LETO VII. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA ŠTEVILKA 58 PODPIS DOGOVORA O USTANOVITVI DRUŽBENIH SVETOV Konec novembra so predstavniki občinske skupščine, Izvršnega sveta družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter zavoda za načrtovan Je Vrhnika in Urbanističnega inštituta SRS podpisali dogovora o ustanovitvi družbenih svetov v občini Vrhnika. S podpisom dogovorov in sprejemom odloka na sejah zborov občinske skupščine smo ustanovili družbeni svet za vprašanje družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja ter družbeni svet za vprašanje urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ter varstva okolja. Oba družbena sveta bosta v januarju pričela z rednim delom. Oživljanje svetov potrošnikov Organizirano delovanje občanov in ljudi kot potrošnikov je Ustavni del njihovih pravic in dolžnosti. Določena ustava, zatona o združenem delu, zakona ° blagovnem prometu omogo-ah in obvezujejo delovne ljudi, a se organizirajo kot potrošniki, . a °i tako varovali svoje interese 'n vplivali na načrtno razvijanje Proizvodnje, blagovnega prosta in storitvenih dejavnosti, ki ^dovoljujejo njihove potrebe in '"terese. Temeljna oblika orga-n'ziranosti potrošnikov so sveti Potrošnikov v KS, ki so v občini Vrhnika ustanovljeni v vseh KS. ečina svetov še ni začela na-ortno delovati kljub temu, da je oovolj problemov, ki jih bi bilo Potrebno reševati skupno z de- deva povezavo potrošnikov v konferenco potrošnikov, ki jo sestavljajo delegati svetov potrošnikov v KS. Občinska konferenca potrošnikov bo delovala v okviru konference SZDL in bo pomagala pri delu ter koordinirala delo svetov potrošnikov v občini. Prav tako pa Zakon o blagovnem prometu pooblašča konference potrošnikov, da sklepa samoupravne sporazume z OZD glede prodaje blaga na drobno ali opravljanja storitev za potrošnike na območju občine. Svetom potrošnikov, pomaga pri organiziranju posvetov in seminarjev ter z raznimi informacijami in gradivi kakor tudi s poročili in analizami problematike svetov potrošnikov in KS glede varstva interesov potrošnikov ter jih posredujejo na ustrezna mesta. Akcijo za oživitev svetov potrošnikov v občini Vrhnika vodi OK SZDL, ki je v ta namen izvedla anketo, da bi ugotovila dejansko stanje na tem področju. V januarju 1980 je predviden posvet o nalogah svetov in konference potrošnikov, s predstavniki. N. C. Že delamo obračune, kaj smo letos napravili. Vsem verjetno ni uspelo uresničiti svojih načrtov, zastavljenih ob vstopu v leto 1979. »Nič zato«, bo marsikdo dejal, »jih bom pa letos, skupaj z novimi. S tistimi, ki sijih bom v novoletni noči zastavil«. Smo pač ljudje in često so naše skrite želje velike, marsikdaj pa se le izpolnijo. Hitro se nam bliža ta noč, najdaljša noč v letu, noč, ko si zaželimo vse najlepše in najboljše v novem letu. Naša osebna sreča je vsekakor tudi plod skupnih prizadevanj vseh nas, vseh občanov. Z združenimi prizadevanji za naš boljši jutri bomo postlali tudi naši osebni sreči. To imejmo za rdečo nit vseh naših skritih želja, ko bomo kovali načrte za novo leto, za leto 1980. Če v novoletnih dneh srečamo dimnikarja, verjamemo, da se nam bodo vse želje uresničile. In uresničile se nam bodo, saj nam vsem želi naš dimnikar »Srečno 80«. Veliko osebne sreče zadovoljstva in izpolnjenih skritih želja ter delovnih uspehov pa vam želijo tudi Občinska skupščina Družbenopolitične organizacije Samoupravne interesne skupnosti in Naš časopis 'CV| 'Umi organizacijami na po- r°oju proizvodnje, blagovnega Prometa in storitev. Vzrok za to /e Premajhno zanimanje samoupravnih organov v ustreznih za sodelovanje s potrošni-to pa je spet odvisno od ne- ti, Javnosti svetov potrošnikov. Sveti potrošnikov do sedaj Po imeli enotnih navodil, kako n/ se organizirajo, da bodo svoje pravice in dolžnosti re-Shično uveljavili. V novembru 979/e pri Skupnosti slovenskih °°čin izšel v ta namen prvi in Usposobljeni prvi izmed štirih j Priročnikov, ki naj bi člane sve-', °v potrošnikov spodbujali in m Usposabljali za reševanje števil-i nalog na tem področju. Pri-i 'r^nik obravnava organiziranost «ii Potrošnikov, vsebino in metode J "/'novega dela ter normativne a^e, ki urejajo položaj, vlogo •j Poviče in dolžnosti organizira- n,ri Potrošnikov in končno tudi Pravice in dolžnosti OZD do po-ošnikov. Opozarja člane sve-W potrošnikov ter OZD za so-..^ovanje in na probleme, ki so B dolžni skupno urejati na samoupravni način z medseboj-Pj| sporazumevanjem ob ena-^Pravnern upoštevanju intere-°v obeh strani. Zakon predvi- Vsem pripadnikom oboroženih sil SFRJ čestitamo za njihov praznik OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA ŽIRUA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA RAZPISUJE za leto 1980 Srebrna priznanja OF Priznanja bodo podelili posameznikom in organizacijam na območju občine Vrhnika za dosežke trajnejše vrednosti in v družbenopolitični dejavnosti razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte- Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so se posebno izkazale in so še dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega, dela, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce, ki so se izkazali na pomembnih funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejših priznanj, odlikovanj ali nagrad. Predloge za srebrna priznanja OF naj predlagatelji pošljejo (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 20. februarja J980. Vse obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o razpisu ne bomo še posebej obveščali. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8 2 NAŠ ČASOPIS D DECEMBER 1979- Razprava o osnutkih sklepov CK ZKS Na deseti seji občinske konference ZKS Vrhnika, ki je bila konec oktobra, so delegati na osnovi ocen in ugotovitev ob razpravah v osnovnih organizacijah ZK sprejeli skupno oceno in stališča o predlogu osnutkov sklepov CK ZKS. Istočasno pa so ocenili vlogi ZK kot sestavo socialističnega sistema samoupravljanja in njene avantgardne vloge v občini. Ugotovili pa so, da akcijski program občinske konference ZKS, še konkretneje pa njegov operativni načrt, že opredeljujeta vprašanja, ki so izpostavljena v osnutku sklepov CK ZKS intudi vsa vprašanja in probleme, ki so jih razpravljala nakazali na konferenci, še posebej pa: — delovanje delegacij za ZZK, ZKS in SIS, — delovanje družbenopolitičnih organizacij, — gospodarjenje in uveljavljanje delovnega človeka v procesu družbenega planiranja in ocena poslovanja OZD v občini Vrhnika, — problematika delovanja SIS družbenih dejavnosti in s področja gospodarstva, — preobrazba krajevnih skupnosti, — informiranje v občini. Pri obravnavi posamezne problematike bo še konkretneje opredeljen pristop k reševanju vseh problemov in konkretno bodo opredeljene naloge članov zveze komunistov pri teh nalogah. Tako lahko povzamemo zaključno misel, ki nedvomno vodi v kvalitetno akcijo. četrta seja občinske konference zsms Večji poudarek koordinaciji dela Pred konferenco so člani predsedstva Občinske konference ZSMS obiskali vse osnovne organizacije, kjer so spregovorili o nastali situaciji v občinski organizaciji. Po opravljenih obiskih so napravili oceno stanja, ki jo je predsedstvo sprejelo in dalo v obravnavo v vse osnovne sredine. Zaradi problemov z nesklepčnostjo tako komisij kot centrov in konferenc pa so organizirali razgovor z neaktivnimi člani, vendar se je od sedemnajstih razgovora udeležil samo eden. Zato je kadrovska komisija že pripravila predlog za nove člane organov občinske konference in jih bodo imenovali na eni prihodnjih sej predsedstva. Tako lahko povzamemo uvodne besede predsednice Vere Gradišar na 4. seji OK ZSMS Vrhnika: »Čeprav je današnja konferenca ena izmed rednih programskih konferenc, pa v mladinski organizaciji v naši občini Dejavnost rezervnih starešin V mesecu novembru smo opravili preizkus znanja za zamudnike. Uspeh je bil dober. Vedno je še nekaj upravičeno odsotnih, nekaj je pa tudi takih, ki se izmi kaju preizkusu znanja. Vse tiste bomo peč morali dati v obravnavo upravnemu organu in jih tudi objaviti v našem lokalnem časopisu. Menimo, da ti ljudje ne poznajo normalne dolžnosti. Začeli smo tudi z akcijo »Naša obramba«. Ta revija naj bi prišla v vsako gospodinjstvo. Nalogo so prevzele KO ZRVS. V vsaki KS bodo poverjeniki, člani ZRVS. Akcija še ni zaključena. KO ZRVS sedaj izpolnjujejo svoje programe dela za leto 1980. Na predsedstvu OK ZRVS so sprejeli sklep, da te programe dela KO ZRVS dostavijo na OK ZRVS do 15. 12. 1979. KO ZRVS sedaj temeljito pripravljajo na svoje krajevne konference, ki morajo biti najkasneje do 15. 1. 1980. Tako je sklenilo predsedstvo OK ZRVS. Program dela OK ZRVS za leto 1980 je bil na predsedstvu sprejet in poslan vsem KO ZRVS, DPO, LO, ŠTO in Skupščini občine Vrhnika. Na predsedstvu OK ZRVS smo razpravljali, da bodo v letu 1980 imeli KO ZRVS večje pristojnosti, ki pa bodo morale biti bolj aktivni. Delali bomo kolektivno ker je to edino pošteno in pravilno. Čaka nas precej novih nalog. Morali jih bomo opraviti , le tako bomo uspešni. Če bi vsak RVS sodeloval vsaj 4 ure na leto bi bilo vse delo opravljeno. OK ZRVS želi ob novem letu 1980 vsem RVS in ostalim občanom uspešno in varno 1980 leto! FRANC KRAJNC srečanje kurirjev tv 17, okrožnih, rajonskih in terenskih aktivistov of Odkritje spominskega obeležja Po mnogih letih so se na Partizanskem klancu, pri hiši, kjer je živela Jerina Neža-Sova, spet srečali preživeli kurirji TV 17, okrožni, rajonski in terenski aktivisti OF. Za razliko od možnosti med vojno, ko so k Sovi prihajali posamično, so prišli na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja vsi skupaj in brez nevarnosti, da bi kje zaropotala sovražna strojnica. »Zbrali smo se, da se v mislih in besedah za kratek čas povrnemo v tist.. težka, a odločilna obdobja našega narodnosvobodilnega boja in da — ne navsezadnje — tudi z odkritjem skromnega obeležja poravnamo nenapisan dolg naši pogumni, požrtvovalni in nesebični aktivistki Jerina Neži-Sovi in vsem tistim medvojnim sodelavcem, ki so v letih 1942—1944, tu v nekdanjem Ra-skovcu omogočali in vzdrževali stalno javko TV 17 ter javko okrožnih in rajonskih aktivistov OF,« je na tej svečanosti dejal Jože Vintar. Lik pogumne aktivistke pa je orisal pisatelj Karel Grabeljšek. Nato so se sešli na prijateljskem srečanju v prostorih družbene prehrane IU V. Ob tej priložnosti je pododbor četrte brigade VDV partizanskih kuirjev za Notranjsko podelil priznanja in plaketo TV 17 dvajsetim najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam ter enoti JLA V. P. 5312 Vrhnika za njihovo po-žrtovalno sodelovanje pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB in tradicij partizanskih kurirjev TV 17. Priznanja so prejeli: Delovni kolektiv TOZD GOZDARSTVO Vrhnika Mladinska pohodna enota »Dolomitski odred Vrhnika« Enota JLA V. p. 5312 Vrhnika Ekipa KO ZRVS Vrhnika I. Lovska družina Vrhnika Občinska konferenca ZRVS Vrhnika Občinski štab teritorialne obrambe Vrhnika Zastavnik BORČIČ Milan, V. P. 5312 Vrhnika SMRTNIK Janez, pomočnik ravnatelja OŠ Ivana Cankarja Vrhnika FORTUNA Franc, predsednik obč. odbora ZZB NOV Vrhnika JAZBEC Robert, predsednik OO Sindikata TOZD USNJARNA Vrhnika STRŽINAR Jože, delavec IU Vrhnika JAPELI Janez, delavec IU Vrhnika POPIT Lenart, delavec IU Vrhnika HRENC Franc, delavec IU Vrhnika PEJIĆ Tomo, predsednik Komisije za tradicije NOB in partizanskih kurirjev TV 17 ROZMAN Janez, nekdanji kurir TV 2 in član pododbora DEBEVC Anton, nekdanji kurir TV 17 iti član pododbora OGOREVC Jože, nekdanji kurir TV 17 in član pododbora pomeni tudi začetek obdobja, v katerem moramo odpraviti dosedanje pomanjkljivosti pri našem delu. Pri analizi delovanja osnovnih organizacij ugotavljamo, da je delovanje osnovnih organizacij v OZD še posebej neučinkovito. Poudariti moram, da so vodstva osnovnih organizacij premalo inciativna in da se premalo povezujejo v svojem delovanju s članstvom ter da je koordinacija dela z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami slaba. To velja tudi za osnovne organizacije v krajevnih skupnostih. V delovnih organizacijah pa je premalo aktivnosti usmerjeno v preseganje slabosti v združenem delu, kadar gre za uresničevanje zakona o združenem delu, pri razreševanju konkretnih življenjskih problemov mladih delavcev, stanovanjske politike, politike štipendiranja. Premalo pozornosti posvečajo tudi sami produktivnosti, delovni disciplini in pogojem dela.« Delegati so obravnavali in sprejeli poročilo o delu organov občinske konference, oceno stanja v občinski organizaciji ZSMS ter program dela do meseca marca. Iz bogate razprave naj izluščim le osnovne misli razpravljalcev. Več bo potrebno usklajevanja z družbenimi organizacijami in društvi, z občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij in Zvezo kulturnih organizacij, saj je pereč problem premajhno organizirano povezovanje na teh področjih. Razpravljalca iz osnovnih organizacij LIKO in Igrad pa sta opozorila tudi na problem vključevanja mladih iz drugih republik v družbenopolitično življenje v zanje novem okolju, saj je že sam jezik ovira pri tem. Razpravljali so tudi o vlogi mladih v delegatskem sistemu ter ocenili funkcioniranje delegatskega sistema. V uvodu je sekretar OK ZSMS Ronko Gostiša med drugim dejal: »Poudariti je potrebno, da smo ocenili delovanje delegatskega sistema, čeprav ne na podlagi obiskov v osnovnih organizacijah, v predsedstvu že v januarju 1979. leta ter ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ki so danes večinoma že odpravljena. To pa so predvsem tiste, ki smo jih napravili pri vključevanju v SZDL kot najširšo fronto. Danes že lahko ugotavljamo, da se je to stanje bistveno spremenilo in so mladi marsikje celo pobudniki reševanja aktualnih družbenopolitičnih problemov. V samih delegacijah za skupščinske zbore smo mladi prisotni v precejšnjem številu. Tako je od 1176 delegatov v občini 235 mladih, oziroma 20 odstotkov. Natančnejši podatki pa kažejo, da je precej mladih, ki delegacije vodijo ali pa so namestniki delegacij.« Iz samih statističnih podatkov je razvidno, da mladi v delegatskem sistemu imajo svoje mesto, vendar pa se je ob obiskih v OO ZSMS pokazalo, da temu le ni tako. Marsikje so si sami krivi. Tako delegatov niso evidentirale mladinske organizacije, ampak so jih evidentirale druge sredine, ki niso poznale delovanja evidentiranih v ZSMS oziroma njenih kolektivnih članov. Žal sedaj osnovne organizacije niso obravnavale tega problema in niso poskrbele, da bi ti delegati postali aktivni člani in prenaiali oziroma zastopali mnenja mladih v delegacijah. Ker pa se že bliža polovica mandatne dobe, bodo nemudoma začeli z akcijo, da ti delegati postanejo aktivni člani oziroma nosilci delovanja ZSMS. Da se napaka ob prejšnjih volitvah ne bo ponovila, je potrebno že zdaj vzpostaviti kadrovsko evidenco v vseh sredinah, kjer delujejo mladi in v tistem trenutku ne bo težko predlagati ustrezno šte-, vilo mladih, ki bodo izhajali iz vrst ZSMS.« Delegati so opozorili, da je verjetno temu vzrok tudi neustrezno izobraževanje delegatov, saj se ne ZSMS ne druge strukture niso potrudile dovolj, da bi delegati, predvsem mladi, dobili ustrezno znanje za vključevanje v odločanje preko delegatskega sistema. Tako smo priča pojavom, da mladi na sejah delegacij ali kot delegati v skupščini ostanejo v senci, oziroma se iz že omenjenega vzroka sestanka ne udeležijo, saj niso razumeli ustreznega gradiva. Samo izobraževanje delegatov, ki ga moramo takoj izpeljati, ter mora biti stalno in dopolnjujoče, pa verjetno ne bo dovolj. Veliko več truda bo treba vložiti tudi v pripravo materialov, Svoj prispevek naj bi k temu dali tudi na novo ustanovljeni družbeni sveti. Sekretar komiteja OK ZKS Jože Perpar pa je v svoji razpravi dejal, da so mladi med glavnimi pobudniki za razreševanje aktualnih družbenopolitičnih problemov v občini. V zadnjem času pa so se pojavili določeni problemi tudi v delovanju občinske organizacije ZSMS, vendar so jih mladi sami hitro odkrili in z učinkovito akcijo pomanjkljivosti uspešno premagali. Poudaril pa je, da bodo morali za realizacijo sklepov s skupnega sestanka predsedstva OK ZSMS in komiteja OK ZKS združno usmeriti vse napore. Delegati so sprejeli tudi oceno mladinskih delovnih akcij v letu 1979 ter sprejeli pravila o organiziranju občin-' ske organizacije ZSMS in sklep o sestavi OK ZSMS Vrhnika. Številni borci, aktivisti, pripadniki JLA, mladinci in občani so se zbrali ob odkritju spominskega obeležja na nekdanji hiši Jerina Neže-Sove Zlati znak v pravih rokah 10. decembra je ZveZ*^ sindikatov Slovenije pode-ro lila zlate znake Zveze sindl'^ katov Slovenije za letošnj^ leto. Zlati znak je prejelo p«1 OO ZS v organizacijah združenega dela in šestdeset sindikalnih delavcev Med njimi je bil tudi na*U občan Stane Kukec, ki if\ prejel zlati znak za uresničevanje delavskih intere- a| sov z dolgoletnim delova-tm njem v sindikalni organ iza-lr{ ciji in za pomembn^p uspehe pri njeni razrednijur naravnanosti, uveljavljanjua* in razvoju. Tovariš Kukec j« °' bil med ustanovitelji Ob'|j6, činskega sindikalne^ ^ sveta na Vrhniki. Takole s« y spominja tistih časov: Mn< »Julija meseca 1945 sm"j% po podjetjih dobili obvestil3,^ da pride z glavnega odbor8 ^ sindikatov iz Ljubljane tova*,^ riš, ki bo pomagal organizira' lt6| sindikalni svet na Vrhniki. p, določenem času smo se,ki zbrali na dvorišču v vrtni "Upn; bivšega rokodelskega dom3?1" delavci iz raznih podjetij Vrh-'V; nike in okolice. Iz Ljubljane j« J5j prišel tov. Jože Kopitar, čla"^ sindikata gradbincev. Razl3'istv, gal nam je pomen in namCiegij Stane Kukec sindikalnih organizacij, govc Hoa, ril je o združitvi delavcev v&on( strokovne organizacije ter o ijsp, njihovem vodstvu, to je kra; jevnem sindikalnem svetu,."Is^ bi povezoval in ustanavlja1 sindikalne organizacije P" f podjetjih raznih strOk. Ostali so poslušali, jaz Pi sem si razna njegova pri ročila in izvajanja tudi zabeli žil, zatomeježekarnatisterr1 sestanku imenoval za tajnik2 KŠS. Udeleženci na predavanj11 smo bili že kar avtojriatičnfl člani odbora. Izmeni se?' smo potem izbrali oz,- izvo/" predsednika in blagajnika. Za predsednika jobilizv**" Ijen tov. Tine Jereb--(Grilcev)' za blagajnika tov. Žari Mače^ tajnik in sklicatelj, pa" s^l ostal kar jaz. ' V* Na Vrhniki in v bližnji okoli* smo v obdobju dveh do tre1 let organizirali 18 sindikalni1", podružnic raznih strok.« -j V občinskem sindikalne^ svetu je tako do 1954. opravljal neprofesiona"10 funkcijo sekretarja. Tudi p°z' neje je ostal prvi aktivist. BilJ^ član predsedstva osnovi organizacije sindikata v US' njarni, kjer je bil zaposle^ Vseskozi pa je sodeloval raznih komisijah in odborih Pfl občinskem sindikalnem sve** ter v drugih samoupravnih lesih. Njegovo delo in akt1*'' nost pa je pustilo globok sledi tudi na športnem P°! dročju. Vedno je ljubil šPort\| g i še danes. Po naporne^ delu pa je vedno rad zaPet lepo domačo pesem. Vrsto'6 je pel v borčevskem zbo^' sedaj pa poje v zboru tLJvj Tudi uredništvo se pridf^ žuje čestitkam za prejeto ^ soko priznanje. 3š avci Komunalnega podjetja so bili pri delih na novem vodo-Jj 'Odu v Bevkah vztrajni kljub mrazu in dežju in so pravočasno na-ie*d,|l priključke k hišam. Pavle Trček (na desni) je že naredil efkr°9 120 priključkov. (Foto: Glavač) Petnajst let komunalnega podjetja a-" K°munal na dejavnost je od svojega nastanka povezana z vsemi obi i -•mi življenja in dela naše skupnosti. Zato težko najdemo tako gospo-i«* 0 deiavr|ost> kjer se v razvoju izraža vpliv splošnega razvoja tako 'Posredno In jasno. Na nek svojevrsten način je stanje in gibanje ko-i m alne9a gospodarstva ogledalo, v katerem se odražajo gibanja vse 't dru*be- Po drugi strani pa razvoj komunale s svojo širino in me-j«£m v strukturi zelo tesno vpliva na razvoj ne samo gospodarstva, tem-b-rj družbenih dejavnosti nasploh,« je dejal direktor Komunalnega po-38w Vrhnika Umek Jože na slovesnosti sredi decembra ob 15- letnici •t '°vanja te delovne organizacije. 'teh petnajstih letih so doživeli vrsto sprememb v družbenih in materialnih n°sih. Začeli so z nič, saj razen delavcev niso imeli ničesar. Počasi pa so se nOOv m'tezavam' opremljali z nujno mehanizacijo in opremo, potrebni stro-i o Ivi c'e'avci Pa s0 se njihovim vabilom odzvali le redko. V teh petnajstih letih 13' oiij priče tudi visoki stopnji fluktuacije in kritikam za opravljanje dejavnosti, r8, katero so bili tudi ustanovljeni. Prelomnica v hitrejšem napredku pa je bila a-v? družbena akcija. Na tej osnovi so z zakonom o dejavnosti posebnega gti^benega pomena dobili jasno opredeljen status komunalne organizacije, )b p1 Pa tudi čisto materialno osnovo dela. S0 . Ornembno in pozitivno pa je na njihov napredek vplival Zakon o združenem jtiin' Sa' z doslednim uveljavljanjem določil tega zakona urejajo notranje in „1 anie samoupravne odnose. V celoti gledano je to petnajstletno obdobje " no vsakodnevne borbe in naporov ljudi, ki predstavljajo to našo komunalo, n"iMak na svojem delovnem mestu izvrši svoj del naloge, pa čeprav često v je«wh razmerah. arloh smo ora,i '©dinO' n'ni bi'° vedno lahko, vendar smo vseeno ustvarili 3-g?r° Podjetje,« je dejal eden od šestih delavcev, ki so vseh petnajst let 8ii(waria" 'o podjetje, Franc Lampe, in poudaril, da bodo še večje uspehe do- PJ te z medsebojnim tovarištvom in ljubeznijo drug do drugega in do dela. To F9ovo ki Izročeni ključi stanovanj 30.delavcem V okviru praznovanja dneva republike 29. novembra so bili izročeni ključi novozgrajenih stanovanj tridesetim delavcem, občanom Vrhnike. Stanovanja so bila razdeljena takole: 12 stanovanj je bilo dodeljenih mladim družinam, ki so se zavezale, da bodo svoj stanovanjski problem rešile "skupno z OZD, kjer so zaposleni in v petih letih ali odkupili ali pa izpraznili ta stanovanja. 5 stanovanj je bilo v okviru solidarnostno združenih sredstev odkupljeno za občane z nizkimi osebnimi dohodki. 13 stanovanj pa so odkupile vrhniške OZD za svoje delavce, in sicer: — 7 stanovanj IUV TOZD Usnjarna, — 5 stanovanj LIKO Vrhnika, — 1 stanovanje Notranjski zdravstveni dom. Ta stanovanja so bila zgrajena v okviru srednjeročnega plana izgradnje družbenih stanovanj, s katerimi smo načrtovali izgradnjo 285 družbenih stanovanj. Do sedaj je bilo zgrajenih 218 stanovanj, v gradnji je 83 stanovanj, v začetku prihodnjega leta pa bomo pričeli z gradnjo ša, xia bloka s 47 stanovanji. Ta star * bodo vseljiva v začetku leta l'«fcr. Skupno bo v okviru srednjeročnega programa zgrajenih 348 družbenih stanovanj, kar je 22% več, kot smo načrtovali. Zasluga za to, da bomo plan izgradnje prekoračili, gre združenemu delu, ki iz svo- V IUV je ključe novih stanovanj podelil predsednik delavskega sveta Tomo Butko. (Foto: Ruperšek) jega dohodka odvaja sredstva za stanovanjsko gradnjo, predvsem pa gre ta zasluga tistim OZD, ki zbirajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo preko določenega procenta. Kljub temu, da se naši plani stanovanjske izgradnje zadovoljivo izpolnjujejo, pa stanovanjskega vprašanja v občini še nimamo zadovoljivo rešenega. Treba bo še vnaprej načrtovati izgradnjo vsaj enakega števila stanovanj, če hočemo v d oglednem času rešiti vsaj najnujnejše primere. V ta namen bo treba tudi v bodoče nameniti vsaj enaka, če ne večja sredstva za stanovanjsko izgradnjo. NA VRHNIKI Konsignacijsko skladišče za simce misel so člani kolektiva potrdili z burnim aplavzom. Predsednik delav-'93 sveta Franc Petkovšek pa je v svojem govoru poudaril: »Včasih se po-ariaš s tistimi, ki so s podjetjem rasli in se kalili. Vsi so istega mnenja, da je j!anes napravljen velik premik v večini dejavnosti, ki jih opravlja Komunalno j'e'je. Šele v zadnjih petih letih pa si je Komunalno podjetje ustvarilo pogoje svoj nadaljnji normalen razvoj.« položaj pri gradnji komunalnih objektov ocenjujejo ugodno, vendar le v 'eži s pridobivanjem dela, medtem ko so pri izvajanju deležni ostre kontrole na*aupanja, predvsem zaradi več let starih nerešenih problemov komuna-i,Takšen položaj jim omogoča določeno raven konjunkture, ki kljub temu daje "°cene prednosti, ki se odražajo predvsem v tem, da lahko prodajo vse ^HJljivosti. Sedanji ugoden položaj pri pridobivanju prihodkov — konjunkture a,?° mogoče obdržati le živahno investicijsko aktivnostjo. iUb ugodni oceni rezultatov pa ne pozabljajo, da bodo morali razen reševa-™u nalog v prihodnosti posvetiti veliko skrb temu, da v največji možni meri iz- Titograjska Industrija Import ima svojo temeljno organizacijo združenega dela tudi v Ljubljani, kjer prodajajo popolen program vozil Simce: osebne avtomobile, športne in terenske avtomobile ter tri vrste dostavnih vozil. Na Vrhniki pri stari železniški postaji pa imajo, že od leta 1972, skladišče, ki so ga postopno adaptirali in je sedaj postalo izredno moderno urejeno konsignacijsko skladišče rezervnih delov in avtomobilov. Niso pa zanemarili tudi servisne službe. Septembra je namreč začel z delom tudi servis za vsa Simca vozila na Vrhniki. Skratka, ves fizični obseg trgovine poteka na Vrhniki. 4 P'stijc- še neizrabljene notranje rezerve z boljšo organizacijo dela, z boljšim FsJHn izkoristkom strojev in drugih sredstev za delo. Uresničitev dodatnih rePov bi pomenila zmanjšanje poslovnih in drugih stroškov in s tem še večje »l0.dke in akumulacijo. kl! v delež v gospodarstvu ni majhen, brez njih ne gre. Delo v komu-o- 'ni tako kot delo v tovarni, ko se stroj lahko ustavi in se nadaljuje pri-v dnjič. Tu se ne sme nič ustaviti, zato pa morajo često delati podnevi in a n°ci. Ob prazniku so si komunalci stisnili roke, zaželeli so si še veliko Peha. Pa tudi prave mere odgovornosti, ki je v njihovem delu še kako ^0lrebna, so si zaželeli. Na Vrhniki so si iz starih hangarjev uredili moderno konsignacijsko skladišče rezervnih delov za vse avtomobile znamke simca za področje Jugoslavije Sodobno urejeni in izredno čisti prostori servisne delavnice omogočajo tudi kvalitetne storitve pogovor z družbenim pravobranilcem samoupravljanja Spremembe organiziranosti OZD često brez potrebnih analiz Delavci često iščejo nasvete in zaščito svojih Pravic pri družbenem pravobranilcu samoupravljala. Vendar verjetno ne gre za večje število anomalij * samoupravnem sistemu, temveč je vzrok to, da dalavci niso informirani o svojih pravicah in dolžnostih, za katere pa so se samoupravno dogovorili ,r* so zapisane tudi v samoupravnih aktih. Najbrž je ras, da v svojih sredinah ne dobe prave in popolne 'iformaclje In bi se tako lahko marsikatera sporna j-adeva rešila znotraj njihove delovne organizacije. *nogi tudi premalo vedo o nalogah in vlogih družabnega pravobranilca samoupravljanja. O svoji V|°gi, delu in o tem, kako je pri nas s samoupravno °/9aniziranosijo, nam je nekaj več povedal družini pravobranilec samoupravljanja Franc Jerina, *' 'o nalogo opravlja za občini Vrhnika in Logatec. Se vedno šo delavci, ki ne vedo, kakšna je vaša osnovna funkcija. Jo lahko na kratko označite? . "Funkcija družbenega pravobranilca samoupravljala ima po svoji dejavnosti dve obliki. Prva je družbeno politična preventivna dejavnost. Ta j*6 izraža v neposrednem sodelovanju z delavci, družino političnimi organizacijami in samoupravnimi or-9ani tako, da se z nasveti, neformalnimi opozorili in Predlogi skuša doseči — ali doseže, da se nepravilnosti P° samoupravni poti odpravijo, da se sporna azmerja 'azreši tako, da ne pride do kršitve družbene lastnine in ^amoupravijanja, da se že storjene kršitve s posamezni ali splošnimi akti odpravijo. Pri tem lahko v skladu z Jakonom (335 čl, ali 623 čl. ZZD) zahteva, da o njego-6rn predlogu ali pobudi pristojni organ obvezno odloča. . Osnovna smer delovanja družbenega pravobranilca 'a njegovo neposredno sodelovanje na zborih delavcev, i jah organov upravljanja in organih samoupravne delfske kontrole ter obveščanje delavcev o teh primerih, "teposredno pa daje svoje ;..obude na drug način organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim. Druga oblika je uporaba pravnih sredstev za varstvo tužbene lastnine in samoupravljanja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja s svojimi Predlogi sproža postopke v OZD, začne postopek pred ^stavnim sodiščem v primerih, ko gre za neskladnost K.__ samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni ter predlaga začasne ukrepu skupščini družbeno politične skupnosti, če so v organizacijah združenega dela bistveno moteni samoupravni odnosi ali oškodovani družbeni interesi. Sproža postopke ali sodeluje kot udeleženec pri sodišču združenega dela, ko gre za spore iz samoupravnih razmerij ali za medsebojne neskladnosti samoupravnih splošnih aktov.« Precej delavcev pride k vam po nasvet. Kateri glavni problemi vodijo delavce, da iščejo pomoč pri vas? »Največkrat delavci pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja iščejo nasvet ali pomoč pri sporih glede razporeditve oziroma prerazporeditve, saj se redko katera razporeditev v temeljnih organizacijah opravi brez opravičenega ali neopravičenega negodovanja posameznega delavca ali celo skupine delavcev. Določila zakona, ki pravi, da je delavec med trajanjem delovnega razmerja lahko razporejen na vsako delo oz. k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim izkušnjam, so razumljiva Pri konkretnih primerih je pa veliko nejasnega, predvsem, ali je razporeditev sklenjena na podlagi potreb oz. v skladu z merili iz samoupravnega splošnega akta. Pri tako imenovanih delovnih sporih so še vedno prepogosti spori glede raznih denarnih zahtevkov (nadure, jubilejne nagrade, regresi, terenski dodatek), še vedno ne vemo, koliko dopusta nam pripada, kako se nam obračunava osebni dohodek in podobno. V vsakem primeru dobi vsak delavec, ki se obrne na družbenega pravobranilca, odgovor ali nasvet, če pa gre za hujšo kršitev samoupravnih pravic delavcev, družbeni pravobranilec tudi sam sproža postopke pri pristojnih organih oziroma sodeluje pri razreševanju teh sporov.« Kakšna pa je organiziranost združenega dela v naši občini? »Z ustavo ter ZZD smo se dogovorili, da je temeljna organizacija temeljna oblika združevanja ter da imamo delavci pravico in dolžnost organizirati TOZD povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji. V praksi pa se srečujemo z zelo različnimi pogledi oziroma z zelo različno organiziranostjo združenega dela. Imamo TOZD ali enovite delovne organizacije z manj kot 10 zaposlenimi, na drugi strani pa so TOZD s tisoč delavci. V obeh primerih je zakonitost vprašljiva, vendar pa se delavci zaradi svojega družbeno ekonomskega položaja zelo »težko« odločajo za drugačno statutarno organiziranost. Veliko je bilo povedanega v lanskem in letošnjem letu o položaju delavcev v dislociranih enotah. Tu sta prisotni v glavnem dve tendenci, v visoko rentabilnih obratih pogosto težijo k organiziranju TOZD, ker menijo, da bodo potem popolnoma samostojni, da bodo o vsem Franc Jerina, družbeni pravobranilec samoupravljanja za občini Vrhnika in Logatec odločali avtonomno, brez usklajevanja interesov z drugimi TO; na drugi strani pa se pri manj rentabilnih obratih pojavlja bojazen, da se sami organizirani v TO, ne bodo mogli razvijati, da bodo poslovali z večjim pri-mankljajem ali imeli celo izgubo. Lahko pa ugotavljamo, da se k spremembi organiziranosti pristopi mnogokrat brez vseh potrebnih analiz, da se pogoji ocenjujejo »na pamet«. To pa vodi k temu, da nekatere sredine stalno reorganizirajo. Poudaril pa bi še nek specifičen problem. Nekaterim še ni popolnoma jasno, da za osnovne šole velja ista zakonodaja kot za ostalo združeno delo, to pomeni, da morajo imeti urejene vse odnose tako, kot to terja ZZD. Vendar se na tem področju srečujemo z elementarnimi problemi, kot na primer na Vrhniki, ko imamo 3 osnovne šole, vsaka od njih pa ima svoja merila, kaj mora učitelj opraviti, da zadovolji zahtevi zakona o 42-urnem tedenskem delu. Akti, ki določajo osnove in merila za nagrajevanje po delu, so identični, v praksi pa se dokaj različno delijo sredstva za osebne dohodke. Samoupravno dogovorjenih meril ne uporabljajo ali pa jih prilagajajo trenutnim situacijam. Izgovori, da je po celi Sloveniji tako oz. podobno, verjetno ne bodo zadostovali, da tudi rešitve »od zgoraj« ne moremo v nedogled čakati.« V letu 1979 so bili bistveni premiki na področju izvajanja Zakona o združenem delu. Kako jih ocenjujete? »Določbe ZZD o zgotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi . sredstev za OD in za skupno porabo delavcev se uporabljajo od 1.1.1978 dalje, ostale določbe pa s koncem leta 1978. Zaradi tega je bilo v letu 1977 ter tudi 1978 veliko aktivnosti (mnogokje tudi kampanjskih) pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov. V tej naglici je bilo vse prevečkrat bolj pomembno, da je bil akt sprejet, da se je formalno zadostilo zahtevam, da pa so odnosi ostali stari. Ponekod so hoteli izvajati sprejete določbe, vendar ko so to poskušali, so uvideli, da so mnoge določbe, zapisane v aktih, nerazumljive, nedodelane, neuprabne ter da je najbolj »pametno« da se takih določb ne uporablja. Tako v letu 1979 sicer beležimo premike, ko na podlagi dosedanjih izkušenj sprejemajo samoupravne splošne akte, ki so neprimerno kvalitetnejši. Uredili so tudi vse ostalo, da se te zapisane določbe lahko uporabljajo. Marsikje pa še niso ničesar storili, v opravičilo pa znajo našteti še celo vrsto zakonov, ki jih moramo v okviru Slovenije in Jugoslavije sprejeti ali dodelati, pa zaradi tega ni primerno zadev prehitevati« Poudaril pa je še, da ga »moti«, da se v mnogih organizacijah združenega dela bolj ukvarjajo z ugotavljanjem, kateri delavec išče nasvet oziroma »toži« pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja ali pri drugih zunanjih organih. Manj pozornosti pa posvetijo sporni zadevi, ki dejansko obstaja ULllMBErl 3 Iz dela občinske skupnosti socialnega skrbstva REJNIŠTVO — POKLIC Rejništvo je poleg posvojitve najprimernejša oblika družbenega varstva otrok, ki so izgubili starše in tistih otrok, za katere starši ne skrbijo ali ne morejo skrbeti, ter za otroke, ki tac zdravstvenih, vzgojnih in drugih razlogov ne morejo živeti v rodni družini. Rejništvo izvaja rejniška družina na podlagi pogodbe, ki jo na osnovi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sklene s pristojno občinsko skupnostjo socialnega skrbstva ali Centrom za socialno delo. Prednost rejniške oskrbe pred drugimi družbenimi oblikami varstva otrok je v tem, da otroku, ki mu rodna družina ne zagotavlja normalnega telesnega in duševnega razvoja ali celo nanj škodljivo vpliva, omogoča normalno zaživeti v drugem družinskem okolju. Družinsko okolje je tisto okolje, ki omogoča razvoj vseh otrokovih sposobnosti, ki jih potrebuje za nadaljnje življenje in delo. V družini otrok razvija lastno samostojnost, posnema družinske odnose, zagotovljen mu je občutek varnosti, nauči se vzpostavljati stike z okoljem. Zaradi teh prednosti se rejništvo vse bolj uveljavlja v naši družbi. Pri oddaji otroka v rejo moramo paziti na skrbno izbiro rejniške družine in težiti za tem, da bo ločitev otrok od staršev čimkrajša. Staršem moramo pomagati pri odstranjevanju težav, zaradi katerih so morali otroci v rejo. V primerih, kjer ni mogoč povratek v rodno družino, pa moramo težiti za tem, da otrok ostane v isti družini do polnoletnosti oziroma osamosvojitve. OBVESTILO Občinska skupnost socialnega skrbstva Vrhnika vabi vse občane, ki bi bili pripravljeni sprejeti otroke v rejo, da se zglasljo pri STROKOVNI SLUŽBI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VRHNIKA, Cankarjev trg št. 6, II. nadstropje. RAZVOJ REJNIŠTVA V SLOVENIJI Rejništvo ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Že leta 1928 je Dečji dom v Ljubljeni nameščal otroke, ki niso imeli rodne družine, v rejniške družine v okolici Lukovice in Moravč v občini Domžale. Ta oblika varstva se je v teh krajih ohranila in močno okrepila tudi v povojnem času. Razvoj strokovnih socialnih služb je vplival tudi na razvoj rejništva, ki je dobilo materialno podlago s sprejetjem Zakona o rejništvu leta 1960. S tem zakonom so bili postavljeni temelji rejoiški službi. Z zakonom so bile določene dolžnosti in pravice rejnikov do otrok in skrbstvenih organov do rejencev in rejnikov. Osnovo za uspešen nadaljnji razvoj rejništva je leta 1974 prinesel Zakon o socialnem skrbstvu, ki je opredeli rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost. V letu 1977 je Skupnost socialnega skrbstva Slovenije skupaj s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in Zdravstveno skupnostjo Slovenije sklenila samoupravni sporazum o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti. V naslednjem letu — 1978 — pa so skupnosti socialnega skrbstva sprejele samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine. POGOJI ZA PRIZNANJE REJNIŠTVA KOT SAMOSTOJNE POKLICNE DEJAVNOSTI Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Rejnica ali rejnik mora na podlagi rejniške pogodbe, sklenjene s pristojnim organom Občinske skupnosti socialnega skrbstva, imeti v rejništvu: 1. tri otroke, nemotene v psihofizičnem razvoju (tri zdrave otroke) ali 2. dva otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. KDO NE MORE BITI REJNIK ««B.i Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da rejnik ne more biti: — oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, ki po zakonu ne more biti skrbnik; Teden prekmurske kuhinje V poletnih mesecih je bilo gostišče v Močilniku vedno polno gostov. Jesenski čas pa je goste v tem prijetnem lokalu zdesetkal, zato so se naši gostinci odločili za poživitev prazničnih dni. Pripravili so »Teden prekmurskih specialitet«. V goste so namreč prišli njihovi stari znanci iz hotela Diana iz Murske Sobote— trije kuharji, dva natakarja in njihovi glasbeniki. Že prvi večer je bil lokal popolnoma zaseden in tako je bilo tudi vse praznične dni, saj jeprišlo »poskusit« prekmurske specialitete okrog 3500 gostov. Seveda pa se kolektiv zaveda, da brez gostov ne bi dosegli takega napredka. Ravno gostje so s svojim tako številnim obiskom dokazali, da trud gostincev ni bil zaman. To jim je spodbuda za nadaljnje dobro delo. Kolektiv hotela Mantova že razmišlja o primorski kuhinji, tako da bodo na svoj račun prišli tudi tisti sladokusci, ki imamo radi morske specialitete Nameravajo pa organizirati tudi belokranjsko kuhinjo. Velja tudi povedati, da so na jedilniku obdržali posebnostprekmurske kuhinje, njihovo sladico-prekmursko gibanico. Tistim, ki so zamudili teden prekmurskih specialitet, priporočamo, da poskusijo vsaj to specialiteto. To so dekleta in fantje, ki so poskrbeli za dobro pripravljene prekmurske specialitete. (Foto: Borčič) —- oseba, ki živi skupaj z zakoncem, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, oziroma, ki po zakonu ne bi mogel biti skrbnik; — oseba, pri kateri bi bil ogrožen telesni ali duševni razvoj rejenca ali bi bilo ovirano njegovo izobraževanje; — rejnik mora biti najmanj 18 let starejši od otroka, ki ga sprejme v rejo; — rejnik, ki sprejme v rejo otroka, ne sme biti ob sklenitvi rejniške pogodbe star več kot šestdeset let. DOLŽNOST REJNIKA Rejnik je dolžan rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu dajati primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine. — Dolžan je skrbeti za čustveno prilagoditev rejenca v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikovega doma z rejencem, — skrbi za zdravje rejenca, — skrbi za to, da redno obiskuje šolo ter da vestno in čimbolj uspešno izpolnjuje svoje šolske obveznosti, -— skrbi za rejenčkov pravilen odnos do učenja in dela ter privzgojitev delovnih navad, — skrbi za vključitev rejenca v poklicno usposabljanje ali v ustrezno zaposlitev. Pri izvrševanju svojih dolžnosti mora rejnik sodelovati zlasti s šolo, z zdravstveno službo in s strokovno službo socialnega skrbstva. Pristojni organ Občinske skupnosti socialnega skrbstva spremlja razvoj otrok v rejništvu in nadzoruje vzgojo in izobraževanje rejencev ter izpolnjevanje drugih obveznosti iz rejniške pogodbe. REJNIŠTVO V OBČINI VRHNIKA V občini Vrhnika se te oblike varstva poslužujemo že vrsto let in so doseženi rezultati zadovoljivi. Imamo primere, ko so otroci bili nameščeni v rejniško družino takoj po rojstvu in v isti družini živijo še po osamosvojitvi. Srečujemo pa se z velikimi težavami pri iskanju primernih rejniških družin. V občini Vrhnika rejništvo nima tradicije. Zato moramo naše otroke nameščati v rejniške družine v drugih občinah. Največ jih je v okolici Domžal, v občini Vrhnika pa so le trije. Nobena od treh rejnic v občini Vrhnika se poklicno ne ukvarja z rejništvom. Zaradi oddaljenosti rejniških družin so stiki strokovnih delavcev (socialnih delavcev) z rejniki in rejenci skrčeni na minimum (enkrat do dvakrat letno). Naslednja pomanjkljivost je včasih prehitra izbira rejniške družine zaradi nujnosti primera. * Zato so prizadevanja Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika usmerjena v iskanje in evidentiranje primernih rejniških družin v občini Vrhnika. Trenutno je iz občine Vrhnika v reji 23 otrok in 3 odrasle osebe. 6 slušno prizadetih otrok je nameščenih v ustreznih rejniških družinah v Ljubljani. S tem jim je omogočeno šolanje, prilagojeno slušno prizadetim otrokom. 12 otrok pa je nameščenih v rejniške družine zaradi skrajne osebnostne neurejenosti staršev. Vsa naša prizadevanja pri urejanju družinskih razmer takih staršev so v večini primerov neuspešna in je namestitev v rejniško družino edina rešitev. 5 otrok je v reji, ker so jih matere samohranilke zapustile ali se jim odpovedale, od tega z namenom posvojitve dva otroka. V reji sta dva težje duševno prizadeta otroka, 6 predšolskih, 10 šoloobveznih otrok, ena rejenka je že zaposlena, vendar še ni sposobna za samostojno življenje. VIŠINA REJNINE Vse do sklenitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnin in o plačevanju rejnine so bile rejnine izredno nizke in so celo zaostajale za višino, ki sojo zaračunavale varuške za 8-urno varstvo otrok. Višina rejnine je bila od občine do občine zelo različna, v glavnem odvisna od razvitosti občine. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika je na svoji seji dne 30. 3.1979 obravnavala in sprejela omenjeni samoupravni sporazum, strokovna služba pa je že uskladila višino rejnine z določili sporazuma. Povprečna rejnina po uskladitvi znaša 2.603,00 din za slušno prizadetega otroka, 2.100,00 din mesečno za predšolske otroke in 2.456,00 din mesečno za ostale šoloobvezne otroke. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA VRHNIKA S m ©t i moro jo Ol V Ljubljani je usta novljeno društvo za upepeljevanje Ob upoštevanju želja številnih občanov je bilo v Ljubljani lotos poleti ustanovljeno »Društvo za upepeljevanje«, ki ima dokaj n* navadno ime, saj ne simbolizira vsega tistega, kar v bistv' usmerja njegovo delo in bo potrebno v bodoče najti bolj ustrezni Ime. Vzroki za izgradnjo upepeljevalnice v Ljubljani so: vse večja m storska stiska s površninami, namenjenimi za pokopavanje, in s tem1! zvezi potreba po preobrazbi pokopališč, težnja po varstvu okolja H spremenjenem odnosu do pokojnika ter potrebe po sodobni poslovit*] Kljub začetnim nerodnostim, ki so ob uveljavljanju novega običajne, P| ne moremo spregledati, da s seboj prinašajo spremembe, ki booj imele svoj vpliv na naše ustaljene navade in običaje. Nekaj novo»j nam že prinašajo odloki o pogrebnih svečanostih, ki urejajo organiz* cijo in potek pogrebov, pogrebnih sprevodov, pogrebnih svečanost Če jih bomo hotei uveljavljati, bo nujno treba spremeniti že kar zastf relo pokopališko zakonodajo. Tu so nekatere dileme v zvezi z žarnlri pogrebi in cela vrsta stvari, ki občane tako ali drugače zanimajo in ž? lijo izraziti o njih svoje mnenje. In zakaj društvo? Preprosto lahko zapišemo, da bo širilo idejo o upepeljevanje usmerjalo oblikovanje pogrebnih svečanosti, težilo k uveljavljanju if vzgoji humanih in estetskih vrednost v duhu zaščite človekovega živ, ljenja glede na vse večje posledice ekološke krize pri nas. Skrbelo bf za preobrazbo pokopališč, kamor nedvomno poleg ustreznega plani" ranja sodi tudi hortikulturna urejenost ter odprava, danes še močni zasidranega snobizma na naših pokopališčih. Še posebno je trebi poudariti, da se društvo vključuje v širši slovenski prostor. Prezgodaj je še da bi lahko zapisali kaj več—želimo, da se vsi zaii* teresirani vključitev naše delo in tako prispevate svoj delež k razvoj« društva. Sedež društva je na Komunalnem podejtju Ljubljana — TOZ? »Žale«, Tomačevska cesta 2, telefon 316-365, kjer so na voljo infoftj macije in pristopne izjave. __J> Počastitev dneva republike na Drenovem griču | Nič novega ni, da se na Drenovem griču za pomembnejše prirerf oveže krajevna skupnost, socialistična zveza in zveza mladine s š°' kateri je okoli 100 učencev. >sl Ker je 29. november pomemben dan za vse nas, smo pripravili |, slavo v počastitev velikega praznika. _ *• Kljub temu da je na Drenovem griču veliko mladih, se jih je bolj malo pfV|| dilo in se resno pripravljalo na proslavo. Sq Toda tisti, ki so sodelovali pod vodstvom Oblakovega Frenka, so pr^Jjn samega sebe. Vsem ostalim so dokazali, da so sposobni poleg svojih <$, nosti žrtvovati nekaj prostega časa tudi za kraj in ugled mladine. jj? Povezali so se z učenci in tovarišicami šole Drenov grič in skupno obOT^J program, ki je bilvaščanom zelo všeč. Mladinci in učenci so zadovoljni z^Ks čali oder, ko so videli tako polno dvorano. Nekateri, ki bi radi prisluhnili "p„ gramu, so morali ostati zunaj. Z navdušenim ploskanjem so vaščani nagrajevali točko za točko in s tenj trdili, da spoštujejo vloženi trud in da radi prihajajo na proslave in dosWh> obeležijo pomembne praznike. 4. razred DrenO'J Dopisniški K'' »i se Verjemite ali ne, pomagalo je opozorilo v prejšnji Številki »lastniku« smeti, ki jih je odvrgel ob gozdni cesti. Prišel je na krajevno skupnost in obljubil, da bo »pospravil«. Marsikdo se je spraševal, zakaj je tako daleč peljal odpadke, če pa Komunalno podjetje redno vsak teden odvaža smeti. Težko je odgovoriti, velja pa še enkrat povedati, da je bil 31. marca 1979. leta v Uradnem listu št. 10 objavljen odlok o rednem odvozu, zbiranju in odlaganju smeti in odpadkov na področju naše občine, ki je začel veljati s 30. aprilom 1979. leta. Odvoz smeti poteka po tem odloku na področju mesta Vrhnike, Stare Vrhnike, Verda, Borovnice, Dragomera, Lukovice, Drenovega girča, Loga in Bistre. Preden je odlok začel veljati, je bil sestanek z vsemi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, v katerih se izvaja odlok o pobiranju in odvažanju smeti. Krajevne skupnosti so bile zadolžene.da Komunalnemu podjetju posredujejo spisek občanov, ki jim bodo odpadke odvažali. Nato pa so s kamionom preizkusili vse poti in tako ugotovili, h komu ne bo mogoče priti s kamionom in sedaj jim ne odvažajo smeti. Vendar bo nujno tu urediti skupaj s krajevnimi skupnostmi ali s kontejnerskimi odlagališči, do koder bodo občani sami dolžni pripeljati odpadke ali pa z ureditvijo cest, da bodo lahko z avtomobilom za odvoz odpadkov prišli do vsake hiše na področju, ki ga odlok predvideva. Minilo je šest mesecev in občani so po odloku dolžni nabaviti »kante« za smeti. In odlok določa, da se vsakega, ki nima kante in ga komunalni redar odkrije, tudi kaznuje. Vsem, ki imajo smetnjake, redno odvažajo smeti. Velja pa opozoriti, da odlok obvezuje vsakega, tudi tistega, ki »kante« še ni nabavil. Na dlani je namreč, da smeti morajo od hiše. In kam drugam z njimi kot na črna odlagališča. Sanacijo teh črnih odlagališč odvažanje odpadkov. Vanj lahko spravijo celo večje trde predmete. Dosledno pa se držijo tudi tedenskega urnika odvoza po naseljih. Komunalno podjetje si prizadeva za redno odvažanje smeti. Občani pa smo nedvo- Novi avto za odvoz odpadkov zmore veliko več kot prejšnji bodo odslej morali plačati vsi, ki nimajo »kant«, čeprav so jih po odloku dolžni imeti. Res je, da je bilo v začetku negodovanje pri občanih upravičeno, češ, saj nam komunalci ne odvažajo smeti redno. Imeli so avtomobil z manjšo kapaciteto pa še pokvaril se je večkrat, če so bili v smeteh tudi večji trdi predmeti. Sedaj pa imajo večji in sodobneje opremljen avto za mno dolžni spoštovati odlok občinske skupščine in ne smemo metati odpadkov kamorkoli. Komunalni redar je samo v mesecu decembru odkril šest »storilcev«, ki so odvrgli smeti na črna odlagališča in dal prijavo sodniku za prekrške. Torej za vsakega je najbolje in seveda najceneje, da odpadke odvrže v kanto, kajti slej ko prej bo zasa-čen pri »črnem« odlaganju. TEDENSKI URNIK ODVOZA SMETI: Ponedeljek: Stara Vrhnika Stanovanjski bloki po Vrhniki Torek Vrhnika—Tržaška do Opekarske, Robova do kasarne »Ivan Cankar«, Stara cesta, Dobovičnikova do Žita, Delavsko naselje, Ob potoku. Sreda: Drenov grič, Sinja Dragomer, Lukovica Četrtek: Idrijska, Verd gorica, Log, Lošca, Janezova vas. Petek: Borovnica V SINJI GORICI ZA DAN REPUBLJf Proslavi V počastitev 29. nov« smo tudi v Sinji gorici, skromnim možnostim pri'1 slavnostni program s j nostnim govorom, z red jami in pesmijo. • J Kot recitatorji so se iz*! naši mladinci, ki so pok"Z3' liko znanja in volje za ude"| na podobnih slovesnost* enkrat se je pokazalo, da f Sinji gorici sposobni izvesti \ sikaj, ko bi le imeli svoj pf* kjer bi se lahko zbirali in ■* Imamo namreč ljudi, ki se* majo za kulturno dejavnost.' se sedaj odvija le v pro* »Opekarne«. Te nam z vse" zumevanjem odstopajo & in direktor Opekarne tov. KI* za kar se jim ob tej pri iskreno zahvaljujemo. Krajevna skupnost se Ž* časa trudi in pripravlja dok^ tacijo za gradnjo Kultu^ doma. Sedaj je dokumenta^ gradnjo tega prepotrebne^ jekta zbrana in upamo, da ? lahko začeli novo kulturno^ nje v novem domu. Zavedaj se, da brez naše udarni*^, materialne pomoči ne bo zP,^ kot tudi ne bodo opra«! ostala dela, ki so začrta1 srednjeročnem programi1 zvoja Krajevne skupnosti. Ob tej priliki pa ne smernj' zabiti tudi naših marljivih P, Že 3 leta namreč deluje Vjj ■ gorici ženski pevski zbor, edini tovrstni zbor v naši <^ Že do sedaj so pokazale naznanja in marljivosti pri s ■o s s Luknja pri luknji pa vendar V prejšnji številki smo dokaj kritčno ocenili urejanje uničene ceste Verd—Borovnica—Preserje. Takrat smo hoteli na koncu postaviti tudi uganko: »Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži — kaj bo ta cesta urejena do 15. junija 1980 leta. Tak je bil odgovor predstavnikov Republiške skupnosti za ceste, Slovenija ceste in našega izvršnega sveta. Slovenija ceste morajo z ozi-rom na prevoze, ki so jih opravljali po tej cesti, popolnoma rekonstruirati cesto od Verda do Bistre. Rekonstrukcija vključuje razširitev ceste s 4m na 5m, razširitev bankine ter ureditev kanalov za odvod površinske vode. Republiška skupnost za ceste pa se obvezuje, da bo izvedla pretlakovanje prehoda skozi grad Bistra ter uredila cesto od Bistre do občinske meje z občino Vič- Rudnik. To pomeni, da bo ta cesta na nekaterih delih delno, na bolj poškodvanih pa popolnoma urejena. Uredili pa bodo tudi nekatere vodne propuste. Občinska skupščina pa bo uredila lastniško pravne odnose in poskrbela za odškodnino za zemljišče zaradi razširitve ceste od Verda do Bistre. V decembru pa bo ponovno sestanek, na katerem bodo sodelovali tudi vsi prevozniki težjih tovorov po tej cesti. Poskušali se bodo dogovoriti o možnostih rekonstrukcije od Bistre doGoričice. Dogovorili pa se bodo, nam je povedal načelnik oddelka za gospodarstvo Ilija Stanko, tudi o ureditvi dveh mostov, in sicer v Borovnici čez Borovniščico in na Vedru čez Ljubijo, ki sta v izredno slabem stanju in sta sedaj s pontonskimi nosilci. Povedal je, da so glede na pomembnost te ceste zaradi močnega gospodarskega potenciala Borovniške doline na tej seji izpostavili tudi vprašanje obvoza mimo gradu v Bistri, saj sedaj konterjnerski dovoz ni možen zaradi prenizkega podvoza. Vendar trenutno realizacija obvoza ni možna, vsi pa so enotni da bo treba v perspektivi urediti tudi ta obvoz. Torej: s 15. junijem prihodnje leto bo odgovor na uganko: »Luknja pri luknji, pa vendar vodo drži« drugačen, oziroma pravi. To je »slamnata streha« in nič več »cesta od Vrhnike do Borovnice«. Delavno proslavile dan republike V skladu s programom dela *tt'va kmečkih žena so se *no konec novembra odpra-na ekskurzijo. Dogovorile 0 se namreč, da bodo dan re-p">lik« proslavile delovno. To * bila strokovna ekskurzija. 9'sdale so si tovarno Eta v ^"hniku, njen proizvodni "°9ram, predvsem predelavo zelenjave, in se seznanile z organizacijo, oziroma s koo-peracijsko predelavo zelenjave. Tudi pri nas so namreč možnosti pridelave nekaterih vrst zelenjave in prav to je bilo vodilo, da so v program strokovnega izobraževanja vključile tudi pridelovanje zelenjave. Strokovnjaki so udeležen- Dober dan »Pota mladih« Prav vsaka od družbenopolitičnih, družbenih in drugih 0rganizacij, v katerih se ljudje združujejo zaradi podobnih a|l enakih interesov, pogledov, prepričanj in hotenj, ima Sv°r* glasilo. Pa naj bo to organizacija, v kateri se združuje mladi športniki pa kulturniki ali gasilci ali pa organiza-c|]a, ki jo s svojimi številnimi Interesi tvorijo prav mladi — zveza socialistične mladine. Tudi COP pri OK ZSMS Vrhnika je začel z rednim izdajanjem svojega glasila »Pota mladih« in prav bi bilo, da bi to gla-s''o začeli prebirati predvsem mladi v občini ter se tako kar najbolje seznanjati z delom in življenjem mladinske organizacije, katere člani so ali pa to šele postajajo. Zato smo pripravili kratek povzetek temeljne vsebinske zasnove iz letošnjega pro-9rama, da bi članorn mladinske organizacije v občini skromno Podstavili njeno in kmalu tudi njihovo osrednje glasilo. Branje teh vrstic pa priporočamo tudi nekoliko starejšim članom, saj l'h je, še mnogo med njimi, ki svoje glasilo vse premalo poznalo- »Pota mladih« je osrednje glasilo COP pri OK ZSMS Vrhnika. COP je njen ustanovitelj in izdajatelj. Je torej glasilo vrhniške mlade generacije, mladih v 00 ZSMS in s tem tudi mladih v družbenih organizacijah in društvih. »Pota mladih« so torej v Prvi vrsti politično informativno sredstvo za množično obveščanje mladih v občini, poleg tega pa opravljajo še vrsto poslanstev od splošno informativnega, vzgojnega in usmerjevalnega do kulturnega. Glede na tako usmeritev glasila obsega nje-9ova vsebina predvsem: pripravo in informiranje mladih o družbenih dogajanjih tako znotraj kot zunaj meja Jugoslavije, atirmira vrednote in cilje razvoja naše družbe ter njene revolucionarne pridobitve. Uredništvo gradi glasilo iz številke v Štefko v družbeno angažiran in kritičen mesečnik, ki bo objektivno zrcalo in aktiven oblikovalec družbenih procesov. Z glasi-skušamo doseči, da bi postalo pobudnik reševanja določene problematike, skušamo doseči, da bi bila »Pota mladih« 'ribuna mladih in ne zgolj pasivni spremljevalec dogajanj. Gla-si,o ustreza interesom mladih. Ti interesi so med drugimi: po-tfeba in želja po kreativnem preživljanju prostora časa, še po-Sebej pa prizadevanja, usmerjena na poc očje humanistične v*9oje mladega človeka. Tako »Pota mladih« aktivno sodelu-'6io pri idejnopolitičnem osveščanju in usposabljanju mladih. Da lahko »Pota mladih« tekoče spremljajo dogajanja po celi °°čini in se vanje tudi vključujejo, je potrebno zgraditi dobro d°pisniško mrežo, tu pa mladi na Vrhniki še nismo v celoti UsPeli. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih, oziroma 00 ZSMS v občini, so dopisniki sodelavci centra za obveščanje in propa-9ando pri predsedstvu OK ZSMS, vendar pa te za sedaj zelo slabo sodelujejo. Prav zato želimo, da bi v bližajočem se letu Di|o to sodelovanje boljše, kajti le tako bo naše glasilo »Pota j^adih« doseglo svoj namen in uspelo tako na likovnem, oblikovnem kot tudi na novinarskem področju. F. Tršar kam ekskurzije razložili potek proizvodnje in odgovorili na številna vprašanja kmetijskih proizvajalk. Zanimala jih je predvsem kooperacijsko organizirana proizvodnja. Ogledale so si tudi Induplati v Jaršah ter Svilanit v Kamniku in marsikatera je kupila njihove izdelke po tovarniški ceni. Pot jih je nato peljala na letališče na Brniku, kjer so se mimogrede malo ustavile, nato pa v Kranj na kosilo. Potem v Škof jo Loko ter naprej v Poljansko dolino, kjer so se seznanile z dogodki in kraji, v katerih je bilo med NOB veliko borb in žrtev. Njihov konci cilj je bil ogled partizanske bolnice Franje v Cerknem. Tako so proslavile dan republike. S partizansko pesmijo so zapuščale v grapi skrito bolnico. Dobro razpolžene so se vračale domov. Minil jim je lep dan. V upanju, da bo še več takih, so si zaželele nasvidenje. j p Mladi na Vrhniki so že pred leti izrazili željo, da bi se v občini organizirale plesne vaje in v začetku novembra letošnjega leta se jim je ta želja tudi izpolnila. ZKO in OK ZSMS Vrhnika sta stopili v akcijo in plesne vaje so se začele. Vaje so v mali dvorani Cankarjevega doma, ki jo je v ta namen odstopila kulturna skupnost, vodita pa jih domačina Mojca Stržinar in Viktor Jereb. Oba sta izvrstna plesalca, sicer pa sta sama obiskovala plesne vaje v Ljubljani, zato tudi dobro poznata plese. Sta zelo potrpežljiva in marljiva, ob takem delu pa nedvomno niti uspeh ne bo izostal. Posebno žalostna je resnica, da je med vrhniško mladino premalo zainteresiranosti, posebno še med dekleti, saj so prvič prišle le tri. Pred leti so bile prav te najglasnejše in resno se lahko vprašamo čemu, ko pa niso pripravljene sodelovati. Le nekoliko več zanimanja je med fanti, a vseeno upamo, da se bo stanje v bodoče izboljšalo. Mnogi si prizadevajo, da bi te vaje kar najbolje uspele, še posebno prizadevna sta Mojca in Viki, zato še enkrat vabimo vse, ki bi se radi naučili plesati, da pridejo in tako vsaj z dobrim obiskom poplačajotrud obeh vaditeljev. Torej se dobimo vsak petek od 17.00 do 19.00 ure v mali dvorani Cankarjevega doma, posebno vabljena so še dekleta, da fantom ne bo potrebno plesati z metlami i n da mladim nekoč nekdo ne bo očital, češ nudili smo vam, pa niste sprejeli. F. TRŠAR Vrhnika Varno 1980. leto Bližajo se novoletni prazniki in z njimi veselje in vedro razpoloženje. Verjetno ne škodi, kar pa je več, vpliva na vožnjo in s tem tudi na varnost. Vozniki, zato »pamet v roke« in previdno do doma! Ob novoletnih praznikih bo promet gostejši. V domovino se bodo vračali delavci, ki so na začasnem delu v tujini, zato na postaji milice opozarjajo vse voznike, da vozijo previdno in dosledno spoštujejo prometne predpise ter upoštevajo prometne razmere, ki so v tem času prej slabe kot dobre—megla, sneg, poledica — in da prilagode vožnjo razmeram. Delavci, začasno zaposleni v tujini, se še bolj razvesele v teh dneh, saj so prišli domov. Večina jih ima dobre avtomobile in po nekaj kozarčkih dobre domače kapljice noga rada močneje pritisne na plin in tak avto kar skoči! Cesta pa je neprimerna za tako hitrost in hitro se zgodi nesreča. Zato raje previdno, da se ne skali družinska radost! Postaje milice pozivajo vse na strpno vožnjo. Tudi med bivanjem doma in pri vračanju na svoje delovno mesto. Le tako bodo zdravi in srečni spet polni delovne moči. Ko smo govorili s komandirjem vrhniške postaje milice, Janezom Donikom, je poudaril, da ravno sami občani s svojo zavestjo lahko največ prispevajo k varnosti v cestnem prometu. Vsem občanom pa je zaželel: »Srečno in varno leto 1980«. OBČANOVA OBVEZNOST Promet z nezazidanim stavbnim zemljiščem PRODAJA — NAKUP NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki,so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali pa je zgrajen pomožni objekt, oziroma so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegla tretje gradbene faze. Lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča, ki želi zemljišče prodati, mora le-to ponuditi občini v prednostni nakup preko Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote na Vrhniki. Ponudbo, napisano v dveh izvodih, skupaj z zemljiškoknjižnim izpiskom, pošlje sodišču (lahko je tudi da na zapisnik pri sodniku), sodišče vroči porudbo skupščini občine, pri kateri je ustanovljena Komisija za odločanje o prednostnem nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča, ki odloči o tem, ali bo občina izkoristila prednostno pravico. Komisija mora o ponudbi odločiti v roku dveh mesecev. V kolikor odloči, da občina prednostne pravice nakupa ne bo izkoristila, izda negativno izjavo (velja eno leto), na podlagi katere nato lastnik sklene s kupcem kupoprodajno pogodbo, seveda če je parcela odmerjena, oziroma take vaiikosti, da meritev ni potrebna. (Meritev zemljišča naroči lastnik zemljišča pri Geo-datski upravi Skupščine občine Vrhriika). Cena in ostali pogoji v kupoprodajni pogodbi morajo biti enaki kot v ponudbi. V kolikor so v pogodbi pogoji za kupce ugodnejši kot v ponudbi, ima občina pravico vložiti tožbo za razveljavitev pogodbe. Kupoprodajna pogo/jba se predloži Davčni upravi Skupščine občine Vrhnika v potrditev in odmero davka na promet nepremičnin. S potrjenimi pogodbami, potrdilom o plačanih davkih za kupca in prodajalca (izda ga Davčna uprava), ter z izjavo občine, da ne namerava izkoristiti prednostne pravice nakupa, se na sodišču overi podpise na pogodbi (plačati overitveno takso). Za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo mora tisti, ki je pogodbo sestavil, izdelati predlog sklepa in ga z dvema izvodoma pogodbe predložiti Zemljiški knjigi v izvedbo (zemljiškoknjižna taksa). PRIDOBITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI Občan lahko pridobi komunalno opremljeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini za gradnjo le preko javnega natečaja, ki ga razpiše Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Vrhnika. Razpis javnega natečaja se objavi v dnevnem časopisu z vsemi pogoji za pridobitev zemljišča. Zemljišče dobi ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje pogoje natečaja. Pri ugotavijariju najugodnejšega ponudnika je potrebno upoštevati ponudnikove socialne, delovne in stanovanjske razmere. DahiTEV NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Darovalec in obdarjenoc skleneta darilno pogodbo in jo predložita Davčni upravi Skupščine občine Vrhnika v potrditev in odmero davka na daritev. S potrjenimi pogodbami, potrdilom o plačanih davkih za oba (izda ga Davčna uprava) in potrdilom o zazidljivosti zemljišča (izda ga na vlogo stranke oddelek za gospodarstvo in finance) na sodišču overita podpise (overitvena taksa). Za vknjižbo daritve v zemljiško knjigo je potrebno izdelati predlog sklepa in ga z dvema izvodoma pogodbe predložiti Zemljiški knjigi. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE 6 NAŠ ČASOPIS DEJ, Predsedniki svetov KS o opravljenih nalogah in načrtih v 1 Pri pripravi novoletne številke časopisa so člani uredniškega odbora menili, da bi bilo prav, da ob novem letu spregovori krajanom tudi vsak predsednik sveta krajevne skupnosti. Tako so predsedniki na kratko predstavili delo, ki je bilo letos v njihovih krajevnih skupnostih opravljeno, ter spregovorili o nalogah in načrtih v prihodnjem letu. Stane Skubic — KS Blatna Brezovica OK SZDL in uredniški odbor »Našega časopisa« sta izrazila željo, naj bi v novoletni številki vsak predstavnik sveta KS opisal delovanje in razgibanost v svoji krajevni skupnosti. Povedati moram, da sem sprejel to funkcijo šele letos, prav tako tudi ostale komisije in odbori. Dobro vemo, da je vsak začetek težak, zato smo krepko prijeli za delo in zdaj na koncu prvega leta naše mandatne dobe je uspeh že viden. Zavedamo pa se, da sam svet KS z ostalimi odbori in družbenopolitičnimi organizacijami lahko doseže veliko več ob pomoči in sodelovanju vseh vaščanov. Zato jih prosim, da z nami resnično sodelujejo. V I. 1979 je bilo v naši KS opravljeno naslednje: Prvo in največje delo je bilo polaganje glavne žile vodovoda od Bevk do Blatne Brezovice. Skoda, da se je izkop ustavil na sredini vasi — seveda je glavno vlogo kot vedno igral denar. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Vrhnika, ki je težaven maratonski teren premagalo v rekordnem času. Na pomoč pa je priskočila tudi delovna brigada »ANTONIJA KUCLER«, organizirana na pobudo OK ZSMS Vrhnika. Ti mladi fantje in delketa so poskrbeli za izkop jarka med sadovnjaki in vrtovi in s tem ohranili marsikatero jablano. Na tem naj se jim še enkrat v imenu vseh krajanov prisrčno zahvalim. Istočasno smo v prostorih KS imeli nastanjeno MDB iz Kavadarcev, ki je pobrateno mesto z mladino občine Ljubljana-Šiška. Brigada je delovala pod pokroviteljstvom »PAP« Ljubljana na delovni akciji »Slovenika 79«. Tudi mladi iz Makedonije so kljub napornemu delu na novi avtocesti priskočili na pomoč naši KS in v prostem času očistili vse kanale ob cesti. To je sicer dolžnost Komunalnega podjetja Vrhnika, vendar cestarja že eno leto nismo videli. Mislim, da smo za razvoj KS storili velik korak naprej, ko smo na zboru občanov sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Referendum je bil izveden 2.12.1979, izid pa zadovoljiv, saj se je »ZA« odločilo 80,23 % vseh volivcev. Kot vemo, smo v tem letu pričeli z izdelavo planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 —1985. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Kot informacijo bi navedel kratko vsebino smernic, ki smo jih predložili SO Vrhnika. Ni rečeno, da bomo vse zadane naloge realizirali, saj je potrebno še dogovarjanje, oziroma so nujne vskladitve z ostalimi KS in SIS. Program dela je naslednji: 1) asfaltiranje krajevnih cest in dvig ceste BI. Brezovica—Bevke; 2) obnova električnega omrežja; 3) ureditev kanalizacije in odpadnih voda; 4) adaptacija bivše šole za celodnevno otroško varstvo in 5) izgradnja ali adaptacija prostorov za trgovino. To so naloge, ki smo si jih zadali za naslednje srednjeročno obdobje. Želimo si le, da bi jih čimveč uresničili. Ob zaključku voščim vsem občanom Blatne Brezovice, ostalim krajevnim skupnostim, organom SO Vrhnika in družbenopolitičnim organizacijam: uspešno NOVO LETO 1980! Ivan Mele — KS Ligojna Leto 1979 bo kmalu za nami, zato lahko pregledamo dela, ki smo jih naredili do sedaj. V krajevni skupnosti Ligojno se lahko z marsičim pohvalimo. Uredili smo si kanalizacijo, pripravljamo pa se na zemeljska dela na cesti, ki jih imamo v planu za leti 1980/81. Krajevna skupnost Ligojno si prizadeva, da bo imela urejene ceste skozi naselje. Krajani Ligojne so pokazali v letu 1979 visoko zavest pri izvedbi referenduma za izboljšanje in asfaltiranje ceste. Izid referenduma je bil 85 %. Krajani so se ravno tako izkazali pri vseh komunalnih delih do sedaj. Krajevna skupnost Ligojna se pripravlja — v sodelovanju s krajevno skupnostjo Drenov grič — na razširitev pokopališča. Skupščina občina Vrhnika — oddelek za gospodarstvo in finance — nam je obljubil, da bo priskočil na pomoč pri dokumentaciji za ta dela. Upamo, da nas SO Vrhnika razume pri raznih finančnih težavah. Ravno tako tudi delovne organizacije... Krajani Ligojne tudi upamo, da bodo naše prošnje, ki smo jih poslali delovnim organizacijam ugodno rešene. Odbor KS in vse politične organizacije želijo krajanom Ligojne uspešno leto 1980, da bi uresničili vsa tista dela, ki jih imamo v planu. Vsem ostalim KS, SO Vrhnika, družbenopolitičnim organizacijam in delovnim organizacijam na območju občine Vrhnika želi KS LIGOJNA uspešno leto 1980, da bi izvedli vse tisto, kar smo si skupaj zadali. . JMlko Stražišar — KS^Bomvnica KS Borovnica ima težave predvsem z nerešenimi vprašanji, kise vlecfejavv1 desetletja. Najosnovnejše stvari kot so: prostorski plan, urbanistični, zazidalni načrti — nam manjkajo, da bi lahko začeli reševati že tako stare probleme: vodovod, kanalizacija, v nekaterih krajih elektrifikacija. Kaj bi naštevali samo probleme, povejmo tudi kaj smo naredili skupno s sredstvi, ki jih je dobila KS in ki so jih oplemenitili občani z denarnimi prispevki in prostovoljnimi urami za leto 1979. Plani, ki smo jih zastavili v začetku leta, niso v celoti doseženi. Kljub naporom, ki jih skupno vlagamo z občinskimi predstavniki. To je predvsem voda. Na tem področju je v letošnjem letu prišlo do velikega premika, premika, ki za nas krajane Borovnice prižiga zeleno luč. Napravljene so raziskave borovniškega vršaja in vode iz njega daje pozitivne rezultate ne samo za nas, temveč tudi v okviru občine in širše regije. Raziskave, ki jih dela Geološki zavod, se bodo nadaljevale tudi prihodnje leto. Potem lahko pričakujemo vodo iz teh vrtin. Ena izmed večjih akcij je bila tudi ob občinskem prazniku: otvoritev vo- soko napetostnega voda Hribi. Tu moramo dati vse priznanje občanom teh krajev, saj so prispevali že 200 ur. Tega dela pa so se udeležili tudi brigadirji, enote JLA, nekateri starejši občani, mladina in tovariši iz drugih republik, ki so zaposleni v DO Liko in Fenilit. Naš kraj je dobil tudi večnamenski prostor iz prejšnje močvare: igrišče za otroke in za zabave na prostem. Zgrajen je bil ob obletnici Vzajemnosti. Večja akcija je stekla tudi pri asfaltiranju cest. GG enota Vrhnika, ki si je v svojem programu začrtala asfalt na našem področju, in tudi občani tistih območij, mimo katerih gre cesta, so s svojo udeležbo prispevali svoj delež. Tudi kasneje pridobljeni asfalt Zabočevo, Podgora in odseki na Lazah so velik prispevek samih občanov, ki so predvsem pomagali z delom. Požrtvovalni so bili nekateri člani odbora. To je pomagalo, da je delo steklo in smo načrt tudi uresničili. Položili smo tudi več kot 1000 m kanalizacije raznih dimenzij, napravili razne propustne jaške itd. Naš kraj je še za en objekt bogatejši. Ze pretvornik. To delo je bilo samo nadaljevanje že začetega dela pred tremi leti. Vidijo se štirje programi, kar je bila večletna želja naših občanov. Akcija pe ni zaključena, ker nismo dobili kreditov, zato moramo do marca naslednjega leta zbrati preostali denar. Zato bi izkoristili priliko za prošnjo, da vsi tisti, ki še niso dali prispevka, iz solidarnosti do drugih pomagajo sedaj in tako kritično situacijo izboljšajo. Obenem bi se zahvalili vsem DO Fenolita, Lika, Obrtnika, IUV, ki so se tej akciji humano odzvale. Dela v KS kažejo na še večjo akcijo, akcijo, kjer naj bi vsak občan našel sebe v taki ali taki obliki, saj vse, kar dela, je za boljši jutri — nas in naših otrok. Zato kličem vsem, posebno pa sedanja vodstva organov, ki jih ima KS, od delegatov komisij, vaških odborov, društev in DPO, da vsak svoje delo vestno opravlja, kajti edino tako bomo lahko jutri še lepše živeli. Za leto 1980 se bodo usmerile vse sile v izdelavo prepotrebnih planskih dokumentov (prostorski plan, urbanistični plan, zazidalni načrt). Pri tem pa bomo vso pozornost posvetili vzdrževanju in obnavljanju cest, kanalizacije, vodovoda, pozornost bomo posvetili zimski službi in varstvu okolja itd. Na področju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja pa bomo poskušali navezati tesnejše stike z DO, SIS in ostalimi dejavniki na področju KS. Ob koncu pa želimo našim krajanom uspešno novo leto. IvanTrček -KS Bevke KS si najlaže predstavljamo po delu, ki je bilo opravljeno na njenem območju. Tako tudi z našo KS ni drugače, opravljenih je veliko del, še veliko več pa jih je pred nami. V letošnjem letu smo reševali problem vodovoda, ki se ob podpori večine občanov naše KS bliža končni fazi izgradnje. Zanj smo prispevali tudi znatna finančna sredstva iz samoprispevka, saj se zavedamo kako življenjske važnosti je za nas ravno voda, ki bo pritekla iz novega omrežja. Naše geslo je bilo »voda v vsako gospodinjstvo«, zato je bilo med krajani tudi veliko solidarnosti. Seveda so se pojavile tudi težave, nekaj smo jih že rešili, druge pa bomo ob pomoči vseh še rešili. Prav sodelovanje vseh krajanov pa je zagotovilo, da bomo vse naloge, ki so pred nami čimprej in v dobrobit vseh opravili. Načrtujemo takojšnjo izgradnjo transformatorske postaje, tudi telefonske priključke bomo gradili, pa obnovitev javne razsvetljave, pa kaj bi naštevali, dela je ogromno. I Prav zaradi tega pričakujemo še večjo vnemo, solidarnost pri opravljanju zadanih nalog, ki so pred nami. Le tako in s tesnim sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij lahko pričakujemo rezultate in izpolnitev smernic,ki smo si jih zadali. V imenu sveta krajevne skupnosti želim vsem krajanom srečno novo leto. V novem letu 1980 pa tudi V3č sodelovanja in aktivnosti vseh krajanov pri reševanju vseh zastavljenih nalog. Jože Čuden — KS Dragomer — Lukovica Vabilo urednika Našega časopisa želim izkoristiti tudi za predstavitev naše krajevne skupnosti. Smo najmlajši v družini krajevnih skupnosti vrhniške občine. Smo tudi najbolj oddaljeni od občinskega središča in najbližji močno privlačni Ljubljani. Po našem je vse to vzrok^da nas soobčani zelo slabo poznajo in pogosto istovetijo z našimi sosedi Ložani. Še slabše poznajo naše težave in hotenja, ki jih uresničujemo po samoupravnih poteh, saj zadnje čase večkrat slišimo, da se vsiljivo obnašamo pri zajemanju iz naše skupne sklede. Res morda kdaj tako izgleda, mislimo pa, da so taka mnenja mogoča le zaradi slabega poznavanja razmer. Zato mislimo tudi, da bi morali v občini storiti vse, da bi se med seboj bolje poznali in s tem tudi lažje sporazumeli pri zajemanju iz te sklede. Nedvomno ima pri tem svoje pomembno mesto lahko tudi »Naš časopis«. Naši krajani zelo dobro vedo, kaj smo letos uspeli »odkljukati« v zajetnem seznamu potreb, ki smo jih pred leti zapisali v svoj prvi srednjeročni plan. Taje bil sicer malce smelo postavljen, vendar razumljiv, saj tedaj nismo ničesar imeli. Le zanesljivi kazalci hitre rasti prebivalstva so bili prisotni. Prebivalstvo se je res podvojilo, prav letos pa smo uspeli tudi pospraviti prvo žetev večletnih prizadevanj. Spomladi smo dobili vrtec in uresničile so se dolge sanje mladih družin. Poleti smo odprli zelo lep in sodoben gasilski dom s prizidkom, v katerem so prostori za družbene dejavnosti. Tudi o tem so naši krajani dolgo lahko le sanjali, čeprav je ta objekt neposredna pridobitev prvega krajevnega samoprispevka. Pa tudi na komunalnem področju smo nekaj storili. Na Lukavici so dobili vodovod, Dragomerčani pa še en obrok kanalizacije, ki bi pa po predvidevanjih moral biti zajetnejši. Prepričani pa smo, daje najpomembnejši letošnji dosežek krajevni samoprispevek, ki smo ga izglasovali 22. aprila letos. Gre za izhodišče nadaljnjega razvoja naše krajevne skupnosti. Referendumski program smo začeli takoj pospešeno uresničevati, pri tem pa smo imeli to smolo, da so se močno poslabšale možnosti za najemanje bančnih kreditov, na zamujanje postavljenih rokov pa je vplivalo tudi slaba organiziranost naše komunale. Kljub vsemu ni brez podlage pričakovanja, da bomo še letos dobili vsaj nekaj asfalta na naše ceste. Naj povemo, da so krajani poleg rednega samoprispevka zbrali denar za ureditev 3.200 kv. m cest v ožjih soseskah, kar nedvomno dokazuje, da si znamo tudi sami pomagati. Še več pa nas čaka v prihodnjem letu, ko bomo morali ta program dokončati in tudi s prostovoljnim delom urediti javno razsvetljavo. Začeti moramo tudi z graditvijo družbe-no-kulturnega centra, za katerega je gradbeni odbor že začel intenzivne priprave. PTr.vsem tem moramo drugo leto končati s komunalnimi deli. In odpraviti nevoljo tistiri K. pianov, ki še vedno ne morejo do svoje hiše ali pa jim usahne voda tedaj, ko stopio pod prho. Pa trgovino nam investitor Kmetijska zadruga končno mora zgraditi, sicer bo vprašanje preskrbe dobilo še dodatne razsežnosti. In nova osemletka, ki j*;, j0 2e mora)j zastaviti v letošnjem septembru, in še kaj. Vse te naloge terjajo resno delo in ne zg.0y dogovarjanje. To naši krajani že vedo in sodelujejo. Nedvomno bo treba še nadalje dograjevati oblike našega dela. Velik pomen vidimo v povezovanju s san10upravnjmj interesnimi skupnostmi in tudi z občinskimi strokovnimi službam.j yu smo ze deležni vse več resnične pripravljenosti za sodelovanje, kar nas Posebej hrabri, ko zremo na obsežno delo v letu 1979. Vsem občanom, še posebej pa krajanom, želiino ve\^0 zadovoljstva in uspehov pri delu v nastopajočem letu! Andrej Grampovčan KS Vrhnika Ne glede na to, da letošnjega leta še ni konec, pa vendar štejemo decf j ske dni, zato bomo na kratko le obvestili vse naše krajane o rezultatih sk prizadevanj nas vseh. V tem letu smo gradili tisto, kar nam je najbolj poti oz. kar je bilo najbolj nujno za boljši in prijetnejši videz našega mesta oz. j krajevne skupnosti. Če nas popelje pot po naseljih VAS in LOŠCA, f I lahko ugotovimo, da so bila ta področja v tem letu urejena z javno razsvel G Le-ta bi nas stala, če bi dela opravljala zunanja podjetja, najmanj okro . st. milij. Od tega so krajani opravili skoraj vsa dela, pri katerih so sodelovd j pripadniki JLA in mladina. To delo bi nas stalo okrog 180 st. milj. Del sre ^ so krajani zbrali kot samoprispevek tako na Lošci kot v Betanjevi pa tu< $ varna usnja je priskočila na pomoč in nam je za ureditev javne razsvetlja k Lošci namenila 20 st. mil. Če povemo kar po domače, so Betanjevci ( javne razsvetljave uredili in razširili okrog 800 m ceste skozi svoje nas« k obnovili most čez potok Belo ter očistili strugo v dolžini cca 150 t.n. Po pi t devanjih bi stala taka ureditev ceste okrogl 20 milj. Seveda smo se organ tako, da smo najeli nekaj strojev ter kamionov, pomagali so tudi krajani, t bili res vztrajni in požrtvovalni. Posamezniki so se udeležili skoraj vseh < | nih akcij. Moramo pa omeniti, da so tudi na tem področju nekateri bili iz, ( ker niso pomagali. Teh posameznikov nočemo imenovati, povsod se pa g bijo taki, ki jim je odveč vsako prizadevanje krajevne skupnosti, da bi si i a okolje v širšem družbenem smislu. ia Nadalje je bil zgrajen nov vodovod na področju TURNOVŠE. Omeit treba, da je na tem področju okrog štirideset hiš, ki uporabljajo kapnico. I ( vode na tem področju ni. Le-ta pa je onsenažena, kar je v neposredni I makadamska cesta. Na tem področju je bil v tem letu položen cevovod' t zini 300 m. Nadalje je bil zgrajen novi hidrant, kjer so krajani posebej ] vodo, da bi si polnili v sušnih mesecih lastne rezervoarje. V načrtu je, i i poleg novega hidranta vgradi v posebni jašek črpalka, ki bi poganjala vO i vseh zainteresiranih, ta pa bi bila vgrajena v prihodnjem letu. Pripomini D da imamo sedaj brez črpalke že skoraj vsi vodo, zlasti ponoči, ko je 11 močnejši. Krajani so tudi tukaj bili prizadevni, tako so uvedli samoprispei > tudi sami delali tako, da je razen omenjene črpalke vse nared za normaln t rabo vode. 8; Pri samem vhodu v Močilnik od Tržaške ceste mimo domačije Mesec I odlagališču nastal lep park, ki bo precej spremenil podobo tega podi a Omeniti moramo, da končnih obračunov v tem času nimamo. Poleg om a nih del pa urejamo tudi mestni avtobusni promet. Izhodiščna postaja bol varni Anten — Elektronu, zadnja pa mestna postaja pri Vrtnariji. To bo vel urejeno v prvi polovici prihodnjega leta. Postajališče pri Vrtnariji bo lahk< jeno v najkrajšem času, vsaj do novega leta za to ne more biti nikakršni držkov. Ko to pišemo, potekajo razgovori o mestnem prometu z vsemi d ^ vornimi v občini in s podjetjem Viator. Občane Betanjeve obveščamo, da začelo »premikati« tudi glede ceste skozi njihovo naselje, kjer vozijo teži11 žila. No, pa tudi vse občane, ki še ne vedo obveščamo, da je DOM KS pri' po preselitvi knjižnice tudi primerno in lepo urejeno sejno sobo. V prihodnjem letu predvidevamo zlasti prizadevanja za nadaljevanje gramov pitne vode, nadaljnje urejanje področja okrog pošte, to je od Tri ceste v smeri Stara cesta. Nujno bo treba začeti z etapno gradnjo ml vežic, modernizirati parkirne prostore v naselju KLIS, urediti oz. zgraditi otroška igrišča. Tudi lokali, ki so na Stari cesti že nekaj časa zaprti, uparf bodo odprti. Izboljšati bo treba preskrbo z vsem^kar najbolj primanjkuje. C viti bo potrebno primarno vodovodno omrežje m kanalizacijo na Petkovi ( ulico in sekundarno kanalizacijo v Betanjevi. Nadaljevati bo treba z javn< ( svetljavo na področju Kurje vasi (Idrijske ceste) itd. S tem nismo mislili, < ij drugih področjih ne bo nič urejeno. Ij Seveda je predvsem odvisno od prizadevanja samih krajanov. Nujno b u trebno poživiti uslužnostno obrt in podobno. Še bi lahko navajali, ker pa je j nami novo srednjeročno obdobje 1981 —85, za katerega so osnovne S li niče že sestavljene ter zbrana predvidevanja potreb. Da pa bomo reaf a vse, kar je najbolj nujno, bomo morali uvesti krajevni samoprispevek, nI k se bomo morali sporazumevati z delavci v združenem delu o načinu finaf> nja programov za KS. Vse to so nekateri rezultati preteklosti in načrti 7) i hodnost. n Uspehi in pa razpoloženje krajanov nam pričajo, da smo marsikatero n* uspešno opravili, čeprav je težko ugoditi vsem željam in potrebam na taKfl zličnih področjih. f Želimo vsem krajanom naše krajevne skupnosti, da bi se še naprej udeft vali vseh akcij, ki bi pripomogle kčimlepšemu in boljšemu življenju v krajci živijo. Js Ob tej priložnosti vsem krajanom KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNlK) | limo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980, prav tako pa tudi vsem^ lim občanom. Janez Leskovec — KS Drenov gnc Prav je, da ob zaključku tekočega leta pregledamo doseženo delo, K' ga opravili v KS skupno z družbeno političnimi organizacijami. Srednje plan 1976—1980 je v naši KS bil zelo obsežno zastavljen, vendar zara< mankanja finančnih sredstev in zaradi porasta cen je bil dejansko CV načrt realiziran z manjšim odstotkom. Naj opišem delo naše KS v letu 1979. Napravljeno je bilo avtobusno postajališče na Lesnem brdu, ki pa še| končno urejeno — asfaltirano, zato avtobusi še ne ustavljajo. Uredil javno razsvetljavo na Drenovem griču in delno na Lesnem brdu. Stekle s1 priprave za razširitev pokopališča v Veliki Ligonji, ki se ga poslužujejo tu' Čani naše KS. Enako se pripravlja razširitev pokopališča na Lesnemu Dokončno smo uredili prostore za potrebe KS in družbeno politične orga cije, ter nabavili ves potrebni inventar. S finačno pomočjo krajnov smo na nov gasilski avto, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ostala pa so še ' končana dela ob asfaltirani cesti skozi naselje Drenov grič, to je ureditev kin in odtočnih jaškov. Za pomoč smo zaprosili komunalno podjetje Vrhn oddelek za komunalne zadeve pri SOB Vrhnika, vendar na našo pr< nismo dobili niti odgovora, čeprav je cesta občinska. Izdelan in sprejet t zazidalni načrt z vsemi popravki, razgrnjen pa je na sedežu krajevne skup in si ga lahko vsakdo ogleda. In kakšni so naši načrti v prihodnjem let Nameravamo asfaltirati cesto skozi naselje Lesno brdo, razširiti skuf KS Ligojna—pokopališče v Veliki Ligonji in razširiti pokopališče na Le^ brdu. Nadalje imamo v načrtu adaptacijo gasilskega doma, čeprav je bil že< adaptiran, vendar še ni bilo vse napravljeno. Skupno z mladinsko organiz in športnim društvom bomo uredili športno igrišče, dokončati moramo tudi pri obnovitvi elektrifikacije na Drenovem gr.iu. V prihodnjem letu bomo dobili tudi nove telefonske priključke in t številk, dela bodo končana do maja meseca, za izdelavo projekta | dogovoriš s skupnostjo PTT podjetjij v Ljubljani. Naše želje so tudi, ( 1980 pričeli s komunalno ureditvijo zemljišča in bi potem pričeli z gradnji novanjskih hiš in ostalih objektov. Ob koncu želim, da bi se nam v prihdonjem ietu uresničile vse zasta« želje in da bi izpolnili naše načrte — ter veliko sodelovanja z vsemi kraj? družbenopolitičnimi organizacijami. Vsem krajanom želim SREČNO I dnjem letu NAŠ ČASOPIS Stane Ogrin — (S Stara Vrhnika M moram povedati, da sem predsednik Sveta krajevne skupnosti fta šele od zadnjih volitev v marcu 1979 leta. Kot predsednik sem I dokaj odgovorni funkciji, ki ni lahka za začetnika, ki je v rednem de-Frnerju. Takoj po izvolitvi je bilo treba izvoliti določene komisije, od-ki so sestavni del sveta KS in brez katerih krajevna skupnost ne ponirati. Da pa je vse to zaživelo, je bilo treba sestankovati in raz-Fm in onem ter se lotiti nalog in obveznosti. Najprej je bilo v mesecu Imanje o obrambi in zaščiti prebivalcev v vojnem času. Predavanje jMziv krajanov je bil polnoštevilen. Nato je sledila priprava smernic FOžnosti krajevne skupnosti za obdobje 1981—1985 in pa že obe-fjprava elementov, kaj vse naj bi prišlo v poštev za realizacijo v na-P^letnem obdobju. rj septembra je bila izredna terenska vaja civilne zaščite. Članice jfovale organiziran tečaj Prve pomoči. Septembra je bila izvedena J16zaščite pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« NNNP 1979. V t sodelovali vsi odobri in komisije pri KS Stara Vrhnika, pokazali so Revnost, discipliniranost. Treba je pohvaliti vse udeležence te ak-jtodi ostale krajane, ki so se kakorkoli izkazali in sodelovali, irad spregovoril o načrtih in nalogah v prihodnjem letu. Zelja kraja-% finančne sposobnosti KS pa ne tako velike. Kljub temu ne smemo ko črno. Kot prvo in skoraj neodložljivo bo treba začeti postopoma kacijsko omrežje, za kar bo treba čimpreje izposlovati lokacijsko če bo potrebno, vskladiti projekt kanalizacije. Če ne bomo mogli "fclu potrebnih dovoljenj, bomo začeli nabavljati kanalizacijske rilo delo je adaptacija Gasilskega doma, materijal se pripravlja: iP9 je dozidava stranskih prostorov pri domu KS. Dom teh prostorov 1 bil grajen v ta namen, pač pa kot kmetijska lopa. Z dozidavo pro-Pridobil svojo funkcionalnost. Razen navedenega so v programu EjNša dela, ki jih tudi ni mogoče prezreti. V načru je nabava mrli-Fta, javna telefonska govorilnica, nismo pa pozabili tudi na zimsko Ftar je v izdelavi plug za pluženje snega, ker je obstoječi dotrajal. f6deno bo potrebno vložiti več sredstev. Deloma so sredstva zagorel tega pa pričakujemo tudi pomoč krajanov, predvsem s prosto-PT1- Prepričan sem na uspešen odziv. S skupnimi močmi se je že PPravilo. Pianom želim veliko delovnih uspehov in sodelovanja v Novem letu pota so urejali, tako proti Kajn dolu in še kje. Cesto imamo v Ilf|a|tirano, škoda je le, da nikakor ne napreduje delo pri mostu in i niega. Vsaj posuti bi jo bilo treba, če je že ni mogoče dokončati, j Pričakujemo tudi telefonski priključek, ki so nam ga obljubili v naj-Q.U' Upamo, da nas na PTT-jevci ne bodo razočarali. ■%& P obdaritvijo starčkov in predšolske mladine. Že več let Wto Novo le'°t0 akcii°- Prišel bo tudi Dedek Mraz in lutke z Vrh-C 'e naših najmlajših. 'L°r9anizacije delajo po svojih močeh, kolikor se da v redu. Na sejah >L nssklepčni zavoljo nekaterih, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti • luč na celo KS. J. F. ^a se ob zaključku letošnjega leta ozremo nazaj in pogledamo ?elo ter obvestimo občane o načrtih za bodoče. V začetku leta smo j.težav s kadri za novo mandatno obdobje. Imeli smo veliko število M, ki pa niso kazali zanimanja za delovanje v svoji KS. Kljub temu rodila, razveseljivo pa je pri tem, da niso zaostala dela, ki smo jih v ^"Sevali. 'el smo v letošnjem letu opravljali na območju Janezove vasi, ki se i^slrila. Položeno je bilo 1100 m asfalta in napeljana javna razsvet-"Monski kabli. Vaščani so pokazali veliko dobre volje, veliko del so r°stovoljnim delom, pripsevali pa so tudi del denarnih sredstev. ["oram, da so se pojavile tudi bele vrane, ki jim do pomoči ni bilo, F* to ne tiče. fembnejše uspehe v letošnjem letu pa sodi ureditev ceste Vrh-r Vsi smo poznali neznosno stanje, veliko je bilo prometa in vse |rec, tako da smo sklenili cesto razširiti. V obnovitev ceste pa smo Ureditev pločnika, ki smo ga sami financirali. Postavili smo tudi 19 '®'es, ki v nočnih urah spajajo Janezovo vas in Verd. Sofinancirali ^aitiranje ceste do Železniške postaje Verd, saj je bilo življenje ob P|ahu neznosno. Veliko pozornost je letos KS posvetila opremi na-l lne zaščite po ostoječih predpisih. Vložena so bila velika sredstva, ^obrestovala na vaji NNNP. Vaja je izredno lepo uspela. rj> deluje tudi mladinska organizacija, ki je s svojimi delovnimi akci-L^spevala k ureditvi same krajevne skupnosti. Gasilsko društvo je I 'ko pozornosti mladim kadrom, udeležili so se več tekmovanj, kjer Plezali. L* 9re tudi brez SZDL, ZK, ZRVS, ZB in ostalih organizacij, s kate-l"° vse tekoče probleme. , ^'ednjem letu nas čakajo velike naloge. V Janezovi vasi naj bi do-2®kaj metrov pločnika ter uredili igrišče za otroke. ► d-—Vrhnika je pobrala precej zemlje, ki jo nameravamo lastnikom ,i)di razsvetljava po vasi je dotrajana in je potrebna obnovitve. Na- EPločnik od Kašče do Parketarne. Že dolgo nas bode v oči Matja-a okolica. V Matjaževki naj bi zgradili igrišče, v Retovju pa nekaj n sprehajalcev, pod Kalco pa zaščitno varnostno ograjo. Ite v.Verdu okrog 1800 prebivalcev, tako da smo prisiljeni razmisli, širitvi pokopališča. Gradili naj bi tudi mrliško vežico, kar pa bo tVelikimi izdatki. Kako priti do denarja, še razmišljamo, verjetno pa »? 2 referendumom za samoprispevek. Prostori zadružnega ^a krajevna skupnost svoj sedež, niso ogrevani, zato se bomo Omrežje, ki ga bo izdelala KZ za svoja stanovanja in trgovino. V J; haši KS so tudi tri delovne organizacije, ki so nam vedno priprav-||'ho pomagati. Pj sama KS, oziroma njen svet Čimveč podpore in sodelovanja JJ^anju problemov in opravljanju nalog, v letu 1980! v KS Podlipa — Smrečje 'jjpa staro leto ter se bliža Novo, je primeren čas, da se spomnimo lepih uspehov v naši KS. j J^oramo pohvaliti pevski zbor Lipa pri ZMS pod vodstvom pevo-jl^aiavašiča. Sodeloval je na vseh kulturnih in državnih proslavah. ^* samostojne koncerte v drugih KS v občini. Želimo jim še naprej » '°v in javnega priznanja. *.™ je treba vaščane Podlipa Smrečje, ki so vezani na vodovod v ■ "JJko akcijo, ko so v udarniškem delu položili nove vodovodne cevi ^Po ornogočili boljši dotok vode v višje ležeče predele. Zopet se je - .Kana solidarnost vaščanov, saj so žrtvovali mnogo delovnih dni tarist. Na osnovi 3., 88. in 89. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 676) in na osnovi 10. člena statuta krajevne skupnosti Borovnica je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji sprejela in daje vsem občanom krajevne skupnosti Borovnica v sprejem z osebnim izjavljanjem SMERNICE razvoja KS Borovnica za obdobje 1981—85 Na osnovi ocene izvajanja plana krajevne skupnosti Borovnica v obdobju 1976—80 ter analize razvojnih možnosti za obdobje 1981 —85 je Komisija za družbeno planiranje izdelala »Smernice za pripravo plana razvoja krajevne skupnosti za srednjeročno obdobje 1981—85«. I. IZHODIŠČA Delovni ljudje in občani določamo s temi smernicami globalne cilje in naloge bodočega razvoja krajevne skupnosti Borovnica. Svoje razvojne cilje in možnosti bomo razvijali skladno z drugimi udeleženci planiranja po načelu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja Poglobljeno bomo razvijali takšne samoupravne družbenoekonomske odnose, ki bodo zagotavljali optimalno porabo sredstev in dela za uresničitev ciljev in nalog na področju vsestranskega razvoja sposobnosti, dela in materialne osnove dela naše družbene skupnosti. Osnovno izhodišče našega skupnega delovanja in življenja je nadalnje razvijanje samoupravnih odnosov in uveljavljanje delovnega človeka in občana kot samostojnega nosilca odločitev o pogojih in rezultatih njegovega dela in o urejanju življenjskih razmer v krajevni skupnosti. Smernice za pripravo srednjeročnega plana so zasnova temeljnih ciljev in nalog, ki opredeljujejo stopnjo razvoja na posameznih področjih gospodarske in družbene dejavnosti, urejanje prostora in zagotovitev družbene varnosti. Uresničevanje ciljev in nalog temelji na nadaljevanju politike družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na osnovi združevanja sredstev in dela s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. II. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA IN OCENA RAZVOJNIH MOŽNOSTI 1. V dosedanjem planskem obdobju je prebivalstvo naraščalo po poprečni letni stopnji 0,7%. To in mnoga nerešena vprašanja preteklega razvojnega obdobja so povzročila mnogo problemov, predvsem na področju urbanističnega planiranja, stanovanjske izgradnje, komunalnega gospodarstva, uporabe prostora, varstva okolja, izobraževanja, otroškega varstva in na ostalih področjih gospodarskega in družbenega življenja. V srednjeročnem obdobju 1981 —85 pričakujemo rast prebivalstva po stopnji 1 %. Naša naloga je zato načrtno reševanje infrastrukturnih, stanovanjskih, komunalnih, vzgojno-izobraževalnih, socialnih in drugih vprašanj. Osnova za reševanje vseh teh vprašanj je tesna povezanost in sodelovanje: — z organizacijami združenega dela, kjer so zaposleni občani krajevne skupnosti Borovnica, ki imajo na področju krajevne skupnosti svoje enote ali ki programirajo razvoj svoje dejavnosti na tem področju. Te delovne organizacije so: DONIT — TOZD Fenolit Borovnica, LIKO Vrhnika s štirmi TOZD in delovno skupnostjo, OBRTNIK — Borovnica ŽITO — TOZD Luščilnica Bistra, Prodajalna kruha v Borovnici, MERCATOR — TOZD Dolomiti, PE Krim, Izbira, Na vasi, Bregu in Pokojišču PTT — TOZD Vrhnika, Pošta Borovnica LB — Ekspozitura Vrhnika, Agencija Borovnica. Poleg teh naj se opravljajo tudi storitve in proizvodna obrt. 2. Razvojne možnosti so v veliki meri odvisne od pravočasno pripravljenih urbanističnih dokumentov, realizacije začrtanih investicij združenega dela in od rasti družbenega proizvoda. Dosedanja individualna stanovanjska gradnja ni zagotovila vseh potreb delovnih ljudi in občanov. 3. Značilnost dosedanjega razvoja oskrbovalnih dejavnosti je nesorazmerje med zmogljivostmi in potrebami prebivalstva ter neenakomerna razporeditev oskrboval-nic po okoliških vaseh. Predvsem ni ustrezne oskrbe z mesom ter s sadjem in z zelenjavo. 4. Razvoj drobnega gospodarstva ne sledi splošnemu družbenemu in gospodar-kemu razvoju. Posebno pomanjkljivo je razvita storitvena obrt za potrebe občanov 5. Razvojna stopnja komunalne in prometne infrastrukture ne zadovoljuje naraščajočih potreb občanov. Posebno pereča je oskrba z zdravo pitno vodo. Naraščajoče odplake pa že narekujejo potrebo po graditvi čistilne naprave. Eden bistvenih pogojev enakomernega razvoja področja krajevne skupnosti je sodobna cestna povezava z Vrhniko in krajev znotraj krajevne skupnosti. Ugotavljamo, da imamo še vedno precej km makadamskih cest. Prav tako ne zadošča obstoječe PTT omrežje ter nadaljnja povezava z ostalimi predeli. 6. Pereči razvojni problemi KS so zlasti tudi naslednji: — na področju vzgoje in izobraževanja: pomanjkanje prostorov in opreme za organiziranje celodnevne šole, pomanjkanje ustreznih kadrov, telovadnice, pomanjkanje kadrovskih stanovanj — na področju otroškega varstva: premajhne zmogljivosti VVZ — na področju zdravstva: pomanjkanje zdravstvenih delavcev — na področju kulture: pomanjkanje ustreznih prostorov za delovanje — na področju telesne kulture: pomanjkanje športnih objektov in amaterskih de-■ lavcev — na področju socialnega varstva: ni dejavnosti za potrebe varstva starejših občanov. 7. Ljudska obramba in družbena samozaščita sta organizirani v naši KS po zahtevah in načelih, ki zagotavljajo uspešno delovanje v vseh okoljih, kjer občani in delovni ljudje prebivajo in delajo. III. TEMELJNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE: Osnovni cilji v srednjeročnem obdobju 1981 -85 so: nadaljnje uveljavljanje in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov v KS in soseskah ter razvijanje in vzdrževanje delegatskih odnosov. Posebno skrb bomo posvetili ustvarjanju takih pogojev, da se bo delovni človek uveljavil kot vsestransko svobodna osebnost in kot temeljni subjekt razvoja. Pomembni cilji srednjeročnega planskega obdobja 1981 —85 so: A. SOCIALNI RAZVOJ: Na področju družbenih dejavnosti bomo nadalje izvajali že zastavljeno politiko izgradnje in adaptacij posameznih objektov v skladu s potrebami in zmožnostmi. Na področju izobraževanja predvidevamo dokončanje potrebnega šolskega objekta (izgradnja prizidka k osnovni šoli) s pomožnimi prostori in telovadnico v letu 1981. Glede na to, da bomo del prostorov v stari šoli namenili za potrebe vzgojnega varstva, predvidevamo v letu 1983 eno in pol izmenski pouk. Poleg tega bo na tem področju potrebno doseči naslednje cilje: — razvijanje male šole, — razvijanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, — zmanjševanje osipa in povečanje kvalitete izobraževanja in vzgoje, — izboljšanje kadrovskih in materialnih pogojev (stanovanja) — izenačiti možnost izobraževanja otrok v osnovni šoli, — zagotavljanje enakih možnosti vključevanja mladine v vse smeri in stopnje usmerjenega izobraževanja, — zagotavljanje čim boljše in cenejše prehrane učencem, — zagotoviti čim več kadrov z našega področja. Vzgojno varstvo mora biti tudi v tem obdobju deležno vse pozornosti s tem, da bomo čim več otrok uspeli vključiti v organizirano družbeno varstvo. Predvidevamo, da bomo z dograditvijo prizidka k osnovni šoli in vrtca na Bregu v varstvo vključili cca. 110 otrok (1 oddelek jasli 12 otrok, ostalo otroci 3-7 let). Vso skrb bomo posvetili tudi otrokom, ki so v varstvu pri drugih družinah in jih tako s programi vključevali v organizirano varstvo. Programe bomo posodobili in več pozornosti namenili telesni vzgoji otrok. Za uresničitev zastavljenih ciljev bomo potrebovali kadrovska stanovanja v okviru vzgoje in izobraževanja Planiramo, da bomo v tem obdobju pričeli tudi z gradnjo VV/ za cca. 82 otrok pri osnovni šoli. Na kulturnem področju bomo nadaljevali z izvajanjem primarnih nalog. Posebno skrb bomo posvetili amaterski dejavnosti. V ta namen bo potrebno adaptirati obstoječo kino dvorano in v pomožnih prostorih urediti prostore za dejavnost. Stremeti je za čim večjim številom javnih prireditev: dramske skupine, pevski zbori, likovne razstave in ostalo. Podpirati je treba tudi dejavnost radioamaterjev in jih usposobiti za dejavnost knjižničarstva, da bo ohranila dosedanji renome. Nujno je spodbuditi akcijo za ohranitev kulturno-zgodovinskih spomenikov. Pri telesno-kulturni dejavnosti moramo dati poudarek na razvoj množičnosti v osnovnih šolah, vrtcih, TOZD in KS. Dejavnost naj sloni na amaterskem delu. Pozornost je treba posvetiti delovanju društev, ter povezavi z združenim delom m letu 1981 je potrebno zgraditi telovadnico ter novo šolsko igrišče z bazenom za občane. V tem obdobju moramo izdelati potrebno investicijsko-tehnično dokumentacijo za novo nogometno igrišče z atletsko stezo in s pomožnimi objekti na zemljišču slabše kakovosti. Za zimske športe je dejavnost usmeriti na Pokojiško planoto in jo povezati z kmečkim turizmom (teki, smučanje itd). Realizacija nalog na področju socialnega skrbstva bo odvisna od dogovorjenih meril v okviru občine zlasti pri zagotavljanju življenjskega minimuma posameznikom, ki so deležni socialne pomoči. Urediti bo potrebno tudi status rejnic ter vzporedno s tem dajati preživnine vsem tistim, ki so je resnično potrebni. Zdravstveno varstvo bo še vnaprej težilo k nuđenju osnovnega zdravstvenega varstva občanom. Poleg tega bomo usmerjeni k izboljšanju zdravstvenih storitev, uveljavljanju pravic delovnih ljudi, zmanjševanju odsotnosti z dela, preprečevanju nesreč pri delu, k poklicnim boleznim in k preprečevanju množičnih obolenj. Prostorskih kapacitet ne nameravamo povečati. Stremeti moramo po zadovoljivem reševanju kadrovskih problemov — z nuđenjem stanovanj za potrebe zdravstva. Bolje nameravamo opremiti zdravstveni dom. B. PROSTORSKI RAZVOJ Zaradi neusklajenega razvoja v preteklem obdobju moramo rešiti problem prostorskega plana, urbanističnega načrta in zazidalnih načrtov, ki so osnovni pogoj za razvoj kraja. V tem je treba opredeliti lokacije za stanovanjsko izgradnjo, industrijo ter pri tem dati poudarek kvalitetnim kmetijskim površinam za proizvodnjo hrane. Obrobni predeli naj se predvidoma poselijo z individualnimi hišami. Industrijski predel naj bi zavzemal področje od stare vojašnice ob Borovniščici do Fenolita. V tem delu naj bi svoj prostor našla tudi proizvodna in storitvena obrt. Določiti moramo lokacijo za čistilno napravo. Predel med Viaduktom in Špančkom je predviden za gradnjo blagovnega centra. Predvidevati je treba tudi lokacije za dom družbene samozaščite (Fortunov vrt), bencinsko črpalko, zaklonišča ter za preureditev pokopališča. Obstoječim vaškim naseljem moramo dati možnost razvoja v obliki strnjevanja naselij ob ohranjanju stare vaške arhitekture. Področja Platovi in Brezovica naj bi bila namenjena za kmetijstvo. Pekel s svojo okolico, slapovi in izvirom Borovniščice, bo osnova za razvoj turizma skupaj s Pokojiško planoto, ki ima pogoje za zimske športe. Za športno-rekreativno dejavnost predvidevamo zemljišče slabše kvalitete pod Dolinskim mostom. Vso pozornost moramo posvetiti varstvu kulturno-zgodovinskih spomenikov in obeležjem iz NOB. Intenzivnost komunalne dejavnosti usmerjamo v naslednje — izgradnja vodovodnega omrežja iz novih virov pitne vode, — nova naselja opremiti s komunalno infrastrukturo, — sanirati obstoječe kanalizacijsko obmrežje ter predvideti priključitev na čistilno napravo, — asfaltirati ostale cestne odseke na področju KS in rekonstruirati cesto Bistra—Borovnica—Goričica, — celovito obdelati NNO ter dokončati omrežje KOTI, — vzporedno z ureditvijo industrijske cone je treba rešiti tudi energetsko-komu-nalno področje, — posvetiti moramo pozornost temu, da se bo čimveč naročnikov priključilo na PTT omrežje po dokončanju nove pošte, — posebno skrb nameniti urejanju obstoječih in novih naselij z zelenimi površinami in varstvu okolja, — urediti je treba javno razstveljavo v vseh naseljih KS, — komunalno moramo opremiti tudi zazidalni otok vzgojno-varstvenih in šolskih zavodov. Področje stanovanjskega gospodarstva mora v naslednjem obdobju zagotoviti: — uveljaviti nove samoupravne družbeno-ekonomske odnose s tem, da bo lahko vsak občan uresničeval svoje interese pri pridobivanju stanovanj, — stermeti za tem, da bo stanovanjska gradnja postala družbeno usmerjena na opremljenih zemljiščih, — glede na potrebe dati pomemben poudarek kadrovskim stanovanjem za potrebe vzgoje, izobraževanja, zdravstva in potrebe TOZD, — doseči razmerje gradenj 60:40% v korist zasebne gradnje, — do konca obdobja z usmerjeno družbeno gradnjo (bloki) zgraditi 80 novih stanovanj, — individualne graditelje vključiti v stanovanjske zadruge, — nadalje podpirati gradnjo solidarnostnih stanovanj za starejše občane, borce, invalide in družine z nizkimi OD, — uveljaviti prehod na ekonomske stanarine. C. GOSPODARSKI RAZVOJ Na področju KS prevladujeta kemična in lesna industrija z bogato tradicijo ter v perspektivi kovinska industrija. 1. V okviru kemične industrije deluje DONIT — TOZD Fenolit. Proizvodnja bo v naslednjem obdobju usmerjena v izdelavo sintetičnih smol, duroplastov in predelavo. Za doseganje proizvodnje bo potrebno vložiti znatna sredstva v rekonstrukcijo obrata sintetičnih smol, duroplastov, zmogljivosti TI materialov. Poleg tega bodo pospeševali tudi spremljajoče dejavnosti, (orodjarno, izgradnjo črpališča in izgradnja izdustrijskega tira). Lokacija za razširitev kapacitet je predvidena na sedanji lokaciji s posebom v industrijsko cono samega kraja. Proizvodnja sintetičnih smol bo ustvarila 68 %, duroplastov 18%, predelava pa 14%, celotnega prihodka. Letna stopnja zaposlovanja bo 3%, rast dohodka pa 17%. Ustvarjeni dohodek bo TOZD razporedila: — za zadovoljevanje splošnih potreb cca 35 % — za osebno potrošnjo cca 39 % — za razširitev mat, osnove dela in rezerve 26 % Prodaja bo usmerjena na domači trg z letno stopnjo rasti 20—25 % in v izvoz (stopnja 10—15% letno). 2. Na področju lesno industrije deluje LIKO Vrhnika z dvema temeljnima organizacijama: TOZD Tovarna vrat in TOZS Servisi-energetika ter DE mizama in DE žaga. — TOZD Tovarna vrat: Program razvoja naj bi bil naslednji: standardni in novi program stavbnega pohištva ter ploskovnih elementov. Za doseganje tega cilja bodo vložili sredstva v posodobitev tehnologije, strojnega parka in izgradnjo novih skladišč. Stopnja rast zaposlovanja naj bi poprečno letno rastla 1 —2 %, stopnja rast dohodka pa 3—5% letno. Prodaja izdelkov bo v glavnem urejena na domači trg 90 % in cca 10 % v izvoz. Realni osebni dohodki se bodo letno povečali v skladu z povečanjem produktivnosti dela, vendar tako, da bo dohodek na delavca rasel hitreje kot osebni dohodek na delavca. — TOZD Servisi-energetika: Dejavnost TO bo v naslednjem obdobju usmerjena v osnovno dejavnost (oskrbovanje s toploto in elektro energijo na bazi lesnih odpadkov) in stransko dejavnost (izdelava kovinske galantarije ter izdelava strojev in naprav za potrebe DO in tržišče). Prostorsko povečanje se ne predvideva. Letna stopnja zaposlovanja naj bi znašala 1 —2 %, dohodek 3—4 %. Predvideva se organiziranje delavnice za zaposlovanje invalidov. Tendenca delovne organizacije je zaposlil čimveč delavcev iz tega področja. 3. Zaradi kadrovskih in prostorskih možnosti se v KS predvideva v obHoiiju 1981—85 razvoj kovinske industrije na lokaciji industrijske cone KS. 4. Kmetijstvo naj bi se usmerilo v proizvodnjo mleka in mesa. Ze omenjeno bo potrebno s hidromelioracijo izsušiti zemljišča na področju Kotov. Na Pokojiškl planoti je treba oživiti opuščene pašnike, kakor tudi rešiti pr m oskrbovanja z vodo. Predvidevamo povećanje staleža govedi in rejo prašičev. Vso pozornost moramo posvetiti izobraževanju ljudi v kmetijstvu ter mladim vzpodbuditi boljši odnos do kmetijstva. Z urbanizacijo je potrebno strogo zaščititi in kategorizirati kmetijska zemljišča. 5. V naslednjem obdobju moramo stremeti v gospodarstvu k povečanju lesne mase s pogozdovanjem v zasebne gozdove in gozdove v družbeni lasti. Prirastek naj bi letno znašal 5,51 kub. m na ha in bi se vsako leto povečal. Prodaja naj bi letno znašala cca 7000 kub. m žagarske jelove hlodovine. Povečanje števila delavcev v gozdarstvu se ne predvideva. Sredstva nameravajo v obdobju 1981 —85 vložiti v pogozdovanje in posodobitev gozdnih cest. Polet tega se predvideva izgradnja lupilnice v sodelovanju z lesno industrijo. Za doseganje teh ciljev bo nujno dohodkovno povezovanje z lesno industrijo. 6. Obrtno dejavnost naj bi še vnaprej opravljala družbeni in zasebni sektor. Glede na potrebe občanov predvidevamo usmeritev predvsem v storitveno obrt (zidarstvo, tesarstvo, pečarstvo, stavbno kleparstvo, elektroinštalaterstvo). Poleg teh želimo, da bi se opravljale storitve na motornih vozilih, gospodinjskih aparatih in TV sprejemnikih ter ostale usluge. Za razširitev dejavnosti bi potreboval^cca 35 delavnic, od tega 10 v ožjem središču. Proizvodna obrt je dobro zastopana in v naslednjem obdobju pričakujemo manjše povečanje. Zasebnikom moramo dati možnosti odprtja zasebnih oskrbovalnic za občane v manjših krajih. Pri gradnji novih sosesk moramo dati možnost izgradnje urejenih obratovalnic. Delovanje je usmeriti tudi v povezovanje z družbenim sektorjem na osnovi dohodkovne povezanosti. V osnovni šoli je treba vso pozornost usmeriti v to, da bi se čimveč učencev usmerilo v obrtno dejavnost. V storitveno obrt moramo vključiti tudi zdomce, ki so na začasnem delu v tujini. V družbenem sektorju deluje obrtna delovna organizacija OBRTNIK, ki namerava svoje cilje usmeriti zlasti v: proizvodnjo elektroinštalacijskega materiala, stavbno mizarstvo in ulivanje barvnih kovin. Za doseganje zastavljenih ciljev nameravajo vložiti sredstva v izgradnjo montažne hale, nabavo strojev in zamenjavo dotrajane opreme. Lokacija za novogradnjo je predvidena poleg obstoječih objektov v industrijski coni KS. Letna stopnja rasti naj bi bila naslednja: produktivnost 10%, dohodek 10%, celotni prihodek 10% in zaposlovanje 2%. 7. Trgovinska dejavnost naj bi se v tem obdobju usmerila na naslednje: — izboljšanje storitev in zalozenosti v obstoječih trgovinah, — kadrovsko zasedbo vseh oskrbovalnic, — v centru Borovnice je potrebno zgraditi preskrbovalni center z gostinskim lokalom za prehrano, — organizirati take potrošniške svete, ki bodo imeli vpliv na količinsko in kakovostno preskrbo občanov, — z stimulativnim nagrajevanjem zmanjšati fluktuacijo in preselitev v druge gospodarske panoge. 8. Področje prometa in zvez ne pričakuje v obdobju 1981—65 posebnih sprememb. Pričakujemo le boljšo povezanost z občinskim središčem in ostalimi kraji v KS. 9. V razvoju turizma moramo doseči večjo angažiranost vseh nosilcev, da se razvoj pospeši. Izkoristiti moramo naravne možnosti Pekla za razvoj klasičnega turizma in področje Pokojiške planote za razvoj kmečkega turizma in klasičnega smučanja. V tem obdobju moramo sile usmeriti v prostorsKo rešitev področja, izdelavo invest: dokumentacije ter določitev kaoacitet. D. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Še nadalje bomo skrbeli za razvoj in utrjevanje podružbljanja LO in DS ter ĆZ na področju KS, posameznih zaselkov in stanovanjskih hiš. V sodelovanju z občinskim štabom TO in CZ bomo ocenili ogroženost KS pred vojnimi učinki in elementarnimi nesrečami (potres, požar, poplava) in poskrbeli za opremljenost enot CZ in N/ Materialno moramo krepiti obrambne priprave (oprema, rezerve hrane itd). Skrbeli bomo tudi za aktivnost družbenih organizacij in društev ter njihovo opremljenost. Na tem področju se predvideva dograditev doma družbene samozaščite. Prebivalstvo ie treba nenehno usposabljati ter preverjati moralno politično situacijo na področju KS. Razvojne smernice KS v obdobju 1981 -85 morajo sloneti na realnih možnostih gospodarstva, kar narekuje usklajeno oblikovanje srenstev za posamezna področja aejavnosti in razvitih oblikah združevanja dela in sredstev občanov pri zadovoljevanju skupnih potreb. .'a realizacijo posameznih nalog bomo sredstva zbirali s pomočjo OZD. SIS in samoprispevkov občanov. Borovnica, november 1979 K0M,SUA ,A KS PLANIRANJE NAŠ ČASOPIS * i te: ■ ■■ ■ ■ m 1 . JtJ Ml Pionirji so z zanimanjem poslušali pisatelja Karla Grabel jška-Gabra, ki jim je predstavil svojo novo knjigo Partizanski kuharji Osnovnošolci na knjižnem sejmu Letošnji »Mesec knjige« je zaključil 4. slovenski knjižn sejem v Ljubljani. Obiskali sme ga tudi učenci naše šole, in sice tisti, ki obiskujemo literamo-no vinarski, likovni ali knjižničarski krožok. V razstavnem prostoru nas je sprejela tov. Tarmanova. Najprej nam je povedala, kako V okviru ZKO in doma JLA Vrhnika se je decembra ustanovila folklorna skupina pod vodstvom tov. Huska Cirikoviča. Skupina bo gojila narodne plese vseh jugoslovanskih narodov. Ker bi želeli, da folklorna dejavnost zajame čim večje število naših občanov, vabimo k sodelovanju vse, ki se želijo ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Vaje bodo vsako sredo in petek od 19. do 21. ure v domu JLA. Prijave sprejemata ZKO Vrhnika, Tržaška 25, in Dom JLA Vrhnika VABLJENI J POSTAJE Če podam se k Dalmatincu, bom še k Turšiču zavil, potlej še v bife Merkator, tudi v Mlečni bom kaj spil. V Mantovi nerad sem sam, v Cankarjev se hram podam; tu sem svoj obhod končal, saj sem plačo vso pognal. ENERGETSKA KRIZA Hladna zima že prihaja, mrzla moja peč ostaja, črv še za podkurit ni, mene pa močno mrazi. Smo spomladi naročili premog — nismo ga dobili, kam naj grem se revež gret, ko povsod je sneg in led. Kriza je za energijo, nam s pomanjkanjem grozijo. Zdaj nas grelo sonce bo, če bo moglo skoz meglo. Kdor ima pa kakšno Špelo, preskrbljen bo zimo celo, saj mu grela bo kosti; njega kriza ne skrbi. Frančiška Celarc Kupim ali vzamem v najem delavnico ali staro poslopje, ki hi se dalo preurediti v delavnico za strugarsko dejavnost. Ponudbe na »Naščasopis«. Cankarjev trg 8. Vrhnika. je sejem urejen, potem pa nas je vodila med policami in nas seznanjala s knjižnimi zanimivostmi. Posebno zanimivo so bile urejene police s tematskimi razstavami: Titova dela v slovenščini, dela Edvarda Kardelja in Prežihovega Voranca, nagrajene knjige zadnjih dveh let, slovenska ilustrirana otroška knjiga od leta 1945 dalje, slovenska slikanica v tujih jezikih... Knjige smo lahko prijeli v roke in jih prelistali. Dragocenejše pa so bile razstavljene pod steklom ali v posebnih vitrinah. Vse knjige so bile naprodaj in to z 10 % popustom. V posebnem oddelku smo si ogledali originalne ilustracije naših najbolj znanih mladinskih ilustratorjev. Za vse nas je bil obisk sejma resnično doživetje. MOJCA GUŠTIN, 8. b Koncert za igralca in igralko V mesecu novembru smo imeli predstavo Koncert za igralca in igralko v izvedbi SNG iz Maribora. Zaradi slabe obveščenosti je bila kljub kvalitetni predstavi dvorana na pol prazna (kar je za nas že kar značilno). Spodbudno pa je, da so se mladi pričeli zanimati za gledališko umetnost, saj je bilo več kot polovica obiskovalcev predstavnikov mlade generacije. Po predstavi so člani Srečnega novega gledališča organizirali pogovor z ustvarjalci predstave: z igralcema Mileno Muhičevo in Janezom Klasincem ter režiserjem (igralcem — povezovalcem). Zvedeli smo, da je ta predstava lepljenka aforizmov Žarka Petana, ki so bili povezani v vsebinske celote, ki nam je nudila uro in pol gledališkega užitka in sproščenega smeha. Pogovor je potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, zato je tudi stekel o problemih gledališča na Slovenskem. Med pogovorom pa so nam nakazali tudi nekaj novih smeri in možnosti za delovanje gledališkega in tudi drugega kulturnega življenja na Vrhniki. SNG O NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Broz J.: O kmetijstvu in vasi Broz J.: O značaju revolucionarne teorije za revolucionarnu praksu Bujandrić V.: Haloni 121 I i 1 M) \ u proti vpožarno j zaštiti Eksperimenti u demokratizaciji radnih odnosa Gasztany P.: Hitlerjeve tuje vojske I lic M.: Teorija i filozofija stvaralaštva Jaenecke H.: Beli gospodarji Janeković D.: Veliki mir Kome I j M.: Slovensko ekspresionistiOno slikarstvo in grafika kovačević V.: V okopih Španije 4 Likar M.: Mikrobiologija Laurent F.: Crni orkestar Ljubljana u borbi 1941—1945 Lukacz G.: Estetičke ideje Marić R.: Šahovske miniature Marinović D.: Paul Keres Mates L.: Međunarodni odnosi socijalističke Jugoslavije Nesvrstanost u suvremenom svijetu Ožbolt A.: Utrinki iz podzemlja Piekalkiewicz J.: Duga ruka Izraela Politička enciklopedija Popović M.: Državni amblemi... Prispevki B. Kidriča slovenski kulturi Radenović P.: Elementi sociologije Ribarič M.: Temelji delegatskega sistema Ristović L.: Pred nepriznatim sudom I-111 Salvadori M.: Konstrukcije v arhitekturi Samoupravno interesno organiziranje Slovenski koledar 1980 Sućeska A.: Istorija države i prava naroda SFRJ Šahovski informator Ptih B.: Pridite, predstava je! LEPOSLOVJE Mladinsko: Antić M.: Garavani sokak Cesar E.: Karei Destovnik Kajuh Filloux H.: Životinje u svom domu: Kitovi. Miševi. Pingvini. Pčele Fižolček, ogelćek in slamica Gunthorp K.: Lisica Mudrorepka Gunthtorp K.: Mačak Gnjurko ide u ribolov Gunthorp K.: Neočekivano iznenađenje Gunthorp K.: Pilić i vuk Hargreaves R.: Mu. Onko. Pučko. Riki. Škljocko. Tulko Hitrec H.: Eko Eko Janikovszkv E.: Baš me veseli! Janikovszkv E.: Kad bih bio... Janikovszkv E.: Kako da odgovorim.' Janikovszkv E.: Opet sam ja kriv Janikovszkv F..: Znaš li i ti'.' kufmann E.: Tko zna što se događa noću Kaufmann E.: Tko zna zašto kiši kaufmann E.: Tko zna zašto se može letjeti Kette D.: Švelja i škarice Krklec G.: Majmun i naočale Lovrak M.: Neprijatelj br. I Macourek M.: 6000 budilica Martić A.: Šašavi dan Matošec M.: Strah u ulici lipa Obrenović R.: Mi smo smešna porodica Paljetak L.: Miševi i mačke Peroci E.: Maca Papućarka Peroei E.: Reci sonce, reci luna Pjesme četiri vjetra Radović D.: Igre i igračke Rodan G.: Planeta ispunjenih želja Santin F.: Zašto i kako u prirodi Suhodolčan L.: Cepecepetavček Suhadolćan L.: Dvanaest slonica Suhadolćan L.: Norčije v gledališču Šaroliko carstvo životinja IV-VI Tomaš S.: Građani u prvom koljenu Vitez G.: Igra se nastavlja VVahlstedt V.: Aslak dječak sa Sjevera Zdravilno jabolko /a odrasle — slovensko: Bekš F.: Prvi borci Stražišar M.: Ciganka Vidmar J.: Obrazi Kokot A.: Kamen molka Šalamun T.: Po sledeh divjadi Prevodi: Woodward B.: Ni.\onov padec Gajatni A.: Ko odpreš to pesem V srbohrvatskem jeziku: Amurri A.: Kako ubiti suprugu i zašto Cook R.: Koma Đurićić B.: Preko zvezda do trnja Greene G.: Ljudski faktor Herr M.: Izvejštaji s bojišta Jovanović B.: Vidi izlaz pa udi Lebedinski S.. Košulja sa adresama Marinković Nf.: Ćakulete bez malicije McCullough C: Ptice umiru pjevajući I. II. Pavlićić P.: Umjetni orao Shaw I.: Prosjak i lopov Ustinov P.: Krumnagel Ces'irić D.: Voćka poslije kiše Dimić T.: Kana vavas ando foro Pesnici Vojvodine TEMELJNO SODIŠČE V UUBIJANl ENOTA NA VRHNIKI RAZPIS DEL IN NALOG STROJEPISKE I-a ali I-b razreda z najmanj 200 udarci na minuto. OD po Pravilniku (z najmanj 7 000 din mesečno). Nastop del in nalog strojepiske po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu na naslov: Temeljno sodišče v Ljubljani. Enota na Vrhniki. Vrhnika, Cankarjev trg 8. Vsem občanom želim srečno in uspehu polno novo leto 1980 kopimica — Fotokopirnica Močnik Bogdana Borovnica 1%. tel. 746-10$ Nudim usluge: kopiranje načrtov, fotokopiranje (aktov, dopisov, knjig, not itd.) na format A4 in A*. ZVEZA KULTURNIH ORGANI/ \( IJ VRHNIKA KINO-SEKCIJA VRHNIKA Spored filmskega gledališča za mesec januar 1980: petek, 4. 1. — francoska drama Več hodi in teci, da boš zdrav!« ari i pči )ar> j, Žij voR pO*oltko športno društvo Kurir je pod pokroviteljstvom ZTKO v po-»tltev dneva republike organiziralo »Tek po ulicah Vrhnike«. Or-=>vat!ra,orli 80 v b,lten »Pl»all: »Namen Teka po ulicah Vrhnike Je ' °Jf«nJe prijateljev hoje In teka in hkrati priložnost za tiste, ki so do 1 n°?al gledali le od strani In poslušali pripombe gledalcev.« ečpalJe obveščenost o tej vrsti zdravega telesnega udejstvovanja slaba. dek> PrižaJo tisti, ki so na vsakem koraku pripravljeni rušiti zdravo staro ntnto"vEĆ H0DI IN TECI' DA BoS ZDRAV<<- uu Tasrečo se krog kljub temu širi. Ne gre la za tek in hojo, gre tudi za kul-j? človeka, za pripravljenost na premagovanje naporov, za utrjevanje ritn Za sproščanje P° napornem delu. Tako ta koristna športna zvrst po-ac^a posamezniku, da laže kljubuje današnjemu hitremu tempu. ujn^elimo, da bi postal Tek po ulicah Vrhnike tradicionalen. ) Sr °9'ejmo še rezultate prvih treh v posameznih kategorijah: ibnNše pionirke: PO nihar Branka anif :iape|i Polona JgKobal Lucija joleterejše pionirke: djen parafolj Darja Natlačan Ada Hosta Joži • ove- ive)arejši pionirji: vrti' ~labe Jože ' °9n'n Borut J wenčič Boris /ečJi • DnO"alše mladinke: ■ Malovrh Karmen rad- 0nča Bri9'ta 3krXaj§j m,adinci: 3pC Moroz Stane anif f!,anovnik Miran ' Dobrovoljc Janez ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Kurir Vrhnika Atletski klub Postojna ŠŠD Kurir Vrhnika AK Postojna ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Kurir Vrhnika Borovnica ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Polet ŠŠD Kurir Vrhnika ŠŠD Kurir Vrhnika Starejše mladinke: 1. Modic Tina SK Brdo 2. Šimenc Silva SK Brdo Starejši mladinci: 1. Frumen Anton Vrhnika 2. Skvarča Slavko Rovte 3. Gerbec Boris Dragomer Mlajši pionirji: 1. Premrl Simon AK Postojna 2. Hrovatin Rok ŠŠS Kurir Vrhnika 3. Rupnik Janez ŠŠD Polet Članice: 1. Grom Boža Stara Vrhnika 2. Dežman Beta Šola Jnez Mrak 3. Vogrinc Nuška LIKO Verd Člani: 1. Smole Janko Breg 2. Petrovec Miro Breg 3. Urh Ivan Kamnik Veteranke: 1. Grom Mateja Šola Janez Mrak 2. Geč Terezija Podutik 3. Lampe Rožica Ljubljana Veterani A): 1. Gabrovšek Janez Vrhnika 2. Berme Anton AK Postojna Veterani B): 1. Kovač Štefan Vnanje gorice 2. Lampe Uroš Ljubljana 3. Geč Blaž Podutik Člani JLA: 1. Stojković Milan 2. Cvetkovič Vukoje 3. Šapunič Darko Kegljaški turnir v počastitev dneva republike V mesecu novembru je bil na kegljišču »Mantove« Izveden kegljaški turnir v počastitev dneva republike — 29. novembra. Pokrovitelj tekmovanja je bilo ŽTP Ljubljana — Gradbeno podjetje Ljubljana. Organizacija tekmovanja je bila poverjena Kegljaškemu klubu Tankist iz Vrhnike. Na turnirju je v šestih tekmovalnih dneh nastopilo 141 kegljačev iz 25 klubov ter 49 kegljavk iz 13. kegljaških klubov. Doseženi rezultati: moški (200 lučajev): Bizjak Darko Belcijan Franko Sajovic Peter Turk Bojan Urbas Tone 957 kegljev KK Tekstil Ljubljana 946 kegljev KK Tekstil Ljubljana 940 kegljev KK Tekstil Ljubljana 931 kegljev LL Tekstina Ajdovščina 925 kegljev KK Slovenija ceste Ljubljana Pri moških je nastopilo tudi 12 kegljačev domačega kegljaškega kluba Tankist. Dosegli so nekoliko slabše rezultate kot v letu 1978. Najbolj uvrščeni so bili: 887 kegljev 873 kegljev 863 kegljev 1. Petavs Rado 28. Špur Franc 39. Petkovšek Peter ženske (100 lučajev): Bele Majda Jakša Jožica Dremelj Irena P i mat Draga Slabe Silva 433 kegljev 419 kegljev 417 kegljev 414 kegljev 410 kegljev KK Kamnik KK Ljubljana KK Ljubljana KK Ljubljana KK Tekstil ŠAHOVSKE VESTI oda PRVENSTVO NOTRANJSKE ZA POSAMEZNIKE f^ovsko društvo Vrhnika je 25. novembra organiziralo tretje pr-Jo Notranjske za posameznike v počastitev dneva republike, 60 'J in SKOJ ter revolucionarnih sindikatov pod pokroviteljstvom Ke'Vrhnika. Emirju je sodelovalo več kot trideset šahistov iz Postojne, Cer-' Borovnice in z Vrhnike. Po predtekmovanju je v finalni skupini J dvanajst šahistov. Najuspešnejši so bili Vrhničani. Vrstni red: 1 J'n B. (Vrhnika) 9,2.-3. Mlinar (Vrhnika) in Jerič (Borovnica), 4. e ISa L. (Vrhnika) 7,5, 5. Hajne (Postojna) 7 točk itd. HITROPOTEZNI TURNIR drugem hitropoteznem turnirju 2. decembra za prvenstvo ŠD 2a tekmovalno sezono 79-80 je sodelovalo 18 šahistov. nentni red: 1. Gostiša L. 14,2.-3. Hadalin in Košak 13,5,4. Gostiša rjcj| 5. Markovič 12,5 itd. čejo šahovski klub. Aktivni šahisti pa želijo, da bi v njihovo sredino prišlo čimveč občanov, saj se zavedajo, da množičnost vodi tudi h kvaliteti. Pri ženskah so nastopile tudi 4 kegljavke Tankista, ki so dosegle naslednje rezultate: 20. Stankovič Silva 382 kegljev 21. Petkovšek Marinka 381 kegljev 24. Maksimovič Pavla 376 kegljev Prenovljeno kegljišče, na katerega je bila v letu 1979 nanesena plastika, ne omogoča doseganja tako visokih rezultatov kot prej, ko so bile asfaltne steze. To je bilo zlasti opazno pri kegljačih Tankista, ki smo bili v preteklosti navajeni dosegati precej višje rezultate in to nedvomno tudi na lažji način. Zato je tudi razumljivo, da sta se najbolje uvrstila člana državne reprezentance Bizjak in Belcijan (pa čeprav z veliko truda) in drugi kegljači, za katere plastika ne predstavlja posebne novosti, pa čeprav je »sveže« nanesena. Učenci — dobri organizatorji 23. novembra popoldne so po ulicah Vrhnike veselo zst^potale hitre tekaške noge. Bilo je namreč tekmovanje, ki se odvija že nekaj lot — »tek po ulicah Vrhnike«. Sodelovalo je več športnih društev. Tek se je začel s startom mlajših pionirk. Tekmovanje so nadaljevali mlajši pionirji, nato pa so se po spolu in starosti zvrstile še ostale vrste. Ko smo tekmovalci iz posamezne kategorije pretekli določeno progo, smo odšli v šolo na čaj. Po končanem tekmovanju je bila razdelitev nagrad. Ker smo tekmovali posamezno, tudi ni bilo nagrad za športna društva. Tako se je vsak boril zase. Vsi zmagovalci so bili poleg medalj nagrajeni še z bučnim aplavzom. Med organizatorji so se izkazali predvsem učenci osnovne šole Ivana Cankarja. Stali so na progi, na kontrolnih postajah, zaupali so jim bili še druge na-logb. Celo prometnike, ki so z avtomobilom spremljali tekače na progah, je vodil učenec C. -^reda. Ob tej priliki so izdali tudi bilten, v katerem so bile natisnjene razvrstitve tekmovalcev. Dobil ga je skoraj vsak tekmovalec ali pa predstavnik športnega društva. ROK HROVATIN.8. a do pn* »de asi tvc STANKOVIČ MILADIN ŠAHOVSKI KLUB BOROVNICA OBVEŠČA šahovske igre, da so klubski prostori odprti v torek in °d 18. do 22. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. sk'j°SnOVnošolsko mladino Pa v soboto od 16. do 19. ure. al le redki ljubitelji kraljevske igre, ki sicer ne tekmujejo, obiš- Naša atletinja zmaguje irH 8tadionu Staneta Mlakarja sem v mesecu novembru srečal 5tjC|V j petavs, mlado in obetavno ateltinjo atletskega kluba Tri-, * Kranja. Rojena je bila 6. maja 1963 v Ljubljani, s športom pa 'začela ukvarjati v osnovni šoli na Vrhniki, ko je njen talent 211 njen učitelj telovadbe Rafael Jaklič, ki ima največ zaslug za ^ atletske uspehe. j°Prei se je Marija ukvarjala z več športi. Izvrstno je igrala košarko in H_pana celo v selekcijo Notranjske, ki je dosegla lepe uspehe, uk-|i v Se 'e tudi z odbojko, največ pa seveda z atletiko. Odgovarjale L Se tekaške discipline, skok v višino, najboljša pa je bila v suvanju Ku r!cs ,ei diRcinlini ie doseala svoie naivečio uspehe. V osmem ra-L OS je na mitingu Notranjske sunila kroglo (3 kg) skromnih ijCfeJ*1.' a ,0 je zadostovalo za njeno prvo zmago na večjem tekmo-hitflip Pnsotne je tedaj bolj kot rezultat navdušilo njeno prvo mesto, ••7*ič trener in učitelj tov. Jaklič je vedel, da je zmožna še več Po -'r^9!1',osemletki je začela študirati v Kranju, obenem pa se je vpisala nji"! 'riglav. Njeni pravi treningi v novi sredini so bili zelo naporni in, S"rn po nienem končanem študiju?! Na Vrhniki, od koder je k^8' so namreč zelo slabi pogoji za trening in vadbo atletike. CJPočitnicami je recimo Marija trenirala na neurejenem vrhni-ijjj"1 »tadionu in na zanemarjenih objektih. Na Vrhniki pač ni člo-"»n* bi uskladil želje in potrebe boljših športnikov z objekti in I rT"5nl,ni sredstvi, ki jih imamo v občini v te namene. Zavedati bi '*|dUral1' *•nl dovo,J samo odkriti talent, marveč ga je potrebno Mh|, 9aJati- Le tako bodo Marija Petavs in njej podobni športniki V(j'bn° U8tvariali tudi vnaprej in ne bodo le svetleči se ideali po-^ v vrhniški športni kulturi/.. F. T. PODELJENE BLOUDKOVE ZNAČKE V novi telovadnici je šolsko športno društvo Kurir 27. novembra pripravilo telovadni nastop. Prikazali so aktivnost na urah telesne vzgoje. Ob tej priložnosti pa je predsednik TTKS Vrhnika Miro Zore v počastitev spomina na Stcnka Bloudka prvič izročil Bloudkove značke za večletno uspešno delo na področju telesnokulturne dejavnosti v naši občini zaslužnim športnim aktivistom. Priznanja so prejeli: ZLATO ZNAČKO KUKEC STANE — starejši, za vzgojno in strokovno delo na področju množičnosti in vrhunskega športa in za aktivno delovanje v samoupravnih organih telesnokulturnih organizacij. Pot ga je vodila od Sokolskih vrst v Ljubljani, kjer je kot naraščajnik pomagal delom kc irener mladinske košarkarske ekipe pri Športnem druš-*vu Partizan Vrhnika. V letih 1971 — 1975 je treniral žensko ekipo, ki je tekmovala v slovenski ligi. Zadnja leta pa vodi pionirsko košarko na Notranjskem. Poleg zahtevnega trenerskega dela pa opravlja še druga potrebna dela kot sodnik in organizator športnih tekmovanj. ALEKSANDER JERIČ za aktivno delovanje v samoupravnih in strokovnih organih v interesnih skupnostih, telesnokulturnih in drugih organizacijah. Po prihodu v Borovnico leta 1954 je zbral okrog sebe privržence šahovske igre in na njegovo pobudo je bil ustanovljen Šahovski klub Borovnica. Od ustanovitve je stalni član tekmovalne ekipe, ki je bila več let v vrhu slovenskega šaha. Sedaj si prizadeva za čimvečjo množičnost na področju šaha v okviru Nastop pionirk na športni manifestaciji v novi športni hali (Foto: Borčič) graditi dom na Taboru, preko ljubljanskih nogometnih klubov na Vrhniko, ko je leta 1939 sodeloval pri ustanovitvi nogometnega kluba. Po osvoboditvi pa je takoj začel z delom pri nogometu kot igralec, trener, funkcionar in sodnik. Za svoje delo je ob 50. letnici nogometne zveze Slovenije prejel posebno priznanje. Leta 1961 je sodeloval pri ustanovitvi Kegljaškega kluba Tenkist in bil njegov prvi predsednik. Leta 1972 je opravil izpit smučarskega sodnika in od takrat kot organizator sodeluje pri vseh množičnih in tekmovalnih prireditvah. SREBRNO ZNAČKO FRANC LEVSTIK — član TVD Partizan Borovnica, za dvajsetletno vzgojno in strokovno delo na področju množične in vrhunske dejavnosti. Začel je leta 1948 kot tekmovalec telovadne vrste. Bil je prvi Bo-rovničan, ki je (leta 1950) po vojni opravil tečaj za vaditelja in je ostal aktiven do leta 1970. Vodil je pionirske, mladinske in članske vrs*e orodne telovadbe. Ves čas je tudi aktivno deloval kot član upravnih organov društva in bil gospodar in načelnik. Neprecenljiva pa so tudi njegova prizadevanja pri vseh delovnih akcijah za obnovo objekta TVD Partizan Borovnica. BRONASTO ZNAČKO SIMON SELJAK za vzgojno in strokovno delo na področju množične in vrhunske športne dejavnosti. Kot član košarkarske ekipe je od leta 1959 aktivno sodeloval kot tekmovalec in z ekipo dosegel nekaj vidnih uspehov. Leta 1967 je začel z vzgojnim Letošnji dobitniki Bloudkovih značk Krajevne skupnosti in občine. Kot aktivni družbeno-politični delavec je bil nekaj časa tudi predsednik Občinske zveze za telesno vzgojo Vrhnika in pripravljalec samoupravnega dogovarjanja na področju telesne kulture kot član iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti. CELARC VERA za aktivno delovanje v telesnokulturnih organizacijah in za vzgojo in strokovno delo na področju množičnosti. Z orodno telovadbo se je aktivno ukvarjala od 1955 do 1964 leta kot tekmovalka v okviru partizanskega mnogoboja. V sezoni 1964/65 je opravila tečaj vaditeljice za pionirke in mladinke in od takrat dalje skrbela zanje v okviru TVD Partizan Borovnica. V letu 1973 je prevzela funkcijo tajnice društva in vse do danes je ostala aktiven član Izvršnega odbora tega društva. S svojim delom je pripomogla, da je društvo ena najbolj aktivnih organizacij v krajevni skupnosti Borovnica. ALOJZ PREK za vzgojno in strokovno delo na področju vrhunske športne dejavnosti. Njegova pot amaterskega tekmovalca se je začela 1971 vgokart •- športu, ki je na Vrhniki doživel bliskovit vzpon nato pa je dejavnost opešala. Ne glede na to pa s tekmovanjem ni prenehal in je dosegel nekaj vidnih rezultatov: dvakrat (1971.1975) je bil republiški prvak, dvakrat (1972. in 1973) je bil državni prvak, vidnejša mesta je dosegel tudi na mednarodnih dirkah v Jugoslaviji in inozemstvu. Letos je na državnem prevenstvu dosegel tretje mesto. Poleg tega pa je že od začetka kot amaterski delavec v smučarski sekciji ŠD Partizan Vrhnika sodeloval pri oblikovanju in vzgoji mladega smučarskega rodu. 12 NAŠ ČASOPIS DECEMBE NOVOLETNA KRIŽANKA ŽELJE ZA NOVO LETO Dl Ob vstopu v novo leto imamo velike žeh-poglejmo, kaj si želi v letu 1980 nekaj ankel občanov. si tac STEBLA J GREGA Želim si, da bi si v šoli nabral čimveč znanja, da bi vse znal. Želim, da bi vozniki (šoferji) bolj pazili na nas šolarje in da bi bilo na cestah manj nesreč. Samo Novo leto pa bi rad praznoval v gorah, pa ne vem, če se mi bo ta želja izpolnila. Rad pa bi, da bi bili vsi sošolci iz mojega razreda še naprej resnični prijatelji — kot smo sedaj. MARIJA LOGAR: V prihodnjem letu predvsem dobro zdrav)^ dober odnos med |iudrn'tyu lika moja želja pa je tudi« ' stanovanje, saj stanuje' C podstrešju stare hiše hov vode in sanitarij. Sporr%e, se tudi časov, ki jih nobef|e, ne privoščim, zato želii* c bodo naše trgovine dobW ožene. Rada pa bi, da timor, velike sreče tudi moj vr4(0 da se čimpreje poroči. Lj SLUGA SIMON Da bi lepo praznoval^8 bil še bolj srečen kot iT6" leto. Sedaj s sošolci nya' star papir in da bi ga vM njem letu nabrali še ' u bomo imeli več deni izlet. Da bi silvestrskol • vanje praznoval dolgo' tako spoznal čas nO 9 1 noči. Obljubljam pa, i'*t priden in se v šoli dob SEP PETER: Nimam posebnih želja, želim pa, da bi bil zdrav in bi lahko delal. Po Vrhniki namreč raznašam Dnevnik. Ravno pri tem pa imam probleme. Imam veselje do dela s strankami, čeprav se stranke včasih pritožujejo. Vendar nisem kriv za te obtožbe. Dnevnik dostavim vsaki stranki, ki je nanj naročena, vendar kaže, da tisti, ki dnevnika nimajo naročenega, vzamejo tujega. No, tako sem potem jaz kriv. Vprašali ste me, kaj si želim v prihodnjem letu. Lahko rečem, da želim, da bi tisti ne jemali časopisa naročnikom. To se dogaja predvsem v blokih. Vsem, ki se želijo naročiti na Dnevnik, pa sporočam, da se lahko nanj naroče pri meni in že naslednji dan ga bodo začeli prejemati. Vsem strankam želim srečno 1980. leto. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. ONA Sfvar ni v tem. Ne, sploh ne, tovariši! Nič nimam proti hotelom, restavracijam, proti planinskim postojankam. Bogato obložena miza me privlači, rad sem v dobri družbi in vsesplošnem veselju, pa vendar. .. Ostal bom doma: novoletno noč bom preživel z njo v postelji, samo z njo, razumete! Prvič sem jo videl v neki trgovini. Kdo bi si mislil! Bila je - - kot se reče — ljubezen na prvi pogled. Pomislite, iskal sem jo skoraj celo leto, doživljal zaradi nje ponižanja in neuspehe in sedaj je kar naenkrat tu, pred menoj, mami me z neko čudno silo in čari, ki se jim ne morem upreti. Res je bila izredna. Ravno moj tip. Idealna velikost, rjava, v bokih ne ozka ne preširoka, vitka in čudovito nežna. Takšne prilike se ne da izpustiti, tovariši! Samo trenutek napetosti, en gib, en moder trik je bil dovolj in že je bila moja. Vzel sem jo V roke in jo, kaj bi drugega, »odvlekel« v sobo. Vse je šlo gladko, ni se upirala. Nežno sem jo položil na posteljo, jo božal s pogledom zaljubljenca in komaj čakal, komaj čakal, da jo... Ostalo predvidevam, da že veste. Nikar ne sprašujte! Seveda, navlekel sem jo, »Nataknil«, kot bi rekli vi. Pravzaprav delam to vsak večer. Verjemite, ne morem več brez nje, ona je moj sen, vedno mehka, topla... vedno voljna... Vse vam je jasno, mar ne? Ostane mi še, da tudi vam zaželim takšne užitke in... srečno novo leto 1980... Jaz ga bom dočakal z njo, pravzaprav v njej, v moji ljubi in najdražji — PIDŽAMI. F. T. NOVOLETNA NOČ Bliža se nam z velikimi koraki, težko pričakovani dan, nestrpno pričakovani, vsak dan nam je bližji, dan razburjenja, vročičnega nemira, sreče, preteklosti, dan samote, grenkobe in optimizma za prihodnost... Silvestrovo— najdaljša noč v letu... Pa poglejmo, kaj menijo o njej občani: VERA: A silvestrovo? Ja, to je pa še tako daleč. Najbrž bo kje kakšen žur. Zbrali se bomo pri kom ali pa hodili od-do. Saj je novo leto, ne? In takrat so vsi tako odprti, tako blizu drug drugemu... Eden redkih dnevov, ko se lahko brez kompleksov srečaš s komerkoli, spoznaš, tudi ljubiš... Če bo tudi letošnje novo leto tako, bom srečna... SLAVKO: Ludnica ne? Kaj bom počel za novo leto? Ah, malo bomo »degustirali« razna vinčka pa likerčke pa dobre plate bodo na programu pa kakšen frajer se bo našel, ki bo zašopal eno, dve na kitaro. Pa... eh, malo nežnosti..... A kje bom? Pri kom? Oh, ko bi vsaj vedel!? DARJA: Silvestrov večer je za mnoge res najdaljša noč v letu. še posebno za tiste, ki ga praznujejo sami in takrat še bolj občutijo svojo osamljenost. STANE: Najlepše pri novem letu je tisti čudni vonj, tisti nedoločljivi občutek neznanega, prihajaj^ vznemirljivega, enkratnega... Polnoč! Za trenut* spomniš minljivosti. Potlej se razbesnijo zabave v glavnem izrodijo v zamorjeno pijančevanje. Vi komaj čakam... . MAJA: Dan kot vsak drug dan, eden izmed tris' ^ tinšesttdesetih. In če je slučajno zadnji, oziroma P t letu, to res ni nič takega. * TONE: Vsakdo se ima pravico zabavati, tak' "aj mu je všeč. Za novo leto še posebno. Komur je' razkazovanje toalet v bogatem hotelu s kristalni'' stenci, poškrobljenimi natakarji in blesteče zlagjj u nasmeški, naj praznuje tako. Vsaj za ta več* r° oprostimo malomeščanstvo... SILVA: Silvestrovo, škoda, ker je ta dan sam" 0| krat v letu. Ljudje so vsi nekam zmedeni, najbol pr ideje si utrejo pot na prosto. Novo leto in pust! » I kaj sta to? Ventila, odvodna ventila, ki jih ljudje,' L menjeni in omejeni s tisoč stvarmi, še kako po1' v3 jemo... i trj Tako čutijo novo leto in razmišljajo o njem (P Nekaterim se zdi pravi napoj sreče, drugim bre*^ nost, tretjim je vseeno. Vsi pa ga komaj čakat J