Z76. Številka.
I Liuliui. i Nkoti. 30. Nitabn NIZ.
XH. leto.
^^1 ^m              h^^^b                   ^^^^h     ^^^^B        ^^^^h ^^^^n            ^^^^^^^^^^m               ^^^^n^^^^^^^^^^B                  ^^B  ^L.                              ^a                  ^^^^^1                                    ^^^^^^^^^^^^^^B             ^^^^n ^^^^^K                                ^^^.            ^^^Er     ■mr"Jl           ^Mm^S     sSi*js5
.Slovenski  Narod'  velja
▼ Ljubljani na dom dostavljen:                           v upravništvu prcjemnn:
celo leto.....        K 24-—            cek> leto.......K 22-—
po\ \tta........   12--            pol leta........  11 —
četrt leta     .......    6-—           četrt leta.......    5*50
na mesec.......    2"—           na mesec.....,     1*90
Dopisi na? se frankirafo.    Rokopisi se ne vračaio. UrednUtro-   Knaflova ali ca *L S   v pritličja) levo   tnlolon it 34.
lina) a mak dam svnnnr innvnmanši nndarijn in prasni* e.
lnserat'    vcijajo       >eiftrost»pna   petit   vrsta  za enkrat   do   14  vin.,   za   dvakrat  po
12 vin., za trikrat ah  večkrat  no 10 vin.   Parte tn zahvala vrsta  16 vin.  Poslano
vrsta 20 vin. Pn večjih inserciiak po dogovoru.
Upravnisrvu na   se pošiiiaio naročnine   reklamacije    nserati itd. to :e administrativne stvari
------------------   Pmmmnanzmn statika vnljn IG vinarjev.   ------------------
Na pismena naročila brez istodobne  vnoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tUkamn" telefon it. S5.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko;                                                za Nemčijo:
celo leto      ......K 25*—           celo leto.......K 30*-
nol leta   .    .   .   ,   g   .   .     .   13*—
četrt leta.......6*50              ■ Amoriko in vse drage dežele:
na mesec     ......    .    2*30           cele leto......K 3S>-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za adgovor doprsrtlea sli znamka. Upravniitvo   spodaj, dvorišče levoV Knaflanra nlfenrit. 5 telefon št. I
Vabilo na naročbo.
Slamo p. a. občinstvo vljudno vabimo aa koto naročbo, stare p. i. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponore, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja v Ljnbljani na dom dostavljen:
Vse leto . . . E 24«— I Četrt leta . . . S fcV— Pol leta . . . „  12*— | En mesec . . . m 2,—
V opravnistvn prejemaš na mesec K 1-90.
Spošiljaojera po posti v Avstriji velja:
Vse leto ... S 25-— I Četrt leta . . K 4-30 Pol leta . . . n 13*— I En mesec . . „ 2-34 Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko m druge
dežele vse leto 39 E. HF* Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hrarn se  mora  poslati   tudi   naročnina,   drugače  se   ne
oziramo na dotično naročilo. Pri  reklamacijah  naj   se  navede vedno  dan   zadnjega plačila naročnine. '  Irst se   ostavlja  10.   daa  po potekH   nara
čnini brez  ozira vsakema, kdor  je   ne vpooije o pravem časn.
CpranBtffl Jmtim nmnf.
Uspehi nemškega bujsliinia.
Češki poslanec dr. Rašin je dne 26. novembra v državnem zboru iz-pregovoril umestno besedo o nezaslišanem počenjanju nemškega časopisja dunajskega. Ožigosal je laž-njivost tega časopisja in ožigosal je vse meje presezajoče hujskanje tega časopisa proti slovanskim narodom. V tem oziru se odlikujejo zlasti dunajski -ljudski« listi.
Uspeh tega divjega hujskanja ni izostal. Sad tega hujskanja je, da je v velikem delu dunajskega prebivalstva zavladala prava besnost in da se dogajajo napadi in izgredi, večinoma zgol zaradi tega, ker govore na-padenci v kakem slovanskem jeziku.
Slučaj slovenkega visokošolca Goloba je bil včeraj v našem listu popisan. Ta slučaj osvetljuje mišljenje in razpoloženje dunajskega prebivalstva na tak način, da je vsaka nadaljna beseda odveč.
Živimo v resnih časih. Mednarodni položaj je napet in ni izključeno, da pride celo do vojske. Dan na
dan slišimo apele na slovansko prebivalstvo v tej monarhiji in dan na dan se obeta temu prebivalstvu, da bodo njegove pravice vpoštevane in da se mu bodo vstvarili vsi pogodi za srečno življenje v tej držav t !ak> •Zavore oficijelne ose« e in i»4eJo od njih inspi. 'ani or&ani.
A kako se ij*r;aio te besede z dejstvom, da trpe ravno tisti oficijelni krogi naravnost zverinsko hujskanje dunajskega časopisja zoper Slovane vobče in tudi ^oper Sk \ ane avstrijsko - ogrske monarhije? Tista vlada, ki kruto zatira vse slovansko časopisje, dovoljuje dunajskemu časopisju pravo petrolersko pisanje. Tista vlada, ki je po svojih državnih pravdnikih preskrbela, da je slovanskim časopisom postala nemogoča vsaka kritika javnih razmer in zadev, dovoljuje dunajskemu časopisju največjo svobodo.
Slučaj napadenega visokošolca je tak, da bi zaslužil najostrejši komentar. V teh resnih časih ga ne bomo pisali nego prepuščamo to parlamentarnim zastopnikom slovenskega naroda, da ga bodo po potrebi podali v državnem zboru.
Eno pa stoji: V teh kritičnih dnevih ni avstrijski državi nič tako potrebno, kakor složnost med narodi. Monarhija bo le tedaj krepka, če narodi vsaj za trenotek pozabijo med njimi obstoječa nasprotja. Slovansko časopisje je prav v tem oziru sijajen izgled in slovanski narodi so pokazali, kako znajo sami sebe vladati. Nikjer v slovanskih krajih se še nobenega Nemca ni užalilo zaradi njegove narodnosti in se še nobenemu ni skrivil niti en las zaradi tega, ker je nemški govoril. Tako bo tudi ostalo, ker vlada v vseh slovanskih krogih prepričanje, da se je treba vsemu izogibati, kar bi otežkočilo javne razmere in dajalo povod prepirom in homatijam.
Slovani so mirni — dunajski Nemci pa napadajo Slovane samo. ker med seboj slovanski govore. V koliko je te dunajske besnosti sokri-va vlada v tem. ker dopušča tako hujskanje dunajskecra Časopisja, kakor ga svet Še ni videl, to je že pribil dr. Rašin. Ali bo vlada sedaj vpošte-vala besede dr. Rašina in r i intervencijo slovanskih poslance storila, kar je njena dolžnost, da 1 o konec hujskanju dunajskega časor ia? Cas M pač bil!
Državni zbor.
Brambne postave. — Heino!dova izjava. — Dr. Tresić o vojni.
Dunaj, 29. novembra.
Brzojavno smo že podali nekatere najvažnejše točke novih predlog, ki jih je vlada danes izročila parlamentu. Omenili smo, da se skriva zlasti za predlogo o službah za slučaj mobilizacije zakon najdaleko-sežnejšega pomena. Zakon, ki z ozi-rom na nejasno definicijo teh »služb- (nemški izraz Kricgslei-tungen) pripušča najširšo interpretacijo pravic, katere pripadajo vojni upravi v slučaju mobilizacije. Poslanci so mnenja, da vsebuje ta predloga pravcato kodifikacijo vojnega prava za civilno prebivalstvo. Zlasti one določbe, ki urejajo osebne službe prebivalstva s^ zadele na odpor. Meja vojaške obveznosti je segala dosedaj do 42. leta, po novem zakonu je razširjena faktično do 50. leta. § 4. novega zakona določa, da se smejo pritegniti službi v vojne namene v kolikor ne zadostujejo moči, ki jih daje vojaški upravi na razpolago črnovojniškl zakon in 5 7. nove brambne postave tudi vse ostale duševno in telesno zdrave moške osebe, ki še niso prekoračile 50. leta.
V prvi vrsti se nanaša ta £ pač res na faktično izvrševanje raznih pomožnih del z motiko in sekiro, z bičem in peresom, in ne morda s puško. Toda nikjer ni to jasno in odločno povedano in nekako upravičen je torej izrek nekega poslanca, ki smatra, da uvaja ta 5 novo kategorijo vojaških obveznikov četrtega poziva.
Kadar je domovina v nevarnosti, takrat ne sme biti razločka fcedo da naj se žrtvuje. Zato je napravilo v parlamentu mučen vtisk, da določa predloga v § 5.:
Vojnih služb, ki bi traja!e dalj časa in ki bi jih bilo vršiti izven doni n če občine, so oproščeni: samostojni kmetovalci, lastniki tovaren in obrtniki podjetij. Le radi lepšega pristavlja točka 2. tega paragrafa: v posebnega obzira vrednih slučajih tudi taki, katerih odsotnost bi ogrozila eksistenco njihovih rodbin. V parlamentarnih krogih se izraža bo-
jazen, da bodo ugodnosti, ki jih vsebuje § 5. predvsem le v korist vele-kapitalistom in grajščakom.
Na podlagi tega zakona bo torej mogoče poklicati na tisoče recimo slovenkih aH italijanskih ljudi v Galicijo — med tem, ko bodo tam-kajšni mnogoštevilni gospodje graj-ščaki lahko mirno sedeli doma. To je le primer, ki pa bi se prav lahko zgodil. Novi zakon bo ustvaril posebno za delavstvo izjemno stanje. § 9. je iz-jemni zakon proti stavki, ker ž njim so podvržene vse v smislu zakona zaposlene civilne osebe vojaški disciplini in judikaturi.
Osebnim službam se pridružuje cela vrsta materijalnih, ki nalagajo sicer velika, toda v resnih slučajih potrebna bremena. Sem spadajo predpisi o vozilih vseh vrst, ki jih je dati vojaški upravi na razpolago, nadalje določba, da smejo vojaške oblasti uporabljati privatne železnice, brzojavne in telefonske naprave, ceste, pota in poslopja, da so upravičene ustaviti na železniških progah promet, da so dolžni posestniki pripustiti na svojih zemljiščih vojaške in vojne stavbe itd. Za vse te vojne službe statuira predloga principijal-no nagrado, o kateri odločajo posebne okrajne komisije na čelu jim okr. glavar, in v 2. instanci deželne ko-misije.
Novi z^kon nalaga avstrijskemu prebivalstva za slučaj mobilizacije, ozir. vojske velikanska bremena. Zbornica se ie radi tega protivila želji vlade, ki je hotela, da bi bil odsek kar na hitro predlogo odobril in priporočil plenumu. Poslanci so zahtevali, da se j-'m pusti vsaj nekaj časa za preštudiranje. Zato je bila današnja seja justičnega odseka, kateremu je bila predloga izročena, le formalna in meritorna, razprava se prične šele v torek.
Posebne važnosti je tudi druga predloga, ki vsebuje predpise o podpiranju rodbin vpoklicani rezervistov.
Mobilizacija vzame rodbinam vzdrževatelje in jih s tem izroči često nevarnosti največje bede. Zato Je vlada predložila zakonsko predlogo, ki naj zagotovi takim rodbinam državno podporo. Dosedanja zakona ne zadostujeta. Prvi je iz 1. 1960. in že zastarel, drugi iz L 1905 pa ureja le razmere,    če so izdrževatelji rod-
bin poklicani v vojaško službo v mirnem času (na orožne vaje).
Po novi predlogi imajo pravico do podpore žena in zakonski otroci vpoklicanega, dalje pa tw& starih bratje in sestre, nezakonska mati ia nezakonski otroci, ako imajo v monarhiji domovinsko pravico. Vsi pa le tedaj, ako so podpore res potrebni, t. j. ako sp bili docela ali saj pretežno vzdržani od vpoklicanega.
Vsak od upravičencev sme zahtevati od države takozvano ^vzdrževalno podporo«, ki se določi po normah, veljavnih za vojaške pohode v mirnem Času. Otroci pod 8 let stari dobe le polovico. Kdor mora plačevati stanovanje, dobi tudi podporo za stanarino, ki pa ne sme nikdar prisegati polovice vzdrževalne podp- re. — Cela rodbina skupaj ne sme dobiti več podpore, kakor je vpoklicani povprečno zaslužil. Pravico Jo podnore imajo sorodniki tako dolgo, dokler je njihov vzdrževateij v aktivni \ ojaški viužbi. Ako dezertira, ugasne ta pravica, ravno tako* Če je obsojen na težko ječo. Ako pade v boju ali umre na dobljenih ranah, teče podpora še šest mesecev po smrti. Podpore niso podvržene eksekuciji in so izvzete iz pravnega prometa: (ne dajo se zastaviti, odstopiti itd.)                                           I
Zahtevek po podnori se mora javiti na občini in to najkasneje 2 meseca po zopetnem izpustu iz aktivne službe ali 6 mesecev po smrti vpoklicanega. O zahtevku sklepa posebna komisija, ki jo bo uredila posebna vladna odredba. Proti odlokom komisije, v kateri je tudi zastopnik deželnega odbora in v avtonomnih mestih tudi magistrata, ni priziva.
Podpora se izplačuje osebam, ki jih določi komisija sporazumno s podpirane! in sicer v polmesečnih obrokih 1. in 16. vsakega meseca. Postava stopi v veljavo takoj, ko se objavi.
*
Za vsako armado je poleg*hitre ^popolnitve moštva najvažnejše, da lana prej ko mogoče na razpolago dovoljno število konj in transprotnfh sredstev. To materijo ureja dosedaj zakon iz leta 1873., ki pa modernim vojaškim zahtevam ne ustreza več, ker določa nabiranje konj samo za slučaje potrebe, ko bi morali biti ko-
LISTEK.
Muhe.
Sosedovi imajo sinčka edinca, šestletnega, nenavadno lepega otroka. Pšeničnozlati lasje mu v dolgih kodrih vise do ramen, profil je kakor od prozornega mramorja, lica so nežna, skoraj dekliška. Le bradica je malo predolga in premočna in oči, svetlosinje z zelo košatimi belimi trepalnicami, gledajo preveč razumno in hiadno. Mnogokdaj pridem k njemu, zato ker rad posluša moje razbojniške zgodbe.
Ko sem stopil zadnjič v izbo, je stal zamišljen pred umivalnikom. Po- . časi je okrenil glavo in me je vprašal z mirnim svojim, globokim glasom :                                                        ! Ul ste že videli, kako umirajo
muhe?« Ne!«
»Torej glejte!«
Umivalnik je bil skoraj do roba poln vode; sredi vode* se je poziba-vala gruča mrtvih muh, kakor da so se bile v smrtni grozi stisnile druga k drugi. Te črne mrtvece je zajel v perišče ter jih je zalučil na tla. Nato je stopil k nepogrnjeni postelji, kjer ^o se po rjuhi in po vzglavju poigravale muhe. Zamahnil je ob vzglavjtl ter je vjel celo družbo; toda izpustil je vse, le eno je še tiščal v pesti; in ( to edino je zalučil v umivalnik.
»Zda] glejte, pa glejte natanko!«
Prvi hip se je muha čisto mirno zibala na valovih; tenka krilca so ostala suha.
»Zdaj še ne ve, kje da je!« mi je razložil mali.
Začela je pobrcavati, vzdigati krilca, poganjati se na to stran, na ono.
Zdaj je spoznala te reči! Zdaj išče in eleda. kam da bi se rešila, kje da je bližja pot!«
Stopil je na prste in se je sklonil nad umivalnik.
»Olejte, pogumna žival je muha, ali tudi neumna je! Njena edina rešitev so krilca, pa tako opleta z njimi, da si je eno že omočila ... In vendarle ni tako neumna — slišala me je; že počiva in otresa tisto krilce U
Ko si ie odpočila, je pobrcala z vsemi šestimi nogami ter je plavala trudoma proti bregu; ogromne oči, večje nego vse telo, so buljile na beli rob umivalnika.
Mali se je sklonil še nižje, toliko da si ni omočil lic.
»Zdi se mi, da jo slišim, kako sope!^
Muha je plavala, bližala se je bregu. Ob bregu pa )o je sunil nazaj močnejši val, z mokrimi nogami ni dobila opore na gladkem porcelanu. Tako jo je metalo nazaj venomer; kadar je hotela počivati, jo je zaraša-lo dalje in dalje od brega. V obupnem strahu se je pognala naprej, voda se je vzburkala in nenadoma jo je močen val zalučil na suho; samo že zad-
nji dve nogi sta dolgi in tenki viseli v vodo. Z vso silo. ki jo daje upanje, se ie muha vzdignila; glava z ogromnimi očmi je klonila čisto k tlom; nov:£ so tavaie iskale opore, plezale so počasi, korak za korakom po gladki strmini: moi'rVftsila fe časi*?, dn hi si nomagala s krili, toda mokra in mrtva so se tesno oprijemala drobnega telesa. Najhujše je bilo, da se ni dalo počivati — koj je drselo v prepad. Naposled je dosnela do vrha strmine, do tja, kjer se je zložno bočil rob umivalnika. Tam je počivala. Po odmoru je začela iztegati nogć ter ci jih otirati: tudi krilca so Ec nmnrahfo vztrepetavala.
»Zdaj misli, da se ie rešila — kako se ji svetijo te velike oči!«
Mali se je hladno nasmehnil, sprožil je kazalec ob palcu in muha je pljusknila v sredo vode s toliko močjo, da se je globoko potopila, preden je ni počasi in sunkoma priplulo na gladino. Tam se je zibala čisto mirno, kakor mrtva; zdela se mi je manjša, nego poprej, skoraj ne večja kakor mušica.
»Krila so zdaj zanič!« je opomnil mali. In res se ni dalo več razločiti kril; prilepljena so bila na telo kakor razmočena pajčevina. Le narahlo je pobrcala, še to samo s prednjima nogama, in spet je bila mirna.
»Zdajle,« je razlagal mali, »zdajle bi izdihnila od samega strahu, ker ne vidi več brega in je morje vse-naokoli* Pa jo vzdramim!«
Stopil je k postelji, vjel je drufo
muho, zalučil jo je v vodo ter jo pomaknil z mezincem tik do umirajoče. Druga je bila pač mlajša in močnejša od prve. kajti metala se je proti valovom z besno silo, vzdigala se sunkoma, pobrenčavala z razpetimi krili — kakor da se je glasila od daleč molitev in kletev mornarja, ki se potaplja, pa utoniti neče.
Ko se je umirila, se je počasi za-suknila v kolobarju, se je razgledala.
Prva muha je oživela, ko je bila zaslišala tovarišico v trpljenju: tenke noge so začele veslati s kratkimi, hitrimi sunki.
Mali me je opozoril:
»Muha je neusmiljena žival! Ti dve sta morda brat in sestra, ali pa sta se vsaj skupaj igrali — zdaj pa glejte!«
Ko se je bila^druga muha razgledala po gladini in'po obzorju, je ugledala prvo, ki je z obupno močjo, bu-Ijčč na strme, svetle pečine, veslala proti bregu. Tedaj se je s par krepkimi sunki nog in kril pognala do umirajoče ter jo potisnila vso nizdol; tako bi se mornar oklenil plavajočega hloda.
Prva se je branila samo trenotek; le enkrat se je mukoma zasuk-nila pod vodo, da je pogledala debela glava izpod neusmiljenega jahača; nato so se vse noge skrčile ter se tesno oprijele telesa.
»Konec!« je oznanil mali.
Druga muha je, kakor v skoku planila od mrtveca, tako da si je oSkropila krila in oči. Plavala je oro- l
ti bregu pogumno in okretno, vse drugače nego prva. Mali jo je ogie-daval s tihim smehljajem.
»Potrpi, ti korajžni veslač!« Šel je in je vzel vžigalico z nočne mize ob postelji. S to vžigalico je potisnil muho za palec pod gladino. Ko je vzdignil roko, se je muha polagoma in navpik, kakor na nitki, vrnila na površino. Sredi vode se je oti-rala in otresala, toda krila so bila težka in so se komaj še genila. Obračala je glavo na to, na ono stran, dokler ni bistro premerila razdalje do brega. Tedaj pa je spustila v vodo šestero vesel, svojih šestero drobnih, krepkih nog. Plavala je naravnost, umerjeno, brez pehanja — mornar, ki je morju vajen, pozna svoje moči in vidi svoj cilj.
»Ta zna!« je rekel mali. »Morda je med tistimi, ki so se izkobacale,« ko sem bil Šel po druge. Zadnjič jih je bilo notri natanko dvajset; ko sem se vrnil, jih je bilo samo še petnajst... Zdaj!«
Predrzno veslaje je v zelo kratkem času priplavala do brega. Nato se je za tren, kakor nalašč spustila nazaj, tako da jo je nasprotni val šiloma treščil na visoki breg.
»Ta zna!« je rekel mali. »Poglejte, kam se je prijela! Tja, kamor sije to malo solnca!«
Žarek jutranjega solnca je bil udaril ob gladko steno ter je odseval na umivalniku. Tam je sedela muha, vse noge razkrečene, da bi ne zdrknila nizdol.
Stran 2*
SLOVENSKI NAROD.
276 štev.
uli že postavljeni. Zato je predložila vlada novo zakonsko predlogo o nabiranju konj in voziva, ki temelji na takozvanem sistemu evidenčnih listov, in bo po mnenju vojaških krogov jako povečala pripravljenost armade. V sledečem podajemo najvažnejše določbe zakonske predloge.
Za časa splošne aH delne mobilizacije so vsi posestniki konj, oslov, mul in vozov zavezani, prepustiti živino državni opravi. Izvzeti so pred vsem konji in vozovi, ki so neobhodno potrebni v poštni, policijski, sanitetni, gasilni službi, konji, ki so že dalj časa v podzemskih jamah, konji, ki še niso 4 leta stari ter doječe in noseče kobile. Izvzeti so nadalje tudi konji, ki se rabijo v dirkah (!) ne pa tudi konji, ki so neobhodno potrebni v kmetijstvu, obrti itd.
Priprave se vrše že v mirovnem času. Vsako drugo leto je v posameznih okrajih vojaški nabor za konje in vozivo, ki jih morajo na poziv oblasti lastniki pripeljati na določeni kraj. Tu odloči posebna komisija, sestavljena po vzorcu vojaške naborne komisije, katera živina in katero vozivo je pripravno za vojaške namene. Konje ali vozove precenijo cenitelji, ki jih določi politična oblast. Proti odlokom komisije in cenlteljev ni priziva. Izmed potrjmih konj in vozov odloči vojaški zastopnik potrebno število, ki pridejo v slučaju mobilizacije prvi na vrsto. Lastnik odbranega objekta dobi potem* evidenčni list« in je odslej glede na odbranega konja, na odbrani voz vezan na podobne predpise kakor vojaki. Vsako izpremembo (prodajo, pogin, oddajo v najem itd.) mora trkom 14 dni naznaniti občinskemu uradu. Vojno ministrstvo ima celo pravico za določene kraje in gotov čas prepovedati vsako izpremembo posesti. Eve-denčni list obsega popis konja oziroma voza, ime lastnika, ceno in kraj. kamor je treba v skicam mobilizacije konja ali voz postaviti.
Ako izda vojaška oblast tozadevni oklic, so vsi posestniki takih konj in vozov obvezani postaviti te nemudoma in na lastne stroške na kraj. določen v evidenčnem listu.
Tudi ta postava stopi v veljavo takoj, ko bo objavljena.
Poslednja dva predloga sta bila izročena brambnemu odseku, ki |e razpravo že pričel. Kmečki pcslarci smatrajo, da je zakon o nabiranju k^nj in vozil silno oster in da se nahajajo tudi v njem določbe, ki ustvarjajo jako čudno »dvojno mero«.
•                  •
*
Današnja seja je bila tudi politično interesantna. Minister notranjih del, baron Heinold, je odgovarjal na interpelacijo radi razpusta splitskega in šibeniškega občinskega sveta. Vlada je imela časa dovolj preiskati celo zadevo še enkrat, zlasti ker so poslanci med njo in Biankini v zbornici pojasnili, so se one manifestacije v Splitu in Šibeniku vrnle docela dostojno, da se mir ni kalil in da so oni proti državi naperjeni klici prihajali od agentov-provokatorjev, katerih sedaj po naših južnih deželah kar mrgoli. Baron Henold pa ni znal povedati danes ničesar drugega, kakor dalmatinsko namestništvo takoj drugi dan po razpustu. Njegov odgovor je bil v bistvu le ponavljanje svoječasnega komunikeja zadrške deželne vlade. Ni dobro, da se vlada obnaša napram vsem tem dogodkom s tako čudno enostranostjo. Že par dni se godijo na primer na Dunaju reči, ki morajo vzbuditi največje ogorčenje slovanskega   prebivalstva
države. Umetno razburjeni dunajski špisarji preganjajo srbskega sovražnika na dunajskih ulicah. Brzojavno smo že poročali, kako se godi tudi našim slovenskim dijakom. Poslanec dr. T r e s i ć je v današnji seji z naj-ostrejšimi besedami zahteval reme-duro.
Zbornica se v ponedeljek zopet sestane — porajajo se vesti, ki trde, da bo našla novo silno važno in resno situacijo...
Za učitelje.
Sprememba § 55. drž. šol. zakona.
Dunaj, 28. novembra.
Naučni odsek je predložil 28. t. m. parlamentu poročilo o spremembi § 96. drž. šol. zakona, ki se peča z materijalnim položajem Ijudskošol-skega učiteljstva. Državni šolski zakon prepušča, kakor znano ureditev učiteljskih plač deželni zakonodaji ter določa le nekak splošni princip, da morajo biti minimalni učiteljski prejemki taki, da se zamorejo učitelji in podučitelji povsem posvetiti svojemu poklicu, ne da bi se morali pečati s postranskimi posli. Prejemki morajo biti taki, da zamorejo učitelji vzdržati tudi krajevnim razmeram primerno svoje rodbine.
Ta določba se je pokazala za povsem nezadostno. V raznih deželah so učiteljske plače povsem različne in kar je glavno, § 55. ne more prisiliti dežele, da zboljšajo učiteljem prejemke, ki so bili morda neposredno po izvedbi šolskih zakonov razmeram primerni, ki pa so že zdavnaj v silnem nesoglasju z življenskimi razmerami.
V mnogih deželah so se učiteljske plače sicer regulirale, v mnogih pa ne in sicer deloma iz popolnoma neumljivega sovraštva proti učitelj-stvu. Klasična debela učiteljske bede je Kranjska. V pašaliku dr. ?usrer^i-ča ima učitelj po 10 letih 1080—1480 kron letne plače in če je slu/il 40 let, prejema 2nS0—2680 K na leto. Toda na Kranjskem doseže le 10°r vseh učiteljev sijajne dohodke četrtega službenega decenija.
Uboga Istra je temu nasproti pravi eldorado, tam se gibljejo učiteljske plače med 1980—3600 K, na Štajerskem od 1200—2^00 K, na Koroškem od 1600—3600 K itd. Na Kranjskem so torej učiteljske plače manjše, kakor one državnih slug uvrščenih v kategorijo državnih poduradnikov! V prav nobeni avstrijski kronovini pa ne dosežejo učiteljske plače one višine, kakor plače državnih uradnikov IV. kategorije, to je onih, ki so absolvirali 4 razrede srednje šole. oziroma meščansko šolo in katerih letni prejemki varijiraio med 2360 K (v prvih desetih letih) in 4560 K (v četrtem službenem desetletju).
Ker je bil boj za zboljšanje gmotnega položaja v mnogih deželah brezuspešen, se je učiteljstvo složilo k skupni akciji ter zahtevalo, da postavi država nova in konkretnejša načela glede določbe učiteljskih plač.
Tako je nastala akcija za spremembo § 55. drž. šol. zakona, katera se je izkazala toliko uspešno, da se nahaja od danes naprej pred • lenu-mom zbornice motiviran, od r osebnega odreka preštudiran in pr ooro-čan predlog, ki podaja v hist u le podrobno interpretacijo § 55. drž. šol. zak. določujoč višino »minimalnih učiteljskih prejemkov«.
Po predlogu naučnega odseka mora dobiti vsak usposobljen učitelj v dobi od 4.—10. službenega leta to, kar prejema državni uradnik XI. čin. razreda na plači in aktivitetnih do-kladah, od lu—17. prejemke X. čin. razr., od 17.—25. L IX. čin. razr., od 26.-35. L Vili. čin. razr. Od let, do-služenih pred izpitom usposobljenosti je vračunati v službeno dobo najmanj 2, najmanj 1 leto po izpitu usposobljenosti mora biti učitelj definitivno nastavljen, ravnatelji, nad-učitelji, šolski voditelji morajo dobivati še posebne    funkcijske doklade.
Tako se glasi v bistvu »učiteljska predloga«. Toda učiteljstvo si mora biti na jasnem, da je danes v tej važni in dalekosežni zadevi storjen še le prvi korak. Treba bo še premnogo vstrajnosti in potrpljenja, predno postane predloga — zakon. Mnogobrojni učiteljski prijatelji bodo v parlamentu gotovo vse storili, da premagajo velike težkoče, ki se stavijo pravičnim željam pijonirjev kulture nasproti.
Vojna no Balkanu.
Crtice iz Niša,
Pred par dnevi se je vrnil iz Niša medicinec g. Boris Š 1 a j m e r, ki je nam dal te-le informacije:
V okrožni bolnici v Nišu, ki jo imajo v oskrbi slovenski zdravniki, se nahajajo ranjenci iz prvega srb-sko-turškega spopada pri Mrdarjih in iz bitk pri Kumanovu, Prilepu in Bitolju.
Med ranjenci sta samo dva, ki sta ranjena od bajoneta, vsi drugi so ranjeni od puškinih krogel in šrap-nelov. Večina ranjencev je izredne hitro in lahko ozdravela. Mno^o j:i je že v 3 tednih popolnoma ozdravelo, da so se zopet lahko vrnili na bojišče. Vsi ti so z veliko radostjo zapustili bolnico, vzeli zopet puško na ramo ter se nemudoma napotili k svojemu polku na bojno polje. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi morda simuliral kako bolezen v svrho, da bi mu ne bilo treba iti zopet v boj. Nasprotno, ranjenci so celo zahtevali, naj se jih izpusti iz bolnice, še predno so popolnoma okrevali, samo da bi se Čim najpreje mogli vrniti v bojno vrsto.
Iz bitke pri Bitolju je v bolnici razmeroma malo ranjencev, temveč pa bolnikov.
Na prvi hip se zdi to čudno, ako pa se ve, da so v bitki pri Bitolju stali posamni vojaški oddelki polnih 24 ur do pasa v vodi, potem pač ne bo nihče več spraševal, kako je to, da jih je v bitoljski bitki skoraj več zbolelo, kakor pa padlo.
Vojaki so večinonia zboleli na revmatizmu. In ti bodo nemara za svoje okrevanje rabili mnogo več časa kakor marsikateri, *\ je bil v bitki težko ranjen.
Pretekli ponedeljek so pripeljali v Niš 4500 turških ujetnikov.
Vse te so zajeli Srhi v bitki pri Bitolju.
*
Beg turškega prebivalstva.
Italijanski časnikar Luigi B a r -zini je v listu »Corriere della sera« objavil velezanimiv dopis od zadnje turške postaje v Evropi, od obrambne črte pri Čataldži. Pisan je ta dopis Še predno so se začela pogajanja za primirje in mir, je v vsakem oziru zanimiv. Za danes hočemo iz njega posneti odstavek o begu Turkov.
»Izkušena je, osušila bi se roda, zato da bi ne bilo treba tega romanja v višave!«
Začela si je previdno in prav počasi otirati noge. izpirati lica: visela je na strmi, skoraj navpični rebri, držala pa se je trdno, kajti noge so se v solnčnem žarku kmalu posušile; krila so se luščila od telesa, razmaja-vala so se.
Mali je pogledal svetlo.
»Zdajle!«
V drugič je sprožil kazalec ob palcu in muha je treščila v vodo, skoraj do dna. Ko se je prikazala na površini, se je otepala z nogami in s krili, nato pa se je koj napotila proti bregu. Njeno veslanje ni bilo več tako umerjeno, kakor prej, bilo je ur-nejše, neodločnejše; znamenje strahu in zalitih oči.
»Ta pride še v drugič!" je modro in mirno razlagal mali. »Prav tako pride, kakor je prišla ona vrrvič. Težko sope! — So tudi take, ki nikoli ne pridejo do brega... čudno, da ne kriče!«
Res je prišla do vrha pečine in je tam počivala; nato jo je sunil nazaj, da je priletela ob bok prvi, ki se je v smrti zazibala.
»Ne bo več dolgo plavala; že duha mrtveca in mrtvašnico!« je rekel. »Tudi jaz bi ne ležal rad zraven mrtveca; zdi se mi, da bi moral še sam koj umreti od samega stranu ... Pokazal vam bom, kako čudne so muhe v mrtvašnici!«
šel je in je vjel polno nest muh ter jih vse treščil v vodo. Nastalo je divje vrvenje in prekopicanje v črni gruči. V smrtni grozi so se prerivale in preskakovale brez usmiljenja; suvale so se v stran, potapljale druga drugo v vodo. In ponovil je mali:
»Čudno, da ne kriče!*
Ko so se nekoliko razlezle — najprej pač zato, da bi pobegnile iz bližine mrtvecev — jih je mali z vžigalico pometal in potisnil spet vse na kup in hoj se je pričel znova. V gomazeči gruči skoraj ni bilo razločiti posameznih muh. Modroval je mali:
»Tako tesno in mirno so bile skupaj tam na vzglavju ... gotovo so med njimi matere in otroci in bratje in sestre. Pa se nič več ne poznajo, pobile bi druga drugo!«
Modroval je in hkrati je z vžigalico vestno potisnil nazaj vsako muho, ki se je bila prerila iz gruče ter je spela trudoma proti bregu. Tako se je igral, doKler niso pričele pešati; druga za drugo je stisnila k životu krilca in noge ter potopila v vodo zateklo glavo. In zgodilo se je nekaj čudnega: kakor so se prej sovražno prerivale in odrivale, v teh poslednjih trenotkih so se zbližavale, stiskale se telo k telesu, teko da se Je nazadnje sredi vzburkane vode" pozi-baval en sam črn klopčič.
»Zdaj vam pokažem, kako umira muha v mrtvašnici!«
Vjel je eno samo muho ter Jo Je oprezno spustil naravnost v klopčič.
Muha se je parkrat hitro in brcaje zaokrenila, nato je ostala čisto mirna, gledala je z velikimi očmi.
»Spoznala je, da je v mrtvašnici!« se je razveselil mali.
Zagnala se je besno, da bi se vzdignila kvišku, toda val jo je porinil le še tesneje med mrtvece, ki so jo obkrožali od vseh strani, zadevali se obnjo z mokrimim, mrzlimi trupli, buljili nanjo z osteklelimi očmi. Nenadoma, kakor brez boja, je tudi sama strnila krila, stisnila noge k životu ter potopila glavo v vodo.
Mali mi je razložil:
»Drugače bi bila plavala še pol ure, morda bi priplavala celo do brega ter se rešila, saj je imela krila še čisto suha; tako pa je poginila od groze!«
Zajel je ves klopčič ter ga je za-lučil skozi okno na dvorišče, v svetlo solnčno jutro. —
Še tistega popoldne sem sedel ob oknu svoje izbe ter sem gledal na dvorišče. Tam so se igrali otroci. Sama dekletca so bila, v pisanih poletnih krilcih, ki so se bleščala v solncu. Med njimi pa je sedel na pesku moi mladi prijatelj; natanko sem razločil njegov hladni, trdi pogled, njegovo predolgo in premočno bradico; pšenični kodri so se lesketali kakor suho zlato. Dekletca so se ljubosumno prerivala krog njega, on pa je ostal tako miren in hladen, kakor takrat, ko je gledal na gručo muh... Obšla me je tiha groza.
Ivan Cankar.
Zaradi vojaške tajnosti ne smem povedati, kje sem dobil glavni štab. Ime te skoro neznane vasi nič ne pomeni. Glavni štab je prišel 15. t. m. sem in se utaboril v revni leseni hiši, nad katero je napeljanih vse polno brzojavnih in telefonskih žic.
Zdaj in zdaj zagrme daleč na jugu streli velike artilerije. Turška križarka v Marmarskem morju strelja brez posebnega uspeha na bolgarsko desco krilo.
Iz gosto naseljenih vasi na obrežju beži od bombardiranja prestrašeno ljudstvo proti Corlu. Srečal sem včeraj pogostoma male karavane beguncev, ki so prišli od Si-livrija na vozovih, polnih orodja in otrok, in katerim so sledili psi. Premožnejše rodovine potujejo v starodavnih kočijah, kakršne je videti samo še na Turškem. Le redkokdaj je videti ljudi, ki beže na sever. Veliko, pretresljivo izseljevanje gre na jug; kakor človeška povodenj je šlo pred bolgarsko armado. Blazen strah, če ni bil poseben ukaz, je pregnal mo-hamedansko prebivalstvo iz svojih bivališč v Traciji. Začelo se je to, čim je bolgarska armada prestopila mejo. Vsi turški prebivalci so iz Mu-stafa - paše pobegnili, predno so Bolgari tja prišli in od vasi do vasi je naraščala ta reka bežečih ljudi: Falanga mizerije, ki sta jo podila strah in groza.
Vzroki takemu izseljevanju so nerazumni naši moderni vesti in naši duši. Tu smo v deželi, ki je zaostala za petsto let in kjer imajo o vojski divje, grozovite pojme Baši - bozuk, ki samo masakrira, beži, če naleti na močnejšega sovražnika, misleč, da čaka tudi njega masakriranje. Beg mohamedanskega prebivalstva kaže, da so bili Turki v evropski Turčiji v velikanski manjšini in da se tu niso čutili domače. Moč zatiranja so imeli, a ko so jo izgubili, so se čutili tujce po jeziku in po običajih in beže zdaj. Po petih stoletjih so bili Turki še vedno zavojevalci, kakor ob času, ko so prišli v Evropo. Med njimi in podvrženimi narodi ni bilo nobene skupnosti. Še vladali niso: ustanovili so vojaško okupacijo in živeli na zavzeti zemlji. Ce so se njih vojaki umaknili, se je tudi drugo turško prebivalstvo umaknilo. Njih instinkti so jim velevali slediti orožju: turško prebivalstvo in turška armada je eno in isto.
To velikansko izseljevanje je silno žalostno in grozno. Iz tega hrupa zveni strašna bolest. Zbežalo je kakih 300.000 ljudi; strah jih je peljal v nerednih karavanah do zidov Carigrada, pred katerimi so se utaborili. Vstop v mesto jim je bil prepovedan od turških oblastev iz ozirov na javni red in mir. Stisnjeni so med bitko, ki se približuje in med grozno ne-gostoljubno mesto, kjer jih lovi smrt.
Samo v nekaterih posameznih vaseh ni turško prebivalstvo pobegnilo, nego je ostalo ter se je po svojih starešinah podvrglo bolgarski oblasti, ki ž njim povsem pravično ravna.
Z vojaškega stališča sodeč se mora reči, da so Turki s svojim izseljevanjem izkazali sovražniku uslugo, olajšalo mu nadzorstvo cesta za hrbtom in omogočili mirno pot nedo-gledni vrsti vozov, ki dovažajo živila in municijo in morajo iti skozi kraje, kjer so bivali Turki. Bolgari bi morali postaviti velikih del svojih čet ob teh cestah, tako je pa lahko vsa armada na bojnem poiju.
Prodiranje Srbov in Albanija.
Po hudem boju s turškimi četami, ki so se bile po nesrečni bitki pri Bitolju umaknile v gore za Bitoljem in z ondotnimi Albanci so Srbi prodrli do mesta Dibre. Pred mestom samim so se zapletli še enkrat v ljut boj z Albanci ter jih totalno porazili, nakar so Srbi mesto zavzeli. Prebivalstvo jih je sprejelo z velikanskim navdušenjem. Od Dibre naprej proti morju niso zadeli Srbi na noben odpor več. V Bitolju samem so zaplenili Srbi še 66 turških topov in veliko množino municije in živil. Več manjših turških oddelkov se je Srbom vdalo pri Ohridskem jezeru in pri Reni sta se vdala dva bataljona s častniki vred.
Srbi so sedaj tudi v fatkični posesti Drača ter vsled tega gospodarji severne Albanije.
Kakor izve »Tribuna« iz Londona, soglašajo baje vse velesile v zahtevi, da naj dobi Albanija avtonomijo. Poleg tega pa je izdelan tudi projekt, ki določa, da naj se Albanija pod garancijo velesil nevtralizira. »Tribuna« piše nadalje, da je avtonomija Albanije za Italijo politična, vojaška in gospodarska zahteva, vsled česar je le logično, da se Italija pridružuje konformni zahtevi Avstro-Ogrske.
Med tem so v Valoni že proklamirali avtonomno Albanijo ter izvolili Izmail Kemala za provizoričnega predsednika, ki je baje, kakor poroča »Corriere d* Italia«, priporočil Al-
banijo zaščiti Avstro-Ogrske m Italije. Prva narodna albanska skupščina se bo baje sestala v Eibasanu.
Ce Je sultan res izdal irade, ki daje Albaniji avtonomijo, je moral istočasno zaukazati turškemu vojaštvu, da zapusti albanske pokrajine. Ce razorožijo Albanci turško voja-jaštvo, odpade za Srbe in Grke povod nadalje prodirati v albansko ozemlje. Drugi korak avtonomne Albanije bi bil nato, da se vljudno obrne na Grško in Srbijo s prošnjo, da zapustita albansko ozemlje. Ce tega Grška in Srbska ne storita izlepa, morajo Albanci zbrati svojo vojsko in jih pregnati, oziroma, če so tepeni, se vdati v voljo zmagovalcev. Toda na to avtonomna Albanija ne misli in ne bo pregnala turških vojakov, ker je avtonomija le pretveza, faktično pa ostane Albanija slej kot prej turška provincija, dokler je države Balkanske zveze ne razdele ali pa volja velesil ne napravi iz Albanije samostojne države.
Sedaj se zbirajo, kakor poroča belgradska »Tribuna«, turške čete, ki so stale v dosedaj še neokupira-nem ozemlju južno od Ohridskega jezera in one turške čete, ki so bile pri Bitolju razbite, pri Janini, kjer je baje že velika turška vojska, 50.000 mož, pod poveljništvom več paš.
*                   * *
Srbske priprave.
Iz Belgrada poročajo, da vzbuja tam veliko pozornost dejstvo, da se Srbija intenzivno trudi postaviti na noge novo armado. Poklicali bodo sedaj pod zastavo vse one, ki še niso bili vpoklicani k vojaški službi« Bolgarski, ki je zaprosila za ojače-nja, je baje srbska vlada odgovorila, da ne more ustreči njeni prošnji. Srbija namerava poslati razpoložljive čete I. in II. poziva na svoje severne meje. Vesti, ki se ne dajo kontrolirati, vedo, da se zbirajo srbske iregularne čete ob bosanski meji. Te vesti stoje v popolnem nasprotju z oficijalno srbsko izjavo, da Srbija svojih čet ne zbira ob avstrijski meji.
V Belgradu samem vlada precejšno razburjenje zlasti ker se baje vrše tam priprave za vsako eventualnost. Turški ujetniki delajo baje dalje dan in noč na utrbah v belgrad-ski trdnjavi, ki jo hočejo podmini-rati, da jo lahko poženo v zrak. Če bi jo zasedli tuji vojaki. Večji del trgovcev, uradnikov in obrtnikov se je baje preselil na ukaz srbske vlade v Niš in Leskovac, drugi so pripravljeni, da odpotujejo, čim dobe ukaz. Za transport belgradskega prebivalstva odhaja vsak dan osem vlakov v> Niš.
Izpred Skadra.
O bitki pod goro Tarabošerri dne 25. t. m. poročajo iz Cetinja: Ko so turške čete poskusile vzeti Crnogorcem goro Širočko, se je vnel ljut boj, ki je trajal cel dan. Ena brigada nazimov je napadla desno Črnogorsko krilo z namenom, da zopet zasede vrhove, ki so jih Crnogorci pred par tedni zavzeli. Po hudem boju so Crnogorci vrgli Turke nazaj in jim prizadejali mnogo izgub na mrtvih in ranjenih. Nato je sledila daljša pavza, dokler niso postavili Crnogorci težkih topov v svojih pozicijah. Dne 28. ponoči pa so začeli Crnogorci zopet obstreljevati glavne turške utrdbe na Tarabošu in sprednje skadrske utrdbe. V prvih jutranjih urah dne 28. t. m. pa je streljanje utihnilo, ker je zavladalo zopet slabo in megleno vreme.
*                   *
4
Grki na otokih.
Na otoku Kiosu so zasedli Grk! turške pozicije pri Sv. Marku vrh gore Provato. Grkom se je posrečilo izkrcati močne oddelke pehote s strojnimi puškami in gorskimi baterijami. Po ljutem boju se jim je posrečilo zasesti najvažnejše pozicije turške armade, pri čemer so jih podpirale tudi vojne ladje z morja sem. Zlasti vojna ladja »Macedonia« je krepko podpirala prodiranje Grkov. Turške čete so se umaknile proti zahodu v gore ter se ustavile v črti Sv. Marka-Langadhi. Cel dan so potrebovali Grki, da so jih prepodili iz teh pozicij. Grški parnik »Henriette« je odplul včeraj iz Kiosa z višjimi turškimi uradniki, podprefektom, sultanovim prokuratorjem in drugim šefom carinskega urada v Pirej. V stari utrdbi na Kiosu so našli Grki več starih topov, ki so jih bili Turki demontirali, in več zabojev z municijo.
Na otoku Samosu se je zbralo preteklo nedeljo 97 pooblaščencev samoškega zbora v cerkvi sv. Spi-ridiona ter izreklo po govoru predsednika Sophulisa združenje z Grško. Razobesili so nato grško zastavo na hiši kneza, na kar je samoški knez zapustil svojo hišo, kjer se je takoj nastanil samoski zbor in ministrstvo. Zbor je izvolil nato provizo-rično vlado pod predsedstvom Sophulisa*   Nova samoška vlada ie ta-
276 Štev.
S L O V C NSMJUROO.
Stran 3.
koj zaprisegla uradništvo na grškega kralja in izdala provizorične poštne znamke. Tuje vojne ladje so zapustile Samos. Za red skrbi meščanska garda.
•      •      •
Turki in Bolgari.
V  bližini Merhaniiia med Dede-asa čem in Dimotiko sta se udali Bolgarom dve turški diviziji redifov pod poveljništvom Vaver pase. Bolgari so ujeli dva paše, 252 častniko\ in 8879 mož ter zaplenili 8 gorski* topov, dve strojni puški, nad 100C konjev in veliko množino vojnega materijala. Predno so se Turki udali se je vršila ljuta bitka, v kateri se imeli Turki zelo veliko izgub. Šele ko so bili od vseh strani obkoljeni, se ce odločili, da se udajo.
Skozi Szegedin se je peljalo v četrtek 600 turških vojakov iz Tripo-litanije v Konstanco, od koder se r^epeljejo s parnikom v Carigrad, da jih pošljejo od tam pred Cataldžo, \ krcali so se v Derai in so se prepeljali na Reko.
V  Carigradu so aretirali pred-včerajšnem generalnega intendanta Izmail Hakki pašo, ki ga imajo na sumu, da je nameraval atentat na sultana.
Glasom uradnih   podatkov se je --i^etilo    v Carigradu zopet 51  slijev kolere ter je umrla cx^ teh bolnikov že skoro  polovica.   Epidemija se šc vedno širi med turškimi Četami Čataldži in v San Štefanu, kjer je ižaj    naravnost obupen.    Turška da je sklenila postaviti v Hađem-in San Štefanu barake za ambu-ce.
Mirovno vprašanje.
Kakor smo že snoči poročali, se baje izrazil ministrski predsednik v napram    poročevalcu   »Petil risiena«. da podajanja za mir nor-no potekajo.    Osebno    je prepri-. da stoji zadeva tako dobro, ka-r je sploh mogoče. V Sofiji se tudi vori. da odpotuje danes bolgarski nčni minister Theodorov v glav-če v Lozengradu. kar srna-dobro znamenje glede poteka ;                 Kakor poročajo iz do-Vo in            ^ne    strani iz Sofije,    je !noma gotovo,    da potekajo ro-^ataldži izredno ugodno. ;) dosedanjih uspehih pogajanj varu-na obeh    straneh    še najstrožjo ndar se pričakuje v Sofiii, odo danes    dopoldne    znane že ;:ere podro! -          Govori se. da ^ri Čataldži. ko bo določe-levtralna Črta, popolnoma prene-'-? -i T i. ^ač na se bocio boj; pri Odrinu . da re bodo mogli priteg-Bolgari svojega tamošnjega vo-a.    Ce bi prišlo pri Cat^l-jži še boja. ni nikakor računati 3 odločilno turško zmago, ker ostor,   na   katerem se nahajajo ki,   pretesen   in   ker so Bolgari ceni    žrtvovati   zadnjega moža, ročico kako tursko zrr
-   Ca    lkd:?m-< so turški i v Londonu,    Parizu in Pe-~radu bene svetovali porti v ime-i.naniih ministrov teh držav, da 'ene mir.    ker to zahteva inte-Turčiie.    Če bi se pojaviti v slu-anja    vojne,    v Evropi ^e gotovo ne končali v g Turčije.   Države  tripelentente ije svetovale tudi državam Bal-ske zveze, da naj sklenejo mir in ne stavijo    pretiranih zahtev. — hoče skleniti Turčija mir, če se ejo voiaški prestiž in nacijonal-nteresi Turčije. Isti list    pravi,    da    so dognala i^nja opoldne 14dnevno premirij katerim naj se sklene defini-mir.   Baje  so Bolgari   opustili i zahteve glede Albanije, zahte-na pristanišče Kavalo.
nspiriranem članku,    ki   ima : :no    namen    pripraviti     javno je na mirovno pogodbo, nagla-Šabah« potrebo miru, ki bi omo-rnrčiji,   ne da bi tangiral    na-o čast Otomanov,   odkritosrčne ke z balkanskimi državami, zlasti Bolgarsko. List se zavzema za zo-0    uveljavljenje   pogodbe v San efanu ter pravi, da je bila berolin-a pogodba vzrok nemirov na Balonu. List pa pravi nadalje, da Tur-i nikakor ne more pustiti,   da   bi ari dobili Odrin,   tudi ne,   če bi zavzeli.    Bolgarska    naj    dovoli Vurčifi    naravno mejo,   kakršno po-juje,  potem bo lahko doseči mir.
*      *      *
Črnogorska vojska.
'j našega   posebnega   poročevalca.)
C e t i n j e , 26. novembra.
Bombardiranje   Taraboša.
Mir, ki je toliko časa vladal pred
arabošem,   je minul.    Zopet    je po
\h dneh prišla vest o črnogorski
nji    pred to važno    turško posto-
;o. Črnogorska artilerija, ki  toli-
o časa ni odgovarjala   na izzivanje
irskih topov, je pričela z nova živo
bombardirati Taraboš in ostale utrd-
be okoli Skadra. Obstreljevanje se vrši po določenem redu brez prestanka. Zanimivo je dejstvo, da je turška artilerija zelo oslabela in da ne kaže yeč one prvotne živahnosti Kaj je temu vzrok, ni jasno. Morda brezupno stanje posadke, ki je imela v dolgem času obleganja priliko uvideti, da si Črnogorci ne bodo premislili, morda pomanjkanje živil in drugega, kar je za življenje in obrambo potrebno. Toda najvrjet-nejše je, da je tabaroška posadka demoralizirana, kajti neverjetno je, da bi se ne bilo skrbelo za to, da zve o uspehih orožja zavezniških držav in turških porazih. Turki ne poskušajo več osvojiti si zopet Širočko goro, ki je padla v noči od 23. do 24. oktobra v črnogorske roke, ki je najvažnejša pozicija v največji bližini Taraboša in ki dominira nad to trdnjavo. Nič več jih ne mika ta poskus, ki so ga preje večkrat ponovili, a vselej brez uspeha. Pač pa so poskusili Turki 23. t. m. zopet zasesti pozicije nad Oblikom, ki ga je zavzel general Mi-tar iMartinović skoro istočasno kot Siročko goro. Oblik se nahaja, kot je znano, na desni strani Taraboša in je važen ne le za obleganje Taraboša, ampak tudi za mesto Skader samo, ki je s te višine izpostavljeno črnogorskim krogljam. Da zavzamejo te važne pozicije, so napadli Turki v jačini enega tabora nizarna predstraže desnega črnogorskega krila, ki oblega Taraboš. Boj se je pričel opoldne in je trajal prav do noči. Črnogorske predstraže so zadržale turško vojsko in ji zabranile nadaljno prodiranje. Neposredno pred nočjo je bil vržen sovražnik nazaj in bil je prisiljen, da se vrne, odkoder je prišel, ostavivši na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Nasprotno so glasom uradne brzojavke črnogorske izgube neznatne. Črnogorske predstraže so obdržale toraj pozicije nad Oblikom. — Prodiranje proti Bušatu, brdom južno od Ska dra, je vsled poplave in neprehodnih blatnih potov onemogočeno. Neugodno vreme ovira še sedaj črnogorske vojne operacije. Stnnie čet je kljub slabega vremena in dosedanjih napadov izvrstno.
Pričakovati je, da M na ta aF oni način v najkrajšem času odloči usoda Skadra. Ako nas vse ne vara, se vrše priprave za glavni napad na Taraboš in Skader. za kar govori ne samo temeljito inspicir-:'. knezu Petru, nego tudi obisk kralja Nikole v taboru pred Skadrom, kamor je dospel, kot smo že včeraj poročali, v spremstvu bolgarskega poslanika in generalov Martinovića in Janka Vukotiča.
Kralj Nikola — na čelu vojske.
Danes popoldne okoli štirih je došla vest. da je kralj Nikola I. kot vrhovni komandant Črnogorske vojske izdal manifest na vojsko, v katerem javlja, da prevzema pričenši z današnjim dnevom sam osebno komando nad celokupno črnogorsko vojsko. To je za nadaljni razvoj vojne silnega, da, odločilnega pomena, ki ga že sedaj razume oni, ki pozna in ki je na lastne oči videl, kako globoko, nehlinjeno udanost goji črnogorski narod do svojega kralja, brezmejno zaupanje in spoštovanje, tako da ni Črnogorec niti zmožen misliti slabo o svojem vladarju, ki ga vsak resnično ljubi in za katerega bi dal vsak rad tudi življenje. Pred očmi tega poveljnika, pod poveljstvom tega junaka, pod katerim bi tu< največji plašljivec postal brezobzirno hraber, se bo vršilo obleganje in napad na Taraboš in Skader. Dvomilo se je že, ali je mogoče sploh zavzeti Taraboš, to sokolje gnezdo na visoki gori, utrjeno na najmodernejši način, oboroženo z najboljšimi topovi in z odlično posadko, toda danes je vsak prepričan, da mora pasti ta trdnjava. Usoda Taraboša je zapečatena in s padcem Taraboša pade tudi Skader. Morda je to samo vprašanje nekoliko dni! — Istočasno se javlja tudi, da je imenovan dosedanji komandant, izkušeni in oprezni Janko Vukotič, brigadir iztočnega odreda, za šefa štaba celokupne črnogorske armade.
*                   *
*
Pred  Bitoljem.
(O d našega posebnega poročevalca.)
Prilip,  15. novembra.
Nahajam se v nekdanji prestolnici kraljeviča Marka, srbskega narodnega junaka.
Ni bilo lahko priti semkaj. 2e\ez-nice ni in od Velesa do Prilipa — okolu 60 kilometrov — smo prehodili v 18 urah, pri tem smo pa morali še naše vozove, na katerih smo se mislili voziti, pa smo z njimi komaj rešili prtljago, prenašati po blatu, ki nam je segalo na nekaterih krajih kar do kolen, tako, da je en voz obtičal v blatu na polovici pota, drugi — na katerem sem se »vozil« (vozila se je samo prtljaga) Jaz in dr. Krulj od sarajevskega »Naroda«, — je obtičal v blatu, predno smo prišli *
na 1458 metrov visok hrib Prisad kamor smo po nadčloveških in nad konjskih naporih mogli privleči samo dva voza, na katerih je bila prtljaga vseh nas, ker dva voza, ki sme jih morali pustiti v blatu, smo najprej izpraznili in tudi konje izpregli, da so nam pomagali izvleči prva dva voza.
Strašna pot, ki je nobeden izmed nas, ki smo jo napravili, nikdar ne pozabi! Cesta je dosti dobra, ali dviga se sila strmo. Turki so jo pri umikanju pokvari!: z dinamitom ir potem je prešlo po nji še toliko srbskih poljskih in težkih oblegovalnih topov, toliko vojaštva in toliko trena, da je cesta grozovito razorana potem je pa še dež padel in napravile se je blato, da so v njem obtičali celo močni vojaški avtomobili in tudi prestolonaslednik Aleksander, poveljnik prve armade.
In drugače, kaka je ta pot, ot cesti vse polno mrtvih konj, ki sr omagali in so bili hitro izpreženi tei prepuščeni svoji usodi; v Izvoru (srbska vas, ki so jo Turki vso požgali) smo videli konja, ki je ležal na tleh, še živ, ali tako brez moči, da se ni mogel braniti gavranom, ki so mu kljuvali meso s hrbta, (konj se nam je smilil in ustrelili smo ga); irugi konji so bili že popolnoma oglodan; od gavranov in psov in samo njihova okostja so ležala ob cesti, po Kateri so se pomikale proti Prilipu dolge provijantske in municijske kolone, iz Prilipa proti Velesu pa — vozovi z ranjenci. Ob cesti je bilo tud veliko število železnih čolnov in drugega materijala za mostov-, kar se Turki pri umikanju pistiii in kar b zadostovalo za most čez široko Donavo1
Hribovje tako visoko in strmo da bi ga nekaj tisoč srbskih vojakov branilo prav dolgo proti veliki sovražni armadi, Turki so pa moral zapustiti te naravnost prekrasne pozicije, to naravno utrdbo prve vrste ki so jo Srbi naskočili z njim lastne vnemo in bravuro. Hud boj je bi tam, ali človek kar strmi in ne more verovati, da so Srbi osvojiii te pozicije — v nepolnih dveh dnevih! Kadarkoli bo tujec potoval po terr groznem klancu in se bo spomini, d«a so ga srbski vojaki zavzeli v dveh nepolnih dnevih, bo moral sneti klobuk z glave in reči: »armada prve vrste, ki ne pozna ovir, armada, k samo vrvi naprej trt vihar in ruš pred sabo vse, kot lavina, ki se spusti z visokega alpskega hriba.«
V celi tej vojni se ni umaknile srbska armada še nikjer niti za korak, kjer je udarfa na sovražnika tam ^a je strla, ta srbska armada, k: operira istočasno okoli Zadrena ir Soluna, prodira proti Jadranskemu morju čez najbolj divje arnavtske kraje, kjer ni nobenih :est in morajc prenašati čez neprehodno hribov;e v vednem boju municijo in provijant na majhnih hribovskih konjičih, keT z vozovi se ne more napraviti niti koraka, pri tem se pa neprestana vojskovati z Arnavti 5n končno, pred Bitoljem, kakih 20 kiToinetrov od Prilipa, kjer se pripravlja na končne in odločilno bitko z najboljšo turško vojsko, ker tukaj se nahaja tudi solunski turški korpus, ki je najboljši od vseh turških vojev!
Vrnem se k našemu potovanju v Prilip. Na vrh gore Prisada smo prišli zvečer okoli S. ure — iz Velesa smo odšli ob 6. zjutraj in bili smo utrujeni kot — živine, do Prilipa ie pa bilo še kakih 15 kilom^r.ov, ali konji so bili že na pol mrtvi in tudi ljudje niso mogli več dalje, vsi so že skoraj popolnoma omagali in sklenili so prenočiti v voiaški stražnici, samo jaz in g. Marjanove od »Nev-York Heralda - sva bila tega mnenja, da ie bolje oditi peš do Prilipn. dobiti tam dobro postelj in se odpočili, kakor dremati v tesni sobici, v kateri naj bi spalo kakih 20 ljudi, ki bi imeli komaj prostora, da bi mogli sedeti, stisnjeni kot sardine. Vsi so naju nagovarjati, naj ostaneva, ker Prilip je predaleč in pot nevarna, ker morda naletiva na Turke, če bodo poskušali ponoči potrgati btzojavne žice. ali mi dva sva vrgla ob pol deveti uri puško na ramo, napolnila vse žepe z municijo, prižgala cigarete in jo udarila pogumno navzdol, v temno in negotovo noč. Ničesar nisva videla pred sabo, gazila sva blato in hodila po vodi; srečala sva takoj v začetku par praznih tren-skih vozov, ki so šli proti Velesu, potem pa nikjer več žive duše. Bolj sva tekla kot hodila in po dveh dobrih urah sva prešla vseh 15 kilometrov, vsa umazana od blata in potem sva se ustavila pred srbsko stražo, ki nama je prišla nasproti z nasajenim bajonetom, ali naju je pustila v mesto, ko sva se legitimirala; okoli 1. ure zjutraj, ko sva prehodila že ves Prilip in komaj dobila stanovanje, sva se pa vrgla na postelje kot mrtva in spala sva — prav dolgo .. .
Čudim se še danes, kako sem mogel vse to prenesti in da sem ostal živ in zdrav! Mogel sera pastr
v kak prepad, ki jih je ob cesti toliko, konfinov pa — nobenih; mogel sem obtičati v snegu ali blatu in od utrujenosti zaspati — za vedno; moglo se je zgoditi tudi to, da bi naletela na kak turški oddelek, ki bi hotel trgati brzojavne žice, kar bi biio od velikega interesa za turško armado, ker bi bila v tem slučaju pretrgana brzojavna zveza med sr sko grmado v Prilipu in vrhovno srbsko komando. Zgodilo se ni nič tega, osial sem živ in zdrav — niti prehlaHil se nisem, noge so mi ostale suhe, hvala izbornim hribovskim čevljem, ki sem jih kupil več kot pred enim letom v Ljubljani pri Juliji Štor; te čevlje bom vedno hranil kot spomin na ogromne štrapace, ki sem jih prestal na poti med Velesom in nekdanjo prestolnico kraljeviča Marka!
Sedaj pričakujem naredbe štaba prve armade, da odidem s tovariši na bojišče pre^ Bitoflem. Vojaška uprava je za žurnal:s*e izborno pokrbela: nabavila nam ie celo konje in mogoče je, da še danes ouja-ham na srbske pozicije, odkoder homo gledali največjo bitko, kar bh bo v tej vojni. Včefaj sem jahal s prijateljem dr. Kruljem in Nizozemcem Diethorstom na razvaline gradu kraljeviča Marka, odkoder je prekrasen    razgled    na mesto Prilip in
Solnce sij~ že par dni r.ot spom-mladi,    hodimo brez vrhnjih sukem
Ginljivo je, kako se zahval;u; prebivalstvu srbskemu vojaštvu — za izvojevano slobodo! Vse kar imajo, dajo vojakom, kmetje pečejo kruh in ga prinašajo v mesto vojakom, ker kruha je res malo: ni čuda. saj je tod prošlo toliko vojaštva!
Zvezdan. *
Izpred Odrina.
(Poročilo    >Stražinega« dopisnika iz Mustafe paše.)
B e 1 g r a d, 28. nov.
Stanje pred Odrinom se je temeljito spremenilo. V 7. pehotnem polku sicer vlada še vedno veselo razpoloženje, vendar pa je prejšnja brez-skrbnost izginila, ker je polk vsako noč v pripravljenosti. To velja morda še v večji meri za 8. in 4. pehotni polk. Zlasti 4. polk je neprestano v ognju. Od 15. novembra so Turki, obkoljeni v Odrinu, spremenili svojo taktiko. Doč:»ri so preje čakali na napade in se branili, so 15. t. m. prešli v ofenzivo.
Na pni pogled se zdi Čudno, da so Turki, obkoljeni v trdniavi, prešli v ofezivo, toda ako se natančneje prenrotri situacija, se vidi, da je to docela logično. Jasno je. da za Turke v Odrinu ni rešitve. Oni se na nobeden način ne morejo rešiti.
Edini izhod zanje bi bil, da bi potolkli Bolgare pri Čataldži in nato pridrli pred Odrin. Toda to je popolnoma izključeno. Oni so torej živi mrtveci, ako se ne mislijo vdati. No, zdi se, da nimajo tega namgna.
Turki so torej došii ril popolnoma pravilno misel, pravilno za junake, ne pa za kukavice: da umro, da pa preje povzroče čim največje izgube sovražniku. Tako so Turki pričeli z ofenzivo.
Naša zavezniška vojska je obkolila Odrin z vseh strani ter zgradila močne okope na vrhovih nasproti sovražniku. Ta krog je vedno ožji, ker osvajamo po vsakem spopadu s Turki po en  ali dva bližnja holma.
Dne 20. t. m., ponoči, smo zavzeli Karnal tepe.
Bitka se ne bije na odprtem polju, marveč s topovi. Pehota torej nima mnogo posla ker je večinoma artilerija v akciji.
Seveda se tudi prigodi, da stopi v akcijo tudi pehota. Res tudi pešci streljajo med topovskim ognjem, toda navadno brez posebnega uspeha, ker so nasprotniki zakopani v rovih.
Toda prigodi se, da zapuste pešci svoje rove. takrat pa se izpostavijo najsilnejšemu neprijateljskemu ognju.
To se je zgodilo z 12. bolgarsko divizijo dne 7. t. m. Ta divizija je napravila poskus, da bi zavzela Papas tepe. grič, s katerega je mogoče bombardirati Odrin. Izgubila je tisoč mož, vendar pa ni dosegla tega, kar je želela.
Bolgari in Turki, ki so v tem spopadu padli, so ostali na bojišču, ker jih vsled neprestanega ognja od obeh strani ni bilo mogoče pokopati. Tem mrtvecem so se pri našem naskoku dne 22. t. m. pridružili še mrtveci našega srbskega 4. pehotnega polka.
Dne 22. t. m. je bila namreč strahovita borba pred Jedrenjem.
Boj so pričeli Turki ob 4. zjutraj z napadom na 8. bolgarko divizijo. Zavezniška vojska je odgovorila na turški napad s strahovitim bombardiranjem na vsi črti.
Najbolj izpostavljen je bil sovražnemu napadu srbski 4. polk donavske divizije, zlasti pa sta bila 1. in 2. hatabon tega polka neprestano v najsilneiiem ognju.
Borba seje sprva vodila iz okopov. V tej borbi na srbski strani ni bilo izgub. Okrog 8. zjutraj je povelja nik 1. bataljona podpolkovnik Rada-kovič, sklenil, da s svojim vojem naskoči okope na holmu Papaz tepe rc jih osvoji.
Cim so Srbi naskočili okope, se jeli Turki z vso silo streljati nanje, Toda Radakoviča to ni oviralo, on je prodiral naprej. Toda do okopov pa vendarle ni prišel, za to je bil preslab en sam bataljon. Še dva bataljona bi ne zadostovala.
Samoobsebi je umljivo, da sme imeli mnogo žrtev. V tem hipu, ot 10. dopoldne, še ne vemo točno, kakšne izgube ima 4. polk. Ranjence šele zbirajo in šele, ko bodo vsi zbrani bomo točno izvedeli, koliko jih je padlo.
Za sedaj računamo, da imamc 350 mrtvih. To je za dva bataljona več kakor dovolj.
Med ranjenci se nahaja tudi podpolkovnik Radaković...
v
Sfalersba.
■
Iz Celja. Občni zbor Na-rodne čitalnice se je vršil ,\ dne 23. novembra. Uvodoma je pozdravil predsednik dr. Josip Ser-n e c mnogoštevilno zbrane člane h tajnika tržaške Čitalnice F. L. T u • m a kot dobrodošlega gosta. Nato s< je predsednik spominjal v toplih besedah v minulem društvenem lett umrlih Čitalničarjev g. drja. Alojzije B r e n č i č a, profesorja K o s i j a ii trgovca Karola V a n i č a, ki so s pridobili obilih zaslug ne le za to društvo, temveč za celjsko slovenstvc sploh. Bodi jim ohranjen časten spo min! Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je štela Narodna čitalnica v minulem društvenem letu 122 članov in sicer 1 častnega, 109 rednih ir \2 zunanjih. Društveno življenje je bilo dosti živahno; omeniti je pra*\ posebno prireditev počastnega večera spominu umrlega častnega člam dr. Josipa V o š n j a k a in pa slavnostno obhajanje društvene SOletni-ce. Iz poročila knjižničarja, profesor ja Mravlja k a, posnemamo, da s< obisk čitalnične ljudske knjižnic« razvija od leta do leta lepše: minule društveno leto se je razposodik 5429 knjig. Med obiskovalci je vedne več trgovskega, obrtniškega in dijaškega naraščaja, veliko kmečke mla dine iz okolice, in tudi mestne slu žinčadi. Kako se je obisk te knjižnic« udomačil, kaže, da prihajajo v nj< kmečki ljudje po več ur daleč! V mi nulem letu se je nabavilo za ljudske knjižnico 129 knjig, daroval pa je ta njo Klub naprednih akademikov ^ Celju 50 in kvartavci v Narodnen domu tudi 50 kron. V bralni dvoran je bilo na razpolago 48 časopisov po litične in zabavne vsebine. Iz obšir nega in vestno sestavljenega poročile blagajnika Mimika posnamemo da je imela Narodna čitalnica v mi nulem letu 4730 K 92 vin. dohodkov; ker pa je imela tudi prilično tolike izdatkov in ima še dolgove iz prejšnjih let, se je pokazalo pri bilanc 127 K 86 v primanjkljaja. Blagajniki M i r n i k u, knjižničarju M r a v 1 j'a-k u in tajniku L e š n i č a r j u je izrekel občni zbor posebno zahvalo zr pridno delovanje. Pri volitvah je bi starosta celjskih Slovencev, dr. Josip S e r n e c med živahnim odobravanjem 36tič izvoljen za predsednika celjske narodne čitalnice. V odbor so bili še izvoljeni dr. Juro H r a-S o v e e„ M i r n i k, dr. Z d o 1 š e k Salmič, Beranič Prelogir L e s n i č a r, dalje so bili izvoljeni zs namestnike dr. Božič, dr. Milke H r a š p v e c. Likar in Kralj tei za pregl^dovalce računov Smert-n i k. Meglic in B e r k. Pri slučajnostih so bili sprijeti nekateri predlogi prof. S u h a č a. Čitalnica priredi kot vsako leto, tako tudi letos v petek 5. decembra v veliki dvorani »Narodnega« doma »Miklavžev večer«.
Iz Gradca. Na slavnostnem ko-merzu, katerega so priredili nemški buršaki na obletnico ustanovitve Joanneuma in c. kr. tehnične visoke šole v Gradcu in ki se ga je udeležil skoraj cel profesorski zbor tehnike z rektorjem na čelu, je imel slavnostni govw neki tehnik Makso Mavelka. Po imenu soditi je mož renegat —-kakor si Nemci v ogroženi Siidmarki sploh ne morejo več pomagati brez renegatov. Mož je gotovo mlad in zato nas ne zanima, kar je žvepljaril o znanosti in o »svobodni znanosti«. Saj vemo, da obstoja na nem?ko-av-strijskih visokih Šolah ta svoboda samo za neimko-nacijonalne pretepače. Lahko bi rabili z ozirom na znane dogodke v Inomostu še hujšo besedo. Ta Havelka je v svojem oziru pozival spoštovanja vredne komulitone k to"u zoper nekulturno, napol azijsko RusHo! To hujskanje se je zgodilo vzpričo rektorja c. kr. avstrijske visoke šole ob ist m času, ko je car Nikolaj sprejel avstrijskega poslanika v Carskem selu in Je hvalla »Neue Freie Presse« korektne odne-
Stran 4.
SLOVENSKI    NAROD.
276 Štev:
*aje med Avstrijo in Rušilo! Padle so pred nekaterimi tedni na zborova-%-anju nekega političnega društva v ^etrogradu nepremišljene besede Tiiadega eutuzijaata in »N. Fr. Pres-se jih je porabila za hud uvodnik. Kaj bi rekli mi, ako bi te dogodke v Gradcu izvabila »Navoje Vremja«? Na komersu se je pela Bismarckova pesem, 2vahtarica<. in enaki lepo doneči spevi, ki so morda patrijotični v Nemčiji* ki pa ne sodijo v družbo c. kr. rektorjev in profesorjev! Danes smo še samostojna država in če nam očitajo graški listi, ako kaka družba zapoje eno ali drugo jugoslovansko himno, moramo mi konstatirati, da Nemci sami nič boljši niso. Še veliko slabši so. Ce se ne motimo, ima služiti tehnična visoka šola v Gradcu tudi Slovencem in Italijanom. Zato ima biti rektor tega zavoda pri vsem upoštevanju državljanske svobode vsaj miren mož, da ima vse dijaštvo zaupanje vanj in ne samo nemško nacijonalni pretepači. Kazalo bi nam razmere na graških visokih šolah zopet bolj energično zasledovati — saj utemeljujejo baš te Tazmere potrebo slovenskih visokih šol najbolj. Konečno še nekaj: isti nemško-nacijonalni tehniki v Gradcu, ki nas danes zmerjajo z divjaki, bodo prvi, ki bodo šli k Slovencem beračit.
Iz Ormoža. Tukajšnja Čitalnica priredi v nedeljo dne 1. decembra popoldne v svojih društvenih prostorih javno predavanje. Predaval bo v imenu Zveze narodnih društev dr. Brunčko iz Ptuja o narodnostnih in gospodarskih razmerah na Balkanu. Domačini in okoličani so vljudno vabljeni.
Iz Št. Jurja ob j. ž. V mariborski Straži« se je čutil poklicanega eden izmed naših gg. duhovnikov oblatiti odbornike nanovo ustanovljenega narodnega političnega društvu. Psovanje in blatenje pa novega društva ne bo uničilo, nasprotno, podžigalo bo njegove voditelje, ki so sami domači, v poštenosti in delu osiveli kmetje, da bodo čim marljivejše de-i za politično propastjo tistih iju-dij, ki tako brezvestno zastrupljajo pri nas javno življenje. »Celjski doh-tar* je v odboru samo eden. ki še ni in ne bo imel od nas nikoli kakega osebnega dobička in tudi ne bo hodil okoli nas z vrečo in košem bera. kakor tisti šemiurski duhovniški berači, ki potem svoje kruhodaialce za zahvalo po mariborskih listih sumničijo in blatijo. Pa bodemo že prej ali slej pošteno obračunali.
Od ormoške davkarije. Pri naši davkariji imamo novega praktikanta, Maksa VVanturja. Mož sicer ni zmožen pismene slovenščine in tudi tukajšnjega prebivalstva ne razume, zato pa je velik German. Dne 10. t, m. je nosil skozi mesto v polnem »viksu« nemško zastavo in je potem figur.ral pri ptujski pevski slavnosti kot >chmucker Fanen-iunker . Seveda dandanes pri nastavljanju uradnikov ne pride več v poštev sposobnost, zadostuje, da je dotični kompetent narodni hujskač ad maiorem gloriam Germaniae^ in ie to za nieg^ najboljše priporočilo. Ogromna večina prebivalstva seveda do takih prenapetih uradnikov ne more imeti zaupanja. — Poslanci, pomagajte!
Iz Maribora. Živimo v dnevih velikih dogodkov, v dneh težavnih, ko bi morala med političnimi strankami na Slovenskem utihniti ali vsa] ublažiti nasprostva, ko bi morale politi,          ranke tekmovati med seboj v vzisenosti naziranja in pojmovanja 1anj ga, za vse Jugoslovanstvo toli važnega položaja. Na Kranjskem so že skoraj utihnili medsebojni napadi. In če so tam, osobito v Ljubljani, zaslutili in začeli pojmovati resnost situacije, tembolj Di to morah izpoznati tu na severu v Maribor«. :raža in Slov. Gospodar« bi imela kakor *c nikoli, baš sedaj ugodno ikot polniti sveje predale s času primernimi članki. Tupatam sta se i vplivom resnejših mož res domi-si.!a c oje dolžnosti, toda v zadnjem času tratita papir z napadi na Narodno politično društvo v Mariboru in posvečata pri tem posebno pozor-t njega odborniku gosp. Vilku Weixlu, in to na način, da smo nehote prisiljeni napisati par vrstic. Lista očitata g. Weixlu, da prodaja >J)er neue Blitz<% ki je baje po-hujšljiv itd., in bombastično pristavlja, da »naše pošteno ljudstvo proteza proti temu, da se prodaja tak pohujšljiv list v slovenski trgovini itd.« Kdo je pisec teh napadov v :.Stra7               »Slov. Gospodarju*? Gosp. Kemperle! Kdo je ta človek? I ibH na eksistenca, človek, nad katerega premoženjem se je otvoril konkurz in ki bo radi svojega lahkoživega življenja še imel priliko se seznanjati s kazenskim sodiščem. In tak človek govori v »Slov. Gospodarju« in .»Straži« o naši pošteni, nepokvarjeni mladini?!
Iz Maribora. (Epilog k volitvam. — Izzivalci. — Elitni ples.) Volitve v mariborski občinski svet so priKraiu. Kakšne mo-
ralne poraze Je doživela naša mestna klika, poročali smo sproti, ne pa, kako se je pri teh volitvah nastopalo. 2e 22. novembra smo vedeli za razne nedostatke, tako n. pr. da se je hotelo imeti na volišče tudi nedolet-ne, ki nimajo pravice voliti. Povedali smo tudi, da se je vleklo večina vo-lilcev z izvoščki v kazino, koder se jih je pogoščalo z jelom in pivom, a to tako bogato, da se je samo tu porabilo nad 500 kron, ki jih je nabral po večini c. kr. finančni komisar dr. Resner. C. kr. gospod so hodili od hiše do hiše ter se spravili tudi na ljudi, ki so vse preje kot nemško-nacijonalni. Seveda jih je g. slišal tudi precej takih, da jih svoj živ dan ni in ne bo. Tudi n mška disciplina je hudo trpela. Ne le, da je dobil Čeh tiavliček v 11. razredu brco, se je isto zgodilo tudi nemško-nacijonainemu nestrpnežu, prot. Seppererju v 1. razredu, koder ga je izpodrinil Havli-ček. Na dan volitve v I. razredu je prišlo do groznih kolobocij. Pojavile so se kar tri stranke z raznimi kandidati. Govore tudi, da so aretirali nekega soc. demokrata, ki je pepi-saval lastne pristaše- uskoke. Bliža se nam lepa bodočnost! — V noči od ponedeljka na torek ie povabila neka večja družba Slovenca, ki ga je srečala pred eno naših kavarn, da se ji pridruži. IV>bro in živahno zabavo je motil starejši, fino boiečen gospod, ki je zapričel s Slovencem pogovoi, katerega očlvidni namen je bil, pripraviti tega do kakšne nepremišljene besede, kar se pa ni posrečilo. Ko je postal tujec — imena ni povedal — kljub temu, da ga je Slovenec poštene vlekel, zaspan, ga je dražba, potem, ko se mu je z vso prijaznostjo povedalo, da je osel, postavila v jutranji hlad, dasi je protestiral z vsemi štirimi. Nekemu drugemu Slovencu se je zgodilo, da ga je nahru-lila renegatska četvorica s »Serbi-sches Schvvein«. Med njimi je bil tudi neki četovodja tukajšnjega 47. peš-polka, ki si je pa, ko ga je izzivanl hotel pogledati, zakrii obraz, deloma z ovratnikom svoje suknje, deloma z roko. Bodimo previdni! — Slovensko trgovsko in obrtno druš.vo i v Mariboru priredi dne 2. svečana (Svečnica) prihodnjega leta velik elitni ples. Predpriprave so že v polnem teku ter se tem potom naproša vsa slavna slovenska društva v Ma-r -u in okolici, da opuste druge prireditve. Za naše družabno življenje bede to prva slična oriredkev grlede obsežnosti, kakor tudi režije. — Prosimo !
Mariborski slovenski koledar za leto 1913., L letnik. — Založil Vilko V\ e i x I. trgovec v Mariboru, Gosposka uiica 33. S koledarjem stopamo pred mariborske in okoliške Slovenke in Slovence. Le tem našim najožjim rojakom je namenjen Mariborski slovenski koledar . V hišo revnega delavca, v salon imovitega meščana si želimo neovirano in prosto pot. V dneh klavrnega političnega in literarnega življenja mariborskih Slovencev bodi »Mar. slov. koledar majhno bodrilo, da se osokolimo in vstanemo k novemu, čvrstemu kulturnem in političnemu življenju v Mariboru, tu ob skrajni štajerski meji. Bratstvo, enakost, svoboda — to je klic »Mar. slov. koledarja •. Da bi našel ta klic vljudnega \r?. irja v slednji mariborski hiši! S tem besedami pozdravlja »M. s. k. i tri-borsko in okoliško slovensko c čin-stvo. Namenjen je torej osobito mariborskim in okoliškim Sloven :m. Zr-nimal pa bo koledar tudi vsakogar, ki mu je Maribor le iz časnikov znan. Iz bogate vsebine omenjamo samo nekatere spise: Novi in hramb-ni zakon. Moč Slovanstva, Slovenci in ljudsko štetje leta 1910. v splošnem in s posebnim ozirom na Maribor in njegovo okolico. Za križ častni in svrhrdo zlato (povest). Slovensko planinsko društvo in njega Podravska podružnica. Slovansko Sokolovo, Mariborski Sokol. Slovensko gledališče v Mariboru, Narodni dom v Mariboru, Ciril-Metodova družba, Javna ljudska knjižnica v Mariboru, Slovensko-nemški imenik ulic, cest in trgov v Mariboru, Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. ?tevilo Slovanov, Prebivalstvo Avstrije po narodnosti. Načrt slovenskega gledališča v Narodnem domu z označbo številk sedežev in ceno mest, Sirom sveta, T>et mičnih pesmi. Koledar je opremlj n s slikami: Narodni dom, Stane Vidmar, Kaskade ob Lobnici na Pohorju, Ruška koča. Planinka, dve sliki iz drame: »V znamenju križa". Koledar šteje 9f> strani in stane le malenkostni znesek 50 vin., po pošli 60 vin. Kdor si ga naroči po pošti, blagovoli pnslati znamko za 60 vin. na naslov: Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica 33.
.Iz Kozjega je priobčil »Grazer Schuftenblatt« dopis, v katerem sumniči Slovence v tukajšnjem okraju velikosrbske propagande. Dekan Tomažič jo je zakrivil s temf ker je v cerkvi pozval ljudi, naj darujejo denar in perilo za uboge slovanske ranjence na Balkanu, gospa dr. Janko-
vičeva s tem, da je te darove zbirala in poslala dalje v Ljubljano. In šent-petranski Slovenci so poslušali pred kratkim neko nepolitično predavanje o Balkanu in so edaj tudi že veleiz-dajalci! O tem predavanju se še »Schuftenblatt- posebej laže, da se je govorilo na njem o — velikosrpski državi, ki bi obsegala tudi slovenske dežele! Da je to seve infam-na laž, nam ni treba še nadolgo zatrjevati. Morda pa pridemo lažnjive-mu poročevalcu na sled, ako povemo, da se je tisti dan potikal po Št. Petru znani Sartory iz Kozjega. Menda bodo odslej vedeli Kozjani in Šentpetrani, kako jim je ravnati s Sartorvji in njih prijatelji, kaerim sicer slovenski denar ne smrdi, imajo pa za Slovence samo laži in denuncijacije. Ni hudič, da bi se tudi v Kozjem ne dalo z znanimi prusaki obračunati, ako bi biio le količkaj dobre volje.
Drobne novice.     Umrl    je    v
Gradcu v starosti 54 let vpokojeni sodnik Julij Glase r. — Iz Maribor a poročajo: One 27. t. m. je peljal neki posestnik 73 let starega ilo-sarja Esterajharja iz Janževega v mariborsko bolnico. Ko pa pride voznik v mesto, opazi, da je pripeljal mrtveca. Stari flosar mu je med potjo umrl. — Iz Maribora poročajo, da je stroj za testo v vojaškem oskr-bovahšču zmečkal pekovskemu pomočniku Pavlu Ambrožiču obe roki. — IzLaškegatrga poročajo: Na tukajšnji petrazredni slovenski šoli je razrisano definitivno mesto učitelja. Gra          Schuftenblattc poziva sedaj nemške učitelj:, naj bi prosili za to mesto in jim namiguje, da je laški okrajni šok>ki svet nemšku-tarski. Pozor! — Iz Zidanega m a s t a poročajo, da sta nokradla iz cementne tovarne in iz bližnjega gozda, ki je tovarniška lastnina, delavca Flis in Smarčan za skoro 1000 K lesa. Uzmoviča so sedaj debili. — Iz Svet i n j poročajo, da so mački nekega mrtveca v Brebzovniku, ko je ostal sam, po obrazu tako ogrizli. da ni bil več za spoznati. — V Ptuju ^o prijeli neko Evo Horvat, doma iz Čakovea, ker je kradla ženskam nu hr    ' iz žepov denar.
ROFOilTO.
Nemški učiteljiščniki v Celovcu in sicer treijega in četrtega letnika so povodom pogreba učitelja glasbe Lu-čovnika položili na krsto venec s frank-furtarskim trakom. Vsi pogrebci ne izvzemši treznih Nemcev so se nad to breztaktnostio zgražali. Dolžnost ravnatelja bi bila, da zabrani fantom delati propagando za Prusijo celo pri pogrebu svojega učitelja.
Beljaški mestni svet je odklonil predlog, da bi pobiralo mesto poseben davek od zabavnih prireditev, dasi je v to vpravieena storiti po deželnem zakonu z dne 6. nov. 1912.
Primorsko.
Gorlšk: deželni zbor. Nekateri vedo, da bo sklican goriški deželni zbor že meseca decembra ali januarja in sicer brez dopolninih volitev?
Proti golobom pismonošem. Okra:no glavarstvo v Gorici je izdalo razglas v katerem se prepoveduje reja, nakup in prodaja golobov pismonošev in sicer na podlagi $ 7. cesarske na-, redbe. Prestopki te naredbe se bodo strogo kaznovali.
Vojaška straža pred Solkanskim mostom. Vojak na straži pred Solkanskim mostom je opazil snoči neznanega človeka, ki se je sumljivo plazil pod oboki. Vojak je neznanca trikrat poklical, toda še le na tretji klic je neznanec pobegnil. Vojak je za beguncem ustrelil,   toda ga   ni  zadel.
Vojašk-* straža pri predoru pod Kostanjevico V sredo zvečer okoli 10 ure je zapazil vojak, ki straži pred predorom Kostanjevico dva neznana moška, ki sta se skrivaje približevala predoru. Vojak jima je zaklical, da naj obstojita, toda neznanca sta urno zbežala. Vojak je za njima ustrelil, toda bržkotne ni nobenega zadel.
N pad na hčer. Santa Klun, hčerka stavbnega nadzornika v Miljah je pred kratkem vsled neprestanih domačih prepirov (ona ima mačeho) pobegnila od doma. Oče je bil zaradi tega silno razjarjen in je prepovedal hčerki povratek domov. Ko se je včeraj peljala Klunova iz Milj k Sv. Mraku, je zagledala na parniku tudi svojega očeta. Zatekla se je h kapitanu, ki jo je zaklenil v svojo kabino. Toda ko se je izkrcala je skočil oče za njo in jo začel silno pretepati. Končno je potegnil nož in ga ji je zasadil v hrbet. Dekle je padlo, težko ranjeno, on pa je pobegnil. Deklico so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, oče pa se je kmalo po zločinu sam javil policiji.
Puljsko la*ko gospodarstvo pr#d sodiščem. Znan je polom pulj-skega mestnega gospodarstva, ki je pokazal   laike   mestne  gospodarje  v
njihovi pravi luči. Znano je kako so ti ljudje goljufali vsi križem in kradli občini in davkoplačevalcem. Po večmesečnih preiskavah, po številnih aretacijah najvplivnejših mož so se vršile v Rovinju že opetovano obravnave, pri katerih so bili obtoženci obsojeni na večmesečne ječe. V zadnjem času so se te obravnave prekinile, ker je sodišče nabiralo gradivo. V torek dne 3. decembra pa se vrši zopet pred rovinjskim sodiščem zanimiva obravnava ni sicer proti mestnemu iženirju Josipu Lebanu, bivšemu ravnatelju mestnih zavodov kakor plinarne itd. Leban je obtožen uradnega poneverj-jenja in goljufije.
Smrt n- morju, Včeraj je priplul iz Amerike v Reko parnik „Laconia*. Kapitan parnika je sporočil, da je med vožnjo umrl en mornar, čigar truplo so vrgli v morje.
Vel ko pone^erjenje. Reska policija je dobila včeraj ovadbo, da je sluga neke tamošnje banke poneveril 15.000 kron in pobegnil.
Z/radi razpečavanja ponarejenega denarja so aretirali včeraj več oseb, ženskih in moških. Med temi je tudi neki 701etni starec, ki živi v ubožnici.
Onevne vesti«
r Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 3. decembra 1912 ob 6. zvečer v mestni dvorani sejo. Na dn.vnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o volit-vi štirih zastopnikov in štirih namestnikov občinskega sveta v c. kr. mestni Šolski svet; o dopisu deželnega odbora glede naprošene inkorpo-racije občine Spodnje Šiške k mestni občini: o dopisu županovem glede uvedbe kanalskih pristojbin; o nenadni škontraciii mestne blagajne; o dopisu županovem glede uvedbe posebnega davka na žganje in žgane opojne pijače; o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačne-ga zaklada tega posojila za 1. 1913.; o proračunu ustanov za leto 1913.; o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1913.; o prošnji najemnika v Koleziji za delni odpis letošnje najemščine; o samostalnem predlogu občinskih svetovalcev Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem; o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ro-jine glede zvišanja aktivitet. doklade mestni policijski straži; o dopisu županovem glede oddaje del za nove mostove Čez Ljubljanico; o dopisu mesrnega stavbnega urada glede končne kolavdacije stavbe IV. mestne šole na Prulali; o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno v šolske namene; o proračunu mestne klavnice za leto 1913.; o poročilu ravnateljstva o raznih nedostatkih v mestni klavnici; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1913; o prorač. mestne elektrarne za L 1913; o poročilu ravnateljst. glede premembe §§ 3. in 6. vodovodnega pravilnika: o prošnji posestnikov ob Cesti v Rožno dolino za elek-tlično razsvetljavo; o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Likozarja glede naprave javnega vodnjaka ob Dolenjski cesti; o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Likozarja glede podaljšanja električne razsveijave na Ižanski in Dolenjski c-sti. — Samostalni predlogi: občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede ureditve poti na Rakovo jelšo in Kravje poti proti Lipam; obč. svetovalca Ivana Štefeta: a) glede uvedbe kuharskega in gospodinjskega pouka na mestnih dekliških ljudskih šolah; b) glede plačevanja mestnih davščin po poštnih položnicah. — Na dnevnem redu tajne seje: Naznanila predsedstva in poročila: o prošnji irkega magistratne-ga uradnika za stalno upokojitev; o prošnji nekega magistratnega uradnika za šestmesečni dopust; o prošnji nekega magistratnega uradnika za trimesečni dopust; o prošnji nekega učitelja na mestnem dekliškem liceju za vštetje let in stalno potrditev v službi: o prošnji za razne obrtne koncesije.
-f Ljubljanska državna poiicija. Vlada se res s hvalevredno vrnemo trudi, ustvariti vse pogoje, da nastane tista »večja atrakcija«, o kateri je minister Bilinski s tako vnemo govoril v delegaciji. Tako je vlada zdaj preskrbela, da bo vodstvo državne policije v Ljubljani strogo nemško-nacijonalno. Ravnatelj še ni imenovan, je ia, kakor čujemo od verodostojne strani popolnoma zagotovljeno, da dobi to mesto nemški nacijo-nalec. Ravnatelj:v namestnik, ki bo faktični vodja državne policije, pa je že tu, in sicer je to nadkomisar dr. S k u b 1, ki je bil že v septembrskih časih v Ljubljani. Dr. Skubl ni v statusu tržaškega policijskega ravnateljstva, nego ga je vlada zdaj v ta status vrinila, vsled česar je preteri-ranih več tržaških policijskih uradnikov. Dr. Skubl je še mlad, po svojih nazorih je odločen nemški oacijona-
lec, seveda s časom primernimi klerikalnimi alurami in je pravzaprav že prevzel vodstvo bodoče ljubljanske državne policije, kajti včeraj in danes si je že ogledoval tiste, sedaj v mestni službi stoječe policijske organe, ki žele vstopiti v službo državne policije.
+ Slovanske pesmi — prepovedane. Iz Novega mesta se nam poroča: Dolenjsko pevsko društvo je za soboto (to je danes) napovedalo koncert v »Narodnem domu« in je med drugimi sladbami postavilo na spored tudi tri stare, znane in že neštetokrat z visokim dovoljenjem brezštevilnih policijskih uradov in okrajnih glavarstev pete pesmi: pl. Zaje: Crnogorac — Crnogorki; — V. Novak: Gorski kraj; Fr. S, Vilhar: Bolgarska davorija. Dolenjsko pevsko društvo je spored tega koncerta predložilo politični oblasti in glej, ta je navedene tri pesmi prepovedala peti. Na dotičnem odloku je podpisati okrajni glavar, toda občno mnenje je, da je to stvar skuhaj nadebudni mladenič Golija, ki zavzema pri novomeškem glavarstvu visoko dostojanstvo konceptnega praktikanta in je že opetovano pokazal čuvajske talente. Pa to je postranska stvar. Dolenjsko pevsko društvo je poslalo na glavarstvo posebno deputacijo intervenirat v tej styari. Deputacija je imela čast, govoriti s komisarjem Li-ningerjem in je spoštljivo prosila, da se izdana prepoved razveljavi. Komisar Lininger je izjavil, da tej prošnji nikakor ne more ustreči. Šele po nujnih prošnjah se je dal nekoliko omehčati; dovolil je peti Novakovo pesem ^Gorski kraj«, toda s pogojem, da izostanejo verzi, v katerih se omenjajo Hrvatje in nadomeste z besedami »Mili naš narod«. Glede ostalih dveh pesmi -Crnogorac — Crnogorki« in »Bolgarska davorija« pa komisar Lininger ni odnehal.
+ Graško nadsodišče je dobilo novega podpredsednika, Dosedanji podpresednik Alojzij Walter je šel v pokoj, na njegovo mesto je pa prišel predsednik celovškega deželnega sodišča dr. Alfred vitez Schmid - Sach-senstamm. Ker je skoro polovica pod graško nadsodišče spadajočega prebivalstva slovenske narodnosti, bi po pravici moral priti na to mesto slovenski sodnik, razume se pa ob sebi, da se kaj takega ne zgodi, dokler bo v veljavi sedanji sistem sistematičnega odrivanja in zapostavljanja Slovencev na korist Nemcev in v podpori germanizaciji.
+ Simpatije do arnavtskih roparjev so med našimi Nemci že tako narasle, da se že celo navdušujejo za ama vtsko krvno osveto, ki je po soglasnem mnenju vsega kulturnega n civiliziranega človeštva prava sramota za kulturno Evropo. Predvčerajšnjim je namreč predaval na Dunaju o Albaniji in njenih prebivalcih neki baron Nopcsa in je pri tej priliki poudarjal, da je krvna osveta pri Arnavtih »blagodejna naprava«, ker baje preprečuje »boj vseh proti vsem, to je anarhijo.« Ne poznamo barona Nopcse, to pa vemo, da je bil lani korespondent »ReichsDOŠtev, o kateri pravi sam ^Slovenec«, da je list, ki je zelo, zelo velik v lažeh. Nopcsa je sedel v Skadru in je pošiljal od tu ^Reichspošti« približno takšna poročila, kakor jih je letos pošiljal njen korespondent Wagner iz bolgarskega glavnega taborišča. Zdi se torej, da je Nopcsa prav takšen korespondent, kakor Wagner in znani baron Binder - Krieglstein. Sedel je v Skadru ter tu v varnem zavetju »študiral« Arnavte. Da so se mu od daleč zdeli prav simpatični ljudje, je umlji-vo. Ako bi se jih bil pa nekoliko po-bližje ogledal, bi se nemara tudi on prepričal, da je prav njih krvna osveta prava provzročiteljica »boja vseh proti vsem« v Albaniji to je popolne anarhije. A še nekaj drugega bi učeni baron Nopcsa lahko vedel, to namreč, da je krvna osveta v navadi samo pri narodih, ki stoje na najnižji stopnji kulture in civilizacije. Taki narodi brez kulture In civilizacije pa menda niso državotvorni elementi, zato tudi ne razumemo, da se naši državniki tako zelo zavzemajo za državnopravno neodvisnost takega naroda, kakršen je arnavtski!
+ Odgovor na denuncijacije. Tisti ogadni »Deutsches Volksblatt« ki je tako smrdljiv in umazan, da si človek mora umiti roke, ako ga je čital, očita našemu listu, da ima na srbskem bojišču za svojega poročevalca aktivnega srbskega polkovnika Vukasovića - Stibiela, ki je baje kot podčastnik dezertiral iz avstrijske vojske. Ne radi neumnega »Volksblatta«, marveč radi pametne javnosti konstatiramo to - le: Vuka-sović - Stibiel je kot sedmošolec vstopil v srbsko vojsko za prostovoljca in se je udeležil srbsko - turške vojne 1. 1875. Nato je ostat v srbski armadi, kjer še sedaj služi. Iz sedanje vojne kampanje je poslal našemu listu iz Skoplja brzojavko, v kateri izreka pozdrave svojim rojakom, prijateljem in znancem v zgodovinsko važnem trenotku,   ko biie
276. štev.
SLOVENSKI   NA3O0.
Stran 5.
Turčiji zadnja ura v Evropi. To brzojavko je podpisal in mi smo jo tudi natisnili z njegovim podpisom. V toliko, in samo v toliko je g. polkovnik Vukasovič naš korespondent, ker za drugo poročanje pač aktivni oficir, nahajajoč se v vojni, nima časa, ne volje I Sicer pa bi poročila z bojišča prav radi sprejemali ne samo od srbskih, ampak celo od — turških oficirjev, samo ako bi jih dobili. Naj nam »Volksblatt* preskrbi poročila turških oficirjev, s katerimi je oči-vidno v intimni zvezi, pa bomo tudi ta priobčili v pošteni in dostojni obliki.
4- »Domoljub«. Dne 12. t. m. je bil umorjen španski ministrski predsednik. Od tedaj so se zgodile že jako važne in bolj pomembne stvari, toda »Domoljuba« menda nič tako ne zanima, kakor tisti nesrečni španski ministrski predsednik. 12. novembra je bil umorjen    Canalejas in 28. no-
nbra je prinesel o njem »Domoljub« neslan uvodni članek, poln samega bedastega zabavljanja na    li-
alce, Fcrrerja. Canalejasa in Mo-ralesa — iz tega je »Domoljub« napravil debelo štinkadores in jo poklonil narodu za vzpodbudo v časih, ko se morda že odloča usoda vsega južnega  slovanstva.   Pomilujemo!
+ Mohorjeve družbe koledar je priobčil »povest« z naslovom »Pre-siepljeni in oteti«. Ta ->povest < je pamflet na ueiteiistvo. >U. T. < pravi, da je edini namen tega spisa, vzeti i :iteljstvu še tisto malo ugleda, kar
ima, ter poživlja učiteljstvo, naj izstopi iz Mohorjeve družbe.
—  Umrla je danes   po   dolgem »lehanju rodoljubna gospa Antonija
Hribar, soproga    gospoda    Frana
Hribarja,    metteurja        Slovenskega
Naroda . Pokojnica je bila svoj čas
na in čislana    pevka    »Glasbene
in    skoro 25 let    cerkvena
ka.    Bodi  blagi  gospe in  vzorni
eri in soprogi prijazen spomin!
—  Slovenski zdravniki na Bolgarskem. Gosp.  dr.  M.  Ras  je  nam
al  pismo,   iz   katerega  posnemamo: »Z dr. Hočevarjem sva prispela J v Vratca. To je malo, revno :e. ki še močno spominja    na e. Trgovine in prodajalne u zaprte,    odprte so samo j Iti krčme. V Vratcih so naju ejeli  z velikim veseljem.    Nudijo »e, kar imajo, a tega ne more-) dosti, ker so sami v teh časih siroti.    Mestece  ima veliko  vc:aško *dko.     Iz  vojašnic  so  napravili U bolnišnice. Vsakemu izmed na-izročili po eno tako bolnišnico. jen je nama    po en bolgarski medicinec. V  vsaki  bolnišnici  je  do •šteli. Težko ranjenih bokvkov .  lahko ranjenih    pa mnogo, je operacije izvršujemo skupno z ;ni ruskim zdravnikom v vojaš lisnici.    Stanujeva v vojašnici v sobici,    ki    je    zelo    skromno mijena. Na hrano se morava šele aditi:  povsod j~  paprika, čebula esen. Kot strežnice služilo d^ma-udentke  in   žene,    katerih je so v vojni. Delo gre od rok. Z a ne izvemo prav nicesar. Pred . imi se ve/'bnio in urijo 1^ do
—  -uri novinci. Tudi ti se najbolj ravljajo, kakor se zdi, za nasko-
ji^ntom . . . Pošiljava iskrene .rave vsem znancem  in  prijate-
—  Za bolgarski »Rdeči križ« v
je  darovala  tvrdka  Camis  & steklenic    med^cinalnega jaka ter poslala to darilo narav-i jo.
—  Zahtevajte odločno in izrecno pri nakupovanju kavnega pridatka Koiinsko    kavno    primes z znamko
kol« v korist : Družbe sv. Cirila
Metoda«   iz  edine  jugoslovanske
rne kavnih primesi v LJubljani'.
—  Poročil se je danes trgovec in mar gosp. Ivan J e 1 a č i n ml. z
lično Mafenko    Beneševo. ^tamo!
Nova cesta. Kakor predpriprave -jo, se prične z zgradbo deželne e    za    Podkraj    preko Belskega hržkotne že prihodnjo pomlad. V to rto je država dovolila znatno državno  podporo,  ki  io je   izposloval državni    poslanec    gosp.    dr. Ignac ik. Z zgradbo te ceste bodo vasi, če ob tej cesti, pridobile jako vena vrednosti, ker se bode tako iinikacija kot promet    zboljšala, ' zirrma povećala.
Za    zgradbo    železnice Vipava-
rojna,    oziroma zdaljšanje proge
Ajdovščina-Vipava-Postojna    se    je
lo zanimanje  zlasti  od    vojaške
ni   Pred  kratkem  so  dobile  vse
csovane  občine  okrožnico,    da
7iavijo, da želijo gori imenovano
'.O.
Postojnska nova električna čenčala, ki se gradi pri Ribniku, bode v '*ratkem končana ter bode z novim
m že pričela delovati. Odslej bo-:nreč mestno oskrbništvo dajalo
trični tok jamski upravi. Ker su
ibavili »Diesel- motorji, se bodo ki stroški znatno zmanjšali.
Dela v kesonu na Krki so že od
tka  tega tedna  v  polnem tiru.
n so zravnali in mu oskrbeli rdno podlago na dnu Krke,   zgoraj
pa so ga izpopolnili z dolgo železno »kapo«,ki služi na eni strani kot vhod v notranjščino, na drugi strani pa za dovažanje, oziroma izčrpavanje zraka potom posebnega stroja, ki je postavljen na levem bregu Krke. Prav v notranjščini kesona, na dnu, sredi Krke dela 8—12 delavcev dan in noč. Posamezni oddelki se menjajo vsakih šest ur.
Kinematograf Ideal . Spored za soboto, dne 30. novembra, nedeljo, dne 1. decembra in ponedeljek, dne 2. decembra 1912: 1. Zgornji Kitzig-tal. (Krasna potovalna slika.) 2. Najboljši čarovnik. (Komično.) 3. Kitije-va poroka. (Učinkovita reseloigra.) Samo zvečer. — 4. Senzacija! Vojna poročila z Balakna. Garant, avtentično! 1. V taborišču pri Mustafi Paši. 2. Napad na Odrin. 3. Odpravi se mnogo vojnih poročevalcev, ker razširjajo tendencijozne vesti. 4. Grozo-vitost vojne. 5. Bombardiranje, požar in ostanki vasi Ekabria. 6. Da se prepreči epidemija, se požge trupla padlih. 5. Zelo originalno! IV. zapoved. (Židovska drama iz Ghetta v dveh delih. Slika židovskega rodbinskega življenja.) — Pri vseh predstavah. 6. Čudni dogodljaji Trebušni-ka in Kljukca. (Velekoinično. Zelo zabavno.)
V mestni klavnici so zaklali od 10. novembra do 17. novembra 80 volov, 2 bik^ 6 krav, 312 prašičev, 00 telet, 35 koštrunov in 9 kozličev. Vpeljali so 366 kg mesa, 14 zaklanih prašičev, 15 telet, 1 koštruna in 1 kozliča.
Izgubil je krojaški mojster po-štnohranilnično knjižico. — Neka gospa je izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K denarja.
Priporočilo. 2e več naših potnikov se je pohvalno izreklo o izvrstni restavracij in kavarni gosp. Blaža Baliča v Zagrebu, Ilica 222. katerega tem potom priporočamo. — Glej današnji ins^rat.
— Firma Joss & Lowenstein, Praga V!l„ ki ima že 4 velike tvornice za perilo z več tisoč delavci, je v Kclincu v Snmavi otvorila peto veliko tvornico, ki jo je 3. novembra t. 1. izročila prometu. To podjetje si je tekom več nego 401etnega obstanka pridobilo svetovni sloves in je sedaj največji zavod te vrste v Evropi. N va tvornica je kakor vse dosedanje tvornice tega podjetja opremljena z najmodernejšimi stroji, delavce so že več let vadili za izdelovanje finega moškega perila, kristalno čista voda šumavska pa tudi pripomore, da se še bolj razširi sloves "levje znamke .
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila   in   Metoda   je
poslalo -Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani- 15 K mesto venca na krsto svojega dolgoletnega člana in odbornika pokojnega g. profesorja Fr. Orožna. Hvala!
Društvo   »Branibor«  v  Ljubliani
naznanja svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši dne 16. decembra 1912 ob 8. uri zvečer v restavraciji pri »Zlatorogu-.
Društveno naznani!*.
Sokolski zlet I. 1913. Seja tano-vanjskega odseka vrši se v r >nede-Ijek 2. decembra t. 1. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi »Narodnega doma . Bratje člani se prosijo, la se seje polnoštevilno udeleže.
»Sokol I.« bo imel danes teden 7. grudna v ^Mestnem domu« svoj ■ Cajin večer«. Spored je izpolnjen v prvi polovici z umetno - vzgojeval-nimi točkami, pozneje z zabavnim delom. Odkar se je društvo preselilo v nove prostorne prostore, se njegov pevski in orkestralni odsek lahko brez ovir razvija. Sokol s kulturnimi težnjami spopolnuje in pomaga pevskim in godbenim društvom, ker pritegne v svoj izobraževalni krog one sloje, ki bi se brez Sokola nikdar ne približali društvenim namenom. Ker je vstopnina nizka (60 v, nečlani 1 K), je omogočen k plemeniti zimski zabavi pristop vsakemu. Društvo se bo potrudilo, da vstreže vsem željam. Lepaki s sporedom so že nalepljeni, članom se v prihodnjih dneh pošljejo sporedi. Bratje, sestre seznanite ljubljanske kroge z nameravanim večerom, vzbudite v njih zanimanje za naše delo in trud!
Miklavževa darila se bodo delila v četrtek v »Narodnem domu« v dveh oddelkih in sicer najprvo za otroke, potem šele za odrasle. Pri darilih za otroke naj bode poleg natančnega imena^in priimka pripisana črka A, pri onih za odrasle pa črka B, darila brez posebne označbe pridejo zadnja na vrsto. Zbiranje daril za Miklavžev večer ljubljanskega Sokola prevzela je letos zopet požrtvovalna gospa Cešarkova in je darila oddajati v njeni trafiki v Še-lenburgovi ulici do četrtka popoldne do pete ure, od tedaj dalje pa pri sluginii »Sokola« v »Narodnem do-
mu«. Začetek večera ob polu 8, Miklavž nastopi pa ob 8. uri.
»Izobraževalni klub« v Ljubljani naznanja svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši dne 4. decembra 1912 ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki.
»Narodno soc. Zveza« priredi meseca decembra t. 1. več predavanj, otvori soc. tečaje za člane, prične tudi s pravovarstvom in posredovalnico za delo oziroma službe-iskajoČe. — Doslej je priglašenih jako lepo število članov, vendai pa še vedno vse premalo za veliko maso narodnega delavstva. — Žaro je dolžnost vsakega neorganiziranega delavca in nižjega uradnika, da se organizira takoj, kakor tudi, da skrbi in deluje na to, da vsak posamezni pridobi čim več članov. — Kako velike koristi bode imelo delavstvo od bolniških in drugih podpor N. S. Z.. to je razvidno iz poslovnika. Naši ljudje vse premalo vpoštevajo strokovno organizacijo, — a ravno v tej in potoni nje zamoremo pričakovat* zboljšanje našega slnbe^a položaja. Delavstvo v Ljubljani in oko!ict vstopaj k Nar. soc. Zvezi, ker tu je tvoje mesto; — vse pomisleke v stran in krepko na delo! Pralne ure so ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne, ter vsako sredo in soboto od 6.—8. ure zvečer v »Narodnem domu«. — Tu vam je na razpolago tajništvo N. S. Z. za vse težkoče in vam dvomljiva stanovska vprašanja, zato pridite in pripeljite še druge tovariše seboj. — Čitalnica za člane je pristopna vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne.
Ustanovitev   podružnic   N. S. Z.
\ kratkem se bode ustanovilo več podružnic »Nar. soc. Zveze«, ter bi bil najprimernejši čas začetkom novega leta. Radi tega je naša želja, da se vzdramijo tudi isti kraji, ki doslej niso pokazovali zanimanja po ustanovitvi teh prerotrebnih podružnic, ter storijo takoj vse potrebno za pripravo ustanovitve podružnic N. S. Z. — Somišljenike opozarjamo, da zadostuje dopisnici na naslov: »Nar. soc. Zveze v Ljubljani, katere odbor je za vse slučaje radevoljno na razpolago. — Naša organizacija je bila že zdavnaj nujno potrebna, zatorej somišljeniki na delo.
Zabavni večer priredi pevsko društvo > Slavec v nedeljo, dne 8. decembra v veliki dvorani »Narod-nega doma-. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored bode jako zabaven in zanimiv, ter odbor vabi k najobilnejši udeležbi.
Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol bi moralo imeti dne 1. decembra pod:ično kmetijsko predavanje v Metliki in na Suhorju »o rnzvoiu kmetijstva in o zeli nadorc-. Ker pa prošnja od si. c. kr. šolskega sveta za prepustitev šolskih prostorov še ni rešena, dasi je bila vložena že dne 21. novembra, se predavanje ta dan sploh ne bo vršilo, temveč se odgodi na nedoločen čas.
Izkaz daril za ^Sokolski dom« v Postojni. Nabiralnik Zlate Prage« 26 K 37 v; nabiralnik gostilne Arko 26 K. Iskrena hvala! Na zdar! Onim ceni. bratom, kojim še ni znan gmotni uspeh letošnje poletne veselice, naznanjamo, da znaša čisti dohodek, vzlic skrajno slabemu vremenu, ki smo ga imeli obedvakrat 930 kron. Vsa čast požrtvovalnosti našega cenj. občinstva, zlasti pa našega narodnega ženstva, ki je sodelovalo ob teh prilikah. Živelo! Na zdar!
Sokol v Zagorju ob Savi priredi v četrtek, dne 5. decembra točno ob 7. zvečer Miklavžev večer v dvorani Sokolskega doma. Ker bode večer sam na sebi res zanimiv, vabijo se tem potom ne le samo člani, temveč tuai priiatelji Sokola
Savanski jubilei. 4.—6. januarja 1913 slavite ljubljanska ferijalna »Sava^ in dunajska ?Sava<' združeno svojo dvajset —, oziroma desetletnico v Ljubljani. S to proslavo bo združen »Savanski ples -, na kar se narodna društva in napredno občinstvo opozarjajo že danes.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, se (za abonente par) petič v sezoni ob znižanih cenah poje Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«, ki se potem za dalj časa odstavi z repertoarja. Naslovno vlogo poje gdč. R i c h t e r j e v a , ki si je spričo svojih izrednih pevskih kvalitet že z dosedanjimi nastopi priborila sloves, da je slovensko deželno gledališče imelo malo tako odličnih pevk, kot je ona. Njen zvonki, čisti glas, polen miline in iskrenosti, očara vsakogar in bi se dal poslušati brez prestanka, in ravno v veliki vlogi Traviate se nudi gdč. Richter-jevi največ prilike, svojo mlado, toliko obetajočo umetnost   pokazati v
vsej bleščobi. — V nedeljo popoldan se izven abonementa, za lože nepar priredi druga   mladinska  predstava.
Vprizori se prvič na slovenskem odru izredno zabavna nova pravljica za mladino v štirih slikah »Pogumni krojaček«, nemški napisal H. Drinkler. V njej nastopajo mogočni kralj Praline, njegova hči Narcisa, dvorni maršal Rožmarinček, dvorni norec Špicabrin, grofica Medica, kapitan (loljat, baron Kozorog, krojaški mnjster Trska z ženn Amando, Fridolin, njiju sin, itd., same komične osebe, ki svojpot uganjajo najvese-lejše burke, da smeha ni ne konca ne kraja. Igra je vestno naštudirana in vprizorjena in se bo naši mladini nedvomno izredno priljubila. Pa tudi odrasel človek se ob teh zdravih Šalah izborno zabava. — V nedeljo zvečer (nepar - predstava) se ob znižanih cenah vprizori priljubljena opereta > Boccaccio«, ki se potem za dalj časa umakne novim operetnim vprizoritvain. — V torek (par-pred-stava) »Baskervilski pes«, v sredo tretja dijaška - kronska predstava (»Sodnik zalamejski«).
Slovenska opera in opereta. Kakor smo že poročali, je primadona gdč. Orlova na glasilkah tako opasno zbolela, da bo morala s petjem za dalj časa popolnoma prenehati. Zato je intendanca morala iskati drugo primadono in se pogaja z veleod-lično pevko - umetnico, ki je pred nekoliko leti na slovenskem odru nastopala z uprav sijajnimi uspehi. Pogajanja bodo končana danes ali jutri, tako da bo intendanca takoj početkom prihodnjega tedna mogla naznaniti njihov sklep. Da dotična dama pride na ljubljanski oder. Je že danes gotovo, uravnati je samo še nekaj formalnosti. — Prav tako bo intendanca v položaju že početkom prihodnjega tedna objaviti, da je sklenila nov angažma z rutiniranim odličnim opernim in operetnim tenoristom in z novo pridobitvijo omogočila hitrejši razvoj slovenske opere in operete. Tako bo torej že -nhod-nji teden definitivno rešeno tenorsko in primadonsko vprašanje.
Rnuleunost.
—  Milan Pugeli: Ura z angeli in druge prteodbe. fzdrla Ign. H Klcinmavr & Fed. Bamberg kot II. zvezek > Biblioteke pisateljev sedanje dohe<. O knjigi priobčimo oceno prihodnje dni.
—  Vojska na Baikanu. Priredila c. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Sarabon. Založila »Katoliška Bukvama . To delo bo izhajalo v tedenskih sešitkih. Vsak sešitek velja 40 v. celo deio bo stalo 3 do 4 K. Velikanska vojska na Balkanu zanima vsakega Slovenca, saj se bijejo doli krvni branje za svobodo slovanstva. Pričujoče delo je torej aktuvalno in bo našlo dovolj bralcev. Pisano je dobro in bogato ilustrirano, ter vredno vsega priporočila.
Izpred sodišča.
Kazenske   obravnave   pred   deželnim sodiščem.
Ostro  kaznovani   vlomilci.
Dne 30. julija se je z večernim poštnim vlakom pripeljalo v Postojno pet svedrovcev, med njimi Martin S r e b o t, 54 let stari delavec iz Trsta, Avguštin G r a 11 o n, 241etni delavec iz Tržiča (Malfalkone) in 21 let stari Marij F a b i o 11 i iz Ankone, strojnik na Reki. Dvema tovarišema neznanega imena se je posrečilo pri lovu na to družbo pobegniti. Njih namen je bil v Čeferinovo trgovino vlomiti, kar so tudi ob 2. ponoči izvršili. Vsled sumljivega ropotanja se j i prebudil Karol Čeferin, sin trgovke Alojzije Čeferin, stopil je k oknju njegove spalne sobe in videl na vogalu hiše nekoga moškega na straži. Karol Čeferin je s hrupom zbudil svojo mater in sestro, in ko je stopil zopet k oknu. je videl dva svedrovca urno bežati. Eden teh dveh je ustrelil na okno, kjer je stal Čeferin, a ga ni zadel. Domači so nato takoj šli v trgovino in med tem opazili, da so odprli zdaj tudi vezna vrata, ki so bila prej zaklenjena. Blagajna, v kateri je bilo 4 do 5 sto kron gotovine, nekaj hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev, je bila navrtana, na tleh je ležalo vlomilno orodje in je bilo iz pisalne mize vzetih kakih 20 K drobiža. Ob 4. zjutraj je prišlo pet moških k posestniku Francetu Penkotu in so ga pregovorili, da jih je tako! peljal na postajo Št. Peter. Vozu nasproti je pa prišel patrolujoči orožnik Anton S p r e i z e r, kateremu je bil vlom v Postojni že znan. Velel je vozniku počasi voziti, on sam pa je korakal tik voza, pričakovaje drugo orožniško patrolo, s katero bi skupno aretoval na vozu sedeče tujce, ki jih je imel na sumu kot storilce. In res je prišla kmalu pričakovana patrola nasproti. Ko so jo pa vlomilci zapazili, razpršili so se s krikom: »via, via«« na vse strani. Orožniku
Spreizerju se je posrečilo prijeti Orattona in tega tovariša neznanega imena, ki je pobegnil, ker orožnik ni mogel obeh tatov prevladati. Grat-ton se je orožniku po robu postavil in ga na roki tudi telesno poškodoval. Popoldne istega dne sta bila aretovana še Martin Srebot in Marij Fabiotti. Ta dva odločno tajita, da bi bila v kaki zvezi s svedrovci. Sodišče je obsodilo Srebota na pet let težke ječe, Grattona in Fabiottija pa vsakega na tri in pol leta težke leče. Imena onih dveh ubeglih tatov še niso znana.
*                       *
Izpred   tukajšnjega porotnega sodišča.
Včeraj se je vršila obravnava proti fantoma Jerneju Peternelu in Valentinu Kokolju zaradi ponarejanja denarja. — Oba sta bila oproščena.
Danes pa se je vršila obravnava proti Francu Burgerju z Vodic zaradi umora brata Janeza. — Franc Bur-ger je bil obsojen zaradi uboja na 7 let težke ječe. — Poročila priobčimo v ponedeljek.
*                       *
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Novo mesto, 29. novembra.
Surova   bitka    okrog   kapel.ee    pri Klevevžu.
Danes se je pričela za naše razmere zelo žalostna razprava. Kranjski fantje imajo še danes mnogo starih in slabih navad; takozvano „voglarenje" pri svatbah spada med najslabše.
Začetkom meseca julija sta se vršili v škocjanski okolici dve svatbi; ena pri Jermanu v Modrušah, druga pri Matkotu (po domače pri Debevcu) v Zburah ozir. Lakengah. Obe svatbi ste privabili iz bližnjih krajev fante-vo-glarje. Pet fantov iz Skocjana, in sicer: Janez Dule, France Rapsel, France Livdić, Aleksander Lipej in Rudolf Cesar se je dogovorilo, da gredo skupno na svatbo v Modrušah. Oborožili so se s palicami, lesenimi in železnimi, ker so že naprej vedeli, da je vsako voglarenje združeno s pretepom, so se med potjo dogovorili, da če se bo treba udariti, drže vsi skupaj, vsi za enega, eden za vse.
Ob istem Času so se na svatbo v Zburah podali med drugimi fanti tudi hlapci v graščini Klevevž in sicer so bili: Lojze Pintarič, Jakob Jane, Miha Blažič, Franc Lužar in Anton Serčič. Kot častna izjema drugih fantov so +i klevevški hlapci šli brez vsakega orožja tja na svatbo in tudi niso nato mislili, da bi tam prišli s kakimi nasprotnimi fanti skupaj.
Tako v Modrušah, kakor v Zburah se je voglarenje vršilo brez posebnih nerednosti. Ko so fantje iz Skocjana med voglatenjem v Modrušah izvedeli, da se tisto noč vrši še druga svatba v Zburah ali Lakencah, so sklenili, da gredo še tja pogledat. Pri voelarenju v Modrušah so bili v manjšini in najbrže radi tega tam še ni prišlo do spopada. Spotoma do drugega svato-vanja so se jim pridružili še nekateri fantje iz okolice. Proti polnoči so se pomikali navzgor do klanca, kjet je križišče cest na Škocjan-Klevevž-Mo-kronog-Smarjeta itd. Tam blizo je Peršetova gostilna in kapelica, nekaj nižje doli pa je potok, preko katerega vodi mal most do Klevevške graščine.
Voglarji iz klevevške graščine so svoj obisk pri Debevčevi svatbi opravili popolnoma v miru in se dobre volje vračali domov. Enemu izmed njih Pintariču pa se je mudilo na stran in to je bilo usodepolno za celo družbo. Med tem, ko se je Pintarič pomudil zadaj za kapelico, so ga njegovi tovariši počakali na mostu ter se mirno razgovarjali med seboj. Kar zaslišijo od zgorej od klanca sem bojni klic: hurraa, aufl Takoj nato pa že steče po klancu nizdol proti kapeli kakih 8 fantov. Bili so to fantje iz Skocjana, in oni, ki so se jim med potjo po voglarenju v Modrušah pridružili. Ko so ti — na čelu jim orjak J. Dule in takoj za njim Rapsel — prišli na klanec, so namreč slišali spodaj ob vodi razgovor klevevših fantov čakajočih na svojega tovariša Pintariča. Škocjanski fantje so v tistem hipu začutili v sebi potrebo po boju.
Najprej so napadli Pintariča. Ta je prvi padel. Na njegov obupni klic sta prihitela dva njegova tovariša na pomoč, komaj sta bila tam, sta že tudi onadva padla. Nato so divjaki prodirali dalje proti mostu, kjer so bili še ostali Pintaričevi tovariši. Orjaka med njimi, Antona Serčiča so trije ali štirje podrli na tla in tako zbili, da 2 tedna ni prišel k zavesti. Druga dva, ki sta nekoliko manj dobila, sta še srečno odnesla pete.
Ali pravcato zverinsko početje se je pričelo šele po glavni bitki. Ko so škocjanski divjaki namreč videli, da je vse potolčeno. kar se je dalo pobiti, so se napotili proti domu. Že so se nekoliko oddaljili, kar trem izmed njih šine v glavo, da je eden onih, ki je obležal pri kapelici, še premalo dobil. Kljub svarila ostalih tovarišev, naj ga
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
£TX)   StCV.
puste pri miru Češ, da ima za enkrat že zadosti, so se ti trije vrnili. Dobili so pri kapelici samo Še enega ležati, ker se je drugi pobiti tovariš med tem časom že pobral in se zgubil proti domu. Ta edinec je tam ležal in že umiral. In zdaj so se ti trije divjaki spravili nad umirajočega in ga s pravcato zverinsko pobesnelostjo s kolmi in železnimi drogi bili po trebuhu, da je za vsakim udarcem brizgala kri v obraz teh treh divjakov. To divjanje se je zastudilo celo onim tovarišem, ki so tega reveža prej pobili na tla. Opominjali so te tri, naj ga vendar že puste pri miru, ko že nič več ne more. A eden napadalcev je surovo odgovoril, da mora ta na tleh ležeči vstati, ker se je le potuhnil. Šele ko so mislili, da res ni več življenja v njem, so ga pustili ležati in odšli.
Značilno je pri tem početju tudi to, da se obe stranki niti poznali niste; še danes pri razpravi takrat ranjeni soglasno potrjujejo, da ne poznajo nikogar izmed škocjanskih fantov. Brez vsakega povoda napadati in pobijati mirne neznane ljudi, to je jako značilno za te ljudi.
Ta bitka okrog kapelice pri Kle-vevžu je zahtevala 5 žrtev. Izmed teh je eden umrl in sicer tisi«, ki so ga še po končanem zločinstvu še pobijali in zabijali v tla. Eden je zadobil na glavi take težke poškodbe, da še danes ni za delo. Drugi so dobili na več dni trajajoče poškodbe.
Slučaj je bil določen že za predzadnje porotno zasedanje, se je pa radi zaslišanja prič moral preložiti. Razprava bo trajala najbrže dva dni, vodi jo dež. sod. svetnik Žmavec.
Razne stvari.
*   Pomiloščen črnogorsk: poslanec. S Cetinja poročajo: Uradni list objavlja pomiloščenje bivšega poslanca Djutnoviča, ki je bil zaradi znane bombne afere obsojen na dosmrtno ječo.
*   D jaški nemiri na Laškem. Iz Rima poročajo: Demonstracije laških dijakov na dunajskem vseučilišču so povzročile v Mesini, Benetkah, Paviji in drugih mestih nemire in ekscese endotnih dijakov. Polic ji se je posre-zadušiti ekscese.
■ Delovanje angleških sufragetk Iz Londona poročajo: Šufragetke so začele posluževati novega sredstva, da se maščujejo zaradi zadnjega poraza njihovega kandidata. Začele so sistematično uničevati z različnimi kemikalijami pisma v poštnih nabiralnikih. Tega pa ne delajo samo v Londonu, temveč tudi v vseh drugih mestih. Navadno izvrše svoje napade zvečer pred šesto uro, ko oddajajo trgovci svoja pisma. Več pismonoš se je vsled strupenih kemikalij poškodovalo na rokah.
*  Nezgoda pri vojaških vajah, iz Pariza poročajo: Na vojaškem vež-baiišču pri Vincennesu se je predvčerajšnjim dogodila velika nesreča. In-fanteriiski oddelek je imel strelne vaje. Med patronami je bila ostra patrona. Ko je vojak to patrono izprožil, je krogla priletela med artileriste, ki so ravno napravili napad. En topničar je bil zadet v grlo in se je m rev zgrudil na tla, drugi je bil smrtnonevarno ranjen.
*   Roparski napadi v železniških vozovih. Iz Szatmarja poročajo: Državnega poslanca Jarmvja so dobili predvčerajšnjim nezavestnega v železniškem vozu na potu iz Budimpešte v Szatmar. Poslanec je bil kloroformi-ran. Ukradena mu je bila listnica, v kateri je imel 3700 kron. Poslanec se še spominja, da je prišla v kupe neka starejša dama. ki pa je takoj odšla. Enak napad se je zgodil tudi v Szar-vasu. Tam sta bila oropana trgovca s prašiči Samuel Liczka in Pavel Ele-phant. Liczki so ukradli   14.000  kron.
*  Odstavljen šef beneške policije. Iz Benetk poročaj«): Kakor smo že poročali, so se vršile tu demonstracije, da se pokažejo simpatije laškim dijakom na Dunaju, ki so demonstrirali pri odkritju kipa profesorja Mus-saiie na dunajskem vseučilišču. Pri teh demonstracijah so se tudi slišali klici proti Avstriji. Zdaj so pa suspendirali policijskega šefa v Benetkah, Gervasija. Ministrski predsednik Giolitti je brzojavno sporočil vsem prefektom v kraljevini, da je moral to storiti, ker Ger-vasi ni tako postopal, kakor bi moral. Če bi se podobni sluča i dogodili tudi v drugih krajih, bo minister še strožje postopal.
Memoroidi so kronične semtertja močneje nastopajoče bolečine, izvirajoče iz zajezovanja krvi vsled slabega telesnega odvajanja. Vladni in zdravstveni svetnik dr. Clemens v Rudolf-stadtu piše: .Nekako pol vinske kupice Franc Jožefove grenčice zanesljivo odvaja. Franc Jožefova voda, uživana v manjših količinah večkrat na dan je izborno sredstvo proti zlati "žili in bolečinam v križu". Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. Razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Izkaz darov za Rdeti križ balkanskih držav.
(1. blagajnik g. dr. Tone Gosak.)
Dne 29. novembra: 61 kron, nabranih pri graških Slovanih (poslal g. dvorni svetnik Lubec); Frančiška Dovč, Sneberje (nabrala 171etna deklica po celi vasi) 23 K 11 vin.; A. Bezenšek (II. blagajnik) izročil 85 K 60 vin., skupaj 169 K 71 vin.; preje nabranih 39.053 K 70 vin.; vsega skupaj 39.223 K 41 vin.
Telefonska in brzojavna
Doročila.
VOJNA  NA  BALKANU. Mirovno vprašanje.
Carigrad, 30. novembra. Včerajšnji turški ministrski svet, ki je v trajni brzojavni zvezi z delegati pri Cataldži, je trajal do 11. ponoči.
Carigrad, 30. novembra. Turški zunanji minister Noradunghian se je izjavil o mirovnih pogajanjih baje sledeče: Nismo še podnisaSi, toda smo na najboljši poti, da sklenemo mir.
Carigrad, 30. novembra. V ofi-cijoznih turških krogih se govori, da bo pogodba za premirje morda že danes podpisana, ter da ie že dosežen temelj za nadaljna pogajanja za mir. Oficijozni turški krogi pravijo, da bo Turčija obdržala Odrin. Mirovno pogodbo naj bi nato odobrila evroDska konferenca.
Bero'in, 30. novembra. Nemški listi pišejo, da se je bolgarski ministrski predsednik Gesov izrazil o mirovnih pogajanjih, da upa, da bodo pogajanja glede premirja v ponedeljek kencana. Glede vsebine pogajanj molče v Sofiji popolnoma. Samo s turške strani se izve, da je baje Bolgarska pripravljena, pustiti Turčiji večji del Odrinskega vilajeta. Tako bi šla meja od Midije ob reki Hrgeni in ob Marici do Enosa, tako, da bi imela Turčija še en del Egej-skega morja in da bi ji ostal tudi polotok Galipoli.
Carigrad, 30. novembra. »Ikdam« poroča, da bo mirovni protokol med Turčijo in Balkansko zvezo še danes podpisan. Odrin in Pedeagač z okolico ostaneta Turčiji. Makedonija dobi avtonomijo, glavno mesto bo Solun. »Ikdam« prinaša še mnogo drugih  podobnih  neverjetnih   vesti.
Ujetniki iz bitke pri Bitoiju.
Belgrad. 30. novembra. (Izvirno poročilo.) V Bitoiju in okolici so Srbi ujeli 20.000 onih turških vojakov, ki so se po bitki pri Bitoiju razkropili na vse strani. Med ujetniki ie 100 višjih častnikov.
Ostanki turške vojske.
Belgrad, 30. novembra. (Izvirno poročilo.) Razbite turške čete izpred Bitolja odlagajo orožje in se predavajo z oficirji vred Srbom. Včeraj sta se vdala dva turška bata!iona, eden v Resni, drugi pa v Ohridi. Po definitivnih podatkih, so Srbi zaplenili pri Bitoiju 66 turških topov, veliko število pušk. mnogo municije in vojnega materija. V srbske roke j prišlo tudi mnogo vojaških skladišč, napolnjenih z živili in obleko.
Osvojitev Ljume.
Skoplje, 30. novembra. (Izvirno noročilo.) Po ljutem spopadu p takozvanom Vezinevem mostu je srbska armada osvojila vso Ljumo. — Ljumljarn, ti najljutejši Arnavti, so se vdali, izročili orožie in izjavili, da bodo izročili vse tiste a;r:fitorie, ki so jih ščuvali na vstajo. Vsaka vas se je zavezala, da bo dala po enega poroka. S tem je srbski armadi odprta pot do morja.
Srbski prestolonaslednik pri Čataldži.
Belgrad. 30. novembra. (Izvirno poročilo.) »Politika javlja, da je prestolonaslednik Aleksander preko Soluna odpotoval v Cataldžo. Po informacijah na kompetentnem mestu ta vest ne odgovarja resnici.
Zaplenjeni  turški topovi.
B^Igrad, 30. novembra. (Izvirno poročilo.) Zaplenjeni turški topovi se popravljajo v vojnem arzenalu v Kragujevcu in prireja se tudi za vpo-rabo zaplenjena municija. Poizkusi s topovi in municijo so se povsem posrečili. Topovi streljajo odlično. S turškimi topovi bo srbska artilerija skoraj podvojena.
O Isi begu Boljetincu.
Belgrad, 30. novembra, (izvirno pročiio.) Z ozirom na vest, da bo Isa beg Boljetinac, ki je bil ujet v gorah, ustreljen, piše današnja »Štampa«, da je ta vest neresnična in da ne odgovarja intencijam niti vlade, niti vojaških poveljnikov. Isa Boljetinac se ni uprl Srbom, ni napravil vojski nobene škode in tudi ni organiziral nobene vstaje. Zato je v interesu države, da Boljetinca, ki je med Arnav-1 ti zek> popularen, pridobi zase.
Srbskim listom.                     9
Belgrad 30. nov. Vladni list „Samouprava- apelira na srbsko časopisje, da naj ne škoduje srbskim interesom z izzivajočo pisavo. List pravi: Balkanske države nimajo pod sedanjimi pogoji nobenega vzroka provzro-čiti kako komplikacijo obstoječih vprašanj. Interesi balkanskih narodov zahtevajo, da se težnje balkanskih narodov podpirajo s stvarnimi argumenti.
Odrin.
Pariz 30. nov. Francoski konzul v Odrinu poroča zunanjemu ministrstvu z brezžičnim brzojavom z dne 26 t. m. da so člani   francoske kolonije zdravi.
Prochaska — Edi.
Dunaj 30. nov. Poročilo konzula Edla je sedaj popolno, vendar pa bo trajalo delj časa, da je bodo dešifrirah. Izvlečke iz njegove brzojavke pa bo mogoče že v kratkem pnobčiti.
Srbi v  Dejru.
Belgrad 30. nov. (Izvirno poročilo). Glasom uradnih vesti iz Skoplja je včeraj srbska vojska, ki je bila že preje prodrla do Debra, zavzela mesto po ljuti bitki. Okrog Debra so se zbrali ostanki turške vojske, ki je pobegnila izpred Bitolja, Arnavti iz De-brskega okraja in iz Malesije. Turki in Arnavti so bili docela razbiti. Srbska vojska v mestu je bila svečano-stno sprejeta. Musulmansko prebivalstvo mesta in okoiice je izjavilo Srbiji svojo pokornost. S padcem Debra ]e zlomljen   zadnji   odpor  turške vojske.
Princ Gjorje obolel
Belgrad 30. novembra. Kraljevič Gjorje se je vrnil semkaj, ker je dokaj nevarno obolel.
Romunska mobil žira.
Duka ešta   30. nov.   „Turul" poroča,   da   je   bil danes zjutraj mobiliziran četrti armadni zbor. Kolera.
Sofija, 30. nov. Sem je dospela holandska sanitetna komisija s sredstvi zoper kolero. Odposlali so jo takoj v    Cataldžo.
Arabci za turško vojsko. Pariz, 30. nov. „Echo de Pariz" poroča iz Carigrada, da je prispelo v Ulu Kislo na poslednjo postajo ana-tolske železnice 60.000 Arabcev, ki so jih   nemudoma   odposlali   v Carigrad.
Situacija.
Petrograd, 30. novembra. Tukajšnji diplomatični krogi govore, da se vrše med Petrogradom in med kabineti trozveze neprestano prijateljski dogovori, ki imajo namen odpraviti vse še obstoječe diference ter jih poravnati prijateljskim potom. Tudi Rusija želi, da se doseže pošten kompromis.
London, 30. novembra. Mornariški minister Churchil je govoril na nekem političnem banketu o mednarodnem položaju ter se je baje izrazil, da je položaj še zelo resen. Med Avstro - Ogrsko in Rusijo obstojajo še velike diference v razpoloženju in v interesah. S potrpežljivostjo in dobro voljo pa bi se dale te diference izravnati.
Pariz, 30. novembra. Tukajšnji kabinet je dobil včeraj opoldne angleški posredovalni predlog, da naj se vrši sedaj še neobvezna poslani-ška konferenca v kakem kontinentalnem stolnem mestu. Ce bodo soglašali vsi kabineti s tem predlogom, < se konferenca sestane morda že pri- j hodnji teden.
Dunaj, 30. novembra. Po londonskih poročilih upajo angleški politični krogi še vedno, da se bo posrečilo doseči sestanek konference veleposlanikov, ki naj definitivno sklepajo o albanskem, pristaniškem in egejskem vprašanju. V angleških krogih so mnenja, da so tudi Nemčija. Francoska in Rusija prijazne temu projektu.
Berolin, 30. novembra. Po informacijah iz dobro poučenih nemških krogov smatra Nemčija idejo konference za prerano in neaktualno.
Albansko vprašanje je sedaj urejeno v smislu avtonomije \a ne-vtralhete, za kar garantirata Avstro - Ogrska in Italija.
Avstro - srbski konflikt ne spada pred konferenco, kakršna bi bila konferenca veleposlanikov.
Vprašanje Egejskih otokov pa je premalo pomembno, da bi opravičilo diplomatično akcijo, kakršna bi bila taka konferenca.
Dunaj, 30. novembra. »Neues Wiener Abendblatt« prinaša sledeče oficijozno poročilo o situaciji. Konzul Edel se nahaja še v Skoplju in so vesti, da bi ga bilo ministrstvo poklicalo nazaj, neresnične. Poročilo konzula Edla bo objavljeno šele, ko bo materijal popolnoma zbran in ko se konzul vrne na Dunaj. Mirovna pogajanja se nadaljujejo in na obeh straneh obstoja tendenca, jih ugodno končati. Pojavljajo se še nekatere težkoče, toda nekateri krogi so mnenja, da skorajšnji sporazum ni izključen.   V dobro   podučenih političnih
krogih so mnenja, da je presojati situacijo nekoliko manj pesimistično. Že iz oficijalnega poročila je spoznati, da se skuša celo zadevo zavleči in na ta način ublažiti. Tudi je došlo iz Belgrada poročilo, da namerava Srbija poklicati čete iz Albanije in jih poslati k čataldži. Če tudi je ta srbska odredba diktirana od vojne potrebe, ji navzlic temu pripisujejo dunajski krogi politični pomen.
Avstrija in Srbija.
Belgrad, 30. novembra. »Večerne Novosti« pišejo, da med Srbijo in Avstrijo ni pravzaprav nobenega spora. Res pa je, da dela takšen spor gotovo časopisje. Doslej ni bila odklonjena nobena zahteva Avstro-Ogrske monarhije. Tudi ni bil odklonjen noben njen predlog, zlasti pa ne njena zahteva glede albanskega vprašanja. Cilj vojnih operacij ne more hiti predmet spora, marveč samo definitivni resultati, ki pa dosodaj še niso dognani. Ako vobče pride do delitve Albanije, se mora dotičrik, ki misli, da je interesiran pri tem, obrniti na vse države, ki hočejo Albanijo deliti, nikakor pa ne samo na I Srbijo. Mir s Turčijo bo delo cele j Balkanske zveze, a albansko vpra- ! sanje ne more biti samo vprašanje ene velesile, marveč cele Evrope. Ker torej ni predmeta za spor, tudi ne more biti spora. Zato srbska vlada ne odgovarja glede delitve Albanije, ker nima komu kaj odgovarjati.
Posledica afere Prochaska.
Dunaj, 30. novembra. Oficijozno se razglaša, da obelodani vlada naj- 1 brže jutri v nedeljo poročilo konzula Edla o aferi konzula Prochaske.  Poročilu bo dodana zahteva    po zadoščenju, ki ga tirja Avstrija od Srbi- 1 je; ta zahteva bo    baje   redigovana ! izredno ostro.
Albanija.
Rim, 30. novembra. »Agenzia Stephani« poroča iz Valone.da so pro- j klamirali tam neodvisnost Albanije in da se je konstituirala provizoric-na vlada, katere predsednik je kakor smo že poročali musliman Ismail Ke-mal. Podpredsednik je katoliški duhovnik Nikolaj Cacciaro. tajnik je katoličan Ludvik Garacuski. Na vseh javnih poslopjih vihra albanska zastava. Z ozirom na vest, da so Srbi zasedli Drač in Elbasan, kjer je bila neodvisnost Albanije že proklamirana je Izmail Kemal brzojavno svetoval prebivalstvu, da naj se Srbom ne upira, ker je Albanija nevtralna država.
Dunaj, 30. novembra. Predsednik nove Albanije Ismail Kemal je poslal avstrijskemu zunanjemu ministru Berchtoldu sledečo brzojavko: Danes v mestu Valoni zbrana narodna skupščina sestoječa iz delegatov vseh albanskih pokrajin brez razlike vere, je proklamirala politično neodvisnost Albanije, ter postavila provizorično vlado, ki ima nalogo braniti pravice in eksistenco albanskega ljudstva, kateremu groze srbske armade s poginom; provizorič-na vlada ima nadalje dolžnost očistiti domovinsko zemljo armad zveznih balkanskih držav, ki so jo preplavile. Dajemo to vaši ekscelenci na vednost ter prosimo vlado c. in kr. Veličanstva, da pripozna U- izpre-membo v političnem življenju albanskega naroda. Albanci, ki s tem stopajo v rodbino orijerttalskih narodov Evrope, katere najsla-ejši član so imajo le en cilj. živeti v miru z vsemi balkanskimi državami ter postati eiemeM političnega ravnotežja na Balkanu in so prepričani, da bo c. in kr. vlada, kakor tudi ves civilizirani svet jih dobrohotno sprejel in ščitil pred vsakim nanadoni na njih n-arodi-o eksistenco *n proti razkosanju rjih teritorija. Isto noto je dobil tudi  italijanski zunanji minister.
Berolin, 30. novembra. -Vossi-sche Ztg.« si da brzoiaviti novi albanski kabinet: Finance prevzame Nasif paša. ki je bil turski častnik m visok uradnik, naučno ministrstvo pisatelj Luigi Oaracucci, vojno ministrstvo Isa Boljetinac, notranje ministrstvo ni zasedeno. Brez dvoma dobi nova država vladarja iz knežje rodbine. Interesantno je, da vojni minister za enkrat ne bo mogel nastopiti službe. Iso Boljetinca so namreč Srbi v albanskih gorah zajeli, ter je za enkrat na varnem v srbskem zaporu. Bile so razširjene tudi vesti, da je dal poveljnik srbskih čet kot upornika ustreliti. Ta vest pa ni resnična, marveč namerava Srbija Iso Boljetinca priznati kot albanskega poglavarja. Morda bodo celo Albanci občutili pest svojega vojnega mini-* stra.
Hujskanje nemških listov.
Duna , 30. nov. Dobra ilustracija načina kako hujskajo nemški listi proti Srbom je pisava lista „Berliner Deutsche Tageszeitung" ki piše, da je srbska uprava zadržala večji del brzojavk, ki jo je poslal konzul Edel na Dunaj. V Belgradu so izpustili baje vsa Srbiji neprijetna mesta, tako da so na Dunaj dospeli le deti brzojavke. Kako nesmiselno je to,dokazuje dejstvo, daje ,
bila brzojavka Šifrirana in da je nihče ni mogel razumeti razun kdor je imel ključ, najmanj pa so jo mogli razumeti v Belgradu.
Krščanski socijalci. Dunaj, 30. nov. Poslanca vitez Pantz in Kemeter sta definitivno odklonila vstop v krščansko-socijalni državnozborski klub, ker vidita v načinu, kako se je klub bavil z njiju vstopom, akt nelojalnosti, zlasti ker pravi tozadevni komunike, da /stopata brezpogojno, dasiravno so bili njiju pogoji sprejeti. Oba poslanca bosta sedaj skupaj s poslancem Neun-teuflom zastopala stališče leta 1911 v Gradcu ustanovljene „Neodvisne kršč, socijalne ljudske stranke".
Italija in Avstro-Ogrska.
In o m ost, 30. nov. V Rivi je prišlo predvčerajšnjem do pozornosti vredne manifestacije glede izpreme-njenih in sedaj dobrih odnošajev med Avstro-Ogrsko in Italijo. Med tem, ko so bile še poleti vse manifestacije za Italijane v Tripolitaniji na južnem Tirolskem prepovedane, se je vršila predvčerajšnem slavnost za padle italijanske vojake v Tripolitaniji, katere so se udeležili tudi poveljnik trdnjave in častniki, okrajni glavar in prvi uradniki.
Prepoved   izvoza  konj. Dunaj, 30. nov.    Vlada bo v prihodnjih dneh izdala prepoved   izvoza konj.
Dunaj za nemštvo.
Dunaj, 30. nov. Ministrski svet je med drugim dovolil sledeče subvencije: Društvu za podpiranje nemške šole v Opatiji 1000 K, nemškemn dijaškemu domu v Celju 500 K, Siid-marki v Gradcu 3000 K, mestnemu magistratu v Ptuju za nemški dijaški dom 500 K in Nemški hiši v Trstu 1000 K.
Ukrajinski dijaki.
Dunaj, 30. novembra. Včeraj so imeli tu ukrajinski dijaki zborovanje, katerega se je udeležilo tudi mnogo poslancev. Sklenjena je bila resolucija, ki protestira proti zavlačevanju rusinskih vseučiliških zahtev ter proti zapostavljanju ukrajinskega naroda, ki ima v Avstriji 472 milijona prebivalstva.
Uporni kmetje.
Dunaj, 30. nov. „Reichspost" poroča iz Szegedina, da so srbski kmetje napadli graščino bivšega ogrskega poljedelskega ministra Tallijana, ter jo začeli obstreljevati. Služabništvo je baje uporne kmete pregnalo.
Budimpešta, 30. nov. Iz Zemuna poročajo, da so v vasi Mokrin danes po noči neznanci nabili na hišah velike plakate v cirilici, ki pravijo, da pripada vas Mokrin od sedaj naprej Srbiji, in da naj prebivalstvo ne posluša več ogrskih oblasti. Srbski kmetje so baje tem plakatom verjeli in se zoperstavili oblasti. Pregnali so župana in vaškega notarja. Orožništvo je zopet napravilo red.
Upori na Ogrskem.
Budimpešta, 30. nov. Madžarski listi prinašajo neverjetna poročila o upornem gibanju na južnem Ogrskem. Srbske organizacije baje delujejo za Srbijo. Politični agenti hujskajo proti ogrskim oblastim. Zadnje dni je bila baje deputacija 30 srbskih žen pri kralju Petru v avdijenci in ga prosila, da naj prevzame srbske pokrajine na Ogrskem pod svoje žezlo. „Az Est* piše, da je kralj Peter to obljubil.
Poveljnik treh armadnih zborov,
Dunaj, 30. novembra. Za poveljnika vojnih čet zagrebškega, temeš-varskega in budimpeštanskega armad-nega zbora je bil imenovan general Liborij Franck.
Ogrski domobranski minister o   situacij«.    ■
Budimpešta, 30. nov. Med vče-rajšno sejo ogrske zbornice so obsipali poslanci domobranskega ministra barona Hazaja z vprašanji o zunanjem političnem položaju. Minister je izjavil: Od vsega početka sem dal izraza svojemu naziranju, da se bo končno posrečilo ohraniti mir.
Bazelski  manifest.
Praga, 30. nov. Vlada je prepovedala socijalno-demokratična zborovanja, ki naj bi se vršila v nedeljo v več čeških mestih, da manifestirajo socijalni demokrati za bazelski mednarodni kongres.
Aretiran bivši poslanec.
Lvov, 30. novembra. Bivši poslanec in voditelj galiških Maiorusov Dudvkievič je bil včeraj aretiran ter so na njegovem stanovanju izvršili hišno preiskavo ter zasegli tudi arhiv maloruske (rusofilske) stranke, češ, da vlada med Malorusi državi nevarno gibanje.
Hotzendorf v Bukarešti.
Bukarešta, 30. novembra. Avdi-jenca barona Konrada Hčtzendoria pri kralju je trajala dve uri. Zvečer se je vršil pri ministrskem predsedniku Ma-jorescu diner, na katerem je prišlo do prijaznega razgovora z vodilnimi državniki, ki so se baje posvetovali o voiaških načrtih Romunske,
276 itev.
SLOVENSKI  NAROD.
Stran 7.
Bukarešta, 30. novembra. Včeraj dinerja pri ministrskem predsedniki je vršilo pri ministrskem predsed* i posvetovanje, katerega se je ra-i ministrskega predsednika in ar-dnega inšpektorja Konrada pl. itzendorfa ndeležil tndi šef romanca generalnega štaba Averscn in ni minister Harien. Konferenca je •ila do 2. po noči. Danes se je jnrad pl. HOtzendorf odpeljal nazaj Dunaj.
Bukarešt, 30. nor. wLa Politic" roča, do je avstrijski armadni in-tktor Hčtzendorf nenadoma danes potoval. Njegov po&et je bil prvotno &£tn na d dni.
Tajfun.
VVashington, 30. nov^Dne 25. t. m. divjal na Filipinih zlasti na Taklo-jju in Cepizu tajfun, ki je zahteval £00 do 17.000 žrtev.
Nemški državni zbor.
Berolin, 30. nov. V nemškem ravnem zbora je odgovoril tajni svet-i Lehmann na tozadevno vprašanje,
so   nemške   vojne   ladje  v Sredo-
pskem morju pripravljene  vsak hip
:ti pred Solun, če bi bilo to tre-
i za   varstvo   nemških   državljanov.
c minister je odgovoril na drugo terpelacijo, da je bilo leta 1912 sklepnih 114 stotnij s strojnimi puškami i   -anih S 1. oktobrom 1912.
fvolucijonarno   gibanje  v Varšavi.
Lvov, 30. nov.   Iz Varšave poroko,   da  so razdelili tam na cesti le-ke.  ki   poživljajo k slavljenju oblet-X poljske novemberske vstaje.  Pro-amacija neodvisnostnih skupin poziv-i Poljake,   da  naj nastopajo aktivno Rusiji.    Od   ranega   jutra so vse polne vojaških in policijskih pa-Predvčerajšnjem je bilo izvršenih t hišnih preiskav   pri  čemer je bilo č dijakov in delavcev aretiranih.
Ruska duma.
Petrograd,   30. nov.    Predsednik ?ke   dume Rodzianko   je naglašal v olem nastopnem govoru, da pričenja rtrta ruska duma svoje delo s čustvi d:e in neomajne odanosti  do carja, ~ar volji bo  ruski narod vedno sle-Ruski narod   pričakuje od svojih 5topnikov najintenzivnejšo pozornost skrb   za   razvoj   in okrepitev ruske moči. Imeti moramo vedno pred cilj,   da   smo pripravljeni za do-in srečo naše velike domovine, t slavo   in   nedotakljivost   in   za rled žrtvovati   vse svoje moči in ivljenje, če oblaki, ki so se povili na političnem nebu. ne izginejo.
Kolera na ruskem parniku.
Odesa, 30. nov.   Bakteriologična
reiskava je dognala,   da je neki kur-
i   je  bil zaposlen na angleškem
■j „Bosnian"   in   ki   so   ga pre-
v mestno bolnišnico, zbolel za
To  je drugi slučaj kolere na
m parniku.
Proti rusko-mongolski  pogodbi.
Hankov, 30. nov.   Tu so ustano-
.Družbo   za   rešitev Mongolske",
^oroča, če ostane rusko rnongol-
a pogodba v veljavi,  da naj se boj-
rusko   blago,   in   da naj se ne
•na   ruskih   vrednostnih   papirjev.
rg    ska zbornica   v Hankovu  agitira
smislu.
Križarka za kralja Nikola.
London, 30. nov. „Momingpost* oroča  iz Odese:   V  tukajšnjih  moril krogih  se govori,   da bo po-car   po   končani  vojni črnogor-: kralju križarko ^Cherson" prodne mornarice.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta,    30.  novembra.    V nji seji državnega zbora je Biki predsednik Lukacs govoril o -:em vprašanju, ter skušal ute-eljiti    uvedbo    komisarijata in stlačijo ustave na Hrvaškem. Pridal je, da bo treba skorajšnje reme-"vlinistrski predsednik je moral ti. da srbsko - hrvaška koali-s ni zahtevala exprcssis verbis lo-Hrvaške od Ogrske in je izja-[ da se nahajajo sporna vprašanja v stadiju ureditve. Vrše se poga-ki bodo ogrski vladi omogoči-predvsem urediti    vprašanja    že-znićarske  pragmatike.  (Odobrava-ej
I Budimpešta, 30. novembra. Vla-* ie predložila tri zakonske predle:
1.  O službah v vojne namwe;
2.   o nabiranja    konj in vozil v u mobilizacije m
3.  o izjemnih določbah v slučajne. — Ta zadnja obsega 19 pa-
l?rafov.
J 1. določa^ da ima ministrstvo v •^aju vojne ali vojne nevarnosti tavico, po potrebi ukreniti naslednje :s^bne določbe, ki jih ministrstvo iz?lasi s posebno odredbo.
S 4. določa, da dobe posebni vlad-| komisarji  administrativno nalogo, j ; da ti vladni komisarji prisežejo v i Je ministrskemu  predsedniku, ter Jfe direktno pod ministrstvom. Po-^ti se morajo vseh sredstev,   da
dfcramjo mir in red. Njfk deiokrof obsega lahko več komitatov in mest V svojo podporo se poslužujejo ko-mitatnih, državnih in občinskih organov, orožništva, državne in obmejne policije in finančne straže. Na Hrvaškem leži vse to v rokah bana, oziroma komisarja.
§ 5. pooblašča ministra za notranje zadeve, da sme vse odloke municipalnih odborov ali občin, ki bi bil škodljivi vojnim pripravam, ali javnemu miru in redu, razveljaviti.
§ 6. določa, da se smejo izgnat vsi, ki niso v kaki občini pristojni.
§ 7. določa, da se sme prepove dati imetje in vporabo orožja, muni cijc in drugih streliv. Proti draginj se smejo uvesti posebni tarifi. Po sta, brzojav in telefon se smejo po staviti pod kontrolo. Ustanovite\ novih društev se sme preprečiti, ob stoječa društva suspendirati, shod in javne prireditve prepovedati.
§ 11. govori o preventivni cen zuri, glasom katere morajo časopis dolžnostne eksemplarje izročiti dr žavnemu pravdništvu najmanj tr ure pred izdajo. Za kazen se lahke prepove listom razpošiljanje. Ino zemski listi pridejo lahko na meji pot kontrolo in se razpošiljanje teh listov lahko sistira.
§ 12. določa, da se zadeve, k spadajo pred porotna sodišča, lahke odstopijo sodnim dvorom.
§ 13. Sodno postopanje glede špionaže, v slučaju štrajkov itd. s* lahko poostri.
5 15. Justično ministrstvo lahke odredi, da se sodno postopanje v takem slučaju skrajša.
§ 17. Justično ministrstvo lahke odredi za civilno - pravdne spore ir za menične obveznoti posebno postopanje.
| 18. pooblašča celokupno ministrstvo, da lahko v slučaju potrebe razpiše za vojne potrebščine posebne davke, tudi take, ki v obstoječih zakonih niso utemeljeni.
Nove znamk© v Srbiji.
Belgrad, 30. nov.  Vlada je sklenila izdati   nove   jubilejne   znamke   s slikami najvažnejših v stari   Srbiji   in Makedoniji zasedenih srbskih mest. Rusija.
Černovice, 30. nov. Potniki iz Rusije poročajo, da Rusija nadaljuje mobilizacijo z mrzlično hitrostjo. Cela meja proti Galiciji je zasedena od ruskih armadnih zborov.
Novomeška porota.
Novomesto, 30. nov. V procesu proti napadalcem na oskrbništvo Kle-vevške graščine so bili obsojeni Janez D u le, Fran Rapšl in Alcks Lipej vsak na pet in pol leta, Fran LindiČ in Rudolf Cesar pa na tri leta težke ječe.
Gospodarstvo.
—   Mastna hranilnica v Kamniku je zvišala vsled sklepa hranilničnega odbora obrestno mero hranilnim vlogam na 4'M/o, hipotečnim posojilom na 5'/*•/•  in meničnim posojilom  na
—   Prvi tečaj za lesna dokon-čevalna dela, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem s sodelovanjem c. kr. oddelka učil 2a obrtni pouk bo otvorjen v poned ljek 2. decembra točno ob pol 10. uri dopoldne v novem šolskem poslop 1 v St. Vidu nad Ljubljano. Zaradi o! lne udeležbe, priglasilo se je 17 moj rov poleg več pomočnikov, vršiti se bo moral tečaj najbrže v dveh razpored-nih oddelkih.
Pročitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno drn-etv<*» za šen t jak ol^ki okraj« t dra-štveDi sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugare ne pridejo do branja, pa radi bero
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za „ C ir il - Metodovo dražbo* Janko Rahne c. kr. notar na Brdu pri Lukovici 20 K, mesto venca na grob prof. Orožnu in dr. Josip Globevnik, odvetnik v Novem mestu 10 K, iz sodne poravnave v kazenski zadevi Pleško-Vovk U 1150/12 c kr. okr. sodišča v Novem mestu. Skupaj 30 kron.
Za .Rdeči križ balkanskih držav* županstva trga Gornji grad 180 kron, (i. t dar občine 50 K in zbirka občanov 130 K), Olga Drukar u Milena Konečnik 2 K 40 v, nabrale učenke III. razreda pri ročnem delu v Gornjem gradu. Berta Rusova na Grosupljem 12 K 30 vM nabral v vasi Selo Janez Rome) nabiralno polo izFoaii smo odbora .Rdečega križa".
Janko Golob nadnč. na Raki 4 K, (darovali A. Tomažin 2 K, F. Tomažin 1 K in F. Jordon 1 K), Marta Kra-šovec v Celju 69 K 05 v, (i. s. 60 K 5 v. nabrano pri predavanju prof. Ilešiča v .Nar. domu" in 9 K je nabrala gdč. Marica Kregarjeva na Ponikvi ob j. ž. v gost. Ošlaka), Franja Trojanšek v Mengšu 5 K, nabranih v veseli družbi Cehov in Slovencev in Ivan Osana v Razdrtem pri Postojni 47 K 46 v, nabrano v vasi Razdrto pod sivim Nanosom (polo izročili smo odboru .Rdeč. križa«. Skupaj 302 K 21  vin.
Za .111. Slov. Vsesokoski ziet 1. 1913 v Ljubljani" 20 K, kot darilo brata Dolenca iz Skofjeloke.
Živeli nabiralci in darovalci!
Odgovor
na pojasnil« 5. Josipa Lojka v „SI. Narodu- z dne 24. nov. t. I. št. 270;
G. Josip Lojk se na vse kriplje hrani ©stati pri besedi, kar je dne 18. sep. pri c. kr. sodni j i se zavezal ( vendar pa  mu  ne bode nič pomagalo.
Neresnično je, kar on trdi, da bi bil podpisanec samo pet poravnal, res pa je da, jih je vseh sedem,
Neresnično je, da bi dobil od mene samo K 10-—, res pa je, da njegova celoletna plača ne zadošča, ako bi hotel pri meni vse prejeto poravnati.
Tudi  dve priči,   ki jih je pri sod-
niji imenoval, da sem jaz neko  pogodbo
raztrgal,    si   je   g. J.   Lojk   popolnoma
izmislil,   ker   obe priči   o   tem nič   ne
( vesta.
Slav. občinstvu i« odjemalcem pa naznanjam, da bodem v najkrajšem času začel izdelovati te vrste pohištvo v popolnem izboljšanju, ter ne pride ta patentna listina za mene več   vpoštev.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Bnrger,
tovarnar in pMesivik   S?. Siika.
*  Za  vsebina tega tpisa ja  arednir.tva ortgovaraa  le toliko,   kolikor  daloea  -akoa.
L/juirDlja.ni
POZIV l
Načelstvo jezdnega odseka po j življa brate jezdece, začetnike, dn se čim preje zglasc pri bratu blagajniki H o d k u (Gričar 61 Mejač), da jin-da natančna pojasnila fflećt "*deležbc jahalnih vaj in to z ozirom na bližajoči se Vsesokolski ziet.
NačelstvOr
Načelstvo jezdnega odseka naznanja, da se vrši jahalna vaja ad >: 1. b) v nedeljo, dne 1, decembra t. 1 ob 2. uri popoldne v jahalnici. Bratje jezdeci, ki se nameravajo udeleži^ vaje, naj se najkasneje do sobote opoldne zglase pri bratu Milku Krapczu. Jurčičev trg, da dobije potrebna navodila in dodeljene konje.
Načelstvo.
SanišiiH list obsega 20 stranL
Izdajatelj  in  ndffovorni   nredaik:
Valentin Kopitar.
Lafitiiii i« tiflk »Narodne tiskarne-.
ta 1« prt|atcH «mi »r«*it
Ki nas krapi,
Da sata čvrsti ia zdravi!
Žalattai likar „FL0BIAN" na slabi ia m omam!, amaak daje mot ia to sel Je da dela!
Varujte se poamredbl
Pristal „nOBIAir aa daal edino ad BaatUaake daatf. laaila „l-MUAM" w lVi«MJaai.
branio pred poaaredbamL
USaadaaa iinvUt. Tako se sne imenovati bolesti utešujoće, misiee in živcek rep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo frnaeoske *aaa|s la sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih ir pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1 •—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Bunafa, Tuca-laabon S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      5 19
Borzna   poročila.
L] lihi {aa ska
HKreditna banka v Ljubljani4*.
Uradni karti dsaajske karte 30. novembra   1912
■pintfcenf papirji.           0tmMl  I  ,u**"
4V. majeva rent«     ....       83 05 !     $3 25
4-2»', srebrna renta ....       8670       89%
!•/• avstr. kronska renta   .   . "   83-15 |     33 35
4#/. ep.         „                   .    .       83 10 1     83 30
4% kranjako deželno poaojllo       — —       94-50
4V. k.p. češke dež. banke   .       8865       89 65
a*a>«fca.
Srečke ia I. 1860 ■/,     .   .         441- j   453 —
M     M   „18S4.....    617-— 1   621 —
„      tlake......     274-j   286 —
M     scaeijake  l (zdaje   .     269-!   281-
II.      „        .     238-50!   250 50
„      ogrtke hipotečne  .   .     235   - |   247 —
„     dan. komunalne     .         474 — j   486 —
n     ivatr. kreditne  .   .   .     469—     481 —
„      lfnb!|anake    ....       66—|     72 —
H     avftr. rdeč. križa    .    .      47—       53 —
..     ogr.      „       ..       .    .       2« 25       35-25
M    batfHka.....     26-.     30-
tafike......    206-to:   209-65
! ■plnlap«
f.jubljanake kreditne banke  . *   123— \   427 —
Avstr. Vredttaeaa zavoda .    .     602 50     603 50
Dtmajske b*.ačae drulbe .   .     49275     49475
Južne želcanke.....       g75     10075
Driavne Železnice   ....     667 — |   668 —
AIolHc-Montan.....     •SS*— j   9S7*—
Ccika tladkorne družae   .    .     342 —     343 —
Zivnoitenaka banke.   .   .   .    262-7.^   26375
WplptP.
Cekla!......   ;   .      1144       1149
Marke........118-0     1J8-75
Frtakl........I    96*20!     m 3=i
Lira......j .   .    . il    94 70       9495
RtihlJ!.........j 25325     25425
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30   novembra 1912. T e •* m i n«
Pšenica 2a april 1913 . . za 50 kg 1*03 Rž za ap;ii 1913 .... za 50 kg 10*53 Oves za april 1913 ... za oO k* 1118 Koruza za maj 1S>13   ...   za 50 kg   776
Meteorolttično miroiflo.
VHtia m« ■«rj>■ 3H-2            5nim]\ mM tlak 73f m»
t    •P^-iat?;     1*2  i Vetrovi        Nebo c     ¥anJ*    t mm   Ž B   ____________________
29.   2.popJ 731*3        4*0 I sl..|jvxh.  oblačno „    9. z v. t 730-8     —1-3   si. j vrh.          .
30.    7. zj. I 732*8    —r*8    s!, izah.
Srednja   včerajšnja   temperatura    1-31* norm.   0*7°      Padavina v 24   urah 0*0   ■**•«-
Zahvala.
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja, povodom prerane smrti iskreno ljubljene soproge, matere in taiče, gospe
Marije Fergan
za mnogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu pokojnice, za darovano cvetje, ter sploh za vso izkano ljubav, kakor tudi za postrežbo med njeno boleznijo, izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo.
Jesenice, Gorenjske, dne 30. nov. 1912.
Rodlrina Fsriao, Oasttn ra rat. Pretnar.
J« Zamljeii
čevljarski  mofster
v Lfubljani, Gradišč© 4
izvršuje  vsa  čevljarska   dela   do   najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev*
Izdeluje   tudi   prare   gorske   in telovadske čevlje.
Za  naročila z  dežele   aadoottij*!*   kot   mera ifrroslan čevelj.                    215
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, tašča, sestia in teta, gospa
Jlntonije* ©ribar
danez zjutraj po dolgi, zelo mučni bolezni v starosti 47 let, previđena s  tolažili sv. vere, se  mirno   proselila v večnost.
Pogreb nepozabne blage rajnice bo jutri v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 49, na  pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtna maša se bode služila v župni cerkvjlsv. J.aneza Krstnika v Trnovem.
Bodi ji blag spomin! V Ljubljani, 30. novembra 1912.                          2497
Fran Hribar, metteur »Slov.  Naroda«, soprog.
Tonći Jelsaik,  Minka  Macarol,   Vida,   Marta, Vera  ia   Maici,
hčere, Boris, sinko. — Marija Je tanko,  sestra, Albin Škof, brat.
— Lmdovik  Jelanik, c. kr. davč. oficijal, Josip  Macarol,  učitelj,
zeta. — Vnukinji in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
Zahvala.
Povodom neitadomestne izgube, ki nas je zadele s prerano smrtjo iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka ia strica, gospoda
Fran Orožna
c. kr. prvlesorja itd.
došlo nam je toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Storimo to tem potom ia asj sprejmo aašo gtevbokočutečo zahvalo predvsem gg. dež. šol. nadzorniki Fr. Leveč, Fraa Hubad in Alb. Belar, blagorodni gosp. primarij dr. Jenko ta požrtvovalno pomoč, dalje slavni učiteljski in profesorski zbor, ravnatelji gg. dr. Lovro Požar, Štritof, Juaowiez, Šubic in Črnivec za časteče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti
Prisrčna hvala tudi gosp. županu dr. Iv. Tavčarju, podžupanu dr. Karol Triilerju, vsem gg. magistratnim uradnikom, na čelu jim gosp, magistralni svetnik Šešek, nadalje vsem gospicam gojenkam učiteljiSča in dekliškega liceja pod predsedstvom g. ravnatelja Maherja, zastopnikom planinskega društva, kakor tudi gosp. pevcem za ganljive žalostinke.
Osobito zahvalo pa smo dolžni vsem darovateljem lepih vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili v teh bridkih urah ter počastili v mnogobrojnera številu spomin nepozabnega pokojnika.                                                                                                   4292
Ljubljana, dne 30. novembra 1912.
Molttko ialmjoći ostsM.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAR On.
276. štev.
Bf* j* A nj 1     w InhHana"' Krune novosti zimskih oblek In površnikom ■      UUlZll      liimillallS                 -T   domačega   izdali.   -m.
w            w                  m                          xa »aročila po meri največja izbira te- iii šnazesaaksgs Mana
Mestni   trg    st.   19.   —   Stari   trg   at.   8.      Brez konkurence.       Najnižje cene.      Solidna postrežba!
PATENTE
veeh atftta taeeih*K at&tett                                           31
M.* •SiaflM^nBSa* A. a 'an>,   oblastven« avtor, ia laenseievi patenta i ettvetnik na  Dunaju VI«, Merlathilferateaese et. 17.
Cmi! Đebrie, Ljubljana
Prešernova ulica St 9. polef c. kr. glavne pošte.
Povodom sv. Mihlavia ter  eetteaih prt mike v priporoča svelo vssetranske aagete zalotene
trgovino galanterije,igrač,
predmetov xa darila,  sreaoleve  la saaneiad!
Zmerne eenel                                     Zmerne cene I
9/čoć ni zaton
9U. Sefie/Strnafi
33"*0                                 •                                    I
&to&i(f%e   /c   rtaf/tttcfSc  tevtS&e* &a4tH A/oSuki  ve c no v m&4ogt*
Tinh afero slii, loti ii.il itniRt itiii m VVarnerja Rust Proof
stezniki
(Originalna amerikan. izdelek).
Se  pere  kakor  raatro   drag*   eerile,   ae   da  bi  se ©detraaile vloje.  Bae~"   Za raek kros ae jeonei.   ""ana
Mina zalega v L|as!]anl:
Joslpina Podkrajšeke
Lfnblla^fia G«vllaraka nL 2.
Pripareea taeV veliko x*!*>tn> higien. perila
J&?roveqa in Telra ter vso  irif9  sjedne
predmete as|sel1ie kakovosti.
Poštna nai»ačila se izvr&ujaja te>5na.
SamO 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
votjfi" Havre v Ne\v York.
Vetjevae vesrne liste (SifVarte) za vse razred? dobi? edtae pri     343V
ED. ŠMARDA
oblast.eno   p  trjena   potovalna pisarn« v
v Mši ffoetoke tasojilaice, aavtroii ;*«ii!*e pri »Pija«*".
^eane lietka is JLaaerfke v atare vioaaoTiae a« najniati eeaJ. Izdafa ▼avae liatka pa vvea želenaleak »a prirejanje tanevna* la raaaar-ekln vlaker. Vaa peJaeaOa teteteai fereaelaeae.
Trgovski sioini
nnoattae    s t robe     (todi     naaaufaktunst), loM  Sinčka.  —  Nastopi  laak«  takoj. Poauibe pod                 4211
„Voscoa11 aa upravniitvo »Si Naravi««
Lokal
h mđn Kmrantfi im i lune in
(sedaj   urada.sko    koabumno    društvo)
se t*da i lijem s 1. Mm 1913.
Natančneje se izwe
v pisarni stavbenika f» Sokerta Salelearekega,  Rlmsla  cesta  2,
Vinko Jftaidič al Iii i Kranja
—————     (Kranjsks).     .——
NaiveČfa ocoirvaianfa erizfianri na?, bolnih pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki Izviralo iz eafboH izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzsmefo iako veliko vode v se m dado kvantitativno nedosegljiv nridelok, kar |e zlasti za ^osooir ee-kov«ke   roolstre   neprecenljive   vrednosti.
Zastopstva ia zaloge V   MaeHanl.   Car!uif9t,   Trnovega, Pedajrado,   Trat«, Palja. Bekl, Sadra. Sw1*eta, Sree^seri«. tfatorn St. LaoMieoSeei Seljakn, Ćelavcu« anaaaaenn.   Satanski   £n   fridentu
Srsojavh    Valjani   mila,   Kranj.
fUiitti pate
kakor   rodi  vse  v  ta sfcreko  spsdajače aatrob&čiae iana  v  ae'a*;
Mirnimi ii frogenja
A tm trt t si ^'
Nataša taiffiiilnin in..ia itnpn
™*          v Vakllan!,
ftelenburgova ulica št. 5.
Taraaica aa razpolago. Zaaaaje    aaročila    z    obra ta o    peste
Najcenejši  nakup
belili in moleti
daril.
Jnvaii, iUtalna; sre-bratina ta rasno are.
Vsakovrstna nova dela in popravila irvršuiem v lastni delavnici. — Blago samo prve   vrste.   — Najnižje   cene.
Lud. Gerne,
iavellr, trajovac  z araaai  ter aapr*~ aeieal sadni canilee.
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Canik! zaatamf.              Canlki aaatoaf. j
Moderna ročna dela in materijal
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene,  pričete in predtiskane
Mg #• r\ *a vj   It-         vezenine v največji izberi. Predtiska-
#    rJ 1   C 11 I 1%,         ri;a. Vezenie na reko. Tamburiranje.
mm_mM            «               š a_    ■          Plisiraiije itd. Popolna zaio^a telo-
L,^»i čaiai  aieagrgsat trg 7.         ,   , .fc    Ul ,         -       .          «.t
**!«.«         j         j              a             vadmh  oblek. — Zuaanja naročila
:: se izvršujejo točno in vestno. ::
Priporoča   se   domača   najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
BBS
Solidna postrežba.                            Najnižje cene.
F. L Popper čevlji
za gospode ic gospe so nogam najbolj priiežni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Govsserski  čevlji   za  turiste,  aigijenični čevlji  za  otre&c in Lawn-itnnis- čevlji.
Jamsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrafke
M. ECrisfofič-Bučar
Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki i eiikoaii in fazoni, tudi po meri.
Bluze, sočne taljs, predpasnike, perilo, mofino in športno blago,
nanovo vpeljana kcžuliovina po najnižjih cenah.
Ofeoike oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke.
Migieafeao  parila  in   drage  potrebščine   za  novorojenčke.
WV Pošilja na izbiro tudi na držalo- ^aa
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
^^j=JŠ«^^                                       Stritarjeva ulica štev. 2.                                       ^S fo"d ™°°1^?l
Podružnice v Spije ta, Celovca, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprolanui vlo«a na knjižica In na takaal ratna    E} \ 0|     Knpnje In prodaja sračke In vradnostns papige ::   ter flta obreitnla od dna vloga no otattk   s *T  |2  |0 n            v«ah vrat po dnevnem knrzn.
276  štev.
SLOVENSKI   NARIO.
Stran 9.
Osvobojen]! Srbije.
Od svojega prihoda na Balkan 9a do naših dni je imel srbski narod ♦redno samo eden in isti ideal in eno n isto pojmovanje narodnega življe-sja, vedno je videl v popolni narodni in državni neodvisnosti in v larodnem in državnem edinstvu cilj vseh svojih ciljev. Ne muke, ne suž-ijost, ne ogenj, ne železo nič mu m moglo iztrgati iz duše te velike <leje in kako se zna zanjo boriti in žrtvovati, to kaže sedanja krvava vojska na Balkanu.
V bitki na Kosovem polju je bilo ubito in uničeno staro veliko srbsko cesarstvo in tedaj se je začela doba strašnega zatiranja srbskega naroda. Celih 400 let je trajala ta krvava doba.
Začetkom 19. stoletja so začeli Srbi nov boj za svojo svobodo. Bili so prvi narod na Balkanu, ki se je vzdignil zoper turško tiranstvo in izvojevali so z njim lastno žilavostjo vsaj neodvisnost tiste pokrajine, ki se do danes še imenuje Srbija. Pokojni minister Benjamin Kallav, po rodu in mišljenju Madžar, je spisal zgodovino srbske vstaje proti Turkom ter imenuje to ustajo dogodek, »kateremu ne more svetovna zgodovina nič podobnega pokazati«. Osvo-bojenje Srbije je v tesni zvezi z imeni Karagjorgja Petroviča in Miloša Obrenoviča. Sedaj je vnuk slavnega Karagjorgje, srbski kralj Peter prišel kot osvoboditelj na čelu svoje zmagovite armade v nekdanje pre-stolno mesto carja Dušana, v Skop-Ije in otel sužnosti še tisti del srbskega naroda, ki je doslej ječa! pod turškim jarmom. Času primerno je torej, da se ozremo nazaj na ono dobo pred sto leti. ko je srbski narod pr-vič z uspehom prelival kri za svoje nsvobojenje. To storimo najlaglje ^o snisu zagrebškega vsenČT1?ščnega profesorja dr. Ferda Si i i Ć a.
2e sredi XYW. stoletja je bilo v Turčiji videti, da sta občni nered in -a  družabnega  in  političnega življenja    glavni    vzrok  propadarja a cesarstva. Ta splošna korupcije naplavila iz janičarjev.   nekdaj tako zanesljive armade, tolpo samo-' "pikov in izsiljevalcev, ki so iz se-nih   namenov   uprizarjali izgrede. aie in nasilstva   a   so bili postali olnoma   nesposobni  za obrambo sarstva.   Med tem sta postali Avla in Rusija s svojima izvežbani-ma    rednima    armadama naravnost vi.   Posledice tega so se ele    po                vojski v stalnem
propadanju   Turčije    in    ojačevanju -ije in Avstrije na njen račun. Se eč! Koncem 13. stoletja je vladalo sod v Evropi prepričanje,   da se ;a    ne    bo    mogla    dolgo   več ti.    Tako se je zgodilo,  da se cesar Jožef II. zbal.   da bi Rusija obila pretežno moč na    Balkanu M sama okoristi propada Turčije - se je vsled tega približal Rusiji. "1. je cesar Jožef II. sklenil z dogovor, ki je   imel   namen, ;iti turško cesarstvo in na njenih .valinah ustvariti grško cesarstvo. \vstriia naj bi po tem dogovoru do-. Bosno. Srbijo   in    Hercegovino od takratne beneške republike v neno za Peloponez. Kreto in Ciper — Istro in Dalmacijo.
Pripravljajoč se na vojsko zoper čijo, je Avstrija poslala najprej le agente v današnjo Srbijo, da čujejo narod na revolucijo in ga pripravijo na vojsko. Srbski narod je ipal. da mu avstrijska vojska proti Turčiji prinese svobodo in zato se je rad odzval pozivom Avstrije. Na avstrijskem teritoriju je bil sestavljen ;oseben ^Freicorps^ iz srbskih samih prostovoljcev. Vojska se je zajela 1. 1788., a se ni dobro končala. \vstrija je pač zavzela Belgrad in ves belgrajski pašalik. toda Angleška, Pruska in Nizozemska so podpirale Turčijo ter jo hotela obvarovati propada in vsled tega Avstrija ni mogla prav naprav. Še več ko nasprotovanje Angleške, Pruske in Nizozemske je Avstrijo oviral pri tej vojni odpor Madžarov in Hrvatov. Absolutistično in ponemčevalno vladanje cesarja Jožefa II. je izzvalo pri Madžarih in Hrvatih skoro revolucijo. Na Hrvaškem je takrat paševal t Franjo Balassa, ki cesarju ni hotel dati ne živeža za armado niti rekrutov. Cesar Jožef II. je kmalu na to — 10. februarja 1790. - umrl; njegov brat Leopold II., ki mu je sledil na prestolu, je bil prisiljen, skleniti s Turki mir v Svištovu, ne da bi na teritoriju kaj pridobil.
Srbi so bili zdaj zopet izročeni na milost in nemilost Turkom. Med Avstrijo in Turčijo je bila sicer pogo- | jena amnestija za Srbe, ki so jih bili avstrijski agentje zapeljali v revolucijo, a Srbi so le predobro vedeli, kaj pomeni pri Turkih taka obljuba in kdaj jo bodo Turki izpolnili. Naravno je torej, da je v Srbiji zavladalo zaradi mira v Svištovu veliko ogorčenje; narod je kar obupaval. kajti vedel je, da bo zopet izpostavljen nai-krutejšemu  zatiranju in preganjanju *
Turkov. Ogorčenje je bilo toliko večje, ker so bili avstrijski agentje obetali in prisegali narodu da ga Avstrija na noben način in za nobeno ceno ne zapusti. Cim so Turki spoznali, kakega mišljenja je narod in da ga zdaj navdaja velika nevolja proti Avstriji, so poskusili to nevoljo zase izkoristiti. Ponudili so sami Srbom amnestijo, hoteč jih tako pomiriti in jim dokazati, da so jim Turki Še vedno bolj naklonjeni kakor Avstrija. To je dalo povod, da se je med Srbi rodila misel na neke vrste avtonomijo pod sultanovim pokroviteljstvom. Avstrija se je sicer hudo uprla tej avtonomiji, zakaj rada bi bila Srbijo anektirala, toda Turki tega odpora Avstrije niso hoteli vpoštevati. Sultan Selim III. je s hatišerifom iz leta 1793. dovolil Srbom različne pravice in s tem položil temelj avtonomiji takratnega belgrajskega pa**tita, ki je obsegal malo manj ozemlja, kakor sedanja Srb»fa. Srbi so dobili dovoljenje zgraditi več cerkva in samostanov. Pavek turški državi je bil pavšalno določen, spahijam so morali dati samo desetino pridelkov in — kar je bilo najvažnejše — do,f <v" fe bilo, da se janj'čarji, te razbojniške pijavke, ne smejo več vrniti v bel-graiski pašalik.
Nastali so zdaj mirnejši in ugodnejši časi za Srbe. Živeli so zadovoljno pod upravo svojih starešin ip so gospodarsko lepo napredovali. Ko so janjičarji navzlic omenjenemu hati-šerifu udrli v Sv*i                               n_
ljenjem turškega sultana organizirali pravo narodno armado in šli pod poveljstvom svojih starešin v boj proti ianjicariem.
Sultan Selim je skušal v Turčiji uveljaviti različne reforme in uničiti razbojniške inriiearje. a staroknoitni Turki niso hoteli nič slišati o tem ter so začeli naposled revoluciio. Na severu Turčije je Osman paša Posva-noglu vzel meč revolucije v roke in se utaboril v trdnjavi Vidin ob Donavi, na "'srn ^° se le Tsrčfl ^?niet-la v vojsko s Francijo in je Napoleon I. prišel 1. 1798 v Egipt ter je Turke porazil.
To je uničilo vse suito n>\ radevanje za reforme in uničenie |a-njičarjev in je bil sultan celo prisilen skleniti mir s pašo Rosva*rvgtsoTn. Glavni pocroj tega miru je ML da se smejo janjičarji vrniti v belgrajski pašalik. £e tisto leto - 17nu. s: divji janjičarji preplavili belgrajski ra:          n v niem otmovili rarmerc.
kakršne so vladale tamkaj pred letom 179.^., da, razmere so postale zdaj še slabše. Janjičarji so razdelili S**biio    *~ ^    <;*'!*' r^nfvie • *~*■      •■   ■
se polastili vse javne oblasti. Poglavar vsake teh provinc se je imenoval danita. Janjičarji  so  razvedrili  vse pravice, ki jih je bil    sultan    prignal Srbom in so tudi zaukazali    splo^mi razorože^je   srbskeea     pieHnatVva. Zdaj so Srbi spoznali,   da je    sultan preslab, da bi jih mogel braniti in odločili so se, da se sami branijo. Janjičarji so se tega vstrasili in se dogovorili, da eden in isti dan ubijejo vse vplivne srbske voditelje, a ko bo narod brez vodstva, da ga porolnoma zasužnjijo.    V mesecu ianuarHi    leta 1804 so se janjičarji pripravi^, da izvrše svoj satanski naklep.    (Jim    so Srbi zapazili, da jim    Turki    ubijaio voditelje, so zagrabili orožic ^a velikem taboru v    Orošcu, med Belgra-dom in Kragujevcem. so dn      2. februarja  1804. izbrali  za svr    ga vrhovnega poveljnika  Karagiortrja  Petroviča iz Topole in razglasili revolucijo  /a   celi   belgraiski   pn^nlik.  Srbi so b-"li trdno prepričani, da 8€ z revo-hrciio janjičariem  nr  dvigaio    zoper sultana  in njegove  postave,  marveč nrotl nezvestim sultanovim služabnikom, proti katerim so revoltirali tudi nravi Turki. Srbska revolucija L 18*4 je imela popolnoma lojalen značai in v začetku se sultan in Srbiji sosedne naše tudi niso nič vtikali v to horV, ker so io smatrali za borbo med Srbi in janjičarji. torri za notranio za levo belgrajskega p9**WVa.    7J"vt:/OTT1   1-1^04. ni noben Srb mislil, da idoč v vofeko zoner dabije m f*$h ]r!": *^r'»; polaea    temelj    samostojni    narodni srbski državi.
Karasriorgje se je rodil dne 3. novembra 1752. I. v kmečki bajti v vasi Višnjevac pri Kraguievcu *>d očeta Petra in od matere Marice. Oče se je s svojo rodbino preselil v vas "Zaba-re: bil je tak siromak, da je morala občina zanj plačevati davek Turkom. Vaščani so se tega seveda kmalu naveličali: vžgali so Potrti kolibo in ga pognali po svetu. Petar se je na to preselil v vas Topole pod Rudnik - planino v Sumadij: Tam se je sin Gjorgje, ki ni bil deležen niti najmanje izobrazbe oženil. Vzel je neko dekle iz vasi Maloševo; krstno ime ji je bilo Jelena — drugo ime ni znano. Gjorgje se je bavil s čebelarstvom in je turškim veleposestnikom pasel svinje. S tem delom si je pridobil nekaj denarja. Ko je nastala leta 1788. avstrijsko - turška vojska, se je Gjorgje preselil v Slavonijo. Vzel je seboj mater, ženo in otroke — očeta so mu bili Turki že L 17*5. zaklali.
V pravoslavnem samostanu Kruše-dolu je dobil Gjorgje nekaj zaslužka; postal je gozdni čuvaj, mati in žena pa sta oskrbovali samostansko živino. To ni trajalo dolgo, ko je Avstrija snovala za vojno zoper Turčijo prej omenjeni *Freicoips< samih srbskih prostovoljcev, je vstopil tudi Gjorgje v to četo in šel ž njo v Srbijo. V tej vojni je pokazal tako hrabrost in bistroumnost, da je postal narednik (feldwebel), dasi ni znal ne čitati ne pisati. Sele zdaj se je tega naučil. Po svištovskem miru je ostal Gjorgje v Srbiji in sicer v Topolu — tam je bival, ko je nastala revolucija Gjorgje, ki so ga Turki imenovali Karagjorje (črni Jurij) ker je imel jako temno polt je bil takrat /e no-znan po celi Srbiji, zlasti pa priljubljen v ?umadiii: vsi so ga poznali, da je hraber, odločen, energičen, strog, a tako pošten in vesten da malokdo in zato so ga z navdušenjem izbrali za noveljnika svoje revotucijske armade.
(PaJje pni CMlnjič )
Odvračalno sredstvo pri obolelostih sopil, za obvarovanje resnet-ših bolezni se dobro obs-aša točna, kašelj blaVea ter Mak >sf*stna Thv-momel Scillae iz le- arne B Fragper v Pracn. V zalogi jo rtnajo skoro vse lekarne in sta*e steklenica 2 K 2% v. Strogo ie treba paziti na ime Thy-momel Scillae.                         VIII b
Ustna vet"a
Zobna krema
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka ca dame, goaps*e in otroke fe vodno na fsbero.
Vsakršna  naročila  se  izvršujejo  točno  in
po nizki ceni.  Vie mere se shranjnjejo in
zaznamujejo. •&- Pri zunanjih naročilih naj
se blagovoli vzorce poslati.        40
i i JDRASEK
pri  c. kr. dež. scd.   zapriseženi  strokovnjak   in koncesijcnirani oglaševalec in trgovec glasovirjev
v Ljubljani, Poganska c. 13.
GiJ?f?ov*r*e, 15'a nins In harmo-ni e iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim Hsmeno deset let! Tudi ^tare orlasovrje im*m vedno v zalogi. U^Iaševanje vseh sistemov gfasovirjev in harmonijev ter vsa popravila iz\ršuiem precizno ?n ceno. Stare ela^ov re ugodno zamenam' — Svarim pre <\ rakupom event. fa!z finalov in nav»čezno cenena ptfelaa. ter nudim vs '^»mur ocr'eća'1 si mojo prvovrstno zalotn V Glasbeni Matici uglašute   izključno   !e   6-   F. Juraselk.
n   ii»..ono   i-n°  *"   it0 • ?•   in  0Mp*     " ir«
™w HH\:e73Y m STC
f   •   M«    p    < n o? C.iUc-n«
i   • ;crcM T*htmvo iram-
.m. Zel« xn«raa eese
3fa fhk* *m tak«! te??-
I   *V **«•   za   ffr;
Mi i miii
dob* vsnk 1 plo^ ro   in     200    igel, ako naenkrat na-::  roči 6 plošč.   ::
s   5£ 9\ s« t      n|   Z
d< b    vsakdo   1   athsm   in   200 igel. ako ■■i nI ni   naroči   10 pl(»sč.
Gramofoni že od 21 X naprej Avtomati že od 80 K naprej
tndi na nrar primerna mesačna obroke.
^osebno ucf1dni nakup za rj; gostilničarje. Vsa ropravr!a Tnmofonov zvršuiem v svoji lastni  delavnici   točno »n solidno. —  Glavni
zastopnik n*ivečiih tvern-'c, kakoi znamke An»e! Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr
Preprodajalci dob!ro popnst
7ahteva{te cenik, poš!:etn ga zastonj.
Fr. F. Zupc
Liub!;^na9 Stari trg 9.
£f*OJA STAH^
izkušnja ic ^n ostane, da /,a preijnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne,  mehke   polti   ni   bol'-eija   mi;
■ 'eco svetov.....-nar"   lili|akO mlazno
rallo a konf£tnorn znamka Konj ček vrdke Brrcmann & Co., De^in n. L — Komad ro *0 vinar;evse dobiva po :ekarnah, droeernah, parfumeniah in vseh enakiM treovinah — I lotano se Berpmanova iiliiska krema „Maaas a'1 čudovito obnaša za pridobitev' nežm: mehkih damskih rok. V puškah p 70 vin.  se dobiva povsod
HITRO ^^i flAPREDOVAKJE LE KA
KAVČUK POPPETrilKOM
Proti                is
iM$. ii pilili žit
Izborne ^einie dobro znina
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlacno In odstranlafe
nonrl{otno anno iz ust
l steklenica z navodilo m 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ Ljubljani   BosljoTa cesta ster. 1
polef Franc Jafefavera jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člam bolniških blagajn jnž. železnice, c. k r. tobačne lovarne   m  tkr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-ustna in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško.    22.    februarja   1908 Blag   gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri   steklenice   Vaše   Izborno   delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne sodo, katera je neprekosljivo sredstv zoper   robobol,   utrja   dlesno in   od stranja   neprijetno   sapo   iz   ust.   Z. ohranjenje zob in osveženje ust jo bon vsakomur kar naibolje priporočal. 0       Spoštovanjem Mato  Kaurinovtć, kr   po^te  mesta:
Josip Stupica
iormonar in sodllnr
v Ljubljani,   Slomškova   ulica št. 6.
Priporočam   svojo   bogato   zalogo   najrazličnejših
konjskih oprav
-----        krasno opremi'ene    =====
kočije, dru^e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit žčine, že obrabljene vozove in i: ———   konjske   opravo.    •
fenh trgovina
tinili
ročnih del
TONI JAGER
w Linblj&iil, Židovska   ulica   štev.  5.
Predtiskarija Tamburiranje
Montiranje :-: Plisiranje :-: :-:
Čevljarskega poni
za novo delo sprejme takoj za stalno — pla a od ko?a ali na teden Andrej  Elavora  Bovec,  Goriško.
4152
Zenitnct ponudba.
l{radnik v dobrih razmerah v UublianU s por tisočaki premoženja, se feli ss^nanftr s starejšo premofno gospodično alt vdovo, /(večjemu 3 enim Sinom. — Prednost imajo trgovce in posestmee.                                                 3^(31
Le resne ponudbe pod ,,^fz^/cy|" na uprai^n. „Sl°'J' A ar o da".
Jltaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON  KOLENC,
Cel;.e,  Graška cesta 22.   3095
JSJodrti salon
\ Ivane Schiller
Sv   Petra cesta 31
vriporoca 7-cZoJjUllce   vseh vrst
Izvršuje vsa        3613
popravilo,. 1 .v Žalni TčLdtnzki ;;
vedno v zalogi.
FRANC KOS
L^blfana. Sodna c!tca št. 3.
Spsciie!na Manična
plefllsa iatinsfrlia
ia trgovina
za pofTfu! in snodne jopice, nifldsrtke. telovnike, nogavice, ro-kavies. pasebne oble-le zaper trganje plenili materijal i. 1.1
na drobno in debelo
Siralnf   streji   od  70  S  naprej
9*j£r*    pletilni stroj    ~^fi|{
Datent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se  ceno   podpletujejo.            232
::    Podpirajte domačo industrijo.    ::
KASLJAJOaiM I
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TNMOMEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tkvaioatel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivefa kašlja. sW Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2'tO K. Po pošti franko ako se pošlje naprej la90 E. 3 steklenice ako denar  naprej   T.—  K.   10 steklenic ako
denar nanrej za 10*— B.
Izdelovanje in glavna zaloga
B.   Fragnerja    lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —    Praga III., št. 203.        iV
Pazite   na   ime  izdelka, izdelovalca   in   na   varstveno znanko*
V  Ljubljani   v lekarnah.
Jos. Mivr, dr. G. Piccoii
is Jos. Čižmaf.
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
276 štev.
otrok na rejo
od L  leta  naprej pri pošteni rodbini Vpraša se lahko dr. Galattia.
Marija Kovačič, Ilirska ulica, 22. II. nadsr. Sprejme   se  takof        4294
pridnega,      poštenega      in      krepkega
dečka
v trgovini   Z.   Krajne,  Kranj.
Trgovski sotrndnik
star 25 let (vojaščine popolnoma prost), prva moč večje mešaue trgovine v nekem trgu želi s 1. januarjem 1913 premeniti službeno mesto in sicer najraje v mesto ali zopet kot prva moč r boljšo trgovino na deželi. Eventualno prevzame vodstvo kake večje podružnice.                                                       4299
Cenj. ponudbe   pod šifro  „Merkur 80" na upravn. „Slov. Naroda*.
Antikvarično
se kupiš Jurčič s
Zbrani jpl ji
IIL, VIU. in XI. ZV. — Ponudbe na !
„ Narodno knjigarno "
v Ljubi sni.
Ločeni kiloliiaoi
ki bi radi končuoveljavno in pravomoćno   razdružili   svoj  zakon,
da se lahka vnovič veljavno poreče.
naj se zaunno obrnejo ra „Pannonia" ebl. konc.infnainnaci^ska pisarna, Budarješta VI., Szondvgasie 98 a
|flf 12. — Strogo   reetno.   —Honorar po izvTŠ tvi.                    43CO
Ml već beganja
kadilcev cigaret „Oitoman"
ker n i aiH smsia suRSa u Dnaji ad 9. sarca 1912 vse imitacije izbrisane.
Spreta*«« proviil]sk.ga
potnica
pri trgovcih, pogrebnih zavodih in mi-zarnh na jugu monarhije dobro uvede-neea Ue tvornica i al ob* i h predmetov.   Ponudbe   na   upr.   »Si. Nar.«.
4288
Znana restavracija
pri „Lipi" v sredini mesta,
se takoj odda v najem.
Rcsn m    reflektantom     daje    pojasnila
zalega pive ,BelBiBgkams* v Siskl.
4251
Trgovina
z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na glavnem trgu v Ajdovščini,
se odda s  1. lan. 1913 v na!eoL
Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na drbelo. Nadaljna pojasnila daje
Alojzij Sterle v Ajdovščini na Goriškem.
4228
III NO
staro in nošo, belo in rdeče
proda             4273
H. Stancer, Krško.
Proda se                 4261
Mnmotor
10—laVi HP, prav dobro ohranjen. Kje,  pove   upravništvo   »SI.   Naroda«.
Učite
umetniške/,
in
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
„Narodni knjigarni"
Prešernova nlica 7.
Samostojen
vodja podružnice
ki se ima otvoriti,             429£
se išče za tvornico.
Nudi se: okoli 15 000 letnega do- odka seveda ob posebni spretnosti dalj« popolnoma neodvisna pozicija.
Zahteva se: lasten tekoč kapital t do 10 000 K, ki naj služi za pokritje enega dela blaga.
Natančne ponudbe s popisom življenja in nareHbo starosti pod „FlliolleltOI 63422" na anončno pisarno ■•arlt Schalefc,   Dunai   I.,   WeUzelie   U
Dobro ohranjati       4293
planino
00  otn6 proda na voglu Sv. Potro cooto, vhod Roctockofljo o. S, I. nad.
Gospodinja
(oskrbnica)      4276
spretna, s fine fš i m nastopom, dobro vajena vseh hišnih in gospodinjskih postov, loco mesta v kako hišo poleg gospe ali k vdovcu, čeprav z otroki, ali k samemu gospodu. Vprašanja pod 1^1 1TM BSariaor, poato rostaate. a
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                      95
L SEBEH1KU V Spol BB.
Samoborska pa
Poznano sploh kakor najboljša domaČega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega okusa, se dobi na veliko in malo   pri   podpisanemu   prozvoditelju.
lavno   tem   se   deM   izbornoga
na malo m  veliko   iz   lastnih   vinogradov na Dolenjskem.          4279
€. freseekv, Samotar, hrvaško.
Odlikovan na razstavah v Krškem, -------------     Pra^i  *n  Zagrebu.     ==
Na   prodaj je  pod   zelo ugodnimi   pogoji
«** posioi
ležeče   tik mesta Metlike,  obstoječe iz
1   poda, dalje 2 senici, 1 kozolec, 2 kleti dvorišče 1 rokinaiico in bi se dak> rodi lahko premeniti za stanovanje.
Več se poisve pri lastnici:     4286
Prvi Hal pjilniti i Miri.
Na prodaj je ped zelo ugodnimi pogoji
S hiša
v Metliki na glavnem trgn, obsegajoče dosti sob, prodajalno m delavnico zaprto dvorišče, hlev, klet in sviniak in   se   tik   navedene   hiše   proda   tudi
manj&a hiša
z dvema soboaa ia kletjo. Več se po-iave pri   lastnici:              4387
Pni Btlrapti Ptaiilaid r Heljitl
Iiboljtajte promet v svo(l gostilni
2150                        z izvrstnim  cenim
plzeafskim pivom
n iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Naivečja čisto slovanska pivovarna.
sej?- Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.  -mm Zaloge v Zagrebu,  Trstu,   Pulju,   Zadru   itd.
Poskusite te
pivo v slovanskem grandhoteln „Balkaa"   v Trstu, Via della  Caser-
ms in v slovanskem
hotelu „Lacroma"
▼ Oradetu.
Zehniuia pisarna.
Stavbno v^ti, jusetto Bij:
Ljubljana — Kolodvorska  ulica štev. 8.
Naprava vseh v stavbno stroko spadajočih načrtov. — Oblastveno konees. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. — == Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. =====
H MIKlMl
priporoča
veliko   zalogo
igrač
in
ftolanterUskett /foton Škof
Ljubljano
„kojni tati! a asovflfl.1
NAZNANILO!             NAZNANILO!
Vljudno   naznanjam,   da   sem   v   Postojni   v   hiši   gosp.    Bajca    štev.   225
otvoril podružnico zaloge pohištva
ter se vljudno priporočam slav. obv. Postojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem
4215                                                        Martin   Klomoncičj    strojno mizarstvo.
m^laaatfesa o>t. 112.                              Posto|na *>*. 2B2E5.
POZOr! Ođ min napi se prnja TlHffdl
galanterijsko blago in pletenine
o*»oaao»     ■*   konkunne   mase   Ludovika    Dolenca   v         _IMm  [
k*™**        Prešernovi ulici pod tvorniikimi cenami.         ^»
C. kr. pnv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne drnibe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portlanri-oement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote oalac naalkrfliuločl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in   izpričevala              2307
raznih   nradov   in   naj si ovitej ših   tvrdk    so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9«
Slovenci £££*« Zagrebu
imate   priliko biti  domače   posfreženn  v
restavracij! in kavami Zagrebške del. iovai
Ilica štev. 222.             •»
Natakarji: Slovenci in Hrvatje.                       Vsako nedeljo vojaški koncert.
Postrežba točna. Cene jako  primerne.  Vsestranske  informacije  vsakomur na razpolago.                     Priporoča se in vljudno vabi
Blaž Balič
restavrater in kavarnar.
kupi najceneje
razno sveže domače pecivo, Miklavže, hudobce, bonbon-== Jere, šibe Ltd. ^e=
pri                                                 «96
Jakobu Zalazniku
===   slaščičarju v Ljubljani.   =====
Opr. <H. Ne V 989/12-1                                                                                                4288
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri o. kr. Okrmiaoai ootfUeu ▼ Maribor* sta po prošnji lastnika df. Radoelava Pipuša, odvetnika v Mariboru kot oskrbnika zapuščine dne 16. avgusta 1910 umrle Morijo Dreehsler na prodaj po javni dražbi sledeči ne« premičnini, za kateri se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer: za parcelo it. lOO 1 svovbiloe m 2 hišama in gospodarskimi poslopji s pritiklino vred 34.000 K, to je h. it. 24 V Mariboru, MUMgass«, 2. it. 48/3 vrt, merai 32 a 91 qum li.OOO K.
Pritiklina (Wlscherolle) se je cenila na 10 K in je v ceni hiše 34.900 K zapopadena. Parceli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bo vršila
dne 13. decembra 1912
ob 10. ari v Maribora v pioarai c kr. notari* *■ Franoeta Firbas ▼lkfxinakelfssse.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je razen zneska 4000 K, ki se ima pri sodniji položit kot varičina za zapuščinske pristojbine, plačati y roke dr. Rad. Pipuša. Dr* žbene pogoje je mogoče vpogledati pri c kr. okrajni sodniji v Mariboru št, f in pri c. kr. notarju dr. Fr. Firbas.
C kr. okrajna sodalfa r Maribora oddL V.
dne 21. novembra 1912.
276 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
oirau  xi.
teniške novice.
Jeseniške  občinske  volitve    so
bile 20. t. m. pred upravnim sodiščem na Dunaju. Predsedoval je senatni redsednik T r u x a. Na pritožbo vo-ilca Jožefa Javorskega in somišljenikov je upravno sodišče razsodilo tako-le: Po § 4. obč. vol. reda ^a Kranjsko smejo voliti v zakonu živeče žene le po svojih možeh; pooblastiti smejo druge volilce le takrat, če njih možje nimajo kot taki pravice biti pooblaščeni ali če se nahajajo v inozemstvu. Kljub temu sta a pri zadnjih občinskih volitvah dva ooblaščenca volila za dve zakonski eni nam sto njihovih zakonskih iHož. Upravno sodišče je pritožbi ugodilo ter razsodbo dežel-i e vlade v Ljubljani kot ne-1 o s t a v n o razveljavilo. Tudi v ostalih točkah pritožbe je upravno sodišče pritožbi ugodilo, le v nekaj nepomembnih točkah zavrglo. Tako je torej upravno sodišče kot najvišja instanca razsodilo in pritisnilo občinskemu zastopu na Jesenicah na čelo pečat, da je nepostavno izvoljen. — Več nismo hoteli dognati. Orožniki so zaprli 22. t. m. tovarniškega delavca Antona K o 1 -mana iz Javornika. roier»ega leta 1875., pristojnega v Begunje na Gorenjskem, ker je osumljen, da je pomagal krasti kuretnino. Dne 24. t. m. so pa odgnali Plesa in njegovo ženo, tudi na Javorniku, radi lovske tatvine.
Ponesrečil je 24. t. rn. v tovarni na Savi  strojni ključar Simen F a -leti& Padel mu je na levo roko težak vijak ter ga močno poškodoval. Napad. V nedeljo, dne 24. t. m. nonoči, je 1° let starega tovarniškega delavca Franceta    J e r o vika    iz csenic narad^l pred hišo železniški delavec Alojzij  Slamnik  ter    mu l  dejal z nožem dve t e ? k i rarii na ;n 12 ran na teiesOL Onnsno rani Jerovšek bo težko okreval. Vendar je e"!:rat doseglo gostH-ničarsko koncesijo !. delavsko kon-stnsno društvo na Savi na katoliški podlagi. Izposloval  jo je dr. Pegan. koncesijo za vino. pivo in z:        n|c — tega seveda ne sme mar            pri katoliški nanravi — a
samo za čhne društva. Vemo. da bo-aB vsem. tudi nellanom   — o celi sedai skozi deset let točili s opojne pijače   —   pivo.   vino, ije itd. — čeprav niso imeli kon-:. ter so se pivci skrivali po raz-lukrjnh »luštne^    katoliške    trd-n ave. To omenimo le radi tega, da rje bodo razni Toneti. Petri. Janezi. £irnnL, Miklavži it J. mislili, da smo rm nevoščljivi — Omenili smo to le tec:a. da se volilcem že enkrat . da so ki rikalei njih na-niki, ki se pasejo na volilcih sada so klerikalci le radi tega si-ohčinskemu koritu,    da    bodo rničevaii domače gostilničane, ovce, obrtnike in druge.    Princip ikalcev    je.    uni liti vse, kar ne i v njihov rog, kar jim ne gre v 10.     v ke gre se za to. za cenejša a. tu se jim gre, da z delavskim **] m postavljalo    dome,   teatre, : itd. Ti. ubogi delavec, pa pla-Zavedi se že!
Nov orke-ter se je zopet ustano-
il na Savi. Tovarna le svoje urad-
o   zelo   pomnožila z večinoma
mi močmi. Med temi je več mu-
ičnih.  da  so   si  ustanovili   svoj
ester. To je že drugi na Savi ;n
ne bo več samo Kogej s svojo bando
'je val. Pogreb    umrle    veleposestnice,
e  Marije  F e r j a n,  se  je  vršil :klo nedeljo nadvse sijajno. Oso-ie pokazal svoj okus podjetnik, p, Filip Lazar.      Med pogrebci opazili med drugimi  tudi  gosp. Kogoja, več železniških in to-niškfh  uradnikov.  Le  žal, da  so nekateri čutili moralično primora-med pogrebom izstopiti, ko so za-Jali katoliško zastavo in klerikal-muzik-pajace. — Gosp. Ferjanu in i obitelji še enkrat naše iskreno sožalje.
Povsko društvo »Sava« je vpri-
zorilo    preteklo   nedeljo    gledališko
o    Martin Smola«.      Igralo se je
iv dobro. Tudi L delavski orkester
p.  Modreta    je    precizno izvajal
'bene točke. Pri igri smo pogre-
marsikoga, ki bi ga ne smeli po-
■ati.
Gledališko društvo vprizori ju-v nedeljo 1. decembra t. L, v dvo-
rri Jelenu na Savi ob pol 8. uri velezabavno     veseloigro:
letnrisl
Gledališko društvo na Jesenicah
zori v nedeljo, dne I. decembra l L ob polu 8. uri zvečer pri »Jelena Savi burko »Veleturist«.   To o se je igralo po vseh odrih in na-tudi na Slovenskem mnego pri-a. osobito, ker je igra    Siečno ilzirana, česar se ne   najde    pri ^ih komadih.    Dejanje    se    vrši rnreč v Trstu in   v   Triglavskem ~('Z >rh:   Kdor ljubi zabavo in smeh. gaj ne zamudi te vprizoritve.   O. J. >picar    je    rrepustil     Gledališkemu društvu svoio    novo    izvirno    itro
»Ljubo doma« s pogojem, da se mora primiera vršiti v prid rdečemu križu balkanskih držav, kar se bo zgodilo tekom meseca decembra.
Nova iskustva na polju očiščenja odvodja.
(Konec.)
Sme se že sedaj z veliko odločnostjo trditi, da se more število 2000 prebivalcev na 1 ha precej prekoračiti, ne da bi se bilo treba bati kakega gnitja. Naglašati pa moram, dasi je ta način gotovo najboljši kar jih poznamo, ker ne pokriva le troške — kar dosedaj še ni noben način za očiščenje vode storil, ampak donaša še dobiček, če tudi je ta način tako izvrsten, je pa tudi prav gotovo, da se ne sme kar tako poveriti lajiku (nestrokovnjaku) v bijologiških stvareh, temveč za take naprave je potrebno nadzorstvo bijološko in kemično izvežbanih ljudi, sicer lahko nastopi zdaj pa zdaj prevrat in gnitje. Ribji nasad je izgubljen in namen je zgrešen, nastala je resnična nezgoda. Nadzorstvo je potrebno vže zaradi tega, da se korist cele naprave povzdigne do skrajne meje, da se očisti kar mogoče veliko vode in producira kar največ rib, ne da bi se bilo treba bati prevrata in gnilobe. To se mora prepustiti edino vednostno iz-vežbanemu strokovnjaku. Sicer temu načinu ni ugovarjati. Vsled preiskav, ki jih je profesor L6vy v Strassbur-gu kot baktcrijolog izvršil, se tudi v higijenskem oziru ni nič bati.
Odgovoriti je bilo sedaj še na eno prav tehtno vprašanje, namreč: Kako bo vsa stvar izgledala pozimi, kadar ie temperatura zelo znižana, ko velik del organizmov, ki naj sa-močiščenje vode povzročajo, obstoja samo v obliki iajčic, ki naj prezi-mijo, ko tudi druge oblike ne delujejo in ko je vsa zivljenska delavnost organizmov že vsled nizke temperature do skrajnosti znižana, se zmanjšajo vsi bijologiški dogodljaji in se množitev vseh živali vrši bolj počasno? Kako bo š!o, kadar ne bode nič rib notri? ker v tako primeroma plitvih ribnikih bodo ribe težko prezimile! Ribniki pa morajo biti plitvi, da jih solnce bolje pregreje in ker odgovarja moč samočiščenja prav razmerno mali globočini vode. Tu se je pa izkazalo, da je tudi pozimi vsa stvar delovala brez pogreška, da je bil odtok iz ribnikov skozi celo zimo vedno popolnoma nezmožen gnitja, da tudi med zimo pod ledom niso nastopili gnilobni dogodki, ki bi bili mogli okužiti ribnike.
To so dejstva, katere sem vam hotel povedati in o katerih sodim, da bodo zanimala one izmed vas, ki trpijo radi onečiščenja tekoče vode z mestnim odvodjem. Pred očmi imam posebno en slučaj, t. j, načrt, ki je že daleko dozorel, namreč projekt izpeljati odvodje mesta Gradec v Muro. V Gradcu so podobne razmere kakor v Monakovem, le precej neugodneje. Izračunal sem bil, pa številk nimam sedaj v spominu, da bo voda Mure odvodje iz Gradca precej manj izredčala, kakor je to v Monakovem. Sicer je pa značaj reke onemu Izarja močno podoben; tudi Mura je gorska mrzla voda, ki r>rav hitro teče in je, nasprotno teorijam, katerih se še drže učenci Pett nho-ferja, malo sposobna za samoJšče-nje. Če se bo projekt, kakršen se ie izvršil, če se bode mesto Grade, kanaliziralo in vse odvodje izpeljavalo v Muro, se je bati, da nastane nizdol Gradca v Muri še večja nepriličnost kakor nizdol Monakovega — in mo-nakovska je zla dovoli.
Higijeniki se bodo sklicevali na Pettenhoferja in na izgled Monakovega ter rekli, v Monakovem se izliva vse odvodje v Izar in ta je že nizdol od Freisinga čista in krasna reka. /ali bog, to ni res in najboljši dokaz zato je. da je vlada Bavarske dala mestu Monakovo nalog, odvodje očistiti prej ko steče v Izar, ne samo mehanično od nestopljenih.am-pak tudi od stopljenih snovi, in da se mesto Monakovo sedaj pogaja z profesorjem lioferjem in je že izbrala zemljišče, na katerem naj bi se odvodje vseh 600.000 prebivalcev spreminjalo v krapovo meso in se računa še tudi na dobiček. Kar se sme pričakovati od kanalizacije Gradca, ni tako ugodno kakor si baš predstavlja mnogo gospodov tamkajšne komisije. Zato si dovoljujem predlagati sledečo resolucijo:
»C. kr. namestništvo Štajerske se opozarja na velike uspehe, ki so se v Nemčiji dosegli z očiščenjem or-gansekga odvodja, zlasti mestnega odvodja v ribnikih za krape. Ta način je dandanes edini, ki pokriva troške za čistilne naprave, večkrat donaša tudi gotovi dobiček. C. kr. namestništvo se poživlja posvetiti temu načinu največji pozor in najprej provzročiti poskusno z enim delom odvodja mesta Gradec in tem potom odvrniti grozeče okuženje Mure s projektovano  kanalizacijo  Gradca.€ i
Mnogo denarja prihranite čez leto, ako opremite svoje čevlje z gumijevimi podpetniki j»Berson«, ker so dokazano trpežnejši od usnja. Zaradi ponaredeb pazite, kadar kupujete na besedno znamko »Berson«.
Ml——ji Jalifa Ichaumanna ie- I lOična sol je v več nego 30 letih  prišla   na j izboren glas kot dietetski izdelek,   kar potrju- j jejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in  j zanesljivo pri  vseh   motenjih   prebave,   pri   že-lodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako  razširjeno  staropreiz-kušeno domače zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek   se ima   zahvaliti   racionalni sestavi.   — Skatlja stane K 150.
Revmatizein, ishias in podobne bolezni pogosto povzročajo občutne bolečine. Zdravljenje teh bolečin je prav dolgotrajno. Pa pa vsaj s tem spojene bolesti omilimo, je po priporočilu odličnih zdravnikov dobro vterati se s francoskim žganjem z mentholom, ki se dobiva povsod in bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši._________________________
Vsakemu brivcu pošljem na zahtevo po naročilu izdelovalnic lvso-forma zastonj dve elegantni porcelanski desinfekcionski posodi z zlitimi okraski. Poštnino za poštni zavitek — 60 vinarjev — mora prejemnik plačati. Desinfekeijske posode se dobe s češkim ali neimkini [lapisom. Kemik A. C Huhman., Dunaj, XX., Petrnschga^se 4.
Kdo naj bi po obisku kakega koncerta, ali tudi ako je slišal koga drugega igrati klavir, ne zaždel, si vsak čas v lastnem domu priskrbeti enak užitek. Ko bi le ne bilo naporne vaje. v sedanjem nervoznem času ivakrat neprijetne, in ko bi ob najboljši volji človek le utegnil. Danda-nes tako visoko razvita tehnika si je pomagala tudi tukaj. HunfeM-Pho-nola izredno umetelno sestavljen instrument največje izrazitosti odvzame vsem prijateljem dobre domače glasbe, ki pa se ne morejo s pred-študijami baviti toliko, kakor bi radi, fizično delo. Vso pozornost lahko posvetimo natančno izvršitvi igranja in poudarili smo že, da je izrazitost pri Phonoli skoro neomejena. Svetovno znani umetniški zvitki, obsegajoči originalno igranje prvih pianistov, nam omogočajo spoznanje igre, lahko pa tudi vsak čas svojim občutkom damo polnega izraza. Sloviti klavirski učitelj prof. Leschetizkv pravi, »da Phonola v zvezi z umetniškimi notnimi zvitki omogoča izražati vsakršno dušno razpoloženje in je popolnoma v obiasti igralca in drug znani umetnik jo označuje za »v popolnosti edino sorazmerje med »moči« in »hoteti« v umetnosti igranja klavirja.« Bodi zatorej priporočeno se natančneje poučiti o teb instrumentih. Firma Ludvik Iiupfeld d. d. Dunaj VI.. Mariahilferstr. 3 nudi v to rada in popolnoma neobvezno priliko, ker oddaja brezplačno prospekte in v svojem skladišču ali po svojih zastopstvih rada razkaže Phonolo. Dobavi se instrument tudi lahko tako, da se postavi pred kak navaden piano ali klavir ali vdela vanj.       _________________________________
Otroci lahko dobivajo zobe.
S skrbjo gledi marsikatera mati nasproti času, ko bo njen ljubljenček dobival zobe, posebno ako njegovemu telescu manjka prave odpornosti. Da dvignemo to odpornost, nimamo, kakor potrjuje to na tisoče mater, bolišesja sredstva nego Scottovo emulzijo. Raba te emulzije že v primeroma kratkem času stanje zboliša, otrok postane živahnejši in brez slabih okolščin preboli dobivanje zob. Večkrat otroci                          3114
SCOTTOVO
EMULZIJO
ljubijo tako, da z veseljem pozdravijo Scottovo steklenico in zdravljenje s tem otroškim kre-pilnim sredstvom dela veselje materam    in    otrokom    samim.
22T! Scottova emulzija
tt      in nobena druga.      it
Cena originalni ateklenici i K &• t Dobiva se po raeh lekarnah Proti vpoailiatvi *<m t. ▼ piameniti znamkah dobite od tvTdke SCOT & BOWNE, d. i. o. r.. na Dunaju VII. akhcevaje se na nal Ust enkratno vpoliljateT poir-knšnje od kake lekarne.
Vertex
Že trpežna i hrani tok
Zaista je čudnovato,
kako   brzo  djeluje  Šolar i ne,
tekuće sredstvo za čišćenje kovina.
Za tren oka sve bliješti, što se njima
čisti.   U z to je zajamčeno čist
od  kiselina f otrova!
^fei/dlin/
S. (3iuha
vljudno vabi h nakupu zimskih potrtbićin v svojo manufakturno    trgovino
J*od Trančo Start   trg   štev*    1.
LJUBLJANSKI
ZVON
MESECI* Z* KUMVHOST 1» PROSVETD Letnik XXXII.  (1912).
'shaja,   po   «  poie   obsefec   r veliki   osmerk
po   edao   pot   pa   mesec v zvezkih   ter  eto:
-ee leto g K »o h,  pol lete 4 K 60 a, četn
lete s K 30 h.
Zrn. vse aeevitrijek- deiele n I 10 h nt leto PoeetDcsnr svezki ee dobivajo po 80 h.
,N4rodnn Tiskarna" v Ljubljani.
Pozor!        4243        Pozor!
Naprodaj Je iz proste roke
enonadstropna hiša
v  kateri  se   nahaja   gostilna   in   me sarifa,  zraven  tudi   lerlen ca in  vrt za zelenjavo. Tik farne cerkve,  z najboljšim   uspehom   v obeh   obrtih.    Zraven tega  se  Še proda
celo zentljiSce (grunt) z vsem :     gospodarskim poslopjem    s;
v najboljšem stanju, 5 minut oddaljen od prvega. Proda se čisto poceni zaradi družinskih   razmer.   Več  pove   lastnik
J.  Kužaik,   Dobernič, Dolenjsko.
Zbirka
avstrijski zakonov
v   slovenskem   jeziku. I zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih,  pregreških
in   prestopkih  z  dne  27.
maja 1862 št. 117 drž. zaL
z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne   17. dec 1862 št d. z. ex 1863 in  drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega.
V platno ve&an  •  K; po  posti  S  K  20 vtm.
}(aro9aa knjigarna
v Ljubljani«
Zahvala.
Podpirana si štejem v svojo posebno dolžnost, izrekati tem potom blag. gosp. primai ip* dr. Dtrgancu ter blag. gost), sekund ar i ju dr. Polcu svojo globoko zahvalo za ves obilni trud, izredno naklonjenost in nad vse hubeznjivo ravnanje za časa težke operacije v tukajšnji dež. bolnici. Istotako sem dolžna izreći srojo posebno zahvalo usmiljenkam se-j stram Rafaeli in Nežiki, ki sta mi z vso j požrtvovalnostjo tako ljubeznivo stregli ves cas moje dolge in težke bolezni.
Le izredni spretnosti in obsežnemu ! zdravniškemu znanju relee gosp. primarija dr. Dcrganca se ?wam zahvaliti, da mi je bilo oteto življi je in pa popolnoma utrjeno zdravje, ko sem zapustivši bolnico, stala še pozneje celih 8 tednov v njegovi skrbni oskrbi.
Bog povrni!    V globoki   hvaležnosti se   Vas bodem vsekdar spominjala.
Ljubljana, dne 30.  listopada 1912.
Juana Ji (as, 4283                               Iiimska cesta 19.
----------,—------------_—-—                                                                                      ■
Triofski pomočnik
19 let star, zdrav, vešč vsakemu Šta-cunskemu poslu, fe 4 let bil zaooslen na Kranjskem, želi zaradi izvežbanla v cemškem jeziku biti nameščen v Ljubljani ali kakem Kranjskem me-^tu. Kdo, pove upr.  »Slovenskega Naroda«.           4363
Ijilgii
na  novo  pričeto,  kjer ni do sedaj   še nobene,
da v najem ali proda    4172
M lisai Cestnik, Loke št. 29, pošla Trbovlje L
Prve vrste vzajemna zavarovalnica za življenje nudi                                               3802
veli in peđjiii mota
ki jamčijo za uspešno akvizitorično in orga-nizatorično sodelovanje, priliko, doseči
s:    dobro plačano   mesto,    si
Natančne ponudbe samo resnih, zanesljivi" reflektantov pod „Ansserst kenkur-renzI&Mge Einrlchtongen" na anončno ekspedicijo Edvard 3rann, Dunaj 1, Rotentnrmstr 9
Veli zalogo vsakovrstnega
razpošilja  na vse kraje        4207
na debelo  in   drobno
po    jako    zmernih    cenah.
gievanni Stranic, poreč, 3stra.
Pozor!            Pozor!
Naznanjam si. občinstvu, da sem»
preselila   gostilno
v novo urejene prostore v Kolodvorski ulici, kjer se sprejemajo sedaj tudi abonenti. Točijo se raznovrstna najboljša vina, dobe se gorka in mrzla jedila, ter so na razpolago domače
: krvave in Jetrne klobase. :
Za obilen obisk se priporoči 4220      Beti Orehek,
gostilničarka, „Gostilna Newyork".
P S6/8-93                                                      4315
Gostilna
enonadstropna, tik sodni je, sobe za tujce, ledenica, veliko gospodarsko poslopje, 3 hlevi, kozolec, gozdi, njive, travniki, vinograd; okoli 36 ha površine
se pod ugodnimi pogoji preda.
Poiasnila    daje    gospa   Terezija Majcen v Mokronogu.
C. kr. okr. sodni j a v Mokronogu
odd. L, dne 11. novembra 1912.
Večja tovarna poljedelskih strojev na Zgornjem Avstrijskem
išče nemško-slovensko
koresDondentinjo
Reflektantinja mora biti prvovrstna samostojna moc in perfektna steno grafinja. Vstop s 1 januar sem 1913. V obeh jeHkih pisane ponudbe z zahtevkom olače naj *e pošljejo pod „Stalnost" na upravništvo »SI. Nar.« *270
Stran 12
SLOVENSKI   NAROD.
276 Štev.
Ali mte   oženjeni?
Potem zahtevajte novo vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 3 40 liustrovan cenovnik z zdravniškimi     nasveti
fratis in franko (zaprto Oh)    -   L Simger, higieni ćna  mm-laktnra.   Dno«)   I.t Wiesingarstr. 8 F.
* tali«
izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih aH manjših kosih, se po izredno nizkih cenah odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov
J. Paulin,
Ljubljana, Nova nI. štev. 3.
Proda se v Spodnji Šiški st 232
dae 4.  decembra  1912   ob 9. url
dopolndne različno        *>-
uui o r n d j p
nakovala, strofi, vijaki, tehtnica, voz, pisalna miza, železniške šine in dr.
Zajamčen nspeh
ali denar naza>.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Sni!, lepe pni
dobite ob rabi med.
dr. fi. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nspeh.    Rabi se zunanje.    Poizkusna pušica  K 3,   velika pusica,  zadostna  za   uspeh   K 8-Razpošiljanje stroga diskretno.         4276
Kos dr. L Brc, labcrsterij, Bimaj IX., Serggasse 171
Zaloge v Ljubljani s Lekarna pri .Zlatem jelenu-, drogeriji Kane in  „Ađrija**.
RaczeusKi-IiRer
*        LVOV
Dobiva se po vseh boljših trgovinah — Cenovnik zastonj in poštnine  prosto. —
Zastopnik: Fran Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ::   ulica Štev.  12    ::
-..,;A?P^m    *|*-~^        "šimvggr    Dunaj  HI, Am Heumapkt 21.
^m&mm lokpmoHle
4289           :i     krmilom     as
b^ez ventila.
Originalni Vfolfov gradbeni način......    10—8000 PS.
r   Obratni stroji največ e popolnosti in   hranljivosti
'WGT za industrijo in poliedeSstvo. *^H
Za božična darila ~
--------Bsss^svassi             ---------    ji  dovoljuje    ---------                  -
tvrdka Jf, S^ttner
svoje cenjene cctjsma ce o 003oriti
na svo>o na bogatejšo ?a-logo vseh vrst ur. kakor tudi draguljev. jiatnine. Srebrnine in 50 to h vseh v to s*rok° SPadajočih pred" metov, matere ?e tako uvr-
Jy[estm trg št 25
Stila, da bode lahko vsak cen?, odjemalec popolnoma postre^en po svojem okusu in se bo vsako naročilo resno v popolno gadovoij-nost. Ea zoiidno. reelno m točno postrežbo jamčim. s 2a obilen obisk se priporoča    3    veiespoštovanJem
tvrdka J{. Su^tner •'• M^tni trg Štev. 25.
Zaradi gospodarjeve bolezni 86 pi*0d&
hiša 11 Ljubljani
ki se dobro obrestuje, po jako ugodnih pogoj»h.                      4214
V  hiši je  gostilna
ter vel.ke prostorne kleti (gostilniška koncesija ostane na hiši). H'Ša je za vsako podjetje pripravna. Pojasnila daje
Kml Ba'laim, LiaHUaBa, Vođovoaaa cesta 2.
iisprolfi
na Dunajski cesti v Ljubi ani pred delavskimi hišami in na Glin C ah takoj ob   mestni   meji   na   Tržaški   CSSli,
vse   z   najlepšo   lego   so   po   izberi   za ------primerne cene =====•
na prodaj.
Več se   pot ve   nri   lastniku   Jos. Tribufe, na Glfncah 37.           2416
II  v f*v   9sL     #1
v Ljubljani in na Štajerskem
je  na   razpolago                4253
po   jako    nizkih    cenah«
Prodajo se radi  družinskih razmer.   — Pogoji   ugodni    Več   se izve v pisarn«
Peter Matelič Ljubljana, S^olfa nlica  štev. 10, telefon štev. 155.
Kdor želi kupiti   3881
poln in sii za ii,
na!   se  obrne   do  Franjo  Laha, :::   trgovca, Lož pri Rakeka.   :::
Cene nizke, postrežba točna, blago lepo in solidno, izvrši se najmanjše naročilo.
Prešernova ulica štev. 7      v  Ljubljani      Prešernova ulica štev. 7
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceliiskega,
»•■    komptoarskega,   risarskega,  slikarskega  in  šolskega   blaga    ■'■ ■
SeT*   najboljše kakovosti In po najnižjih cenah.   ~WBL
Papir                         Pisalne in risalne            Črnilniki in uteži
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in                              ||#|4|tA||£A|||A         /                    za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama, papir za                                 m^^^          ^mmm
pisalni  stroj;   mali   in  veliki   oktav  za   navadna   pisma,        peresa, držala,  svinčnike,  radirke,   risalni   papir,   risalne                           R^a^r«lat*»!»•■****
barvasti papir in papir za zavijanje.                         priprave, črtaia, trikotniki, palete, čopiči, tuši  in barve.                               naigBeUllfUe
■■                             ■              ■          ■■                                                                           Tg^f^                                                    umetniške in pokrajinske, ljubljanske in  kranjske.
! P^OVSKC     RCnjigG                                                             ■ IH "5                                            Trgovcem pri  večjih naročilih izreden popast. vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.       najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
Hlape                             Šolske mape            Karoll,,a .J**™sprejma m naJ°"cUa na
za   shranjevanje  trgovskih  pisem.                                           " platna  «n  iz  usma  ter   jermena     a  knjige.                        UMSciallalC     SUPOl©
Mape za zvezke.                            *^                                             *
Zavitki                                  ^.-v.:.*^                   ......•••■ 8i8le™M......
K356I6                                                   po tova niških  cenah; vseh vrst in vseh velikosti,   barvasti in beli.
Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano hrmo        • pisemskim papirjem avstriiskecja in inozemskega izvora                                        dalje naroČila na
v vseh  velikostih,   za stat ta M   ffOSpOee,   za na-                         ^                                                #                      #
Soiski zvezki               ndno rabo ,n tud'- |-arUa-           vsakovrstne tiskovine
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovara.                                                avmlavUlllBi                                            namreč    zavitke,    vizitaice,    oznanila,    fakture,
Trgovci dobe poseben popust                                                  sa slike, razglednice m poezije.                                                         trgovska pisma itd. itd.
276 štev.
SLOVENSKI   MHO),
Stran 13.
'   Ceno   posteljno   perje I
1 k?  sivega, dobre?*, pulieneea 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega   2'8f»   K;  belega 4 K; belega   puhastega   6*10 K kg velcfirppi »neincbelega, pufjenega, 6'4o K. 8 K;  leg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K:   nainneiši prSai puh 12 K.
Naratilt »4 h k: aai»r©i traakt.
Zjotovnene nostcUe lušrES: SS^sjs
nankrn^a, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, t dvema zglavnicama, 80 cm dle, 60 cm šir, polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo puh 20 K; puh ?4 K; posametne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, »glavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, PO cm dolga, 70 cm Sir. 4 K ^, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla. 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei tranko. Lahko se franko nmcnia ia neueaiaioce se vrne denar — Natančni cenovniki   gratis in franko.       S Benisch,  Oesenice  »t.  767, Csiko.
Najboljši češki nakupni vir!
pv^BSo^^^^pnf^^^HDl        1 kg  novega  sivega,   puljenegu po-i!kH M11 UH lI*lU*#i I"11' 11*1 !i*i I [J        steljnega    perja    K    2—,     boljšega
mtiKUŠMtššMiMbmAšmm         K   2-40,   polbelcga    K   280,   belega
m                                                          K 4 ~,   boljšega   K 6,   gosposkega
f  puljenja,  snežnobele^a K 8—,  puh,  siv K 6—, 7—, 8-, puh, bel K 10:—, prsni puh K 12 —, carski puh K 14 — o4 5 kilogramov
naprej   franka.
Zgotovljene postelje ILC^T ttr-S:
pernica okoli 180 X 120 cm ve!, z dvema zglavnikoma okoli &0 X 60 cm veh, zadosti novim, sivim, stanovitnim perjem K 16—, napol puh K 20 -, puh K 24-, pernica sama K 12 —, 14—, 16—, zglavnik sam K 3 —, 3 50 in 4— Pernica okoli 180 X 116 cm vel K 15—, 18—. 20—, zglavnik oholi 90 X 70 cm vel K 4 50, 5— in 5 50, spodnja blazina okoli 180 X 116 cm vel. K 13—, 15—, 18-—. Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odeje,  kovtri,   modroci itd.   najceneje razpošilja po povzetju, za-
vojnina zastonj, od K 10— naorej franko                            4063
JOŽEF BLAHUT, Dešenice št. 38 (Sumava).
Necgajajoče se zamenja ali denar nazaj. Zahtevajte natančen ilustrovani cenik gratis in franko.
/naročila ja           I    \
= vhUnice ==
Sprejema
Pfaradna  tiskarna
in
?lorodna knjigarna
flijvečia zaloga nauadnin do namn?jših
otroških vozičkov
in navadne do naitineiše
žime.
M. Pakič
▼ Ljubljani.
Neznanim narotiitsir. se N  i« s psrzstjea.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
::    priporoča  svojo  bogato zalogo    ::
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino in obrt.
Breijlafiii mrzi za mm t un.
Pisalni moji JLET.
Fletilni stroji
::              v?eh ve ikosti                :
Za tiste,  ki trpijo na želodcu.
LIJON, 5. februarja  1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu
Petem  ko  sem   použila.   me  je  sililo  k   bljuvanju   in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih.
Čutila sem v relodcu delovanje žolča.   Umazan jezik, usta sem  imela suha, bolela me je glava
- tudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezije, grenčice, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo
Nekega dne m: moj soprog ukaže, vzeti oglje „Bclloc" v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa ogl e Beline po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje  Belloc  provzroča  prijeten občutek v  želodcu,  daje tek,
pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc   je ne-
Gospa BOMPARD.      prekosljivo sredstvo proti   težavam  v  želodcu po jedi,   proti   migreni,
je  posledica  slabega   prebavljania,   proti   gorečici, proti vzpehavanju,   kakor   tudi   proti
em   živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše   sredstvo vživati oglje  Belloc    v prašku   je,  da  se v   kupici   na  čisti   ali eni   vodi   pomeša   in   naenkrat ali   v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini . i rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati,  ali so te ponaredbe brez učinka in ne     zdravijo ser so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da   je na vsaki  steklenici  ime : in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rac Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati,  naj  vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi  in  kadar   nastopijo   želodčne   bolečine,  zavzeti   zadostujejo ioma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati. in s slinami, ki jih raztopi, požreti.                                                                                  1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf.
LlaMjaiia   Fl\ SOVČik ZiMaiU
puftkar
priporoča stojo veliko zalogo raznovrstnih                          58
pušk in samokresov
lastnega izdelka, ^akor tudi belgijskih, šolskih m čeških strog« preizkušenih pušk, za katere lamćim za dober strel. Fosebno priporočam  lahke  trocevke   in puške Bock  s Kruppovimi  cevmi za brez-
dimni  smodnik.  —  Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
MF"    po najnižjih cenah.    ~M Popravila in naroćbe m izvršnjefo točne ia zanesljivo.
Cenovniki na zahtevani« zastonj in poštnina prnatn.
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožela cesta 3.
konkurira ? največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve
Tvornih zaloga najfinejših angl. in fraot. specijalitet blaga.
: Zavod za inifenniraoie.:
_,  Najboljši kosmetiški predmeti
M       za olepšanje polti in telesa so: **          Sok        l*wi " cream po ::
a         1    I       sls "   Manthol   =
Zt        g g§|      Uy ustna voda po
1    US.   Iobai'»raSekJ,o60h;
a»S   za onran^cv 'n ras* **s:
S      M    13^1    al <Q lasna voda po
S   ^   Ud        i K; ?     ff        l     un—! ■ ■ lasna pomada
m
O     i» izdelki „Ada*, ki so oblastveno
^            varovani, so naprodaj le v
! MHi tali
■4
i   Ph. Mr. Josip Čizmar
W              v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranfska
tiiornica lilsoirleo
Ljubljana
Hiišarjeva ulica 5    Recherjeva hiša
RUDOLF A. HliEK
■ Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno   narejene   planina,    klavirja   in harmonije tudi aamoigralna
ia gotov denarp aa delna od-platila ali aapasodo.
Poprave in uflasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
Matrešja tveraiea aa avstriiscoai {mga
P. n. občinstvu se priporoča                                                          3616
velika zaloga poitva lastnega Izdelka,
li finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile,
posebno   se   priporoča   nuvoporočencem   v   nabavo   popolne   hišne   oprave. Za   vse   izdelke jamči
Matej Gogala, miZar na Biedu.
Proračuni aa tahtevo brezplačno.                  Proračuni na zahtevo brezplačno.
Za oaliavo vsakovrstne žeieznine se priporoča
volsiFoov. z železnii MorKur
P&ter Rnaidič :: Celie
_----------------------------------------,
ni* is niša pot v Ameriko
z modernimi velikimi brzopamiki iz-----------■—---------------------------------------
LjB&iiaBi čez Mmm v Rew-York   |
J>                               ye proga
Red Star Line deča zvezda   I
Na naših   parnikih   Finland,   Kroonland Vaderland,  Zeeland,  Lapland  in Samland
i ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje i med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, vJudna postrežba in spalnice po | novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega j   potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz ljubijanc vsak orek popoldne j
Naši narniki  vozijo   tudi na mesec po večkrat! ' čez  Kanado  v  Severno  Ameriko in  je  tal
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York    l^.-*-«-««*-**■ -..:**r~*     ■.--%; ■-* --p-.-.--    ,      ,«
Pojasnila daje vladno potrjen   zastopnik         fmf&a^&^^^
Franc DoIencOti^olM
w Ljubljaniy         W*^kM.: ^K"?^\^1^1
Kolodvorska ulica odslej
od  južnega  kolodvora na desno poleg prađilnice.
Ion golim J. 1. naglas
n                                                                    mm
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    *
M Marin
ta spalno in fodllae sobo,  salono la gosposke
»obe.   Preproge,   sastorjl,   modroci aa vzmsl
ilmnatt modroci, otroild vozički itd.
Stran 14.
SLOVENSKI   N4ROO.
276 štev.
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43        ■•▼Ut ia i* rabllMik
nar vozov. ~ma
„BLAUGAS"
I je dosedaj najlepša luč na svetu,
F gon  navzdol kakor električna,  ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakoi pn acetilenu (karbid), nobene eksplozije,  nobenega smradu, in je aparat dober za  zmeraj    Pripravno   za   cerkve,   gradove, ^^                  ::     vile, hotele, gostilne, Šole, trge in mesta.      ::
Pripraven  za laboratorije za  zobozdravnike   in  za  avtogeno   varjenie.
Generalno zastopstvo Blaugas Celje, Zavodna 49
Proračuni in  načrti franko.              3884
Razsvetljavo z Biaugasom ima g. Jos. JebaCin v Ljubljani, Dolenjska cesta.
Za izdelovalno ceno -
prodajamo večjo kakovost preizkušenaga dobrega češkega blaga n.pr.
6 rjuh izvrstne kakovosti 150 200...................    K 16
6 rjuh izvrstne kakovosti  150 220...................    m   1780
20 m rumburške tkanine,  močnejša vrsta.............    .    .    .    „   11" —
20 m Krejcarjeve tkanine, velefina, izvrstna kakovost............    p  18"—
20 m sifona, primissima, velefin.....................,   16 —
20 m krizeta beljenega, močna, dobra vrsta.  120 cm ?ir............    m  26-—
popolnoma platnena garnitura za 6 oseb  145 145, 65 65 cm        .........    m    7*50
Tucat batistastih  žepnih robcev....................    m     260
Tucat čisto platnenih finih z robom..................    „    6*50
3 pristno na roko vezene damske srajce.................    9  1050
30 m najrazličnejših kolekcijskih ostankov za perilo, bluze in obleke, vse pristnih barv    „   18- —
30 m velefinih..........................    „24 —
Neugajajoče brez ugovora spreimpmo   nazai.   Vzorci   različn h   barhentov, flanel, platnine, damasta, kanafasa, rjuh, itd ter prekr. llustr. katalog   gratis in   franko
Bratje Krejcar, tkalnica za  opremno perilo.
Anton Pmtar
krofač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veSiko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, fopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri  se po  najnovejših  vzorcih in nainmih cenah  izvršujejo.
Slavnemu   občinstvu   v   mestu   in  na   deželi vljudno priporočam  največjo  zalogo  krasnih
lisi!! um in trnkov
z napisi.
Zunanja  naroČila  se izvršujejo hitro in točno
:: Cene brez konkurence. ::
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2    60 K komad, tako da si vsakdo  lahko izbere.
™lffl^    Ifi        Ljubljana, ■    lUklU   Mestni  trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo  venci v isti  hiši v  I. nadstr.
ELCKTROTeiiaiJKfl MUDjM DRUŽBA
PREJE
KOLBEN M DR.
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo strofi In električni motorji, s Naprave za električno razsvetljavo In prevajanje električne silo. :: Električni obrat vseh vrst :: Ventilatorji, u Tnr-bogeneratorjl, električne železnice In lokomotive, žerjavi in dvigala, s Obloč-nlce in žarnice vseh vrst :: Vodne turbine vseh sestavov (Franci*, Pelton). :: Točna, cena In hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vse potrebe za Instaliranje, s   s   a   a   ::  i
Pekarija.
slaščičarna
in kavarna
i. Iiiil
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg st. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančete mantil, trgovine priporoča
klobuke
slamnike
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
Združeni čevljarji
r^KS^^™ v Liablfani, Wolfova ulica št. 14
priporočajo svojo bogato zalogo oblival za poletno sezijo.
Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Sumi za pete, vrvice,  zaponke, čistila itd.
vedno v največji izberi
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba   točna,   cene   solidne.  — Zunanja naročila nroti povzetiu. — Zahtevajte cenike.
- Tovorna alinai barv. laka in ii ?
tikesUkana. lakirana, stavbna
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica   št. 6. nasproti hotela „Union",
o potiiheoa Dleskana.'.'
243
Delavnica s
Igriška ulica štev,  6.
Električna sila.
Požar!       Na obroke!       Berete!
Največja  in  najsposobnejša  tvrdka  in  izposojevalnica klavirjev  in harmonijev na jugu Avstrije   —   Velikanska   zaloga vsega  glasber-C^a  orod;a.  Strun  in   fTUzikalij
M w IP^m^iSF    1$ TO S8 ^ HI nT fflF
sodno zapriseženi  strokovnjak c. kr.   dež. so dni i e in učiiel; Glasbene  matice.
:znuenl3; cneXot,i Ljubljana, Kongresni trg št. 15 :Z^T %g«
Na obroke od 10—15 K naprej klavirji, planini in harmoniji
: p.vovrstnth svetovnih tvrdk :
Eosendorfer    Stelzhamnier,
(najbolJSi     klavirji     sedanjosti)
Ho Iz A Heitzmann (neprekos-
Ijrvi   p:anni),   Lanb   &   Bloss
(koncertni harmonij) in Sčrugel
(amer. harmonij od 90 K naprej).
Opozarjam,   da   imam   klavine
gor.   omeni,   najboPŠih   dvornih
tvrdk izklfcćno le laz (nikdo
drugi),  edmi gereralni zastopnik  za  Kranjsko v velikar ki
izbiri (vedno 30 do 40 klavirjev). lOletna postavnoob\\ na garancija. Tudi prebrani klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava. Najemnik postane lasi ik klavirja, dočim  je dosegla najemnina višino kupnine. Uglaševanie in nopraviia točno in ceno.
Velikanska zatona violin, citer. tambnr!c. kitar, strun itd. Najnižje cene!              Naiboiiše harmonike (zahtevajte cenik).              Najnižje cene!
Mihael Kastner
Najcenejši nakup za:
špecerijsko blago, knhlnfsko In živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-Un9 llgroln (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dleselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode In vsi proizvodi izvirkov vedno sveil v zalogi.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
najcenejša in najbitrejša vožnja v Amariko s parnikl Jevnileoa Lloyilau
IZ          3411
Bremna
v
NewYork
s   cesarskimi   brzoparniki   „KAISEB   WILHELM"I   „KRONPRINZ WILHELM", „KAISER VILHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ■«■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Q% parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite <g^
v Ljubljani edino le pri                                              »M
H Ifflll), UAHAl m M. 35 §
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in sobota. — Vsa fsmm
pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. — »■
Postrežba poštena, reelna in solidna.                      fa
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor colorađo Meksiko, Kalifornijo ?9 Arizoni, Utah, Wioming, Ncvada, Oregon in ^'ashin^ton nuai nas» ^rustvo posebn b4 ugodno in  izredno  ceno čez Salvesten.   Odhod na tej prosci iz Bremn      A
enkrat mesečno.                                                      ^
se dobivajo pn tudi listki preko Baltimon in nPvse ostal* d*te sveta kakor fM Brazilije, Knbt, Bocnos-Aires, Colomoo, Siagapore v  Avstralijo itd
LNIKUSCH
-jubljana, Mestni  trg  15
priporoča svojo veliko izber letnikov in soln6nikov.
idnn
276 Štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 15.
slikozor  w   slikozor
z mehanično izmenjavo slik. §0" Sam« ta goooodo. ^BS Zraven fe 10 velepikantmh fotografskih posnetkov zastonj. Slike s« spričo po-9 sebno ostrih okulanev vidijo poaaooo looo in ftaJao alaotlomo in k to panoramo z snoaaalteo »roamoao slik zaradi pikanteriie radi J     kupujejo.   Kompletna  panorama  t 50 fotografijami  samo  K 350l —
Edina prodaja po povzetju:                           1731
M. Swoboda,   Dunaj,   III.,   Hiessgasse  13-23.
Umetni in trgovski vrtnar Ivan Biiovilar
Ljubljana,  Kolezijska ulica štev. 16               Ml
izvršuje šopke, vence in bukete
za rmmnm prilike. — Delo umetniško okusno In po solidnih conah.
piramidna in kroglasti lavor jeva črevesa ter Dekorativne cvetlice
i v veliki ■BBBM po smtroih conah. - Naročila aa aatalo aitro la vestno. Z
SIJAJNA  ZMAGAJ
v damskih raglanm. — Kavnokar dospelo čez 2000 komadov 13*5 cm dolgih od 10 K naprej, ki so stali preje od 40 hi do dO K. — Istotako znižane cene ragki-nov, zimskih   sttkenj   in   oblek   za  gostmde.
„JLngLešfco sTdadzšče obleJt"
O. J3erruxtoirič. JdLestni trg št. S.
Dobro je poznano       >
„DIANA" francosko žganje
ker olajšava boločlae, oivoinje la okrepča telo ter se vporablja z aajboljiim uspehom za mokro
drgneaje telesa.
==    Dobiva   se   povsod.    z====. Cea«: itekitnica it    I.....K —-50
n      D.....„    1 20
Bvl                                      n           n     ni.....„    2-40
Krasna   umetniška   reprodukcija  v  več  barvah IIAMIITE GROHARJEVE SLIKE
PR102ATRDBARJA
=    USTANOVITELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOST!    =
flsoka 00 caa la široka 55 caa jo aaf-UpU okra« vaake slovenske hite. Ta reprodukcija !• sploh najlepša in as|-dovrtenetaa kar  jih laaaaao Slovaci.
Cena   s pošto   kron 3-20
HflROOnARnJIuaRHfl^«^
Mtiton Sare
SPerilo, — opreme za nenesfe. $omact izdelek. SPlaluo m platneno blago, švicarske oezenme.
SMl/aaa, šelenbargoaa nI. S.
MkT— iikaita.
Prosilci    s    kavcijo    isaajo    prednost
Ponudbe s sliko m   zahtevki   pod
fffleiOeaost   101S"   na   upra*ništvo
»Slov. Naroda«.                                   4256
...... i      i                                        ■ '     »
HIŠA
s tremi poslopji in velikim vrtom blico cerkve Jernejema cesta Št. 39 So Šiška se iz proste roke ceno proda. Več se poizve pri lastniku AstOB« Wia|a*U,
sedlarju, Colovska cesta itov. 07. Spodnja  Stika.          4273
[eno tesKo posteljno perje
1 Kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 3 60, belo K 480, prima mehke K 6—, veleprima K 720. Naj-snežno belo perje K 960.  —
Izdelane postelie lspwM&
nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—, K 15— in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13—, K 15-, K 18—, K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 350 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm 3irok K 4-50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. - Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko.       291S
le&tlikt Sadsil. Libiš St 35. iri Plzniu na Leškm
| Xar.8na l i knjigarna (
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7
*   priporoča   '
ksnceliski,  kosccptii,  tokt-
mentii, Ministrski, pisemski,
ovitni in kamni papir
Kujete s ilunsfcln popirlem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali
z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
OJJemalne kape« po £££m
■=»    «»    tm
Zalaoga spisih zvezkov in risank.
i» —* —.
Zavitke za iraie v vsen velikostih. -------Velika fcker-------
vseh     plaaratskth    eetreMcin.
avteeaJkov,  perea,  pereaaikov,
reatrk,      keeieeokev ,     tekllo.
ajekie, črnila itd.
Jarve za Sole in umetnike
*»    *r     *s*
— Razfleliice-------
pokrajinske,   humoristične,    umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Jlbimi za slike is Jop isiicc,
vezane ▼ pU§ i" v usnje.
-------Poczilske knige.  -------
_  —  a)
f ottMce za drota. jCcseii tkrtrOd za razgleHke,
tisatat ieske, trlketifki, palete,
riulu rmila, tile, iopKe.
Jlttesi hi tiiliikL
BB^?SjnStf■-:•'!•    "Uflfjf!^'•:'■'                                                                                             \  :":aWB
Na svetu
že povsod poznajo izborno razkužilo Ivsoform (orig steklenica 80 vin.) za umivanje rok in instrumentov, za vsakdanje intimno damsko toaleto, dalje  za  vsake  vrste  odpravljanje  duha, vendar
vlada
še povsod nevednost o tem, da izdelujemo tudi izborno rezkužlio za usia, ki je znanstveno preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta
lysoiorm s poprovo meto
se pt odaja v 100 gramskih steklenicah po K 1-80-Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo. ki takoj odstrani disanje iz ust in konservira zobe. Silno izdatno, zatorej jako ceno. Ena steklenica zadostuje ob vsakdanji dva-T3/%iTlriicit<»        ^nlrrot f          kratni rabi za okoli 3 mesece. Za grgranje pri naho-
r   aZ^l^U^itC       cmucit.          ^ vratnem katarju, kašljanju, izborno preizkušen.
——■-■■■"■■———*——^-                     Poučno   in  od   odličnega  zdravnika   spisano
brošuro o »Zdravju in desinfekciji« Vam pošlje kemik HUBMANN, referent »Lvsoform-vverke« Dunaj XX., Petraschgasse štev. 4, takoj gratis in franko.
C. kr. avstrijsko   *§? državne železnice.
Izvleček   iz   voznega   reda.
:                                        Veljaven od 1. maja 1912.                                         -
Postala: Lfablfana fnini kolodvor.              Hna,  Draždan,  Prage, Linca,   (Londona)
Odhod.                                      Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-
•   »     -    n    i_       "i i          v      --r_          mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
6-52 zjutraj.  Osebni vlak na Kranj    rr-  , 8.5S xjllipaj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
2ič, Jesenice  Gorico, Trst  Trbiž   Beljak,  ;      St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini,  { 9.51 dopoIdnej Vsebni vlak  iz TrbiL;
, 2Hnaj-         -    ^   v.      ii          ^   • ■ —           Jesenic, z  zvezo na brzovlak iz  Dunaja,
7"52x*,tttr?,V^SCb^Vl1k ?a UA^tlJ '         Li"ca, Celovca, Monakovega,  Solnograda
Kočevje    1 rebnje,   Št   Janž,   Rudo.fovo,         i„0mosta, Beljaka.
«««aS°       i^1Ce*    o   k i     iou   ••   ir^^i      »*•• dopoldne.  Osebni  vlak iz  Gorice
909 dopoldne.  Osebni   vlak  na Kanj,         Je     -    Dunaja. Linca, Celovca,  Beljaka
Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak,         Tržiča  Kranja
lnomost, Solnograd   Monakovo   Koln   Ce-   •   8-00 pooo|dn#. Osebni Iz  Straže-Toplic,
!?VfCr'J-LTi' •Dunaii> lra^°' Pralda,ne' Bei;         Rudolfovega,  St.  Janža,  Trebnjega,   Ko-
linj [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]   i      e    .     GrosuDlieea
11-30 dopoldne.  Osebni  vlak na  Kranj,     4,20J p0p0|dnJcf Osebni  vlak oa  Trsta,
Tržič, Jesenice Gorico   rrst Trbiž, Beljak,         Gorice,  Trbiža, Jesenic,   Linca,  Celovca,
Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.         Solnograda, Franzenfeste. Beljafea, Tržiča
1-31 popoldne.   Osebni  vlak  na  Grosu-         Kranja
pije   Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo,      7.gg JvečePii   0sebni  vlak   iz   Je8enic   ,
Stražo- l oplice.                                                   ZVezo   na  brzovlak iz  Berlina,   Draždan,
*"?2»-f°f,0,-n*;- ^sebT      TK,  r i?niiJ         Prage,   Dunaja,   Linca,   Celovca,   Kolna
Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,         Makovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
Franz ^sfeste, Celovec,                                       zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
6-35 zvčeer. Osebni vlak na Kram, Tržič,         Opatija Reka)
TTsenice,  Trbiž.   Na pšenicah   zveza  na     ^ xvečer- 0sebni vlak lz Tr^  Gorice
brzovlak na  Beljak   lnomost   ?°J?%[^'         Trbiža, Jesenic, Dunaja,  Linca,   Celovca
Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec,         Beljaka, Tržiča, Kranji.
Line, Dunaj.                                   /-M«««.      9"15 po noči.   Osebni vlak iz  Straže-To-
7-44 avecer. Osebni vlak, na Grosuplje,         ^CR Rudolfovega,   Št  Janža, Trebnjega.
Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.              fc/^*vi*   r,m«imiiV«i
10-00 po ».61. Osebni v1.kn.Kr.nj, Je-     „g^f „oTl"Sni vlak iz Trsta. Gosenice, Gorico, Trst. Na  Jesenicah  zveza         r!cT,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, lno-                          '                            }      J      '         J most, Solnograd, Monakovo, Line,  Prago,           Foa.aia: LJabljana dri. kolodvor, Draždane, Berlin.                                              Odhod  na Kamnik:   7-27^  11-30, 3-12^ Prihod.                                     T"iJ5f (11-00 ob nedeljah in praznikih).
7-23 zjutraj. Osebni  vlak iz  Trsta, Go-      Prihod iz Kamnika:  6-42,  11*00,  2-41,
rice, Jesenic,  z zvezo na brzovlak iz Ber-         •»■!*, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Car. državno-iel8xnliBc9 ravnateljstvo v Trstu.
* Št. 38017.                       ^^                                                                                       4184
Razglas.
■: m mm Mm m
iistl Bstnii is v magistralni eskr&i stalili poslopiiiiii dalje zaradi oddate
snaženja peči], osniift in dimnih ceoij
v mestni pehotni in topničarski vojaščnici za leta 1913, 1914 in 1915, se bode vršila pri podpisanem mestnem magistatu v prostorih mestnega stavbnega urada
14. decembra 1912. ob 10. dop. javna pismena razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbinski pripomočki so razgrnjeni v navadnih uradnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko voja* ščnico ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojažčnicah, v številkah in bosedah izročiti je do določenega časa kolekovane, opremljene z vadijem 200 K in zapečatene dražbeni komisiji.
Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je isto izvršiti v smislu navodil za oodajo državnih dobav in del izdanih izvrševalnih predpisih k odredbi celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61.
Dotična navodila se dobivajo pri mest. magistratu po 4 v za 1 komad.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgo-sarjale raipisnim določbam in pogojem ter na ponudbe, katere bi bile pogojno vtavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo.
Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po lastnem preudarku, tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni  magistrat   v Ljubljani,
dne  18. novembra 1912.
Župan:
i                                                              dr. Ivan Tavčar L r.
Stran   16.
SLOVENSKI   NAROD.
>
276 štev.
JJ|    VUK* m ffHfl   Zaloga vseh vrst sukna,    fJQ{]{j[ g|{f y||J(J ff OOtUflS BS   ll^H       LivJ      aalliJ aV    iaaaL            ata!              LL                                                                                      S^      na debelo       drobno.    ~^m
""  ^^^ ™ afil ■¥ aaaaiaaai aaaae   aaaV   aaaaaBaaaM               nega   blaga*                 Lf ubijana, Stritarjeva ulica.
^ Ve9no krasne novosti, dobro blago S
in po it zaaao aa)aiijlk cea a k deMte
v modni trgovini peter Šterk
Ljubljani, Start trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših binz, jutranjih oblek, 1* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.           f3w/^"\
m * ^k^T^^^^B                   k k.    i  v   I ^*m      J          *a_ jAi^^ma.      j^^a^^aa^^^^^^Baa^i^a^i^"^*^^^^^^^^^^^
_________
MOETe,
Najceneje             ^
mz 0\\\n DrzoparilniKe
vse vrste sicmareznic
in vse dnife
polft stroje
ter
železnino
ponujata                           ^^■^■■■ih^v^
uarol Karšaka auL
Schneider&Verovšek
trgovina z žeisznino in poljedelakioti stroji
jjcbljaaa                     Daaafaka eaata 16                    Ljubi aaa
He načita atfrnti tau!                          fe m&t nktarati cnflt!
Ljudevit Boro¥M
puškar   v   Borovljah   (Fer-lach) na Koroško nt.
te priporoči  v  iidelovanle   vsakovrstnih
P»eek «a lovce *n strelce po najnovetiih atstemia pod popolnim jamstvom Tud' p-ra-eelmte stare aa^e k resnice, sprejema vsako-vrataa ttirivlla. ter iih točno in dobre rivriuie Vae puške so na c. kr. nre*kuae-aataicf in od mene preizkušene — lluatro-31             vanl ••n;kt  zaat«aj.
No foTfj ...    Te se ja prave
Jakobi aniinikoiinske
cigarttnt  8tračt>!ca.     1468—II Na se»el«: Aialf c A>exttder Jactbi. Dinj VHI.
aa*".*'    Z&Mr      Bj     £■«     BjtfBJ
hrspsvosti, kataru in za^Se-
zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
% Mm\m
prsne  karamele
s „tremi jelkami",
i^P^ CftCrtnor "overjenih J*"**r pl!^l| izpričeval od eSd?"*                   Mkavnikav in
l* '  '%'       wt/*#l# zasebnikov lainćujt -otor aepek Izredno prtj in slastni  bonboni.
&£ vitek   20   ia   40 •rin.,  iI-3-i i •0 v.  Prodaja iih  v Ljuljani:
17>»atd pi Tnikocn, lekinit. tih. Snaaik. Irkama. Dt. G PieVoti. lekarna. Dežrlni lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna ori kroni Mr Ph Jos. Čizmar, lekarna. Ant. Kane, dro-fnrija.  B. Oa»čara. drosr*rija  „Ad'   •'
Daaiel Pire, lekar-a Idrija. .!. Rergmann, lekarna. Novo mtato. C. Andrijančic, lekarna. Novo mesto. Jut Hhs, iekarna pri Mar. P. Vipava *\i an Wa"-ria, lekarna. Metlika. A Ro-bl«k, lekarna, Radovljica. Hinko Drilli. !e-*arna. Litija. Karet Savni*, lekarn* pri .Sv Trojiri*. Kranj. Fr Baccarcich, lek., Postojna. '■«n. Močnik, lekarna, Kamnik. F. Burdvch, -kama v šle. Loki. Mf Ph. B. Lavicka. lekarna, Ph. Mr. C Ko/efj. lekarna, Jesenice Arko, trfovec. Saaiožece .Itn. Rudolf, drog l.ftija. J. Kami u »ar, trj Meatje*. Jo* Anctk. If-varna v Pihne?                                            196S
(Cvetlični   sneg]
E'- ">. "■'■ %«^    • v*C 'V^'rŽ^fpf1'^^; V& % ^ "'■  ■•    •         nova'znanstveno izdelan-
BraMa^BiVliHl krstna za roke In obra^
hifiensks nafbsljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod!   Lonček SO h„ škatlja K l*eO Zaloga:    nT   9lAdriac<9   B.   Cvančara   v   Ljubljani.   ~39?S    Zaloga
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
ICafinka UVidmu     ;-r
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobra in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z nap-e«. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno per lo Itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prcsim prepričajte se!                  3440           Prosim, prepričajte se!
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
--------= LJUBLJANA. ------  ------
Jvornica kemičnih barv, lakov infirnezev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe
k 5: r W 3
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste s ::   firnežev,    s: s:   čopsčev,    s: ss   B a k o v |    s:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov  zadostuje:                  171
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                        Ceniki zastonj!
HIJllijiiia&gll  lliblllllluyll   LušUuiZ   Lu       z ,.    ,\1  111 Ulill 1                Ljubljana, Prešernova ulica st. 50, v lastni hiši.
Sprejema w\Of proti tn^trffahal taflftiaaai, \*mUsrm eerestnje ed dee vplačila do dee           sprajema VY9tm**lm9 pspllle ▼ svrho njih  skraabe ia narave,
dviga; rentni  davek plaTuje aaTod mu;                                                                                oddaje   proti   afs|u in   viaaill   si^urnr   SaTBIOvItrSBlIlv   (Sate Depoaits)   pod  lastnim
»prejema Tu>f • ne ebreetove«je t tekečam raetiau, aa gire-cačaa ia proti blagajaiškim                               »eJklej on ttranke ter sprejema rcadsaalae praiatta (preoijoz^) v hranitev,
doTolj«. krediti v 'takaćaai  rateam, nadalje anrakaa,   klaaiakarae,   oaffa-        »tantja a««ka in iižrebanju podvržene vrednostne papirje proti  kun&ej izgubi
mmTSmtmTjaaunVaaaluVaita, nakariai krtltoa Mi,                                         « •*"*«# brezplačno reTizlJo .zžrebajoč^ efektov,
eskompttre maaiaa ia rftriaa ter preekrbuje njik lakeae,                                                vao^čaje kup ni, izirabane vr^đnosiiia papirje in valute,'
Udaja aakatua, kratitaa « pilparaMBa aeaama y ^ ^ ^V0^5^3'        dovoljuje praaa;»a na blage, vretaesiaa papirie ter sprejema borzna naračHa pramaja » kapala tu- m aonmike rtitt, aaatavaiea, iaMaa ia artakt ter daje                       ^ ^ ^ hkOMm^B9bone
veatne uasvatc  pri  aalaamafa  MBtevla,                                                                                                                                             *_-,.„                  ,_
kTrfaje ta« posle pri taložitvi veiaaba-iaallvaalk kavaHi aaaalje kava« ia va«b           p«akrbuje   z«   svoje   komitente   trgovske   ialaratacile   na vseh   tu-  m inozemskih
petrebnik z« udeležbe pri raepieaaia oiertih,                                                                                            tržiščih, itd itd
Cmtrala aa Dama ju; Podrutoice: BalMa. Brtfaac, Im, Oalavaa. Sarn} ¥1^ FaUkirek, Jablamica, Carica, laoaosi, Karlovi varl9 LJnblfaBa, IM   ===== Lvav, aUr. »atrava, Olaaaai, •fav«v Pad|p Praga, Ubarea, TapUco aa Caikaaa, Tnt, Warasaori.                      -----=   |nfl