283. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. decembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Slučaj Rothschedl. Ne vtikamo se radi v imenovanje javnih funkcionarjev in storimo to samo takrat, kadar se je grešilo pri izbiranju uradnikov proti kateremu izmed onih fun-mentalnih načel, ki se morajo respektirati pri vseh imenovanjih na Slovenskem. Način pa, kakor postopa sedanji pravosodni minister pri imenovanju sodnih funkcionarjev, je tak, da izziva kritiko in sicer najostrejšo kritiko, zakaj pri vseh teh imenovanjih, ki jih je izvršil v tem kratkem času, kar vodi pravosodno ministrstvo, je dosledno prezrl najpoglavitnejša načela, po katerih se mu je ravnati. Mi smo mnenja, da mora biti vsak uradnik, ki hoče službovati, zmožen obeh jezikov popolnoma, da mora biti kot uradnik in kot človek vreden ljudskega zaupanja in končno, da se mora vlada izogibati vsemu, kar bi tudi le na videz kazalo, da je vplivala na imenovanje protekcija. Tako pa ne postopa pravosodni minister. Ko je imenoval Warmserja predsednikom okrožnega sodišča v Celju, skliceval se je na svoje opravičevanje na temo predlog in na najvišji sodni dvor, češ, da mu je ta priporočal Wurmserja, on pa da ni imel povoda ga zavrniti. Pri sodnem svetniku Rothschedlu, katerega je imenoval predstojnikom okrajnega sodišča v Velikovcu, je zopet drugače postopal. Mož ni bil v temo predlogu, a minister ga je vendar imenoval za to mesto. S tem imenovanjem je vlada občutno žalila ves slovenski narod, ker Rothschedl nikakor ni mož, ki bi ga vlada smela poslati v Velikovec To imenovanje dokazuje, da vlada, ki ima nalogo, ublažiti obstoječa nasprotstva in pomiriti strasti, nima nikacega talenta za svojo nalogo, da v resnici tako postopa, kakor jej očitajo Čehi, da namreč odprte rane še trga, mesto da bi jih celila Ker Rothschedl nikakor ni sposoben za mesto predstojnika okrajnemu sodišču v Velikovcu, je pač naravno, ako se je utrdilo mnenje, da je tu vplivala kaka nedopustna protekcija. Mi v to ne verujemo, ali vendar se ne moremo načuditi, da je ravno Rothschedl našel v pravosodnem ministrstvu toliko podpore in naklonjenosti, da je bil imenovan za Velikov9c. Čudimo se toliko bolj, ker se živo spominjamo kazenske obravnave, katera se je svoj čas vršila proti sodniku Rothschedlu v Celju. Rothschedl je bil pri tisti kazenski obravnavi sicer oproščen, ali razlogi dotične sodbe so za človeka Roth-schedla naravnost uničevalni. Pravosodni minister naj samo čita razloge dotične sodbe in umel bode nas in umel ter spoznal tudi še marsikaj druzega. Da tudi dolžnost slovenskih poslancev je, da se zanimajo za dotično razsodbo. Sploh bi bilo želeti, da narede že konec tistemu dolce far niente, kateremu so se menda posvetili. Pri vladajočih razmerah so personalije za nas največje važnosti, in bi se poslanci morali brigati zanje z vso vnemo in tudi personalijam nižje vrste posvečevati vso pozornost. S samo „visoko politiko" nam ni pomagano. V Rothschedlovem slučaji bi morali poslanci poskrbeti, da se jim predloži dotični kazenski akt, a če že celega akta ne morejo dobiti, naj rekvirirajo vsaj razsodbo. Ako jim minister neče ustreči, naj ga pa inter-pelirajo, če ve, kaka razsodba je bila v dotični kazenski zadevi izdana in če ve, kaj se je sedanjemu c. kr. sodnemu svetniku Rothschedlu v dotični zadevi vse dokazalo. Po našem prepričanju je to neobhodno potrebno, že zato, da se izve, kakšne kvalitete mora dandanes imeti sodnik, da ga minister Kindinger izven terno-predloga imenuje na važno mesto. V I .J uhlju u i, 11. decembra. K položaju. Izborna taktika Mladočehov je spravila Nemce in Clarvja v velikansko stisko. Brez obstrukcije so znali preprečiti razpravljanje nagodbenih predlog v odseku. Nemci so se veselili sklepa mladočeškega kluba, da bo obstruiral le proračunski provizorij, da pa nagodbenim predlogom ne bodo de lali posebnih težav. A veselje je Nemce takoj minilo. Čehi hočejo prisiliti Clarvja, da se bo — hoče noče mora — zatekel končno vendar-le k § 14., ali pa odstopil To pa store" le zategadelj, da pride Clary v isti položaj, v katerega so spravili Nemci Thuna. Thun si ni mogel pomagati drugače kakor s § 14, a Nemci so ga, dasi so bili tega sami krivi, hoteli zategadelj križati ter so ga končno res vrgli. Vsled taktike Čehov pridejo proti volji vlade in levice najprej na razpravo predloge § 14, katerih referent je grof Dzieduszvcki. Referentom o predlogah glede razdelitve užitnin je posl. dr. Tollin-ger, člen nemške katoliške stranke, ki pa mora vse predloge šele preštudirati, kar vzame dokaj časa. V parlamentarnih krogih dvomijo zato, da bi se mogle »nujne drž. potrebščine" dognati pravočasno, t. j. do 1. januvarja. Kakor je poročal sicer vedno dobroinformovani Madevski v poljskem klubu Clary ne misli demisionirati. Iz tega sledi, da namerava Clary rešiti se končno vendar-le s § 14., kar odloči njegovo usodo. Pogajanja med Čehi in Nemci so se popolnoma pretrgala, in vsled sedanjega položaja skoraj ni več možno, da bi se začela tako kmalu, kakor se je govorilo. Clary konferira v zadnjem času mnogo z levičarji, pa tudi z dr. Stranskim je imel te dni dolg razgovor. Lakota na Ruskem. Ker so imeli na Ruskem že par krat jako slabo letino, so zagazili kmetje po nekaterih gubernijah v največjo revščino. Danes trpe kmetje ponekod naravnost lakoto. Revščino ubožnih kmetov so izrabili veliki posestniki v oderuške svrhe in so se pokazali pri tem zlasti takozvani kulaki v najgrši luči. Radi strašne lakote so jim dali kmetje v jeseni v guberniji Samara parcele za 10 let v najem ter dobili za vsako „desetino" — 15 kopek najemščine! Spomladi pa so vzeli isti kmetje svoje lastne parcele v najem, a dati so morali za vsako „desetino" — 8 rabljev najemščine. Ođeru-štvo je na Ruskem strašno, a vlada mu doslej še ni mogla do živega, dasi se car trudi, da tudi tu naredi red! Za strada- joče kmete je nabral grof Lev Tolstoj po mestih velike svote. Vojna v Južni Afriki. Na bojiščih se pripravljajo na odločilne bitke I na zahodu pred Kimberleyem i na vzhodu v Natalu hite Angleži pomnožiti svoje že itak ogromne čete, ker sku-šinje so jih izučile, da so Buri sovražnik, katerega je možno premagati le s skrajnim naporom vseh svojih sil. Angleži so po hudem, 14urnem boju prekoračili reko Modder-Riwer, a se ustavili, kajti njihove izgube so zopet velike. Buri so zbrani pri Spytfon-teinu, kjer mora priti do nove bitke. General Cronje ima ondi veliko vojsko; razen tega so večji oddelki Burov še v Jakobs-dalu pod generalom Delareyem in pri Gras-panu pod generalom Prins Loom Lord Me-thuen ima torej sovražnika pred in za seboj. Polkovnik Kekevich, ki je oblegan v Kimberleyu, je skušal prodreti skozi sovražnikove vrste do lorda Methuena, a se mu to ni posrečilo. Buri so pognali Angleže nazaj, ranili 26 mož ter ubili majorja Scott-Turnerja in 24 mož. General Gatacre na Kapu je v velikih stiskah, ker se ustaja med Afrikanderji širi bolj in bolj. V Natalu je prevzel poveljstvo general Schalk-Burgers. Joubert je menda res bolan in se je umaknil v Wakkerstroem, da naglo okreva. Ob reki Tugeli stoji 10.000 Batov, prav toliko pa jih oblega Ladvsmith, kjer primanjkuje VVhiteju vsega, in kjer imajo baje tudi epidemijo. Angleška vojska pod generalom Cle-ryjem, ki hoče osvoboditi Whiteja in mesto Ladysmith, šteje 20.000 mož in stoji pri Freru, med Estcourtom in Colensom. Buller je v torek zapustil Pieterraaritzburg ter se podal k armadi v Freru. Listi poročajo, da imajo Angleži velikanske težave s provian-tom. Razen tega je večina novodošlih konj nerabna za boj ter se mora šele okrepčati. Zategadelj se tudi mnogo konjeništva in topničarstva ne more rabiti. Pešpolki brez konjeništva in topničarstva ne smejo v boj. Predsednik Kruger je hotel pridružiti se burski armadi ob Tugeli, a vlada mu je to prepovedala. Predsednik Oranje države,Steyn, pa je v armadi generala Cronje. LISTEK. Knjige družbe sv. Mohorja. (Dalje.) „Postrežba bolnikom". Za domačo potrebo in bolniške strežnice spisal dr. Alojzij Ho man. Ta knjiga je brezdvomno najkoristnejša, kar jih je letos izdala družba sv. Mohorja. Zlasti slovenskim gospodinjam, materam, bode gotovo dobrodošla. Velika hvala gre torej drju. Homanu, da nam je podal navodila, kako streči bolnikom. Knjiga je pisana v poljudnem, gladko tekočem in lahko umljivem slogu. Tu ni nič nepotrebnega; kratki, jedrnati stavki nam povedo veliko. Vendar bi želeli, da bi bila knjiga nekaj obširnejša. Ako v kaki zapuščeni vasi nagloma kdo oboli, si ljudje često ne vedo pomagati, zdravnika ni takoj pri roki, dostikrat ga pa tudi revni kmet ne more pozvati. Ali mlade matere si ne vedo pomoči, ako jim oboli dete; včasih bi zadoščalo prav priprosto domače zdravilo, toda mati ga morda ne pozna in ga zato tudi ne more rabiti. Res je sicer, da je dražba sv. Mohorja izdala pred leti »Domačega zdravnika", res je tudi, da nam je podala kratek posnetek Kneippove zdravilne metode, toda dokaj teh knjig se je bržčas že poizgubilo, raztrgalo. Sploh pa takih knjig ni tako hitro preveč. Ako izda družba sv. Mohorja sleherno leto nov molitvenik, izdala bi bila tudi letos lahko dokaj obširnejšo knjigo z navodili, kako si je v bolezni pomagati. Preverjeni smo, da bi bil g. dr. Homan rad prevzel nalogo ter pripisal »Postrežbi bolnikom" še več druzih prepotrebnih naukov glede zdravljenja, ako bi ga bila Mohorjeva družba, oziroma nje odbor tega prosil. Sicer pa se nadejamo še več takih in jednakih spisov iz spretnega peresa dr. Homana. ,,Avstralija in nje otoki". Družba sv. Mohorja ima namen razširjati duševno obzorje našega naroda; podirati meje, ki oklepajo priprosti razum in omejeno omiko naših nižjih slojev, je glavni poklic naše dražbe. Ne zadošča, popisovati mu le ono, do kamor segajo njegove oči, ne zadošča pojasnjevati mn vedno le ono, o čemer sliši in čita itak vsak dan, — pač pa treba razširiti čim najbolj obseg njegovih pojmov in idej, odgrinjati mn nove svetove, potem se bo smel Sele fcazivati kulturen narod. Zato pa je vse hvale vredno, da se je lotila dražba izdaje obširnejših popisov tujih narodov in tujih dežel Želeti bi bilo le malo več zistema pri izdaji teh popisov. Stare je napisal knjigo o „Japoncih inKitajcih", Bezenšek o »Bolgariji in Srbiji", Vrhovec pa o »Avstraliji in njenih otokih". Vsi ti, sicer lepi popisi niso med seboj v nikaki zvezi, in razen Bezenškovega se nas tudi kar nič ne tičejo. Zdi se mi, da bi storila družba boljše, ako bi si napravila načrt, po katerem bo izdajala nadalje take popise ter se ravnala pri tem po čisto naravnem merilu : kaj nam je najbližje ? — kaj nam treba predvsem poznati? In mislim, da nas briga še v Evropi marsikaj bolj kakor Japonci ali Kitajci ali celo Avstralci! — O Rusiji in različnih njenih pokrajinah in rodovih, o Čehih, Poljakih in Slovakih, o Črni gori bi se dale pisati prav krasne in velekoristne knjige! Naši bratje bi šli dotičnim pisateljem na roko in ilustracij bi se dobilo na izbero tudi brezplačno ali vsaj jako ceno. Gojiti vzajemnost slovansko bi morala dražba vsekakor precej bolj kakor jo je doslej. NaS narod se Se vedno ne zaveda, da »povsod svoje brate ima", — saj dražba sv. Mohorja mu tega ne pove dovelj jasno, in celo nekako izogi bije se odbor odločno narodne strane. Zato pa bijejo dražbini sotradniki vedno in vedno na verski boben, kar pa je docela odveč. Slovenci smo za Tirolci najboljši katoličani in za cerkve in duhovnike žrtvujemo celo nad svoje zmožnosti. Torej le malo več ognjevitega rodo-Ijubja, gg. odborniki, malo več narodno navdušenih spisov! — Docela se pridružujemo pri tej priliki nasvetu „Ljubljanskoga Zvona", da izdaj družba sv. Mohorja zgodovino slovenskega naroda. Najprej treba, da poznamo sebe in svoje brate, potem evropske sosede in prav nazadnje šele — Avstralce! Toda to očitanje ne zadevaj g. prof. Vrhovca, ki je spisal zares jako zanimivo in poučno knjigo. Z veseljem smo jo čitali, in preverjeni smo, da bo tudi naš kmet s posebnim zanimanjem prebiral popise življenja divjakov, ondotnih živalij in rastlin, posameznih naselbin in kolonij. Gosp. prof. Vrhovec ima ljubeznivo pero, ki sili človeka da čita tudi o stvareh, ki bi ga sicer prav nič ne brigale ter zna podati v poljudni, priprosti besedi jasne slike o najbolj zamotanih razmerah. Vrhovec je pravi mojster v pripovedovanju zgodovinskih dogodkov im v popisovanju narodnih Seg in navad, zato pa nam je tudi ta njegov spis prav dobrodošel, dasi govori o — Avstraliji 1 (Konac prih.) Dopisi. Iz Celja, 9. decembra. Slavna policija celjska hoče imeti a tout prix kake sodbe sebi v prilog, da bi z njimi zamogla stopiti pred svet z užaljenim vzklikom: „ Glejte jih, naše obrekovalce, obsojeni so b'li, ker so nas obrekovali!" S kakimi sredstvi se skuša doseči te razsodbe, to je postranska stvar, in zlasti vnanji svet se za sredstva ne bo dosti brigal, temveč gledal le ko-nečni učinek. In najčrnejši vseh črnih zamorcev bode opran, in blestel se bo v svoji najčistejši nedolžnosti! Doslej so naši slavni varstveni oblasti spodletele vse ovadbe in tožbe, katere so imele namen, utrditi njeno nedolžnost; ni vraga, da bi ena ne držala. Po svojem chefu in zastopniku dr. Janezu Stepišneku, kateri se — kakor sam pravi — čuti poklican v to v svoji lastnosti kakor občinski svetnik, in pa kakor avstrijski (aj, aj!) državljan sploh, je naperila tudi ovadbo zoper gg. Žimniaka, veleposestnika v Celji in dr. Vladimira Ravniharja. Povod k tej ovadbi je dal naslednji dogodek. Dne 9. avgusta letos sta se omenjena gospoda čisto slučajno sešla v Karolinini ulici v Celji ter razgovarjala dogodke, vršivše se predpoldne pred »Nar. domom" (napad na dr. Dečkota, snetje slovenske trobojnice in dr.) Pri tem sta v najkrepkejših izrazih obsojala početje tiste sodrge, katera je vse predpoludne neovirano in nekaznovano razgrajala pred „Nar. domom", ker sta govorila v nemškem jeziku, sta to sodrgo imenovala v nemških izrazih „Gesindel" „Bagage" itd. Prišel je tudi razgovor na policijo, češ, da je vseh osemnajst mož stalo pred durmi v „Nar. domu", da nihče izmed teh mož ni prsta genil, da bi se ukrotilo tistih 25 razgrajalcev, da je obratno policija dotičnike aretovala, kateri so bili ujeli in držali dr. Dečkovega napadalca, da se je policija končno udala nesramni zahtevi petindvajsetih izgrednikov ter snela slovensko trobojnico raz poslopje »Narodnega domaa. Kakor rečeno, je bil to mej omenjenima gospodoma popolnoma zaseben pogovor, kateri se je vršil čisto mirno, ne da bi bil imel namena koga javno sramotiti. Navedeni pogovor pa sta poslušala z okna svojih stanovanj dve osebi namreč neki mesar Payer in pa — slavni Riha, kateri se je nekaj ur poprej pred „Nar. domom" s pretepanjem proslavil. Ta dva moža, dasi oddaljena od prej omenjenih gospodov kakih 30 korakov, hočeta sedaj čisto natanko in določno vedeti, da sta gospoda imenovala celjsko policijo „Gesindel" „partheiische Bagage, die man entfer-nen miisse, sie \verde es so wie so nicht langer machen" itd., cele bajke. Omenjati je še, da sta gg. Žimniak in dr. Ravnihar videla dotični osebi na oknu, in da sta se takoj začetkom pogovora opozorila na to okolnost. Zaradi tega sta govorila s še bolj tihim glasom ko navadno. Tako skrajno neprevidnima ju pa vendar ne moremo smatrati, da bi na odprta ušesa Rihova kričala kake psovke na policijo. Verjetno to na noben način ni. Seve nikakor nečemo trditi, da ovaditelja namenoma lažeta; pač je verjetno, da sta pri svojem prisluško-kcvanji ujela posamne besede „Gesindel", „Bagage", „Polizei", katere sta v svoji zaslepljeni narodni nestrpnosti kombinovala v famozno ovadbo. Na to ovadbo je naše uslužno državno pravdništvo slučaj pustilo preiskavati kakor pregrešek zoper javni mir in red, storjen s ščuvanjem po § 300. kaz. zak. Pa ni držalo. Stvar je prišla pred okrajno sodišče kakor prestopek zoper varnost časti po § 492 kaz. zak. ter se je o njej sodilo dne 4. listopada 1899. Ovaditelja Riha in Payer sta seve popolnoma odločno ostala pri svoji ovadbi. Sedaj ni več lahko mogoče nazaj. Zastopnika obdolžencev, dr. Hrašovec in dr. Vrečko, sta predlagala soglasno, da se vrši krajevni ogled, da se sodišče samo prepriča, je-li mogoče v taki daljavi umeti kak razgovor v vsej logični zvezi in li ni mogoča kaka zmota. Ker se je tudi državnega pravdnika namestnik kakor zastopnik obtožiteljice stavljenemu predlogu pridružil, je sodišče v svrho provedenja tega dokaza razpravo preložilo. Tako je sodišče za ta dan skalilo škodoželjno veselje mestnemu uradu in mestni policiji, ki sta se korpo-rptivno udeležila razprave. Vzporedno s to razpravo se je zoper g. Žimniaka vršila razprava na posebno ovadbo s strani mestne policije. Predmet ji je sledeči do- godek. Dne 10. avgusta t. 1, ko so se bili češki gostje odpeljali, se je vsa sodrga na dano znamenje valila proti stanovanju gosp. Žimniaka. Stanovanje se nahaja v nadpri-tličju. Vsled nastalega hrupa so gospice Žimniakove, ki so bile ravno doma, prestrašene pritekle k oknu. Divji klici jih sprejmo: Pereat, Abzug Žimniak, nieder mit ihm, haut's ihn nieder, schaut's die Engeln, die Schachteln, pfui itd. Pri tem so proti oknu pretili s svojimi gorjačami, razgrajali, vpili, žvižgali ter metali blato v gospice. Vsa policija, kakih 14, beri štirinajst mož, je čisto mirno stala pred in med izgredniki ter le-teh ni niti z najmanjšo besedico svarila ali sicer opominjala; pač pa srdito zahtevala od gospic Žim-niakovih, da se morajo odstraniti od okna. V tem pride slučajno g. okrajni glavar mimo. Ko ga policija in sodrga ugleda, hitro vse umolkne ter se poizgubi po stranskih ulicah v mesto. Tistega dne zvečer, ko so bili razgrajalci naskočili Sern-čevo hišo, »Narodni dom", opatijo in farno cerkev, prišli so končno zopet pred Zimniakovo stanovanje, kjer pa so se zadovoljili z divjim tulenjem in prepevanjem „\Vacht am Rhein". V upravičeni bojazni, da bi se enaki prizori ne ponavljali, je g. Žimniak pisal mestnemu uradu, da kakor meščan celjski in davkoplačevalec zahteva od te pristojne oblasti, da mu zagotovi in zajamči varnost življenja in imetja ter mir, da se ne bodo v bodoče primerjali enaki izgredi, kakor so se izvršili 10. avgusta 1899 v prisotnosti policije (unter Asistenz der Polizei). V tej zadnji frazi je mestna policija ugledala velikansko žalitev svoje časti. Na razpravi dne 4. t. m. so gospice Žimniakove in ženin ene gospice kakor priče zaslišane potrdile ves dogodek tako, kakor smo ga gori opisali. Izmed policajev so priče spoznale vodjo policije Zintauerja in stražnika Kališnika, ostali dvanajsteri policaji so bili tujci iz Celovca. Med razgrajalci so se odlikovali sosebno celjski akademiki (?). Vpričo vseh policajev so kričali vsakovrstne psovke, pretili z gorjačami, žvižgali ter metali blato v okno, tako da je Josipina Žimniakova dobila veliko kepo blata v lice. Policija je vse to gledala in celo zahtevala, da se morajo gospice odstranitiodokna. Županov nadebudni sinko Stiger se je razgovarjal z nekim policajem, vzel piščalko iz žepa ter brlizgal tako močno, da je bil ves rudeč v obrazu od napora. Vse to je poleg stoječi policaj mirno gledal in poslušal, ne da bi z najmanjšo besedico zavrnil razgra-jalca in napadalca. Na to se razprava preloži v svrho krajevnega ogleda in v zaslišanje prizadetih policajev ter drugih prič. Zadevni kazenski spisi kažejo še drugo znamenitost Označeni priči, pretepač Riha in Samuel Payer sta podala dne 24. avgusta t. 1. na c. kr. okrožno sodišče od znanega kronjurista jima narekovano vlogo z vsebino, da sta čula, da ima razpravo zoper dr. Ravniharja in Žimniaka voditi preiskovalni sodnik dr. K r a n č i č ; kakor znano gre za dogodke dne 9. in 10. avgusta letos in pri teh dogodkih je tudi dr. Krančič posebno, ko se je iz »Nar. doma" vračal domov (dr. Krančič v „Nar. domu" še bil ni) več ali manje — sicer pasivno — (bil je od sodrge napaden in tepen) vdeležen; razven tega je znano, da je taisti Slovenec, in iz tega vzroka je takorekoč neumevno, kako se more dru. Krančiču poveriti pre iskava v bodisi katerem koli slučaju, kateri je v zvezi z označenimi dogodki; ne samo s pogledom na najino korist, tom več tudi s pogledom na objektivnost in pa v imenu (?!) mnogo drugih udeležencev se čutiva poklicana opozoriti na to okolnost ter prositi: slavno predsedstvo blagovoli dr. Krančiču odvzeti vsako ingerenco v predležeči, kakor sploh v zadevah, nanašajočih se na dogodke dne 9. in 10. avgnsta letos in pre-preiskave poveriti drugemu preiskovalnemu sodniku. Slavno predsedstvo na okrožnem sodišču v Celju je na to najnesramnejšo vlogo dveh prič (!) odgovorilo s tem, da je preiskavo poverilo — g. svetniku dr. Langerju Komentara ni treba, ker čin sam na naj- jasnejši način osvetljuje sodne in javne razmere celjske. Iz Kamnika, 7. decembra. (Salonski orkester.) S krasnimi, umetniško izdelanimi vabili, izdelala sta ju gg. Koželj in Ferdo Vesel, je nas „ Kamniški salonski orkester" v nedeljo dne 3. t. m. vabil k svojemu šestemu koncertu, čigar gmotni uspeh je bil namenjen blagemu in dobrodelnemu društvu »Rudečega križa". Program je otvorila Komzakova koračnica »NadvojvodaAlbrecht", katera je nam utisnila takoj izboren, ostro markiran takt, na kar so zazveneli prvi akordi lepe, res lepe Flotovove Marte. Le oni, kateri je Marto slišal že večkrat lahko govori, lahko pove in res lahko uživa to krasoto. Marto je naš orkester igral precizno in fino čutljivo, tako da je po dvorani, ko je utihnil zadnji glas pod lokom, nastalo tako burno ploskanje in odobravanje — ka-koršnega si je naš neutrudljivi dirigent s svojimi dobrimi močmi zaslužil. Po znanem priljubljenem valčku „V neapolitanskem zalivu" smo čuli lično podoknico „Posluškuj" mojstra Schuberta. Na to je sledil tako težko pričakovani in mojstrski igrani Zieh-rerjev potpuri »Prikazni", kateri je nam še iz zadnjega koncerta v prijetnem spominu. Verdijev »Nabucco" igral se je ravno tako dovršeno kot slednjič. Tej točki je pa sledila nova kompozicija našega g. Parme, prav lično in fino izdelana „Pizzicato polka". To delo res zasluži do cela priznanja, kajti v tako brhkih početnih akordih v ,D"duru tiči veliko narodnega in vabljivega duha, tako, da se človeku mora zasmijati duša — to tembolj, ker je komponist, znani naš rojak; — nato se vrste hitri in zopet po časnejši zvoki tako, da polka brhko pri-skaklja v še krasnejši trio v „G*"-duru. Tej točki je bila obrnjena velika pozornost ter se je izvajala prav dobro. Pesem s sprem-Ijevanjem krilnega rogu je lepo dičila prehod k zopet važni naslednji točki »Venec slovanskih pesnij", sestavil Josip Skorpik. Skorpik je naši zadnji prošnji ustregel in nam podal nov umotvor — prav okusno sestavljeni potpourri. Nekako težko pričakovala se je točka, in občinstvo jej je pazno sledilo, na kar je mladega umetnika, člena orkestra, kaj srčno pozdravilo in mu nudilo veliko pohvale za to lepo novo delo. Potpourri se je moral ponavljati. Zadnja točka, znani stari in še vedno Dunajčanu najbolj priljubljeni valček, „Ob lepej višnjevi Donavi", svirala se je taktno in lepo valovito. Obisk je bil prav dober, in še jeden-krat konstatiramo, da se naš orkester še vedno razveseljuje udanosti in ljubeznivosti Kamničanov, in da bomo onemu mestu, kjer nastopi taka družba, tako zmožen orkester, s tako blagimi nameni, s ponosom čestitali! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. decembra. — Osebne vesti. Ministrski podtajnik g. dr. Fran Heinz je imenovan ministrskim tajnikom. Začasni profesor na učite ljišču v Kopru g Josip Žilih je imenovan definitivnim na istem mestu. Višji nadzornik II. vrste finančne straže v Inomostu g. Abdon Šusteršič, je pomaknjem v I. razred. — Nemška surovost. Tista revna prilogica, ki jo prinaša pod naslovom »Deutsche Stimmen aus Krain und Kiisten-land" znani »Grazer Tagblatt", blati sicer vse, kar je slovenskega, a vzlic temu se nam ne zdi vredno, da bi radi tega pole-mizovali. Škoda prostora, ki bi ga morali posvečevati tako brezpomembnemu in brez-uplivnemu glasilu! Toda danes hočemo narediti izjemo, samo da naši čitatelji vidijo, kakih surovostij je zmožna nemška kultura. »Deutsche Stimmen" pišejo v včerajšnji številki: »Jenen Besuchern des deutschen Schauspielhauses, welche die letzten Sitzreihen im Parterre zu beniitzen pflegen, wird die Freude an den braven Darbietungen durch die Frechheit der slo-venischen und tschechischen Schmieren-komodianten, denen der Grossmuth des deutschen Buhnenleiters freien Eintritt ge-wahrt, damit sie etwas lernen, ganzlich vergallt. Dieses hergelaufene Gesindel, das nicht werth ist, dem letzten deutschen Epi-sodenspieler die Schuhriemen zu losen, wagt es namlich, laute Kritik in den lieb-lichen Lauten seiner Mnttersprache wahrend der Vorstellung zu uben, die trefflichen deutschen Schauspieler zu tadeln, ja ZU verhohnen. Die tschecho - slo veni-schen Schmierenkomodianten gehoren auf die letzte Gallerie, nicht aber unter deutsches Publicum, das, wenn nich^ bald abgeholfen, ganz ausbleiben \vird." Tako umazano in neotesano pisarjenje se samo sodi. Narekovala ga je zavist, da slovensko gledališče cvete in se razvija, dočirn je nemško podjetje že popolnoma onemoglo. Členi slovenskega gledališča stoje previsoko, da bi jih dopisniki „Deutsche Stimmen" sploh mogli razžaliti. To psovanje ne doseže niti zaničevanja slovenskih igralcev. Ko bi se hoteli maščevati, bi lahko prav lepih reči povedali o škandalih pri nemškem gledališču, toda — noblessr; oblige. Naj ostane pokrito s plaščem usmiljenja ! Slovenskim igralcem bodi v zadoščenje to, da se vsi dostojno misleči ljubljanski Nemci sramujejopisarjenja „Deutsche Stimmen", in odločno protestirajo proti temu, da bi se jih postavljalo v isto vrsto z brezobraznimi dopisniki tega lista. Slovenski igralci so hodili doslej časih k nemškim predstavam prav tako, kakor so ho dili nemški igralci k slovenskim, razloček je bil samo ta, da je bil nemški ravnatelj slovenskim igralcem hvaležen, da so prihajali, ker se je s tem vsaj nekoliko prikrila tista grozna praznota, ki vlada navadno pri nemških predstavah. Čast in samospoštovanje slovenskih igralcev zahtevata, da v prihodnje ne obiskujejo več nemških predstav, in intendanca pa ima dolžnost, da ustavi izkazovanje uslug podjetju, čigar „nemški" značaj se vidi iz tega, da je mej osobjem samo — 13 Čehov in Čehinj!! — Krščansko - socialna doslednost. Klerikalni agitator Kregar je mnogostranska natura. Za vse jeporabljiv. Pravi „Madchen fiir Alles". One dni je zastopal na Dunaju krščanske delavce in je z dunajskimi krščanskimi socialisti sklepal politično zvezo. Z Dunaja je šel v Prago. Dočim je na Dunaju gorel za to, da se slovensko delavstvo potopi v nemško-socialni strani, je v Pragi, na shodu slovanskih obrtnikov plamtel za to, da morajo slovanski obrtniki pretrgati vsako zvezo z dunajskimi obrtniki, ki stoje pod komando krščanskih socialistov. Na Dunaju se je sklenilo, združiti vse krščan sko-socialno delavstvo ne glede na narod nost, in Kregar je navdušeno pr.trjeval. V Pragi se je sklenilo ravno nasprotje tega za obrtnike, in Kregar je zopet navdušeno pritrjeval. Na Dunaju je kot zastopnik delavcev, krščanskim socialistom prisegal zve stobo do smrti, v Pragi pa jim je kot zastopnik obrtnikov — izvolil se je sam kot tacega — prisegal boj do smrti! In krščanski socialisti kakor klerikalni obrtniki so silno zadovoljni s to preneumno komedijo. Ljudje, ki take burke na svoje stroške trpe, ljudje, ki se dajo tako za norca imeti, ka kor jih ima Kregar e corapagnia bella, se pač ne smejo čuditi, ako sodimo, da nimajo nič več možganov v glavi. — Ta je pa dobra. „Slovenski Gospodar" piše: „Nemškira časnikom Z da našnjim dnevom prepovemo vsem nemškim časnikom prevajanje vsaka-terih naših člankov, dopisov in notic, bodisi v celoti ali v odlomkih, ako si prej niso iprosili dovoljenja pri našem uredništvu. Vsak časnik, ki ne bo upošteval teh naših besed, bomo postavnim potom začeli preganjati. Dogaja se namreč v zadnjem času, da ne kateri nemški, nam nasprotni časniki polnijo z našimi članki kar cele predale in strani svojega dolgočasnega lista. Tako ne bo šlo naprej!" — Pasja vera, zdaj pa imajo ! — Novo gimnazijsko poslopje je bilo v soboto slovesno b'agoslovljeno. — Orožniki so z včerajšnjim dnem dosedanje klobuke nadomestili s pruskimi „pikelhavbami". Čedalje lepše! — Občni zbor narodne čitalnice v Ljubljani bode za bodoče leto v četrtek, dne 21. decembra t. 1. zvečer ob 8. uri v mali dvorani »Narodnega doma". — Veselica ljubljanske čitalnice je napolnila v soboto večer veliko dvorano »Narodnega doma" do zadnjega kotička. Program se je izvajal po znanem vsporedu in žel mnogo ploskanja. Sodelovateljici pri veseloigri (gdč. Mira Dev in gdčna Mira Gerbič) ter aranžerka »japonskega plesu" (gdč. pl. L u kan če v a) so dobile šopke.— plesale so tele gospice: Poljanec (kot predplesalka), Ferjančič, Globočnik, Derč, Samec, Hočevar, Skabernein Leveč. V glumi pa so igrali razun omenjenih dveh gospic gg: A. Nagode, Lev Souvan in M. Zarnik. Končno bodi omenjeno, da je zapelo trgovsko pevsko društvo več pevskih točk in je svirala vojaška godba. — ,.Glasbena Matica" vabi vse pevke in pevce, da se zanesljivo udeleže pevske vaje v sredo, dne 13. decembra v prostorih »Glasbene Matice", da se pripravi zbor za zabavni večer v nedeljo, dne 17. t. m. Ženski zbor ima vajo ob polu 7. uri, moški zbcr ob 8. uri zvečer. — Častnim meščanom je bil dne 18. novembra v škofjeloškem občinskem svetu enoglasno izvoljen župan gospod Valentin S ušnik v znak priznanja njegovih zaslug za Škcfjo Loko. Gospod Sušnik je županoval 11 let ter uživa splošne simpatije. — Slovensko gledališče. Sinoči so ponavljali ćetrtikrat „Dalibora", in gledališče je bilo zopet polno, kar nam je nov dokaz, da vzmore Ljubljana tudi toliko občinstva, ki je zavzeto za tako prekrasno, vendar umetno in težje umljivo godbo, kakršna je v „Daliboru". To je vsekakor obiskovalcem slovenskega gledališča v čast. Opera je prav dobro uspela. To je zasluga izvrstnih naših solistov in solistk, ki vedno izvedejo svoje uloge s popolnostjo in umetniškim čustvom. Tudi zbor je slovenski operi domača, a to veleizdatna podpora. Pel je tudi sinoči krepko in premišljeno. V orkestru — to zlasti v drugem dejanju, ko treba toplega, mehkega spremljevanja — smo Čuli nekaj trdih glasov. Uloge so bile v starih rokah, torej jim sodi stara pohvala, tako gdč. Carneri in gdč. Noemi ter gg. Nolliju in Pestkowskemu, ki je posebno lepo pel otožno pesem v drugem dejanju, in g. Polašku, vedno bolj se razvijajočemu pevcu. Za izpremembo in pa zato, da pokaže, koliko zna in more, je pel ulogo Dalibora g. Lebeda, a njegovo dosedanjo ulcgo Vida je pel g. Desari. G. Lebeda je zastavil vse svoje moči, zato mu je uspel Dalibor tako, da mu bodi v čast. Njegov glas ima v srednjih legah lepo, čisto in simpatično zvočnost, in ker ga obvlada brez napora, zato izlije vanj g. Lebeda največ Čustva. V višini njegov glas ne seza tako prijetno do srca. Poln je sicer moči, a brez pravega izraza. Zlasti nam je ugajal gosp. Lebeda v prvem dejanju z veliko pesmijo in v prizoru v ječi. Bolj bi nam prijal in lažje bi igral, da je prej vstal z ležišča, in da mu niso geste vse jednake G. Lebeda je pokazal z včerajšnjim Daliborom, da je še začetnik, a da je prav dober začetnik, ki lahko računa na napredek. Morda je dobil z včeiajšnjim Daliborom večjo vero v samega sebe, da se bo začel spoznavati, in da bo končno izvedel, kaj je in čemu je. Spodbuda k hrepenenju po napredovanju mu bodi sinočnji prijazni uspeh! Uloga Vidova je malenkostna, vendar je dala v drugem dejanju g Desariju priliko, da se je dvignil do uspeha tudi kot oproda svojega prejšnjega Dalibora. —a— — Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik nam je poslal sledeči razglas: Nanašaje se na razpis podpisanega odbora z dne 1. julija letos, daje se na znanje, da bodo razsojali konkurenčne načrte za Prešernov spomenik nastopni gospodje: Aškerc Anton, mestni arhivar; Duffe Jan, mestni stavbni svet nik; Franke Ivan, c. kr. realčni profesor; Govekar Fran, pisatelj; Klinar Anton, deželni višji inženir in £ubic Ivan, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol. — Z Viča se nam poroča: Bližajo se občinske volitve, in zato kličemo davko-plačevalcem-volilcam: Pozor, zdaj nas je več, kakor nas je bilo pred tremi leti, tako da bo lahko zmaga naša, in da ne bodo voljeni samo možje viničarjevega mnenja, ki samo kimajo pri občinskih sejah. Župan bi nas z davki še zadušil, vsak kmet in davkoplačevalec ve, kako težko se spravi denar za državne davke na stran. K tem pa pridejo še občinske doklade. Res da smo šolo zidali (ali ne po volji občinskega odbora in župana-viničarja, ampak po volji davkoplačevalcev in starišev), ali tacih do-klad, kakor jih imamo se vendar nismo nadjali. Celo glavno mesto Ljubljana nima tacih doklad, in kakšne so tam občinske potrebščine, a kakšne so pri nas. Zadnji čas je, da se naredi konec sedajnemu vladanju klerikalcev. To vladanje je popolnoma »po domače". V zdajšnjem odboru so večinoma možje, ki ne vedo, kaj je klerikalec in kaj liberalec. To vesta samo župan Mesesnov in svetovalec Lavrič. Župan kar gori za vinogradniško društvo in je kuhan in pečen tam; druzega Vičana tako ni tja. Sicer pa ve vsa občina, zakaj se je župan tako zavzel za to društvo, treba bi bilo da se napravi shod in naprosi dr. Tavčar, da bi prišel. Na vsak način pa se zberimo pri Travnu, da se posvetujemo zaradi volitev. Tu gre za našo korist. Kar bomo izvolili, bomo imeli tri leta. Odločni bodimo, tako kakor nas je danes učil frančiškan oče Engelbert In naprej pa je treba odločnosti, kjer gre za našo skupno korist. Vičani! Ne bodimo zaspani. Nastopimo kakor jeden mož ob strani onih, kateri nam dobro žele, in katerim je pri srcu blagor cele občine in ne samo lastna korist. — Vičan. — Na graškem vseučilišču so bila v soboto nova poslopja medicinske fakultete slovesno otvorjena. Slavnosti se je udeležil tudi vodja naučnega ministrstva Hartel, dočim so slovenski medicinci ude-ležitev odklonili. Dekan dr. Kratter seveda tudi te prilike ni zamudil za politična na-migavanja in se je osmelil proglašati gra-ško univerzo za nemško. Škoda, da slo-vanski visokošolci niso bili navzočni, da bi bili demonstrativno protestovali. — V Gradcu je te dni nagloma umrl zlatomašnik g. dr. Alojzij Hebenstreit, apost. protonotar inf stolni dekan in stolni župnik. Rajnik, odlikovan z visokimi avstrijskimi redi, je bil v Gradci obče znan priljubljen mož in član mnogih ondotnih društev, katera so povodom njegove smrti objavila običajna oznanila o smrti. Zanimljivo je, da so novine prinesle tudi »parte", ki ga je izdalo Graško obče nemško telovadno društvo (allgem. Deutscher Turn-verein), katerega ustanovni in podporni član je bil pokojni prelat. — Med ustanovniki ali podporniki slovenskega telovadnega društva »Sokol" v Ljubljani ni najti — nobenega prelata! — „Celjsko pevsko društvo" ima svoj redni občni zbor dne 28. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodne čitalnice" z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora dne 14. janu-varja 1899. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo računskih pre-gledovalcev. 6.) Volitev predsednika. 7.) 5 odbornikov in 2 namestnikov. 8.) Volitev 3 računskih pregledovalcev. 9.) Slu čajnosti. — Okužena ladja v Trstu. Sanitetna oblastva še sedaj ne vedo, kako naj preprečijo zanešenje kuge v Trst. Nekateri modrijani so sicer pisali, da se bo kava, ki jo je pripeljala ladja „Berenice" v Trst, žgala, a na to ne misli nihče. Za to tudi v lacaretu absolutno ni prostora. Za sedaj je sanitetna komisija odredila, naj se izkrca 4000 vreč kave, da bo mogla vse prostore na ladji pregledati. Šele potem se odloči, kaj stoii nadalje. Komisija hoče ladjo des-inficirr-ti. A kako to storiti, dokler je kava na ladji, zlasti ko se mej vrečami nahajajo žive in gotovo vsled kuge poginole podgane? Kakor poroča „N. Wr. Tagblatt", je komisija sklenila, da prej, kakor se odloči, kaj storiti s kavo, »bo vzela v opazovanje na ladji nahajajoče se podgane in bo dala uničiti tiste vreče, ki so jih bolne podgane onesnažile!! Ako se izkaže, da na ladji ni bolnih podgan, se izkrca kava, vreče pa se izperejo. „Kaj pa, če kaka okužena podgana zbeži z ladje na kopno, kar se prav lahko zgodi? Iz vseh priprav se vidi, da bi komisija rada na vsak način rešila kavo, vreče in morda še podgane, in vendar preprečila vsako zanešenje kuge, a to ni mogoče. Verjetno je sicer, da se kuga ne zanese, dasi je v Oportu na Portugalskem nastala šele dva meseca potem, ko je bila okužena ladja prišla v dotični pristan, ali gotovosti ni nikake. — Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Ta zbor je enajsti, odkar obstoji to dobrodelno druStvo. Vsako leto se vrši v prvi polovici novembra meseca, a letos prvič v »Slovanski besedi". Navzočne ude je presrčno pozdravil c. kr. dvorni svetnik gosp. dr. Fr. PIoj kot predsednikov namestnik. Ta gospod je bil ob porodu društva in se vedno z vso vnetostjo potegoval za njegov napredek. Hvaležno se je spominjal mej letom umrlih društvenih dobrotnikov. Umrli so: Izmej ustanovnikov: Gospa Ana Pukl, predsednikova soproga; Jakob Gruden, župnik v p v Ljubljani; župnik v Barkovljah pri Trstu Anton Čeme, ki je v svoji oporoki društvo imenoval delnim dedičem, in ustanovnik in večletni marljivi odbornik dr. Janko Pajk. Izmej letnih udov so umrli: Gg. Jakob Smolej, c kr. šolski nadzornik; Fr. Pleško, deželnosodni svetnik, in Stanko Pirnat, c. kr. notar v Mokronogu. Bodi vsem blag spomin! Monsignor Jančar poročal je potem o dobrodelnem delovanju društva prav obširno. Iz poročila posneti je sledeče: Večje svote so letos darovali: SI. deželni zbor kranjski 400 K ; premilostni knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik (ustanovnik in častni člen) 20 K; neimenovana dobrotni ca v Krškem 60 K; velerodni g. Anton pl. Sušic, c. in kr. polkovnik v Celji, 90 K; Anton Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, 32 K; Kremžar AL mag. svetnik na Dunaju, 30 K; dr. J Pipen-bacher, c. kr. profesor v Novem mestu, 30 K; dr. Al. Unterlugauer, vladni svetnik v Sarajevu, vč g. I Guzelj, vikar v Logeh, in neimenovan duhovnik na Dunaju po 20 K. Slavne posojilnice so darovale: ptujska 140 K, mariborska 100 K, slov. bistriška 50 K, vrhniška 40 K, goriška 50 K, kmetska posojilnica ljublj. okolice 40 K, ljutomerska, brežiška, cerkniška in vranska po 30 K, ribniška 24 K, gor. radgonska 10 K, vipavska, litijska, framska, vitanjska, logaška in črnomaljska po 20 K. Med nabiralci je, kakor že toliko let, zopet na prvem m estu častni ud podpornega društva g. France Dolenc, tigovec v Mariboru, ki je mej mariborskimi Slovenci nabral 270 K, dalje marljivi g. državni poslanec Vilj. Pfeifer, ki je mej državnimi poslanci nabral 240 K; g. Iv. Maselj, profesor v Kranju, je mej tamošnji mi rodoljubi nabral 229 K; g. Ant. Flis, knjigovodja v Nitri, ki je nabral 55 K; g. dr. Ed Volčič, c. kr. sodni tajnik vRudolfovem,44K ; g Mavricij Rus,medicinec, je nabral 45 K; g. dr. France Rosina, dež posl. in odbornik v Ljutomeru, 24 K; g Ivan Lapajne, deželni poslanec itd. v Kobaridu, 32 K; g Jos. Zadnikar, c. kr. okr. živino-zdravnik v Kamniku, 27 K; g. dr. Ivan Orel, gimn. suplent v Celji, 9 K; g. Drag. Luteršek, c. in kr. voj. intendant v Zloczovu (v Galiciji), 23 K. — Osnovna glavnica je lani znašala: 9 7 8 1 K 3 6 v. K tej je letos naraslo: Volilo gospe Ane Pukl roj. Dub, 1000 K (pristojbine je plačal pokojnice soprog v znesku 110 K). Kot ustanovniki so društvu pristopili: slavno akad. društvo „Slovenija" 200 K; g. dr. Janko Hočevar odvetniški kandidat na Dunaju, 100 K; si. okrajni zastop v Ormožu 100 K (1 obrok); pok. g. dr. Janko Pajk, 60 K (3 obroke); Ivan Luzar, nadrevident južne železnice, 40 K (2 obroka), g. dr. Fr. Ploj, c. kr. dv. svetnik, 20 K (1 obrok). Z obrestmi vred je glavnica letos narastla za 1539 K 8 v., znaša torej letos 11320 K 44 v. — Raz-položna glavnica z obrestmi je znašala letos 4 8 4 9 K 7 8 v. Iz te so se pokrile podpore in upravni stroški z 3317K 88 v. Cela imovina društva znaša koncem leta 12 8 5 2 K 34 v. Podpor se je razdelilo v 403 slučajih med 81 podpirancev 3137 K 5 v. in sicer v denarju 1609 K in 3057 obednic a 50 v. = 152 8 K 50 v. Po študijah je bilo 40 juristov, 16 filozofov, 9 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp. akademik, 1 slušatelj grafičnega zavoda, 1 obrtne šole, 1 slikar. Po kronovinah je bilo, 68 iz Kranjske, 7 iz Štajerske, 4 iz Primorske, 2 iz Koroške. Račune in knjige je pregledal revizor gosp. dr. Vlad. Globočnik pl. Sorodolski ter našel vse v najlepšem redu. Vč. gospodu mons. Fr. Jančarju izrekel je občni zbor iskreno zahvalo za nj egov trud in izredno požrtvovalnost pri težavnem poslu I. blagajnika Osobita zahvala gre tudi požrtvovalnim nabiralcem darov, kar je občni zbor eno-, glasno priznal. Naj vstrajajo še nadalje v korist dobrodelnemu namenu. Konečno je hvaliti posebno slovenske časnike i to: .Slovenca", »Slovenski Narod* »Domovino", .Siidst. Post", »Edinost", „Sočo", »Novice", „Der Siiden", in še nekatere, ki so darove in druge stvari o društvu objavljali. Hvala presrčna bodi vsem, ki so na kateri koli način društvu pomagali, da je moglo vršiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtvovalnost se je letos v izvanredni luči poka zala Narasla je glavnica, narasla je razpol ožnina. V 11 letih je društvo razdelilo : 2 39 26 K. S posebnim veseljem se je povdarjalo, da so nekateri podpiranoi prejete svote že vrnili. — Pri volitvah, ki so se vršile per acclamationem bil je mons. Jančar opetovano naprošen, da i nadalje opravlja posle blagajništva, kar pa je žalibog odklonil, rekši, da hoče pač v odboru ostati ter na drug način koristiti, mesto blagajnika pa da ne more več vzprejeti To važno in zares težavno službo prevzel je potem na vsestransko prošnjo poznati požrtvovalni rodoljub g. dr. Kle-ment Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasse 7, kateremu naj častiti Člani in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene svrhe. — Nezgoda. Načelnik orožniške postaje na Viču je včeraj na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne padel in si zlomil nogo. — Konj splašil. Auerjevemu hlapcu se je včeraj pri uvozu na dvorišče splašil konj in je zdirjal na Marijin trg, kjer so ga ustavili in prijeli. — Burja je v soboto in v nedeljo divjala na Reki tako, da je bile nemogoče hoditi po ulicah. V Opatiji je zapadel sneg, v hrvatskem Primorju, zlasti v Senju pa je burja naredila veliko škode. Telefonična in brzojavna poročila, Dunaj 11, decembra. V jutrišnji seji poslanske zbornice bo dr. Ferjančič interpeliral radi afere profesorja dr. Frischaufa. Slovanska kršč. narodna zveza je naročila dr. Kreku, da pri razpravi o budgetu zastopa vse slovenske in hrvatske zahteve. Dunaj 11. decembra. V budget-nem odseku so danes Cehi provzročili najprej formalno razpravo, katera je trajala celo uro. V meritorni debati o budgetnem provizoriju je prvi govoril dr. Fort, ki je končal ob dveh popo-ludne. Seja se je potem pretrgala in se bo popoludne ob pol 4. uri nadaljevala. Dunaj 11. decembra. Cesar je včeraj sprejel v avdijenci barona Chlu-meckega. Dunaj 11. decembra Poljski klub se je včeraj posvetoval o skupnem proračunu. K o z 1 o \v s k i je ožigosal način, kako vojno ministrstvo odgovarja na interpelacije. S o k o 1 o \vskije tožil, da so vse dajatve za vojaštvo v rokah špekulantov, obrtnikom pa se ne privošči nikak zaslužek, Pastor pa je grajal, da se pri stavbi barak denar lahkomiselno zapravlja. Dunaj 11. decembra. Ogrski ministrski predsednik Szell je prišel včeraj sem in je konferiral s Clarvjem, Golu-chovvskim in Chlumeckim, potem pa bil sprejet v avdienci. Zatrjuje se, da se je dogovorilo zahtevati trimesečni budgetni provizorij. Szell je dalje zahteval za slučaj, ako bi avstrijski parlament ne rešil »državnih potreb", naj določi cesar kvoto za celo leto, zakon o razdelitvi užitnin pa naj se na drug način uveljavi. Brno 11. decembra. Državno pravdništvo toži odvetnika dr. Tluhača radi žaljenja Veličanstva, katero je storil v nekem govoru o razveljavljenju jezikovnih naredeb. Budimpešta 11. decembra. Szell je Claryju naznanil, da morata zakona o kvoti in o užitnini do 28. t. m. biti parlamentarno rešena, če ne, da se mora zakon o užitnini uveljaviti s § 14. London 11. decembra. Privatna poročila naznanjajo, da je bil general Gatacre grozno tepen. Buri so bili zbrani krog Dordrechta, Jamestowna in Maltena. Naskočili soGatacreja od strani s tako silo, da se Angleži sploh niso mogli ustavljati. Izgubili so veliko več moštva, kakor se uradno priznava. London 11, decembra. Angleži so v Kaplandiji, torej na svojih tleh, bili hudo udarjeni General Gatacre brzojavlja dne 10. t. m. iz Moltena: Z obžalovanjem moram naznaniti, da je bil naš naskok na Bure pri Strombergu odbit. To se je zgodilo, ker sem bil napačno informiran o nasprotnikovih pozicijah in ker je teren tak, da sploh ni mogoče zmagati. Končno pravi Gatacre, da je bilo 9 mož ubitih in mnogo ranjenih, 596 pa se Jih pogreša. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 36. Dr. pr. 9"4 V torek, dne 12. decembra 1899. FAUST. (Margareta.) Velika opera v 4 dejanjih. Spisala J. Barbier in S M. Carre. Uglasbil Ch. Gounod. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v četrtek, dne* 14. decembra: Prvikrat v sezoni: „ Roko vn j a či Meteorologično poročilo. VUlna nad morjem 80e-9 m. Bre-lnjl »nv.nl :Uk 736-0 mm. Dec. | Čas opazovanja Stanje barometra v mm. *s> s.- Vat or» Nebo 11 u 9. 9. zvačer 7334 —66 sr. jvzhod del. jasno a a o o 10 c 7. sjatraj 2. popol. 733 2 732 8 —7*2 p. m. jvzh. —73 sr. vzhod oblačno sneg » 9. zvečer 7326 —74 sr. jvzhod sneg S a CD 00 11. n 7. zjutraj 2. popol. 7329 7349 —82 —52 sr. jjvzh. bre zvetr. oblačno skoro jas. Srednja temperatura sobote in nedelje in —730, nornale: —091 in —10°. -6-8° X2-CLrxsL3J3.Hra borza dnć 11 decembra 1899. Skupni državni dolg v notah. , Skupni državni dolg v arobru . Avstrijska zlata renta . . . , Avstrijska kronska renta 4° 0 . , Ogerska zlata renta 4%. . . . Ogerska kronska renta 4" „ . . Avsiro-ogerske bančne deunice Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 80 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci ..... C. kr. cekini ...... 93f Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljene, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. 98 gld. 90 kr. 98 • 70 m 116 v 45 m 99 30 • 116 a 45 ■ 95 • 10 t 909 0 — • 376 a 50 • 120 a 97»/» 59 a 05 ■ 11 81 • 9 a 68'/, ■ 44 a 85 ■ 5 m 70 u bc i-i c v vrelec Najbolje učinkujoče ž e I e z o - a rs en a s te vode proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HKMBIH MATTOMI, Dunaj. Išče so vrtnarski učenec za Dalmacijo pod ugodnimi pogoji. — Na-tančneja pojasnila da J. VVider, vrtnar v Ljubljani. _(2224) čeuec močan, priden, poštenih s t ar i še v, sprejme se takoj v prodajalnico z mešanim blagom. Zahteva se, da pride osebno. (2205—3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". Miss Smith rojena Angleškinja (2193—3) poučuje v angleščini v Gospodskih ulicah št. 5, M. nstr. Komptoarist nemškega in slovenskega jezika zmožen se j vsprejme in trajno namesti. Dokaz o praktičnem delovanji naj se pošlje pod „F. R. 500M upravništvu „Slovenskoga Naroda". (2212—2) ■IomIm Haman. Htu«l. iur. in .Vlit-i It umu u naznanjata svojim sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je njih ljubljeni brat, oziroma bratranec, gospod Anton Kaman krznar dne 7. grudna dopoludne, po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 25. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega rajneega položilo se je dne 10. t. m. v Koloniji ob Renu k večnemu počitku. Sv maše zadušnice brale se bodo v Ljubljani. (2227) K o 1 o n i j a ob Renu, 7. decembra t 1. Naročila na Dunajske (2182-2) krape, fogoše iti šile za petke se vsak ponedeljek in torek sprejemajo pri tvrdki Kham c£ Murnik, Cena kilogramu od gld. 1-20 do gld. 160. V resnici samo dobre gumi galoše ruske in američanske prodaja (2221—1) Ivan Kordik v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14. priporoča Rudolf Kirbisch svojo bogato izber nakitov za božična drevesca v raznovrstni izvršitvi, dalje mandolato, medenjake, poprnjake. Najfinejše čajno pecivo, vinske biškote, čokolade, čaj, rum, konjak, kakao, suhor itd. Najfinejša desertna vina, pristne likerje, pince, šarklje. Namizna vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaju. Vse jestvine se izdelujejo doma. (2222-i) Vnanja naročilo se izvršujejo točno. C^oni Wi na zahtevanje brezplačno. r, x x x x t Narodna jed postati morajo ««?«rt«~nl.tt«B šm 1&*w~w-*i lo~ae*jMk«^ tovarne testenin Žnldei4le «Se V.Ue)>a«i« v H. Bl*tri«-I po njih izbornem okusu, obttai redilnoeti, niaki ceni in jednostavnom pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. (3020—6) ■a—Mm 2bK3bK3bK3bK3bK3 ^K^bkSHEjHI ac Trgovski pomočnik 24 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v vseh strokah trgovine, iz vzemši železnine, sprejme službo takoj ali z novim letom 1900. Več pove K. E. nadučitelj v Dobre-poljah, Dolenjsko. (2218—2) Vsprejmem takoj ali pozneje spretnega (2185-5) z lepo pisavo. Plača po dogovoru in zmožnosti. Dr. Dragotin Treo odvetnik v Postojini. G. Piccoli dvorni založnik Nj svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „priangelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—13) železnatem vinu lekarnarja l?ic»3*' Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. ST k ki f -L. r Slovenski stenograf se sprejme z novim letom v pisarno. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo tega lista (2220 1 jfineja kava v okusu in dišavi je pristni, naravni Pfg^nger priznana specijaliteta. »1—$33; Dobiva se v Špecerijski trgovini „pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah. želi vstopiti v službo s 1. januvarjem 1900 najrajši kam na deželo v trgovino z mešanim blagom in železnino. (2223—1; Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda" pod znamko „pomoćnik". m ! Za ves svet! AEcloat* Ia »a- I»4tm dobro, zanesljivo uro in čudovito ceno, naj zahteva me ilustrovani cenik ur, verižic, zlatnine in Poleg stoječa"; china-srebra :Khi!i.io. ! brezplačno in poštnine prosto I Švicarskih ur izdelovanje in eksport J. VVanderer rakov, S»ti*aclom 2. Glavna slovenska in posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenhurgovik ulicah h. št 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vleg-e in obrestuje pa41|2°!0 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5•/• Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688—26) Dr. 1WL Hudnik^ predsednik. h o kil* in novo leto. Desertna vina > EIRA ssi i i<:w « VERMOUTH O11 * I i < > Poštnine prosto proti povzetju. Embalaža se ne računa. Kdor naroči 12 steklenic se mu dovoljuje 5 , odbitka. 3 originalne butelke po 7 M I teh pristnih in finih vin, bodisi ene ali druge vrste, stanejo samo gld. 4.50. (2225—1) Ivan Schuster, Trst. Ravnokar je došel del Učnih daril! i Ista bodo razstavljena v nedeljo, dne tlecemhra !*»». zvfrer na IlunnJNki eeatti nt. O. Omeniti je §e, da so cene istih znižane tako, da ni možna konkurenca, ker se dobro blago za celo obleko oddaja že za 80 kr., jako dobro za gld. 120, istotako se tudi vsi drugi predmeti prodajajo po čudovitih cenah in naj se vsakdo v svojem interesu o tem prepriča, tembolj, ker nI nikdo priMilJen, dt« kupi. Na poti je. in dospe v nekaterih dneh 150 metrov aiiKora, kozjih, tljcrovih ko po ceni 3 gld. do 6 gld., kakor tudi .»ooo parov pravih ruskih araloH po 90 kr. par. Tudi se prosijo dame, da počakajo z nakupom modrcev, ker prinesemo v kratkem v tej stroki nekaj presenetljivo noTega. Z velespoštovanjem (2167—4) Konrad. Schumi c£ Co. „Pri novi tovarni- Dunajska cesta 6, LJUBLJANA Št. Peterski nasip 2 22Ira.no, G-lavni trg: 105. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. T lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 37