Slev. K9.
f LMIM T pele*, Hm H. mala 1525. Posamezna Statika slane 2 D!n. LBfO U.
. l ".'*'
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... .120
ia celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno ♦ Jugoslaviji .... Din (tO v inozemstvu. ... . BO
S tedensko
Cene Inseratlom:
Enosiolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem deli« vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plsEena v oolovlnL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednišiva telefon 50, upravništvo 328.
en list m slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.


Ljubljanski vladika dr. Anton Bonaven-tura Jeglič praznuje danes petinsedemdeset-letnioo rojstva. To ni samo njegov praznik, ampak praznik vsega slovenskega naroda. Kajti noben tako izrazit reprezenlant slovenskega naroda ne živi danes med nami kakor je škof Anton Jeglič.
Kar našega škofa predvsem diči, je njegov pogum. Dr. Anton Jeglič je mož kakor redkokdo danes, ko ta čednost tako pojema. On se ni nikoli ustrašil ne človeka -.e zoprnih okolnosti, ampak se za vsako dobro stvar postavil v boj v prvo vrsto. Svoje velike načrte je izpeljal z železno vztrajnostjo ter ni klonil pred nikomur in pred ničemer, če jih je bilo treba braniti. Tam, kjer hodijo drugi okoli, je šel naš škof vedno naravnost. Dr. A. B. Jeglič je poosebljeno geslo: Kjer je volja, tam je tudi pot In kar je največje na njem, je to, da je kot petinsedemdesetletnik isti kakor je bil kot navdušen dijak. Nihče našemu Škofu ne reče starček. Njegova močna duša se zrcali tudi nazunaj. Marsikateri mladenič ga lahko zavida za pokončno hojo, žive oči in ognjevito kretnjo še danes. Naš škof je leleznega zdravja kakor je železne volje.
Le mož take bodrosti. optimizma in vedre duže je mogel premagati tolike in take težave kakor jih je dr. Anton Jeglič. Njegovo pastirovanje med slovenskim narodom pada v čas največjih duhovnih, kulturnih in političnih kriz našega naroda. Zasluga našega škofa je, da se je premagalo plitvo svobodo-miselstvo, ki je bilo pronicalo tudi že med širSe plasti, da se je versko življenje poglobilo ter postalo najjačji faktor tudi v našem javnem življenju. Njegovo orožje so bili prepoved, knjiga, organizacija ter lasten zgled. Predvsem pa je škof vedno bistro poj mil vrednost vsake nove misli, pokreta, inicija-tive, ki jo je vedno podpiral, četudi je pre-lamljala časih tradicijo, navade, komodnost. Njegov pronicavi um gre vzporedno z njegovo nezlomljivo voljo.
Dr. Anton Jeglič se je boril za pravico,
za svobodo, za ravnopravnost že pod tujo monarhijo, za pravico ljudstva se bori tudi danes. V tem oziru je bil vedno neoziraje se ne na desno ne na levo vedno na strani slovenskega ljudstva, organiziranega v slovenski ljudski stranki. Ze v njegovih mladeniških, dijaških spisih se zrcali navdušen Slovan. S svojim zgledom je zbral vse slovensko ljudstvo okoli majniške deklaracije. Ni bil revo-lucijonar; toda krivice, ki so se prizadevale Slovencem zlasti ob svetovni vojni, so ga nagnile k svobodni Jugoslaviji. Najbolj je on pridobil zanjo ljudska srca. V novi državi, ki ji je najudanejši državljan, pa njegova velika duša istotako gori za naravne pravice slovenskega ljudstva. Že leta 1910. januarja meseca pravi v pastirskem listu: »Glede avtonomije ali centralizacije se mi dozdeva, da se išče neka srednja pot; ne popolna centralizacija, ker posameznih delov ni mogoče zednačiti in po istem kopitu vladati, in ne popolna avtonomija (misli federacijo), da ne bomo preveč razkosani in za srečen razvitek premalo enotni.«
Našega škofa pa bo zgodovina prištela tudi k največjim kulturnim delavcem v slovenskem narodu. Njegova je prva popolnoma slovenska gimnazija, ki je še danes najboljša med vsemi. On je omogočil z lastnimi sredstvi izdajo latinsko-slovenskega in grško-sloven-skega slovarja ter slovenskih učnih knjig za gimnazijo. Koliko pa je storil za ljudsko Izobrazbo, o tem pričajo slovenske krščanske izobraževalne in mladinske organizacije, ki imajo v njem svojega največjega pospeševate-lja, ki jim je omogočil življenje in delovanje po svoji duhovščini, katero je neprestano vne-mal za delo med ljudstvom. Veliko se mu ima zahvaliti tudi naša inteligenca, kajti naša dijaška društva, naše starešinstvo, vsak naš kulturni delavec ima v dr. Antonu Jegliču svojega največjega prijatelja.
Zato se danes petinsedemdesetletniku spoštljivo klanja ves slovenski narod in kliče: Bog nam ohrani še dolgo našega škofa!
čudovit je vpliv krščanstva na človeštvo. Krščanstvo premaguje strasti v človeških srcih, razsvetljuje duha, napolnjuje dušo s hrepenenjem po dobrem in jo krasi z najlepšo plemenitostjo. Krščanstvo ureja nežno razmerje med možem in ženo, med starši in otroci, prenavlja družine, osrečuje narode, vzbuja med ljudstvom ljubezen, pravičnost in medsebojno vzajemnost. Ti blagodejni vplivi krščanstva se kažejo še v posebno lepi luči, kadar ima ljudstvo pred seboj velike glasnike, velike nositelje imenovanih vzvišenih idej, ki nekako sami kot poosebljena ideja stopajo z železno, močno voljo na plan in za sabo vodijo množice. Slovenci, posebej verniki ljubljanske škoiijc, se smemo srečne imenovati, da imamo od 20. maja lf.93 v osebi škofa dr. Ant. B. Jegliča ncsitelja vedno velikih, veri koristnih in nujno potrebnih, za dobrobit ljudstva naravnost odločujočih idej. V »Adresi doktorju Antonu Jegliču, knezoškofu ob odhodu iz Besne« so zastopniki tamošnje nad-fckofije na kratko označili jubilantovo delovanje v vrhbosanski nadškofiji s temi bese-inmi: »Po šestnajstletnem požrtvovalnem in c ljubeznijo prežetem delu v nadškofiji vrhbosanski, se smatramo mi, zastopniki te nad-Ikofije, dolžne, da se Vaši Presvetlosti na dan, ko Vf.m jo sveti Oče podelil ljubljansko skotijo, ponižno zahvalimo za Vaš neprestani trud, let ste ga vložili v dobrobit in srečo nagega trpečega naroda v Bosni. Vaša vnema za hišo božjo, Vaš neumorni trud in prizadevanje za zveličaaie duš. ki ste pridobivali
Podili.
podnevi in ponoči za mizo Gospodovo; Vaše nežno sočutje za otroke in ubožce; Vaš ne-irtrudljivi duh pri vodstvu in upravi nadškofi je; vse to in še mnogo drugega bo ostalo z neizbrisnimi črkami zapisano v srcih cele Bosne, v Srcu božjem, tej pravi knjigi življenja.« (Vrhbosna XII., 1898, str. 153.)
On, čegar delovanje je ostalo zapisano v srcih cele Bosne, je prišel v Ljubljano z besedami: »Pri Vas, med Vami sem — ves Vaš!« (Domoljub 1898.) S svojim delovanjem si je osvojil kmalu srca vseh vernikov ljubljanske škofije. Kakor njegov najvišji Vzornik, ki jc »delal in učil«, je začel tudi on z vso gorečnostjo in ljubeznijo delovali za ljudstvo. Vsakih pet let je prepotoval svojo škofijo. Vsaka gorska podružnica mu je znana. Ni ga starčka v hribih, ne žene, ne moža, ki bi pri njem ne bil iskal tolažbe v sveti spovedi, ki bi ne bil poslušal njegovih naukov pri pridigi. Njegove tisočere prečute noči v spo-vednicah vzbujajo strmenjc povsod in uživajo čudovito spoštovanje in ljubezen v srcih vseh vernikov.
Duhovnik sprejme pri posvečenju dolžnost darovati. Kardinal Manning pravi v knjigi »Večno duhovništvo«, da beseda »darovati« zahteva od duhovnika požrtvovalnost in zatajevanje. Zapoved ljubezni, razlaga kardinal, zapoveduje pastirjem, da dajo svoje življenje za svoje ovce, da združijo z daritvijo Jezusovo pri sv. maši daritev samega sebe. Bolje ni mogel nihče izvršiti tega naročila, kakor ljubljanski vladika, ki se je aa svojih
mnogobrojnih, težavnih vizitacijah dan na dan na novo žrtvoval za ljudstvo in se daroval Jezusu. Ko je ljudstvo videlo nesebično in po-žrt ^ovalno delo svojega višjega pastirja, je racevolje poslušalo oznanjevanje božje besede iz njegovih ust. Živo besedo škofovo, ki so jo verniki culi v svojih domačih cerkvah, so izpopolnj-vali vsakoletni pastirski listi, pisani z apostolsko vnemo, obenem pa s toliko ljubeznijo in zanosom, da morajo vsakega dvigati in krepiti ga v dobrem. Toda preskrb ni vladika je hotel storiti še več. Vsem stanovom je spisal posebne, dobro premišljene knjige, ki obsegajo vse nauke, potrebne za duhovno življenje. Mladeniči so dobili knjigi »Obramba vere« in »Življenje po veri«, to je v resnici zlat vademecum za slovenskega mladeniči. Z nič manjšo skrbjo je pisana že v drugem natisu izišla knjiga »Dekletom« o krščanskem življenju. Starši so dobili knjigi »Pouk o vzgoji« in »O verskem pouku majhnih otrok«, duhovniki »Apostolski dušni pastir«, ki ga je po naročilu in na stroške jubilanta izdal dr. Fr. Lampe, in obširno škofovo razlago p s a 1 m o v in cerkvenih spevov, vsem vernikom, preprostim in zlasti inteligentom pa sta spisani knjigi »M esija« in »Na noge v sveti b o j« (v 3 zvezkih), V tej knjigi vabi knezo-škui »v boj za temelje krščanske vere, v boj za krščanske resnice in za krščanske čednosti in v boj za srečno in veselo krščansko življenje.« S poukom druži jubilant vedno naj-iskrcnejše opomine, da bi se verniki z vso vnemo posluževali pripomočkov v dosego duhovnih milosti, potrebnih za krščansko življenje. Ti očetovski opomini nis-o bilii brezuspešni. Kako je povzdignil škof če-ščenje Marijino v naši deželi! Postal je pravi oče naših Marijinih družb, kjer je strnjeno stotisoče vernikov, kjer so ognjišča verskega življenja, zibelke vzgoje naše mladine. In češčenje sv. Rešnjega Telesa! Ali se ne zbira naše ljudstvo trumoma okrog sv. Ev-haristije, da se tu očiščujie in krepi? Zlasti se to kaže v skupni molitvi pred sv. Rcš-njim Telesom po vseh župnijah naše škofije iri v razširjanju po sv. Cerkvi tako zelo priporočene bratovščine sv. Rešnjega Telesa. In pobožnost presvetega srca Jezusovega! Ljudstvo je to pobožnost pod sedanjim knezoškofom vzljubilo in jo goji kot najbolj zanesljivo sredstvo za stanovitnost do konca. Zlasti po »Apostolstvu mož«, ki prejemajo sv. obhajilo prve petke, oziroma prve nedelje v mesecu, se je ta pobožnost v sko-Hji lepo razvila.
Vrhovni voditelj škofije pa je poskrbel, da ima ljudstvo tudi v vsald župniji dobro poučene voditelje. Ko je v petih letih svojega bivanja med rtamii obiskal vse župnije obširne in težavne škofije in na svoje oči videl, kaj je dobrega in kaj je še pomanjkljivega v njej, je sklical 1. 1903. vse duhovnike, kolikor jih je le moglo priti, da se je skupno z njimi pogovoril o stanju škofije, o verskih razmerah, o nevarnostih za vero in zveličanje vernikov, o sredstvih in pomočkih verskega življenja. Prišlo jih je 370. Po temeljitih razpravah je izdal prevzvišeni vladika svojo prvo sinoda ln o knjigo, ki je postala vodilo ravnanja in delovanja duhovščini. Kako primerne določbe za dušno pa-slirstvo ima prva ljubljanska sinoda, je razvidno iz poznejših navodil sv. stolice. Ta navodila v večini prav isto naročajo vsemu katoliškemu svetu, kar je bilo v ljubljanski škofiji ukazano v prvi sinodi 1. 1903. Sedanji sveti Oče Pij XI. piše v svojem apostolskem pismu z dne 1. avgusta 1922 o nalogah dušnega pa-stirstva in pravi: »Tok časa je prinesel v običaje ljudstva mnogo stvari, ki so bile popolnoma nezaslišane v časih naših očetov. Vse to mora poznati duhovnik, da novim nevarnostim stavi nasproti nove pripomočke v moči Jezusa Kristusa in da blagodejno moč svete vere prinese v vse žile človeške družbe (Pij XI., De Semin. et dc stud. cleric.) Glavne pripomočke za času primerno duhovno vodstvo smo imeli že v velikih okrožnicah socialnega papeža Leona XUL Presvetli je v »Appcn-
diksu« k prvi sinodi povzel glavne misli imenovanih okrožnic in v sinodi dal navodila, kako naj v smislu naukov Leona XIII. skrbimo za ljudstvo. Kar uči Pij X, v okrožnici »II fermo proposito« z dne 11. junija 1905, to se je začelo v ljubljanski škofiji sistematično izvrševati po prvi sinodi. »Jasno je,« pravi Pij X., »da se mora vsak truditi, ne ie, kako bi bolj in bolj posvetil sam sebe, marveč tudi, kako bi ukoreninil in vse bolj razširil božje kraljestvo v posameznikih, v družinah, v družbi... Zavzeti se je treba =a ljudstvo, zlasti za delavca in kmeta in sicer ne le vlivati v srca vseh vero, edini vir resnične tolažbe v bridkostih življenja, ampak brisati jim tudi solze, lajšati tudi trpljenje, boljšati jim z dobrimi napravami bedni gospodarski položaj; truditi se, da se v tem oziru odpravijo ali popravijo vse krivične naredbe in ustanove pravični zakoni; braniti z zares katoliškim duhom pravice božje v vseh stvareh in ne manj svete pravice katoliške Cerkve... To je katoliška akcija... Ta akcija je pravo apostolstvo.« (Prim. dr. Al. Ušemčnilc, Sociologija, str. 806.) In Pij XI. naroča v encikliki od 23. decembra 1922 škofom in duhovnikom vsega katoliškega sveta, naj vestno izvršujejo skupino vseh naredb in del, ld se označujejo z imenom »predrage nam katoliške akcije«, in dostavlja: »Vse te in druge stvari, katere bi bilo predolgo naštevali, je treba čvrsto držati in p0 potrebah ljudi in prilik jih še bolj pospeševati in z novimi pripomočki ojaeiti. Ako bi se to komu težko zdelo in za duhovne pastirje in vernike prenaporno, naj se zaveda, kako je to potrebno in kako tesno je zvezano z dolžnostmi pastirjev in s krščanskim življenjem. Iz islega razloga je jasno, da je vse to spojeno s teženjem po obnovitvi Kristusovega kraljestva, po katerem hrepeni m o.« In v konsistorijalnem nagovoru 23. maja 1923 je Pij XI. izjavil, kako ga veselo, da se duhovniki in verniki zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do katoliške akcije in zopet poudaril, da nedvombeno spada katoliška akcija k duš-nopastirski službi.
Božji previdnosti moramo biti posebno hvaležni, da se je to, kar ukazujeta Kristusova namestnika Pij X. in Pij XI., vršilo v ljubljanski škofiji že blizu petindvajset let, Važna dušnopasttrska navodila je sklenila druga škofijska sinoda (1908), katere se je udeležilo do 400 duhovnikov. Pomenljive določbe je objavila zopet »I n s t r u c -tio Pastoralis Labacensis« 1. 1915„ v kateri so dušnopastirske naredbe, pripravljene za tretjo škofijsko sinodo, ki se radi svetovne vojne ni mogla vršiti. Ko se je lani obhajala tretja sinoda, so se do sedaj veljavne določbe o vzgoji, življenju, dolžnostih in delovanju duhovščine prilagodile določban? novega cerkvencga zakonika.
V	sinodah je jasno začrtan življenjski pro* gram vsemu ljudstvu, poedincem, družinam, stanovom in narodu. Uspeh se jasno kaže. Č« je bilo slovensko ljudstvo večino krščansko, je sedaj njegovo krščanstvo bolj zavedno in bolj živo. Versko življenje je resno, preizkušeno, dozorelo. Na zunaj se je pokazalo pomlajeno, poglobljeno in reorganizirano cerkveno življenje na onih veličastnih evha« r i s t i č n i h shodih, ki so se s tolikim sijajem obhajal lani po posameznih dekani, j a h. Še lepši uspehi pa so prikriti javnosti. Nešteti so verniki, ki hite dan za dnem iskat zdravil k Viru življenja, k Zveličarju v svetem Rešnjem Telesu. To so trume ljudi, ki so skromni in potrpežljivi, pokorni in ljubeznivi.
V	resnici živimo v dobi druge katoliške renesanse med Slovenci. Solnce te renesanse je knezoškof dr. Ant. B. Jeglič. V imenu vseh vernikov, ki žive po sv. veri in v imenu vseh, ki iščejo Kristusa, moramo reči s sv. Avguštinom (Sermo 116); »Apostoli so videli Kristusa, glavo sv. Cerkve, in so verovali v bodočo sv, Cerkev; mi vidimo Cerkev in njenega predstavitelja v škofiji, njegovo gorečnost za oznanjevanje božje besede, njegovo požrtvovalnost, njegovo popolno odpoved svetu, njegovo zbranost — in verujemo v Kristusa in hočemo živeti po njegovem naukih«.
"-c—*
Dr. A. B. Jeglič kot kulturni delavec.
Osebnost- dr. Jegliča pomeni v kulturnem življenju Slovencev neusahljivo žarišče, ki vsepovsod in vsedilj priča o stremljenju slovenskega nareka po samobitni kulturi Pravi Slovenec je po svoji zgodovini in vzgoji, po svojem mišljenju, čuvstvovanju in delu katolik. Dr. Jeglič stoji sredi tega vsesplošnega čuvstvovanja in kulturnega udejstvovanja slovenskega naroda kot kažipot in videč, svetovalec in delavec. Kakor rdeča nit se vije v življenju dr. Jegliča troje gesel: slovenstvo, jugoslovanstvo in katoličanstvo. Že po svojem rojstvu kot Gorenjec je izrazito slovensko čuteč mož, ki je živel na jugu, spoznaval in vzljubil brate ostalih dveh jugoslovanskih narodov, živečih v naši državi. Če je koga 6odba o kulturnem sodelovanju Slovencev, Hrvatov in Srbov merodajna, potem je gotovo in med prvtimi poklican dr. Jeglič, da začrta smernico temu kulturnemu delovanju.
Škof dr. Jeglič je eden tistih redkih kulturnih zidarjev, ki stoji z zavihanimi rokavi in rokami polnimi opravka sredi najhujšega dela. Vsako kulturno gibanje spremlja s svojo dobrohotno roko, razumeti hoče vsak kulturni pojav v katerikoli panogi narodnega življenja. On je eden tistih graditeljev in kulturnih dobrotnikov, ki poimaga dobri stvari nesebično z vsemi svojimi sredstvi.
Ali naj naštejemo njegove spise, ki jih slovenska in hrvatska slovstvena zgodovina beleži v tolikšnem številu? Od njegovih tiskanih slovenskih šolskih nalog, povestice pri Mohorjevi družbi, od igrokaza »Slavija« pri Slovenski Matici do versko vzgojnih in versko zgodovinskih knjig zadnjih dni je vrsta del, ki pričajo o izredni delavnosti in energiji, o globoki vsestranski izobrazbi in širokem obzorju tega nenavadnega, cd Boga na srcu in umu tako oblagodarjenega moža.
Ko je dr. Jeglič zasedel stol sv. Maksi-ma, še nismo imeli lastne slovenske gimnazije. Sezidal in opremil nam je ta zavod šele on ter s tem razdrl tudi bajko o nesposobnosti slovenskega jezika za znanstvene in učne namene, ker je povzročil živahno spisovanje slovenskih učnih knjig za srednje šole ln tako ustvaril prvo podlago za slovensko univerzo. Vpliv šentviške gimnazije na slovensko znan-stveno-kulturno življenje, se še niti prav oceniti ne more, ker smo dogodkom še vse preblizu; dejstvo je, da je to najboljši srednješolski zavod v Sloveniji lin Jugoslaviji sploh, dejstvo je, da so v njem, dasi najrevnejši, toda najbolj nadarjeni sinovi našega naroda, kakor
V demokratični državi je dolžnost vsakega državljana, da se udeležuje javnega življenja; saj smo vsi soodgovorni za način, kako se v državi vlada. Politika odloča o nešteto vprašanjih, ki so v tesni zvezi z verskim in nravnim življenjem naroda. Vsako stremljenje za kulturnim napredkom lahko politika pospešuje ali pa ovira. Zato mora tudi tisti, ki mu je skrb za verski in nravni napredek naroda življenjska naloga, gledati na to, da mu bo politika pri njegovem delu pomagala graditi stavbo, ne pa je morebiti ovirala. Mož, ki se danes za politično življenje ne briga, ne izpolnjuje svojih dolžnosti do sebe, do bližnjega in do Boga.
Naš škof je izpolnjeval svoje politične dolžnosti prav tako vestno kakor druge dolžnosti, ki so bolj neposredno zvezane z njegovo služba Dobro se je zavedal, kako globoko vpliva tudi politično življenje in vse, kar je ž njim v zvezi — predvsem tisk —, na narodovo versko in nravno naziranje. Mož, ki je bil z vso dušo pastir svoiji čredi, je vedno
je dejstvo, da je ta zavod odposlal že celo vrsto mladih slovenskih kulturnih delavcev, ki žrtvujejo vse svoje sile v prid narodu po visokem zgledu ustvaritelja dr. Jegliča.
Dve veliki deli, ki smo jih Slovenci tako pogrešali, smo dobili p,o dobrotljivosti škofa dr. Jegliča, to sta Doklerjev grško-slovenski in Wiesthalerjev latinsko-slovenski slovar. Obe deli je založil iz lastnih sredstev ter s tem dejanjem poočitil svojo vnemo in ljubezen do humanistične vzgoje in izobrazbe svojega naroda.
In nejgova skrb za podrobno izobraževalno delo med ljudstvom, skrb za naše izobraževalne organizacije? Živahno delovanje naših prosvetnih organizacij je živ dokaz, kako sprejema naše ljudstvo smernice in nasvete svojega vladike, kako udejstvuje njihov narod-noverski kulturni program. Štirje katoliški shodi, te sijajne manifestacije katoliške misli našega juga, so se vršili po inicijativi in s so-' delovanjem dr. Jegliča. In ko so se na teh shodih polagali temelj/i slovenskemu in jugoslovanskemu katoliškemu življenju ter gradila veličastna stavba kulture najširših jugoslovanskih ljudskih množic, si našel dr. Jegliča, ko je v družbi najboljših mislecev in delavcev iskal najprimernejših oblik za katoliško udejstvova-nje našega ljudstva. Na teh shodih se je sprožilo in poživljalo slovensko katoliško akade-mično gibanje; slov. kat. akademična društva, slov. kat. starešinstvo, slov. kat. znanstvena društva, Prosvetna zveza, Orlovska zveza itd. so samo sadovi zamislic odnosno stremljenja in delovanja visokega jubilarja.
Toda kakor je dr. Jeglič sama ljubezen in poosebljena vnema za dobro knjigo, dobro društvo, za dobro kulturno gibanje in dober list, pravtako je neizprosen zoper slabo knjigo, slabo društvo, javno pohujšanje in skb list. Njegovemu vplivu in zdravemu instinktu našega ljudstva se imamo zahvaliti, da je bil slovenski narod v najhujišh časih obvarovan pred morali ali veri sovražno literaturo. In šele v zadnjem času je mogel šund zaiti tudi na naša tla.
Toda temu nasproti je dr. Jeglič zoper-s ta vil knjigo vseh knjig. Po njegovem naročilu je letos izšel v sijajni slovenski izdaji del svetega pisma nove zaveze, evangelij o večni Resnici, Lepoti in Dobroti, knjiga, ki pričuje o polaganju temeljev kulturi, za katero se dr. Jeglič, petinsedemdeset-letnik, žrtvuje in bojuje še v mladeniškem zanosu in navdušenju, kot se je mlad vseučiliščnik.
m §o
zasledoval z budnim očesom vse, kar bi moglo njegovi skrbi izročenim koristiti ali škodovati.
Morebiti bi se težko našio delo, kli bi bilo njegovi do skrajnosti nesebični, ponižni, žrtve ljubeči, samo za idealnimi vrednotami stremeči duši bolj tuje nego je politični boj z vsem, kar ga spremlja — boj je pač boj. Toda naš škof ni nikdar vprašieval, kaj mu je osebno prijetno in kaj neprijetno, ampak je imel pred očmi samo to, kaj je potrebno in kaj zahteva od njega njegova služba.
Zgodovinar, ki bo hotel označiti Jegličev način političnega dela, bo po našem mnenju imel razmeroma lahko nalogo. Imamo namreč dva dokumenta, kjer goveni škof sam o svojem političnem delu obširno in — naj ponovimo izraz — naravnost dokumentarično: to je njegovo pojasnilo o razmerju do dr. Šušteršiča in do majniške deklaracije z dne 24. nov. 1917, objavljeno dva dni pozneje v Slovencu (1917, št. 271 j izšlo je tudi v Škofijskem listu in Domoljubu), in njegova navodila duhovnikom v
Ljubljanskem škofijskem listu 1919, št. 2. V prvem se nahaja stavek — ali če hočete: dva stavka: — ki prav točno označujeta stališče, ki ga je zavzemal škof v politiki: »Varovati in pospeševati moram katoliško vero in katoliško življenje; n i -karpanajneposegam.vsajavkto-ritativno ne, v taktiko naših vodilnih k r o'g o v.«
Prvi izmed teh dveh stavkov je življenjski program našega škofa: vse, kar je delal pri nas na kateremkoli polju, je imelo namen, varovati in pospeševati katoliško vero in katoliško življenje. V tem oziru stoji pred nami tako kristalno čist, tako vzvišen predstavnik slovenskega idealizma, tako oproščen vseh ozi-rov na denar in čast, da bodo zanamci takrat, ko bo zavzelo politično življenje kulturnejše forme, težko razumeli vse sirovosti, vsa sumničenja in smešenja, s katerimi so padali po Jegliču politični nasprotniki, ki so zraven celo trdili, da niso proti veri. Nismo zapisali teh besed radi našega škofa, kakor bi on potreboval kakega obliža radi teh napadov; nalaga nam pa čut hvaležnosti in globoko spoštovanje do velikega dobrotnika našega naroda, da to pribijemo ob njegovi petinsedemdesetletnici,
Vladika pravi dalje: »Nikar pa naj nfe posegam, vsaj avktoritativno ne, v taktiko naših vodilnih krogov.« Časopisje napada škofa kot nekako centralno osebo vsega našega političnega boja; Jeglič pa se je vedno zavedal, da je njegov delokrog predvsem versko- polje. Mož, ki žrtvuje pred veliko nočjo vsako leto cele tedne spovedovanja v stolnici od ranega jutra do pozne noči z majhnimi presledki, ki pri birmovanju po deželi spoveduje včasih zvečer, vselej pa zjutraj že od četrte ure dalje, dokazuje tako jasno, da smatra svoj cerkveni poklic za življenjsko nalogo, da more v njem gledati predvsem politika samo tisti, ki škofa ne pozna. Jeglič posnema Njega, ki je prišel iskat, kar je bilo izgubljenega. Zato mu je seveda mnogo do tega, da je politika v skladu z najvišjimi nravni mi načeli krščanstva, toda sicer stoji: na stališču, da o političnem življenju svobodno odločajo (in njegove podrobnosti vodijo tisti, ki so od ljudstva za to izbrani, ki nosijo na svojih ramah vso težo dneva političnega življenja. O tem se je lahko prepričal vsakdo, ki je želel s škofovo pomočjo priti do mandata ali drugačnega političnega vpliva.
Še mnogo značilneje a za škofovo politično mišljenje nego to pojasnilo so pa njegova navodila duhovnikom, objavljena v Škofijskem listu ob novem letu 1919 (Ljubljanski škofijski list 1919, št. 2). Tu je pokazal Jeglič, kako vestno je spremljal politične dogodke med svetovno vojno. Najprej označi stališče, ki so ga zavzemali do Avstrije pred svetovno vojno Slovenci po ogromni večini, in slilka nato, kako se je pripravljal preobrat v naših dušah. Tudi v avstrijski dobi je bil škof vzorno zvest svojemu narodu:
»Mi smo branilli svoje narodne pravice. Že leta 1898. smo v škofiji odpravili nemške napise, smo vpeljali slovensko uradovanje, smo poslovenili škofijski list in do leta 1905. smo dozidali prvo čisto slovensko gimnazijo, ter s pomočjo profesorjev prirejevali slovenske učne knjige za vse predmete vseh razredov.«
Iz njegovega iskrenega narodnega mišljenja, iz ljubezni do pravice in svobode je izviralo tudi njegovo delo zamajniško deklaracijo, Škof pravi o tem:
»Koj v početku vojske smo čutili, da najvišje in tudi nižje vojaške oblasti sovražijo cenkev in Slovane. Ker vsak zaveden Slovan, Slovenec je bil sumljiv; premnogo so jih po krivici pregnali od doma na določen kraj, kjer so živeli pod nadzorstvom; mnoige so za prazen nič zaprli in dolgo časa držali zaprte, ne da bi jim preiskavo napovedali; mnoge so za neznatne pogreške postrelili. In kaj smo slišali iz Galicije, iz Bosne, iz Srema? Kar na
slepo so poobešali in morili može, žene, de-kleta, otroke; premnoge jetnike so zaukazali na potu postreliti. Poveljniki so najbolj sirovo postopali z našimi možmi in mladeniči, nje so navadno razvrstili na najbolj nevarnih krajih, da jih je čim več padlo. Vedno bolj je bil utemeljen sum, da Nemci in Mažari hočejo nas Slovence in Slovane sploh uničiti.
Kdo opiše bolečine našega srca? Kar pride 1. 1917. majniška deklaracija: Jugoslovani sc hočemo od Nemcev in Madžarov popolnoma ločiti, pa zato zasnovati lastno državo v okviru monarhije pod žezlom habsburške hiše.
Našli nasprotniki so začeli naše poslance, ki so deklaracijo zastavili, podpisali in v parlamentu oznanili, strahovito napadati, grditi in izdajstva dolžiti: Vsi njihovi časopisi so kakor na povelje deklaracijo pobijali in dokazovali, kako je krivična, kako pogubna in izdajalska Pa ni čuda, da so Slovenci in drugi Jugoslovani s početka bolj molčali; bati so se, ker so že preveč strahovanja prestali. Pač pa se je posebno zunaj Avstrije začelo gibanje za združenje vseh Jugoslovanov v državi, ki naj bo od Avstrije popolnoma neodvisna.
Jaz sem ves ta položaj premišljeval in sebi rekel: v deklaraciji zahtevamo samo 6voje naravne pravice, osvoboditi se hočemo edino le od za nas in naš obstanek pogubnega vpliva Nemcev in Madžarov, nobenemu ne storimo z njo najmanjše krivice in za samo Avstrijo bi bila neodvisna jugoslovanska država naj-bolja obramba na jugu. Tako sem sebi govoril in tudi spoznal, da bomo Slovenci za vekomaj izgubljeni, ako ne dobimo sedaj v tej vojski lastne države, združeni s Hrvati in Srbi. Kai naj storim, da preženem strah ljudi in oživim gibanje za našo prepotrebno Jugoslavijo?
Sklenil sem, da zberem vse stranke, da podpišemo vsi deklaracijo in jo brez strahu objavimo ministrom, cesarju in vesoljnemu svetu. Hvala Bogu, od onega časa, od srede septembra 1917 je zašumelo po Slovenskem in po Hrvatskem, gibanje se je urno in mogočno širilo od vasi do vasi in prav kmalu so vsa Slovenci s stotisoči podpisov zahtevali posebno jugoslovansko državo. Vlada, vojaško poveljstvo, ministri, Nemci in Madžari so kar besneli: nam pa je rasel pogum in prepričani smo bili, da bomo dobili, kar zahtevamo vali, ako vztrajamo in ostanemo v zahtevah edini in složni.«
Ob času, ko so se pobirali podpisi za maj-niško deklaracijo, v ententi še ni bila dozorela misel, cla naj se Avstrija razbije. (V tem oziru so zanimiv dokument Masarykovi memoari.) Ententa je smatrala za sebi nevarne samo Hohenzollernce kot energično dinastijo z velikimi pretenzijami; Habsburžani kot malo podjetna dinastija so se zdeli ententi dobrodošel klin, ki naj se zabEje med nemški narod, da se ne bo mogel združiti v eni državi.
Škof opisuje nadalje, kako si je cesar Karel s svojo neodločnostjo in s svojim prijenje-vanjem Viljemu sam spodkopal svoje stališče pri ententi in pri slovanskih narodih v Avstriji. Posledica njegove politike je bila, da je moral 18. okt. 1918 priznati tudi Jugoslovanom popolno svobodo, da si urede svojo državo po mili volji.
S prisrčnim veseljem se je lotil škof naloge, da pomaga v novi državi pri njeni konsolidaciji, Duhovnikom priporoča zaupanje do vodstva stranke in do najvišjega predstavnika državne oblasti, saj »imamo sedaj regenta, ki je povsem demokratičen, pravičen do nas vseh«.
Hiteti moramo h koncu. Iz navedenega je razvidno, kakšno je bilo škofovo stališče do države. Naj le da država Bogu, kar je božjega — cerkev bo vedno dala državi, kar je njenega.
Naš škof je preživel v politiki, kakor vidimo, že hujše čase, nego jih preživlja danes. Bil je »protidržaven element« v Avstriji, ker je ljubil pravico in sovražil krivico; očitali so
Dr. Joža Lovrenčič:
V
Mohorjevih knjig sem bil kar pomnim vesel in tudi o svetem Miklavžu L 1898 sem se jih vzvesclil bolj ko vseh drobnih darov, ki <mi jih je čez noč nasul svetnik v nastavljeni čevelj na oknu. Ko je oče — Bog mu daj dobro, po njem imam veselje do knjige — odložil koledar, sem hlastno segel po njem in začel listati. Prilistal sem do »Novih slovenskih škofov« in ker nisem bil še pri birmi, a se pripravljal nanjo, sem si ogledal najprej podobe, potem pa začel brati o njih.
Takrat sem prvič videl ljubljanskega vla-diko, prvič bral o njem. On in Mahnič sta mi najbolj imponirala, ko sem bral, da pišeta slovenske knjige. In ko sem prebral novi Mohorjev dar, me je imela radovednost in stikal som za starimi koledarji in Večernicami in eem bral potem povrstl »V veri tolažba, v neveri obup«, »Nevera« in »Strupena Neža«, pod katerimi je bil podpisan A. J. Dobrčan, ali samo Dobrčan in som vedel iz koledar skega življenjepisa, da je pisatelj ljubljanski
škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. •
Čez par let sem bil v goriškem Alojzije-višču in ko sem iz zavodove knjižnice prebral vse drobne povestice, sem si lepega dne izposodil Letopis Matice slovenske, ker sem ugotovil, da prinaša tudi povesti. Preletiun kazalo
in poiščem »Prvo pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. Spisal A. J.« in »Slavijo«, igro v dveh dejanjih, ki jo je spisal isli A. J. In sem se spomnil, kaj sem bral o ljubljanskem škofu v koledarju: »Pisati je začel že kot dijak v Alojzijevišču. Prve svoje spise je objavil v letopisih Slovenske matice«.
Moja prva pot v Gorico in prvi dnevi v šoli so mi bili še živo v spominu in močno radoveden sem bil, kako je šel ljubljanski škof prvič v mesto. Berem, berem in se smejim in mislim, kako podobno je vse. In so brali še drugi in se smejali in tudi zagotavljali, da so se podobno odpravljali v šole. Tudi naše matere so govorile: »Naš Tone j bo moral biti gospod!« dasi ob koncu šolskega leta nismo priskakali domov »visoko dižč rdeče vezano knjižico, podarjeno radi pridnosti«. Mislili smo si pač, da bi tudi to ne izostalo, če bi bile še v navadi sklepne skušnje...
Kdo bi srečo in veselje ob tako pomembni j odločitvi nosil sam? Mi jc nismo kakor je ni škof, ko je del klobuk na glavo, pokazal kosu ajdovega kruha ostre zobe in hajdi skakat! j
»Brž imam,« smo brali, »krog sebe celo j tropo bosonogih, golorokih, zarujavelih, so- t šolcev in liajd veverce lovit in tičnice delat. Povem jim, da se pojdem za »gospoda učit in da o sv. Miheli me ne lx> več doma.
»Varuj se, da somenčika ne prineseš!« oglasi se nek porednož.
»Veš kaj, zabavljal pa ne boš Ln tudi norčeval se ne boš ž njim!« — zagovarja me j moj bratranec — »le počakaj, še odkrival i
se mu boš rad, p® vikati ga boš
moral!«
»E, če prav, k spovedi pa vendar nikdar ne pojdem k njemu!« se oglasi zopet prvi.
»Vsaj ko bi ti prišeil, to bi te zlasal, celo pest las bi ti populil!« odrežem se jaz.
»No, kako pa že govori, kakor bi bil že k a k o š e n škof. Misli, če gre v Ljubljano, je pa že Bog vedi kaj!« —
Odkrival se mu boš, vikati ga boš moral, kakor bi bil že kakršen škof. — Dobro nam je delo, ko smo megli ugotoviti, da je bilo v otroškem prerekanju prerokovanje, ki se je izpolnilo, dasi ni Tonej takrat in ne ko je pisal osmošolec »Prvo pot« mislil tako visoko.
Čas je tekel, prišel je sv. Mihel in slovo.
Ob botri, ki je naložila Toneju »za popotnico celo kopo dobrih naukov in srebrno dvajsetino«, s katero naj bi si kupil »grozdja ali kako zemljo«, smo se spomnili na svoje lete in strice in drugo »žlahto«, ki so bili prav tako ko škofova botra radodarni z nauki in — kronami. Odkrito škofovo priznanje: »Za nauke sc nisem veliko zmenil, a dvajsetica me je tako osrečila, da ne bi šel menjat z nobeno živo dušo,« nas je potolažilo, ker težila nas je vest, da ni bilo prav, ko smo se poslavljali bolj radi srebrnih kron kakor radi dobrih svetov...
In tisti zadnji trenutek pred slovesom!
»Zgance sem včasih mlatil, da se je vse kadilo in tudi cvrlja nisem ravno po strani pogledoval — a danes snm vpjel komaj iri žlice!
-- Fant jej, pot je dolga! — so vsi prigovarjali, toda fant ni moizel
... mlademu študentu, gospodu >in spe« prihajalo jo tako čudno, jezik se ni hotel majati in sem ter tje je kaka debela kapljica padla na lice in od tod na lepo, iz najlepšega domačega sukma narejeno suknjo, bogane, vsa prejšnja srčnost ga je zapustila.«
Čudom simo se čudili, kako zvesto je gledal iz teh vrst tudi naš obraz. In potem ono prvo razočaranje v šoli, oni »kmečki butci«, ki smo jih morali molče prenašati, ono zba-danje, posmehovanje, nagajanje, oponašanje —o! ...
»Suknjo pri miru, če se mi bo »strgova«> jo bote vi »pvačali!«
— Strgova, pvačali, hahahal...« kričalo je vse okrog mene; mene je bilo sram, pa tudi jezen sem že bil:
»Tačele žabovce, kar cele ob tla vas po-mečem!« zavpijem — — —
Privoščili smo »žabovcem«, da bi jih in radi bi bili zraven, da bi Toneju pomagali, ko je moral bežati pred divjim tropom, ki je drl za njim »kakor kopa psov za zajcem«.
Tudi v naši gimnaziji smo se morali učiti vseh predmetov v nemščini. Trdo smo jo tolkli in truda nas je stalo, da je bil joj! In kako so jo hvalili, kako nam govorili o njeni zveličav nosti! Pa sano brali: »Le čudim se, da nisem bil tudi jaz žrtva ponemčevalnej metodi v šolah, ki ni druzega kakor morjenje duha in telesa, ki toliko sicer bistrih glavic odvrne od omike. L a h ko in s prepričanjem smem reči, da je ta nenaravna sistema slovenskemu narodu duševno
pju, da je pregoreč Jugoslovan, dočim ga je ljubljanska občina imenovala pod Tavčarjevim županstvom za častnega občana radi njegovih zaslug za slovenstvo in jugoslovanstvo. Pa tudi v Jugoslaviji bi ga neki ljudje radi proglasili za »protidržavnega«. Naš škof pa hodi po poti, ki jo mu narekuje vest, in gleda mirno na vse pojave v javnem ž;v!jenju v neomajnem prepričanju, da ne vladamo sveta ljudje, ampak Bog. im da ima vsako človeško delo toliko trajnega uspeha, kolikor je v njem pravičnosti; Bog daje narodom in državam rast, B,og pošlje nad/nje propast, čeprav ne plačuje vsake sobote. In v tem prepričanju presoja državotvornost ljudi in strank čisto drugače, nego jo presoja svet. Ni tisti državotvoren, ki vse odobrava, kar reče oblast, ki je pripravljen zagovarjati tudi krivice, ki so smrt vsaki državi; v resnici državotvoren je samo tisti, ki dela na to, da bo nad narodom in državo počival blagoslov Njega, ki dobro plačuje in hudo frnmiija — in sicer državam in narodom že
na tem svetu. Največji državotvorni faktor je pravičnost; čim manj je pravičnosti, tem vec je kričanja o pomanjkanju državotvornosti!
Naš škof je poln tiste prave krščanske svobodomiselnosti in notranje neodvisnosti, ki gospodarja. Blagor družbi, ki ima kaj takih ljudi! Kdor bi hotel take ljudi označevati za protidržavne, bi podiral stebre, na katerih ne sloni samo veličina vsakega naroda in vsake države, ampak tudi njiju obstoj! Ob zgledu značajnosti našega škofa se uče množice hoditi z neupognjen hrbtenico po poti, ki jo imajo za pravo.
Mnogo je pretrpel naš škof v svojem življenju. Vendar je doživel tudi nekaj, kar ga bo veselilo radi tega, ker mu to pomaga vršiti njegovo službo med narodom: doživel je, da gleda danes večina slovenskega naroda nanj kot na eno izmed očividnih božjih dobrot, s katerimi nas je Bog osrečil v eni najodločil-nejših dob v razvoju našega naroda.
DE. LAZA MARKOVIČ DELA ZA PREHODNO HOMOGENO RADIKALNO VLADO
PAVLE RADIČ GA PODPIRA?
Belgrad, 28. maja. (Izv.) V radikalni stranki ae opažajo posledice političnih dogodkov, ki so se ravno odignJi. Dočmi "na struja zvesto ostaja ob FJS&evi strani in zvesto zagovarja nadaljni obsfc-j zveze ob«h velesrb-skih vladnih strank, je droga struja zato, da se raztrgajo zveze s Pribičevičem, da se takoj ali pa po prehodni homogeni radikalni vladi preide k sodelovanju z radičevci, mogoče tudi s kako drugo op-v/icijonalno stranko. Najagil-nejši borec PaSičeve stroje je znani nasprotnik prečanov in nepomirljivi zagovornik ve-likosrbeke ideie- dr. Velizar Jankovič, za pomirljivo strujo pa sta dr. Laza Markovič in dr.
Momčilo Ninčič in vsi prečanski radikalni poslanci, ki že od začetka sem niso navdušeni zavezniki samostojnih demokratov. Pravijo, da ideja radikalne homogene vlade, ki se že par dni naznanja iz Zagreba, poteka od dr. Laze Markoviča, ker hoče na ta način Pribičeviča za vselej ločiti od Pašiča. Pozornost je vzbudila danes notica Pavla Radiča v »Domu«, kjer imenuje vsakega, ki ni za spo razum, reakcionarca in revolucionarja. V parlamentarnih krogih se smatra to kot prva ponudba Radičeve stranice, da bi bila voljna podpirati homogeno radikalno vlado. Dosedaj so vse to še kombinacije, ld še niso dozorele.
»
Zagreb, 28. maja. (Izv.) Danes ob 6 popoldne se je odpeljal v Belgrad predsednik Hrvatske Zajednice dr. Lorkovič. Pred odhodom ee je kratek čas mudil pri Stjepanu Radiču. Vašemu dopisniku je dr. Lorkovič na vprašanje, kakšen je političen položaj, odgovoril: »Položaj se je z gotovo intrigo vrgel s prave črte, pa se je sedaj ponovno vrnil v pravi tir.c
Zagreb, 28. maja. (Izv.) »Obzor-s pojasnu-Je na uvodnem mestu Pašičev govor in pravi, da je bil govorjen pod vtisom intrige samostojnih demokratov, ki so po generalu Okano-
viču sporočili Nikoli Pašiču, da so dr. Laza Markovič, dr. Kojič in dr. Janič z generali Pero Zivkovičem, Uzo Markovieem, Kostičem in Milosavljevičem ukrenili vse potrebno, da se sedanjim političnim razmeram napravi konec in da se režim PP zamenja z režimom Ljuba Jovanoviča. Pašičev gcvor, pravi »Ob-zor<, je bil samo taktičen in se je g. Pribičevič zaletel, ker je taktiko g. Pašiča vzel za politiko. Nikola Pašič je odgodil verifikacijo hrvatskih mandatov samo zato, ker razgovori med radikali in HSS do nedelje še niso bili končani.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bil po avdienci Nikole Pašiča in po avdienci Pavla Radiča pozvan od kralja v avdienco Ljuba Jo-
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Pavle Radič je po svoji avdienci bil zelo optimistično razpoložen in je izjavil, da gre jutri k ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču in da se lahko
VU nimj« . « .	—J----- -	, - - r
v a no v i 6. Krogi, ki so tekom večera zve-	: ta njegov obisk smatra kot pričetek koncno-
deli za avdienco, so jo na najrazličnejše na-	j veljavnih pogajanj,
čine tolmačili.	i,

Belgrad, 28. maja. (Izv.) Od kralja je bil danes ob 7 sprejet v avdijcnco predsednik hrvatskega seljačkega kluba Pavle Radič, ki •e je zjutraj vrnil iz Zagreba z novimi instruk-cijamii Stjepana Radiča. Po svojem prihodu ni priSel v stik s svojimi poslanci, niti jih je obvestil o rezultatu avdijence v dvoru. Že dosedaj veliko nezadovoljstvo kluba radii take in čudne politike brez sodelovanja kluba se je povečalo. To nezadovoljstvo beležijo danes vsi belgrajski listi, ki beležijo skupen nastop bloka narodnega sporazuma na včerajšnji seji
umorila veliko njegovih udov, ki bi mu bili kinč in pravi studenci blagostanja in olike. Pa kaj se hoče, Boga hvalimo, da vendar ljudje spoznavajo škodljivost tacega nenaravnega učenja in da se od dne do dne Bttir bolj odpravlja iz domačih naših šol.«
Po tem finalu »Prve poti«, ki je bil obenem overtura v sledečo dvodejanko »Slavijo«, sem začel brati igro. Navdušil sem se za Slavijo in njene junaške sinove, ki so bili Pogum, Prostin, Veran, zasovražil sem iz dna srca Tevtona, Germanijo z Zvitežem in Hlim-bežem in vse izdajice iu prav se mi je zdelo, ko jim je po zmagi govorila Slavija v svete j jezi: »Kako se predrznete zvali me mater svojo? Vi, ki ste hoteli namakali preklete svoje meče v matemem srcu! Kako se smem zanesti, da me zpet ne prodaste, vi izvržek mojih sinov! Vi ste me zatajili, zdaj jaz vas ne poznam! Poberite se mi izpred mojega obraza in delajte pokoro v najbolj oddaljenih, pustih krajih! (Odidejo.) — Vse se lahko odpusti, le Izdajstvo ne! Dragi moji, ne ravnajte sebično, bojujte se zmir za pravično reč, zrn i raj za vse, kar je lepo, blago, pravo! Potem bomo imeli raj že tu na zemlji!«
Na dijaškem zborovanju sean čez leta prvič videl škofa. S smehljajočim se obrazom je prišel med nas, v očeh mu je lesketalo veselje in ko nam je govoril, je bil mladeniški, navdušen, jedrnato krepak v izvajanjih, y
rs*	r _
skupšine kot znak, da so radičevci uvideli neuspeh svoje sramttne politike Ln da so radi tega strnili vrste opozicije. Na včerajšnji seji se je opažalo, cla so nekateri voditelji radičevcev še vedno hoteli pomirjevalno uplivati na svoje tovariše, da pa se je večina hrvatskih poslancev živahno udeleževala krepkega nastopa opozicije, da pri tem ni bilo opaziti razlike med radičevci in zajedničar/i. Predvsem vzbuja veliko pozornost, da so posebno kmetski poslanci možato nastopili. Dozdaj so bili zelo mirni in se niso spuščali v razgovore
o politiki svoje stranke, češ, da je to stvar Stjepana Radiča in vodstva. Sedaj pa iščejo zvez s poslanci drugih klubov in se z njimi zelo mnogo razgovarjajo. V razgovoru niti malo ne prikrivajo nezadovoljstva , s sedanjo taktiko Pavle Radiča in jo imenujejo »pero-dično politiko dinastije radičevcev«. Tudi je opažata v hrvatskem seljačkem klubu, da je zavladalo med zajedničarji in kmetskimi poslanci bolj intimno razmerje. S takim razmerjem računa tudi Pavle Radič in začeti bo moral z možato politiko, ki odgovarja temu razpoloženju, ne pa s politiko reševanja ene osebe.
Javno mnenje o nem nastopu
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Danes je bil od kralja sprejet v avdijenci ministrski predsednik Nikola Pašič. Tudi ta njegova avdijenca se je mnogo komentirala in misli se, da je posledica razpoloženja krone za sporazum med radičevci in radikali. Sicer je bilo v političnem življenju precej mirno po včerajšnjih burnih dogodkih na skupščinski seji. Javnost se seveda mnogo bavi z dogodki na včerajšnji skupščinski seji in odobrava nastop opozicije proti reakcionarnim nameram vlade, ld hoče še pred svojim padcem spraviti pod streho naj-reakcionarnejše in najbolj nesocialne zakone, kakor sta zakon o kmetijskih kreditih in tiskovni zakon. Celokupna javnost pa obsoja vlado radi njenega odklonilnega stališča napram invalidskemu vprašanju, ker ni hotela sprejeti nujnosti za ta zakon.
POSLANCI VEČINE LENARIJO. - DR. HOD-ŽAR ZOPET DOSEGEL NEKATERA IZBOLJŠANJA.
Belgrad, 28. maja (Izv.) Radi pravoslavnega praznika vnebohoda je danes počivalo skoro vse skupščinsko delo razen odseka za zakon o sodnikih. Ta odsek je predelal poglavja o disciplinarnem postopanju, 8. pogl. o nadzorstvu in 9. o plačah. Vlada na seji ni imela večine, ker njeni člani v odseku lenarijo. Raditega so se vse važne točke odložile, Večina se je bala glasovanja, da ne bi bili sprejeti razni predlogi, kateri ji ne prijajo. Dr P o 1 i č in dr. H o d ž a r sta vsak zase in skupno stavila celo vrsto stvarnih predlogov. Vladni člani so smatrali to za obstrukcijo, čemur pa sta se imenovana opozicicnalca odločno uprla. Odsek je nato nekaj predlogov dr. Hodžarja in dr. Poliča sprejel. Glede ostalih pa je bilo glasovanje preloženo, da bo zbran ves odsek. Glede nekaterih predlogov je naročena nova stilizacija. Mestoma je prišlo med dr. Hodžarjem in pravosodnim ministrom do burnih debat. Posredovati je moral predsednik odseka, da se je mogla debata mirno vršiti. Za zboljšanje gmotnega položaja sodnikov je imel dane' toliko uspeha, da se je to poglavje odložilo in da je odsek pravosodnemu ministru naročil, naj pri ministrskem svetu doseže pristanek na znatno zboljšanje plač in dodatkov. Prihodnja seja se bo vršila jutri popoldne, če ne bo istočasno skupščinske seje.
POSLANEC GEZA ŠIFTAR ZA PREKMURSKE VPOKOJENCE.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Poslanec Geza Šiftar je včeraj predstavil finančnemu ministru deputacijo vpokojenih prekmurskih notarjev, ki še dosedaj niso dobili nobene pokojnine. Danes je ponovno obiskal finančnega ministra in druge pristojne činitelje, ki so obljubili, da pridejo zaostali prejemki v prihodnji finančni zakon, oziroma dvanajstine ker se more zadeva urediti edinole z novimi zakonskimi določbami.
SPREJEM ANGLEŠKEGA POSLANIKA Belgrad, 28. maja. (Izv.) Danes je bil z običajnimi ceremonijami sprejet od kralja v slovesni avdijenci novoimenovani angleški poslanik na našem dvoru g. Kenard ter jc ob tej priliki izročil kralju svoje akreditive. Gosp. Kenard je od 1. 1919. služil v Rimu kot prvi svetovalec britanskega poslaništva. V tem svojstvu je nekolikokrat izvrševal dolžnosti opravnika poslaniških poslov. V politilčnih krogih se razlaga dejstvo, da je britanska vlada poslala v Belgrad enega najodličnejših mlajših diplomatov, za dokaz, da hoče na Balkanu v.oditi aktivno politiko in da bo vodstvo te politike poverjeno belgrajskemu poslaniku. — Dosedanji britanski poslanik Sir Young je stopil v pokoj.
ITALIJANSKE INTRIGE PROTI NAŠI DRŽAVI V ALBANIJI.
Belgrad, 28. maja. (Izv.) Iz Albanije tekom današnjega dne ni nobenih novih vesti. Vendar se v informiranih krogih zatrjuje, da ima revolucionarni poliret proti sedanji vladi Ahmed beg Zogu resen značaj in da je prav lahko mogoče, da bo dobil v kratkem obliko državljanske vojne, v kateri se bo ponovno odločilo, ali se povrne na vlado italijanofilski Fan Noli. To je tem bolj verjetno, ker so priprave za pokret podprli italijanski oficielni krogi. Politični krogi se veliko bavijo s tem neiskrenim nastopom italijanske vlade, ki v času, ko zatrjuje svoje prijateljstvo napram nam in izsiljuje vsakovrstna odstopanja pri pogajanjih v Firenci, oborožuje Albanijo proti nam in dela naši državi ponovno neprilike ter jo spravlja v težaven položaj. Smatra se, da bo naša \lada prisiljena začeti z energično protiakcijo proti tej italijanski propagandi na balkanskem polotoku, kar je očividno in se iz poslednjih Mussoliniievih govorov jasno vidi, da si hoče Italija zasigurati za svojo ekspanzijo na Balkanu predvsem Albanijo, po kateri bi lahko prišla v zveze z Bolgarijo.
ITALIJANSKI KORAK V WASHINGTONU ZARADI VOJNIH DOLGOV.
London, 28. maja. Italijanski poslanik v Washingtonu je obiskal zakladnega ministra Mellona, s katerim je imel enourni pogovor glede italijanskega vojnega dolga v Ameriki. Mellon je izjavil, da bo ameriška politika kon-ciljantna in velikodušna, v kolikor ji bo to dovoljeval položaj in finančni pogoji.
MUSSOLINI JE V A IN D' ANNUNZIJEVA BRZOJAVKA KRALJU.
Rim, 28. maja. Mussolini in D' Annunzio sta poslala kralju skupno brzojavko, v kateri pravita, da sta se zopet našla in priznala kol brata v veri, ld dviga junaškega kralja in ne poznanega vojaka v en sam ideal.
Gard ono, 28. maja. Včeraj je Mussolini zapustil Gardone in se z avtomobilom odpeljal v Milan. Pred odhodom se je vršila smo-j tra 15.000 mož fašistovskih čet.
MANIFEST NA NAROD POVODOM KRALJEVE 23 LETNICE.
Rim, 28. maja. Generalni odbor za proslavo vladarske 25 letnice Viktorja Emanuela III. dne 7. junija t. 1. je izdal manifest na narod, v katerem slavi Savojsko dinastijo in kralja kot nerazdružno zvezana z usodo Italijo. Poziva občinske in pokrajinske zastope, da pridejo s svojimi zastavami v Rim na jubilejne svečanosti..
PRAVNE REFORME V ITALIJI.
Rim, 28. maja. Povodom razprave o pooblastilu vladi, da izpremi in izpopolni razne zakone in pravdne rede, je notranji minister
-•■ggr-TOgrrrg-insiEar*!!^^
katerih nas je navduševal za vse lepo, blago in pravo.
Tn pozneje sem ga videl in poslušal leto za letom na naših počitniških zborovanjih in naravno se mi je zdelo, da mora biti pisatelj
»Prve poti« med nami.
#
Tudi v stolnici sem ga poslušal. Takrat, ko je v jubilejnem ornatu s prižnice govoril o svojem življenju in so nam iu njemu lesketale solze v očeh. Lepo je govoril, a značilnega dogodka iz prve mladosti, ki ga je po pisal v »Prvi poti,« ni omenil. Doma v hiši so pridno delali krojač, čevljar in mojškre, da izgotove Toneju obleko in /-suknjo debelo-gumbasto;', »škornje pobiksane« in perilo.
>Veš kaj, Tone j, malo nam beri, da nam ne bo dolg čas, slišali smo, da znaš kaj lepo brati!« naganjajo me zopet tako dolgo, da se jim vdam. Oče privlečejo s police debelo, zaprašeno knjigo, ki je menda pri hiši, kar stoji, in zdaj vem, da so Basarjeve pridige od leta 1734.
Pričnem brati, pa kmalu jim ni všeč.
»Ker pridigo bereš, moraš tudi z rokama mahati in vpiti, pa včasih ob mizo udariti, kakor gospod na prižnici!« prigovarjajo tako dolgo, da se jim udam. Maham, upijem, bijem, da v svoji gorečnosti ne zapazim, kako se po hiši vse tihoma smeja in čojilja.«
Od »prve pridige« do — jubilejne je ostala gorečnost in govorniški nastop!... #
škof je napisal čez 250 knjig in del, škof je omogočil grško slovenski in lalinsku-slo-
venski slovar in še toliko knjig, škof je ustanovil prvo slovensko gimnazijo, škof je zbral naš narod ob deklaraciji. Berem:
»Slavija. 0 nebeške ve moči! Kaj se je vendar pregrešil moj rod, da ga kaznujete tako grozno? Moramo li mi živeti v rotetvu, v temini ? ... Nismo mar tudi mi ljudje, da bi smeli vživati pravice, koje podeli narava vsa-cemu človeku, vsacemu rodu?« ln ob sinovih pokliče tri vile: »Torej vede in umetnosti, Br a -t o v s k o 1 j u b a v in Prostost častimo, te nad zemeljske moči si sprosimo! K vam, vzvišene moči se obrnem! Vselite se med moj zatirani rod, da hitro napreduje na poti, kamor ga boste ve vodile! Vselite se med moj rod, okrepite ga, in slava se vam bo prepevala po vsem svetu, odmevala bodo vaša imena od vseh štirih vetrov!«
In nastopijo tri device in prva položi Sla-viji na glavo venec iz najlepših cvetk, ki jih povija zlata nitka in jim daja moč, da od dneva do dueva lepše cveto:
»Nosi ta venec na glavi, naj ti bo znamenje, da sem jaz vedno pri tebi in tvojem ljudstvu, jaz, Vila ved in umetnosti, ktere upodablja venec raznobarvni. Goji t o r a j vede in umetnosti med svojim ljudstvom, toda pazi zmir n n to zlato nitko, podobo vere razo dete iz nebeških v i s o G i n ! Le vera daje vsem izdelkom uma pravo živahnost, i pravo vrednost, le vera jim je irdna podlaga iu
jim pokaže edino resnični namen! Če me slu-šaš, tvoje ljudstvo bo mogočno, a drugače zakrije ga večna tema!«
Druga devica da Slaviji prstan b r a -tovske ljubezni, zagotavljajoč jo: »Dokler ga boš nosila na d t.me j roci, vezala bo vez bratovske ljubezni med tvojim ljudstvom, vsi bodo za enega in eden za vse, nobena zunanja sila vas ne bo mogla premagati!...«
In tretja devica, viki prostosti, govori:
»Jaz ti pa podelim tole svitlo zvezao, lesketa naj se na prsih tvojih! Glej, s pia-menečimi črkami je vpisana beseda: »Prostost ! Jaz oprostim tvoj rod, da oznani njo tudi drugim! Svoboden bodi ves svet, t. j. v s a k naj dene telo v s u z n o s x svojemu duhu, in r a v n a j e se po postavah božjih naj prosto v s a k -do razvija « v o j e blagostanje, prosto vsakdo uživa svoje pravice, vsacemu naj bo prosta pot d o nebeškega kruha, k i je o m i k a v n a j s v e t e j š e m pomenu. Zato na j bo tvoja naloga, da pok on č a š vse, kar nasprotuje prostosti, posebno sebično p r e k a n j e n o s t in vso vladajočo č a s t i 1 a k o m n o s t! Izvršuj to slavno nalogo,nevidno bom zmir na tvoje j strani!«
Berem, mislim iu iz petmpetdeset let starega škofovega spisa si razlogom in ume-vasi Rj&jfovo blagoslovljeno aelo. Nemogoče napraviti mogočo je čud«ž — vlodika-svetec je mod nami. Hvalimo Bceal
(Strun 1.
SLOVENEC, dne 29. mnfa
'SBw. TT9U
na včerajšnji se}i poslanske zbornice podal
nekaj izjav o tostvarnih vladnih namenih. Reforme v zakonu za javno varnost se bodo nanašale med drugim na nošnjo, izvažanje in uvažanje orožja, na javno nravnost (proti tajni prostituciji), na ureditev službene oblasti detektivov itd. Uvedejo se policijski opomini in prisilna bivališča, toda le za navadne in ne za politične zločince, s postavkom vsekakor, da se smatrajo zločini proti domovini in kralju in razredno hujskanje kot navadni zločini. Kar se tiče zborovalnega prava, ga vlada no misli izpreminjati, ker ji že dosedanje določbe dajejo možnost, da prepove javne shode, najsi so bih tudi naznanjeni oblasti. — Pravosodni minister Rocco je poročal o nameravanih izpremembah raznih zakonikov. Pri tem se je ozrl na vprašanje razporoke, ki ga je bil sprožil posl. Rubilli. Minister je izjavil, da je vlada uvedbi razporoke odločno nasprotna, ne samo zato, ker bi ta ustanova žalila meščanska in verska načela ogromne večine prebivalstva, marveč tudi zato, ker bi nasprotovala interesom družine kot družabne enote. V na-daljnem je minister izjavil, da se vlada peča z načrtom, da se namesto porotnih sodišč uvede prisedniško sodstvo.
OFENZIVA PROTI FRANKU IN LIRI V NEW YORKU IN LONDONU.
Rim, 28. maja. Tukajšnji listi se obširno bavi j o z novim pritiskom na francoski frank in liro. Pravijo, da gre za ofenzivo dežel z zlato valuto (Nevv York in I-ondgou) proti valutam, ki so tesno zvezane z dvoimensko Dznačbo: medzavezniški dolgovi-reparacije.
KRIZA V BELGIJI TRAJA DALJE.
Bruselj, 28. maja. (Izv.) Maks, ki je imel nalogo, da sestavi kabinet iz katoličanov in socialistov, je kralju mandat vrnil.
ANGLIJA IN RUSIJA.
London, 28. maja. (Izv.) Na neko vprašanje, kaj da je storila vlada za zboljšanje razmerja med Anglijo iu Rusijo, je odgovoril Chamberlain, da je Anglija pripravljena vpo-števati vsak predlog, ki bi zbližal obe državi, da pa od ruske strani še ni prejel nikakega predloga.
KRASIN NE BO ODPOKLICAN.
Pariz, 28. maja. (Izv.) Rusko sovjetsko poslaništvo dementira vsa poročila o odpoklicu Kragina.
MIR Z ABD EL KRIMOM?
Pariz, 28. maja. (Izv.) Tangerski poročevalec Newyork Heralda trdi, da je od mero-dajne strani zvedel, da nameravata Francija in Španija ponuditi Abd el Krimu mir in sicer s koncesijo, da bi smel v obeh conah trgovati brez carine. Baje je Abd el Krim po zadnjem porazu, ki so mu ga prizadeli Francozi in radi gladu, ki je nastal vsled blokade, pripravljen na tak aranžma.
SPORAZUM MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
Pariz, 28. maja. (Izv.) Ker sta se Francija in Anglija sporazumeli, se sestane najkes-neje v soboto poslaniška konferenca, ki bo sklenila izvršbo razorožitve v Nemčiji in bo odklonila prošnjo Bolgarije, naj milica ostane še pod orožjem. Konferenca je mnenja, da je to nepotrebno, ker je revolucija v Bolgariji zadušena.
»MOSUL JE TURŠKI.«
Carigrad, 28. maja. (Izv.) V Mosulu so 8e začeli novi boji. Po odhodu mednarodne komisije, ki ie mosulsko ozemlje prisodilo Angliji, so se začeli upirati domačini, ki so ubili že več angleških vojakov. V mestu Mosul so ubili tri angleške vojake in so na obleko mr-ličev pripeli listke z napisom: »Mosul je turški.«
ORJUNCI DOBILI PO GRBI.
Kopenhagen, 28. maja. (Izv.) Tu so se pojavih fašisti, ki nosijo črne srajce kakor v Italiji. Četa okoli 41 mož je napravila obhod in je pred mestno hišo naletela na komuniste. Orjimci, oziroma fašisti, so začeli tepsti po nasprotnikih s pendreki, toda občinstvo, ki se je zbralo, je padlo po orjuncih. Orjunci so se urno spustili v divji beg. Dve osebi so pTe nesli v bolnioo, 18 pa so policaji zaprli.
Radikali in sporazum. Po govora Nikole Pašiča v radikalnem klubu so dvignili samo-stojao-demokratski lisbi velik halo, češ da je vlada narodnega bloka zasiguran.a za vse večne čase, da so klerikalci in vsi njihovi zavezniki že popolnoma na tleh in da je brezupen vsak njihov poskus priti prej ali slej do odločilne moči v državi. Zmagoslavje samostojnih demokratov pa ni tako posebno utemeljeno, ampak je le preračunano na sipanje peska v oči njihovim maloštevilnim pristašem, da šc ich ne izgube in zato jim je treba vbrizgavati korajžo. Toda samostojnim demokratom tudi ve:; njihov politični morfij ne bo podaljšal življenja. Kakor namreč vsi belgrajski in zagrebški listi poročajo — ne samo »Slovenec« — se pogajanja za sporazum med Hrvati in radikali nadaljujejo brez ozira na Pašičev govor in Pribičevič bo imel še mnogo posla, če sc bo hotel držati na svojem dosedanjem mestu. Vse kaže, da bo tudi njegovih zakulisnih spletk prej ali slej konec, ker jih ves politični svet že predobro pozna.

m
Padova. 27. maja.
Romarski vlak se je odpeljal točno po sporedu iz Ljubljane. Do Rakeka je še sprejemal sloveuske romarje. Na državni meji so se uradniki vljudno obnašali in ni bilo niti najmanjših sitnosti.
V Trstu je bilo za drugi razred premalo vozov. Vodstvo je s pomočjo fašistov, ki so mu šli na roko, takoj poskrbelo, da se je pri-klopil naknadno še en voz. Vožnja okoli Trsta je bila prav romantična v nočni razsvetljavi. Vlak je odšel ob 23. uri iz Trsta in prišel ob 4. uri dne 27. t. m. v Padovo.
Razpoloženje med vsemi 634 romarji je izvrstno.
Od 4. do 8. zjutraj smo v Padovi, kjer smo si po pobožnosti v cerkvi ogledali mesto. Na grobu sv. Antona je maševal najprej gosp. škof Jeglič, uato še gosp. škof Kariiu. Pred presv. daritvami je na grobu svetnikovein govoril z znano svojo govorniško silo g. narodni pr lanec dr. Jos. Ilohnjcc, ki je razvijal tele misli:
Življenje se prispodablja potovanju proti domu večnosti. Pred nami je šel Kristus, ki je izjavil: >Jaz sem pot in resnica in življenje.
Pribičevič grori! »Jutarnn poroča, da
je na obstrukeijski seji narodne skupščine Pribičevič za klical nekim poslancem HSS: »Pokazal sem vam že svojo energijo in vi ste čutili mojo moč. Povem vam, da jo boste kmalu
zopet čutili in š« kako! Še je čas za to!« _
Mogoče pa pride čas, ko Pribičevič ne bo imel več moči. Tudi nemški cesar Viljem II. je imel veliko moč, danes pa je — begunec.
Agrarna reforma in pogajanja med Jugo-slavjo in Italijo. Ni še dolgo tega, ko je samo-stojno-demokratsko čas.opisje dvignilo velik hrup proti posestvu ljubljanske škofije in se postavilo na komodno stališče, da je treba veleposestva kratkemalo razlastiti brez vsake odškodnine, dočim smo mi zastopali nazi-ranje, da je treba za odvzeto lastnino dati primerno, odškodnino v tej ali oni obliki. Pri pogajanjih z Italijo v Florenci so prišli tudi na to vprašanje, ker je tudi precej italijanskih posestnikov okusilo sladkosti brezplačne agrarne reforme. Kakor poroča »Politika«, zahteva namreč Italija za zaplenjena posestva italijanskih državljanov odškodnino v polrn vrednosti posestev in tudi povračilo vse škode, ki so jo utrpeli sedanji italijanski državljani vsled se-kvestrinanja in oddaje v najem. Ali je Jugoslavija že pristala na to italijansko zahtevo ali ne »Politika« ne pove, zelo verjetno pa je, da bo. S tem pa bo ustvarjena podlaga za reševanje agrarne reforme in raznih seskvestrov tudi za druge državljane in tudi za domačine, ker se z domačin/i ne bo dalo postopati po »boljševiških« metodah, ampak tudi s temi bo treba ravnati kakor zahtevata pravo in razum.
»Napačen grešnik.« Včerajšnje popoldansko »Jutro« je priobčilo pod tem naslovom uvodnik, ki se bere kot nekaka tiha polemika proti našemu včerajšnjemu uvodniku. Mi smo reldi, da je za zločine moralno odgovorna vsa modema diružba, ker ne pozna človeka kot svojega člana že od njegovega rojstva naprej, pozna ga pa kot svojega člana takoj, če nastopi posameznik proti družbi kot zločinec. ! Dalje smo rekli, da modema družba zato zanemarja mladega človeka, ker je materijali-stična in pokvarjena in vidi le svoje izvoljence, drugih pa ne. Če se hoče torej zločine preprečiti, mora tudi Družba kot taka izpolnjevati svoje dolžnosti napram poedincu. Na ta naša izvajanja pripominja popoldansko »Jutro«, da je že res, da moralne vzgoje med nami ni ravno preveč, trdi pa dalje, da tega ni kriva današnja materialistična družba, ampak da je kriva v prvi vrsti cerkev in duhovščina, ki se premalo briga za moralni preporod družbe! Nobena instanca na svetu se ne prizadeva za moralni preporod družbe toliko« kakor ravno katoliška cerkev. Če pa ne more doseči toliko in tako naglega uspeha, kakor bi bil primeren njenemu ogromnemu trudu, je tega kriva ravno ona sodobna družba, ki jo popoldansko »Jutro« jemlje v zaščito. Saj meče cerkvi in duhovščini pod noige najdebe-lejša polena ravno tista materialistična družba, ki v stiski kliče cerkev in duhovščino na pomoč! Dajte cerkvi njeno svobodo, dajte duhovščini prost in neoviren delokrog, da bodo mogli izvrševati svojo misijo v cerkvi in zlasti v šoli tako, kakor to zahtevajo verski nauki, pa se bo kmalu dvignila morala ne le samo enih od družbe zanemarjenih krogov, ampak tudi morala »vrišje« družbe, ker ravno pri tej bi bilo najprej začeti.
Zlati časi za železniške uradnike. V predzadnji številki »Jutra« čitamo, da je postal predsendik »Udruženja željezničkih činovni-ka« g. Fric Gregorka velik zaupnik in osebni prijatelj dr. Žerjava. Če uradniški ubogi pari ne bo sedaj pomagano, ko jo ho vodil po navodilih slavnega večkratnega zmagovalca klerikalnega zmaja dr. Žerjava sam ožji svetovalec ravnatelja dr. Borka, potem bo pa res treba korporativno z godbo čakati na kolodvoru — boljših časov, če se bodo le od kod pripeljali. Sicer pa s tem nismo nameravali motiti »Udruženja« v spanju pravičnih!
Slovenski romarji m
Noben ne pride k Očetu razen po meni.« Teh
besed Gospodovih dosti ljudi ne razume, zato stavijo svoj življenski cilj v posvetno srečo. Nek slikar je predstavil to strastno in neumorno hrepenenje po sreči v znani sliki, v kateri stoji simbolična podoba sreče na strmi visoki skali, držeč v roki zlat dar. Spodaj se pehajo in trudijo ljudje, da bi prišli na višino do sreče. Zaman! Noben ne pride. Eden izmed otrok te zemlje v njeni stari paganski dobi, rimski pesnik Horac, je s te strani pro-smatral življenje ter je o smrti izjavil sodbo: »Smrt je večno prognanstvo.« Kako brezupno pojmovanje o svetu in življenju! Drug otrok rimske kulture, sv. Avguštin, je drugače pojmoval življenje in njegove vrednote. Po težkem boju sam s seboj je svoje stremljenje po sreči usmeril v njenem večnem pravcu. Mi smo potniki proti večnemu cilju. Na tem živ-ljenskem potovanju smo se te dni napotili v večno mesto, v večni Rim. Kako se nam je ravnati na poti? Petrarca, največji lirični italijanski pesnik, je napisal te besede: »Ljudje
gredo, da občudujejo višine gora in valove
morja in pota zvezda, svojega srca in avoje duše pa ne smarajo vredne za premišljevanje.« Ravnajmo se po tem opominu! Na grobu sv. Antona smo se oglasili, da izprosimo božjega blagoslova svojemu življenskemu romanju in svojemu jubilejnemu rimskemu romanju. Sv. Anton je velik propovednik Kristusove resnice in velik glasnik Kristusove ljubezni. Bodimo boritelji, razumni in pogumni boritelji za Kristusovo vero, ki jo reprezenti-ra katoliška cerkev. Skrbimo, da njivo razuma in razumske izobrazbe očistimo ljulike, ki se košato in bahato širi tudi med slovenskim narodom. Ohranimo mu največji njegov zaklad, katoliško vero, neprikrajšan, nezmanjšan in nepomešan. V tem je našemu narodu že tudi na zemlji zajamčena nesmrtnost V svoje molitve, ki jih bomo opravljali, vldepamo vsepo-vsodi zlasti slovensko mladino, da raste v veri v Boga, v ljubezni do Kristusa in čednosti ter. odraste narodu v čast, v tolažbo in upanje lepe in boljše bodočnosti.
n-fB^it^ novice,
Zaostali slovanski vojni ujetniki v Italiji?
Zadnja »Goriška Straža« poroča, da je neki neznan moški prinesel vest, da je na nekem otoku blizu Sicilije še mnogo vojnih ujetnikov, ld jim zabranjujejo vrnitev v domovino. Njemu samemu da se je šele letos posrečilo uiti. Med ujetniki da je tudi precej Slovencev, med temi sledeči: Kosmač Ivan, Pivk Anton, Peternel Franc, Oblak Janez, Žgavc Aleš, Krašnar Karol, Kumar Kajetan, Liker Lovrenc, Jeglič Justin, Pavšič Štefan, Mrak Štefan, Pintar Ivan, Kokošar Andrej, Mozetič Marij, Sedej Feliks in Tušar Leopold. List prosi, da bi svojci, ki pogrešajo koga gori navedenih, to takoj javili uredništvu, da se dožene resnica gornje vesti.
Stanovanjska sodišča. Kakor poročajo belgrajski listi, je minister za socialno politiko že osnoval sodišča za stanovanjske spore ter so se izvršila že tudi imenovanja.
Iz državne službe. Prestavljeni so: Za knji-žničarjevega pomočnika 1/7 na licejski knjižnici v Ljubljani dr. Avgust Pirjevec, za profesorja 1/6 v Kranju Vincenc Marinko, za profesorja 1/5 na II. realni gimnaziji v Ljubljani Rado Pavlič, za glavno učiteljico II/l na učiteljišču v Ljubljani Lea Grasselli, za profesorja 1/6 na gimnaziji v Ptuju Hinko Vodnik, za učitelja veščin II/2 na gimnaziji v Mariboru Mirko Govekar, za kontraktualnega učitelja na srednji tehnični šoli v Ljubljani František Beran, za profesorja 1/8 na trgovski akademiji v Ljubljani dr. Blaž Svetelj, za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra 1/2 v Pragi in obenem postavljen na razpoloženje kraljevski vladi dr. Bogomil Vošnjak, za kanonika stolnega kapitelja 1/5 v Ljubljani dr. Alojzij Merhar, za tajnika II/2 velikemu županu v Ljubljani v oddelku za trgovino in industrijo Ivan Lazar, za carinika II/4 v Ljubljani Andrej Košir, za carinika II/4 v Dolnji Lendavi Viktor Fabjan, za sodnega slugo pri okr. sodišču v Gornjem Gradu invalid Jernej Tome, Vpokojena sta: Anton Štrekelj, kmetijski potovalni učitelj v Mariboru, Josip Suclier, rudarski tehnični uradnik III. kat. v Velenju. Premeščen je sodni sluga Alojzij Novak iz Gornjega Grada v Radeče.
Iz uradnega lista št. 47 z dne 27. maja. Razpisana je cela vrsta učiteljskih mest na meščanskih in osnovnih šolah.
Kmetijski tečaji v vojski. Vojno ministrstvo je v sporazumu s poljedelskim ministrstvom odredilo, da se že tekom letošnjega leta uvedejo v vojski kmetijski tečaji. Tečaji se bodo vršili po vseh polkih.
Prepovedani listi. Notranji minister je prepovedal prihajanje in razširjanje sledečih listov: »Temesvarer Tagblatt«, »Schvvabische Volkspresse«, »Temesvari Hirlap«, »Hazfel-der Zeitung« in »Hazfelder Volksblatt« in končno berlinska »Deutsche Welt«.
Dober tekač. Dne 28. maja je tekel 271et-ni Avgust Dremelj iz Zgornje Drage pri Stični za stavo iz Drage pri kilometru 30.600 do mitnice na Dolenjski cesti v Ljubljani. Spustil se je v tek točno oh 4 zjutraj in je pritekel do mitnice ob 6. uri 28 minut, dve minuti prej kot se je glasila stava. Upoštevati je treba, da je med Višnjo goro in Grosupljem zelo hud klanec. Dremelj je torej pretekel v dveh urah 28 minutah 28 km 600 m. Tudi 58 letni g. Avgust Zavodnik iz Višnje gore je stavil, da bo pretekel še ta teden isto pot v dveh urah iu 30 minutah.
Zopet letalska nesreča v Novem Sadu. Dne 25. t. m. jo pri letalski vaji v Novem Sadu ponesrečil vojaški aeroplan, ki ga je vodil poročnik Gino Pajelič. Letalo se je pre-vrglo in padlo na tla. Poročnik Pajelič je dobil težke poškodbe ter so ga prenesli v bolnišnico.
Zaplemba sumljivega bla#a. Pred par dnevi je izvršila žendarmerija pri posestniku Gregorju Mole iz Gomile hišno preiskavo, ker je bil mož na sumu, da ima skrito orožje. Pri preiskavi pa so našli orožniki v podstrešju razno blago, ki se jim je zdelo sumljivo. Zaplenili so 6 kg težak zavoj 3 mm debele bronaste žice, par plezalk, kakršne rabijo poštni uslužbenci za plezanje ua brzojavno drogove, 27 m različnega blaga za moške obleke, za podlogo in za perilo. Poznalo so je, da je Mole od teh kosov že več blaga ali porabil ali prodal. Mole je odločno trdil, da je prinesel nekaj blaga še iz Amerike, plezalke za brzojavne
drogo jo našel že pri svojem prihodu v podstrešju in je bil mnenja, da jih je kdo hranil pri prejšnjem lastniku, ostalo blago pa je kupil od nekega hrvaškega krošnjarja za 90 dolarjev. Kljub temu pa mu je žendarmerija vse to blago zaplenila, da se dožene, kako ga je mož pridobil. Tudi se zdi orožnikom sumljivo, ker je Mole v sorodstvu z nekim Valentinom Moletom, ki se je pajdašil z znanimi tatovi Štruklji iz Šent Ruperta. Uvedli so strogo preiskavo.
Splošna čebelarska razstava 1925 na Du» naju. (Program razstave in navodila.) Razstava bo v času dunajskega jesenskega sejma (od 6. do 13. septembra 1925) ob priliki zborovanja čebelarjev. Z nakupom sejmske izkaznice, katero preskrbi vodstvo razstave, si zasigurajo obiskovalci razstave obisk dunajskega jesenskega sejma. Razstave se lahko udeleže tudi inozemci. Prijave morajo dospeti na vodstvo razstave najkasneje do 1. avgusta t. 1. Zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Predmeti za razstavo morajo biti najkasneje 1. septembra na razstavnem prostoru. Samo žive čebele se smejo poslali šele med 2. in 4. septembrom. Okužen čebelski rod se takoj uniči. Vodstvo razstave lahko zavrne neumestne razstavne komade in odločuje samo o razstavni sposobnosti. Ime razstavljalca in bivališče mora biti razvidno tsko na omotu kakor na seznamu, ki ima ležati znotraj na vrhu. Pošiljatve je treba označiti kot »Bienen-Ausstellungsgut« in nasloviti na špediterja razstave »Rollfuhrdienst der osterreichischen Bundesbahnen, Wien, I. Eli-sabethstrasse Nr. 9.« Odpošiljatev se mora naznaniti vodstvu razstave in priložiti seznam predmetov. Pošiljatev je voznine in carine prosta do Dunaja (Weigls Etablissement und Dre-herpark in Schonbrunn, Wien, XII.). Zacari-njenje in prevoz od kolodvorov do razstavnega mesta oskrbi gori navedeni špediter proti enotni tarifi. Nefrankirane pošiljke se navadno ne sprejmejo. Za transport blaga od kolodvora na Dunaju do avstrijske obmejne postaje ob vrnitvi se ne plača nobena železniška voznina. Udeležbo je mogoče prijaviti samo po predpisanem obrazcu. Prijav ni mogoče umakniti. Podrobnejša pojasnila daje avstrijski konzulat v Ljubljani.
Žepar v vlaku. Med vožnjo iz Ljubljane do Dobrepolja je bila ukradena učiteljici Josipini Žumer zlata ženska ura z dvojnim pokrovom in rimskimi številkami. Ura je vredna 800 dinarjev. Po navedbi lastnice tudi izguba ni izključena. V tem slučaju pa jo je našel nepošten najditelj.
SAMOMOR FRANCOZA NA BLEJSKEM OTOKU.
V torek, dne 26. maja se je pripeljal na Blejski otok ljubljanski zastopnik francoske tvrdke za parfume in milo, znane pod imenom »La Fleur de France«- g. E. Malhape. Takoj po prihodu je šel v cerkev. Pokleknil je k obliajilni mizi, kjer je več kot pol ure vneto molil in vmes na ves glas jokal. Od tega časa ni več zapustil otoka. Hodil je po otoku od cerkve k mežnarju, k kapelici lurške Matere božje in zopet v cerkev. Bil pa je ves čas silno potrt in vedno objokan. Domačini, katerim se je mož že zasmilil, so ga vprašali, zakaj da je tako žalosten in zakaj vedno joka. Mož jim je mirno odgovoril, da ne žaluje zaradi morebitne izgube denarja, marveč ker je zgubil nekaj, česar pa noče razodeti nikomur. Mož jo vzbujal sočutje vseh in postregli
STSIC
Dragi stričok, dobro, da si nam prinesel Mirim čokolado, in še celo mlečno! Jako dobra je in izdatna. Mama pravi, da odkar kupujemo Mirim čokolado in kakao smo vsi vedno zdravi, debeli in veseli.
so ruu kolikor so pač mogli. Prenočil je na oloku pri cerkveniku. Predno je šel k počitku, se je vsem domačim iskreno zahvalil za vso pozornost, posebno pa se je zahvalil cerkveniku, da je smel hoditi cel dan v cerkev, 6 čemur mu je bila izkazana izredno velika dobrota. Drugi dan je vstal okoli pol osme ure. Po zajutrku je šel takoj zopet v cerkev, kjer je zopet molil in jokal nad četrt ure. Nato se je umaknil na severno stran otoka, kjer je posedal v čolnu ali pa se je sprehajal po obronku otoka. Imel je s seboj papir, biljež-nico in je jako veliko pisal. K cerkveniku se ni več vrnil, jed in pijačo in kar je zahteval, so mu nosili k obrežju. Zadnjikrat so ga videli živega okoli 5. ure popoldne. Okoli pol šeste ure ga je šla klicat domača dekla, da naj pride k okrepčilu. Toda ni ga več priklicala. Kmalu nato pa so ga našli mrtvega pri kapelici lurške Matere božje ob obrežju otoka. Ležal je tik kapelice tako, da je bila glava položena na kamenje, noge pa v navadni ležni legi. Eno roko je držal prosto ob telesu, drugo pa na prsih. Poleg njega je ležal samokres. Mož se je ustrelil v glavo in mu je predrla kroglja obe sencL — Strela na otoku niso slišali. — Smrt je nastopila brez dvoma tahoj, ker ni na truplu prav nobenih znakov smrtnega boja. Ležal je kot bi spal. — Poleg njega je ležal klobuk in očala, pod klobukom pa listnica. Okoli pol desete ure so ga prepeljali v tamoš-njo mrtvašnico, od koder ga prepeljejo, kakor nam poročajo z Bleda, v Ljubljano.
Iz
Nezdrave razmere. Pišejo nam: V zadnjem času opažamo, da uporablja vodstvo električne cestne železnice popolnoma nove moči kot sprevodnike.'Na tozadevno informacijo smo zvedeli, da so to nastavljenci oziroma uslužbenci iz remize, torej rokodelci, katere zaposlujejo tudi pri vožnjah. To pa samo radi tega, da se odjeda kruh prometnemu osebju. Vsakdo mora obsojati tako početje obratnega vodstva, ld s takimi ukrepi samo neti mržnjo med uslužbenci, kajti umevno je, da se čuti prometno osebje zapostavljeno, če se določa remizno osebje za sprevodnike, dočim vozijo izkušeni vozniki-sprevodniki znova zopet samo kot vozniki. To so nevzdržne razmere, ki vpijejo po remeduri!
Umrla je včeraj zjutraj gospodu trgovcu Iv. Gajšku najmlajša hčerka Majclka. Naše iskreno sožalje!
Avtomobilni promet o Binkoštih Ljublja-na-Št. Vid nad Lj. in Ljubljana-Vič. Kakor čujemo, bo na binkoštno nedeljo in na bin-koštni pondeljek pomnožen avtomobilni promet med Št. Vidom n. Lj.-Ljubljana in Ljubljana-Vič. Obadva dni bosta vozila 2 avtomobila v presledkih pol ure od 13. ure t. j. od 1. ure popoldne dalje. Na oba praznika dopoldne se vrši avtomobilni promet v presledkih 1 ure iz Ljubljane na obeh progah. 3498
Radi velikega navala pri kolodvorskih blagajnah pred prazniki priporočamo potujočemu občinstvu, da si nabavi vozne listke v naprej pri »Tourist-Office«, palača Ljubljanske kreditne banke. Istotam se tudi dobe karte za vožnje po Jadranskem morju. 3516
Umrli so v Ljubljani: Frančiška Hitejc, mestna uboga, 87 let. — Danica Rajhar, re-|enka, 3 mesece. — Anton Tiran, železn. pi-sarnik v p., 60 let. — Marija Zupančič, sirota, 56 let.
Pogreša se od 23. maja 23 letni Alojzij Komar, sin Ane Komarjeve, posestnice iz Krakovske ulice št. 13. Fant je odšel 23. maja brez slovesa od doma in tudi ni nikomur povedal, kam gre. Fant je srednje velik, močan, okroglega obraza, gladko ostrižen, brez brk in ima slabe zobe. Oblečen je bil pri odhodu v športni suknjič in je vzel sabo kolo znamke »Jogo« št. 621062, zeleno pleskano, vredno 3000 Din. Sumijo, da se je ponesrečil in ni izključeno, da je identičen z utopljencem, katerega so videli, kot smo že poročali, dne 24. t. m. otroci v narasli vodi Malega grabna.
»Voiba« čevlje na Krekovem trgu 10, i. nadstropje si morate ogledati, da bo-gte kupili, kadar rabite.
SAMOMOR 75 LETNE VDOVE.
Na Kongresnem trgu v Kirbischevi hiši Je stanovala v prvem nadstropju v stanovanju s šestimi sobami vdova po dvornem svetniku Feliksu Schaschlu, 75 letna Marija Schaschel. Pri njej je služila kot služkinja Pepca Primee-va. Schaschlova je imela navado, da je vsak dan gotovo vsaj do osme ure prišla iz svoje spalnice. Ker včeraj gospodinje ni bilo do pol devete ure iz sobe, je služkinja šla v njeno spalnico. Tu pa se ji je nudil pretresljiv prizor. Schaschlova je visela obešena na oknu. Na prvi pogled je mislila Primčeva, da gleda skozi okno. Ko pa jo je zaklicala in stopila bližje k olcuu, je videla, da je žena obešena. Z eno nogo jestala na tleh, z drugo je klečala na stolu, glava pa ji je visela v zanjki, ki je bila privezana ua železni križ v oknu. Žena je bila mrtva, obesila se je na komaj pol metra dolg trak, odtrgan od kosa blaga. Prestrašena služkinja je takoj letela na Kongresni trg, kjer je naznanila slučaj stražniku Ivanu Abra-mu ,ki je takoj obvestil 'o dogodku policijsko ravnateljstvo. Na lice mesta je prišla uradna komisija pod vodstvom dežurnega uradnika dr. Fakina v spremstvu policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Zdravnik je ugotovil smrt, dr. Fakin pa dejanski stan. V spalnici je bilo vse v redu in niso našli nobenih sumljivih
znakov niti v sobi niti na truplu. Na nočni omarici so našli listke, v katerih prosi vdova, da obveste o njeni smrti njenega zeta dvornega svetnika dr. Viktorja Pessiaka, ki je služil pred vojno pri finančni prokuraturi v Ljubljani, in je sedaj na Dunaju, in njenega pastorka Feliksa Schaschla, ki biva v Gradcu. Dalje so našli na omarici listek, s katerim jo obvešča hišna lastnica Kirbischeva o povišanju letne najemnine. Letna najemnina bi znašala po tem povišanju 18.480 Din ali mesečno 1540 Din. V pismu, katero je hotela pokojni-ca nasloviti bržkone na svojo sestro v Zagrebu, obupno toži, da nikakor ne more več shajati in da bo napravila tem mučnim razmeram konec. Služkinja Primčeva je izpovedala, da je bila njena gospodinja zadnje dneve zelo obupana, iu je vedno tožila, da ne more dalje Vzdržati. Bala se je tudi, da ji bodo po novem stanovanjskem zakonu odpovedali stanovanje. Najbolj pa jo je potrlo visoko zvišanje stanarine. Od stanovanja je rabila zase eno sobo, pet sob pa je imela v podnajemu. V sobi so našli blizu okna, na katerem je izvršila samomor, tudi listek, na katerega je napisala s tresoče roko zadnje poslovilne besede: »Lebet wohl, alle me i ne Liebenk Neki svoji prijateljici v Avstriji pa je pisala, da ji je dolgčas, da se je že vsega naveličala, posebno pa tega velikega stanovanja in da bo prišla k nji. Pred samomorom je žena zagrnila okno na Kongresni trg s posebno zaveso, česar ni nikoli napravila. Schaschlova je večkrat tožila služkinji, da ne more spp • i in da bo skočila skozi okno na cesto. — Policija je brzojavno obvestila njenega zeta na Dunaju in pastorka v Gradcu. Stanovanje so uradno zaprli, truplo pa so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Za sraak&sp
Varea	vir
Ljjubgfana
\i štajerske.
Podrobnosti o nesreči v Št. Janžu. Priobčili sle že v št. 112. kratko poročilo o nesreči v Št, Janžu na Vinski gori dne 17. t. m. Pošiljamo Vam še nekaj podrobnejših podatkov. Že predpoldan usodnega dne so se zbirali grozeči oblaki na severozapdu, vendar pa ni kazalo in tudi ni nihče pričakoval, da bo tako hudo. Po splošnem mnenju se je moral nekje nad Kozjakom utrgati oblak med 2. in 3. uro popldan. Dvakrat se je zabliskalo in za-grmclo, potem se je pa začelo. Strašen naliv s točo sie je %'sul nad okolice Lipje in Sclo. Voda je odnašala zemljo iz hribov v dolino, toča pa je najbolj poškodovala vinograde, katerih že itak nimamo veliko. Druga strela je zadela v zv.cinik, ki je žal brez strelovoda. Zdel se nam je strelovod nepotreben, ker nad cerkvijo in zvonikom kraljujejo visoke skalnate peči. Pokazalo se je pa, da to skalovje ni zadosten varuh pred strelo in morali bomo resno misliti na dober strelovod. Strela je šla po robu zvonika na južni strani, prebila tri zaporedne tramove tako, da je sedaj nevarnost še za zvonik. Nad kazalci ure je švignila v notranjost zvonika in potem v cerkev. Zid je poškodovan na več mestih. Razume sc, da je bilo v cerkvi, kjer se je vršla popoldanska služba božja v kapeli pri Marijinem oltarju, hipoma vse po koncu in navskrž. Razlegal se je strašen vik in krik in vse je drvelo slepo proti glavnim vratom, čeravno je bilo najložje priti iz cerkve skozli žagred, a v prvem strahu ljudje na to niso mislili. Deloma vsled strele, deloma vsled zračnega pritiska je bilo omamljenih več oseb, ljudje so padali kakor muhe. Nekega fanta, ki se je držal železne ograje cb stponich v zvonik, je omamilo, a se je kmalu zopet zavedel. Na lcoru so blile lahko poškodovane 3 osebe, v cerkvi je dobilo kaikih 5 ljudi lažje poškodbe. Najslabše pa se je godilo kmetu Adolfu Zagoričniku. Vrglo ga je iz klopi na cerkven tlak in ker ni mogel vstati, jc šel prvi val ljudstva čez njega. Gosp. župnik, ki je ravno deval kadilo v kadilnico pred drugim blagoslovom, je šel mirit, ko je udarilo, prestrašene množice, a kdo v takšnem strahu in v taki zmedi da kaj na pametno besedo? Ljudje so drveli drug po drugem iz cerkve. Nato jc g. župnik vpostavil Najsvetejše in kot zadnji zapustil cerkev. Klicali so ga že v žup-nišče, kjer sta se en fant iti Zagoričnik borila s smrtjo. Fant je opravil sv. spoved in potem naglo okreval, Adolf Zagoričnik jc po prejemu sv. poslednjega olja kmalu umrl, Poskusili so siccr na različne načine, da bi ga spravili k zavesti, a vse jc bilo zastonj. Bil je priden mož, blag mu bodi spomin! — Te je kratko in resnično poročilo o nesreči. Vsi pametni ljudje pomilujejo po nesreči prizadete. Med te pametne ljudi pa ne moremo nikakor šteti dopisnika ljubljanskega »Naroda«. Kakor slišimo, jc prinesel ta list nekako poročilo iz Ve-len;a in v tem poročilu bojda trdi, da je v tre-notku nesreče g.rsp. župnik iz Št. Janža zgubil cd-n vri t/ našerf.n nororila ie videt! drntfače. Če je »Narodovo« poročilo res iz Velenja, bi svetovali velenjskim demokratarjem, naj gre-
do iskat izgubljeno glavo gosp. župnika. Mnogi med njimi so brez glave, bi vsaj enemu prišla prav. Gosp. župnik iz Št. Janža pa bo tudi še vseeno bolj pameten brez glave kakor pa Narodovi neslani dopisniki z glavami. Mogoče je pa, da dopis Velenja sploh videl ni. Ljudska sodba je blstromun.i n mnogokrat zadene pravo. In ta sodba pravti tako, da dopis pohaja od »Demokratov«, ki jih pri nesreči ni bilo videti, da bi skaz,ovali ljudem pomoč, pač pa imajo tako malo srčne kulture, da napadajo gosp. župnika Gosaka, ki je bil edini, ki je trezno obvladal položaj in storil v polni meri svojo didžnost in še več. Stegovati jezile in brez vsakega vzroka napadati poštene ljudi, je delo demokratarije, tam kjer je treba dejanske pomoči bližnjemu, tam je demokratarija daleč proč. Ne govorili bi o politiki pri tem žalostnem dogodku, a zdelo se nam je potrebno, da zavrnemo napad napihnjene demokratarije, ki je namenoma ravno po »Narodu« hotela v Št. Janžu spraviti ob ugled vestnega duhovnika.
Umrl je v Št. Ilju pri Velenju 11. t. m. vzornii posestnik Pavel Dolinšek v starosti 51 let. Bil je občinski odbornik in priden sotrudniik raifoiznorve posojilnice. Bolezen je dobil v vojski, kljub temu pa, ko je domu prišel, jc sam brez drugih pomočnikov dva erala vtinograda prekopal in z žlahtnimi trsji zasadil. Zdaj, ko bo trs začel roditi, ne bo ga mogel piti; Bog mu bo dal lepše plačilo. Zapušča vdovo z 8 otroci. Bodi nui žemljica lahka in blag spomin; vdovi pa izrekamo naše sožalje.
Marija Šiirje. Od kapi zadet je umrl pri svojih sorodnikih v sv. Lovrencu na Zg. Štajerskem naš grajščak, podmaršal Bogdan pl. H o r n i k. Pred vstopom v vlak za povratek v domači kraj se je zgrudili in je bil takoj mrtev. Pokopan je bil v Sv. Lovrencu. — Bil je do svojega 71. leta popolnoma čil in se je veliko pečal z učenjem. Največje veselje pa mu je bilo njegovo gospodarstvo, ki ga je čisto sam vodiil. Vsi vaščam so imeli v njem najboljšega svetovalca in dejanskega pomočnika, reveža vedno odprto kuhinjo. Sovražnika ni imel. Bog mu bodi plačnik!
Zopet razpuščen občinski odbor. Mariborski veliki župan je župana g. Vinko Vabič-a in celi obč, odbor v Žalcu odstavil in imenoval za gerenta g. Franca Šušteriča.
Krekova mladina iz Celja gostuje 31. maja t. 1. v G r i ž a h v dvorani g. Novaka z igro »Babilon«, burko v petih dejanjih, Začetek točno ob pol 4 popoldne, — koacc ob 6. Prijatelji smeha vabljeni! — V nedeljo v Griže, kdor se hoče nasmejati!
Samomor med vožnjo v vlaku. V vlaku, ki pelje ob tričetrt na 7 zjutraj iz Celja proti Ljubljsami se je v sredo 27. t. m. v predoru med Hrastnikom in Trbovljami ustrelil z brow-ningom v desno semce neki elegantno oblečen nezna/nec. Bil je na mestu mrtev. Truplo je bilo preneseno v kolodvorsko čakalnico v Trbovljah. Pri preiskavi se je dognalo, da je samomorilec brez vsakega dokumenta in denarja. Domneva se, da je te stvari pred samomorom vrgel iz vlaka. V svrho ugotovitve saiaomorilčeve Identitete odpotuje sodna komisija iz Celja v Trbovlje.
Pobegnila je glasom poročila orožništva iz Trbovelj 44 letna Marija Pangerc, doma iz Avstrije. Pustila je pri gostilničarki Mariji Sitar v Retju 2460 Din dolga na hrani in posojilu. Bila je velike močne postave, čedno oblečena in govori nemško in za silo slovensko. Najbrž je pobegnila v domovino — Avstrijo.
Tatvina na ptujskem kolodvoru. Postaje-načelniku na ptujskem kolodvoru Viktorju Turinu je bila ukradena srebrna žepna ura »Omega«, vredna 1800 Din in pa tenka 30 cm dolga zlata verižica. Ura ima na notranji strani črke V. T. Pred nakupom se svari.
IZ MARIRORA.
Pogreba f p. Kalista Ilerica se je udeležila ogromna množica Mariborčanov, ki je pokazala vso priljubljenost pokojnikovo. Pri pogrebu sta bila veliki župan dr. Pirkmayer in mariborski župan dr. Leskovar, vsa tukajšnja katoliška društva z zastavami, šolske sestre z gojenkami, mladinska godba ter nešteta množica ljudstva. Župnemu uradu so prišli od vseh strani izrazi sožalja. V imenu vlade je izrazil sožalje veliki župan dr. Pirk-mayer. Pokojnega so položili v grobnico v frančiškanski cerkvi poleg škofa dr. Napot-nika.
Razsvetljava državnega mostu v Mariboru se je izdatno zboljšala, odlkar so zamenjali plinove svetiljikc s 30 močnimi električnimi žarnicami.
Ribnik v mestnem parku, kraljestvo mestnega labuda, te dni čistijo v svrho iztrebljenja močvirnatih rastlin. Zadnjikrat je bil ribnik očiščen pred 20 leti. Ulovili so precej rakov, karpov in ščuk, katere so spustili v gornji ribnik. Pri čiščenju so našli tudi srebrno cW.o, ki je padla pred leti sinu zlatarja Knešerja v ribnik in jo je sedaj dobil nazaj v izsušenem ribniku.
Panorama v Mariboru, ki ima rvoje prostore v Slovenc-ki ulici, nudi res lepo priliko spoznavanja znamenitosti iz raznih delov sveta. Priporočamo poset vsem staršem in tudi dijaštvu!
Slomškova zveza, podravska podružnica zboruje v soboto ob 10 dopoldne v samostanu šolskih sester.
Olepšava mesta. Kakor smo zvedeli, bo razun prednjega dela, ki je last g. Pregrada, tudS drugi del nekdanjega hotela Stadt Wien, ki meji v Cafotvo ulico (prejšnji bioskop) temeljito in lepo preurejen. Ta prostor je kupil znan vinotržec g. Gjuro Valjak in preuredil ves kompleks za veliko meščansko restavra-t cijo, ki se že v kratkem »tvori. Razun prostorne restavracijske dvorane je velik prahu prosti vrt, kt bo gotovo eden izmed najlepših v Mariboru.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje v petek, dne 29. maja 1925 javen shod v Gotzovi dvorani ob pol 8 zvečer. Ker bodo na dnevnem redu razna važna vprašanja, kakor novi stanovanjski zakon in drugo, se pozivajo vsi najemniki in podnajemniki, kakor tudi mali obrtniki in trgovci, da se tega shoda udeleže,
IZ CELJA.
Opera »Traviata« v Celju, Celjsko mestno gledališče že dolgo ne pomni tako lepega večera kot je bil torkov večer. Saj pa je že minilo skoro 20 let, ko so igrali v Celju opero. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. — Člani mariborskega Narodnega gledališča so z Verdijevo »Traviato« v popolni meri zadovoljili. Šopki in živahno ploskanje od strani občinstva je dokaz, da so bili igralci na svojem mestu.
Jugoslovanska strokovna zveza, Krekova mladina in Delavska Zveza v Celju vabijo svoje člane na sestanek v nedeljo, dne 31. maja ob 8 zjutraj v dvorano pri Belem volu. Za člane obvezno! Tema: Poset L del. kongresa v Ljubljani. Vabljeni tudi drugti prijatelji in somišljeniki! Pripravljalni odbor.
Aretiran je bil radi goljufije 26. t. m. v Celju S. P., ki se je izdajal za posestnika in trgovca. V marcu je kupil od tvrdke B. Teply v Zagrebu 700 kg semena rdeče detelje in lucerne, ki je vredno 8236 Din. Blago je prevzel, a ga ni plačal. Vsled prijave po omenjeni tvrdki je bil v torek dopoldne aretiran.
Ez ostale Jugoslavije.
Prepovedana italijanska knjiga. Zagreb«
ška oblast je zaplenila zbirko novel italijanskega pisatelja Marija Narinija pod naslovom »Devojčica« zaradi nemoralnosti. Knjigo je izdala »Tipografija« d. d. Zagreb. Novele sc bile prvotno zaplenjene tudi v Italiji.
Afera zaradi italijanske zastave v Sara* jevu. Italijanski odpravnik poslov v Belgradu Sola je posredoval v zunanjem ministrstvu zaradi znanega incidenta z italijansko zastavo v Sarajevu.
Tihotapstvo na Sušaku. Tihotapstvo 2 Reke na Sušak je v bohotnem razvoju kljub vsem odredbam naših oblasti. Kadar gre za dobiček, so ljudje iznajdljivi in drzni. Tudi stroge kazni nikogar ne plaše. Reškim trgovcem in podjetjem pri tem cvete pšenica in nič se ne pomišljajo objavljati oglase v hrvatskih listih. Tudi pri Italijanih je denar vrhovno načelo.
Zgradba bolnice v Kninu. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo 1,400.000 Din kredita za novo bolnico v Kninu,
Mater ubil. V Novem Sadu sta živela že več let v večnem prepiru zaradi gospodarstva 50 letna vdova in njen 32 letni sin Nikola. Dne 26. t. m. sta se zopet sprla zaradi, konja. Mati je zagrozila sinu, da gre k odvetniku, da spravi sina od hiše. Nikola je tedaj iz predala potegnil star bajonet in z njim mater sedemkrat zabodel. Žena je umrla na mestu. Nato se je ubijalec sam javil oblastem, ki so ga zaprle.
Smrtna obsodba v Valjevu. Dne 26. t. m« je bila na sodišču v Valjevu izrečena razsodba v pravdi proti hajduku Bojoviču. Bo-joviču so dokazali iz dobe njegove mladolet-nosti ogromno število zločinov, za katere ga je porotno sodišče obsodilo na skupaj 797 lel ječe. Po 24. letu svoje starosti je Bojovič izvršil 35 ropov, 2 ropa s posilstvom in 1 uboj, Za te zločine ga je sodišče obsodilo na smrt, Tri soobtožene njegove skrivače je sodišče oprostilo. Svojega pravega tovariša Bojovii tudi nazadnje ni hotel izdati. Na svojo usodo je bil Boijovič že pripravljen in je rekel: »Treba bo pač umreti!«
Obsojen Orjunaš. Sodišče v Bjedovaru j* te dni obsodilo Orjunaša Radančeviča, kei je napadel in težko ranil trgiovca Žličarja t Koprivnici.
VELTKA SLEPARIJA Z OVITKI ZA CIGARETNI PAPIR.
Monopolska uprava izdeluje velike koli« čine cigaretnega papirja sama v svoji lastni režiji. Nekaterim ljudem pa ta papir ne ugaja, zlasti ne onim, ki so vajeni že od prej papirja drugih znamk. Željam kadilcev doma ali sproti sukanih cigaret je monopolska uprava ustregla v toliko, da je dovolila tudi prodajo in raz-pečavanje cigaretnega papirja tujih tvrdk, naložila pa je na tuj papir posebno takso ln odredila. da mora vsak zavojček cigaretnega papirja privatnega domačega ali tujega izvora imeti za dokaz vplačane državne takse poseben ovojček ali tako zvano banderolo. Taka batiderola. ki služi kot potrdilo, da je državna monopolska taksa plačana, stane okroglo I 1 dinar in zato ie zlasti za veliko prodajalne j cigaretnega papirja jako zapeljivo posluževati 1 se ponarejenih banderol*
Skušnjavi, da si pridobi s ponarejenimi
fcanderolami za cigaretni papir lep dobiček, je že podlegla tudi znana osješka tvornica cigaretnega papirja »Mira«. Njen ravnatelj Isi-dor Lang je dal izdelati znatne količine ban-derol za cigaretni papir na Dunaju in jih je znal tudi spretno vtihotapiti preko meje v Osjek. S ponarejenimi banderolami je opremljal svoj izdelek in na ta način »zaslužil« v kratkem času okoli 1,700.000 Din. Pri njegovem ]>oslu mu je pomagala njegova uslužbenka Karolina Bojgner, pri kateri so našli pri hišni preiskavi okoli 80.000 Din gotovine. Izidor Lang se mudi sedaj na Dunaju, njegov brat pa, ki je osumljen soudeležbe, ker je zaposlen v isti tvorniei, se je ravnokar oženil in se nahaja na ženitovanjskem potovanju v Italiji. Zanimivo je, da so ugotovili ponarejene banderole finančni pregledniki v Orašju v Bosni in ne oni v Osjeku. Iz Belgrada je odpotovala v Osjek posebna komisija finančnega ministrstva, da zadevo natančno preišče.
!z Primorske.
Nova škofija. Kakor smo že poročali, se fco v kratkem na Reki ustanovila nova škofija. Škof bo seveda Italijan. Kolikor izvemo, bodo čisto slovensko Trnovsko dekanijo razbili, tako da bo šlo nekaj fara pod Reko, nekaj pa pod Trst ali Gorico. Tako bomo Slovenci razbiti ne samo politično, ampak tudi cerkveno.
Cerkniški dekan dobil italijansko državljanstvo. Dekan in konz. svetnik v Cerknem, g. Ivan Kunčič, je te dni na veliko radost svojih faranov dobil italijansko državljanstvo.
Škof dr. Fogar v Istri. Dne 23. t. m. je Ekof dr. Fogar birmoval v Klancu, nato pa pregledal sosedne cerkve. Škofa so povsodi sprejeli kar najprisrčnejše iu najslovesnejše.
150 letnico župnije so v nedeljo 10. maja f. L praznovali v Divači.
Nov zdravnik. Za doktorja vsega zdravil-trtva je promoviral na graški univerzi primorski rojak Viktor Valič iz Skrilj na Vipav-ekem.
»Edinost« prvič zaplenjena. Dne 27. t. m. fe bila tržaška -Edinost« zaradi neke notice prvič zaplenjena.
Kostanjevica obnovljena. Samostanska *-erkev na Kostanjevici pri Gorici je obnovljena in na binkoštno nedeljo preneso vanjo kip Matere Božje iz sedanje zasilne kapele. Ob tej priliki bo poleg italijanske tudi slovenska pridiga.
Smrtna kosa. V Šturjah pri Ajdovščini je ftmrl tamkajšnji hotelir in mnogoletni župan Ivan Šapla. — V goriški bolnišnici je na operaciji umrl posestnik Jožef Erzetič iz Višnje-vika, star 65 let. — V Tomaju je umrla nečakinja in dolgoletna gospodinja pok. kanonika Matije Sila, Frančiška Ceh.
Postonjska jama. Spet so odkrili nove dvorane, hodnike, jezera, krasne kapnike. Novi okraj se začne na koncu tako zvane vošČ3-ne jame. To jamo zaključuje jezero. Neki asistent si je pa mislil, da se za jezerom hodniki in dvorane nadaljujejo, plaval je po jezeru in je prišel do vhoda, ležečega pod vodno gladino. Vhod so razširili navzgor in na strani z razstrelbami. Nove dvorane in hodniki se vlečejo približno en kilometer daleč noter v goro in so spet zaključene z jezerom.
Povodom binkoštnih praznikov in praznika sv. Antona (13. junija) bo vozila tvrdka Tripcovich s parnikom »Venezia« na progi Trst—Benetke; izdala bo posebne vozne listke z znižano voznino, veljavne 4 dni: od dne 80. maja do 2. juniia ter od 12. do 15. junija.
Mala obrt na Reki. Na Reki se je osnoval odbor za pospeševanje male obrti v kvarnerski provinciji kot pomožni organ tržaškega tozadevnega zavoda.
Posebni vlaki vozijo v Postojno na Binkoštno nedeljo iz Trsta, Benetk, Vidma, Pule, Reke, Gorice in Rovinja. O znižanih cenah
smo že pisali. V jami bo velik simfonični koncert
Iz Koroške.
Koroški deželni zbor. Koroški deželni zbor je te dni sklenil zakon o kmetskem bolniškem zavarovanju. Zavarovanje vodi osred-naj kmetska bolniška blagajna, morejo se pa ustanoviti tudi občinske bolniške blagajne. Zavarovanje je razdeljeno v pet plačilnih razredov; prispevke plačujejo delodajalci in delojemalci, in to pri občinskih blagajnah vsak polovico, pri osrednji blagajni pa prvi =/5, dru-di '/6. Prostovoljno se morejo zavarovati tudi kmetski gospodarji in njih družine, če kata-stralni čisti dohodek ne dosega 200 K. Zakon stopi v veljavo dne 1. julija t. 1. — Dalje je deželni zbor odobril zakon za najetje zunanjega posojila v znesku 150 milijonov šilingov in za solidarno jamstvo za skupno posojilo vseli zveznih dežel v znesku 150 milijonov šilingov. Velik del tega posojila dobi koroška Deželna hipotekama banka za Cenena posojila kmetovalcem.
V dopisu »Jugoslovanski javnosti«, ki je bil priobčen v »Slovencu« 16. maja t. 1. štev. 109, povdarja pisec, da je Goriška Matica edina književna ustanova, ki podaja Slovencem v Julijski krajini poučno in koristno čtivo. To nikakor ne odgovarja resnici. Književno podjetje, h kateremu so pristopili vsi slovenski škofje kot dosmrtni člani in poslali priporočilna pisma z izrecno željo, da bi se istega oklenilo vse naše ljudstvo, je Goriška Mohorjeva družba. Ta je štela lansko leto, to je prvo leto svojega obstoja, 13.000, a letos že 20.000 udov, medtem ko je Goriška Matica ostala, kljub večletnemu obstoju pri približno 4000 članih. Goriška Mohorjeva družba, za katero je naše ljudstvo izglasovalo takorekoč plebiscit in katere se je oklenilo z vso dušo in potrebo današnjega časa, je cerkvena bratovščina, medtem ko je Goriška Matica popolnoma zasebno podjetje.
Prepričani smo, da se bodo tudi bratje onstran meje oklenili Goriške Mohorjeve družbe z isto ljubeznijo, kot sc je je oklenilo naše ljudstvo v Italiji ter s tem pripomogli, da bo mogla družba, ki bratski objemlje ves naš narod v Italiji, procvitati ter vršiti kulturno in versko misijo, za katero je poklicana med našo narodno družino, koji so odvzete vse šole in ji je ostala edina šola za domačim ognjiščem in dobra knjiga.
Za nizko članarino L 5.—, več carina in poštnina L 3.40, kar znaša skupno v jugoslovanski valuti po današnjem tečaju približno Din 21, bo nudila Goriška M-r bor jeva družba krasen koledar, izvirno Jakličevo pove3t, prevod zgodovinsckga romana »Sanguis mnrtv-rum«, katero je spisal francoski pisatelj Ber-trand, poslovenil pa župnik Rejc in »Sccklno čitanko«. Vrhutega bo vsak član vršil plemenito delo, ker bo pomagal najbolj preizkušenemu delu naroda, ld je navezan le na lastno pomoč, da ohrani kljub težkemu položaju vero in jezik očetov.
Ude sprejemajo naši poverjeniki za Jugoslavijo in sicer: V Ljubljani: »Nova založba« in Jugoslovanska knjigarna, v Celju: trgovina Gričar in Leskovšek, v Mariboru: Tiskarna sv. Cirila in g. Ludvik Zorzut.
Domnevanja o Amundsenu.
Ker ni nobenih poročil, so začeli resno misliti na pomoč. Amerika sama se ne bo ponudila, pa je menda pripravljena pomagati, če bo Norveška prosila. Zračna ladja »Shenan doah« je bila za take namene že zgrajena in je izredno močna, »Los Angeles« ne zaostaja dosti za njo. Od tam, kjer sta sedaj, bi ne mogli iti na tečaj, ker je oddaljen 6000 km. Za tja in nazaj ter zraven še za iskanje torej preveč. S polno opremo gresta lahko 1000 kan daleč brez prestanka, z delno opremo in ne s polno uporabo strojne moči pa 10.000 do 12.000 km. Ladja »Patoka« bi šla naprej do Grenlandije, zračna velikana bi priplavala za njo, bencin dopolnila in šla iskat. Iz višine 1000 km bi ladji lahko preiskali 400 km širok pas, več pa treba ni. Dve taki piki kakor sta Amundsenova aeroplana sta tudi ob slabem vremenu kmalu vidni. Morda pa ne bo potrebno. Morda se je Amundsen spustil na led tik pred tečajem in je šel peš tja; morda je našel kakšno novo deželo ali otočje in ga raziskuje itd.
Udeležencev ekspedicije je šest: Amundsen, njegov pilot Riiser-Larsen, monter Feuclit, EUsvvorth, pilot Diedrichsen, monter Omdal. Pot od tečaja bi jih vodila — v slučaju, da se vračajo peš — najprvo do rtiča Columbia, 750 km (83°6' s. š, 70°25' z. d.); tu je Peary pri zadnji ekspediciji pustil precej bogato zalogo. Nato gremo ob Grantovi deželi vzhodno in potem jugozahodno do rtiča Conger, z velikimi zalegami (81°45' s. š., 65° z. d.). Petem čez Ellesmereland do zapadne obale Grenlandije in tam do najsevernejše naselbine Eskimov Etah (Ita) ter dalje v Thule (76°30' in 88°50'), cd keder je po leti z Evrcpo zvera po morju. Od Cclumbie do Thule je okoli 900 km. Pred oktobrom v tem slučaju ni pričakovati nobenega poročila in bi se vrnil Amundsen šele prihodnje leto.
Nekateri mislijo celo, ker je bilo vreme I zelo ugodno, da je letela ekspedicija kar na-| prej na A laško do rtiča Berrow. Od Spits i bergov do tečaja 1150 lom, od tam do Barro-wa 2100 km, skupaj 3250 km, bencina za 2600 km; torej prestopiti iz enega areoplana v drugi, prvega pa pustimo med potjo. Od Barrowa do prve brzojavne postaje je 14 dni. Ellsworth je pred odhodom pisal sestri, naj se pred septembrom 1926 nikar ne vznemirja, če ga ne bo nazaj, oziroma če ne bo nobenega poročila o njem.
Oslo, 28. maja. (Izv.) Vreme se je znatno izboljšalo. O Amundsenu še ni nobenih poročil. Ce poročil ne bo do petka, se bo po izjavi norveškega vojnega ministra pričelo z rešilno akcijo z vojaške strani. Letela bi se ne odposlala na tečaj, ampak bi obletavala in iskala v lokih, ako Amundsen ni pristal predaleč od Spitzbergov.

u) a. a s S i 1»
Orlovski odsek v Mengšu vabi k pras.no-vanju blagoslovitve svojega prapora dne 31. maja 1925. Poleg blagoslovitve prapora in obhoda po trgu je na sporedu javna telovadba s slavnostnim govorom g. Alojzija Vrtove a. Potem jo veselica pri g. Kralju s prosto zabavo, s r e č o 1 o v o m , šaljivo pošto, godbo in petjem. Vstopnina k telovadbi 5 Din, k veselici 2 Din.
Gledališka umetnost.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 29. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. — Red C. Sobota, 30. maja: LIZISTRATA. — Red D. Nedelja, 31. maja: VDOVA ROŠLINKA. — Izven.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek, 28. maja: Zaprto. (Generalka.)
Petek, 29. maja: BRIVEC BAGDADSKI, premi-
jera. — lted B. Sobota, 30. maja: Zaprto.
Nedelja, 31. maja: BRIVEC BAGDADSKI. — Izven. Ponedeljek, 1. junija: V VODNJAKU. CVETICE MALE IDE. — Izven.
Maznanila.
Cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi t Ljubljani se vrši v četrtek 4. junija ob osmih zvečer in sicer se izvaja sloveč oratorij >Blagrk, katerega je izvajala Glasbena Matica z največjim uspehom v pondeljek 18. maja. Vse ljubitelje resne umetniške glasbe opozarjamo na ta cerkveni koncert. Vstopnice po znižanih cenah v Matični knjigarni.
»ObloSnica, ki sc rojeva« je naslov moderni dramatični tvorbi. Z njeno izvedbo se predstavi ljubi jan kemu občinstvu krog svobodnih gledaliških umetnikov. Umetnina, ki je delo I. Mraka, je po svojem notranjem ustroju čisto nova, ter se bo skušala temu primerno tudi izvesti.
Elizabetna konferenca za župnijo Sv. Peter Ima v petek 29. maja zvečer ob pol 7 važno sejo.
Blod. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v Ljudskem domu na Bledu K nodelio, L luniia ob
8 zvečer veseloigro v štirih dejanjih »Sluga in njegov grof«, noviteto polno zabave in humorja; v pondeljek 2. junija ob pol 4 popoldne pa Ja-lenovo dramo v treh dejanjih »Srenja«, ki se godi na Gorenjskem. Blejčani in okoličani uljudno vabljeni!
Odbor za nahavo zvonov ra podružnico sv. Jerneja v Sp. Šiški vabi vse darovalce na sestanek, ki se vrši v nedeljo 31. maja ob pot 11 dopoldne v gostilni pri Križu, Celovška cesta 66. Dogovorili se bomo o nabavi velikega zvona. — Predsednik.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarja člane, da se vrši v petek 29. maja ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda« mesečno zborovanje o velevažnih stanovskih zadevah. Odbor pričakuje polnoštevilno udeležbo.
Vsem davrnim urndnikoin, ki se udeleže letošnje skupščine v Sarajevu, priporočamo, da paz-no čitajo prihodnjo številko »Našega Glasa«. Sekcija Ljubljana.
I.ovci! Slovensko lovsko društvo je razposlalo poziv in položnice za plačilo članarine. Kdor članarine ni plačal, pa je projet letošnje številke »Lovca«, naj jih vrne ali pa vsaj do 15. junija t. 1. plača članarino, ker bi bili sicer primorani v smislu društvenih pravil zaoslalo članarino sodno izterjati. — Odbor SLD.
Zadruga krojačov, kroiačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vrše prihodnje pomočniške preizkušnje v drugi polovici meseca junija. Prošnje za pripustitev k tem preizkušnjam je vložiti najkasneje do 8. junija v zadružni pisarni. — Načelnik.
Prostovoljno gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj svečano blagoslovi novi gasilski dom na binkoštni pondeljek. Po blagoslovljen ju je velika veselica na vrtu gostilničarja g. Fr. Siherla v Zalogu. Na binkoštni pondeljek v Zalog! Na pomoč!
Prijatelji gasilstva! V nedeljo vsi na Brezovico pri Ljubljani, kjer priredi gasilno društvo otvoritev novega gasilskega doma. Svirala bo godba dravske divizije. Na svidenje na prijazni Brezovici! — Odbor.
Zracji" zveza Evropa—Azija preko Belgrada.
V Pragi se je te dni podpisal francesko-češkoslovaški dogovor za zračno zvezo Pariz —Bagdad preko Belgrada. Zveza se udejstvi, kakor hitro se sklene testvarni sporazum tudi z Nemčijo. Tako se otvarja Angliji najkrajša zveza z njenimi kolonijami v Indiji.
Dom in tehnika.
Najvišja pcpclacst delavskega orodja in razdelitev delovnih metod je cilj modernega produkcijskega gospodarstva. V Ameriki so šli za njim Tavlor, Gilbreth, Ford. V uporab nem gospodarstvu je pa v tam oziru vse še v povojih, čeprav so najširši sloji prebivalstva zadeti v najvažnejšem delu porabnega gospodarstva, v lastnem domačem gospodarstvu in gospodinjstvu. V njem je zbranega več kot polovica narodnega premoženja. Nemci so hoteli vrzel zamašiti in je Nemška zveza tehniških-znanstvenih družb priredila v Leipzigu ped geslom »Dom in tehnika« tozadevno razstavo. Odprta je od 1. maja do 8. avgusta. V prvi vrsti ima namen, da zbere vse znanje in vse skušnje, ki na.m govorijo o usposobljenosti tehnike, da nam pomaga pri gradbi in opremi doma in pri domačem gospodarstvu. Ta razstava je za široke sloje tembolj poučna, ker je vsakemu predmetu pridejano tudi besedilo. Zelo dobro bi bilo, da bi si jo kakšen naš obrtnik ogledal in poročal potem o nji doma.
Mesto Leipzig gradi ravno sedaj mala stanovanja. Razstavni odbor se je z mestom pogodil in so že zgrajene in še gradeče se hiše porabili obenem kot del razstave. Tako vidiš tam skupino najrazličnejših hiš po-samnih dvojnih, lesenih, masivnih itd., s 26 stanovanji; nadalje skupino šest hiš s štirimi in petimi nadstropji in 50 do 60 majhnimi in srednjimi stanovanji. Opazuješ uporabo najmodernejšega orodja in najmodernejšega načina pri gradbi hiš, vidiš industrializacijo hišne gradbe, namreč tovarniško izdelavo hiš; o tej pravijo, da bo edino ona lahko mogla od-pomoči sedanji stanovanjski bedi. Tisti, ki si 1)0 dal zgraditi tako tovarniško hišo, bo prihranil zlasti pri delavskih plačah, ki znašajo danes 80 odstotkov vseh stroškov. V stanovanjih vidiš moderne štedilnike, likalnike, shrambe, omare, način dela, da se prihrani čas, snaženje, ki je opravljeno v par minu tali itd. itd. Kakor rečeno, dobro bi bilo, če
ha si kak naš obrtnik razstavo ogledal in natm dal nasvete, našim razmeram primerne.
Častna doktorja graške tehnike.
Te dni sta bila na graški tehniki slovesne promovirana za častna doktorja naodličnejša zastopnika nemškega zrakoplovstva: dr. Lud-wig Diirr, kostrukter zeppelinov in prometni ravnatelj Zeppelinove stavbne družbe, ter dr; Hugo Eckener, ki je bil s Z. R. III. poletel Ameriko.
Nemška ekspedicija na Mt. Everest,
Nemci po hoteli prirediti s tirolskimi vodniki svojo posebno ekspedicijo na ML Everest. Že naprej smo rekli, da s to ekspedicijo ne bo nič. Do Mt. Everesta drugače ne moreš kakor skozi Indijo in po Tibetu. Indija je angleška in v Tibetu vlada angleški vpliv. Zato je bilo jasno, da si Angleži ne bodo dab" izviti prioritete iz rok. In se torej prav nič ne čudimo, če beremo, da Tibetanci ne bodo dali Nemcem dovoljenja, tem manj, ker namerava prihodnje leto, 1926, britanska geografska družba še enkrat ponoviti poskus leta 1922 in 1924.
Čudna smrt.
Francoski grof Montefiore se je zaročil; bil je znan kot drzen jahač, avtomebilist in je oil izboren atlet. Peljal se je z nevesto po Parizu. Naenkrat mu je postalo slabo, prosil je nevesto, naj prime za krmilo, češ, oslepel bom. Komaj sta prišla domov, je bil že mrtev.
Zvestoba psa.
Polkovnik Murray je bival za časa vojaških vaj v angleškem vežbališču Aldershot tamošnjem hotelu Victoria, dvanajst mesecev. Hotelski pes se je tako navadil nanj, da ni hotel nobene hrr.ne več, ko je polkovnik umrl. Na dan pogreba so ga našli pod zastavo na rak vi. Po pogrebu se je zaril v kot sobe in je tri dni nato bil mrtev.
Borba dveh lokomotiv.
Največji dve angleški železniški družbi sta Velika zahodna in Londonska severovzhodna. Priredili sta tekmo dveh svojih najmočnejših lokomotiv, z enakim številom težkih priklopljenih vagonov. Zmagala je Velika zahodna z več kot četrt ure.
Lep spomenik.
Pred kratkim je umrl najbogatejši Španec, don Claudis Lopez y Bru, vitez zlatega rima itd. Bil je velik industrialec, imel je velike rudnike, premoženje njegovo so cenili na 750 milijonov francoskih frankov. A ni bil samo bogat, bil je tudi pobožen, dobrega srca in njegova milosrčnost ni poznala nobenih mej. V svojih industrijskih podjetjih je vpeljal vsestransko velepotezno socialno zavaro vanje bolniške in pokojninske blagajne. Bil je največji dobrotnik Španije.
Amerikanci v Evropi.
V letos-: 'ih treh sezijskih mesecih bo obiskalo Evropo okoli 200.000 Amerikancev. Ameriške plcvbne družbe pravijo, da je to največji dosedanji osebni promet čez Atlantski ocean. Evropa vleče, Amerika pa nič. Kajti, koliko je Evropejcev, ki bi šli same zato v Ameriko, da jo vidijo?
Avto-cesta
iz Milana v Bergnmo bo dograjena v septembru 1826. Dolga bo 4ti km in bo začetek velike avto-ceste Milan—Benetke. Druge zamišljene avtoceste v Italiji so: Milano—Torino, Bozen—Meran, Roma—Ostia, Salermo— Napoli, Genova—Ventimiglia. Zlasti zadnja je zelo potrebna, saj gre ob Rivieri. Na že dograjeni progi Milano—Varese prometuje vsak dan okoli 250 avtomobilov, ob nedeljah in praznikih okoli 600.
Cepljenje uradnikov.
Ker se je v glavnem ameriškem mestu Wasbington pripetilo od Novega leta sem 54 slučajev koz, med njimi 19 smrtnih, so se morali dati vsi državni uradniki cepiti proti kozam. Bilo jih je 65.000, najodličnejši od njih je bil predsednik Coolidge sam.
Vinogradništvo v Italiji.
Povodom milanskega vzorčnega sejma je zboroval v Milanu kongres italijanskih vinogradnikov pod predsedstvom poslanca Marea-calchija. Nasade italijanskega vinogradništva so cenili na 25 milijard lir, letni dohodek pe na 8 milijard, to je pa tretjina vsega italijanskega poljedelskega pridelka. Vinogradništvo daje državi na leto okoli dve milijardi. Koo. greš je zlasti zagovarjal ostrejše naredbe pro
ti ponarejevanju vina.
* • •
Lep sprejem. Francoski general d'Amad* je znan iz bojev na polotoku Galipoli med svetovno vojsko. Te dni so priredili v »pomij na tiste boje v londonskem hotelu Royal tako svani Galipolski banket. Med potjo v Londoj so ukradli neznanci generalu kovčeg z v6en denarjem in z vso opremo.
Dan mater. Ameriška vlada je določila da se mora druga nedelja v majniku prazno vati vsako leto kot »dan mater in da mora j« viseti ia dan na V6eh javnih ameriških poslopjih zastave v znak »ljubezni in spoštovanja do mater vse države«. To ic pa res leno
Gospodarstvo.
Izkaz o stanju Narodne banke i dne 22. Knaja 1025. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu o s lan ju z dne 15. maja 1925.) Aktiva: kovinska podloga
448.4	(+ 0.4), posojila na menice in vrednostne papirje 1233.4 (+ 8.7), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne za menjave 366.0 (— 2.0), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 582.1 (+ 52.8), skupaj 8921.1; pasiva: glavnica in rezervni fond 33.9, bankovci v obtoku 5763.8 (— 56.3), račun začasne zamenjave 366.0 (— 2.0), državne terjatve 35.9 (+ 24.0), razne obveznosti
509.5	(+ 94.4), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 73.3, skupaj 8921.1; obrestna mera neizpremenjena.
Bolgrajska trgovska zbornica ima svojo plenarno sejo 30. junija, 1. in 2. julija t. 1.
Železniške vesti. Glavno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu javlja, da se otvori dine 5. junija t. 1. promet — tako osebni kakor tovorni — na progi Vele«—Štip; cavnotako se preda javnemu prometa proga (ozkotirna 76 om), Bosanska Rača—Bjelina— Ugljenik. — Prvi poskusni vlak nn progi Oguim—Knin bo vozil dne 6. junija t. 1.
Uvo« inozemskega premoga znižani tarifi. Kakor javljajo iz Belgrada, bo ta teden posebna komisija začela obiskovati vsa podjetja, ki uporabljajo inozemski premog, da se pre(priča, koliko je letna potreba teh podjetij in če se ne da inozemski premog nadomestiti z domačini. Rezultati te preiskave bodo odločilni pri presoji prošenj za uvoz inozemskega premoga po znižani tarifi.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjaki sejem dne 22. maja 1925 se je pripeljalo 362 svinj, 1 koza in dva kozliča. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—75 Din, 7—9 tednov stari 112.50— 225.—, 3—4 mesece stari 250—350 Din, 5—7 mesecev 375—450 Din, 8—10 mesecev 625— 750 Din, 1 leto stari 950—1400 Din. Kilogram žive teže 12—14.50 Din, 1 kg mrtve teže 15— 16,25 Din; koze, komad 250 Din. — Prodalo se je 277 svinj in 1 koza.
Dobava industrijske soli. Uprava državnih monopolov (oddelek za prodajo) je Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani naprosila, da obvesti vsa podjetja, ki porabljajo industrijsko sol, da svoje prošnje za dobavo te soli v bodoče vlagajo izključno preko finančne kontrole, v čigar okolišu je podjetje. Prošnja mora vsebovati vse podatke in vse priloge, ki jih predpisuje d. 7 pravilnika o prodaji industrijske soli. Pravilnik je objavljen v 33. številki Uradnega lista z dne 3. aprila 1925 pod št. 109.
Konkurz. O imovini Janka Gabrona, trgovca v Trbovljah, je razglašen konkurz.
Davčne zadeve. Dosedaj je glavno ravnateljstvo neposrednih davkov izdalo 4 razpise o načinu pobiranja davkov: 1. o invalidskem davku, 2. o »koimorskem prirezu«, 3. navodila za predpis in pobiranje davkov telesnih delavcev. Od 1. aprila t. 1. je davek telesnih delavcev sledeč: 2% od zaslužka, poleg 30% Izrednega pribitka. Osnova za avtonomne pri-bitke znaša 0.50 % od letnega zaslužka, ozir. 0.25 % od vsote neposrednega davka. 4. Razpis o obrestih dolgovane vsote davkov in pribitkov; obresti znašajo od 1. aprila t. 1. 12 %. 5. Razpis o eksekutivnih stroških.
Pravilnik o podjetjih, ki so obvezana javno polagati račune. Iz Belgrada poročajo, da izdelujejo v ravnateljstvu neposrednih davkov pravilnik o podjetjih, ki so obvezana javno polagati račune, po katerem bi bilo v tem ogdru izvršeno izenačenje davkov v celi državi.
Pošta in avtomobili. Lani je imelo poštno ministrstvo od prevoza potnikov, prtljage in trgovskega blaga z avtomobili dohodkov 6 mil. 18ŠL576 dinarjev (od tega ljubljansko poštno
■a—min idiiii
Ljubezen In zlato.98
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Zopet so se sklenile roke, in stvar se Je zgodila prav hitro. Napad Daylightovih mišic jo mahoma odjenjal in se izpremenil v obrambo in zopet je bila njegova roka po brezuspešnem zoperstavljanju potisnjena navzdol. Daylight je bil zavzet. Nobene zvijače ni bilo pri celi stvari. Spretnost je bila enaka, večja spretnost je bila celo pri njem: Moč, sama moč je dosegla uspeh. Poklical je pijačo za vse in je še vedno osupel in zavzet vzdignil desnico ter jo ogledoval kakor nekaj povsem novega. Te roke ni poznal. Gotovo ni bila tista roka, ki jo je leta in leta nosil seboj. Stara, nekdanja roka? Ej, igrača bi mu bila, potisniti roko tega mladega hrusta navzdol. Ampak ta roka — venomer jo je ogledoval tako dvomljivo osuplo, da je izzval gromovit krohot pri mladeničih.
Ta krohot ga je zdramil iz zamišlje-nosti. Izprva se mu je sam pridružil, kmalu pa se mu je obličje počasi zresnilo. Sklonil se je proti metalcu kladiva.
»Sinlvo moj,« je dejal, »dovolite, da vam prišepnem neko skrivnost. Izginite od tod in pustite pijačo, predno ste se je lotili.«
Mladenič je zardel od jeze, Dayllght pa jo nadaljeval.
»Poslušajte svojega ata ln dovolite, da
ravnateljstvo 741.752 dinarjev), prihranek od plačevanja prenosa pošte po privatnikih je znašal 3,66.1,157 Din, torej 9,793.883 Din. Za vzdrževanje prometa, za popravila avtomobilov in plače šoferjev je poštno ministrstvo izdalo 7,723.204 dinarjev. Cisti dohodek je znašal torej za celo lansko leto 2,070.679 Din.
Nova banka v Belgradu. V Belgradu nameravajo ustanoviti »Banko hišnih posestnikov«, ki bi dajala hišnim posestnikom hipotekama posojila. V banki bi sodeloval tudi inozemski kapital.
Dunavsko-savko-jadranska železnica. Z Dunaja poročajo, da bo bilanca te družbe prvikrat od začetka vojne sem izkazovala majhen dobiček, katerega bodo prenesli na nov račun. Aktuelno bo postalo vprašanje obrestovanje delnic šele po tem, ko bo obligacijski fond dobil odgovarjajočo dotacijo. Za ta fond pridejo v poštev dohodki iz tržaškega blagovnega prometa v letih 1923 in 1924. Diference z jugoslovansko vlado so poravnano ker so zaostanki plačani kakor so tudi poravnane privatne terjatve napram Južni železnici s strani Jugoslavije, vštevši obresti.
Kriza v avstrijski tekstilni industriji. Z Dunaja poročajo, da je cela vrsta avstrijskih tvornic bombažno-tkatoe stroke odpustila vse svoje delavstvo (okoli 14.000).
Padanje cen v Avstriji. Čeprav se za mesec maj t. 1. ni v Avstriji sestavljal indeks, je vendar ugotoviti v splošnem padanje cen in sicer približno za 1)4 do 2 odstotka.
Konkurzi v Italiji. V mesecu marcu t. 1. je bilo v Italiji razglašenih 591 konkurzov, skupaj v prvih treh mesecih t. 1. 1894, v prvih treh mesecih lani 1869.
Dno 28. maja 1025.
DENAR.
Zagreli. Berlin 14.45—14.60, Italija 2.3950— 2.4250 (2.3620—2.3920), London 293.75—295.75 (291-294), Newyork 60.13—60.93 (59.70-60.50); Pariz 3—3.05 (2.9970—3.0470), Praga 1.793—1.817 (1.76—1.784), Dunaj 8.47—8.59 (8.40-8.52), Curih' 11.55—11.75 (11.5750-11.6750). Tendenca čvrsta.
Curih. Belgrad 8,625 (8.60), Pešta 0.00727 (0.00726), Berlin 1.231 (1.23) Italija 20.525 (20.45), London 25.1275 (25.125), Newyork 516.70 (516.70), Pariz 25.925 (25.85), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 72.75 (72.75), Bukarešt 2.45 (2.-10), Sofija 3.70 (3.70).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.72, Kodanj 133.55, London 34.485, Milan 29.26, Nevvork 709.35, Pariz 35.69, Varšava 136.10. — Valute: Dolarji 706.40, francoski frank 35.57, lira 28.28, dinar 11.71, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize: Lira 134.25, Zagreb 56, Pariz 169.50, London 164.15, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PVPIRJI.
Ljubljana. 7 otlst. iuv. posojilo 62 (bi.); Celjska posojilnica zaklj. 200; Lj. kreditna 225—265, Merkantilna 102—120, Praštediona 800—810. Kreditni zavod 185—195, Strojno tovarno 135 (bi.), Vevče 100 (den.), Stavbna družba 265—280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. ko-merc. zadolžnice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 105—106, Kreditna, Zagreb 105—108, Hipobanka 59—60, Jugobanka 100—102, Praštediona 800—806, Lj. kreditna 250— 254, Slavonska banka 100—102, Eksploatacija 33— 35, Šečerana 560—565, Gutmann 865—385, Slavonija 51—53, Vevče 100, 7 odst. in v. pos. 63, vojna odškodnina 188—191.
Dunaj. Efekti: Živnostcnska banka 76.3, Al-pine 31.9, Greinitz 13.6, Trbovlje 43.4, Hrv. eskomptna 12, I.eykam 14.4, Hrv.-slav. hipobanka 6.8, Gutmann 42, Mundus 82, Slavex 17. Slavonija 6.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastove vozovne deščice, 43 mm, 2.65 m, 53 mm, 2.85 m, I. in II., fco meja 1450 (ilon.); smrekove, oz. jolove deske, 20 mm in 25 mm, monte, fco nakl. postaja 550 (bi.); late 24-24, 10—16 cm, 2, 2 in pol, 3, 3 in pol, fco nakl. post. 2 vag., zaklj. 230; bukova drva, 1 m dolž., suha, eksportno blago, fco meja 25 (den.); — Žito in poljski pridelki: pšenica Rosafe, 80 kg, rinf., promptna, par. Ljubljana 490 (bi.); pšenica avstralska, rinfusa, promptna, par. Ljubljana 485 (bi.); pšenica Hard Winter 2, rinf., promptna, par. Ljubljana 500 (bi.); otrobi pšenični drobni, par. Ljubljana 190 (bi.); koruza, dob. maj, junij, par.
vam nekaj pove. Mlad sem še, a vendar nisem več. Dajte, da vam povem, pred malo leti mi je bilo pritisniti vašo roko ob baro toliko, kakor če bi dejansko napadel otroški vrtec.«
Slosson je bil videli živa neverjetnost, ostali pa so se režali in se bodrilno zgrinjali okoli Daylighta.
»Sinko, nisem za pridigovanje. Danes je prvikrat, da sem postal spokornik, in vi ste me pripravili do tega. Svoje dni sem videl nekaj pravih možakov in nisem tako hitro zadovoljiv, kakor lahko vidile. Ampak povem naj vam prav takoj, da sem težak ne vem koliko milijonov, da bi pa gotovo dal prav vse, takoj tukaj na baro, da bi vam potisnil rolco nizdol. To se pravi, dal bi jih samo za to, da bi bil zopet tam, kjer sem bil, preden sem nehal spati pod zvezdami, in sem prišel v to mestne kurni-ke ,da pijem koktaile, privzdigam noge in jaham ali se vozim. Sin moj, taka je z menoj in tako se počutim. Ta igra ni vredna toliko, kolikor je črnega za nohtom. Samo pazite se, pa tupatam pomjšljajte o mojem nasvetu. Lahko noč«
Obrnil se je in opotekaje odšel; moralni učinek njegovih besedi je bil v veliki meri pokvarjen zaradi tega, da ga je bil tako očito poln, ko jih je govoril.
Daylight je še vedno ves osupel krenil proii svojemu hotelu, povžil večerjo in se pripravil za posteljo.
»Ta vražji mladi paglavec!« je zamr-
Postojna neocar. 250 (bi.); ril maked., 72-78 kg, par. Ljubljana 400 (bi.); ječmen 57-59 kg, fco mak. postaja 300 (bi.); oves male., orig., par. Ljubljana 355 (bi,); krompir beli, fco dol. postaja 125 (den.).
Dopisi.
Bled. Silno razburjenje je zavladalo zadnje dni med blejskimi liberalci. Čemu pa? Kaj se je zgodilo? Raznesla se je vest, da se igralnica ne sme odpreti. In kdo je to zakrivil? Odgovor ni težak: »Klerikalci«. Ti nesrečni klerikalci. Ti so zopet zatvorili igralnico, ta bogati vir dohodkov za tiste, ki bi radi živeli brez dela. Umevno je, da so gospod Kenda in njegov štab v strahu. Kajti na račun igralnice se je že vso zimo mrzlično delalo in kdo naj vse to plača, če se igralnica ne bo smela odpreti? Po zakonu bi se ne smela. Delalo pa se je deloma prav brez vsake potrebe in mnogo predrago. Dela bi se morala javno razpisati a se niso. Bled je ves razkopan in sezija se z majem že prične. Gorje klerikalcem, ko bi bili oni zdraviški park tako posekali, ko bi bili hiše za napravo hodnikov tako drago odkupovali od svojih pristašev in podirali, ko bi bili oni neokusne in nepotrebne škarpe stavili. Ce bi se vse to delo pametno razvrstilo, bi domači delavci imeli več let dosti dela in stroški bi bili mnogo manjši — tako pa bodo sedaj zopet klerikalci krivi, če se bo vse započeto delo moralo ustaviti, ker ni denarja. Še nedavno tega je gospod Kenda rohnel na klerikalce in zvračal vso krivdo nanje radi igralnice. Včeraj so pa že lovili klerikalne podpise za protest proti zatvoritvi igralnice; še celo podpis gospoda župnika bi jim bil dober. Gospodje župan in tovariši, ki so vam sicer klerikalci tako brezpomembni, kako da se sedaj tako ponižate in iščete njihove podpise? — Pripomnimo, da ne bomo mirovali radi igralnice, dokler nam ne odgovorite gospod župan na zadnii dopis z Bleda.
Krmel. (Ponesrečena o r j u n s k a slovesnost.) V nedeljo 17. maja je priredila pri nas Orjuna majhen teater. Gospodje Zupančič, Andoš in Rajner so štirinajst dni bobnali in vabili ljudi, Zričakovali so, da bo ljudstva brez števila. Pa pride nedelja. Iz Mirne primahajo trije orjunci in par žerskih kri!. Iz Mokronoga smo našteli pet udeležencev. Žalosten j ebil gospod Zupančič, resno otožen gospod Antoš, oba jc pa tolažil dobrodušni g. Rajner. V kupo žalosti in britke tuge je vlila par kapljic veselja ljubljanska Orjuna, katera se je pripeljala z avtom okrog 3. ure na Krmel. Nikjer ni vse prav, tako tudi tu ni bilo. Obrazi omenjenih gospodov so veselja zažareli, ker so smeli pozdraviti ljubljanske prvake, a z obrazov Ljubljančanov si pa bral žalost in bridko razočaranje, Na tisoče ljudi bi moralo pozdravljati jugoslovenske fašiste, a mesto tisočev jih je bilo pet, pa še ti brez uniforme. Najraje bi se bili takoj vrnili — sram jih je bilo — pa ponižna prošnja preplašenih Krmelčanov jc omečila srca in ostali so reci in piši celi dve uri. Potem so odšli z zagotovilom, da na Krmel ne pridejo tako kmalu. Krmelske sirote so ostale osamljene, pobiti in potrdi so jo mahnili v bližnji gozd, kjer jim je hladna senca pregnala jezo, Nischamo-vo vino pa žalost. Tako je končala orjunska parada na našem Krmelu. Da se ne pozabi, moramo še poročati, da sta sc za to orjunsko slavnost zelo prizadevala tudi črevljarja Ru-gelj in Miklavčič ter g. Uršič, učitelj v Šent Janžu in dve gg. učiteljici iz Tržiča,
Trbovlje. (V spomin f Ivanu Zupanu.) Že davno ni videlo Trbovlje tako veličastnega pogreba kot v torek, ko smo spremili k večnemu počitku najzvestejšega pristaša SLS, moža kremenitega značaja, tovariša gosp. Ivana Zupana, rudniškega nadhišnika v pok. Sprevod je pokazal, da ga je spoštovalo in cenilo vse, tudi njegovi strankarski nasprotniki. Spremili so rajnika 4 duhovniki, potem trbo-
mral. »Roko mi je potisnil navzdol, kakor se mu je zljubilo. Mojo roko!«
Vzdignil je ud, ki mu je povzročil toliko preglavice in ga omamljeno začudeno ogledoval. Ta roka, ki nikdar ni bila premagana! Roka, pod katero so se orjaki iz Circle Cityja zvijali! Pa mladič z univerze mu jo je smehljaje potisnil doli — dvakrat! Deda je imela prav. On ni bil več isti človek. Cel položaj je bil vreden, da si ga malo resnejše ogleda, kakor si ga je doslej. Pa sedaj ni bil čas za to. Drugo jutro, po dobrem spanju, ga vzame v pretres.
Dvaindvajseto poglavje.
Daylight se je prebudil z običajnimi zasušenimi usti, ustnicami in grlom, naredil dolg požirek vode iz vrča poleg postelje, in zbral svoje misli, kjer jih je bil pustil prejšnjo noč. še en K'nit je pregledal v duhu olajšanje finančne stiske. Razmere so se stvarno izboljševale navsezadnje. Čeprav so bile še zelo razburkane, so bile največje nevarnosti že prestane. Trdno se držati in skrbno igrati še nekaj časa, samo lo je bilo potrebno ,kakor je dejal Heganu. Mali viharčki in nevarnosti se gotovo še pojavijo, ampalc ne tako silne in resne kakor so bile one, ki so jih imeli že za seboj. Kriza ga je hudo zadela, a izhajal je iz nje brez polomljenih kosti, kar Simon Dolii-ver in mnogi drugi niso mogli reči. In nihče izmed njegovih kupčijskih prijateljev ni bil uničen. Primoral jih je bil, da so ostali
veljsld, hrastnlški in zagorski »Orel«, rudni-ška požarna brainba, katere ustanovitelj je bil sam in več let njen načelnik, nadalje v velikem številu njegovi stanovski tovariši, večji del uniformirani. Pred hišo žalosti mu je zapel močan orlovski pevski zbor »Vigred«, ob grobu pa »Usliši nas Gospod«. Zalostinke mu je svirala rudniška godba. Ivan Zupan je bil mož neumornega dela. Povzpel se je od delavca do uglednega rudniškega nadhišnika. Ob novem letu se je javil za penzijo, katera se mu je s 1. majem nakazala, torej jo je vžival samo 1 mesec, V vseh naših društvih je bil delaven in na svojem mestu. Ko smo v letu 1906. sprevideli, da ni mogoče mirnega dela v Pazniškem in delavskem podpornem društvu, smo obnovili »Kršč. soc. društvo« in njega izbrali za predsednika in čez nekaj časa razširili v Pazniško in del. društvo. Zopet je bil ranjki prvi, ko smo sklenili zidati lasten Društveni doni in v 1. 1909. se je dvignila v zrak za takratne razmere lepa stavba, v kateri so našla vsa naša društva svoje prostore, »Orel« pa lepo dvorano in telovadnico. Veliko veselje mu je delala sedanja krasna stavba novega Društvenega doma, žal ni učakal njegove dovršitve. Društvenemu domu je bil do smrti načelnik, Udejstvoval se je tudi pri • Kmečko-delavski posojilnici« kot član nad-/orstv a, bil član »Orla«, pri del. konzumu, čitalnici, sploh je porabil ves svoj prosti čas za delo v društvih. Pri vsem svojem delu ni zanemarjal svoje družine, otroke vzgojil v našem duhu in priskrbel vsakemu svoj kruh, kar so mu otroci povračevali z iskreno otročjo ljubeznijo. Kdor pozna nekdanje trboveljske razmere, mora pripoznati, da je pred 20 leti pomenilo junaštvo biti pristaš SLS. Strankarska strast je večkrat prikipela do osebnosti, veliko jih je omagalo, Ivan Zupan je stal trdno zmeraj v sprednjih vrstah. Čast kliče njegovemu spominu celokupna slovenska ljudska stranica!
A. Tuzemstvo. 1. Za tiskovine od 20 na 50 par za vsakih 50 gramov ali del te teže. Ta pristojbina se plačuje tudi za posetnice, cenovnike, okrožnice, za smrtne, poročne in drugo objave, za trgovska in borzna poročila in sploh za vse ostale tiskane predmete, ne velja pa za tiskovine z izbočenim tiskom za slepce in za dnevnike in časopise, ki jih pošiljajo upravništva listov.
2.	Za b 1 a g o v n e vzorce od 20 na 25 par -i vsakih 50 gramov ali del te teže. Najmanjša pristojbina ostane 50 par.
3.	Za p o s 1 o v n e p a p i r j e od 20 na 25 par za vsakih 50 gramov ali del te teže. Najmanjša pristojbina se zviša od 80 par na 1 dinar.
4.	Za m e š a n e p o š i 1 j k e od 20 na 25
par za vsakih 50 gramov ali del te teže. Najmanjša pristojbina 50 par ostane, a samo za tiskovine in blagovne vzorce, ako so pa v pošiljki tudi poslovni papirji, se zviša od 80 par na 1 dinar.
5.	Za priporočene (vpisane) pošiljke se zviša priporočnina od 2 na 3 dinarje.
6.	Za povratnico in izplačilno potrdilo pri oddaji pošiljke od 2 na 3 dinarje.
7.	Ekspresnina za pisemske pošiljke se zviša od 2 na 3 dinarje, za pakete pa od 5 ua 6 dinarjev.
8.	Za izkaznice o istovetnosti v notranjem in mednarodnem prometu od 4 na 10 dinarjev.
9.	Pro"šnja za vrnitev pošiljke in za iz-premembo naslova velja toliko kakor priporočeno (vpisano) pismo do 20 gramov (4 Din).
10.	O b v e s t n i n a se zviša od 30 na 50
par.
11.	D o s t a v n i n a za vrednostna pisma od 2 na 3 dinarje.
12.	Izpla č n i n a za nakaznice do 50 dinarjev se zviša od 20 na 50 par, za nakazni-
v bojni črti, da rešijo njega, in ž njim so bili rešeni tudi oni.
Misli so mu krenile do dogodljaja v Parthenonu, kjer mu je mladi atlet potisnil roko ob baro. Ta dogodek ga ni več grizel, bil pa je ogorčen in žalosten, kakor more biti samo močan človek ob pojmovanju svoje moči. In konec je bil celo njemu pre-očit, da bi mogel loviti izgovore. Dobro je vedel, zakaj mu je bila roka potisnjena nizdol. Radi tega ne, ker se je bil postaral. Saj je bil v prvem cvetu najboljše moške dobe in po vsej pravici bi se morala vdati roka metalca kladiva. Daylight je dobro vedel, da si je marsikaj dovoljeval. Doslej je vedno mislil, da je njegova moč trajna, sedaj pa je spoznal, da je že leta trajno gi-nevala. Prav je imel, ko je dejal, da je prišel izpod zvezd bivat v mestne kurnike. Tudi je skoraj pozabil hoditi. Samo vzdi-gal je noge, pa se vozil po avtomobilih, kočijah, vagonih in električnih vozovih. Vaje ni imel, in svoje mišice je osušil z alkoholom.
fDalje sledi.)
Srajce
češki ccfir prej 100 Din, seclaj 87 Din, iz angteike Macco svile prej 285 Din, sedaj 245 Din, krasen izdlck nailcoši vzorci.
mm SCHWAB — Ljubljana.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega dobrega soproga in papana, gospoda
izrekamo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in čč. sestram usmiljenkam, Orlom kranjskega okrožja, požarni brambi, gg. pevcem, darovalcem vencev in šopkov, prijateljem iz Tržiča in Ljubljane in obilnemu številu meščanov in okoličanov, ki ste nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti.
Bog plačaj!

ce od 50 do 1000 dinarjev od 50 par na 1 dinar, za nakaznice od 1000 do 5000 dinarjev (odkupne nakaznice) pa od 1 dinarja na 2 dinarja.
13. Za p o i z v e d n i c e pa od 2 na 3 dinarje.
D. Inozemstvo. 1. Za tiskovine se
zviša pristojbina od 40 na 50 par za vsakih 50 gramov alt del to teže, razen za tiskovine v ČSR, za kr.tero velja tuzemski pristojbenik, t. j. za vsak h 50 gramov ali del te teže 25 par.
2. Za h I a g ovne v z o r c e od 40 na 50 par za vsakih :>G gramov ali del te teže, najmanj 1 dinar.
3 Za poslovne papirje od 40 na BO par za vsakih 50 gramov ali del te teže, a najmanj 3 dinarje.
4.	Pristojbina za priporočene (vpisane) p o š i 1 j k e se zviša od 2 na 3 dinarje.
5.	Povratnica pri oddaji od 2 na 3 dinarje, pri izdajni pošti pa od 4 na 6 dinarjev.
6.	Poizvednice od 4 na 6 dinarjev.
7.	Ekspresnina za pisemske pošiljke od 4 na 6 dinarjev, za pakete pa ostanejo pristojbine po sedanjem ekvivalentu (1:15) 7.50 dinarjev.
8.	Prošnje za vrnitev pošiljke in za iz-premembo naslova od 4 na 6 dinarjev.
9.	P r i s t o j b i n a za ocarinjenje pisem-sldh pošiljk od 1 na 3 dinarje.
Navedene poštne pristojbine stopijo v veljavo s 1. junijem 1925.
Turistika in šport.
Hazcna. Gostovanje tržaške Adrije. O Binkoštih poseti Ljubljano damska hazena tržaškega kluba Adria, ki igra v nedeljo proti Ateni in v pondeljek proti Iliriji. Pričetek obeh tekem ob pol 12 dopoldne na igrišču Atene ob Tivolskem drevoredu. Adria jo ločasno v hazeni vodilni klub Trsta in igra prikupno, tehnično visokostoječo igro, s katero bo našo publiko gotovo zadovoljila.
Venezia : Ilirija. Na binkoštno nedeljo in pondeljek igra Ilirija dve važni mednarodni tekmi proti AC Venezia, najmočnejšemu beneškemu klubu, kar znači prvi poset italijanskega nogometnega moštva v Ljubljani. Venezia je kvalitativno prvo-
razredno moštvo, proti kateremu Ilirija vkljub »■ mu, da se nahaja v prav dobri formi, ne bo imela lahke naloge. Obe tekmi se pričneta ob 17.80, ob 16 oba dni predtekme. Predprodaja tribunskih sedežev v trgovini J. Goreč.
K tekmi Ilirija : Gradjanski. Razni zagrebški listi skušajo na različne načine opravičiti negativen rezultat Gradjunskega v Ljubljani. Naivni izgovori, kakor »majhno igrišče«, »slab sodnik« itd. so končno stvar okusa in bi jim ne bili zamerili. So pa vmes tudi listi, ki se poslužujejo sramotnih sredstev. »Večer« se ne sramuje na-migavati, da so bili igrači omoteni s črno kavo, v kateri je bil namešan opij. Podobne tatarske vesti prinesejo gotovi listi vedno, kadar doživi Gradjanski »v provinci« kak poraz. Spominjamo se iz preteklega leta neuspeha v Splitu in v Belgradu ali predpreteklega leta v Ljubljani, ko so zagrebški listi tekmovali, kdo bo bolj oblatil Ljubljano. Zadeva je končala takrat s tem, da je bilo dano Iliriji javno zadoščenje po Jugoslov. nogometni zvezi. Ta način poročanja dokazuje samo, na kako nizki stopnji se nahaja del zagrebške športne žurnalistike. Klevete bodo padle tudi to pot nazaj na klevetnike! Pribijemo naj le, da je bil Gradjanski v Ljubljani dostojno, da celo prisrčno sprejet. Ako so se med tekmo simpatije zanj vsled ne-sportnega in nediscipliniranega ponašanja posameznih igračev ohladile, naj pripiše to sebi in
w.ačuna z dotičnimi prepotentnimi igrači. Rezultat tekme je popolnoma realen, Gradjanski s svojo nedeljsko igro nikakor ni zaslužil zmage nad morda v tehničnem oziru nekoliko slabejšo, toda brezprimerno agilnejšo, hitrejšo in odločnejšo Ilirijo.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da so že otvorjene sledeče njegove postojanke: Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, Spodnja koča na Golici, Kači ilnikova koča vrh Golice, Koča na Veliki Planini, Koča v Kamniški Bistrici, Križka koča na Krvavcu, Valvazorjeva koča pod Stolom. — O binkoštih se otvorijo: Cojzova koča na Kokrškem sedlu, Koča na kamniškem sedlu, Frischaufov dom na Olcreš-lju, Aljažev dom v Vratih, Koča na Gozdu, Vilfanova koča na Begunjščici. — Koča na Korošici bo oskrbovana o binkoštih dva dni, potem pa stalno od 28. junija naprej. — Slap Savice je zopet neovirano pristopen, ker so popravila in streljanje kamenja v njegovi bližini že dovršena. Obisk Savice je posebno koncem maja in začetkom junija priporočljiv. Sneg v gorah se taja in množina vode silno naraste; v tem času je slap veličasten. Opozarjamo šolska vodstva na to prirodno krasoto. V Bohinjski Bistrici se dobi tovorni auto pri Gro boteku, ki naloži do 40 otrok po nizki ceni.
Prešernova koča lia Stolu (2193 m) bo odprta in oskrbovana od 81. maja dalje.
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograficm zvitki in druge potrebščine pri IM. Baraga, šcSe!SHS®v,tvliEcoa 6/1
ra priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga ie dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
' SLUŽKINJA
jpridna in poštena, dobra kuharica, išče mesta najraje v kakem župnišču na deželi. Naslov v upravi ».Slovenca« pod »POŠTENA« št. 3453.
En par novih ČEVLJEV
po meri dobi, kdor preskrbi mlademu, oženjen. pomočniku STANOVANJE, sobo s kuhinjo ali souporaba kuhinje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 3500.
Iti zna dobro šivati, želi mesta h kaki šivilji ali kake 'druge prim. službe. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »MarPiva in vestna« 3533.
NA ŽAGI, in
a„ Jni der
(SEKAČI in TESAČI) se takoj SPREJMEJO pri tvrdki
A. KAJFEŽ v Kočevja.
TRI PARCELE
takoj naprodaj. 500—600 m5. Ljubljana, Prule 8. 3484
Sprejme se več dobro iz-vežbanih, samostojnih
krojaških pomočnikov
za konfekcijsko delo. Vprašati na Emonski cesti 8/1, Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Komp. 3122
VEČ DOBRIH BETONERJEV-opažar-jev in ŽELEZOKRIVCA
(Eisenbieger) sprejme takoj stavb, podjetje A. ČERNE, tu, Linhartova ulica itev. 9.
TEČAJI ZA STROJEPISJE,_SL0VENSK0 IN NEMŠKO
STENOGRAFIJO
se začnejo na Ant. Rud. Legatovem zasebnem učnem j
zavodu v M?.riboru
dne 2. .junija 1925.
Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi
stroj i
Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7. Nobene podružnice! Telefon 100.
Vsled dviganja dinarja smo ponovno prvi znižali cene vsem našim izdelkom, tako da dobite ročno
LESNI KATRAN
za konzervir. novih lesenih stavb, dalje Blauholzextrakt in 100 m žične vrvi prodam. - Ponudbe pod LESNI KATRAN St. 3478 na upravo.
Brinovec »tlr^l
brinja, zdravilen za ledice vodenico, ker je zelo odvajajoč, se dobi pri Val. Strle, Ljubljana, Poljanska cesta.
I za gospode, fante in dečke j po bajeslovnih cenah. Ob-, iščite našo detaljno trgovino ! na Erjavčevi cesti štev. 2, dokler traja zaloga.
1 Konfekcijska tovarna FRAN : DERENDA & Cie., Ljubljana.
' MOČNE STEIAŽE
za manufakturo, po 5 m dolge in 2.50 m visoke, sc pod nizko ceno prodajo. Naslov pove uprava pod št. 3496.
!
Najccnejše kupite vsakovrstno OPEKO, prvovrstne kakovosti iz najboljših opekarn Slovenije, ter trajna zaloga in prodaja vsake množine pri G. AGLIČU, postaja Rečica ob Paki.	3488
CENO SE PRODA ŽELEZNA
sušilna OMARA
(Trockenschrank), pripravna za slaščičarje in hotelske kuhinje. Istotam je naprodaj tudi JAHALNO SEDLO. -T. NOVOTNY - Opekarska cesta 26, Ljubljana. 3432
naprodaj. Vi ure od Celja, z novo hišo, z 1 sobo, kuhinjo in lepo kletjo, bo v šestih tednih za stanovanje sposobna. Pri hiši je na novo zasajen vinograd in lep sad. vrt z že odraslimi drevesi. Cena 30.000 Din. - Naslov v upravi lista pod št. 3527.
prihod, teden v Juž. Srbijo. Obiščem Beograd, Niš, Skoplje, Tetovo, Prizren. Vzamem s seboj vse trgovske in privatne posle. - Ponudbe pod R. A. št. 3497 upravi lista.
Plemenite kose
in BRUSNA KAMNA
(za vsak kos se jamči), se d.obe v vseh velikostih, ako jih takoj naročite, ker je sezona za iste tu. Kjer se iste ne dobe pri trgovcih, naročite naravnost pri tvrdki MIHAEL OMAHEN, Višnja gora, ki vsako koso zamenja ali vrne denar, ako ne odgovarja vsem zahtevam kmetovalca.	3507
otročji, platneni .... 20 D damski, ševro, moderni, s špango .... 150»
damski, nizki .....120»
damski, visoki, Box . 185» moški, visoki, Box . . 185 » moški, nizki, ŠIMI . . 165» pletene sandale .... 125» prodaja in razpošilja dnevno
»KONICURENCIJA« - Ljubljana, Zgornja Šiška. 3511
Takoj prodam
Parketne stroje za 45.000 D, stroj za čreslo treti 5.000 D. Vse v dobrem stanju. - Ponudbe na: »Parketni siroi« upravi »Slovenca« St. 3534.
Od min. za trg. in obrt konc.
ŽIDOVSKA 5 — Ljubljana. Z 2. junijem nov krojni tečaj za moško krojenje in uniforme. Za dame — šivilje in nešivilje — tečaj v splošnem ženskem krojenju i po navadnih in najmodern. i modelih. Učencem, ki ne j morejo prisostvovati tečaju, i se pošlje pismeni pouk po i pošti. Razpošiljanje in izde-I jovanje najmodernejših stro-| jev. Vpisovanje dnevnol Ob j zaključku se dobi spričeva-i lo in diploma.	3539
z vsem inventarjem, 35 mernikov posetve, 10 oralov gozda, 4 travniki, 4 sadni vrtovi, lep vinograd, % ure od post. Novo mesto. - Več i pove lastnik Anton VIDIC, posestnik v Smoleni vasi, p. ; Novo mesto.	3540
Včeraj zjutraj je naša nadvse ljubljena hčerka ozir. sestrica
Majdka
odšla med angelčke in nas zapustila v veliki srčni bolesti.
K večnemu počitku jo bomo spremili danes, v petek, iz hiše žalosti, Hrvatski trg št. 7, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer jo bomo izročili materi zemlji v naročje.
V Ljubljani, dne 29. maja 1925,
MARIJA in IVAN GAJŠEK, stariii.
ANDA, VLADKO, sestrica in bratec.
*
Zahvala.
Vsem, ki so nam izkazali svoje iskreno sočutje o priliki dolgotrajne bolezni in pre-bridke smrti naše zlate mamice, gospe
Marije Zajec
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. prof. dr. A. Snoju, kateri je pokojnici v težki bolezni in zadnji uri z duhovno tolažbo stal vedno ob strani, ravnateljstvu in uradništvu »Jadransko - podunavske banke«, filijala tu, Št. Jakobskl Marijini družbi žena, Št. Jakob-skim ccrkvenim pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so nas v najtežjih dneh življenja podpirali, nam lajšali neizmerno bol in spremili mamico na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 28. maja 1925.
V imenu vseh:
JOSIPINA ZAJEC.
Mirko MARŠ, Ljutomer
obavlja vse agenturne posle ! točno in solidno; prevzema i ZASTOPSTVA, REKLAMO t in PLAKATIRANJE.
edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo -ttJTsf3 nla$j izpadanju las ter perhutam. Za eno fJlUiJ	popolno zdravljenje zadošča škatlja po
priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: SaScss d. ti.
Kor:™«:,!!:.! zavod ILeda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35.
Dne 28. aprila 1925 je bilo pri podpisanemu vlomljeno in sem bil visoko oškodovan. Zavarovalna družba »VARDAR«, pri kateri sem bil zavarovan, je vlomno škodo v mojo popolno zado-voljnost ocenila ter faktično odškodninsko vsoto najkulantneje izplačala. Smatram vsled tega za dolžnost, da se ji tem potom zahvalim in imenovano zavarovalno družbo vsakemu najtopleje priporočam. Istočasno si dovoljujem objaviti, da sem v znak zahvale prevzel zastopstvo zavarovalne družbe »VARDAR«.
Grosuplje, dne 26. maja 1925.
VINKO NARAT.
POZOR!
POZOR!
je OVTVORJEN OZIR. JE OSKRBOVAN CELO LETO.
Priznano dobra kuhinja. Točijo se izborna VINA. Postrežba točna in solidna, cene zmerne. — Za obilen
obisk se priporoča FELIKS SELJAK, hotelir.
Oficirskom domu u Tivatu potreban je poduzetnilt ili poduzetnica za vodjenje kuhinje i kantine u vlasti-toj režiji. — Reflektira se samo na iskušanog kuhara ili kuharicu. — Ponude sa svedodžbama dostaviti na UPRAVU OFICIRSKOG DOMA U TIVATU do 15. juna o. g, — Potanje informacije dati če sc najozbiljnijim konkurentima prije sklapanja ugovora.	3414
Kranj, 26. maja 1925.
Ivanka Logar z otroci.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Viktor CenCiž.	Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.