151. številka. Ljubljana, v sredo 1. jnlija. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstri j sko-otferBko dežele za vse leto 15 - ne vračajo. Uredništvo in ii pr a vn i Štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolbs Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Za večkrat tiska. Važen glas od nemške strani za narodno samoupravo. i. (Konec.) Naj že takoj tukaj opomnimo, da je „Neue freie Presse" zatrla te stavke, v tem ko je navedla le oni del govora, v katerem obsojuje dr. Kuoll cepljenje državnozborskih zastopnikov v več klubov. Popolnoma vjsoglasji je zamolčala tudi „Mtinchener Allgemeine Zeitung" isti del govora, iste stavke, kar ni Čuda, potem ko ta list zagovarja jedino one interese v Avstriji, ki so na srci nemško avstrijskega kluba. Ponatisnila je navedene stavke jedino „Deutsche Zeitung, ali tudi ona brez vsake opomnje, kar se zopet ne strinja z njeno novejšo taktiko, vsled katere pretresa vsakovrstne izjave svojih pristašev. Knollova izjava nas takoj spominja načel narodne avtonomije in celo na oblike, kako bi jo bilo izvršiti. Najvažneje je to, da Praški profesor strogo loči narodne zadeve od vseh drugih, bodisi državnih ali deželnih. On torej pri poznava narodnost kot suvereno, ki nema ničesar opraviti z drugimi javnimi potrebami in vprašanji. Narodnost je nedotakljiva; njej ne smejo škodovati drugi interesi, pa tudi ona se nima utikati v druge zadeve, katere se morajo same po sebi presojevati in reševati. Knoll stoji načelno popolnoma na pod stavi člena XIX osnovnega zakona, ki zahteva, da je vsaka narodnost samostojna in jednakovrstva in jednakoveljavna z drugimi. Zato hoče, da bi, če ostanejo deželni zbori v dozdanjih oblikah, glasovali in se ločili po narodnih kurijah. Kjer koli ima govoriti narodnost tam naj se osnujejo primerne narodne skupine večega ali manjšega zbora! Iz tega je raz vidno, da Knoll zahteva izvršbo narodne avtonomije, ne samo za Nemce, ampak za vse narode. To je njegovo glavno načelo, in to je naj-veči korak do sporazumljenja, najvažnejši korak, ki ga je storil odločen Nemec i soglasji z vsemi pravimi narodnimi avtonomisti v Avstriji. Vidi se mu, da mu je jedino in najprej za načelo; o možnosti oblik, katere bi dobila narodna avtonomija, daje on vso prostost, on prepušča te oblike posebnemu premišljevanju, kakoršno bi se pokazalo najpraktič-niše za različne razmere mej narodi. S takim mo- žem, ki ni pedant v postranskih rečeh, se da torej govoriti in kaj določiti. Kar je silno važno, Knoll zameta naravnost ozkosrčnost liberalnih Nemcev na Češkem, ki zahtevajo jedino razkrojčeškega kraljestva, kakor bi ugajalo samo Nemcem te kronovine; on pri poznava potrebe okroženja jedne in iste narodnosti, kakor bi bilo najprimerniše, torej neomejeno. Po takem bi Knoll nikakor ne ugovarjal, ko bi se hoteli Čehi na Češkem, Moravskem, Šleskem ali še od drugod združiti v jedno narodno skupino, ali ko bi silili Slovenci, da se oni zjedinijo na podstavi narodne avtonomije. Kar zahteva on za Nemce, dovoljuje tudi drugim narodnostim. Knoll govori sicer samo o deželah s pomešanimi narodnostimi \ ali on bi ne bil zoper to, ko bi se vsak narod zase združil v jedno samo skupino, katera bi se potem utegnila razdeliti po specefičnih potrebah Jednega in istega naroda tudi v razna okrožja. Načela so mu nepremakljiva; izvršbo prepušča potrebam in razmeram vsakega naroda po-sebe. Zato tudi ne dajo in ne more dajati svojim lastnim nasvetom absolutne ali posebne veljave, dobro pa je, da jih je dal, kakor je razvidno iz njegovih stavkov, ker so nam v pojasnilo, kako on ume izrečena načela. Načela se ujemajo z onimi, kakor so izrečena v „prograuiu za izvršbo samouprave v Avstriji," ki jo je priobčil odličen Slovan v „Parlamentarji." Ne ve se gotovo, ali je Knoll prebral ta program; če ga ni, je toliko očitniša veljava istega programa, do katerega dospevajo tudi drugi politiki s svojim mišljenjem. Najbrže, da Knoll specijalnosti tega programa ni poznal; kajti drugače bi ne bil stavil pojedinih nasvetov sekundarne veljave, ki ne obstanejo pred kritiko istega programa. Prepričani smo, da Knoll odobri specijalno izvršbo istega programa; mi pa bodimo zadovoljni, da se je Nemec našel, ki je očitno izgovoril pravično in jedino pravo načelo za izvršbo narodne ravnopravnosti. Ali tudi pojedini nasveti, ki so načelom Knollovim podrejeni, so vredni, da si jih ogledamo nekoliko kritično, ker se tako toliko bolj utrdimo za prave nazore tudi v pojedinostih. O tem v drugem članku. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Poročila vzela so se z odobravanjem na znanje, potem pa je prišla na vrsto volitev. Izvoljen je bil, kakor že objavljeno, per acelamationem predsednikom gosp. prof. T. Zupan, ki je že doslej nosil glavno breme in ki se je še udal željam in prošnjam zborovalcev. Isto tako so se per acelamationem izvolili odborniki, katerih imena smo že objavili, potem za nadzornike gg.: dr. Papež, Za-gorjan, Anton Knez, Fr. Ravnikar in dr. Ku-1 a v i c, kot razsodniki pa gg.: dr. Jarnej Z u p a-n e c, dr. M u n d a, Ludovik Ravnikar, dr. Alfonz M o š e in dr. Č e b a š e k Po dovršenih volitvah vrstili so se posamični nasveti. Prvi oglasil se je g. Viktor Dolenec iz Trsta in po obširnem in stvarnem utemeljevanji stavil nasvet: 1) da se v Trstu pri sv. Jakobu, katera fara broji na 20.000 duš in kjer je posebno močno zastopan slovenski živelj, prej ko prej ustanovi otroški vrt, da v ta namen družba sv. Cirila in Metoda dovoli primerno podporo. Sicer bode v to svrho tudi poddružnica Tržaška svoje storila, izvestno bode se tudi v Trstu dobilo kaj podpore in odličen rodoljub obljubil jo že večjo vsoto. 2. Prihodnji občni zbor 1. 1887 bodi v Trstu. (Dobro, živio!) Mejni grof g. Obizzi opisaval je tožno stanje na nekaterih krajih na Goriškem, kjer se je bati, da nam odpadejo nekatere občine. Tako je nevarnost za Dolenje, Ločnik in Starogoro. Tem občinam, oziroma njih šolam naj bi se kako pomagalo da se razslovenenje prepreči. Govor bil je vsprejet z dobro- in živioklici. G. Gregor Einspieler poročal je v imenu poddružnice Celovške, kako se v Korotanu godi. Dasi je v deželi 120—130.000 Slovencev, vendar nemaj o niti jedne slovenske šole. Vse prošnje, resolucije in pritožbe bile so doslej zaman in drugače ne bode boljša, kakor da glavna družba priskrbi in plača spretnega odvetnika, ki bode slovenskim občinam po Koroškem izvojeval slovenske šole. (Dobro, živio!) Gosp. notar Veršec priporoča, naj se zlasti ozir jemlje na kraje ob peiiferiji in tiste kraje, kjer je že šulferajn ustanovil svoje šole. Na Štajer-kem sta taka kraja Sevnica in Pekrje. Govornik LISTEK. Dnevnik. (Spisal Ludovik llalevv; poslovenil Vinko.) (Dalje.) „No, meni pač ni bilo nič treba poizvedovati o tebi, pričenjala sem te že ljubiti brez vsakeršnega pozvedovanja. Le tu poglej, to lahko sam izprevi-diš. V četrtek 5. junija. Dogodki pode drug dru-zega. Bog, kako se bode to končalo ? Zdaj je njegov konj moja last, zove se Jupiter ter stoji v hlevu poleg Nelle in Georgesovega ponvja. Poskusiti bočem, da malo uredim mojo ubogo glavo. Kaj sem vse doživela jeden sam dan! Ob petih poklicana sem bila k čaju. Grem torej v salon; jedva dospejem, kar prinese Pierre vizitnico. Od koga? vpraša mama. Milostiva gospa, neki stotnik od lovcev želi se pokloniti. Stotnik od lovcev? jaz ne poznam nobenega stotnika. Prišla sem na kmete, da bi tiho živela, zdaj me pa Častniki preganjajo. Včeraj je bil polkovnik, a danes stotnik. Kdo ve, morebiti pride jutri cel polk ! Kaj hoče stotnik od mene? Milostiva gospa, on pravi, da je prišel za-stran konja. Ivanka, čitaj karto . . . moj Bog, dete, kaj pa ti je, vsa si rudeča, kri ti vre v glavo. O ne, mama. Vzemi torej karto in čitaj . . . Jaz vzamem karto in čitam: Grof Roger de Leonelle, konjiški stotnik v 21. lovskem polku. Grof! on je grof! še tega je trebalo! Leonelle! vsklikne Geor-ges, saj to je častnik Ivankinega konja. Da! spo-minam se, polkovnik ga je včeraj imenoval . . . toda oče, ki je odsoten! A vsekako ga moramo vspre-jeti . . . Recite mu, da je dobrodošel, pripeljite ga sem, Pierre ... A ti imaš besedo, Ivanka, jaz nič ne umejem o konjih ... On vstopi ter se običajno pokloni ... in mama se po precej uljudnem ogo-voru obrne k meni: Ivanka, gospod je došel zastran tvojega konja, dogovori se ž njim . . . Stala sva si torej nasproti, vse breme razgovarjanja težilo je mene. On je bil izboren, vrlo takten, prijazen in priprost, a jaz, jaz sem bila lesena, vsekako lesena, čutila sem se togo, strto. Zvedel sem, pravi zelo uljudno, da vam iščejo konja za ježo, milostiva gospodična. Menim, da vam jaz morem dati jednega na razpolaganje, ki bi bil vam jako prikladen. Lepa vam hvala, gospod stotnik, odgovorim jaz, a vaš polkovnik mi je rekel, da jako visoko cenite svojega konja, in jaz bi nerada . . Moj Bog! milostiva gospodična, seveda je izvrsten konj, sicer bi se gotovo ne drznil ponuditi vam ga. A zame je malo preslab, lahko breme mu je bolj priležno. Govoril je neresnico, kajti polkovnik ga je jahal ter našel, da je izvrsten ... in polkovnika nositi ... no, on v istini ni lahko breme., on je pravi hrust! In pa ta mali stavek: lahko breme je bolj priležno konju. Ni li bilo to neskončno ljubezni?o, tako nežno, tako fino! saj s tem je vsekako hotel reči: vi ste tako nežni, lahki! Vi ste peresce, vi ste ptičica! . . . Dostavil je: Naša služba je često trpka, konj bode pri vas dokaj srečnejši ... dokaj srečnejši!! te besede izgovoril je tako milo, skoro nežno. S tem mi je dal po ovinkih razumeti: Saj pri vas mora biti vsak srečen, prav vsak, celo konji ... Je li mogoče misliti si kaj nežnejšega, kaj pomenljivejšega? (Dalje prih.) potem razlaga, kako se more uspešno delovati in vzgled vrlih Sevničanov je pač posnemanja vreden, kajti njih prizadevanju in umnemu delovanju se je posrečilo v je d nem letu skrčiti trorazredno šul-ferajnsko šolo v dvora zre d no, število učencev pa od 80 na 2 0. (Dobro, živio!) Gosp. Čiček s Ptuja sprožil je prevažno mi-Bel, da se na Ptuji ustanovi dijaška kuhinja, da bode naša mladina nezavisna od nasprotnikov, ki jej tako radi oponašajo vsako dobroto, g B u i d iz Gradca predlaga, da se predrugači §. 1. družbenih pravil tako, da se delokrog razširi „za vse avstrijske pokrajine glede izvršitve namena na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem", ker se nameravana poddružnica na Dunaj i samo zaradi tega ni dovolila, ker je po §. 1. delokrog samo na slovenske dežele omejen. G. M. Veršec iz Celja predloga, naj družba svojega denarja ne nalaga v tujih, nain sovražnih hranilnicah, marveč naj jedrno ozir jemlje na posojilnice iti domače zavode. G. A. Lapajne iz Ribnice opozarja odbor na potrebe ribniškega okraja, g. V. Dolenec omenja, da se bode v Trstu v kratkem priredite gledališna predstava na korist družbi sv. Cirila in Metoda in priporoča, naj bi se tudi drugod v isti namen prirejale predstave in besede. Mejni grof g. Obizzi izjavlja željo, da bi se na tužno Istro ne pozabilo. Vmes mej temi nasveti in željami pa sta kaj ilborno govorila gg. Ivan Hribar in drd. Ivan Dečko, kazoč, kako treba po vzgledu Češke „Ustfedni Matice školske" delovati, da bode uspeh gotov, tla bode mogel vršiti težavno nalogo odbor, ki bode gotovo opravičeval zaupanje, ki se mu je z izvolitvijo skazalo. Govora vsprejela sta se z navdušenim odobravanjem in nam je le žal, da jih ne moremo per extensum priobčiti. Ob 1. uri popolu-dne zaključil je predsednik Svetec zbor. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. julija Nemci na €'c&kem vedno iščejo p;ilik, kako bi dražili Čehe, da bi le navstal kak nered. Izgrede bi potem njih poslanci že porabili v državnem zboru. V Pragi boče nemško rokodelsko društvo prirediti razstavo K tej razstavi se bode zbralo gotovo veliko Nemcev. Na poslopji, v katerem bode razstava, hoteli so razviti velikonemško črno-rudečo-zlato zastavo. Policija pa njim tega ni dovolila. Kakor se vidi, zabrani Praška policija že naprej vse, kar bi Utegnilo motiti javni mir in red. O novem šlvs.ijskeni deželnem predsedniku grofu Merveldtu se jako malo ve, kakega političnega mnenja da je. Najbrž ga je baš zaradi tega izbral Taaffe za deželno predsedništvo. Grof Mer-veldt je še le 42 let star. Dosedaj je služboval pri namestništvu na Spodnjem Avstrijskem in Štirskein, potem bil okrajni glavar pri sv. Ivanu na Solno-grajskem in v Ljubnem na Štirskem, vladni svetnik v Celovci in nazadnje dvorni svetnik pri namestniji v Gradci. Je li zmožen kakega slovanskega jezika, se ne poroča, a iz tega, da je služboval le v nemških krajih, da se sklepati, da ne. Šlezijski Slovani se ne morejo nadejati, da bi bil novi deželni predsednik njim prijaznejši, kakor je bil prejšnji. Mnogo se sedaj govori o nekej načelnej odločbi najvišjega sodišča, ki se tiče državnopravnega razmerja mej avstrijsko in ogersko državno polovico. V pravdi mej nekim avstrijskim in nekim ogerskim bankirjem zahtevalo je trgovsko sodišče, da se imenuje tako imenovani »inozemski kurator", ki bode toženca zastopal, dokler sam ne objavi kakega druzega zastopnika. Tožnik se je pritožil in višje deželno sodišče se je izjavilo da tacega kura-torja ni treba, ker Ogerska še ni inozemstvo. Najvišje sodišče je pa ovrglo odločbo deželnega nad-sodišča ter se izreklo, da se Ogerska v sodnijskem oziru mora zmatrati kot inozemstvo. Viiauje države. Črnogorsko vas Mojkovac napalo je bilo kakih 2000 mohamedancev, kateri so se nedavno izselili iz Crne gore. Turške redne čete, ki so nastavljene ob meji, se neso prav nič mešale v boj. Obkoljeni Turki so izpustili oba ujeta črnogorska kapitana, ko so poprej bili zastonj poskusili prodreti skozi črnogorske vrste, ter so Crnogorci bili začeli streljati s topom. Turki so imeli velike izgube. »Pol. Corr." piše se iz Peterburga, da je postopanje koSgarskrga kneza moralo vzbuditi nevoljo, ker je baš ruska vlada spoštovanje dogovorov vzela za podlago svojej politiki, odkar se je" začela poslednja kriza v orijentu. Ko bi bila hotela ruska vlada Plovdivski prevrat zmatrati kot maščevanje za Berolinski kongres, ki je zrušil Sanšt-taiiski dogovor ter bi bila hotela podpirati Plovdivsko ustajo, pritrjeval bi jej bil velik del ruskega prebivalstva', katero je odobravalo nagovor Moskovskega gorod-.sk£-a golove. Ruska vlada bila bi si pridobila ve- liko popularnost, ter Bolgari bili bi ostali ruska predstraža v orijentu. Toda Rusija morala bi bila zatajiti slovesne obljube ter bila bi spravila mir v veliko nevarnost. Ker pa v Rusiji samo car repre-/entuje narod ter nema odgovornih ministrov, katere bi mogel prezirati, kadar bi zahtevale narodne koristi, tedaj bi se bil car izneveril politiki, katere se je obljubil držati. Car, katerega poštenost in lojalnost je znana, ni mogel prelomiti dane besede, zatajiti tega, kar je obljubil v Skiernievicah in Kro-meriži. Njegova čast kot vladar, vojak in kavalir ni dopušča'a, da bi se bratil s knezom Aleksandrom. Ruski šovinisti, kateri so grajali vlado, da ni pod pirala Plovdivskega prevrata, neso vsega tega premislili, zlasti se pa neso ozirali na to, da se dogovor, če je še tako neugoden, ne sme tebi nič meni nič rušiti. Rusija pa tudi želi miru, ker so njene finance jako slabe ter notranji položaj zahteva mirni razvoj državnih sil. Pa tudi humaniteta zahteva, da se, kolikor se da, odriva vojn* mej velevlastmi. Taka vojna bode strašna, ker so se vse države tako oborožile. Rusiji ni bilo nikakor lahko, da je morala sama pripomoči, da Vzhodnja Rumelija ostane pod turškim ižesom. Rusija se je v poslednjej vojni prepričala, da bi bila v orijentu popolnem osamljena, ko bi začela boj za osvobojenje kristijanov. Misel o razkosanji Turčije bi pa vzbudila poželjenja po turških ozemljih ter začeli bi se veliki boji. Popolno bolgarsko zjedinenje pomenilo bi začetek tega razkosanja. Iz tega sledi, da Rusija mora gledati, da se ohrani mir, in se je zategadelj odrekla svojim najvažnejšim političnim interesom in tradicijam, kajti sicer se je bati, da bi vse njene dosedanje žrtve bile zaman. Rusi tedaj ne morejo trpeti, da bi bolgarski knez še nadalje tako s imovolino postopal ter bi ga podpirala Turčija. Ker pa tudi druge države žele miru, kakor Rusija, mislijo pritiskati na Sofijsko in Carigrajsko vlado, da se bosta ozirali na Berolinski dogovor in poznejše sklepe evropskega aieopaga. Rusija jih bode podpirala, kar je pokazala nota, katero je ruski poverjenik Otmu te dni izročil v Carigradu. Kakor se poroča v „Kdlnischo Zeitung" iz Londona, naznanila je aCusija vlastim, du je razveljavljen član 50; Berolinske pogodbe, po katerem je bil Batuin svobodno trgovsko pristanišče. Ko bi Anglija kaj protestovala proti razveljavljenji tega člana, jo druge vlasti, kakor misli ta list, ne bodo podpirale. Ta član ima pa tako obliko, da ga je Rusija lahko premenila, ne da bi bila rušila besede Berolinske pogodbe. Glasi se namreč: „Njega veli-častvo, car ruski izjavi, da namerava Batum narediti za svobodno, pred vsem trgovini odmenjeno pristanišče." Prejšnje grško ministerstvo je bilo pustilo izpraznena mesta poslanikov iz Štedilnih ozirov. Trikupis pa hoče zopet imenovati poslanike. Mauro-kordato pojde za poslanika v Pariz, Markos Dragim is v Peterburg, Kontoslaolos v London in Angelo Vlahos na Dunaj. V Ilclgiji se še vedno ponavljajo igredi so-cijalistov. Predvčeraj so imeli socijalisti v Amsterdamu velik tabor. Predsedoval mu je zaradi raz-žaljenja veličanstva obsojeni Domela Nieuwenhuys. Pri tem taboru je nastal pretep mej socijalisti in redarji. Nek delavec je ustrelil na policijskega komisarja, pa ga ni zadel. Redarstvo je bilo preslabo, vzdržati mir. Socijalisti so z veliko slovesnostjo spremili socijdistiška vodji Domelo in Fourtuyna na kolodvor. Volitve na Angleškem se še vedno neso za vlado ugodneje obrnile. Zdaj je že težko mogoče, da bi vlada dobila večino. Kolikor je do sedaj znano, voljenih je 168 konservativcev, 36 liberalnih unijonistov, 76 Gladstonovcev in 27 Parnellovcev. Dilke propal je v Chelsei s 176 glasi manjšine. Konservativci in liberalni unijonisti pridobili so 25 mandatov, Gladstonovci pa 10. Dopisi. Ik Trsi u 6. junija. (Trubarjev večer v Tržaški Čitalnici dne 3. julija.) Tristoletnico Trubarjeve smrti je slovenska inteligencija v Trstu, tako slovesno praznovala, kakor to zahteva spomin tako slavnega moža. Zbralo se je na prijatelj sk poziv brez reklame in brez vsega bobnanja okolu 40 gospodov. Radost mi je srce napolnila, ozršerau se po lepem omizji, kajti videl sem pred seboj cvet slovenskega razborništva, zastopnike vseh omikanih stanov, katere je vse na u daj al a le jedna misel, jedna želja, da zložno in dostojno slave spomin moža toli zasluž nega za slovenstvo! Posebno nas je veselilo, da so se tega večera udeležili gospod konzul Jurca in pa dva gospoda častnika, jeden v cesarski armadi, jeden pa v Lloy dovej mornarici. Da so omenjeni gospodje prišli k našej slavnosti, nam priča jasno dovolj, da se na rodna zavest širi po vseh krogih ter da nahajamo dandanes v vsakem stanu moža, ki dela čast slo venskemu imenu! Predsednikom temu večeru izbran je bil jedno glasno g. Lovro Ž v a b, kateri je prvi sprožil misel o Trubarjevem večeru ter si pridobil največ zaslug, da se je misel v dejanji izvela. Prvi ali bolje rečeno, slavnostni govor imel je g. stolovodja. S kratkimi besedami naslikal nam je staroslovensko književnost potem pa koj prešel na novoslovensko, katera se je s Trubarjem še le prav začela, čeprav imamo spomenike novosloven-ske književnosti še iz pred Trubarjevih časov. Omenil je tukaj gospod govornik najstarejšega novoslo-venskega rokopisa, kateri je on našel v beneških Slovencih. Obširno in jako temeljito narisal nam je potem Trubarjevo življenje in njega književno delovanje ter nam z živo besedo razbistril njega pomen in veljavo v slovenski književnosti. Vrlo zanimivo opisal nam je naposled Trubarjeve družbinske razmere ter povedal nam mnogo novega in spo-minavrednega i/, življenja in delovanja tega slavnega Slovenca. Upotrebil je v svojem govoru vse rezultate svojih in preiskovanj drugih učenjakov ter podal nam kolikor mogoče popolno sliko Trubarja, kot književnika in človeka. Vsi udeleženci so gospoda govornika burno pohvalili, ko je zvršil svoj govor ter mu čestitali. Zatem vrstile so se napitnice in lepo ubrano petje čitalniških pevcev. Vsi gospodje so bili jako praznično ubrani in zdelo se je, kakor bi se jih bil polastil oni mladostni duh, ki je Trubarja oživljal in navduševal pri njegovem delovanji in v njegovih bojih. Govoril je vsak neprisiljeno, naravnost, kakor mu je srce velelo, zato so pa besede tako ugrevale in segale tako globoko v srce! Zanimivo b'lo bi poditi izerpke znameni-tojših napituic, a ni čas ni prostor tega ne dopuščata. Povemo naj le, da je g. V. Dolenc napil potem g. Ž vabu, pridnemu preiskovalcu na književno-zgodovinskem polji. Gospod Jereb spomnil se je v svojem govoru Elzeja in njega zaslug, ki si jih je ta mož pridobil, da so Slovenci in ves učen svet Trubarja prav spoznali ter začeli prav ceniti njegovo delovanje. Govorili so še gg. dr. Glaser, Iv. B., A. M., Resman in drugi. Napijali sa slovanskej domovini, slovenske) in slovanskej vzajemnosti, slavili genije naše, sponuuali se tudi preteklih dni), prestanih bojev s tako živo besedo, da se je neko nenavadno navdušenje polotilo vseh. Govornik ustal je za govornikom, in videti je bilo, kakor bi se neutešljiva povoden j zgovornosti dobrih mislij in prekipečih občutkov izlila na dično družbo. Da, tega večera smo, kakor je g. A. M. v svojem izvrstnem govoru omenil, izbrisali mnogo klevetanja, prokletstva in opravljanja, s katerim so Trubarja njegovi nasprotniki obsuli. Ta večerostane vsacerau, ki se ga je udeležil v neizbrisnem lepem spominu, slovensko razumništvo Tržaško pa sme s ponosom reči; kažoč na Trubarjev večer, da zna in hoče častiti za narod za-si užne može! S Krškega 6. julija. [Izv. dop. | „Od nas odhajaS V srcih ostajaš." Sivor. Milo se stori dopisniku, ko mora svetu poročati žalostno vest, da smo Krčani zgubili moža, za katerem žaluje ves soduijski okraj. Kdor je imel priliko spoznavati g. J. Veucajz-a, sedanjega svetnika c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, bode gotovo pritrdil, da je bil on mož, kakeršnih je malo! V poslovanji, kakor tudi v občevanji bodisi s svojimi uradniki kot sodnik, bodisi s svojimi prijatelji in znanci, ga bomo pač vsi pogrešali. Vzlasti pa za njim žaluje „Krški pevski zbor", kojemu je bil odhajajoči ustanovitelj, voditelj in duša štiri cela leta. Krčani smo pod njegovim vodstvom doživeli toliko krasnih in veselih večerov, kakor morda po druzih jednako majhnih mestih nikjer ne, kajti le malo je krajev po Slovenskem, ki bi se mogli ponašati s takimi pevci. — G. Vencajz je pa tudi umel na nje uplivati in jih navduševati za lepo slovensko petje, kakor le malo kdo. — V dan 3. t. m. na večer se je pokazalo, koliko prijateljev in če-stilcev je imel g. Vencajz. Omenjeni večer so namreč prijatelji odhajajočemu sodniku priredili v slavo veselico. V ta namen so nekateri gospodje vrt g. Gregoriča lepo ozaljšali. Pri uhodu so vihrale tro-bojnice; sredi vrta je bil postavljen slavolok z napisom: „Možu pravice in resnice v slovo in slavo" ; na nasprotnej strani pa na čelu postavljene besede. Ves vrt je bil krasno razsvetljen. — Skupnega obeda se je udeležilo nad 80 osob. Prvo napitnico je napravil v slovenskem jeziku g. okrajni glavar poudarjajoč prijateljsko občevanje mej političnim in juridičnim osobjem. Po končanem govoru si čui gromoviti „živio" in občno pripoznanje navzočnega občinstva. Posebno je nam to dopadalo, da je naš prvi c. kr. uradnik govoril v lepej in čistej slovenščini. Ginjeu se je g. slavljenec zahvaljeval g. okr. glavarju za laskavo napitnico. — Na to se oglasi naš župan g. V. Pfeifer, ter v dolgem govoru našteva zasluge g. svetnika za Krško sodnijo in občino. Ta govor sem pazno pos'ušal — in zabeležiti moram, da je bila sleharna beseda premišljeno in na pravem mestu izgovorjena. G. Pfeifer-ju smo prav hvaležni, ki je tako lepo naslikal g. Vencajza zasluge. Hvaležni smo mu pa tudi za to, ker se on vedno poteguje v deželnem, kakor v državnem zboru za pravice in koristi Slovencev — posebno za pozabljeno, zapuščeno, a pri vsem tem lepo Dolenjsko. — Naš župan je nam Slovencem ponos in biser poslancev. Tudi tej na pit ni c i je g. slavljenec s tresočim glasom zahvaljeval se, omenjajoč, da kar je storil, je bila njegova dolžnost. — Tako so se vršile na-pitnice za napitnico in omeniti mi jih le še nekaj. V imenu sodnije je napil g. pristav Kobal. Ta je omenjal prijaznosti in ljubeznjivosti sodnikoves svojimi uradniki. G. svetovalec se je prav lepo zahvalil. Potem pride na vrsto g. starosta pevcev M. Šusteršič, ki je govoril ginjenega srca in s solzami v očeh, zahvaljujoč se g. pevovodji za štiriletni trud in ljubezen, kojo so pevci uživali pri njem. Na to so pevci zapeli nalašč odhodnici sestavljeno pesen. Besede je zložil g. dr. Mencinger. Glase se tako: Slovo. Zvesto podajamo roke In tožno pesen to k slovesu; Utripljo v žali nam srce, Utrinja solza se v očesu. Ti nas dovel si v Vilin hram, V neznano prej duha življenje, Ti bil si vodja, oče nam; A zdaj nenavadno glej ločenje! Minoie sreče ves odsev Nocoj nad nami se razgrinja, Mogočnih pesnij ves odmev Nekdanje slave nas spominja. Odsev je bled, topi se v noč; Za solncem svojim, za gorami, In petju, kje je stara moč? Ko nam je peti s solzami. Kar bil si nam ves srečni čas, Za vse, za vse Te Bog obdaruj, Ti pa ves ne ostavi nas, Ljubezen staro nam obvaruj; In naiu Tvoj zgled, Tvoj uk bo uzor, Ki novo vez med nami spleta, Da časten, blag ostane zbor, Ves vreden svojega očeta! Te krasne besede tudi kinčajo „diplomo", ko j so podarili pevci svojemu ljubljenemu pevovodji v spomin in v zahvalo. Podpisali so jo vsi tisti pevci, ki so sodelovali pri lanskej Ciril-Metodovej slavnosti. Izdelal jo je g. Novak tako izvrstno, da se more mojstersko delo imenovati. — G. svetnik se je pevcem lepo zahvaljeval, poudarjajoč, da ni nikjer toliko prijetnih ur doživel, kakor ravno pri pevcih. Vsaj drugače ni moglo biti, ker smo ga vsi ljubili in spoštovali. Bog daj, da bi njegov trud obilo dobrega sadu obrodil, ter da bi v njegovem dubu krasno slovensko petje še dalje gojilo se tu pri nas . . . Govorili in napivali so še g. dr. Mencinger, jako izborno svojemu prijatelju in v imenu celega sodniškega okraja, g. Gabršek v imenu šole kot sinu učitelja-vzgojitelja, g. Ženar v imenu garde, g. Rupert v imenu požarne straže itd. Vsem tem na-pitnicam se je gospod slavljenec iskreno zahvaljeval. Omeniti mi je še, da smo videli tudi nekaj gospode iz bližnjih sosednjih krajev. Cela slavnost je pričala, da je bil g. Vencajz jako priljubljena in spoštovana oseba na Krškem. Lepa hvala tudi gospodoma Engelsbergerju in Janežu, ki sta se trudila z dekoracijo. Odhajajočemu slavljencu pa kličemo s pesnikom Gregorčič-em: „ Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan." Tega gesla se je držal naš Ivan in on naj bi bil tudi drugim c. kr. uradnikom v izgled in v korist Slovencem! Pevci Krški Ti pa kličemo: Z Bogom, z Bogom! —a—. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 6. julija. Predseduje župan G r a s s e 11 i, ki overovate-Ijema zapisnika denašnje seje imenuje mestna od- bornika dr. viteza BIeiweis-Trsteniškega in P a k i č a. Na poziv „Matice Slovenske" izvolijo se kot zastopniki v odbor za prepeljavo Kopitarjevih kosti z Dunaja v Ljubljano gg. podžupan Petričič in odbornika profesor Tema Zupan in c. kr. notar Gogo 1 a. Dr. Tavčar poroča o stanji obravnav z občino Spodnjo-Šišensko glede Podturnske graščine in Kolizeja, ki se imata priklopiti v pomerij mesta Ljubljanskega. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da je izvoljen v odsek za obravnavo v družbi z dru gimi zastopniki našel malo pripravljenosti od strani Šišenskih zastopnikov pogoditi prijazno, na obe strani ustrezajočo, primerno pogodbo. Najprvo neso hoteli Šišenski zastopniki ničesar slišati o odcep-ljenji Kolizeja. Potem se je v prvo zahtevalo 10.000 gld. odškodnine, in pozneje je večina zahtevala 7000 gld. jeden zastopnikov pa 8000 gld. Te vsote zde se odseku prevelike in odsek predlaga, da naj se prizna jedenkrat za vselej občini Spodnji Šiški za odcepljenja Podturnskega grada in Kolizeja 4000 gld. odškodnine in se naroča mestnemu magistratu, da ta sklep mestnega zbora naznani deželnemu odboru, da ga izvesti vladi oziroma mt-nisterstvu za notranje zadeve. Mestnemu odborniku Hribar-ju zdi se na-svetovana vsota previsoka. Še le, ko je deželni zbor kranjski postavo o priklopijenji skoro jednoglasno sklenil, je pričela občina Spodnje-Šišenska zopet pogajanja, o katerih ni prej več slišati hote a. Zahteve so res pretirane, računa se le dohodek, ne pa izdatki. Ko bi morala občina Šišenska skrbeti za policijo na Podturnskein posestvu, kar bi mogla mesto in vlada z vso pravico zahtevati, potem bi se dohodki zelo zmanjšali, če ne bi celo popolnem izginili. Govornik je bil v prvo mnenja, da bi se ne dovolila nikaka odškodnina, posebno, ker mesto Šiški ni sovražno in ima Šiška od glavnega mesta jako mnogo dobička. Nova pot, ki se je napravila skozi gozd, privabi gotovo dosti gostov v Šiško in mesto bi bilo to pot lahko opustilo, ko bi le za svoje koristi skrbelo, kajti mesto ima svojo restavracijo pod Tivoli. Govorniku zdi se tedaj nasveto-vani znesek previsok in predlaga 3000 gold. odškodnine. Mestnemu odborniku Franu Ravnikarju se nusvetovana odškodnina le premala zdi. Mestna občina Ljubljanska pridobila je po sklepu deželnega zbora kranjskega več poguma. Treba pa se je ozirati ne samo na gmotni, nego i na moralični moment vse zadeve. Naj bi se v tej zadevi ne ravnalo po prismvici „Gewalt geht vor Recht", torej nasve-tuje, naj bi se dovolilo 7000 odškodnine. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški opomni, da se je odmerila odškodnina za četrti del dosedanjega ozemlja Šišenske občine in za to bi ugajalo naBvetovanih 4000 gld. Ko je govornik svoj čas v deželnem zboru kot poslanec okolice Ljubljanske zagovarjal in branil pravice Šišenske občine, da bi se jej vsaj toliko dalo odškodnine, kolikor se danes nasvetuje, bili so s tem Šišenci jako zadovoljni in mu poslali zahvalno pismo. Govornik misli, da nasvetovana odškodnina popolnem zadostuje. Naglasa pa tudi, da ima Šišenska občina veliko dobrot od glavnega mesta, kajti tretjina nje otrok pohaja v Ljubljanske ljudske šole, katere mora mesto vzdrževati. Ko je naglašal mestni odbornik G o g o 1 a, da ima občina Šišenska po bližini glavnega mesta tudi svoje stroške, kajti po ukazu vlade morala je najeti hišo za slučaj kolere, opomnil je poročevalec dr. Tavčar, da ima Šišenska občina le toliko časa dohodke od ozemlja, ki se ima odločiti, dokler okrajno glavarstvo občino pri miru pusti in iste po zakonih ne sili, da preskrbi za javni red vsaj jed-nega policaja. Ta bi stal najmanj 400 gld. na leto in potem bi se Šišenski občini od tega posestva kazal precej velik deficit, ki bi tudi večni vir deficitu ostal. Pri glasovanji se ne vsprejme ne predlog Hribarjev, ne Ravnikarjev, ampak predlog odsekov, da se da 4000 gld. odškodnine. (Konec prih ) Domače stvari, — („T ages po s t") ima v včerajšnji številki dopis iz Ljubljane, ki je zopet poln lažij ter kaže, da je teta v „Stempfergasse" še vedno stara „laži-pošta". O Kamniku pripoveduje grozne stvari. Fanatizovano prebivalstvo spušča svojo jezo na c. kr. uradnike in c. kr. okrajni glavar dr. Russ dobil je pretilno pismo, \ katerem se njemu in vsem na Kranjskem bivajočim Nemcem žuga s smrtjo, ko bi jim še kdaj v glavo palo „misliti drugače, nego njih slovenski someščani". Na prvi pogled se vidi tolsta „racaM, ki v treh vrstah tiči, današnja „Laibacher Zeitung" pa ima obširno notico, v kateri je dokazano, da okrajni glavar dr. Russ ni dobil pretilnega pisma od „cele občine", pač pa brezimno pismo, v katerem se mu preti, ako se brv Čez Bistrico v par dneh zopet ne odpre. O narodnem vprašanji v vsem pismu ni niti duha niti sluha, Še manj pa, da bi se Nemcem na Kranjskem s smrtjo pretilo. C. kr. deželno predsedstvo na Kranjskem poslalo je „Tagesposti" v tem zmislu popravek, s katerega objavljenjem bodo gospodje v „Stempfergasse" morali priznati, kako brezstidno pačijo javno mnenje in varajo občinstvo, kako pomilovanja vredni so junaki, ki pišejo in dopisujejo v „Tagespost". — (Obsojen) je bil včeraj pri mest. del-okrajni sodniji firizer Obreza na 10 gld. in troške, ker je širil neosnovano vest, da je g. Počivalnik pri neredih dne 3. junija žvižgal. — (Vabilo.) Slavnostni odbor "za odkritje spominske plošče na rojstni hiši dr. Jakobu Zupanu na Prevojah pri Brdu vabi s tem narodna društva in vse slovenske rodoljube, da se udeleže mnogobrojno slavnosti, ki se ima vršiti v nedeljo dne 11. julija t. 1. s sledečim vsporedom: 1. Sprejme in pozdravi se pisateljsko društvo in drugi gostje na cesti na Prevojih ob 4 uri popoludne. 2. Slavnostni goVttr pri rojstni hiši slavljenca, govori g. ravnatelj Fr. Wiesthaler. 3. Odkritje plošče. 4. Zbor: S. Jenkova „ Molitev", poje Kamniško pevsko društvo „Lira". Potem pa je prosta zabava na vrtu „Švar-celjeve gostilne, kjer bode pela „Lira" več pesnij in svirala Domžalska godba. — Slavnost se vrši tudi pri meni ugodnem vremenu. — (Pisateljsko podporno društvo) odkrije v nedeljo 11. julija 188G ob fttlrfth popoludne dr. Jaki Zupanu, slavnemu slovenskemu pesniku in pisatelju spominsko ploščo na njegovem rojstnem domu na Prevojah K prav obilni udeležbi povabljeni so vsi gg. društveniki iu tudi vse drugo čestito občinstvo. Gg. društveniki se ravnokar vabijo s polo-okrožnico, drugo občinstvo pa tem potem. Za vozove je preskrbljeno; vožnja iz Ljubljane v Prevoje in nazaj stane za osobo 40 kr. Kdor se hoče udeležiti, naj to naznani vsaj do petka 9. t. m. dopoludne g. prof. Vrbovcu ali pa društvenemu tajniku g. prof. Raiču, ter naj dopošlje svoje vož-nino 40 kr. za osobo. Kdor vožnine ne plati, na tistega se odbor ne more ozirati. Tisti gg. pa, ki se nameravajo z lastnim vozom (ali z izvoščekom) voziti, naj tudi racijo društvenemu tajniku naznaniti, koliko osob se bode peljalo, da more isti pravočasno naznaniti natančen broj udeleževalcev slavnostnemu odboru na Prevojah, ki je prevzel skrb za to, da dobimo tudi kaj jesti. — Iz Ljubljane se odpeljemo točno ob 12. uri opoludne od sv, Krištofa. Tisti gg. udeleževalci, ki se bodo vozili s privatnimi vozovi, se prav uljudno prosijo, da se tudi peljejo opoludne, tako da pojdemo vsi vkup in se tudi vkup pripeljemo v Prevoje. To bode lepše in slovesnejše. — (Kolera.) V ponedeljek pojavila se je kolera na hrvatski zemlji, na Sušaku pri Reki obolela je jedna osoba za to boleznijo. Ljudske šole in hrvatska gimnazija na Reki so se zaradi kolere zaprle. Z Reke še vedno beže imovitejše rodbine na Hrvatsko. — V Trstu je od nedelje do včeraj troje osob za kolero umrlo. — Ker se v zdravstvenem oziru vse stori, da se kužna bolezen, kolikor človeške sile premorejo, omeji, ker se dotična stanovanja, obleke itd. hitro in korenito razkužijo, ne more se ta bolezen več tako širiti, kakor nekdaj, ko Še ni bilo toliko in takih sredstev proti tej kugi. — (Slovensko pevsko društvo") s se-dajnim sedežem v Ptuji je dobilo spet novega usta-novnika. Gosp. dr. Fran Firbas, c. kr. beležnik v Brežicah je pristopil z zneskom 25 gld. Slava mu! Nekateri čast. gg. poverjeniki pošiljajo pridno do-peske in poročila. , Naj tudi drugi to posnemajo in oSlboru nepotrebnih poslov ne delajo. Programi pridejo v kratkem, ker je veliki zbor (15. avgusta) že blizu. — (Vrbureja.) Zadnje poročilo c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic omenja, da so se nasadi vrb ob skoro vseh avstrijskih železnicah v slednjih letih dobro obnesli in da je obilo š.bovja sposobnega za uporabo pri pletenji košarn. Mi torej opozarjamo vse one, ki se bavijo s pletenjem košarn, na te bogate nasade; posebno obili pa so Še nasadi ob južni in Kudoltbvi železnici. — (V mestnej klavnici) zaklalo se je pretekli mesec 244 glav goveje živine, 136 prašičev, 921 telet, 234 ovec in kozlov, 158 kozličev in 19 konj. Na ogled se je prineslo 137 kilog. mesa. — (Razpisani) sta učiteljski službi na jednorazrednicah v Gorenjih Pirničah pri Medvodah in v Dolenji Hrušici pod Ljubljano. Za prvo je letne plače 450 gld. in stanovanje, za poslednjo 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 3. in 2. avgusta Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 7. julija. Včeraj zvečer v Neuillv na somnji slavnega krotilca Bibela zverine raz-mesarile, prizadele mu 17 ran. Mogoče vender, da še okreva. London 7. julija. Do sedaj 204 konservativci, 44 nasprotnih liberalcev, 98 Glad-stonovcev, 41 Parnellovcev. Rim 6. julija. Izvestje o koleri: V Brin-disi 6 zbolelo, 10 umrlo, v Orii 5 zbolelo, 8 umrlo; v Francavilli 29 zbolelo, 25 umrlo; v San Vitu 33 zbolelo, 3 umrli; v Latianu 50 zbolelo, 28 umrlo, v Codigori 3 zboleli, 4 umrli, v Ostumi izmej prej zbolelih 5 umrlo. Dublin 6. julija. O polunoči napala tolpa ljudstva klub konservativnih delavcev in skušala ulomiti vrata. Iz hiše streljali na na-padovalce ter jednega ubili, 36 pa ranili. Policija napravila red. Vsled teh izgredov so 100 osob zaprli. London 6. julija. Blizu Holytowna trčila sta dva brzovlaka, ker se je pri jedni lokomotivi os zlomila. 40 osob ranjenih. Mnogoletna opazovanjn. Proti slabosti želode* in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ H ei dl i t z - p r a S k i u zelo odlikujejo od druzih sredstev, b svojim prebavljenje pospe-fiujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno M o 11 - o v e preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(20—5) Tujci: 6. julija. Pri Mg« nn: Franki z Dunaja. — Strakosch iz Prage. — Fischel iz Urna. — Singjar iz Zagreba. — Peternel iz Celovca. — Petzer z Dunaja. Pri TOnlloti L0wy z Dunaja. — Geiger iz Lincn. — Luksch z Dunaja. — Dolschen iz Gorice. Umrli so v IJul»IJ«4iil: 3. julija: Karo! Železnik, dijak, 18 let, umrl jo potoma v Ljubljano mej vožnjo blizu Borovnice, za katarom v črevesu. — Rudolf Bajda, delavčev sin, 6 let, Poljanska cesta št. 18, za ošpicami. — Jovana B; ilmaver, oskrbnica, 58 let, Kravja dolina št. 11, za rakom. 4. julija: Matija Puhar, delavec, 53 let, ulice na Grad št. 12, za otrpnjenjem pluč. — Alojz GorSič, čevljarjev sin 8 let, sv. Florjana ulice St. 4G, za davica. V deželne j bolnici: 30. junija: Anton Oblak, gostač, 54 let, za jetifco. 2. julija: Fran Tome, delavec, 42 let, za j etiko. — Janez Urankar, dninar, 43 let, za prizadetimi opeklinami. Tržne ceni«- v I jiiltljaiii dne 3. julija t. 1. srl. kr.l Špeh povojen, kgr. gl-! kr.- Pšenica, hktl. . . . —170 Bež, n ... 5 04| Surovo maslo, „ —190! Ječmen, „ ... 3 9fi Jajce, jedno .... — 1 2 Oves, m ... 2 99 Mleko, liter .... - 8 Ajda, r ... 4 06 Goveje meso, kgr. — 64 i Proso, n ... 4'87 Telečje „ „ — 50 \ Koruza, » ... 4 87 Svinjsko „ B — 60 j Krompir, ti ... — — Koštruuovo „ „ — 34 Leča, Grah, n ... ul- — 40 rt ... io — Golob...... — 18 , Fižol, n ... 18- Seno, 100 kilo . . 9 30 ■ Maslo, Mast, fcgr. . 1 - Slama, „ , , Drva trda, 4Q]metr. 2 60 i — (58 6 50 ; Speh triien, „ — 64 „ mehka, „ „ 4'10 Meteorologi«1110 poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 6. julija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737"88 mm. 73640 jim. 73G-70nim. 18-4" C 27-4° C 20 8« C 1 brezv. si. jz. sl.jjvz. obl. jas. jas. 0-00 mm. ■ • I III Srednja temperatura 22'2°, za 3'4° nad norumlom. HD-mnaoslsa, borza dne 7. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta..........85 gld. 20 kr. Srebrna renta..........85 „ 90 Zlata renta...........118 „ — „ 5°/0 marčna renta.........102 n — ,. Akcije narodne banke.......871 „ — n Kreditne akcije......... 275 „ 80 „ London ... . . 126 , 55 Srebro ......... Napol. ..... C. kr. cekini Nemške marke ■t"', državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1*64 Onrrtka zlata renta 4°/„ Ogrska papirna renta 5°/„ 5* „ štajerske zemljišč, odvez. Dunava r«'g. srečke 5% Zemlj. obč. avstr. 4l/t°/0 zlati zast. listi Prior, ob lig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . 100 gld. Rndolfove srečke ... 10 . Akcije anglo-avstr. banke 120 « Trauimway-društ velj. 170 gld. a. v 250 gld. 100 m Id. oblig 100 gld. — — 10 ■ 02 5 94 «2 07', 131 50 1H8 _ 105 65 94 85 105 20 117 20 125 10 {♦8 1 85 177 25 18 75 113 — 200 — kr. Tužnim srcem javljamo podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod ANTON PORENTA, mesar in hišni posestnik, danes po noči ob 11. uri, po kratkej in hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu svoje starosti, udan v voljo Božjo, mirno v Gospodu zaspal, Truplo prerano umrlega bode v četrtek dne 8. t. m. popoludne ob 6. uri v hiši sv. Petra cesta št. 75 blagoslovljeno in potein k večnemu počitku k sv. Krištofu preneseno. Sveto maše zadušnice za ranjcega brale se bodo v več cerkvah. Nepozabljenega nam umrlega priporočamo vsem v molitev in spomin. L j ubij ana, 6. julija 1886. Joslpina Porenta, roj. Jager, soproga. Mlnka Porenta, hči. Ivanka Klemeno, roj. Porenta, Katlnka Zan, roj. Porenta, Marloa Klemeno, roj. Porenta, Ana Klemeno, roj. Porenta, Joslplna Porenta, sestre. Franjo Zan, Josip Klemeno, Franjo Klemeno, svaki. (481) v našem zalozniHvti je izšla in se dobiva po vseh kitji-> ■ tržnicah knjiga; v \ Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših krat'kol'asnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. 12 pol v S°. Mehko vezana 6o kr., franko po posti 6$ kr. Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj ie neno ne ni Ji kratkočasnic gotovo tti imel malo tnala pri zbiranji teh kratkorasnic in smehiic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primemo razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvalcien za njegovo delo, saj bode čitajoc" podane smrtnice preživet marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji />it'/i kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prosi njeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (Sala, livljenjU. t-ffinuor zgubljen, žtvljeuje zgubljeno*, pravi K. ECthler Ig. pl. Klciumayr M Fed. Bambcrg knjigotrinica ?> Ljubljani na Kongresnem trgu. 1«n-i T T T * »»V**V»» W>>>>^V«V» •> **** (356—6) Poslano. (3- 25) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I želudca holesti grkljana I proti menurnim kataru, 11! V It K M ATT« KIJ \ Karlovi vari i Widn. RAZPRODAJA VINA. Pravo, dobro ovj a * £ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu 9. brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in £ vse zobne operacije t zobozdravnik A. Paichel, | •j- polejf Hradeckeg'u mostu, I. ntidstropje. e Kisla voda, kopališče Radence Vsled obilnega ogljenokislik natrona, lithionn je radvanjska kisla voda kot. specifikum pri: protinn, kamnji v želoriei, mehurji, ledvicah, zlati žili, bramo-rici, hranom, zlatenici, želodčnih bo leznili. kittara. Kopelji, stanuvanja, rtslavratija cem>. svojo jako obilo ,,niitro-lilliion- Itisiino". darodovi posknsi so dokazali, da jo ogljeno-kisli r l.itliion" pri protinn nnjholjse in najgotoTfjio zdravilo. /iiln^u: V, 1'lailtir. v Jjjubljuni A. ]tIiikza1I v Gorici, v Oolji 1». Nolliiittfcr vi:i Kupitn v Tratit, ili Mariboru v variki bjiou. truoviui. pogrebnega društva „Marijine bratovščine". Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi DOBRODELNO LOTERIJO, katero namen je ustanova zavetišča kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta loterija je z odlokom vis. c. kr. finančnega ministorstva dne 21. septembra 1885, št. 28.601J, dovoljena. Osnovana je ua podlagi 50*000 Mreelc po 50 krit i4-ui-j«-v. ki bodo zadele 2000 l4tiiutri«'v. Vsaka pet in «• K u gotovo zadene. Srečkanje bo v Ljubljani 1. tlečem liru ISStt v prieo vlu