ČE NE BI BILO KNJIG,NE BI VEDELI

ŠENTRUPERT IN NJEGOVA ZGODOVINA
V	prelepi dolini Mirne sc na prisojnih pobočjih pod Apnenikom, Okrogom in Homom razprostira šentruporški svet. Čeprav so nam kraji znami,jih vseeno naštejmo,kakor so popisani v Krajevnem leksikonu Slovenije;
V	dolini pod Šentrupertom je vasica Brinje,nad katero se dviga Vesela gora z lepo romarsko cerkvij o,blizu jo Rakovnik z razvalinami gradu,nato Slovenska vas,ki jo nekoč imela imeNemška vas,ter kraja Prelesje ir Bistrica. Bolj na zahodu ležita Straža in Trstenik,na severozahodnih pobočjih sta Skrijevo in Ravnik, na vzhodnih pa Dolnje in Gornje Jesenice tor Vrh. Više zadaj proti mejam občin Litija oziroma. Sevnica so pa še Zaloka, Zabukovje,Okrog,Draga,Kamnje,Hom in Hrastno.
Sentruperška okolica je bila posoljena gotovo že od najstaroj-ših časov,vendar pa je paleolitska najdba znana samo pri Radečah bolj proti vzhodu,pri Šentjanžu pa je nekaj sledov iz bronasto dobe pred letom 1000 pr.n.š. Zato pa so toliko bolj številne in tudi pomembne najdbe iz balštatskega časa od osmega do četrtega stoletja pr.n.š. Skoraj v vsaken kraju so se našli ostanki,bodisi grobovi v gomilah bodisi sledovi naselbin. Gotovo so kasneje,od četrtega stoletje, pr.n.š. tukaj povsod prebivali keltski Latobiki,čeprav so ostanki njihove kulture v bližnjih predelih znani samo pri Mokronogu. Latobiki so dočakali rimsko zasedbo naših Jerajev ob začetku našega štetja.
Skozi Šentrupert je vodila ob Mirni rimska stranska cesta iz Trebnjega (Praetorium Latobicorum) proti Sevnici. Ob Mirni so se našli ostanki vodovoda,na Straži pa rimski napis,ki s svojimi imeni dobro in značilno kaže mešanje takratnega prebivalstva; Neki Togivepus -- ime ju keltsko,sin Optata - to imefj je latinsko in žena Melissa - irm je grško,Gajcva hči - ime je spet latinsko sta postavila nagrobnik sebi še za življenja -- in sinu Speratu -tudi to imeje latinsko,ki jo umrl, Jr o jo imel osemnajst let.
Slovanska poselitev od šestega stoletja dalje je bila v teh tako rodovitnih in že od halštatskc dobe kultiviranih predelih gotovo zelo gosta,najdbe pa. so za sedaj še redke in skromne ter znane le v Tržišču,Kapiji vasi in Mokronogu.
Šentrupert je bil v srednjem veku prafara in se prvič omenja leta 1165. Bil je v salzburški posesti,zato ima tudi salzburškega svetnika Ruperta za cerkvenega patrona. Tudi kraj je dobil po njem ime. Poleg salzburškega gospostva je imel svoja posestva v bližini na Rakovniku tudi Šentpavelski samostan s Koroške,večino cerkva in zemljišč pa je imel v rokah oglejski patriarhat. Cerkev v Šentrupertu je mogočna gotska stavba dvoranskega tipa -kor (prezbiterij) je bil zgrajen okoli leta 14-00 in so ga postavili celjski grofje. Velika tridelna obokana ladja dvoranskega tipa pa je bila zgrajena namesto starejše,ki so jo porušili,leta 1^97. Oltarji so iz 19. stoletja. V cerkvi je lep nagrobnik rodovine Barbo iz temnega marmorja. Mod znamenitimi župnimi upravitelji gre prav gotovo prvo mesto Juriju Slatkonji,ki je bil tudi prošt v Novem mestu in ju potem postal dunajski škof. Pri fari je bila tudi šola,ki se omenja že leta 1618,kar je bilo za tiste čase dokaj redko in priča o vnemi ljudi za izobrazbo. Gotske stavbe,večinoma iz poznogotskega razdobja,so tudi podružnične cerkve na Okrogu,v Gornjih Jesenicah in na Vihru pri Homu. Pomembna baročna stavba pa je cerkev na Veseli gori pri Brinju. Zgrajena je bila v začetku 18. stoletja v obliki centralne stavbo z dvema stranskima kapelama. Oltar spada v tip "zlatih oltarjev". Zelo zanimive in skoraj folklorne so freske slikarja Tuška iz škofje Loke. Oltarno slike pa so delo Metzingerja in Berganta.
V Šentrupertu je od fevdalne gospodo živela kot najbolj pomembna rodovina grofov Bar bo, ki so prišli iz Italije leta 14-90. Rodovina je imela v lasti grad Rakovnik in je že iz Italijo prinesla s seboj veliko premoženje.
Iz bentruperta ali okolice so domaštcvilni kulturni in javni delavci: na gradu Rakovnik sc je leta 1825 rodil Josip Emanuel Barbo - Waxenstuin,ki je bil državni poslanec na Dunaju. Kljub svojemu tujemu poreklu pa se je za slovensko kulturo živo zanimal in jo med drugim denarno podpiral Slovensko Matico.
Na gradu Kot pri 'Trsteniku se jc 1817 rodil Jožef Stergar kot sin grajskega oskrbnika. Na Dunaju jo dovršil pravo in bil nato notar v Kranju, Pri njem j c nekaj časa služboval pesnik Simon Jonko, Stergar je napisal veliko nemških člankov in študij o živalih in je bil kot strokovni pisatelj zelo cenjen. Posebno je raziskoval življenje in navado divjega petelina. Umrl je 1899 v Kranju,
Na Brinju se je leta 18k0 rodil Leopold Lavoslav Goronjcc,umrl pa je 1886 kot župnik v Adlcšičin. Bil je vnet pristaš slovanske vzajemnosti in je veliko prevajal iz češčine,poljščino in ruščine. Med vidnimi deli je prevedel v slovenščino Gogoljeve Mrtve duše in prevod objavil pri Slovenski Matici pod psevdonimom Podgoriški.
Iz Prolesja jo bil doma zgodovinar Ivan Stcklasa (1846 - 1921). Bil jo profesor v Karlovcu in Zagrebu tor jc v slovenskih časopisih veliko poročal o razmerah na Hrvatskomtpisal pa jo tudi o drugih Slovanih, Njegovo življenjsko delo pa jo temeljita Zgodovina župnijo Šentrupert,ki je izšla leta 193-3.
Iz Šentruperta je bil doma dr. Pavel Lunaček (1900 - 1955)»ki jo za časa BOB organiziral na osvobojenem ozemlju Centralno vojno partizansko bolnico in postal njen upravnik. Bil jo tudi član SHOS in AVNOJ, Po vojni si ju pridobil veliko zaslug za razvoj moderne ginekologijo v slovenski medicini.
Iz Karanja pa je doma partizanska pesnica in pisateljica Vida Brest (Majda Peterlin),rojena 1925. lota.
Šentrupert spada v občino frebnje. Zaradi lepoto svojo okolice in zaradi kulturnih znamenitosti,pa tudi zaradi dogodkov iz NOB ta kraj vabi človeka,da ga rad vedno znova obiskuje,
dr. Jože Kastelic
( Ob predstavitvi Šentruperta v pobrateni krajevni skupnosti Prule)

... - ' ■ . ■ ;/

1 I



■.v

1	\	■	'[■ ■ ": -•	. v".


/ \ .-4
.


NA KAJ ♦POHISLIb 3 KO KASLI^Ib ESSEDO KNJIGA
PonisliEi}da bo potrebno branje. Iranka uhan,4. razred
Rada boren. V knjiEaJ. jo veliko z, niuivego.. Anka grč ar
Poni s! in na pravljioe vseh držav n ne. pripovedko. Karta Bedono, 6. razred
Ponislm,kako Toliko jo ir. svetu knjig in skoraj vso te knjigo so poučne. Nataša Vadi tar
jo saslioin bosodo kojigi^ponisl o,do. bo=, dobilo v knjižnici kak-sno zaniuivo knjigo. Renata gagn
Pokiioliu,CLio dr z in v i oni zaniuivo knjago in berem zgodbo o dveh junakih. J osica -'-o Ion c, 8. r o ir ca
-omislim na uehoni iv m na knjtige iz čel si. e knjižnice ali na j'-l1 j igu , ki j in . ...■ a v ■ - um. in so z :uc tole lepe. _mka Kr^nc
Pomislim,da zc.Lo a .vi ber-iu naj eto knjigo. Brigita Kumer
BI tog or v is bonu, ki oauac znest $ d: bo ; rcbrc.l vse knjige na s zetu!
Jaz bi jih rada čvreč. Damj o.o o Zupan
Pomislim,da je knjiga lahko človeku prava prijateljica.če jo seveda prebere. Ut rinka aont 3.
P A H A 'J? N I K A S V E T I iiLADIESKIM PISATELJEM
Pišite debele in zani;eive knjige! Renate /je.go,6.razred
No.pišitc vesele zgodbe,v katerih naj nastopajo otroci,starši pa tudi učitelji„ Mariin.:-. Ruperčič
Napišite debele knjigo in veliko pravljic. nojen Peterlin
Sestavljajte zgodbe,da se bono ob njih sprostili,ne pa dolgočasili. Martina Krajšek
Napišite šc kakšno mladinsko knjigo,ki bo pripovedovala o vojnih časih» Nataša fidoar
Napišita kakšno pustolovske zgodbe o mladih,ki hočejo vse narediti sami, Tadeja Zupan
Pišite čimbolj napete pustolovsko knjige,kj er naj sodeluje kaka skupin a.o trsk,. Knjigo naj bodo o aromi j one z barvnimi ilustracij a™ ni. Lamjena Zupan,8« razred















■;











, '
.









V. V..










O ČE M
B I
NAPISALA
KNJIGO
O,teh stvari je nešteto! Meni je ned vseni najbolj všeč "tena": Naš razred. Dogodkov iz našega razreda je nešteto. Nekaj je lepih, neka j jo posebnih,veliko je veselih in smešnih dogodkov,nekaj pa je tudi "nanj lepih",ko ge kaj polomimo. Lepi dogodki so sc porajali ob razrednih proslav.:ii,posebni ob tekmovanjih in njihovih uspehih,veselih dogodkov ne zmanjka ned glavnin in malini odmori,smešni dogodki pa se porajajo tudi ned poukom;iri nemščini je Jožo bral tekst;čc bi prevedli,bi bilo pravilno takole :"Otroka,pohitita!" kliče mana iz kuhinje. Ker je Jože bral površno,bi morali prevesti takole:"Otroka,lajajta!" kliče nama. iz krav. - Tenu smo se zelo smejali. Tisti "nanj lepi" dogodki pa so pretopi,saj si tudi naši fantje kdaj "merijo svojo moči". Naš razred je imel leni kar "tradicijo",da smo ned vsakim glavnim odmorom tekli ven in sc skup...j lovili. Najprej smo šteli. Eden je štol o palčku,ki sedi na veji in vprašuje o tvojih barvah, drugi o poštarju Abeliju Baboliju,trotji o Eciju Peciju,potom spet o petih podganah in štirih miših...Z na.i se ni smel loviti nihče iz drugih razredov in tudi zato je bilo zelo zabavno.
Pravite,zakaj bi si izbrale, to terno? Tu se pa vse skupaj zavozijo.. Zatojev bi bilo nič koliko. Pač zato,ker o tuj poredni stvarci vem nič koliko stvari,saj jo to naš razred.Pa menda ja no mislite,da bi izbrala temo pokopališče?! Vsi v našem razredu smo rojeni za smeh,za šale,nagajivost...Mislim,da ni treba več spraševati s tisti-1 groznim zakajen. Smo vesel razred in vesela stvar gre laže izpod perosai
Iznašli smo tudi novo igro Maček in niš. Eno igro že poznamo,naša igra pa je taka:za šolo ju betonska jama,okoli njo pa so razpostavljeni železni drogovi. Tisti,ki jo zadnji prišel v jamo, je bil maček,v j■ .ni pa smo bile miši. Kdor se je dotaknil železnih drogov,ga jo maček lahko ulovil,a mu navadno to ni uspelo. Večkrat smo so domenili,d eden na skrivaj steče iz jamo, medtem ko po jo maček lovil pobogngonca,smo ni ušli von in spet noter,pa v n... To igro so sedaj agrajo tudi drugi,a začetniki pa smo bili ni.
Pa recite,če ni veliko zanimivosti!
Tadeje. Zupan,6. razred
Napisal bi knjigo o našon lopon življenju. Včasih ni dana pripovedujejo, kako so živeli v času vojno in prej. JAL1. j in je hudo, večkrat so bili lačni kot pa siti. Zdaj pa incvao otroci vso™ Ga dovolj in sno srečni kakor ptički,ki letajo po zraku. Groma lahko,kamor hočemo,delane lahko,kar hočemo,imojio dov.'l, jesti in piti. Zato nisao nikdar ločni in jorno lahko,kadar hočemo. In prav o ten bi napisal knjigo.
S t oni o Uršič ,6. r a z r o d
Kor še od rojstva živin na dosoli in imamo done. tudi nekaj zemlje,katero tudi jas z vesoljen obdelujem in obenem spoznavam okolico svojega doma,bi tudi v knjigi,če bi jo napisal,uporabil to snov.
lake knjigo pa bi z vesoljem pisal,kor z zanimanjem opazujem rastlino,ki rastejo n, njivah,rože ne vrtu in domače živali,ki so ni zdijo že bolj zanimive. Audi na. svoji poti proti šoli,ki Polje čez travnike in polja in jo zelo zanimiva,lahko opazujem naravo.
kislin,da bi ni dal-. pokrajina,v kateri živin,dosti snovi,da bi lahko napisal zanimivo.knjigo.
Slavko Ziherl, 5. iv ..zreti
Napisal bi znanstveno knjigo o vi or ovi. Opisoval bi o živalih,ki živijo na deželi. Napisal bi,koliko lot živij o,kako so razmnožujejo in kdo so njihovi sovražniki. Pisal bi o življenju v gozdovih ,v rokah nn potokih ter o udomačenih živalih. V knjigi bi bilo tudi fotografij o živali.
'Aak- knjigo bi zato rad napisal,da bi otroci v mestih lahko vo-iišo zvedeli o življenju na deželi in tudi zato,kor rad dolom na kmetiji in rad opazujem naravo.
J o z o Ek: r j a, 6. razred
Pisal;*, bi m j igo o živalih.
Hc.jr-aju bi pisal;"., o psičku Kuri ju. ia psiček ju majhen. Je črne barve,nogice pa ima belo. Hana pi-cvi,da iuo. copatke. Star je pot nesccov. Najraje ima mleko, čo p v-, ni uleka, pa kruh in še kaj drugega. Muri še laja. Ge bi ga drašiln,bi že malo ugriznil. Zato ge. no snom dražiti. Najraje hodi za .i&.no,če* ne pa ni doma,pa zn Piki j o; i. Za etan o hodi zato na jr a j e, kor uu dam veliko ril oko.. Kuri kar ve,kjo bo dobil več mleka.
Knjige o živalih bi zato rado. pisale.,ker imen rada živali,najraje pa imun psička Kurij c.,
Berta Kanova,6. razred
Opisovala bi svoje življenje. Potoval/, sen od kraju do kraja,od države do državo. Pisala bi,k;.ko soli so poslovila, od švicarske šole in koko so mo sprejeli v sl -venski osnovni šoli. Napisala bi nešteto reči o življenju v mostu,kj er sne prej v a,vici stanovali, Na k :ncu pa. bi opisala življenje v Jugoslaviji n deželi, kjer zdaj živim. Ugotovila sen,da. se še lepšo šivi na. došuli kot HOH&ih.
Tudi pisatelji vočkri. pišejo o svojcu življenju,zato bi tudi jaz pisala o ton,ker sen sama doživela.
D ar j a Ton-a š i n, 6. razred
Napisal : bi knjigo o svojem otroštvu. Velikokrat sera k; j ušpičila viatori ali očetu. Zelo rada. sen nagajala sestri,ko se je učila. Bila sen pač še majhna in polje vragolij.
marink- mkarja,6. razred
Zg sedaj rade pišem hudomušno spise. Pišvn o raznih dogodivšči-nah,ki so s o veda. po svojo smešne. Ge bi bila. pisateljic a,, bi opisala dogodivščinoiz otroških let,ki bi jih tudi hudomušno obarvala,d,- bi se vsi otroci ob takih knjigah nasmejali in bi jih radi brali.
Molita Breznikar,6. razred
Pis>"-.l.v. bi itito bnji£,o otii zgodbo,bi bi jih posebno otroci redi br<;u.i. oovoda bi p i šoti a seno z o. 'iL.dino in nogo č o bi knjige tu-di SGJK ilustrirale.. Pio. ti,, bi prodvsooi zn.uistvuno fantastično zgodbe. V njih bi n. stopali zvezki,šolsko potrebščino,pohištvo, teiov; idno or od j e, stavbo, • 'vtonobili, pl; moti, p. še unogo drugih stvari, tii prodacti bi z noj o pomočjo dobili roko,noge,usta, nos,usvsa in laso. Začeli oi hoditi po cestah in eo pogovarjati. Včasih bi v te zgodbo vrinila tudi -.r jo prijatoljico,ki bi s tom dobilo c ut on o ne glavah 5ropc| v ušesih, prodal o v trebuhu in še mnogo drugih stvari. Vse to. bi nopasala v humorističnem tonu. Toko knjigo po; bi pisala zoro,ker si tokih knjig selim,da bi jih br,ti. in ker zo zdaj napišem kak spis o podobnih stvareh.
K-že,da sem v teh spisih še kar uspečn; ,suj so mi kakšnega že ob j; '.vili.
Vi radi br; li tako knjig , in zgodbe? ,3o vam všočB Poča.kajto,da odrastom,'.logočo bon p le pisateljica. Tega si tudi jaz solim.
hort in;., kuperčič ,6. razred
Tis.o.l.o bi o raznih dogodkih iz otroštva. Zdm so mi, d a je otroštvo» tako brozskrbn- - in z; niviivo ?da. ni nu bi zmanjkalo snovi za pisanj v„ Otroci se nikoli nu naveličajo svojih punčk,medvedkov ln BUgmlnic. Če jih popeljemo v narovo,jo zanje- tam vse zanimivo* Svojeg" otroššv se p., zaved.ui) šele takrat,ko je šu mino in ta.rcra.t osivijo v n .s naj lepši dogodki iz otroških lot.
Martina Kraj šok,6, razred
pada. bi bila. pesnic; . ris..ti bi pr., d vsem borbene- pesmi, ki bi mri povudovale, .o eku so nabore j o o. '.le z. svojimi otroki in kako ju okupator pobij, .1 ljudi, če pa bi bilo. pisateljic.,p. bi -dsalo tudi o znamenitostih n,.šega krajo.. To bi bila. knjig, za. turiste. kis le. pa bi tudi o naši gotski cerkvi in 0 tresk h v cerkvi na Vihru ter o n-n ovnih lepot ..n no šeg,, kraj. in njegove oko-1 ic u o
8uz..,n,k Loku,r5 6» ruzrod
Go bi bilo. j: z piavuGl jico.,bi nenisv-ln	bi opise vela
P eri iz ene. Opisovalbi (j^godko iz vojnih dni. Opisovala bi,
L:oho so poriizo.ni ljubili svobodo,kako so so borili.
0 ton bi r a... opisoval.. zato,hcr rede buren napote in lupo zgodbo is vojnih časov. Kislin,eh: bi ni t ho zgodbo uspelo.
Mnbnša Vidnar,6. razred
Napisala bi hnjigo o živalih, hi živi j..) v dolini. Vsak dan pa pridejo na hrib,hi se vzdiguje nad dolino,ljudje in po hribu stresejo celo tono odpadkov. 11 judjv unrejo. Odpadki pe še vodno drsijo po hribu in zasipavajo dolino, bivali v dolini muči osamljenost in začnejo se pobij: .ti. ha koncu ostanete le dva: lepe,uledo. muca in oč varljivi muc. Zaljubit e so drug v drugega in poskušate pri -ležati po gori odpadkov ne. vrh hriba. Njuno hrepenenje po nočen,kar jv še daleč,e dosegljivo,in ljubezen premog atu odpadke. Mb.čji por končne pr id v n c. cilj in za njunim odhodom se v dolino vsipljejo odpadki in popolnoma prekrijejo dolino.
Vso,kar so je dogajalo v tuj d Glini,jo umrlo,izničilo sc je,
Ho len j igr) bi napisala kot svarilo, ko j ti če bomo h. naprej trk o živeli kot zdaj,bone eksplodirali ali pa vsi umrli zaradi one-snažvnesti narave.
Izničili bomo sami sebe»
Metk.':. Ji h ,5. razred

v
f- 4. x	. . ; >
rv C i J


■■i; ■. c /	,,x


• :




-S •'!'*
■ -
' ■








-v-- ':- h f i
.	■<-	.	. i ' - , ■ ':VS
■	.• ...	■ .	- > ■	. 'Az
■	■ ‘v '	v. r '■ ' V V';





O

LV^-'1
! N


KW»iMrtimepfc.-toniti:-1r:
Y
PIONIRSKI
K N J I S N I C I
V	nionirsko knjižnico som na soli začel zahajati že v prvem razredu. Takrat nam jc knjižničar velikokrat bral knjige. Takrat sem postal prijatelj knjig. Najraje berem prtižansko knjige in pravljice. Prebral sem že veliko knjig. Od tistih,ki som jih prebral iz šolsko knjižnice,mi je bila najbolj všeč Dogodivščine partizanskega šoferja. Pisatelj opisuje samega sobe,kako jo vozil v partizanih. V knjižnici rnd brskam po Knjigi rekordov. Rad beitera tudi pesmi. Kakšno pesem se tudi naučim. Včasih si sam izberem knjigo,včasih pa mi tovariš kakšno poišče.
V	šolsko knjižnico bom hodil,dokler bom učenec osnovne sole,potem pa bom začul obiskovati kakšno drugo knjižnico,saj ne bi mogel živeti brez branja.
Janko bkarja,peti razred
Vsako sredo hodim v knjižnico. Vzamem po tri knjige. Rad jih berem, ker so lepe in imajo barvne ilustracije. Čo jo kakšna knjiga že raztrgana,jo zavijem. Vse knjige imam na mizi,kjer pišem domačo nalogo. Pridno pazim,da knjig ne umažem ali popacam.
Jožek Radovan,tretji razred
Prebral sem žo veliko knjig. Najraje borom zgodbe iz narodnoosvobodilno borbo. Te knjige dobivam v pionirski knjižnici.
Tudi oče mi je -e kupil veliko knjig. Levi in desni klovn mi je bila posebno lepa,pa no zato,ker ima veliko ilustracij,ampak zato,ker je smešna.
Franci Zupančič,trotji razred
Ko sem se v prvem razredu naučila brati,sem se žc začela zanimati za knjige.
Veliko slikanic sem dobila za rojstni dan. Skoraj ni dneva,da ne bi vsaj malo brala. Kar navadila som s e,da vsak večer,preden zaspim,preberem vsaj nekaj listov.
Kor doma nimam veliko knjig,rada zah, jan v šolsko knjižnico. Rada imam vse knjigo,zlasti še tiste ,ki so iz NOB.
Prepričana sen,da no bom izgubila veselja do branja.
Mira Krajšek,četrti razred
Najraje berem partizanske zgodbe. Med njimi je tudi knjiga Mule. Knjiga opisuje tudi o trmastih mulah,ki so bile včasih partizanom za samo napoto,včasih pa so jim rešile življenja. Bile so vseh muh polne,zato sem to knjigo tudi najraje bral. Spoznal sem,kako so živali lahko tudi koristne.
Lojze Kačič,četrti razred
Knjjga Pravljice is mačje preje Svetlano Makarovič mi jo najbolj všeč.
V knjigi jo nešteto zgodbic. Pri nekaterih misliš,da se je vse resnično dogajalo. Med njimi je tudi zgodba Polh si sposodi hruško, 'la zgodba pripoveduj e,kako se je polh norčeval iz hrušk. Pa je prišla zima in je bil lačen. Sposodil si jo hruško od polhov,ni jih pa vrnil.Zato so polhi prišli k njemu in v naslednji jeseni sami vzeli hruške.
Zgodbica ju napisana tako,kot da bi se pred teboj dogajala.
Suzana Sinkovič,četrti razred
Že ko sem bil majhen,sem rad poslušal pravljice. Kasneje pa sem žo sam prebral kakšno zgodbico. Sodaj pa rad berem knjigo iz NOB,všeč pa so mi tudi hudomušno. Moja najljubša knjiga pa jo Rdeča pest. Prebral sem jo že večkrat in ob vsakem branju sc česa naučim.
Vsem mladim bralcem svetujem,da to in še kakšno drugo knjigo večkrat preberejo.
Damjan Breznikar,četrti razred
KNJIGE TUDI ZA SLEPE
Tioj oče j e slep. Oslepel je,ko j e bil s bar 17 let. Ko se je po nes-nesreči pozdravil,je šol takoj v šolo za slope ljudi. Tam se je naučil Brailovo,Kleinovo in Hebeldovo pisavo. Naučil sc je tudi pisati s pisalnim strojem. Bore tudi svoje časopise in knjige,
V t. h knjigah so povesti,včasih je vsebina političnega značaja, so pa tudi razni priročniki,v katerih tudi slepi najdejo različne nasvete. Knjige so napisane največ v Brailovi pisavi,ker je ta pisava najbolj poznana. Knjiga pa je včasih lahko taka kot časopis,ki opisuje razne dogodivščine. Večkrat nam otrokom bere o kakih dogodkih,pa tudi povesti ali pesmi,ki so jih sestavili slepi pisatelji in pesniki.
S časopisi in knjigami si moj oče krajša čas,zato mu veliko pomenijo,
Brigita Kumer,osmi razred
Meni knjiga veliko pomeni.
Nasa učiteljica je imela v prvem razredu tudi nekaj svojih knjig,ki smo si jih sposojali pri njej. Tako smo se naučili bolje brati. Knjige so bile tanke,zato si jo kmalu prebral in si sposodil drugo. Nato sem začela hoditi v knjižnico. Vanjo sem redno hodila in s tem j c naraščalo moje zanimanje za knjige. Skoraj z vsako knjigo postaneš bogatejši. Sprva som imela naj-rajsi pravljice,nato som se navduševala nad partizanskimi zgodbami, sedaj na imam najraje pustolovske. Ker zelo rada berem,mi včasih mama pravi,naj ne berem toliko, A jaz se ne morem ločiti od knjig. Vsako leto tudi tekmujem za bralno značko.
Anka .Rugelj, šosti razred
Prebral sem veliko knjig. Najbolj mi jo všeč knjiga z naslovom Ovčar Runo. Opisuje potepuškega psa. Zgodba je zelo napeta.
Všeč mi je bilo,ker ju Runo znal skakati čez ograjo.
Bogdan Brcar,tretji razred






V PIONIRSKI
KNJIŽNICI
Na naši šoli včasih učenci višjih razredov pomagamo knjižničarju. Nemalokrat zaidem v knjižnico tudi jaz. Včasih zaradi potrebe po zavijanju knjig,še raje pa sem škrat,ko moram včasih vpisovati na kartončke številke knjig,ki jih učenci,ki pridejo v knjižnico,vzamejo.
takrat,ko ni v knjižnici nobenega obiskovalca,brskam po policah in pregledam nekaj knjig - skoraj vse tiste,ki so iz NOB, fantazijske,pustolovske pa tudi druge,
Če obiskovalcev še vedno ni,si na hitro izberem kakšno knjigo in že se zatopim v branje. Toda kmalu me že premoti prvi trkanje in skozi vrata se zvrstijo mlajši učenci;že je treba pripraviti kartončke. Zanimivo je medtem tudi gledati,kakšne knjige so všeč mladim bralcem - prav vse vrste izbirajo in jim zato ni treba preveč dolgo izbirati. Ugotovila sem že tudi,da mlajši pionirji pogosteje hodijo v knjižnico kot pa starejši - verjetno imajo ti že premalo časa,kor je že dosti učenja. Mlajši tudi voč knjig naenkrat vzamejo kot pa starejši. Prav začudila sem se,ko je zadnjič učenec iz drugega razreda vrnil kar celo skladovnico knjig.
Kmalu je ura končana in tudi bralci že vsi zapustijo knjižnico. Za konec pa si še vpišem knjigo,ki sem jo začela brati,ko navdušenih bralcev v knjižnici še ni bilo.
Damjana Zupan
0 KNJIGAH ZA B R A L N 0 Z N A E K 0
Kar nekaj knjig je treba temeljito prebrati,da lahko tekmuješ za bralno značko. Seveda pa morajo pred tem naši mentorji dobro premisliti,katere knjige so najbolj primerne za posamezen razred.
Za bralno značko sem tekmovala vseh osem let in ni bilo knjige, ki je ne bi pred tekmovanjem z veseljem prebrala.
Zadnje čase najdemo v knjigarnah provej novih knjig,ki so jih napisali naši pisatelji in so šele v prvi izdaji. Ne smemo pa pozabiti na naše najbolj še starejše ustvarjalce. Teh je v programu za tekmovanje manj. Lahko bi bilo v izboru knjig za bralno značko še več del drugih jugoslovanskih avtorjev - ne le slo-
venskih,pa tudi dela tujih pisateljev niso napačna.
Predvsem pa mi jc všeč to,da si lahko izbiramo med dvema ali tremi knjigami - če ti kakšna ni všeč,si lahko enostavno izbereš neko drugo knjigo*
Kljub tem pripombam pa lahko rečem,da so knjige za vse razrede dobro izbrane in pritegnejo precej mladih bralcev,najbolj vzpodbudna pa jo ugotovitev,da večina tekmovalcev tekmovanje tudi konča - osvoji bralno značko.
Damjana Zupan
TO JE BILO PRESENEČENJE
Včasih se presenečenja vrste kar eno za drugim. Nekatera so večja,druga manjša,spet tretja pa so tako neznatna,da se jih niti ne zavedamo,a vseeno so.
Tudi jaz doživim dosti presenečenj. Eno največjih je bilo nekega dne,ko...
Urini kazalci so se bližali osmi. Po televiziji se je že iztekal TV-dnevnik in zato sem se že odpravljala spat,kajti vedela sem,da bora morala zjutraj še zgodaj vstati. A - ne vem,kaj jc bilo,da sem še nekoliko trenutkov postala pred televizorjem: ravno takrat so predstavljali novo knjigo Naš malček. Ko so prikazali nekaj strani v knjigi,je za trenutek švignila mimo mene znana slika. "Poglej jo,Damjano!" je vzkliknil očka."To knjigo imam tudi jaz,a ker še nisem listal po njej,slike seveda nisem videl. Takoj jo prinesem."
Čez nekaj trenutkov smo že poiskali pravo stran v knjigi in naslednji hip se je prikazala "mala jaz",ko sodim na vratu očkovega prijatelja in držim v roki papirnato letalo. To sliko dobro poznam,ker je bila pred nekaj leti objavljena v reviji Otrok in družina. Največ smeha pa je bilo na račun stavka,ki je pod sliko;tam seveda piše,da je tisti,ki me nosi,moj očka. Ura se jo pomaknila že daleč čez osmo. Tista slika me je talce presenetila,da šc dolgo nisem mogla zaspati.
Damjana Zupan,osmi razred
KNJIGA, KI JE NEKAJ
POSEBNEGA
Ko je sel nekega dne očka na Koroško,kjer je bila proslava v čast pisateljema Prežihu in Suhodolčanu,je bilo že precej pozno , ko se je vrnil in sem ga videla šele zgodaj zjutraj,ko me je nenadoma zbudil.
Ko sva se s sestro počasi zdramili,nama je očka potisnil v roke dva zavitka in rekel:
"To je pa dala pisateljica Kristina Brenkova."
"Kako pa to,saj naju sploh ne pozna," sva se čudili,ko sva zavitka odvijali.
"Pravzaprav vaju pozna,saj ji velikokrat govorim o vaju,"nama je očka pojasnil.
Medtem sva že razvili zavitka in pred nama sta se prikazali dve novi in lepi knjigi. Meni je bila namenjena večja - Stare grške bajke,ki jo je prevedla pisateljica sama. Na prvi strani je bil pisateljičin podpis. Zraven je nalepljena tudi sličica,na kateri piše:Ex libris,Kristina Brenkova.
Hvaležna sem pisateljici,ki mi je podarila tako lepo knjigo.
Damjana Zupan,8. razred
K N J I G A , K I ME JE PRITEGNILA
Ob koncu počitnic si med velikim kupom knjig kar nisem mogla izbrati prave,ki bi mi lahko bila zelo všeč.
Po dolgem času sem našla knjigo z naslovom Prideric Chopin. Spomnila sem se,kako zelo rada igrani Chopinove melodije na klavir,zato sem trdno stisnila knjigo,da se ne bi premislila in kmalu sem jo že z navdušenjem brala.
V knjigi je več skladateljevih slik pa tudi slika njegoveroke. Ob branju knjige sem se zelo čudila,ka:o je Chopin že tako zgodaj znal igrati na klavir,hkrati pa tudi pisati melodije in improvizirati.
Čudim se temu,kako je mogel že kot deček povsod požeti toliko slave,
Že po nekaj prebranih straneh sem se odločila,da bom odslej še raje poslušala Chopinove skladbe in še raje igrala na klavir, saj ob njegovih skladbah zares uživam»
Damjana Zupan,8. razred
V vsaki knjigi jo nekaj posebnega,toda knjiga SOS za nato Zemljo jo ena sama posebnost. V njej ne pišejo takih stvari kot v drugih knjigah pa tudi ilustracijo so posebnost.
Zdaj pa od začetka. Kaj v njoj sploh piše? 0 besedi EKOLOGIJA,o prehrambeni verigi in kar je najpomembnejše - o onesnaževanju okolja.
Predvsem sc lahko zamisliš ob uvodni besedi in pri naslovih Hitro na pomoč,sicer bo umrla. Žalostna je slika ob naslovu:fotografija Zemlje in na njej velik obliž,ki je čisto pravi,in je zaros prilepljen. Verjetno pa bo kmalu takih obližev premalo in se bo zgodilo to,kar piše v uvodu:"Človeštvo je zdaj podobno človeku,ki sam žaga vejo,na kateri sedi na drevesu." Da. Res. S tem ko odvr^ žeš papirček,malo zarežeš z žago v to debelo vejo in ljudje spet za malo zdrsnemo proti mogočnemu prepadu. Sicer pa,sami boste zaslutili, da nekako res drsimo proti prepadu. Zato vzemite v roke knjigo SOS in poiščite rešitev. V knjigi pa so še druge zanimivosti: o ekologiji si lahko preberete pod počenim jajcem,katerega polovico moramo dvigniti. Knjigo lahko "raztegnemo". Dvigati moramo zaveso,pod katero sedi žaba. Prehrambeno verigo lahko potegnemo iz knjigo,na petih členih so sličice:dvigati se morajo pokrovčki, pod katerimi so slike v zvezi z vsebino... Zaradi vsega tega je knjiga prav vznemirljiva. Upajmo pa,da se bo n -kakšno geslo knjige tudi uresničilo:Z združenimi močmi bomo obvarovali naravo in življenje.
Tadejs Zupan,šesti razred
Pri nas domaimaao veliko knjig,najbolj všeč pa mi jo knjiga Deklic an a sončnem žarku. Knjigo jo napisal Anton Ingolič. Ko je obiskal našo šolo,se je v knjigo tudi podpisal. V knjigi so zelo lepe ilustracije,ki jih je napravila Lidija Osterc, Knjiga ima živahno vsebino. Govori o deklici Kaši,ki je imela zelo dobro srce.
Želim si,da bi lahko prebrala še veliko knjig.
Milena Kotar,četrti razred
KO SE ODPRE STARA
SKRINJA
Včasih,kadar sem na Gorenjskem,me kar prime,da bi šla po stopnicah navzgor in .,»
"Da,šla bom," si mislim in čez nekaj sekund sem že v prvem nadstropju našega vikenda in jemljem iz naše stare skrinje razne predmete. Pred mano leži veliko knjig,ki jih je skrinja skoraj čisto polna. Zanimivost teh knjig pa je,da so skoraj vse izšle pred več kot 20 leti,najstarej še pa so moji predniki brali že v začetku tega stoletja. Odločim se za manjši kup in ga dam iz skrinje. Ogledam si vsako knjigo posebej,še posebej pa me zanima letnica njenega izida in pisatelji,ki so knjige napisali. Na poseben kupček dam knjige,ki so mi najbolj všeč. To so največkrat dela pisateljev iz začetka tega stoletja. Pa tudi kakšnih pustolovskih ne manjka na kupčku.
Če imam še dosti časa,pregledam še ostale knjige in najlepše dam na kupček poleg prejšnjih najlepših. Izbire imam seveda veliko, čeprav sem prebrala že kar1 dosti knjig iz te skrinje, čisto na koncu izberem iz kupčka najlepših knjig kaki dve ali tri in zaprem skrinjo in je vse tako,kot jo bilo prej.
Skrinja mora počakati kakšen dan ali dva,največ en teden. Kajti knjige,ki jih izberem,so prebrane v zelo kratkem času,čeprav obsegajo dosti strani. So pač te knjige zelo zanimive.
Damjana Zupan,8. razred
S T A R A K U Ii A R S K A KNJIG A
Pri nas je .bila včasih gostilna,zato jc bilo treba gostom tudi dobro skuhati. Pri hiši je še ostala Slovenska kuharica,ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna 1923, leta. Vezana je v karton. S pomočjo te knjige še zdaj večkrat kaj spečemo. Ta knjiga obsega čez šeststo strani. V njej so recepti za domače jedi,zat torte, peciva,gobove in ribje juhe,zadaj pa so še primerne jedi za posamezne mesece. V knjigi je zraven receptov tudi veliko slik,da si lahko predstavijas,kakšna je približno tista jed,ki je pripravljena,
To knjigo je imela še moja stara mama,ko se jc šolala v gospodinjski šoli in jo je tam rabila,s pomočjo te knjige pa je najbrž skuhala tudi doma. Knjiga hrani mnogo dobrih receptov.
Nataša Vidmar,6. razred


.	bf-Mfe'



. '. . ;U.	" i-f' ■	•

,.«/. - .JV. '■*■	■
v-» < * - ■ •

.•.Irt«?-..'


\ /A K '■/ ^








"KNJIGA JE BILA LE OD NEKDAJ VIR ZNANJA,ČLOVEČNOSTI,MODROSTI IN SREDSTVO ZA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE IN ZBLIŽEVANJE, ČEPRAV SO JO VČASIH TUDI ZLORABLJALI. DOBRA KNJIGA ...NI NIKOLI OSTALA LAST ZGOLJ ENE SAKE DRŽAVE ALI NARODA... TAKA KNJIGA JE DEL KULTURNE ZAKLADNICE IN LAST VSEGA ČLOVEŠTVA . "
TITO
PREPROSTE BESEDE
GLASILO NOVINARSKEGA KROŽKA NA OSNOVNI SOLI ŠENTRUPERT
šolsko leto 1980/81	leto XI. številka 4
Likovna oprema:člani likovnega krožka pod vodstvom mentorice Ivanke Konestabo
Uredniški odbor:Slavka Kovač,Brigita Kumer,Damjana Zupan, Martina Krajšek,Tadeja Zupan
Mentorja:Danica in Jože Zupan
"KNJIGA JE BILA LE OD NEKDAJ VIR ZNANJA,ČLOVEČNOSTI,MODROSTI IN SREDSTVO ZA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE IN ZBLIŽEVANJE, ČEPRAV SO JO VČASIH TUDI ZLORABLJALI. DOBRA KNJIGA ...NI NIKOLI OSTALA LAST ZGOLJ ENE SAME DRŽAVE ALI NARODA... TAKA KNJIGA JE DEL KULTURNE ZAKLADNICE IN LAST VSEGA ČLOVEŠTVA. "
TITO
PREPROSTE BESEDE
GLASILO NOVINARSKEGA KROŽKA NA OSNOVNI SOLI ŠENTRUPERT
šolsko leto 1980/81	leto XI. številka 4
Likovna oprema:člani likovnega krožka pod vodstvom mentorice Ivanke Konestabo
Uredniški odbor:Slavka Kovač,Brigita Kumer,Damjana Zupan, Martina Krajšek,Tadeja Zupan
Mentorja:Danica in Jože Zupan