Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28—! za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej* Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	j
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 227.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 5. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.817.,
Leto I.
Štajerski deželni uradniki.
i.
V celjski „Deutsche Wacht" je bil priobčen minulo soboto članek „Več nemških uradnikov!". V njem je bilo čitati med drugim sledeč odstavek: „In kako je s štaj erskim deželnim uradništvom? Mi lahko mirno, trdimo, da ne stoji število slovenskih deželnih urad^ nikov v nobenem razmerju s številom Slovencev na Štajerskem in da je nastavljenih mnogo več deželnih uradnikov kakor bi mogli z ozirom na to število pričakovati." Ta trditev je ali znamenje velikanske ignorance ali pa dokaz pristnega nemškega farizejstva, ki hoče na vsak način trpeti „krivico", da lahko sosedu, če le more, Vzame zadnjo drobtino kruha in pravice. Imeli smo že večkrat na shodih in tudi v „Nar. Dnevniku" priliko, da smo se opravičeno mi pritoževali nad pristranostjo štajerskega deželnega odbora, ki v deželni službi principijelno nastavlja same Nemce in popolnoma prezira dejstvo, da je tretjina dežele slovenska. Danes pa naj slede številke, ki bodo jasno dokazale glede osrednjih deželnih uradov v Gradcu (semkaj ne spada namestnija), da res „ne stoji število slovenskih deželnih uradnikov v nobenem razmerju s številom Slovencev na Štajerskem" — samo ne v smislu spoštovane „D. W." in nemške večine na Štajerskem.
Prelistajmo nekoliko uradni koledar in poglejmo poglavje II. proračunskega načrta za vojvodino Štajersko, ki ga ima deželni zbor za leto 1910. odobriti! Začnimo kar po vrsti.
1.	Osrednje vodstvo deželne uprave (deželni glavar in 7 deželnih odbornikov) stane 54.000 kron ; od tega odpade na slovenskega deželnega odbornika 6000 kron. Razmerje je torej 1:9.
2.	Deželno tajništvo stane 64.644 kron; nastavljenih je 11 urad-
nikov od VI. — X. činovnega razreda. Med njimi ni nobenega Slovenca.
3.	Pri knjigovodskem oddelku je nastavljenih 66 uradnikov od VI.—XI. plač. razreda, ki vlečejo skupaj 201.905 K plače; med njimi ni nobenega Slovenca.
4.	Blagajniški oddelek stane na leto 40.811 kron; nastavljenih je 12 gradnikov, od, VIII.—XI. plačilnega razfèda. Jfe^.-njimi ni nobenega Slovè n c a .*""
5.	Deželnih stavbnih uradnikov je 57, ki stanejo letno 182.983 kron. Med temi ni razun 1 pisarja in 1 risarja nobenega Slovenca.
6.	Deželni statistični urad stane s 3 uradniki 13.728 K. Seveda
ni nobenega Slovenca.
7.	Pri pomožnih uradih je izmed 30 uradnikov od VIII.—X. plač. razreda jeden Slovenec, kajpada v X. plač. razredu.
Vsi uradi stanejo skupaj 665.408 kron ; od te velikanske vsote dobivata Slovenca, ki se za taka štejeta, okrog 9 tisoč kron. Ker je jeden deželni odbornik, imamo pravzaprav v Gradcu samo I, peci jednega slovenskega uradnika izmed 187. Morda še živi v deželnih uradih kakšen pomožni uradnik, ki je na tihem in sam zase Slovenec, vendar pa se težko motimo v svoji trditvi! In še si upa zakotni nemški listič trditi, da imamo preveč slovenskih deželnih uradnikov na Štajerskem! Prihodnjič si pa ogledamo še razmere na deželi in „število" slovenskih deželnih uradnikov, ki imajo svoj delokrog na Sp. Štajerskem.
Ne dvomimo, da bode spodnješta-jerska slovenska javnost kar ostrmela, ko bode čitala navedeno številko, ki je pač pravi zasmeh našega naroda. Ne dvomimo, da bo rana, ki že dolgo časa boli, nanovo hujše zaskelela ko kedaj poprej. Kajti primer take „pravičnosti" bo še težko najti kje drugje na Avstrijskem. Bratom Ilhorn
damo prijazen nasvet, naj te številke zabrusijo v obraz Nemcem na Češkem, kadar S3 bodo prišli zopet pritoževat, da se jim godi pri nastavljanju v deželnih službah krivica! Naši deželnozborski poslanci pa naj govore v deželnem zboru z nemško večino resno besedo, ko se bode razpravljalo o proračunu. Ali naj sinovi našega naroda samo hlapčujejo in plačujejo s težkimi žulji pridobljene davčne krone v deželno blagajno za to, da bodo jedli tujci boljši uradniški kruh? Krivica, ki se nam tu godi, je tako oči-vidna in v nebo vpijoča po remeduri ali pa po maščevanju, da ne bodemo izgubljali več besedi . . .
Polititi» Ma.
o Poslednji poskus. — Javili smo včeraj, da se je Bienerth po posvetovanju s knezom Lobkovicem in namestnikom Coudenhovejem odločil še enkrat poskusiti s spravnimi pogajanji v češkem deželnem zborn. K temu poskusu piše včerajšnja „Union": „Potemtakem naj bi se skusil doseči kompromis za dnevni red, po katerem bi Čehi opustili svojo zahtevo, da se izvoli deželni odbor in se glede konstituiranja deželnega zbora zadovoljili s formalno izjavo, da bi se volitev nekaterih komisij sicer sklenila a ne izvršila. Nemški poslanci bi pa dobili garancijo, da bi bile vladne predloge prvikrat prečitane potem pa bi se od-kazale posebni komisiji. Četudi takoj želimo temu trudu uspeha, vendar sedaj nič posebno ne upamo na kakšen uspeh. Saj se je nemškim poslancem že poprej ponujala garancija, da se bodo vladne predloge prvič citale. Na dnevni red druge seje pa se teh predlog tako ne more staviti, ker še niso v tisku razdeljene. Gre se tedaj za drugo sejo. Češki poslanci so itak samo zahtevali, da deželni zbor svoje delo redno vrši, da izvoli najpotrebnejše komisije in pa deželni odbor, ki bi imel biti izvoljen že pred poldrugim letom. Nemci so to
odklonili in izjavili, da imajo mirovati vsa druga dela v deželnem zboru in se omejiti delavnost češkega deželnega zbora izključno na vladne predloge. Nemec dr. Eppinger je tudi javno pisal, da mora' obstrukcija principijelno živeti naprej in da mora češki deželni zbor razpravljati samo narodno-poli-tične težnje Nemcev. To je proklama-macija diktature 68 nemških poslancev. Ako nemški poslanci vstrajajo na Eppingerjevem stališču in hočejo samo imeti obveznosti od čeških poslancev, sami pa ne nudijo nobene, potem je tudi ta poslednji poskus vlade zastonj !
o Obletnica aneksije. — Danes je leto dni, kar je cesarski razglas naznanil avstrijskim narodom, da je vladar razširil svoje pravice kot suveren
nad Bosno in Hercegovino. Vsled tega dogodka se je razvil na Balkanu konflikt, ki bi kmalu rodil krvavo vojsko. Kdo se ne spominja razburjenja, v katerem je živelo minulo zimo na tisoče rodbin ? Spominjali smo se v našem listn že pogosto dobrih in slabih posledic tega dogodka za Jugoslovane, opisovali navdušenje avstrijskih pa-trijotov in klerikalcev in razmotrivali tudi bodoče konflikte glede državno-pravnega stališča okupiranih dežel. Za trezne davkoplačevalce bode pa najzanimivejši sledeči račun: mobilizacija minulo zimo je stala 167 miljonov, oboroževanje 95 miljonov, Turčija je dobila 54 miljonov za sultanova drž. posestva v Bosni, skupaj tedaj 316 miljonov. Pravijo, da se vlada nič preveč ne veseli zborovanja delegacij.
o Vseslovenska ljudska stranka. — Na občnem zboru kmečke zveze za ljubljansko okolico 3. okt. je naznanil dr. Šusteršič, da se vrši 17. oktobra v Ljubljani zaupni sestanek klerikalnih politikov in zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin, da se nstanovi klerikalna politična organizacija za vse slovenske dežele. To je izvršitev predloga, katerega je stavil nedavno tega v seji izvrš. odb. klerikalne stranke na Kranjskem dr. Brejc. V očigled temu
LI STE K.
Križev pot.
Češki spisal I. S. Machar. — Preložil A. S.
Konec.
Kedo je kriv? Ta človek, ki je ubijal, ker se mu je v atmosferi, v kateri je živel zdel uboj kot nekaj navadnega, kar se često dogaja, kar se pa mora izvesti na tihem, da ne izve o tem policija in sodnija? Ta človek, ki je po celotedenskem delu mogel dati svoji spehani ženi in dvema bolnima otrokoma samo petdeset krajcarjev za življenje za celi prihodnji teden? Ta človek se je narodil v bedi, pohajal nekoliko razredov ljudske šole in začel živeti. In v boju za golo življenje se je učil spoznavati moč in silo prešernega, vsemogočnega boga sveta — denarja in se naučil gledati na revščino kakor na nesrečo in na bedo kakor
na največje zlo na svetu. Tako si je napravil svoj nazor o življenja, živel v njem in z njim, človek med ljudmi, in vendar en drug človek, človek siromak. Država ni vprašala, kako živi, čita li kaj, se li malo izobrazuje, pozna li vso razliko med tako zvanim dobrim in zlim — država se v tem pogledu, kakor razvidno, naslanja na vero in cerkev. Toda ne vpraša, kaj se v cerkvah ljudstvu propove^uje in v kakšnih življenskih okolnostih žive tisti ljudje, kateri pridigajo. In ako sliši tak tramvajski sprevodnik, da ima praški kardinal četrt miljona kron letnih dohodkov, da ima olomnški nadškof toliko in toliko — in ako mu razklada duhovnik iz prižnice, da bi bil zadovoljen s svojim siromaštvom, da ga čaka po smrti nebeško kraljestvo, kjer bogatinom, pregrešnim seveda, ni mesta — kaj mu mar vse to: tak tramvajski sprevodnik čuti, da ima krono na teden, da ima ženo in dva
otroka, zaničuje nasvete duhovnikov in živi ter modruje po svojem razumu.
Ko je vzrasel, vzela ga je država k vojakom; ni hotel, ali moral je. Po treh letih se je vrnil domov, in kakor vsi, ki so preživeli te tri leta vojaške kazni in slepe poslušnosti, zaželel je postati svoj lasten gospod in zapo-vednik nekoga. Oženil se je, da bi imel čut nadvlade. Otroci so se naro-dili, bolezen je prišla, in država se ni pobrigala, kako njen podložnik živi in ako more sploh živeti. S premišljevanjem in svojo logiko je dospel do zločina — in tu je država posegla v njegovo življenje, potegnila ga iz te atmosfere. In pokazala mu je jasne višine dobrega in temo zla, izgovorila nad njim svojo sodbo in ga rešila življenja ---
In njegova žena . . . Boljše, čistejše bitje kot mož, toda končno se mu je vendar uklonila.	v
Odvisna od njega, zaupa mu vse
podpira ga, umiva krvave deske in kuha maslo, katero si je prinesla s seboj služkinja, katere telo se ohlaja tri korake od nje na slamnici.
Kdo je kriv? Lahko bi se napisala dolga razprava o državi, družbi in poedincu.
Krvave obdolžitve, ironične glose, vroča razlaganja, burne napade — in mogoče bi bilo v tem več pravičnosti, kakor v obsodbi Prüglovih . . .
Kedo je kriv? Družba hoče biti čista in si umije roke, a država „izvrši samo svojo dolžnost". Da. In tako se je zgodilo, da je bila umorjena možitveželjna služkinja iu za kazen za to razrušena jedna družina . . .
--Pravzaprav se ne sme pisati razpravo k takemu obskurnemn in bednemu dogodku.
— — In pravzaprav bi se ne smela taka obupna stvar niti čitati.
koraku klerikalcev postane akutno vprašanje združitve vseh slovenskih naprednih strank v vseslovensko napredno organizacijo, kakor je svoj čas predlagal „NarodniDnevnik''. V interesu napredne stvari opravičeno zahtevamo, da merodajni činitelji čim-preje stare potrebne korake.
o Italjanska pravna fakulteta. V imenu italj. klerikalnega vseučiliškega drnštva se je obrnil dr. Conci z dopisom na naučnega ministra Stürgkha, da bi zvedel, kaj namerava storiti glede italjanske pravne fakultete. — Stiirgkh mu je odgovoril, da vlada vstraja na svojem stališču in da bode takoj po sklicu drž. zbora predložila postavo za ustanovitev italjanske prav. fakultete. Vlada se bode potrudila za čim hitrejšo ustano vitev tega postavnega načrta In slovenska pravna fakulteta? Slovenski drž. poslanci klerikalne barve bodo predlagali reciprociteto zagrebškega vseučilišča, da nekaj storijo, v ostalem pa pustili slov. pravnike v nemških mestih. V Pragi je nevarnost, da zgube vero, zato se tudi tam ne smejo habilitirati slov. docenti...
Drobne politične novice.
V proslavo obletnice neodvisnosti Bulgarije se vrše danes velike slavnosti v Trnovem. — Udeleži se jih tudi kralj Ferdinand s
celo rodbino.
Vojska na Maročanskem. Sultan Mulej Hafid je zelo razburjen vsled španskih uspehov pred Melilo in se po poročilih španskih listov, pripravlja, da pošlje pomoč rifskim Kaby-lom. Španjolci mislijo v Afriko poslati še 15 tisoč mož, da se polaste večjega ozemlja okrog luke Tetnan, ako bi se sultan branil plačati vojno odškodnino. Vojske še torej ne bode tako hitro konec.
Dnevna kronika.
o Nov kulturni boj na Francoskem.
Grenobelski škof Henry grozi z velikim prokletstvom vseh državnih šol, ako bi se šolstvo monopoliziralo in s tem odpravile vse zasebne šole. Nov kulturni boj je v tem slučaju neizogiben.
o Nova militaristiška zarota. V
Španiji so prišli novi zaroti na sled, v katero so vpleteni politiki, akademiki, socijalisti itd. — Dosti udeležnikov v glavnem mestu in zunaj so zaprli.
o Zopet Wahrmund. Ker seWahr-mundu kolegij o sistemu cerkvenega prava ni dovolil, izražajo svobodomiselni krogi, da vlada prav po nič na novo opravlja posel klerikalcev, kar pa svobomiselni profesorji in dijaki težko gledajo. — Zopet se zbirajo črni oblaki.
o Iz vojne šole. Na podlagi ravno končanih glavnih izpitov je bilo sprejetih v vojno šolo 40 oficirjev, 39 poročnikov in 1 nadporočnik. Iz 3. zbora so: Rihard Piesswanger, 47. pešpolk; Eugen Spiess, 2. bosanski polk; Franc Janša in Aleksander Gjebič-Marušič, bosanski 4. polk in Chlodwig plem. Schwarzleitner, poljski artilerijski polk. 19# obiskovalcev je iz vojnih akademij; kavaljeristov ni tokrat več kot 4.
o Interesanten projekt. Že pred enim letom se je bila počela akcija, da bi se vrhovi bavarskih planin otvorili prometu z gradnjo cele mreže električnih železnic. Načrt, na katerega se je bilo čisto pozabilo, je na novo oživel in sedaj je postal še nekoliko bolj fantastičen, ker nekdo si je izmislil, da se naj uvede prometovanje z zrakoplovom od vznožja na vrh. Iz tega pač v doglednem času nič ne bo.
o Pišite slov. naslove na poštne pošiljatve! Z žalostjo in jezo opažamo, da nam tudi nekateri cenjeni naši dopisniki pristavljajo k Celje še „Cilli". Mislimo pač, da vsak spodnještajerski uradnik ve, kaj in kje je Celje. Ni treba torej pomagati podpirati nemštva. S celega sveta pridejo pisma neovi-
rano in nezapoznelo, četudi nimajo na slovenskem naslovu nobenega drugo-jezičnega pristavka!
o Društvo za madjarizacijo imen, ki je že dolgo obstojalo v Budimpešti, je razpuščeno, ker že od leta 1888. ni obdržavalo nobene skupščine več.
z Mednarodni časnikarski shod in veleizdajniška pravda. Iz Londona javljajo, da je bil vsem udeležnikom časnikarskega kongresa razdeljen memorandum o zagrebškem procesu, pisan v francoskem in angleškem jeziku.
z Govori braniteljev. Branitelji v veleizdajniškem procesu bodo na lastne stroške izdali knjigo, ki bode vsebovala vse govore, tudi one, ki niso bili stebo-grafirani. V knjigi bodo tudi duplike in zagovori obtožencev. Stala bo nekako tri krone in obsegala 500 strani. Naroči se lahko v vseh knjigarnah, ali pa pri „Pokretu", „Srbobranu", „Obzoru', „Hrvatski" i. t. d.
z Iz zagrebške univerze. V poletnem semestru je štela univerza 1057 slušateljev; filozofov je bilo 216, pravnikov 625, gozdarjev 32, geodetov 10, farmacevtov 61 in bogoslovcev 113. Iz Avstrije jih je bilo 135 Dalmatincev, 22 Primorcev, 4 Kranjci, 1 Štajerc, 3 Cehi, 6 iz Dolnje Avstrije, 1 Mo-ravan, Bošnjakov in Hercegovcev 109, Srbov se je naštelo 5, Bulgarov 33, 3 Turki, 1 Bavarec, 1 Italijan, 1 Rus, 1 Macedonec.
Štajerske novice.
d Klerikalna nedoslednost. Dr.
Korošec še nam vedno ni odgovoril na vprašanje, zakaj govore sedaj naenkrat klerikalci v deželnem zboru štajerskem samo nemški in stavijo nemške predloge in interpelacije ? Vzrok temu molku je pač to, da bi potem padla cenena glorijola klerikalnih poslancev, ki skušajo svoje backe prepričati o svojem narodnem radikalizmu v Gradcu, žalostno v vodo. Na napade marib. klerikalnih listov nadalie ne odgovarjamo. K a ko stališče je zavzel g. dr. Kukovec v Gradcu v na; rodnem oziru, kažejo do v o l'j jasno njegovi predlogi in njegov govor. Klerikalni napadi le kažejo, da ima Narodna stranka poslanca na svojem mestu. Čudno se nam samo to zdi, da je čitati v „Str." in „SI. G." same napade na dr. Kukovca in Narodno stranko, o Nemcih in nemški večini je pa zelo malo ali nič govora. Dr. Korošec se tudi kar krivi same lojalnosti v dež. zboru. Potemtakem smatrajo klerikalci za svojo glavno nalogo boj proti nam ne pa za koristi svojih volilcev. Glede poročil in pa kritike „dela" naših ljubih klerikalnih dež. poslancev pa si bodemo dovolili tudi v bodoče lastno sodbo . . Ako se klerikalci poboljšajo, pa jih bodemo lepo pohvalili. To torej v tolažbo. gospodje, da se ne bodete brezupno pehali za „dobrimi" poročili „Narodnega Dnevnika"!
d Bodimo odkritosrčni, g. dr. Šusteršič! Kakor že poročano, je govoril gosp. dr. Šusteršič v nedeljo na občnem zboru kmečke zveze za ljubljansko. okolico o političnem položaju. Kaj posebno novega ni povedal. A zanima nas to, da je govoril glede obstrukcije zopet le o „zastopnikih češkega naroda". Da so ti zastopniki češkega naroda, katerim se obeša <!r. Šusteršič na škrice, naprednjaki, to je pozabil omeniti. Kakor rečeno, hotel je občuvati mežnarje, kaplane in terci-jalke nepotrebnega razburjenja. Vendar pa je v interesu resnice, da se to drugič pove. Posebno za prvoboritelja katoliških načel na Slovenskem se kaj tacega že spodobi.
d Iz Št., Janža na Drav. polju. Dne 3. t. m. se je vršil tukaj shod, katerega je sklical državni poslanec g. dr. Miroslav Ploj v odgovor na napadanja od strani dež. poslanca g. župnika Ozmeca in njegovih somišljenikov zbranih na shodu „km. zv." v Šent-
janžu dne 29. avg. t. 1. Na vabilo g. državnega poslanca se je zbralo nad 90 volilcev-kmetov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem dr. Ploja.
V	dokaz, da so tukajšnji njegovi volilci s postopanjem svojega državnega poslanca popolnoma zadovoljni, je, d a se mn je soglasno izreklo p o-popolno zaupanje in zahvala za njegovo vzorno delovanje v prid kmečkemu stanu.
d Zagrizenost graških Nemcev.
V	pondeljek, 4. t. m. sta sedela dva slov. dijaka na klopi pri „Hilmteichu" in se pogovarjala. Približeval se je neki človek z nemškim znakom. Obstal je za nekaj trenutkov. Ko se je zasi-gural, da se tovori v vsenemškem mestu Gradcu tudi slovensko, stopil je ta pangerman pred dijaka in jih jel psovati: „Hier wird deutsch gesprochen, windische Hunde. Wenn ihr nicht deutsch sprechen wollt, schaut, dass ihr abfahrt." Dijaka se nista prav nič menila zato. Kaj se tudi hoče reči k takemu znaku prave, vsenemške izobrazbe ?
u Iz Studencev pri Mariboru.
Župan Schmuckenschlag še vedno ne da miru in kliče slovenske stariše na urad, kjer jih obdeluje zaradi njihove zahteve glede slovenske šole. O takem postopanju nimamo nobenega podobnega slučaja iz dolgoletne prakse, odkar se bojujejo slovenske manjšine za svoje šole. Naš župan se vede kakor
če bi bil res on sam namestnik c. kr.
komisije. Najhujše je to, ker poziva le posamezne stariše k sebi, kjer iih iz-prašuje brez prič in jim grozi, kaj bo, če bodo imeli v Studencih slovensko šolo, o kateri se neki otroci ne bodo ničesar naučili.
u Iz Studencev pri Mariboru. Ustanovitev slovenske šole v nevarnosti ? Slovenski delavec, ki je imel opraviti na občinskem uradu v Studencih zaradi šole, si na pritiskanje županovo ni upal oporekati ter je izjavil, da naj torej rajši ostane šola pri starem, to je, da preklicuje svoj podpis na prošnji za slovensko šolo. Župan mu je po krivem slikal, da se v slovenski šoli otroci ne bi učili celo nič drugega nego slovenščino, delavskemu otroku pa je treba vedeti več, namreč nemški in marsikaj drugega. Župan ne zna slovenski in je vplival tako na slovenskega delavca ki nemščino le s težavo razume in govori, da mu je ta verjel in se dal zapeljati.
Drugi delavec, ki se je tudi podpisal na županov pritisk, da želi šolo neizpremenjeno, nam je naznanil, da je videl na poli že dosti takih podpisov. Vprašamo ponovno c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru, ali mu je znano, kaj se godi v tem občinskem ura^p? Prepričani smo, da c. kr. okr. glavarstvo ni moglo izročiti aktov zaradi ustanovitve slovenske šole v Studenci^ županu Schmuckenschlagu s tem nalogom, da bi lovil podpise proti ustanovitvi te šole. Prepričani smo, da bo na naš javni poziv storil c. kr. deželni šolski svet in okrajni šolski svet mariborski takoj konec temu počenjanju!
Izjave dotičnih delavcev, ki jih je pregovoril župan Schmuckenschlag k preklicu prvotne prošnje, se morajo razveljaviti! Slovenski stariši hočejo odgovarjati pred komisijo, v kateri bodo — imeli svojega zastopnika in v kateri bodo videli nepristransko zakonito — instanco.
u Iz Maribora. Mariborski srednješolci so uprizorili v nedeljo dne 3. tm. dve kratki veseli igri v prid svoji dijaški kuhinji. Namen je sam-obsebi tako lep, da se morata njih trud in požrtvovalnost pohvaliti v na-
prej. Iz istega vzroka občinstvo rado prezre marsikatero hibo, ki bi jo drugače grajalo. Prva burka „Same zapreke" je salonska igrica in bi se torej morale opustiti v njej patetične kretnje in oni način igranja, ki smo ga vajeni iz narodnih in kmet-skih iger. Salonska igra vpliva le takrat, če se igra zelo gladko in fino in če se uprizarjajo s primerno uglajenostjo tudi oni prizori, v katerih je dejanje nekoliko nemirno. Režiser je odgovoren, da ne govore igralci v salonski igri v čudnem mešanem jeziku, ki ni knjižna slovenščina ne narečje, režiser bi imel opozoriti francoskega lajtnanta, da ne gre govoriti v „prle-škem" jeziku. Mučno je gledati takega Francoza, ki v salonu ne odloži ni svoje oficirske čepice. Damske uloge so bile zelo dobre, salonu primernejše. Celotno pa se zdi, da se igra za naš oder ni najsrečneje izbrala.
Druga veseloigra „Dve tašči" se je igrala odločno boljše in je vzbujala veliko smehu. Igra je sama že mnogo primernejša za mariborsko občinstvo, igrala se je gladko in precej naravno. Tudi v tej igri so se odlikovale dame, žena in tašči, med moškimi ulogami pa gre prvenstvo staremu zdravniku, ki se je oživel v celo igro in ostal več čas konsekventen. Za to veselo igro je bilo občinstvo mladim igralcem zelo vhaležno. Omeniti je treba, da sta igrali gdčniSchreinerjeva
iD Stupca štiriročno vesele klavirne
skladbe ter prijetno izpolnilo uvod in odmor med igrama.
Po predstavi se je razvila v pritličju in 1. nadstropju „Narodnega doma" živahna zabava s srečolovom, plesom itd. Dijaški kuhinji pripade iz tega večera lep dobiček.
u Iz Maribora. Dijaška slovenščina. Pri plesni zabavi in predstavi dne 3. tm. je dirnilo marsikoga zelo neprijetno, ko je slišal kar cele skupine dijakov, ki ne govore drugače nego v narečju. Žalostno je, da niti visokošolci niso boljši. Oj ti ljuba domoljubna omejenost!
d Iz Maribora. V petek popoldan ob pol 4. uri je žena stavbenega mojstra Marija Korfu obiskala neko svojo znanko v Eisenstrasse 14. Na stopnicah jej je postalo na mah slabo in ona je omahnila. Sosedi so jej hoteli hitro pomagati, a bilo je prepozno, kajti ženo je zadela kap.
d Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo na odhodnici, ki jo je priredilo bralno društvo na Bregu 2. t. m. svojim članom Val. Mak, Pepi Morn in Ludvik Kompan, odhajajočim k vojakom, 8 K 70 v. Posnemanja vredno!
u Iz Celja. Občinski svet je v svoji zadnji seji naznanil, da je pogodba zvitanjsko občino glede nakupa vrela za vodovod sklenjena. To je oni znani vir z nerabno vodo. Nadalje se je priznalo 9 prosilcem domovinsko pravico.
a V Petrovčah pri Celju je ustanovila „Prosveta" javno ljudsko knjižnico in jo izročila v oskrbo tamkajšnji Ciril-Metodovi podružnici. Knjižnica je za naš kraj velikega pomena, saj poznamo delo klerikalcev, ki ovirajo vsak pameten korak in napredek, pri tem pa mirno gledajo, kako polnijo slovenski otroci našega šolskega,okoliša celjske nemške šole. — Knjižnica se nahaja v prostorih g. Ježovnika.
z Napredna mladinska organizacija. Gibanje za ustanovitev te organizacije se pridno nadaljuje. Predsednik pripravljalnega odseka g. Andrej Oset je imel minule nedelje več aei-tačnih shodov v raznih krajih celjske okolice in po Savinski dolini. Prihodnjo nedeljo se vrši večji shod v Št. Pavlu pri Preb. v Vedenikovi gostilni ob treh popoldne. Ustanovni shod na-
predne mladinske organizacije se pa vrši 2 4. oktobra (nedelja) v Žalcu. Opozarjamo že sedaj napredna društva in zaupnike na ta shod. Napredna mladina, na dan!
d Iz Pragerskega. Neki mlad mož, ki je bil, po izreki soditi, Saksonec, je prišel pred par dnevi sem in je pxav dobro živel. Ko bi pa bilo treba plačati, je ukradel kolo in je z njim ušel proti Mariboru. Seveda ga iščejo, ali natančnih podatkov ni.
o V Konjicah se je nabralo pri odhodnici g. Cizela in g. Kokoleta za C. M. družbo 5 K. Srčna hvala!
o Ustanovni občni zbor ženske podružnice v Ljutomeru se vrši v nedeljo dne 17. oktobra, na kar že danes opozarjamo. Bo isti dan tudi ustanovitev okrožja Ciril-Metodovih podružnic ljutomerskega in gornjeradgon-skega okraja. — Glejmo, da bo naša obrambna organizacija povsod močna!
o Iz Fran'Äolovega. V petek zvečer je ukradel Jakob Rajner Jerneju Sužerju, mlinarju pri Valentinu Goren-šaku, zlato verižico, vredno 120 kron, uro za 20 kron, dva para čevljev, en klobuk in več žepnih robcev. Rajnerja so šele isti dan po odgonu pripeljali v občino.
d Za vzgled. Zelo navdušena na-biralka za „Družbo sv. Cirila in Metoda je Stanka Blaž, 8 letna šolska učenka, ki nam je pred jednim mesecem poslala po g. Janku Klopčiču, ki je ob
tej priliki prinesel 7 K 3 v, 5 K. Pri
obletnici naših narodnih mučenikov je mala Stanka nabrala pod geslom: žrtvam časten spomin, sovražnikom propast in pogin! 24 K. Hvala Ti vrla slovenska mozirska hčerka Stanka! Bog Te živi!
d Iz Ptuja. Posestnik vurberške in ptujske graščine grof Herberstein pl. Proskovski je predal županu Orniga 1000 kron za ptujske reveže in malo prej 1000 kron za društvo za varstvo otrok.
u Iz Ptuja. O uboju v Slovenji vasi še lahko dodatno poročamo, da je v prepiru letel stari Klement za svojo hčerjo, 19 letno Ano, z velikim žepnim nožem do vrat, kjer jo je tako zabodel v tilnik, da je čez eno uro umrla. Ko je Klement videl svoj zločin, je letel v smrečinje za hišo, kjer se je hotel obesiti. A drugi so mu to zabranili in orožništvo ga je odvedlo k okrajni sod ni ji v Ptuj.
d Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo bode slovesno otvor-jena in blagoslovljena zasebna nemška šola, ki preide v posest nemškega šul-ferajna. Blagoslovil jo bode župnik in nemški pesnik Kernstock. Slavnostne govore oskrbita dr. Baum v imenu šul-ferajna in poslanec Malik. (To bode po poročilih nemških listov demonstracija spodnještajerskega nemštva. Op. ured.)
d Iz Št. Janža na Dravskem polju. Čudne skrbi je imela v nedeljo o priliki dr. Plojevega shoda peščica klerikalcev v Št. Janžu. Lovili so drug druzega po maši na posvetovanje v farovž, da bi poslušali menda krščanski nauk župnika ali kaplana, kako bi naj nastopili na shodu proti dr. Ploju. Ko so pa zagledali zbrano množico, jim je ušel pognm. Šnudrl, Rešek, Kropil, ha, ha, ha!
d Iz Kapel. Pripetil se je slučaj, ki je ganil in skoraj bi rekel razljutil slednjega Kapelčana. Zaprli so dva vzgle dna mladeniča, ker se ju radi ne-utemeljene trditve nekoga sumi napada in ropa na nekem Kežmanu, vra-čajočem iz sejma v Kapelah. Znano je, da je hodil dotični Kežman od gostilne do gostilne in ni naposled nič čudn ega, da je postal že več kot dobre volje. Dokazano pa je tudi, in so v tem oziru odlični Kapelčani na razpo-
lago, da sta bila ravno prijeta mladeniča ravno ves tisti čas, ki ga je na-padenec izpovedal in celo do trdega mraka v« gostilni g. Sorčiča. Napadenec sam je izpovedal, da ni poznal onih, ki sta ga napadla, a neka druga znana oseba je omenjena mladeniča obdolžila ropa. A to bi še ne bilo najhujše, saj se lahko pokliče na zagovor. Kakor pa se pripoveduje, je nek neznanec, (za katerega hočemo izvedeti), zahteval aretacijo in celo uklenitev obdolženih. Mi poznamo oba mladeniča, da sta skozi in skozi poštena in vzgledna in jima bomo pomogli, kajti nedolžnost se mora izkazati. Srce je moralo vsakega presuniti, kdor je videl teči solze po njunih licih. Najdražje, kar mora danes človek varovati, je čast. In kaj je več vredno: 400 kron ali moška čast. To si naj zapomni dotični, ki je zahteval uklenitev nedolžnih mledeničev, jednako kakor se vklepa pse. Dosti slabo tudi za orožnika, ki se da voditi od neutemeljenih trditev. Razun tega lahko trdimo, da bi šla mladeniča prostovoljno k sodniji, če bi se ju pozvalo. Okoli 20 dni že tičita v zaporu. Z mladeničema smo užaljeni tudi Kapelčani, ki ju dobro poznamo in rečemo, da po dovršeni preiskavi ne bota smela mirovati! Milo za drago!
u Železnica Rogatec (Mestlnje) —Brežice—Rudolfovo. V tej zadevi se je vršil 2. tm. v brežiškem „Narod, domu" zaupni sestanek,«na katerem se
je izvolil nov odbor za trasiranje oz.
preddela za imenovano železnico. Sklical je zaupni sestanek drž. posi. dr. Benkovič za „pripravljalni odbor" — (zato se torej tudi na oklic, ki je bil doposlan „N. Dn." ni nihče podpisal); udeležili so se sestanka še poslanci dr. Hočevar, dr. Jankovič in dr. Korošec. Navzoč je bil tudi inženir Danbachy. Predsedoval je g. ravnatelj Levak, poročal pa dr. Benkovič. Naprednjakov je bilo na shodu malo, „slučajno" menda niso bili vabljeni. Iz Bizeljske-ga sta bila navzoča 2 klerikalca, iz Št. Petra ni bilo nikogar. V nedeljo se vrše večja zborovanja v Brežicah in Kozjem. (Glej oklic!) Čujemo, da se misli povabiti vse interesente brez razlike strank, kar je pri takem podjetju tudi edino prav. Koncesijo za preddela bodo zaprosili gg. dr. Barle, dr. Benkovič, župan Ogorevc izRudol-fovega in dr. Hočevar. V ožji akcijski odbor je izvoljen poleg omenjenih gospodov še veletržec g. Lipef. O raznih načrtih, ki se pojavljajo še poročamo.
Iz narodne šole. Nastavljeni so: kot nadučitelji Ivan Ž o 1 n i r pri Vel. Nedelji inAleksander Alt pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu; kot definitivni učit e 1 ji (učiteljice) Julija Fister v Šmartnu na Paki, Elizabeta Matko priSvetem Frančišku Ksaverju, Albin Jerin v Podčetrtku, Ferdinand Kokotv Pišecah, Amalija Pušenjak pri Svetem Jerneju pri Konjicah, Josi-pinaStegenšek v Špitaliču, S i 1-vija Bobič v Stranicah in Frančiška Podlesnik v Dobju. — V zadevi službenih doklad se je v dveh slučajih tako odločilo, da se bo pri onih, ki so vstopili še le sedaj v štajersko šolsko službo, oziralo le na štajerske predpise.
u Slučaj Gränitz-Hren. Vsem prijateljem koles in narodnega dela javljamo veselo novico, da se je pripeljalo 25. jnn. nepostavno zaubljeno kolo g. Hrena minolo soboto popoldne ob 4. uri v slovesnem spremstvu uniformiranega sodnijskega sluge iz Maren -berga na Muto. Kolesu je videti, da je nanj dobro uplival trimesečni počitek pri sodniji v Marenbergu. Samo to je pristaviti, da je prišlo na Muto — mutasto. Med tem časom je namreč
zgubilo vsoj zvonec. Ce ga niso požrle miši pri sodniji marenberški, upamo da se zveneči zvonec tudi povrne k svojemu pravemu gospodarju na „mutasto" Muto, ali se pa vsaj njegov zvenk nadomesti od sodnije z zvenečim denarjem, zakaj tudi na Muti se ne sme voziti z mutastim kolesom.
Kranjske novice.
a V slov. gledališču v Ljubljani
so se cene za predstave zopet precej zvišale, kar je izzvalo med občinstvom precej nevolje. Uprava gledališča opravičuje in pojasnjuje to s tem, da l) Kranjska dežela že pet let ni izplačala deželne subvencije, vsled česar je in-tendanca primorana začasno drugače zvišati dohodke, ker bi se sicer na vsak način morala opustiti opera in opereta, 2) so izdatki za gaže igralcem in plače orkestru, delavcem, slugom itd. narasle za več desettisoč kron, 3) se je moral nabaviti nov moderen repertoir, 4) se je pomnožilo število predstav in 5) je stopil v veljavo zakon za starostno zavarovanje angaže-vanega osobja, s čemur je gledališka blagajna silno obremenjena.
a Novo dijaško kuhinjo v Ljubljani je otvorilo včeraj nedavno ustanovljeno društvo „Domovina", ker so klerikalci, ki imajo staro dijaško kuhinjo v rokah, potom te neznosno terorizirali srednje - šolsko dijaštvo.
Koroške novice.
z Žrtev alkohola. Na večer 27. septembra je popival v neki gostilni v Žabnici kosec Simon Juvančič iz Kamna pri Kobaridu. Bratil se je z žganjem tako, da je pri odhodu domu nezavesten obležal na cesti. Drugo jutro so ga našli z razploščeno glavo; prek njega je bil šel ponoči voz in ga usmrtil.
z Nesreča v klavnici. Na čuden način se je- ponesrečil neki mesar v celovški klavnici. Eno leto je že namreč v klavnici običaj, da se govedu, ki ga hočejo usmrtiti, pritrdi na čelo patrona, po kateri udari mesar, da eksplodira in požene projektil živini v možgane. Takrat je pa mesar zgrešil zapalno iglo in patrona je zletela na tla, kjer je eksplodirala, zopet odskočila in ranila na plečetu drugega mesarja.
z Meščanska šola v Borovljah. Dež. šolski svet v Celovcu je sklenil, da se osnuje meščanska šola za dečke in dekleta mesto nameravane obrtne šole. -
z Slovenske izzivače nazivajo „Fr. St." one malobrojne Slovence, ki zahtevajo na celovškem kolodvoru vozne listke v slovenskem jeziku. Govore vedno in vedno o nesramnosti, domišljavosti, zarobljenosti itd. Slovenci, Korošci! Govorite povsod slovenski!
z Preložena cesta. Belopeška deželna cesta je sedaj preložena in most čez Žlico v Spodnjem Trbižu dokončan. Nova cesta je 700 metrov krajša in veliko boljša kot stara.
z Kako se zatira slovensko čl-tanje na šolah nu Koroškem. „Mir" piše: Trije odloki koroških šolskih oblasti: Odlok deželnega šolskega sveta z dne 8. 11. 1. 1889, št. 242, se glasi: „Die Schulleiter werden aufgefordert zu berichten bis 14.11., ob an der betreffenden Schule vom Cyrill- u. Method-Vereine eine Verteilung von Schriften an Schüler stattgefunden hat." — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 21. 2. 1890, št. 304: „Die Schulltg. wird aufgefordert „Tisočletnico Metodovo" ans der Schulbiblothek auszuscheiden, event. nicht aufzunehmen." — Odlok okrajnega šolskega sveta z dne 4. 4. 1890, št. 700, „Die Schriften „Tisočletnica Metodova" und „Valentin
Vodnik" sind aus den Schulbibliotheken auszuscheiden und Verbreiter derselben dem k. k. Bezirks Sch. R. namhaft zu machen." — Torej nedolžne, domoljubne, vzgojevalne knjige morajo izginiti iz šolskih knjižnic, ker so slovenske! Da ne bi morda kak slovenski učitelj pustil take „slovenske kuge" v ponemčevalnico, je treba kar treh odlokov šolskih oblasti. Šolske oblasti seveda raje vidijo, če prepevajo slovenski šolarji: „Deutschland, Deutschland über alles."
a Poštna tatvina. Iz poštnega voza, ki prevaža pošto iz Velikovca v Vovbre, je izginila v nedeljo vreča, namenjena v Djekše. V vreči je bila večja svota denarja iu važni dokumenti. Slučajno je bil takrät sam poštar na vozu.
a Neverjetno. Občinski ubožec v Langstegn, 83 letni Jožef Wachte, hrom in pohabljen starec, ki se samo z bergljami za silo premika je početkom junija na sramoten način zlorabil 6-letno dekletce in se je potem s silo (! ) zoperstavil orožnikom. Sedaj je zadeva pred celovško poroto, a zdravniki preiskujejo zatoženca, ker dvomijo o njegovi normalnosti.
a Zaradi posilstva je bil pred poroto v Celovcu obsojen na 6 let ječe žel. delavec Valentin Nagele iz Špitala, ki je v noči od 15. na 16. maja vdrl v sobo nepoznane mu Juli-jane M., ki je bila sama doma, in jo,
dasi se je silno branila, posilil.
a Novo glavno poštno poslopje
zgradijo v Celovcu.
a Na inšpekcijskem potovanju je umrl v Špitalu 48 letni Henrik Becker, uradni vodja celovške podružnice nižjeavstrijske življenske in rentne zavarovalnice. Zadela ga je kap.]
a Na zimski kmetijski šoli v Brežah se prične s početkom novembra IV. zimski tečaj za kmečke sinove.
a Grajščina Wahliss. Občinski zastop občine Vrba je v zadevi nakupa grajščine Wahliss od strani občine zaslišal občinske volilce. Od 211 jih je prišlo 180, ki plačajo 24.912 K 41 vin. od 25.852 K 11 vin. vseh davkov. Vsi so za nakup grajščine od sfrani občine.
Primorske novice.
z Na državno realko v Gorico
pride kot redni učitelj dozdajni sup-lent na državni realki na Dunaju g. dr. Ivan Gregorin.
Zloglasni postaj enačelnik Wieser v Gorici je zopet odpustil iz službe 4 slovanske in sprejel 3 nemške delavce. Ali se temu nemškemu naduteža ne da streti greben?
z Pomiloščen je Nanut, ki je v Št. Andrežu pri Gorici umoril svojo ljubico in je bil obsojen na vešala. Dobil je 10 let ječe.
z Vajenea je ubil pek Ivan Fer-folja v Trstu. Udaril je vajenca Jos. Živica z nekim železnim drogom tako močno po trebuhu, da mu je počilo neko črevo, vsled česar je fant v bol nišnici umrl. Ferfolja so zaprli.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Sodba v zagrebškem vele-izdajniškem procesu.
z Zagreb, 5. sept. (Pos. brz. „Nar. Dnevniku".) Začetek današnje zaključne obravnave v „veleizdajniškem" procesu je bil napovedan na pol 8. uro. Galerije so bile prenapolnjene, pred sod-nijskim poslopjem se je nabralo na tisoče občinstva. Obtoženci sami niso hoteli priti iz ječ v dvorano, da bi slišali obsodbo, ki se glasi sledeče: profesor bogoslovja Valerijan Pri-
bičevič in upravni uradnik Adam Pribičevič sta obsojena na 12 let težke ječ, trgovec Pero Bekič na 8 let težke ječe ; učitelja Oreščanin in Petar Petrovič ter posestnik Pe-tar Hrvačanin na 7 let težke ječe; obtoženci Mile Pirojevič, Simun Živkovič, Atanazije Oblakovič, Gjorgje Krak in Stevo Kalember na 6 let težke ječe, daljnih 19 obtožencev je obsojenih na 5 let težke ječe in 22 jih je oproščenih. Nekoliko presenečenja je vzbudilo dejstvo, da senat ni upošteval predloga drž. pravdnika za smrtno obsodbo 5 obtožencev, v splošnem pa vlada vsled te neutemeljene in drakonične obsodbe veliko razburjenje.
o Budimpešta, 5. okt. V krogih hrvatskih delegatov v ogrskem državnem zboru vlada silno ogorčenje zaradi obsodbe v zagrebškem veleizdaj-niškem procesu; Hrvati nameravajo vsled tega začeti v zbornici hud boj.
Današnja seja ogrskega drž. zbora.
o Budimpešta, 5. okt. — Sejo je otvoril predsednik Justh ob četrt na 11. uri dop. in naznanil, da sta odložila svoja mesta 2 podpredsednika in 2 zapisnikarja. Jutri in pojutrišnjem se ne vrši zaradi narodnega žalovanja vsled dogodkov v Aradu nobena seja; prihodnja seja se vrši v petek. Posi. Nagy je predlagal, naj se da v petek
na dnevni red poročilo bančnega odseka. Posi. Zboray je zastopal stališče, naj se drž. zbor odgodi za čas krize, da so morejo tozadevna pogajanja mirno vršiti; Kossuth in Apponyi sta se zavzela za zasedanje in je zbornica sprejela njun predlog. Na to se je seja zaključila. — Po poročilih lista „Budapest" še neodvisniki vedno upajo, da pridejo na vlado.
Odpovedana seja kranjskega dež. zbora.
o Ljubljana, 5. okt. Prihodnja seja kranj. dež. zbora je bila določena za četrtek in je deželni glavar pl. Šuklje že naznanil dnevni red. Sedaj pa je seja naenkrat preložena na soboto. To je posledica hudih porazov, katere so doživeli klerikalci v odsekih.
Pogajanja v Pragi.
o Praga, 5. okt. Češki min. rojak dr. Žaček nadaljuje danes konferenc z vodji Čeških strank glede deželnega zbora.	__
Drobne novice.
o Dunaj, 5. sept. Cesar Je podelil prestolonaslednikovi soprogi kneginji Hohenberg: naslov vojvodinje s predi-katom „visokost".
a Dunaj, 5. okt. V sejni dvorani nižjeavstrijske trgovsko - obrtne zbornice se je pričel 3 dnevni mednarodni kongres za odpravo kupčije z dekleti.
a Praga, 5. okt. Rektor Berti, znan vsled konflikta z naučnim mini-sterstvom, je odložil svoje mesto.
Vojna v Afriki.
a London, 5. okt. „Daily Telegraph" poroča, da vlada v diplomatič-nih krogih prepričanje, da bode imela španska vlada še na Maročanskem velike težave, ker se bode najbrž zapletla v vojsko s sultanom Muley Ha-fidom. Gotovo je, da sultan že sedaj na tihem podpira Kabyle.
Po svetu.
u 95 odstotkov analfabetov v Italiji. Glasom najnovejših statističnih podatkov je v sicilijanski občini Meli-cucca 95 odstotkov analfabetov. Obvezni šolski pouk je uveden v Italiji 1. 1878. V Mecucci ni bilo celih 30 let niti ene šole, a ni je ni dandanes. Od 2846 tamošnjih prebivalcev (po
popisu od 1. julija t. 1.) jih je znalo čitati in pisati 143, a ti največjim delom niso domači sinovi, nego doseljeni posestniki, uradniki, karabinijerji itd. Ulični žalostni odnošaji v pogledu anal-fabetizma vladajo v sicilijanski osrednji pokrajini Caltanisseti in obeh sardin-skih pokrajinah Cagliari in Sassari, kjer znaša povprek število analfabetov 70 odstotkov, in ob takih žalostnih prosvetnih odnošajih v lastni domovini zbirajo Italijani in dajajo.velike vsote denarja za poitalijančevanje slovenskih in hrvaških otrok po naših krajih.
Obrambni vestnih.
u Konjiška podružnica Ciril-Meto-dove družbe je poslala družbinemh vodstvu K 77 in sicer iz nabiralnika 44 K 70 v in 15 K se je nabralo v lovski družbi dne 8. septembra v Narodnem domu v Konjicah. 17 K 30 pa je nabrala gospodična Barčka Pospiši-lova povodom godovanja njene matere v vili „Libuši". Iskrena zahvala darovalcem. Omeniti je tukaj, da gdč. Barčka Pospišilova veliko stori za družbo; kjer le more porabiti priliko, da se dobi kaj za družbino blagajno. Želeti bi bilo, da vsaka slovenska gospodična posnema to vrlo nabirateljico; ako bodo sledile vse slovenske dame takemu vzgledu, se nam pač ni bati za obstoj in prospeh naše šolske družbe. K 35 30 pošlje podružnica za obrambni sklad, K 4470 pa so njeni doneski iz nabiralnikov.
Tržne cene.
4. oktobra. Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Poročila iz inozemstva niso bila vspodbudna in ker so ponudbe in poizvedbe rezervirane, se je skromno prometovalo. Tendenca se je pa držala. Pšenica mirna, rž ista, ječmen tih, ko-ruža slaba in oves uporen.
Sladkor. Trst, 4. oktobra: Centrifughi Pilés prompt K 33^ do K — za november - marec K 30% do K 311/2. Tendenca trudna.
Sladkor. Praga: 4. okt. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 24'50. Tendenca trudna. — Vreme: kalno.
Budimpešta, 4. okt. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 144 do 147 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 27.882 komadov. Prignano'1338 komadov, odgnano 423. Ostalo torej 28.197 komadov. Tendenca prijetnejša.
Budimpešta, 4. okt. Pšenica za oktober K 14.19, pšenica za april K 14 08, rž za oktober K 9'65, rž za april K 10 07, oves za oktober K 7'50, oves za april K 7'85, koruza za maj K 6'98.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti malo, tendenca mirna, prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 2V2 v ceneja. Drugo mirnejše. Vreme: lepo in toplo.
Književnost.
o „Moč uniforme". K tej burki znanega Jake Štoke v Trstu je izšla sedaj tudi partitura za pevske točke in se dobiva le pri pisatelju v Trstu za ceno 12 K. Naročila naj se naslavljajo na: Jaka Štoka, Trst, Ulica Giorgio Galatti 18/11.
o „Zadruga". Ravnokar izšla 10. štev. 17. letnika tega izbornega zadružnega lista izkazuje krasno vsebino. Na prvem mestu je začetek poročila o zadružnem tečaju v Darmstadtu od 20. do 25. sept. 1909. Skrbno sestavljeno poročilo bode zanimalo osobito naše zadrugarje, ki se hočejo poučiti o nemškem zadružništvu in o raznih aktualnih zadružnih vprašanjih. A tudi ostali članki „Mlekarske zadruge na Finskem" (po znanem češkem pisatelju poljudnih gospodarskih spisov Vaclavu Karhanu), Mlekarstvo in mlekarske zadruge na Ogrskem", „Zadružni pašniki", „Tečaj za bonitiranje hmelja v Žalcu", „Ali je mogoče kontrolirati izdelovanje surovega masla", „Nekaj številk o begu v Ameriko", „Iz zadružnega prava" in „Pristojbin-ski uamestek" so velezanimivi in nudijo teoretično in praktično mnogo
dragocenega poduka. Iz „Zadruge" bi pa naj tudi zajemali predavatelji v naših bralnih in izobraževalnih društvih, da bi čim širši krogi «imeli kaj od bogatih zakladov zadružnega znanja in skušenj, ki nam jih donaša „Zadruga" številko za številko. Samo po sebi umevno je, da ta najboljši naš zadružni list priporočamo kar najtopleje v naročanje in branje. „Zadruga" služi celjski „Zadružni Zvezi" gotovo v čast.
Društvene vesti.
z „Savinjsko učiteljsko društvo"
zboruje dne 4. vinotoka t. 1. ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Nekoliko iz najnovejše hrvaške zgodovine, predava tovariš J. Jakše. 3. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni ddeležbi vabi R. Vrabl, t. č. predsednik.
z Murski Sokol v Ljutomeru priredi dne 17. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer gledališko predstavo „Prvi", nakar se že sedaj smehaželjno občinstvo opozarja. Podrobnosti se še objavijo.	_
Iz sodne dvorane.
Sleparstvo. Na okrožnem sodišču v Maribor« se je zagovarjal 28 letni Fr. Stenitzer, rojen v Ljubnem na Gornjem Štajerskem radi sleparstva. Stenitzer je bil gozdni adjunkt, pa se je povsod izdajal za lesotržca. Nekateri so mu verovali in so mu v „hipnih" zadregah izpomagavali. Okrožno sodišče ga je obsodilo v 15 mesečno ječo.
Požig. Dne 10. avgusta t. 1. je
pogorel posestniku Martinu Zelenku v
Veržeju pod z nekaterimi poljskimi pridelki, tako, da je imel Zelenko 3038 K škode. Zažiga se je sumilo takoj kočarjevega sina Cmrekarj a, ki je hodil za Zelenkovo hčerjo, ki ga pa ni marala. Ker pa ni bilo dovolj dokazov za njegovo krivdo, je bil dne 1. oktobra 1.1. pred mariborsko poroto oproščen. S to obravnavo se je porotno zasedanje v Mariboru zaključilo.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju.
Sprejme se: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 14 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov #e-lezninske stroke, 3 pomočniki mallu-fakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 3 kontori-stinje, 11 prodajalk.
Službe išče: 4 knjigovodje, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 26 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železnin-ske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 3 »pomočnike modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 12 prodajalk.
Posredovalnica posluje za, delodajalce in člane društva popolnoma — brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Soba s kuhinjo
se odda s I. novembrom v hiši Dolgopolje št. I., Celje.
Služba
občinskega redarja
za okolico celjsko se takoj odda. Prosilec mora biti doslužen vojak ter slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožen. Plačilo 720 kron na leto, prosto stanovanje, kurjava, službena obleka in obutelj. — Prošnje se imajo vložiti do 15. t. m. pri županstvu okolice celjske.
Župan: Glinšek.
489 2-1
Trgowski pomočnik
mešane stroke, 25 let star, zmožen obeh deželnih jezikov, želi takoj mesto spremeniti. — Cenjene ponudbe pod šifro „Trgovec 100" „Nar. Dnevnik". 487 1
se proda. Letni promet čez K 500.000 z malimi režijami. Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. 475 6-a Kje, pove upravništvo tega lista.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Zaloga
šolskih knjig
in
zvezkov
za ljudske in srednje šole
TRGO
Velikanska zaloga vsakovrstnih
razglednic,
spominskih, pokrajinskih in umetnih
Založne tiskovine
za šole, hranilnice in posojilnice, obč. urade, vžitninske zakupe itd.
VINA
Strune
za vse inštrumente najboljše - kakovosti. --
Loki
za gosli, žima za gosli, kobilice za gosli, držala za strune, vijaki za gosli itd.
CELJE, ROTOVŠKA ULICA ŠTEV. 2.