77. številka. Ljubljana, v sredo 6. aprila. XX. leto, 1887. Ichaja vi;ak dan iveicr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse U-to 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr.. M jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po so kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznan i|l a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali veekrat tiska. ' Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i s v o je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „Oledališka stolba". LJ pravuiStvii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Iz Rusije. 17. marca st. st. [Izv. dop.] Poslednje mesece dokazal je železni kancelar, da ne samo v svojej Germaniji, no tudi glede Rusije ne želi, da bi ga kdo kritikoval. Vse, kar dela, je dobro, je pošteno, svobodoljubno, vse se dela za ohranjenje miru, vse se dela, da bi vsem prav bilo. Tako mora misliti ves svet, ako pa se kdo osmeli, da ne poje slave velikemu „geniju" 19. veka, to sipljo se nanj iz Berolina „anatheme" v raznih obli kab. Ruski časniki, ki uživajo veliko večjo svobodo tiska, nego časnikarstvo v svobodoljubnih, konstitu-cijskih drŽavah, so kancelar j u že davno trn v peti. Da-si njega „leiborgan", „Noidd. Allg. Zeitung" meče žveplo in smolo na Rusijo, da-si njega reptilije po vsem svetu rogajo in psujo „prijateljsko sosednjo državo" Rusijo, vender se on sam, Bismarck namreč, kakor šolski deček, pritožuje in ovaj a vsakega, ki se mu predrzne reči žal besedo. Kdaj bi prišlo kakemu ruskemu ministru v glavo, pritoževati se v Berolinu ali na Dunaji zaradi tega, da ga nemški federfuchsi razbirajo po kosteh? Kolikokrat so stre-žaji Bismarcka očitali ruske j vladi znameniti „rol-lende Rubel", a nikoli se nihče ni mislil pritoževati, no tolažil se je z besedami: „sobaka lajet, veter nosit." Bismarcka pa je naša vlada že dvakrat morala vzeti pod svoje krilo. Pisal sem Vam o svojem času, da je glasilo naše vlade posvarilo časnike, da preveč ostro piSo proti Nemčiji; ob jednera pa je v tem vladnem „soobščenji" ruskej žurnali-stitiki dano bilo spričevalo, da ima ona velik pomen v mejnarodnej politiki. Ne mislim razbirati, kak namen je imelo to „soobščenje", navedem le fakt, da se noben časnik nanj ni oziral, nego vsi so za čeli pisati še veliko ostreje, in kritikovali so vsak korak Berolinske vlade kakor se jim je zdelo potrebno. G. Katko v je šel celo tako daleč, da je v polemiki z Bismarckovim glasilom dovolj jasno dol-žil ga, da je licemerec in dvoličen človek Ko je na to Bismarck Katko vu vrgel v oči od urnost, da Katkov angleški ne zna (govor je bil o „sinjej knjigi", iz katere se je videlo licemerstvo Bismarcka v bolgarskih zadevah), odgovoril je g. Katkov, da je Bismarck 1 a ž n j i v e c in 1 i c e m e r. Mej tem so bile v Germaniji volitve v državni zbor, priletel je razen tega v Berolin Lesseps, katerega je Bismarck vzprejel kot goloba miru, in kancelar ni imel časa čitati ruskih Časnikov. Ko pa je dobil, česar je že le), to je, večino državnega zbora za svoj septennat, poslal je, po svojem reptilu, v Dunajsko „Pol. Corr." gromovit dopis, da Nemčija uniči Rusijo na nje valuti. Čez nekaj dnij pa se je pojavila v ravno tiste j „Pol. Corr." grožnja, da Rusija pogine, ako ne ukroti ruske stranke, ki se drugače imenuje tudi „panslavistična, revolucionarna in ki ima antidi-nastične tendencije". G Katkov, ki Bismarcku brez-prenehoma gleda na prste, izračunil je, da je bil dopis iz Berolina v Dunajski „receptaculum* državne modrosti napisan 28. februvarja (to je dne 11. marca n. pt.), to je na predvečer 1. marca, ko so na Nevskem prospektu v Peterburgu našli tli dijake z bombami, nabitimi dinamitom in svin • čenkami, otrovi jeni mi strihninom, in zelo naravno je, da je izdatelj „Mosk. Ved." obdolžil Berolinske rusofobe, da so — vedeli o teh bombah in znali, da se imajo porabiti 1. marca. Težko je rešiti, ali je identifikacija nibilistov s slavjanohli bolj neumna ali bolj zlobna, a še težje je prenesti srcu ruskega človeka Bismar-ckovo terjatev, naj se odreče narodnemu ruskemu Čuvstvu! Tako podlo terjatev more izreči le človek, ki je simbol vse podlosti despotizma in nemškega, vsemu svetu dobroznanega šovinizma. Komu v Ru siji prišlo bi v glavo terjati, naj se Nemci odreko nemškemu narodnemu čuvstvu! Taka terjatev je iznajdba čisto nemška in ni čuda, da Nemcem pri-pisujo, da so iznašli opico; Nemcu je vse mogoče, samo dobrega nič. (vladen narod, ki pošilja v Ru aijo na pašo svoje prazne trebuhe, narod, ki bi bil že davno od glada poginil, da ne rede polovico Tev-toncev Slovani, predrzne Be v osobi svojega ma Hka terjati od naroda, ki je dvakrat, trikrat več -ji nego nemški, da bi se mu pokoril, da bi odvrgel svoj „jaz" in skočil, kakor uekdaj Kurcij v Rimu, v zijajoče žrelo nenasitnega Tevtonstva. Takrat bi se žrelo zaprlo in na svetu bil bi večni mir! Ako Tevtonci od Rus i j e terjajo narodno samouni-čenje, razumejo se samo po sebi, da so male slovanske narode že zdavnej zapisali v svoj Želodečni proračun. Kdor količkaj zna tendencije slavjanofilstva, ve, da ono ima v svojem programu zaščito in ohrano narodne individuvalnosti vseh slovanskih plemen. Slavjanohli so prepričani, da ima Rusija, kot svobodna, samostalna država, dolžnost, skrbeti, da bi se ne uničil noben slovanski narodec; oni hote, da bi Rusija bila krepka, mogočna, kajti le takrat bodo vanjo gledali drugi rodni narodi kot na državo, ki nikdar ne da utoniti jim v nemškem ali v kakem drugem morji. Slavjanohli vidijo zastopnika ruske ideje, ki je ideja slovanska, v našem slavnem carstvujočem domu. V zadevah verskih oni ne žele, da bi se pravoslavje razprostranilo na vse slovanske narode in so protivniki katolicizma le tam, kjer se on javlja kot pomoćnik germanizacije, kot zaveznik luteranstva in židovstva v dosego uničenja slovanstva, z drugo beaedo, slavjanohli neso protivniki katolicizma, no protivniku jezuvitizma, ki, kakor je zuano, ima jako malo občega s pravo Kristovo vero, ki na prvem mestu propoveduje ljubezen k bližnjemu, bližnji naš pa je, po besedah odrešenikovih, vsak človek, naj bo Rus ali Rusin, ali kdor hoče. To je v občih črtah ideja slavjanofilstva, ideja takozvanega panslavizma, katerej so Nemci od nekdaj očitali, da hoče izpolniti „testament Petra Velikega", dokler se neso tako izlegali, da tvrde*, da je ta stranka, „ruska ali panslavistična", kakor Bismarckov dopisiin govori, antidinastična! „Calumniare audacter, seraper aliquid haeret" — misli si nemški bog, no mi dobro vemo in davno vemo, da je to bog laži j, bog teme! Na tako umazano in dostojno samo Nemca denuncijacijo odgovoril je zopet Katkov, kakor se gre. „Er nannte das Kind beiin rechten Namen". Ravno o tem času pa so drugi ruski časniki zaupili o smrtnih kaznih v Bolgariji in obdolžili so nemškega konzula Thielmanna, da on, kot zaščitnik ruskih podanikov, ni storil ničesar, da bi ne po-strelili nesrečnih žrtev orodij nemške politike v Sofiji. To pa je Bismarcka zadelo v živo. Kakor trdijo, pisal je v Petrograd, da bode odpoklical nemške konzule iz Bolgarske in da bodo tamošnji ruski pod- LISTEK. Lišće. Crtice Frana M a ž u r a n i r a. TJ Zagrebu 1887. (Konec.) Mlada gospoda. Noblesse oblige ... Iz lope se čuje smeh in lajanje psov. Mlada gospoda so dozajuterkovali, pa se šalijo in smejajo, hujskajoč dve mladi dogi drugo na drugo: Vržejo jima na sredo kost in psa se za njo borita . . . Nespretna sta. Mlada gospoda pokajo od smehu . . . Deček kakih štirih let naslonil se je kraj uhoda v lopo ter jih gleda z nemirnimi očmi . . . Bosonog je, bled in raztrgan in z gladnimi očmi požira ostanke jedij po mizi. . . . Strežaj prinese skledo hrane in jo položi pred psa. Složno jesta, a dete ja poblepno gleda. Zavida jima. Carry opazi dečka. —No, malček, ali bi jima pomagal jesti? Malček prikima z glavo, da bi. — Pa jej! nasmeje se mladi gospod. Detece se trese in pristopi bliže. Pripogne se in posegne z malo, pozorno ročico v skledo. Psa renčita. — Vgriznila ga bodeta, pravi Freddv. — Petdeset goldinarjev, da ga ne bodeta! reče Šandor na to. — Dobro! prekine ga prvi. Malček z nova seže v skledo . . . Šandor se nadeja, da bo dobil stavo. Tudi Freddv se nadeja ... In s kako brezzlobno napetostjo motrijo to šalo ta vitežka, mlada gospoda! Ne psuj jih! Freddv bo dečku gotovo podaril, kar bo dobil . . - Ah, kako dobrega Brca so ta vitežka, mlada gospoda! "V somraku. So inancher auf der Erdenbahn Hat u obit; Passionen: Die Liebe iat itam Eisenbahn, Die Madctaen — Stationen. Čim lepši je mož, tem slabeje o ženah misli, — čim grji, tem slabeje o njih govori — zavist! . . . Moj gost je lep, jako lep; in pri ženah okreten, drzen in srečen, — zato pa se ne Čudim, da o ženah dobro ne misli. Včasih pa zna tudi glasno misliti, posebno v somraku . . . Poslušaj ga malo! „LjubavV Zvestoba? Tri sto kosmatih! Kaj pa je ljubav? Devojki izgovor, ženi zagovor, — in za uzrok vemo," — reče iztegnivši se v postelji. „In zvestoba?" vprašal sem ga iz druzega kota, — „kaj je zvestoba?" „Zlodej vedi! nisem še na njo naletel. Verjemi : ljubezen je norčija, zvestoba goljufija, — in dobro je, da je tako. Človek spozna to, ko prekuži prvo ljubezen in pozabi prvih bolesti. A ta prva ljubezen ti je prava „pasja bolezen" ljudskega srca. Ni življenja, dokler je ne preboli. „Kako si nežen!" „In Čemu tudi? Nežnost in sramežljivost sta ženski krinki." — „Krinki ?u „Da. Z njima nas mamijo, — in prav je! Brez njiju bile bi uam odurne." — „ Obžalujem te!" „bi čemu?" — »Ker si tako — izkušen !u „Eh, kaj hočeš?! Redko kdo ponese v grob svoje idejale. Tudi jaz sem sanjal o njih — ali saj veš, kaj pravi Poljak: mehko srce mej ljudmi je ložni brez zaščita, ako vlada ne udari zopet po prstih ruskih časnikov. In pojavilo se je zopet vladno „soobšćenje", katero časnike dolži, da pišo prestrastno o nem.škej politiki, ker jej podtikajo intrigo v Bolgarski, dasi faktov nemajo in ker dolže kon/ula Thielmanna, da ni vzel pod ohrano ruskih podložnih, da bi jim rešil življenje. Kot dokaz da je Thielmann storil svojo dolžnost, navaja „soobčenje", da je Thielmann otel ruskega podložnega Bo U mann a. Na to „soobščenje" napisal je g. Katko v dolgo fiiipiko proti tistim, ki so napisali „soobšćenje." Ton njega članka, rezkost besed — vse to dokazuje, kako široko svobodo ima Časništvo v Rusiji. Jedno pa se človeku zdi čudno, ko čita članek v „Mosle. Vjed." Iz testno je, da je ta list ofieijozno glasilo, izvestno je, da je g. Katkov pred dobrimi osmimi meseci dobil najvišji ruski red za svoje čisto rusko, domoljubno delovanje — kako je to, da zdaj on polemizuje tako ostro proti „l'ravitelj-stvenemu Vještu i ku?" Članek to ob jasnu je. G. Katkov govori, da vlada daje zakone, daje naredbe, a „mnenij pra-viteljstva mi ne zmijom". Osobe, katerim so izročena pravitcljstvena dela. imajo lahko svoje mnenje, no to mnenje nema vladnega zuačen'a in ono nikogar ne briga! „Ko bi kak minister trdil, da se Rusija v svojih domačih zadevah mora ravnati po nazorih inostranih (nemških) dokazovalo bi le, da je mišljenje ministra jako originalno, no nihče bi ne mogel priznati, da je njegovo mnenje zakon. Tako Katkov trdi, da „statcjka" (članrič) od 3. dec. pr. 1., naj bo čegar hoče, nosi uzurpirano ime vladnega „soobščenja". Takrat, češ, nesmo opozarjali, ker nesmo hoteli polemizovati z vladnim glasilom; trii smo bili prepričani, da vlada v višjem in istinitem zmislu te besede, hodi drug pot, to je k svobodi dejst.vij ruskega Carja, kot najzve-stejšega porok, vseobčeua pomirjenja. Sama diplomacija je že začela narekovati oficijozne dopise, ki so navzkriž z na/vaiiim člančičem od 3. decembra pr. 1. i — glej. ravno tisto ali ravno tako pero je " zopet napisalo novo „soobščenje". Dalje Katkov govori, di germanski zastopniki izpolnujejo svojo dolžnost, to je namene svoje Be-ro!in8ke vlade tako, da ilaj Bog, da bi ruski dipfo-mati izpolnjevali vselej svojo dolžnost tako vestno in natanko. Dobro bi bilo, ko bi i Rusija k svojim diplomatom bila tako stroga, kakor Bismarck, ki je grofa Arnima stri v prah zato, ker njega politika ni bila soglasna z mnenjem grofa Arnima. Gotovo je, da germanski agenti morajo izpol-novati voljo svoje vlade, a ne ruske, zato je njih položaj, kot zaščitnikov ruskih podložnih, jako čuden, kajti politika Herolina je dijametralno protivna politiki Rusiji*. Dvema gospodoma služiti ni mogoče. V „soobš^enji" je rečeno, da ima vlada izvestja o dogodkih v Bolgariji, ki so nasprotna izvestjem v časnikih Od koga jih ima V začuden vprašuje Katkov, ko svojih agentov v Bolgariji nema V Busija vidi v regentih puntarje in revolucijonarce, a Ger-manija ima jtfl za normalno vlado; zaščita ruskih in nemških interesov pa je vender izročena taistim nemškim agentom. To je res velikanska nezmisel. Kakor na posebno zaslugo g. Thielmanna pokazuje „soobsčenje", da je otel Bollmanna. No, razen Boll-manna so bili mej obsojenimi na smrt Še drugi ruski podložni, da-si rodom Bolgari, o katerih je pospešil zajaviti ruski agent Uitrovo iz Bukurešta o pravem času g. Thielmannu. Nazadnje g. Katkov govori, da ako je Bismarck zares izterjal novo „soobsčenje" žugajoč, da sicer odzove germanske konzule iz Bolgarske, bi on. Bismarck, nič boljšega ne mogel storiti, nego odzvati jih; drugače rečeno: germanski konzuli le škodujo Rusiji v Bolgarski, kar so sicer tudi dokazali. Rusko časopisje, kakor sploh vsi ruski podložni pa imajo dolžnost, pravi gospod Katkov, skrbeti samo o ruskih interesih, a ne o germanskih. Misliti in delovati v duhu interesov protivnih naši državi se pravi prestopno pozabiti svojo državljansko dolžnost." Tako gosp. Katkov. katerega članek je vzbudil občno senzacijo v Rusiji. Kruto rogo v. Dr. Gregorčeva interpelacija. Čim bolje premišljujemo delovanje naših poslancev v državnem zboru, tem večja uganjka nam je. Ne da bi ne imeli mej njimi sposobnih mož, kateri bi bili v stanu doseči nam semtertja kako mrvico postavno nam zajamčenih pravic: ne da bi vsaj nekaterim iz njih nedostajalo onega ugleda, kateri je vsekakor že sam na sebi nekoliko zagotovila za uspeh in kateri teško pada na tehtnico pri občevanji na zgoraj; — vsega tega našemu državnemu zastopu nećemo in ne moremo odrekati popolnem. Pač pa pogrešamo pri njih resnega hotenja ; pogrešamo pred vsem skupnega delovanja po jednotnem programu. Naglašali smo to že večkrat; naglasiti moramo to danes zopet. Politika, kakeršno tirajo naši državnozborski zastopniki, je politika neuspehov a čout prix; to je politika smešenja narodnega našega obstoja; politika smešenja sebe samih. Slovenci, dasi raztreseni po več kronovinah, imamo vender jednotne kulturne in državnopravne interese in še celo gospodarski interesi Slovencev po posameznih pokrajinah ne razlikujejo se toliko, da bi se ne dali dovesti v sklad. Pred vsem — in to je vsaj za se* daj še poglavitno — pa imamo skupne narodnostne potrebe. Tu ni razlike mej stanjem našega naroda ni na Primorskem, ni na Koroškem, ni na Štajerskem in še celo — na Kranjskem ne. Povsod moramo vztrajati v stalem boji z drugim naroduostnim življem ; povsod se druga narodnost na naše troške in našo nevarnost jemlje v neopravičeno zavetništvo pri državnih oblastvih; povsod se nam krnijo celo one pičle pridobitve, katere so nas v poslednjih letih stale toliko napora in truda. Rebus sic stantibus mislimo, da je čisto naravno, da se mora vsak poslanec, katerega so poslali v državni zbor slovenski volilci — pa naj so prihajali na volišča ob jadranskem morji ali Soči, ob Dravi ali Savi, ob Muri ali Krki — zmatrati za odposlanca in zastopnika vsega slovenskega naroda in da mora po takem delovati tudi za ves slovenski narod. Le tako v vseh zadevah složno rav- kakor jajce v lonci — kuha in kipi, dokler se ne strr, i !u „Iu potem V „Ko ti postane srce trdo kakor kamen, potem uživaj: hlini se, prisegaj in ltfgaj, da ljubiš. Tvoje prisege so devojkarn izgovor, tvoje laži ženam zagovor, -- in one druzegn niti ne žele. Bodi nesramen in vse boš dosegel." „In ti da si pesnik ? !" „Bog ne daj! recimo stihotvorec. V stihih se gladkeje laže, pevane prisege ne vežejo, — žena pa se preje zaljubi v najslabšega stihotvorca nego v najboljšega matematika. Zažvenketaj s sabljo, za-blisni z očesom, zavihaj brke, napiši pesem, — pa je tvoja. Ni vrag ti je ne vzame!" — „Misliš?" »Hm! . . Jedno jedino izvzemam." — „ln za kaj ?" „Klol'utnila me je." — „Kako?" „Bila sva v somraku sama . . . Predrznil sem se, — pa me klofutne. A ljubila me je, to vem dobro! Njo jedino mej ženskami spoštujem." — „ Torej to spoštuješ! ... A ostale?" .Ljubim.* — „Spiva!" »Bog!« / bbor' will turu, being in lafeguard nanje naših zastopnikov moglo bi imponovati vladi; le tako ravnanje moglo bi jo prisiliti, da bi o naših narodnih potrebah ne govorila tako prezirljivo, kakor se je to v poslednjih sedmih letih — odkar smo stebrič, ki podpira vladno poslopje — tako pogostokrat Čulo z ministerskih sedežev. Ako bi bili vsi slovenski poslanci storili odločen korak pri ministerstvu za naše srednje šole in bi bili vedeli ta korak podpirati tudi v zbornici s primernim vedenjem, ne bilo bi se moglo dogoditi, da bi bil minister Gautsch — kakor je to storil -— na dr. Tonklijevo interpelacijo v odseku odgovoril, da bode on sodil o potrebah našega naroda do srednjih šol. Najeklatantneje pa se nam je nesloga slovenskih zastopnikov v državnem zboru pokazala o priliki, ko je poslanec dr. Lavoslav Gregorec interpe-toval ministra za bogočastje in pouk zaradi imenovanja slovenščine neveščega vladike za Krško vla-dikovino. Vsakdo, ki se količkaj peča z javnimi za* dovami, ve in čuti, tla je to imenovanje za seda* njega m i n i s t e r s t v a — da ne rečemo več — razžaljenje vsega slovenskega naroda. Vedno se nam zigotavlja, da ima vlada resno željo biti nam pravična in da nam pravična biti tudi hoče. Kedar pa jo tu obljube spomnimo, kakor so to storili — zopet le nekateri — naših državnih poslancev tedaj, ko se je imelo odločiti, bode li za koroškega vladiko imenovan trd Nemec ali vsaj mož, ki umeje tudi jezik 130.000 slovenskih vladikovincev, pozabljeno je vse. Niti tega nam ne privoščijo, da bi se povsod, koder stanujemo, vsaj z višjim svojim duhovnim pastirjem mogl: sporazumeti v materinem jeziku. Zato smo mogli po vsej pravici pričakovati, da bodemo vsaj o tako imenitncj zadevi, ko se je žalila narodna čut vseh Slovencev, videli složne vse državnozborske zastopnike našega naroda. Mogli smo pričakovati, da bodo pozabljenim in preziranim našim bratom v tužnej Koroškej priskočili na po-pomoč vsi, ki zastopajo jednorodno brate iz sosednih kronovin. A zastonj! Interpelantu morali so priti v pomoč hrvatski poslanci iz Dalmacije in češki bratje. Slovenski kolegi pustili so ga sramotno na cedilu. Le četa štirih pogumuikov našla se je, katere ni mogla premotiti ministarska graja in ne osobni oziri, temveč jej je bila pred vsem pred očmi čast slovenskega naroda. Dr. Gregorec, Vošnjak, dr. Fer-jančič, Hren — to je ona četvorica. Oni pač nemajo pričakovati ministerskih nasmehljajev niti posebnih odmen, a to naj jih ne neče. Slovenski na-od, ki bode stal, ko bodo sedanje ekscelencije uživale že „zasluženi pokoj", čegar ljubezen in hvaležnost je vredna več, ko občasna prijaznost jed-nega ali druzega državnika; — on bode vedel ceniti njihovo ustrajnost in neupogljivost. Pač ne pričukujemo od interpelacije Bog ve kaj. A to ne bode krivda interpelantov, ampak onih plašljivcev, ki interpelacije podpisati neso hoteli. O takih okolnostih ima minister ugodno stanje, kajti more se izgovoriti, da tako ne misli ves slovenski narod. Jedno veliko zaslugo pa bode interpelacija vendarle imela. Pokazala nam bode, kake dobrohotnosti imamo tudi nadalje pričakovati od grofa Taaffeja vlade in pokazala nam je, koliko smemo računiti na svoje — državne poslance. Lastovice. The mnallest worm trodden on; And aovOB will peck, of tbeir brood. SliakcHpuaro, Tbird part of King Henry VI. Ko so se spomladi leta 1883. lastavice v Celovec povrnile, našle so na hranilnični zgradbi v svojem gnezdu — vrabca. Nikakor se ni dal odpoditi iz gnezda. Lastavice so odletele. Čez malo časa vrne se jih cela jata, noseč vsaka v klunu kosec blata pričo množice ljudij zazidale so vrabca v uropanem gnezdu. Videl sem to gnezdo v Celovškem muzeji. Vrabcu moli iz gnezda samo kljun — hotel je je v smrtni borbi prekljuvati. — — — Tako delajo lastovice na Sloven skem, — pomislil sem gledajoč to gnezdo, — a kaj store bratje Slovenci, kedar jim kdo kočo oropa? — — Ono isto, kar tudi Hrvatje : roparju pri neso še snop slame, da na mehkem leži! Osamelec Politični razgled. Notranje dežele. .9 5 j o* Prfloea „Movenafremu Narodu" jt, 77, 6. april* 1*K7. V nedeljo popolmlne je grnf Kalnokv vsprejel Uolgarttkega pravoso< I njega ministra. Pogovarjala sta se poldrugo uro. Stoilov hil je nekda z vspre-jemom JHko zadovoljen. Kalnokv svetoval mu je, da naj regentstvo le tako dalje vlada in se drži pogodb. Simpatije Evrope so mu zagotovljene. Velevlasti razen Rusije tudi ne bodo ugovarjale, ako bode sebrauje podaljšalo oblast regentom za tri leta. — Danes je rojstni dan princa Aleksandra Batten-beržaua. V Sotiji ga bodo nekda slovesno praznovali. I Kakor se poroča iz Peterburga, hoče ruttktt vlada v Rusiji izdati večje posojilo. S Poljskega se poroča o novih oboroževanjih Ta mesec nekda pride še v Proskurov 6O00 in na Czerniostrov 2O00 vojakov. Dosedaj v t**h dveh krajih ni bilo vojakov. To pomnoženje vojaštva na Poljskem je pač jako neznatno, samo Nemci, ki se boje Rusije, morejo temu pripisovati kaj pomena. — „Graždanin" piše, če se bode Rusija držala politiko, katero jej nasvetu ie Katkov, prišla bode v take zadrege, v ka keršnih bi jo radi videli njeni nasprotniki. — Po poročilih nemških listov iz Peterburga, bode morda odstopil minister notranjih zadev, grof Tolstoj. Car nekda ni zadovoljen ž njim. ker ni nič slutil, da nihilizem še ni zadušen. O odstopu Tolstega se je že večkrat poročalo, toda dosedaj se je vselej po kazalo, da so vse le časnikarske kombinacije. Car jo dcsedaj imel vanj veliko zaupanje in ga najbrž še ni zgubil. iBkreno prijateljstvo mej Manijo in Leniči jo se je poslednje dni nekoliko ohladilo. V Be-rolinu so jako zamerili Rusiji, da se Katkovu odločno ne zabrani v svojem organu napadati Nemcev. Spoznali so sedaj, da Giers, kateri je posebno prijazen Nemčiji, ni odločilen za rusko politiko. Berolinski ofictjozi že pišejo, da rusko vnarijo politiko vodi Kat kov, ne pa Giers, ter da Nemčija mora potem svojo politiko uravnati Kakor se da posneti iz nemških vladnih listov, odnošaji mej JVemcljo in Francijo še nikakor neso prijateljski. Ker je nek uradnik francoskega vojnega ministerstva izdal nemškemu vojaškemu ata še i u nekatere tajnosti o novem francoskem orožji priporočal je francoski list „ParU", Ua bi se opustila naprava vojaških atašejev, katera je tako le v monarhističnih državah opravičena, v republiki pa popolnem odvisna. „Post" pa pravi, da bi nemška vlada odgovorila na zahtevo, da se odpokliče voja ški ataše, z odpoklicem veleposlaniku. Francija in Nemčija bi potem občevali le po predstražah na meji. Tudi Bismarckov organ „Norddeutsche Algemeine Zeitung" tem povodom jako ostro piše proti Franciji in pri tem napada vojnega ministra. Oficijozni list misli, da se še kaj tacega ni prigodilo, da bi povodom odpusta kakega uradnika, tako skušali očrniti člana zastopništva tuje države. Nemčija je dosedaj izpustila vse francoske častnike, ki so vo-bunarili po Nemčiji. V grškej zbornici je dokazoval poročevalec budgetne komisije, da vlada ni kriva slabega finančnega stanja. Poročevalec manjšine je pa izrazil mi sel, da naj bi se zmanjšali državni stroški, ker s povišaujem davkov se državi ne da več pomagati. Narod že sedaj jedva zmaguje previsoke davke. Povedali smo že, da je alzaški namestnik knez Hohenlohe dal svojo ostavko. Knez Hohenlohe hoče popolnem izstopiti iz državne službe, nemški cesar pa ne mara vsprejeti njegove dem sije. Nov sistem, ki se hoče uvesti v Al/.adji in Loreni, zmatra knez za nezaupnico proti svojemu upravlja nju. Nemška oblastva pa mej tem jako kru o postopajo v Alzaciji in Loreni. 24 Alzačanov so že iz tirali. Pri mnogih veljavnih tovarnarjih v Strassburgu bile so hišne preiskave. Policija je st'kala za kom promitujočimi pismi, toda brez uspeha. Tovarnarja Blecha so obsodili v triletno ječo, ker je član lige francoskih patrijotov. Alzaškiiu in lorenskim županom se je zaukazalo un.čiti vse francoske zastave. Nasprotniki &|»»lijake vlade so se začeli posluževati razstrelil. P red včeraj mej zbornično sejo, našli so za vrati, ki peljejo v dvorano, v katerej je zborovanje, patrouo, napolneno z razstrelili. Pred sinočnjim j*, pa taka patrona se razletela v veži bilančnega ministerstva in je več stekel v oknih pobitih. Dopisi. I« Kamnika 2. aprila [Izv. dop ] Gospod urednik. Vi gotovo veste, kako je malotnestno živ ljenje, zatorej Vam bode tudi lehko umeti te vrstice Sicer neseni Vaš stalni dopisovalec, vender si upam danes nekoliko. Prvič, ker drugi, ki jim je dolžnost nečejo, in drugič, ker bi bilo nehvaležno, proti našim diletantom, ne pojasniti te«a našega malomestnega življenja. Na izobilji imamo pri nas društev, le tistega ne, ki ga tako potrebujemo k našemu napredku in obstanku, kakor vsakdanjega kruha. Toda pri nas se nič ne giblje, nič ne gane, da bi se ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. Ne vem, koga bi tukaj dolžil malomarnosti, najbolje je, ako rečem, da je vse meščanstvo palo v neko letargijo, v neko mlačuost, ki jo jaz po pravem imenu niti imenovati nečem, ker je jeden večji postal od druzega, se pa nihče već neče zmeniti, ne tisti, ki je avausoval, niti oni, ki je zaostal. Od prvega nemarno dVuzega, kakor cel koš obljub, od druzega vsai vemo, da. ako mu je volja, lahko mnogo stori. Pa kaj bi se več motil s tem, saj bi se naših mestnih očetov ne prijelo ničesar, če bi jim še tako pikre pravil. Čakali bo-demo še nekoliko časa, morda pride kak mesija in nam ustanovi podružnico. Bog daj! Naša Čitalnica se tako razevita, da je veselje, in ker je po zadnjej predstavi preteklo že mnogo dnij, nečem natančne kritike pisati, ampak trditi smem, kar je tudi vse občinstvo priznalo, da so 20. t. m. naši diletantje predstavljali igro „Na Oso-jahtf toli vrlo, da bi jo vsi še jedenkrat radi videli. Kdor ve ceniti pomen dramatike za izomiko našega naroda, pritrdil mi bode, da so diletantje jpdini, ki nam podajajo to, kar so si sami pridobili brez druge pomoči v našo pravo zabavo. Mi nemarno režiserja, ki bi bil pohajal višjo šolo, in ne priprav, ki bi nas povsem zadovoljile, ali nekaj imamo, na kar smemo biti ponosni, namreč domačega umetnika slikarja g. Matijo Koželja, ki preskrbuje dekoracijo, za kojo ni treba prositi druge j, in ki je tudi lepša, kakor vsaka druga, ker je naravna. Baš ta naprava nove dekoracije je naše diletante napitila, da so se lotili težke igre. Nekaj se nam čudno zdi, zakaj se inteligenca odteguje čitalntškim veselicam, ki se vender sinejo meriti s prvimi našega mesta. Drugej se morda ložje in bolje pije, ali pri nas se bolje človek z izomikanimi nauduši za svoj rod. ne da bi moral za to Bog zna koliko žrtovati Iz Trsta 5. aprila. [Izv. dop.j V nedelio 3. aprila bil je prvi občni zbor naše moške podruž niče družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje pričel je predsednik g. Viktor Dolenc s kratkim nagovorom na došle člane. Izrazil je svoje obžalovanje, da se je tega važnega zbora udeležilo tako malo naše inteligencije, katera bi imela biti povsod pri-prostemu delavcu v izgled, ki jo je pa delavski stan danes osramotil, ude leži vši se v obilnem številu glavnega zbora. Na to preči tal je tajnik g. L. Ž vab svoje iz-vestje, v katerem nam je povedal vso zgodovino podružnice ter opisal njeno dosedanje delovanj *. Iz tega poročila je razvidno, kako vrlo in uspešno iz vršuje naša podružnica svojo nalogo; s kako spretnostjo in s kako vstrajnostjo je znal lanski odbor premagati vse zapreke, ki so se mu delale od raz n h strani j osobito pa od strani vsemogočnega magistrata, ki je vso svojo oblast uporabil v to, da bi bil zavlekel ali celo onemogočil odpretje otroškega zabavišča. No odbor se ni ustrašil tega, delal je, dokler ni dosegel svoje svrhe. Zanimanje našega občinstva je za to velevažno društvo premalo, kajti ako bi hoteli, da bode imelo delovanje podružnice več uspeha treba jej bode tudi veliko več podpore od stranij občinstva. Do sedaj šteje podružnica tri pokrovitelje, 36 ustanovni kov in razmetno malo letnikov (vseh skupaj samo okolu 130). Vsak naj si torej prizadeva, da pridobi podružnici novih udov, da bode imela dovolj sredstev, to je dovolj denarja, da doseže svoj n men, to se bode zgodilo pa še le tedaj, ako bode mogoče odpreti še ljudsko šolo, v katerej se bode nadaljevalo v otroškem vrtu začeto d -lo. Ako bi pa hoteli odpreti ljudsko šolo, morali bi imeti več denarja, nego more sedaj razpolagati podružnica ž njim. Iz blagajn i ko vega poročila razvideli smo, da se je potrosilo skoro vse, kolikor je bilo vso leto dohodkov. Stroški bili so letos, ko je bilo treba naplaviti klopi, kupiti učila itd. res izredni, bili so pa tudi izredni dohodki, plačila pokroviteljev in ustanovuikov, zato bode treba, da se število letni kov ztiatno pomnoži, da bode mogoče vzdržavati to, kar je že osnovano in pa tudi razširjati svoj delokrog. Na to povabil je predsednik tiste, ki žele staviti kak predlog, naj se oglasijo. Prvi predlog stavil je predsednik sam in sicer, naj slavni občni zbor sklene prosti glavno družbo v Ljubljani, da bi bila glavna skupščina letos v Trstu, kjer živi več Slovencev kakor v vsakem drugem mestu, ker ima baš naše mesto tolik pomeu za ves narod. Predlog je jednoglasno vsprejet. Na to predlaga gosp. I. V a I e n č i č, naj slavni zbor sklene naročiti prihodnjemu odboru, naj prosi vodstva vseh slovenskih društev v Trstu, da napravijo skupno jedno veselico na korist našej po družnici. Pedlog je bil uaudušeuo vsprejet. G; Ker že predlaga, naj si. občni zbor pooblasti prihodnji odbor, imenovati poverjenike, ki si bodo prizadevali širiti nase društvo ter podpirali odbor pri njegovem delovanji, kar se jednoglasno vsprejme. G. L. Ž v a b predlaga, naj se prosi glavno Iružbo v Ljubljani, da nam pomaga odpreti prihodnje leto vsaj prvi razred ljudske šole, ako bi podružnica sama mogla pokriti vsaj tri četrtine stroškov. Ljudska šola je neobhodno potrebna, ako te nemarno, nam otroški vrt ne pomaga; kajti od tod primorani so naši otroci upisati se v italijanske šole ter pasti v tisto žrelo, iz katerega smo jih bili rešili prej. Predlog je bil naudušeno vsprejet. Na to je bilo zborovanje pretrgano, da se udje mej so-boj pogovore zaradi volitve. Predno se preide na dnevni red, prosi g. F. besede ter se zahvali lanskemu odboru za njega neumorno, požrtvovalno in uspešno delovanje, za zasluge, ki si jih je pridobil posebno z odpretjem otroškega vrta in z osnovanjem Ženske podružnice. Tej zahvali ves zbor jednoglasno pritrdi. Na to predlaga jeden, da bi se volil per acelamationem lanski odbor. Blagajnik g. Ž i vic in tajnik g. L. Ž vab odklanjata to čast, rekoč, da jima je nemogoče zopet letos prevzeti te posle. Po kratkej debati izvoljen je bil sledeči odbor: g. Viktor D o-lenec, predsednik; g. J. Železnik, blagajnik in g. L. F ur lan, tajnik; namestniki gg.: Ivan Va-lenčič, Fran Žitko in L. Ž vab. Na to se g. Ker že še posebno zahvali gosp, L. Ž vabu, lanskemu tajniku za njegovo izvrstno delovanje, istotako g. ValenČiČ odstopivšetnu blagajniku g. Živicu. Na to g. Dolenec s kratkim govorom, v katerem priporoča društvo slavnemu občinstvu, sklene zborovanje. Naš otroški vrt je v vsakem oziru vzgleden zavod in dela podružnici vso čast. Klopi in učila, s kratka vse urejeno je po najnovejših predpisih in sicer tako izvrstno, da še celo magistrat, ki za nas tako nežno skrbi, ni našel najmanjše spodtikljive stvarice in je Šolski nadzornik čestital odboru na tem zavodu. Tudi otroci vrlo napredujejo in podružnica bi res ne bila mogla najti bolje učiteljice, nego je gospodičina Justina Michelli. Treba bode delati sedaj na to, da se oživotvori sklep občnega zbora, da se odpre prihodnje leto prvi razred ljudske šole, kajti tako bode ušpah popolen, samo tako ohranimo naše otroke svojemu narodu ! Vsak rodoljub moral bi pripomoči, da se doseže ta lepa in vzvišena svrha, a tu treba dejanske pomoči in požrtvovalnosti, vse drugo ne pomaga ! Iz Ne■■ ožeč 3. aprila [Izv. dop.] Tukajšnja tovarna za pivo je gotovo izmej najstarejih na Kranjskem. Tu je že marsikateri pivovar poskusil svojo srečo ali vedo, gotovo, da nekateri bolj z uspehom kakor drugi, kar je čisto umevno. SeoožeŠko pivo bilo je že pred več desetletij v Trstu dobro poznato in tudi priljubljeno, dokaz, da je bila pijača poštena. ZamolČati pa ne smemo, da je bilo pivo iz te tovarne pa tudi na jako slabem imenu, to je ravno pod sedanjima gospodarjema. Govorilo se je celo, da v tej tovarni ne bodo več piva varili ter da bodo to popolnoma opustili, kar bi bila gotovo velika škoda za Senožeče in z» okolico. Po malem prestanku pričelo se je pa, hvala Bogu, zopet variti in to s takim uspehom, kakor še nikoli poprej. Sedanji pivovar gosp. Gašpar Lobnik se ni ustrašil slabega glasu, ki ga je bila že dobila ta pivovarna, svest si svojega strokovnjaškega uma pričel je potrebne priprave po novejših iznajdbah in po lastnii; skušnjah prirejati in tako je sedaj tovarna v najboljšem stanji. Smelo trdimo, da se sedaj pri nas vari tako lino, okusno in zdravo pivo, kakor še nikoli poprej, dokaz temu je pač najboljši to, da vsak, kdor ga pokusi, ga prehvaliti ne more, zato se pa naročanje tega piva čedalje bolj množi, Kar nas, odkrito rečeno, jako veseli, osobito radi tega, ker je gosp. Lobnik naše gore list: korošk Slovenec, na kar je tudi ponosen ter svoj niaterni jezik spoštuje. Pozabiti pa ne smemo, da za velike koristi, koje imamo Seuožešci in drugi od pivovarne, gre v prvi vrsti hvala pokojnemu, blagemu gosp. I. De-jaku. Ta bil je osnovatelj, on ju žrtoval mnogo denarja ter napravil tovarno, ki nam toliko zaslužka donaša. Zato pa zasluži ustanovitelj pokojni gospod I Dejuk, da bi mu občina iz hvaležnosti postavila kak spomenik. Pri tej priliki pozabiti nam tudi ni gosp. A. Dejaka, brata pokojnega. Tudi ta gospod je velik dobrotnik nam, pa odkrito govorjeno, le to obžalujemo, da se ta gospod pusti nekako voditi — ali kali, od človeka, kateri ni posebno priljubljen. Pa nadejamo se, da bude gosp. D. u videl, da grm, kateri ne mu, tako nekako usiljuje, je sicer vedno zelen, a ta zelenjava ni naravna, je le navidezna. In tako povrnil se bode v naš trg ljubljeni mir, katerega vsak poštenjak toplo želi. Iz Sodm/ioe 1. aprila. [Izv. dop.] Ko je bilo v minolem letu v sosednem nam Loškem potoku kolera, zaukazalo nam je si. občinsko pred stoj ni št vo strogo, ves gnoj, kar ga je blizu pohištev, odpe ljati na polje ali sploh v kraje, od stanovanj od daljene. To povelje spolnili smo z veseljem, ker ba!i smo se strašne bolezni. Priprostemu kmetu je v vzgled inteligencija, in ako slednja ne spolnuje svojih dolžnostij, ako je javno zanemarja, gotovo veliko škoduje občnemu blagostanju — in avtoriteti oblastev V tuk-jšnjih revirjih gosp. Koslerja leži več ustreljenih psov blizu kolovozov nezakopanih. Ti psi, koje je postrelil lovec „Mihaa, leže že več tednov, gnijejo in kužijo zrak. Ker ima Koslerjev lovec pravico postreliti pse, ki bi zašli v tem Času v Koslerjev revir, mislimo preponižuo, da ima tudi dolžnost, ubite pse kožedercu izročiti, ako on sam neče te službe opravljati. Mislimo tudi, da bi lovci smeli imeti malo potrpljenja z našim kmetom, kateremu leto za letom njihova divjačina največjo škodo napravlja na mla dem sadnem drevji. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 5. aprda. Predseduje župan g. G ras se Ili. Navzočnlh jp 23 mesfn h odbornikov. Overovateljema zapisnka imenuje župan odbornika dr. Moscheta in Po točni k a. Župan naznanja, da je kranjska hranilnica podarila ubožnemu mestnemu zakladu 1500 gbl., za 150 gld. več nego druga leta, za kar se jej jednoglasno izreče topla zahvala. Doslej običajna zahvala po časopisih se je na izrecno željo hranilnice opustila, ker je to pouzročevalo le nepotrebnih troškov. Potem naznanja župan, da sta mesti Praga in Bu-dejevice doposlali svoja proračuna za 1. 1887, društvo za olepšavo mesta v Linci in pa upravni odbor c. kr kreditnega zavoda za trgovino in obrt doposlala sta svoji poslovni poročili za 1. 1886. V imenu vodovodnega odseka poroča odbornik Hribar o napravi podrobnih načrtov. Poroče valeč pravi, da se je ponudila firma Schwarz, da napravi za 4500 gld. podrobne načrte za vodovod v 6 mesecih. Ko bi se jej pa izročila izvršitev vodovoda, odpove se tej nagradi. Firma S m ere kar v Mannheimu ponudila se je, da izdela podrobne načrte za vodovod v 4 mesecih za 4000 gld. in se je v pozneje g. županu došlem pismu tudi obvezala, da ako se jej delo izroči, ne zahteva določene nagrade. Poročevalec pravi, da je inžener Smerekar priznan kot izvrsten hidrotehnik in da ga celo avtoritete v vodovodnih zadevah navajajo. Vidi se to tudi iz tega, kako se je g. Smerekar. dasi mlad mož, izvrstno informoval o vodovodnih zadevah Ljubljanskih, ker je, dasi le kratko časa v Ljubljani bivajoč, vedel na vsako vprašanje točen odgovor. Zatorej je vodovodni odsek sklenil, da se podrobni načrti njemu izruče. Poročevalec nadaljuje, da je za nimanje za vodovod vedno večje in da je inžener Lippert izdelal načrt, da bi se voda napeljala s Skaručine, kar bi bilo ceneje, nego iz Povodja ali Ljubljanskega polja, ker bi s Skaručine voda sama sebe gnala. Tudi na ta načrt se bode vodovodni odsek še oziral Stavi pa sledeče nasvete: 1. Sklep mestnega zbora z dne 8 marca t. 1. razveljavlja se; 2. za nameravani vodovod in sicer za obe alternativi (z Ljubljanskega polja in iz Povodja) ima se izdelati podrobni načrt na podlagi, katerega se bode razpisal javni natečaj za oddajo izvršitve; 3. naprava tega podrobnega načrta izroči se mženerju g. Oskarju Smerekarju iz M. nnheima proti nagradi 4000 gld., a s pogojem, da se odreče tej nagradi na korist mestu, ko bi se mu na podlagi tega načrta oddala izvršitev dela in da mora načrt dogotoviti do konca julija t. 1. Vsi predlogi vsprejmo se brez razgovora. V imenu finančnega odseka poroča dr. S ta re o dovol tvi kredita za vodovodna dela iz loterijskega posojila. Dela bodo tekom leta 1887 jako obširna, zato nasvetuje poročevalec, naj se dovoli posojilo 10.000 gld. iz loterijskega posojilnega zaklada proti 5% obrestovanju. Nasvet se vsprejme. Dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o napravi duplikatov srečkam Ljubljanskega mestnega loterijskega posojila. Ker pa pogajanje s ti- skarno Kleinmflver in Bamberg Še ni končano, odstavi se ta točka z dnevnega reda. (Dalj« prib.) Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo Povod konfiskacid bil je takrat pod črto. Frana Mažuranića črtica „V dan dvojbe" zadela se je ob nekatere paragrafe našega kazenskega zakonika. — Današnjemu listu dodali smo dve strani priloge. — (Umrl) je predvčeraj dopoludne ob V»10 uri g.Fran Legan, duhovnik na Ubeliskem, v 4h. letu svoje dobe. Blag mu spomin 1 — (Nemška „noblesse".) Pred nekaj dnevi imel je večkrat napovedani in odpovedani „Geigerkdnig VVilhelmi", o katerem je znani duho viti kritik Hanslick v „N. fr. Presse" pisal, da se v 15 letih ni nič več naučil, nego je prej znal, ven derle v Ljubljani koncert, pri katerem je nekda napravil jako dobro kupčijo. Nesmo mu zavidni na dohodkih, a osvetliti moramo nečuveno umazanost iu neotesanost, ki jo je pri tej priliki pokaral nemški umetnik VVilhelmi. Stvar je pa ta, da je deželni odbor, ki vender ne more pustiti svojih prostorov v reduti brez oskrbi, naročil služabniku deželnemu, naj na vse pazi, posebno na plinovo svečavo in naj zlasti tla in stopnice osnaži in ured i. Za vse to nakazal je deželni odbor služabniku 3 gld. 20 kr. kot plačo za "VVilhelmijev koncert. Ta znesek so slugi še vsekdar radi plačali nemški in slovenski koncertantje. Drugače pa VVilhelmi. Ko pride sluga po nakazane 3 gld. 20 kr., ni VVilbelmi hotel plačati, in ko mu sluga pokaže deželnega odbora nakaznico, izrazil se je Wilhelmi s tako suro« vimi besedami, da jih ne moremo priobčiti. Dasi je bil dohodek velik, je ljubi „Geigerkonig VVilhelmi" vender ušel s 3 gld. 20 kr. iz Ljubljane in dotični sluga bode zastonj moral likati tla. Pfuil — (Kranjska eskomptna banka v li kvidaciji) bode počenši s 16 dnem t. m svojim upnikom na račun izplačevala zopet 12'/9°/o* — (Vozna cesta na Ljubljanski Grad) pri sv. Florijana cerkvi je sedaj lepo popravljena za kar gre posebna zahvala županu Grusselliju in nadzorovateliu dela, mestnemu komisarju Križaju. Popravljena cesta bode dobro služila tamošnjim hišnim posestnikom kakor tudi tujcem in drugim, ki hodijo po tej cesti. Tudi steza iz Rebra na Grad se je popravila. — C, Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 4. letošnji številki nastopno vsebino: Zima in vzpomlad. Fr. Krek. — Pot v nebesa. Gojimir. — Vzpomladančice. Fr. Krek — Trije trgovci. — Žalosten večer. — Kaj si kdo želi. J. Volkov. — Vodena kaplja. (Basen). — Fran Erjavec (s podobo). — Pisma mlademu prijateliu — Ki al j Matjaž. — Razpis častne nagrade. — Listje in cvetje. — „ Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta l gld. 30 kr. — (Letošnje vaje) v naših pokrajinah bodo naslednje: Pri 3. voji (Gradec): Koncentro-vanje 6. peš divizije na Štajerskem, 28. peš-divizije •n 14. brigade pri Postoj ini in Št Petru. Pri teh vajah bodo tudi sodelovali deželno-brambovski strelski batalijoni št. 20, 24, 25, 72, 73 in 74. — (Črni vojski) je po ravno dovršenem izkazu v Ljubljani prištetih 1108 mož. — (Ameriški cirkus Franklofi,) ki ima nad 100 ljudij in veliko živalij, pride po praznikih v Ljubljano. — (Kazpis častne nagrade za povest, namenjeno slovenski mladini ) Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, ter vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom in plemenitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v Slovencih se je že večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji prim rnega berila in razna uči telska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski. To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gospod Jan Lego v Pragi po županu Ljubljanskem podpisanemu odboru izročil sedem cesarskih cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje. Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samo častna nagrada, katera bo izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj Še navadni pisateljski ho-no ra r. Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odičenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste ddbe, ko začne hoditi v šolo, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje; opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnovati vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža. Ako pisatelj .takšno životopisno povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje opre na take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova. Povest obsezaj šest tiskovnih pol male nsmerke, natisnene z navadnimi garmondskimi Črkami. Rokopisi naj se pošiljajo do konca tekočega leta načelniku podpisanega odbora, kateri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar. V Ljubljani 1. aprila 1887. Peter (i ras se Hi, Prof. F r. Leveč, župan Ljubljanski, urednik „Ljubi. Zvona", načelnik načelnikov namestnik Prof. JanezGnjezda, Ivan Tomšič, predsednik družba katoliških c. kr. *~adni£ki učitelj rokodelskih pomočnikov. iu urednik ,, Vrtcev". — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) imelo je na podlagi preosnovanih in vnovič potrjenih pravil zadnji petek izvanredni občni zbor, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Vi šile so se volitve in izvojeni so bili sledeči funkcijonarji: Predsednikom g. dr J. Le no c h (Čeh), podpr d-se-inikom g. Leon Bouchal (Čeh), za pevovodjo g. A. A. Buchta (Ceh), njegovima namestnikoma gg. K. J ah od a in J Jifik <Čeha), I. tajnikom g. dr. J. Drozda (čeh), II tajnikom g. drd. Rad. Pukl (Slovenec), I. blagajnikom dr. J. Zavadi 1 (Čeh), II blagajnikom g. V. Brlić (Hrvat), arhivarjema gg. J. Stiebler in V. Veith (Čeha), odbornikom g. Rozmazi novviez (Poljak). Za namestnike so izvoljeni: gg. dr. J. Floršić (Hrvat), J. Kušar (Slovenec), P. Petrovič (Srb), V. Stej-skal (Čeh). — Sklenilo se je, da bodo po veliki noči do 25 letnice v tednu po dve vaji, v torek in petek. — (Dijaška kuhinja v samostanu g g. o o. m i nor i to v na Ptuj i) je razdelila meseca marca t. 1. 548 kosile v vrelnosti 82 gld. 20 kr. av. v.; od 20. septembra 1. 1. je že podi rila ubogim dijakom 3149 kosile ter imela 472 gld. 35 kr. vkupnih stroškov. Zuovič so v Človekoljubni namen darovali in doposlali nastopni p. n. č. gospodje, oziroma zastopstva: Posojilnici v Mikolah 30 gld.; Slovenci iz Ljubnega za meseca mare in april 10 gld.; Čuš Janez, beneficijat v Wetttnan-stattenu, 5 gld.; Jakob Meško, župnik pri sv. Lovrenci v Slov goricah, 5 gld.; Davorin Meško, kaplan pri sv. Petru pod Mariborom, 5 gld.; dr. Gross Fr., c kr. sod. pristav v Ljubljani, 4 gld.; „Nekdo iz dekaništva Gornjigrad" 3 gld.; Snnonič J inez, župnik pri Šent Janži na Dravskem polji, 1 gld.; Sovič Josip, župnik v Stoprcih, 1 gld.; Korb Lajh, župnik pri sv. Jurji ob Pesnici, 1 gld.; Anton Trstenjak, urednik „Slovana", 65 kr.; Jakob Kovačič, učitelj v Ljutomeru, nabral in doposlal 10 gld. 5 kr., katere so darovali gg.: Ivan Skuhala, župnik, 3 gld.; Osenjak Martin, kaplan, 2 gld.; Boštjan Kocbek, kontrolor, 1 gld.; Fran Sršen, trgovec, 1 gld. 35 kr.; Ivan Vavpotič, gostilničar, 1 gld. 35 kr., vsi v Ljutomeru; — Simon Cvahte, nadučitelj pri Mali Nedelji, 1 gld. 35 kr. — Vsem blagim dari-teljem in ljubiteljem uboge učeče se mladiue prisrčna zahvala in Bog plati! — Nadaljne milodare vsprejema g. o. Benedikt Hrtiš, gvardijan na Ptujem. — (Vabilo.) .Pedagogiško društvo" za učitelje iu šolske prijatelje bode zborovalo 14. aprila t 1. ob 10. uri dopoludne v Mokronogu na Dolenjskem v ondotni ljudski šoli. Spored: 1. Društvene zadeve. — 2. Govor g. J. Ravnikarja o napakah pri vzgoji. — 3. Govor g. V. Gebauerja o šolskem vrtu (drevesnici). — 4. O domačih Kolskih nalogah na kmetih. — 5. Posamezni nasveti. — K mnogobrojni udeležbi vabi učitelje in šolske prija -telje odbor. — (Diletantiško gledališče v Sevnici.) Na velikonočni ponedeljek 11. aprila lft87. S prijaznim sodelovanjem slav. diletantiškega god- benega kluba s Krškega I. Damoklejev meč Gluma v jednem dejanji. — Nemški spisal Gustav zu Put-litz. II. Godba in petje. 1. V. Parma: „Hej Krcani!" koračnica. 2. J. Offenbacb: Uvertira k opereti BSa-tanella." 3. V Parma: „Frou, Frou", polka pizzi-cato. 4 A. Kreutzer: „Pomladanska", pevski zbor. 5. E. Fleischer: „Nachtgesang", kvintet za godala. 6. J. Strausst „Fledermaus", potpouri. 7. K. Ma-šek: „Pri zibeli", Čveterospev. 8. V. Parma: „Pozdrav Gorenjskej", valček po slovanskih uapevih. 9. G. Rossini: Cavatina iz opere „11 barbiere Sivi-glia." 10. Dr. B. Ipavic: „Danici", zbor z bariton-8olo. 11. J. Kralj: „Tamburica", polka hitra. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 50 kr., za obitelj 1 gld Ker je čisti dohodek namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole, se tudi u a d p I a č i 1 a hvaležno vsprejemajo — (Nova knjižica) izšla je pod uaslovom : Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. Izdal Anton Kržič. I. zvezek. V Ljubljani 1887. Samozaložba. Tiskala „Katoliška Tiskarna". Knjižica obseza 48 stranij, ima lično obliko in je prav prikladno berilo za otroke. Cena le 12-kr. h<* <» — (Znani Orlice,) ki je za prerokovanje sreče v mali loteriji marsikoga opeharil, bil je pretekli mesec iztiran iz Nemčije in se nastanil v Vino-hradih pri Praui. Policija mu je ustavila njegovo sleparsko početje in ga pred v če raj zaradi goljufije izročila kazenski sodniji. Pravo njegovo ime je Henrik Ptaček. — (V kranjsko hianilnico) uložilo je v preteklem meseci 1811 strank 417.989 gld., 2095 strankam pa se je 472.738 gld. 92 kr. izplačalo. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na čveterorazrednici v Senožečah. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 18. t. m. Eventualno razpisuje se služba tretjega (450 gld. in stanovanje) in četrtega učitelja (400 gld. in stanovanje). — (Razpisano) je mesto ordinarija v bol niči ob jednem mestnega zdravnika v Brežicah s skupno plačo 900 gld. na leto. Prošnje do 30. t. m Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 5. aprila. Grof Taaffe ogledal je danes bolnico v vseh oddelkih. Munkač 5. aprila. Železnica mej postajama Stryj in Beskid se je danes slovesno otvorila. Na vseh postajah vrelo je ljudstvo vkupe pozdravljat otvoriliu vlak. JBerolin 5. aprila. Španjski zastopnik v Hongkongu napil je na uspešno sijajno zmago francosko. Zastopnik Avstrije in drngi gostje izrazili so svoje začudenje nad temi besedami, ki se ne strinjajo s stališčem diplomata. Nemški zastopnik dal je primeren in krepak komentar. „Norddeutsche Allgemeine" pravi k tej vesti: Španjska vlada bi ne smela dopuščati, da njeni zastopniki lahkomiselno svoje dolžnosti pozabljajo. Varšava 4. aprila. (Politische Corres-pondenz :) Generalni gubernator naznanil je tukajšnjemu avstrijsko-ogerskemu konzulatu, da je gališkim kmetom, ki hodijo na rusko Poljsko delat, uhod tudi letos dovoljen, a da se jim je ravnati po dosedanjih predpisih. Sofija 4. aprila. (Izvestje Reuterjevo): Vest, da bode sebranje princa Battenberga volilo kraljem, se odločno zanikava. Za tako volitev ni bilo v Bolgarski nikake agitacije. Bim 4. aprila. Uradni list javlja: Kralj vsprejel bivših ministrov (Robilant, Ricotti, Ta-jani, Genala) ostavko in imenoval Depretisa ministrom vnanjih zadev, Crispija ministrom notranjih zadev, Bertole-Viale-ja vojnim ministrom, Zanardellija pravosodnjim ministrom. Drugi ministri obdrže svoje portfelje. Novi ministri so zvečer ob 1/a7. uri kralju prisegli. Ministerski sovet, ki je bil popoludne, sklenil, da se zbornica dne 16. aprila zopet otvori, potem pa je razpravljal o sporedu parlamentskega delovanja. — „Fanfulla" piše, da je grof Robilant zahteval, da se izloči izmej diplomatskega osobja ter kot generalni lajtnant stavi na razpolaganje. katere imajo zavarovane za slučaj smrti. Kakor znano mnoge zavarovalnice niso izplačevale zavarovanih kapitalov tedaj, ako je zavarovanec umrl v dejauskej vojnej službi. Banka „Slavija" uvela jo že takoj o svojem ustanovljen j i vojno zavarovanje. Prvotna uredba bila je pač nepopolna. Obtožujoče bilo je posebno to, da se ni dostajalo potrebnih statističnih podatkov in se po takem ni mogla proračuniti natančneje nevarščina, katero prevzema zavarovalnica z vojnim zavarovanjem. — Bilo je pa tudi teško dobiti potrebnih statističnih podatkov. Še le v posled-njej dobi, ko se je uvela splošna brambena dolžnost in ko so se začeli za stvar zanimati najvišji vojaški krogi, dobile so zavarovalnice — posebno po zaslugi ravnatelja R. Klanga — iz vojaških arhivov znamenitih in zanesljivih podatkov. Na podlagi teh izdelali so se novi pogoji o vojnem zavarovanji. Banka „Slavija", uvaživša obseg nevarnosti, katero prevzema z vojnim zavarovanjem, skrbela je že celo vrsto let zato, da bi zamogla pošteno izpolniti svoje dolžnosti nasproti členom tudi že za prvotnih pogojev. Kakor vidno iz poslovnega poročila za leto 1885 , prihranila si je v ta namen iz redno rezervno zaklado za vojno zavarovanje in znaša ta zaklad, a sedaj Že 44.659 gld 19 kr. Sedaj na novo uvedeni pogoji za vojno zavarovanje so v primeri s prejšnjimi mnogo ugodnejši in pristopnejši, ker omogočujejo vsacemu členu, ki je zavarovan za slučaj smrti, da se še o mirnem času oglas) k vojnemu zavarovanju. Za to plučevati je seveda posebno vojno doklado in sicer po 3°(0 do G°/0 šeBt zaporednih let v letnih, polu letnih, četrtletnih ali celo v mesečnih obrokih. Ko preteče teh šest let, prosto je členom, da obnove vojno zavarovanje za daljših šest let, ako ostanejo še v v vojnej službi. Vojna priklada razdeljena je na tri razrede in iznaša za I. razred (največja nevarnost) samo 6 gld., za II. razred 41/^ gld- in za III. razred 3 gld. na leto od vsacih tisoč goldinarjev zavarovanega kapitala. Ta vojna priklada pa se zmanjšuje od četrtega leta zavarovanja na dalje za 1% zavarovalnine (premije). Vojno zavarovanje skleniti more vsak člen banke „Slavije" ki je že zavarovan v odd. L ali II za kapital za slučaj smrti ali doživetja in imajo členi pravico oglašati se za vojno zavarovanje do konca aprila t. 1. Poleg omenjene vojne priklade plačati je vsa kemu členu še upisnine l/f,0/00, t. j. 20 krajcarjev od vsacih tisoč goldinarjev zavarovanega kapit ala. To upisnino treba je plačati tudi tedaj, ko se zavarovanje obnavlja po preteku prve šestletne dobe. Pogoji vojnega zavarovanja ugodni so za vsa-cega, ki je obvezan še za vojno službo in zato se more po vsej pravici pričakovati, da se jih bodo okoristili oni očetje, ki imajo izpolnovati še vojno dolžnost ter da bodo tako zagotovili svoje rodbine za vsak slučaj svoje smrti. Natančneja pojasnila podaja in pogoje za vojno zavarovanje razpošilja glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. Narodno-gospodarske stvari. Vojno zavarovanje. Kar se je uvela z zakonom o črnej vojski splošna brambena dolžnost, nastale so tudi zavarovalnicam posebne dolžnosti do onih njihovih členov, Tulci: 4. aprila. Pri Klouo: Schneck, Beer z Dunaja. — Adler r Budimpešte. — Fried, Knrnits z Dunaja. — Vonari, Roti Trata — Konig z Dihih j h. Pri M Schleger z Dunaja. — Kulpacher iz Gradca —• Petrošnig iz Celovca. — Godina z Dunaja. — Baron Rechbach iz Rudolfovega. Pri avstrijskem tesarji: Lowenthal z Dunaja. — Gruber iz Gradca. I.ek v dober kup. Potujočim na želodci in onim, ki potrebujejo kako čistilo krvi, priporočati so pristi rMoll-ovi Sei d li t z-prafikj", kateri imajo poleg nizko cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, nit Diuiajj, Tuch lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izref.no preparat z njega varstveno znamko in podpisom. »j', ' M o 11 - o v l(D*-3) „LJUBLJANSKI ZVOH" H to) i (192—7) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. a£ž>Pi----rn-fr.Ka. žžan--m JLoterJJue »recite 2. aprila. Na Dunaj i: 85, 47, 39, 5, 32. V Gradci: 32, 48, 3, G2, 38. Uscir!! so v iLjilbljeiiiii: 1. aprila: Meta Vizjak, lončarjeva žena, 23 let, Ko-njuške ulice št. 2, za jetiko. 2. aprila: Neža Kozaniernik, hiŠnikova žena, 64 let, Turjaški trg št. 5, za vnetjem prsij. - Nothhurga Tuswohl, devica, 38 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Fran Je-rala, strojevodja, 28 let, na Bregu št. 20, za jetiko. 4 aprila: Fran Habith, zasobui uradnik, 62 let, Cesta na južno železnico št. 1, za jetiko. — Fran Jerman, tkalor, 32 let, Ulice na Grad št. 12, za jetiko. 5. aprila: Fran Zupan, posestnik, 31 let, Hrenove ulice št. 16, za unetjem reber. — Friderik Slane, davkar-skega sluge Bin, lu mesecev, Karlovška cesta št. 24, za božjastjo. 6. aprila: Marija Anžič, tesarjeva hči, 6 dni, Hra-dcekega vas št. 25, za čeljustnem krčem. V deželnej bolnici: 30. marca: Luka Šifrer, posestnik, 70 let, za oslab-Ijenjem. 31. marca: Marija Verhovšek, dninarjeva žena, 49 let, za jetiko. 1. aprila: Jera Lavrie, gostija, 73 let, za mrtvoudom. 2. aprila: Janez Kapua, dninar, 44 let, za razširjenjem pluč. — Fran Zupan, delavčev Bin, 5 mesecev, za božjastjo. 4. aprila: Helena Rudolf, gostija, 62 let, za starostjo. Tržne cene v Izubijani dne 6. aprila t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Jenuor., ., Oves. Ajda, Proso, , Koruza, „ Krompir, I^e.*>a, Grah, Fižoi, „ Mailo; Mast, Ut{r. zl. kr. t :r> 487 4 30 8 92 4'22 4 S7 5 04 2 6* \: 15 11 1 Ofi ... (i j — '60 Speh povojen, kgr. Surovo maslo, » .i;ij::o, jedno .... Mleko, liter . . . Ooveji meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko , „ '\oAtrnnov.> . „ pjphii'.'c..... Golub...... Smo, 100 kilo . . V.-.:i,:i, „ . . Drva trda, 4 □ metr. TT-ehka, , „ 1- — 2 — I 9: -'64 — 52 — 64 — 36 — .70' — -20 a g tj 3 12 »i 50 4'16 Meteorologično poročilo. z, Stanje CllH "»'i1- barometru Temperatura Vetrovi Mo Nebo Urina v uiolor! mm s |7. zjutraj 736 85 mm. eL 2, pop. 784*24 BS: 36 C si. »v/,. 15 8» C aH .-.ah. d.jas. jas. P, zvečer 73875mm. 7T C si. ran. jas. ~ li zjutraj. 732-«3a,*.. a. 2. pop. j 729 9-1 mm. i rt zvočen 729-86,1.».. 4 6' C 'hI. »v/.. 17 8 C si. »ah. 8 6J C «1. /.ah. |AS. d jas. 0 00 min. Srodnja temperatura 8 h" in 10 3", ta 9 ■ 78-— 127-rO iO-081/, 62-6.T) 127 gld. — kr 105 n 50 r» 101 B 5 n 88 105 B, n 1.. r,o n r 116 n — n 126 n D 50 n Ti 100 n 20 n 178 25 p 18 n 50 i» 107 n 60 n 220 >> — Zalogo kož za podplate, rlljabl|eua avstrijska drusba. Pri primerno uopeSnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. 1»«7»* poslati temu listu. 170—19) Naznanilo. V sredo 13. aprila ob h. url /,|lllr«i.j bode Marija Petri č po domače Vrbiška na Logil njeni dve hiši in druga poslopja, njive, senožeti in gozde prostovoljno na drobno proti večletni plači s primerno dobrim pogojeni prodajala. Kupci se na imenovani dan na Log k po-sestnici uljudno vabijo. (221—2) 4 i « 4 « Zobozdravnik A. SCHWEIGER, stanujoč v hotelu „pri Malici" (Stadt Wien), II. nadstropje, sobe št. 23 in 24, ordinira zjutraj od '/,10. ure do 7,1. ure, popoludne „ 2. „ „ 5. „ Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne od '/,10. do 1. are. <208—8) Najboljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči V zobeh nikakeršnih bolečin, ter se po barvi ne razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najumetnejSi načini izdelovanja čelj ustij in posameznih zob. Navaofi zaradi kopelne sezone samo do Junija. Odda se v najem na Notranjskem hiša v dve nadstropji, z 10 (sobami iu več kuhinj, kletmi, blevi, zelj š.■umij in sadnimi vrti tik zraven, v kateri se nahaja že stara, jedina v vasi dobro obiskovana krema s tabak-trafiko in je pripravna za vsako trgovino. Taisto, posestvo se tudi zaradi preselitve v drug kraj pod ugodnimi pogoji proda. — Več o tem pove upravniStvo ^Slovenskega Naroda" «lo 24. aprila l. I. (233—1) Išče se u a II ledu dvoje stanovanj. Jedno naj bi bila mala vila s 6 sobami, s kuhinjo, sobo za posle in z vrtom. Drugo stanovanje naj bi imelo 4 do 5 sob, kuhinjo in vrt. Ponudbe s popisom in ceno na uredništvo »Slovenskega Naroda". 234-1) ♦ ♦ ♦ Umetne 1.41—22 • I zobe i« zabovja \ £ ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu J » brez vsakih bolečin ter opravlja plouinovnnja in + *■ vse zobne operacije * ♦ zobozdravnik A. Paichel, % poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. KMETOVALEC. (8 i— ti) O-ospodarslci list s p©d.o"fc>a,na.i. St. VI. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Goved švickega plemena. — Pridehijtao oves! — Kako vinograde varovati proti slani. — Kako svinje pitati. — Karbolinej. — Cepljenje v sklad. — Mrčes, ki naj ga sadjarji pokončujejo. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgcvori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Inserati. „KMETOVAI.EC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; £g. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. I\M ICAII. priobčeni v ^KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po de želi. zlasti pa v premožnejših kmetBkih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakuou aU prodaji gosnodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Dober postranski zaslnžek! Gld. lOO do gld. SOO na mesec more pri nas prislužiti vsakdo • prodajo zakonito dovoljenih srečk na obročna plačila in to jako lahko, brea kapitala In brei rlaike. Ponudbe naj se pošiljajo v nemščini na Hauptstadtlsche Weeh-selatuheu-Gesellsehaft Adler A <<»., Buda-pest. (188-3) priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. IH. NETMAM, rt v IJiil>ljani. Slonove ulice, priporoča svojo veliko zalogo narejene oblek za gospode, dečke in otroke v velikej izberi po nizkej ceni. (206— ogrtač . ■ gld. 10 | Obleka za dečke. . gld. i Pomladanski Pomladanska obleka . . 12 I Ogrtač Pomladanski menčikov 15 | Menčikov „ „ . . . Otročje oblačiIce.......gld. 4. Obleka po meri izdeluje se iz finega modnega -" blaga po najnovejši faeoni, ceno in hitro. prodajata najbolji* in najoenejie feeunro. laleo izx lis lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—43) 1 tttut t Ji IIA z* frančiškansko cerkvi I o, v hlfti T TTTTJT T i IT i f LJUBLJAnE. gospoda J. Villiar-ia hiti«. Atev. 4. L J UDIj J AM. i FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktlonih lastnostij in jednostavnoga rabi jenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe m ▼ ▼Mah zalogah Dobiva se v LJubljani pri Ivanu FRAN CHRISTOPH, Ijuokmann-n; v Beljaku pri Math. izumitelj in jedini izdelovHtelj pristnega (173—3) Ftlrst Bohn. svetlega laka za tla, PRAHA & BEKOLIN. Bizeljsko staro vino se Čez ulico prodaje po 2^ in 28 kr. liter v restavraciji „HOTEL EVROPA". 0afT" Jamči »e, da Je vino pristno ln iz domačih vinogradov. "•B (235—1) ICACAO ČOKOLADA VlCTOR CHMIDT & ki sta pri prvej Dunajske) razstavi kuhin'ske umetnosti bili odlikovani z najvišjo' odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata na8o uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—95) I*Ol>iva se pri vseh boljžih trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g. Petru Laasjnlk^u. Razpošilja bc v provinelje proti poStnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, o. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Duu«), IV., AllegasNe Nr. 48 (poleg jni. kolodvora). vzajemno zavarovalna banka Ker-se je uvela splošna brambena dolžnost z zakonom o črnej vojski, uredila je banka „NLA1IJA" dosedanje pogoje o vojnem zavarovitn|i tako, da so pristopnejši in ugodnejši njenim p. t. članom in sploh vsacemn, ki se zavaruje pri njej za slučaj svoje smrti. Vojna priklada, katera se zmanjšuje od leta do leta, razdeljena je na tri razrede in iznaša letno v I. razredu . ... gl