uto m uma n. v umim. i mi z. mro uzi. Ceno Din no tttomtm vuk 4aa popoMaa, Uvstafti — i«M# la »rasalfct). — UMsraO: do 30 petit a 2 D, do 100 vTst t J 50 p, vetji Inserati petit vrsta 4 O ; notice, poslano, izjave, reklame, preklici besela 2D. - Popust po dogovoru. — iaseratai davek posebej. —- „SifivMSfcl Mmr*** vclja letno v Jnjjoslavij: 240 D, a« inozemstvo 420 D eprtvsffttv*: ■■■IH» mlfm *tev. 9, pritfttl«. — Tfjlalon fttov. S04. 0r**«lsiro EMli«ft «I1m *t. S, 1. aa««!**!*. — Ttileloa *Uv. 34, mmr Poitniiia platana v gotovim. Po rimskem sestanku Omanji minlstcr dr. Ninčić se je v Sofeoto ođpeljal iz Rima rn odpotoval najprej v Švico k svoji rodbini, jutri ali Dojutrišnjem pa se peUe v Pariz. da se sestane s francosktm mmistr-siciin predsednikom Briandom. ki vodi ob enem posle zujianjesa rrtinistra. Tako skrivnostno inscenirano poto-^artje dr. Nirtčića v Rim je vzbudilo ofcrotrmo pozornost po vsej Evropi, po-lomost m vznernirjenje pa seveda tu-3i v Jnjjoslaviji. kjer Imamo žalostne IzkTišnje. da nam sestanki med naširm in italijaTrskimi državniki pri ne* ej o vedno le udarce. S skrbjo smo zlasti v Sloveniji ?a*ledovali službena tn privatna poroci la o poteku rkrcskesra razgovora. Poredala nam nišo ničesar ne ta ne ona. Kakor je bil brez vsebinc nhižbcni kormintke na^e vlade, ki je trajat nenadni odhod dr. Sinčića v Rim. tako so bila vse&m-sko rrraztia tu-^ TJoročila riimkega trskovne^a urada in itafnanskih listov. Gospoda Mussoli-tiI !n N'm&ć sta dala novinarjem par krtervjnjev. a tud! v njih nisfra povećala niČesar konkrertnesra. Tako tuđi danes ne vemo, kaj je bil *grck Ninčićevesra potovanja v Rim in fra? 5ta tatn razDravliala z r. Mussoli-THjem. Da ni šio za tako sploštie rade-ve. kakor prrpovcdujejo službeni ko-imrrnkeji in sfaSieno rastrutrani itafi-Janski listi, je gotovo. Možno ie. da ^estanek ni roda pričakovanejra uspe-tia. možno pa tudd, da rezultat še ni urođen za javnost hi da hočejo z objavo počakati do sestanka Društva naro-dov in fonmame^a vstopa Netnčije. Na i bo že tađeo ali tako, v vsakem slučaju je bitno interesi rana naša dr-4ava. vse nale prebivalsrvo. Za njegovo osodo jrre, za njegove življenjske Interese, a ono ne samo da ne sme so-delovati, ampafc niti ne ve, v kateri smeti |e tancrrano. Tak položaj je s pojmom dernokra-fizma nezdružljtv. Gotovo je. da se v dobi tajne diplomacije, ki se vedno vlada svet ne da raspravljali javno d vseh foočlj ivin zadevah mednarodnih ©dnošajev. Zato pa iinajo po vseh dr-žavah instirncije. ki so predstavnice prebivaistva in ki kofitroltrajo zunanjo ooliriko države, t ii baš s to kontrolo scine. Enkrat je treba zlom*ti radfcalski od-&yr m tuđi mi moramo dobiti institucijo, kakor fmajo sfi$ie vse res demo-!rrafićne države. Du«s, p»nedel!«k, dne U amrea koncert plnnlstn Antona Trosfa Vstopmce v Matični knj'gami. f-56 KATASTROFALEN ORKAN V AMERIKI — Newyork, !. marca. Od kanadske iiefc do mekslkan^kega ?aliva je div^l ricra} strahovit orkan. 12 oseh pogrešajo tn 90 najbrže postale žrtev orkana. V.ateri-falna škoda je ogromna tn znaša >eč roiliio-nov dolar je v. Podrobno5ti o di>]sn"n orkana ie n"ro znane, kec so prometne zveze na već sto kilnmetrov popolnom^ pretrpane. AVTOMOBILSKA NESREĆA MARIBORČANA — Danai i. marca. Mariborčan Luxa je .^čeraj vozi] na državni cesti od Traiskrr-ehena proti Đunaju. Pri Gudnirsdon'j je Ltucov aviomobii zatJel ob motorno kolo. Vodii motorja Scholti ie bil le labko po-Skodovan, doom si Je n>e2ova spreTnlje\ai-fca z'rrmila. brbtenico ter ie na me;tu ostala •vrva, J Proračunska debato u simptfinl Doslej sprcjeU proračuna vrhovne državne ofrave in pravo-sodnega ministrstva- — Danes v skupscini velika debata o pro~ sretni politiki- — Beograd. 1. marca. Narodna skup-ščina je tuđi včeraj. na nedeljo. dopol-dne in popoldne razDravliaia o prora« čunu. Skupština je v uetek sprejela proračun vrhovne državne uprave. V ta proračun so vnešeni kraljevi prejemki v znesku 49 milijonov dinarjev. kreiiti za oisarno kraljev, odlikovani 1.200.000. za dvo 2 nrilHona. Di^ooz:ci.islfi fond nifttstrskesji predsednik* Je doloceo na (,160^00 dinajlev. — V soboto in včerai dopoldme je Narodna skupšči-na razpravliaia o proračunu pravosod-nejfa ministrstva. Posl. Milan Nikolič (dav. dem.) ie oštro jfrajal strankarstvo, ki se je rarpaslo v pravosodnem mini-strstvu. Posl. dr. Ljudevit Pivko (sam. dem.) ie obširno govori! o uravosodnih raz-merah v SloveniiL Omenjal je težkoče. ki fih ima višje dežeJno sodšče v Ljubljani elede proračunskih izda tko v in se dotakni] težkeza srmotnejra položaja sodnikov in sodnih uradnikov. N^ki sodni uradnik .ie moral apelirati na iav-no PodpoTn rn ie bil zato đisciptnirran. Kritizira tuđi sistem avtomatčnega napredovanja sodnkov. Ta sistem ubi a sodn^cu anrbicije in dobro voljo. Treba ie krbeti za dober sodniški naraščai. Govornik dalje omenia okolnost, dn ns-rnerava Čehoslova.ška odpovedati nam z njo skknieno konvencijo o medsebojni pravni pomoću ker se ne izvršuiejo od naše strani v posrodbi določene obveznosti. Posl. dr. Kraft (Nemec) je srovorii o zapostavljanju nemškega življa Dri sodišču. Ntejjova izvaianja so vojvodi n-ski radikali mmoj:akrat prekinjali z ugovori in medklici. Pravosodni minister Marko Gjur;čić je nato zaključil proračunsko debato s kratkim reasumejem ter ie zlasti za-vračal trditve .lemškesra poslanca dr. Krafta srlede teroria. ki jja baje izvr-šujejo sodišča nad Nemci. V pravosod-nem ministrstvu rudi ne vlada nikako strankarstvo. Končno govori o izenače-nju zakonov. Izdelan je načn novega kazenskejta 2»kona, kakor rudi nacrt zakona o kaze.isko-pravdnem postora-njiL V krarkem predloži prarosodno ministrstvo skupščini tri važne zakone m sicer zakon o sodnikih. zakon o ure-ditvi sodišč in zakon o državnih pravd-nrkih. SestavUajo se tuđi zakon o od- vetnikih, zakon o civilno-pravdnem redu ter zakon o meoičnem in čekovnim pravu. Pravosc>uni mistster je nato prečital sklep banske^a ^tala v Zagrebu glede inkompatibšlitete fnnistrskih funkcij z družinu iavnimi fulikciiami. Ta sklep se glasi: »Banski stol ie na svofi plenarni seii 9 nover?»hra 1*2S s^lenil z većino clasov; da aktivni ministri ne morejo istocasoo bit; od v etnik i In tevni belež-niki. zato odvzema.luiikciie ministrom dr. Krajaću, dr. Slkiču \n dr. Saperini.« (Medklic i>osl. Tadića: »Ministri sami "iso vedeh". <5s ie to p^^dn^l^v-v ^e se. dem mesecev so vršili funkcije in jyn je moral banski sto! to prepovedati. Mi-nistn nišo vode-li za zakonUs pred-piše!«) Narodna slnip§Čxia je nato z većino jđa^or/ sprejela proračun pravosod-nesra ministrst\ra. Na popoldansto seft se j^ včeraj pričela razprava o proračunu prosvet-nejra ministrstva. Kot pni je govoril pasi. A^atonović (dav. dem,), ki je oštro in rcvamo kritiziral prp&vetno po;:-đko Stepama Radića. Zračilno je, da je prosvetni minj-ster ves čas mol-Čal in da ni ničesaT ngovarjal proti izx2iz.-r]iem posl. Asratonovića. Gca'ot-nik je v svojem govoru najpreje govo-ril o jugoslavenstvu, nakar je prešel na postojanje Stepana Radića v pro-svertni pcliriki. Nic5?t>vT prednik je ščitil jticns!o\ren>5?ko učitelistvro in ju^oslo-vensfce profecorje, dočim ie začel Radić prevran^ati n*; ce!i črtfi uC?Ftelj5tvo, ki je vč^atijeno v Jugr>slovenskem nči-teljVcem udruženju. (Klici: Sramote!) Rad'kali to po^topanje mirno jeledajo, Čeprav bi moral Stezan Radić radi te-tra odleteti kot nrinlster. Govornik da-lie ornenja teror, ki ?a izdaja Step-n Rad:ć pro^i učHel.isrvu. Ta teror je tako silen, da je bilo jug:osk>vensko učitelj stvo primoraTio javno protestirati ijroti prosvetnemu ministru. Nasi!oma je prosveni minister n^>okaiil g^rrmazij-rkega direVtorja Gjor$:jevića v Du-Irrovniku. (Klic sam. dem. posl. Tadića: «Tako je to. Če se izroci cisranu ce-sarst\*o!») Govornik je da1 je jfovoril o naših odnošnjih napram Bolcrairrn. ki jilh hoče Stepan Radić n^ vsaik način TiTLklopiti k na$i Jugoslaviji. Radić o prosoetnih zodevoh Današnja seja Narodne sknpšcine___Dva Radićera govora. — Prosvetni minister o manjšinjskili šolah. — Beograd, 1. marca. Današnja seja je pričela ob 9.30 dopoldne. Zbornica je slabo obiskana. čeprav je bil napove* dan govor ministra Mepana Radića. V diplomatski loži je sedela Marženka Radićeva, ki poslušala govor svojega moža. Prosvetni minister Stepan Radić je povzci prvi za besedo ter je skuial ovreči izvajanja posianca Agatonovića, ki je med drugim očitai Radiću, da so v njegovem resortu pečati brez napisa ^Kraljevina SHS». Radić pravi, da je to uJvrenil, da olajša administracijo. — Končno je Radić izjavil, da je orožni* ku y svojem ministrstvu ukazal, da pre* preči vstop v ministrstvo posl. Agato* novitu. (Kiic Ljube Davidovića: cio ni lepc. g. minister! Tako ne sme biti!») Radić je nadaljeval: ^Narodni poslan^ ci imajo pravico govoriti samo v Na* rodni skupščini!* Do oštrejšega kon* flikta je prišlo med Radićem in radikalnim posiancem Dragovićem. Radić je izjavil: «l_'krenil sem dalje, da orožniki tuđi posl. Miljutina Dragovića ne pu* ?čajo v moje ministrstvo.* Poslancc Dragović je protestiral in naslal je v zbornici prečejšen vihar. Radić je kon* čno nadaljevaj s.oj govor ter utemelje* val je zlasti premestitev in kaznovanje šolskega nadzornika Jelinića. Ta je ba* je prepovedal svojim ućencem pozdravljati s »Hvaljen bodi Jezus Kri* stusl* Pcrs!. Dragović je protestira! odločiio proti temu, rejeii z Kmcmo\irim pk>5kanjem!) V nada 1 inih svojih izvajnrjih se je dotaknil Radić Dro5vetne no!i>ike bivšega ministra Svetozarja Prihiceviča ter izzval s tem nove viharje, a tuđi nrnojro verelosti. Za njim je govoril o prosveti črao-gori'vi fcdcra'i * Siv?. V u 1 e t i ć, na knr je bila oj 13. dopoldanska seja iccnCJana. DfiNES cb pol 5. in 9. uri veliki Parzmount *ŠL~gcr» Ljubav princese Aleksandre imenovana *BELI LABUD*. Glavni igralci: Adr>lphe Mcnjou, Frances Howard, Ricardo Cortcz. — Režija: Dimi Ui Bjcbowctzki. ."—; To ladostuje ! ! ;—; Ljubljanska porota • . Ljubljana, dne 1. ina Dane« se je privelo pomladanrto ?&* rata© »asedanje, tu sicer se je vrftila prva obravnava jjroti bivšemu bolaifekemu etrež-afikn Ivann iniđarSIču. dam* iz Starega trga, pri Ložu. Senatu prfđseđuje rlšji »odnd sretnik Anton Mladić, votanta sta viš. sodni svetnik Lajovlc to okrajui eoclnik dr. Sajovic, toži 9a državni pravdndfe dr. FeUacher, »ar^-varja ra đr. Vovk. Obloženi Ivan žnfcdaršič je Se mlad farjt, komaj 24 let star. Je zapu-6čen flen-ek 'Tati mu je umrla še kot otro-ku. očeta pa fena t Ameriki. Venđar pa je Imel jeko dobro ili tucll »krbno odgojo pri družini Kovačevi t Ljubljani. Vendar p* Je fant še v ^sc-dnjl mladosti Tcrenll u* »Ia-ba pota tn *e bil Se Skrat predfca*ncrv«n radi tatvlne. Kra^?tl je pričel po lastnem priznanju že v mladih letlh, posebno p« se je ndejstvoral kat tat od leta 1920. PrpBeđal je Jte Ekoro tri leta. BU je tuđi nekad časa 5ojen€>o na Rakovujl*u, kar mu pa n4 prav Tti^ p»orraga1o. Za zahva'.o Je kaeaeje nlcra-del tuđi v tatnešnji za^o-istiji y«C predme. tov. posebno potlobic, ka-tere je prodajal pobožeim žesnskam aU jih đaroral srojlm torariSicam. Pctrjen k voja&oin je služll kot samitejc pri ca^iltetnem polkn v Zagrebu. Ko je oclsluiil svojo doto, je hotel Oftati še dalje v s'užul kct bolničar, ven-dar Fa eo ga e3slovili. Piišel je v Ljubljano T vojašhi obl-ekt, ker druge ni taaesl. Tu pa «i je fcat hitro pomaral. UkrađeJ je oblekft tn perino ro se Je v kratkem elegantno obtek«!. NajEtaail ee je pri Amerfkaaicu, kjer je udobro živel. Cez dan Je poha jal po icestu in kradcl, kjer je Ie kaj dosegel. Ob tc^uica rra dolži nebroj taitvia. Tako je tfkradel fant dn« 16. »optembra Pavlu čeg-n2ku ve^ ot)!elie In perlla, dre ilatl oTratni verižicj in pa zlate ubaue s briljamti. Dne 19. septembra pa je obiakal LeopoMa ča Francett Brajerja, katerim* j« odneeel daito tn srelrrno zapsetx»o uto, slaJto lgTo in nekaj prstacor. Nekoč « je latekel ćelo t £rančiŠA&Tis£d eamostaT!, KJ«t je obtekal patra dr. Angelika Toramca, kateremu je iikradel pomican samokres m pa deaiarnico, t kateri je bilo 12 to!arjev. Dalje j« ulera. del neti Klt^mecčičevi 300 Din vredaio ma-kiTiiro, Or'cvsCccmu d"ni»tvri za dijaUcinja »efeaj pi^amiSkih potrebščin in raznih cirobnarij. Dne 31. oktobra pa se je splaril skosi okno v etaneva. je IS. Prala, katere-mn je olago je prodajal pri starinar.!ih, Žensko perilo m obleko pa je dajal svoji pun cl, neki »PeTK*.:«, katere pa noće izdati. Na potniŠki zglasnici pri Ame* rtkanen, kjcr Je tuđi nekaj časa noCeval. se je vpisal »icer 8 prarim imenom, izdal pa se je ra dljaka medicinske faikultere. Mnogim se je pred stavi 1 tuđi za tehnika. Bil pa je tebnik v svoji stroki. Po hotelih je krađe! kljuCe iz vrat in s temi je odpiral tuja rtajiovaiDja. Kratko, bil je pe« popolno-ma izgubljen človek. Končno pa se je vrč le ubfL Osumili eo ga vs!eđ razrih popisov, fci so bili priloženi rasnim pri javljenim tat-vinam. ln eo ga končno aret^rali pred kino »Matice«. Obtoiencc skoro vse tatvine. kn Jih na-\raja Jako obrežna obtožn.ica, prizna z ma. limj izjenGami. Za^ovarja pa »e, đa je b:l te od mJacJega prepušCem sajnemn «et-i, đa je iivel v sfLai bedi, da je imel nesrečo pri alužbah sploh, đa je bil papalinama pono-sre^en Clovek. Veđe ce popolnoma mirno im efcesano ter sku&a z budi U uamtljenje pri porotnililli. Glc«o«na obtožTiice Je očkodoval raizne stranke v skupni vradnosti sa «aoto 24.000 Din. Po kratkem zasliSevasjii obto. žene a in nekaj pr& ter oSkođovcncev je »tavy poroFtni senat porotnOcom dve ▼pra-šanji, ln sicer prvo radi raznih t*trin, dru. go pa zara4i na.pa£ne prijave pri Amerikancu. Državni prardrJk ga je primerjal i coim, kl je potrdil, da Je bil v dimniku, pa ni postai ćm, marveć eo ga Sele draei pofimili, ker Je prlSel či.-t iz diranlka. SHka ga kct polvl'cre^a tatu. ki je svoje razmer© sara zakrivil kljub temu, da ee mu je nudila dobra Tzgcja. Izučili so ga tuđi dimni-karike oliti. vendar pa mu ni prijalo lesti po diniciliih, mzTreč je raje krađel, ©e lepo ob^ačil, o. Za^ovr-rni1« je z ozlrom na priznanje ro-ućtarjal, đa je fant nesrečen, tgubljem čio. ve'i, brez Ftar^er tn prave vzgoje ta je za. ftel tako na e.aba pota. Poetal je pustolo. ▼•c in pa-al vedno globlje. Prc«! nsm1. ljenja, državni pravdnik pa predlAga, da se ga od ii a po prestani kazni v prisilno delar-nico, ker drujrače ram ne bo priSel nik-đar t»a pot po5t*^R*»^a Stvljpnja, mai-veC bo pa-đal vedno g!ob>je to bo vedno bolj neva- OTrtožeasec pravi po govora drlaroac* jira^đnika, da ga on pripravlja na raaboj. niSko pot. Apelira na usmiljenje in pi*ixa-nesljiTost in obljublja, da se hoće poboij. Sati. Iv. žnWari<č je bi! obsojen po končani razpravi na 4 leta težke ječ« s primernlml poostritvamf. . Danes popoldne se vrši porortna razpra« va proti Josipu Pruncu, bivšemu davenemu ijtirjevalcu radi urad-ne poneverbe t stoip-nem snesfku Cl 02 Din, ka-teri den-ar j# Prime irtirjal cd rasaiih strank, a si ga j* prlfđržal za se. V Zagrebu danes učitelji nišo dobili plač — Zagreb, 1. marca. V vrstah srednje« SoTskih profesorjev in osnovnošolskrh učiteljev ie nastalo danes veliko nezadovoljstvo in vznemirjenje, ker nišo mosli dvigniti svojih mesečnih plač. Krivdo, da se plače m'so izplačale v^iiel;st\*u, zAračaio na prosvet-nega rriaistra. Stepana Rad-ića. Mnogo učiteljev z dežele je danes pirspelo v Zagreb, da pri oddeHou za. prosveto dvigneio plac«, toda morali so se brez plač vmiti domov. Prosvetni rairaster Stepan Radić nada-Ijuje s preganjan-tem učiteljstva, zlasti učiteljev javnfh delavcev. Već šolskih nad-zornfKov ie zopet brzojavno ukazal prem«. štiti v relo oddaljerae kraje. Danes ob 4. in pol 6. uri! Starši pripe* ljite svoje Ijubljcnčke! Sloviti ijuHjeiu ček starih in mladih JACKIE COOGAN y njegovem zadnjem filmu te Mali cunjar ^ Sijajno! Zabavno! Veselo! Ganljivo! Borzna poročila LJUBLJANSKA BOR ZA, Lesni trg. Povpraševanja in ponudi malo. Prodanih 25 vagonov bukovih žcle«-tnških pragov 2^1—2.60 m. 13-5X23X14 cm po 30 Din in 5 vagonov 2-45 nt 12.5X?2X 12% cm po 25 Din fco. nakladna postaja. 2itni trg: FovpraševatTje in pomid-be srednje. Prodano 1 vagon časti primemo suhe koruze ico. Vinkovci, 120 Din, 2 vagona fco. Postoj na 155 Din. 2lA^c drž. renta za vojno škodo denar 280, blago 281; 7f° iirvest. pos. iz leta 192J. denar 76, blaso 78; Celjska posojžlmca dd, dcnaT 20O, blago 202, zaklj. 302; Ljtrbt:2n-ska kreditna banka denar 200, blago 220; Merkantiina banka denar 100, blago 104i Kreditni zavod denar 175, blago 185; Slavenska banka denar 30; Strojne tovaroe wt Kvarne blago 125; Združene paptrnice denar 110; Stavbena družba dd. Lhfbliant denar 90, blago 100; ? ZAGREB^KA BORZA. Devize: Curih 10.91913—ia959 li, Pra^a 168.05—169.05, Pariz 206.30—310.30, Newyork 56^138—56.8738, London 275.75— 276.95, Trst 227.16—22S.36, Berlin 13.516^ 13.558, Dunaj 79.5^0-^802^0. E f e k t i: 7% invest. posoieSo 1921 77 H —78, 2%% drž. rente za ratnu Štetu 2SCV— 2S1, 280—251. Ljubl>an«ka kreditna 20% Hrv. eskomptna banka \2o% —122, Kreditna banka 2gb. 114—116, Hipotekama banka 6654— 67 K. Jugobanka 105—106. Prašte-dtena 970—975, Slavenska banka 49—30, Eksploatacija 21—22, Drava dd. Osijek 205, Šećerana Osijek 400—410, Isis dd. 60—65, Nihag 34, Gurman 330, Slaveks 43—44, Tr-bovljska 361—370, Union paromlin 380^ Vev^e 100, Agraria 44-^5. INOZEMSKE BORZE. — Curin. 1. marca. Borza: Beograd 9.15, Pariz 19.25, London 25.26. New>rork 519.60, Milan 20.87, Praga 15.395, DunaJ 73.35. — Trst, 1. marca. Predborza: Beograd 43.S5—43.925, Pariz 91— 91.50, Londo« 120.95—121.05, New>x>rk 24.85—24.90, Praga 73.50—73.70, Curih 478—480, Dunaa 34i —350. SKRAJM JE (tiS Je, da se prepričate, d« cđetfe par nogavic x žlfooi in znanikt/ ^ (rdečo9 modro ali il*to) Jior frila kakor IHrfe ptrt ćngf^ Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D» dne 2. marca 1926. ^tev. 49. Slovo $enendne$a konzolo dr. Bentfn Generalni konzul dr. Bene* o CeškoMov. Obec ▼ Ljubljani . 1000 » 1 ćeŠki klub r Mariboru . . . fiOO » Klab Primorfc......1000 » Akad. dmitvo «Jadran» . • . 2000 » Gospod generalni konzul je s temi svojimi bogatimi darili znova dokumentira! svojo naklonjenost do naših narodnih in dobrodelnih institucij. ki jih je moralno in gmotno podoiral tuđi ves čas svojega plodonosnega delo van ja v Ljubljani. Uverienf smo. da govorimo niim vsem iz srca. ako mu izrekamo tem po-ttm\ tuđi javno prisrčno zahvalo. ODHOD DR. BENEŠA Generalni konzul dr. Beneš se odpe-Ue iz Ljubljane v sredo. X L m. z opol-danskim brzoviakom. Na kolodvoru se poslove od njega zastopniki ljubljanskih organizeij in njegovi znanci in pri atelju V Praši bo dr. Beneš prideljen v službovanje zirnanjerru ministru. Konzul dr. Fr. ResL Novi Češkoslovaški konzul v Ljubljani g. dr. František Resi je z današnjim dnem prevzel konzularne agtnde. Dr. Resi je rodom Prazan rn ie služboval tuđi ves čas, razun vojnih let v Pragi. Absolviral je na češki univerzi juridiCne in filozofske Studije m se nato posveti! politično-ttr>ravni službi, najprej pri pra-skem magistratu, nato pa pri praškem namestništvu. Po prevratu je bil pokli-can v mtnistrstvo socijalne politike, od koder pa ga je kmaiu orevzelo zunanje mmistrstvo. kjer je sedaj služboval štiri leta. Konzul g. dr. Resi je simpatična pojava, mož v najlepših letih in govori prav dobro srbohrvaščino. Ob njego-vem prihodu ga iskreno pozdravljamo in smo uverjeni. da bo znal vzdržati in se poglobiti tesne stike. ki jih je na veza I z našim javnim Življenjem njegov pred-nrk. odhaajoči genraliu konzul dr. Otokar Beneš. Dobrodosel nam! Trtoveliska družbo o redulicijoh S 1. marcem Je bflo odpuščenih 62 ooduradnikov ta 4S5 delav-cer. — Družba vztraja na reformi današnjega rcezdnega siste-ma, — Centrala se prenese Iz Ljubi??ne dragam? R*vQatel)srvo Trboveljske premo I gokopne družbe nam je poslalo na naš aobotni čUnek dopis, ▼ katerem po» jasnjuje svoje, delotna it roano sta# liiče t vprašanju rudarskih redjkcij. TPD pred rsem pcrrdarja, da so bile ▼esti o itcTilu reduciranccT pretirane, alAsti napavedi o velikih od pust ih ■ 1. marcem. Glede reforme mezdnega *i» •tema ponavlja dopis TPD atalićcc, ki ga je ravrel nien generalni ravnatelj g. Skubec na anketah z zastopniki de» Iav^tva in oblasti. Dopis TPD. na ka* teregt %e ie povrnemo* ac glasi: Z ozirom na §tevilne napade, ki sa fyfl} v poslednjem času naperjeni zoper Trboveljsko premogokopno družbo in ki so večinoma temeljili na napaćnih in-formaciiah. se ćuti družba primorano, dati javnosti sledeče r>ojasni!o: Kntične razmere na celokupnem ev-ropskem premogovnem trgu so prisilile vse i>remog\nike svoic obrate ome-jiti ali popolnoma estaviti. Te razmere nišo prizanes'e niti Trboveljski premo-gokopni družbi. Dasi je imela družba že itak velike zaloge premocra. ie bila v mesecu tanuarju, to je vmesecu. ki sicer pomeni ćas najboljše konjunkture, primorana znova deporr'ati velike množine Dremosra. kar se že dotea desetletja ni primerilo. V februariu smo morali že produkcijo zadrževati s tem. da smo mestoma odredili dela oroste dneve. V cnakern položaju se nahajajo tuJi državni in drugi oremogokopi v državi, ki so že znatno zmanjšali število de'avstva in znižali mezde. Državni rudnikj so na primer že v avgustu p. 1. mezde bistve-no zman^ali. VeČji premogovniki v Sloveniji pa so že pred tedni skrčili svoj stalež za 25 odstotkov. Trbovel^ska premogokorjna družba, ki ie upala, da bi «e razmere uteimile zbolišati in ki je zato doslej odlašala z redukcijo delav-stva in mezd. je sećaj primorana svojo produkcijo konsumu t>rimemo za tret-jino omejiti. Naravna posledica tega bi I bila. da bi družba odpustila tretiino de-lavstva in nastavljencev, katerih skuD-ni stalež znaša oribližno 9000 mož. Da bi pa toliko ljudi ne izgubilo kruha, se je družba odločila. da ne bo odpuščala večjega Stevila delavstva. marveč da bo dovollia vsakemu produktivnemn delavcu delati dve tritiini ćasa. dasi pomeni to zanio znatno većje režijske izdatke. Ta ko zadene opustitev le del delavcev ne neposredno produktivnih stranskih obra tov in del pazniškega osobia. ki postane vsled redukcije dela nepotreben. Na ta način se je odpovedalo s 1. marcem: v Trbovljah 33 poduradn. in 146 đel, » Zagorju 16 » » 84 » » Hrastniku 7 » « 55 » » Rajhenburgu 6 » » 200 » skupno torej 62 poduradnikov in 485 del. Vestu da bo 1. marca odpušjemh 2 do 3 tisoč delavcev. so bile torej popolnoma neresnične. V snlošnem so se razširjale tuđi šte* vilne vesti o velikem znižanju mezd in podaljšanju delovneKa ćasa. Mezdni sistem, ki «:a ie svojćas diktirala vlada, obstoii v tem. da dobivaio delavci maj-hne mezde in mnogo stalnih doklad. ka-kor draginjske in družinske doklade ter r.abavne DrisDevke zase in za družine. Posledica tega je bila. da delavci nišo mogli biti zainteresirani na produkcMi. ker je bilo faktično delo preslabo ola-čano. In res je povprečna storitev kljub tehnični izpopolnitvi rudnikov zaostajala pod normalo. Iste posledice so se pokazale tuđi Dri drugih rudokopih. kl so uvedli podoben mezdni sistem Vsi inozemski in tuđi većina domaćih rudnkov je bila tedai primorana vr-niti se k Dredvojnem mezdnemu sistemu. In tako so na primer tuka'šnji državni rudniki že v avgustu lanskera leta stalne doklads odpravili in vrhu tega ce!okuDni zaslužek delavcev reducirali približno za 10 odstotkov. t Navdic temo. da to naši delavci pri i osemurnem delavniku povprečno s 50 dir.arji zaslužka (kajti državni zasiužijo samo 43-44 dinarjev) najbolje plaćani jamski delavci v državi, bi se bila družba rada izognila redukciji mezd. če bi delavci pristali na to. da bi delali v ja- ! mi celih osem ur; sedaj ie v ta delovni čas vŠteta tuđi not na delo in nazai, tako da tnaša sedanji faktični delavni čas le približno sedem nr. Ker so cTe-lavci predlog polne^a osemurnejca de-lavnika odklonili. nam za ohranitev konkurentne sposobnosti ne oreostaja pac nič drugega. kot spremenlti mezdni sistem, ori čemer se bo moral povdtcČ- , ni zaslužek čisto neznatno znižati. To je tembolj upravičeno. ker se je cenik živil in drugih potrebščin od poslednje mezd-ue regulacije znižaJ za več kot 20 odstotkov. Pocenitev premoga. h kateri stremimo in ki je v interesu gospotlarskega živ'jenja. je mogoča le. če izvedemo omenjene ukrene. Družba je na žalost primorana pri tej prilikf javnost informirati, da jo že-ne.o pretirani napadi, razširjanje neres-ničnih vesti, nasilne grožnje in dejanski napadi na posamezne funkcijonarje do sklepa, za sedež družbe in centralne za ravnateljstva izbrati tako mesto v državi, kjer ji bo zajamčeno mirno delo-vanje. Mw w\ti sa gaspote |Mrip#i oć« po x*lo sasralh caial tfrdka A. KOllC, Llabliana Sport Drugo kolo pckalnih tekem v Ljubljani Primorfe : Ilirija 4 : 3, ozir. 1 : 0. V so'.cto io vceraj se je odigralo r Ljuljani 11. kolo uogometnili tekem za Krisperjev pokal. V soboto pa^olilne se jt* n* i^riišču Ilirije na^aljervala tekma meA Ilirijo la Piimarjem, ki je ostala preteklo nedeljo aeodloćena ▼ raomerju 3 : 3. Igra. la ee je samo 10 In 15 minut. V tefemi jt-Prinnrirju uspelo, da je nadv'adalo Ilirijo ter t drugem polća«u doseglo imasono«rii Col. Zrnaca je popolccma realna, d:;eežcni gol prariien, vendar elede kraftkega pole. km Igre ni znogoće red, da bi bik> Priznor-. j« boljke od Ilirke, r^kaj Lstotaiko bi lahko ima^ala tu dl Ilirija. Odioći'.a je sreća ali pa na-kijućje. Primorje i« eic«r tmelo prrih 10 minut nekoliko veC od i?re, a j© Er-man sastreljal eno povsem sigurno žan«o, t drugem polča^u pm je bila Ilirija selo agreelTna t«r )m mo&no pritiaka**. Primorje je ima^aio radi boij« taliti. k« erojega napada, IlirLjanski napad je bil •icer kom bi naborao boljši. odrekei pa J<) pred gotenn. Najnevarcejćl n*p»dalec Pri-morja je bH Ermas, ki je doeegel tuđi smagroD-cemJ gol. Pri Tlirijl je ropet brilj'-ral mali KreC n* krilu, ki je d*j&l kraer.e centre na sredino, ven4*r srednji trio ni maj iskoristiti dan!n momentor. KrilsM vriti obeb znodter »ta »1 bili pribiitno ena£cl bekovwka dvojica Primorja pa je ne. koliko ca-dkrttjvrai!« nir»ko. ker j« isnel Be'.tram slab dan. Oba vratarja gta bl!a dobro deponirana; gola Miklavčič ni mo. gel ubranlti. NactaJ je nm$več rmđi oevpo. razuma. Bettraa Je lagregil faul nad na. padaicein Primorja tn misleč, da Y*o «odn!k žvižgai kazerekl strci, je Ka blp postal, to pri-Hko pa je ttkorfetH Brman ter plaeira-1 »ogo v đesnl kot gole* Ker je gol pa-dei 2e *koraj proti koncu igre, Ilirija n&rarno ni mogla već Izeoačiti. Sodil je g. Ocfae objedotlvno. Rade bila, da & je igrra'.ec Wohhiiuth (Sloran) pr: koliziji »looail no». no kerst. Morali so ga prepeljat! ▼ bo'.nlco. Druga nearre^a te je primerila pri te-krnj Jadran : Primorje. Simpatični to skoz in skoz lojalni i^ralec Birea je starta! na robustnega Perba. Pri startu na 2ogo sta sktspal udarila z no?ami. Birsa baje ni 'meH tavarovanih meč fcn v^jp^d ^Unega tr-čenja se mu je zlom a noga. NaBrečnefa so morali l rt Silnim avtom prepeljati r tx>lTiJco. Perka eioer neposredno ne ladeno nobena krtvda, ker je bila fcevizija le »Iu-^ajma, rendar moramo pripomniti, da je Perko znan kot robusten i^ratec, kl ga bo mortla vsaj včerajžnji tragični do^rodei pri. pravll, đa &e ođrađ! surove Igre. Sploh sta se rrftiH obe nedeljsk,! pokalni tekmi v ena. mesiju prave prvenstvene barbe, Oboje-srtransko se je igralo silno o-e đommiral Bu. ljević, ▼ obrambi JanćigaJ. Ennan. t golu nd Imel mnogo posia. Kratek potek tekme: Primorje doseže vodstvo po lime travki eno zastrti Ja. Ja-lran po Rapetu Izenaći. V drugeim polčaRU dva nagla napada Primorja. Ermara i?o ča-mernik zvigata na 2 : 1 la 3 : 1. So3n!X isključi Keraa radi prreostre Igre tn od te. ga hipa dalje Je Jadran popolnoma t đefetu li^ri. Primorje je odslej v ab«olutni pre-močl in doseže &e trt gole, Sodfl Je g. Str-nad Eadoroljiro. Hermes : Štovan 2 : 1 (1 : 0) V pređtekml Je Hormee porsem xa~ sJuino smagal nad Slovanom. ki je igrraa eno najslabSih svojih igrsr. Vodstvo Je do-segel v prvem poCčasu Hermes, t drugera Je Sloran iieoaćil. Tik pred koncem Je Hermes đosegel unagonosni gol. Tekma il Mla na po«©bnem nivoju in Islralo se je tu. di preostro. Sodnik g. PlaninSelj: je Imel tekmo i5»po t rokah. V finale sa pokal pri. deta torej Primorje tn Hermee. Favorit je naravno Primorje fen Je dkoraj gotovo, da si pribori pokai. Dmte nedei'ske nogometne tekme, ZAGREB: Pokalne tekme: Hašk-Ora-djanskl 4 : (3 : Z). Napeta in ogorčena borba 4000 gledaJcev. Dober sodnik je bll Duhrav-5ić. Concordfa-Tipo«rra{i>a 3 : 0. BEOGRAD: Jusoslavija-Sand (StAoti-ca) 8 :3 SL^BOTICA: B. S. K.-Bačka 8:2. DUNAJ: Pokalne tekme: Amaterii* Brei-ssttenau 3 ; (1 ; I). 5imm«riTig-Wacher 3:2 (1:1), Slovan-Orafika 6:1 (4:0), Sporrklub-Nichclsoo 2:1 (1:1), Rapid-Hertha 3:1 (i : 0). ITALIJA: Boio*na-Helas 2:2, Imer-national-Uninese 4 : 2, Modena-Doria 6 : 0^ Pisa-Casalcl : 1, Toritio-Brescia 3:0, Ju-vcntus-Parma 3 :0, Cremones^-Milano 1 : 1, Padova-Alessandna 2 :0. Redna skorjščina JNS v Zagrebu Včeraj se je v Zagrebu vršila redna skuDščina jujfoslovenskega nogo-metnes:a Saveza, ki je potekla povsem mimo. Na skimščini je bilo po 100 de-lea:atih zastooanih 213 klubcv. Skup-ščina je v jfla\-nem razmotrlvala protest splitskes:a pod«ave2a ^lede lan-skoletne tekme za r>ckal Nj. Vel. kralja. Spremenjena so bi'a nadalje sploš-na pravila JNS. Ker je skmščlna trajala do r>ozno v jutro, doslej Še ni^mo moRli dobiai tcčne,t§e£ca poročila o nje- š nem poteku. Obširnejše poročik) podamo jutri. 1 šBeležnica KOLEDAR. Dančs: ponedljek, 1. mare« 1926; katov t'ki: Albin; pravoslavni: 16. febrjerja, Pam* pil; muslimani: 16. Sabana 1544; židje: 15 adara 5686. Jutri; torek, 2. ma-rca 1926: katoliki: Pc ter, Simplicij; prA\rwlavni 17. februar ja. Te* odor Tir.; muslimani 17. šabana 1344; ž.dje 16. adara 56S6. DASAŠS'JE PRIREDITI'E. Gledali'sčti drama ob ^), *Na$a knV opera zaprta. Kino: Mattca (samo ropoldne) «Korzai Pie*ro». Dvor: popoldne »Mali cunjar», rvc* cer «Ljubav princese Aleksandre*, Ideal: «Tri h:§nikove hĆerke*. — Cas pređstev t inseratih. Koncert prof. Trosta ob 30. v Filharmo* nični dvorani. JVTRIŠSJE PR1REDITVE. Gledaiišče: opera ob pol 20. «VcČni mornar*; drama zaprta. Kino: Sporedi še nlso objavljeni. Sotnce zaidc danes ob 17.46, vzide jutri ob 6.3S in raide ob 17.43. Mesec vzide danes ob 19.32. zaide Jutri •ofo 7.45 in vzide jutri rvečer ob 20.34. DEŽVRS'E LEKARSE. Ponđeljek: Bahovcc, Jurčičcv trg; Ustar, Sv. Petra crsta 78; JoSt, Spodnja Siska, Ce# lovška cesta. Torek: Sušnik. Marijini trg; Kuralt, Go sposvetska cesta. Širem domovine V Sarajevu je te dni doživeTa trasri-čen konec 17 letna lena mladenka Ber-ta Aharac. Doletela jo je usoda, ki je končala že življenie nebroi deklet: usoda prostitutke. Pred dnevi je dobila Berta Altarac. mladenka koma! 17 let poziv na Dolicijo. na urad za Drostitu-cijo. Dekle, ki ie bivalo doma ori svoji sestri, le bilo zadnje čaše zelo potrto, upadlih in bledih lic se je kakor senca vlekla do hiši. *Kai ti ie.c io je vpra-sala sestra Lina. »Čemu ulakaš?« ^Kai mi je vprašaš! Ubijem se,* je odvrnila Berta, ter bruhnila v krčevit plač. Nato je sestri Dokazala noziv za na kriminalni urad ter ji Dredočila žalostno svojo usodo. Ko jima ie pred meseci umrla mati je odšla ona Berta od hiše. V vr-tincu življenja se je izgubila in pada'a je od dne do dne fcloblje. Pohotni moški. ki so zapeljali mladenko, so jo tuđi ve-nerično okužili \n posledica tega je bila, da ie bila Berta pozvana na nolicijo. To je strahotno vplivalo nanjo. Od dne-va poziva se ni mogla več umiriti in dan za dnem je ponavljala, da se bliza njen konec. Sestra je skušala Pomiriti nesrečno mladenko, vendar so bili vsi pregovori zaman. V petek zvečer je odšla mladenka od hiše, nihče ni vedel kam. Odšla ie po samotni stezi na strmo steno na Bendbaši. Med potjo so jo videli trije pasantje. ki so jo opozorili, da je ne-varno Dlezati na steno. M-adenka pa ni odvrnila ničesar, vr^la je §e en pogled na Sarajevo, nato pa je z slasnim krikom skočila v prepad. Našli so jo mrtvo rn popolnoma razmesarjeno. Poles: nje je ležala Arcibaševa knjtea: »Na zadnji točki.. .< V malem hercegovinskem selu Tz-gorn se je pretekli teden primeril tra-gičen slučaj. Mladi seljak Mirko Fra« nić je že pred dobrim letom kazal znake umobofnosti. Kadar je dobil živčni napad, je bil s?la tojroten in hotel je ved-no kosc^ napasti ali si končati življenje. Zato so se ?a seljaki v slučaju nabada blaznosti vedno izojribali. Zadnje čaše pa je bil Franić od dne do dne nevar-nejši. Pred tedni se je skušal v trenutku, ko se mu je zmešalo. obesiti, v zadnjem hipu pa so Ka resili seliaki. Od tega dne so budno pazili nanj. Toda primerilo se je, da je ostal Mirko pretekli teden sam doma. Nesreća je hotela, da je baš dobil huđ živčni nan?d. B^aznež je zagrabi! za petroleiko. odvil zeornji del in se poljj s petrolejem. Nato je se-del na žerjavico. katero je nasul iz peči. Nenadoma je bil v plamenu. Vsled strahovitih bolečin se je blaznež zavedel in vpil je na pomoč. Bežal je na prosto, nihče pa mu ni mogel pomagati in tako je v groznih bolečinah umri.________ D?n?ŠDic vre*re. — Bohinfska Bistrica, ob 7. zjutnj, Tem# peratura -f- 4* C, snega 2 cm, za rimski sport ne-ugadno. — Kranjska gora, ob 7. »jutraj. Tempe* ratura -r 3A C. barometar pada; oblačno, vet^o^*^o, drobno mede, snega 5 cm. Jack Londrm: 49 Roman treh src In poglavar je navdu^eno zgrab.l za pul o. NIČ več ni protestira] proti nezakonitosti takesa dvoboja. — Ste-li bili prepr čani, da me zadenete? — vpraSal Henry m rno. — Da, senor Morgan. Prav gotovo vas za-denem. V Panami sem drugi najboljši jtTelec. Za izbonio streljanje imam nad Šiirideset nagrad in odlikovan]. Streljati rnam tuđi z zavenimi ocrni. Cc treba, zanenem ćelo v temi. Zato se kar hitro pošlo vite od tega sveta. Vaša smrt je ne;2Ogibna Po glavar ju so zavezali oči in mu dali puško, v kateri je bil Famo en naboj. Nato so pos avili Henry]» z zvončkom v rokl na enem kraju kot line, peglavarja pa na drugem ter ju obrnili z obrazi k steni. Ko so zlezli vsi služabniki Slenega Bandita iz kotline in potegnili za seboj lestvico, je poveljnik zaklical od ^gora^: — Poslušajte debro, irospod Kaca, in ne ga-# nite sef dokler vam ne povem vsega. Kaca ima , samo en naboj. Ka£a se ne srne dota" niti robea, s kaieniD smo u zavezali oćL Če ga odstrani« je naša dolžnost ubiti jo na licu mesta. Zato pa ma Kaca dovolj časa, da se pripravi na boj. Na razpolago ji je ves den in vra no4. Ce!o večnost se lahko pripravlja na edini strci. Pt ca pa ne rm; izpustiti iz rok zvončka, pa tuđi držati ga ne srne tako, da bi se njegov glas ne slišal. Će se ne bo drža'a teh predpi.cov, jo takoj ubijemo. Sto-j'mo tu zgoraj z nrbaranimi puSkami in oba Caka sigurna smrt, če se pTegrešita zoper pravila na--'c^a dvoboja. ZJaj pa pozor! Bog pomagaj ti-temu, ki ima čisto vest! Po£!avar se je počasi obniii Iti zače! prislusT^o-vati. C;m se je F1enry previdno premalcnil in čim je zapel zvonč^k, ie poglavar naglo pomeril. Cev je neprestano sledila Henryjii. Henry Je vzel hitro zvonč^k v drrso roko in planil v nasj>rotno smer, toda cev poglavarjeve puške je Š'a za njim. S'ccr je pa bil pcg'avar preveč pameten, da bi se prena-glil in riskirat svoj edini streL PoČasi se je za?d ( pomkati čez aretio. Henry |c obstaJ na mestu i.i zvonček je utihnil. Poglavarjevo uho je tako točno opredeh'lo kral I kjer se je slednjič og'asil zvonček. in mož je iel kljub zavezanim cčem tako naravnost proti cilju. da je bil krrab tk ob Henryiu. Skrajno oprezno in črn5kih vttfitev v ocka-terfc krairh države. — NaiečaJ za aćitefcke službe. Prosvet-no nđrrtstrstvo razptsuje natečaj za 15 nti-tc!!cv !n 15 učlteljic v Beograda Natečaja se !atoko irdeleZe samo stalni tfčiteli! fn uCt-teljlce, kl rrna;o najtnatit 14 let stalne ačitelj- Notraiije Bifutstrstv? ;< j»rcTKrv*edaI<: uvažar: in širiti v nali državi knjigo »Sftdsteiemiark«. brošuro »Uenin«, ki je izšla v Trstu, franeoski fist »l/tlirmanire« fn knjigo »Levkatr* Hau5-VQd FamriieQkaJ«r*at-: proračun ?a spomenik padlim srbskior bojevrriko.Ti na otokti Vida. Zgradi se nabrf spomenik v oblfld verivn« cerkve. Povodom odkritja tega spomenika bodo na Krfu ve!Ste svečanosti. — Ministar za Same ln mdnfre hi TPD. Ministef za iurne in rudnike /e v c»oix)W brzojavno porva; rudarsko glavarstvo v Ljubljani, na* po*)* poročilo o starru rudnika TPĐ. Mmi&trsrvo ic tući odrediio, ua se §*rog© preišie redukcija rudarjev šn itsro-tovi. da - H postova TPD x dela\^d zakonito sH ne. — Kredi sa fetezalika staaovati|a ▼ Zagrebu. Za ietetaiSka stanovanja pri ra-irebSkl direkciji ie odobren iz zadnjih dva-naistir kredit v znesku 47S.000 Din. Stano-vtmske hte tttno ftdatt spomladi — Vecraum sne% Starr prc^cvor: :sv. Matri ied razbija, če ga ni. ga nareći.c se }e letos jcrpet »resniiil. Takoj po njegovem gt>da se Je vreme spremen!lo. Včeraj zjai-raj te zmrzovalo, rvečer pa je snežilo ka-kor bi berai« trgai. Slcer ye kmalii nehale, a vetiđar so g<>retov2l-alcf me$me?a mar*st rata v LiubiianL _ H?rne»rsk} te^af v Ptaja. L'ndska «Triv*erxa v Maribom oriredf v Ptum dne 4 marca ob ft. zvečer » «!edal?ičw preds-van> »Kako otsane^i zdrav«, spremiiano t odgo-varja oi>m filmom, kl kaže sporedtio pravilno 1b nepravilno vedenje živl.^enia m porrrn iporta. Predavai bo g. a/kr. zdrav-»;k ćt. Vrečko. Dr»e 6. rr^rc* pa bo p-eđa-Ta! v dvoran! Narodne^a dom« ob 6. zve-ter g. dr M Mrgci« o »Tuberkulozi«. Tudl to predavanje spremila film. Oba đrreva se bos*a vrfflf f5tf predavanj? ofc pol 4. pop. 9 lsti»i prostor! za m'adino. — rflmen. Poroč: se ja aa Mirrskerr! aolfu z. dr. Vinko Cremolnik z go-spodJčno Jožico Ferenc. M'ad?rrra paru Iskreno Čestitamo. ZdravrrfV dr. CrexfH5ni)c se najeli, kakor smo že poroča?!. v Gortif Radzoni. kf ćob'i I njim tndi dobrega na-rodneza deiavca. — Seja ftsvnegs prrmifnep* rvvfa. Glavni pnvsvetni svet je ime! v soboto po= po'đr-r redno plenarno «ejo ▼ prostorih pro* vretn ga nvmstrstva. Rarpravljalo se je o fi;znh zakon-»kih proiekrih prosvetoeg* mi« aj:str«;tvt. — Zakon o \ri9€>kih ft-fto^-skih Solsh V prosvetnem m:nistx»tvu je bil v soboto do« ▼rten nacrt zmkona o Titokih trgovskih *o. Uh v rangu univerzitetnih fakultet. Nacrt predv devt samo dve visoki trforskf Soli, ln aicrr eno r Zagrebu, ki ž« obstoja ko4 ▼i^a F'anomsVo * komercijalna Sola, in druf -> v B3©«rtdu. ki bo ▼ kratkem usta« nnvl;ena pod imenom Vi«okt trgovski akademija One soli bo^U urejeni k«kor fakultete, ^ifflo da bosti hmdi &*f>)t •▼torromne oprave. — Potojtto zm osnovne iote Prosvetno mfnstr^tvo nmertTi predložiti mlnfftrske« mu svetu na5rt zidani« oovb otnovn'h ioL za katere bi bilo potrebno posojilo v znesku 100 milijonov dinar je v. S tem denarjetn bi se dalo »grad.ti nad 1000 novih osnovnih 5oL — aVov internat %• Kragujevcu. V aprilu začeo graditi v ICragujcvcu nov modcren in* temat za slušatelje tamošnje višje obrtne Sole Mlnistrski svet je že odobril kredit \ znesku 5^00.000.— Din. — Pozor lovci! V četrtek dne 4. marca t i ob $ zvec&r se vrši v restavraciji hotela j>Slon« v Ljubljani ustanovni občni zbor ^K^uba ljubiteljev psov jamarjev«. Z usianovitvijo fega kluba j€ naša psorejna organizacija zaključena. Pe* jamar je v vsa-kem ffozdnem Ioviš5u neo^bhodn^. potreber. To vse vsak tovec *z !a«tne skuinie. Do-ber jarrar pa se ne poleže. marveč ga ie ~rtb* *e-!-e vzrediu h izučiti. V tem Po-gltću ki na§im lovcem na roko, \t glavni namen nevoustanovlienega kluba. Zato pri-Čakujemo, da se ljubitelji ;az.bečaTrev in terijer e-v našemu pozivu v dastnem 5tevi-ki odzovex>- — Za pripravljalni odbor: dr. Ivan L/nrenčič. 263n — Smrtna kosa. Včeraj ob pol 7. zvečer je umrla po krsrki bo'ezni veletrgovka in pasesttiica sa. Adela Skaberne. ro;3na S<^rey pl- Rcđe'werth. Znana e bila kot izredno sin*pa:!^na in prijazna dama ki .»e užfvala v krcgii svojih znancev In cd emal-cev splo§n« s:*mpa:it€. Javnega življenja se ni udeleževala. zato je pa s tein večjo vne-rro posvečaia vse svoje moči vzorncTnu podjet.u. Umrla je v visoki starosti mai>ne 74. let. ZapiTŠ^a dva sinova. Milana in Av-Custa. oba spretna trgovca. Posreb bo v torek ob 15. popo'-dne Iz hiše žalosti na Mcst-rreu tr^u 10 na pofccpališče k Sv. Križu. — Včeraj je umri blagajnik delniškc družbe »Himsaiia« združenih mlinov v Budimpešti g frarc Adamić. Poko ni je bi! vesten urađnik tn sirrrpatičm družabnik- Pojreb bo v torek ob 16. pop-cldne v Stare poti 2 na pokopaUšika. Porobi! ?mof da ie dne 15. rebruarja iz Novega Sada pobegn-J blagajnik čehoslovaškega bro-darskesa sindikata m odnese! 3G0.VUG di-narje\\ Kakor poročajo listi iz Novesa ^2-da. j« Slav/k dne 16. L ra. pri Mariboru prekoračfl avsrrijsko meja Sumro. da je pobe?ni' na F>un-n — Tragtčna smrt otro ka. V selu !Woć-ri£a v E^rrj se »e zgodila v M5i seljaka Ka-riča težVa nesreća. Strriletni sinćek Imbro ie ostai sam s svo.io mfadoletno sestr'co doma. Otroka ?ta se ferala okoli o«n*. N«-nadoma se je dečku vnela ohlekca in hipo-T? ie bil v plarrcru. S^ predno je kdo mo-ge'. nesrečneniu otroku na pomoč, je ta v Kroznih muk ah umri. Star Buddhišt učil skrivnosti fe nirvane. v tvmpiju svetih epic tri si je banane ,.. «Vse življenje tvoje bo Ie sanje, v *Budđha» čaiu naše/ boi spoznan je'» Našim rođbinam prlporoUmo KOLINSKO [j« izvrsien pr'd tek h kavi. i *L 4.juuijuitC —1! Poitn« branlialca, podnižnica ▼ LJiibltanJ, n« bo od šietesa 2. marca t. 1. daJ.e izpla^evaii pri svoj? blagajni nebirih čekovnih nakaznic. ker fcođo v smfsln cđ-ioka min>tr*tva za pošto in brrojav % dne 6. l. tru G D. br. 307 t označenim dnem prevzcle poitne biasajne v LHibliani tuđi fTplaCfla čekovnih nakaznic preko Din 5000 !n čekovni nakaznfc za drfavr?« urade. —li IcraJd d-raniskeza stedalitta prirede jutri, v torek poDoldne irlet v Kraci, kjer polože venec na Prešemov yrob. Mo-fki »bor zapoie oh te; prlltki žalostmko iz ►Dcsetesa brata«. Zvečer se vrsi več na-stopov v gltdalislt: dvorani, kjet bo tući nab zakuMca. —!J Rudarski protestni sbod. V soboto dne 20. februarb so se ztntdi castopmki vseh deiavskfh strokovnlh orfanfzadj na skupno posvetovan'e in so sklenili Micati ▼ tnćm. Am M. marci ia\en shod. kl ie bo vrftfl v vcHkf dvorani hoiela »Union« t dnevnim redom: Napad Trboveliske premo-sokopne druiibt aa delavske piače. osem- jfnik, redukcija rudarjev in obramba de-lavstva proti temu. Vsa javnost se vabi. da pokaže s svožo irdeležbo na tem shodu, da spremi i s slmparijami teško borbo naiih r'jda^lev za kruh in eksistenco. —• PravUictt. V sredo, i t itl pTired! Atena v mali dvorani Narodnega doma v*e-čeT praviiic Pripoveduje ^a. Vanda Gor-čeva. kl je postala tekom letcrsrrje sezone ena rtajprfljubnejših predavatel;ic. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnine m*. poblrajo se Ie prostovljni prtspevki v krttie stroškov. %4n — Ces kosio venski Obec a Ceskoslo. venski dopolnovacf «*ola v Lnblait] pofadi pod prorektoratem Konsulatu Republfkv českesoverjsktf C5la*vu narozenirn preziderrtu Masaryka v nedeli đn* 7. bpezna 1^5 o desatć hođine dopolednf ve velikć dvorane Narodnfho don:u v Lublani, ku kter6 rve vSechno členstvo a pfizTihce. — Ta-jerrmfk. 265n —li PosknSen vlom. V Tredelio med 15. in 19. uro }-e neznan storliec skuSa.1 vlornit! v stanovanje trgovca Karla $. na Mestnem trgu. Nepovabljeni &ost ie s ponarejenim kljirčern odpr! zunanja vrata, notranjih že-leznih pa ni mogel. Mogoče je tuđi, da je bil prepođen. Tat ni povzročil nfkake Škode. —Ij Izgubljena je bila usnjata ročna tor« bića v sobuto dne 27. m. m. zvečer med 6. in pol S. uro na poti od Tivolskega drevo* reda po Aleksandrovi cesti do pošte ter nato po Gledaliski ul'ci do Kersnikove. V V* torbici je h'Io več fotegrafij in dva rob« c*. Naid teli naj jo odda v upravi «S!oven« skega Naroda*. 266/n MM>»tilllMm>|»l»tm<»MMMe bilo razprodi~no, israio se je z dobrim uspehom, občinstvo pa se je izborno zabava lo. —c Tedenski sestanek SDS za, Cci;e-okclica se vrši ta ted^n v pstek dne 5. marca pri Poder2ajj na Brc^u. — A'j občnem zberu Celjske Sokolske župe je bil za starosto izvaljen dozdajni staro ta br. dr. Gv:dt> S-'rnec. — Zlct Celjske Sckclske župe bo letos dne 6. jun ja v Trbovljah. — Tc!"*,sađnc tire ra starefše brate pri ce1]*lz?m S~kn!u 90 v*ak r^^^deljck in sre» do rd 6. d-> 7. Vrsta štejc te Iepo Štcvilo ♦f>'crra'dc€v, lahko pa hi 5« isto £e pomno. žilo. DA^ES zelo zanimiv in z^baven i m V elavn h vlopah: Martrarei Kucfer He'ra M>Ta-d. r H :my Wei-s? B'un Ka^tn r, Hcrmarr l'tcf'.a m iakon T ed <■ karakter *t!Čno d tanje k"Ho skibi inat ds bi n^ bof c od 1ala v zak^n svo e tr •r'*«n" hčf k n s s o im visoko'e'e m m »Inr se n'* noji noben^ Isži in pr<- •v'3'anj. — Pt ds ave po^o'dne ob 3. pol 5, 6-, pol . in 9. 655 KIHO IDEAL Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. DRAMA. ^ Panedijek, 1. marca: «Naša kri». C ^ Torek, 2.: zaprto. | Sreda, 3.: Ana Christle. A. i Cetrtek, 4.: Zape:jivka. F. .J OPER.V I-, Ponedeljek, \,: Zaprio. i Torek 2.: Veini mornar. B. Srenia, 3.: Orfej v podzemlja. C Cetrtek, 4. Jouagleur de Notre Danie. D. * K današnjemu klavirskemu koncertu orof. Trosta Sa klavirskem koncertu, katerega priredi najodličneJM n*Š pianist prof. Anton Trost, dancs v pondeljek ob 8. zvečer v dvorani Filharmoničnc družbe, so zastopa* ni tuđi tri je ruski skladatelji in sicer Ba* lakirev, Rahmaninov in Skrjabin. Ba!a.Idr*»v K- bil roi**n leta 1837. v N:i-jem N'ovgorodu ter umri v Peterburgu 1910. leta. Najprvo je štv:diral naravoslovje, po* tem se je papopolnoma posvetil glasbi ter je nastopil leta 1S55. z največjiro uspehom kot pianist v Petrogradu. Njegov pokrovi« telj je bil slavni ruski skladatelj Glinka, ki ga je določil tuđi svojim naslednikom. V hiši Balakireva so se shajali vsi takrat* ni mladi glasbeniki: Cuj, Musorgski, Rim* skri-Korzakov, Borodlo. Ti &o reformirali rusko glasbo im tvorili v tietem 6asu ne. k&ko rusko moderno. Balakirev j« ziožil več velikih orkestrahr.h del, izmed klavir* ikih skladb pa je najbolj znana njegova orijentaiska fantazija «lsijimcy», katero igra Tro*t taai oa našem koncertu. Drugi Rus* je Sergii RahinaniDOv, rojen 1873. leta in živi sedaj v New Yorku. Rah* mamnov je izvrsten klavirski virtuoz in svetovno~nan, kakor skladatelj najrazlič* nejših del. Nekaj časa je bil tuđi kapelnik carske opere v Petrogradu. Polcg teh dveh je zastopan na koncertu tuđi Skrjahin. rojen 1872. v Moskvi, umri 1915. leci. Od l«ta 1890—1903 je bil prof. kirvirja na konservatoriju v Moskvi. S:cer pa ie «5:noma ?ive! Jzven rns^ce zemlje. N'Cgrjve kompozicije -*o brez dvoma ped rcTk:m vp'*vr-n «Tav-!e«a Chopna. so zelo d.-.hovite. vci.dar kažejo vČuslL nekako pri* jinalncrst in pa bolna umetnikova č stva. Po sk bri izf -f lem-trtnega sporeda pomeni Trostov koncert pravi irmetniški d ^odsk v letc'nji 'roncertni sezoni. Vstop* n:ce v Matični knj:garDi in pri veĆcrni blas gaj ni. — Spreinemba dramskoga repertoar Ja. Danes zve-čer se Igra mesto neznan-ene đram-e -Henrfk IV« Finžgarjeva narodna Igra »NaSa krt« za red C. SpTCTrremba re-pertoar'a <-e ?e morala izvršiti, ker ie ga. Marija Vera nenadotna obole'a. — Prva jusoslovenska drama v Atne« rlkL Pto*. Sre£ko A!b!ni v Zagrebu, kl je za5topr.:k avto-rskih pravio većine zazreb-Š.kih pisateljev In skladateljev. nam javlja, da je ^klenil z nukim an^le^ko-amenškiTn manažer^em pogodobo, po kateri se bo znana Iiej?rlo in zahte\ralo, da se pritegne k nje^a đefi*-nithTii stilizaciji tuđi strokemjake iz vseh pokraiin kraljevire. Akcija je v toliko uspela, da ie bil o-ntitek umrk-nien iz parlamenta: ni pa zrarm. kako *m kie se nredeiuie in kdo ie na tem delu uđeležen. V ljubljanski sekc^'i Udruženja ?e je nadalje obzirno ^tudi-ral in prodeloval osmrtek novezi sta\'b-nega reda za vso državo, ki je b:l v pr\'orno predloženi obliki in ro vseW-ni nemoeoč. Odsck za tehnirnn SoU st\o ie interv-eniral v razni1! slučajih, pesebno srlede zasi^uranja name^tftve rb«=olventr>m tehniske s^ednie sole. Sekcija je jeseni 1923 ob priliki name-ravane redukcije m nameravanega prenosa ljubljanske tehnike v Zagreb odločno svarila pred posku^om s ta-kimi eksperimeniš. V sekciji je v pre-tekiem poslovnem letu storil ob§?rno zasnovani odsek za tehnieno termino-logiio velik korak naorej. Pc^amezre stroke so termino!o?ko v glavnem Že ofcdelane ter je v kartoteki tuđi obr-nieni Pleteršnikov slovar. v kolikor prihajajo v poštev tehnici Izrazi. Na občnem zboru je upravni odbor podal obzirno poročilo o tendenci gotove industrije v S^veniji. ki namešča in skuša namešcati po s\-oiih obratili inozemce. Podatki, ki so bili izneseni, so skorai neverjetni in bode treba v tem noeledu odločnega nasto^a naše javnosti. Danes je v področju Ijubljan* ske se>c;'"e Udruženja 20 nezaroslenih slovenskh inženjerjev vseh strok, n^j-veČ med niimi kemičarjev. srrojnikov in elektrotehnikom, pa tuđi montani-stev. Kljub temu pa skuša cmenjera industrija dobiti z raznimi mahinacija-m izjave, da domaćih strokovnjakov ni ter namešča in zaposluje tuj^e. kl so ćelo mlajS5 od strokovno odličnih domaćih kompetentov. Drža\ne oblasti tem mah'nacijam običajno nasedajo ter ostaja?o zadev^e izjave Udruženja povsem neupoštevane. Občni zbor sekcije je. upostevajoč dosedanje slabe irkušnje, cooblasril upravni odbor sekcije, da preide z naj05trej5o borbo t>roti obstoječim T>raktikom rad^i v javnost, ker ne Domagajo več ntkake utemeljile in razlomi v službenih spisih. Na občnem zboru sekcije se je končno kreiral odsek za nove betonske predrisc. ki ima nalogo, da priredi določiia za beton, ki odsrovarjajo današnjemu stanju tejra srad?va. V upravni odbor so bili izvoljeni na-slednii Gospod je: predsednik ing. Jan-ko Mačkovšek, podpredsednik ing. Alojzij Hrovat. odborniki ingr. Ladi-slav Be v c. ing. Stanko Di m n i k, ing. Josip Pavlin, ing. Blaž Pristov-šek, insr. Karol Tavčar, insr. Pave! V r b i č in insr. Fran Zelenko: nid-zorni odbor ing. Vinko S t r 2 a r io ing. Viktor S k a b e r ne. 637 Počini srcem p vi jamo svojim sored nikom, pnjatelcm m fnancem, 4* je naša globoko ljubljena mama, tašča, svakinja in teta, gospa Uda Usni! * ttey il. Mri ^ veleirgovka in poits^alea skienila svoje živijen'e polno dobroti jivosti, v nedeljo, 28. februar ja ob pol 7. zvečer po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Z meljs^c ostanke predrage pokojnice soremimo v torek, 2. marca 1926 ob 3. popotdne Iz h še žalosti v Ljubljani, Mestni trg 10, na pokopališče pri sv. Križu, kjer jih položimo v roJbinsko grobnico k večnemu počitlvU. Sv. masa zadušnica se bo brala v sredo 10. marca 1926, ob 10. dopoldne v Stolni cerkvi sv. Ni kola ja. - * - w ,, ~ **• •- * '■ * * -: - , /: f f. • If : i *| C' ^ f t ■ >V ? f V LJUBUANI, dne 28. febrnarja I92& .,<*£ y i] t I *■! % || 4| ; % || . ^ . ATfut in Miran, sinova *; ft.fi*a-^^ .*,.; &>.•**- *--.* -^^^> Marija Baatea r#|. ■■feara«. svakinja, z rodbine, fMwl|a 8kaWrBS| sva- .11 i ^ kinja, z rodbino. ..r^*-*? Sfaan 4* •SLOVENSKI NAR OD» dne 2. marca 1926. 6tev. 49. Gospodarstvo Držim trošarine Od aprila do decembra 1925 je do-trila država od trošarine na sladkor 291 tnilijonov 190.981.71 Din. na kavo 28 milijonov 475313.76. kavine Drimesi 1 milijon 848.802.46, na riž 3,844.830.98, na pivo 35315.249.26, na fino vino 621 milijonov 784^0, na navadno vino 27 mili-Jonov 189.901.12 na ekstrakte brez alkohola 118387.46. na ekstrakte z alkoholom 245378.48. na liker, rum in konjak 1.512.597.71, na svece 567.659.88, na električno razsvetljavo 7,085,951.16, na plin za razsvetljavo 642.289.90, na kalcijev karbid 2.199.857,73, na kresiva 969.158.05, na špirit 122,798.11636, na Žganje 21350.967.60. na octovo kislino 2^09.14638, na bencin 41,197374.99. na kontrolno naklado za denaturiranje špi-riU 1318.672.94 Din. Državna trošarina je znašala torej »kupaj 591. 202.622.13 Din, predlanskem y istem času pa 542,113.42439 Din. Lani je torej plaćalo prebivalstvo državi samo na trošarini 49.089.197.74 Din več kakor predlanskim. Za devet dvanajstin 1925-26 je bilo predviđeno 451.499.999.94 dinarjev tako, da je dobila država 134 milijonov 702.622.19 Din več kakor je pričakovaJa, Nova tarifa za prevoz piva Kakor smo na kratio že poročali. je UTometni minister pretekK teden pod-I>Ual odlok. s katerim se spremene do-sedanje postavke za prevoz piva po dr-žavniS železnic ah. (Mlak stopi v veljavo 8. marca, Namesto dosezanje II. — A *— A predvideva nova tarifa razrede I •>3a — 3 b. To pomeni. da stopi pivo DrSiodnji teden med najdražje vozarin-«ke postavke. To zvišanje bo znašalo pri vaganskih pošiliatvah za 100 km 965 Din, za 200 km 1665 Din. za 300 km 2275 Din in za 500 km 3270 Din, Sedarrje postavke, ki jih nova t3rita spTeminia, so bile objavljene julijw la»i-skega Teta. Prvotne postavke so pome-nile težko obremenitev piva. ki so jo curili seveda konzumenti. Zato je drža-%~a tarifo za prevoz piva znižala, da po-majra producentom in konzumentom. Toda kmalu se je začelo med producenti samimj govoriti, da je tarifa pre-nizka. Prometni minister se gotovo za te opazke m zmeiiil. zdai je pa naen-krat ustrejfel želji producentov in tako se bo prvo zopet znatno podražilo. Po-Iposto spremitiianje tarife lahko škodtrie I producentom , m konzumentom* Pole« tcita dobe gospodarski krogi vtis, da strokovnjaki v prometnem ministrstvu in generalni direkciji železnic nišo na svojem mestu. V interesu narodnega gospodarstva bi bilo. da se prometno mi-nistrstvo v takih eksperimentih nekoliko omejL Pivo je že itak drago in slabo. Vsaka podražitev pomeni neumestno obremenitev konzumentov. —g Trgovinska pogajanja r AngRjo. V petek so se »estali ▼ zunanjem minrstrstvu naši in angleški delegati za trgovinske po» gajanja, Po preči tanju angleškega odgovora na naše predlože se j* razvila debata, nakar so naii delegati izjavili, da so z anglcškim odgovorom zadovoljni in upajo, da bodo pogajanja ktnalu končana. —g Tarifni odbor. V soboto je začd poslovati tarifni odbor. Na dnevnem redu je želerniška tarifa, —g Zakon o menicah in čekih, Izdclan je nacrt zakona o menicah rn oekik, ki bo velial za vso državo. Ozja sekcija strokov* Djakov, ki naj ta nacrt prouči, se je sestala danes. —g Posojilo za industrijo. Pravilnik o industrijskih ohligacijah, na podlagi katerih caj bi prišla naša industrija do denarja, pri* dc v krmtketn pred ministrski svet. Najbrž So vlada podala, da se povrne finančni mi» rister in sele potem bo pravilnik sprejet Obligacije nudijo upnikom iste olajšave, ki jih ima uprava foudov pri irterjevanju s^o» «ih dolgov. —g U stanari janje poljedelskih zhornic. V soboto popoldne se je vršila v Beogradu prvt seji odbora za usta.novitev pol jede 1* skih zbornic v naši državi. —g Itaiifa podpira Reket. V italijanskem tinančnem ministrstvu se je vršila v petek seja, na kateri se je razpravljalo o posojilu ▼ znesku 25 milijonov lir industriji in mali trgovini na Reki. Sprejet je bil tuđi pravil» nik za razdelitev tega posojila. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. mare« t. L po» nudbe za dobavo smrckovega lesa in buko« vih plohov; do 5. marca t L za dobavo olj* natih barv; do 9. marca t. L za dobavo oo* pičev ter za dobavo 1000 komadov prašnic; do 15. marca t. L za dobavo rezervnega ma* terijala. za vrtalni stroj. — Predmetni pogo« ji so na vpogfed pri ekonomskem odelenju te direkcije. —S Zelen jave na beogradakem trgu. V Beogradu se ie pojavilo mnogo zelen jave, ki jo uvaža Italija. Posebno zelenega graha in solate je v izobilju. — Gene so razmeroma nirke. To in ono ^ Proč > frumaji! To Čudno geslo so začeli oznanjati v Ameriki. Po vseh velikih ameriških mestih govore, da tramvaji ovirajo promet in zato jih je treba odpravHi. Električna železnica je kvečjemu za pred-mestje, dočim ^e je y notranjosti mesta že davno preživela in je kot prometno sredorska mest^^ ob-č"na stoji na staJišču, da tramvai samo ovira promet v mestu. ki se vrši veči-noma z avtomobili. 2^atq je sklicala anketo strokovnjakov. ki je ngotovila, da so tramvaji res od^eč in da je treba dotičnim družbam ^ploh odvzeti koncesijo. Lastniki cestnih železnic so proti temu sklcpu protestirali in vložili tožbo. Za slučaj, da sodišče prizna mestni ob-čini pravico odvzeti podjetjem koncesijo, se s-poje r>odjetja z lasmi^tvi na-jemnih avtomobilov v eno veliko prometno družbo. Tako bi newyorška cest-na železnica prostovoljno likvidirala. Ta akcija sroti tramvaju kaže. da se razvija promet v velikih mestih tako. da bodo avtomobili poiagoma irpedri-nili cestuo železnico. Heike Kaneriing Onne« Dr. Heike KamerlfnK Onnes, ravnatelj kriogeničnega zavoda v Leydenu, ki je v ponedeljek v Leydenu nenado-ma preminul. se je odlikoval tn prosla-vil s proučevanjem lastnosti tvarine pri zelo nizki temperaturi in ustanovitvijo laboratorija, ki se je prvi na svetu pri-bližal takozvani absolutni ničli. Temperaturo merimo po razteznosti plinov, za ka i plini se v primeri s tekočimi ali trdimi telesi pri enaki temperaturi po obseg-u najbolj izpreminjajo. Obseg pli-nov pa ni odvisen samo od temperature, temveč tuđi od pritiska. Pokojni Onnes se je začel pečati s problemo nizke temperature 1. 1883. ko je začel graditi laboratorij, ki je bil še nedavno edin na svetu. Kakor znano znaša absolutna ničla —273 stopinje C ali 273 stopinj manj kakor toplota tra-jajočega se ledn. Ce bi veljal zakon o odvisnosti obsega plina od pritiska od- nosno temperature neomejeno, bi se pri ohlajenju poljubnega plina do abso-Intne ničle zmanjšal njegov obseg do ničle, kar je seveda praktično nemogo-če. Onnes se je lotil težkega dela. Hotel je doseči najnižjo temperaturo, ki '*e sploh mogoča, Najprej >e eksperimentiraj s tekočim metilkloridom, pri kate-rem je dosegel temperaturo —90 stopinj C. V njem se je ohlajal etilen, ki je šel do ceveh pod velikim pritiskom v drugo posodo, kjer se je z izhlapeva-njem ohladil do —165 stopinj. Kot tretja tvarina je služil Onnesu kisik, pri ka-terem je dosege! učenjak temperaturo —218 stopinj. 10. julij 1908 je v zgodo vini znanosti znamenit dan. Tega dne je pretvoril Onnes prvič okrog 200 litrov helija v tekočino in določil kritično toploto tega plina z —26$, kritični pritisk na na 3 atmosfere. Tekoči helij ie imel go&toto 0.15 in je »kipel« pri temperaturi 4.3 ab-solutne stopinje. Pri izhlanevanju je nastala temperatura 1.5 stopinje do ab-solutne ničle. Tako se je Onnes od vseh učenjakov najbolj približal absolutni ničli, ki znaša kot rečeno —273 stopinj. Po tridesetletnem napornem delu ie do-segel svoj cilj — ne sicer T>r,polnoma, vendar je pa njegov uspeh za znanost ogromnega r>omena. Za svoje zasluge je bil Onnes opetovano odlikovan. Dobil je Noblovo nagrado za fiziko. londonsko krajevno znanstveno društvo mu je podelilo 1. 1912 Rumfordovo medalio in ga imenovalo za svojega člana. Umri je v starosti 72 let. Podpirajte Društvo slepih! Kralji in berači Dobro je irplačal kralj Ludovik XI. nekega plemenitaša, ki ie btl zelo lako-men. Nekoč je kralju priprost seljak po-daril veliko peso. Kralju je trcajal ta naivni in prisrčni dokaz udanosti podložnika ter je seljaka ukazal nagraditi s tisoč cekini. Cim ie to izvedel omenjeni lakomni plemenitaš. si ie mislil: Ce kralj tako majhno darilo, kot je pesa» tako bogato in knezevsko poolača. kako velika bo sele njegova revanža za bogato darilo. Zato ie kralju noklonil svojega najlepsega konja. Kralj se je raz~ veselil nepričakovanega darila, pohva-Iil je konja in ukazal naj se pesa zavre v priprosto ruto in posije vitezu. Zejo razočaran je ta vprašal donašalca.t če je to vse kraljevo darilo. Ko ie kralj to izvedel. je poklical Dlemenjtaša k sebi in ga nahrulil: »Kako si UDate bi^ nezadovoljni? Saj sem vam vendar dal za konja, ki je bil vreden komai 100 eeki-nov protidarilo, ki me je veljalo 1.1 cekhiov. ' Prebrisan španski dvorjajnik, ki je poznal brezmejno necimemost svoje.ca krab'a, je sklenil, da to dobro izkoristi. Pokazal je kralju. Filipu II. prekrasen diamant in izjavit, da je plačal zanj 7'") tisoč tolarjev. Kralj si je ogledal draco-ceni kamen in pripomnil: »Kaj ste vendar mislili, ko ste to ogromno vsoto dali za en sam kamen.« »Sire, menil sem,« ie odvrnil dvorjanik, »da je Filio Drujri še vedno na svetu.« In res je monarh, ki mu je ugajalo laskanje r> njegovi moči ter bogastvu, pleinenitaiu odkupil dijamant ter mu nastel 100.000 tolarjev, vendar ni znano, če je s to visoko ceno poplačal kamen ali pa laskanje. Vsled ugodne nabave surovin smo f2*!2» znižaBi cewe nogavicam in drugim plGtGIliHaiti P. n. trgovce in zadruge prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo N-Franzl & sinovi PoitnI predil 44. Lj«bljanaf Privoz IO. Sine tipke in pisave za pisaiae streje vseh sistemov sprewn aa po laredii ii vzora. Jchnicna 2i;nnnja. Lud. Ba naga LJUBLJANA T«ief. 99O Selcnburgova ulica 6 ^T limift v jliif. Mani' Hule ]e pol bosastvo.' Za nspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v Življenju sploh je Človeku pred pogo j telesno zadovolj-•tro. Ne močite svoje telo pri vsaketn koraku s trdimi ttsnjatimi petami, ker one povzročajo moćne potresljaje. Nosite tuđi Vi FALMA-kautmk ptiplatt la ft%. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odred ugodnemu in dastičnetnu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikrat lako izdržljive in še ceneje kot usnje 4OT Bol So dekllcn ' ki razume nem ko in zna opravljati vsa bišna dela, snrt-itneta zakonika brez otrok za gospodin i-^tvo. Za gotovi jena dobi a rlača in dobro ravnaive Ponuđbe na : ■iaslm KmtmrhMmm, Titel Valvasor. stara izdafa. — Državni zakon k do Incl L 1918. Naslov -c poizve pri Aloma Coinpflnyt Liuhisna. Cankar}efo nabrclK 1 kg Dla 5« prodaja ura« „ilm. naroda' Mr. Ph. Rudolf Ramor, lakaraar w LJabllaai, Mlkloildeva ceste 3f naznanja p. n. občlnstv«, _ li je pieielil staja litim _ w atUk Okr#ta#ga vali u urarom!« (Mitm w imU —* a^Ba^flBMPttSl ■^B^Baisl ^aSlala^A% Aav Aa ^^aa^aila^a^BBA ^^ ^^m^^k ff^ ^^^^^^^^^^^ ^^^Im^^^^m ^^^^^*^ P*"*^*! ■■• jaj pvaaaaaaja naj Ba^aj m HBa^B8a^l9 I wfML Najbližja lekaraa za vse, ki prihajajo na glavni kolodvor. Mau oglasi, ki stužijo v posre-dcvalne in socijalne namene občtnstva vsaka beseda 50 par. Sajmanjši znesek Dtn 5'—. SJlali oglasi Zenttve, dopisovan/e ter ogtasi strogo trgovshega značajay vsaka beseda Dtn /•—. Nđjman/št rnesek Dtn 10*—. Smšbe V službo k zečjemu industrijske* mu ali trgovskemu pod* jetju želi vstopiti resna, zanc^ljivE in vestna go« spc>dična z IGIetno pisar« nisko prakso, s perfekt« nim znanjem nemsčine in ita.lijartščine poleg slo venščinc, izvrstna strrjjc« piska, kore spori dentka in knjicovodkinia. — Cenj. ponudbe pod E!fktra'616 do 20. marca t. i. na upr. «Sk>v, Naroda*. Začetnica išoe »lužbe v pisarni ali kot blagajnidarka. — Za po&tcrroGt se položi kav# čija. — Na. lov nove uprava «Slov. Nar.*. 630 PosredoTalnica im slnžkinje PAVLA >\RAK, (prc)e v posredovalnici g. No>vot» ny>, Ljubljana. Kopitar-jeva ulica štev. 4 (poleg Zmajskcga mostu) — se i najtoplejc priporoča. 51 /T1 Več krojaskih yyfcftnrK*n|lrrfc^r za fino damsko delo — sprejmem takoj. — *Eli« te*. Ljubljana, Prešerno*i va ulica 9. 647 StfiHoranja Soba se ođda. ^^asIov povc uprava «51. Naroda«. 606 Prazna soba « odda mirna osebi. — — Kongresni trg S/II, les vo. 650 ijokah Poslovni lokali nasproti sodišću, obstoje* č: \z petih sob, jako pri« pravni za večjo odvetni* sko pisarno — se s 1. V. 1926 oddajo v najem. — Naslov nove uprava «SI. Naroda*. 645 ] Pouh ] Gospodično, ki bi podučavala laščino v večernih urah — iš£c zakonski par. — Naslov pove uprava «Slovenske>; ga Naroda«.________50T Kleparskega vajenca sprejmem. — Gustav Puc, kleparskf mojster. Ljubljana, Spodnja Šiška, 648 Dop/sovan/a Mlad gospod locet»ec. ne po svoji kriv* di, s premoženjem, išoe resnega znanja s samo* stojno gospodično 20 do 25 let staro; izključene nišo vdove ali ločene že* ne brez otrok, — Dopisi po možnosti 6 sliko in 6 polnim naslovom (sliko vrnem takoj nazaj) na upravo «Slov. Naroda?? pod «Dobrosrčna'621». ' Prodam Klavir dobro obranjen — v*led pomanjkanja prostora — aaprodaj. — Ponudbe na upravo «51ov. Naroda« pod tfKlavir,607». Prodam knjige Herder. Lessing, Wie* land. VVeber, Bulwer, Cooper, Gerstacker itd. ter dve omari, več veli* kih močnih za.bojev in drugo pohištvo. — L>ub< Iiana, Miklošiocva cesta st. 6, II. nadstr. o 651 Kitfnm BDode smrekore in jelove od 25 mm sr. premera, franko Dom žale — kupim — Cenj. ponudbe na naslov Jos. Rus, pansa za ga, ' Domžalc. 637 Razno RADIO aparate in šestavne dele ima v zalogi FMNC BAR, Ljubljana, Cankarjafo nabrtži* itav. 5 Lep fantek šest let star, s© odda zn svojeca ali v oskTbo pro* ti primemi odskodnini. — Donisi p>d ocDobro* srčni Ijudje-627 na upr. «Slov. Naroda*. Naznanilo« Lovro Čremornik na* mama, da pres?li svoje rerlitetno posredovalnice s 1. m rcem 1926 iz ~ .r« šemove ulice v Celju na Kral" Petra cesto 2.S TT, proti gOiflai «B^ani* bor» ter p. t. občin« si rjri nakunu in p.o« daji nosestev nadalje ori« poroča. 629 NARODNA KNJIGARNA Vsled odpoveđi lokala gioboko znltan# CA)ft* zz vse pisarniške in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige. U9otffta prlHfca sa iof« »n knjlf nlcau Za Velikonoč nov klobuk moram Imeti! Kjc na) ga kn^imr Nafrencjc ga kupiš v dobro mani trgovM klobtikov Jos.Pok ummL A. JAMNU w UVtLMM Birnei lp| M.I4 %m tor«« Dirajte za ukolski Tabor! V elobok! Žalosti naznanjamo vsetn prijateljem in znancem tužno vest, da ;e naš Ijubljt.nl oče, brat in stric, gospod Franc Adamič Majajnik đel. dražbe „Hongarta" združenih mlioov v Budimpešti v nedeljo, đne 28. februar ja 1926 po dolg! in mučni bolesni, previđen s tolažili za umirajo^e, boguvdano prem nii. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek. dne 2 marca 1926 ob itirih popoldne iz hise žalosti, Stan pot St 2. na pokopaUSče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odk anjajo. - V M«bljainlv dne 1. marca 1926. ' 3. -.. l - ] - Ql«l>«k« ialujočl ostsll, JjTi-1.....- ■ ] «-.:; ' :- ■■■■ * -: ." ■ ■ . - ,. -- i ■ . Mtrtrf potnbol mođ r Ljubt mI • :4 663 UaaJuiaji JoaJa ZnmafiL ^ y^ (Mm^m iiMk\Mx^awi Fcam Jam^zamiL* ^ ^* iawwn.tmA a^l Iksšaz Otasi f^!h■*■»*># ^ Val • I *—>" ^^^^^^s^Bj^^^^s^^ ^w^a^^^a^aw ^^b^^bib^^bs^^^^s^b^^bs ^aa^aat ^^^b> ^^bvBj^b^bjbbbjbsv ^bs^b^^^bv^bvbvb/ ^p vBs^^^p ^^^b^b^pb^bbj^pbsb^bb) ^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^^a^bh ^b^b^bst sBb^^b^b^s ^b^'BBBjB^bs ^bhbIbvv v^^VSjs*sa> ^^^^ ^^ VV ^^ ^Bt^^BV