Ko začno ljudje Mednarodno farmacevtsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi razmišljati o zdravju, zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) in predpisi Evropske unije (EU). pomislijo na nas« Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila, dietetični in zeliščni proizvodi Veterinarski proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge (p KRKk Svojo prihodnost uresničujemo že danes. KRKA, p.o. Novo mesto, Slovenija, telefon: (068) 312 111, telefaks: (068) 323 152 Established • Ustanovljen 1996 Izdaja Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Glavna in odgovorna urednica Editor-in-Chief Nives Čorak Uredniški odbor Board of Editors Simona Kenk, Bill Pavlič, Ivan Plut, Lydia Zaje, Metka Zupančič Svet revije Editorial Advisors Jože Slobodnik (za VKO), Stane Kranjc (za KSK), Miha Luzar (za Gospodarsko zbornico), Marija Ahačič-Pollak (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, Cvetka Kocjančič, Branka Lapajne, Tone Kačinik Sodelavci Collaborators Veronika Bric, Tjaša Škof Avtorica grafične podobe Original Graphic Concept Nives Čorak Naročila in oglasi Subscription and Advertising Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV 770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, ON M8W 3W2, Canada Tel: (519) 884-941 3 Fax: (519) 884-4464 E-mail: sdbslo@wchat.on.ca Prosimo, da ob naročilu oglasa priložite vso potrebno dokumentacijo (logotip, fotografije, tekste), na naročilnici pa označite velikost in število oglasov. Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. For advertising please forward all necessary documentation (logo, photos, texts) and mark the size and number of adds. The editors have made every reasonable effort to provide accurate and authoritative information, but they assume no liability for the accuracy or completeness of the text. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. All rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada Na naslovni strani • Cover St. Michael Cathedral (1848) the Oldest Catholic Church in Toronto, Toronto Fotografirala • Photograph by Nives Čorak 4 Uvodna beseda • Introduction Pisma* Letters 5 Naši bralci sprašujejo • Questions 5 Iz Slovenije • From Slovenia Slovenia's Foreign Debt Unemployed on Year-End Two thumbs up for Slovenian students in math and science 7 Novice iz kanadske slovenske skupnosti • News from Canadian Slovenian Community Nova knjiga Teda Kramolca Slovenski narodni dom Lipa Park Alojzij M. Ambrožič - kardinal Radio Glas kanadskih Slovencev na CHIN-u Kako Živimo Slovenci v Kanadi Kulturnni večer v Torontu - prikaz Ivana Krambergerja Lep pozdrav, Hamilton! Walter Ostanek ponovno nominiran za Grammy Montreal v kleščah ledenega dežja Governor Voinovich (OHIO) Congratulates Goodyear 13 Kanadski slovenski kongres • Canadian Slovenian Congress Svetovni slovenski kongres Kanadski slovenski kongres 14 Prazniki • Holidays Osmi marec - dan žena 15 Poezija • Poetry Poezija Mirjane Murtich 16 Odprti album • Open Album Jože Slobodnik - uspešen podjetnik in človekoljub 18 Jezik • Language They Speak It and They Write About It 21 Zdravje • Health Can Today's Generation Live to Be 120? 23 Šport • Sport Synchronized swimming, is it a sport? 24 Križanka • Crosswords 26 Kulinarika • Gastronomy Humor uvodna beseda pisma • letters Po 45 letih je februar v Torontu topel. Otoplitev zraka je oživela mestne ulice in začutiti je pomlad. Letošnji februar pa bo seveda zapisan zaradi dogodka, ki nam bo Slovencem, ostal zelo dolgo v spominu. Sobotno sončno opoldne v Rimu, na Berninijevem baročnem trgu, izpred cerkve Sv. Petra, kjer krožna kolonada zaobjema množico pod vedrim nebom, stoječo, sedečo, v pričakovanju posvetitve nadškofov v kardinale. Med nadškofi je bil tudi Alojzij Ambrožič, Slovenec, ki živi v Torontu. Katedralo Sv. Mihaela v Torontu, v kateri nadškof, sedaj kardinal, deluje, pa smo izbrali za naslovnico Glasila, da bi približali ozračje iz tukajšne sredine. Ob slovenskem kulturnem prazniku nam je v minulem mesecu Veleposlaništvo Slovenije v Ottavvi podarilo koncert harfistke Mojce Zlobko in violinista Francija Rizmala. Članek o koncertu boste lahko prebrali v naši naslednji števiki Glasila. Majska številka Glasila vam bo tudi približala kanadski tradicionalni pomladni običaj -zbiranje javorjevega sirupa, izpod peresa Staneta Kranjca. Mesec dni po kulturnem prazniku praznujemo 8. marec dan žena. Kultura družbe se vrednoti tudi po tem, kako pomembna-ovrednotena je vsaka posameznica ali posameznik družbe. S praznikom poskušamo samo ponovno opozoriti in se zamisliti nad vsakodnevnim odmikom od še daleč resnično idealnega stanja. V pričakovanju toplih pomladnih dni, upamo, da boste našli trenutek za izpolnitev priložene radijske ankete in ankete Glasila in nam s tem pomagali pri nadaljnem delu in oblikovanju radijske ure in revije Glasilo. Nives Čorak Glavna in odgovorna urednica UREDNIŠTVO GLASILA IŠČE Uredništvo Glasila nujno išče sodelavko/sodelavca za grafično pripravo revije v mesecih junij, julij, avgust in september. Delo je prostovoljno. Potrebno je znanje slovenščine in angleščine, ter programov Page Maker 6.5 in Adobi Photoshop 4.0. Interesenti pokličite telefonsko številko (416) 932 8592. Spoštovani! Vaše Glasilo je neverjetno dobro, sijajen primer vitalnosti in intelektualnega nivoja. Skušal ga bom čimbolj razširiti. Prisrčen pozdrav, Tomaž Šalamun New York, NY, ZDA Dear Editor, I just received the last issue of Glasilo and wanted to tell you how beautiful it is. Very good looking and interesting besides! I compliment you and your staff and wish you well. Corinne Leskovar Editor of Zarja - The Dawn Chicago, ll, USA Spoštovani, Z veseljem vam sporočam, da sem prejel obe številki časopisa Glasilo, ta teden pa tudi najnovejšo, t.j. šesto šetvilko tega zanimivega dvomesečnika. Kot naročnik se zavedam pomembnosti slovenskih medijev izven Slovenije in se vam za odziv prav lepo zahvaljujem. Lep pozdrav, Vid Prezelj Toronto,ON, Kanada Spoštovano uredništvo, Prejel sem zadnji dve številki Glasila, lepi sta, veliko novega in poučnega. To je nekaj, kar smo potrebovali že desetletja. Nekaj kanadskega, slovenskega, nekaj kar nas povezuje kot Slovence, nam prinaša košček domovine in tradicije. Ko se vživljamo v kanadski svet, z velikim veseljem hlastamo po tem, kar je slovenskega. Začeli ste z dvomesečno izdajo, vsi pa upamo, da iz malega raste veliko in da bo na zdravih koreninah Glasilo preraslo v obširnejše izvode oz. izdaje. Frank Leben Georgetown, ON, Kanada Vesele velikonočne praznike vam želi družina Urbane! naši bralci sprašujejo from slovenia V rubriki Naši bralci sprašujejo vam na vaša vprašanja posredujemo strokovne odgovore iz slovenske ambasade v Ottavvi. Na vprašanja, ki jih zastavljajo bralci in utegnejo zanimati širši krog naših rojakov, odgovarja svetovalec veleposlaništva Republike Slovenije v Ottavvi, g. Goran Križ. Uvoz blaga brez plačila carine enkrat letno ? Državljani Republike Slovenije, ki so najmanj 12 mesecev delali v tujini, so enkrat na leto oproščeni plačila carine za predmete, ki jih prinesejo s seboj in niso namenjeni nadaljnji prodaji (darila družini in podobno), do skupne tolarske protivrednosti 570 ekujev. Olajšave ni mogoče uveljaviti za predmete, katerih posamična vrednost je višja od 570 ekujev v tolarski protivrednosti. Če vrednost blaga presega določeno vrednost, se lahko oprostitev plačila carine odobri le za blago do te vrednosti, pri čemer pa se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti. Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine, mora poleg ustne carinske deklaracije carinskemu organu predložiti še seznam predmetov, ki jih prinaša s seboj, lastno izjavo, da v tem koledarskem letu še ni uveljavil ugodnosti po tej zakonski osnovi, dokazilo o delu v tujini in čas trajanja dela v tujini. Delo v tujini dokazujejo državljani s potrdilom veleposlaništva, potrdilom Zavoda za zaposlovanje v RS, preko katerega so bili poslani v tujino, oziroma z ustreznim potrdilom domačega podjetja, ustrezno listino tuje službe za socialno zavarovanje ali tujega delodajalca, oziroma na drug ustrezen način. Če državljan nima katerega od naštetih dokazil, mu carinski organ zakonske ugodnosti ne more priznati. Glede na pogoj, da so do oprostitve plačila carine upravičeni le državljani RS, ki so na delu v tujini, te ugodnosti ne morejo uveljaviti: • dijaki oziroma študentje, • upokojenci, • osebe, ki so prijavljene na borzi dela, • osebe, ki imajo v tujini samo bivalno vizo. Če mejni carinski organ zavrne ustno deklaracijo za oprostitev plačila carine, lahko državljan RS, ki je na delu v tujini in meni, da je bil njegov zahtevek neupravičeno zavrnjen, zahteva, da preda blago nadzornemu carinskemu organu v notranjosti države, vendar mora carinski delavec upravičenca obvestiti, da so zanj s tem nastali dodatni stroški. V tem primeru lahko upravičenec uveljavlja ugodnosti tudi pri carinskem organu v notranjosti države. Vrednost blaga upravičenec dokazuje z računom, če ga nima, vrednost blaga oceni carinski delavec. Račun se lahko glasi tudi na ime ožjega družinskega člana, če potuje skupaj z upravičencem. Slovenia's Foreign Debt Totals US$ 4.2 billion in end-November The foreign debt of Slovenia reached US$ 4.253 billion in end-November; the long-term debt totaled US$ 4.1 19 billion and the short-term one US$ 134 million, according to December's issue of Bulletin of the Bank of Slovenia. Unemployed onYeai^End The National Employment Office had 128,572 persons registered as unemployed at the end of 1997.This was 1.7 percent more that the month before and 3.3 percent more than in December 1996. Among jo-seekers, 43 percent were those aged over 40, while nearly a half were unemployed who only had primary or secondary school. In view of the constantly rising unemployment trend, the National Employment Office (NEO) has prepared a restructuring programme, under which the office's mission would change from providing social security for the unemployed and formulating an active employment policy to providing professional assistance for the unemployed to help them find jobs as quickly as possible and active long-term unemployed. NEO's restructuring is to complete until 2001. Ljubljana, I February The average gross salary in November totaled SIT 149,213, a o.7-percent rise over October and an 8-percent rise over November 1996, according to the National Statistical Office.The average net salary in the same month reached SIT 93,913, o.5 percent more a month before and 7.8 percent more than in the same month in 1996. The average gross salary in the January-to-November period last year amounted to SIT 143,023, with the average net salary reaching SIT 90,485.The former was 11.7 percent up over the same period 1996, while the latter increased I 1.4 percent. Winners of the 1998 Prešeren Awards are scenographer Meta Hočevar and writer Saša Vuga, while Prešeren Fund awards were this year given to sculptor Jakov Brdar, choreographer Matjaž Farič, writer Uroš Kalčič, actress Milada Kalezič, designer Eta Sadar Breznik and film director Igor Sterk. The Prešern Award is the highest prize conferred in recognition of artistic achievements in Slovenia. It was first presented in 1947.While there used to be three winners, the latest practice has been to confer two Prešern Awards only, and up to six Prešeren Fund awards. Ljubljana, 24. February Canadian citizens of Slovenian origin who attended ordination of Cardinal Alojzij Ambroži; in Vatican City last weekend visited Slovenia on Tuesday. Representatives of the Slovenian Committee from Toronto, Jože Slobodnik and Jože Kastelic, were received by Mihaela Logar, state secretary in the Foreign Ministry. The guests visited the headquarters of the Red Cross Slovenia (RKS), where the Secretary General Mirko Jeleni; told them about the organization's plans and a fund-raising campaign to modernize a youth rehabilitation and holiday centre at Debeli rtič, the only Slovenian coastal health resort for children.This year too Slovenians from Canada will organize a big bingo game to help Debeli rtič. The Canadian delegation will visit some other institutions in the following days. On Friday they will visit the National Assembly and will be received by International Relations Committee Chairman Jelko Kacin. Ljubljana, 24 February A delegation of Quebec National Assembly arrived for a two-day visit in Slovenia on Tuesday led by Spaker Jean-Pierre Charbonneau. Quebec legislators will try to get a grip on economic and political situation in Slovenia as they visit the coastal town of Piran in the afternoon and during their meetings on Wednesday in the National Assembly, Ministry of Economic Relations and Development as well as the Chamber of Economy of Slovenia (GZS).Their talks with Minister of Economic Relations and Development Marjan Senjur will focus on economic cooperation between Slovenia and Quebec. Slovenia's exports to Canada amounted to US$ 25.6 million and imports to US$ 30.8 million in the first eleven months of 1997. Slovenia's exports were thus down by 14.4 percent from the same period in 1996, while its imports from Canada declined by 18.8 percent in the period. Although trade between the two countries decreased last year, both sides are interested in intensifying their cooperation. A Slovene business delegation is expected to visit Toronto and Montreal in May.The visit is being organized by the GZS and Canada's office for promotion of trade (TFCO). Economic cooperation between Slovenia and Canada is currently being conducted on the basis of some agreements concluded between the governments of former Yugoslavia and Canada. Slovenia has succeeded a Trade Agreement from 1973. The Slovenian side sent to Canada a draft agreement on economic and trade coop- eration between Slovenia and Canada in 1996, but has not received and answer since. Slovenia in addition succeeded an agreement on mutual protection and promotion of investments concluded between former Yugoslavia and Canada in 1979. In 1993 Slovenia sent to Canada a draft agreement on investment protection and promotion and has received a Canadian draft agreement on foreign investment protection.The Canadian side has asserted a possibility to start negotiations on the issue. Slovenia is interested to conclude also a double taxation agreement with Canada.The first round of negotiations on the issue was carried out in 1995. TWOTHUMBS UP FOR SLOVENIAN STUDENTS IN MATH AND SCIENCE Dr. Tone KaCinik I do not know about you, but as far as I am concerned, I am interested and attracted to the articles which deal with various topics from European scene. If in any of those publications Slovenia as a country or Slovenians as people are mentioned - my personal interest is at its peak. So, not too long ago I glanced through an article which was dealing with the results achieved in standardized international testing in math and science. I would be very dishonest if I told you that I was an excellent high school student with great marks. Like history that can reflect much better on its past then present, so can I analyze much more objectively my own performance. There is no doubt that the rule number one in math and science is understanding. You have to understand and fully comprehend the subject - to be able to learn it successfully. Right there is a trick - quite often when we do understand, we think that is it - now we do not have to worry any more. No, no, absolutely not, understanding by itself is not good enough - to be able to achieve a good result in your test or exam, you have to practice to gain speed and confidence. We often forget that during the exams we are under pressure which in some students can cause a mental block. Only when we are well prepared through repetition in problem solving - will we be at ease - even when faced with slightly different quizzes than those that were presented to us as samples.Yes, with math and science you have to utilize all of your willpower - trying to resolve and clarify for yourself the system which will lead you to right answer. Quit often this neuro-physiological process may feel like heating up the brain itself. Getting back to the Slovenian students who participated in the third International Mathematics and Science study, which tested 500.000 grade seventh and eighth students in 45 countries, made us all very proud. In math Slovenian grade 8 students collected 541 points and placed 10th ahead of Austria, Bulgaria, France, Hungary, Russian Federation,Australia, Ireland, - Canada came in 18th before Belgium (French) and Thailand.Ahead of us was number one Singapore, S. Korea,Japan, Hong Kong, Belgium (Flemish), Czech Republic, Slovakia, Switzerland, Netherlands. Grade 7 students did not do as well, but still placed 16th overall, ahead of Austria, Thailand, Canada and France. In science grade 8 Slovenian students achieved a solid 8th position right behind best Singapore, Czech Republic, Japan, S. Korea, Bulgaria and Netherlands.We were followed by Austria, Slovakia, Russian Federation, Ireland, Sweden, US, Canada, which came in 18th again, Germany and Norway. Grade 7th science students achieved the best score for Slovenia.They collected 530 points and took with this result position number six. Better then us were only Singapore -number one, followed by S. Korea, Czech Republic, Japan and Bulgaria. On the same scale Slovenia was followed by Belgium (Flemish), Austria, Hungary, Netherlands, England, Slovakia, US, Australia, Germany, Canada, Hong Kong, Ireland, Thailand and Sweden! It seems to me that great achievements by Slovenian students are the result of old traditional Slovenian teaching methods with lots of tests, memorization and competition among students and schools. Of course there is no doubt that the key to good results in math and science is having good teachers as well.The teachers must be engaging, enthusiastic leaders who want to show children more than the minimum. From my own school years I remember that we always looked up and respected good students in math and science and considered them to be very smart and gifted. It was a nation's tradition that all of the students who did well in math and science were very proud about their personal achievements! SLOVENSKI NARODNI DOM LIPA PARK Francka Seljak GLOBE AND MAIL O SLOVENIJI V začetku januarja je bil v torontskem časopisu Globe and Mail zanimiv članek o Sloveniji. "Za avanturiste in izvoznike je Ljubljana nova Meka", je zapisal avtor članka Andrew Cohen. "Kot mesto s 330.000 prebivalci je Ljubljana izredno napredna: ima dva simfonična orkestra, tri umetniške akademije in sedem gledališč. V novembru je gostila filmski festival, mednarodni knjižni sejem, pohištveno in tehnološko razstavo. Narod kmetov je postal narod umetnikov in trgovcev. Vse to se odvija naravno, kot da je bilo v Sloveniji vedno tako. V nekem smislu je res bilo. V resnici za te ambiciozne ljudi uspeh ni nov fenomen in majhnost države ni ovira - svet bo to uvidel, ko bo odkril Ljubljano." Te besede so vsekakor velika vzpodbuda vsem, ki smo pripadniki tega naroda. NOVA KNJIGATEDA KRAMOLCA Konec lanskega leta je pri Slovenski matici v Ljubljani izšla druga knjiga torontskega pisatelja in slikarja Teda Kramolca. Naslov romana je Potica za navadni dan. V romanu je v ospredju razmišljanje o pomembnosti človekovega bivanja. Pred nekaj leti je pri Cankarjevi založbi izšla njegova zbirka črtic z naslovom Podobe iz arhivov. ilustracija iz knjige "Potica za navadni dan" V preteklem letu je društvo Lipa Park v St. Catharinsu slavilo 30-letnico aktivnega delovanja. Društvo šteje okoli 330 članov - slovenskih izseljencev iz raznih predelov Slovenije, pa tudi Slovencev druge in tretje generacije. Društvu letos predseduje belokranjski rojak Joseph Bayuk. Pod njegovim vodstvom so člani ob 30. letnici zelo lepo obnovili svoj društvenu dom, dogradili in povečali kuhinjo ter zgradili nov prostor za razne potrebe. Začetki društva segajo v leto 1967, ko so člani kupili zemljo blizu mesta St. Catharines in na njej zgradili lep društveni dom. V dvorani, ki sprejme do 450 gostov, je lep gledališki oder namenjen kulturnim prireditvam. Mnogo ljudi obišče društveni dom zaradi odlične kuhinje, ki gostom postreže s slovenskimi jedrni za vsako priložnost. Veliko pokrito plesišče med zelenim drevjem, v hladu prijetne poletne sence, je pravo vabilo za piknike in športne igre, ki jih poleti in pozimi ne manjka. Letni program napolni od deset do dvanajst prireditev, od piknikov, kulturnih prireditev do raznih festivalov, od katerih so še posebno popularni multikulturni festival, festival češenj in festival klobas in pa gostovanja kulturnih in glasbenih skupin iz Slovenije in od drugod. Letos bo društvo gostitelj devetega meddruštvenega Slovenskega dne, ki ga vsako leto skupno prirejajo društva iz niagarskega področja. Člani Lipa Parka so ponosni na društveni dom in na društvo samo, zato radi poprimejo za delo, pa tudi na kulturnem področju so zelo aktivni. Igralci na diatonično harmoniko so osnovali svoj orkester, ki se imenuje "Lipa Park Button Box Club" in je zelo popularen, ne samo na številnih društvenih prireditvah, ampak tudi med rojaki v ZDA, tudi izven slovenske skupnosti, saj je pred leti nastopil v reklami za potovalno agencijo Sears Travel Club. V okviru društva so tudi recitatorska skupina mladih, pevska skupina in plesna skupina, ki nastopajo na raznih društvenih prireditvah, ter lovska družina, ki organizira lovsko in ribiško dejavnost in vsako leto poskrbi za divjačino, ki jo gostje lahko pokusijo na tradicionalnem lovskem banketu. Društvo Lipa Park je posebno ponosno na zelo aktivno in in močno dramsko skupino, ki je bila ustanovljena pred šestimi leti. Člani dramske skupine s krajšimi nastopi sodelujejo pri raznih proslavah in tako kulturno bogatijo društvene prireditve. V šestih letih so predstavili tri daljše gledališke predstave - Finžgarjevi drami Razvalina življenja in Prisega o polnoči ter komedijo Mihe Kunaverja Naročena zmešnjava. S temi igrami so gostovali v večih mestih po Kanadi in ZDA. Člani Dramske skupine niso več rosno mladi, pa tudi ne študirani igralci, pač pa skromni amaterji, ki želijo vnesti v slovenska srca nekaj lepih trenutkov. Z močno voljo se trudijo, da bi predstavili like in se vživeli v okolje, ki ga predstavljajo. Vsi člani skupine so prišli v Kanado pred približno tridesetimi, štiridesetimi leti, vendar je slovenščina še vedno v mislih in v srcih, zato skušajo na ta način ohranjati materni jezik in njegovo lepoto in slovensko kulturno dediščino približati tudi otrokom ter jih zanjo to navdušiti. V poseben ponos je, da bo šestnajstčlanska dramska skupina letos aprila gostovala po Sloveniji, da bo lahko rojakom v domovini pokazala, da po toliko letih bivanja v tujini slovenska beseda še ni zamrla. Za realizacijo te turneje gre zahvala Slovenski izseljenski matici in Ministrstvu za Slovence po svetu, ki sta obljubila pomoč. Z veseloigro Naročena zmešnjava bo skupina nastopila na Vrhniki, v Idriji, v Kortah pri Kopru, v Kranju, Celju, Beltincih in v Kostanjevici ob Krki. Priprave za turnejo so v polnem teku' člani pridno vadijo, da bi izboljšali vse podrobnosti, še posebej pevske točke. Obenem pa organizirajo razne prireditve za zbiranje denarja, ker se zavedajo, da bodo stroški te turneje veliki. Upajo, da bodo na pomoč priskočili tudi kanadsko-slovenski sponzorji. Dramska skupina upa, da bo ta turneja poglobila zanimanje za dramsko dejavnost ne samo med člani društva, pač pa tudi med izseljenci nasploh. DR. ALOJZIJ M. AMBR02IČ - kardinal Cvetka Kocjančič Leta 1989, ko je dr. Alojzij M. Ambrožič v torontski nadškofiji nasledil bivšega nadškofa kardinala Carterja, ga je novinarka časopisa Toronto Star po pomoti že imenovala kardinal, čeprav ta visok cerkveni položaj ni avtomatsko pripadal torontski nadškofiji, saj sta bila v torontski nadškofiji od njene ustanovitve leta 1870 med nadškofi samo dva kardinala. Pa vendar je to nakazovalo možnost, da bo s časom postal kardinal, in Slovenci smo na tihem upali, da se bo to čimprej zgodilo. Kljub temu pa je novica, da ga je letos 18. januarja papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala, prišla kot veliko presenečenje. Kardinal Alojzij M. Ambrožič se je rodil 27. januarja 1930 v Gabrju blizu Dobrave pri Ljubljani. Gimnazijo je med vojno obiskoval v Ljubljani. Na svojo mladost v domovini in na študijska leta ima lepe spomine, pa tudi grenkih spominov na grozote druge svetovne vojne še ni pozabil. Maja 1945. leta se je Ambrožičeva družina - oče Alojzij, mati Helena, njunih pet sinov in dve hčeri -pridružila beguncem v Avstriji, tako da je študij nadaljeval v begunskih taboriščih v Vetrinju, Lienzu in Spittalu. Po prihodu v Kanado je vstopil v semenišče Sv. Auguština. V duhovnika ga je 4. junija 1955 posvetil kardinal James McGuigan, prvi kardinal v torontski nadškofiji. Po enem letu duhovniške službe v Port Colbornu, v Ontariu, se je vrnil v Toronto in v semenišču Sv. Auguština poučeval latinščino. V letihl 957-1960 je opravljal podiplomski študij v Rimu in po vrnitvi je sedem let poučeval teologijo v semenišču Sv. Avguština. Leta 1970 je doktoriral iz svetopisemskih ved na univerzi v Wurzburgu v Nemčiji, potem pa je šest let predaval na teološki fakulteti Toronto School of Theology in bil obenem dekan semenišča Sv. Auguština. Maja 1976, ko je bil posvečen v škofa, je akademsko življenje zamenjal za pastoralno. Kot pomožni škofje bil odgovoren za katoličane v centralnem torontskem območju in za priseljence. Ker je sam doživljal tragiko izseljenskega življenja, in to v najhujših letih po drugi svetovni vojni, je lažje razumel vernost in problematiko priseljencev, ki so prišli v Kanado iz političnih, ekonomskih ali drugih razlogov. Tudi to, da govori šest jezikov, mu je omogočalo boljše stike s priseljenci. Pri tem pa seveda ni opustil prizadevanje za versko vzgojo. Obiskal je vseh 43 katoliških srednjih šol v škofiji, da bi utrdil verski program na teh šolah, kot član Komisije za krščansko vzgojo pri Kanadski škofovski konferenci pa je aktivno sodeloval pri reviziji kanadskega katekizma. Objavil je tudi nekaj samostojnih publikacij v angleščini in slovenščini, kot tudi vrsto teoloških člankov. Leta 1986, ko je tedanji torontski nadškof kardinal Carter zaradi bolezni zaprosil za pomočnika, je papež Janez Pavel II. nepričakovano imenoval dr. Ambrožiča za škofa pomočnika s pravico nasledstva. To je sprožilo val navdušenja, liberalni krogi pa so se bali dalekosežnih posledic tega imenovanja, ki je nekako nakazovalo novo dobo v katoliški cerkvi v Torontu. Liberalna miselnost nekaterih katoličanov je namreč že močno prerasla meje reform II. Vatikanskega koncila in vernost kanadskih katoličanov, tako da vernikom ni več nudila duhovne in psihološke stabilnosti. Božja volja ni bila zanje več nekaj samo po sebi umevnega. Moderni človek hoče sam obvladovati svoje okolje in oblikovati Boga po svoji podobi, zaverovan v prepričanje, da sam ve, kaj je zanj dobro in kaj slabo, čeprav vsa človeška zgodovina potrjuje, da ima odstopanje od naravnega reda ima pogosto drastične posledice v dolgoročnem merilu. Tako so tudi liberalni katoličani pričakovali, da bo Cerkev oblikovala vero po njihovih željah in so se zatorej bolj navduševali za take voditelje, ki bi to upoštevali. Dr. Ambrožič ni bil na spisku tistih cerkvenih dostojanstvenikov, ki bi svoje prepričanje obračali v prid modernim tokovom, tudi za ceno svoje popularnosti ne. Zagovarja stališče, da morajo katoliški verniki, če se hočejo šteti za vernike, sprejeti določene nauke, ki jih Cerkev uči z absolutno avtoriteto, in da Cerkev ni demokratično telo, kjer bi verniki skupno odločali, kaj bodo verjeli in kaj ne, pač pa je naloga Cerkve, da oznanja Kristusovo resnico v ugodnih in neugodnih časih. Časi, v katerih je dr. Ambrožič nastopil svojo nadškofovsko službo, nikakor niso bili naklonjeni temu radikalnemu vračanju h Kristusu, čeprav je papež Janez Pavel II. ob vsaki priložnosti na to opozarjal. Pa vendar je bilo pri vseh verah zaznati smernico vračanja k verskim tradicijam, k spoštovanju verske avtoritete. Vizija nadškofa Ambrožiča, da se Cerkev v določenih ključnih stvareh ne more prilagajati vernikom, pač pa se morajo le-ti prilagajati Cerkvi, počasi prihaja tudi v zavest njegovih kritikov. Kot je nedavno izjavila Janet Somerville, glavna tajnica Kanadskega sveta cerkva (The Canadian Council of Churches), je nadškof Ambrožič "do sedaj zmerno in dokaj stabilno in mirno vodil ogromno in raznoliko nadškofijo". V primerjavi s svojim predhodnikom, kardinalom Carterjem, ki je bil pogosto v središču pozornosti torontskih medijev, je nadškof Ambrožič do medijev močno zadržan. Stik s katoličani ohranja preko za kardinala presega zgolj katoliške okvire. Kot je sam izjavil, je njegovo imenovanje "priznanje mestu Torontu, ki je, kot nakazuje ime, zbirališče ljudi različnih kultur in jezikov, ki so prišli sem iz različnih kontinentov in potrpežljivo skupaj delajo in so vedno pripravljeni, da se drug od drugega učijo, duhovno poglabljajo in bogatijo", je pa tudi "priznanje Kanadi, njenemu mednarodnemu pomenu pri pospeševanju razvoja in miru". In kaj pomeni imenovanje nadškofa Ambrožiča za kardinala Slovencem? V letu, ko pričakujemo razglasitev škofa Antona Martina Slomška za svetnika, je ta novica prišla kot presenečenje in Slovenci doma in širom po svetu smo nadvse ponosni, da je bil med novoimenovanimi kardinali človek našega rodu. Slovenci smo imeli v vsej svoji zgodovini do sedaj samo enega kardinala -kardinala Missio, zato to imenovanje pomeni veliko čast za ves slovenski narod. Da je bil Slovenec izbran za kardinala v Kanadi, pa je še dodatna čast, visoko priznanje celotni slovenski skupnosti, v kateri je nadškof Ambrožič odraščal in ji je tudi kot zaveden Slovenec ostal zvest. Kljub svoji prezaposlenostije večkrat maševal Slovencem na posebnih slovesnostih. Posebno nepozabna pa je njegova podpora v času slovenskega osamosvajanja v letu 1991. duhovnikov po župnijah in neposredno s pastoralnimi pismi. Na ta način pride do izraza tudi njegova bolj čustvena, sočutna stran do trpečih ljudi, ki jo novinarji pri njem često spregledajo. Njegova močna in odločna osebnost, njegova sposobnost internacionalnega mišljenja - modrost, ki si jo je začel nabirati že kot otrok v matični domovini in pozneje kot begunec, kot kanadski priseljenec ter kot študent v Rimu in v Nemčiji, pa seveda kot svetopisemski strokovnjak - mu omogoča, da samozavestno vztraja pri viziji, ki naj bi katoličane popeljala v tretje tisočletje. "Imenovanje za kardinala je neizmerna čast, vesela in vzpodbudna potrditev. Svetemu očetu, papežu Janezu Pavlu II., sem globoko hvaležen," je v izjavi za tisk povedal nadškof Ambrožič na dan imenovanja. "Zavedam se, da to imenovanje vsebuje poziv za bolj intenzivno vodstvo in prizadevanje. Imenovanje je priznanje torontski nadškofiji, njenim številnim prizadevnim duhovnikom in diakonom, požrtvovalnim vernim možem in ženam, pomožnim škofom, predvsem pa poldrugemu milijonu vernikov, ki združeno slavijo Gospodov dan ob nedeljah v petindvajsetih jezikih, ki živijo svojo vero v Gospoda in v Njegovega Kristusa v okviru luči in sence sodobne družbe, skrbijo za revne in šibke in vzgajajo otroke v prepričanju, da imajo pravico do katoliških šol." Pomen imenovanja nadškofa Ambrožiča Gospod Valentin Batič, predstojnik slovenskih lazaristov v Kanadi, je občutke kanadskih Slovencev strnil v naslednjih besedah: "Veseli in ponosni smo, da je sv. oče Janez Pavel II. imenoval za kardinala našega rojaka, človeka, ki je bil v življenju veliko preizkušan. Nadškof Ambrožič je vedno analiziral dogodke s prodornostjo duha in z odličnimi intelektualnimi sposobnostmi vzbujal pozornost med kolegi. Vsi duhovniki in verniki vidimo v njem veliko oporo, ki nas kot sidro sredi liberalnih tokov zadržuje, da se ne razbijemo in potonemo. S hvaležnostjo v srcu prosimo Svetega Duha, naj kardinala Ambrožiča bodri, vodi, poživlja, razsvetljuje in napolnjuje z obiljem darov, da bomo vsi verni skupaj z njim pogumno prestopili prag tretjega tisočletja in služili Kristusu z vnemo prvih kristjanov. Novemu kardinalu naše iskrene čestitke in dobre želje!" RADIO GLAS KANADSKIH SLOVENCEV NA CHIN-U Ivan Plut Predsednik Vseslovenskega odbora Letos je prišlo do velike spremembe pri radijski oddaji Glas kanadskih Slovencev. Vseslovenskemu kulturnemu odboru seje uresničila velika želja, da lahko to oddajo posreduje na radijski postaji CHIN, vsako nedeljo dopoldne od 11.30 do 12. ure na frekvenci 100.7, na žalost pa je moral zaradi tega ukiniti oddajo na radijski postaji CHAO. Ze leta 1991, ko je Vseslovenski odbor iskal prostor za radijsko uro Glas kanadskih Slovencev, so vsa sodelujoča društva želela, da bi bila ta radijska oddaja po možnosti na radijski postaji CHIN, ki bi naši slovenski skupnosti v južnem Ontariu lahko nudila večje mož nosti za uveljavitev na multikulturnem področju. Sodobna tehnološka oprema te radijske postaje omogoča bolj kvalitetno oddajo. Frekvenca pokriva ves južno-ontarijski prostor, tako da oddajo lahko poslušajo tudi v bolj oddaljenih krajih. CHIN International Radio ima 24-urni satelitski prenos na kanadskem satelitu Anik E-2 Band po vsej severni Ameriki. Preko FM kabla jo lahko poslušajo v Belleville (Cablevievv 100.7), v Halifaxu (Cable 95.3), Kingstonu (CableNet 95.3), Londonu (Rogers Cable 107.1 in 104.9W), Sarnii (Rogers 104.9), Sault Ste. Marie (Shaw 102.7), Sudburyju (Northern Cable 96.9), Thunder Bayu (Sahw 88.9), Timminsu (Northern Cable 96.9) in v Windsorju (Shaw Cable 92.7). Vsi poskusi, da bi dobili prostor za to slovensko oddajo na CHIN-u, so bili do konca lanskega leta neuspešni, ker je na tej postaji že obstojala slovenska radijska ura, ki jo je vodila Francka Starčev. Ko se je pripravljala za upokojitev, se je Vseslovenskemu odboru ponudila možnost, da prevzame njeno tedensko polurno oddajo. Predsednik Vseslovenskega odbora je to predstavil na sestanku zastopnikov torontskih društev in odločeno je bilo, da se oddajo Glas kanadskih Slovencev preseli na CHIN. Zaenkrat je bilo treba program skrajšati na pol ure, vendar si uredništvo prizadeva s časom dobiti več programskega časa in v kratkem spet predstaviti enourni program. Cena za uro programa je podobna kot pri radijski postaji CHAO, toda ker ima CHIN direktno kontrolo nad reklamami, lahko le veliko število oglaševalcev pokaže, da v slovenski skupnosti vlada močno zanimanje za razširitev programa. Vsem, ki ste oddajo Glas kanadskih Slovencev podpirali na prejšnji postaji, se uredništvo prav lepo zahvaljuje in se za vašo podporo priporoča tudi v bodoče. Prav tako se obrača na slovenske podjetnike, da s svojimi oglasi pokažejo, da slovenska skupnost želi in potrebuje daljšo oddajo na radijski postaji CHIN. Zaradi krajšega formata bo treba število čestitk omejiti, zato jih je treba naročiti pravočasno. Prehod z enournega na polurni radijski program bo vsekakor vplival na koncept radijske oddaje, toda uredništvo si bo prizadevalo, da vas bo radijska oddaja Glas kanadskih Slovencev še naprej informirala o dogodkih v slovenski skupnosti v Kanadi in v Sloveniji, kar je vir kulturnega bogatenja in medsebojnega povezovanja. kako Živimo Slovenci v kanadi Franci Jeglič Kako smo se prilagodili novi deželi? Kako smo ohranili svojo kulturo in svoj jezik? Ta vprašanja si zadaja mlada Slovenka Liza Jeglič, ki študira psihologijo na Univerzi v Ottawi. Liza se je lotila raziskovalnega projekta, da bi našla odgovore na ta vprašanja. Odgovore na ta vprašanja skuša zbrati s pomočjo vprašalne pole, ki jo bo razposlala Slovencem, za katere bo našla naslove. Vprašalna pola je sicer dolga, a je ne more skrajšati, ker jo je že uporabila pri preučevanju drugih etničnih skupin. Za veliko etničnih skupin, katerih člani so se, kakor mi Slovenci, naselili v Kanadi, so odgovori na gornja vprašanja že znani. Da bodo naši odgovori verodostojni, bo Liza potrebovala vsaj 100 odgovorov. Upa, da bomo Slovenci sodelovali, tako da bo raziskava lahko pokazala primerjavo z drugimi etničnimi skupinami. Taki podatki bodo zanimivi tudi za slovenske in kanadske etnologe. Seveda so odgovori popolnoma anonimni. Ko jih bo Liza statistično obdelala in strokovno uredila, jih bo objavila v Glasilu. Liza pa ima še veliko dela pred seboj in želimo ji, da bo to delo uspešno opravila, seveda z našo pomočjo. Njen naslov je: 60 Mulvagh A ve., Nepean, Ont. K2E 6M6, Tel. (613) 226-2190. kulturnni večer v torontu -prikaz ivana krambergerja Dr. Tone Kačinik V petek, 9. januarja letos, je v cerkveni dvorani na Brown's Line doživel svoj krst prvi kulturni program, ki ga je pripravil Kanadski slovenski kongres v sodelovanju z Vseslovenskim odborom. Dr. Tone Kačinik je prikazal dva filma o Ivanu Krambergerju. V uvodnem komentarju k prvemu in drugemu delu je poskušal v kratkih obrisih razkriti vzroke, ki so vplivali na značaj Ivana Krambergarja, Iveka iz Prlekije. Nadaljni namen je bil tudi pojasniti dejstvo, da se je slovensko javno mnenje glede Ivana razdelilo v dva tabora. Eni so ga občudovali in cenili, drugi so se mu posmehovali in ga zaničevali. Program je nanizal vrsto občutenj, od prisrčnega smeha nad Krambergerjevim neposrednim in burkastim nastopom pred kamero, pa do žalostnega, lahko bi rekli tragičnega strela, ki je za vselej utišal glas velikosrčnega, dobrega Slovenca-emigranta, ki se je na kraju vrnil v domovino. Predavanja se je kljub neprijaznemu vremenu udeležilo okoli sedemdeset gledalcev. Kulturni in poučni uspeh programa je odseval na zadovoljnih obrazih in se je odražal tudi v polemični razpravi, ki je filmoma sledila. Udeleženci, ki so izpolnili anketo, so podprli to kulturno prizadevanje in predlagali teme za prihodnje kulturne programe, posebna zahvala pa velja g. Ivanu Plazarju in Župniji Brezmadežne, ki je dala na razpolago prostor. ELVIS STOJKO - PONOVNO KANADSKI PRVAK Elvis Stojko se je na nedavnem kanadskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Hamiltonu ponovno zapisal v zgodovino tega športa. Ze četrtič je namreč postal kanadski prvak. LEP POZDRAV, HAMILTON! Ifigenija Simonovič Po nekaj dneh v Torontu, ki mi ga je prijazno razkazal gospod Stane Kranjc, me je prevzela v svoje okrilje gospa Darinka Ferletič, predsednica kulturnega društva Hamilton-Wentworth Slovenian Cultural Society in ravnateljica v hamiltonski slovenski šoli. Prva postaja: Niagarski slapovi. Šumenje nepojmljivo mogočne narave, voda je v ozadju drla z nepopisno močjo, po obrazu pa me je nežno škropila v obliki drobnih, komaj vidnih, ledeno mrzlih kapljic. Čutila sem vrtince notranjega mira in nemira v vsakem srčnem utripu. Dragocena izkušnja, ki me je opozorila na mojo neznatnost, na minljivost vsega, kar ustvari človek, in večnost narave, ki jo samo človek lahko uniči. Nisem pričakovala, da je Hamilton tako veliko mesto, nisem si mogla predstavljati, kako veliko je vaše jezero, nisem si niti predstavljala, kako velika je slovenska skupnost na tem koncu sveta. Velikost Kanade me je prevzela, že ko sem gledala z letala. Vedela sem, da so Slovenci gostoljubni, pa še ta gostoljubnost je imela v Hamiltonu večje razsežnosti, kot sem jih vajena od doma. V Londonu v Britaniji, kjer živim že dvajset let, Slovenci nismo tako povezani, občutek zdomskosti je močnejši, čeprav je matična domovina geografsko bližje. Ko sem v soboto zjutraj prišla v slovensko šolo pri sv. Gregorju Velikem, sem imela priložnost na lastne oči videti, s kakšno požrtvovalnostjo se slovenske učiteljice trudijo, da bi otrokom slovenskih staršev vzbudile zanimanje za slovenski jezik in za Slovenijo. Od otrok v najrosnejših letih pričakujemo, da se zavedajo, zakaj so drugačni od svojih kanadskih sovrstnikov. Otroci niso radi črne ovce. Če se starši odločijo, da bodo skušali zadržati popolno asimilacijo v kanadsko okolje, potem jih praktično obsojajo na to, da bodo drugačni. Kako jim to drugačnost olajšati, kako jim dopovedati, da jih ta drugačnost bogati? Učiteljice slovenskega jezika imajo zelo težko nalogo. Njihovo delo pa ni navadno delo, njihovo delo je poslanstvo, ki ga lahko primerjam s poslanstvom, ki ga ima duhovnik, ko ohranja vero. V šoli se je zbralo okrog sto dvajset otrok, saj so povabili tudi otroke iz Toronta. Ko sem jim pripovedovala o poeziji in pisanju, sem čutila njihovo odprtost, željo po tem, da bi čimveč izvedeli. Če mi je uspelo za hip vzbuditi zanimanje za slovensko literaturo, potem je bil moj namen dosežen. Naslednji dan, v nedeljo, 8. februarja, po slovesni maši se je zbralo nekaj čez dvesto trideset ljudi in po okusnem slovenskem kosilu smo proslavili slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Medtem , ko imajo drugi narodi proslave ob dnevih rojstev velikih vojskovodij ali politikov, pa Slovenci obhajamo življenje miroljubnega pesnika, avtorja Zdravice, naše najbolj miroljubne pesmi: " da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" Prešeren je začetnik našega narodnostnega prebujenja. On je lastnoročno dvignil slovenski jezik na evropsko raven. Obiska kanadskih Slovencev v Hamiltonu ne bom nikoli pozabila. Kot pisateljica do zdaj nisem nikoli pomislila, da je slovenstvo kaj drugega, kot naš jezik. Zdaj vem, da nas druži tudi nekaj še globljega, kar je vredno ohraniti. Ko sem srečevala kanadske Slovence, sem nekajkrat pomislila, da smo še zmeraj prav taki, kot nas je opisal duhoviti razsvetljenski pesnik, časnikar in učitelj pred dvesto leti, Valentin Vodnik. Kanadski Slovenci imate Kanado za novo domovino, jaz Anglijo. Sprejela vas je, kdor je Slovenec starega kova, lahko prosperira. Vaša podjetnost, iznajdljivost, pridnost so mi bile očitne takoj. Počutila sem se bolj doma, kot če bi bila res doma. Nisem mogla odgnati misli, da so Slovenci v zamejstvu bolj Slovenci, kot so Slovenci doma. Ohranjanje slovenske kulture je v Hamiltonu potreba, bolj za obstanek, v Sloveniji pa samo hobi ali zabava. Torej, lep pozdrav, prijatelji Hamiltonci in vsi drugi kanadski Slovenci! Kratek življenjepis IFIGENIJE SIMONOVIČ Ga. Simonovič je Slovenka, ki že dvajset let živi v Londonu (Angliji). Rojena je bila 1953 v Ljubljani. Študirala je svetovno književnost in slavistiko na Filozofski fakulteti. Po poklicu je pisateljica in lončarka. Piše v slovenščini in že trideset let objavlja v osrednjih slovenskih revijah, na radiu in televiziji, izdala je osem pesniških zbirk, tri knjige za otroke in prevode sodobnih angleških pravljic za otroke. Za Novo revijo v Ljubljani piše mesečne eseje o svojem življenju in sprotnih dogodkov v Londonu. V Londonu je pred 18 leti končala lončarsko tehnično šolo na "Harrovv College of Art". V Londonu uči lončarstvo in prodaja svoje izdelke v turističnem centru Londona - Covent Garden in tudi v Gorenjskem muzeju v Kranju. Dramilo mojih rojakov Valentin Vodnik (1758 -1819) Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava: polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave, iše te sreča, um ti je dan, najdeš jo, ak le nisi zaspan. Lej, stvamica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi. lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. WALTER OSTANEK PONOVNO NOMINIRAN ZA GRAMMY Kanadski kralj polke Walter Ostanek je letos ponovno nominiran za prestižno nagrado Grammy, in sicer v kategoriji polka glasbe. Če bo izbran, bo to že njegov četrti Grammy. UMRLA JE FRANCES STAINBACHER Huda bolezen je sredi januarja letos iz slovenske skupnosti iztrgala Frances Stainbacher. Mnogi slovenski rojaki v Torontu so jo poznali po njeni prijaznosti in ustrežljivosti v potovalni agenciji Emona Travel, ki sta jo z možem Slavkom dolgo let imela na Brown's Line. Rojaki v južnem Ontariu pa se spominjajo njenega prijetnega glasu z radijske oddaje Slovenski večer. Leta 1977 je bila med ustanovnimi člani te oddaje, dolga leta je bila producentka in napovedovalka, več let je opravljala delo tajnice in blagajničarke Radijskega kluba Slovenski večer. Njen kulturni prispevek slovenski skupnosti bo zapisan v zgodovino kanadskih Slovencev, še posebej v zgodovino kanadske slovenske radijske dejavnosti. MONTREAL V KLEŠČAH LEDENEGA DEZjA Vladimir Urbane Montreal je bil od 4. do 9. januarja 1998 v apokaliptičnem objemu ledenega dežja, na robu katastrofe. To naj bi bil v Montrealu in Quebeku ledeni vihar take jačine, dolgosti in škode, ki ga dosedaj ni zabeležila zgodovina mesta Montreala v Kanadi. Vremenski sistem, pogojen v plesu mrzlih in toplih vetrov s severa in juga iznad Montreala je rodil ledeni dež, ki je 6 dni zapored neusmiljeno namakal Montreal. Ledeni dež, ki se je oprijemal električnih žic in dreves, seje kopičil in pod svojo težo takorekoč sesul sistem električne distribucije v Montrealu, ki se je sesul kot hišica iz kart. Začeli so se podirati ne le nosilci električnega toka visoke napetosti, ki oskrbujejo Montreal z elektriko, ampak tudi navadni leseni nosilci, ki dobavljajo električni tok nizke napetosti hišam in poslopjem po mestu. Temu procesu pa so botrovala številna drevesa (140,000). Pod težo nakopičenega ledu so se podirale in trgale električne žice do hiš in stavb. Zaradi ledu so se razpočili tudi številni transformatorji v blisku svetlobe in čaša nesreče je bila nalita do samega roba. V Montrealu je bilo 450,000 hiš brez elektrike, ki je glavna energija za ogrevanje hiš in vroče vode (adieu topla kopel ali tuš!), ter za štedilnike in hladilnike. Da se je tudi zatemnil TV in utihnil radio, v tem še ni taka nesreča. Življenje meščanov Montreala se je znašlo na slepem tiru - mrzle in temne hiše in stanovanja so zaživele v plamenčkih sveč in baterijskih lučk, v kaminih (kdor jih je imel) je zaplapolal ogenj, s katerim so si prezebli meščani pripravili vsaj skromen obrok tople hrane in se greli. Oblečeni v smučarska oblačila in v spalnih vrečah so prebili temne in mrzle noči v upanju na toplejši jutrišnji dan. Posebno so bile prizadete družine z malimi otroci, ostareli in bolehni. Mesto Montral je takoj organiziralo številna zavetišča, kamor so se lahko do kosti prezebli meščani zatekli v tople prostore in dobili toplo hrano. Bilo je veliko samaritanskih dejanj, seveda pa ni manjkalo tudi človeške sebičnosti v tem, da so izkoristili nesrečo drugih v dobiček, ko so takoj zvišali cene sveč, baterij, bencina in hrane. V teku ledenega viharja je bilo veliko osebnih in družinskih melodram. Najbolj tragična je bila smrt žene, ki je ob svoji hiši čistila led z avtomobila in izgubila življenje, ko ji je težak kos ledu od hiše padel na glavo. Travestija te nesreče pa je bila izjava mladega bohema, ki živi v skromnem stanovanju že leto dni brez elektrike, češ da je ne potrebuje (odklopili so mu elektriko zaradi neplačanega računa). Osebno sem ledeno nevihto v Montrealu kar junaško prestal. Potem ko sem zmrzoval v hiši 24 ur brez kurjave, sem se odloČil, da zamenjam hišo za tople prostore mojega prijatelja.Ko sem odpiral vrata, da zapustim mrzlo hišo, mi zapoje radio. Bil sem rešen in se počutil kot boksar, ki je bil knokavtiran, "...but saved by the bell". 10. januarja je ledeni vihar zapustil Montreal in mesto se zopet vrača na stari tir. Mestu so tudi priskočili na pomoč naši sosedje iz ZDA in prek 1,000 kanadskih vojakov. Znanstveniki svarijo, da bomo morali plačati račun za "global warming", ki naj bi bil vzrok vremenskim ekstremom, ki so nas pestili zadnja leta, in da naj bi to bil samo začetek. Morda je moral tudi Montreal plačati ceho (prek pol biliona dolarjev) temu procesu. V zaključek pa, ko danes "homo sapiens" sega po vsemirju z gigantskimi teleskopi in interkontinentalnimi raketami, stoji nemočen na zameljski krogli, ko se narava poigra z njim... GOVERNOR VOINOVICH (OHIO) CONGRATULATES GOODYEAR ON JOINT VENTURE AGREEMENT WITH SLOVENIAN SAVA GROUP Columbus, OH. Dec. I 1, 1997.The announcement that one of Ohio's premier companies, the Goodyear Tire and Rubber Co. of Akron, has made a business partnership with the Sava Group of Kranj, Slovenia, made me and all of us who have supported Ohiois international business very happy, stated Governor Voinovich today. In my letter to the President of Slovenia, Milan KuCan, not only did I congratulate him on his presidential re-election, but also emphasized how important this Ohio-Slovenia business link is.This will not only Ohelp Ohio and Slovenian economic development, but also shows a great example n a role model for the region, especially the nations of the former Yugoslavia, to follow.The political stability, continuity and promotion of a market economy are major ingredients for a better future. Governor Voinovich led two trade missions, one in 1993 and another in 1995, which included Slovenia as part of his eight, state-sponsored business missions overseas.Today, Ohio leads the nation in business ventures in Slovenia. Goodyear will hold a 60% stake in a joint tire venture with the Sava Group, and a 75% stake in a joint venture that will make engineered rubber products like power transmission components and automotive hoses.The plan is to more than double production within the next decade. Presently, Sava employs over 3,000 people with last year's sales totaling $245 million. Governor Voinovich also congratulated members of the negotiating team, particularly Sam Gibara, Chairman of the GoodyearTire and Rubber Co., on a fine example of U.S. international business partnerships, since this deal makes it the largest example of direct U.S. investment in Slovenian history. With the association, Goodyear is strengthening a vital company presence in Europe and securing potential market access worldwide. I will continue to do everything in my power to support the new democracies, especially the economic vitality of Slovenia, including Sloveniais membership in the European Union and other multilateral organizations, especially NATO, added GovernorVoinovich. As a Slovenian myself, I am especially happy since Akron is the headquarters of Goodyear, a center of NE Ohio industry and well within an hourls drive to the home of the largest Slovenian community in America -100,000 strong -where traditional family values and a strong work ethic have always been a trademark. view on design based studio Nives Corak 41 6.932.8592 nivescorak@hotmail.com WHIZ -A-TOP LINEN OWNED AND OPERATED BYTHE GRBAVAC FAMILY LINENS FOR ALL OCCASIONS. LARGE VARIETY OF COLOURS. LET US HELP MAKEYOUR EVENT COMPLETE. 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8 TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 WATS 1-800-263-8623 WMZ-A-TOP 1 LINEN 1 £SIS LINEN SPECIALISTS ROCKWOOD OPTICAL owner: MARJAN MOZETlC • Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prompt Service • Repairs Rockwood Mall 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625 6444 kanadski slovenski kongres piše Dr. France Habjan SVETOVNI SLOVENSKI KANADSKI SLOVENSKI KONGRES KONGRES Po mariborskem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa se je njegova prizadevnost vse bolj razširila na področje usmeritve njegove dejavnosti, kar je tudi iskanje končnega in edinega namena SSK v vseslovenski civilnodruž-beni osmislitvi. V slovenski publicistiki je opaziti neko vznemirljivo razmišljanje, katero sicer nekateri razumejo kot kritiko sedanje naravnanosti svetovne kongresne organizacije, vendar je treba takoj pristaviti, da je prav ta domiselni dialog znak resničnega in pozitivnega dogajanja pri dograjevanju ideje, ki je vzklila v usodnih zgodovinskih dneh slovenskega osamosvajanja. Glavna namena kongresne organizacije sta bila in morata ostati: slovensko povezovanje v celotnem slovenskem kulturnem prostoru ter slovenski družbi posredovati potrebo po slovenski spravi in s tem preseči slovensko razgledno razklanost, ki nima nič skupnega z domokratičnim političnem pluralizmom. Svetovni slovenski kongres je dobil novega glavnega urednika GLASILA in sicer prof. Adrijana Laha, znanega slovenista in publicista. Svojo uvodno misel je naslovil vsem Slovencem, "ki dobro mislijo", s pozivom: lepšajmo "Naš narodni dom". KSK se njegovi želji povsem pridružuje. Upravni odbor SSK je imel 14. februarja v Ljubljani redno sejo, na kateri je razpravljalo zelo važnih organizacijskih vprašanjih. Na razširjeni seji upravnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa na Opčinah pri Trstu 6. septembra je podpredsednik dr. B. Pleskovič predlagal, naj bi Kongres organiziral v letu 1998 srečanje slovenskih zdravnikov iz domovine in tujine v Sloveniji. KSK pozdravlja idejo, vendar bo združena s precej resnimi pripravami. Glavni namen srečanja je tesnejše povezovanje zdravnikov doma in v tujini, hkrati pa predstaviti slovenski javnosti vrhunske dosežke slovenske zdravniške stroke v tujini. Glavni odbor se zadnje mesece predvsem pripravlja na v veliki cerkveni dvorani župnije Brezmadežne v New Torontu. Letošnji občni zbor bo združen s prireditvijo, na kateri bodo nastopali tudi znani mednarodni glasbeni umetniki, kot pianistka dr. Damjana Bratuž in drugi. Kulturni program pripravlja poseben pododbor pod vodstvom dr. Toneta Kačinika. Več o občnem zboru in o kulturni prireditvi bomo objavili v posebni izredni izdaji Kongresnih misli. Glavni odbor je povabil na občni zbor predsednika parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, člana državnega zbora Republike Slovenije mag. Marjana Schiffrerja, ki bo tudi slavnostni govornik na kulturni akademiji, na občnem zboru pa bo pojasnjeval prizadevanja slovenskih državnih oblasti o odnosih do Slovencev v svetu in zamejstvu. Glavni odbor je odposlal protestno pismo predsedniku Deželne vlade Furlanije Julijske krajine gospodu Robertu Antonioniju glede kratenja manjšinskih pravic slovenske manjšine v Italiji. Koje Sveti sedež imenoval nadškofa dr. Alojzija Ambrožiča za kardinala, je glavni odbor KSK poslal čestitke in voščila ter novemu kardinalu zaželel zdravja in božjega blagoslova pri neposrednem vodenju vesoljne Cerkve. Odbor KSK je imenoval dr. Toneta Kačinika kot posrednika pri upravnem odboru SSK glede svetovnega kongresa slovenskih zdravnikov, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres. redni letni občni zbor, ki bo 7. marca 1998 OSMI MAREC DAN ŽENA Dr. Tone Kačinik Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice ! Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle ... Štejem si v posebno čast, da me je uredništvo Glasila Kanadskih Slovencev naprosilo, da napišem nekaj misli o 8. marcu - prazniku žena. Nemudoma sem pričel razmišljati o svetovnem liku ženske, poročene žene in matere, ter se odločil, da bom posredoval Vam, drage bralke in dragi bralci, nekaj osebnih spoznanj in razmišljanj, do katerih sem se dokopal s pomočjo dosedanjih življenskih izkušenj. Potrkal bom na srca nas vseh moških, ki nekje globoko čutimo in vemo, da bi morali praznik žena razširiti in obogatiti, ter taisto prisotnost ohraniti v vsem letu. Ker sem bil sam deček, je nekaj povsem naravnega, da sem z velikim zanimanjem opazoval nasprotni spol v svoji razvojni dobi. V zrelejših letih sem spoznal lastnost žena, ki bi jo tudi mi moški vsaj občasno morali sprejeti, osvojiti in gojiti pri kramljanju in pogovorih, pa najsi gre le za dve osebi ali pa manjše, oziroma večje družbe prijateljev in znancev. V mislih imam ženske pogovore o vsakdanjih opravilih, nakupih, oblekah, šoli, prehrani, itd. One se znajo o vsem tem pogovarjati zelo sproščeno in videti je, da jim to razveseljuje dušo in telo. Pa nazaj v otroštvo in ozki krog sorodnikov in znancev, v katerem mati zavzema posebno vzvišeno poslansko mesto. K njej se najprej zatekajo otroci, mladoletniki in odrasli v bolezni, nesrečah, depresijah in veselju. Sam sem bil večkrat priča, ko so žene -matere, zaradi posebnih okoliščin morale prevzeti vso družinsko odgovornost na svoja ramena. To se je dogajalo, kadar so bili možje poklicani v vojsko ali so emigrirali, morda tudi bili žrtve nesreč, itd. Velikokrat pe je prišlo tudi do družinskega brodoloma z razvezo zakona in včasih tudi do nepričakovane smrti. Poleg vsakodnevnih službenih odgovornosti so v takšnih primerih matere morale skrbeti tudi za nemoteno in urejeno družinsko življenje. Vsi vemo, da so žene, zgodovinsko gledano, tudi v dobi neenakopravnosti dokazale svoje enakovredne sposobnosti prav na vseh področjih, pa najsi gre za znanost, umetnost, politiko in v zadnjem času tudi vodeno korporacijsko delo. Res je, da omenjena področja še vedno dominirajo moški zavoljo velikega števila profesionalcev, ki ne podpirajo treh vogalov pri hiši, kar morajo storiti sposobne matere gospodinje. V svojih gimnazijskih letih in tudi kasneje na univerzi sem nemalokrat občudoval pridnost, vztrajnost, uspešnost in ambicioznost svojih sošolk in kasneje kolegic. Če sem čisto odkrit, sem bil včasih celo malce ljubosumen, ker sam nisem imel enakih delovnih navad in discipline. V spomin na šolska leta se pred očmi zvrsti cela vrsta učiteljic in kasneje profesoric, ki so po številu daleč prekašale moške v tem poklicu. Prav one so moji šolski izobrazbi in vzgoji dale poseben ton, ki še danes odzvanja v srcu. V tem članku pa hočem z velikimi črkami poudariti intuitivno sposobnost žena, ki daleč prekaša moške slutnje, porojene v univerzalu kompleksnosti človeške psihe. Poleg navadnih smrtnikov bi se prenekateri znani voditelj, ali pa umetnik oziroma znanstvenik lahko izognil zanj usodnim posledicam, če bi poslušal intuitivni glas in svarilo svoje izvoljenke. Menim, da nam je vsem znan pregovor, da za vsakim uspešnim moškim stoji žena, ki ga na svojstven način vodi in usmerja ali pa mu pomaga pri procesu odločanja. To ne velja samo za nas navadne državljane, temveč je še posebej pomembno za ljudi na odgovornih položajih. Verjemite mi, da so prenekateri zakoni ali zakonske spremembe nastale kot rezultat posvetov pravnikov ali zakonodajalcev s svojimi boljšimi polovicami. Vsem ženam na svetu iskreno čestitamo ob velikem in pomembnem prazniku z željo, da bi se moški svet posvetil problemom, ki tarejo ženski svet, še posebej v nekaterih manj razvitih in zaostalih deželah. V razvitih deželah pa naj stare uzakonjene tradicije popustijo in se prepustijo demokratičnemu načelu napredka in liberalizacije na poti k popolni enakopravnosti naših življenskih sopotnic. Če žena opravlja enako težko in odgovorno delo kot moški, potem naj tudi dobiva enake prejemke. by Mirjana Murtich,Toronto MISTY OUTLINES INTHE DOCK On bright days When frosty shine spills over the lake And the glazed surface multiplies the crowd On the shore Rivalry of the sea-gulls Contention of the beaks I wonder away To the docks Among the frozen ships There they doze Isolated Static Imprisoned by the brilliant shield With the aura of untouchability Detached Aloof Away On the waves Of the warm-blooded seas Fields And the moist grass Along the banks Misty outlines Accross the wooden bridge The steeple Overlooking the tree-tops Damp courtyard The stone wall surrendered The tiled roof lined with Sparrows Veined gold The smell of the chimney smoke The enamelled plate Over the baker's door In my hand dangling The can of milk In my eyes The footfalls Of the white rabbit In the background The tranquil hills With vineyards Calvary shrines On the summit A cross INTERLUDE When the day in defient retreat Flutters with crimson wings dipped in the gold On the outskirts of grayness And we in the semi-darkness poring over the books Are breathing in the silence of the charnel-house of words The words which are inside me are with infinite longing Rushing forth to the brim Almost audible in that short interlude Before the stars come out The cool self-centred performers And over the darkened roofs Begin their chant And the young morning A distant encounter Remembered INTHIS RAWWHITENESS In this raw whiteness The wind crossing the plain Bitterly cold On the lee side of the wall Thorny nails of the gutter Dripping leaden Stupefying dropps Within the walled space Crackling flames of the fire Defying the complacent purr Of the complacent void Your hair The mirror of reflecting tongues Molten gold From the crackling patter Grew the roar of the Hydra From afar Calls the three-headed mountain With persistent force ZAKON NARAVE Frank Leben Kot kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic... Simon Gregorčič Ze dolgo vrsto let kmetujem v Kanadi. Rad imam kmečko življenje, kjer se sprostim v svobodni naravi, pozabim na mestni hrup, na mestno napetost in naglico. Kravi Liski je prišel njen čas. Večkrat grem pogledat žival, ki pričakuje, in pogosto je potrebna pomoč. V gostem grmovju sem našel Lisko, ki je pravkar povrgla lepo tele. Veter mi je divje pihal v obraz in prinašal glasove - petje in vrišč gozdnih prebivalcev. Izdajali so mojo navzočnost. Velikokrat me ujezijo ti nepridipravi, posebno še, kadar s puško zalezujem divjad. Ruuk ru ruk, zaslišim ječanju podobne glasove. Jelen, pomislim, in res, mogočno, z dvignjeno glavo, je prihajal na piano velik petletni jelen. Samec je vihal nozdrvi in samozavestno stopal proti mlademu hrastu. Vedel sem, da nekaj pričakuje, saj je nemirno zrl v grmovje. Ob hrastu si je s tako močjo brusil rogovje, pa tudi parklje prednjih nog, da se je drevo upogibalo. Za trenutek je prenehal in znova zarukal ruk ruk. Morda izziva ali si daje poguma, morda je v bližini košuta. Pa ni bilo treba dolgo čakati. Iz grmovja je pritekel mlajši jelen, najbrž triletni. Stala sta si nasproti na približno petnajst korakov. Ruk ruk, sta godrnjala vsak zase. Nato sta se oba nasprotnika začela pomikati ritensko. Pridobivala sta si zalet. Štirideset do petdeset korakov vsaksebi sta ponovno zavreščala ruk ruk in planila drug proti drugemu. Naprej sklonjeni glavi sta kazali samo rogovje, ki je ob udarcu zahreščalo. Kakor na ukaz sta se izmotala iz objema rogov in ponovila isto igro. Ko sta tretjič planila in udarila skupaj, je mladi klecnil, starejši ga je bliskovito pritisnil ob tla. S tem sunkom je bil nasprotnik premagan. Imel sem delo s teletom, ki sem ga skupaj s kravo spravil domov. Potepuški kojoti kaj radi raztrgajo in pojedo mlado tele ali jagnje. Ko sem se vrnil na prizorišče, tudi jelena ni bilo več. Kojoti so imeli pojedino. ociprtHifbum JOŽE SLOBODNIK - USPEŠEN PODJETNIK IN VELIK ČLOVEKOLJUB Cvetka Kocjančič Med Slovenci v Torontu je precej uspešnih podjetnikov, toda malo je takih, ki tako velikodušno podpirajo slovensko skupnost kot Jože Slobodnik. S svojimi poslovnimi dosežki se ne baha, čeprav je bil letos med petstotimi kanadskimi poslovneži, ki so se januarja z ministrskim predsednikom Jeanom Chretienom in ministrskimi predsedniki kanadskih provinc udeležil poslovne misije Team Canada v Južni Ameriki. Tudi s svojo podporo slovenski skupnosti v Kanadi in Sloveniji v času osamosvajanja se ne hvali, toda tisti, ki ga poznajo, se zavedajo, da slovenski skupnosti ne daje zgolj drobtinic iz svojega izobilja. Če je potrebno plačati radijsko uro, napiše ček, če je potreben računalnik za radio ali časopis, kupi računalnik, če je treba pogostiti skupino iz Slovenije, ponudi svojo kreditno karto, in če ni sponzorjev za slovenski časopis, sam eno leto plačuje tiskarske stroške. Sam uvidi potrebo in ponudi pomoč. Njegove oglase zasledimo v večini društvenih in verskih publikacij, čeprav za svoje podjetje ne potrebuje reklame. Poleg tega posveča slovenski skupnosti tudi svoj prosti čas, kljub temu, da mu časa vedno primanjkuje. Jože Slobodnik se je rodil 1940. leta v Bojanji vasi v Beli krajini. Odraščal je v številni družini: očetu Janezu in materi Ani se je rodilo deset otrok. Devet jih še živi. Najstarejši, Ivan, je prvi prišel v Kanado, k staremu očetu, ki je že pred drugo svetovno vojno odšel v svet. Za Ivanom se je rodil Jože, ki je v otroštvu umrl. Za njim je privekala na svet Marija, ki je petintrideset let živela v Nemčiji sedaj z možem živita v Sloveniji. Potem se je rodil Tone, ki je poročil v sosednjo vas. Jože je torej drugi Jože v družini in peti po vrsti. Stanko je dolga leta živel v Kanadi, sedaj pa živi v ZDA. Anica živi v Ljubljani, Martin pa v Novem mestu. Slavko je ostal na domačiji v Bojanji vasi, Franc pa se je odločil za duhovniški poklic in je leta 1980 prišel v Hamilton z namenom, da bo pri slovenski župniji Sv. Cregorija Velikega pet let, pa je tam kar ostal. Ze kot kaplan je bil zelo priljubljen, ker se je znal ljudem približati skozi vero in kulturo ter pritegniti mladino, kot župnik pa je še bolj zagnan. Poleg duhovniškega dela vodi pevski zbor Majolka, pri delu za Glasilo, za katerega se je sprva močno angažiral, pa je moral popustiti, ko se je kaplan Štefan Križnik vrnil v Slovenijo in je na župniji ostal sam. V tej krščanski kmečki družini se je že rano začel oblikovati Jožetov značaj. "V naši družini ni bilo ražkošja," se spominja Jož e. "Pogrešali pa tudi nismo ničesar, ker nismo bili razvajeni in nismo imeli velikih želja. Če človek ne ve za stvari, jih ne pogreša. Z ovsenim kruhom smo bili povsem zadovoljni, čeprav so se nam bodice zatikale po grlu." Šola je Jožeta veselila in tako je po štirih letih osnovne šole v Radovici začel obiskovati gimnazijo v Metliki. S sošolci iz gimnazije še vedno vzdržuje stike. Leta 1996 so na njegovo povabilo proslavili 40-letnico mature v Kanadi. Po gimnaziji je študiral na industrijski šoli v Ljubljani. V Ljubljani je našel tudi prvo zaposlitev. "Eno leto sem delal v Ljubljani, potem pa sva z bratrancem skupaj pobegnila čez mejo. Denar, ki sem ga bil vzel s seboj, sem izgubil in tako sem se brez vsega znašel v avstrijskem "lagerju". Ker sem imel brata v Kanadi, sem že po šestih mesecih dobil dovoljenje, da sem lahko šel za njim. Decembra leta 1960 sem prišel v Halifax, kjer so mi dali deset dolarjev, da sem lahko potoval naprej k bratu v Weiland. Brat je takrat bil brez službe in tako sva oba živela pri starem očetu." Njegovi prvi vtisi v Kanadi so zaznamovani z razočaranjem. "Doma sem zapustil sorazmerno dobro delo," pripoveduje o svojih začetkih v novi domovini, "in ko so mi v Kanadi prve tri mesece zapirali vrata, češ da nimam kanadskih izkušenj, mi je bilo večkrat žal, da sem tako lahkomiselno odšel v tujino. Toda poti nazaj ni bilo in moja edina rešitev je bilo učenje jezika in trdo delo. Moj sovaščan in družinski prijatelj Lojze Babič mi je pomagal najti začasno delo v Torontu. Po nekaj mesecih sem dobil stalno delo pri firmi Husky in tam sem delal štiri leta." Jože se je zavedal, da bo uspel le s trdim in vestnim delom. Na ta način so priseljenci nadoknadili pomanjkljivost v znanju jezika in vse druge ovire. Kmalu je našel še dodatni vir zaposlitve. Prijatelj, ki je imel svojo delavnico, je potreboval nov stroj. Jožeta je nagovoril naj kupi stroj in mu ponudil prostor v svoji delavnici. Tako si je Jože na banki sposodil denar in začel svojo obrt. Naročil za delo je bilo vse več, tako da je moral redno zaposlitev kmalu prekiniti. Ustanovil je svoje podjetje Top Grade Machining Ltd. Kmalu je našel je prostor za lastno delavnico in začel postopoma dokupovati stroje in zaposlovati delavce. Potem je bilo treba tudi delavnico postopoma povečevati in danes podjetje deluje v dveh tovarnah in zaposluje okoli 120 delavcev. Proizvajajo kalupe - modele in brizgalna orodja za izdelovanje raznih plastičnih izdelkov, kot so plastična posoda, deli za avtomobilsko industrijo, instrumenti za zdravstvo in drugo. Modeli za orodje, ki jih izdelujejo, so narejeni večinoma iz jekla in težki od ene do desetih ton. Preciznost je zelo pomembna in pri tem veliko pripomorejo računalniki. "V podjetju je zaposlenih precej ljudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, italijanskega in poljskega porekla," ponosno pove Jože. "Z delavci sem zadovoljen kaže, da so Evropejci tudi na svoje potomce prenesli dobre delovne navade." Dobri odnosi med delavci in delodajalcem pa so v veliki meri odvisni tudi od delodajalca in od tega, kako so delavci na delu zadovoljni, in tu je poleg plače še veliko drugih delikatnih stvari. "V času osamosvajanja Slovenije in pozneje v času balkanske vojne je bilo čutiti napetost tudi med mojimi delavci, zato sem si prizadeval, da ni bilo zapostavljanja in izzivanja. Z delavci delam tako, kot bi ž elel, da bi drugi z mano delali, če bi bila situacija obrnjena. Pri delu smo kolektiv -vsi enako pomembni." Med prvimi v tem delovnem kolektivu je bila tudi žena Darja. Darja je bila rojena v Ribnici in je leta 1955 z mamo in sestro prišla v Kanado k očetu, ki je prišel sem ž e takoj po drugi svetovni vojni. Deset let so morale čakati, da so od jugoslovanskih oblasti dobile dovoljenje. Z Jožetom sta se spoznala na Slovenskem letovišču in se leta 1965 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila in začela skupno graditi podjetje in ustvarjati družino. Darja je dolga leta delala kot knjigovodja in računovodja. Največje priznanje pa Jože daje Darji za njeno vlogo žene in matere. "Njena zasluga je, da so najini otroci -Stephanie, Mateja in Joe - dobro vzgojeni. Sam sem veliko delal in poslovno potoval, ko sem se začel ukvarjati z mednarodnimi posli, ona pa je skrbela da otroci, zaradi podjetja niso bili prikrajšani ljubezni in pozornosti. Vsi trije so odrasli v poštene, delovne ljudi in vsi trije so končali univerzo in sedaj delajo v družinskem podjetju" Kot podjetnik, ki je takorekoč iz nič ustvaril podjetje mednarodnega ugleda, je jože lep vzgled svojim otrokom. Pri njem so se naučili poslovne etike in mnogih drugih veščin, ki se jih ne da naučiti v šoli. "Na otroke sva oba z ženo zelo ponosna. 2e od srednje šole naprej so vsi med počitnicami delali. Predvsem pa me veseli, da so vsi ostali v našem podjetju in so mi v veliko pomoč." Top Grade Machining vse bolj uveljavlja na mednarodnem trgu in Jože pogosto potuje. Konec lanskega leta je na tritedenskem poslovnem potovanju obiskal Avstralijo, Novo Zelandijo, Indonezijo, Tajsko, Kitajsko in Honkong. Tudi za poslovno sodelovanje s Slovenijo ga zanima : že osem let tesno sodeluje s podobnim podjetjem v Sloveniji, lani pa je obiskal Slovenijo kot član poslovne delegacije, ki jo je organizirala Kanadska slovenska gospodarska zbornica. "Oseben stik s tujimi podjetji je zelo pomemben," pravi Jože. "Tuji poslovni partnerji hočejo videti osebo za podjetjem, s katerim sodelujejo, preden sklenejo pogodbo. Pogosto gledajo na to, če si stabilen družinski človek in kakšne osebne vrednote imaš". Top Grade Machining že petindvajset let veliko izvaža v ZDA, zadnje čase pa tudi v Južno Ameriko, Azijo, Novo Zelandijo in Avstralijo. Tudi na kanadskem trgu je zadnje čase vse večje povpraševanje po njihovih proizvodih, ker je lani podjetje Husky prenehalo izdelovati orodja, bili so konkurenti deset let, ter vključilo podjetje Top Grade Machining v svojo prodajno mrežo, ki je razširjena po vsem svetu. Skrivnost poslovnega uspeha Jožeta Slobodnika je, da se je pripravljen vse življenje učiti. O tem takole pravi: "Če človek misli, da že vse ve, lahko samo še nazaduje." Jože zna z vseh strani vsrkati modrosti in jih v poslu koristno uporabiti. V podjetju ima celo vrsto strokovnjakov, od inženirjev in do tehničnih oblikovalcev, računovodske in pravne nasvete mu nudijo posebna podjetja, toda sam se mora odločati, če njihove nasvete sprejme ali odkloni, zato se mora sam nenehno izobraževati in hoditi v korak s časom. Tudi na računalnike se je hitro navadil, čeprav se je bilo zanje težko odločiti. Danes ve, da brez njih ne bi mogel biti. "Pri poslu je treba gledati dolgoročno," pravi. "S strankam in delavci je treba ravnati pravično in pošteno, pa veliko svojega truda moraš vložiti, če hočeš uspeti. In seveda vztrajen moraš biti, tako da ne obupaš ob vsakem padcu." Jožetovo delo za slovensko skupnost je postalo najbolj vidno po letu 1991. Poprej je bil sicer aktiven pri župniji Marije Pomagaj, kjer je bil dolga leta v župnijskem odboru. Bil je član Slovenske telovadne zveze, pozneje pa se je pridružil lovskemu društvu Planica, ki ima svoj društveni dom in lovišče v Bacroftu. Bil je med ustanovnimi člani Kanadskega slovenskega kongresa, kjer je ostal dolga leta v odboru in na svetovnem slovenskem kongresu junija 1991 je bil izvoljen v finančni odbor. Dogodki v domovini leta 1991 in tik pred tem so ga prisilili, da se je aktivno angaž iral za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. V Torontu je bil med organizatorji protestnih zborovanj in med ustanovitelji organizacij, ki so nastale iz potrebe po skupnem nastopu Slovencev, kot Vseslovenski odbor, Slovenski sklad, radio Glas kanadskih Slovencev in Kanadska slovenska gospodarska zbornica, katere prvi predsednik je bil. S svojim preudarnim delom in nasveti je veliko prispeval k složnemu skupnemu nastopu Slovencev in njegova finančna pomoč v tistih časih je bila neprecenljiva. Le-te je bila v veliki meri deležna tudi domovina. "Pomagal sem, kjer sem ocenil, da dobro mislijo, ne glede na stranko," pravi, in o številkah noče govoriti. Ni mu žal ne časa ne denarja, samo da bi bili Slovenci bolj složni. "Slovenci v Torontu, kot povsod drugje, smo bili najbolj složni takrat, ko je domovini grozila nevarnost. Kako lepo bi bilo, če bi se ta naša medsebojna sloga ohranila tudi v manj napetih časih. Če bi ...nadaljevanje na 21. strani marec / april 1998 Dr. Metkazupancic THEY SPEAK IT and THEY WRITE ABOUT IT Right after Christmas 1997,Toronto hosted a number of language conferences. I met there with dr. Henry Cooper, Jr., the president of the American Association ofTeachers of Slavic and East European Languages (AATSEEL).and with dr.Wayles Browne.They share the field of interest with dr. Marc Greenberg and dr. Tom Priestly, the latter serving as the president of the Society for Slovene Studies.With their excellent knowledge of Slovenian, with their dedication to it, and with their general enthousiasm for languages, they all stand as a wonderful model.Their thoughts, their experiences, and their involvment in teaching and promoting Slavic languages reflect in their answers to the following questions: — Where can one study Slovenian in North America? How did you come accross this language, how can you use it in your scholarly work or in your life? What is your connection with Slovenia, if any (e.g., did you take Summer courses in Ljubljana, were they useful, did this stay/ these stays in the country deepen your interest for society, culture, especially literature)? — How does Slovenian appear in your projects, or the ones that you are responsible for (e.g., Slavica Publishers, the journal Slovenski jezik, etc.)? What is the importance of these larger projects for the promotion of this particular language (and culture)? —This is not a provocation, but: do you have an opinion on why American scholars use the term Slovene and not Slovenian? Marc L. Greenberg, Dept. of Slavic Languages, University of Kansas, Lawrence, KS, U.S.A. e-mail: m-greenberg@ukans.edu; http:// kuhub.cc.ukans.edu/~greenbrg — There have never been many places in North America where one could learn Slovene, and the number of places is dwindling with the relative lack of interest in higher education in things Slavic.To mention just one example: Indiana University at Bloomington, which for several years offered Slovene in its summer intensive language workshop, has now discontinued it, apparently for lack of funding. One can study the language at the university level only where there is a faculty member who can teach it in his or her spare time, as Slovene courses tend not to meet minimum enrollment thresholds for regularly-taught courses. I should mention the University of Kansas, where I teach, as one place where the language can be studied. In fact, in the Spring semester of 1998 I am offering a one-semester "Schnellkurs" for linguists. As the need arises, I will work with talented and motivated students on an individual basis. But because of my other duties, I have to keep this to a minimum. Other places that have Slovene are Edmonton (Tom Priestly), Bloomington (Henry Cooper), and Bowling Green, Ohio (Tim Poga£ar).l don't know how often they are able to offer Slovene language and literature courses. While studying Slavic linguistics at UCLA I became interested in Slovene in a course on South Slavic dialectology given by the dialec-tologist Pavle lv£;.The paper I worked on in that course was on accentology and led to some follow-up research in Ljubljana. While doing this research I became interested in doing dialectological field work and ended up doing my dissertation on the Prekmurje dialect. I attended the Summer Seminar in Slovene Language, Culture and Literature at the University of Ljubljana twice. I also married a Slovene woman from near Ljubljana, so that I was able to speak the language and have real ties to the country. It is now difficult to say whether my professional interest or personal ties to the country are stronger; in many cases, my colleagues are also very dear friends. I work closely with colleagues there, in particular on publishing an international journal Slovenski jezik — Slovene Linguistic Studies, which is a joint publication of the Slovene Academy and The University of Kansas; but there have been and will be other projects, too.The miracle of the Internet makes it possible to do collaborative research as easily overseas as in the same country. In fact, in some respects it makes it easier. In addition to the journal (SJ-SLS) that I mentioned, I also organized and edited a volume of essays on the topic The Sociolinguistics of Slovene, which appeared in July 1997 in the series International Journal of the Sociology of Language (Berlin: Mouton de Gruyter).This was the first such book devoted to Slovene sociolinguistics ever published in English and thus represents a new opportunity for scholars throughout the world to become acquainted with this relatively small and often-overlooked language. (The book was scheduled to be presented at a press-conference at Maribor University onThurs.,Jan. IS, 1998.) I am also writing a book on the historical phonology of Slovene, from the beginnings to the present, which will appear in an English-language series published in Germany.This will have a different kind of scholarly audience, but will offer the same kind of opportunities for non-Slovenists to become familiar with an aspect of Slovene. I don't know why others use the term Slovene and not Slovenian, but for me the two are not synonymous.The distinction is a linguis- tic one: Slovenian is derived from the word Slovenia and thus refers to things pertaining to Slovenia (that is, the country). Slovene can then refer to things that are characteristic of the nation, such as the language, which may lie outside of the country itself (i.e., in Italy, Austria, Hungary, the US, Australia). For this reason, one can distinguish the two uses thus: The Slovenian Academy of Sciences (because the institution belongs to the state of the Republic of Slovenia, but not, for example, to the Slovene minority in Porabje); the Slovene language (spoken in Slovenia and around its borders, as well as abroad). Wayles Browne, Associate Professor of Linguistics, Department of Linguistics, Cornell University, Ithaca, NY, U.S.A. e-mail ewb2@cornell.edu — Slovenščina mi je zelo všeč, ;eprav slovenščine še vedno ne govorim s tako lahkoto kot hrvaščino, bosanščino in srbščino... One can study the language at Indiana University, the University of Kansas, Columbia University, perhaps Brown University, Ohio State University, the University of Chicago. "Study" in the sense "take one or two courses in it," not "choose it as one's major subject";! think there is no North American university which has a complete degree program in Slovene language and literature and culture. At Cornell University, we don't have even one or two courses in Slovene, but from time to time I have worked with students on an individual-study basis: we go through a grammar book, meeting perhaps once a week for one hour. I was an undergraduate at Harvard University and had linguistics and Slavic as my major subject. I studied with Prof. Horace Lunt, who is most famous for his books on Old Church Slavonic and on Macedonian, but also devoted attention to standard Slovene and Slovene dialects. He lectured on the South Slavic languages as a group. Among the Slavic languages I first learned Russian, and went to Russia as part of a group of students, however (at that time, in 1960) the atmosphere in Russia was rather un-natu-ral: Russians felt a great distance between themselves and foreigners. So I decided that I should find a "more pleasant" Slavic country and go there to study. I began to work on Serbo-Croatian while still an under-graduate. During my graduate studies of general linguistics at the Massachusetts Institute of Technology under Noam Chomsky and other theoretical linguists, I got a scholarship to go to Yugoslavia for a year. I spent the year 1964-65 in Novi Sad, studying under professors ...continued from page 19 Henry R. Cooper, Jr., Professor and Chair, IU Slavic, Indiana University, Bloomington, IN Dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti e-mail: cooper@indiana.edu — Outside of religious (Saturday) schools, there are very few places in North America where Slovene can be studied.We offer it on occasion at Indiana University, intensively in our Summer Workshop in Slavic and East European Languages (but funding has been cut, so the future here is uncertain). I offer it on an individual basis for students with a serious interest in the area. Given the dearth of opportunities in N.A., however, I usually advise students, after some basic study (sometimes just self-study) here, to go to Slovenia, where they can get first-rate instruction. I was introduced to the language by my professor at Columbia University, where I was a graduate student. He gave me a Russian translation of Prešeren's "Krst pri Savici," and that caught my interest; then he gave me a grammar book and an Eng-Slov/Slov-Eng dictionary and that hooked me forever! I use Slovene as a scholarly language (i.e., I read articles and books in it, e.g., my recent piece on the Freising Monuments/Brižinski spomeniki or my book several years ago on Prešeren), and of course I use Slovene to read Slovene literature in the original. On occasion, when I meet students from Slovenia on campus, I LOVE to surprise them upon introducing myself to say:"Cooper,zelo me veseli!" Usually the look on their faces is indescribable! I've done the Seminar slovenskega jezika, literature in kulture a few times, and attended the Obdobja conferences, and recently was part of two symposia, one on the Freising texts, the other on the latest translation of the Bible into Slovene (an area of particular interest to me). As far as Slavica Publishers is concerned (the company we have taken over here at Indiana which publishes basic textbooks, monographs, journals, etc., on Slavic matters), I think what is important is that someone on the editorial board (namely me) knows Slovene and will represent its interests within the larger field of Slavic studies. Slavica even before coming to IU has had a good "track record" regarding Slovene, having published William Derbyshire's Slovene reference grammar a few years ago (we are about to publish a companion volume, his grammatical dictionary of Slovene, both of which are very valuable for language learners and language users). We are hoping Slavica can take over the production (i.e., printing, not the editing) of the journal "Slovene Studies" for the Society for Slovene Studies. In general it is Slavica's mission to promote Slavic, including Slovene, scholarship that is of high quality but of little commercial value. We can do this because we have low overhead, and a great love for our field. (About Slovene versus Slovenian) Both forms are fine with me. I prefer Slovene because it is distinctive (NOT because it is British, which it is not: check NY Times usage, especially in the past S years—they use Slovene and Slovenian, Serb and Serbian, Croat and Croatian quite interchangeably). There are some nationality adjectives and nouns in English that have double forms (Slovak-Slovakian is another, yet few rail against Slovak!). As for the proper place for the accent (slo-VENE or SLO-vene), either again is fine with me. In fact, any English word that can be either an iamb or a trochee, depending on the poet's mood, has great advantages over more pedestrianly accent words! Slovenski jezik-Slovene Linguistic Studies is a joint publication of the Fran Ramov£ Slovene Language Institute of the Slovenian Academy of Arts and Sciences and the Hall Center for the Humanities of the University of Kansas. It was established in 1994 by Dr. Marko Snoj of the Slovenian Academy and Prof. Marc L. Greenberg of the University of Kansas, who serve as the Editor-in-Chief and North-American Editor, respectively. The first issue appeared in July 1997. The journal, which is scheduled to appear once every two years, seeks articles on issues in Slovene linguistics by researchers both in Slovenia and abroad. Articles may be written in Slovene or a major European language, with a preference for English, German and Russian. In this way we hope to foster an international dialogue on this interesting, yet often-overlooked language and serve as the primary academic outlet for the best research on the language. Articles are reviewed before publication by area editors and specialists in Slovenia and elsewhere, which helps us to ensure a consistently high level of quality.The first issue contains articles by linguists from Slovenia, the U.S., Canada, Estonia, Israel, Germany,and Italy. (The Table of Contents, as well as abstracts of the articles in both English and Slovene, may be viewed on the Internet at http:// www.ukans.edu/~slavic/sj-sls.html). Marc L. Greenberg (PhD UCLA, 1990) is Associate Professor of Slavic Languages and Literatures at the University of Kansas, where he teaches a wide range of courses in Slavic linguistics and serves as the Director of Graduate Studies. His research-interests are primarily in Slavic historical linguistics and South Slavic dialectology. He has written a number of articles on Slovene and Croatian accentology, the Slovene dialectology, and is currently writing a book on the historical phonology of Slovene. He has lectured at the Slovenian and Croatian Academies, the University of Ljubljana, and has held fellowships from Fulbright and the National Endowment for the Humanities. Dr. Marko Snoj received his doctorate in Indo-European linguistics in 1989 at the University of Ljubljana, where he studied under Profs. Bojan Čop and France Bezlaj.and now serves in the Etymological Section of the Fran Ramovš Slovene Language Institute of the Slovenian Academy of Arts and Sciences. In addition to continuing work, with dr. Metka Furlan, on the late Prof. Bezlaj's Etymological Dictionary of the Slovene Language, he is author of the first one-volume Slovene Etymological Dictionary ( 1997),A Reverse Dictionary of Albanian, as well as a number of articles on issues of Slavic accentology and etymology. William W. Derbyshire. A Basic Reference Grammar of Slovene. Bloomington, IN: Slavica Publishers, Inc., 1993, 153 p. An excellent tool to approach the language, or just review your grammar, if you do not speak Slovenian all the time, or if you want to brush it up before going to a trip to Slovenia... or just find out how it looks like to have your language, or the language of your parents, or relatives, presented in English, by a scholar who obviously knows it in details... Warmly recommended! (for more information about this book, you can contact Prof. George Fowler, Slavica Managing Director, at gfowler@indiana.edu) §W/7r^ Spectrum Ël^ZdJ A/toys inc. Partners In Metals David W. Barrett, PRESIDENT 220 BRONTE STREET NORTH UNIT 1 MILTON, ON CAN TODAY'S GENERATION LIVE TO BE 120? By Ciril J. Godec, M.D. In Aging can be described in clinical terms as a progressive deficiency disease. It is as inevitable as death, but how rapidly we age is not, nor is our own individual life span beyond control."Rather than being simply an unavoidable consequence of time, aging is a disease that results from a lifetime accumulation of environmental attacks on cells. Like many other diseases, aging can be slowed down or to a degree reversed. One can significantly delay or prolong it through a changed lifestyle and improved nutrition. It is never too late or early to interrupt the aging process. The common denominator for most chronic diseases is damage caused by free radicals. An estimated 80 to 90 percent of all degenerative diseases such as cancer, arthritis, Lou Gehrig's disease,Alzheimer disease and cardiovascular disease are simply different expressions of the damage caused by free radicals. It is estimated that by the age of 50, almost 30 percent of human cellular proteins are damaged by free radicals.When damaged enough, the cells can no longer survive, they just give up and die. Free radicals speed the deterioration of bodily organs by invading the chemical process of oxidation. Antioxidants attack the free radicals and inhibit deterioration. We Have Defenses Today we have available defenses.We have antioxidants, we can change lifestyles, we have nutrition. However, food - even a well-balanced diet - is no longer enough. We need more antioxidants than natural foods can offer. Modern life - with the polluted environment, pesticides, radiation, smog, fat, chemically altered processed food, and stress - require a higher level of antioxi- dants than in the past. To survive longer in good health we need an extra boost of antioxidants, including high doses of vitamins and minerals. We are not seeking merely a longer life marked by the frailty of old age. We want a physically and mentally robust life until death. Many centenarians (found most frequently in Equador, southern Russia, southern Japan and northern India) preserve their mental and physical robustness up to the time of death. According to marine biologists, most fish do not age between the start of life and death. Perhaps humans can achieve a similar equilibrium throughout life by means of appropriate nutrition, food supplements and an improved lifestyle that includes adequate exercise, coping with stress, meditation, etc. We already have some available data on the impact of antioxidants on death rates.The National Institute on Aging recently found that people taking Vitamin C reduced by half the rate of death from any cause in a study of 10,000 people aged 57-105. Cancer deaths are down 15 percent among Vitamin C takers, and the survival rate among cancer patients taking the vitamin is up 50 percent. Heart attacks and strokes among Vitamin C takers are down 15 percent, while cataract and skin cancer incidence is down 30 and 70 percent, respectively. Immunity among them is improved, with infections of all kinds down 50 percent. We can actively slow aging, extend longevity and promote health.As our cells age, so do we. How fast we age depends in great measure on whether we provide our cells with antioxidant-rich nutrients or whether we eat food that is poor in anti-oxidants and too high in free radicals. The fastest growing segment of the population today consists of people 85 and older. In my office I see quite a few people of an advanced age, 90 years old or more. I have spent some time exploring why they achieved an advanced age while often knowing little or nothing about vegetarian diets, or antioxidants, free radicals and the science of nutrition. I have found that most of them eat small portions, with not much red meat or sweets, and most of them either have never smoked or stopped smoking many years ago.They drink alcohol in moderation and all are involved in some form of physical activity - stretching, walking or going to a gym. In their words, a long life didn't just happen. They made it happen through a nutrition and lifestyle. An anti-aging strategy should be pursued on two fronts. Anti-aging Supplements 1. Multivitamin mineral pill: In most cases this provided 100% of the recommended dietary allowance (RDA) for B vitamins and folic acid. B vitamins guard against mental deterioration, heart disease and cancer. Multivitamin pills usually contain a sufficient amount. Premenopausal women should take Multivitamin pill with iron. Men and postmenopausal women should avoid the iron supplements as excess iron promotes aging and heart disease. 2.Vitamin E.An essential antioxidant. It is not sufficiently present in our diet or in the Multivitamin pill.A person needs 400 IU (International Units) a day. 3.Vitamin C,a potent antioxidant.Take 500 to 1,000 milligrams a day. 4. Beta carotene.This works synergistically with vitamins C and E to maintain steady, high antioxidant activity. Dose 10-15 mg daily. 5. Chromium. An anti-aging compound. It is usually left out of Multivitamin pill or included in very low amounts. I suggest an extra chromium pill of 200 mg daily. 6. Selenium, an anti-carcinogen, heart protector, virus suppresser (including AIDS virus).The suggested dose is 100 mg daily. Doses over 200 mg may be toxic, so "more is not better". 7. Calcium.The dose in a multivitamin pill is insufficient. Unless one drinks or eats a lot of dairy products, one does not get enough calcium. A daily dose of 100 mg is suggested. Post menopausal women should take 1.500 mg together with 200-500 IU of Vitamin D. 8. Zinc.This is crucial for proper immune functioning.A sufficient dose of 15-30 mg daily is usually contained in a multivitamin pill. 9. Magnesium. Most Americans are deficient of this mineral, which can prevent arrhythmia and congestive heart failure. Multivitamin pills usually contain only 25% of the needed dose of 200 mg a day. 10. Coenzyme Q-10.This general antioxidant, similar to Vitamin E, helps prevent heart failure. Recommended dose is 30 mg a day. Anti-aging Diet I. Eat fruits and vegetables.At least five servings a day provide the greatest amount of antioxidants. ..nadaljevanje 17. strani ...continued from page 21 znali biti strpni drug do drugega in spoštovati drug drugega različnosti, bi lahko bolj složno delali." Ko je bil predsednik Vseslovenskega odbora, mu je uspelo uresničiti idejo o kanadskem slovenskem kulturnem časopisu in z njegovo izdatno finančno pomočjo je lani izšlo šest številk dvomesečnika Glasilo kanadskih Slovencev. Poleg velike zaposlenosti v podjetju, številnih potovanj in društvenih sestankov, Jožetu preostaja malo časa za hobi in razvedrilo. Rad gre na lov, na srne in lose z lovci Planice. In z Belokranjci, povezanimi v Belokranjski sklad, se rad druži, ker ima to društvo velike humanitarne ambicije, poleg tega pa ima tu priložnost za srečanje s prijatelji, raztresenimi po Južnem Ontariu. In dopust? "Zadnje čase je najlepši dopust zame na našem vikendu v Muskoki. V samoti, ob jezeru, se človek lahko umiri in odpočije. Poslovno grem večkrat v Slovenijo sam, pa tudi kadar greva skupaj z ženo, tam ne uživava dopusta. Nikoli ni dovolj časa, da bi v miru obiskala vse, ki jih želiva obiskati." Jožetova zavzetost za domovino in slovenstvo ni zrasla iz kakšne sentimentalne nastalgične navezanosti na dom ali iz razdvojenosti in zagrenjenosti v tujini, pač pa iz zavesti, da mu njegov narod predstavlja širšo družino. Ljudje, ki odraščajo v številnih družinah, se zgodaj naučijo nesebičnosti in odprtosti za druge. "Naša družina je bila vedno tesno povezana in te čustvene vezi so ostale tudi potem, ko smo se razkropili po svetu. Prilož nosti, da se vsi skupaj dobimo, je čedalje manj. Zadnjič smo bili vsi skupaj leta 1980, ko je bila mama v bolnišnici. Ločijo nas prevelike daljave, pa svoje družine in svoje obveznosti imamo." Poleg Jožeta se tudi oba brata,ki živita v Kanadi vsestransko udejstvujeta v slovenski skupnosti - Franc kot duhovnik in pevovodja ima veliko zaslug za poživitev zborovskega petja in kulturne dejavnosti v južnem Ontariu, Ivan pa kot izredno delaven član društva Lipa park, kjer nastopa tudi v dramski sekciji in bo z Igralsko skupino letos gostoval po Sloveniji. V sodobnem času, ko porabniška mentaliteta vse bolj peha ljudi v sebičnost, je Jože Slobodnik lep dokaz, da razdajanje za druge in delo za skupnost prinašata človeku pravo zadovoljstvo. Anthony Klemencic B.Sc., LL.B. SLOVENSKI ODVETNIK Tel: (416) 251-5281 Fax: (416) 251-0029 332 Browns Line Toronto, M8W 3W2 2. Eat fish at least two or three times a week. Any fish is good, but salmon, mackerel, tuna and herring have the most anti-aging omega-3 fatty acids, so anti-aging substance. 3. Drink tea, especially green and black tea. These teas contain far more flavonoids and antioxidants than herbal teas. 4. Eat soybean foods (tofu, soy milk, etc.) These contain many antioxidants and are anticarcinogenic. Eat them two or three times a week. 5. Reduce calories.Try to maintain a lower than "normal" weight.This does not apply to children or ill adults, who need more calories. 6. Restrict the wrong fats, especially those in meat, dairy products and the polyunsaturated and partially hydrogenated fats in margarine. Use mainly olive oil, canola oil and macadamia nut oil. 7. Eat less meat, especially such red meat as beef, veal, pork and lamb. Microwaving, stewing, boiling or poaching is preferable to grilling or broiling. 8. Alcohol - red wine has many more antioxidants than white.Two glasses for men or one for women daily. However, if you don't drink, you don't need to start. 9. Reduce sweets.They raise blood insulin and damage the arteries, possibly promoting cancer and arthritis. 10. Eat garlic - the most ancient antioxidant. It appears to inhibit cancer, the clogging of arteries, and brain degeneration. Recommended are I to 2 cloves a day or one garlic pill a day. Less Food, More Flavor In general,Asian and Mediterranean diets are healthier than a Western diet, which contains too much fat, salt and sweets. Food should remain a source of social pleasure, but we need to be more careful about it. No one should simply eat everything he or she wants.With a proper adjustment we can still find food enjoyable A combination of changed lifestyle with an adventuresome exploration of tasty ethnic cuisine can make us feel healthier while also rewarding our taste buds. Through a healthier regimen and medical advances in the prevention of disease it is possible for many members of today's generation of people to reach an advanced old age, in some cases as much as 120 years, while enjoying a more exciting quality of life. The Article was originally published in Brooklyn Free Press. Dr. Godec chairs the Department of Urology at Long Island College Hospital. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION 725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel. (416) 255-1742 618 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 Delawana Dr., Hamilton Tel. (905) 578-7511 Vse bančne usluge nudimo po najugodnejših pogojih. Brezplačne potovalne čeke in mednarodna denarna nakazila. SYNCHRONIZED SWIMMING, IS IT A SPORT? Bogo Avsec Synchronized swimming is predominantly, but not exclusively, a women's sport.Very few men are competitively involved in it.Although not as popular as ice-skating, it has quite a few similarities with it. It has to be performed in a closed area. It integrates music and a lot of turns and twists, many upside down. Competition consists of a short technical program and of a long free program. In both programs, the judges are marking the technical skills and artistic impressions. Synchronized swimming is very popular in Russia, U.S.Japan, and in most European countries. Slovenia does not have synchronized swimming clubs. Canada is one of the leaders in synchronized swimming sport. Since its inclusion in the Olympics, Canadian synchronized swimmers have brought home medals. In international competitions, they are either winners or reaching for the top. The day of a synchronized swimmer begins at 6 a.m., with many lengths of warm-up swimming. Practice starts with required figures which are later combined into a routine and synchronized with music.There is also practice outside the pool, called dryland practice, where swimmers work on the sequences of the moves with music. All that takes about six hours. One is then off to school and after school, back to the gym to train with the weights to strengthen and tone all body muscles.There is also running and other aerobic exercises, all that at least six days a week. In between, there come obligations, like selecting a swimsuit, selecting music, preparing other details for competition meets. Synchronized swimmers, like any other top performance athletes, don't have much time for a private life. What do they do with all that knowledge and all those muscles? Competitions usually take a few days. Many athletes swim solo, duet, and team routines.The total score is divided into 25% for four figures which are different at every competition, 25% for technical short program and 50% for long free program. Almost half of every routine is performed upside down, each lasting for up to 45 seconds. Without breathing, the swimmer performs many strong movements, turns, splits and other tricks. Now, can you imagine Donovan Baily running 100 metres, which lasts less than 10 seconds, without breathing? Well, 45 seconds with powerful movements under water takes just as much energy or more! How do I know so much about synchronized swimming? My daughter Bernie has been actively involved in this sport for the last twelve years. She was in many winning teams, duets and solos, nationally and internationally, in Egypt and Italy. Three of her senior friends from Olympium Synchronized Swimming Club were members of the silver winning team at the Atlanta Olympics. Bernie's goal is to become a member of Canada's synchro team for Sydney,Australia, in the year 2000. Participation in synchronized swimming is obviously time consuming and not cheap. Membership in the swimming club, fitness club, coaching, swimsuit, gas, travel and hotel expenses amount to many a thousand dollars, which is quite a burden on the family budget. That is why Bernie is always looking for spon-sors.AII donations are tax deductible if cheque is made to Synchro Canada. Bernie Avsec 394 S. Service Road Mississauga ON L5G 2S2, Canada With your support we may just have another Canadian Slovenian in the Sydney 2000 Olympics. NAVPIČNO 1 2 3 4 5 6 7 9 11 14 15 17 18 22 23 25 27 35 Triglavski park vrtinčast vihar, besneč z velikansko hitrostjo pregovor kdor je utrpel škodo nikalnica travnata površina (običajno negovana) samoglasnika stran, rob telesa, ladje zvezna država v Avstraliji z glavnim mestom Sydney (slovenska verzija) zelenice v puščavi zemljišče, na katerem raste vinska trta podložnik, nasprotno od tiran sladek južni sadež kanadska provinca druga in prva črka abecede veliko mesto v severni Italiji Rastlina, ki obrodi grozdje. En hribček bom kupil, bom .... sadil latinski veznik, 6. in 21. črka slov. abecede VODORAVNO 1 10 12 13 15 16 19 20 21 največje mesto v Kanadi veletok v Sibiriji največji slovenski pesnik, ob obletnici njegove smrti praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik kratica skrivne rasistične organizacije, ki so jo po državljanski vojni ustanovili na jugu ZDA jokanje,...in stok Vilko Avsenik glavno mesto Kanade (originalna pisava) veznik del roke od zapestja navzdol zdravniški odbor 23 24 26 28 29 30 31 32 33 Rešitev križanke bo objavljena v prihodnji številki Glasila. velikanska nestrupena kača iz tropov, ki se ovije okrog žrtve in jo zaduši konec molitve prebivalci kanadskega glavnega mesta (slovenska verzija) oznaka za Grčijo, tudi gram slovenska letalska prevozna družba vodna rastlina konec polotoka neznani človek, neznanec oznaka za Sarajevo, tudi udarna Hitlerjeva vojaška formacija 34 Anton Aškerc 36 kis 37 ime pred leti znanega slovenskega pevca Pestnerja, tudi ime starejšega še živečega potomca avstrijske cesarske družine Habsburg Rešitev prejšnje križanke: SLOBODNIK, T, SAN, VAT, OBETAVNOST, AMI, E, SREČNO, PAN, PU, OGIBALIŠČE, MATIČAR, EP, I, ER, N, OKO, NAVODILO, K ROCK GARDEN CAFÉ Owner: BORIS MOZETIC 760 Brant Street Burlington, Ont. 905 / 632-8465 MILAN ELECTRIC LTD I ELECTRO FLOW ' Milan Electric ltd. 812 Ridge Road Stoney Creek, ON L8J 2Y8 Tel: 905 643 3076 Fax: 905 643 3381 MIHAEL ACTION international MEC GROUP LIMITED MIHAEL LUZAR TEL:416-255-5920 FAX 416-255-5983 E-MAIL: MECGROUP@INTERLOG.COM representing all rheem products in slovenia and republics of former jugoslavia we provide design and installation of all types and sizes of hvac systems - industrial / residential / commercial / institutional i specialized facilities - equipment and installation can be purchased and arranged from canada GREEN ACRES MOTEL 1303 LakeshoreRd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910 West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways FAMILY MEAT & DELICATESSEN Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju. Za najboljšo postrežbo pokličite: Mary ali Richard 278 Browns Line Toronto, ON, M8W 3T5 416 255-1098 Zobni zdravnik Dr. A.P. Kačinik Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4 Tel: (416) 922-1161 P.I. CONSTRUCTION Ivan Pezdirec General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles Pager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990 1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C 1B1 CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tel: (416) 255-7500 Fax: (416) 255-6667 770 Brown's Line Toronto, ON, M8M 3W2 ALDEFWOOD 11IX) I JEWELLERY Miro or Peter Rak will be happy to discuss with you all the characteristics of Diamonds and other precisius stones. Alderwood Plaza 857 Brown's Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA 747 Brown's Line Etobicoke, ON, M6W 3V7 Tel. (416) 252-6527 636 Euclid Ave. Toronto ON. M6G 2V9 Vse bančne usluge nudimo pod izredno konkurenčnimi pogoji. kulinarika • from grandmother's kitchen Velika noč ...po prvi jutranji maši se je vsa družina zbrala ob praznično pogrnjeni mizi, da bi skupaj zaužila friištek, ki je bil skoraj obrednega značaja. Miza je bila okrašena s kruhovimi ptički in kito ali s košaricami pirhov. Na mizi so morale biti velikonočne jedi, kot so: žiuca, kuhano ali v testu pečeno pleče, pinca, bela potica, hren, koromačevo cvetje, pirhi.... (iz knjige Vesne G. Grilanc: Je več dnevou ku klobas - nekdanje prehrambene navade in recepti tržaškega podeželja, 1997) BELA POTICA testo: 1 kg moke 6 rumenjakov 20 dkg masla 17 dkg sladkorja 10 dkg kvasa ribana pomarančna lupina in sok pomaranče ribana limonina lupina in sok limone 3 žlice ruma mleko po potrebi ščep soli nadev: 75 dkg mandljev 4 jajca 23 dkg masla 23 sladkorja 2 žlici ruma 15 dkg pinjol sok ene pomaranče sok ene limone Zamesimo testo ter pustimo na toplem, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev: olupljene in osušene mandlje zmeljemo (mandlje olupimo tako, da jih prej eno minuto zavremo v vodi). Penasto umešamo maslo s sladkorjem in postopoma dodajamo rumenjake. Posebej stepamo beljake z žlico sladkorja ter z žlico limoninega soka. Narahlo zamešamo vse sestavine: mandlje, maslo in sladkor, beljake, pinjóle, rum, sok pomaranče in limone. Iz vzhajanega testa razvaljamo dva mlinca, jih namažemo z nadevom, zavijemo in pustimo vzhajati. Dobro vzhajano premažemo s stepenimi beljaki in pečemo v vroči pečici 45 minut. KISLI HREN 4 žlice zribanega hrena žlica olja žlica kisa kozarec črnega vina 1 jajce ščepec sladkorja zajemalka juhe Hren oparimo z vrelo juho. Odcedimo ga, dodamo olje, kis, vino, sladkor in drobno sesekljano kuhano jajce. ZlUCA- ZUPCA 2 prašičja parklja in 2 ušesi 1 goveja noga s kitami nekaj zrn popra 10 litrov vode sol Parklje, ušesa in nogo močimo en dan ali dva v vodi. Nato meso dobro očistimo, operemo in damo v lonec. Dodamo vodo, poper in sol. Kuhamo na zmernem ognju približno devet ur. Pol ure pred koncem dodamo lovorove liste. Med kuhanjem žiuco večkrat spenimo. Če se žiuca praveč pokuha, dolijemo vode, vendar pazimo, da zatem vre še najmanj pol ure. Na krožnik zlijemo žlico juhe, da preverimo, če se strdi. Kuhano meso poberemo iz lonca, mu očistimo kosti in zdrobimo na primerne kose. Juho precedimo. Na približno 13 krožnikov enakomerno porazdelimo meso in ga prelijemo z juho. Vsak krožnik še okrasimo z lovorovimi listi. humor POLICAJA NA KOLESU Zakaj se morata na kolesu voziti dva policaja? Zato, da se spredaj lahko en dere: "Diiidl, diiidl..!", medtem pa drug zadaj tuli: "Plava luč, plava luč..." RECEPT A veš, kako se začne recept v kuharski knjigi Gorenjcev: Sposodi si dva jajca in moko.... PIHANJE Policaj ustavi avto, ki je sumljivo vijugal po cesti. Vozniku reče: "Kolega, vi boste pa pihali I" Pa mu voznik odgovori: "Ne, bruuuhal bom I" PADALO Se pelje tip v letalu in nekje na 10.000m vpraša stevardeso: "Ali imate padala?" "Nimamo." "Kako to, da jih nimate?" "Imamo samo rešilne jopiče, če slučajno v vodi pristanemo." "Saj to je nesmisel. Vsak, ki ga poznam, zna plavat, letat pa nihče." CENA GORIVA Se pripelje Gorenc na pumpo in najprej stopi do črpalkarja, da se pozanima o ceni. "Oprostite, mi lahko poveste, koliko stane bencin?" "95 SIT po litru" "Koliko pa stane ena kapljica goriva?" "Ah ena kapljica....nič...zastonj.." "A res....pol bi vas pa prosil, da mi nakapljate 30 litrov." RAZLIKA Ali veste, kakšna je razlika med policajem in župnikom? Župnik reče: "Gospod z vami." Policaj pa: "Gospod, z nami." OBLEKA Gospa se dolgo sprehaja med razstavljenimi oblačili, potem pa se končno odloči: "Rada bi pomerila tiste hlačke v izložbi!" Prodajalka pa svetuje: "Nikar, raje jih pomerite v kabini!" TOP GRADE MOLDS TOP GRADE MACHINING LTD. ' t 0$r*> ■i • » iip" o . m W'*~ ^ggj zdelujemo vse vrste orodja in