tetm LXXV- tt. «64 UREDNIŠTVO H9 OFRAVAI LfUBLJAJfA, roOGDOJBVA KLIUGNO ZASTOPSTVO M oglate ti Krmijerln* Italije S UNIONE PUBBLICITA ITALIANA a /U MILANO Ja pubblicitk dl provenienza rtafim* ITAf JANA S. A-, MILANO. Italijansko-nemško izkrcanje v Tunisu Izkrcanje se ]e izvršilo v soglasju s francoskimi oblastmi — Uničevanje sovražnih Uspešne akcije letalskih formad) Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 16. novembra naslednje 905. vojno poročilo: Italijansko-nemške čete so se izkrcale v Tunisu s pristankom francoskih civilnih in vojaških oblasti. Premikanja naših čet na Korziki in v južr" Franciji se bližajo zaključku. Xemški bombniki so napadli letališča v francoski Severni Afriki; nekaj sovražnih letal je bilo uničenih na tleh, nadaljnjih šest letal pa so uničili v bojih spremljajoči letrlei. Sile osi so se tudi včeraj ostro borile s sovražnimi edinicami v Cirenaiki. Sovražno letalstvo, ki je bilo zelo na dela, so naši lovci zaposlili v ponovnih dvobojih in sestrelili tri sovražna letala brez lastnih izgub. Uspe'^ akcije obstreljevanja s strojnicami in razprševanja, ki »o jih izvedle nase skupine v nizkem poletu, so povzročile britanskim kolonam hude i/gube oklopnih sredstev. Preteklo noč so britanska letala ponovno bombardirala mesto Genovo, ki je utrpela nadaljnjo ogromno škodo v civilnih delih mesta. Ugotovljeno Število žrtev med civilnim prebivalstvom znaša t mrtve in 23 ranjenih. Imena in priimki bodo objavljeni v domačih listih. Iz nemškega vojnega poročila Fertin, 16. nov, Današnje vojno pcxoči1o nemške jja \ r]u:\ nojja poveljstva pruvi o tnperacijah v Sredozemlju hi Severni Afriki: V Cirenajkl načrtno potekajo umlkoval-ni premiki. Nemška in italijanska bojna in rušilna letala so z dobrim učinkom napadla sovražne kolone. V letalskih bojih z nadmočnimi sovražnimi letalskimi skupinami so bila sestreljena tri sovražna letala. Nemške In italijanske čete so v polnem soglasju s f rancoslcimi civUnimi in vojaškimi oblastmi pristale v Tunisu. Na alžirski obali je bilo bombardirano pristanišče in letališče Bone, Proglas prebivalstvu francoske Severne Afrike čete Osi prihajajo Kot prijatelji in pomočniki Tanls. 16. nov. n. General Nehring. vr-novni poveljnik čet Osi v Tunisu, jc izdal naslednji proglas prebivalstvu Tunisa. Alžira in Maroka ter francoskim vojakom v francoski Severni Afriki: >Trmiiani, Alžirci, Maročani, francoski *njaki! Severno ameriške In angleške čete. sklicujoč se na povsem neresnične nagibe, so napadle ozemlje francoskega imperija v Severni Afriki, ozemlje, ki sta ga velesili Oei od premirja dalje z vso vestnostjo spoštovali. Velesili osi sta v klenitvi premirji Francijo ne le plemenito hoteli, da se temu ozemlju ne napravi nobena škoda, temveč je bila tudi njih trdna namera, da Be ta ozemlja ne spremene v prizorišče vojnih operacij ter da se mirnost in varnost tega ozemlja očuvata. S svojim napadom pa se severnoameriški in britanski vojni hujskači v družbi s svojim zaveznikom židovstvom zanesli bridkosti in trpljenje vojne tudi na vaše ozemlje in med va- še prebivalstvo, ki smo mu vse to hoteli prihraniti. Sef francoske države In vrhovni poveljnik francoskih čet maršal Petain je z ogorčenjem protestiral proti brutalnemu napadu Angležev in Američanov ter Je od_ redil svojim vojakom oboroženi odpor do kraja. Francoske čete pa se same ne morejo uspešno braniti pred napadalci in sta zato sili Osi v tem položaju sklenili, da v sporazumu z vlado maršala Petaina zavrneta napad onega, ki je trenutno skupni sovražnik Evrope in francoskega imperija. čete Osi prihajajo, da bi pomagale francoskim četam pri obrambi vašega ozemlja in da bi zaščitile vaše prebivalstvo. Naši vojaki prihajajo, da bi se bili ob boku francoskih, vojakov, francoski vojaki pa, ki se bore z numi. branijo s tem tudi stvar Francije. Zato pozivam fran. vojake kot z nami združene tovariše v skupni borbi' da preženejo sovražnika Pozivan tudi prebivalstvo, da pomaga v tej borbi, ki naj Severni Afriki vrne oni mir in ono pomii-jearje, ki ga je sovražni napad prekinil.« Maršal Petain je obsodil in odstavil admirala Darlana Vtch\\ lo. nov. s. Ministrstvo za informacije sporoča: .Maroški radio je razAinl nc^ki proglas admirala Darlana, ki predstavlja pravi poziv k odpadništvu. Čim je maršal Francije in državni £cf, Petain, izvedel ta vsebino tet»a proglasa, jo naslovil na vse FitMicoze v domovini in v imperiju nasled-Bjo poslanico: »Admiral Darlan sri v neki svoji izjavi «pa trditi, d-a nima možnotrtj sporočati fran-co*4cemu narodu svojega pravetja mišljenja, m misi i. da ima pravico nastopati v mojem tmenu. Nisem človek, ki bi se vdal pritisku; kdor bi trdil nasprotno, bi mi delal kovico. V trenutku, ko je b3a Afrika napadena, sem admiralu Darlanu zaupal obrambo francoske suverenosti, katere n*,silec sem. Žc takoj po prvih akcijah sovražnosti pa se admiral Darlan ni pcmijvljail stopiti v stike z napadalcem in izdati prezgodnje povelje o prenehanju ognja, s či-me*r je oslabel odporno organizacijo in moralo čet.« Maršal Petain takclc nadaljuje: »Ponovno sem mu zaupal nalogo obrambe Afrike. On jc to nalogu" prevzel prav z izgorvorom, da hi preprečil upornemu šefu generalu Gi-raudu, da bi sc polastil poveljstva čet. Sedaj pa je on sam potrdil njegovo imenovanje. Toda general Giraud je bili določen na to mesto od tuje sile, ki jc zanesla vojno rva francosko ozemlje. Admiral Oarlan so zarad: tega. Lcloč-il :z narodne skupncsli- Zato proijlašairu da je izgubil sleherno javno funkcijo in sleherno vojaško pon^eljstvo.« Kic/iv. 16. nov. s. Maršal Petain, vrhovni poveljnik francoskih oboroženih s-rl. je na-sJovil na vojsko v Afriki naslednje dnevno povelje: »Generatl Giraod, ld ni ostal zveš* svoji oficirski besedi in ki je omadeževali s tem arvojo ča&t, si daje sara naslov poveljnika vojske v Afriki. Ta naslov, ki si ga prisvaja, je prejel od tuje sile To dejstvo prepoveduje generalu Giraudu. da bi se sklicevati na moje ime m da bi se delal, kakor db je moj odposlanec. Oficirji, podoiicirji jp vojaki, vi ne smete postati sokrivd vele- izdaje. Zato morate odkloniti poslušno*t. Seru in ostajam vas edini poveljnik.« Podpis: Philrppe Peta i m Visoko odlikovanje nemškega generala Berlin, 16. nov. s. Hftler je poslal brzojavko brigadnomu generalu Ramcheju, ki se je znova odlikoval s svojimi četami v hudih borbah, ki se sedaj vod;io v Se-vern; Afriki, in ga odlikoval s hrastovrn listom k železnemu 'križcu. Hitlerjeva brzojavka se glasi: v priznanje in iz hvaležnosti za vaše junaško ponašanje v borbi za bodočnost našega naroda, vas odlikujem kot 145. vojaka Obroženih sil tretjega Raj ha s hrastovim listom k železnemu križcu. Veliki odmevi letalsko-pomorskih zmag Bukarešta, 16. nov. s. Yc*4 o letalsko-pomorskih zmagah osri. ki je bila objavljena v italijanskem in nemškem izrednem poročilu, kakor ruda tokijska poročila o zmagi nad ameriškim brodevjeni c*bja\-lja-io rumunski listi na vidntm mestu in hvalijo pri tem smelost italijanskega letalstva. List »Diata« objavlja razen tega beležko* v kateri poncTičujc osebnost pilita torped-nih letaj majorja Buscagjia. o katerem pravi- da je s svojim junaštvcim svetu pokazal, česa je sposoben italijanski narod. Rimy 16. nov. a. PoroetJo zavezntSkega glavnega stan« v Severni Afriki objavlja: »Poctmornice osi vrše močne napade v Sredozemlju.« Rim, 16. nor. 9. Zaključni uradni komunike sovražnega glavnega stana v Severni Afriki ne zanika v nobeni obliki številk o potopitvah in poškodbah b rodov j a, kakor so bile objavljene v izrednem italijanskem in nemškem vojnem poročilu jn se omejuje samo na za bele ž bo izgub »pred izkrcanjem«. La JLinea, 16. nov. s. Doznava se^ da je lavi prispel v gibraltarsko luko neki britanski rušilec, ki se* je vrnil iz alžirskih voda in ki je izkrcal več ranjencev. Tudi na samem rušilcu je b-lo opaziti znake prejetih udarcev. Pred veselim dogodkom v vladarski hiši Rim, 16. nov. s. Dvomi minister NJ. Vel. Kralja in Cesarja je z današnjim dnem po naročilu vzvišenega Vladarja objavil, da je Nj. Kr. Visokost Piemontska princesa srečno dcvršila 5. mesec nosečnnsti. Navodila za proslavo obletnice sankcij Rim, 36. nov. s. Odredbeni list Narodne fašistične stranke objavlja o IS. novembru XXI. kot sedmi obletnici sankcij tole: »Sedma obletnica gospodarskega obleganja bo našla italijanski narod v hudi osvobodilni borbi bolj ko kdaj trdnega in duhovno usmerjenega k "zmagi. Obletnico bomo, kakor v preteklih letih, proslavili v gorečnosti dela in vere. da tako potrdimo visoki patriotizem, s katerim je italijanski narod pod Ducejevim vodstvom vstal proti »ankcionistiOni zasedi. Fašstične obi_ skovalke bodo v bolnišnicah izročile darove ranjencem in bodo družinam padlih izrazile sočustvovanje vseh italijanskih žena. Nacionalni zavod fašistične kulture pa bo v vseh glavrih mestih pokrajin začel svoje novo poslovno leto Xxl. Ob tej priliki se bodo govorniki spomnili političnih in zgodovinskih razlogov, ki so odločali pri prvem angleškem poizkusu zaustaviti pohod mladih narodov. Zvezni tajniki in tajniki Fašijev bodo v sporazumu s pokrajinskimi korporacijskimi sveti ter zvezami svobodnih poklicev nagradili vse pobude, ki so v 20. fašističnem letu prispevale k večji nacionalni gospodarski av_ tarkiji. Oddelki mladinskih organizacij pa bodo defilirali pred spominskimi ploščami, ki v poslopjih občinskih domov spominjajo na krivične sankcije.« Rumunska svečanost na rimski univerzi Rim. 16. nov. s. V navzočnosti rumunskih poslanikov pri Kvirinalu in Vatikanu, prorektor ja rimskega vseučilišča, dekana filozofske fakultete, direktorja rumunske akademije, inozemskih diplomatov in profesorjev ter italijanskih pisateljev in dijakov, so na vseučilišču v Rimu svečano proslavili romunskega pesnika Duilija Zam-piresca. Redni profesor romunskega jezika in literature Claudio Isopescu je podal duhovni lik pesnika klasične vedrine, ki je kot diplomat 15 let preživel v Rimu, v mestu, ki ga je globoko ljubil, kakor je ljubil vso Italijo. Isopeseu je zlasti opeval velike lepote Italije in njegova poezija ostaja vedno živa. Velik razmah trgovine med 11 alij 9 in švedsko Stockholm, 16. nov. s. švedski trgovski list ^TrikeshandoU objavlja v svoji zadnji številki članek, v katerem poudarja, da je trenutno Italija za švedsko najvažnejši trgovski partner poleg Nemc-.je. Uvoz iz Italije na Švedsko se je od 39 milijonov švedskih kron v letu 1939 dvignil na 126 milijonov kron v letu 1941, kar pomeni, da. se je potiojil, med toni ko je švedski izvoz v Italijo poskočil od 45 na 94 milijonov kron. terej se je skoro več kot podvojil. V preteklem letu je Italija poslala na švedsko količine blaga, ki so skoro dosegle skupne količine Norveške, Danske in Finske. r Siriji Ankara, 16. nov. s. Vesti, ki prihajajo iz Aleppa, poročajo, da stalno naraščajo sa-botažna dejanja proti petrolejskemu vodu v Siriji. Uspešni boji na Kavkazu in v Stalingradu Na Kavkazu uničeni dve obkoljeni sovjetski skupini Zavzetje nadaljnjih hišnih blnkov v Stalingradu Hitlerjev glavni stan, 16. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Kavkazu so nemške čete nnlčHc dve obkoljeni sovražni skupini, na d rti g«« odseku pa so odbile sovjetske napade oh visokih krvavih izgubah za sovražnika. Bojna letala so v Kaspiškem morju zažgala euo tovorno ladjo ter poškodovala dve prevozni ladji V Stalingradu so napadalne čete zavzele nadaljnje hišne Moke ter odbile sovražne protisunke. Ob Volhovu se je ponesrečil sovražni napad ob nadam obrambnem ognju. Neka nemška podmornica je na maroški atlantski obali torpedirala 6000 tonski pot. niski parnik. V noći na 15. november je bila pred nizozemsko obalo pomorska bitka med stražnimi čolni in sovražnimi hitrimi čolni. Fo kratki bitki se je sovražnik umaknil. Finski uspehi Helsinki, 16. nov. s. V zadnjih 21 urah je bilo na vseh bojiščih zabeležiti veliko delavnic toonistva na obeta straneh. Finske čete so pognale nazaj sovražne patrole, ki so vdrle v nase postojanke, prav tako tudi sovjetski oddelek, ki je skušal izvršiti oboroženo izvidniško akcijo, pri tem so mu prizadejale znatne izgube. Ob podpori silovitega topniškega ognja so holjSovtkf z večjimi silami napadh na vzhodnem odseku bojišča ob ožini Aunus, a so bili gladko razpršeni, zdecimirani in odbiti po finskem obrambnem Ognju, med tem ko Finci sami niso UtlpeU izguh. Med finskim zalivom in BaftiSalin morjem w§ finsk? pomorske sile potopile v zadnjem času spet 3 sovjetske podmornic« vn-ie tonaže. Dr. Gdbbels o pomenu in vrednosti pehote Kerlin. 16. nov. s. Danes nemški pro-pn^r;indnj minister dr. Gobbels sprejel 27 odiikovancev z viteškim železnim križem, pripadajočih pehotnemu orožju, ki no prispeli z vzhodnega bojišča, da hi imeli nekaj predavanj članom hiUerjcvak« mindine. v njihovih veŽbaliSČih, Dr. Gobhels je odli-kovancem spregovoril nekaj navdušenih besed, v katerih je med drugim poveličeval vrednost pehoto, ki je navaHc mehanire.ein čet še vedno prvenec vseh vrst orožja. Kjor stoji pehota, jo dejal dr. Gbhhels' tam je bojišče đejanSko v n.iših rokah in orožje, ki ga je moderna tehnika dala pohoti na razpolago, ji dovoljuje udarno moč, kikr-šne doslej nt poznala. Na ministrove besede jc odgovoril general Herlein. ki je v imenu vsagsp-osten« objavlja uvodnik, posvečen splošnemu trenutnemu položaju Japonske. Ta azijska velesila, pravi Pisec, že dolgo razvija svoje vojaško sodelovanje z velesilama Osi, zlastj na pomorskem področju. Japons.-ca razpolaga z ogromnimi rezervami. Na Salomonovem otočju je dosegla velike uspehe. Japonska je najprej nevtralizirala kitajsko grožnjo s tem, da je pravočasno presekala birmansko cesto. Sedaj pa je opazila, da zbiranje ameriških čet v Severni Afriki ne more ostati brez posledic za splošni vojaški položaj južnozapadnega Pacifika, kjer se bo sedaj ameriški pritisk nujno zmanjšal. Nj torej nobenega dvoma, nadaljuje pisec, da je Japonska v stanju, da podvza-me novo akcijo na katerikoli točk j svojega kopnega in pomorskega bojišča na razdaljo več tisoč kilometrov. V tem pogleda ni brez pomena, kar se dogaja v Indij;, kjer se revolucionarni pokret vedno bolj razširja, ne da bj ga mogli Angleži udusiti. Indija predstavila sedaj samo breme za britanski imperij in pravočasna japonska ofenziva proti pokrajini Bengal; bi utegnila biti kaj neprijetna za Angleže in nj h ameriške zaveznike. Priznanja predsednika novozelandske vlade Boenos Aires, 16. nov. s. Predsednik novozelandske vlade Fraser je v nekem svojem govoru pozval prebivalstvo, naj se ne predaja pretiranemu optimizmu nakar je izjavil dobesedno: Ameriške oborožene sile na Guadalcanaru in sploh na vsem južnopacifiškem področju bi se mogle cd trenutka do trenutka znajt, v položaju, da bi morale braniti prav tako svoj^ :ki bodo imele nalogo, da v smislu zakona ugotove vižino davka za vsakega davkoplačevalca, bodo imenovale občine in trgovske zbornice. Bukarešta, 16. nov. s. Seismogmfekl aparatj astronomskega observatorija v Bukarešti so zabeležili snočj ob 19.02 silovit potres, katerega središče je bilo v oddaljenosti kak;h 800 km od prestolnice v smeri proti jugu. Ob 19.25 so aparati zabeležili v še večj oddaljenost! močan potres. Strta 9 • RCOVfinil HIBODi, ton*. IT. aoremfera 1*0-500 264 Seja Pokrajinskega odbora xa zaščito pod predsedstvom vlaefctga Komisarja Ljubljana. 16. novembra. Visoki korniser je predsedoval v Vladni palači seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito, lci s<> ji prisostvovali Zve«-ni tajnik. Podprtfekt dr David. Kvestor, Zupan, Poveljnik protiletalske zaščite ter drugj ćlani pokraj inskega odbora P od prefekt dr. David je poročal o delovanju odbora, nato so biJri podrobno proučevani naslednji problemi, o katerih so obstrno po- ročali navzoči: javna m šča. določila za gašenje požarov v primeru potrebe delovanje tehničnih čot in službe za takojšnjo pomoč, zatemnitev in določitev načelnikov posJopij. Eksc. Grarfori je naposled povzel giavoe točke razprav ter de* nadaljnja navodila aa delovanje, in naročtl. nas je čimprej iavrse "rtaHjtni predlogi. Medicinska fakulteta naše univerze je bila lani po številu slušateljev na tretjem Razvoj medicinske znanosti — O itodijn pri nas Ljubljana, 16. novembra Naša medicinska fakulteta je biia vsa leta, kar deluje ljubljanska univerza, med zevodi. ki se je zanje javnost vedno zanimala. Borba za izpopolnitev nepopolne medicinske fakultete ni ponehala vseh 20 let obsteja univerze. Dasi je bilo njenemu razvoju marsikaj nenaklonjenega se je nepre-nehnemu trudu naših medicinskih krogov in zlasti pobudam dijaitva samega posrečilo pred loti doseči otvoritev dveh nadalj-nih semestrov in tako omejiti drag študij na inozemskih univerzah na minimum. Da bi naša medicinska fakulteta imela dovolj slušateljev kot popolni učni zavod, dokazuje p**-as t njihovega Števila v zadnjih semestrih. Prej je biia po števiilu slušateljev vedno med zadnjimi. Lanski poletni semester pa jih je bilo vpisanih ž« 350. med niimi 112 slušateljic. S tem številom se je medicinska a k ul teta uvrsti'la med oxJ*a!;mi fakultetami na častno tretje mesto in je prekosila celo pravno, ki je dolga leta bila na prvem mestu. Kar se r> če znanstvene kakovosti študija, pa smo n'c.prićani. da bi naša popolna medicinska fakulteta postala krnski zavod, ki bi bi-1 ne samo nn višku vseh ostalih fakultet v sklopu ljubljanske univerze, temveč da bi bfla enakovredna mnogim drugim v tujini, kamen- morajo danes naši medicin«, da lahko dokončajo študije. Iz splošnega razvoja medicine in njenega študija Medicinski študij se je razvijal »porodno 7. razvojem in napredkom znanosti same. Začetki medicinskega znanja m iz-ku&tvenm ugotovitev na polju zdravljenja čiov,-'.k:.h po:ko»db in bolezni segajo daleč nazaj. Medicinsko znanje je starejše od vsake človečke kulture. Značilno je, da se ie se v prvi dobi družilo medicinsko znanje m posredovanje tega znanja drugim z versko-čaraln i mi elementi. Duhovniki vseh ver prirodnih plemen so bil: obenem tudi zdravniki. Višjo stopnjo izkustvenega znanja so do-R«cg'. najprej stari Indijci in Egipčani. Nekaj njihovih zdravnikov je bilo tako slav-n:h, da se je njihovo ime ohranilo do danes. Mati sodobne medicine pa je postala (?".:tka znanost f/ zdravljenju ki se je samostojno razvijala. Grške medicinske šole **> svoje praktične izsledke utemeljevale tudi že teoretično Višek razvoja je bi! dosežen s slo vitim Hippokratom (460—377), ki je odtegnil medicino iz objema filozofije m praznoverja. Osnoval jo je kot samostojno znanost. k: gradi svoj razvoj in napredek na emp;r:tn:li osnovah. 11i-ppokrates je prvi ustvaril znanstvena pravila za diagnoza, prognozo in terapijo. V sledečih stoletjih so s« medficmet mx~ delili znanstveno v već sekt. ki so gradce vsaka na svoji znanstveni teoriji. Važen napredek »o pomenile za medicino anatomija in nove zdravilne metode, ki so se BTDljpv-l.ale v Aleksandriji. Zaključek najrvoja gr-&e medicinske znanosti ie zvezan z rmenom fuVavnUca Ci.tlena, ki je hotel ustvariti ek-•akten znanstveni sistem celokupnega zdravilstva. Grkom so sledili Arabci, njim pa Italijani Gr ko medicinsko znanost so v srednjem veku prevzeli in io gojili predvsem Arabci. Dose^U niso pomembnejšega napredka. Znamenit je bil zdravniški k-ozek v Saler-tiu. ki je tudi gradil na grških osnovah. Zanimivo je. da je zapad spoznal grške izsledke šele po ovinku: po latinskih prevodih arabi-kih medicinskih del ki so tolmačila predvsem nauke Galcna. V zgodnjem srednjem veku so se pečali S zdravljenjem predvsem kleriki. Medicino »o preučevali zlasti po samostanskih šolah. Medicino je tedaj obvladal sholastični duh, ki je dolgo ovtral vsak napredek. Le malo je bilo mož, ki so mislili samostojno V 14. stoletju so se začeli v Italiji zopet baviti z anatonijo m seciranjem mrl i cev. Konec sholastične medicine jc nastopa z renesanso. Znameniti zdravniki so tedaj začeli dvomiti v pravilnost učenja Grkov. Tako je Vesel (1515—1564) ugotovil, da jc Galesnova anatomija človeka slonela na domnevah, porojenih iz opazovanja konstrukcije živalskega telesa. Ugled Grkov in Arabcev je zlasti izpodkopavsjl ParacoJsue (1493 do 1541). Napredek v 16. in 17. stoletju Medicinska znanost je doživel* velik napredek zlasti v 16. in 17. stoletju pod vp!v vom idej, ki so jih razširjali znameniti fifc> zofski misleci Bacon. Descartes ki Leibnitz. Prvi znak novega poleta je biilo odkritje krvnega obtoka, ki ga je ugotovi! Harvey (1578—1657). Zdravniki znanstveniki so iskali nove teoretične osnove za tolmačenje medicine, obenem pa se je širilo znanje o boleznih in zdravilnih metodah. V Franciji so se uveljavljale in so uspevale zlasti rmx-ne vitalistične teorije. Od 4. 1840 naprej računamo, da ae vija moderna medicina, ki odgovarja ravoznanstvenemu duhu. Poleg francoskih so za napredek meddcinske znanosti zaslužni zlasti dunajski zdravniki (Rokitanskv, Skoda, Virchow ki MuMer). Najvecj* vpdiv na nadaljnji razvoj je knefta baJcteriologrja, za katero sta predvsem zaslužna Past ©ur m NJovo smer v razvoju mednome je rx>rneniIo spoznanje, da so za zdravljenje važni poleg individualnih razmer pacienta tudi socialni. Študij na naši falraltefi Rekli smo že, da je naša medicinska fakulteta še nepopolna in da obsegi komaj 6 semestrov. Zaključno znanje mom jo naši slušatelji sprejemata na drugih univerzah. Prejšnja leta jih je mnogo šlo v Gradec, Zagreb, Beograd, sedaj jih pa nekaj studira v Italiji. Na naši fakulteti predavajo razne panoje medicinskega studija nasdedni? predavatelji: dr. M Klan Cunder, dr. med Valentin K obe. dr. phti. ki med. Evgen K*nsky, dr. phil. Albin SeHškar, dr. techn. phil. in med. Ladislav Kline. dr. med. Alija Košir, dr. phrl. in med. Hubert Penami, dr. pni.. Maka Samec, prof. ulij NTard4n, dr. med. Ivan Pinrar. dr. med. Franc Hribar, dr. med. Karlo Lušickv. dr. med. Božidar Lavrič m dr. med. Milan 2umer. Poleg teoretičnih osnov si mladi medicinci morajo pridobia trdi mnogo praktičnega znanj«, ka jwn ga posredujejo vaje. Kako polagajo izpite Po novem izpitnem redu, to ae pravi po redu, ki velja za slušatelje, ka ao začeli medicinske študij« v šolskem letu 1937-38 att pozneje, smejo slušatelji polaga tri izpite samo v ispitnih terminih. Poletna termin je od 15. do 30. junija, jesenski od od 1. do 15. oktobra in zimski od 20. februarja do 10. marca. Vsak se moča k spstom pnjavitt no Izpiti iz biologije, fizike ki kemije polagajo po absoilviranih dveh semestrih. Kdor ne naredi izpita iz teh predmetov, ki tvorijo prvo izpitno skupino, se ne more vpi&ati v V. semester, temveč se ponovno vpiše v FV. semester. Izpiti iz druge skupine obsegajo anatomijo, histologijo in fiziologijo ter se polagajo po absotviranih štirih semestrih. Slušatelji, ka ne narede izpita iz druge skupine, se nc morejo vpisati v VI. semester, temveč se ponovno vpišejo v V. semester. Tretja izpitna skupina obsega patološko anatomijo m histologijo, bak- Izila je draga Številka v XXL letu tega informativnega, glasila Ljubljanske Fašistične zveze. Uvodnik je posvečen 28. ob* letnici ustanovitve >Popola d'Italia«. srn* stavonoše fašističnega gibanja. Naslednji članek razglablja odnose med FaSizmom in državo. Ostala vsebin* je kaj pestra in zanimiva. Opozarjamo -na toplo pisan članek o prvem ljudskem simfoničnem koncertu Glasbene Mat-ce. Za pripadnike Oborožene S;le je rezervirana četrta stran, naslednja pa prinaša poročilo o Strankinem jrib^rtrn: v pokrajini. List se je že dobro uvedel v naši javnosti m vse kaže, da se bo zaradi dobre vseb ne in razgibanih člankov priljubil svojim čitate-tal j em. teriologijo s serologijo in imunologijo ter faroMfcoiotnjo s toksikologijo. Izpit iz bak-teriologije s serologijo in imunologijo se polaga po VI. semestru, obča patologija s patološko anatomijo in histologijo po VII. in farmakologija s toksikologijo po VIII. semestru. Izpiti tretje skupine sc delajo posamezno v teku vsega šolskega leta. Izpiti se smejo ponavljati skupaj trikrat, in sicer tretjič samo po odobritvi fakultetnega sveta. Narodno gledališče DRAMA Torek. 17. novembra: ob 16.30: Večno da ga Iranu. Red A Sreda. 18. novembra: ob 16.30: Deneti brat. Red B OFERA Torek, 17. novembra: zaprto Sreda. IS. novembra: ob 16.: (iaaparone. Red Sreda Četrtek 19. novembra: ob 16.: Don P»~ squale. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) K. MUlocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlo-var, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan. Sindulfo, njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev. Benozzo, krčmar — M. Sancin, Sora. spletična — Bar-bičeva. Massaccio — B. Sancin. Luigi — Pianecki. Tonio — Marenk. častnik — Jel-nikar. sluga — Simončič. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti. režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničarje-va, Japljeva, Ktirbos ln Pogacar. Ivanka Ribič Violetta - Traviata Nov uspeh marljive pevke domačinke Ljubljana. 16. novembra, V D nami igra Ivan Levar gradbenika Sol-nessa. bivšega kmečkega mladeniča, ki je s svojo geniaJnofctjo in vztrajno marljivostjo dosegel toliko do»vršeno6t. da je nad-krvh\ vse tekmece; v Open pa lahko poslušamo in glediamo žensko, domačinko Sol-nessovih citlje\': hianko Ribičevo, ka doživlja Violetto Valer\*. To je partija, ki kakor Somessov nehotični stolp štrli pod najvišje oblačje opernega nebesa in zahteva razen dovršenosti v pevski in igralski umetnosti tudi v osebnosti izvajailke vseh tifirtih očarljivih lastnosti, s katerimi je zmagovafl in osvajail Hat-vand Solness. »Ali niste oparfG, da čV^vefca prav kar Je nemogoče kliče m vabi?« vpnasuje Solness; Hiilda pa mu odgovarja: >Potem tiči tudi v Vas neke vrste demon!« Da, tak demon, ki ga vabi. miče m kftiče na najvišje o*lje odrske pevske in igralske urnetnosti, tiči v vsakem resnem pevcu-k^ralou. Slediti mu mora. Marsikdo si pri tem zborni ti'lnik, nekateri pa obesijo venec na vremenskega peteLkia na vrhuncu stolpa in vzkriknejo: »Huma! Zrna gasi sem!« L. 1926. je izšla knjiga »Slovenska Sen*«, najpopolnejša zgodovina delovanja, borb in uspehov na vseh kulturnih in socialnih poljih, ki jih je obdelovalca Slorvenska žen« složno s stovenskhn možem od zgodnjega srednjega veka doslej. Kajpak je že zabeležena v tej zgodovini: toda delavnost Ivanke Ribič: »Mlada slovenska operna pevka aopranait- ka je tudi Ljubljančanka,« črtam tu. »Od L 1920. je delovaila v ljupdjanskem oomiiem zboru, a ae obenem učiAa. softopetjas pri Pap-povi v Glasbeni M*tici. kasneje pri P. Lov-šetovi ki J. Betettu. Kot solistka je začela nastopat« v Charpenr^erovi »Louosvc, neJto je pela Micaelo v Cammen. Margieno v fiVagdsdskem brivcu, Laorerto v Gianni Sebični, ArsJnoe v Mttdji očeh. Barbko v Fvga-rovi svatbi itd. Ribičeva je mnogo obetajoč slovenski pevski talent lepega glasu in žive igre.« Od L 1926. se je seveda še mnogo učila in se je njen repertoar pomnožil z dolgo vrsto partij. Spomnimo se le njene Marinke, Adine v Napoju ljubezni, Butterflv in zdaj Violette v Traviati! To je vzpon, izvrševan z vzgledno marljivostjo, neomahljivo vztrajnostjo in skrajno sa mopož rt\-ova 1 nos t jo. Iz lastne sile. volje in sposobnosti se je dvignila, brez tujih podpor prečesto proti domačim zaprekam in nasprotetvom od skromne zboristke do prrmadonskih nalog! Postala, je eden najkoristnejših, najzanesljivejših, v vseh možnih, prijetnih in zelo neprijetnih Vlogah vedno discipliniranih in najširše uporabnih opernih in operetnih členov. In pri vsem tem je ostala nadaZvezdi«, kjer ao »elene trate ob nekaterih robovih vedno vse pohojene ln poteptane, ln to vzlle že večkratnemu prekopu in poseja-nju. Isto opažamo na Taboru, kjer drže nepotrebni prehodi čez ondotni nasad vse vprek, ali ob Gradasčict spod ek>brilove ulice, kjer so naredili nepremišnjenei ob dovolj široki poti brez sleherne potrebe Se stezo vstričnico ter tako pokazali travnato ledinjro vrhu rečnega obrežja. Na enako ali vsaj podobno poškodbo javnih nasadov pa naletimo lahko Se marsikje v mestu. A najočitneje dok m ljudske neveetnoetl je pač na lepi ravni Cesti v Rožno dolino. Ob njej so zgrajene na desni strani mične hiše in hišice v vrtovih, na levi pa obroblja cesto najbolje ohranjeai drevored zdravih, spomladi večidel rdeče cvetočih divjih kostanjev. Vzdolž drevoreda, prav za prav med njimi in železniško progo, je bil svoje dni jarek za odtok padavin, ki so ga zasuli ter izpremenili celoten, drugače osušeni prostor v Bvado, zasajeno s smrekami, brezami, različnim drugim drevjem in lepo_ tienlml grmiči, ter ga ogradili. Ko pa je jela lesena ograja polagoma razpadati m so bili njeni deli kosoma odneseni, so začeli hoditi ljudje namesto po gladki cestni pes poti kratko in malo kar po travi ter lomiti drevje in grmičje. In kaj je nastalo sčasoma sredi nekdanjega krasno urejenega nasada? Nič drugega ko v pravem besednem pomenu »jrmajnska« steza, poho-jena in shojena, mestoma kar do vrhnjih korenin kostanjev! Poškodovani nasadi aH parki naj ta spravijo po možnosti spet v red ter zakoličijo in ograde, kjer je to zares nujno potrebno. Ljudi »aj opozarja časopisje 5e pogosteje nego doslej na nedopustnost in škodljivost hoje in letanja otrok po katerem koli delu nasadovt razen po dovoljenih potih, a povrhu naj jih na isto ie strogo opominjajo svarilni napisi. DOBER SVET. bil s svojim nahodom pri — AH si zdravniku? — Da. — In kaj ti je rekel? — Naj si kupim tuca t žepnih robcev. ZLOBEN JEZIK. — Včeraj, ko sem se vrnil s počitnic, sem nase! med perilom dve stenici. — Ali sta bili zelo veseli, da sta zopet doma? vvefattdh tabariščili Visoki komisar.it za Ljubljansko pokfm* j ino objavlja: Potom pristojnih mestnih vojake* poveljstev so bili ustanovljeni vot*-k' urad' v sledečih kraiih: Ljubiiana. Logatec, G-no-suplje. Novo mesto. Kočevje m Črnomelj zaradi pošiljania paketov civilnim mfenv-rancem. ki smejo vsebovati izidi učno oblačka. Paketi morajo brri tako opren^jeni. d* se ne pokvari vsebina niti v času. ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zato se ne bodo sprejemal* paketi, kater* ovoj ni dovolj močan m trpežen. Pakete mora pošiljatelj opremiti a sledečimi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatkt nasi ovijen-ca m koncentracijsko taborišče. ▼ katerem se nasloviicnec nahaja brutto teža paketa m seznam vsebine. Iste navedbe morajo hrt, ponovljene tudi v notranjosti paketa. /* \sak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo. Paketi se morajo predajati uradu odprti in se zaprejo v navzočnosti po«ri4j*tefja, Naslovljeni smejo biti samo na civdne osebe, internirane po vojakih oblaatvih m Id sc naha'ajo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, Momgo (Trevso). Padova m Go-nars 4J-XXI. >-dodelnlk DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Fedora Kino Slojja: »No pravi ml te£a< Kino l nion: Glas vesti Razstava štirih mladih umetnikov v Jakopičevem paviljonu odprta neprrrrsroma od 10. do 17. D KtUSNI LEKARNE - Dane«: Mr. I^eustek. Rešljiva c«?ta t. Bahovec. Kongresni trfr 12, Nada Komo-tar, Vič — TržaSka eeata. Športni pregled — V diviziji C je v nedeljo gorizijska Pro Gorizia premagala ivojaga n.ijnovar-nejsega tekmeca dotlej drugoplasirani Vit-torio Vcneto. Tekma v Vittoriu Venetu je bila tipična borba za točke, ki jo j<* Pro Gorizia zasluženo odločila v svojo korist 2:1. 2e do odmora so bili Gorizijani v vodstvu 1:0. V tabeli vodi sedaj Pro Gorizia s 13 točkami in doslej edina Se ni izgub la nobene tekme. Na drugem mestu je polakl Grion. ki je v nedel ,o premagal na svojem igrišču Monfaleone 1:1. Grion ima 11 točk. Tretje in četrto mesto sta zasedln z 10 točkami Distreto. ki je na Fiume premagal Magazzini Generali 2:1 (0:1) in Vittorio Veneto. Fiumana je na šestem mestu tn je v nedeljo oddala eno tečko v Trevisu' kjer je igrala z Moglianom 2:2 (2:1 i. Tri-estska Ponzinna je pust la obe točki Pie-risu, ki mu na njegovem igriiču ni bila kos. Tekma se je končala 10 (1:0). Končno je Treviso premagal Ampeleo iz Iaole na njenem igrišču 4:2 (1:0). — Sele v 88. minuti je padel Izenačujoči tgodiUk: Najprescnetljivejši rezultat na. deljskih prvenstvenih tekem v diviziji A je remi Barija v izvornu. Iz podrobnega poročila posnemamo sedaj, da je Bari prišel v vodstvo že v 10. minuti prvega polčasa in je to prednost potem obdržal do dve minuti pred koncem. LivorOani so *e razočarani zapu-ščuJi igrišče, ko je Livomo v 42. minuti drugega polčasa dosegel izenačenje in si tako onranil sloves doslej s«; edinega neporažonega moštva v diviziji A. — Na Holandskeon so te zacCli * plavanjem v pokritih bazenih. V Haarlemu na Holandskem so že otvorili letošnjo plavalno sezono v pokritih bazenih. Prvo tekmovanje je dalo slabše rezultate, kakor so jih pričakovali. Na 100 m prosto za ženske }> zmagala Van Schaikova v 1:07.5. Na 200 m prsno za ženske je prišla prva na cilj Haverlagova v 3:02.8. Na 100 m prosto xa moške je zmagal Moolenar v času 1:02.7. Na enaki hrbtni progi je bil prvi Sehouwen z 1:11.1. Plavalci so tekmovali za pokal holandskih mest in je po prvem dnevu ve* dil Amsterdam pred Haarlemom, Rotter, damom in TJtrechtom. KLEVETA. ——*—— — Mirko se je oženil samo Tate, da h& lahko poplačal svoje stare dolgove. — To je kleveta! On dolgov sploh ne plačuje. Čuden zakon Ko sem nekega večera posetil enega svojih sošolcev, ki ga že več let nisem videl, mi je obstal pogled na dveh povsem enakih fotografijah, visečih na steni druga kraj druge. 2ena na sliki je imela tipično sladko obličje, kakršna vidimo na mladostnih slikah malone vseh naših babic. Obličje v vencu dolgih kostanjevih kit, povešena ramena pod čipkastim šalom, nežne roke s finimi dolgimi prsti. — Kako to? — sem vprašal začudeno prijatelja. — kako to. da imaš na steni dve enaki sliki? Kaj ne bi ti zadostovala ena slika te žene? —- E. dragi moj. to ti je dolga povest. Toda povem ti jo takoj. Tu na slikah vidiš dve sestri, dvojčki. Ena je moja babica ... —r Katera? — sem vprašal začuden nad presenetljivo podobnostjo. Moj prijatelj je skomignil z rameni. — Ne vem. — Kako to? Čudno! - Da, da. čudno. Se boli čudno pa je, da tega niti moj ded ni vedel. — Njen mož? — sem zazijal od presenečenja. — Ne govori neumnosti! —j To ni nobena neumnost, govorim či-stp re-no. Čudna Je ta povesi ki smo jo našli v dedovem dnevn:ku. — 'prip^edv*. pripoveduj' —* sem ga prosil ves neć'-'pcn cd radovednosti! Prijatelj si je prižgal cigareto, se zlek- nil v naslanjač in jel pripovedovati: — Eni je bilo ime Ana, drugi pa Marija. Po njunem dvajsetem letu ni nihče več vedel, katera je Ana in katera Marija. Ko je prišel moj ded kot mladenič po opravkih v kraj, kjer sta prebivali, se je seznanil z Marijo. Dekle mu je bilo zelo všeč in on nji menda tudi. Ko je ded odpotoval domov, se je razvilo med njima dopisovanje. Marija mu je pogosto in mnogo pisala o svoji sestri Ani, ki je ded ni poznal, ker je bila med njegovim bivanjem v tistem kraju na obisku pri svoji teti v drugem kraju. Čez nekaj mesecev je moj ded Marijo zasnubil. Pristala je, toda pod pogojem, da bo ostala njena sestra pri nji in da mora biti poroka v njunem domačem kraju, kjer »ta živeli na posestvu, podedovanem po materi. Ded je prispel na poroko, toda zaradi strogih moralnih običajev tistega kraja ni smel pred poroko prestopiti praga Marijine hiše. Ko je napočil določeni dan, se je ded požuril v nevestino hišo. Služkinja mu je rekla, naj malo počaka v predsobi, češ da Marija takoj pride. Ded je nekaj časa nestrpno čakal, potem so se pa vrata odprla in na pragu se je pojavila Marija v beli poročni obleki s Šopkom v roki. Ded ji je stopil naproti, toda naenkrat je obstal kakor vkopan. Na pragu drugih vrat se je namreč pojavila druga nevesta v enaki poročni obJeki tn tako podobna prvi, da ju nd mogel razločevati. — Zares? — Da, zares. In ta čas, ko je zbegani mladenič od presenečenja komaj mogel zajecljati nekaj nerazločnih besed, je dejala ena izmed nevest* »Me dve sva Ana in Marija. Če je vaša ljubezen do Marije res tako globoka, kakor prisegate, boste spoznali pravo. Tista, ki jo označite za Marijo, stopi čez pol ure z vami pred oltar in postane vaša žena. Izbirajte!« Mladeniča je seveda oblil mrzel pot in pred očmi se mu je stemnilo. Buljil je v dekleti, ki sta stali nasmejani druga kraj druge. Ves iz sebe je poskušal najti na njunih obrazih in postavah vsaj najmanjšo razliko. Toda zaman! Poteze obrazov, oči, lasje, postavi, vse je bilo pri obeh povsem enako. — Kaj ju ni mogel razločevati po glasu? — sem se vmešal v prijateljevo pripovedovanje. — Da, tudi on se je spomnil na to. Dejal je dekletoma, naj spregovorita. Ponovili sta druga za drugo: katera od naju je Marija? Bilo je kakor bi človek dvakrat zavrtel isto gramofonsko ploščo. — To je moralo biti strašno! — sera vzdihnil. — Da, strašno! Tudi njemu se je zdelo strašno. »To je blaznost!« je krikniL »Ne-hajta s to strašno šalo!« Tedaj je pa odgovorila ena: »To ni nobena šala.« Druga je ponovila za drugo nalik odmevu: »To ni nobena šala.« Ded se je ves iz sebe prijel za glavo. Potem je pa jel znova motriti dekleti, pazljivo je primerjal vsako tudi najmanjšo potezo na njunih obrazih. Med njegovim opazovanjem se je oglasila ena: *Čas hiti. Če se ne odločite, se bo tista, ki ji je ime Marija, odpovedala možitvi.« Ded se pa ni hotel za nobeno ceno odpovedati ljubljenemu dekletu, ni se pa tudi hotel poročiti s tisto sestro, ki jo je tistega dne prvič videl in ki njenega značaja sploh ni poznal. Vzel je iz žepa poročni prstan, da bi pomeril, kateri izmed obeh sester odgovarja mera. Toda sestri sta se samo nasmehnili in mu skupaj pomolili prstanca. Prstan je bil enako prav eni in drugi. »Čas je minil. Ne smemo pustiti župnika čakati. Odločite se torej,« sta dejali sestri v en glas. Dedu se je že vrtelo v glavi, zamižal je, se zasukal na peti in prijel eno dekie: »Marija!« je zaklical z drhtečim glasom. »Torej ste se odločili.« mu je odgovorila. Dali sem jaz Ana ali Marija, to je vseeno, vsekakor boste odslej mene klicali Marija, da bi ljudem ne padlo kaj v oči. — In je odšel z njo pred oltar? — Da. Potem se je potolažil in samega sebe je prepričal, da mu je nekaj pomagalo pogoditi pravo Marijo. Mirno in spokojno je dejal pred župnikom, da vzame Marijo za ženo. Ko se je pa dekle za-obljubljalo z besedami »jaz Marija« da mu bo zvesta zakonska žena, je opazil na njenih ustnah smehljaj in tedaj se je zno- va oglasil v njem dvom. Po poroki sta krenila na ženitovanj?ko potovanje. Marija je vztrajaia pri tem. da mora z njima tudi Ana. dokler ded ni pristal na to. Končno se je pa vendar pomiril, ker ni mogel verjeti, da bi sestri dopustili tako šalo, da pri izbiri ni pogodil prave. 2e se je počutil srečnega in zadovoljnega . .. To pa niti zdaj ni trajalo do'.go. Ko je nekega večera objel Marijo v njen? spalnici, se mu je izvila iz objema in zašepe-tala: »Kaj pa če si se vendarle zmotil, če sem jaz Ana. a Marija sedi v svoji sobi sama? Od tistega trenutka je ded sovražil Ano. Potem je pa opazil, da sam ne ve, katero prav za prav sovraži, kajti kdo ve. dnlj se morda pri izbir*, vendarle ni zmotil? In tako je šlo to zakonsko življenje svojo čudno pot. Ded ie večkrat poskusil pomagati si z raznimi zvijačami, da bi tako ugotovil, katera je Mariia in katera Ana. Toda vse to mu ni nič pomagalo. Sestri sta bili za svojo čudno šalo dobro izvežbani. j Tako je prišlo do tega, dragi moj, Aa I visita tu ti dve enaki sliki. Niti jaz namreč ne vem, katera obeh sester je mola j stara mati, kakor tudi moj ded ni vedel, t katera je njegova žena. Jaz sem pa ven-j dar v primeri z njim toliko na boljšem, da V3m. in sicer novsem zanesljivo, da >e samo ena obeh sester moja stara mati. On pa ni mogel vedeti, da-li mu morda obe zakonski ženi.., •U*. 264 Strin 3 Dobili smo novo vrsto koruze Letos je bilo že pridelal seme in prihodnje leto fo že v mnogih krajih Ljubljana. 16. novembra Koruzo znajo ceniti naši kmetje čedalje bolj trud; v kraj h, kjer je prejšnje čase n\>o prideloval:. Se bolj b; se pridelovanje koruze razširilo, če bi pridelovalci dobil: dobro seme. Z vrstami koruze, ki so jih doslej prideloval: naš; pridelovalci, niso bili zadovoljni. Zvedeli smo, da se je J. Kača, k[ že dolga leta proučuje izboljšanje našega kmetijstva, ter se peča z rastlinsko biologijo, posrečilo vzgojiti dobro vrsto koruze Vzgojil jo je prav za prav že pred leti. a letos je bilo seme razmnoženo v Ljubljani. ObrniLi smo se nanj, da nam pove kaj več o nov; koruzi. Izjavil je naslednje: 2e leta se je čutila potreba po dobri semenski koruzi. Za selekcionirano seme žitaric so še malo skrbeli, dobre semenske koruze — k; je za široke predele naše domovine prvo krušno žito m ne le ž vinsko krmilo — pa sploh n; bilo mogoče dobiti. Tudi strokovnjak; kakor smetje sami, so naglašali. da je treba dati kmetu boljšo temensko koruzo. Vprašanje je nastalo, je dobt-; za na?e subalpske kraje primerno vrsto. Vrste, kj so jih doslej pridelovali, niso bile zdrave (dovolj odporne proti snet), ne zgodaj zorele in obilno rodile. Ti. zelo zaželeni lastnosti, da bi koruza zorela zgodaj in obilno rod-Ia. nista radi združljivi, zsodnje vrste navadno slabo rode. med tem ko dado pozne v ugodnem podnebju objle pridelek, a zgodnj; mraz utegne biti usoden. Nastalo je vprašanje, kje dob ti primerno seme. Poizkušal sem z razn:m; tujimi vrstami, a brez posebnega uspeha. Domače savinjske vrste gladke bele koruze (osem-, dvanajst- in šestnajstvrstne) so izrojene in podvržene sneti. Imajo pa prednost pred tujimi vrstami — navajene so našega podnebja. Zato sem začel pripravljati iz nj h fiziološko čiste linije, to se pravi razmnoževal sem s samooplodbo ;n odbiro primerne rastline. To m- je vzelo dolga leta, pre- den sem s, vzogjil nekaj čistih linij. Medsebojna opraševanja teh linij niso dala povoljnih pridelkov, zato sem se začel ozirati za primernim tujim plemenjakom. Po dolgem iskanju sem se odločil za »konjski zob«. »Silver King«, k,- sem ga dobil od češke kmetijske sole v Pferovu. Sam se sicer ni dobro obnesel v novem okolju, ker je bi pa zdrav\ sem tvegal poizkus. Ko je setev dozorela, mi n; bilo žal dolgoletnega truda. Silver King kot mati mi je dala z eno domačih 16-vrstnih linij krasne klase (»late«, »storže«) s povprečno 500 zrni. Nova vrsta je dozorela tri tedne pred domačo in celo pred Činkvantinom. Znanstveno povedano je šlo za pojav heteroze (bujnosti), kj se pokaže v potomcih prvega rodu (Flj primerno zdravih roditeljev. Delo križanja ustaljenih linij nj težko, pa sem sklenil pridelati si vsako leto posebej semena Fl generacije s križanjem. Za drugo leto nisem imel dovolj semena, pa je oskrbnik posestva vzel za en hektar seme od te Fl linije. Dobre lastnosti so ostale tudi v F2 generaciji. Pozneje sem štiri leta sejal to seme in prdelek je bil za 35 odstotkov večji od drugih domačih vrst. Zrnje nove vrste ima obl ko konjskega zoba. po barvi se pa prjbl žuje domači beli koruzi ter je znatno večje od obeh prednikov. 1000 zrn tehta 338 gramov in ima 13.42 odstotkov beljakov.ne. Rastlina je srednje visoka in ima redno po dva klasa, ki sed.ta precej visoko, kar je pomembno, da do zrnja ne morejo kokoši. Otel sem nekaj semena od doma in letos m- ga je razmnožil ravnatelj mestnega vrtnarstva g. A. Lap. Spomladi dobe razni napredni gospodarji po vsej pokrajini manjše količine nove vrste v nadaljnje razmnoževanje. Upam. da bo nova vrsta zlasti v višjih za koruzo doslej neprimernih legah prav dobro došla novost ter bo dala precej pridelka za prehrano ljudi m živine. DNEVNE VESTI — S3ati svetinji, s podelitvijo zlatih svetinj je bil počaščen spom n podporočnika Angela Gudolettija, ki se je boril na vzhodnem bojišču do poslednjega diha. olrkkler mu n; pokončala življenja krogla iz samokresa boljševiškega komisarja, ter veterinarskega podporočnika L:na Ferreti-ja, k" je še potem, ko je bil že dvakrat ranjen in ko je odvrgel proti sovražniku poslednje bombe izpodbujal svoje alp-nce k hrabremu nadaljevanju borbe pri Plev-liii. S srebrno svetinjo pa je bil odlko-van v spomin manipelski vodja Vel lani D:oniz;j. ki je pripadal 53. bataljonu Crnih srajc. Vel lan i se je boril že na grškem ,n črnogorskem bojišču ter je padel na vzhodnem bojišču v ;zvrševanju dolžnosti vojnega poročevalca. — Podpis italijansko švicarskega prometnega dogovora za 1943. Stalna mešana komsija za italijansko švicarske izmenjave se je Sestala te dni v R mu, da prouči n; predek v od noša j'h ter blagovnih izme. n;uvah meni Italijo in Švico. Predsednik italijanske delegacije poslanik Amadej G annini in predsednik švicarske delega-ciie dr. Jeang Hotz sta ob tej priliki pod-p sala obojestranski dogovor z zaključki, ki določajo osnovna načela glede obsega prometa med obema državama v letu 1943 :n s katerim; so točno urejena vsa gospodarska in finančna vprašanja, k: se t.čejo obeh držav. — Otvrjena je bija razstava risb japonske šolske deee. V nedeljo dpoldan je biia oivorjena v Milanu in sicer v dvoranah gradu Sforcesco razstava risb. ki so jih izdelali jeponsk šolski otroci. Vneto je pospeševal hvalevredno pobudo japon.-k: podanik ter opoLnomočeni minister pr; Kvi-rinalu. Zanimiva in poučna razstava bo del j časa odprta. •— Ustanovitev tehničnega muzeja v Mi-T V Mi lan u bodo ustanovili poseben naln! tehnični muzej. Namen tega ia je. prikazati sadove dela. ki spaja Jobjtve narodne kulture z onimi, k; jih dosegla italijanska tehnika. Pri uresničenju te zamisli bodo sodelovale poleg stranke ;n javne uprave tudi prizadete utanove ter zavodi. Milanski tehn čnf mu. zej bo nosil ;me -Nacionalni muzej tehnike.« — Sel je na lov na race. pa je ustrelil orla. 45-letni Anton Berardo iz Valenze je šei na lov na race v okolco Toneberetija. Ustavil se je pri Frascarolu na levem nabrežju reke Po, ko je zapazil v višavju ve. 1 kega ptiča, ki se je spuščaj proti nekemu bližnjemu dvorišču, kjer so bile kokoške in piščanci, kj si jih je roparca oči-vidno zaželela. Berardo je nameril puško in sprožil. Ptica roparica je, zadeta, padala proti zemlji. Ko se ji je Berardo približal, je ugotovil, da je ustrelil lepega, mladega orla, k» je meril ob razperh krilih meter in pol. Očividno ga je pregnalo neurje z bližnjih planin, odkoder je odletel na roparski let Orla bodo nagačili ;n namestil- v valenzijskem muzeju. — Loterijska sreča Je prehitela dragoceno pismo. Iz Valenze poročajo: Te dn; je prejel oče narednika Angela Morganatini-ja, ki se bojuje na ruskem boj šču, pismo, v'katerem priporoča siri svojemu očetu, naj gre stavit v loterijo na podlagi treh številk, ki jih je bil sin povzel z obram-nice ruskega ujetnika. Oče je nemudoma odšel v loterijsko poslovalnico, da stavi na omenjene tri številke. Toda od poslo-valnične uradnice je izvedel, da je žal prispel prepozno, ker so te številke prinesle že drugemu loterijsko srečo m lepe tisočake. *_ Izredni izpitf za dijake pod orožjem. Minister za ljudsko vzgojo je odred 1 posebne izpitne roke. so namenjen; onim dijakom, visokošolcem. k-; željo polagati katerekoli izpite. Pričetek tega izrednega izpitnega roka bo dne 18. januarja 1943-XXI. Državni tiskarski zavod. V srni si u poročila predsednika upravnega sveta državnega tiskarskega zavoda Petra Fedela in glavnega državnega nadzornika Dominika Bartolinija, je narasla proizvodnja omenjenega zavoda v letu 1941-42 na vrednost 481 milijonov 132.138.72 lir in sicer odpade 329,318.82&72 lir na tiskarska dela in tisk vrednotnic 119,122.538.84 lir na proizvodnjo celuloze in papirja. 32.690.771,16 Mr pa na prodajo državne knjigarne. Uslužbencev drž. thkarskega zavoda je skupno 7325 in sicer 659 uradnikov jn 6666 delavcev. Med temi jih je 1485 pod orožjem, padlo jih je 19. — Odlikovani podli legionarjl. S srebrno svetinjo so bili odlikovani v spomin sledeči hrabro padli mitični pripadniki: cen-turij Alojz Mutti iz Piacerze. ki je pripadal 63 bataljonu Črnih srajc. Centurij Mario Gentile, doma iz Fossana pri Cuneu. ki je bil pri 79, bataljonu Ornih srajc. Ma-niplski vedja Mario Strazzari iz ±>oiogx» pripadajoč drugi legiji Crnih srajc. Mani-plski vodja zdravnik Gino Camurri. ki je pripadal 26. legiji Crnih srajc. Maniplsk. vodja Plinij Bergamidi iz Ferrare, ki je služil pri 75. legiji črrih srajc. Oddelkovnj vodja Mario Ponziani iz Civittavechie pri Rimu' ki je bil pri 62. bataljonu Crnih srajc. Namestnik oddeikovnega vodje He-raldo Cavallari iz Coppara pri Ferrari, ki je pripadal 75. legiji črnih srajc, črna srajca Oktavij R ghetti iz Nonatole pri Modeni, ki je služil pri 72. bataljonu Crnih srajc, črna srajca Franc Acerbo iz Trevignana pri Rimu. pripadajoč 67. bataljonu Črnih srajC. o — Loterijska sreča. Dne 14. novembra so bile izžrebane sledeče številke: Milano 89. 6. 47. 31 :n 19. Bari 7. 30. 65, 80 :n 79. Cagliar 5, 47. 8. 23. 13. Florenca 21, 88. 53, 26 fn 16. Genova 30, 90. 85. 32 in 63. Neapeij 44. 38. 67, 22 in 51. Palerm0 90. 75. 11, 14 in 54. Rim 58, 19, 51, 21, :n 14. Tor.no 90. 62, 81. 20 in 2. Benetke 32, 33. 68, 41 in 59. — Razstava risb za programe E. I. A. R. V R mu je bila otvorjena umetnostna sezona rimske galerije za leto XXI z razstavo risb za programe E. I. A. R.-ja. Za, nim.vo razstavo je otvori] državni podtajnik za ljudsko kulturo eksc. Gaetano Polverelli. — Vrste kjobukov, ki se lahko dobilo brez nakaznic. Korporacijski mm'ster >e odred.l, kakor poročajo iz Rima, s posebno okrožnico, da je jzvzeta glede predpisov o prodaji klobukov z nakaznicam; prodaja moških slamnikov nadalje slamnatih klobukov za dečke in otroke, klobukov, ki jih nosjo duhovniki, vojaških čepic, čepic državn h uradnikov ter pokrajinskih jn občinskih uslužbencev, ter čepic, kj jih nosijo pripadnik] P. N. F. — Blagoslovitev svetišča četrte vseuei-liške legije. V navzočnosti šefa generalnega štaba milice je bilo otvorjeno v rimsk; vseučiliški četrti svetišče, kj je bilo postavljeno v počastitev spomina vseh onih vseučiljščn;kov. k* so se borili v sestavu četrte vseučiiiške legije jn ki so na raznih bojiščih žrtvoval; svoje mlado živi janje. Svečanosti so prisostvoval; tudi podšef nv-ličnega generalnega štaba, nadzornik vse-učiliških oddelkov ter vs; poveljnik legij in vseučiliških kohort. ki so se zbrale v R mu k poroč:lu. Vse zbrane častnike je zatem sprejel šef mi ličnega generalnega štaba. — S polomljenimi rebri Je najprej t uspešno operacijo rešil bolniku življenje, potem šele poskrbel zase. Redek primer zdravnikove požrtvovalnosti :n pripravljenost, za pomoč bližnjemu je pokazal od-lčni kirurg dr. Virginij Silvestrini z Biel_ le. Dr. Silvestrih se je odpeljal zjutraj s svojim avtomobilom v Gattinaro, kamor je bil poklican zarad nujnega bolezenskega primera. Toda sredi vožnje se je pripetila zarad; nesrečnega naključja, da sta za-vozila skupaj njegov avto fn še drug avto. k; je pr'brze] ob ostrem ovinku nasproti. Pri tem je bil dr. Severini poškodovan in je odnesel nekaj polonvjenih reber na lev, strani. Toda dr. Severinija to n; motilo. Brž je sedel v drug avtomobil. Ves čas je imel pred seboj smrtno nevarno bolnega pacijenta, ki čaka na njegovo operativno intervencijo, s katero naj b: mu bilo rešeno življenje. Cim je prispel v svojo sobo. n: črhnil nikomur niti besede. V zboru svojih asistentov je opravil operacijo, ki je terjala več ur naporne koncentracije misli ter zbrane pozornosti. Operacija je bila uspešno končana. Tedal LlUBLDANSkl KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kino Mattel In UnJenu: ob y2l«. ta J',18. ori; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah In praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., i/214., »i 16. _ in «^18. uri: KINO MATICA TELEF. r»-41 Tragična ljubezen ruske velikasinje... Intrige na carskem dvoru .. . Lolaa Fertda, Anaedeo Nazzari, Osvaldo Valentl KINO UNION TELEF. Težka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon GLAS VESTI V gl. vlogah: Renzo Ricci. Luisella Beghi, Mariella Lotti m dr. 1 (ONO 8LOGA TELEr t?-Jtt Popularni komik »Macarlo« v svojem najduhovitejšem filmu Ne pravi mi tega Sodeluje lepa Silvana Jaohlno In Vanda Osiii I šele sa je primari j dr. Severini oddahnil ter poskrbel zase. Vsedel se je na stol in sporočil svojim asistentom, da je tudi on sam potreben zdravljenja. Prepovedoval jim je o svojem doživljaju. Njegovi asistenti so ga pregledali z Rdntgenovo napravo, nakar se je dr. Severini zatekel h kliničnemu zdravljenju. Za ta svetel primer zdravniške požrtvovalnosti so kmalu izvedeli prebivalci B elle ter okolice. Povsod je vzbudilo dr. Severinijevo vzgledno dejanje toplo priznanje, med drugim zlast v vrstah njegovih stanovskih tovarišev — Tvornica umetniške keramike v Tirani. V Tirani bo ograjena posebna tvornica za izdelovanje umetniških keramiinih dei Tvornica bo nadaljevala starinske tradicija albanskih keramikov, o katerih pričaj; znana elbasar.ska keramična dela iz pet najstega in prve polovice 16. stoletja. — Odkritje nove zvezde. Nek japonski diletantsk' zvezdoslovec je odkril po posebno srečnem naključju novo zvezdo, ki spada v vrsto največjih. Na podlagi tega odkr.tja so se zbral; v Nagavi najodličnej-ši japonsk; zvezdoslovcj ter najznamenitejši prirodoslovci. Temeljito so proučil; pojav nove zvezde, ki se pojavlja na japonskem nebu tri ure pred in trj ure po 4. Ima sijaj kakor Venera. Njen blišč se opaža na južni polobl; in sicer v jugovzhodni smeri. — Nesreće. Naslednji ponesrečenci so bili sprejeti včeraj v ljubljansko bolnico. Fr. Bencina. 64letni delavec iz Kočevja, si je poškodoval levo oko. — Stanislav Če-šnovar. 461etni mizar iz Ljubljane, si je ranil prste levice. — Pavla Demovšek, 40-letna kuharica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. Emil Zabukovec, S-letni sin perice iz Ljubljane, je na poti v šolo p^del ter si zlomil levico. — Josipa Gričarja. 381etnega mestnega delavca iz Ljubljane, je na mestni pristavi ugriznil konj v levico. — Maša Pavčič, lOletna hči tesarskega mojstra iz Ljublj3ne, se je urezala v levico. — Janez Kenk. Tletni sin posestnika iz Verda, si je pri padcu zlomil levo nogo. IZ LJUBLJANE - lj Prvi sneg- V pretekli noči smo dobili prvi sneg, a maiskdo tega niti še ne ve. Snežilo je precej močno, a tedaj smo že spali in seveda nismo mogli videti, da je bila zemlja pobeljena. Kdor je davi vstal zgodaj, je lahko še videl sneg; pob:1 jene so bile vse strehe m sneg se je dobro i r-žal trave, kakor da bi jo pobelila močna slana. Na cestah, hodnikih ter goli zemlji, je sneg kopnel sproti in davi so ostale za njim le luže. V višjih zračnih plasteh menda prevla i uje jug, med tem ko je pri tleh davi še pihala burja. Zrak se je precej ohladil, ker se je porabilo mnogo toplote za kopnenje snega, tako da današnja minimalna temperatura znaša 0.7°. Včeraj je bil zelo hladen dan. saj je najvišja dnevna temperatura znašala le 2.5°. Zračni tlak je včeraj precej popustil. a je še sorazmerno visok in davi ni več popuščal. —lj Konjsko meso debelih konj se prodaja torek, sreda in četrtek na Sv. Petra nas p št. 29. Kupujejo se konji za meso. Se priporoča Pusnik Rudolf. Iz pokrajine Gorizie — posvećenje frorizijske stolnice. V soboto 28. novembra bo v gorizijski nietro-politski stolnici slovesna liturgična posvetitev cerkve sv. Hilai ija. Za posvečonje se je odločil nadškof mons. dr. C. Margotti zaradi tega. ker ni nobenega zanesljivega dokumenta, ki naj bi pričal o tem, da jc bila stolnica kdajkoh" posvečena. Da se odstrani to stanje negotovosti, bo dne 23. novembra v navzočnosti duhovščine iz vse nadškofije slovesno posvećenje omenjene stolnice. Stolnica je zgrajena v gotskom slosru in je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, po koncu vojne pa posrečeno obnovljena. Vsi oltarji so iz marmorja in potekajo iz 17. ter 18. stoletja. Pomemben je stolnični cerkveni zaklad. Zgodovinska in starinska gorizijska stolnica je med najlepšimi cerkvenimi stavbami v Veneziji Giuliji. — 1'ičnkovita predstava Ninchijevc igralske skupine v -vza-e jih glavno ravnateljstvo za javni red in varnost v notranjem ministrstvu. — Razdeljevanje *emi»n*kt*£rt žit«. Veliko županstvo Gora je razdelilo med kme_ tovalce semensko pšenico. Na vsakega km ta je pr šlo največ 50 kg Tudi kmetje v obč;n:. Ogolin so dobili semensko pseeteo. —Nove najvišje cene lednih proizvodov. Hrvatski državni urad za določanje cen in mezd je določil nove najvišj1 cene za lesne proizvode. — Nov komisar •rdu*trij*ke rhorniee. Dosedanji državni komisar pri zagrebški industrijski zbornici Franc Jur.nac je od-stopil. Za njegovega naslednika je hl lm -novan ravnatelj zagrebške tovarne ta l.ik in olje i-ž. Radoslav Lorkovič. — &ttidij*ko potovanje v Nemčijo. Na povabilo nemške prctitub?rkulozne organizacije so odpotovali v Nemčijo trije hrvatski specialisti za tuberkulozo. V Nemčiji ostanejo 14 dni, da si ogledajo zdravilišča za tuberkulozne in razne druge ustanove za zatiranje te nevarne bolezri. — Literarna nagra<|a Hrvatska fra Grga Mat čeva nagrada za najbOljSJ gtedal&M komad v sezoni 1911-42 je bila pod lj na znanemu hrvatskemu dramatiku in pnpo-vedn ku Ahmedu Murathegov.ču. ravnatelju sarajevskega gledališča. Radio Ljubljana SREDA, 18 NOVEMBRA I942-XX1 7.3f>: Lahka giaaba. &0fc Napoved časa; poročila v ita!iian-čini. 12.JU: PtočCC l J Poročila v slovenščini. IJ 4^: Lahka g?*sfea 13. črla v kaJ£jaa£čini 14.15. No\ orkester, vodi dvrigent Frw<*na. 15.00: Poročita v kIo-venšč;ni. 17! O: Ptt minut cjosp* da X. 17.1 v Koncert čelista trende ^edihauorjia. pn klavirju Marijan Ltpovick, 17.35: Koncert r '' nista V in c en za .Mannn;ja ll).<*>: »Govorilno itaitijansko«, poučuje prof. dr Stanko Leben. 19.30: Poročila v slaven čim. 1^.45: Komorna glasba. 20ud: Napoved časa: pov nočila v itu!ijaiw'ini. 20120: Komentar dnev« nih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 21.30: Znane pesmi ;z\ajit ocke-srter, vodi dirigent Zeme 22.1*). Prevla\nnje v sloven^čmi. 22.10: KoneciH viotmrita Sabat: ni j a. 22.45: PoročMa i Italijani m. Iz Spodnje štajerske — Spodnicštajerski lekarnar); na kongresu nemške Lekarniške zbornic«. Od 1. do 4. t. m. jc bil v So'nogradu letošnji kongres nemike Lekarniške zbornice, na katerem ?o ?e obravnavala važna stanovska vprašanja. Okrog 100 delegatov ie zastopalo 30.000 lekarnarjev. Spodnje.^a-jerske lekarne so bile zastopane po lekarnarju Kdnigu in Vavpotu iz Maribora in Molitorju i/. Ptuja. ■ ■ r ------ ' -----'"-t Mali oglasi gospodje pozor: Klohucarna >PAJK« vam strokovnjasko očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra CRNO REMCEV kg Lir 1. nudi Sever & Komp , Ljubljana. Inserirajtc v ,Slov Narodu1 Tulipane ln krokuze sadimo te f sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo origi- nalne holandske SEVER t KOMP., r LJl ULJANA ZAHVALA Ob priliki smrti naJe predrage mame, stare mame in prababice, gospe Ane Javornik roj« Zurc izrekamo tem potom najiskrenejso zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami ali na katerikoli način počastili spomin umrle. Prav posebno zahvalo pa izrekamo gosp. dr. Fedranu sa njegovo dolgoletno požrtvovalno zdravljenje; gospe j dr. Horvatov! za njeno ljubeznivo in skrbno nego: prečastiti duhovščini v 2alni in Grosupljem za tolažbo v bolezni ln za poslednje spremstvo: spoštovanemu učiteljskemu zboru in Šolski mladini v žalni; prav tako domaćim pevcem. Nadalje se skrene zahvaljujemo vsem sovaščanom in vsem iz Groeuplja, ki so se tako lepo poslovili od naSe predrage mame. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja, vsem darovalcem v dobre namene naaa najglobokejša zahvala. 2al na, 16. novembra 1042. ŽALUJOČI OSTALI Strta 1 •*r. 264 Se]a Pokrajinskega odhf a n zaščito pod pfcxc fakultete ni ponehala vseh 20 let ohstcja univerze. Dasi jc bilo njenemu razvoju marš kaj nenaklonjenega se je nepre-nehnemu trudu naših medicinskih krogov i-n zla.i!: pobudam dijaŠtva samega posrečilo pred leti doseči otvoritev dveh nadalj-nih semestrov in tako omejiti drag študij na inozemskih univerzah na minimum. L)a bi naša medicinska fakulteta imela dovolj slušateljev kot popolni učna zavod, dokazuje po:u-st njihovega števila v zadnjih semestrih. Prej je biia po števiilu slu-šp.tcicv vedno med zadnjmvi. Lanski poletni semester pa jih je biti če znanstvene kakovosti študija, pa smo p^opričani. da bi naša popolna medicinska f:dcu!teta pobrala krnnlu zavod, ki bi bil ne samo nn vi:ini vseh ostalih fakultet v sklopu ljubljanske univerze, temveč da bi bi»la inakov-redna mnogim drugim v tujini, kamen- morajo danes naši mcdicinci, da lahko dok<^nčdjo študije. Iz splošnega razvoja medicine in njenega študija .Medicinski študij se je razvijal sporedno z razvojem in napredkom znanosti siijr.c. Začetki medicinskega znanja in izkustvenih ugotovitev na polju zdravljenja človečkih pogodb in bolezni sedajo daleč m>zaj. .Medicinsko znanje je starejše od v*ake človeške kulture. Značilno je. da se je /e v prvi dobi družilo medicinsko znanje m posredovanje tega znanja drugim z wr-sk^-eJralnimi elementi. Duhovniki vseh ver prirodnih plemen so bil: obenem rudi zdrav- (uki. Višjo stopnjo izkustvenega znanja so dosegli najprej stari Indijci in Egipčani. Nekaj niihovih zdravnikov je bilo tako slavnih, da se jc njihovo ime ohranilo do danes. Mati sodobne medicine pa je postala gr.-':ka znanost o zdravljenju ki se je samostojno razvijala. Gr;ike medicinske šole fco svoje praktične izsledke utemeljevale tudi že teoretično Višek razvoja je bil dosežen s slovitim Hippokratom (460—377), ki je odtegnil medicino iz objema filozofije in praznoverja. Osnoval jo ie kot samostojno znanost, ki gradi svoj razvoj in napredek na empiričnih osnovah. Hippokrates je prvi ustvaril znanstvena pravila za diagnoza, prognozo in terapijo. V sledečih stoletjih so se medneinci razdelili znanstveno v več sekt, ki so gradite vsaka na svoji znanstveni teoriji. Važen napredek so pi*men:'ie za medicino anatomija in nove zdravilne metode, ki so se uvoljsv-I. a!e v Aleksandri ji. Zaključek razvoja gr-fcke medicinske znanosti je zvezan z rmenom zdravnika Galena. ki je hotel ustvariti ek-*akten znanstveni sistem celokupnega zdravstva. Grkom so sledili Arabci, njim pa Italijani Cr ku medicinsko znanost so v srednjem veku prevzeli in io gojili predvsem Arabci, posedli niso pomembnejšega napredka. Znamenit jc bil zdravniški k-ožek v Saler-eu. ki je tudi gradil na grških osnovah. Zanimivo je. da je zapad spozna*! grške izsledke šele po ovinku: po latinskih prevodih arabskih medicinskih del ki so tolma-ČVU predvsem nauke Galena. V zgodnjem srednjem veku so se pečali z zdra>-ljeniem predvsem kleriki. Medicino so preučevali zlasti po sainostanskih šolah. Medicino je tedaj obvladal sholastični duh. ki je dolgo oviral vsak napredek. Le malo je bilo mož, ki so misi »H samostojno V 14. stoletju so se začeli v Italiji zopet baviti z anatonijo m seciranjem mrl i cev. Konec sholasjtične» medicine je nastopil z renesanso. Znameniti zdravniki so tedaj začeli dvomiti v pravilnost učenja Grkov. Tako je Vesel (1515—1564) ugotovil, da je Galenova anatomija človeka slonela na domnevah, porojenih iz opazovanja konstrukcije živalskega telesa. Ugled Grkov in Arabcev je zlasti izpodkopavad Para col sus (1493 do 1541). Napredek v 16. in 17. stoletja Medicinska znanost je doživele, velik napredek zlasti v 16. in 17. stoletju pod vpH-vom idej, ki so jih razširjab znamen rti filozofski misleci Bacon. Descartes in Leibnitz. Prvi znak novega poleta je bWo odkritjo krvnega obtoka, ki ga je ugotovi! Harvey (1578—1657). Zdra vn iki znanstveniki so iskali nove teoretične osnove za tolmačenje medicine, obenem pa se je sirflo znanje o boleznih in zdravilnih metodah. V Franciji so se uvel javljale in so uspevaJe zlasti ne vita-listične teorije. Od 1. 1840 naprej računamo, da ae vija moderna medicina, ki od^orarja nara v ozn a nst v en cm u duhu. Poleg francoskih so za napredek medicinske znanosti zaslužni zlasti dunajska zdravniki (Rokitanskyt Skoda. Vi.rchow in MuMer). Najveći« vpliv na nadaljnji razvoj je imefla bakteriologa, za katero sta predvsem zaslužna Pasteur in Koch. Novo smer v razvoju medicine je pomenilo spoznanje, da so za zdravljenje važni poleg individualnih razmer pacienta tudi socialni. Študij na naši faEnltefi Rekli smo že. da je nam medicinska fakulteta še nepopolna in da obsega komaj 6 semestrov. Zaključno znanje mom jo naši slušatelji sprejemata na drugih unrverzan. Prejšnja leta jih je mnogo slo ▼ Gradec, Zagreb. Beograd, sedaj jih pa nekaj Studira v Italiji. Na naši fakulteta predavajo neme pnr*> ge medicinskega studija naslednji predavatelji : dr. Miftan Cunder, dr. mod Vadentin K obe. dr. phn\ ki med. Evgcn Kanskv, dr. phil. Albin SeK'škar, dr. techn. po3. in med. Ladislav Kline. dr. med, Alija Košir, dn> r>hrl. in med. Hubert Pehani. dr. phM. Maks Samec, prof. uli j Nardtn, dr. med. Ivan Pmt*r. dr. med. Franc Hribar, dr. med. Karlo Lušiekv. dr. med. Božidar Lavrič ki dr. med. Miilan Žumer. Poseg teoretičnih osnov si mladi mcdicinci morajo pridobiti trdi mnogo praktičnega znanja, ki jim ga posredujejo veje. Kako polagajo izpite Po novem izpitnem redu, to se pravi po redu, ki velja za slušatelje, ka so začeli medicinske študije v šolskem letu 1937-38 ali pozneje, smejo slušatelji polagata izpite samo v izpitnih terminih. Poletni termin jc od 15. do 30. junija, jesenski od od 1. do 15. oktobra in zimski od 20. februarja do 10. marca. Vsak se mora k izpitom prijavstt no Izpiti iz biologije, fizike in kemije polagajo po absclviranih dveh semestrih. Kdor ne naredi izpita iz teh predmetov, U tvorijo prvo izpitno skupino, se ne more vpisati v V. semester, temveč se ponovno vpiše v IV. semester. Izpiti ie druge skupine obsegajo anatomijo, histologijo in fiziologijo ter se polagajo no ausotvaaniti štirih semestrih. Slušatelj«, ka ne narede sz-pita rz druge skupine, se ne morejo vpisati v VI. semester, temveč se ponovno vpišejo v V. semester. Tretja izpitna skupina obsega patološko anatomijo a histologijo, bak- flUMMf Izšla je druga Številka* v XXI. letu tega informativnega glasla Ljubljanske Fašistične Zveze. Uvodnik Je posvečen 28. obletnici ustanovitve >Popola d'Italia«. za* stavonoSe fašističnega gibanja. Naslednji članek razglablja odnose med Fašizmom jn državo. Ostala vsebin* je kaj pestra in zanimiva. Opozarjamo na toplo pisan članek o prvem ljudskem s mfonič-nem koncertu Glasbene Matice. Za pripadnike Oborožene S;le je rezervirana četrta stran, naslednja pa prinaša poročilo o Strankinem ffib^r^u v pokrajini. List se je že dobro uvedel v nas; javnosti »n vse kaže, da se bo zaradi dobre vseb ne in razgibanih člankov priljubil svojim čitate-telj« teriologijo s serologijo in imunologijo ter farmakcHocnjo s toksikologijo. Izpit iz bakteriolog''je s serologijo in imunologijo se polaga po VI. semestru, obča patologija s patološko anatomijo in histologijo po VII. in farmakologija s toksikologijo po VIII. semestru. Izpiti tretje skupine sc delajo posamezno v teku vsega šolskega leta. Izpiti se smejo ponavljati skupaj trikrat, in sicer tretjič samo po odobritvi fakultetnega sveta. Narodno gledališče DRAMA Torek. 17. novembra: ob 16.30: Večne n da galama. Red A Sreda, 18. novembra: ob 16.30: Deseti brat. Red B OPERA Torek, 17. novembra: zaprto Sreda. IS. novembra: ob 16.: tiasparone. Red Sreda Četrtek 19. novembra: ob 16.: Dea Pa-squale. Red A Petek. 20. novembra: zaprto (generalka) • K. MUldcker: »Gasparoae«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlo-var, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan. Sindulfo, njegov sin — Rus, Ermlnio — Sladoljev. Benozzo, krčmar — M. Sancin, Sora, spletična — Bar-bičeva, Massaccio — B. Sancm. Luigi — Pianecki. Tonio — Marenk. častnik — Jel-nikar, sluga — Simončič. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti. režiser in koreograf: Ing. P. Golovtn. Solo plešejo: Bravničarje-va, Japljeva, Kiirbos in Pogačar. Ivanka Ribič Violetta - Traviata Nov uspeh marljive pevke domačinke Ljubljana, 16. novembra. V Drami igra Ivan Le var gradbenika Sol-nessa. brvsega kmečkega mladeniča, ki je s svojo genialnostjo in vztrajno marljivostjo dosegel toliko dovršenost, da je nad-krHil vse tekmece; v Open pa lahko poslušamo in gledajmo žensko, domačinko Sol-nessovih ciljen': Ivanko Ribičevo, ka doživlja Violetto Valerv. To je partija, ki kakor Solnessov nehotični stolp štrli pod najvišje oblačje opernega nebesa in zahteva razen dovršenosti v pevski in igralski umetnosti tudi v osebnosti izvajalke vseh tistih očarljivih lastnosti, s katerimi je zmagovali ki osvajal Iial-vamd Solness. »Ali niste opaxlK, da Slovelca prav kar Je nemogoče kliče m vabi?« vp»nasu.je Soinesa; HiHda pa mu odgovarja: »Potem tiči tudi v Vas neke vrste demon!« Da, tak demon, ki ga vabi, mice in kJGče n«. najvišje oilje odrske pevsk«, in igra»l«ke umetnosti, riči v vsakem resnem pe?vc**-igradcu. Slediti mu mora. Marsikdo si pri tem zilomi tilnik^ nekateri pa obesijo venec na vremenskega petelina na vrhuncu stolpa in vzkriknejo: »Hura! Z-magail 9tm!c L. 1926. je izda. knjiga »SJovenska Žene«, najpopolnejša Z3goxlovina delovanja, borb m uspehov na vseh kulturnih in socialnih poljih, ka jih je obdelovaila sflorrenska žena složno a slovenskim možem od zgodnjega srednjega veka doslej. Kajpak je že zabeležena v tej zgodovini toda detavnost Ivanke Ribič: »Mlada slovenska openja pevka aopnsnsst- ka je tudi Ljubljančanka.« čfham tu. »Od L 1920. je delovala v ljubljanskem onanaem zboru, a ae obenem uciila soflopetja pri Pap-povi v Gtebern Matici, kasneje pri P. Lov-šetovi m J. Betettu. Kot solistka je začela nastopati v Charpent^erovi »Loursvc, nato je pela Micaelo v Cammen, Margiano ▼ Ba^gdaojskem brivcu. Laoretto v Cianni ehi, Arasnoe v Mrhim očeh. Rarbko v Figa-rovi svatbi M. Ribičeva je mnogo obetajoč slovenski pevski talent lepega glasu in žive igre.« Od 1. 1926. se je se-veda še mnogo učila in se je njen repertoar pomnožil z dolgo vrsto partij. Spomnimo se le njene Marinke, Adine v Napoju ljubezni. Butterflv in zdaj Violettc v Traviati! To je vzpon, izviSevan z vzgled no marljivostjo, neomahljivo vztrajnostjo in skrajno samopožrtvovalnostjo. Iz lastne sile. volje in sposobnosti se je dvignila, brez tujih pod por prečesto proti domačim zaprekam in nasproti tvom od skromne zboristke do ririmadonskih nalog! Postala je eden najkoristnejših, najzanesljivejših, v vseh možnih, prijetnih in zelo neprijetnih vlogah vedno discipliniranih in najširše uporabnih opernih in operetnih členov. In pri vsem tem je ostala nada«!je skromna, zvesta, požrtvovalna. Tako je mogla letos ob svoiern prvem nastopti v partiji Violette zabeležiti v svoj dnevnik: »Hura! Zmagala sem!« Kupi cvetja in aplavzi publike so ji uspeh porrdiili Zadržan no premiera h v Dramn in z drugimi dolžnostmi, sem jo mogel sli>ati kot Traviato šele v soboto. Daari je bi»la predstava »izven«, je biJo gledališče polno, občinstvo pa je na so pridno pevko zopet odlikovalo s šopki in toplimi aplavza. Saj je Ribičeva v vsakem pogledu zelo težki partiji nad nričakovanje ustrezala pevski in igralski; z višinami se je naravnost lahkotno izkazovala, bila glasovno probojna, v podajanju vseskozi okusna, tehnično kultivirana, v igri čustveno poglobljena ki v celem pnrv učinkovita. Tudi zunanje in z garderobo se je lepo uveljavila. Da izdaja njena. Violetta. rudi slovenski značaj in da ob utrudljivo veliki vlogi za trenutke celo nji popuščajo živci, je razumljivo. Gre za kreacijo v celem. Zanjo pa vse priznanje. Mladi Čuden je kot Alfred ponovno pevski in rgnailski dokaaal svojo nadarjenost in sposobnost. Janko kot oče C en rta nt pa je zopet izvabljali solze gm j en osti in žel velik uspeh. Fr. G. Poškodovanje mestnih nasadov Ljubljana, 16. noveiriben PreJeB smo tale dopis: Nedavno ste pt-sali v svojem listu povsem upravičeno e >gnmjni< v Trvolirju, kjer hodi in lazi po mili volji res že skoraj prav vsakdo, koder ae mu ljubi ln zdi, samo ne po stezah ln potih. Nadalje ste grajali pred kratkim grdo navado, ki se je razpasla po »Zvezdi«, kjer so zelene trate ob nekaterih robovih vedno vse pohojene ln poteptane, ln to vzllc že večkratnemu prekopu ln poseja-nju. Isto opažamo na Taboru, kjer drže nepotrebni prehodi čez ondotni nasad vse vprek, ali ob GradasČici spod Dobrilove ulice, kjer so naredili nepremianjenci ob dovolj široki poti brez sleherne potrebe Se stezo vstričnioo ter tako pokazali travnato ledhnioo vrhu rečnega obrežja. Na enako ali vsaj podobno poškodbo Javnih nasadov pa naletimo lahko se marsikje v mestu. A najočitnejži dokaz ljudske nevestnostl Je pač na lepi ravni Cesti v Rožno dolino. Ob njej so zgrajene na desni strani mične hiše in hišice v vrtovih, na levi pa obroblja cesto najbolje ohranjeni drevored zdravih, spomladi večidel rdeče cvetočih divjih kostanjev. Vzdolž drevoreda, prav za prav med njimi in železniško progo. Je bU svoje dni jarek za odtok padavin, ki so ga zasuli ter izpremenili celoten, drugače osušeni prostor v Bvado, zasajene s smrekami, brezami, različnim drugim drevjem in lepo_ tičnlmi grmiči, ter ga ogradili. Ko pa je jela lesena ograja polagoma razpadati in so bili njeni deli kosoma odneseni, so začeti hoditi ljudje namesto po gladki cestni pes poti kratko in malo kar po travi ter lomiti drevje in grmičje. In kaj je nastalo sčasoma sredi nekdanjega krasno urejenega nasada? Nič drugega ko v pravem besednem pomenu »gmajnska« steza, poho-jena ln shojena mestoma kar do vrhnjih korenin kostanjev! Poškodovani nasadi aH parki naj se spravijo po možnosti spet v red ter zakoličijo in ograde, kjer je to zares nujno potrebno. Ljudi naj opozarja časopisje še pogosteje nego doslej na nedopustnost in .škodljivost hoje in letanja otrok po katerem koli delu nasadov, razen po dovoljenih potih, a povrhu naj jih na isto Še strogo opominjajo svarilni napisi. DOBER SVET. — Ali d bil i svojim nahodom pri zdravniku? — Da. — In kaj ti je rekel? — Naj si kupim tuca t žepnih robcev. ZLOBEN JEZIK. — Včeraj, ko sem se vrnil s počitnic, sem našel med perilom dve stenici. — Ali sta bili zelo veseli, da sta zopet doma? Pošiljanje paketov v v*}aikih tabariMUi Visoki komisar a t za Ljubljansko pokrajino objavlja: Portom pristojnih mestnih vojaških poveljstev so bili ustanovljen: voiaški uradi v sledečih kraiih: Ljub! »sna. Logatec, Grosuplje. Novo mesto. Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljania paketov cmlnim mtern*-rancem. kj smejo \-sebovati izključno oblačka. Paketi morajo bfti tako opremljeni, da sc ne pokvari vsebina niti v času. ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zato se nc Kodo sprejemal paketi, katerih onoj ni dovolj močan m trpežen Pakete mo-a pošiljatelj opremiti n sledečimi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatki nesiovljen-ca m koncentracijsko taborišče, v katerem se naslov!icnec nahaja brutto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe motajo bVtk ponovljene tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo. Paketi se morajo predajati uradu odprt, in se zaprejo v navzočnosti pošrtjatefie, Naslovljeni smejo biti samo na civdne osebe, internirane po vojaških obleMvih m ka sc nahajajo v koncentracijskih rab<*risčih na Rabu, Monifo (Treneo). Padova m Ga nars (1'dme). Gori navedeni uradi bodo počen* ji l.de-cernbrom t. 1. sprejemali tudi mesečne pakete z živili v teži tlo 5 kg n* m en jene civilnim totemi rancem, ki *o <*e doulei pr»-sMiali preko ItaMjanvkesa Rdečega križa ▼ [•tnbtjan Ljubljana, dne 13 novembra 1942«XX1. Se/ esntea KOLEDAR Dane?«: Torek, 17. novembra: Gr#gor č>»-dodelnlk D A\ A ft\J F PRIREDITV F Kino Matica: Fedora Kino Sloga: »Ne pravi rm tega« Kino l nion: Glas vesti Rastava štirih mladih uin*>tn!l<«T ▼ Jakopičevem paviljonu odprta ncprrrrgrnna od 10. do 17. D E S T R N E LEKARNE . Dane*: Mr. Leustek. Resi jeva retita 1, Banovce. Kongresni trj^ 12, Nada Komo-tar, Vic" — TržaSka cesta. Športni pregled — V diviziji C je v nedeljo gorizijaka Pro Gorizia premagala svojega najnevarnejšega tekmeca dotlej drugoplasirani Vit-torio Veneto. Tekma v Vittoriu Venetu j<* bila tinićna borba za to^ke, ki jo jo Pro Gorizia zasluženo odločila v tvojo korisn 2:1. Že do odmora so bili Gorizijuni v red-stvu 1:0. V tabeli vodi sedaj Pro Gormstom mestu tn je v nedeljo oddala eno tečko v Trrvi.su-kjer je igrala z Moglianom 22 »2:1». Tri-eatska Ponzirma je pustila obe točki P1*-risu, fci mu na njegovem igrišču ni bila kos. Tekma se je končala 10 (1:0». Končno je Treviso premagal Ampeleo iz I»ole na njenem igrišču 4:2 (1:0). — Sele v 88. minuti je padel Izenačujoči zgoditek! Xajpresenetljivejši rezultat nedeljskih prvenstverth tekem v diviziji A je remi Barija v L,ivornu. Iz podrobnega poročila posnemamo sedaj, da je Bari prišel v vodstvo že v 10. minuti prvega polčasa, in je to prednost potem obdržal do dve minuti pred koncem. Livorčani so *e razočarani zapuščali igrišče, ko je Izvorno v 43. minuti drugega polčasa dosegel izenačenje in si tako onranil sloves doslej se edinega neporaženega moštva v diviziji A. — Na Holandsksni ao ie začeli s plavanjem v pokritih bazenih. V Haarlemu na Holandskem so že otvorili letošnjo plaval, no sezono v pokritih bazenih. Prvo tekmovanje je dalo slabše rezultate, kakor so jih pričakovali. Na 100 m prosto za ženske >» zmagala Van Sehaikova v 1:07.5. Na 200 m prsno za ženske je prišla prva na cilj Haverlagova v 3:02.8. Na 100 m prosto za moške je zmagal Moolenar v času 1:02.7. Na enaki hrbtni progi je bil prvi Sehouwen z 1:11.1. Plavalci so tekmovali za pokal holandskih mest in je po prvem dnevu vodil Amsterdam pred Haarlemom, Rotter, damom in Utrcchtom. KLEVETA. — Mirko se je oženil samo zato. da ba lahko poplačal svoje stare dolgove. — To je kleveta! On dolgov sploh ne plačuje. Čuden zakon Ko sem nekega večera posetil enega svojih sošolcev, ki ga že več let nisem videl, mi je obstal pogled na dveh povsem enakih fotografijah, visečih na steni druga kraj druge. 2ena na sliki je imela tipično sladko obličje, kakršna vidimo na mladostnih slikan malone vseh naših babic. Obličje v vencu dolgih kostanjevih kit, povešena ramena pod čipkastim šalom, nežne roke S finimi dolgimi prsti. — Kako to? — sem vprašal začudeno prijatelja. — kako to, da imaš na steni dve enaki sliki? Kaj ne bi ti zadostovala ena slika te žene? — E. dragi moj. to ti je dolga povest. Toda povem ti jo takoj. Tu na slikah vidiš dve sestri, dvojčki. Ena je moja babica ... —r Katera? — ?em vprašal začuden nad presenetljivo podobnostjo. Moj prijatelj je skomignil z rameni. — Ne vem. — Kako to? Čudno! - —n Da, da. čudno. Se boli čudno pa je, da tega niti moj ded ni vedel. ■ — Njen mož? — sem zazijal od presenečenja. — Ne govori neumnosti! —j To ni nobena neumnost, govorim čisto re-no. Čudna i*1 ta Dovest, ki smo jo našli v dedovem dnevn:ku. — Priprve^1.''. ^rpover-ui1 —" sem ga prosi] ves ne.''pen cd radovedno?.:: Prijatelj si je prižgal cigareto, se zlek- nil v naslanjač in jel pripovedovati: — Eni je bilo ime Ana, drugi pa Marija. Po njunem dvajsetem letu ni nihče več vedel, katera je Ana in katera Marija. Ko je prišel moj ded kot mladenič po opravkih v kraj, kjer sta prebivali, se je seznanil z Marijo. Dekle mu je bilo zelo všeč in on nji menda tudi. Ko je ded odpotoval domov, se je razvilo med njima dopisovanje. Marija mu je pogosto in mnogo pisala o svoji sestri Ani, ki je ded ni poznal, ker je bila med njegovim bivanjem v tistem kraju na obisku pri svoji teti v drugem kraju. Cez nekaj mesecev je moj ded Marijo zasnubil. Pristala je, toda pod pogojem, da bo ostala njena sestra pri nji in da mora biti poroka v njunem domačem kraju, kjer rta živeli na posestvu, podedovanem po materi. Ded je prispel na poroko, toda zaradi strogih moralnih običajev tistega kraja ni smel pred poroko prestopiti praga Marijine hiše. Ko je napočil določen! dan, se je ded požuril v nevestino niso. Služkinja mu je rekla, naj malo počaka v predsobi, češ da Marija takoj pride. Ded je nekaj časa nestrpno čakal, potem so se pa vrata odprla in na pragu se je pojavila Marija v beli poročni obleki s šopkom v roki. Ded ji je stopil naproti, toda naenkrat je obstal kakor vkopan. Na pragu drugih vrat se je namreč pojavila druga nevesta v enaki poročni obleki m tako podobna prvi, da ju zd mogel razločevati. — Zares? — Da. zares. In ta čas, ko je zbegani mladenič od presenečenja komaj mogel za jecljati nekaj nerazločnih besed, je dejala ena izmed nevest' »Me dve sva Ana in Marija. Če je vaša ljubezen do Marije res tako globoka, kakor prisegate, boste spoznali pravo. Tista, ki jo označite za Marijo, stopi čez pol ure z vami pred oltar in postane vaša žena. Izbirajte!« Mladeniča je seveda oblil mrzel pot in pred očmi se mu je stemnilo. Buljil je v dekleti, ki sta stali nasmejani druga kraj druge. Ves iz sebe je poskušal najti na njunih obrazih in postavah vsaj najmanjšo razliko. Toda zaman! Poteze obrazov, oči, lasje, postavi, vse je bilo pri obeh povsem enako. — Kaj ju ni mogel razločevati po glasu? — sem se vmešal v prijateljevo pripovedovanje. — Da, tudi on se je spomnil na to. Dejal je dekletoma, naj spregovorita- Ponovili sta druga za drugo: katera od naju je Marija? Bilo je kakor bi človek dvakrat zavrtel isto gramofonsko ploščo. — To je moralo biti strašno! — sem vzdihnil. — Da, strasno! Tuđi njemu se je zdelo strasno. »To je blaznost!« je kriknil. »Ne-hajta s to strašno šalo!« Tedaj je pa odgovorila ena: »To ni nobena Sala.« Druga je ponovila za drugo nalik odmevu: »To ni nobena šala.« Ded se je ves iz sebe prijel za glavo. Potem je pa jel znova motriti dekleti, pazljivo je primerjal vsako tudi najmanjšo potezo na njunih obrazih. Med njegovim opazovanjem se je oglasila ena: *Cas hiti. Ce se ne odločite, se bo tista, ki ji je ime Marija, odpovedala možitvi.« Ded se pa ni hotel za nobeno ceno odpovedati ljubljenemu dekletu, ni se pa tudi hotel poročiti s tisto sestro, ki jo je tistega dne prvič videl in ki njenega značaja sploh ni poznal. Vzel je iz žepa poročni prstan, da bi pomeril, kateri izmed obeh sester odgovarja mera. Toda sestri sta se samo nasmehnili in mu skupaj pomolili prstanca. Prstan je bil enako prav eni in drugi. »Cas je minil. Ne smemo pustiti župnika čakati. Odločite se torej,« sta dejali sestri v en glas. Dedu se je že vrtelo v glavi, za mižal je, se zasukal na peti in prijel eno dekle: >Marija!« je zaklical z drhtečim glasom. »Torej ste se odločili.« mu je odgovorila. Dali sem jaz Ana ali Marija, to je vseeno, vsekakor boste odslej mene klicali Marija, da bi ljudem ne padlo kaj v oči. — In je odšel z njo pred oltar? — Da. Potem se je potolažil In samega sebe je prepričal, da mu je nekaj pomagalo pogoditi pravo Marijo. Mirno in spokojno je dejal pred župnikom, da vzame Marijo za ženo. Ko se je pa dekle za-obljubljalo z besedami »jaz Marija« da mu bo zvesta zakonska žena, je opazil na njenih ustnah smehljaj in tedaj se je zno- va oglasil v njem dvom. Po r>orokl rta \ krenila na ženitovanj?ko potovanje. Ma-I rija je vztrajala pri tem, da mora z njima tudi Ana. dokler ded ni pristal na to. Končno se je pa vendar pomiril, ker ni mogel verjeti, da bi sestri dopustili tako 55lo, da pri izbiri ni pogodil prave, že se je počutil srečnega in zadovoljnega ... To pa niti zdaj ni trajalo aolgo. Ko je nekega večera objel Marijo v njen! spalnici, se mu je izvila iz objema in zašepe-tala: »Kaj pa če si se vendarle zmotil, če sem jaz Ana. a Marija sedi v svoji sobi sama? Od tistega trenutka je ded sovražil Ano. Potem je pa oparjl, da sam ne ve, katero prav za prav sovraži, kajti kdo ve. dalj se morda pri izbir* vendarle ni zmotil? In tako je šlo to zakonsko življenje svojo čudno pot. Ded je večkrat poskusil pomagati si z raznimi z.vijačami, da bi tako ugotovil, katera je Marija in katera Ana. Toda vse to mu ni nič pomagalo. Sestri sta bili za svojo čudno šalo dobro izvežbani. I Tako je prišlo do tega, dragi moj, Aa visita tu ti dve enaki sliki. Niti jaz namreč ne vem, katera obeh sester je moje j stara mati. kakor tudi moj ded m vedel, l katera je njegova žena. Jaz sem pa ven-j dar v primeri z njim toliko na boljSem, da v;-m. in sicer ->o vse m zanesljivo, da js samo ena obeh sester moja stara mati On pa ni mogel vedeti, da-li mu mata morda obe zakonski ženi... tU*. 264 »SLOVErtllTT NKtOĐf ter**, 17. nvtemoia 1§41-XJCI Strm S Dobili smo novo vrsto koruze je bilo ic pridelane seme in prihodnje let* fo že v mnogih krajih Ljubljana, 16. novembra Koruzo znajo ceniti naši kmetje čedalje bolj tudi v kraj h. kjer je prejšnje čase n so prjdeloval:. Se bolj b| se pridelovanje koruze razširilo, če bi pridelovalci dobjl; dobro seme. Z vrstami koruze, ki so jih doslej prideloval- naš- pridelovalci, niso bili zadovoljni. Zvedeli smo, da se je J. Kača. kj že dolga leta proučuje izboljšanje našega kmetijstva, ter se peča z rastlinsko biologijo, posrečilo vzgojiti dobro vrsto koruze Vzgojil jo je prav za prav žc pred letj, a letos je bilo seme razmnoženo v Ljubljani. Obrnil* smo se nanj, da nam pove kaj več o novj koruzi. Izjavil je naslednje: Ze leta se je čutila potreba po dobri semenski koruzi. Za selekcionirano seme r.itaric so še malo skrbeli, dobre semenske koruze — ki je za široke predele naše domovine prvo krušno žito m ne le Živinsko krmilo — pa sploh bilo mogoče dobiti. Tudi strokovnjaki kakor smet je sami, so r, a glasali, da je treba dati kmetu boljšo semensko koruzo. Vprašanje je nastalo, je dobt-; za na?e subalpske kraje primerno vrsto. Vrste, kj so jih doslej pridelovali, niso bile zdrave (dovolj odporne protj snet), ne zgodaj zorele in obilno rodile. Ti. zelo zaželeni lastnosti, da bi koruza zorela zgodaj in obilno rod-!a. nista radi združljivi. Zgodnje vrste navadno slabo rode. med tem ko dado pozne v ugodnem podnebju objle pridelek, a zgodnj; mraz utegne bjti usoden. Nastalo je vprašanje, kje dob ti primerno seme. Poizkušal sem z raznimi tujimi vrstami, a brez posebnega uspeha. Domače savinjske vrste gladke bele koruze (osem-, dvanajst- in šestnajstvrstne) so izrojene in podvržene sneti. Imajo pa prednost pred tujimi vrstami — navajene so našega podnebja. Zato sem začel pripravljati iz njih f ziološko čiste linije, to se pravi razmnoževal sem s samooplodbo m odbiro primerne rastline. To m; je vzelo dolga leta, pre- den sem sf vzogjil nekaj čistih linij. Medsebojna opraševanja teh linij niso dala povoljnih pridelkov, zato sem se začel ozirati za primernim tujim plemen jakom. Po dolgem iskanju sem se odločil za »konjski zob«. »Silver King«, k,- sem ga dobil od češke kmetijske sole v Pferovu. Sam se sicer ni dobro obnesel v novem okolju, ker je bil pa zdrav% sem tvegal poizkus. Ko je setev dozorela, mi n? bilo žal dolgoletnega truda. Silver King kot mati mi je dala z eno domačih 16-vrstnih linij krasne klase (»late«, »storže«) s povprečno 500 zmi. Nova vrsta je dozorela tri tedne pred domačo in celo pred Činkvantinom. Znanstveno povedano je Šlo za pojav heteroze (bujnosti), k; se pokaže v potomcih prvega rodu (Fl) primerno zdravih roditeljev. Delo križanja ustaljenih linij nj težko, pa sem sklenil pridelati si vsako leto posebej semena Fl generacije s križanjem. Za drugo leto nisem imel dovolj semena, pa je oskrbnik posestva vzel za en hektar seme od te Fl linije. Dobre lastnosti so ostale tudi v F2 generaciji. Pozneje sem štiri leta sejal to seme in pridelek je bil za 35 odstotkov večji od drugih domačih vrst. Zrnje nove vrste ima obliko konjskega zoba. po barvi se pa prjbl.žuje domaći beli koruzi ter je znatno večje od obeh prednikov. 1000 zrn tehta 338 gramov in ima 13.42 odstotkov beljakov ne. Rastlina je srednje visoka in ima redno po dva klasa, kj sed ta precej visoko, kar je pomembno, da do zrnja ne morejo kokoši. Otel sem nekaj semena od doma in letos m- ga je razmnožil ravnatelj mestnega vrtnarstva g. A Lap. Spomladi dobe razni napredni gospodarji po vsej pokrajini manjše količine nove vrste v nadaljnje razmnoževanje. Upam. da bo nova vrsta zlasti v višjih za koruzo doslej neprimernih legah prav dobro došla novost ter bo dala precej pridelka za prehrano ljudi in živine. DNEVNE VESTI — Clatj svetinji. S podelitvijo zlatih svetinj je bil počaščen spomn podporočnika Angela Gudolettija, ki se je boril na \-.hodnem bojišču do poslednjega diha. t:.->kler mu n; pokončala življenja krogla iz samokresa boljševjškega komisarja, ter veterinarskega podporočnika Lina Ferreti-ja, k; je še potem, ko je bil že dvakrat ranjen in ko je odvrgel proti sovražniku poslednje bombe izpodbujal svoje alpince k hrabremu nadaljevanju borbe pri Plev-l/.u. s srebrno svetinjo pa je bil odlko-van v spomin manipelski vodja Vellani Donizij, ki je pripadal 53. bataljonu Crnih srajc. Vellani se je boril že na grškem *n črnogorskem bojišču ter je padel na vzhodnem bojišču v izvrševanju dolžnosti vojnega por očeva I ca. ~- Podpis italijansko švicarskega prometnega dogovora za 1943. Stalna mešana kormsija za italijansko švicarske izmenjave se je sestala te dni v R:mu, da prouči napredek v odnošaj h ter blagovnih izmenjavah med Italijo in Švico. Predsednik italijanske delegacije poslanik Amadej G annini ;n predsedn.k švicarske delega-ciie dr. Jeang Hotz sta ob tej priliki pod-p j=ala obojestranski dogovor z zaključki, ki določajo osnovna načela glede obsega prometa med obema državama v letu 1943 In s katerimi so točno urejena vsa gospodarska in finančna vprašanja, k: se tičejo obeh držav. — 0*vrjena je bil^ razstava risb japonske Šolske rieee. V nedeljo dpoldan je biia otvorjena v Milanu in sicer v dvoranah gradu Sforcesco razstava risb. ki so jih izdelali japon.sk šolsk,- otroci. Vneto je pospeševal hvalevredno pobudo japon:rk: poslanik ter opoLnomočeni minister pr; Kvi-rinalu. Zanimiva in poučna razstava bo deij časa odprta. — Ustanovitev tehničnega muzeja v Mi-T V Milanu oodo ustanovili poseben nalni tehnični muzej. Namen tega rja je. prikazati sadove dela. ki spaja Jobitve narodne kulture z onimi, k; jjh je dosegla italijanska tehnika. Pri uresničenju te zamisli bodo sodelovale poleg stranke :n javne uprave tudi prizadete \.:anove ter zavodi. Milanski tehn 'črn muzej bo nosi! ime >Nacjonalni muzej tehnike.« — Sel Je na lov na race, pa je ustrelil orla. 45-lctni Anton Berardo z Valenze je šel na lov na race v okolico Torreberetija. Ustavil se je pri Frascarolu na levem nabrežju reke Po, ko je zapazil v višavju velikega ptiča, ki se je spuščal proti nekemu bližnjemu dvorišču, kjer so bile kokoške in piščanci, k si jih je roparca oči-vidno zaželela. Berardo je nameril puško jn sprožil. Ptica roparica je, zadeta, padala prot; zemlji. Ko se ji je Berardo približal, je ugotovil, da je ustrelil lepega, mladega orla, ki je meril ob razpet:h krilih meter in pol. Očividno ga je pregnalo neurje z bližnjih planin, odkoder je odlete! na roparski let. Orla bodo nagačili ;n namestil-, v valenzijskem muzeju. — Loterijska sreča Je prehitela dragoceno pismo. Iz Valenze poročajo: Te dnj je prejel oče narednika Angela MorganatinU ja. ki se bojuje na ruskem boj šču, pismo, v katerem priporoča s;n svojemu očetu, naj gre stavit v loterijo na podlagi treh številk, ki jih je bil sin povzel z obram-nice ruskega ujetnika. Oče je nemudoma odšel v loterijsko poslovalnico, da stavi na omenjene tri številke. Toda od pošlo-valnične uradnice je [zvedel, da je žal prispel prepozno, ker so te številke prinesle že drugemu loterijsko srečo :n lepe tisočake. _ Izredni izpiti za dijake pod orožjem. Minister za ljudsko vzgojo je odred l posebne izpitne roke. *&\ so namenjen? onim dijakom, visokošolcem, ki željo polagati katerekoli izpite. Pričetek tega izrednega izpitnega roka bo dne 18. januarja 1943-XXI. _ Državni tiskarski zavod. V smislu poročila predsednika upravnega sveta državnega tiskarskega zavoda Petra Fedela in glavnega državnega nadzornika Dominika Bartolinija, je narasla proizvodnja omenjenega zavoda v letu 1941-42 na vrednost 4S1 milijonov 132.138,72 lir in sicer odpade 329.318.823,72 lir na tiskarska dela in tisk vrednotnic, 119,122.538.84 lir na proizvodnjo celuloze in papirja. 32.690.771,16 lir pa na prodajo državne knjigarne. Uslužbencev drž. tipkarskega zavoda je skupno 7325 in sicer 659 uradnikov in 6666 delavcev. Med temi jih je 1485 pod orožjem, padlo jih je 19. — Odlikovani padli legionarji. S srebrno svetinjo so bili odlikovani v spomin sledeči hrabro padli milični pripadniki: cen-turij Alojz Mutti iz Piacerze, ki je pripadal 63 bataljonu Crnih srajc. Centurij Mario Gentile. doma iz Fossana pri Cuneu. ki je bil pri 79. bataljonu Ornih srajc. Mani piski vodja Mario Strazzari iz Pologu pripadajoč drugi Isglji črnih srajc. Mani-plski vodja zdravnik Gino Camurri, ki je pripadal 26. legiji Crnih srajc. Maniplsk. vodja Plinij Bergamidi iz Ferrare, ki je služI pri 75. legiji Crrih srajc. Oddelkovni vodja Mario Ponziani iz Civittavcchie pri Rimu' ki je bil pri 62. bataljonu Crnih srajc. Namestnik oddelkovnega vodje He-raldo Cavallarl iz Coppara pri Ferrari, ki je pripadal 75. legiji Crnih srajc. Crna srajca Oktavij R ghetti iz Nonatole pri Moden i. ki je služil pri 72. bataljonu Crnih srajc. Crna srajca Franc Acerbo iz Trevignana pri Rimu, pripadajoč 67. bataljonu Crriih srajc. o — Loterijska sreča. Dne 14 novembra so bile izžrebane sledeče številke: Milano 89. 6. 47. 31 :n 19. Bari 7. 30. 65, 80 in 79. Cagliar; 5, 47, 8. 23, 13. Florenca 21. 88. 53. 26 |n 16. Genova 30, 90. 85. 32 in 63. Neapelj 44, 38. 67. 22 in 51. Palermo 90. 75. 11, 14 in 54. Rim 58. 19. 51, 21, in 14. Tor.no 90. 62, 81, 20 in 2. Benetke 32, 33. 68, 41 in 59. — Razstava risb za programe E. I. A. R. V R mu je bila otvorjena umetnostna sezona rimske galerije za leto XXI z razstavo risb za programe E. I. A. R.-ja. Za. nim vo razstavo je otvoiil državni podtajnik za ljudsko kulturo eksc. Gaetano Polverellt. — Vrste kjobukov, ki se lahko dobilo brez nakaznic. Korporacijski min'ster ye odred,1, kakor poročajo iz Rima, s posebno okrožnico, da je izvzeta glede predpisov o prodaji klobukov z nakaznicam; prodaja moških slamnikov nadalje slamnatih klobukov za dečke in otroke, klobukov, ki jih nos;jo duhovniki, vojaških čepic, čepic državnih uradnikov ter pokrajinskih jn občinskih uslužbencev, ter čepic, kj jih nosijo pripadniki P. N. F. — Blagoslovitev svetišča četrte vseuei-liške legije, v navzočnosti šefa generalnega štaba milice je bilo otvorjeno v rimsk; vseučiliški četrti svetišče, k je bilo postavljeno v počastitev spomina vseh onih vseučiHščnikov, k' so se borili v sestavu četrte vseučiliške legije jn ki so na raznih bojiščih žrtvoval; svoje mlado življenje. Svečanosti so prisostvoval; tud; podšef mi-ličnega generalnega štaba, nadzornik vse-učiliških oddelkov ter vs- poveljnik: legij in vseučiliških kohort. ki so se zbrale v R mu k poročlu. Vse zbrane častnike je zatem sprejel šef mi Učnega generalnega štaba. — S polomljenimi rebri Je najprej t uspešno operacijo rešil bolniku iivljenie. potem šele poskrbel zase. Redek primer zdravnikove požrtvovalnosti in pripravljenost, za pomoč bližnjemu je pokazal od-lčn-; kirurg dr. Virgnij Silvestrini ;z Biel. le. Dr. Silvestrini se je odpeljal zjutraj s svojim avtomobilom v Gattinaro, kamor je bil poklican zarad nujnega bolezenskega primera. Toda sredi vožnje se je pripetila zaradi nesrečnega naključja, da sta za-vozila skupaj njegov avto in še drug avto. k; je pribrzei ob ostrem ovinku nasproti. Pri tem je bil dr. Severini poškodovan I in je odnesel nekaj polomljenih reber na lev; strani. Toda dr. Severinija to n; motilo. Brž je sedel v drug avtomobil. Ves čas je imel pred seboj smrtno nevarno bolnega pacijenta, k, čaka na njegovo operativno intervencijo, s katero naj b: mu bilo rešeno življenje. Čim je prispel v svojo sobo. n- črhnil nikomur niti besede. V zboru svojih asistentov je opravil operacijo, ki je terjala več ur naporne koncentracije misli ter zbrane pozornosti. Operacija je bila uspešno končana. Tedal LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI e* delavnikih v kina Na-•b Vil«- ta ftlS. ari; v Slogi neprekinjeno od 14. are dalje. Ob nedeljah In praznikih v vseh treh •b It., l/, 14., 1,16. In ftla. uri! KINO MATICA TELEF. «-41 Tragična ljubezen ruske velikašinje. Intrige na carskem dvoru ... Lalaa Ferida, Amedeo Nazzart, Osvaldo Valentl KINO UNION TELEF. M Tetka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon GLAS VESTI V gt vlogah: Renzo Ricci, Luisella Beghl, Mariella Lotti in dr. L ttJNO SLOGA rELEF iT Ho Popularni komik »Maeario« v svojem najduhovitejšem filmu Ne pravi mi tega Sodeluje lepa SUvana Jachino in Vanda Osirt I šele sa je primarij dr. Severini oddahnil ter poskrbel zase. Vsedel se je na stol in sporočil svojim asistentom, da je tudi on sam potreben zdravljenja. Pripovedoval jim je o svojem doživljaju. Njegovi asistenti so ga pregledal; z Rontgenovo napravo, nakar se je dr. Severini zatekel h kliničnemu zdravljenju. Za ta svetel primer zdravniške požrtvovalnost; so kmalu izvedel} prebivale« B elle ter okolice. Povsod je vzbudilo dr. Severinijevo vzgledno dejanje toplo priznanje, med drugim zlast v vrstah njegovih stanovskih tovarišev — Tvornica umetniške keramike v Tirani. V Tirani bo ograjena posebna tvornica za izdelovanje umetniških keramičnih dei Tvornica bo nadaljevala starinske tradicije albanskih keramiKov, o katerih pričanj znana elbasanska keramična dela iz pet najstega in prve polovice 16. stoletja. — Odkritje nove zvezde. Nek japonski dJletantsk- zvezdoslovec je odkril po posebno srečnem naključju novo zvezdo, ki spada v vrsto največjih. Na podlagi tega odkritja so se zbral; v Nagayi najodličnej-Ši japonsk; zvezdoslovcj ter najznamenitejši prirodoslovci. Temeljito So proučili pojav nove zvezde, ki se pojavlja na japonskem nebu tri ure pred in trj ure po 4. Ima sijaj kakor Venera. Njen blišč se opaža na južni polobli in sicer v jugovzhodni smeri. — Nesreče. Naslednji ponesrečenci so bili sprejeti včeraj v ljubljansko bolnico. Fr. Bencina, 641etni delavec iz Kočevja, si je poškodoval levo oko. — Stanislav če-šnovar. 46!etni mizar iz Ljubljane, si je ranil prste levice. — Pavla Dernovšek, 40-letna kuharica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. — Emil Zabukovec, S-letni sin perice iz Ljubljane, je na poti v šolo padel ter si zlomil levico. — Josipa Gričarja. 381etnega mestnega delavca iz Ljubljane, je na mestni pristavi ugriznil konj v levico. — Maša Pavčič, lOletna hči tesarskega mojstra iz Ljublj3ne, se je urezala v levico. -— Janez Kenk, Tletni sin posestnika iz Verda, si je pri padcu zlomil levo nogo. IZ LJUBLJANE I —lj Prvi sneg. V pretekli noči smo dobili prvi sneg, a mais.kdo tega niti še ne ve. Snežilo je precej močno, a tedaj smo j že spali in seveda nismo mogli videti, da 1 je bila zemlja pobeljena. Kdor je davi vstal i zgodaj, je lahko še videl sneg; pobeljene ! so bile vse strehe in sneg se je dobro hr-; žal trave, kakor da bi jo pobelila močna 1 slana. Na cestah, hodnikih ter goli zemlji, J je sneg kopnel sproti in davi so ostale za I njim le luže. V višjih zračnih plasteh men-da prevla'.uje jug, med tem ko je pri tleh davi še pihala burja. Zrak se je precej : ohladi, ker se je porabilo mnogo toplote za kopnenje snega, tako da današnja mi-j nimalna temperatura znaša 0.7°. Včeraj ; je bil zelo hladen dan, saj je najvišja dnev-i na temperatura znašala le 2.5°. Zračni tlak ■ je včeraj precej popustil, a je še soraz-: merno visok in dav; ni več popuščal. —lj Konjsko meso debelih konj se pro-] daja torek, sreda in četrtek na Sv. Petra i nasp št. 29. Kupujejo se konji za meso. Se priporoča Pušnik Rudolf. Iz pokrajine Gorizie — Posvećenje gOrizijske stolnice. V soboto 2$. novembra bo v gorizijski metro-politski stolnici slovesna liturgična posvetitev cerkve sv. Hilarija. Za posvečenje se je odločil nadškof mons. dr. C. Margotti zaradi tega. ker ni nobenega zanesljivega dokumenta, ki naj bi pričal o tem, da je bila stolnica kdajkoli posvečena. Da se odstrani to stanje negotovosti, bo dne 23. novembra v navzočnosti duhovščine iz vse nadškofije slovesno posvečenje omenjene stolnice. Stolnica je zgrajena v gotskem slogu in je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, po koncu vojne pa posrečeno obnovljena. Vsi oltarji so iz marmorja in potekajo iz 17. ter 18. stoletja. Pomemben je stolnični cerkveni zaklad. Zgodovinska in starinska gorizijska stolnica je med najlepšimi cerkvenimi stavbami v Veneziji Giuliji. — Vicnkovita predstava Vlnehljevc Igralske skupine v gorizijakem gledališču. Te dni Je bila v Verdijevem gledališču v Gonziji otvoritvena predstava sezone 1942-42. Prve predstave je prevzela odlična igralska skupina, ki jo vodi Hanibal Ninehi. Uprizorili so najpreje odrsko delo Pavla Giacometija »Meščanska smrt V tej igri prikazuje odlični pisatelj bur-bonski despotizem. Vodja igralske skupino Hanibal Ninehi je mojstrsko \ dal vodilno moško ulogo. Njemu ob stran se je postavila Z učinkovito igro izvrstna igralka Olga Navarro. Sodelovali so Se pri tej lepi predstavi Ubald Štefani, Amieto Petroni Pio Guazetti. Julija Belsani ter Marija Vianello. Verdijevo gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Hvaležno občinstvo ni fttedilo ■ priznanjem ter je vzklikalo igralcem, ki so morali zaporedoma na oder In Id so se predstavili občinstvu Še v naslednjih učinkovitih uprizoritvah. rjeva, ■mini. 55-letni dar Jakob Baatn iz Saleana se Je pri popravljač ju zida nerodno okrenil. Izgubil je, stoječ vrh zida. ravnotežje in strmoglavil na tla. Basi na so prepeljali v gori-zijsko bolnišnico, kjer so dognali, da ima zlomljeno levo nogo in desno podlaktnicc ter da ima razen tega zelo nevarne poškodbe na hrbtenici. — Važno kulturno »redisce v rixiji je grorizijski Kulturni krožek, ki je pričel te dni z novo kulturno glaabeno sezono. Na otvoritvenem večeru je nastopila z lepim uspehom ter izbranim koncertnim sporedom odlična sopranistka turnej po vseh večjih italijanskih mestih in tudi po Nemčiji. V letošnjem koncertnem repertoarju gorizijskega Kulturnega krožka je nastop znanega kvarteta Bogo. ki bo koneertiral 27. novembra. Dne 15. decembra se bo predstavil gorizijskemu kulturnemu občinstvu violinist mednarodnega formata Edvard Zatureezkv. Sledil bo večer odlične pianistke Rosane Bottai, zmagovalke sedme revije mladih glasbenih solistov. Zelo zanimiv bo tudi nastop vokalne ter instrumentalne komorne skupine, v kateri so sopranistka Ida Manfredi, ga. Italia Crespi Staccooi ter flavtista Štefan Crespi in Sal-vator Alfieri. Razen tega so v načrtu poleg poučnih predavanj še trije koncerti. Na enem od teh bo nastopil domači komorni orkester pod vodstvom Rudolfa Li-pizerja; na ostalih dveh pa bosta pokazala svojo reproduktivno umetnost znameniti pianist Artur Benedetti in Izvrstni violinist Fellce CSllario. Gorizijski ikul-turni krožek ima že svojo tradicijo ter se gorizijsko kulturno občinstvo njegovemu povabilu zelo rado odziva, tako da so vse njegove prireditve lepo In dobro obiskane. — Vsak dan nezgode. 15-letni Ernest Maras iz Bigliane je lezel po lestvi na seuik. Pri tem se je spodtaknil in padel na tla, kjer je obležal z občutnimi poškodbami. 55-letni Jakob Bazzini je stal na oknu prvega nadstropja in porpavljal po!-kne. Po nesrečnem naključju pa je izgubil ravnotežje ter omahnil na cesto. Ima poškodovano hrbtenico. 23-letna Albina Zavod Ion iz Salone d* Isonzo se je poškodovala pri padcu z voza na vratu in ramah. Kolesar je povozil 16-letnega Viktorja Fo-glietto. ki je obležal na cesti z ranjenimi ustnicami. 28-letna Aurona Gagliussi se ni vešča v kolesarjenju. Ko se je te dni peljala skozi mesto, je padla s kolesa in se poškodovala na levi nogi. Desnico si je zlomil v zapestju Franc Suligoi iz ulice Ducca d* Aosta, ko je med delom v hlevu padel na kamnita tla. V Cormonsu je padel v živo apno 34-letni Angel Causaro, ki se je opekel po vsem telesu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. Iz pokrajine Trieste — Mrtva na cesti. 57-letna Marija Le-nardon iz Monfalcona je šla s svojo snaho v Malchino pri Duinu, kjer je hotela kupiti kozo. Na poti pa se je Lenardonova nenadoma zgrudila na tla in obležala negibna. Mimoidoči so stekli po bližnjega zdravnika, ki je ugotovil, da je Lenardonova umrla zaradi srčne kapi. — smrtno nevaren padec s strehe. 62-letni poljedelec Ivan Fontanot iz Porte-rosa je šel na streho svoje hiše, da bi jo popravil. Pri tem pa je izgubil ravnotežje in omahnil na tla. Ima smrtno nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v trie-stinsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. — Tramvaj in avtokar sta trčila skupaj v drevoredu Costanzo Ciano v Fiuml. Prometna nesreča, ki se je pripetila po nesrečnem naključju, je terjala mlado Človeško življenje. 16-letni Hektor Miglioni, ki je pri karambolu padel z avtokarja, je obležal s počeno lobanjo in je kmalu zatem izdihnil. Razen tega je bilo ranjenih več potnikov, od katerih so se morali nekateri zateči v bolnišnico. — Poezija, glasba ln petje. V nedeljo 15. novembra je bil v Dantejevem liceju v Triestu večer triestinske umetnostne družbe, ki je privabil številno triestinske kulturno občinstvo. Marcel Fraulini je recitiral izbrane lirične pesmi Gianine Lon-go Tamburinijeve. odlične triestinske pesnice. S.edil je nastop komornega zbora, ki je izvajal skladbe Havdna. Viozzija in A. Ccrellija. Sodelovali so profesorji Bru-..• i~e».-rr;-.t, Ondina Cresnar in Nereo Nie-ro. Odlična sopranistka Fani Palidori pa je učinkovito odpela izbrane arije. Pri klavirju jo je smiselno spremljala pianistka M. Annieri. — Poročili so se te dni v Triestu učitelj Ivan Breda in modistka Marijana Turrisi, mizar Ferdinand Muratovich in gospodinja Roza Stanisa. poljedelec Rudolf Marži in gospodinja Zdenka Krizmancic. — i mrli so te dni v Triestu 75-letni Josip Purini. 68-letna Marija Busln-Bar-go. 71-letna Marija Lupusic-Bisiach, 3-let-ni Mario Gustincic. 70-letna Marija Calan. 71-letna Jožefa Stoka-Cuk. 77-letni Santo Carlin in 67-letni Jožef Abram. — 1/soden padec v podpalubje. 33-letni natakar Jurij Frangolo je stal na krovu pamika v pristanišču, pa se je ob nekem npodtaknfi tn priletel ▼ ve* metrov globoko leteče podpalubje. Obležal je o poškodbami po vsem telesu. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 31-letna gospodinja Antonija Kranich iz ulice Guerrazzi 15, ki se je pri padcu potolkla po čelu. — Padla Ji s prvega nadstropja ln umrla. V Biazzanu je čistila šipe na oknu prvega nadstropja 21-letna delavka Alojzija Alt. Pri tem se je nagnila pravni navz\ en in izgubila ravnotežje. Reva je omahni ia t globino in obležala s počeno 1 banjo. Ne-'nlgo zatem je za posledicami p skont) n> iamila. Iz Hrviff-r — Hrvatski muslimani pri v*4ik «n muftiju Iz Rima poročajo, da ;,e sprejel jeruzalemski veliki muftl edpoalanatva hivat- skih muslimanov iz Bosne in Hercegovine in mu izročil 15 mil jonov lir. — Reorganizacija pullcljsk** slnah*. Poglavnik je podpisal uredbo, po kateri »e izločijo vsi urad'iki policije in poročevalske službe iz ustaške nadzorne shifrbe. Pr»-vza-e jih glavno ravnateljstvo za javni red in varnost v notranjem ministrstvu. — Razdeljevanje •»emenskejra ž*,n. Veliko županstvo Gora je razdelilo med kmetovalce semensko pšenico. Na vsakega km ta je pršlo največ 50 kg. Tudi kmetje v občin; Ogolin so dobili semensko pAneleo. —Nove najvišje cene lednih proizvodov. Hrvatski državni urad za določanje cen in mezd je določil nove najvišje cene aa teSBS proizvode. — Nov komisar IvdnrCrffnlM Snnrniee, Dosedanji državni komisar pri zagrebški industiijski zbornici Franc Jur.nac je odstopil. Za njegovega naslednika je hl im -novan ravnatelj zagrebške tovarne za lak in olje i'ž. Radoslav Lorkovič. — Studijsko potovanje v Nemčijo. Na povabilo nemške pretituberkulozne organizacije so odpotovali v Nemčijo trije hrvatski specialisti z^. tuberkulozo, v Nemčiji ostanejo 14 dni, da si ogledajo zdravilišča za tuberkulozne in razne druge ustanove za zatiranje te nevarne bolezrl. — Literarna nagrada Hrvatska fra Grga Mat čeva nagrada za najboljši gledal ^ki komad v sezoni 1941-42 je bila pod lj na znanemu hrvatskemu dramatiku in pnpo-vednku Ahmedu Muratbegov.ču. ravnatelju sarajevskega gledališča. Radio Ljubljana SREDA. 18 NOVEMBRA 1942 XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved čusa: poročila v it.ilij:in:čini. 12.20: Plo&ce. 12-30: Poročala v atovea&ini. 12 4^: Laakj ^fasba, 13.00: Nupo-vcd čas«; porodila \ N Sil ščini. 13.15: PinroCiiio Vrhovnega poveljetva Obc«rožen:h s*.l v slovenšoni 13.20. Pisano glasbo vodi dirigent Segurml 1400; l'^n*-čJla v italijanščini 14.15. Novi orkester, vodi dvrij>ent Fnagna. 15.0O: PotOJHia v Sfo> ven^člni. 17.10: Ptt minut gOSpods X. 17.15: Koncert čelista Čende Sedi ban crja. pn klavirju Marijan Lipovšek. 1735; Koncert pianista Vvncenza Mann ivja l(>.0O: »Govori* mo italijansko«, poučuje prof. dr Stanko Leben. 1^.30: Poročila v slov en čini. 19.45: Klomo*rna glaska. 20041: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20. Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.43: Rad&o za družino. 21.30: Znane peMnt iz\aja onke-s»tcr, vodi dirigent Ze-tne 22.00; Proda\nTve v slovenščini. 22.10: fConcerl \-io«hn*\i Sabat ini ja 22.45: Poročila v italijaiv-čiivi. Iz Spodnje štajerske — Spodn.ieštajerski lekarnar j; na kongresu nemške Lekarniške zbornic*. Od 1. do 4. t. m. jc bil v Solnogradu letošnji kongres nemške Lekarniške zbornice, na katerem so ?e obravnavala važna stanovska vprašanja. Okrog 100 delegatov je zastopalo 30.000 lekarnarjev. Spodnješta-jerske lekarne so bile zastopane po lekarnarju Kdnigu in Vavpotu iz Maribora in Molitorju iz Ptuja. Mali oglasi gospodje pozor: Klobučarna »PAJK« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk. Sv. Petra CRNO RKDKRV kg Lir 1.— nudi Sever & Komp., Ljubljana. Inserirajte v tSlov Narodu1 Tulipane ln krolraze sadimo že sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo originalne holandske — SEVER * KOMP., Ul ULJANA ZAHVALA Ob priliki smrti naše predrage mame, stare mame in prababice, gospe Ane Javortaik roj. Ztirc izrekamo tem potom najiskrenejso zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami ali na katerikoli način počastili spomin umrle. Prav posebno zahvalo pa izrekamo gosp. dr. Fedranu sa njegovo dolgoletno požrtvovalno zdravljenje; gospe j dr. Horvatovl za njeno ljubeznivo ln skrbno nego; prečastiti duhovščini v 2alni ln Grosupljem za tolažbo v bolesni in za poslednje spremstvo; spoštovanemu učiteljskemu zboru in šolski mladini v 2alni; prav tako domačim pevcem. Nadalje se skrene zahvaljujemo vsem sovasčanom in vsem iz Grosuplje, ki so se tako lepo poslovili od nase predrage mame. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja, vsem darovalcem v dobre namene nasa najglobokejša zahvala. talna* 10. novembra 1042. ŽALUJOČI OSTALI Stran 4 >SLOVK1?8KI 9IIOD«, tor« IT* 301 Ko bi slikarji otroških slikovnic tat aaie pam$*ke poznali ljudsko klaverne Ljubljana, 14. novembra. Da premalo cenimo ter spoštujemo vse. kar je domačega, sprevidinio tudi po tem. kako gledamo na ljudsko umetnost. Kdo pri nas res dobro pozna ljudsko slikarstvo? Poznavalci so redki. Tudi m hI slikarji jih ni mnogo. S tem s:- r ni rečeao, da sLkar ne zna slikati, če se ni seznanil z ljudsko umetnostjo Kljub temu je lahko najboljši slikar. Vprašanje je pa vendar, ali bi znal naslikati tudi rc-s dobro otroško slikovnico s pii.Naše panjske končnice«. Slikanje po šabloni Številni slikarji panjskih končnic so bili tudi mazači. ki ne zaslužijo imena >ljud-ill umetD'k«. Sicer je lila tehnika posli-kovalcev panjskih končnic v splošnem zelo preprosta. Slikar je prevlekel dobro uglajen les s temeljno barvo. Ko se je temeljna barva posušila, je na njo narisal s svirčnikom obrise predmetov, ki jih je nameraval naslikati. Na nekaterih končnicah se še poznajo obrisi. Slikarica panjskih končnic Podnartovčeva Micka iz* Selc je slikala panjske končnice tako na debelo, da je bilo treba slike razmnoževati že industrijsko. Slikala je tako, da je obrise napravila s šablon o s pomočjo okra in ogljenega prahu. Obrise na šabloni je pre-bodla z buciko, potem je pa tolkla po šabloni z vročino, napolnjeno z zdrobljenim ogljem tako dolgo, da je prah prodrl skozi luknjice na končnico. Naredila je na atotine takšnih kor.čnic. Zato so pa mnogi njeni izdelki tudi vsi po enem kopitu ter brez posebne vrednosti. Tudi pravi slikarji slikali končnice Končnic niso clikali le ljudski slikarji. Povedano je bilo že, da so končnice slikali tudi boljši slikarji, ko so se mudili v va-s» h. zaposleni s cerkvenim slikanjem. Ne-kij končnic so pa naslikali tudi dobri slikarji v svojih delavnicah. Tako je znano, dri so panjske končnice slikali tudi v Šu-bičevi delavnici v Poljanah nad Škofjo Loko. Ni pa bilo mogoče dognati, kateri temed slikarjev šubicev se je ukvarjal s slikanjem končnic in v kateri dobi. Eden izmed slikarjev iz te delavnice je hodil slikat končnice celo v ljubljansko okolico »v šteroT. Vsako leto je obiskal čebelarje iz Šmaitnega pri Dobrovi. Razen tega so v Kranju prodajali na trgu poslikane končnice iz šubičeve delavnice. — Zanimivo je vsekakor, da se je s slikanjem končnic pečala tudi ženska. Podnartovčeva Micka — pisala se je Marija Pavlic — je bila precej upoštevana slkarica. Slikati se je naučila od očeta, ki je bil slikar. Slikala nf le končnic, temveč tudi znamenja in slike na steklu. Slikanja se je oprijela tem bolj ž? zaradi tega, ker je ime-Li pokvarjene noge in ni bila sposobna za drugo delo. Številni slikarji končnic S slikanjem končnic so se nekdaj pe-e;di številni slikarji, a kakor rečeno, ne le ljudski. Upravičeno domnevajo, da je bilo precej končnic, ki so bile naprodaj v Kranju na trgu slikali tudi v kranjskih slikarskih delavnicah Za slikarja Leopolda Laveija (1752—1828) je dognano, da je posl koval končnice. V ljubljanskem muzeju sta ohranjeni dve njegovi končnici: Noetova daritev in Cvetna nedelja. Ljudskih slikarjev končnic je bilo največ na Gorenjskem. Nekateri so si pridobili ugled in njihova imena niso še pozabljena. Bukovec našteva imena posameznih ljudskih slikarjev k:včn:c in označuje njihovo umetnost. Ljudski umetniki so se udej-stvovali tudi v ljubljanski okolici, a ne vsi s posebnim uspehom. Tako je končnice slikal Gašper Bizjan izpod Utika. Bil je samouk in se je pečal s slikanjem samo pozimi; sicer je obdeloval svoj košček zemlje in čebelaril. Poslikal je največ končnic velike mere (za pavlinovce). Najraje je slikal zgodl>e iz sv. pisma. Iz prve dobe D. Da Maorlen njegovega slikarskega udejstvovamja so bile končnice >oko žaleči izdelki, kar si jih moremo mislitK. Čebelar Pavlin je močno kritiziral končnice s sliko zlodeja, čes de so imele ženske, ki jim je hudoba orusi a jezike, prevelike glave in prekratke j^-Jike. vrag ac je premalo odločno držal, imel je klavrne oči in rep je povešal kakor mršava svinja, namestu da bi ga imel zvitega in obrnjer.iga navzgor, kakor se spodobi za zlodeja, ki se je z veseljem in navdušenjem lotil vse hvalevrednega posla .. . Pisec razprave omenja to sodbo kot dokaz, da so tudi preprosti ljudje imeli kritično oko in smisel za lepo slikarijo. — Bol.ši slikar od B^zjana je bil Razpot-nlk. delovodja v opekarni v Kosezah. čebelarji so radi kupovali njegove izdelka. — D je pisec omenja tudi koroške slikarje. Med slikarje končnic je lahko uvrstil tudi Znamenitega pokra jlnarja Marka Pvrnharta. Končno se je pečal s slikanjem končnic v sami Ljubljani učitelj risanja na ljubljanski normalki Andrej Herr-lein (umrl 1. 1817). Med francosko zasedbo je ostal brez pokojni-ce, pa se je začel preživljati s slikanjem končnic. Neizčrpen zaklad domislekov Pisec razprave o končn.cah pravi, da se človeku, ko razmišlja o naših starih čebelnjakih, sama po sebi ponuja primera z nekašno domačo galerijo slik. Ce pa ima pred očmi vsebinsko pomembnost končnic, pa še prej pomisli na knjigo in letak, kakršnega srečamo ob koncu 15. stol. in vse 16. stoletje. Razen verske vsebine in snovi iz tradicionalnega sveta je bilo še marsikaj, kar je zanimalo slikarja, tako da so njegove slike postale kronika tistih časov. V tej kroniki je slikar bodisi miren, stvaren pripovedovalec ali pa tudi sarkastično obsoja, poroča ali opozarja, kar zasluži poudarka Pročelje čebelnjaka je bilo tako kakor strani dnevnika: tam je čebelar lahko sčital« bodisi kritiko ali povsem stvarno poročilo, se pomudil pri le- gendi, pri zgodovinskem aH skem dogodku. Slikarjev zaklad domislekov je bil neizčrpen. Zajemal je s polnimi rokami iz neusahljivega vira domače Saljl-vosti. satire, bajk m legend. Ni le oživljal zgodb sv. pisma, temveč prikazoval tudi mish in čustva preprostega človeka. Prikazoval je va^ko življenje, večkrat se je dotaknil tudi pomembnejših, državnih dogodkov. Proza in poezija sta mu nudili dovolj snovi, treba je bilo le malo domišljije in s skromnimi sredstvi je lahko povedal toliko, a vendar je slika ostala po obliki preprosta. Nekatere snovi so se slikarjem posebno priljubile, tako da so mlajši slikarji izbirali za starejšimi iste ali podobne motive, n. pr.: Pegam in Lambenjer, Job na gnoju. Izgubljeni sin, Spovednica. Lovcev pogreb, Lisica lovca brije, Boj za hlače. Vrag babi jezik brusi, Strahopetec krojač itd. Končnice in otroci Končnice s svetopisemskimi motivi so> posebno radi ogledovali otroci. Ko še ni bilo učnili knjig, je bilo pisano pročelje čebelnjaka odprta knjiga. Sicer pa dandanes ne najdeš tako lepih barvastih slik, ki bi učmkovale na otroka tako močno, v nobeni knjigi. Na končnicah so otroci videli nešteto reči in stvari, ki bi jih sicer v življenju nikdar ne spoznali. Ob teh slikah se jim je razživela domišljija. Pisec razprave pravi, da bi bila marsikatera sodobna slikovnica, ki je včasih tako klavrna, drugačna, »če bi bil 3likar — Bog mi greh odpusti, da rabim zanj to vzvišeno ime — poznal snovnosti iz čebelnja-kove galerije. Tam bi našel kopico pobud za slikovnico trajne vrednosti, ki bi zadostila tudi vsem zahtevam sodobnega vzgo-jeslovja in bi bila zares narodna«. V resnici naših poslikanih končnic še ne znamo dovolj ceniti, zato je pa tudi tem bolj potrebno temeljito, obširno delo o njih, kar obeta Bukovčeva razprava. To bo prava monografija o poslikanih slovenskih končnicah. Madžarsko vojno gospodarstvo Država pospešuje z raznimi ukrepi oboroževalno in poljedelska industrijo Pozneje kakor druge evropske države je začutila potrebo po reorganizaciji gospodarstva in njega prilagoditvi vojnemu času Madžarska. Tudi posledice vojne so se pokazale na Madžarskem pozneje kakor po drugih evropskih državah. Takoj po začetku vojne v septembru 1939 je segla Madžarska I« previdnosti po raznih ukrepih zlasti v pogledu razdeljevanja iz inozemstva uvoženega blaga. Pozneje se je polagoma pojavljalo pomanjkanje lz prekomorskih držav uvoženega blaga, ker je do leta 1941. polagoma prenehal ves uvoz. Toda v vojno je posegla Madžarska šele lani proti koncu junija in šele tedaj so se pokazale prve posledice vojnega gospodarstva. Razvoj madžarske industrije je doživel velik razmah. Zlasti težka industrija je bila takoj po vstopu v vojno polno zaposlena. Tudi rudarski industriji je prinesla vojna polno zaposlitev. Industrija vsakdanjih potrebščin je večinoma lahko ohranila visok proizvajalni nivo, čeprav so bile potrebne v nekaterih panogah preusmeritve, kar velja zlasti za tekstilno industrijo. Zdaj se tudi MadžarsKa v pogledu porabe Industrijskih izdelkov polagoma prilagodeva vojnemu času. Pristojna ministrstva so odredila, da dobiva sirovine in delavce na razpolago v pivi vrsti oboroževalna industrija. Proizvodnja luksusnih izdelkov je bila povsem ustavljena, proizvodnja vsakdanjih potrebščin za civilno prebivalstvo pa omejena. S tem bi b;lo pa samo posebi sproženo vprašanje preusmeritve dela in strokovne izobrazbe delavskega naraščaja. Poleg oboroževanja pospešuje država tudi poljedelsko Industrijo, ker igrajo poljedelski stroji pri kmetijski proizvodnji odločilno vlogo. Se nedavno so na Madžarskem po pretežni večini obdelovali zemljo brez uporabe večjega števila strojev, zdaj so pa poljedelski stroji že močno zamenjali ročno delo. Tudi na Madžarskem se čuti pomanjkanje delovnih moči m naravno je, da si vlada prizadeva preskrbeti kmetovalcem čim več poljedelskih strojev. Zaradi velikega povpraševanja po poljedelskih strojih so se odločile tovarne za skupen program proizvodnje, poleg tega bodo pa razne tipe le teh normirane. Madžarska rabi letno okrog 10.000 plugov, 16.000 se- jalk in 4000 čistilk. Precej plugov in čistilk dobe mali kmetje brezplačno. Pripravlja se ustanovitev 400 kmetijskih zadrug, ki bodo skrbele za nakup traktorjev. 2e obstoječe kmetijske zadruge igrajo pri pospeševanju kmetijstva važno vlogo. Finančno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da pridejo zopet v obtok velike vsote skritega denarja. Poznavalci razmer pravijo, da je na Madžarskem odtegnjeno obtoku okrog 800 milijonov pengo. Obdavčenje židovskega premoženja bo tudi znatno prispevalo k Živahnejšemu obtoku denarja. Državni tajnik Jurcsek je pa pripravil načrt, po katerem naj bi se povečala kmetijska proizvodnja. Kmetje, ki bodo pridelali več kakor v mirnem času. dobe posebno nagrado. Oni, ki bodo pridelali manj, bodo pa kaznovani Tisti kmetje, ki bodo pridelali več. dobe poleg tega še posebne nakaznice za živila, obleko in obutev. Najvišje cene pred 1600 leti Tudi maksimirane cene življenjskih potrebščin niso nič novega. Poznali so jih že stari Rimljani pred 1.600 leti. O tem pričajo izkopanine in zgodovinske najdbe v starem Rimu. Kot komisar za cene se nam predstavi iz onih davnih časov cesar Dioklecijan. On je bil delavec, pravnik, organizator in upravni uradnik v eni osebi. Mogočno rimsko cesarstvo je razdelil v štiri upravna področja, ta pa zopet v okrožje in okraje. Civilno upravo je strogo ločil od vojaške- Cesar Dioklecijan je bil pa tudi dober gospodar. Ko so začele cene naraščati, ko je bilo velno težje dobiti življenjske potrebščine in je pretilo siromašnejšim slojem hudo pomanjkanje, je posegel cesar Dioklecijan s svojo krepko roko v nezdrave razmere in napravil red. Leta 301 pred Kristusom se je odločil za maksimiranje cen, da bi zajezil njihovo naraščanje in vrnil denarju njegovo prvotno veljavo. Na vseh trgih, po mestih in vaseh so bile pribite kamenite tablice z naj- Z vzhodne fronte: Patrola Italijanske vojske v Knsiji v napadalni akrijl proti ostankom sovjetskega odpora višjimi cenami. Nobena življenjska pov trebščina ni bila izvzeta. Določene so bile cene soli, sočivju, sad ju j kruhu, mesu, ribam, olju obleki in obutvi, določene so bile pa tudi plače učiteljem in zdravni-koms najvišji zaslužek brivcem, pisarniškim uradnikom itd. To je pač najstarejši primer, ko so morale oblasti zajeziti dobičkaželjnost brezvestnih izkoriščevalcev trenutnega položaja. že v starem Rimu so stale oblasti pred nevarnostjo inflacije, ki jo je bilo treba preprečiti z zadostnimi ukrepi in cesar Dioklecijan je to tudi storil. Kakor je na eni strani odločno stopil na prste navi-jalcem cen, tako je na drugi strani vzorno skrbel za siromašnejše sloje. Strogo je kaznoval veriznike. Zanimiva je utemeljitev smrtne kazni, določena za vse, ki so se hujše pregrešili zoper določbe o najvišjih cenah. V vseh časih je bilo tako, pravi utemeljitev, da je mogel samo strah krotiti prelrznost. Smrtna kazen se ne smatra za pretrdo, saj se je lahko izogne vsak kdor ne krši zakona. Slovaško kmetijstvo Prizadevanje slovp.škega poljedelsikega ministrstva in nedavno ustanovljene kmetijske zbornice gredo za tem, da se kmetijstvo še bclj povzdisme, in da bi pridelali kmetovalci prihodnje leto še več kakor letos. Zasnovan je bil širokopotezen načrt za povzdigo kmetijstva v prihodnjih petih letih. Država bo dala v ta namen poldrugo miljardo kron. Potrebni so pa že takoj razni ukrepi in javna dela, da se zboljša položaj kmetijstva. V ta namen je določenih 100 milijonov kron. Veliko važnost polnga kmetijski minister tudi na izmenjavo semenskega žita. Ta akcija je v glavnem že zaključena. Izmenjanega je bilo okrog 2.000 vagonov žita. Koristne posledice tega prizadevanja se bodo gotovo pokazale že prihodnje leto. 5000 let stari lešniki O zanimivi predzgodovinskl najdbi poro. čajo iz Velikega Belta. Neki danski ribič iz Korsoera je potegnil iz morja z mrežo veliko kepo blata, v kateri je našel več leskovih vej, na njih pa nekaj lešnikov. Znanstvena preiskava je pokazala, da gre za rastlinske ostanke, stare okrog 5000 let. Danski arheološki zavod je v morskem blatu najdene leskove veje in lešnike temeljito proučil. Zanimanje učenjakov za te lešnike je pič razumljivo, kci so menda r^jstarejši na svetu. Zatiranje influence na Madžarskem Državni tajnik v madžarskem notranjem ministrsTvu dr. Bela J o han je na seJL zdravniškega društva v Budimpešti čal, da se je oddelku za proučevanje tn-fuence v državnem zavoiu za narodna zdravje posrečilo odkriti povzn učitelja ta pogoste bolezrui. Zavod je ugotovil, da povzroča infuenco virus, ki se da filtrirati. To se ujema tudi z opazovanji zdravnikov V drugih držav ui. Ker je povzročitelj influence ugotovljen, se je madžarski dr-» žavni zavod za narodno zdravje takoj odločil za borbo proti tej bolezni. Zaenkrat delajo poskuse še v laboratorijih. Za smeh Psmen barvastega papirja pri Arabcih Arabci so imeli že visoko razvito umetnost izdelovanja papirja. Pri njih se je razmeroma že zgodaj razširila navada upodabljati v gotove? svrhe tud- papir določene barve. Uradi so uporabljali za pisarniške posle v glavnem bel papir. Papir bele barve se je uporabljal tudi v znanstvene in študijske svrhe. Smrtne obsodbe so bile pa pisane pogosto na modrem papirju, kajti v očeh Arabcev je bila modra barva znak boja in pravice. Rdeč papir je bil znak plemstva in dostojanstva. Zato so ga uporabljali knezi in duhovniki. Rumen papir je pa veljal za znak bogastva in razkošja. PRED SODIŠČEM. — Priča, vi ste bili očivilec. ko je obtoženec udaril tožitelja. I'ove j te nam, ,>li ga je res udaril v afektu? — To je grda laž! Udaril ga je ar^di ceste, gospod sodnik. DVOUMNO — Gospodična, kaj bi storili, če bi w»a zdajle objel in poljubil? — Kako morete kaj takega vprašati! NI JE RAZUMEL — Kaj obed Še ni pripravljen? Greni pa v restavracijo obedovat, ker ne morem čakati. — Samo pet minut počakaj, dragi — Kaj bo čez pet minut obed na mizi* — Tisto ne. pač bom pa jaz oblečena in potem pojdeva skupaj v restavracije*. ADAM IN EVA — Poj diva se Adama in Evo, — predlaga Jurček svoji sestrici. — Ti me nagovor*, naj pojem jabolko in pojedel ga bora. NI NEVARNO — Tvoj oče je zbolel? Pa vendar ni Jraf nalezljivega? -— Ne, zdravnik pravi, da je preveč delal. IZ ZENITOV AN JSKEGA URADA — Ce želite inteligentno ženo, vam lah-* ko tole gospodično kar najtopleje pripora čim. To vam je pravi leksikon. — Da. sam0 nekoliko prestara izdaja. ZAKONCA MED SEBOJ — Ce mi ne nehaš godrnjati, skočim kože!. . . — To je nov dokaz tvote kačje nahnr. MANJŠE ZLO. — Kako to, d:» imaš tako majhno ženo?, — Ce sem se že oženil, sem pač gledć*L da si nakopljem na vrat čim manjše zio- KES AN JE. — O. da bi imel tisti denar, ki sera c-*. v življenju zapil! — Kaj bi pa storil z njim? — Zapil bi ga. TAKTIČNO. — Papa, ali je res. da se na svetu rr?-» koli nič ne zgodi prvič, temveč da se vi • ponavlja? — Seveda je res. — Ali se pa spominjaš, da si nrd nek«>č pravil, kako so te vrgli iz šole? SIMPTOMI. Janko ima nove čevlje, ki mu zelo škrip-Ijejo. — Gotovo jih nisi plačal, ker ti tako) škripljejo, — mu pravi prijatelj. — Ce bi bilo to res, bi morale Škripati, tudi tvoje hlače. 146 Prva žena Roman Stisnila sem se v kot; natakar mi je kmalu prinesel ribo. Jastog je bil. Vroč, odličnega okusa. Tudi jaz sem si naročila še en konjak s sodavico. Čudno dobrodejen občutek me je prevzemal ob zavesti, da sem tu, in zdelo se mi je, kakor da ni v moji glavi nobene misli. Vsaj težke ne. Nasmehnila sem se natakarju. Sama ne vedoč, zakaj, sem po francosko naročila še kruha. Ozračje v malem restoranu je bilo pokojno, simpatično. Z Maksimom sva bila združena. Nevihta je bila minila. Vse je bilo v redu. Rebeke ni bilo več. Rebeka nama ni mogla več storiti zalega. Kakor je bil rekel Maksim: poslednji zasmeh, in za tem nobenega več. Maksim se je vrnil čez kakih deset minut. »Nu,« sem vprašala, in moj lastni glas se mi je zdel. kakor da prihaja od daleč, > kako se ima Frank ?c »Dobro,« je Maksim odvrnil. »V pisarni je bil. 2e od štirih naprej je čakal, kdaj ga pokličem na telefon. Povedal sem mu, kako je bilo. In zdelo se mi Je, da je tudi on zadovoljen in pomirjen.« »Je,« sem rekla. »Toda zgodilo se je nekaj čudnega,« je nadaljeval Maksim in namrsil obrvi. »Frank meni, da je Danversovka za zmerom odšla. Izginila je, ni je več. Povedala ni nikomur nič, a očitno je ves dan po- spravljala svoje reči in odnesla vse iz svoje sobe, okrog štirih pa je prišel s postaje nosač, ki je vzel njene kovčege. Frith je to neutegoma telefoniral Franku v pisarno, in Frank je rekel, naj povedo starki, da jo pričakuje; čakal je in čakal, a Danversovka se ni pokazala. Četrt ure, preden sem jaz telefoniral, je Frith drugič telefoniral Franku ter mu povedal, da so gospo Danversovo od zunaj klicali na telefon in da je spojil centralo z njeno sobo, potem pa ni slišal ničesar več. To je moralo biti nekaj malega pred četrt na sedem. Ob tri četrt na sedem je šel trkat na vrata gospe Danversove. pa je našel njeni sobi prazni. Obe. salonček in spalnico. Iskali so jo povsod, toda niso je mogli najti. Mislijo, da je odšla. Najbrže je skrivaj zapustila sobo, nato pa ubrala pot skozi gozd. Skozi mrežna vrata vsekako ni šla.« »Ali mar ni bolje tako?« sem rekla. »Pomisli, koliko neprijetnosti nama je prihranila! Odslovila bi jo bila tako in tako. Mislim, da je tudi ona slutila... Prav davi, ko sva se vozila v London, sem mislila na to. Tisti njen snočnji obraz...« »Da, ali vse to mi ne ugaja...« je dejal Maksim. »Ne ugaja mi....« »Kaj nama more biti mar?< sem vztrajala. »Ce je odšla, tem bolje. Telefoniral ji je najbrže Favell, toliko je jasno. Gotovo ji je povedal zastran Baker-ja in ji hkratu sporočil tudi to, kar mu je nazadnje rekel polkovnik Julvan. Ali ni tudi nama dvema zabičil, naj ga takoj obvestiva, če bi se dogodil le najmanjši poskus izsiljevanja? Pa saj se ne bosta upala, nikoli ne! Nič nama ne moreta. Nevarnost bi bila prevelika.« »Izsiljevanje ni tisto, kar me skrbi,« je zamišljeno rekel Maksim. *Kaj pa naj bi storila?« sem nadaljevala. sPol-kovnik Julvan je imel prav, ko nama je rekel, naj nikar več ne misliva na to. Vse je končano, dragi, vse to je zdaj daleč za nama. Nič drugega nama ne ostane kakor kleče zahvaliti Boga, da je konec.« Maksim ni nič odgovoril. Strmel je predse tja v en dan. »Tvoj jastog bo mrzel,« sem dejala. »Jej, dragi. Prileglo se ti bo, saj si tudi ti potreben, da dobiš nekaj vase. Močno si izmučen.« Rabila sem do malega njegove lastne besede. Duša mi je bila vsa sproščena. In zdaj sem bila jaz pri njem, da bom skrbela zanj. Izmučen je bil in bled. Jaz sem bila že premagala slabost in utrujenost, pri njem pa je šele zdaj nastopal vzvrat. A največ zato, ker je bil truden in ker je imel prazen želodec. Kaj je bilo sicer še takega, da bi si bilo treba beliti glavo? Gospa Danvers je bila odšla. Odšla je bila, hvala Bogu! Tudi to je pomenilo eno skrb manj. »Jej jastoga, dragi,« sem rekla. Kolikanj drugačna je bila zdaj najina prihodnost! Nič več ne bom živčna in plaha v občevanju s slu-žinčadjo. Zdaj, ko je Danversovka izginila, se bom polagoma naučila držati hišo za vajete. Pred vsem se bom sama hodila v kuhinjo pogajat s kuharjem. In ti ljudje se me bodo naučili ljubiti in spoštovati. Kaj kmalu jim bo Danversovkino vladanje le še daven spomin. Tudi vodstvo posestva me je mikalo, da bi se zavzela zanj. Za marsikaj bom prosila Franka, naj mi razloži. Frank me je imel rad, o tem sem bila prepričana. In tudi jaz sem ga imela rada. Poglobila se bom v skrivnosti uprave. Vedeti hočem, kako napreduje pristava in kako se porazdeljuje delo na poljih. Kdo ve, ali se ne opri-mera tudi vrtnarstva ... To pa ono bi hotela sčasoma izpremeniti. Tista plošeadka pred jutrnjo sobo, kjer stoji kip satirja, mi na primer ni všet'. Satirja postavim drugam. In tako jc še marsikaj* kar bo treba storiti, lepo polagoma ... In pa obiski mi zdaj ne bodo več v nadlego. Narobe, ljubo mi bo sprejemati goste. Zabavalo me bo misliti na njihove sobe in jim s cvetjem in knjigami dajati prijaznejše lice. Obede bo tudi treba sestavljati. In otroke bova imela. Nikakega dvoma ni, da bova imela otroke. :>Si končala?* je zdajci rekel Maksim. 5Jaz ne bom ničesar drugega. Samo še kavo. Crno kavo, zelo močno; in potem, prosim, račun,*: se je obrnil k vodji. Kaj mu je treba tako hiteti z odhodom? sem se vprašala. V malem restoranu je bilo tako prijetn«-, nič naju ni priganjalo, naj greva. Rada sem sedela tako, z glavo naslonjeno na hrbet divana, in si zamišljala prihodnost v nekakšni megli, ki je delala vse reči še lepše, še dolgo, dolgo bi bila rada ostala tako. Zehaje in z drsajočimi koraki sem stopala za Maksimom, ko je odhajal. »Čuj,« je rekel, ko sva stala zunaj na pločniku, misliš, da bi lahko spala v vozu... na zadnjem sedežu, če bi se dobro zavila v odejo? Tudi blazina je tam, in moj rxjvrsnik.c Orejtrje Josip Zopan&c r- Za Narodno tiskarno Fran Jenu — Za taseratni del Bata: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani