in . y «wpt 8* gBDday. and HolkUf» PR O S VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradmMfel te «pramlAM prottodi MtT §. LawndtU An Offtos of Pu bi kotlom MT South LswadtU Ar* Kockw«U 4004 CHIÇAGO, ILL., TOREK. 26. MAJA (MAY 26). 1936. Subscription fê.00 Y»*rlj ÔTK V.—N UM li K H 10.1 for miline «ntel rato «f poetov« fr«rié»4 ter te mum 1101, Art »I Oft i, 1S17, astborissd on Jim 14, Uit. Oblastniki odredili lov na voditelje črne legije Idkrita evidenca kaže, da je teroristična orga-Racija številčno tako močna samo v Michi-anu kakor ameriška armada. Oblasti domnevajo, da so člani te organizacije izvršili okrog petdeset eksekucij. Vojaški ustroj teroristične organizacije fctroit, Mich., 25. maja. — jjjjve okolnosti v zvezi s tre-D milnim umorom so uveri-ivtoritete, da ima "Črna legi-; teroristična organizacija, sa-v Michiganu toliko članov ka-imeriâka armada. Avtorite- 10 sedaj pričele splošen lov na nemi?" teroristov. Na podla-osdaiijih informacij in po-avtoritete sodijo, da so le- narji umorili okrog petdeset i Mkar je bila uvedena preis-,in je policija dobila nalogo, iretira vse uradnike terori-:ne organizacije, so se "ge-ili" poskrili. Legija je osum-i umora Rudolpha Anderso-Ta je bil ustreljen 16. de-ibra na samotni cesti, v bliži-prostora, kjer »o zakrinkani riiti umorili Charlesa A. ileja, relifnega delavca, 13. ja. Po tem umoru so oblasti idle preiskavo, ki je razkrila uristične aktivnosti "Črne le-Andersona je ubila kro- 11 vojaške puške in mrliško-sdna porota je podala izrek, je Anderson izvršil samomor, ni mogla pojasniti, kako bi Bogel človek sam ustreliti s (6 v srce. Policijski inspek-John L. Navarre je sinoči na-mil, da se bo preiskava glede inosti smrti Andersona obno-L bderson je bil uposlen pri ftit Public Lightning Co., lor Harvey Davis, 'polkovnik' roitske organizacije "Črne le-in Dayton Dean. Slednji prizna! da je on umoril Poo- I je "Cra legija" nekakšna fcdnica kukluksklanovske orgije. dokazujejo uradni umenti, katere ho avtoritete v stanovanju K. Ernesta, liikeira paznika, člana legije, osumljen umora Paula Ave-Ta je bil tudi jotniški paz- i' Jacksoiiu in član terori- j* organizacije, iz katere pa »topil, nakar so ga teroristi Vili. - • '"M ('ollnirn, načelnik pre-«•Inega odbora, je predložil prosekutorju Duncanu r« aju, v katerem je orisal "''ne legije". Iz poroči-*«v»dno, (|;i teroristično or-FJfijo v Mu higanu tvori pet v>aka brigada ima 16 re-*nt'*. bataljonov in 256 m> Regiment tvori 1700 mol, Pomeni organizirano silo m<>* namo v Michiganu, primerja številu re-rn'' am*ri*ke armade. Vsak rorwtičn«* organizacije m Mu doksb nositi re-' kak«, drugo orožje", ma moji. stotnike, >" generale. «injk jf ti w Domače vesti Star naseljenec umrl La Salle, III. — Zadnje dni je po dolgi bolezni umrl John Dvornik, član društva 387 SNPJ. Pokojnik, ki je bil doma iz Gazice pri Krki na Dolenjskem, je bil aktiven na društvenem polju v Forest Cityju, Pa., in Spring Valleyju, III. V Ameriki je bil 30 let in v Spring Valleyju zapušča sina Johna, v Depueju hčer orno-ženo Jennie Blatnik, v starem kraju pa ženo in še eno hčer. Nov grob v starem kraju Indianapolis. — Ana Urbančič je prejela žalostno vest, da je na Kalu pri St. Petru na Krasu umrl njen oče Ivan Cucek v starosti 62 let. Bil je dvakrat v A-meriki; prvič je bil v Indianapo-lisu in drugič v Clevelandu in nekoč tudi član SNPJ. V Ameriki zapušča hčer, v stari domovini pa ženo, tri sinove in hčer. Iz Clevelanda Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrla Antonija Arko, roj. Drožina, stara 42 let in doma iz Kozjan na Primorskem. V Ame-M je bila 14 let in tu zajmAča moža, sina, hčer in sestro Mary Adamič, v Washingtons D. C., brata, v starem kraju pa štiri brate in eno sestro. Popravek vesti Edison, Kans. — V vesti o smrti najstarejšega rudarja Martina Permeta v starem kraju je bilo poročano v Prosveti z dne 19. maja, da je umrl v Pre-valjah, kar je pomota. Martin Perme je umrl v Trbovljah na Spodnjem Štajerskem v starosti 87 let. V Trbovljah je zapustil štiri sinove in hčer, v Ameriki pa eno hčer Frances Potisek v Girardu, Kans. i,(Km i* Uhu n* t Arabci naskočili jet-Palestini nisnico v Angleške čete odbile napad, v katerem je bil eden vojak ubit Borba proti stradanju se nadaljuje Demonstracije brezposelnih se širijo New York. — (FP) — Koraki lačnih ljudi, ki se borijo za živ-Ijenski obstanek, odmevajo v raznih ameriških mestih in demonstracije, katere uprizarjajo, so svarilo politikom, ki naglaša-jo potrebo štednje na račun re-vežev. V Harrisburgu, glavnemu mestu Pennsylvanije, je masa brezposelnih našla vrata državne zbornice zaprta, nad njimi pa napis, da je poslopje zaprto, ker so v teku popravila. Kljub temu je delegacija velike množice, ki je invadirala kapitol, izvojevala vstop v zbornico, kjer je predložila svoje zahteve poslancem in senatorjem. V St. Louisu Mo., je sto Članov unije ameriških delavcev, organizacije brezposelnih, okupiralo mestno hišo, ko je bilo nad 14,000 revežev črtanih z relifne liste. Zahtevali so nadaljnje vsote za financiranje oskrbe družin brezposelnih delavcev in resigna-cijo bankirjev iz mestnega relifnega odbora. Mestne avtoritete so pozvale policijo, ki je s silo izgnala brezposelne iz mestne hiše in aretirala njih voditélje, toda s tem je izzvala nove demonstraciji - Samski brezposelni v Detroitu so po uspešnih demonstracijah izvojevali podporo in mestni bla-ginjski urad je obljubil, da bo preskrbe! revnim družinam poleg živil tudi obleko in plačeval stanarino za one, ki jim preti e- jdkdjSr-—____ Demonstracije brezposelnih, ki nočejo iti živi v grob, so na dnevnem redu v New Yorku, Phila-delphiji, Pittsburghu in drugih velikih ameriških mestih. Nedavno je delegacija Delavske zveze, organizacije brezposelnih, o-biskala H. L. Hopkinsa, načelnika federalne relifne administracije, in zahtevala, naj odstavi A. Ridderja, direktorja relifnih del v newyorškem distriktu, ki je i«pretil, da bo z oboroženo silo zatrl demonstracije brezposelnih pred njegovim uradom. Te demonstracije se ponavljajo, odkar je Hidder odpustil več tisoč delavcev, ki so bili uposlenl pri gradnji relifnih projetkov. Stavka bombažnih delavcev v Ark. Zahtevajo IS centov na uro Memphis, Tetin. —(FP) — V severovzhodnem delu Arkansa-sa je brez posebnega hrupa za-stavkalo pet tisoč plantažnih delavcev pod voditvom Southern Tenant Farmers unije. Zahtevajo 15 centov plače na uro in 10-urni delovnik. Sedanja plača je od 50 do 75 centov na dan — slednja v zelo redkih slučajih. Stavka je bila tako naglo o-klicana, da se plantažniki niso imeli časa organiairati v oboroženih tolpah in je preprečiti. Ampak soditi it preteklih bojev, bodo prej ali alej razvili svoj terorizem. Plantain! delavci na jugu so med najbolj pozabljenimi ljudmi tudi pod "novim dea-lom". Za takojšnjo atavko so se soglasno izrekli zastopniki 78 nijskih postojank, ki so so prošli, petek sešli na skupni seji. Takoj, po zborovanju so se razkropili po plantažah in pozvali ljudi v stavko. Stavkovne straže so postavili po vsem teritoriju. Podvzeli so ttidi akcijo, da plantažnikom preprečijo izrab-1 ljanje memphiških brezposlecev za Štrajkolomce. Vi zvezo so stopili s tukajšnjo Workers Allian-1 ce, zvezo brezposelnih, ki jim je obljubila sodelovanje in tudi postavila piketno stražo na tennes-seejski strani mostu Harahan, ki veže obe drftAvi. Na drugi strani mostu pa piketirajo člani unjje najemninskih farmarjev. Ker so stavkarji revni ko cerkvena miš, mnqgi dobesedno stradajo in večje število je bilo izgnanih s plantaž in relifa skoraj. ne poznajo, je glavni tajnik unije H. L. Mitchell. Box 5215 Memphis, Tenn., rekel, da so stavkarji v večji meri prisiljeni zanašati se na zunanjo pomoč. SUAJNA SOCIALISTIČNA ZMAGA VBELC1J1 Tudi Belgija morda do* bi socialistično vlado KLERIKALCI OSTA-LI V MANJŠINI ♦»t \ Vrhovni I" mnenju avtoritet ;nam ^beppard, ki biva »ij> ali v Ohiu. Pro-t.. ' ' ' "di proti neka-^«'teljem je bilo ' • >»rno povHje. Policija " ' r- a kakrtr hitro jih v *v,»je roke. 15'**. družba zgra- re'Werijo v Trêtu - Fašistična J''la nemško * Horsig ta ' rafinerije v " "tais tri in " J* prvi slu-a'il¡ kontrakt ktvu. Takšna nwnopol An- Jeruzalem, 25. maja. — Neki angleški vojak je bil ubit, ko so Arabci navalili na jetnišnico v bližini Tulkarema, da osvobodijo jetnike. Arabski napadalci so se morali umakniti, ko je jetni-ška straža dobila ojačenje, v bližnje hribovje. Jetniki v tej ječi so nedavno rebelirali v znak simpatije z Arabci, ki vodijo splošno protižidovsko stavko. iTeroristične grupe so vrgle tudi dve bombi na krov nemškegs parniMk "Richard Borchard", ko je dospel v židovsko pristanišče Tel-Aviv. Osem drugih bomb je bilo vrženih v drugih krajih te okolice. Vladno poročilo se glasi, ds «ta bila dva Arabca ubita in ve čje število ranjenih v Nablasu. Arabci so zgradili barikade in pričeli streljati na policijo, ki se je morala umakniti, a se je kmalu vrnila z novimi četami. V zadnjih dneh je bilo nad dvajset voditeljev arabske stavke sreti-ranih. Arabska stavka proti na «eljevanju Židov v Palestini in prodajanju zemlje Židom se je pričela 19. aprila. V izgredih m«d Židi in Arabci, ki so sledili razglasu stavke, je bilo doslej o- krog 40 oseb ubitih. • Srapnel ubil tri iolške dečke na Koroikem Celovec, 25. maja. — Trije šolski dečki iz Kreumperuiorfa so včeraj našli v hribih šrapnel iz svetovne vojne. Ko so šrapnel nesli domov, da ga pokažjo uči-ttfju v šoli, je eksplodiral in u-bil vse tri. Nova poteza japonskih militaristov Nadaljnje čete poslane v severno Kitajsko Peiping, 25. maja. — General Taka Matsumuro je prevzel vodstvo kampanje, katere cilj je japonska kontrola severne Kitajske, ko je včeraj premestil svoj militaristični urad v poslopje kitajskega carinskega urada. On je nadomestil generala Doiharo, ki je doslej vodil militaristično kampanjo na Kitajskem. Njegova glavna naloga lx> obnovitev starega kitajskega cesarstva; Henry Pu-Yi, sedanji cesar v Mandžukuju, ki so ga postavili Japonci, naj bi zasedel prestol. Japonski načrt je, da mora novo cesarstvo obsegati vso severno Kitajsko in Mandžu-kujo, ki je že pod japonsko kontrolo. Matsumuro bo sodeloval z generalom Tashirom. poveljnikom Bruselj. 25. maja. — Rezultat včerajšnjih volitev |xmlancev v Belgiji, ki pa še ni popolen, je sledeči; Socialisti 70, klerikalci 63, liberalci 23, reksisti 21, flamaki nacionalisti 16 in komunisti 9 mandatov. Socialisti, ki bodo najmočnejša itranka v novi belgijski »bor-nici, bodo organizirali novo vlado vsekakor v koaliciji z liberalci. "Reksisti" so nova stranka u-pornih katoliških elementov, katera je vzela 21 mandatov klerikalcem. Bruselj, 26. maja. — Včeraj so bile v Belgiji parlamentarne volitve in kakor volilni izid doslej kaže, so socialisti daleč v ospredju in morda dobe večino v zbornici. Katoliška in liberalna stranka, ki sta zadnjih 14 me secev bili v koaliciji s socialisti v vladi, sta ostali v manjšini, Ako socialisti dobe večino, tedaj sedanji predsednik vlade Psul Van Zeeland poda ostavko še te dni in socialistični vodja Krnile Vandervelde organizira socialistično vlado. Vandervelde je bil v povojni dobi dvakrat suns nji minister in v sedanji vladi Je minister brez portfelja. Katoliška stranka Je Izgubila mnogo mandatov |m> prvih poročilih. Med belgijskimi klerlkalc se je pojavil nov element, tako-zvani "reksisti", ki jim Je povzročil precej škode. Volitve so bile v splošnem mir ne, le tu pa tam so bili izgredi V Liegu je bil katojjški duhoven runjen, ko je trgal socialistične volilne plakate s sten in v Ghen tu je LITO nekaj komunistov tei>e nih. V sedanji belgijski vladi je pet socialistov, ki so 14 mesecev so delovali s klerikalci in liberalc in precej immagali omiliti krizo Pri teh volitvah so socialiatl na atoplli s programom velikih re form, predvsem z načrtnim g<> spodarstvom. Štiri nacijški kmetje uštreljeni v Litvi Kovno, Litva, 25. maja.—fttlr nacijški kmetje so bili v sobot' obsojeni v smrt In ustreljeni za radi nucijske propagande in huj «kanja k uporu. Osem drugih kmetov je dobilo dosmrtni zapor japonske armade v severni Ki tajski. V zadnjih dneh so prlsp« le js|>onske čete v Tientsin in druga kitajska mesta, ksr po meni obnovitev kampanje japon «k<- ekspanzije v severni Kitaj ski. I, ki ga grudi)» nmé rsfco H**mm v Yeris. Eksekutiva ÀDF se peča z ustavo Dodatka ne bo rinila v ospredje skozi sprednja vrata Washington. — Kksekuiiva Ameriške delavske federacije, ki skončuje svoje četrtletno zasedanje, se bavi z vprašanjem amendiranja zvezne ustave, ki je zopet porinjeno v ospredje vsled razveljavi jen ja G uf fey je-vega zakona. Kaj bo storila, Ae sama ne ve. Okrog vprašanja hodi ko mačka okrog vrele kaše. Zaveda se, da "nekaj je treba storiti", kakor je izjavil Green, toda kaj in kako, o tem še ni na Jasnem. Boji se amendmenta, ki bi dajal kongresu moč ukrepati o plačah in delovniku, na drugi strani pa se zaveda, da mora biti to osrčje vsakega delavskega amendments Kongresu se boji dati to moč, ker bi lahko okrnil ekonomsko moč delavstva in za ta svoj argument kaže na razmere v drla-vah s fašistično diktaturo. Eksekutiva ima to nesrečo, da Je ne tvorijo razredno zavedni delavski voditelji, vsled česar si ne morejo predstavljati delavske vlade. Fundamentally so še vedno privrženci kapitalizma. Vse, kar želijo, Je reformiranje istega a la "new deal". Ker )>a je vrhovno sodišče napravilo konec tudi flikarskim reformam, ao konaervatlvnl vodje Ameriške delavake federacije v zagati. Green je v Intervjuvu rekel, da je eksekutiva "na dolgo In široko raspravljala" o razveljavljanju Guffeyjevega zakona in prišla do zaključka, da je v nevarnosti tudi Wagnerjev delav skl zakon. Valed tega je zaključila, "da Je treba nekaj storiti." Kaj bo storlls, še ssma ne ve. Ve le, da sedanjemu kongresu ne bo predlagala amendments. Tudi ne bo zahtevala od starih strank, da uključita amendira-nje ustave v platformo. Prav tako ne bo v predsedniški kampanji sHila tega vprašanja v o-spredje in ga skušala napraviti za dominantno |M)litično vprašanje. "Naše sugestije o ustavnem amendmentu bodo že na kak način prišle do veljave, ne da bi amendment prišel pred kongres." Na vprašanje, kako se bo to zgodilo, Green ni vedel odgo vora. Kdini pozitivni |>olitičnl za ključek eksekutlve Je izvolitev "nestrankarskega" odbora |»etih članov, ki bo šel s klobukom pred konvencijo obeh kapltali stičnih strank in |m» stari meto di skušal urinltl delavske "plan ke" v republikansko ali demo kratsko platformo. To je vsa "dlgniteta" ameriškega organi zlranega delavstva, čeprav smo žit šest in pol leta v krizi. To digniteto s klobukom v roki bodo pr«*d republikansko in demokratsko konvencijo predstav Ijsli William (¿reell, Krank Morrison. Matthew Woll, Q, M Bug niszet in Thomss Itickert, vsi ^ Is n i eksekutive ADF H svojim nssprotovsiijem Frszler - I^mkejevemu zskon* skemu predlogu za refinancira* Misli« n* a. «Usai.) NOVA SOCIALISTIČNA STRANKA SEJPO JAVLJA Delegatom "stare garde" odrečen sedež na konvenciji HOANOV KOMPROMIS ODKLONJEN Cleveland, a, 25. maja.—"Sta-rogardisti", člani newyorške socialistične organizacije, katerim so se pridružili neodvisni socialisti ia drugih držav, so sinoči izdelali preliminarne načrte glede ustanovitve nove marksistične stranke. To ao jf agodilo potem, ko je bil delegatom "stare garde" odrečen sedež na konven» clji. "Htarogardiati" so ns svoji konferenci imenovali odbor in mu poverili formiranje nove stranke. Ta odbor, ki bo izbral tudi ime novi stranki, tvorijo Uuiis Waidman, vodja "stare garde" v New Yorku, Hldney Yellen, bivši tajnik socialistične stranke v Ohiu, Julius Gerber ia New Yorka, Kdward C. Thompson is New Brunswicka, N. J., Harry Plantln Is Texasa Robert Hoffman. Buffalo, N. Y., Jacob Seigel, Chicago In Ben Cohen, St. Louis. Po Imenovanju članov tega odbora Je bila meddržavna konferenca desničarjev, katera je bila organizirana kot predstavnica "stare garde", razpuščena. V izjavi, ki jo Je podala, naglaša, da Je to storila a namenom da ne apravi v zadrego onih organizacij, ki funkcionirajo na konvenciji. Konvencija, ki Jo domlnlra koalicija levičarjev in centrl-atov, je odobrila akcijo ekseku-tlvnega odboru socialistične stranke, ki Je odvzel čarter organizacijam "sture garde" pred primarnimi volitvami v New Yorku, pri katerih so levičarji dobili kontrol«».---------------------- Louis' Waidman Je po konferenci z drugimi voditelji desničarjev dejal, da Je ustanovitev nove stranke v New Yorku gotova stvar. Halje Je rekel, da "stara garda" pričakuje, «Ia bodo novo stranko ptslprll člani socisll-stičnih organizacij v I'ennsylvs- nljl, Massachusetts!!, Connectl-čutu. Rhode Mamili, Marylatidu in Washington!!, Načelna izjava, ki je bils na pritisk levičarjev sprejeta na socialistični konvenciji v Detroitu pred dvema letoma In pa vprašanje krajevnih "enotnih front" s komunisti, sta glavni vzrok razkola. Milwauski župan lloaii, vodja »isialistične delegacije iz Wiscousiniif centrlstične grupe, ki dominira konvencijo, Je predlagal kompromis, ki bi dsl obema skupinama iz New Yorks, levičarjem lil desničarjem, repre-zeutacljo na konvenciji na bazi rezultata primarnih volitev v New Yorku, pri katerih so levičarji dobili kontrolo nad soeisii« ■tU no orgsnisaeijo Skof priporoča prostovoljno sterilizacijo London, 25 r Kr-nest W lisrties, skof angllčan« sko-katoliAke cerkve, Je včeraj priporočal prostovoljno sterilizacijo mentalnih slabičev. ftkof Je rekel, da je humanitarnost v /.silnjih sto letih |s»stsla pretira na In v<»di v nevarnost «ploš-nega Idiourva. Velika komemo-racija pariike ko- mu ne v Parizu Pariz, 25. maja. ^ Ceč 150,-000 sis islistov in komunistov Je včeraj korakalo po pariftkih ulicah proslavljaj}/ -spomni na pa riško komuno leta IK7I. Pohod ne je zaključjj na |s>kopališču l'err Imhaise. kjer Je |*okopS'| nih 30.000 komutisnbiv, ki so padli v bojih za komuno. Ogromne. mnoJice so n# valil* mimo odra. ns ksterem sts stal*' toka Vrstigla in njegov pomoč-Leon Blum, socialistični voditelj | nik H I*. Hlsrcev, sts bils v so-iti Msurice Thorez, komunistični vodja, ki sta bils oba burno |>o» zdravljena in ob»ipstis s cvet Jem. Dva sovjetska arktična tirana morata umreti Moskva, 25. tnsjs, - K B He. meiičuk. gowrner srktičnega o- boto obsojena v smrt Z ustreli-t vi Jo zaradi nečloveškega postopanja X K.»klmi. /skrivila sts, ds Je mnogo Kskirtiov umrlo glsdu. . t ' ""ww PKOSTItA \ PROSVETA THE KN LICHTEN M EUT «UMU IM LA0TMIMA HMIVBMMB MAMO«*» roproKhi JBitMOTB Ohm * —S I HU I » B« ******* , — ____nt*« Ol M—) t» IMlMlltelMI-^WM.11*»*««««"-" ta CUM. |1M m m* M» - - " _ -alaai tm «to Hiiw fi» mm4 cuta h m p« cfcta*« m4 otaw. B M pmt r«M PROSVKTA B*. U*tata AH, mbmbbb or rai «uBuno Razvoj vere v vUtfa bitja - Primitivnemu človeku na najnižji stopnji razuma bo bila "višja bitja" živali, rastline, gore. vode, vetrovi, oblaki z bliskom in gromom, ogenj, luna In solne« — sploh vse, česar ni mogel pojmiti. Vse to je človek poosebil, to se pravi, vse to je imelo zavest kakor on in moglo je uslišati njegove prošnje. Istočasno je primitivni človek razvil vero v •vojega "dvojnika" ali dušo, ki živi po smrti in mu lahko koristi ali škoduje. "Dvojnika" ali dušo so mu sugerirale sanje, v katerih je videl umrle svojce in odsev v vodi. Mnogo tisočletij je bilo solnce najvišji bog. To ni nič čudnega. NaJzgodnJI človek, živeč v zmernem pasu, ki je še imel pamet današnjega otroka, je spoznal, da je solnce tista sila, ki dela dan, svoji smrti še nadalje skrbeli za svoja ljudstva. Dobri glavarji so bili po smrti dobri duhovi, ki so dajali ljudem lepe, solnčne dni. blag dež, rodovitna leta. obilo debele živine in zmago nad sovražniki. TI dobri duhovi ali bogovi so pa bili v večnem konfliktu z zlobnimi duhovi — bivšimi hudobnimi glavarji, ki so tudi po svoji smrti nadaljevali svoje pogubno delo in tepli ljudi s sušo, pekočo vročino, viharji, slabo letino, boleznimi itd. Na ta način je nastala vera v du-alni nadzemski svet, v dobro in slabo, to je v dobre duhove In h ud Id«. Ta vera se Je pojavila v krajih današnje Perzije pred tisočletji in se razširila na Jug po današnji Mezopotamiji in Mali Aziji. To vero so končno sprejeli tudi stari llebrejci in Jo — predelano in prikrojeno |hi svojih razmerah in mišljenju — zapustili Judom in kristjanom. Hebrejski bog Jehova, ki je danes krščanski Bog, je izpodrinil mnogoboštvo drugih narodov in |Mistal je enotno božanstvo,- toda po starem perzijskem izročilu je ostal v konfliktu s natanom. Jehova je tudi bil prvo božanstvo, katerega so spojili z moralnimi predpisi iu zakoni, česar primitivne evropske religije niso poznale. Jehova je pripravil svojim dobrim vernikom, ki v življenju izpolnjujejo njegove predpise, plačilo pri sebi v paradižu nad nebom, dot'i m je slabe ljudi, ki zametava-jo njegove predpise, izrin il po smrti satanu, ki kraljuje v peklu pod zemljo. Kristjani so sicer odeli Jehovo v nekakšno mistično trojico — kar se je ujemalo s sodobnimi trojicami v Indiji, po Mali Aziji in v Kgiptu — iu «li*I» so mu veliko druiino svetnikov in svetnic, kar je bil do neke meje |»ovra-tek v mnogoboštvo, ali Jehova je kljub temu ostal vrhovni ulavar in posluj se zove Deus. Tbeos ali (mi naše Bog (v prvotnem |N»menu tega slovanskega imen« Soline). Vera v to božanstvo si je končno podjarmila Evropo in velik tlel ostalega sveta. Ves srednji vek — dobrih tisoč let — je bilo življenje krščanskega človeštva docela priklenjeno na to verovanje. Cerkev je bila najvišja oblast iu ta oblast je bila totalitarna: nasprotne vere ni trjiela. V zadnjih *]m tsto letih so se |ni izvršile velike spremembe. Te spremenil*- * v socialni* stavbi, g<»s|HNlarstvu in mišljenju — sta povzročila sa innstojiio mišljenje iu znanost. S prihodom induNtrializma in padcem fevdalizma Je padliijudi totalitarno«t cerkve. Keligij« se je začela umikati v privatnost in umika se še danes. P starostne iraviii. Zborovale! podpore bodo upravičeni le oni. pri po končala s pravili, so bili odločni v tem, da se konvencija zaključi najkaeneje v soboto popoldne in valed tega je bil na deveti seji v petek popoldne soglasno sprejet predlog Petra Bernika, delegata društva št. 1, da zborujejo v petek zvečer toliko časa, da končajo s pravili. Ta večerna seja naj bi bila v nadomestilo izgube časa v sredo popoldne. V predloženih pravilih ni zbornica napravila nobepih večjih ali pomembnejših popravkov. Pomembnejši popravek je, da upravni odsek ne sme v slučaju primanjkljaja v starostnem skladu razpisati izrednega asesmenta v ta sklad, kar zna-či, ako redni dohodki, t. j. oni, katere predvidevajo pravila, ne zadostujejo, se bo morala starostna podpora znižati. Določbe o bolniški podpori so precej omiljene od sedanjih, t. j. da se za nekatere bolezni plača za daljšo dobo. Sprejet je bil v celoti osnutek» katerega je predložil odsek za pravila, ker zbornica je uvidevala, ako hoče biti bolniški sklad solven-ten na podlagi dosedaj določenih prispevkov, je nemogoče zvišati izdatkov. Razveseljivo dejstvo je bilo, da ni bilo nika-kih predlogov za zvišanje bolniške podpore. Vedno na vseh konvencijah se pojavi zahteva za več bolniške podpore, manj asesmenta I Novi osnutek pravil med drugimi spremembami določa tudi, da se bolniška podpora prične s šestim dnevom po pravilni prijavi bolnim, t. J. da se za prvih pet dni ne plača bolniška podpora. Stavljen je bil sicer predlog, da se za prve tri dni ne plača bolniške podpore, toda dobil je zelo malo podpore. V odškodninah ln operacijah Je sprejeto vse kot predloženo. Odsek za pravila je tudi v teh določbah precej omilil: zvišal vsote in dodal nekatere operacije, za katere prej člani niso dobili odškodnine. Predložena je bila zahteva, naj se plača odškodnina za izgpbo uda brez razlike ali je izguba uda vsled bolezni ali poškodbe. Na pojasnilo gl. tajnika, ako se sprejme ta določba, je trfba zvišati prispevek v odškodninski sklad, ker pa je bila vsa delegacija proti vsakemu zvišanju asesmenta in prepričana, da sedaj določeni prispevek 14c ne bi zadostoval, dotlčna sprememba nI bila sprejeta. Prispevki bolniški sklad ostanejo dosedanji; sprejeta je bila določba, ako je v svrho dobave poslov-niče v državi Wifconsinu in neobhodno potrebno, tedaj sme gl. odbor uveljaviti plačilno (asesmentno) lestvico, ki naj bi odgovarjala zahtevam zavarovalniškega departmenta države Wisconsin, Bila je kratka razprava o tej leatvici, odnosno o osnutku lestvice, katero je predložil delegat društva 68 v Hheboyganu, Wis., Math Ko-ščak; ta lestvica je posnetek ta-k oz vane "Manchester table of rutes". Na podlagi te lestvice bi člani plačevali asesment v bolniški sklad na isti način kot ki so dopolnili starost «6 let in nimajo nikakega zaslužka, in sicer onim, ki niso bili zavarovani za bol. podporo 15 let in niso prejeli odpravnine ali is&r-pali bolniške podpore po $8 me «ično, oftim. ki so bili zavarovani za bolniško podporo 16 ali več let p« po $6 mesečno. V starostnem skladu pa mora biti vedno rezerva ne manj kot $12,-000.00, katera se sme rabiti le v najskrajnejšem slučaju. Od vsakega člana, ki prejema starostno podporo, se prenese letno po $81 iz bolniškega v starostni sklad. Član, ki želi prejemati starostno podporo, se pa mora odpovedati bolniški podpori. Potni listi se ne izdajajo za daljšo dobo ko 2 leti, kar pomeni, da član, ki ostane v inozemstvu (n. pr. v stari domovini) dalj ko dve leti, prestane biti član zveze. Nova določba je tudi, ako član, ki je prestopil od enega društva k drugemu in umrje v teku 30 dni po prestopu, morata obe društvi prispevati enake vsote k društvenim stroškom pogreba. Dodatno k že prej sprejetim določbam pravil so bile sprejete še naslednje spremembe in dodatki: Odpravljen je takozva-ni "odsek za pravila" in sestava novih pravil za prihodnjo konvencijo je poverjena upravnemu odseku. Upravni odsek pa izbere izmed izvoljenih delegatov tri, ki tri dni pred konvencijo uredijo ali pripravijo nova pravila in jih predlofte konvenciji. Vse spremembe v pravilih pa morajo biti priobčene v u-radnem glasilu ne kasneje ko tri mesece pred konvencijo. — Vsa posojila na prve vknjižbe ne smejo biti obrestovane pod 5%; ista obrestna mera Je določena za posojila na certifikat za asesment. S tem so bila pravila končana na večerni seji v petek. Konvencija je torej "delala" na pravilih štiri dni, kar je "rekord" od vseh prejšnjih konvencij. Upoštevati je treba, da so bila sedanja pravila do malega 907« preurejena. Razprave so bile vseskozi stvarne in nobenih razburljivih debat kot se navadno dogaja na vseh "naših" konvencijah. V soboto so bile izvršene še ostale potrebne zadeve. Soglasno je bil sprejet predlog Rudolfa Lisha, da se pošlje pozdravna brzojavka v imenu zveze konvenciji socijalistične stranke, ki se je pričela v Clevelan-du. Istotako je bila soglasno sprejeta resolucija, ki definira smernice glasila v soglasju z že prej sprejeto določbo, da mora biti glasilo urejevano po določbah prvega odstavka načelne izjave in po načelih in principih razredno zavednega in strokovno organiziranega delavstva. Ta resolucija je odločno začrtala pot glasilu zveze, da mora biti odločen bojevnik za pravice delavcev in farmarjev, katerih cilj je osvoboditi se iz industrialnega suženjstva In izkoriščanja po privilegiranih $50 Içtno, ostal*. 4*a porulnika . vsak po $25 le^no; gl. *4l«vnikf $*00 let<*k DVvpiQe„H>. boraifcoj» po ura4g¿fe opravkifc so določene po $7 v smrtninski, t. j. po starosti slojih, in da mora biti vsa pro-pristopa v zvezo. jdukcija zu splošno korist, ne (ta Za pokritje pogrebnih s tro- »a privaten dobitek. V splat -«kov Ihi zveza idačalu le vsoto, katero dovoljuje illinoiški za varovalni nski zakon, t. j. ne več kot $200; do net^ej Imajo nekateri člani določeijih $250, iu ker zakon ne dovoljuje več ko $200. Im» izplačano v slučaju potrebe samo $200. Kakih morebitnih dolgov za umrlimi člani se ne plača, ker to ne dovoljuje zakon. Bolniška |>odpora za umrlimi. t. J. preostala bolniška pod|»ora se Izplača upravičencem v s|M>razumu x društvom. Za člani samomorilci se plača polna vsota smrt nine le, ako je bil član najmanj tri leta; ako ni bil član tri leta. toda več kot 4ft dni, se plača samo ena četrtina smrtnine. Za samo ena četrtina smrtnine. Za člani samomorilci* ki izvršijo zločin umora nad kom drugim, t. j. ubijejo kakega drugega in j izvršijo samomor, se ne plača nikaks amrtnina. Vsote vložene v takozvani "sklad mladoletnih nem se lahko smelo reče. da je delavstvo v splošnem (ne samo slovensko) dobilo novega bojevnika za delavske pravice. In to je razvcaeljiv pojav in vsak delavec je lahko vesel. To resolucijo je predložil Vatro Grli. sedanji urednik Enakopravnosti. Poročilo odseka za prošnje in pritožbe Je bilo sprejeto brea vsakih dolgih razprav ali debat s par popravki kot predloženo. Odsek za plače je poročal na petkovi večerni seji. Zbornic« Je sprejela »oglasno. da so plače vseh v gl. uradu uposlenih gl, odbornikov mesečne in ne tedenske. Plače so bile sprejete naslednje: gl. predsednik $16.00 masečno; gl. podpreti sednik $Sft letno; gl. tajnik in gl. blagajnik vsak po $190 n*. sečno; pomotni tajnik $150 mesečno; urednik-upravnik $1*0 mesečno; predsednik nadzorne* ga odseka $60 letno; ostala dva nadzornika vsak po $26 letno; dnevno, iste daevafce dobijo t*4* gl odborniki, uposleni v gl. uradu za čaaa konvencije; za druge dni, ko so po uradnih opravkih v nad 60 milj oddaljenem kraju od gl. urada, pa le po $8.60. Pri določanju mesta prihodnje konvencije je dobil Collin-wood 86 glasov ; prihodnja konvencija se torej vrši v S. D. domu v Collinwoodu; "namest-no" mesto je Detroit, za katerega je glasovalo 8 Članov zbornice. Predlagana so bila Še naslednja mesta: Eveleth, Minn., Chicago (dobilo 4 glasove). Sap Francisco, Waukegan. Denver. Končna ureditev pravil je poverjena Erazmu Gorietu, Jakobu Zupančiču (kon venčnemu zapisnikarju) in g), tajniku. Odobritev zapisnika zadnjih dveh sej (sobotnih) je poverjena konvenčnemu odseku (predsedniku in tajniku). S tem so bile rešene vse zadeve, katere je imela konvencija rešiti in ostala je samo, še točka — volitve gl. odbornikov. Naj bo omenjeno pri tem to, da se je tudi na tej konvenciji izvolil gl. odbor le na posebnih konferencah določeni listi. Napaka na vseh konvencijah je, da se največkrat ne ozira ali ne vpraša, ali je kandidat v kak urad (v gl. uradu) zmožen do-tičnega urada ali ne, t. j. ali ima za urad, v katerega kandi dira, potrebne zmožnosti ali ne. Nameravana je bila sicer v tem oziru posebna resolucija, toda vsled taktičnih napak zbornica sploh ni hotela slišati o kaki resoluciji. Glavna napaka je bila, da so prišli zagovorniki te resolucije prepozno pred zbornico, in druga napaka je bila, ker faktično sploh niso pojasnili zbornici, kak namen ima ta resolucija. V gl. odbor so bili izvoljeni: John Kvartich, sedanji 1. gl. podpredsednik, za gl. predsednika; Rudolph Lisch, sedanji 2. podpredsednik, za podpredsednika; William Rus ponovno in soglasno za gl. iajnika; Mirko Kuhelj ponovno brez opozicije za gl. blagajnika; Anton Zaitz, sedanji predsednik porotnega odseka, za pomožnega tajnika; za direktorja mladinskega oddelka in sploh v angleškem jeziku poslujočih društev, Michael Verhovnik, sedanji predsednik nadzornega odbora; za urednl-ka-upravnika glasila sedanji gl. predsednik Vatro Grill; za gl. zdravnika ponovno izvoljen brez opozicije dr. F. J. Arch iz Pittsburgha, Pa. Nadzorni odbor: William Candon, predsednik; Joseph H. Grills in John Marn, ml. Porotni odsek: Frank Pucelj iz Collinwooda, predsednik; Frank Medved in Vincent Pugelj. Za namestnike so bili izvoljeni: Frank Launch iz Burgettstowna, Pa., za namestnika gl. podpredsednika ; Charles Koman iz Clevelan-da za namestnika direktorja mladinskega oddelka in angleško poslujočih društev. Viktor Zupančič is Chicaga za namestnika gl. blagajniku; Anton Va potich iz Clevelanda za namestnika v nadzorni odsek in Luka Verhovnik iz Ely, Minn., za namestnika v porotni odsek. Pri namestnikih naj bo pojasnjeno, da je zbornica že prej sprejela sklep, da se ne voli za vsakega posameznega gl. odbornika namestnika, am|>ak da v slučaju izpraznitve enega urada napolni vrzel naslednji, L j. ako je izpraznjeno mesto gl. tajnika, njegovo mesto zavza-me pomožni tajnik, na mesto pomožnega tajnika pride direk tor mladinskega oddelka in to slednje izpraznjeno mesto zavzame namestnik. Za slučaj izpraznitve mesta predsednika nadzornega odbora ali izpraznitve mesta predsednika porotnega odseka zavzame mesto prvi nadzornik, oziroma prvi porotnik. in namestnik pa zavzame mesto tretjega nadzornika, ozi roma porotnika. Ta način je zelo praktičen, kar Je bilo tudi pojasnjeno, da zavzame mesto predsednika član prizadetega odseka, kateremu je že znano vae, mesto da bi prišel na važno pozicijo kdo, kateremu ni znano ničesar. O poročilih gl. odbornikov, odseka | ki a» kita še prod konvencijo razd*u* vse» (Jelega^m. *bor- hote^,razbijati; iz-rjtfi^e soglasno ^upnico vse- •S tem so bile vse zadeve rešen* in delo konvencije konča-Sedanji gl. predsednik je ^SSLSl^aji Državljanstvo in delo no. saključil konvencijo s primernim nagovorom, v katerem je poudarjal, da dosedaj niti ena konvencija zveze ni končala svojega dela v tako kratkem času in sprejela toliko za zvezo pomembnih zaključkov kot ta konvencija. V splošnem, kot že parkrat omenjeno v mojih poročilih, naj izrečem, da me je celot?i\ potek konvencije presenetil. Navzoč sem bil na raznih konvencijah raznih jednot in zvez, ampak tako stvarnih razprav, brez vsakih osebnih napadov, očitkov, ali podobno, še li bilo na nekakem sličnem zborovanju. Ni bi)o na sejah nikakih frakcij ali naaprotujočih si struj kljub temu, da so bile predložene za organizacijo velepomembne zadeve kot premestitev gl. urada (sedeža) zveze, lastno glasilo, zadeva združitve itd. Vsi zastopniki so bili edini v tem, da skušajo napraviti organizacijo solidno in v splošno korist vsega članstva, pravo demokratično in delavskemu razredu zvesto organizacijo, ki naj ne bo samo po imenu delavska, ampak tudi v svojih načelih in principih, kar naj bo izraženo v glasilu ; sprejela je načelo in princip- združitve vseh slovenskih podpornih organizacij, vsaj z onimi, ki imajo sorodna načela in principe. V vseh razpravah je prevladovala toleranca napram vsem, bodisi posameznim osebam ali pa skupinam (organizacijam) v pravem pomenu besede. Niti v razpravi o zdru žitvi ni padla nobena pikra beseda ali očitki na račun druge organizacije, čeravno so pojasnili referenti, da so bili napadi na zvezo. Nihče ni pričakoval ravno v razpravi o združitvi tako tolerantnih pojasnil in poročil. Pokazali so spoštovanje do vseh bratskih podpornih organizacij. Zaključki in sklepi, storjeni na tej konvenciji, bodo v korist ne samo SSPZ, ampak vsem drugim organizacijam in delavstvu v splošnem kot že omenjeno v prejšnjih poročilih. Kot že pri drugih organizacijah, je bil tudi napravljen poskus u-stvaritve nekake dlktatorične oblasti, kar »o pa delegati, ki hočejo imeti pravo demokratično organizacijo, v kateri naj bo članstvo odločujoči faktor, preprečili in oni, ki so imeli namen uvesti nekako "milo" diktaturo, niti zagovarjati niso hoteli. Isto je bilo z glasilom kot že poročeno. Ako bi te namere uspele na tej konvenciji, bi podpirate-Iji takih idej imeli lažje stališče na zborovanjih drugih organizacij. V soboto zvečer je tukajšnje lokalno društvo SSPZ priredilo veselico v razvedrilo delegatom. Bil je kratek spored, na katerih so nastopili tukajšnji pevski zbori Naprej, Zvon, Planinska roža in hrvatski pevski zbor Sloboda. Svoje točke so izvajali dobro pod vodstvom veščega pevovodje. Toda, ko bi bili vsi trije slovenski pevski zbori združeni v en pevski zbor, bi slovenska naselbina imela dober zbor. Tako se pa moči cepijo in kaže se v petju nekaka nesigurnost in ni prave harmonije med posameznimi glasovi. Največja nesreča v večjih slovenskih na«dbinah je — preveč pevskih zborov mesto enega dobrega. Na sporedu je bila tudi Molekova enodejanka "Nova igra (New Deal)". Izvajana ali predstavljena je bila zelo dobro; [»osebno dober je bil I«eonard Alpner v gl. vlogi; o-stali igralci so tekmovali z njim, kolikor jim je bilo največ mogoče; udeležencem se je igra zelo do padla in precej jih je bilo, ki so to igro prvič videli. Po sporedu se je razvila dobra. neprisiljena zabava in delegati so kramljali bodisi med seboj ali pa z znanci in prijatelji, katere imajo tukaj ter počasi odhajali domov. Ni odveč, ako m omeni še en incident te konvencijo, ki je ze> b značilen. Kot pri vsej organizacijah, ima tudi SSPZ določbo. da se voenina v spalnik (DaUs as i. itraai.) (Peti članek o naturalizaciji in državlj»^ Poleg volilne pravice je uposienost hu onih stvari, glede katerih je važno čl M državljan ali ne. ' e V teh časih je težko dobiti delo Akft inozemec, najdete, daje težUa šeB| večja. >j znat! Nekatere izmed velikih ameriških inij strij, kot železnice in javne utilitete iniJ. elektrarne itd.), čim dalj bolj zapoSj nedržavljane pri upoalevanju. Nekoliko « kih industrialnih družb nerado daje delo i zemcem. Celo nekatere delavske unije ne 1 jemajo inozemcev v svoje članstvo ingtla preprečajo njihovo uposlenje v nekaterih Z jenih strokah. Petindvajsetorica držav uvedla neke vrata diskriminacijo proti ¡J zemcem pri javnih gradnjah. ■ m Morda je ugovor na mestu, da te omeiih. niso pravične. Ti inozemci so bili pripuščta v to zemljo za stalno bivanje. Imajo v A o* ki rojene otroke in potrebujejo dela in zaZ ka ravno tako kot državljani. Dejstvo' pi da te omejitve so tukaj in ne le v Združe državah, marveč celo še v večjem obeem večini drugih dežel. Dali pravična ali ne so dejstva in vsak inozemec mora z njimi čunati. Diskriminacije proti inozemcem so se čele dolgo pred industrialnim polomom 1929, postale pa so strožje in bolj razsežnel kom depresije. V svoji rani zgodovini je merika redkoma delala kako razliko med žavljani in inozemci, kar se tiče dela. Del« cev je primanjkovalo in ni bilo ne kraji konca dela, ki ga je bilo treba izvesti. Kont nent s skoraj neomejenimi viri naravnega b gastva je zahteval delavcev za svoj razvoj. P tem je prišla hitra industrializacija in dot masne produkcije. Industrije so začele b« in bolj biti odvisne od strojev in gonilne i in visoko izurjenih delavcev. Potrebvali so daj manj delavcev; dobiti delo za lastne drža ljane je postala glavna skrb dežele. Cim bolj težavno je za inozemca ne le naj delo, marveč tudi držati ga. Kjerkoli se mot reducirati število delavcev, se skoraj vedi inozemec odpušča naprej. Ako se razm« zboljšajo, on je zadnji, ki dobi delo nazaj. Za to neprijazno stališče napram inoze cem, ki imajo ali iščejo dela, se navajajo ri ni vzroki. Nekateri industrialci trdijo, stane preveč denarja trenirati inozemca, ki zna angleški, za nakazano mu delo in da potrebuje več nadziranja kot državljan. Al ne zna čitati varnostnih svaril, utegne prispi vati k večjemu razmerju nezgod. Nekat« delodajalci čutijo, da oseba, ki nima toliko i ciative, da bi se pobrigal za državljanstvo, more imeti preveč dobre volje za napredo« nje in ni zato zaželjiv delavec. Nekatere d lavske unije obdolžujejo inozemce, da so pr pravljeni delati za prenizke mezde in izp« kopavajo ameriški življenski standard. B vendarle, ko se inozemci udeležujejo stavk višje plače in krajši delovnik, jih dostikn obdolžujejo, da ravnajo "neameriški". Jasno je, da niso take obdolžitve proti ii zemcem storjene v dobri veri. Resnični vzn diskriminacij je občutek, ^ia v težkih časih ia državljan prvenstveno pravico do toliko dd kolikor ga je. Dandanes imamo kakih deset milijonov _ več neuposlenih ljudi v tej deželi. Si t «I biti velik prerok, da se predvidi, da diskria nacije proti inozemcem v stvari dela se b' 1 V takšnih primerih je prvo »s ns ber pas, dihalni ritem pride šeM vrsto. 26. MAJA^ PROSVETA esti s Primorskega »Dopolavorü na deželi u ljudsko prosveto i!Laniu stranke ir.------ f h tih zelo razširila tu- ¿„jih letin :KJ KrA:ini fašistična orgamza-orosveto se je po i oblasti lirila tu- ^ vsej Julijski Krajini, ft ^ vseh vaseh so že u-Siena krajevna društva, 11x1 Z moralno in materjo stranke in obd» uipevajo. Društva vpri-^io iulijanske diletantske hike predstave, prirejajo ^prireditve, imajo svoje toke in čitalnice ter celo »točilnice. Vendar povsod ^v» ne uspevajo, ker jih bvi voditelji ne znajo pnla-potrebam in običajem do-¿a prebivalstva. £ je "Dopolavoro" v Sel-priSt. Petru na Krasu pred ,m prenehal delovati. De-¿ruštvu nikakor ni uspe-¡n domačini, ki so spočetka ¿li na plese in točilnico, kmalu obrnili drugam, ker golavorovakih" prostorih imeli govoriti po domače ivojem jeziku. Tudi "Do-pro" v Šempasu je omejil delovanje na plesne prire-¡. Svoje prostore ima v hi-ekega tamkajšnjega kmeč-posestnika. i pa so pred kratkim usta- i dve novi "dopolavorov-društvi v Petlinjah pri St. in v Črničah na Vi pav-Društvi imata svoji to-in v Crničah so priredili fc prvi ples, ki je kakor ka-najbolj učinkovita vaba ridobivanje članov. policijskega nadzorstva v ječo Vitovljah nad Osekom je redi preteklega leta 26-letni old Hrovatin policijsko po- o in za dobo dveh let po-jen pod policijsko nadzor-ker je baje nedostojno go- 0 italijanski vojaški eks-aji v Vzhodni Afriki. Kanu je bila naložena na pod-neke ovadbe. seča januarja pa je bil a-i, ker ga ob določeni uri »inerji niso našli doma. lava je trajala nekaj ted-Pred goriškim sodiščem vršil pred kratkim proti m proces, na katerem sta ^ila kot edini priči dva ka-rja, ki sta podala za ob-ica hudo obremenilne izja-Hrovatin je bil obsojen na So ječe. tOUNE NOVICE IZ PRI- MOHJA •»jilnica v Sempa.su je spet »'Ijena. Zadružniki so moto poravnavo primanjklja- konusarj«*vo stroške plača-400 lir na v>ak delež. Predli jf moral odšteti 25,000 bližnjih vasic soraz-,;ill,*»v na abesiniki Oseka jih je šest nekaj pa tudi v Pri lireginju je 29. dom posestnika ' ,arja. Požar se >!lt«k" naglo, da niso mo-.....■" '•«siti. sko(Ie lO.lMtll r v;"' ' Pr,moU„v„i- , vnov'» naselbino za ru-,, i J« bilo ¡T?,k:h ^imslenih več čaje za nepismene vojake v Za-dru. Ne glede na kakšne druge gotovo mnogo bolj pomembne pomisleke je pač potrebno, da opozorimo na to, kako tržaški list utemeljuje potrebo teh tečajev: Vsi starejši prebivalci dežele so se naučili le malo italijanščine, kar jim zelo škoduj«, "ker morajo mnogi izmed njih rabiti tolmača, da jih tako v javnih u-radih, na davkarijah in sodni-jah sploh razumejo; mnogi so v zadregi, ko ne dobijo dela, ker ne znajo jezika." Vsekakor takšno stališče skrajnega birokra-tizma, da njegovega pravega ozadja sploh ne omenimo, nikakor ni v skladu s fašističnimi načeli. Kakor da bi bilo ljudstvo tu zaradi teh uradov, sodnij in davkarij, ne pa one zaradi njega! Z zadoščenjem pa je treba zabeležiti tudi priznanje omenjenega lista, da — po 17 in pol letih — "v vaseh, ki so oddaljene od velikih cest in prometa odrastli ljudje ne znajo drugega kot svojo lastno slovansko kmečko govorico, razen onih moških, ki so bili kdaj zaposleni v mestih, in onih žensk, ki so včasih služile kot dekle v mestnih centrih." Aretacija zaradi tihotapstva St. Peter na Krasu, aprila 1936. — Koncem marca so nekega dne miličniki iz Knežaka zasledili v nekam bregu 5 konjev, ki so jih smatrali za vtiho-tapljene, in nekaj oseb poleg konj, Že oddaleč so začeli streljati in metati bombe tako, da so se razbežali vsi, ki so bili tam. Le neki domačin, ki je bil tudi ravno tako slučajno kot miličniki prišel do vtihotapljenih konj in ki ima eno nogo malo pokvarjeno, ni mogel tako hitro zbežati in miličniki so ga ujeli. Takoj po tem je bil izdan alarm na vse strani in vse, kar je v okolici uniformiranega se je trudilo, da bi prišlo na sled predrznim tihotapcem, toda zaman. Na nekem travniku so pri tem ¡skakanju izsledili nekega mladeniča, doma iz Narina, po domače Pilerovega, kije snažil travnik ali senožet. Oddali so tudi na njega nekaj strelov in ga ranili. Fant je, ko je bil že ranjen, pričel bežati ter se zatekel v neko bližnjo hi£o po prvo pomoč, a so ga pozneje izsledili. A"retirali so ga in odpeljali v Knežak, kjer so ga neusmiljeno pretepli, kljub temu da vedo, da je popolnoma nedolžen. Ko so mu miličniki pokazali vso svojo junaško moč, so ga z avtobusom prepeljali v postojnsko bolnico, kjer je stalno zastražen. Rev&čina v Baski dolini Sv. Lucija, maja 19IJ6.—Kljub temu, da je precej fantov odšlo v Abesinijo je brezposelnost vedno občutnejša in s tem v zvezi tudi revščina rase. Sila kola lomi, in ni čudno, Če se prijavljajo brezposelni za službo v Afriki, ker se na ta način vsaj od gladu rešijo in upajo na boljše vsa i toliko časa, dokler ne pridejo na mesto. Italijanske vojaške utrdbe ob ne-Hevernovzhodni meji Kranjska gora, maja 1936.— Kot poročajo iz Trbiža so z vojaškimi utrdbami takoj ob meji pri postaji Fužine na levi strani ie končali. Podrli so tudi žično vzpenjačo, ki so jo bili postavili takoj ob začetku del na tem obmejnem predelu. Obratno pa na desni strani železniške proge, kjer utrdbe še niso dokončane. Tu gradijo ie dve leti nepratr-goma, razen v zimskih mesecifi, ko zapade tod visok sneg. Tudi letos se pričakuje, da bodo prijeli za delo v najkrajšem času. Cez zimo se je tod vrtela samo straža, ki strogo nadzira ves teren in pazi, da se ne bi kdo približal. Maakiranje utrjenih predelov Godovič, aprila 1936. — V obmejnem pasu pri Godoviču, kjer so zadnja leta gradili obsežne u-trdbe, so ob dokončanem delu vse pokrili s travo in zasadili z drevjem. Zadnje čase pa nanovo sadijo na tem utrjenem terenu drevesca in polagajo sveže ruše trave, ker se je večina tega, kar so obložili in zasadili, ko so delo končali, vse posušilo. Cesta med Godovičem in Črnim vrhom polna straž Godovič, aprila 1936. — Cesta med Godovičem in Črnim vrhom Nem&kl zrakoplov Hlndenhurg, ki je uspcAno napravil le dva poleta is Nemčije v Ameriko In nazaj. Washington igra politiko ptica noja se od Godoviča do Predgriž vije; Vrhovno ftodiife napra vilo konec "newdeal-skemu" reformizmu v serpentinih po hribu. Vojaške J oblasti so dale po svojih delavcih te serpentine presekati s potmi oziroma širokimi stezami, katerih se pa civilisti ne smejo posluževati. Cesta je polna raznih obmejnih patrulj, ki strogo pazijo, da se ne bi kdo pregrešil zoper te fašistične zapovedi. Utrjevalna dela v okolici Snežnika se bodo pričela Reka, aprila 1936, — Po najnovejših vesteh bodo v najkrajšem času že pričeli z utrjeval-nimi deli okrog Snežnika, kljub temu, da so se že lansko jesen širile vesti, da so tu za enkrat prenehali z utrjevanjem. Italijanski parniki za prevoz v vzhodno Afriko Trst, maja 1936. — Vsa italijanska mornarica je bila, kot je že poročalo časopisje, mobilizirana v vojne operacije. Skoro vse razpoložljive trgovske ladje so bile v ta namen zasedene in poleg tega je bilo v inozemstvu nabav« ljenih 16 novih, skupaj za 225 ton. Skrčene so bile tudi vse potniške linije, da »o tako lažje.dosegli čim hitrejši in čim komod-nejši transport v Afriko. Za vsak parnik, ki ima pro-storaAa 1,600 do 2,000 ljudi, so dofefTi naloge, da morajo vkrcava ti najmanj po 4,000 oseb s pripadajočo prtljago in opremo. Samo v enem takem prevozu je umrlo 12 vojakov vsled preslabe oskrbe. Tudi mornarji, dodeljeni k tem prevoznim parnikom se pritožujejo nad slabo oskrbo in pravijo, da navadno ne morejo spati vsled prenatrpanosti In nesnage, vsled česar je stalno do 30% uslužbenih mornarjev nesposobnih za delo. Konfiniran študent Slavko Vičič ne nahaja v pokrajini Potenzl Reka, aprila 1936. — Študent Slavko Vičič iz Trnova pri Ilirski Bistrici, ki je bil aretiran še decembra meseca leta 1934, kasneje postavljen pod |K>licijsko nadzorstvo in končno letošnje leto konfiniran na dve leti, se nahaja nekje v pokrajini Potenza. Poleg njega je tam tudi več fatov iz Proseka, ki so bili konfinirani zaradi prejievanja slovenskih pesmi. Washington. — |>hjhIh in bodrila razočarano in k tlom zblčano ljudstvo. To jih je pilo in pričelo gledati na washingtonsko vlado kot na svojega rešitelja in ne več kot na skupino pretkanih in raketir-skih politikov. Videlo je v njej, posebno še delovno ljudstvo in "pozabljene!", nove obraz«, "možganski trust", ki pridno seka wallstrettskega zmaja. V tej hipnozi, ki je |>ognala v skrivalnico celo najzakrknejšo reakcijo, se je dežela nahajala skozi "medeno dobo" Rooseveltove administracije. Nad NRA so zmajevali le tisti, katerim marksistični ekonomski in politični nauki niso bili španska vas, toda ker je vsebovala točke za pro-tekcijo delavstva — skrajšanje delovnika, določitev minimalnih plač in pravico do organizacije — ji niso nasprotovali. Le sve- tovih N'law». Naselbina -'»la I.iburntja. V ranjenih o- 1 iMVnt.i *-¡millra deželo Je bilo •ra ih »i 4 ■ jA '¡¡7> tlaljAe po-! 1 ¿t< ■ i j m k i akci-r"žbe "Italia •ki Krajini, kar 300 oseb v iKidinjfttvo o izohraz-<>d v ««h tforiAko 'a Italijanka iftrnko o«ta- "16 aploA-< t... v go-pa po » celo 4 te- rili so delavstvo pred iluzijami in kazali na kontradikcije "new-dealske" politike. Ta "newdealska" \ politika je bila ves čas dvoobrazna. Menjalce denarja ie-^izgnala" iz tem-pla z rehabilitacijo njih bank. Naročila jim je le, naj se — poboljšajo. Slično je povedala tudi borznim špekulantom. Kapitalisti naj bodo upravičeni le do "zmernega" profita. Izdelanje in enforsiranjo pravilnikov je administracija poverila representantom mogočnih korporacij, ki so kmalu izpodrinili "možganske trustarje", V Washingtonu je ostal le Rexford G. Tugwell, najsposobnejši "new-dealer", ki kot administrator pre-selitvene administracije sanja o presaditvi obubožanih farmarjev na boljšo zemljo in o gradnji "cvetočih" podeželskih naselbin — v delu ima štiri, od katerih pa mu je eno že porušilo zvezno distriktno sodišče. Drugače profesor Tugwell zadnje čase dosti ne govori. Lahko bi našteli še polno drugih kontradlkcij, na primer razbijanje stavk z zveznim orožjem po pristaših "newdealske" administracije, "izravnavanje" stavk ¡h) "liberalni" delavski tajnici kot tudi predsedniku samem v prid podjetnikom. Slednjih slučajev je veliko število. Najnovejši je "rank in file" Mtavka več tisoč mornarjev na vzhodu, katere Je delavska tajnica pustila kompletno na cedilu. Zdaj je vrhovno sodišče Že e-fektivno napravilo konec vsem "n^wdealskim" eksperimentom. Slamnatega moža je |>obilo docela na tla v odloku o Otiffeyjevem premogovnem zakonu. V tem, kakor tudi v prejšnjih odlokih, se je večina odločno postavila na stališče, da tovarniške industrije, uključivši premogovna, ne spadajo v meddržavno trgovino in jih torej kongres ne more regulirati, Prav tako jim ne sme nalagati (»osebnega davka. Eksperimentov z "malimi N. R. A." je torej definltlvno konec. Tudi ni zdaj nobenega dvoma, da bo vrhovno sodišč« vrglo skozi okno VVagnerJev delavski zakon in zvezni zakon socialne zaščite, ki tvorita zadnjo verigo delavske zakonodaje sedanje administracije. In kot izgleda, Roosevelt ne bo ganil z mezlnečem za reformiranje ustave ali vrhovnega so> dišča. Na zadnji časnikarski konferenci, ki je bila največja po razveljavljeni u NRA, je predsednik flegmatično rekel, da bodo tri izjave sodišča glede Guff«yu-jevega zakona "z zanimanjem ¿i-tali milijoni". Nič drugega ni rekel. Izgleda, da bo Ael z valom reakcije, potisnil glavo v pesek in čakal ponovne izvolitve. H to strategijo ujm dobiti glasove^*'si delavcev in denar za kampanjo od kapitalistov. DEVETA REDNA KONVKNCI-J A SSP ZVEZE (Nadaljevanje i 2. itranl.) vozovih (Pullman) ne plača. Delegatinja iz *San Frandsca, Calif., je pa predložila zahtevo za plačilo voznine v spalnem vosu in neki drug delegat je podprl njeno zahtevo z motivacijo, ker je Ženska ni primerno, da bi se ženska tako daleč vozila v navadnem vozu. Tekom razprave je pa bilo (Hijasnjeno, da je ta delegatinja prišla obenem tudi na konvencijo Slovenske ženske zveze, ki se prične prihodnji pondeljek, torej S8-PZ naj bi potemtakem plačala ne samo vosnine delegatinji druge organizacije, ampak še voznino v spalnem vozu. Po teh pojasnilih je zbornica proila preko tega na dnevni rmi in delegatinja dobi plačano kolikor določajo pravila, čemur nihče ni niti najmanj ugovarjal, ami>ak nerazumljivo je bilo to, zakaj zahteva voznino za spalni voz, česar tudi drugi, ki so prišli is Montane in Colorada, niso zahtevali. Načrt za fašistični triumvirat v Avstriji Dunaj, 2fl. maja. —• Schusch-niggova vlada Ima v načrtu vlado treh diktatorjev v Avstriji. Vsak diktator naj ima svoje polje. Kancelar Schuschnlgg bi vodil "domovinsko fronto," v kateri bi bile združene vse privatne armade; podkancelar Bar-renfels bi vodil državno milico ali iKilicijo, knez Starhemberg bi pa vodil vse s|>ortne organizacije. Starhemberg nI le pristal na ta načrt. EKSEKUTIVA ADK HE PECA Z U8TAVO Naraala %oda reke < olumbije bližini Bonnet illa, Ore. je omajala temelje %elikega jezm. ki ga federalna %lada gradi v (Nadaljevanj* • 1. atranM nje farmskih dolgov, katerega je eksekutiva v nižji zbornici pomagala |>oraziti, je |m> izjavi kongresnika Amlieja Iz VVIscoii-sina definltlvno onemogočila sprejetje vsake delavske postave v kongresu, ker je od delavstva odtujila progresivni ali farmski blok. ki šteje 30 kongresni km». Vsled tega Jo je lie v članku v raznih progresivnih listih močno kri,tislral, Green je v tem intervjuvu zanikal, da bi akcija eksekutivs |H)stavljala v nevarnost delavsko zakonodajo v kongresu. "A-ko pa (progreslvci) zavzemajo tako stališče, tedaj tudi ml lahko zavzamemo svojega, Mi smo vedno (»odpirali farmsko zakonodajo, toda principi Frazier-(«emkejevega osnutka so d<»cela napačni. Mi, kot organizacija, bi ne bili vredni svojega imena, akt» bi mu ne nasprotovali," je rekel Grten. Poudaril je, da bi ta o-snutek koristil le zadolženim farmarjem, ne pa delavcem v enakih raznicruli. Amllejevo kritiko smatra za njegovo lastno zadevo in ne za stališče progresivnega bloka. Dvomljiva pridobitev Clinton, la. — Ko so tukajšnji bisniški "busterji" uspeli s svojo agitacijo, da se je Rlch Illinois Mfg. komimnija presolila semkaj, so ai Cllntončanje čestitali na tej pridobitvi. Toda sa delavce je ta pridobitev dvomljive vrednosti. Pri isdelovanju igrač in novelltet zaslužijo le po 20 centov na uro, kvalificirani delavci pa 3ft centov. Dekleta zaslužijo pri akordnom delu le od |K do $10 na teden. Delov-nik je dolg 10 ur. La FolUttova rsso» lucija prid odsekom Washington. — La Folletto- va resolucija za senatno preiskavo gažeuja civilnih svobod* ščiti, (» kateri Je |»ododsek vodil zaslišanje več dni, Je bila predložena celotnemu senatnemu odseku za delo In prosveto. Pričakuje se, da bo prišla pred zbor-nieo v prihodnjih dneh. Razvatevalci miška v San Fran• ciscu zastavkali Han Francisco, Tal. — Rasva-ževalel mleka so zastavkali proti ('onsolidated Dairy Co., ko Je družba odklonila zahteve glede zvišanja mezd« in skrajšanje delovnika. Kanadsks pstorks imajo $250,000 prsmolsnja Callander, Ont., Kanada. —> DIonnove m-toike, ki t»<»do prihodnji četrtek stare dve Ml, so dane« vredne četrt milijona dolarjev. To premoženje je v vrednostnih papirjih In gotovini v bankah In prišlo je iz filmov ter radioprograinov. Vodja krojaike unij# izstopil iz soc. stranke Chicago.— Samuel I*vfn, ravnatelj centralnega odbore tukajšnje krojaške unij« ACW, je Is« «topil Iz socialistične stranke kot |s»«ledica letošnje volilne kam ' panje. Ta unija Je luimreč Indor ■ nirsla Roonevidta in je kot član glavnega odbora tudi le«a človeka, če »em mu ob tako krasnem jutru dal majhno napitnino? Pogled tega človeka me je »rdil in »klenil »em, podeliti mu ukor. preden po j de m dalje. Skomiignil aem i rameni in dejal: "Prijatelj, vi imate grdo navado, da buljite ljudem na kolena, de prejmete denarja od njih." On je nagnil glavo nazaj, čisto k zidu, in je odprl usta. Za njegovim beračevskim čelom je pričelo nekaj delovati, sigurno je mislil, da se hočem norčevati is njega, in je vrnil denar. Zacepetal sem z nogo in zaklel, naj si ob-drti denar. Je mar mislil, da sem hotel ves ta onga zastonj? Mogoče je, da sem mu celo dolžan tisto krono; jas se spominjam starih dolgov; on stoji pred človekom, ki je poštenjak do nohtov. Skratka, ta denar je njegov .... Oh, kaj bi »e zahvaljeval. Veselilo me je. Adijo! Sel »em. Končno sam bil rešen tega nakaz-nega mučitelja. Bil sam brez ovir. Spet sem »e napotil po cesti navzdol in sem obstal pred trgovino z tivili. V oknu so se kupičila jedila. Sklenil sem iti noter in si vzeti nekaj za na pot. "Kos sira in en kruh!" sem rekel in vrgel »voje pol krone na mizo. "Kruha in sira za vse?" je ironično vprašala žen»ka, ne da bi se ozrla vame. "Da, za vseh petdeset vinarjev," sem odgovoril. Prejel sem, kar sem zahteval, dejal stari, debeli ženski skrajno vljudno zbogom in se jadrno podal naravnost na grič proti grajskemu parku. Poiskal sem si klop samo zase in pričel hlastno zauiivati svoj živež. Kako je delo to dobro. Bilo je že dolgo tega, kar »em zadnjič tako obilno zajtrkoval in polagoma me je prevzel tisti na»ičeni pokoj, ki ga občuti človek po dolgem Jokanju. Mogočno mi je rastel pogum; nič več mi ni zadostovalo napisati članek o kakšni tako enostavni in samo ob sebi* umevni stvari kot so "zločini bodočnosti", ki jih je sploh vsak lahko uganil, da, iz svetovne zgodovine kar enostavno prečital; čutil sem se ko» večjemu naporu, objelo me je razpoloženje, da bi lahko nadvladal v»e težkoče. Odločil »em »e za raipravo v treh odstavkih o "filozofskem spoznanju." Seveda bi se mi nudila priložnost, da bi neusmiljeno raztrgal nekaj Kantovih »ofizmov ... Ko sem izvlekel v»e potrebno z« pisanje In hotel pričeti s »vojim delom, »em odkril, da nisem imel več svojega svinčnika; pozabil »em ga pri zastavljalcu; oatal je v telovniku. Bogami, kako je šlo vse narobe! Zaklel »em parkrat, v»tal s klopi in se odpravil sem in tja po stezah. Povsod Je vladala tišina ; daleč Um pri letnem dvorcu kraljičinem je prevažalo par pestunj majhna vozičke, drugače ni bilo nikjer videti žive duše. Ves sem bil srdit in kot brez-umnež sem tekal pred svojo klopjo gori in doli. Kako narobe ml Je Alo na vs*»h koncih in krajih! Članek v treh odstavkih je moral propasti radi enostavne okolnosti, ker nisem imel v tepu niti navadnega svinčnika za deset vinarjev! Kako, če t>i se zdajle vrnil v zastavljalnico in »i dal vrniti svoj svinčnik? Potem je bilo še vedno dovolj časa, da dovršim dobršen del, preden bi tzprehajalcl preplavili ves park? I Dalj« prihoda ju. i Frank K roll: Bilo je te |>ozno zvečer, vendar »e je odločil za |>ot proti Svedo-vl farmi. Ubral jo je kar pel In pozneje se je čudil, zakaj »e ni dal prepeljati » taksijem. Kot „ , . !.. .„ ,, 4 ,,I kažipot mu Je »lužil zemljevid, Kakor Je obljubil PriJ*t«|J katerega mu Je poslal njegov Sveduf ki je začel novo tlvljenje ^^ |n n, štirim so bila Dva prijatelja (Nadaljevanje in koner.i na farmi, tako je tudi storil Vzel si je dopust in odAel v Salt I .akt* City, si kupil vozni listek in od. peljal po isti progi proti vzhodu. Po dolgi vožnji se je vlak ustavil v Kansas CltyJu. V me atu se je pomudil precej čssh In ogledoval trgovine Pred ne ko, ki Je imela v oknu rai»tav-IJene lovske pulke, *<• je ustavil. Tu se mu Je nudila bolj a Ubira nego v kakšnem malrm meste* cu, pa Ja stopil v trgovino, da kupi puško. Cena je bila precej visoka, a to ga ni oplaiilo, ker je imel denar In kot izkuAen lovec ja hotel imeti dobro puAko. Kna se mu Ja posebno do|ieti. "Fj, vraga, čemu bi se ba saj nisem v starem kraju in no benega |>okopaliAča ni v btitini, Je govoril sam pri sebi. "Sama neumnost so misli na strahove 8aJ imam puAko in streljal bom če bom kaj sumljivega opaž pred seboj. Tako si je delal pogum, toda misli na strahove ni mogel izbit is svoje glave. Kenal se je! ker ni najel avta. da bi ga pripelja na prijateljevo farmo. Sved je najbrt že takrat *p«l ali pa čakal na prijatelja, ki je imel priti. Ko je prehodil nekaj milj, se je prikazal pred njim gozd. ako-si katerega je drtala njegova pot Srečal ni tive duAe, ko je korakal med debelimi hrasti in drugim drevjem Oziral se je o-krog aelie, toda videl ni ničesar, kajti v gozdu Je bilo temno. Na njegovi desni strani je nenadoma zaAumelo listje in zasliAal je čudno stopicanje. Trdno je prijel za puAko In te je nameraval PftOSVBTA pa uro in pogledal koliko kaže Bila je le ena po polnoči. Korakal je dalje in kmalu je zaslišal šum vode. ki se je pretakala v potoku. Cez potok je drial most in na oni strani je kljub temi tpazil neko iival, ki so se ji svetile oči kot neki pošasti. Njenega pogleda ni mogel prenesti, zato se je obrnil v stran, v tistem hipu pa je neznana iival švignila mimo njega in dalje proti bližnji farmi. Tedaj je spona!. da je žival pes in je nekoliko pomiril. Pozneje je ugotovil, da ga je na poti spremlja) pe? s Švedove farme. Ko ja doapel v bližino hiše, je opazil, da notri gori svetilka. Sved je bil le pokonci in priča-toval svojega prijatelja iz daljne države Utah. Seveda se mu je čudno zdelo, kje »e je prijatelj »ko dolgo zadržal. Medtem pa je obiakovalec že prišel do hiše. stopil na verando in močno potrkal na vrata, ki so se takoj odprla. Sved je »poznal svojega irijatelja in mu s smehljajočim se obrazom stiskal roko. "Torej si vendar prišel," je vzkliknil. "Čakal sem te, ker sem vedel, da boš držal svojo >esedo. Sedaj si tu, kar me ne-zrečeno veseli. Čudno se mi zdi, ker nI pes nič lajal in s tem naznanil tvojega prihoda." Prijatelj je nato povedal Švedu, da mu je prav njegov pes, d ga je srečal v gozdu, napravil mnogo strahu. "Srečen si, ker nisi videl drugih strahov,'" je rekel Sved. "Ljudje v resnici govorijo, da straši pri tistem mostu. Pravijo, da se vrača duh nekega farmarja, ki se je tam ubil. Ta ?e ga je bil nekoliko natreskal v bližnjem mestu, potem pa se je napotil s svojimi konji in vozom domov. Takrat je bila velika po-vodenj in voda je poškodovala most, ki se je podrl pod vozom. Farmar je priletel na neko skalo n se ubil, praznoverni ljudje pa še sedaj govorijo, da duh farmarja hodi v nočnih urah nazaj in straši." Oba sta se »mejala praznoverju ljudi, ki verujejo v strahove, toda Slovenec »e ni hotel izdati, da so se tudi njemu noge šibile in vstajali lasje, ko je korakal sam v temni noči skozi gozd. Sved se je medtem spomnil, da je treba poatreči prijatelju. Hitro je stekel v kuhinjo in potem še v klet in prinesel jestvi-ne in pijačo. Slovencu so jest-vine in pijača dobro teknile, kajti okrepčila je bil v resnici potreben po dolgi poti, ki jo je napravil. Ko se je dobro nasitil in napil izvrstne kapljice, sta se oba spravila k počitku. S spanjem sta potegnila do devete ure. Zajtrk ju je že ča kal na mizi. Pripravila ga je Svedova žena, s katero se je Slovenec ob tej priliki seznanil kakor tudi z njenim priletnim oče tom. Govorili so mnogo In prijatelja sta obujala spomine na tiste čase, ko sta skupno kopala srebrno rudo in služila privlačne dolarje. Popoldne je Sved razkazal prijatelju »vojo obsežno farmo. Slovenec je bil vesel, ko je videl, da ima njegov prijatelj vse vzorno urejeno in da se počuti sreč nega. Rekel je, da tudi njega veseli obdelovanje farme, da bo tu di on kupil zemljo in začel žive- •tiKhriM«! ficlu/^ Skupina veteranov konfederacijake armade na pohodu po mestnih ulicah v Atlanti, Ga. ti novo življenje, kakor hitro bo imel zadostno vsoto denarja na razpolago. Končno sta se zmenila, da bosta naslednji dan u-prizorila lov na zajce in drugo divjačino, nakar sta se vrnila v hišo. Drugi dan sta vstala zgodaj in odšla na lov. Imela sta precej sreče in proti večeru sta se vrnila z bogatim plenom domov. Izročila sta plen gospodinji, ki je kmalu slekla zajce iz kože, jih lepo očistila in dala v peč. V kratkem času so se gostili z zajčjo pečenko in jo zalivali z dobrim vinom. Naslednje dneve sta redno hodila na lov. Včasi sta postrelila trideset in celo več zajcev na dan. Ker doma niso mogli pojesti vseh zajcev, sta jih pošiljala tudi na trg, kjer sta dobila dvajset centov za vsakega. Dobička sicer ni bilo, pokrila sta pa vse stroške in vrhtega je bilo doma vedno dovolj zajčje pečenke. Tako so potekali dnevi in tedni. Slovenec je imel veliko zabave na lovu, kajti bil je strasten lovec, a vedel je tudi, da bo treba zaključiti zabavo in se vrniti na zapad in obnoviti delo v rudniku. Po nekaj tednih je prišel čas odhoda. Slovenec se je lepo zahvalil svojemu prijatelju Švedu in njegovi ženi za izkazano gostoljubnost in se poslovil od njiju v nadi, da se le snidejo. Slovo ni bilo prijetno, kajti naj rajši bi bili ostali še nadalje skupaj, toda željo je bilo treba opustiti. Sved se je moral oprijeti dela na farmi, njegov prija telj pa je odšel nazaj v hribovje države Utah, da zasluži še nekaj denarja s trdim delom pod zemljo. Cez nekaj dni se je Slovenec že znaAel v stari rudarski naselbini, katero je bil zapustil pred nekaj tedni. Začel je spet delati v rudniku, da čimprej doseže svoj cilj. Potreboval je še par tisoč dolarjev za nakup farme, potem pa bo tudi on dal slovo rudarskemu življenju. Postal bo sam svoj gospodar, kakor njegov prijatelj Sved. Po nekaj letih trdega dela si je slovenski rudar prihranil dovolj denarja, da je kupil šestdeset akrov obsegajočo farmo, za katero je plačal tri tisoč in petsto dolarjev, v bližini posestva svojega prijatelja Svoda. Kmalu je dal slovo rudarskemu življenju in se naselil na farmi. Postal je izvrsten poljedelec. Prijateljstvo med njim in Švedom se je še bolj utrdilo in oba sta živela v miru in zadovoljstvu. Sicer sta morala trdo delati tudi na farmi, a bila sta vesela, ker sta se rešila mezdnega suženjstva. Ameriški humor "Pomisli, Erika: včeraj mi je mama pravila, da je mojo prababico moj praded ugrabil!" "Strašno! Tako stari ljudje, pa še tako vročekrvni!" * Najnovejša škotska Stari Darby je šel v sosedni trg in prinesel domov zavojček čudne oblike. ^ "Barometer sem kupil," je rekel svoji ženi in položil zavojček na mizo. "Zdaj boni vsaj vedel, kdaj bo dež." Njegova žena, Skotka, je zvila roke. "Naj ti Bog oprosti tvojo pravljivost," je vzdihnilz, -kaj neki pa misliš, da ti je revmo dal?" * Nazori so različni Slikar sedi ob jearu in "Zakaj pa slikate?" vpraiT ki radovednež. "Ker je tak moj poklic! T« ke potem prodam." "To bo pa težavna reč," oni. "Ko imamo pa tako ¿e razglednice o jezeru!" i 1,1. ■♦>■' I ciFf ICc Vedno nizke cen« za X-RAY Ure: 8:30 do 8:30 tvefer | Phone: Harrison 0761 32 6 S STAT» s i Oj)|M>Ml< I».IV IV ,, I I NAROČITE «I DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 19. redne konvenelje m lahko naroči na Hat Prejeto k i te Je eden, iti, tri, itlri ali pet članov is eno drniine k eni narotaiiL I Proaveta atane aa vae enako, aa člane ali nečlane $6.00 m «no leta» m nino. Ker pa člani že plačajo pri aseomentn $1.20 aa Ud ni k. se ]in to ] Mejo k naročnini. Torej aedaj nI Taroka, reči. da je liat predrl, n I S. M. P. J. Liat ProoroU Je mša laatnina in zetove Je ▼ vsaki draiiai nI ki bi rad «tal Uat mk dan. Cena llatn Proeveta Jo: Za Zdrai. državo in Kanado M.M 1 tednik la................4.M t tednika in...............I.M t tednike la...............S.4t 4 tednike in............... lJt I tednikov in.............. nI« Za Evropo Jo.. Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebno vneto denarja si Ni Drder v pianu in ai naročite Prostate, liat. ki Je vala laatalaa. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prensha biti «M« ali ¿e ae preaeli proč od družine in bo aahteval aam »roj list tednik, I moral tinti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena u An Proiveto, to takoj naznaniti upravniitvu liata. in obenem doplafrtl M vsoto liatu Proaveta. Ako tega no store, tedaj mora upravniitTo al •latum aa to vaoto naročniku. Za Cicero in Chieace J«. 1 tednik In............ N tednike in........... t tednike in........... 4 tednike In........... I tednikov in.......... ........99.0% PROSVETA. SNPJ. 2S57 Se. Lawvdale Ave* Ckieece. IB. Priloženo poiillani naročnino ta liat Proevete vsote I....... O Ime.........................................Cl drnltva Vaalov Uatavite tednik in fn pripišite k meji naročnini od sledečih «ase* i družine: 2) .ČL droit?s It. .CL droit»s It. .CL draft" K. .CL drnltva IL. Meote «•v h • eeeeeeooi • • e e e e e o < Država TISKARNA S.N.P.J katerih Je toliko (lit v slarem atnljnti v tiato amer. a ne je kraju. Ti ae (MikaleJo ob |R»InotiJ pr*mialil. S|»et je potegnil iz ie- »a«ptau4 rtrt.rm. Indijnke deleffatinje. ki mi ne udeleMle konvencije Splošnega kongresa, kalem ne je Izrekla im uMoh»ditr\ Indije i/pod anale ike nad* lade. v tiskarsko obrt spadajocajeb Tlaka vabila za reaeUce In «hode, rUitnk». knjige, koledarje, letake itd. * «lovenikcm. brv»«-•lovaikem, teiketn, nemAkem, angleikem Jew*» :D VOIJSTVO TISKARNE APEI.IRA NA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI CI AN^ Vsa pojaanilo daje vodstvo ttafcsma Cm« anserno. nnijeko dole prve vr*» PUite po laferseoHle na aeelevt S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNPAKE AVBNV« Telefon Earkweö 4*M CHICAGO» ILL.