zadružnega doma prijeten družabni večer ....................................moni.....m........................m.......m-............-....................".............................. NOVOST V ŠPORTNI GALERIJI Skromno lokostrelstvo za zabavo in tekmovanje Izredna točnost vrhunskih specialistov Med udeleženci OI, ki so šli hitro v pozabo, so tekmovalci v lokostrelstvu. Imeli smo jih le za eksotično zanimivost ob robu visoke tehnologije današnjih športnih prireditev. Seveda se niti mi ne bomo spu- lahko razvedrilo ali tekmovanja priredi na mnogo skromnejši podlagi. Kratke razdalje in razmeroma ceneni loki bodo lahko nudili bogat užitek. NOGOMET PRED ITALIJANSKO SEZONO Od prvoligašev zadovoljil Inter Jmenlas jecijaia proti C-Iigašu V «pravi» tekmi remi Torina na Irskem - Lepo je igral tudi Ascoli Napredak: Brez posebnih načrtov Novinec iz Kraševca razpolaga z več talentiranimi igralci, a trener Popovič si ne dela posebnih utvar in od svojih igralcev zahteva veliko odgovornosti in resnosti, kajti strelca Vabca, ki bo skupaj s Kranj-I čar jem glavni člen Dinamovega na-I pada. Velež: Uvrstitev med najboljše Mostarski prvoligaš se je lani izkazal predvsem zaradi dobre na- -------- . • - Kazal preausem zuruui uui/ie na- vsakega novinca je prvi nastop paljaine igTe jn za letošnje prven- J nn òhnl očimi fPrinn -rpln 1P7P]C. . , n/r r _____ j. - - i. _ med najboljšimi vedno zelo težek želježničar: Vedno isti igralci kot lani Trener Ribar bo z istimi igralci kot lani skušal ponoviti lev vtis z ! zadovoljivo igro. Njegov cilj je o-svojitev 16 točk v jesenskem delu prvenstva. Borac: Brez ključnega Smileskega . SU LL Klub so zapustili nekateri ključni \ nostj stvo trener Mujič upa, da se bo njegova ekipa uvrstila med prve štiri. V moštvo sta se vrnila Had- žiabdč in Primorac. KOLESARSTVO Moser - Baronchelli BODIO (VARESE), 20. — Danes tu sprejemah potrditev prisot-... , nostj na jutrišnji kolesarski dirki igralci, ki jih bo z novimi nakupi ^re valli varesine». Del kolesarjev težko nadomestiti. Trener Spa- • ■ ■ ■ - ■— sojevič si zato želi od svoje enajsterice. da predvaja hitro napadal-igro in uai.una mossi: i. vvarieuuerg us , ----- —' , . . DR) 8.06 m; 2. Cybulski (Polj.) 8.01 način tekmovanja v loKOstrelstvu, ki met«a l bi lahko našim društvom nudilo Pri vsem pa je treba upoštevati .....- — ------- -, varnost. Že navadni loki is plastike ščali v podrobnosti tekmovalnega j so izredno močni in puščice po-značaja. Skušali bomo sanw opisati jetjj0 neverjetno daleč. Pred stre-' Ijanjem se je treba torej dobro pre- 400 m ovire: 1. Mazkovski (SZ) 50”38 Daljina ženske: 1. Voigt (NDR) 6,82 m Disk ženske: 1. Melnik (SZ) 66,85 metra; 2. Schlaak (NDR) 66,44; 3. Gorbačeva (SZ) 64,08 m. Kopje ženske: 1. Fuchs (NDR) 63,08 m. 400 m ženske: 1. Rhode (NDR) 51”28 100 m ženske: 1. Szewinska (Polj.) 11”28; 2. Stecher (NDR) 11”34; 3. Maslakova (SZ) 11”38 800 m ženske: 1. Weiss (NDR) 1’ 56”81;2. Providokina (SZ) 1’57”12; 3. Stirkina (SZ) 1’57”87 10000 m: 1. Sellik (SZ) 27’58”81; 2. Parluj (SZ) 28’00”49 400 m moški: 1. Pietrzyk (Polj.). 46”30; 2. Werner (Polj.) 46”41 3000 m ženske: 1. Katjukova (SZ) 8’45”46 ----- ' V možnost popestritve delovanja in razširitev aktivnega udejstvovanja r na tiste ljudi, ki si ne morejo privoščiti streljanja ali. ki ta šport Juantorena-Boit v Sieni? 12. septembra bo v Sieni tradicionalni atletski miting «Prijateljstva». Organizatorji se na vse kriplje trudijo, da bi na start proge 800 m privedli tako Kubanca Juantoreno kot Kenijca Bolta, ki je v zelo dobri formi, ki pa je tudi pod disci- pričati, da v bližini ni nikogar. Vrhunski tekmovalni lok: 1, 2, 3 in 4 — stabilizatorji s premičnimi u-težmi; 5 — naprava za ciljanje smatrajo za nevzgojen. ORGANIZACIJA V mednarodnem merilu tekmujejo moški in ženske ločeno. Prvi ciljajo v targe postavljene na razdaljah 30, 50, 70 in 90 m, druge pa na razdaljah 30, 50, 60 in 70 m. Za krajši razdalji so tarče postavljene na višini 80 cm, za daljši pa na višini 122 cm. Običajna tekmovanja predvidevajo 36 puščic za vsako razdaljo, na OI pa celotno serijo izvedejo dvakrat. Tarča je razdeljena v 10 krogov in dopušča točkovanje od 10 do 1. Naj višji rezultat lahko nanese 1440 (oziroma 2880) točk. Za primerjavo točnosti zmagovalcev OI navajamo skupna šestevka 2571 točk pri moških in 2499 pri dekletih. Iz najdaljše razdalje 90 m je moški zmagovalec zbral kar 592 od 720 možnih točk s poprečkom 8,2 za vsako puščico. Iz 73 m je ženska zmagovalca zbrala 578 točk ali 8 za vsako puščico. Zadetki točno v sredino so izredno pogosti in legendarni Robin Hood bi se pred današnjimi vrhunskimi lokostrelci lahko skril v sherwoodski gozd. OPREMA Ključ velike točnosti je vrhunska oprema. Loki so zgrajeni iz lepljenega lesa in delno tudi iz fiber-glasa. Puščice so po najnovejšem aluminijaste in plastične. Sam lok je opremljen s stabilizatorji na katerih so premične uteži in z napravo za ciljanje. Obtožitev loka je bistvena ob trenutku, ko se puščico izpusti Loke se navadno lahko razstavi na tri dele. Vrhunski loki so razmeroma težki in imajo ročaj, ki je izdelan naravnost po roki strelca. Ob vsaki puščici mora lokostrelec investirati moč, ki je potrebna za dvig približno 24 kilogramov. Lokostrelstvo je prav zaradi tega naporno. Če dodamo še duševni napor si lahko vrhunskega lokostrelca zamislimo vse prej kot samo drugorazrednega športnika. Vsa ta oprema pa je seveda hudo draga. Že srednje dober lok velja čedno vsoto med 50 in 80 tisoč lir, primerno slane pa so tudi puščice. Za «domače» potrebe se seveda OBVESTILO ŠD BREG Vsi nogometaši mladinskih postav rojeni v letih od 1959 do 1965 naj se zberejo s športno opremo na igrišču v torek, 24. trn., ob 17. uri. MILAN, 20. — Ekipe prve in druge italijanske nogometne lige so tudi danes odigrale vrsto prijateljskih tekem, ki služijo predvsem trenerjem, da preverijo telesno kondicijo svojih igralcev in da poskušajo razne taktične poteze za bližnje tekme za italijanski pokal. Največ od vseh je navdušil Inter, ki je ne glede na končni izid, pokazal lep in duhovit nogomet. Nekoliko slabše pa sta se izkazala Juventus in Torino, ki nimata še povsem uigrani moštvi. Državni prvaki so v napeti tekmi remizirali na tujem z irsko reprezentanco, medtem ko je Juventus le s težavami premagal Juniorcasale, ki nastopa v C ligi. Lep vtis pa je napravil Ascoli, medtem ko je Lazio, ki ga letos vodi Vinicio, nekoliko razočaral. Conejpiano-Iriestma Danes zvečer bo Triestina opra vila svoj prvi uradni nastop v italijanskem pokalu, kjer se bo spoprijela v Coneglianu z domačim če-trtoligašem, ki je skupaj z Udine-sejem v isti skupini kot Tržačani. ................im................................................................ JUTM V TRBIŽU ATLETIKA IZIDI Irska — Torino Juventus — Juniorcasale Inter — Massese Lazio — Lucchese Ascoli — Civitanova Pisa — Varese Catania — Albinea Cagliari — Grosseto Palermo — Cortona Modena — Crotone 0:0 1:0 4:0 3:2 4:1 0:0 3:0 6:0 16:1 1:1 Prvouvrščena ekipa bo napredovala v šestnajstinke finala in se bo srečala z eno samo ekipo, ki jo bo določil žreb. Poglejmo razpored tekem Triestine: 28. 8. Triestina — Udinese 1. 9. Triestina — Coneglianese 8. 9. Udinese — Triestina bo sicer svojo udeležbo potrdilo komaj jutri pred startom. Italijanski tabor se suče okoli osi •-----....... ■ 1----iLaujanstu umor se »uec uk no igro :n to posebno na domačih i Mcser-Baroncbelli. prvi, ki je v do-tleh, kjer moštvo lahko računa na - ■ • ■ ■■ ■ ■ veliko podporo navijačev. Olimpija: Radulovič in Komljenovid največji novosti bri formi, se baje boji, da bi se v ekipi za svetovno prvenstvo znašel tudi Baronchelli in še nekaj «njegovih». Moser pravi, da bi se s tem povečale možnosti o sabotaži med j. u...uo.i dirko za svetovni naslov. Baron- Slovenski prvoligaš je tudi najel che]lj je take g0v0rice demantiral več mladih igralcev iz manjših k!u- h izjavjl da ^ y Qstuniju priprav-bov. ki jih bo trener postopoma, dirkat, tudj kot navaden ^ vključeval v moštvo Kmalu se po- č boljš Moserja. nomo vrneta Lalovič in Hnstovski, \ 7 v . , , ^ ki bosta z novimi nakupi in z A- Vroče pa je tudi v belgijskem merškom in Rožičem odločno pri- : taboru. De \ laeminck se huduje pomogla, da se bodo Ljubljančani \ nad Maertensom. ki je verjetno rmer mmm f« ^^SS**-* “ b* Proti repremtmi nme dežele vsi najboljši atleti Slovenije Ekipa Koroške verjetno okrnjena - Bizjak preko rekorda s palico? Za jutrišnji atletski troboj moških atletskih reprezentanc naše dežele, Slovenije in Koroške je atletska zveza Slovenije prijavila vse svoje najboljše predstavnike in je torej absolutni favorit za končno zmago.. AZS je za posamezne panoge prijavila naslednje atlete (v oklepaj^ letošnji najboljši rezultati): Palica: Bizjak (5,19) - Planinšek (4,40) ' 400 m ovire: Penca,(52”8) , Višina: Prezelj (215) -, Tišma (195) Krogla: Štimec (11,00) - Grilanč (15,06) 400 m: Prstec (47”6) - Sjekloča (49”4) Daljina: Udovč (6,89) - Jurca (6,75) 200 m: Prstec (21”5) - Lampič (22”4) Disk: Pečar (59,44) - Štimec (43,38) 800 m: Ojan (r54”4) - Lazič (1»55”3) Troskok: Prezelj (14,59) - Tišma (13,73) 1500 m: Svet (3’46”2) - Lisec (3’45”2) 3000 m ovire: Kotnik (8’39”6) - A-nič (9T2”0) Kopje: Černe (69,48) - Špilar (68,48) Od najmočnejših manjkata v bistvu le novogoriški skakalec v daljino Piculin in celjski specialist v višino Čop. Oba sta zaposlena z mladinsko državno reprezentanco na balkanskem prvenstvu v Grčiji. Od slovenskih atletov se veliko pričakuje od skakalca s palico Bizjaka, ki je pred kratkim imel daljše priprave v Novi Gorici s skupino 'poljskih skakalcev, ki skačejo med 5,20 in 5,40. Za Bizjaka se ve, da resno namerava postaviti nov državni rekord preko sedanjih 5,10 m. To naj bi mu uspelo če ne prej, na (jržavne^n prvenstvu, ki bo v Zagrebu; čez dva tedna. Tekma, ki bo v Trbižu predvidoma kratka in na primerni tehnični višini zaradi prisotnosti dveh zelo dobrih Videmča-nov, bi pa utegnila že nuditi pogoje za nov rekord. Precejšnje zanimanje vlada tudi za nastop Petra Sveta, ki je ob priliki OI utrpel precejšnje razočaranje s črtanjem svojega imena iz liste montrealskih potnikov. Med ostalimi tekači lahko računajo Slovenci na dve zmagi Prstca na 200 in 400 m. Ogrozili ga bi lahko predstavniki iz Koroške, do sedaj pa ni še jasno, če bodo Avstrijci poslali v Trbiž svoje najboljše zastopstvo. Danes imajo namreč neko tekmovanje v Innsbrucku in bodo o reprezentanci odločali komaj po njem. Mednarodnega atletskega mitinga, ki bo danes v Innsbrucku se bosta udeležila tudi Jugoslovana Janoš He-gediš (troskok) in Zora Tomečič (800 m). Kot je znano je Hegediš brez posebnega uspeha nastopil tudi na OI v Montrealu. Nizozemska aktualna? BUENOS AIRES, 20. — Uboj pred-sed.iika organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva, ki bi moralo biti v Argentini leta 1978, je še bolj zaostril položaj med organizacijskim odborom, ki ga je vodil pokojni general Actis in med argentinsko nogometno zvezo, ki se že več mesecev hudo prepirata kdo bo organiziral svetovno prvenstvo. Argentinski časopisi poročajo danes, da je imel general Actis malo preden so ga neznanci ubili razburljiv pogovor s predsednikom argentinske nogometne zveze Alfredom Cantilom in ga posvaril, naj nogometna zveza opusti organizacijo prvenstva, ta pa je prošnjo odklonil. Po pogrebu generala Actisa so i-meli člani organizacijskega otìbòra tiskovno konferenco, na kateri so ostro napadli ravitanje' 'argentinske nogometne zveze in potrdili, da bo svetovno prvenstvo leta 1978 zanesljivo v Argentini, kljub še obstoječim težavam političnega in finančnega značaja. Medtem pa krožijo govorice, da v primeru, ko Argentina ne bi mogla prirediti svetovnega nogometnega prvenstva, bi svetovna nogometna zveza (FIFA) podelila organizacijo tega prestižnega prvenstva Nizozemski. letos posebno pazil na telesno kon dicijo svojih igralcev, kajti jugo slovansko prvenstvo spada med najbolj dolge in naporne v Evropi. Partizan: Braniti državni naslov Državni prvaki stopajo v novo sezono precej oslabljeni, ker so mnogi igralci prestopili v tuja moštva. Trener Kalaperovič bo moral zato nekoliko spremeniti postavo in tudi način igre. Novost predstavlja nakup vratarja Borote, ki je po mnenju mnogih velik up jugoslovanskega noaometa. Partizanu bo vsekakor težko ponoviti lanski uspeh, ker bo moral skrbeti tudi za pokal državnih prvakov. Hajduk: Velik favorit za državni naslov Trener Duvančič ne bo mogel letos razpolagati s solidnim branilcem Buljanom, ki služi vojaški rok Merckx je medtem izjavil, da se njegova forma izboljšuje presenetljivo dobro in da z optimizmom pričakuje svetovno prvenstvo. Čile na razpolago SANTIAGO DE CHILE, 20. — Selektor čilske teniške reprezentance Ayala je določil igralce, ki bi se morsili srečati s SZ za Davisov pokal. V ekipo so bili uvrščeni Jaime in Alvaro Fillol, Patricio Comejo in Beluš Prajoux. Čilska teniška zveza je medtem sporočila vodstvu Davisovega pokala, da je pripravljena odigrati srečanje na nevtralnem igrišču. Čile je predlagal Španijo ali ZRN. SMUČANJE TRENTO, 20. - V Madonni di medtem ko bo imel v ekipi dva | Campiglio so se zbrale italijanske -nova-igralca: -Popoviča in Budim- smučarke, ki bodo v bližnji sezom čeviča. V ekipo se bosta zopet vr- ‘ zastopale prvo in drugo italijansko nila Džoni in Jovanovič, zato je ekipo. po mnenju opazovalcev Hajduk največji favorit za oswjitev naslova. Dinamo: Vabeč ponovno steber napada Zagrebški prvoligaš bo skušal ponoviti uspešno lansko prvenstvo in to mu bo, če bodo vsi igralci zaigrali kot lani, verjetno tudi uspelo. Trener Bazič polaga veliko upov na hitrega napadalca in uspešnegal V gorskem središču se bodo smučarke mudile na kondicijskem treningu do 28. avgusta. Poprečna starost obeh reprezentanc se suče okoli 17 let. Po treningu v Madonni di Campiglio se bodo smučarke preselile ne prelaz Stelvio. Obvestilo za odbojkarice ŠZ Bor obvešča odbojkarice, članice prve ekipe, da se bo v ponedeljek 23. avgusta ob 19. uri na stadionu «Prvi maj» začel trening za letošnjo sezono. Priporoča se točnost in polnoštevilna udeležba. Kljub odsotnosti branilca Buljana (pri vojakih) starta splitski Hajduk kot najmočnejša jugoslovanska nogometna ekipa 127. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) «3: I I Vodilne tovariše pa je sililo k hitremu ukrepanju dvoje perečih problemov: resna zaskrbljenost za usodo pohticmn jetnikov v koprskih zaporih, ker so se bali, da bi jm utegnili fašisti in esesovci pred svojim umikom pobiti, in vprašanje, kako obvarovati koprsko pristanišče pred razdejanjem, saj so vedeli, da je minirano in ga utegnejo Nemci ob umiKu razstreliti. To bi povzročilo mestu, veliko škodo in zavri njegov povojni gospodarski razvoj. Ker z razpoložljivimi vojaškimi silami ne bi bilo mogoče hitro zlomiti sovražnikovega odpora in ker je pretila se zunanja intervencija, je bilo treba poskusiti doseči namen z zvijačo. Pri tem je odigrala obveščevalna služba izredno po membno vlogo, še preden so 2. četa 4. bataljona, 1 • četa bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe in deli komande mesta Koper zavzeli položaje na dohodih v Koper okoli pokopališča in nad cesto od Semedele do žusterne, se jc obveščevalni oficir 4. bataljona 18. brigade (Istrskega odreda) Ivan Dodič, ki je imel pooblastilo štaba korpusa za pogajanja s sovražniki o njih vdaji, odpeljal s kolesom v Koper in s pomočjo terenskega obveščevalca Alberta Lonzarja -Oskarja navezal stike s tedanjim koprskim županom. Ta je na Dodičev predlog pozval na pogajanje nemškega po- ročnika Trosla, komandanta koprske garnizije. Trosi je prispel k županu v spremstvu vójaka in podoficirja. Bil je pripravljen predati svojo enoto in odstopiti od razstrelitve pristanišča ter drugih miniranih objektov, toda pod pogojem, da nasprotna stran zagotovi njemu in njegovim vojakom po razorožitvi takojšen prost odhod domov. Tega pogoja pa o-krožni komite in drugi forumi niso mogli sprejeti, temveč so zahtevali brezpogojno vdajo, ki pa jo je Trosi odklonil, zato pogajanja niso uspela. V nemško postojanko v Semedeli je Dodič poslal na pogajanja neko tovarišico, a prav tako zaman. Ko se je Dodič vrnil iz Kopra, so vdrli v mesto deli 4. bataljona 18. brigade pod vodstvom poročnika Cvetka Poljaka s kamionom in oddelek 1. čete bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe pod poveljstvom komandirja čete Lojzeta Renarja - Mačka ter pomočnika šefa okrožnega pooblaščenca Ozne za južno Primorsko Danila Petrinje -Primoža. Z nemško posadko v koprski pristaniški zgradbi se niso spopadli, da ne bi izzvali razstrelitve pristanišča in ker so bili prešibki, da bi posadko obvladali. Pač pa so vdrli v zapore, izpustih politične jetnike, ujeli 12 fašistov, jih razorožili in odvedli iz mesta* Potem so s patruljami pregledali nekatere dele mesta in našli patruljno tanketo (oklepno vozilo) in vojaški kamion. Obe vozili je odpeljal iz mesta Luciano Minca. Na njih so se nekateri borci odpeljali iz mesta do križišča pri Škocjanu, kjer je obema voziloma zmanjkalo goriva in sta ostali na cesti. Potem so ju Nemci tam uničili. Med 12. in 13. uro, ko so bili pripadniki 4. bataljona in čete Korpusa narodne obrambe še v Kopru, se jé pomikala od Izole proti Kopru kolona kakšnih 300 nemških vojakov. Najprej jih je napadla zaseda 4. bataljona pri Žusterni, vendar se je morala spričo sovražnikove premoči po 20 minu- tah boja umakniti v hrib proti Gažonu. Potem so nemški vojaki v Rdeči hiši v Semedeli razstrelili skladišče svojega streliva, nato pa odšli proti Škocjanu. S to kolono se j’e umaknila tudi nemška posadka iz Semedele. Zaradi grožnje te nemške kolone so se borci 4. bataljona in 1. čete bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe že pravočasno u-maknili iz Kopra. Zakasnila se je le skupina 6 njenih borcev, ki so s pomočnikom pooblaščenca Ozne Danilom Petrinjo -Primožem poskušali reševati še politične jetnike. Zato so morali med bojem z Nemci zaviti na levo (proti vzhodu) in bresti plitvo morje, da so se rešili. Zasede borcev 4. bataljona in čete Narodne obrambe so spet napadle Nemce, ki so se bližali koprskemu pokopališču, v Škocjanu in razbile njihovo predhodnico. Nato se je vnel boj, ki je trajal debelo uro. Vanj je posegla tudi nemška artilerijska baterija: s šrapneli in rušilnimi granatami je z Debelega rtiča obstreljevala položaje obeh čet pri pokopališču in tudi skupino, ki se je umaknila od Žusterne proti Gažonu. Zaradi močnega sovražnikovega artilerijskega, minoipetnega in mitralješkega ognja, je postal položaj borcev v zasedah nevzdržen. Zato je štab 4. bataljona prosil poveljstvo 9. divizije v Dekanih za pomoč. To pa mu je odgovorilo, naj spusti Nemce naprej, oziroma jih prepusti diviziji. In res so jih pri ankaranskem križišču napadli s tanki in pehoto ter jih razbili. Večina borcev 4. bataljona in 1. čete bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe se je po boju umaknila proti Vanganelski dolini, nato pa po dogovoru s štabom 9. divizije ščitila tej hrbet v njenem boju za Trst z istrske strani. En vod 4. bataljona pa je šel s komandirjem Jožetom Mezgecem proti Dekanom; tu se mu je pridružila naslednje jutro še desetina, ki je bila v zasedi pri žusterni. Naslednji dan zgodaj zjutraj so se ti četni deli udeležili skupaj z 9. divizijo bojev za Trst. Z nemškim oficirjem se je 30. aprila pogajal o vdaji nemške enote ali njenem odhodu iz Kopra tudi dr. Franc Venturini, tedanji predsednik južnoprimorskega okrožnega sodišča, za kar je imel pooblastilo sekretarja okrožnega komiteja KPS. Venturinija je pripeljal v Koper s svojim osebnim avtomobilom italijanski antifašist Ugo Segre iz Kam-pela Venganelski dolini medtem ko so bile enote 4. bataljona 2. brigade Korpusa narodne obrambe v mestu. Pri Se-greju so se bili dan ali dva pred odhodom v Koper sestali okrožni politični predstavniki in člani 4. bataljona, da bi se pogovorili o sodelovanju z italijanskimi protifašisti v zadnjih bojih. Venturini se ob nemškem napadu na Škocjan ni umaknil iz mesta, temveč je po posredovanju italijanskega prevajalca za nemški jezik Giuseppa Borisija telefonsko govoril z nemškim komandantom koprske postojanke. Do neposrednih pogajanj z njim sicer ni prišlo, pač pa ga je Venturini po telefonu pozval naj zapusti mesto, in mu zagrozil, da ga bodo proglasili za vojnega zločinca, če bo ukazal razstreliti pristanišče. Nemški poročnik Trosi je — kot trdi Venturini — zagotovil, da tega ne bo dopustil. Na Venturinijeva vprašanja pa je pismeno odgovoril, da njegova enota ne bo streljala na nasprotnike, če tudi ti ne bodo nanjo, če pa bodo — je zagrozil — bodo nemške vojne ladje iz Trsta «zravnale Koper z zemljo». Potem je še dodal, da bo šele o-koli 19. ure lahko povedal, kdaj bo odšel iz Kopra. ♦Med ujetimi fašisti je bil tudi starejši fašist Ivan Bržan. zločinec, doma iz Babičev pri Marezigah. Borci, ki so spremljali jetnike, so ga v Badičih komaj ubranili pred ogorčenimi domačini, ki bi mu bili zaradi njegovih zločinov radi sami sodili. Toda že istega dne je bil po nesrečnem naključku pred hišo Antona Gunjača na Pomjanu smrtno ranjen. (Maks Knafelc, Vrhnika, Franjo Kuntarič, Ljubljana in Lazar Umer, Babiči, ustni vir). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, IRSI, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic» Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 21 ■ av9usta 1976 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI m, , „ , IrdaiAJztr ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov ZASAČILI SO GA, KO JE RAZPEČEVAL ZNATNO KOLIČINO KOKAINA V NEW Y0RKU ARETIRALI JAi ljUESA BERENfillERJA VODJO NAJVEČJE RIMSKE UGRABITELJSKE TOLPE Marsejski bandit obtožen tudi, da je med ropom v poštnem uradu na Trgu Caprettari v Rimu ubil policijskega agenta Giuseppeja Marchisello - Italijanske sodne oblasti zahtevale izročitev kriminalca V Rimu junaški bojevniki Sturmtruppen RIM, 20. — Zastopnik rmeriške-ga policijskega oddelka za boj proti razpečevanju mamil «Drug En-forcement Administration» pri ameriškem veleposlaništvu v Rimu je Kdo je Jacques René Berenguer Sin tunizijskega očeta in francoske matere Jacques Rene Berenguer se je rodil 27. oktobra 1936 v Saint Maigrimu v Franciji. Kariero kriminalca je začel v Marseillu, kjer si je kmalu prisvojil svoj revir na področju izkoriščanja prostitutk. Veljal je za neizprosnega in vročekrvnega bandita, ki je streljal ob vsaki priložnosti brez pomisleka. V Nici je med oboroženim spopadom ubil nekega policista. Po aretaciji je bil zaprt v kaznilnico v Verdunu, od koder pa jo je pobrisal in pribežal v Italijo. Dalj časa je živel v Genovi, kjer je bil eden od najbolj znanih izkoriščevalcev prostitucije v pristaniški četrti. Do deklet je imel nasilen in nečloveški odnos in nekega dne je ubil lahkoživko, ki se mu je uprla. Italijanska policija mu je kmalu prišla na sled in marsejski bandit je bil zaprt v beneško kaznilnico, kjer se je rizkazal» z vrsto demonstrativnih izpadov. Po nekaj mesecih je bil izpuščen zaradi poteka roka preventivnega pripora ter je bil konjiniran v Monto notte pri Ascoli Picena, od koder pa je zlahka pobegnil. Berenguer je tako v začetku 1975. leta «prijadral» v Rim, kjer se je pridružil roparski tolpi someščana Alberta Bergamellija, ki je bil a-retiran po ostrem in zelo slikovitem spopadu z agenti letečega oddelka rimske kvesture. Bergamelli je vodil tolpo in pripravljal načrte za podle izpade, Berenguer pa je bil njegova desna roka, krut in hladen izpolnjevalec ukazov. Morilska kariera marsejskega bandita v Rimu se je, vsaj tako kaže, začela 21. februarja lani z rapadom na poštni urad na Trgu Caprettari, med katerim je bil u-bit policijski agent Giuseppe Mar-chisella. Nesrečneieva zaročenka Clara Calabresi, ki je bila priča hladnokrvnemu umoru, pa si je teden dni pozneje v obupu vzela življenje. Nekaj dni po podlem ropu je policija našla v razbitinah fiata 132 zoglenelo truplo mladega fanta, katerega istovetnost so preiskovalci ugotovili le s težavo na osnovi poročnega prstana. Šlo je za starega znanca policije, 17-letnega tatiča Claud’a Tiganija. ki je pre-skrbljal Bergamellijevi in Beren-guerjevi tolpi avte za roparske podvige. Kaže, da je bil nesrečnež u-bit, ker je med delitvijo plena zagrozil, da bo pajdaše prijavil policiji. Fant, ki je bil vdan mami-lont, je namreč potreboval veliko denarja, da je lahko zadoščal nenasitni lakoti svojega telesa po morfiju, zaradi česar se je čutil o-goljufanega, ko so mu namesto obljubljenih 350 dali le 250 tisoč lir. j Umor Tiganija je pomemben v Berenguerjevi karieri: tolpa je namreč spoznala, da roparski podvigi niso več donosni, zaradi česar se je preusmerila na ugrabitve. Marsejskima zločincema in njunim pretepačem pripisujejo ugrabitve gradbenika Andreuzzija, industrij-cev Ortolanija in Danesija, Marie D'Alessi in farmacevtske izvedenke Angeline Ziaco. S temi podvigi je tolpa iztržila okrog štiri milijarde in pol lir v gotovini. Najmanj ji je nesla ugrabitev Ziacove, katero so na hitro osvobodili proti «skromni» odkupnini 200 milijonov lir, ker je medtem policija ujela enega od članov tolpe. . Vzporedno z zločinsko dejavnostjo pa se je Berenguer posvetil tudi političnemu terorizmu. Kakšno vlogo je odigral na področju za, enkrat ni znano, kaže pa vsekakor, da je bil vpleten v «črno mrežo». Berenguer jev in Berga-mellijev odvetnik Gianantonio Min-ghelli, ki je bil pred časom aretiran z obtožbo, da je izpiral umazan. denar, ki sta ga njegova klienta «prislužila» z ugrabitvami, je namreč član framasonskega gibanja, točneje tako imenovane rimske tajne lože P-!, ki jo vodi Lucio Getti, znan po svojih simpatijah do skrajne desnice in do neonacistov. Loža naj bi bila vpletena v prevratniško rovarjenje in tudi v prekupčevanje z orožjem. Če prezremo zaenkrat vez Berenguer - Mingheili - Getti za sedaj ni znano, kakšni so bili stiki med marsejskim banditom in prevratniki, kaže pa vsekakor, da je bila ta vez pomemben člen v strategiji napetosti in terorja, če je res. da je rimski sodnik Occorsio padel pod streli še neidentificiranega morilca, ko je odkril to nit. Kam vodi? V odgovor so možne le domneve, po eni od katerih pa naj bi ta pot peljala naravnost do skrivnega režiserja strategije napetosti in terorja, ki je v zadnjih sedmih letih okrvavila Italijo. S tem v zvezi še majhna zanimivost, > Jet pa je morda zgolj sad naključja: na desno roko si je Berenguer dal tetovirati vetrovnico. dopoldne uradno potrdil funkcionarjem rimske kvesture, da je bil v noči od srede na četrtek aretiran v New Yorku Jacques Rene Berenguer, marsejski bandit, ki je obtožen vrste ugrabitev ter umora policijskega agenta Giuseppeja Marchisene med ropom v poštnem u-radu na Trgu Caprettari v Rimu. Berenguerja so ameriški policisti a-retirali, medtem ko je razpečeval večjo količino kokaina. Z njegovo aretacijo naj bi dokončno onesposobljena najnevarnejša rimska u-grabiteljska tolpa. Kot je na popoldanski tiskovni konferenci pojasnil rimski kvestor dr. Ugo Macera je bil nevarni zločinec aretiran ob zaključku koordinirane akcije med ameriškimi in italijanskimi preiskovalci. Pred okrog desetimi dnevi je namreč rimska kvestura dobila iz New Yorka sporočilo, da so tamkajšnji agentje prišli na sled razpečevalcu mamil. Dr. Macera in njegovi sodelavci so kaj kmalu zasumili, da gre za Berenguerja, ki je po aretaciji pajdaša Bergamellija izginil kot kafra. Zato so zahtevali od ameriških kolegov dodatno dokumentacijo, ki so jo dobili pred nedavnim: sliko, ki je bila posneta s teleobjektivom ter opis vetrovnice, ki jo ima bandit tetovirano na roki. Nobenega dvoma ni bilo več, kar je med drugim danes potrdila primerjava prstnih odtisov, da je šlo za nevarnega marsejskega bandita, ki je prišel v ZDA s ponarejenim potnim listom. Gre za dokument, ki je bil ukraden lani poleti nekemu maroškemu turistu v Ostii, ki velja za zbirališče in operativni center vseh pripadnikov tako imenovane tolpe Marsejcev. Kot rečeno je bil Berenguer aretiran, medtem ko je skušal razpeča-ti na newyorškem tržišču znatno količino kokaina. Gre za zelo nevarno mamilo, nevarnejše od morfija, kateremu se človeški organizem takoj privadi. Drogo prodajajo običajno v prahu in na črni borzi ima izredno ceno: tudi po 120 tisoč lir za dozo. Preiskovalci domnevajo, da je marsejski bandit investiral v prekupčevanje s kokainom dober del umazanega denarja, ki ga je nagrabO v zadnjem letu v Rimu z ugrabitvami. Med drugim je tihotapljenje z dro- iillllliiiiiiiiiiiiiiilliiiiiifiififiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiitniiiuiiiMiiiiiiilfiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiliil KRALJ SUPRflMONTA ZOPET PROST Bandit Graziano Mesina pobegnil iz kaznilnice Skupaj z njim jo je pobrisalo še deset zapornikov, med katerimi Berenguerjev pajdaš Maffeo Bellicini ■ Štirje begunci so bili že ujeti LECCE, 20. — Nekaj ur potem, ko je ameriško veleposlaništvo u-radno potrdilo vest, da so v New Yorku vklenili v lisice roke Jacque-sa Berenguerja, jo je njegov pajdaš Maffeo Bellicini skupno z znanim sardinskim banditom Grazia-nom Mesino pobrisal iz kaznilnice v Lecceju, iz katere je pred nedavnim pobegnil tudi tretji vodja rimske ugrabiteljske tolpe Albert- Bergamelli. Skupno z . Bellieinijem in Mesino je pobegnilo še devet jetnikov. štirj od katerih pa je policija že izsledila in odvedla v zapor, kjer jih zaslišujejo. Enajsterica jetnikov je zbežala iz kaznilnice, ki je v predmestju Lec-ceja, okrog 15. ure tik pred koncem «proste ure», ko se jetniki lahko svobodno gibljejo po kaznilnici. Beg, ki je bil očitno dobro pripravljen, se je odvijal kot v kriminalki ali v pustolovskem filmu: nekaj minut pred 15. se je Graziano Mesina približal pazniku Agostinu Co-ratelli in mu sporočil, da bi rad govoril s podčastnikom. Komaj je ta odprl vrata v krilo, kjer je bil zaprt sardinski bandit, je enajsterica planila na paznika in ju onesposobila. Zaporniki so nato z grožnjo prisilili podčastnika, da je ukazal pazniku na straži pri glavnem vhodu. naj odpre vrata. Bili so prosti. Preden so izginili, so strgali telefonske žice, da bi onemogočili ka-znilniškemu osebju takojšen alarm. Po pričevanju očividcev so se banditi s silo polastil; fiata 124 zelene barve, s katerim je tedaj po naključju privozil do zapora neki u-radnik. Pet zapornikov je pobegnilo z vozilom, ostali pa so jo mahnili kar čez polja. Medtem pa je ravnatelj kaznilnice dr. Siciliano opazil, da nekaj nj v redu. Stekel je do glavnega vhoda in takoj razumel, kaj se je zgodilo. Ker ni mogel telefonirati policiji iz vratarnice, je stekel v sosednjo kavarno. Medtem pa je v kaznilnico že prihitela policijska izvidnica, ker se je na kvesturi, ko so banditi prekinili telefonske zveze, avtomatično prižgala alarmna luč. V nekaj trenutkih je preiskovalni stroj že stekel s polno paro. Doslej so agenti izsledili in ujeli štiri begunce, ki jih sedaj zaslišujejo v upanju, da bi na osnovi njihovih izjav lahko prišli na sled Mesini, Belliciniju. ter domnevnima napistoma Martinu Zic-chitelli in Pietru Sofii. Slednji je osumljen, da je sodeloval pri ugra-bitvj neapeljskega industrijca Moc-eie, medtem ko je bil prvi vpleten v ugrabitev kasacijskega svetnika Giuseppeja Di Gennara. Za Oraziana Mesino, znanega bandita iz Orgosola, je to že peti uspešen beg iz zapora, kjer bi zaradi trojnega umora moral sedeti do konca svojih dni. Če se prej ne bo ujel v policijsko mrežo, ho v kratkem v Orgosolu znova tekla kri v potokih. Pred nedavnim je bil v skrivnostnih okoliščinah ubit Grazianov brat Antonio in «kralj Supramonta» se doslej še ni odpovedal svoji krvavi vlogi družinskega maščevalca. Po krvoločnosti in po številu pobegov iz zapora Bellicini ne zaostaja za Mesino. Dober del svoje življenjske poti in svoje kriminalne kariere je Bellicini prehodil v tujini, dokler ni v začetku 1975. leta prišel v stik z Albertom Berga-mellijem in Jacquesom Berengue-rjem, s katerima je postavil na noge ugrabiteljske tolpo, ki je dobro leto ustrahovala Rim. Po aretaciji (5. decembra lani) je bil zaprt v kaznilnico v Vbitem, kjer pa naj bi skupaj z Mesino pripravil načrt za beg. Govorilo se je, da je obljubil deset milijonov lir nagrade zunanjim pajdašem, ki bi ga morali s pomočjo podkupljenega paznika pripeljati iz zapora v dvojnem dnu nekega tovornjaka. Ravnateljstvo kaznilnice in karabinjerji pizanske stotnije so odločno demantirali govorice, kljub temu pa je bil Bellicini iz varnostnih razlogov 13. avgusta premeščen v Lecce, od koder je teden dni po pajdašu Albertu Bergarnelliju, pobegnil. Vse kaže, da je bil tudi Bellicini v prijateljskih odnosih z odv. Gianantoniom Minghellijem, članom prevratniške framasonske lože P-2, ki je bil aretiran, ker je pomagal «izpirati» u-mazan denar svojih klientov. PADOVA, 20. — Policija je aretirala 32-letnega Ennia Grilla, ker je na njegovem domu našla pol kilograma heroina. Sumijo, da je Grillo povezan z mednarodno organizacijo razpečevalcev mamil, ki so ji pred tednom dni stopili na prste v Bergamu. gami, ki je v lestvici kriminala za stopnjo više od ugrabitev, eden od glavnih kanalov, ki se jih roparske tolpe poslužujejo za izpiranje umazanega denarja. Ob vesti, da je bil nevarni bandit aretiran v ameriškem velemestu je rimska kvestura začela takoj pripravljati vse potrebno za zahtevo po izročitvi Berenguerja, obenem pa je dr. Macera poslal newyorske-mu kolegu brzojavko, v kateri ga je opozoril, s kako nevarnim banditom ima opravka, in je zahteval, naj ga pridržijo v zaporu, da ne bi Berenguer v kratkem spet na prostosti proti izplačilu izdatne kavcije. Ekstradicija marsejskega kriminalca pa je z mednarodno pravnega vidika zelo zapleteno vprašanje, saj sta zadevni zahtevi vložili tako francoska kot italijanska policija, obenem pa je bil bandit aretiran v ZDA zaradi razpečevanja mamila. Ameriški zakonik predpisuje za to kaznivo dejanje izredno stroge kazni (tudi dosmrtno ječo). Vprašanje je zato, če bo ameriško sodstvo, ko bo Berenguer obsojen, imelo za u-mestno njegovo izročitev italijanski ali francoski policiji. Zaenkrat je gotovo le, da se bo bandit nwal zagovarjati pred new-yorškim sodiščem in šele nato se bo začela razprava o ekstradiciji. Izvedebci so mnenja, da bo ameriško sodstvo najbrž izročilo bandita, vprašanje pa je, če v Francijo ali v Italijo, odvisno pač, kje je Berenguer po oceni sodišča zagrešil najhujše zločine. V Argentini odkrili 30 trupel BUENOS AIRES, 20. - Po sporočilu argentinskega notranjega ministrstva, ki ga je javnosti posredovala tiskovna agencija «Noticias Ar-gentinas», je bilo odkritih pri mestecu Pilar nekako 50 km severno ' d Buenos Airesa 30 trupel. Po vsej verjetnosti gre za žrtve stopnjujočega se političnega terorja. Ministrstvo je ostro obsodilo množični umor, češ da gre za načrtno netenje politične nestrpnosti in napetosti, katerega namen je očrniti podobo Argentine v svetu. SAN BENEDETTO DEL TRONTO (Ascoli Piceno), 20. — Zaradi posledic povodnji, ki jih je te dni povzročilo deževje, so našli smrt 43-letna Maria Traini ter njena brata Remo (46 let) in Francesco (37 let). Trainijeva se je spustila v arteški vodnjak nedaleč od doma pri Monte Prandoneju, da bi preverila morebitno škodo po neurju. Zaradi nasičnosti s hlapi ogljikovega dvo-kisa ji je postalo slabo: zakričala je in nato padla. Brat Remo ji je priskočil na pomoč, a hlapovi so bili usodni tudi njemu. Ista usoda je doletela Francesca. Italijanski režiser Salvatore Samperi, ki je zaslovel s polpornografskim filmom «Malizia», že dva ledna sne ma v Rimu film Sturmtruppen, ki je zasnovan po istoimenskem Bonvii et em stripu. Nosilne vloge je zaupal Massimu Beldu, Renatu Pozzettu in Feliceju Andreasiju STRAHOVITA NEURJA ZAHTEVALA NADALJNJE TRI SMRTNE ŽRTVE VELIKANSKA ŠKODA V KMETIJSTVU ZARADI POVODNJI, TOČE IN VETROV Samo v Umbriji za 20 milijard lir škode na tobačnih in oljčnih nasadih Priletna zakonca odnesla voda, mlajšega Rimljana pa ubila elektrika RIM. 20. — V Romagni in Markah, kjer so neurja povzročila neznansko gmotno škodo, pa tudi tri smrtne žrtve, je danes vendar posijalo sonce. To seveda še ne pomeni, da se vrača lepo vreme, je danes nadaljnje tri, in sicer dva moška in ženska. V Abrucih je našel smrt 38-letni rimski letoviščar Vinicio Gennari, ki je šotoril. Zaradi neurja se je z opornika odtrgal e-lektrični kabel visoke napetosti, tre- pa le dober znak. Zlasti je zboljšanje ščil na Gennari je v šotor in nesreč-vremenskih razmer omogočilo obla- nika na mestu ubil. Le nekaj ur za- stem ter občanom, da se nadrobneje seznanijo z večmilijardno škodo na poljih in v vinogradih, v mestih in vaseh, na prometnih, zvezah in vodovodnem ter električnem omrežju in na turistično-goštinfekih' napravah vzdolž približno 100 km dolgega pasu ob jadranski obali. Iz Riminija, Riccioneja in drugih znanih kopaliških središč je zaradi nevihte «pobegnilo» nekako pol milijona domačih in tujih letoviščarjev, s čimer je bil seveda prizadejan gostincem, hotelirjem in drugim turističnim operaterjem hud udarec: nekateri med njimi so celo mnenja, da si letos ne bodo več opomogli, še tembolj ako prištejemo zgubi zaradi odhoda turistov še materialno škodo. Žal so se včerajšnjim trem smrtnim žrtvam (ženskam) pridružile POSKUS RIBARJENJA V KALNEM MED NEMIRI V KAZNILNICAH Samozvane rdeče brigade grozijo z atentati na italijanske zapore Grožnje fantomatskega «oboroženega sardinskega oddelka» sodnikom m paznikom iz Cagliarija MILAN, 20. — Čeprav v italijanskih kaznilnicah že dober teden vre, so doslej demonstracije jetnikov z zelo redkimi izjemami imele značaj miroljubnih manifestacij, med katerimi so zaporniki seznanili pristojne državne organe (predvsem ravnatelje in nadzorne sodnike) s svojimi zahtevami. Z razliko od prejšnjih let. ko se je protest v kaznilnicah izrodil v nasilne izgrede, je letos ravnanje gibanja jetnikov nenavadno mimo, kar je tudi sad politične zrelosti in boljše organiziranosti gibanja, pa tudi, čeprav v zelo majhni in pomanjkljivi meri, dejstva, da so pristojni državni organi bolj pripravljeni na dialog in na razumevanje ter se skušajo izogibati zgolj represivnih posegov. To vzdušje, ki je prvi pogoj za tvorno sodelovanje med državo in oblastniki, pa očitno moti tiste, ki so doslej izkoristili periodične izbruhe nasilja, da so ribarili v kalnem in tudi letos je med demonstracijami v zaporih točno kot švicarska ura prasnila iskra provokacije. Kot poroča časopisna agencija Ansa je dopoldne človek, ki se je proglašal za pripadnika samozvanih rdečih brigad telefoniral v milansko uredništvo agencije in napovedal vrsto terorističnih atentatov na kaznilnice. Provokator, ki je trdil, da je Carlo Casirati, eden od prevratnikov, ki naj bi bili vpleteni v ugrabitev milanskega inženirja Carla Saronia, je poudaril, da je bil aktivist BR. neki Cat Berrò, v prejšnjih dneh premeščen iz kaznilnice v Pavii. To naj bi bilo le izzivanje in .poskus, da bi preprečili samozvanim rdečim brigadam osvoboditev svojega somišljenika. Domnevni Casirati je zahteval takojšnjo izpustitev Berrà na prostost, «sicer — je zagrozil — bomo razstrelili marsikatero kaznilnico.» O grobi provokaciji, za katero si lasti očetovstvo fantomatski «sardin- ski oboroženi oddelek» NAS poročajo tudi iz Cagliarija. kjer so prevratniki zagrozili s smrtjo načelniku državnega pravdništva dr. Villa. Santi, nekaterim njegovim namestnikom, paznikom krajevnega zapora in številnim zdravnikom. Grozilno pismo sta poleg omenjene organizacije, ki se prvič pojavlja na italijanskem prizorišču, podpisali še skupini «Anna Maria Mantini» in «Mara Cagol», kar naj bi bil dokaz, kot bi med drugim potrjevala pečata, da je NAS povezan tako z rdečimi brigadami kot s samozvanimi oboroženimi proletarskimi oddelki NAP. Teroristi v pismu obtožujejo sodnike iz Cagliarija in paznike, da so namerno u-bili 23-letnega jetnika Franca Me-lonija. Povsem drugačna je uradna verzija o Melonijevi smrti, ki se osla-nja tudi na nekroskopski pregled trupla. Po pričevanju dr. Villa Sante, naj bi bil žrtev infarkta. «Zapornik — je še poudaril dr. Villa Santa — je izdihnil 20. julija. Tistega dne je med živčnim napadom opsoval paznika. ki sta ga hotela odvesti v pritlično sobo. da bi ga prijavila sodstvu zaradi žalitve javnega funkcionarja. Ko sta ga s težavo onesposobila, sta ga zaprla v samico. Tu je Meloni najprej razbil šipo in se porezal po prsih, nekaj trenutkov pozneje pa je obležal negiben na tleh strt od infarkta, kot je pozneje po obdukciji potrdil sodni zdravnik. Vsakršna drugačna verzija Melonije-ve smrti je le grobo natolcevanje, ki ima izrazit provokatorski značaj.» Dr. Villa Santa je odredil poglobljeno preiskavo. HONGKONG, 20. - Tukajšnji tisk poroča, da je bilo zaradi potresa, ki je 28. julija prizadel severno^ vzhodno Kitajsko, v Tiencinu mrtvih 10.000 ljudi. - Amncsty International o izginitvi štirih čilskih novinarjev SANTIAGO DE CHILE, 20. - Teptanje najosnovnejših človečanskih pravic in 'svoboščin, ki je postalo že sestavni del voditeljskega aparata fašistične Pinochetove hunte, sproža v mednarodnih krogih 'čedalje pogostejše proteste.. Danes se je oglasila organizacija Amnesty International, ki se med drugim zavzema za omikano ravnanje s političnimi jetniki. Sporočila je, da se je izgubila sleherna sled za štb rimi časnikarji,' sičer dvema moškima in dvema ženskama, ki so bili svoj čas v Čilu zaprti. Santiaške oblasti zatrjujejo, da so jih izpustile na svobodo ter izgnale, v resnici pa ni nobena tuja država zaznamovala njihovega prihoda. Organizacija Al sodi, da so novinarji bili ubiti, a v najboljšem primeru se nahajajo v smrtni nevarnosti. Apelirala je na mednarodne časnikarske organizme, naj se pozanimajo za usodo prizadetih, med katerimi je radijska časnikarka Gladys Diaz. Amnesty International utemeljuje svojo bojazen z dejstvom, da so vse dosedanje izginitve čilskih zapornikov pokazale, da so bili usmrčeni. Oster protest zaradi nezakonitega ravnanja s političnimi in drugimi režimu osovraženimi jetniki je naslovila na čilsko vrhovno sodišče tudi skupina 300 čilskih uglednih osebnosti, med temi je bivši krščansko-demokratski predsednik Eduardo Frei.... . . ... šila zelenjavne in oljčne nasade, sadovnjake in vinograde. To je spravilo v obup večje število kmečkih družin. Na Gran Sassu v Apeninih je zapadel sneg, česar v tem letnem času zlepa ne pomnijo; sicer pa se je celo v mestu L'Aquila temperatura znižala do kakšnih 5 stopinj. V Umbriji znaša škoda v kmetijstvu zaradi kot oreh debele toče kar 20 milijard lir; uničeni so bili celi nasadi tobaka, paprike in oljk ter vinogradi. Iz Apulije pa poročajo, da včerajšnji zračni vrtinec v Savi (Taranto) ni povzročil nobene smrtne žrtve. Odnesel je strehe kar 40 poslopjem, ki pa so bila prazna, kajti mestece se vsako leto v tem času skoraj dobesedno sprazne, ker odidejo ljudje na dopust k morju. Vrtinec je podrl več hišnih zidov in pravijo, da je številne avtomobile treščil kar na strehe večnadstropnih zgradb. Pri vsem tem so bile le tri osebe laže ranjene. O škodi na poljih in sadovnjakih poročajo, da je izredna; na zasajene površine so padala do 300 g težka zrna toče. tem sta izgubila življenje še zakonca Antonio Di Eusebio (65 let) in Giovina Giovannelli (66 let) iz Colonnelle pri Teramu. Avtomobil, v katerem so se poleg njiju peljale še tri osebe, je odneslà podivjana voda hudournika, ki je prestopil bregove; medtem ko so se drugi potniki, med katerimi en otrok, lahko rešili, priletnima zakoncema ni bilo pomoči. Opustošenje, ki ga je ujma povzročila v Romagni, je narekovalo deželnemu odboru, da sprejme vrsto primernih ukrepov, zlasti, kolikor zadeva popravila nepremičnin in prometnih infrastruktur, ki so jih poškodovale naplavine. Z druge stran; je hranilnica iz Riminija dala na razpolago 2 milijardi lir za posojila po znižani obresti. V samem Riminiju je bilo nabrežje s plažami povsem razdejano in gasilci so še vedno na delu, da spraznijo kleti in pritlične prostore stanovanjskih, hotelskih, in drugih poslopij, ki jih je zalila voda. Rešiti so morali tudi številne osebe, ki so zaradi vode ostale zaprte v avtomobilih. Zrušenih ali poškodovanih je bilo več mostov, le kakšnih 2.000 let stari Tiberijev most ni utrpel škode. V okoliških krajih je med poplavo voda dosegla celo meter višine zaradi porasta reke Marecchia, hudournika Ma vpne in raznih potočkov. Škoda v kmetijstvu je seveda o-gromna. Vodovodi, kakor n.pr. v Ga-bicceju, so odpovedali in voda je okužena. V Senigallii so danes končno našli truplo 22-letne Gabrielle. Massacri, ki jo je včeraj odnesla s .kolesom vred reka Miša. Kljub prigovarjanju staršev, naj v takšnih po- ■gojih .ne odhaja z doma, se je na- mislimo Seveda na sporede, ki jih menila nakupovat,in to ji je bilo u-j je posredovala italijanska radio-te-sodno. Miša je tudi sicer prizadeja- levizijska ustanova, kajti poprej so V JUŽNI AFRIKI RASISTI UBILI 33 ŠTUDENTOV JOHANNESBURG, 20. — Obračun včerajšnjih pouličnih izgredov v sa-teliskih naseljih jkoli Fort Elizabe-tha, ki so jih izzvali temnopolti študentje, da bi z njimi podkrepili zahtevo po boljših pogojih v šolah, je težji, kakor je bilo pričakovati. Policisti so ubili namreč kar 33 demonstrantov, a ravno toliko je bilo ranjenih. Nadaljnjih 64 oseb so rasistični agenti aretirali. Danes se je položaj nekoliko pomiril, le mestoma je prišlo do incidentov brez hujših posledic. Pač pa so varnostne sile aretirale kakšnih 20 do 30 študentov, ki so se udeležili protestnih ali solidarnostnih zborovanj. Tem gre prišteti drugih 200 mladincev, ki so jih odpeljali v zapor včeraj v Transkeiu. pa še 35Ò aretirancev po demonstracijah v Middelburgu pri Johannesburgu. Od začetka neredov (junija) do danes je fašistični režim pahnil za rešetke najmanj 2.000 študentov in vodij raznih študentskih in drugih organizacij. Represija se bo nedvomno še nadaijevala: pravosodni minister Kruger je danes temnopoltemu prebivalstvu zagrozil, češ. če že ne veste, kje je vaše mesto, vam to jaz pokažem. Obljubil je sicer boljša stanovanja, vendar pod pogojem, da se otresejo nekakšne nove «revanšistične» ali «črnonaci-stične» ideologije, ki naj bi se je navzeli od ameriškega črnskega gibanja «black power». Odnos johannesburške vlade do temnopoltega prebivalstva je danes kritiziral opozicijski parlamentarec Suzman. trgovinska zbornica iz Transvaala pa je od vlade zahtevala, da izboljša življenjske razmere črnem, ker bo le tako mogoče zajeziti val nezadovoljstva. Rodezijski vojaki pobijali žene in otroke ŽENEVA, 20. — Višji komisar za izseljeništvo pri OZN je danes postavil na laž rodezijsko rasistično vlado glede razvoja tragičnih dogodkov z dne 8. avgusta. Teda; so rodezijske čete, kot znano, vdrle globlje na mozambiško ozemlje pod pretvezo maščevanja nad gverilci, ki so izvršili teroristično akcijo v Rodeziji. Medtem ko trdi salisburyjska vlada, da so njeni vojaki napadli ter uničili gverilsko oporišče, pri čemer JM-j„bi ubili nad 300 gverilcev in 30 pripadnikov redne mozambi-ške vojske, je . OZN prejela od last-'nega predstavnika v Mozambiku (Urugvajca Uga Idovage) dokaze, da sploh ni šlo za bivališče gverilskih enot V resnici so Rodezijci napadli približno 8.000-članski tabor priseljencev iz Rodezije (teh je vsega 26.000) in poklali veliko število žena ter otrok; predstavnik OZN je zapazil 10 jam z njihovimi trupli. Nadaljnjih 500 beguncev je bilo ranjenih. Po napadu je ostalo v taborišču le kakšnih 100 oseb, drugi so se razbežali; sedaj jih bo treba zopet zbrati ter jim pripraviti novo taborišče dlje od rodezijske meje. niiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiimfiiiiiiiiriiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMU PO PREDLOGU RAI-TV PRISTOJNEMU MINISTRSTVU 40.000 lir na leto za barvne sporede Rok za pričetek rednih oddaj bo odločil CIPE Enotna ali dve naročnini? - Kako je na tujem RIM, 20. — Televizijski naročniki,. memben problem, namreč ta, ali naj velja tako za črno-bele kot za barvne sporede ena in ista naročnina, ali pa naj bi posestniki barv- la velikansko škodo, tako je -h.pr. o-nesposobila vodovod (prizadetemu prebivalstvu donašajo. vodo sedaj z avtocistefnami), znatno poškodovala zgodovinsko središče mesteca, zrušila nekaj mostov,'do kraja uničila poljske pridelke (rdeča, pesa in koruza) in ugonobila nič koliko dvoriščnih živali. V Markah je položaj enak kakor v . Romagni, kako pa’ je drugod? V Venetu je temperatura razmeroma nizka, vendar je posijalo sonce. Turisti so zapustili morske plaže in se podali na ogled zgoddvinskih znamenitosti oz. na «shopping». Hudega zaradi neviht ni bilo. Na Tridentinskem Gornjem Poadi-žju nenehno dežuje, vendar tudi ‘ tod ni bilo omembe vredne škode. Podobno velja za Lombardijo, kjer so nalivi oškodovali zasajene, površine le v južnejših predelih dežele, pa tudi * za Ligurijo, kjer pa se škoda v kmetijstvu suče okrog 2 - 3 milijard (v dolini Nervia v zaledju Im-perie). V Toskani je toča hudo oklestila polja in sadovnjake, kar velja tudi za Molise, kjer je zaradi tega trpelo največ žito. V pokrajini Teramo v Abrucih je val slabega vremena napravil za 10 milijard lir skupne škode. V tej deželi je temperatura močno padla, tako da je vzdušje postalo kar zimsko. V Casalincontradi (pokrajina Chieti) je prišlo do zemeljskega usada, ki grozi naselju, ki razpolagajo z aparati za spreje-1 manje barvnih oddaj, so lahko slednjim prvič sledili ob priložnosti Olimpijskih iger v Montrealu — tu nih televizijskih sprejemnikov plačevali ločeno, kajpak primerno višjo naročnino. Pri tej izbiri se bo nedvomno treba zgledovati po izkušnjah drugod v Zahodni Evropi, kjer se v tem pogledu dežele z lastnim televizijskim omrežjem ločijo na tri skupine, V prvo, to je skupino dežel, kjer ljudje sploh ne plačujejo televizijske naročnine, sodijo Španija, Luksemburg, Monakovo in Grčija (Grki morajo sicer vsako leto odšteti določeno vsoto denarja na račun porabe električnega toka). Druga skupina zajema dežele z e-notno letno naročnino ne glede na ki jih je ministrstvo za pošto in telekomunikacije omejilo časovno na 5 j ur tedensko na vsakem od kanalov, vsebinsko pa na kulturne, znanstvene in časnikarske oddaje. V pričakovanju, da medministrski odbor zà gospodarsko načrtovanje (CIPE) določi uradni datum za začetek rednega oddajanja barvnih programov (zadevni sklep bo nato morala preučiti rimska vlada) pa se ustanova RAI ukvarja s finančno platjo vprašanja. Izvedenci so zračunali, da bi se morala letna naročnina na barvni televizor ..sukati okoli, nikakor pa ne izpod 40.000 lir. Znesek utemeljujejo z zajetnimi stroški, ki bodo potrebni tako za preureditev oziroma posodobljenje tehnične opreme obeh kanalov kakor za samo pripravo barvnih sporedov. Ko bi pristojne oblasti sprejele predlog radio-televizijske ustanove, bodo mo-v okolici pa je včeraj toča opusto- rale rešiti . še drug nič manj po- bile gledalcem že tako na voljo tuje, na primer koprske oddaje v barvah. Po tolikih letih zavlačevanja, ki so mu botrovale v prvi vrsti polemike glede izbire sistema za pripravljanje barvnih programov — PÀL aii SEGAM, deloma pa tudi ugovori nekaterih krogov zoper u-ve'dbo barvne televizije v času hude gospodarske krize, torej le kaže, da sp, bodo redne oddaje barvnih posnetkov, začele v kratkem. .Sedaj je moč videti na malem ejsranu le sporede poskusne narave, 11°', aH S1-6 za ofMaje v črno-belem oziroma v barvah; semkaj spadajo Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Švica ter Jugoslavija, Nazadnje plačujejo ločeni naročnini za sprejemanje črno-belih oz. barvnih oddaj Belgijci, Danci, Francozi, Britanci in Norvežani, bolje povedano, ne gre za dve naročnini, temveč eno z ustreznim dodatkom za barvne sporede. Poglejmo, koliko znaša televizijska naročnina v nekaterih drugih državah, in sicer letno za črno-bele sporede (v oklepaju za barvne); Belgija 37.420 lir (55.790), Danska 52.930 (88.310), Francija 25.730 (39 tisoč 010), V. Britanija 11.940 (26 tisoč 860), Norveška 46.400 (60.900), Švedska 40.480 (58.880) lir). V državah z enotno naročnino je položaj sledeč: Švica 60.120 lir (najvišja naročnina v Evropi), Avstrija 52.440, ZR Nemčija 41.230 itd. Zdajšnja letna naročnina v Italiji znaša 18.890 lir.