V Celju, dne 29. septembra 1903. L Štev. 76. —. --- _ —=■•> zrnja va ra ii Q teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje . rono eme jne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Mi Slovenci. Ta izraz je zelo običajen, pa zdi se nam, kakor če bi ga nekateri neopravičeno rabili. Če ta izraz rabi kmet, ki ne zna drugega jezika nego slovenski, je samoobsebi umevno, da je opravičen do izreka »mi Slovenci*, kajti on s tem misli na slovenski rod, zlasti kmetski stan. Ako pa ta izrek rabi dijak, vojak, obrtnik, trgovec, duhovnik, odvetnik, prolesor itd, to je izobražen človek, vešč tudi drugega jezika, ne vem, ali je tak Slovenec v vsakem slučaju popolnoma opravičen rabiti izrek »mi Slovenci*. Poglejmo si dijaka! Rodila ga je siovenska mati, vzgojil ga je oče Slovenec, a ko vstopi v šolo — v višjo šolo, kjer ga poučuje učitelj Nemec —marsikateri dijak ni več v duhu čist — vcepljeno mu je včasih že mnogo neslovenskega značaja. Nastane iz njega včasih neka zmes, katera se ne more več ponašati z onim duhom, ki mu ga je vcepil oče Slovenec. V mnogih slu¬ čajih se pripeti, da je tak mlad Slovenec v družbi sošolcev nemškega rodu. Ti slavijo svoj jezik, svoje običaje — a on osamljen se ne upa ali se sramuje svojo narodnost pokazati, svoj jezik zagovarjati. Ali ta mladenič sme 8 čisto vestjo reči »mi Slovenci* ? Ne vem. Ravnotako se zgodi večkrat z vojakom! Kmetski fant, oblečen v vojaško suknjo, dobiva največkrat pouk v tujem — nemškem — jeziku. Privadi se temu jeziku. — Posledica je, — da dokler je v vojaški službi, govori le nemški. Pozneje se pa njegova govorica vsled nemšku- tarjenja izpremeni v neko mešanico, katera ni ne slovenščina ne nemščina. — Tak jezik potem govori doma, ko se k svojim staršem vrne. Ali bi ga ne morala pravzaprav vest nekoliko peči, ako z drugimi — res narodnimi sorojaki ob pri¬ liki, recimo ob kupici vina kliče »mi Slovenci*. Kdo ve, ali ne! O obrtniku in trgovcu vemo, da isti, ako- ravno so sinovi slovenskih kmetov, če so bili v tujini, bodisi v delu, pouku ali službi, potem v mnogih slučajih le nemški govoričijo, posebno nasproti spodarji. bivši slovenski nemščini bolj teče nego v slovenščini, in neka¬ terim se slednja tudi zdi bolj nekako prevsak- danja. Izmed naših žensk, gospe in gospodičin niti vsaka druga po mojem mnenju ne more rabiti s čisto vestjo krasnega izreka »me Slo¬ venke* ! Vzrok, da se mi zdi, kakor da vsi ti nimajo popolne pravice ponašati se z lepim imenom »mi Slovenci, me Slovenke*, vzrok vsemu temu tiči v preziranju materinega jezika. Rojaki in rojakinje ! Ako hočete rabiti izrek »mi Slovenci* morate tudi z dejanji pokazati, da ste Slovenci, da ste Slovenke. Ni vam treba tujega jezika mlatiti, ako vam je znano, da je vaš sosed v družbi, da je vaš uslužbenec, da je vaš tovariš zmožen vašega | materinega jezika — ne sramujte se istega na | javnih prostorih, govorite tudi tam edino le slo¬ venski — in tudi delujte v tem duhu! Potem — potem bom Vam pa z največjim veseljem pritrdil, da popolnoma opravičeno rabite ponosno geslo »mi Slovenci*. Ali se menda bojite tuji jezik pozabiti! Ne, meni se zdi, da ta strah ni dovolj uteme¬ ljen, ne boste ga ne pozabili, verujte! In če bi ga, bodite prepričani, vsled tega se še svet ne bode pogreznil. Če pa imate opraviti s pravim Nemcem, no, potem pa utešite svoje srčne po¬ trebe, tedaj kramljajte nemški v božjem imenu, le svojemu slovenskemu značaju nič ne zavdajte! Spominjam se časov Božidara Rajča, dr. Gregoriča, dr, Hermana. S kolikšno odločnostjo in doslednostjo so se ti prvoboritelji borili za slovensko stvar in vedno naglašali, : „R o j a k i, v besedi in obnašanju pokažite, da ste Slovenci, da spoštujete materinski jezik in da ga branite pred sovragom-nemčurjem.* Kakršne so zdaj razmere, smo primorani pokazati v prvi vrsti z besedo, z govorom, da smo res Slovenci in ponosni na svoj materin jezik. Če vržemo iz našega hrama, iz naših dru¬ štev, iz pouličnega občevanja tuji nemški jezik in se poslužujemo le naše milodoneče slovenščine — potem bode upravičeno odmeval po širnih | poljanah naše slovenske domovine ponosni vzklik uslužbencem, če so že sami svoji go- Ne slišiš v prodajalni, kjer je trgovec | »mi Slovenci, me Slovenke*, kmetski sin, slovenskih ukazov nasproti uslužbencem, slišiš pa tuj jezik, v ka¬ terem zapoveduje. Ravnotako marsikateri obrtnik. Izjema je včasih le, ako je uslužbenec trd Slo¬ venec, popolnoma nevešč tujega jezika; tedaj se sliši v slovenščini ukaz ali nagovor. — Ali trgovci in obrtniki, ki svoj materin jezik tako malo cenijo, smejo, ne da bi jim rdečica v obraz prišla, ponosno zaklicati »mi Slovenci*. Skoro bi rekel — da ne! Duhovniki, odvetniki, profesorji, narodni učitelji itd. se mnogokrat celo med seboj popol noma brez vse potrebe nemški pomenkujejo, kakor da bi hoteli pokazati, češ — mi znamo; istotako drugi uradniki. Če so med seboj, ali če so v družbi ljudi, ki so zmožni nemškega jezika, slišiš jih vsak hip klepetati nemški. Vi izobraženi grešniki, vi! Vprašajte se, ali ste pravzaprav opravičeni reči »mi Slovenci*, Kaj bi šele bilo, če bi hotel pisati o našem »narodnem* ženstvu, Moj Bog, tu bi graja ne imela kraja. Saj je znano, da mnogim jeziček v Celjske in štajarske novice. (Okrajni šol. svet v Celju) je v svoji redni seji dne 18. t. m. sklepal o šolskih stavbah v Šmartnem, Dramljah, Zg. Ponikvi in Frankolovem; imenoval g, Iv. Jezovšeka za zač. šol. voditelja, gdč. Fr. Vošnjak pa za pom. učiteljico v Prožinu; priporočal podelitev nekaterih starostnih doklad; pregledal proračune nekaterih kraj. šol. svetov za leto 1904; odločil o nekaterih osebnih zade vah ter se razgovarjal o zaključevanju šol o slučaju nalezljivih bolezni. (Osebne vesti.) Okrajni zastop celjski je volil v okrajni šol. svet g. Martina Lednika, po¬ sestnika v Galiciji. Gdč. M. Goričan (mariborska učit. kand.) je imenovana za pom. učiteljico v Pristovo (Šmarje). (Imenovanje svetnikov pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju.) Zadnje dni prinašajo nemški listi obupna poročila iz Celja, da namerava vlada imenovati na izpraznjena svetniška mesta v Celju, ne ozirajoč se na predlagane samo nemške prosilce, najbrž Slovence, in se poživljajo nemški listi in nemški poslanci, da zastavijo vse svoje moči, da zabranijo to novo žalitev celjskih Nem¬ cev. Predobro vemo, kaj ta manever pomeni, vemo, da vlada z veseljem pozdravlja to vpitje, katero je sama naročila, da lažje opravičuje svoje krivice na pretežni večini spodnještajer¬ skega prebivalstva. Kaj vlado briga, če stranke sodnika ne razumejo. Kaj jo briga slučaj Bratuša, ko so vsled nerazumljenja jezika Slovenca po nedolžnem k smrti obsodili, kaj jo briga, da se enaki slučaji, četudi v manjši podobi, dannadan dogajajo pri naših sodiščih, — samo da ustreže nemškim svojim ljubljencem. Pričakujemo tukaj od naših poslancev, da se krepko postavijo vladi v bran, da ji odločno povedč, da zahtevamo za naše ljudstvo slovenskih sodnikov, ki razumejo njega jezik, njega običaje, se znajo vglobiti v njega čustvovanje, če hoče, da ne zgubi naše ljudstvo še tisto malo zaupanja v justico, kate¬ rega si je še ohranilo. Povedo naj, da se tukaj ne gre za nikake predpravice, ampak za vitalne pogoje državnega obstanka samega, Ali je sploh mogoče od Nemca sodnika pričakovati pravice, od človeka, ki že a priori vidi v vsakem Slo¬ vencu zločinca, katerega mora obsoditi, ne glede na mogoče vplive in motive. —J Siučaj Bratuša, ki je le mogoč v< državi, kjer se postavna in naravna načela v prilog par kričačev tako v tla teptajo kakor pri nas, je najhujša klofuta naši justici. To je sad zistema, katerega vlada že od nekdaj opazuje in katerega hoče na Štajarskem Gleispach v vsej svoji strogosti do skrajnosti tirati. Ta sramotni slučaj Bratuša naj bo sva rilen glas vladi, da mora predrugačiti svoje do¬ sedanje načelo in se začeti ozirati na potrebe ljudstva, ker kmalu zna biti — prepozno. (Vzorni red pri celjskem magistratu) Pred nekaj tedni je bil iz Celja izgnan neki de¬ lavec vsled pijančevanja. Pred kratkim ga je pa zasačil na delu pri stavbi novega nemškega mlina v Celju celjski redar in čap! gnal ga je v luknjo. Nedavno je bila zoper njega določena kazenska razprava m moral bi biti ta izgnanec seveda obsojen, ako je res bil oblastveno izgnan in se je vendar povrnil. Toda dr. Negri je iz¬ javil pri sodišču, da delavec pravzaprav ni bil izgnan, kajti izgon je sklenil kar na svojo pest — magistratni tajnik, ko župana ni bilo doma. Ker je pa dr. Negri potreboval pri mlinski stavbi delavca, prekucnil je kar na lastno pest javno naredbo o izgonu pijančka in pijančka zagotovil, da naj brez skrbi pride v Celje. Dr. Negri bode že »napravil*, da vkljub prestopku zoper javno naredbo od sodišča ne bode kaznovan. Kar je, najčudovitejše, je to, da je dr. Negri tudi pred sodnikom brez pomisleka ves ta nered, ki pri mestnem magistratu vlada, prostodušno priznal. Kako je torej z vodstvom celjskega mestnega urada? Kdo ima odločevati, sklepati in preku- covati naredbe mestnega urada? Župan? Ma¬ gistratni sluga? Dr. Negri? — To je nemško »vicstvo*. (Nemški pljunek na slovanskega odpad¬ nika.) Če mi danes pišemo nekoliko vrstic o celjskem mestnem ekonomu D rgancu, s tem nismo hoteli reči, da mi temu človeku bogve kakšen političen pomen pripisujemo. Vzamemo si tega ponemčenega Hcvata le za nekakšen 444 eksemplar v naši študiji o spodnještajarskih Neme h. Storimo to, ker je v zvezi z obsodbo naših odpadnikov, izrečeno od pametnega Nemca, kakor je v naši zadnji številki popisano. Celjski ekonom Drganc, ki slabo nemški zna, a je vkljub temu tako hud Nemec, kakor kača, bi bil rad ogrizel gospoda J. Simmlerja, ki je pristen Nemec in nič slovenski ne zna. To je pa ponemčeni Hrvat skusil storiti pred kratkim v Hartbergu, ko je prišel tja hajlat k slavnosti ognjegascev. Nahru il je tam gospoda Simmlerja, češ da spod- nještajarskim nemčurjem, Drgančevim sodrugom, čast prikrajšuje, ker njihove lumparije s čašo pisom „Ringom 8 svetu razkriva. Za ta nastop je .vahtarca" hajlovca Drganca kot junaškega Nemca prav živahno pohvalila Čujmo pa danes, kako pridigo je napisal pametni in pristni Nemec Simmler vsled tega ponemčenemu Hrvatu Drgancu. Prinašamo jo v dobesednem prevodu, ker velja ne le za celjskega ekonoma Drganca, ampak ravno tako tudi za več stotin broječe krdelo drugih spodnještajarskih posilinemcev. (Tu objav¬ ljeno sodbo o ponemčencu Drgancu bi po našem mnenju prav lahko imenovali nemški pljunek na slovanskega odpadnika.) .Spodnještajarski Nemec je“, tako piše pristni Nemec Simmler v „Ringu“, .že sam na sebi izrodek krivičnosti, in zato mu brez krivičnosti niti obstanka ni. Ta stavek naj bi si zapomnil celjski mestni ekonom. Ta ekonom je živ dokaz za resničnost tega stavka. Pri zadnji slovesnosti ognjegascev v Hartbergu je bil tudi on navzoč kot .eden" izmed dveh. Ko¬ rakal je v procesiji z visoko dvignjeno bučo in s pogledom, kakor če Madžar škili na .švoba". Ko sem šel tam mimo, sem v svoji pozabljivosti tega človeka pozdravil. Vsled moje prijaznosti me je pa ta ponemčeni Hrvat vprašal, ali sem morebiti jaz oni, ki Spodnjim Štajarcem čast kratim. Kaj pa mislite, kdo je pravzaprav ta možič, ki se je drznil staviti to vprašanje ? Povem vam, skoro sram in strah me je ime tega člo¬ veka na papir zapisati. Pristno nemško uho se čuti užaljeno, ako čuje imenovati tako pristno nemško ime. (Ha!<5, Drganc! Hajl!) Ta mož vam je namreč rojen Hrvat. Bil je pa vojak in se je naučil tudi nekaj nemški. Vsled tega je postal, zdi se mi, narednik, samo to smolo je imel, da ni imel prilike postati drugi Jelačič. Ker ni bil za nikakšno rabo, mislil je: No, dobro, potem pa postanem Nemec. Morebiti Nemci take ljudi vender lahko za kaj slavnega porabijo. In šlo je, možic se o Nemcih ni prav nič zmotil. Postal je v Ptuju mestni sluga. Od ted je pa prišel v Celje za ekonoma, ker slovenski zna in nemški tuli. Dirja s podarjenim kolesom po celjskih ulicah in komandira svoje delavce, v slovenskem jeziku seveda. Proti slovenskemu .hlapčevskemu" ljudstvu je osoren in sirov. Če kdo pokaže, da je naroden Slovenec, takoj ga spodi iz službe, če je še tako izvrsten delavec. Nasproti nem¬ škemu .gosposkemu" ljudstvu je pa prilizljiv in ponižen. Ali veste zakaj? Čujte ga, kako to ute¬ meljuje. .Nemcem se imam zahvaliti za vse, kar sem postal in zato je moja dolžnost njim se hvaležnega izkazati. Toda vprašam vas, ali ni taka zvestoba, pasja zvestoba, saj je le pes onemu zvest, ki ga ima na verigi priklenjenega. Človeška zvestoba pa govori vse drugače. Člo¬ veška zvestoba govori tako: „ Rajši službo pustim, kakor da bi postal grd izdajalec svojega last¬ nega naroda." Take govorice pa seveda ni spo¬ soben celjski mestni ekonom, ki menda sploh nikdar človek ni bil in ki je bil prej Hrvat nego je Nemec postal. In tak človek je glavna opora spodnještajarskega nemštva. Temu podobni so pa vsi ostali nemški stebri." Zdaj pa recite, ali ni to zaslužen pljunek pristnega Nemca na slo¬ vanskega odpadnika. Nadaljevanje o Drgancu in celjski mestni blagajni sledi v petek. (Adijo Jellekl) Jellek ni več častni občan občine Teharje. C. kr. namestništvo v Gradcu je z odločbo z dne 28. avgusta t. 1. št. 27.392 raz¬ veljavilo sklep teharskega nemškutarskega ob¬ činskega zastopa, kajti izvolitev Jelleka za čast¬ nega občana je bila protipostavna. (Bakljonosec posebne vrste.) Pod tem naslovom je poročala .Domovina", da je .slo venski" vojniški učitelj g. Božidar Mahorčič nosil nemški lampijon pri bakljadi vojniških po¬ silinemcev. Kakor smo izvedeli, je vznemirila tega gospoda posebno opomba, da je nosil lam¬ pijon med obligatnimi „leifanti“. A kaj si ho¬ čemo! Resnica je resnica! V čast vojniških „ler- fantov" in v vzgled drugim tudi .študiranim" gospodom in gospem pa moramo danes omeniti, da je bil eden teh vojniških .leifantov" toliko ponosen in značajen, da je tak usiljen mu nemški lampijon z vzk'ikom .živijo" vrgel na cesto ter pobegnil iz vrste domov. Kaj porečete vi g. M a- h o r č i č k temu ? Vi pa ste kot mož, ki se šteje med slovensko inteligenco, mirno s svojo boljšo polovico korakali v vrsti! Ali vam ni silila rde¬ čica v obraz? Kaj ste si neki mislili, ko ste čitali .vahtarco", ki je v isti številki (30. av¬ gusta t. 1.), v kateri je poročala o tej bakljad', na svoji prvi strani pisala o narodnih izdajicah in renegatih te-le resnične besede : „Wir miissen Kreaturen, die sich wider die Natur vergehen und zum Judas an ihrem Volke werden, an den Pranger der offentlichen Ver- achtung stellen, so dass ihnen jeder das Wort .Volksveriater" ins Gesicht speit." (Krea¬ ture, ki se pregreše zoper naravo in postanejo Judeži svojemu narodu, moramo izročiti javnemu zaničevanju, da jim more vsakdo besedo „izda- jica naroda" v lice pljuniti.) Te besede pa ne veljajo samo vam, ampak vsem tistim vojniškim .Nemcem", katere je rodila slovenska mati in teh je 99°/o vseh Vojničanov. V vaše opravičenje bodi sicer rečeno, da niste sami iz lastnega na¬ giba zašli na to krivo nečastno pot, ampak da je to zasluga vaše milostne, kateri pa se na vsakem nemškem stavku, katerega izusti, pozna, da njena zibelka ni tekla tam kje blizu Berolina, ampak v kmetski hiši tam na — Gomilskem pri Vranskem. (Vojniške novice.) V noči od 4. na 5. t. m. so skušali do sedaj neznani tatovi vlomiti v sredi trga ležočo trgovino M, Jošt. Odprli so že razlogo ter sneli vrata v trgovino, ko so jih Ledlnovi pomočniki zapazili ter odgnali. Potrebno orodje za vlom so si nabrali v delavnici tukaj¬ šnjega sodarja J. Rednaka. — V cerkveni kon¬ kurenčni odbor vojniški so voljeni: A Brezovnik, načelnik, za trg Vojnik, Fr. Brance, namestnik, in Ig. Samec za občino Škofjovas, Ig. Kolar za ob¬ čino Višnjovas in Martin Lavbič za občino Bezo¬ vica. — Za volilce k volitvi v okrajni zastop celjski je izvolila občina Škofjavas sledeče od bornike: M Bikovšek, Fr. Brance, Fr. Ofentavšek in J. Pilih, same zanesljive narodnjake. — Dne 10. t. m. je dobila petnajstletna M cika Lipuševa, hčerka višnjevaškega župana, postavno talijo 52 K za rešitev iz smrtne nevarnosti. Rešila je namreč v lastni smrtni nevarnosti svojo kopa¬ jočo se tovarišico A. Pavšer. Vsa čast junaški slovenski deklici. (Na obrtno nadaljevalni soli v Žalcu) se prične šolsko leto dne 1. oktobra t. 1. ter traja do 1. maja 1904. Vpisovanje v to šolo vršilo se bode v petek, dne 2. oktobra ob 6. uri zvečer v risalni dvorani (Lipoldova hiša). Tedenskih učnih ur je sedem in sicer vsak torek in petek od 6—8. ure zvečer in vsako nedeljo od 8.—11. ure dopoldne. Zunanji vajenci se lahko oprostijo večernega pouka. (Dobrna.) Jože Potočnik iz Dobrne je uža¬ ljen, ker se mu je v .Domovini očitalo, da z nemškutarskimi .fajerberkarji" drži. Tudi nas prosi, naj bi popravili, da ni dobil po več me¬ secev prostega stanovanja v Celju in drugod- Mi mu v tem slučaju rade volje ugodimo in mu tudi nočemo prav nič očitati, pač pa pričaku jemo, da bode nemčurjem kmalu hrbet pokazal. Potem si bomo dobri, prej ne. (Častno občanstvo.) Občina Sevnica je po zastopstvu v javni seji dne 19. julija t. 1. soglasno imenovala velečastitega gosp. Tomaža Dernjača, šolskega ravnatelja in nadučitelja v p., posest¬ nika srebrnega zaslužnega križa s krono, v hva¬ ležno priznanje njegovega dolgoletnega uspešnega učiteljevanja na sevniški ljudski šoli svojim častnim občanom, in ravno tako tudi svojega rojaka, visokorodnega gospoda Martina Kragl, župnika pri Sv. Martinu na Polju, o priliki sve¬ čanosti petdesetletnice njegovega mašništva. Gospod Tomaž Dernjač je pri vročitvi častnega diploma podaril 50 kron za ubožce sevniške občine. (Pri sv. Barbari niže Maribora) je u mt i 24. t. m. g. Lovro Rolla, vpokojeni nadučitelj, v 74, letu zvoje starosti. Rojen je bil 1830.1. pri sv. Ani na Krombergu. Izšolal se je v Mariboru s prav dobrim uspehom. Njegovo službovanje je bilo nad 30 let pri sv. Petru niže Maribora. Bil je izvrsten, strog in natančen učitelj, ljubeznjiv šolski vodja in drag tovariš. Marsikateri Šentpe- terčan mu je lahko hvaležen za pridobljene na¬ uke in izobraženost. Razun svojega poklica i z polnjeval je kaj vestno tudi mnoga, mnoga leta orglarsko službo v veliko zadovoljnost rajnega č. g. kanonika Glaserja. Svetila mu večna luč! (.Štajerčeve" neumnosti.) V zadnji številki .Štajerca" se vojskuje — saj je baje hotel en¬ krat postati iz rezervnega častnika aktiven čast¬ nik — sedaj je navaden prostak — J. Dreven¬ šek, urednik .Štajerca", s polnim imenom proti .Domovini". Oseba tega možiceljna, ki je bil že rezervi častnik, bogoslovec, železniški uslužbenec in pisar najnavadnejše vrste, je neznatna, tako da ni vredna ozira; značilni pa so argumenti, katere proti .Domovini" in celjskim prvakom navaja. To hočemo danes na rešeto vzeti. Dre¬ venšek piše: .Ornig je storil za naše ljudstvo več, kakor vsi popi in dohtarji, ker je, čeprav Nemec, vsikdar rad pomagal slovenskim kmetom,“ Temu nasproti se mora pribiti, da Ornig ni Ne¬ mec, ampak slovenski odpadnik, renegat, nemčur, kakor J. Drevenšek sam; vrana pa vrani nikdar oči ne izkljuje. Sicer pa je J. Drevenšek odvisen od Orniga in Blankeja, svaka Ornigovega, Nje¬ gova hvala torej nič ne velja, ker je on Ornigov sluga, ki izgubi svoj kruh, če se Ornigu za meri. Omigova .zasluga" za uboge Haložane je med drugimi tudi to, da je izposloval mestjanom Ptujčanom, ki se v kočijah vozijo in imajo v hranilnici naložen denar, podpor za obnovitev vinogradov, .med tem, ko ljudstvo strada"; in kako so ubogi Haložani veseli, da jim je Ornig odkrhnil ta delež podpore, tega .poštenjak" J. Drevenšek ne ve, čeravno je pravi Haložan, — Hekov Hanzek. Kot rojen Haložan — pravi dalje — in kmetski sin posvetil je vse svoje znanje, vse svoje moči .Štajercu"; za Drevenšekovo znanje in njegove moči ,,Štajerca" nihče ne za¬ vida. Prijatelj ne slepi sebe in drugih; poznamo te do srca in obisti. Študije bi rad nadaljeval in bi jih tudi lahko nadaljeval; toda kazenski akti okrožnega sodišča v Ljubnem so tisti jez, katerega tudi z Ornigovo oporo in podporo ti „poštenjak“ prvega reda preskočiti ne moreš. Od tod tvoja jeza na „popovske in dohtarske slovenske lakin‘e‘, kakor jih ti nazivlješ. Kot pisar si bil tudi v pisarni nemčurskega notarja Filaferro v Ptuju. Toda tega ne nazivlješ „dohtar- skega fakina 11 . Zakaj neki ne ? Če si pa ti, Hekov Hanzek, tako ponosen, da misliš, da se bode tvoje ime poznejšim rodovom v častnem spo¬ minu ohranilo, ti moramo povedati, da nam tvoj ponos jako dopada. Svetujemo ti samo, da si že sedaj naročiš „črno škatljo 11 , v kateri se bo tvoje ime kedaj svetilo. „Lastna hvala smrdi", pravi pregovor. Haložani ti ne bodo po tvoji smrti niti ,,črne škatlje 11 za tvoje uspešno ali neuspešno sodelovanje pri „Štajercu“ posvetili — kazenski akti iz Ljubna bodo edini spomenik tvoje delavnosti. „Slovenija“ slovenskim abiturijentom in akademikom. Na podlagi n ar o d ne i n socij alne ideje se temeljito teoretiško izobra¬ ževati ter izven strankarskih taborov stoječ, objektivno poučevati razmere, v katerih naš narod živi — in si iztega d voj ega v st var it i na zares utemeljeno, ne slučajno prepričanje oprta načela za prihodnje delo — to je na kratko po¬ vedan program radikalno-narodnega dijaštva, zdru¬ ženega v .Sloveniji", v kolikor se ta po¬ sredno dotika politike. Ko smo lani sto¬ pili s pozivom pred abiturijente, smo svoj progam natančno utemeljili, letos nam se to ne zdi ne- obhodno potrebno, ker nas že nekoliko poznate in ker upamo, da se ne daste oplašiti in zmotiti po napadih in podtikanjih, ki smo jih postali deležni. Pred vsem nam jih je doneslo načelo 445 svobode, s katero naj sodi po našem mnenju dijak politiške stranke. Za nas je politika pred vsem veda, m v vedi bodi podlaga učenja svobodna neovirana po onih predsodkih, ki jih je sigurno poln dijak, kateri je brezpogojen pristaš te ali one politiške stranke in njenim voditeljem — prikimuje. Enaka načela kot mi zastopajo danes večji del napredni dijaki v Cehih, v Hrvatih pa »napredna omladina" Nam se ne zdi nobena prednost, če ta ali oni dijak potrka na prša, češ: »v močni stranki sem“,in vzklika: »Imam lahek pristop do ljudstva." Ni vselej pravica in resnica tam, kjer je danes moč in masa. In svoje prepričanje vravnati potem, da bi ugajali gotovim gospodom, ali pa da bi imeli danes po milosti kakih agitatorjev dostop do ljudstva, to je malo drago! Iz stališča objektivnosti sodimo tudi gmotno vprašanje slovenskega dijaštva, vprašanje, ki ga »Slovenija" ne bo nikdar spustila iz oči. Že danes dviguje svoj glas proti vsem onim, ki bi skušali urediti to vprašanje enostransko, pode¬ ljuje podpore le onim dijakom, ki so njih poli¬ tiki pristaši. Morala, potreba značajev, potreba slovenske sloge, ki bi bila stem še bolj otežena, ko bi postala vsaka stranka s svojim naraščajem takoreč narod v narodu — to govori zoper take nakane. Ko smo že tu imenovali slogo, povejmo še dve, tri o slogi. Da bi bila nam sloga preko- ristna, ve vsak, a misliti, da je mogoče ujediniti narod na podlagi enega programa, je utopija — Korakajmo deljeno, a skupaj udarimo! Kjer so točke naših programov enake — in takih je vkljub razkosanosti vspričo tujega pritiska, ki sedaj tlači naš narod, še vedno mnogo — tam sedimo brez osebnih predsodkov k isti mizi. Tako realno slogo želi ,Slovenija" tako bo tudi nadalje delala vsem ugovorom vkljub pri vse- učiliškem vprašanju, ki mu bo, kakor dosedaj, posvečala vso pozornost. O prednostih, ki jih uživa naše društvo na Dunaju kot najstarejse, najuglednejše in najšte¬ vilnejše društvo, o sredstvih, ki nam jih nudi, da izpolni svoj idealni namen, Vam ne bomo tu pisali: to si pogledate lahko sami. Tudi o našem bodočem delu ne bomo prorokovali, saj ste Vi sami, ki naj pri tem soodločate in sodelujete. Ne delamo obetov, imamo pa nad e. Da se nam izpolnijo, to leži v rokah vseh onih, ki hočejo biti pravi Siovenijani. Na zdar! Za odbor: Predsednik: Rado Jereb, Tajnik: Fran Mihalič, abs, pravnik, modrosloveč Vodice na Gorenjskem v Ljutomeru. Dostavek: Informacije o študijah na visokih šolah dunajskih dajejo razun odbornikov drage volje tudi: Rado Gnjezda, modrosloveč v Idriji; Ivan Vesenjak, modrosloveč Možganci, Štajarsko. Opomba uredništva. K temu lepemu po¬ zivu pridevamo mi iz svojega stališča samo eno besedo: Slovenskim dijakom, ki gredo na Dunaj, odločno svetujemo, da izmed tamošnjih društev volijo kot svoje akad. društvo „Slovenijo“. Druge slovenske novice. (Štiridesetletnica ljubljanskega »Sokola") se je izvršila vkljub temu, da je bila cela slavnost tako rekoč v domačem krogu, vendarle prav impozantno. Ker nam je obljubljeno daljše izvirno poročilo, bomo poročali o tej slavnosti prihodnjič obširnejše. (Slovensko planinsko društvo) praznuje letos dne 10. in 11. oktobra svojo desetletnico v Ljubljani. Natančne podatke priobčimo ob priliki. .... t- .\ • (Za nemško gledališče v Ljubljani) je kranjska hranilnica dosedaj že darovala celih 240.000 kron, Prihodnje leto baje že začnejo zgradbo. — Pomisliti je treba, da je ta denar slo¬ venski denar, da se z dobičkom, ki ga ima hra¬ nilnica od slovenskih vlog, zida v slovenski Ljubljani nemško gledališče. (Dramatično društvo v Ljubljani) je skle¬ nilo zaprositi župana Hribarja, naj vloži v de¬ želnem zboru prošnjo, naj bi isti od prihodnje sezone 1904—1905 dovolil slovenskemu gleda¬ lišču prirejati predstave vsak drugi dan. Tako bi slovensko gledališče zadobilo pariteto z nem škim, ker sedaj ima slovensko po 3, nemško pa po 4 predstave na teden. V slovenski Ljubljani, v središču slovenskega naroda, je taka zahteva menda več nego opravičena. (Samomor radi silne bede.) Cerkovnik pri sv. Krištofu v Ljubljani je našel na novem ljub¬ ljanskem pokopališču 61 letnega pekovskega po¬ močnika Franceta Ljubiča mrtvega. Prerezal si je žile in izkrvavel. Doma je bil iz Grosupljega pod Ljubljano. Revež ja bil v skrajni bedi, Za radi starosti ni več dobil dela in brez dela ni mogel živeti. (Nov »Sokol" na Kranjskem,) V Tržiču na Gorenjskem, kjer se je vsled tamošnjih tovarn, ki so v nemških rokah, začela nemškutarija zelo ošabno košatiti, se bo ustanovil v najkrajšem času »Sokol", ki bo branil slovenski značaj Tržiča. (Pred izseljevanjem na Vestfalsko) svari avstrijski konzulat v Kolonji (Kčln) ob Reni, ker je v pr a mogokopib| dovolj delavcev in je zaslužek jako slab, stanovanja in živila pa jako draga. (Židovska sinagoga na — Kranjskem.) Na Hrušici na Gorenjskem se je zbralo vsled dela pri vrtanju tunela skozi Karavanke ljudi vseh mogočih narodnosti in veroizpovedanj. Cerkve ni na Hrušici nikake, pač pa so si Ž di usta¬ novili svojo sinagogo. Očedili so neki hlev in tamkaj praznovali svoje praznike. Tudi neka prodajalna je bila vled teh praznikov zaprta. Najbrž je s to sinagogo tudi v zvezi privatna nemška šola, ki jo je ustanovila neka Hiibschnigg i na Hrušici. (Družba sv. Mohorja.) Družba sv. Mohorja ; šteje letos 76.058 udov, to je 3988 manj kakor lansko leto, ko smo bili dospeli do prečastnega števila 80.046 udov. Po treh pokrajinah smo na¬ predovali; zlasti so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več kakor lansko leto. Po raznih krajih 50 udov več, v sekovski škcfiji 4. — Nazadek se kaže po škofijah, oziroma krajih: Lavantinska 2115, ljubljanska 915, goriška 396, krška 360, tržaško koperska 220, Afrika in Azija 51, somboteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, bosniške 15, videmska 8, senjska 5, djakovska. 3.— V družbine »zlate bukve", v katere se po pravilih vpiše vsak novo vstopivši ud, se je zapisalo 7167 novih letnih udov, namreč od šte vilke 234 722 do številke 241 889. Družba raz j pošlje svojim udom letos 456 348 knjig. Pač i častno število za mali in že tako razkosani slo¬ venski narod! Če prištejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obstanka že podala svojim udom, najdemo, da je Slovencem vkup poklonila 9 300 040 iztisov knjig. V istini pa je to število še precej višje, ker so tu štete samo one knjige, ki so jih prejeli udje, natisnjeni in izkazani v naših koledarjih. (Prijet tat.) Natakarja Adolfa Mencina, ki je ukradel v goriškem hotelu »Siidbahn" 118 K, so prijeli v Bregencu in ga pripeljali v Gorico. (Svojo ženo s sekiro ubil) Vincenc Vončina iz Grgarja na Primorskem se je nekaj sprl s svojo ženo, s katero je bil šele štiri mesece poročen. Vzela sta se iz koristolovja in prepir je bil v hiši na dnevnemu redu. Prošli torek sta se zopet skregala in mož je pograbil sekiro ter ženo štiri krat udaril, da je bila takoj na mestu mrtva. Prijavil se je sam sodniji. (Velikemu slovanstvu in njegovi bodoč¬ nosti) S posvečenih tal Ciril Metodijskih, z Ve- legrada svetega se vsej Slaviji v kratkem — v plemenit slovanski namen — razpošljejo zname¬ nite vseslovanske razglednice, ki bodo po vsem slovanskem svetu vzbujale veliko pozornost! Naj bi sinovi in hčere Matere Slave pridno razširjali te razglednice in jih zahtevali v vsaki narodni prodajalni, da bi tako pomagali navduševati vse Slovanstvo za njegovo ne več daljno veliko bo¬ dočnost. Razglednice razpošilja Metod Melicharek na Velegradu (Morava) z dovoljenjem slovanskega odbora. Politični pregled. (Državni zbor.) Štiri dni je trpelo, predno se je posrečilo državnemu zboru rešiti zadevo, katero so sicer vsi ljudski zastopniki želeli čim prej rešiti, pa so se le vsled stare medsebojne ljubeznivosti prepirali zato, čegava bo obveljala, ali češka, ali nemška. Vlada se je končno po¬ stavila na češko stran in raznim mešetarjem se je končno posrečilo, da so rešili Avstrijo ogrske napetost'. V soboto zvečer je sprejela zbornica skoraj enoglasno predlog: »Vlada se pooblašča, da od potrjenih vojaških novincev pokliče v službo 59 024 mož. Večje število more pozneje dovoliti zakonodajstvo." S tem je torej vojaško vpra¬ šanje za Avstrijo rešeno. Novinci bodo poklicani v vojaško službo in tretjeletniki gredo na do¬ pust. — Včeraj je bila zopet seja državnega zbora. (Odpuščenje tretjeletnikov.) Državni vojni minister je izdal dne 27. t. m. odlok, po kate¬ rem se morajo letošnji tretjeletniki avstrijskih polkov takoj odpustiti. Pri ogrskih polkih se od¬ puste samo oni tretjeletniki, ki imajo avstrijsko domovinsko pravico. (Na Ogrskem) se še vedno ni posrečilo grofu Khuen-Hedervaryju utolažiti opozicijonalne burje. S : cer je sestavil novo ministrstvo, v ka¬ terem so vsi dosedanji ministri razun Tomaš da, odpeljal se je na Dunaj k cesarju, da mu po¬ roča, ali v Budimpešti je še vedno vse narobe. Poslanec Barabas je pozval kar sedem poslan¬ cev na odgovor, ker so ga radi znanega vzklika proti cesarju v zbornici psovali. Opozicija je sklenila, da Khuena ne pusti več govoriti v zbornici. Košutova stranka je predložila zbornici adresni načrt, ki bi naj bil odgovor na armadno povelje. Iz tega načrta se izprevidi, da Košu- tovci ne smatrajo krone za konštitucijonelen faktor, kajti »pravice Veličanstva so le od kralja oskrbovane pravice ljudstva" — popolnoma re¬ publikansko načelo. Pričakovati je še burnih pri zorov v zbornici, ako se vlada ne odloči za raz pust državnega zbora. (Srbija.) Včeraj se je razglasila razsodba v znani zarotniški aferi niških častnikov. Raz¬ sodba nam še ni znana. Pač pa je izjavila srbska vlada, da so vest, ki jih raznašajo inozemski listi, da so svoj čas zarotniki umorjenega Aiek sandra in Drago oropali in jima celo prste po¬ rezali, da si prilaste dragocene prstane, popolnoma izmišljene. Sodni zapisnik izkazuje vse poškodbe na truplih umorjene kraljeve dvojice, toda na rokah ni nobene. Vse dragocenosti so se našle tamkaj, kjer so bile ponavadi, in se bedo javno prodale. (Na Balkanu) hočejo le n formirati, Koliko in kako pomagajo te reforme, najbolj jasno go¬ vori poročilo macedonskega odbora, ki pravi, i da je od časa proglašenja vstaje že pomorjenih ! nad 70000 Bolgarjev. To se res pravi imenitno | reformirati in pac ficirati, kajti ako se bo tako ; nadaljevalo, bo Macedonija prav kmalu mirna, j kajti ko bo zadnji macedonski Bolgar mrtev, : bodo vse avstrijsko-rusko-turške reforme izve dene in potem »slava evropski kulturi!" Turki nadaljujejo svoje grozovitosti. Koliko vasi je požganih, se ne more več določiti. Kako delajo ti krvoločneži ob takih prilikah, je težko pojas¬ niti. Zažgali so neko vas z 250 hišami. Vas so obkolili in jo bombardirali. V vasi so bili veči¬ noma le starci, ženske, in otroci. Osemsto oseb je zgorelo, ali pa so jih pobili. Okrog 50 otrok od 5 do 10 let starih so vrgli v apnenico. Vstaši si mnogo obetajo od zime, kajti turški vojaki so zelo slabo preskrbljeni za zimo. Ako bi se v tem času vnela vojska med Turčijo in Bolgarsko, bi Bolgarski ne bilo ravno preveč težko zmagati. Zato se bo na zimo vstaja ponovila še v večji meri, da se končno prisili Bolgarsko in Turčijo do vojske. Loterijske številke. Gradec, 25 septembra 1903: 41, 50, 66, 1, 25. Dunaj » » » 51, 10, 78 : 83, -±1. «nrwnunNirwr«ir w vivvirvnniiriir Priporočilo. Vsakomur, kdor želi čas• in denar stediti ter doseči v enem letu izpit enoletnega prostovoljca, se priporoča Hans Herdani-jev zavod v Pragi. Krakovska ulica st. 21. (407) 1 1 1 1111111111 jflpa sna. orra omr sfiv. m* jarfek jff*. 446 (401) 1 E 823/3 Dražbeni oklic. Na zahtevo c. kr. erarja, zastopanega po c. kr. glavni davkariji v Celju, se bo vršila dne 13. oktobra 1903 dopoldne ob 11. uri pri spodaj podpisanem so¬ dišču, v sobi št. 7 dražba nepremičnine vi. št. 332 mestne občine Celje, obstoječe iz enonadstropne hiše v Novi ulici št. 1 v Celju z dvoriščem v obsegu 1 a 32 m 2 , zidanim konjskim hlevom, zi¬ danim pisarniškim poslopjem, zidano skladiščno lopo, eno odprto delavnico in skladiščno lopo in eno stekleno delavnico. Nepremičnina, ki se bo prodala na dražbi, je cenjena na 50.349 K. Najmanjša ponudba znaša 26 798 K 50 v; pod tem zneskom se ne bo prodajalo. Dražbeni pogoji in listine, ki se tičejo ne¬ premičnine (zemljiško knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitveni zapisnik itd) smejo kupci pogledati pri spodaj podpisanem sodišču, v sobi št. 5 v uradnih urah. Terjatve, vsled katerih bi bila ta dražba nedopustna, naj se najpozneje v zato določenem dražbenem roku pred začetkom dražbe sodišču naznanijo, ker bi se sicer na licu mesta ne mogle upoštevati več. O nadaljnih stvareh dražbenega postopka se bodo osebe, za katere so dosedaj terjatve ali dolgovi na nepremičnini vknjižene ali pa se bodo tekom dražbenega postopka vknjižile, obvestile samo z javno razglasitvijo pri sodišču, ako ne stanujejo v področju spodaj označenega sodišča ali ako ne prijavijo pooblaščenca, ki stanuje v kraju, kjer je nameščeno sodišče. C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 24 avgusta 1903. Učenca s primemo šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. Dobra hrana # in stanovanje se išče za starejšega moža. Ponudbe na upravništvo „Domovine“ v Celju. ( 399 ) 3—2 j< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič je, Stajarsko * + + Podrožnica ¥ Kranju, Gorenjsko priporoCa svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice, čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. JANEZ PEČKO, trgovec na Ponikvi . sprejme ucenca z poštene hiše z dobrimi šolskimi spričevali v svojo trgovino. 403 3-2 po najnižjih cenah. priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju. Trgovski pomočnik kateri že več let služi kot samostalen poslo¬ vodja v neki podružnici, želi svojo službo v taki ali kmetijskem društvu premeniti. — (398) —is I ponudbe na upravništvo tega lista. ( 398 ) 2-2 fes fe¥:fe* .V-V - Trgovina z železnino „MERKUR‘® ■v G raška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete ■V" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Cene nizke. n •iv.v.v 222 II 'vM m V-.'-.;.; Hi a Dragotin Hribar trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja; tiskarna in knjigoveznica priporoča gosp. trgovcem in slavnemu V 06lji priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pi- občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega " J KJ ? sateljem, založnikom in slav. občinstvu za papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raz- ... mr vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu novrstno barvanega svilnatega (za cvetlice), za vezanje in na jelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah, knjig itd., zalogo raznih risank in pisank, in posebno Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila &e lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom: . .. prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila vožne »Spodnještajerska zaloga risank in pisank*-, Hardt- Hi lili liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike ime-* muthovih in drugih svinčnikov in angleških peres jltll nike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila tabele za po originalnih tovarniških cenah. tUJ/J) urade itd. — Vedno v zalogi so obrazci za poso- Dalje priporoča zavitke za piima raznih velikosti in barv, pe- JEJslt/ jilnice, sodnije, občine, šole itd. • kakor tudi v r resnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice (f/flll krasnih barvah tiskane dinlome va čaet™ VGC in Skatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske \\ \ \ I v ** » Častne občane in knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah. 'iMV' V .. . .. častne elane. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih (// I V rn0 b VeZUici se izvršujejo vsa kniigo- škatlj&b. — Najbolje strune za citre, gosli in kitare. \f/ veška in galanterijska dela, bodisi nrinrncta vit ' Velik izber albumov za fotografije in spomenice map za pisma ( tudi naifineiša nrirnann 1 KaKor in papirje, tintnikov, okvire za fotografije, listnic itd. . P rlzna «0 trdno m ukusno. Ker je Šolske in molitvene knjige; prekupcem se poseben popust. .. 'veznica preskrbljena z vsemi potrebnimi Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se stroji najnovejse sestave, vsprejema ter cen6 in k tudi vsakovrstni tisek na podobice. najhitreje izvršuje tudi največja naročila ” Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.