Martimnzi Poštnin« plačana v gotovfnT Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 224 Maribor, torek 2. oktobra 1928 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PreSernova uliea 21.4 Načrti Ace Stanojeviča PRED SESTANKOM NARODNE SKUPŠČINE. — VUKIČEVIČ, TRIFKOVIČ IN UZUNOVIČ SE UMAKNEJO IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. BEOGRAD, 2. oktobra. Kralj se je včeraj zopet vrnil iz Topole v Beograd, opoldne se je vrnil iz Ljubljane tudi ministrski predsednik dr. Korošec in v Beogradu se mudi tudi že skupščinski predsednik dr. Perič, ki je po daljšem bolehanju zopet okreval. * Tekom včerajšnjega in današnjega dne je imel dr. Perič razgovore z voditelji režimskih strank radi sklicanja narodne skupščine. Dan sestanka še ni definitivno določen. Na eni strani se zatrjuje, da se bo skupščina sestala šele 12. oktobra, ker parlamentarni odbori deloma radi malomarnosti vladnih poslancev, deloma radi številnih sporov še niso pripravili nobenega gradiva. Na drugi strani pa vlada želi, da bi se skupščina sestala že 6. oktobra, da bi se mogli poslanci udeležiti proslave proboja solunske fronte. V političnih krogih se razen tega mnogo razpravlja o dalmatinskem agrarnem vprašanju, ki je izzvalo v vladnih krogih že hude konflikte in doseglo vsled znanega sklepa radikalnega poslanskega kluba, ki pomeni odgoditev tega problema, svoj višek. Minister za javna dela, dr. An-gjelinovič, jc ponovno naglasil, da bo takoj podal ostavko, če vlada ne reši tega vprašanja v smislu demokratskih zahtev. Z velikim zanimanjem zasledujejo dalje politični krogi razvoj dogodkov v vladi in radikalni stranki. Kakor se zatrfrie. izdeluje Aca Stanojevič načrt, ki ga bo skušal uresničiti ne glede na dogodke v vladi in Beogradu in ki naj bi dovedel do končnega sporazuma s kinečko-demokratsko koalici- jo. V okolici Ace Stanojeviča in glavnega odbora radikalne stranke zatrjujejo, da se bo na vsak način našla osnova, ki bo dovedla do tako potrebnega in zaželjenega sporazuma s Hrvati. Glavna linija mora biti popolna enakopravnost vseh državljanov; kar je obenem glavna zahteva KDK. V tej smeri se baje giblje tudi privatna inicijativa krone. V zvezo s tem se spravljajo tudi razne avdijence zadnjih dni na dvoru, posebno ponovne avdijence Ace Stanojeviča. Usodo Velje Vukičeviča smatrajo v vseh političnih krogih že za zapečateno. »Politika« poroča iz dobro poučenih krogov, da je zaupnica, ki jo je dobil Vukičevič na zadnji seji radikalnega poslanskega kluba, zanesljiv znak, da se mora Vukičevič umak niti s površja. Po informacijah omenjenega lista je dalje sklenjena stvar, da se bo Vukičevičev umik izvršil v etapah. Njegovo politično justifikaci-jo pa naj bi maskiral tudi. istočasni umik Marka Trifkoviča in Nikole Uzunoviča, njegovih glavnih nasprotnikov, iz političnega življenja, kar bi predstavljalo koncesijo Vukičeviče-vira prijateljem. BEOGRAD, 2. oktobra. Davi se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca voditeljev vladnih strank, ki je razpravljala o proslavi desetletnice proboja solunske fronte. Vlada se je dalje posvetovala, kako bi pridobila za sodelovanje tudi poslance KDK. Zatrjuje se, da bodo že prihodnje dni stavljeni vodstvu KDK konkretni predlogi. da naj KDK za ta slučaj izjemoma ukine bojkot fh se udeleži po svojih predstavnikih te splošne narodne proslave. Zanimivi skleci konference hrvatskih oblasti PRAKTIČNO UVELJAVLJANJE SAMOUPRAV V SKIH AKCIJAH. VELIKIH GOSPODAR- Giavniaia — evropska sramota KONFRONTACIJA DO SMRTI PREBI TEGA POLKOVNIKA LEGATA Z NASILNIM OROŽNIKOM. — POLICIJA IN VLADA POSTAVLJENA NA LAŽ. BEOGRAD, 2. oktobra. Afera ruskega polkovnika Borisa Legata, ki so ga orožniki v Glavnjači skoro do smrti pobili, zavzema veliko večje dimenzije- Policija skuša sedaj vso stvar, kratkomalo u-tajiti. Izdala je znani komunike, v katerem zatrjuje, da so našli Legata popolnoma pijanega na cesti, tako da ni mogel povcclai niti svojega imena niti svojega stanovanja, da bi ga mogli spraviti domov. Polkovnik Boris Legat pa je postavil sedaj sam beograjsko policijo in notranje ministrstvo na laž. Danes dopoldne so ga namreč posetili novinarji v ruski bolnici v Pančevu in ga opozorili, da policija noče ničesar vedeti o batinanju v Glavnjači ter o trditvi policije, da so ga našli popolnoma pijanega na kupu kamenja. Legat je nato skrajno razburjen in drhteC po vsem telesu izjavil: »Vsakdo, ki kaj takega trdi, je navaden iažnjivec in klevetnik. Doslej sem molčal in prosil tud! prijatelje, da naj o dogodku molče. Bal sem se namreč, da bi nas potem še bolj preganjali, če so pa tako nesramni, da me vrh tega, da so me skoro ubili, sedaj še obrekujejo, nreneha seveda vsaka obzirnost. Na lažnivi komunike beograjske policije izjavljam: Trditev, da sem bil usodnega dne pijan, je ordinarna laž. Vračal sera $e z dela* utrujen in trezen, kar lahko potrdijo vsi, s katerimi sem bil takrat v dotiki, zlasti moj delovodja inž. Muhin. Vrh tega sem usodnega dne delal čez uro in se vračal šele ob 8. zvečer v delavski obleki domov. Se manj je res, da bi v pijanosti zaspal na kupu kamenja in da ne bi ^edel povedati niti svojega stanovanja riti imena. Če bi bil res tako zelo pijan, potem bi se gotovo ne branil ležati na betoniranih tleh v Glavnjači. Nasprotno, pokoril sem se vsaki zahtevi policije, tako da ni bilo nobenega povoda za tako brutalen nastop z menoj. Z največjo muko sem se vrnil naslednjega dne domov. Pri bolniški blagajni me je preiskal dr. Sofoterov, nakar so me odposlali v rusko bolnico v Pančevu. Včeraj je bil Legat konfrontiran z o-sumljenim orožnikom. Spoznal ga je takoj za onega, ki ga je začel prvi pretepati ter izjavil, da si je njegov obraz tako zelo utisnil v spomin, da bi znal njegove poteze narisati tudi na pamet. Zdravstveno stanje polkovnika Legata se je tekom noči tako zelo poslabšalo, da so zdravniki v resnih skrbeh za njegovo življenje. Zdravita ga znana specijalista dr. Peltzer in dr. Boronlckl. Oblasti odklanjajo vsake podatke o razvoju preiskave proti osumHe.nim rvofcnikorn. V Zagrebu je bila v nedeljo, 30. septembra končana večdnevna konferenca zastopnikov desetero hrvatskih oblasti, ki je obširno razpravljala o vseh perečih socijalnih in gospodarskih vprašanjih na teritoriju teh oblasti, zlasti o organizaciji hrvatskega zadružništva in o drugih zadevah, ki so .s tem v zvezi. Zanimiva je resolucija, ki jo je konferenca sprejela na svoji sklepni seji in v kateri zastopniki desetih hrvatskih oblasti pred vsem ugotavljajo, da je sodelovanje vseh hrvatskih oblasti v vseh gospodarskih vprašanjih oblastne samouprave ne le mogoče, ampak tudi največje jamstvo za pospeševanje gospodarstva in blagostanja v njihovih področjih, in da bo takšno sodelovanje najboljše jamstvo za razširjenje zakonito določene kompetence oblastnih samouprav. V zvezi in nadaljni konsekvenci tega sklepa so zastopniki hrvatskih oblasti sklenili izvesti dva velika gospodarska načrta iz lastnih sredstev vseh hrvatskih oblasti: takojšnjo izgradnjo velike moderne luke v Splitu, ki naj služi naši izvozni trgovini, katere bi se pa lahko po-služevale tudi Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška in Poljska, ter takojšnjo izgradnjo železniške proge po dolini Une od Bihača do Broda ter ob toku Krke do Knina, poleg tega pa tudi izgradnjo večjega števila cest, zlasti ceste Zagreb— Split s stranskimi cestami na Bihač, Plit-vička jezera in Senj, na drugi strani pa ceste Zagreb—Osijek. Sklenjeno je, da se izvršijo ta dela, v kolikor bi se ne mogle investicije kriti iz rednih dohodkov, z najetjem skupnega posojila vseh teh oblasti. Da se razpršijo dvomi, ali je tako sodelovanje večjega števila oblasti mogoče, treba pogledati samo zakon o oblastni in srezki samoupravi, ki v svojem členu 88 izrecno določa, da se za izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih poslov, ki bi zahtevali skupno delovanje, sme združiti dvoje ali več oblasti. Nedvomno je, da so načrti, ki jih je sprejela konferenca zastopnikov hrvatskih oblasti, nedoglednega gospodarskega pomena za napredek in razvoj pokrajin, katere spadajo v te oblasti. Zakaj z gradnjo novih železnic in cest, kar vse smejo in morajo oblastne samouprave vršiti v svoji kompetenci na podlagi navedenega zakona, se bo pospeševala trgovina, tujski promet, kmetijsko gospodarstvo in s tem v zvezi splošni gospodarski napredek naroda. Reči moramo, da se hrvatske oblastne samouprave tudi v okviru današnje ureditve države, dasi hrvaški narod te ureditve ne priznava kot pravilne in končno veljavne, vendarle zavedajo svojih velikih nalog. V skupnem sodelovanju vseh hrvatskih oblasti na področju ekonomskega in kulturnega napredka so si našle torišče za delo, in hrvaški narod ne čaka prekrižanih rok na eventualno spre membo državne ureditve, ampak si svoj dom že sedaj pričenja urejati tako, da mu bo postal dom blagostanja, sreče in zadovoljstva. Velikopoteznost, s katero so se hrvatske oblasti oprijele dela na povzdig zadružništva, kmetijskega gospodarstva, obrti, trgovine, tujskega pro meta itd. mora služiti za vzor vsem ostalim delom države. Tudi nam Slovencem. Naše slovenske oblastne samounrave* ki so v rokah iz- ključno ene politične stranke, doslej še niso pokazale v svojem delovanju nujno potrebne velikopoteznosti. Kazen seveda, ako naj imenujemo velikopoteznost bojkotnega sklepa obeh slovenskih oblast nih odborov proti »Jutru« in pa partizansko odpuščanje neklerikalnega urad-ništva ter nastavljanje skoro izključno klerikalnih partizanov v oblastno službo. ! V vsem drugem delovanju obeh oblast-| nih odborov pa poleg običajnih in že davno potrebnih cestih zgradb in regulacij ne najdete niti ene velikopotezne akcije, zlasti ne v tej smeri, da bi jih vršili obe slovenski oblasti skupno. Zdi se, da se bomo morali vsi začeti učiti pri naših sosedih Hrvatih. Nesrečna vožnja. Ivan Ribič, trgovec iz Ročice, občina Spodnji Jakobski dol je na cesti v Slivnico zadel s svojim motornim kolesom v neki voz ter si pri padcu poškodoval desno roko in desno nogo. Ponesrečenec je bil odpremljen v bolnico. Od izgona do izgona, od ječe do ječe potuje takorekoč /e dve leti skozi tri države 261etni Teobald Lory iz Budimpešte. Sedaj je v mariborskem policijskem zaporu, na meji ga ie naši policiji izročila avstrijska in iz Maribora bo odposlan v Zagreb. Nesrečnež pripoveduje, da je leta 1919 maturiral v Budimpešti ter se posvetil knjigotržstvu. Najprej je doma prakticiral pri nekem trgovcu, potem se je pa podal na Dunaj. Iz Dunaja se je vrnil v Budimpešto, kjer so mu pa kmalo prodajanje knjig prepovedali, ga zaprli ter končno izgnali v Avstrijo. Tu so ga kot brezposelnega tujca zopet izgnali in od tedaj se vrstijo zapori radi nedovoljenega povratka, zopet izgoni, zapori, izgoni brez konca in kraja — Mogoče je še kaj drugega vmes, vsekakor se pa mladeniču .»il-no slabo godi- Ves je raztrgan in bos. Kako nastanejo krvave senzacije? Na pomoč se je klicalo, nekaj postav se je videlo, voziček je škripal in krvave mlake so se videle še zjutraj .... Ponoči se dosti vpije po ulicah, vozički raznih vrst tudi škripljejo proti jutru, a kri, kri je pa sumljiva. Kdor se je pa zanimal za policijsko kroniko »usodnega« 10. sep tembra, si je pa vse prav lahko nekrvavo razložil. V Vošnjakovi ulici stanuje neki stari upokojenec, ki slabo spi ter se večkrat pritoži nad pouličnimi nemiri-To je storil tudi tedaj. O nemirni noči so vedeli povedati tudi drugi prebivalci treh ulic. Videli so tudi dva moška, ki sta se prepirala radi prisotne ženske. Proti jutru pa redno vozijo mesarji svoje vozičke v klavnico in nazaj. Od teh vozičkov in od krvi, ki jo ljudje za klobase in godljo nosijo iz klavnice, pa ostane po ulici precej lis in celo kaka mlaka. V mariborski klavnici se dosti kolje, kar pa prevneta fantazija ne sme kratkomalo prenesti na ulico, kakor da smo v zločinski četrta kakega velemestnega Babela. Težka nezgoda pri delu Jakob Zdolšek, 24letni delavec Iz Hudega kota. je v granitolomu v Breznem prišel pod težko natovorjen voz, ki mu jc zlomil desno nogo. Takoj pozvani rešilni oddelek je ponesrečenca odpeljal v mariborsko bolnico. 9U*ti 2. Obisk J-č. lig kulturna razstave v Brnu r:h»V>.hi v f ; f n v ! K * ,,'fj itn iTiirnrfrr-rnir^r^^iamiiaBMBnrnr-iT^^irrTrffVfrTi Mariborska Jugoslovansko-češkoslo-vaška liga je pokrenila načrt za obisk yseh J-Č. lig iz Slovenije kulturne razstave v Brnu, ki se vrši v proslavo jubileja lOletnice osvobojenja Češkoslovaške že od meseca majnika. Delegati kongresa J.-C. lig v Plznu so sicer to razstavo obiskali že meseca junija. Bili pa so nad originalnostjo epohalne razstave tako zadivljeni, da jim prekratko odmerjeni čas enega dneva nikakor ni zadoščal za pregled ogromne razstave in je zato večina izrazila željo, da bi si mogla ta ponos češkoslovaškega kulturnega dela še enkrat ogledati. Razstava bi se morala končati že s 30. septembrom. Od vseh strani, zlasti tu-u inozemstva pa je dobil razstavni odbor toliko predlogov za podaljšanje razstave, da se je ista medtem res podaljšala do 14. oktobra. To konvenira tudi našim interesentom, ki so si želeli zlet !J.-Č. lig v mesecu oktobru. Zlet bi se vršil po dosedanjih dispozicijah dne 13. in 14. oktobra z odhodom v petek, dne 12. oktobra popoldne iz Maribora ali pa v noči od' petka na soboto, tako da bi imeli udeleženci dva dni časa za ogledovanje razstave v Brnu. Ta zlet nikakor ni mišljen kot zabavna ekspedicija, ampak ravno nasprotno kot izrecno študijsko potovanje Jugoslovanov v bratsko Češkoslovaško, da tam baš v teku češkoslovaških jubilejnih proslav osvobodilnega dne, državnega praz nika »28 oktobra« na lastne oči vidijo ogromni napredek, ki ga je ta bratski narod napravil tekom 10 let svobode na vseh poljih javnega življenja, kulturnega, racijonalnega in zlasti gospodarskega udejstvovanja. Brnske razstave sodobne kulture ni primerjati običajnim razstavam ali velesejmom, ki nudijo več ali manje le šablonske izložbe in služijo predvsem trgovini. Brnska razstava je do najmanjših podrobnosti povsem originalna in nudijo vsi oddelki vprav klasičen vzgled, kako ustvarja moderen človek v napredni državi za dobrobit naroda. Že površen pogled na razstavo prepriča vsakogar, da niso nikake fraze, ako smo vnovič in vnovič trdili, da so nam brati Čehoslovaki še vedno v vsakem oziru učitelji in zlasti vzgled, kako mora delati osvobojena država. Ravno v teh dneh bo vsakemu Jugoslovanu še po sebno dobrodošla šola te kulturne razstave. Obširneje je o razstavi že poročalo »Jutro« ter »Življenje in Svet« in tudi drugi listi. Razstavo je doslej obiskalo že okrog 2,500.000 ljudi in dnevno beležijo obiske najodličnejših inozemcev. Žal, da kaže ta statistika ravno Jugoslovanov zelo malo, najmanje Slovencev. Vse polno pa lahko vidimo Slovencev po velesejmih v Gradcu in . na Dunaju, čeprav ti niti zdaleka ne nudijo tega, kakor Brno. Vabimo torej Slovence, zlasti inteligen co in tudi trgovske kroge, ki imajo zveze z Češkoslovaško, ali bi hoteli šele navezati, da se pridružijo temu zletu J.-Č. lig. Stroški so minimalni, ker bo vožnja skozi Avstrijo (če bo vsaj 20 udeležencev) znižana za 25%, skozi Češkoslovaško najmanj za 33%, najbrže pa v oktobru za 50%. Vizum za ČSR ni potreben, pač pa potni list in avstrijski vizum, kar si naj vsak udeleženec takoj sam oskrbi. V ostalem so cene glede prehrane na Češkem iste kot pri nas, pre nočnina v Brnu pa je maksimirana s 30 Kč. Kdor pa bi si kupil kako suknjo, obleko ali čevlje, kar je znatno cenejše kot pri nas, ima že s tem plačano vožnjo, tako, da obisk tudi z materijalne strani ne bo nikaka žrtev. V Brnu bomo obenem navezali stike s tamošnjimi člani J.-Č. lige in drugimi prijatelji Jugoslavije, ki jih je, kakor povsod na Češkem, v Brnu še posebno mnogo. Prijave je nasloviti takoj na J.-Č. ligo v Mariboru, lahko tudi telefonično na št. 99. Točen odhod bo še pravočasno javljen v časopisih. Udeleži se lahko vsak član lige in Prijatelj Čehoslovakov, ki se lahko obenem prijavi za člana lige. Dobrodošli so zlasti tudi udeleženci z dežele, ki imajo sicer redko priliko, da se sestanejo s Čehoslovaki in spoznajo njihovo naravno, veliko prijateljstvo do Jugoslovanov. a. r, Prekmurske nouice V noči od 28. na 29. septembra so neznani zlikovci pri Fokovcih pretrgali na 2 mestih v dolžini po več sto metrov 3 milimeterske bakrene telefonske žice proge Martjanci—Prosenjakovci. Toda to malopridnežem še ni bilo dovolj. V svoji zlobni brezvestnosti so hudobneži odtrgano telefonsko žico razpeli v višini \V> m od telefonskega droga do ne-Ut. slive preko ceste ter jo tako zaprli. Kakšna nesreča bi se lahko zgodila, če bi ponoči mimo privozil po cesti z veliko brzino kak avto, ki ne bi zapazil razpete žice, je jasno. Napeta žica bi šoferju in potnikom lahko direktno odrezala glavo, kakor se je to lani v enakem slučaju zgodilo pri Dunajskem Novemmestu. K sreči so mimoidoči nevarnost še pravočasno opazili in žico prerezali- Upamo, da se našim marljivim orožnikom po sreči zločince eruirati in jih izročiti sodišču, kjer bodo sigurno prejeli za svoj [Peklenski načrt primerno plačilo. Proga je sedaj že zopet popravljena. Vihar, ki je v nedeljo pozidne divjal !P0 Prekmurju, je podrl pri Beltincih eno drevo. Drevo je padlo na daljnovod falske elektrarne in ga pretrgalo. Posledica je bila, da je bila Murska Sobota v nedeljo zvečer v temi in dobila elektriko Seje v pondeljek popoldne. {Gostovanje kluba »Kulisa« iz Maribora v Slov. Bistrici. V nedeljo, Na trgu. — Po čem so jajca? — Pet kron komad! Ubita pa po štir krone. — Dobro, ubijte mi jih deseti Speri Tenis. Avstrija je premagala Švico v silnem razmerju 13:1. — V finalu za svetovno prvenstvo poklicnih igralcev je bil v \Iewyorku svetovni prvak Koželuh premagan po Richardsu 8:6, 6:3, 0:6, 6:2. Razlog slabše igre slavnega češkega gralca je bilo slabo vreme. " . Rokomet. V Halle se je vršila v nedeljo meddržavna rokometna tekma Nemčija—Avstrija, v kateri so ostali Nemci sigurni zmagovalci 8:4 (4:1). Zmagovalni Čehi. V nedeljskem maratonskem, petem avstrijskem teku na Dunaju, .ki je postal že znana mednarodna športna prireditev, so zasedli prva tri mesta Čehi! So to Bena (2:51), Krof (2:52.02) in Zyka (2:53 34), vsi trije člani praške Sparte. Kot najboljši Avstrijec se je izkazal policist K!adewik iz Linča, ki je prišel četrti na cilj (2:57.17). Celje: prvenstvena SK .Celje—Atletik SK 3:2! Zagreb: Gradjanski—Concordia 2:1 (1:0), Hašk-Viktorija 7:1 (5=0), — Ha-zena ASK—Gradjanski 6:1 (3:1). Gradec: GAK—Hakoah 6:1 (3:1). GAK je postal tretjič zapored prvak Gradca. Dunaj: Admira—Rapid 3:2 (1:0), WAC -Hertha 2:0 (1:0), Nicholson—FAC 3:1 (2:0), Austria—Wacker 3:1 (1:0), Slo-van-BAC 4:0 (2:0). Praga: Sparta—Viktoria Ziškov 4:0 (3:0), prvenstvena! DFC—Sportbriider 12:2, Bohemia—Kladno 6:0 (0:0), če-chie Karlin—Liben 2:2 (2:0). Budimpešta: Hungaria—FerencvaroŠ 3:1 (2:1), Nemccii— »Ofcnski 33« 2:2. Tretji okraj—Vasas 3:1 ((1:1), Ujpešti—■ J5omogy 3:2 ((DO). Stockholm: meddržavna Švedska—« Nemčija 2:0 (1:0), Gledalcev. 20.000, ^ Stran 1 MarlborsM V F C F T? V T Y Juha V W a r S H o r u, 3ne 2. X. 1928. Edgar WaOace: Žaba z masko (The Feliowship wlth the Frog.) cewa je prešinil sum. Ali je mrtev? Lew je obledel pri teh mislih. Spretno uprizorjen prepir v gostilni bi zadostoval, da bi vsi njega smatrali za morilca. Urno je potegnil steklenico iz svojega žepa in jo vtaknil spečemu v žep. Tedaj je pa nekaj zašumelo. Ko se je obrni!, je videl, da ga neki mož opazuje. Lew ga je strme gledal in odprl usta, da bi ga nagovoril. Tedaj je pa prišlo: »Plop.« Videl je še blisk, predno ga je zade la krogla. Zopet je odprl usta, da bi go voril in zopet je prišlo: »Plop.« Lew Brady je bil mrtev. Mož je od pištole odstranil posebno napravo za udušenje poka, mirno pri stopil k spavajočemu Rayu ter mu potisnil pištolo v roko. Potem se je vrnil, preobrnil mrliča ter mu pogledal v obraz. Iz žepa je potegnil smodko, jo prižgal, vžigalico pa skrbno vtaknil nazaj v škatljico. Potem je šel brez vsake naglice nazaj po poti, odkoder je prišel. Ko je bil ob cesti, se je skrbno ozrl, potem pa stopil k avtomobilu, ki je čakal nanj. V zaprtem avtomobilu je sedel mlad človek, ki je z odprtimi ustmi in steklenimi očmi bulji predse. Bil je zanikerno oblečen. »Ali poznaš ta kraj, Bill?« »Da, gospod.« Glas je bil hripav. *Ibbley Copse.« *Ti si ravnokar nekega moža umoril. Ustrelil si ga, kakor si navedel poprej v svojem priznanju.« Idiotski mladenič je prikimal. >Ubi! sem ga, ker sem ga sovraži!,« je dejal pokorno. Žaba je prikimala ter sedla v avto. * John Bennet se je nenadoma zbudil. Z obžalujočim nasmehom je gledal na sprožilno napravo v svoji roki. Šel je k grmu, kjer je imel skrit svoj aparat in tu mu je števec pokazal, da je šlo okrog 300 metrov filmskega traka v nič, ker je v spanju sprožil aparat. Nevoljno je pogledal proti-jazbini in kakor v zasmeh se je pri odprtini zonet pokazal črni smrček pretkane živali. Zamahnil je s pestjo, potem se je pa spustil navzdol proti poti. Spotoma je videl nedaleč proč ležati v travi dva moža, ki sta bila očividno speča potepuha. Napotil se je proti vasi Laverstock, da doseže vlak v Bath, kjer je zveza z londonskim brzovlakom. Ko je sopihal pod težkim bremenom, je računal, koliko škode mu je napravil spanec pri filmskem traku. 31 Elk je obljubil, da bo z Gordonom večerjal v njegovem klubu. Dick je čakal že dvajset minut nad določeno uro sestanka. Končno je lilk le prispel v največji naglici. »Zaboga,« je sopihal ter gledal na sten sko uro, »še pojma nisem imel, da je že tako pozno. 2e vidim, da si bom moral nabaviti uro.« Skupaj sta šla v jedilnico in Elku se je zdelo, da je prišel v cerkev, ker je vladal tako častitljiv mir v teh lepih prostorih. »Kaj Vas je tako dolgo zadržavalo, Elk?« je vprašal Dick. »Ne pritožujem se radi čakanja, ali kadar Vas ni ob dogovorjeni uri. sem v skrbeh, da se Vam je kaj pripetilo.« »Ničesar se mi ni pripetilo,« je odvrnil Elk ter prijazno pokimal klubskemu natakarju, ki se je očividno čudi! neobičajnemu gostu. »Preiskavo smo imeli v Gloucesteru. Mislil sem si, da sem odkril novo afero žab, ali dvojica, ki je zamotana v to stvar, ni imela znamenja žab.« »Zakaj se je šlo? Kdo sta bila ta dva?« »Eden je Phenan in ta je mrtev.* »Umor?« »Mislim da,« je rekel Elk. Bil je že mrtev, ko so ga našli v Ibbley-Copsu. Drugega so pa zaprli. Bil je popolnoma pijan. Kakor se dozdeva, sta bila že v Laverstocku ter sta se v krčmi »Pri rdečem levu« skregala in stepla. Policija je bila informirana in v bližnjo vas se je telefoniralo, naj stražnik pazi na to dvojico. Ker možakarja nista dospela v vas, so poslali za njima patruljo. V tem kraju je bilo v zadnjem času namreč že precej vlomov.’ Catter — to je morilec — je bi! odveden v zapor v Gloucester. Zadeva je popolnoma enostavna in glou-cesterska policija je oholo zavrnila nasvet, naj obvesti policijsko ravnateljstvo. Končno je pa le zločin, ki preseda intelektualno stopnjo podeželske policije.« »Ne bodimo previsoki, ko ima lahko tudi podeželska policija slabo mnenje o naši modrosti,« je menil Dick. »Naj bo,« je tolažil Elk. »Naj imajo tudi na deželi policisti svoje Veselje. Ne mislim jim ga kratiti in tudi nevoščljiv ni sem. Danes sem pa zopet srečal Johna Benneta na kolodvoru in sicer v Pad-dingtonu. Vedno imam to srečo, da naletim nanj na kolodvorih. Možakar je gotovo potnik. Tokrat sem z njim tudi govoril. Pripovedoval mi je, da je v spanju sprožil svoj filmski aparat ter na filmu izgubil pravcato premoženje. Rekel sem mu, da sem bral v listih ocene njegovih slik in da je to velik uspeh.« »Želim mu ga odkritosrčno,« je rekel Dick mirno. »Sedaj sem se spomnil, da sem dobil od prijatelja Johnsona pismo, če vem za Pay-jev naslov. Poizvedoval je za njim že v tieron klubu, a tam že ni bilo Ray-a več dni. Službo bi mu rad dal in sicer lepo lužbo. Res, dober človek je ta Johnson.« »Ali ste mu dali naslov?« Elk je prikimal. »Naslov sem mu dal, Raya sem pa hotel obiskati, a *a ni več v mestu. Pred nekaj dnevi se je odpeljal In baiž se ne vrne tako hitro. Preneumno bi bilo. če bi tako izgubil priliko dobre službe. Zdi se mi, da je Johnsonu žal, ker se mladenič tako vede. Mogoče je še kai drugega vmes.« Dick je razumel, da misli na Elo, ni Pa odgovori’ Po jedi sta odšla v salon za kajenje. Ko 'je Elk z užitkom kadil dobre cigareto svojega gostitelja, je Dick pisal pismo Eli, pri kateri so se ves dan mudile njegove misli. Bilo ie predolgo, nepotrebno pismo in Elkova vest je bila za pretvezo. Elk je začel Dicku razlagati svojo novo teorijo; »Enega od svojih ljudi sem poslal, da si ogleda kemično tovarno, na katero so prihajala Balderjeva pisma. To je podjetje sleparske družbe. Nastavljenih je komaj po! ducata ljudi in še ti le od časa do časa. To je stara tovarna za strupe- ne pline, ima pa močne električne napra ve. Sedanja družba jo je kupila za malenkost in dva od dečkov, ki jih imamo pod ključem, sta bila nominalna kupca.« »Kje leži. ta tovarna?« je vprašal Dick. »Med Newbury-em in Didcotom. Ko je bila tovarna še pod oblastnim nadzorstvom, je morala dajati letne prispevke za newburško gasilsko društvo. To obveznost je prevzela tudi sedanja družba, rada bi se pa otresla prispevkov. Gasilskemu društvu je že večkrat zatrjevala, ' da ne potrebuje alarmne službe. Gasilci pa seveda nočejo tovarni spregledati prispevkov, ki so za podjetje obvezni po pogodbi še tri leta.« Dicka ni niti malo zanimal ves ta spor med gasilci in kemično tovarno, bližala se je pa ura, ob kateri je bil Elku za ta razgovor neskončno hvaležen. Kakih štirinajst dni po skrivnostnem odpotovanju Raya Benneta, je sprejel Elk Broadovo povabilo h kosilu. Elk pri katerem čas ni igral nobene uloge, je prišel kakor navadno za dobre četrt ure prekasno. »Četrt na dve,« je dejal. »Nobenega dogovora se ne znam držati. Povrh so pa v moji pisarni še velike sitnosti z novo blagajno, katero so mesto razbite nedavno postavili. Nekaj ni v redu, a nobeden od mehanikov ne ve, kaj je na stvari.« »Ali se ne da odpreti?« »To je ravno,- Ne morem je odpreti in še danes bi moral dobiti iz nje spise, ki so največje važnosti. Vi imate gotovo velika izkustva v kriminalistiki in že na poti k Vam sem si mislil, da je mogoče Vam znana kakšna metoda, po kateri bi se dala odpreti ta preklicana blagajna. To bi zadel tudi kak inžener in če se ne motim, ste mi nekoč dejali, da ste od tega poklica.« »Tokrat se pa le motite,« je odvrni! i Amerikanec mirno, ko je razgrinjal svo* j jo servijeto ter gledal detektiva z na-l smeškom na ustih in v očeh. »Ne, odpiranje blagajn pa rgs ne spada k mojemu poklicu.« Sokolstvo Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega društva v Mariboru. Oddelek Telovadnic* v člani Člani starci?! Članice Članfce atarejite Moški naraščaj od 14—16 leta Moški naraščaj od 16—18 leta Moški naraščaj obrtni Ženakl naraščaj od 14—16 leta Ženikl naraščaj od 16—18 leta Moška deca Moška deca v Magdaleni Zenska deca Najmanjša moška in ženska deca Krekova ul. Koroščeva ti Krekova m!. Zrinjskega trp Krekova til. Telovadni dnevi Ure Vaditelj Ru86* Franc lika Pijavi Vinski moit . i dalmatinec, prvovrstni filtrirani beli in črni, se toči » Prvi dalmatinski klati Maribor, Maaarska ulica it«v. S K obilnemu obisku se priporoča Jos. Povodnih Drva in odpadke od ifcge (v kolesih) ima vedno na zalogi Attemsova lesna Industrija v Slovenski Bistrici Zahtevajte oovsod »Veternik** izdajatelja in urednik: Fr an Bmtovi Jv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna,