Pofitnina plačana v gotovfnL Leto XIXe, št. 246 UpravniStvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zarodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.24L Ljubljana, sobota 22. oktobra 1938 Cena 2 Mu Izhaja vsak dan rasen ponertHjfca. Naročnina znaša mesečno Din 2&.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št 65. Rokopisi aa im vračajo Beckov poskus Neverjetno živahna diplomatska delavnost v zadnjih dneh priča, da gre za odloči-ine razgovore, ki So posvečeni vprašanju, kako na novo razmejiti Češkslov-aško na južnovzhodni in vzhodni strani, napram Madžarski. Velik del teh diplomatskih razgovorov opravljajo možje, katerih imena so bila dosedaj v zunanjem svetu komaj znana. Novi možje avtonomne slovaške vlade so se podali na pot v odločujoče evropske prestolnice, v Berlin, odnosno v Monakovo, v Varšavo, v Budimpešto. Toda dočim so ti poseti povsem taki, da ne presenečajo, saj gre za borbo za slovaške meje, je posebno pozornost vzbudila pot poljskega zunanjega ministra Becka v Rumu-nijo, v Galac kjer se ta teden nahaja ramunski kralj na vojaških jesenskih manevrih. Beckovo potovanje je znova opozorilo, da gre za dve važni stvari v sodobnih borbah za mejo. Eno je diskusija o meji med Slovaki in Madžari, a drugo je borba za mejo med Podkarpatsko Rusijo in Madžarsko. To razlikovanje je tem važnejše, ker gre pri tem za široke komplikacije v drugem sektorju, zakaj Beckova pot nam priča, kako trdovratno se še vedno vzdržuje zahteva, naj se Podkarpatskim Rusinom sploh vzame samostojnost in naj se pahnejo nazaj v podrejenost madžarski gospodi. Za uresničenje te zamisli se je Beck podal na pot v Ru-rminijo. Uradno se je objavilo samo, da gre za izmenjavo misli o sodobnih mednarodnih problemih, ki se tičejo obeh držav, toda vsa poročila soglašajo v tem, da je prišel Beck v Galac s povsem določenim načrtom in predlogom. Hotel je Rumunijo pridobiti zato, da pristane na poljsko-madžarski načrt glede Podkarpatske Rusije, pri čemer naj bi njej sami pripadel del dežele. oni obmejni sektor, kjer je ostalo nekaj tisoč Rumunov. Vso povojno dobo obstoja politična in vojaška zveza med Poljsko in Rumunijo. Ta zveza se je ves čas držala dobro, brez pretresov; samo nekoliko se je omajala takrat, ko je dolgoletni rumunski zunanji minister Titulescu pomagal snovati široko zvezo, v kateri bi bila vključena tudi sovjetska Rusija. Takrat se je prijateljstvo hudo ohladilo in zavezništvo razrahljalo, spričo znanega poljskega odpora zoper vsakršne kombinacije, v katerih bi bila vključena tudi Moskva. Priznati je treba, da je prav ta poljski odpor mnogo pripomogel, da se je celotna politična situacija razvijala drugače, nego je kazalo ob začetku francosko-so-vjetskega sodelovanja. Potem s0 se stvari polagoma spremenile, Titulescu se je umaknil z mednarodno politične pozornice, Poljska se je odmaknila od tabora, ki se je naslanjal na francosko pozicijo, a Rusija je ostala svet zase. Rumunsko-poljsko prijateljstvo se je obnovilo, čeprav ne več v oni prvotni trdnosti, na kateri je bilo osnovano. Situacija se je čez noč spremenila, ko je Češkoslovaško zadela nepričakovana katastrofa in je po nemški zmagi stopila v ospredje tudi Madžarska, za njo pa kot protektor Poljska in to ne v soglasju z Italijo ter Nemčijo. Nastala je absurdna situacija, da zahtevajo Madžari in Poljaki od Češkoslovaške strateške in zgodovinske meje, iki je radi njih morala v kapitulacijo ob koncu septembra. Podkarpatska Rusija naj bi tvorila most med Poljsko in Madžarsko, a Rumunija naj bi ga pomagala graditi, za zaslužek pa naj bi si sama odrezala kos dežele, zra-en pa še dobila od Madžarske lepo bljubo bodočega prijateljstva, v oblici resignacije na nacionalno teritorialne zahteve. Poljakom in Madžarom se je zdela ta ponudba menda docela v redu, ne oa tako Rumunom. Vse kaže, da smemo verjeti poročilom, ki popisujejo energično rumunsko zavrnitev nečedne kupčije. Poljski gre v sedanji aferi za posebne namere. Prvič bi rada za vsako ceno uničila ognjišče samostojnega narodnega, kulturnega in političnega življenja v Podkarpatski Rusiji, pa želi v ta namen izročiti deželo v roke Madžarom. dobro vedoč, kako znajo iz Budimpešte uničevati kulturn drugih narodov. Rusini se zdijo Poljski jako nevarni. radi njene lastne ukrajinske manjšine. Razen tega gre Varšavi za bodoče možnosti, ki jih smatra v skupni meji z Madžari dobro zasnovane. Toda računajoč, da na nemški strani niso brez interesa za Rusine in da ima v berlinskih oolitičnih zamislih Ukrajina še svoje posebno mesto. So smatrali Poljaki! da kaže tudi v tem primeru postopati po lastnem preudarku in na svojo pest. Zato se je Beck podal na Rumunsko. Zanj je sedaj v igri tudi sedaj še vedno vdajajo računu samostojno nastopanje, samostojno uve- JAPONCI ZAVZELI KANTON Iz mesta je pobegnilo nad 700.000 ljudi — Od Hankova je japonska vojska oddaljena le še 30 km Tokio, 21. okt. w. Po uradnem poročilu so Japonci danes ob 13.30 lokalnega časa zavzeli Kanton. Že zgodaj zjutraj so japonske predstraže vkorakale v predmestja, odkoder so nato pričeli prodirati v notranje dele mesta oddelki tankov in motorizirani oddelki. Mesto se je vdalo Ja- poncem brez večjega odpora. Ob 13.30 je bilo že vse mesto v japonski oblasti. Kitajske čete se naglo umikajo proti severu in rušijo na svojem umiku vse mostove, železnice, ceste in druge važne naprave. V mestu samem je ostalo le okrog 100.000 prebivalcev, dočim jih je nad 700.000 po- begnilo v notranjost dežele. Inozemskega okraja Japonci niso zasedli. Tudi na vseh frontah pri Hankovu se Kitajci umikajo. Po angleških poročilih iz Hongkonga je tudi maršal Čangkajšek zapustil Hankov in se s svojim glavnim stanom preselil v notranjost dežele. Nagli padec Kantona tolmačijo s tem, da Kitajci niso bili pripravljeni na tako hud naval Japoncev, obrambna akcija Kitajcev pa je bila otežkočena zaradi sporov med vrhovnim poveljstvom in pokrajinskimi poveljniki. Podrobnosti o padcu mesta Kanton. 21. okt. br. Ze včeiaj zjutraj so večji oddelki japonskih tankov prodrli vzhodno obrambno črto. ki je bila zgrajena letos 24 km od mesta. Naleteli niso skoraj na nikak odpor. Kitajci so se jim sproti umikali. Za seboj so podirali mostove čez piekope, potoke in manjše reke. Do večera so japonski tanki prodrli že v vzhodna predmestja Kantona, ki so bila že vsa evakuirana. Ko so se utaborili. so počakali na jutro, da so iih ostali oddelki japonske vojske dohiteli. Oh 7.30 (po srednjeevropskem času ob 13.30) je nato japonska vojska brez boja zavzela vse mesto, razen mednarodne koncesrije na otoku ?umenu. ki so ga francoske in angleške čete izpremenile v pravo trdnjavo. Kantonske mestne oblasti so že pred dvema dnevoma sklenile prepustiti mesto allevala na Dunaju češkoslovaška in madžarska vlada sta sprejeli Ribbentrop© v predlog — Meja se bo določila po narodnostnem načelu Pariz, 21. oktobra. AA. Havas poroča iz Prage: Iz dobro obveščenih krogov se izve, da se bodo madžarsko-če-škoslovaška pogajanja nadaljevala prve dni prihodnjega tedna. Mislijo, da bodo nova pogajanja na Dunaju, ker je baje nemški zunanji minister v. Ribbentrop na sestanku s slovaškimi ministri predlagal, naj se pogajanja vrše na nevtralnem ozemlju. Slovaški ministri so ta predlog sprejeli. Tudi na madžarski strani ni nasprotovanja do tega načrta, pa se zaradi tega lahko misli, da se bodo pogajanja dejansko nadaljevala na Dunaju. Zdi se dalje, da se je dosegel sporazum glede določitve meja in sicer se bodo meje določile po etnološkem načelu. Sedanje jezikovne meje bodo z manjšimi korekturami gospodarskega značaja služile kot osnova. Novi čsl. predlogi izročeni Budimpešti Budimpešta, 21. okt. br. Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Kanyo in mu pri tej priliki izročil nove predloge češkoslovaške vlade za ureditev spora. Vsebina teh predlogov dosedaj še ni bila objavljena. Kakor se zatrjuje, je češkoslovaška vlada v teh predlogih ponudila madžarski vladi odstopitev vsega onega ozemlja, na katerem je več kakor 50 odstotkov prebivalstva madžarske narodnosti, pri čemer se mora vpoštevati statistika iz leta 1930. Razen tega vsebujejo češkoslovaški predlogi tudi načrt za splošno ureditev manjšinskega problema med češkoslovaško in Madžarsko, tako da bi se Slovakom na Madžarskem zagotovile popolnoma enake pravice, kakor jih bo dala Češkoslovaška madžarski narodni manjšini v CSR. V budimpeštanskih vladnih krogih izjavljajo, da pomenijo ti predlogi v primeru s predlogi, ki jih je predložila češkoslovaška delegacija v Komarnu sicer velik napredek, vendar pa še ne zadovoljujejo madžarskih zahtev. Istočasno je češkoslovaška vlada službeno stavila predlog nadaljevanje pogajanj. Pogajanja naj bi se nadaljevala na nevtralnih tleh. V sporazumu z nemško vlado predlaga češkoslovaška vlada, naj bi se obe delegaciji sestali prihodnji ponedeljek na Dunaju. Madžarska vlada je načelno pristala na ta predlog. eckovega obiska Tudi po londonskih in pariških informacijah je Rumunija poljsko ponudbo odklonila — Prvo rumunsko sporočilo London, 21. okt. br. V ospredju zanimanja mednarodnih političnih krogov je slej ko prej češkoslovaško-madžarski spor. V Londonu zatrjujejo, da rumunski kralj predlogov, ki mu jih je stavil polkovnik Beck ni niti sprejel, niti odklonil, marveč je od-eodil svojo odločitev do svojega obiska v Londonu, kamor pride 16. novembra. Odločil se bo šele po posvetu z angleškimi državniki. Spričo stališča, ki ga zavzemajo merodajni angleški krogi, pa pomeni to po sodbi londonskega tiska toliko, kakor da je Reckove predloge odklonil. »Dailv Telegraph« piše, da se je vrnil Beck iz Rumunije praznih rok. »Times« poro-fiaio da so diplomatska pogajanja zadnjih dni uspela v toliko, da je Češkoslovaška pristala na odcepitev onih pokrajin, v ka- ljavljenje, in prav tej taktiki pripisujejo v Varšavi največ zasluge za uspehe. Beckova pot v Galac priča, da se tudi sedaj še vedno udajajo računu na uspeh glede Podkarpatskega. Toda zavrnitev v Bukarešti je znamenje, da poljski koncept za podunavske razmere tudi to pot ni bil tak, da bi mogel potegniti za seboj. Prezgodaj bi bilo, na te dogodke navezovati pričakovanja širšega značaja. Zakaj situacija, ki je nastala z okrnitvi-jo Češkoslovaške, še davno ni razčiščena in nove komponente političnih razmerij, dasi že dobro in določno vidne vsaka zase, še niso razporejene in povezane v višje in večje enote. Kažejo se sicer konture bodočih orientacij, toda še mnogo premalo določno. terih je nad 50 odstotkov prebivalstva madžarske narodnosti. Kar se tiče Rumunije poroča list, da vztraja Rumunija na skupni meji s češkoslovaško in zaradi tega odklanja poljske predloge. Pariz, 21. oikt. br. Informacije vseh pariških listov se strinjajo v tem, da je Rumunija odklonila poljsko ponudbo za razdelitev Podkarpatske Rusije. Tudi Rumunija je odločno proti temu, da bi se prekoračil monakovski dogovor, ki določa za rešitev manjšinskega problema etnografične osnove, na kar je pristala tudi Češkoslovaška. Pariški listi ob tej priliki poudarjajo, da je tudi Nemčija slej ko prej odločno proti poljsiko-madžarskim načrtom. Bukarešta, 21 .okt. o. Davi je bilo objav ljeno naslednje poluradno poročilo: »Zunanje ministrstvo demantira vse vesti, ki so jih objavili razni evropski listi in po katerih je Rumunija baje pristala na nad žarsko anekstijo Podkarpatske Rusije pod pogojem, da pripade tudi njej del podkarpatskega ozemlja Takšno stališče bi nikakor ne bilo v skladu z občimi rumun-skimi zunanjepolitičnimi smernicami, ki so ostale tudi po obisku poljskega zunanjega ministra Becka neizpremenjene. Ta splošna načela so v nasprotju s tezo o nujni potrebi, da se Podkarpatska Rusija razdeli med države, ki mejijo nanjo.« Sidor pri Becku Praga, 21. okt. h. Iz Varšave poročajo, da je bil delegat slovaške vlade poslanec Sidor danes opoldne sprejet od poljskega zunanjega ministra Becka. Razgovor je trajal nad eno uro. Poslanec Sidor je ob 13.30 z letalom odpotoval v Bratislavo. O tem razgovoru ni bilo izdano nikako uradno po- Japoncem, ker bi bilo sicer prav tako razdejano, kakor je bil Sanghaj. Kitajska vojska se je zato že včeraj pričela umikati iz mesta proti severu. Razdejala je vse industrijske objekte, javna poslopja, vojašnice, mostove in železniške tire Maršal Čangkajšek, ki je prihitel iz Hankova v Kanton, da bi sam prevzel obrambo mesta, je razpolagal s premajhnim številom vojaštva in tehničnih sredstev, da bi mogel izvršiti svoj načrt. S svojo vojsko se je umaknil v Čangšo, ki je v smeri proti severu 300 km daleč od Kantona. Izmed mostov v Kantonu so ostali celi le oni, ki vežejo mesto z otokom Šumenom, toda na njih so Francozi in Angleži nagrmadili vreče s peskom, za katerimi so uredili cele vrste strojniških gnezd. V bližini mostov so si izkopali tudi več vrst strelskih jarkov. Japonci so se približali Hankovu po Jar.šceju že na 30 km. Posebne važnosti je za Japonce zavzetje največjih kitajskih rudnikov železa v Taju. Produkcija tega rudnika znaša 100.000 ton železne rude na leto. Odtod so pred izbruhom japonsko-kitv-jskega konflikta dobivali Japonci vse železo. Neki poluradni japonski koncem za eksploatacijo rudnikov železa bo te rudnike prevzel že v najkrajšem času. Na severnem breeu Jangceja so Japonci zavzeli Rišui, ki leži prav ob reki 17 km zapadno od Vančikanga. Tudi kitajska uradna poročila potrjujejo v glavnem te vesti 15 km pred Hankovom Tokio, 21. okt. AA. Po poročilu agencije Domej so japonske čete, ki operirajo vzdolž železniške proge Peking—Hankov, zavzele kraj Učeng, 15 km od Hankova. Mongolski knez Teh pri mikadu Tokio, 21. oktobra. AA. Knez Teh, vodja mongolske delegacije, ki se mudi v To-kiju, je bil dopoldne v avdijenci pri mikadu. Pri tej priliki ga je mikado odlikoval z redom vzhajajočega solnca. Strašen tafSisn na Japonskem Tokio, 21. okt. w. Japonsko je danes zadela nova elementarna katastrofa. Strahovit tajfun je opustošil vso severno in vzhodno Japonsko in povzročil tudi ogromne poplave. Najhujše sta prizadeta Tokio in Jokohama. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevala samo v Tokiju 230 mrtvih, nad 600 ljudi pa še pogrešajo. V vladnem okraju je porušenih 360 poslopij. Nad 30.000 ljudi je brez strehe. V Tokiju je poplavljenih okrog 25.000 hiš, izmed katerih so se mnoge že porušile. Vse šole so zaprte. Promet je popolnoma onemogočen. Mesto je tudi brez električnega toka, ker je voda vdrla v električno centralo. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. V Jokohami je bilo razbitih več parnikov, ki jih je vihar treščil ob obalo. Škode .ie na milijone. Tokio, 21. okt. AA. Včeraj je policija objavila seznam žrtev tajfuna, ki je pretekli teden divjal nad južno Japonsko. Pri nesrečah je našlo smrt 453 ljudi, 529 pa je bilo ranjenih. Okrog 35.000 ljudi je ostalo brez strehe. Število žrtev današnjega tajfuna pa še ni znano. ročilo, vendar pa se iz poučenih krogov doznava. da so se razgovori nanašali na tri vprašanja: 1. Načrti in namera slovaške vlade glede nadaljnjega razvoja državno-pravnega položaja Slovaške. 2 odnošaji Slovaške do Madžarske, predvsem pa vprašanje nove razmejitve z Madžarsko in 3. bodoče razmerje Slovaške dr. Poljske. V varšavskih političnih krogih zatrjujejo, da poljska vlada še nadalje vztraja pri svojem prvotnem načrtu glede skupne meje z Madžarsko in da zastopa stališče, da mora postati Slovaška popolnoma samostojna in neodvisna država Izjave poljskim listom Varšava. 21. okt. o. Predsednik slovaškega narodnega sveta posl. Sidor. ki se je tri dni mudil v Varšavi m se je davi sestal tudi s poljskim zunanjim ministrom Beckom, se je popoldne vrnil nazaj na Slovaško. Sinoči je dal nekaterim poljskim novinarjem zanimive izjave o sporu z Madžarsko. Tako objavlja »Ekspres Porani« med drugim njegovo izjavo, da Madžari lahko po etnografskih načelih zahtevajo od Slovaške le tri okraje. Okraj Košice je popolnoma slovaški. Za Slovaško ima mesto Košice isti pomen kakor Vilno za Poljsko. Spor z Madžarsko bi se najbolje rešil, če bi se v vseh spornih okrajih razpisal plebiscit »Kurier Codzieni« pa objavlja iz raz- i govora s slovaškim politikom naslednje: Madžari lahko zahtevajo od nas le okraje Levice, Novi Zamki in Komarno, kjer imajo Madžari res večino. Slovaki, je nadalje nadaljeval Sidor, pa so v sporu tudi s podkarpatakimi Rusi, ki zahtevajo zase okraje Mezinaborče, Borčajev in Sni-no. Podkarpatski Rusi opirajo to zahtevo na tezo, da so vsi uniati v teh krajih njihove narodnosti, kar pa je napačno, ker je tudi mnogo Slovakov uniatov. Lubienski v Budimpešti Budimpešta, 21. okt. br. šef kabineta poljskega zunanjega ministra grof Lubienski je prvotno nameraval že danes dopoldne odpotovati nazaj v Varšavo. Davi pa je prejel iz Varšave nova navodila, ki jiii je sestavila poljska vlada po povratku zunanjega ministra Becka iz Rumunije. V zvezi z novimi predlogi češkoslovaške vlade je Lubienski danes nadaljeval razgovore z madžarskim zunanjim ministrom Ka-nyo in ministrskim predsednikom Imredy-em, popoldne pa je bil ponovno sprejet v avdienci pri regentu Horthyju. češko-poljska likvidacijska komisija Praga, 21. okt. AA. ČTK. češkoslova-ško-poljska komisija, ki je bila ustanovljena, da likvidira vsa vprašanja, ki so nastala po zasedbi Tješina, je začela danes z delom. Tudi Litva se bo odrekla sodelovanju z Rusijo? Močno poslabšanje razmerja med Litvo ter Nemčijo in Poljsko Kovno, 21. okt. o. Litovsko-nemški odnošaji so se v zadnjem času hudo poslabšali. Nemške radijske postaje napadajo neprestano litovski režim, ne le zaradi njegove politike v Klajpedi. ki je še vedno predmet nemških aspiracij, nego tudi zaradi litovsko-ruskega političnega sodelovanja. Glede na to je pričela prevladovati misel, da bi sc litovska viada odrekla svoji prijateljski politiki z Rusijo in da bi sc naslonila na Nemčijo in Poljsko. V zadnjem času so se poslabšali tudi litovsko-poljski odnošaji. Iz Varšave prihajajo vesti, da bo poljska vlada, čim bo ureien češkoslovaški problem, znova načela vprašanje nadaljnjega razvoja svojih odnošajev z Litvo. Iz zanesljivega vira se doznava, da je litovska vlada v želji, da bi odstranila vse razloge nesporazumov s Poljsko, pripravljena zajamčiti poljski manjšini v Litvi vse pravice. Berlin, 21. okt AA »Berliner Tageblatt« pod naslovom »Vojno stanje kot pravilo« ostro kritizira litovske zakonske predloge o obsednem stanju. List piše, da so določbe vseh zakonskih načrtov značilne po svojih nejasnih formulacijah. Ako bi ti zakoni stopili v veljavo, bi imela ukinitev vojnega stanja, za katero se v Klajpedi že dolgo bore. samo formalni značaj. Berlin. 21. okt. e. V nasprotju z vestmi, ki se širijo v inozemstvu, zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da ni bilo nobenih pogajanj med Poljsko in Nemčijo glede zasedbe litovske Klajpede po Poljski, za kar naj bi Poljska Nemčiji odstopila svoj koridor. Novo bombardiranje | Barcelone Barcelona, 21. okt. br. Danes so fran-kovci zopet dvakrat strahovito bombardirali Barcelono. 20 bombnikov je zasulo mesto in vso okolico z eksplozivnimi in zaži-galnimi bombami. Po dosedanjih vesteh je bilo pri bombardiranju 20 ljudi ubitih. 50 pa hudo ranjenih. ___ London, 21. okt br. Na pesredov*^ Anglije so frankovci izpustih 141 ujetih republikancev angleške narodnosti Republikanci so v zameno izpustili enako število uietnikov italijanske narodnosti. Vsi izpuščeni ujetniki so bili takoj odpravljeni v svoje domovine. Smrt očeta dr. Schuschnigga Dunaj, 21. okt br. Davi je umrl bivši avstrijski podmaršal Artur Schuschnigg, oče zadnjega avstrijskega zveznega kancelarja dr. Kurta Schuschnigga. Zboljšanje zdravja Kemala Atatiirka Carigrad, 21. okt w. V bolezni predsednika turške republike Kemala Atatiirka je nastal od včeraj na danes preokret na bolje. Bolnik je prebil noč mirno in ga je spanje zelo okrepilo. Zdravniki upajo, da je kriza v glavnem minila vendar pa bo okrevanje precej dolgotrajno. Dejstvo, da so vsi člani vlade odpotovali iz Carigrada v Ankaro, tolmačijo za znak. da ni več bojazni za življenje predsednika republike. Uradno zdravniško poročilo, ki je bilo objavljeno snoči ob 8. poudarja, da so se znaki nervoze popolnoma izgubili in se nadaljuje splošno zboljšanje zdravja. Dopoldansko poročilo pravi: Bolnik je noč prebil mirno. Stanje se še naprej zboljšuje. Bitje žile 94. dihanje 20, temperatura 36.9. Darujte za »Zvončkov« sklad Iz volilnega gibanja O kandidiranju nekaterih dosedanjih pristašev JNS na listi JRZ — Kaj bosta storila Ljotič in Maksimovic — Kandidati JRZ v Sloveniji — Slovenske opozicijske skupine V zadnjih dneh so se odločili nekateri dosedanji pristaši JNS da prevzamejo kandidature na listi JRZ. »Slovenec« piše o njih, da so to ljudje, ki jim centralizem ni bil gola fraza, temveč jim je resno prepričanje. Zato so rajši stranko zapustili. Kakor smo že javili, je prevzel kandidaturo na listi JRZ tudi bivši poslanec Banič s Sušaka. G. Banič je bil vodja tkzv. pofovske grupe po petomajskih volitvah. Znan je njegov srditi govor proti Hrvatom v narodni skupščini, ki je bil neposredni povod za odstop Jevtičeve vlade. V lanski skupščinski proračunski debati pa je posl. Banič že ostro napadel sokolstvo. Sedaj bo, kakor poročajo listi, kandidiral na Sušaku. Stranki JNS g. Banič ni nikdar pripadal. Vprašanje kandidature bivšega ministra Maksimoviča in njegovih prijateljev še ni rešeno. G. Maksimovic že od 1. 1935. ni več član JNS. Pri petomajskih volitvah je bil postavil svojo lastno listo. Težkoče glede njegove kandidature izvirajo iz dejstva, da se ji upirajo staro-radjkali, ki bi ga morali sprejeti med s veje kandidate. Pogajanja pa se še nadaljujejo. . ■ * Kar se tiče samostojne Ljoticeve liste, še vedno ni odločeno, ali bo sestavljena ali ne. Proti samostojnemu nastopu in za pridružitev k enotni opozicijski listi so se posebno odločno izrekli delegati »Zbora« iz Slovenije, Bosne in enega dela Srbije. Sam g. Ljotič je bil za skupno opozicijsko listo in so bili tozadevni razgovori tako rekoč že zaključeni. Nastale so pa težkoče glede tehničnih podrobnosti in končno so se pogajanja, ki jih je vodil g. Ljotič z združeno opozicijo ustavila. Zagrebški in beograjski listi poročajo, da je dosedaj na listi JRZ za Slovenijo postavljenih 11 duhovniških kandidatur. Po naših informacijah je gotovo, da bodo kandidirali sledeči duhovniki: gg. dr Korošec (Ljubljana), dr. Kulovec (Novo mesto), Tomazin (Krško), župnik Tratnik (Brežice), dr. Kuhar (Prevalje), Marko Kranjc (Ptuj), Ivan Gabrovšek (Logatec), župnik Škulj (Kočevje). Za Kamnik predvidena kandidatura dr. Ahčina je odpadla, ker so tamošnji zaupniki JRZ izrekli željo, naj bi bil kandidat iz njihovega sreza. V poštev sta prihajala bivši poslanec g. Strcin in kamniški župan g. Novak. Zmagal je g. Novak. Glede opozicijske liste za Slovenijo so priprave še v teku. Kakor v ostali državi, gre tudi v Sloveniji za tri glavne skupine: JNS, »Blok narodnega sporazuma«, ki obsega pristaše bivših HSS in SDS ter srbskih demokratov, staroradikalov in zemljoradnikov, in končno socialisti, ki jih vodi dr. Topalovič. Posebno skupino v Sloveniji tvorijo še pristaši bivše SLS (dr. Stanovnikova skupina) in krščanski socialisti. Slednje tri skupine imajo s slovenskimi skupinami bloka narodnega sporazuma skupen akcijski odbor. Ali bo prišlo v Sloveniji do enotnih opozicijskih kandidatur ali ne, se še danes ne da reči. Nesporno je, da bi enoten nastop odgovarjal razpoloženju ogromne večine opo-zicionalnih volilcev, akoravno imajo tudi paralelne kandidature svoje zagovornike, ker se njihovi glasovi pri ugotovitvi končnih rezultatov seštevajo. V Beogradu se je med blokom narodnega sporazuma in JNS v smislu volilnega dogovora ustanovil poseben koordinacijski odbor, katerega naloga je. da nadzira skladnost volilne akcije. V tem koordinacijskem odboru so s strani JNS dr. Tomašič, Ilija Mihajlovič in Ignjat Ste-fanovič, s strani bloka pa Milan Grol, Miloš Bobič in dr. Milan Gavrilovič. Zaenkrat je sklenjeno, da se bodo kandidature šefov posameznih skupin uredile tako, da se šefi v srezih ne bodo sreča-vali kot protikandidati. Mnogo se piše o stališču, ki ga je zavzela večina banovinske konference JNS v Zagrebu. Tam je bilo sklenjeno sporočiti vodstvu stranke, da je sklep stranke na terenu savske banovine neizvedljiv. Stranka se navzlic temu ne bo odrekla kandidaturam v savski banovini, zlasti ker so posamezni srezi že pripravili kandidature za sodelovanje na skupni opozicijski listi. Poroča pa se, da bodeta dva bivša poslanca JNS kandidirala na Usti JRZ, kar bi seveda značilo njihov izstop iz stranke. Včerajšnje »Vreme« je tudi samo de-mantiralo izmišljeno poročilo o konferenci Uzunovičevih ožjih pristašev in dozdevnih Uzunovičevih izvajanjih na tej konferenci. »Vreme« sedaj pravi, da se bo taka konferenca šele vršila. »Slovenec« še ni vzel na znanje dejstva, da konference in Uzunovičevih razlaganj ni bilo ter nadaljuje s priobčevanjem nadaljnjih podrobnosti o njih ... Kakor javljajo iz Beograda, so iz JRZ ponudili kandidature nekaterim dosedanjim poslancem JNS, tako dr. Vasi Jo-vanoviču, dr. Svetislavu Popovicu in bivšemu senatorju Milanu Popovicu. G. Milan Popovič je bil te dni iz stranke izključen, ostala dva gospoda sta v odboru stranke glasovala za skupen volilni nastop bloka in JNS. Vodstvo JNS izjavlja. da ga nobene intrige in nobene osebne posledice, ki bi jih posamezniki izvajali, ne bodo odvrnile od odločnega izvrševanja sklepa stranke in sklenjenega volilnega dogovora, saj so široke vrste strankinih pristašev v vsej državi ta sporazum popolnoma odobrile. ★ Voja Lazi® se je vrnil v zemljoradniško stranko Med številnimi člani skupščinske parlamentarne opozicije, ki bodo kandidirali na listi dr. Mačka je tudi stari zemljoradn-ški parlamentarec Voja Lazič, ki je znan jugoslovenski javnosti po svojih »pripombah k zapisnikkom« na sejah narodne skupščine Voja Lazič je obiskal dr. Milana Gavriloviča ter mu sporočil, da se vrača s prijatelji v zemljoradniško stranko in da pristaja na sporazum, ki je bil sklenjen med beogrf^sko združeno opozicijo in dr. Mačkom okmbra preteklega leta. Lazič bo kand diral v srezu Obrenovac, kjer je bil že nad 20 let poslanec. Volilna pravica mornarjev Strokovna zveza pomorcev je poslala ministrstvu pravde in državnemu volilnemu odboru spomenico, v kattri predlaga, da bi smeli vsi na ladjah zaposleni mornarji in ostalo ladijsko osobje veht; v kraju, kjer bo na dan volitev njihova ladja zasidrana. O predlogu državni volilni odbor še ni razpravljal. Zveza opozarja, da velja slična določba že več let v Ncmčij' in mnogih drugih državah in da se je povsod dobro obnesla. * Opozorilo volilcem Ponovno opozarjamo vse volilce, da poteče reklamacijski rok za vpis ali popravek vpisa v uradnem volilnem imeniku že v torek, 25. t. m. Volilci, ki tega še niso storili, naj se zato nemudoma zglase na svojih občinah, v mestih in večjih krajih pa v svojih volilnih pisarnah, kjer so na razpolago volilni imeniki, da se prepričajo, ali so pravilno vpisani kot volilci. Prepričajo naj se tudi o pravilnem vpisu svojih znancev in prijateljev. V Ljubljani je volilna pisarna JNS v strankinem tajništvu, Kazina II. nadstropje, volilna pisarna skupin, ki se priznavajo k bloku narodnega sporazuma (srbska združena opozicija in zagrebška KDK), pa v Beethovnovi ulici G na dvorišču. V obeh pisarnah so volilni imeniki na razpolago vc - dan. . Volilno pravico ima vsak moški jugoslovenski državljan, ki je star 21 let in biva že eno leto v dotični občini. Vsa navodi!a za reklamacije dobite v volilnih pisarnah. avljena Zanimiva razprava v vojaški komisiji francoske poslanske zbornice Pariz, 21. oktobra, b. Razprava o tem, § ali je bila Francija v usodnih septembrskih i dneh vojaško pripravljena m o pomanjkljivostih delnih vojaških ukrepov, je še vedno na dnevnem redu razprav v francoskih parlamentarnih krogih in tudi v listih. Posebno zanimivo je v tem pogledu zasedanje vojaške komisije parlamenta, na katerem je včeraj podal daljši referat poslanec Valentin, ki je bil sam med vpoklicanci pri delni mobilizaciji. Izjavil je med drugim, da je mobilizacijski sistem v glavnem dobro funkcioniral. Verdunsiki župan, poslanec Thiebould. je poročal o rekvizicijskem postopanju, poslanec Beauquitte pa se je spet dotaknil mobilizacijskega vprašanja. Končno je govoril še poslanec Bloch o prevozih čet. Vsi ti govorniki so v svojih referatih poudarjali, da je bilo ponašanje re- zervistov vzorno in vsega občudovanja vredno ter da je bila celokupna delna mobilizacija izvedena tako, da je ni mogoče kritizirati. Kritika je po mnenju teh govornikov na mestu samo glede podrobnosti. Tako je bilo mogoče na primer ugotoviti, da posamezna okrožna vojaška poveljstva niso bila povsod kos svoji nalogi, kar je imelo za posledico tu in tam zastoj v izvedbi mobilizacije. Ugotovilo se je nadalje, da je bilo premalo oficirjev in podoficir-jev, da bi se naenkrat zvišalo število vojakov od 400.000 na 4 milijone. Prihodnji teden se bo razprava v vojaški komisiji nadaljevala in bosta tedaj spregovorila tudi ministrski predsednik in minister narodne obrambe Daladier ter šef generalnega štaba Gamelin. Lekarnarji pri predsedniku vlade Beograd, 21. okt. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je včeraj popoldne sprejel v svojem kabinetu zastopnike lekarnarskih zbornic iz vse države, ki jih je vodil predsednik Slavko Zimmerman. Mr.$£asrska vlada zahteva diktatorska pooblastila Budimpešta, 21. oktobra, br. Madžarska vlada namerava sklicati izredno zasedanje parlamennta, kateremu bo predložila pc-oblastilni zakon, ki bo dal vladi možnost, da izda brez nadaljnjega sklepa parlamenta vse potrebne ukrepe za ureditev notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanj. Pocblastilni zakon bo obsegal tudi vojaške ukrepe. Suric pri Bonnetu Pariz, 21. okt. AA. Zunanji minister Bonnet je snoči sprejel v avdienci sovjetskega poslanika v Parizu Suriča. Obsodbe frančiškanov v Solnogradu Salzburg, 21. okt. AA. Danes je bila izrečena obsodba v razpravi proti 16 menihom frančiškanskega reda. povečini mladih semeniščnikov. Obtoženi so bili, da so namenoma poškodovali tuje imetje in da se niso hoteli pokoriti odredbam oblasti-Gre za frančiškane, ki so pred odhodom iz samostana v Salzburgu, ki je bil proglašen za državno imetje, pometali pohištvo skozi okna na cesto. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na mesec dni zapora, devet na 3 tedne, pet na 14 dni, eden pa na 10 dni za d ara. Beležke Krščanski socialisti in politika Krščansko-socialni list »Delavska pravica« opozarja prijatelje na govorice, ki se Sirijo po Ljubljani m ki vedo povedati, da bo Jugoslovanska strokovna zveza raz-puščena. »Delavska pravica« pravi o tem: »Je neka klika, ki hoče s tak:mi govoricami izvajati pritisk na Jugoslovansko strokovno zvezo. JZS pa je bila in bo ostala tudi v bodoče strogo strokovna in zakonita organizacija. Vedno je stala daleč proč od strankarske politike. Zaradi tega tudi ni nikoli in nikoli ne bo predpisovala svojemu članstvu, če in kako naj se udej-stvuje v javnem življenju. Vsak delavec in pripadnik JZS ima pravico do takega udejstvovanja, toda smer in način udej-stvovanja si vsak sam določi po lastnem preudarku in prepričanju. V tem pogledu JSZ ni in ne bo nikoli posegala in dajala ^kih smernic ali celo ukazov. Samo eno edino zahtevo ima JZS v tem pogledu do svojega članstva: noben član JSZ, če hoče ostati njen član, se ne sme javno udej-stvovati tako, da bi bilo proti ugledu JSZ in proti skupnim delavskem koristim. »Maščevanje za leto 1920" Zabeležili smo značilni govor senatorja dr. Kulovca o programu slovenskega dela JRZ za decembrske volitve. V tem govoru je g. senator med drugim tudi rekel: »Letošnje volitve morajo biti popolno povračilo za leto 1920.« »Slovenčevi« čitatelji so se z začudenjem spraševali, kakšna krivica se je pripetila prijateljem Kulovca ravno leta 1920 Odgovor na to vprašanaje daje »Slovenčev« kronist in »Domoljubov« sodelave cg. Franc Erjavec, ki pravi v svoji knjigi »Slovenci«: »Politika dr. Sušteršiča in njegovega ožjega odbora in pa delikatni položaj, ki ga je imela med svetovno vojno kot vladajoča stranka, so ji (bivši SLS> politično mnogo škodovali, tako da je izšla iz velikih dogodkov kljub svoji močni organizaciji zelo zrahliana in o^lablicna. Absolutne večine ni imela več. To so pokazale vol:tve v konstituanto 28 novembra 1920. ko je dobila le še 39 odstotkov vseh oddanih glasov, dočim je raznolasala pred vojno vedno z večino 60 do 65 odstotkov.« Iz ,Slovenskega gospodarja1 V zadnji številki je napisala »Domovina«, ko je govorila o usodhh posledicah pijančevanja, tudi nekaj kritičnih pripomb o prosti žganjekuhi. ki bi jih moral z veseljem podpisati ne samo Janez Kalan, temveč vsak slovenski duhovnik, kateremu je res pri srcu blagodat niegovh vernikov. Teh kritičnih pripomb se je sedaj oklenil mariborski »Slovenski gospodar«, ki menda misli otvoriti agitacijsko kampanjo za decembrske volitve pri pomanjkanju drugih gesel z borbo za čim večjo svobodo pri kuhanju žganja. Ves ogorčen opozarja »Slovenski gospodar« svoje brumne bravce, da »kličejo slovenski svobodomiseln5 kmečki prijatelji f nancarje nad kmete« in da groze »prosti žganjekuhi«. Svoje dni so štajerski nemškutarji z žganjem vodili volitve med slovenskimi kmeti. V 20. letu svobode pa pripravlja sedaj »Slovenski gospodar« novi volilni šlager v znamenju borbe »za prosto žga-njekuho... « Vrhu tega pa je stvar ta, da je ravno narodna skupšCna, v kateri je imela »ta nesrečna JNS« večino, bila tista, ki je 1. 1932 odpravila državno trošarino na vino in žganje ter s tem uvedla t"di prosto žganjekuho. Poziv ,.Samouprave" naročnikom »Samouprava« opozarja svoje čitatelje, da živi le od naročnine in podpor prijateljev stranke. Zato je dolžnost vsakega premožnejšega člana JRZ, da je naročen na glavni organ stranke. Prav tako poziva vse stare naročnike, naj poravnajo svoje naročniške dolgove: »Kdor tega ne bo toril v 15 dneh, ga bo izroč;la uprava lista redakciji »Samouprave«. Ta pa bo objavila imena vseh naročnikov, ki niso poravnali svojega dolga v prihodnjih števil-ah. Na ta način bo lahko članstvo JRZ spoznalo gospode, ki ne žrtvujejo niti na-ročnme za glavni organ JRZ.« Odstop župana in mestnega sveta na Sušaku »Primorske novine«, ki zastopajo politi-tiko JRZ, objavljajo dolgo poročilo o seji sušaškega mestnega sveta, ki je bila v sredo zvečer. Po otvoritvi seje je župan Juraj Ružič poročal o poteku akcije za zgraditev Hrvatskega kulturnega doma na Sušaku. Dom bi veljal 18 milijonov. Tretjino zneska je nabrala občina s pomočjo posebnih obligacij, ostalih 12 milijonov pa je obljubila posoditi Državna hipotekama banka. Nepričakovano pa je pričel napadati celo akcijo narodni poslanec Milan Banič. Proglasil je zidanje Hrvatskega kulturnega doma za separatistično akcijo in dosegel, da finančno ministrstvo dve leti ni dovolilo sušaSki občini izdaje obligacij za gradnjo doma. Ko pa je ministrstvo končno dalo dovoljenje, se je pokazalo, da Državna hipotekama banka ni več voljna posoditi ostalih 12 milijonov. Občini je bilo obljubljeno. da bo posodil teh 12 mili ionov Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Zopet po prizadevanju posl Baniča to posojilo še vedno ni odobreno Medtem je cena gradbenemu materialu močno po-sikočila in ima občina že nekaj milijonov škode, ker bo stalo zidanje Hrvatskega kulturnega doma mnogo več, kakor je bilo predvideno. Zupan Ružič je končal svoje poročilo z izjavo, da so vs^ njegovi napori ostali brezuspešni in da mu sedaj ne preostane drugega. kakor da odstopi. To njegovo izjavo je sprejela večina občinskega sveta z velikim aplavzom. V imenu 14 od 19 navzočih občinskih svetnikov je nato vstal občinski svetnik Petrič in izjavil, da solidarno podajajo ostavko na mesta občinskih svetnikov. Tako je ostal danes Sušak brez župana. podžupana in mestnega sveta. Prevoz trupla kneza Arsena v Jugoslavijo Pogrebne svečanosti v Parizu v navzočnosti najvišjih francoskih civilnih in vojaških dostojanstvenikov Pariz, 21. okt br. Danes ob 15.15 so prepeljali krsto s telesnimi ostanki blagopokojnega kneza Arsena Karadjordjeviča iz njegovega stanovanja, kjer je bil na mrtvaškem odru, na lyonsko postajo, odkoder bo prepeljana v Jugoslavijo. Na postaji je bila zbrana častna četa, ki je izkazala pokojniku vojaške časti. Navzoči so bili tudi zastopnik prezidenta Lebruna, člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora in velika množica občinstva, zlasti bivših bojevnikov in bivših francoskih vojakov, ki so se borili na solunski fronti. Francosko vojsko je zastopal maršal Gamelin. Ko so krsto položili v mrtvaški vagon, je godba zaigrala marseljezo in jugoslovensko himno, vojaške zastave pa so se sklonile v zadnji pozdrav Krsto spremljajo v Jugoslavijo vojni ataše jugoslovenskega poslaništva v Parizu general Glišič, generalštabni kapetan Plavšič ta tajnik jugoslovenskega poslaništva Jovan Djuraškovič. Beograd, 21. okt. p. V prisotnosti Nj. Vel. kralja in dvornih dostojanstvenikov je bila davi v dvornem hranru na Dedinja zadušnica za Nj. Vis. kneza Arsena Karadjordjeviča. V teku dneva so prispele nova sožalne izjave raznih državnih poglavarjev ter najuglednejših osebnosti iz države io inozemstva. Tako so poslali sožalne izjave italijanska kraljica Jelena in kralj Viktor EmanueL, grški kralj Jurij, angleška kraljica Mary. kancelar Hitler, predsednik francoske republike Lebrun, predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, regent Horthv, namestnik predsednika češkoslovaške republike general Svrovy, predsednik turške vlade Dželal Bajar. predsednik grške vlade Metaxas, predsednik pruske vlade Goring m italijanski zunanji minister Ciano. Temeljne spremembe v češki notranji politiki Število političnih strank se bo skrčilo najbrž na tri Vse narodno življenje se bo depolitiziralo Praga, 21. oktobra, b. Vsi notranjepolitični ukrepi na Češkoslovaškem kažejo težnjo za pripravljanjem postopnega preobrata na desno ter za poenostavljenjem politični organizacije. Češki narodni socialisti se v posebnem proglasu zavzemajo ne le za notranjo reorganizacijo, temveč tudi za zmanjšanje števila čeških strank. Socialno demokratska stranka, ki je že doslej sodelovala z ostalimi strankami m za katero ne predstavlja potem takem izstop iz druge internacionale nobene posebne težave, je giede na novi notranjepolitični razvoj smatrala za potrebno, da ustai.ovi posebno študijsko komisijo, ki naj določi smernice novega notranje-političnega udejstvovanja stranke. Narodno socialistični list »A—Zet« se zavzema za ukinitev senata in za zmanjšanje števila poslancev. Po njegovem mnenju se bo število političnih strank po izvedenih notranjepolitičnih reformah skrčilo na tri. Tako se zdi predvsem zelo verjetna fuzija narodnih socialistov s socialnimi demokrati Agrarci, ki so najmočnejša stranka, zahtevajo. da sc morajo za življenje nesposobne politične organizacije same raziti. Po mnenju njihovega glasili* »Venkova« bo morala nova država najti novo državno idejo: češki narod je stopil v dobo svoje depolitizacije in prehoda v bistveno gospodarsko delavnost. Od koalicijskega odbora izvoljena komisija strokovnjakov za sestavo nove ustave in novega volilnega zakona se je medtem že sestala. Sklenjeno je bilo, naj se delo te komisije kolikor mogoče pospeši. Priprave za novo ustavo Praga, 21. okt. AA. »Venkov« poroča, da je češkoslovaška vlada odredila dve komisiji, in sicer politično in tehnično, ki bosta izdelali novo češkoslovaško ustavo. Ministrstvo za nemško manjšino na češkem Praga, 21. okt. AA. (Havas). Izve se, da bo v kratkem času ustanovljeno državno podtajništvo za nemške manjšine na < Češkem in Moravskem. Za pod tajnika bo I imenovan dr. Kundt ki je bil vodja delegacije sudetskih Nemcev v času pogajanj z dr. Hodžo. Kundt je bi1 tudi predsednik parlamentarne skupine sudetsko-nemških poslancev. Praznika osvobojenja letos ne bo Praga. 21. okt br. Danes je bil objavljen sklep vlade, po katerem se letos 28. oktober ne bo proslavljal kot praznik narodnega osvobojenja. Letos bo tudi na ta dan običajen delavnik. S tem naj se podčrta resnost sedanjega časa ta odločnost češkoslovaškega naroda, da začne novo življenje in z delom zaceli hude rane, ki so mu jih v njegovem narodnem in državnem življenju zadali nedavni dogodki. Ta odlok velja samo za letos. Razpust komunistične stranke izvršen Praga, 21. okt. h. Danes je bilo po vsej češki in Moravski ustavljeno delovanje komunistične stranke. Policija je zapečatila vse prostore redakcij komunističnih listov in periodičnih publikacij, prav tako pa je zasedla tudi poslopje stranke v Pragi. Juridično formalno komunistična stranka ni razpuščena, marveč ustavljeno njeno nadaljnje delovanje, ker prejšnji zakon, ki je Dredvideval razpust protidržavnih strank,' od parlamenta letos ni bil obi-ov-ljen. Zaradi tega ohranijo vsi komunistični poslanci in senatorji za enkrat še svoje mandate. Odbita sovjetska intervencija Praga, 21. oktobra, br. Komunistična stranka je bila na vsem ozemlju Češkoslovaške prepovedana. Ruski poslanik v Pragi je zaradi tega sicer interveniral pri merodajnih oblasteh, v zunanjem ministrstvu so mu pa sporočili, da novi položaj ne dopušča Češkoslovaški nikake akcije, ki bi mogla kakorkoli ovirati njeno notranjepolitično in gospodarsko ozdravljenje. Sanacijski prodam General Syro vy o političnih, gospodarskih in medna .rodnih smernicah za delo svoje vlade __. •« v_»i___i _ ;___:1 »a io vol.ilrrv of»»rilr> /~rV Odpovedane gledališke predstave v Ljubljani Zaradi pogreba Nj. Vis. kneza Arsena so vse nedeljske popoldanske in večerna gledališke predstave v Ljubljani odpovedane. Praga, 21. okt. br. Predsednik češkoslovaške vlade general Syrovy je dal uredniku CTK daljšo izjavo o bližnjih nalogah češkoslovaške vlade. General Syrovy je predvsem naglasil, da se morajo vsa državna vprašanja reševati po načelu absolutne enakopravnosti Cehov, Slovakov in Rusinov, Vlada se dobro zaveda, da je uspešna ureditev odnošajev s sosednimi državami mogoča le tedaj, če zavladajo v državi urejene prilike. Demobilizacija se izvaja v popolnem redu. Pospešeno se izdajajo vsi potrebni ukrepi, da se čimprej obnovi normalna gospodarska delavnost. Za dosego tega cilja se je vlada obrnila tudi za finančno pomoč na Pariz in London ta je dobila zadovoljiva zagotovila. Vlada sestavlja velikopotezen investicijski načrt, ki bo služil dvema ciljema. Na eni strani bo na ta način mogoče zaposliti čim večje število brezposelnih, na drugi strani pa se bo s tem zgradila nova mreža prometnih zvez, železnic ta cest. Delavska taborišča bodo v veliki meri pripomogla k izvršitvi teh nalog. Postopno se izvaja tudi reforma državne uprave, pri čemer se v polni men upoštevajo dosedanje izkušnje, nove razmere in nove potrebe. Vse se mora prilagoditi novemu duhu. »V zunanji politiki — je nadaljeval Sy-rovy — želimo čimprej doseči sporazum z vsemi sosedi. Ureditev teh odnošajev je tembolj važna, ker bomo na ta nacm čimprej dosegli jamstvo za našo varnost, k» nam je bilo zagotovljeno z monakovskim sporazumom. Jamstvo, ki so ga obljubile Anglija, Francija, Italija in Nemčija, bo tembolj zanesljivo, čim prisrčnejsi bodo naši od noša ji do naših sosedov. Tudi v gospodarskem pogledu želimo z vsemi sosedi ta tudi z drugimi državami obnoviti gospodarske stike v duhu lojalnosti in solidarnosti. Češkoslovaška je doprinesla najtežje žrtve za ohranitev mini in zaradi tega lahko upravičeno pričakuje popolno razumevanje za svoje težnje. Bolj ko kdaj poprej se zavedamo, da počiva bodočnost naše države na delu. Zato ne bomo veliko govorili, pač pa delali. V vladi j,e popolno soglasje in trdna volja, da svojo nalogo izvršimo dosledno, pošteno in pravično.« Praga. 21. okt. br. Danes so bil' v Pra-L_gi prvi nabori deLavaka taborišča* Pri- javilo se je veliko število obveznikov. Povprečno je bilo od tisoč nabornikov sprejetih po 600, ki jih je zdravniška komisija proglasila za sposobne. Oni, ki so bili proglašeni za nesposobne, bodo dobili državna podporo. Potrjeni obvezniki, so bili takoj razdeljeni v čete po 250 mož in na vojaški* avtomobilih prepeljani v taborišča. Taborišča vodijo aktivni oficirji in podoficirji in vlada v nji vojaški red Redukcija uredništva Praga, 21. okt. br. V ministrstvih so že začeli sestavljati predloge za novi državni proračun. Vlada je načelno sklenila, da mora biti novi proračun znižan za polovico. Vsi državni nameščenci, ki so že dosegli starostno dobo, se morajo takoj upokojiti. Začasno bo upokojeno tudi ono število uradnikov, ki bo postalo v novih razmerah odvisno. Vsi ti pa se bodo po potrebi znova namestili. Da bi se mogel zaposliti čim večji del brezposelnih, so bili izdani strogi ukrepi. Nihče ne sme imeti dvojnih prejemkov in zaslužkov. Tudi upokojenci morajo opustiti vse stranske dohodke ta vse zasebne službe. Iz državnih uradov se morajo odstraniti vse omožene uradnice. čsl. zbirka v Švici London, 2L okt br. Zbirka za češkoslovaške begunce se nadaljuje po vsej Angliji. Dosedaj je zbranih že S.5 milijonov švicarskih frankov. Obnova telefonskega in brzojavnega prometa Praga, 21. okt br. Prometno ministrstvo objavlja, da je bil z današnjim dnem vzpostavljen telefonski promet z večino evropskih držav. Brzojavni promet je otvorjen že z vsemi državami. Zemunska vremenska napoved: Hladno, pretežno vedro vreme zlasti v zapadnih krajih. Noč bo hladna, zlasti v severnih in višinskih krajih. Zagrebška: Vedro, a hladno vreme. Dunajska: Jasno, ponoči seto mrzk\ zjutraj slana. Maši kraji in ljudje Knez Arsen na Gorenjskem Pred 44 leti na počitnicah v Preddvora Daleč je to, skoraj pred pol stoletja. Tedaj je bila preddvorska graščina, ki je sedaj preurejena v zdravilišče, last dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Edvarda Urbantsch tscha, dobro znanega našim medicincem, ki so študirali na Dunaju. Graščinska rodbina je imela dve veji: slovensko, ki je z Jankom Urbančičem gospodarila na graščini Turnu nad Preddvorom in v Polhovem Gradcu — naša prva slovenska pesnica Jos pina Turnograj-ska, prva soproga dr. Lovra Tomana. je bila sestra Janka Urbančiča — in nem-škutarsko, ki je z Edvardom Urbantschi-tschem gospodovala v preddvorski gra-isčini. Edvard je bil dolga leta župan občine preddvorske in je bila preddvorska občina po njegovi »zaslugi« menda zadnja slovenska kmetska občina v nekdanji kronovini Kranjski, ki je še uradovala nemški, ko so vse ostale že zdavnaj ura-dovale slovenski. Slovensko uradovanje je uvedel njegov naslednik, turnski Janko Urbančič. Ker je bil Edvard Urbantschitsch samec, sta po njegovi smrti podedovala njegovo imetje njegova nečaka, sinova njegovega na Dunaju živečega brata, in sicer dr. Edvard Urbantschitsch preddvorsko NAŠI NOVI AKADEMIKI: Dr. Rado Kušej Med novimi člani Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je tudi sedanji rektor naše univerze, profesor cerkvenega prava dr. Radoslav Kušej. Rodil se je 21. ju-lija 1875 v Libučah pri Pliberku, študiral je gimnazijo v Št. Pavlu v Labodski dolini in v Celovcu, pravo pa na Dunaju. Vstopil je v sodno službo. L. 1905. je dobil kot rodnik v Črnomlju štipendijo, da bi se pripravil za docenturo cerkvenega prava na bodoči slovenski univerzi; v ta namen je l. 1905-6 prebil na univerzi v Bonnu. Pozneje je služboval pri sodišču v Gradcu. Po prekatu je pre\'zel vodstvo okr. sodišča v Pliberku. Med svojimi rojaki je ostal samo do maja 1919, še tega leta je bil imenovan za sodnega svetnika v Ljubljani in leta 1920 Za profesorja cerkvenega prava na ljubljanski univerzi. j graščino z vsem zemljiščem na preddvor-' ski strani in v Kokri, Viktor Urbantschitsch, ministerijalni svetnik pa graščino Strmol z vsem pripadajočim posestvom pri Crkljah. Novi lastnik preddvorske graščine je prepustil vse gospodarstvo oskrbniku in je prihajal s svojo druž no samo na počitnice v Preddvor. V družni ni izprva nihče znal našega jezika, toda sčasoma so se zlasti otroci — vsa družina je kar najpri-jazneje občevala s prebivalstvom — precej dobro naučili slovenščine. Graščak sam je predvsem kot special st za očesne in ušesne bolezni, pa tudi drugače vedno rad nudil zdravniško pomoč vsakomur, seveda brezplačno. Bilo je tako tudi o počitnicah leta 1894. Po maturi sem redno občeval z graščinskimi, ki so me poleg tedanjega naduči-telja preddvorske osnovne šole, sedaj že davno pokojnega Rudolfa Završnika, po-gostoma potrebovali kot tolmača za nemščino. Toda tistega leta niso Urbantschi-tschevi prišli sami na počitnice v Preddvor, temveč je prišel z njimi tudi neki gospod, ki je govoril z Urbantsch'tschevi-mi nemški, tupatam tudi francoski, zlasti z graščakovo hčerko, s Preddvorci, kolikor je prišel v stik z njimi, pa »po hrvaško«, kakor so rekali ljudje. Z menoj je govoril ravno tako, zlasti potem, ko sem mu povedal, da sem maturiral na hrvatski gimnaziji. Bil je ta gospod v najboljših letih, srednje rasti, koščat, precej temne polti in je imel močne brke. Urbantschitschevi, dasi drugače zelo zgovcrni, niso nikdar imenovali imena tega gospoda in so se v moji, nadučiteljevi in župn""kovi, navzočnosti celo izogibali vsakega ogovora, v katerem bi bili uporabljali kako imensko ali naslovno označbo zanj. Zato se nam je vsem zdel nekam silno skrivnosten ta gost. Sredi meseca avgusta, menda za cesarjev rojstni dan, je bil zaključek šolskega leta na preddvorski osnovni šoli s šolsko mašo. Nadučitelj Završnik. ki je bil obenem orglar, me je naprosil, da bi, kakor Prof. dr. Kušej se je uveljavil v stro-kovni literaturi z obsežnim spisom »Josef II. und die aussere Kirchenverfassung In-nerosterreichs«, ki je zbudil široke odmeve ne le v nemškem, marveč tudi v zapadnem utrokm-nem tisku. V slovenščini je izdal L 1923 »Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve,« obsežno delo, ki je doseglo L 1927 drugo, znatno razširjeno naklado. Poleg teh del je priobčil v raznih strokovnih in kulturnih revijali dolgo vrsto razprav in člankov, ki obra\'navajo posamezne probleme cerkvenega prava in druga pravna vprašanja. Posebno je raziskaval medverske in nove zakonske (bračne) odnose v Jugosletviji. Včasi se je oglašal v dnevnikih, med drugim v »Slov. narodu«, z aktualnimi članki. Nekaj let je bil prvomestnik Družbe sv. Cirila m Metoda. Večkrat je bil dekan pravne fakultete, v zadnjih letih pa zavzema mesto rektorja Aleksandrove univerze. Kot tak je sodeloval pri usianovitvi nove Akademije in imenoval lani njene prve člane. drugače ob nedeljah, tudi ta dan pomagal pri petju na koru. Ko pa smo pršli pevci na kor, smo videli tu nekaj, česar ni bilo dotlej nikdar, odkar stoji v Preddvoru cerkev nebeškega ključarja sv. Petra. Iz graščine so bili prenesli na kor klavir, iz šole pa harmonij. Za orglami je na naduči-teljevem mestu sedel eden mladih Urban-tsch tschev, drugi za harmonijem, pri klavirju gospodična, a tretji je imel v rokah violino. Bil je navzoč tudi oni gospod in je pregledoval note. Maševal je župnik Janez Debeljak. ki vse do svoje smrti »ni razumel novih časov« in je volitve takole oznanjal ;n priporočil z leče: — Možje, ta in ta dan so volitve. Vsak naj stori pošteno in vestno svojo dolžnost! Hvaljen bodi Jezus Kristus! Prve mašne pesmi smo peli domači pevci. Orglal je mladi Urbantschitsch, nadučitelj pa mu je odpiral in zapiral registre. Ob darovanju pa so zastavili oni z orglami, klavirjem, harmonijem in violino, a oni gospod je vzel note in zapel ob njihovem spremljevanju »Ave Maria«. Imel je res prijeten bariton, ki je krepko odzvanjal v prostorni cerkvi in v vseh legah in odtenk'h kazal izvežbanega pevca. Pozneje, ko je končne pesmi pel naš domači mešani zborček. pa je pristopil k meni in je po moji »Ceciliji« z menoj vred »pritiskal bas« vse do konca. Pri »cesarski pesmi«, ki smo jo peli po maši s sprem-ljevanjem vseh instrumentov, pa ni pomagal. Ko je odhajal, mi je stisnil roko: — Dobro! Veoma dobro! Ko je Urbantschitscheva rodbina odhajala s počitnic in je odhajal z njo tudi njen za nas vse toliko zanimivi in neznani gost. mi je župnik zaupal, da mu je graščak ob slovesu povedal ime svojega gosta: to je bil srbski princ Arsen Karadjor-djevič, ki pa ne živi v Srbiji, temveč v Rusij". Poizkušal sem tedaj poizvedeti kaj več pri grajski služinčadi, pa nisem uspel. Vse, kar sem dosegel, je bilo samo toliko, kolikor mi je povedala hišna, da so gra-ščakovi ogovarjali gospoda s »hohajt« in da je r. 15. 485-« * Danes je zadnji dan, ko se s svojimi prispevki še lahko udeležite edinstvenega Bran i borovega velesrečolova, ki edini nudi jamstvo za uspeh v Vašem podjetju. S 30.000 srečkami po 2 dinarja bo razdeljenih 10.000 najraznovrs.nejših predmetov, ki so nam vsi v vsakdanjem življenju Ikoristni ali potrebni. Njihova vred. nost presega 200.000 dinarjev. Prečitajte si reklamni letak, ki je priložen ljubljanski nakladi našega lista! Braniborova najsodobnejša reklama zasluži najširšeg razumevanja, sodelovanja in podpore. * Zborovanje invalidov. V dvorani Invalidskega doma v Beogradu zaseda ple-num širšega upravnega odbora združenja naših vojnih invalidov. Ožji upravni odbor in 33 delegatov iz vse države, ki predstavljajo vse oblastne organizacije združenja, so se sestali saradi najvažnejše zadeve 'naših invalidov. Invalidski zakon, ki so ga preurejali v ministrstvu socialne politike in so pri tej preureditvi sodelovali tudi predstavniki invalidske organizacije, ni prišel na vrsto zaradi razpusta Narodne skupščine. Ker pa ima vlada po finančnem zakonu vsa potrebna pooblastila, pričakuje invalidska organizacija, da bo tudi brez Narodne skupščine sprejeta uredba, ki bo rešila najvažnejša invalidska vprašanja. Projekt te uredbe je uprava invalidskega združenja sestavila in zdaj razpravljajo o tem projektu delegati invalidske organizacije iz vse države. Invalidsko zborovanje vodi predsednik združenja Božidar Nedič. * Redni letni občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani bo v nedeljo 30. oktobra 1938 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Kazine, Kongresni trg št 1, I. nadstropje. Upravni odbor vabi vsa v ZKD včlanjena društva ,da pošljejo na občni zbor svojega delegata. Občni zbor kulturnih društev naj bo prava manifestacija nacionalnih kulturnih delavcev in sejalcev narodne prosvete. * Popravek. Pisec razprave »Imena važnejših starejših gradov na Slovenskem nekdaj in sedaj«, ki se v »Kroniki slovenskih mest«, št. 3, zaključuje, ni L. Petta,-ner, kakor je 20. t. m. navedlo »Jutro«, marveč L. Pettauer. NOVA POŠILJKA prvovrstnega smederevskega grozdja dospela. Gospodarska zveza Ljubljana, Tyrševa 29. — Tel. 27-70. * Nemščina in nemška korespondenca se poučuje v večernem tečaju pri »Chri-stofovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni začetniški in posebni nadaljevalni tečaj! šolnina 30 din mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan. * Kegljanje, ki ga je priredila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Radečah pri Zidanem mostu v mesecu septembru je prineslo glavni družbi 300 din čistega dobička. Iskrena hvala! * Vas si je uredila muzej. Vas Vid v okolici Met kovica je edina v vsej državi in morda tudi na vsem svetu, ki si je uredila svoj muzej. Ta muzej je nameščen sicer v eni sami sobi, tvorijo pa ga najrazličnejši, po večini prav zanimivi predmeti iz starih dob. V tem muzeju bi našli marsikaj zanimivega naši arheologi in zgodovinarji. Največ starih predmetov je iz rimske dobe, ostali pa so iz poznejših dob, a imajo vsi veliko zgodovinsko vrednost za naše kraje. * Velik© nevihte s t°čo So razsajale v okolici Koprivnice. Pred nevihto so bili lepi solnčni dnevi in nevihta sama je bila taka kakor sredi poletja. Toča je povzročila veliko škodo v severozapadnem delu koprivnišlkega otkrajia. Vihar je prekinil tudi brzojavni in telefonski promet in celo vlaki so imeli zaradi nevihte precejšnje zamude. * Konferenca ravnateljev higienskih zavodov. Na Sušaku so se sestali ravnatelji vseh higienskih zavodov v državi, ki jih je 9, a na čelu jim je higienski zavod v Beogradu. Razpravljali bodo o poglobitvi vzajemnosti vseh zavodov in o novih smernicah za pobijanje raznih nalezljivih bolezni, v prvi vrsti pa malarije, zaradi česar je bil v Beogradu nedavno osnovan tudi centralni urad. * Zakon o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino z vsemi tolmačenji, obrazci itd. in zakon o volivnih imenikih sta pravkar izšla v novi prečiščeni izdaji kot LVII. zvezek zbirke zakonov in uredb (knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani). Knjižico je priredil urednik »Službenega lista kr. banske uprave« g. Robert Pohar in se dobiva pri založnici in v vseh knjigarnah, mehko vezana po 12 din, v platno vezana pa po 20 din, poštnina (1 din) posebej. * Razprava proti razbojnikom prea bjelovarskim sodiščem se še vedno nadaljuje in je za njo veliko zanimanje prebivalstva širšega okoliša. Kakor znano, je tolpa osumljena in obtožena, da ima med svojimi žrtvami tudi puškarja in trgovca Martina Borovnika, ki je bil ubit na logarski pristavi v Okolinah. Najvažnejše priče tega zločina so bile že zaslišane, povabljene pa so k pričevanju še nekatere in tako se sedaj še ne da govoriti o odgovornosti Kosakove tolpe in posameznih njenih članov za ta umor. Zdaj so na vrsti raziskave raznih pretepov in izgredov, ki so jih povzročili člani obtožene vlomilske in razbojniške tolpe. Mnogo prič je opisovalo hud pretep, ki je bil lani v Križu. Kakor vse kaže, so ta pretep izzvali sami člani zločinske tolpe, ker so se skregali menda pri kaki razdelitvi plena. Med spopadom so padali tudi re-volverski streli in izgred je zahteval človeško žrtev. Obtožnica označuje kot glavnega povzročitelja pretepa člana tolpe, nekega Ivana Blažaka, ki je vpil po vsej vasi: »Bog na nebu, ja na Križu, ne bojim se nikoga, imam dva revolvera!« * Mošta se je napil in zblaznel. Kmet Stanko Srček v varaždinski okolici se je hudo napil mošta in postal ves divji. Z nekimi sosedi se je spri in stepel, doma pa je razbil vso posodo in pohištvo, potem pa se je spravil na streho in s težkim krepelcem razbijal opeko. Ko je to dovršil, "je iz opustošene domačije zavlekel na dvorišče vso posteljnino, obleko in perilo, napravil iz vsega tega velik kuip, po katerem je ves besen udrihal s sekiro. Sosedje ga niso mogli ukrotiti in so morali pozvati na pomoč orožnike. n— CetnOd! Drevi db 20. otvorimo ▼ gostilni »Pri Petruški« na Tržaški cesti št. 4. posebno Petruškovo sobo. Ker je bil pok. Petruška naš častni predsednik, je naša dolžnost, da se te otvoritve udeležimo! Vsi prijatelji pok. Petruške so iskreno vablje- Napeto ^^J1-c.oS^^obtožen »VELIKA PUSTOLOVŠČINA« najtežjega zločina MARIA ANDERGAST - ALBRECHT SCHONHALS KINO UNION CHARLOTTE SUSA itd. Predstave ob 16., 19. in 21. un Tel 22-21 m: u— Zadnja pot ge. Marije širokove. Včeraj popoldne ob 16. je nastopila zadnjo zemsko pot k Sv. Križu ga. Marija Siroko-va, vdova po nadučitelju in mati naših znanih mladinskih pisateljev gg- Karla in Alberta Široka. Pred hišo žalosti v Karunovi ulici 10. se je zbralo lepo število pogreb-cev, med njimi precej primorskih rojakov, ki so poznali blago pokoj nico še iz Trsta, kjer je bil širokov dom vedno ognjišče zavednega slovenskega življa. V jesenskem večeru so krsto spustili v grob domače zemlje, ki je bila pokojni gospe tako pri srcu. Bodi blagi slovenski ženi ohranjen lep in časten spomin! vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju JOSIPU DOLENCU Sv. Petra cesta 19, telet. 22-62. u— V proslavo 201etnice našega osvo-bojenja in zedinjenja bo v Ljubljani več slavnostnih prireditev. Kot uvod v to proslavo bo svečani koncert Glasbene Matice ljubljanske v ponedeljek 7. novembra. Na tem koncertu bo krstna izvedba škerjan-čevega najnovejšega dela za soli, zbor m orkester »Zeuinjenje«. Skladba je napravljena na besedilo 2 Gradnikovih sonetov. u_ Braniborov veleSrcčolov: 30.000 srečk 10.000 dobitkov. Cena srečkam: 2 dinarja. Prodaja po ljubljanskih ulicah 22. in 23. 10. 1938. Razdeljevanje dobitkov 23. 10. 1938 na vrtu restavracije Zvezde. u_ Volile! Sp. šiške! Ali ste se že prepričali, ali ste vpisani v volilni imenik? Kdor ne bo vpisan, ne bo mogel voliti. Informirajte se v gostilni »štepic« kjer dobite v času od 17. do 20. ure, v nedeljo pa vse dopoldne pojasnila. u— Mestno zdravniško službo vrši od drevi ob 20. do ponedeljka ob 8. uri dr. žitko, Pleteršnikova ulica št. 13, telefonska številka 47-64. Willy Fritsch, Gusti Haber m Georg Alexatsder vas bodo zabavali v pikantni komediji KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri! 2 ZVOČNA TEDNIKA ! ji; Trideset oboroženih vaščanov v borbi j z vOlkodiaKom. Pošast se je pojavila v pazariški občini v sarajevskem okraju. Volkodlak se je utaboril na hribu Ragalj in iz občine se je zbralo in osokolilo 30 vaščanov, ki so se oboroženi z najrazličnejšim orožjem podali v borbo z volkodlakom. Alarmirali so te pogumne borce pastirji, ki so zvečer s hriba v največjem strahu prihiteli v vas. Vsi so videli volkodlaka, opisovali pa so ga različno. — Lahko te ka.p zadene če ga vidiš, je pripovedoval eden. strašen je. ima ogromno glavo in ogromen trebuh. — Kaj pa noge so ga vprašali? — Mislim, da nog nima, kar po trebuhu se plazi, a na vse strani se premika, da bi koga požrl. Taki opisi so povzročili po vsej vasi paniko in seveda tudi velike skrbi, zakaj prestrašeni pastirji so pritekli domov brez svojih čred. Vaščani so četo, svojih dobro oboroženih junakov spremljali do vznožja hriba, potem pa so borci sami nastopili svojo usodno pot z vso previdnostjo m, ko so na planoti res zagledali nestvor, velik okrogel so kar od daleč metali vanj'svoje sekire in strah jih je prevzel, ko se je slišal šum in žvižg in ko je nestvor pri vsakem udarcu izpreminjal svoje oblike. Ko se je oblegana pošast naposled skoraj zravnala z zemljo, so po-o-umni boievniki pristopili bližje in eden izmed njih, ki je odslužil vojake, je spoznal in ostalim razložil, da je bila pošast —- navaden balon, kije bog ve odkod priletel in obtičal med dračjem na planini. u_ Koncert violinista Zlatka Balokovi- ča, ki je bil napovedan za ponedeljek, 24. t. m., se ne bo vršil. Kup jene vstopnice naj se vrnejo Matični knjigarni. u— Odpoved prOmenadnega koncerta. Zaradi smrti Nj Vis. kneza Arsena odpoveduje turistični odbor za mesto Ljubljano drevi ob 18.30 napovedani promenad-ni koncert v Zvezdi. u_ Obiščite razstavo: »Otrok v sliki in plastiki« v Jakopičevem paviljonu! Odprta v^k dan od 9. zjutra j do 18. zvečer. u_ Akademska Jadranska straža ima danes redno plesno vajo ob 20. v dvorani Trgovskega doma. u_ (Združeni ljubljanski šahovski klubi. prirede danes točno ob 19.15 na verandi gostilne pri »Jerici« (Perles) poleg glavne pošte prvi propagandni brzoturnir. Borilo se bo vseh sedem ljubljanskih šahovskih klubov in če nastopi državni prvak z dvojnim moštvom, bo sedlo za šahovnice 64 najboljših ljubljanskih šahistov. Vstopnine in prijavnine ne bo! Zanimiva prireditev, ki bomo o njej še poročali. u— Tudi Jože Bradeško še zmerom straši. Včeraj smo poročali o dveh nevarnih vlomilcih, Leopoldu Zaverlu in Josipu Anžurju, ki sta se nedavno pojavila v svetokriški okolici pri Litiji. Razen njiju je po naših vaseh še zmerom na delu pobegli kaznjenec Bradeško, ki pa se drži predvsem krajev okrog Polhovega Grad ca in Vrhnike, kjer ga pred orožniki uspešno skrivajo njegovi prijatelji, ki jih na-o-raja s tem, da jim prinaša del tatinske* ga plena. A ne skrivajo ga samo iz do-bičkaželjnosti, temveč tudj iz strahu, ker je Bradeško zelo maščevalen in okruten in hodi okrog zmerom dobro oborožen. Pred dnevi so orožniki prišli na sled enemu izmed njegovih skrivališč v gozdovih nad Polhovim Gradcem, a Bradeško je bil še o pravem času opozorjen na pretečo nevarnost in se je pred zasledovalci umaK nil v hribe nekje nad črnim vrhom, nato pa se je poiavil v okolici Rovt. u— Spet vl<>m na Tyrševi cesti. Nedavno se je neznan tat prikradel v stanovanje Ivana Petriča na Tyrševi cesti 15. Odnesel je precej dober plen: par zlatih uhanov z vdelanimi dragimi kamni, črno boo, več rjuh .namiznih prtov, belo žensko' obleko, par škornjev, več kosov svilenega blaga in drugih predmetov v skup ni vrednosti 3700 din. Poseben sladokusec je moral biti neznanec Id se je vtihotapil v klet Elizabete šavnikove v Tavčarjevi ulici 6 in pobral 30 sLeklenic malmovea in 3 steklenice likerja, da je moral tovor odpeliati najbrž z vozičkom. u— Zatemn.jevanje Ljubljane. Lepenko in papirje za zastiranje oken dobite v trgovini Bonač nasproti pošte. u— Ljubljanskim muslimanom! Mestno poglavarstvo poziva vse v Ljubljani živeče osebe islamske veroizpovedi, da se zglasijo za/adi popisa najkasneje do vključno 5. novembra 1938 v mestnem s atističnem uradu (Gosposka ulica 15 — prej Auerspergcva palača) v uradnih urah ali pa, da pošljejo v istem roku na gornji na?'ov svoje sledeče osebne podatke- 1) priimek in ime: 2) poklic in zaposlitev z označbo delodajalca; 3) bivališče navedbo, od kedaj stanuje v tem bivališču: 4) imena staršev; 5) kraj in čas rojstva* 6) spel- 7) zakonsko stanje. „_ plesne vaje Svobode—Grafike vsako soboto ob 20. v dvorani Delavske zbornice. u_ Specialna nova vina francoskih trt iz samostana trapi stov—Rajhenburg beli Pineau in črnma Gamv toči restavracija Košak, Prešernova ulica. ! z e_ Francoski krožek v Celju je na občnem zboru v torek 18. t. m. sprejel soglasno resolucijo, na podlagi katere bo izvrševal tudi nadalje svojo v društvenih pravilih določeno nalogo, hvaležno pa odklanja kakršnokoli podporo sedanje francoske vlade. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. ravnatelj Jo2e Smertnik, podpredsednik odvetnik g. dr. Gvidon Ser-nec, tajnik g. profesor Jože Karba, blaga jničarka gdč. Blanche Kokotova, bančna uradnica, knjižničar g. prof. dr. Franc ši-janec, odbornik, predsednik upravnega sodišča g. dr. Ivan Likar, pregledovalca računov g. prof. J. Napotnik in šol, uprav, v p. gdč. I. Zupančičeva. e_ Lutkovni oder Sokolskega društva Celja-matice bo vprizoril jutri ob 15. v So-kolskem domu v Gaberju lutkovno igrico »Gašperček pri kralju Viharju«. Danes ob 16., 19- in 21. uri PREMIJEKA slikovitega in globoko pretresljivega filma TUDI ZA MAL DENAR se dobi dobra M0T0H0VA KAVA Vodnikov trg 5, tel. št. 2577 Krekov trg 11, tel. št. 2348. • Putnikova potovanja ob Vseh svetih v Trst, Gorico in Idrijo v dneh od 29. oktobra do 1. novembra so zagotovljena in se izvedejo nepreklicno. Sporede dobite v vseh biletarnah Putnika in pri poverjenikih izven Ljubljane. * Pozor na rumene britvice! Med tisoči britvic se pojavlja že delj časa vedno bolj rumena in prav pozlačena britvica, barva zak. zašč. Ne samo idealno britje, temveč tudi največkrat se lahko brije z Konbinos britvicami. Glej oglas in ponudbo brezplačnih poskušenj! I? u— Odkritje prvega spomenika Petruški. Ožji prijatelji prerano umrlega književnika, popotnika in dobričine Radivoja Peterlina-Petruške so na Tržaški cesti v nekdanji gostilni pri Napoleonu, ki nosi zdaj Petruškovo ime, preuredili posebno sobo popolnoma v slogu strogo literarnih zahtev, kakršnega ne najdemo nikjer v Ljubljani. Soba nosi Petruškovo ime in je opremljena s pesnikovim kipcem, Ber-nekerjevim delom, in z več slikami, ki kažejo Petruško v najznačilnejših pozah. Stene so okrašene z verzi bohema Petruške, ki jih je že umetniško zrisal g. Valašek, v kotu pa je omarica z vsemi Pdtru^kovimi literarnimi deli iin s spominsko knjigo, kamor vsak posetnik lahko kaj napiše v spomin nepozabnega pokojnika. Po celi sobi diha nekaj domačega, bohem^kega in pesniškega, kakor da je tod razprostrt še vedno duh onega Petruške, kakršen je še pred nekaj meseci živ posedeval in kramljal v kotu tam za mizo. Otvoritev te sobe bo drevi ob 20. in ves ta večer bo posvečen Petru-škovemu spominu. Rajnik je imel v življenju nebroj prijateljev in čestilcev. Zaradi tega smo prepričani, da bo .pri odkritju prvega, čeprav skromnega spomenika našemu Ahasveru udeležba nad vse častna in se bodo pri tej priliki sestali vsi njegovi prijatelji in velik del njegovih znancev. Kino Sloga, tel. 27'3© Videti in slišati ta film, znači najtopleje in najneposredneje občutiti vso veličino in moč PO ruskega" pisatelja MAKSIMA GOP-KEGA. Danes ob 14.30 in jutri ob 10.30 po zniSanih cenah o^D,n i U_ Amaterski šahovski klub v Ljubljani je otvoril novo sezono z brzoturnirjem za prvenstvo oktobra, na katerem je zma- j gal Jeršdn z 8 točkami od 10, sledili so Ja- j kulin 7 in pol, žerjal 7, Čeplak in Habič 6 in pol, Stopar, Kovač, Habič itd. Dne 14. t. m. je bil občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg. Bizjak, Celič, čeplak, Habič, Jakulin, Jeršin, Kovač, Kačer, črne in Ur-šič. Lepo uspeh občni zbor je pokazal, da klub zelo resno dela in da ima solidno vrsto članov. Kot najmlajši ljubljanski klub je Amaterski že prišel do borbe za 3. mesto, ki ga bo letos najbrž oficielno zasedel. V brzoturnir ju je bil pomladi že celo na 2. mestu in je nad L. š. K. tudi enkrat omagal. Dne 24. t. m. se bo pričel splošni turnir, na katerem imajo pravico igrati vsi člani. Amaterski vabi vse še neorganizirane šahiste, da se včlanijo v njem. Nudi jim priliko, da merijo svoje moči v prijateljskih in prvenstvenih tekmah z močnimi igralci ljubljanskih klubov. Vab!t:-na je zlasti mlada generacija. Igralni večeri so ob ponedeljkih in četrtkih v posebni sodi gostilne »Perles« v Prešernovi ulici. Tam dobe tudi novinci potrebne informacije. u—- Prometne nesreče. Zadnji čas se na naših ulicah in cestah množe karam-boli in nezgode, ki pričajo, da na ces ah, zlasti na vogalih in križiščih, še zmerom ni prave discipline in reda. Včera j opoldne sta na vogalu Knafljeve in Gledališke ulice trčila drug v drugega motorno kolo s prikolico in pa avto, ki ga je šofirala neka dama. Potniki obeh vozil so sicer odnesli zdravo kožo, a bilo je mnogo živčnega razburjenja, pa tudi škode na materialu. V štepanji vasi je popoldne neznan kolesar podrl 72-letno mestno ubogo Frančiško žefranovo in ji stri nogo. Skoraj ob istem času je neki drugi kolesar na Sv. Jakoba trgu zadel ob 40-letno delavčevo ženo Frančiško Puričevo iz Velike čolnarske ulice .Pri padcu je dobila precej hude poškodbe po glavi in po životu, pretresene pa ima tudi možgane. u-1 Dve nesreči pri delu. Ponoči so mestni reševalci prepeljali v bolnico 49-letnega železniškega premikača Janeza št reki ja, stanu jočega v Rožni dolini. V službi na glavnem kolodvoru si je nevarno poškodoval roko .V bolnico je moral tudi 23-letni mesarski pomočnik Jože Rebolj s Tyrševe ceste 41. Pri delu ga je stroj tako hudo udaril po roki, da je padel v nezavest. Jubilej kulturnega delovanja obhaja letos g. Pec šegula, ki vodi že 10 let pevski zbor Celjskega pevskega društva. S svojim neumornim in požrtvovalnim delom si je pridobil mnogo zaslug za razvoj zborovskega petja v Celju. Kot učitelj petja na državni meščanski šoli ima najlepše uspehe, o katerih pričajo zlasti vsakoletm javni nastopi njegovega mladinskega pevskega zbora. Uspešno se je uveljavil tudi kot učitelj solopetja na tukajšnji Glasbeni Matici. Največje zasluge pa si je pridobil za Celjske pevsko društvo. Pod njegovim vodstvom je doseglo društvo odlične uspehe, ki so lahko Celju v Čast in g- še-guli v zadoščenje. Zato uživa sloves resnega glasbenega delavca in med glasbo ljubečim občinstvom mnogo simpatij. Idealnemu in požrtvovalnemu kulturnemu delavcu želimo še mogo uspehov! Kakor smo izvedeli, bo proslavilo CPD jubilej svojega priljubljenega pevovodje na koncertu dne 12. novembra v Narodnem domu. e— članice Sokolskega društva Celja-matice, ki so se vpisale v oddelek starejših sester, bodo imele svojo redno telovadbo ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. v mestni telovadnici. Pričele bomo v ponedeljek 24. t. m. Pridite vse! e— Strelska tekma Strelske družine v Celju se bo pričela v nedeljo 23. t. m- ob pol 9. na strelišču v Pečovniku. Vabljene so tudi druge strelske družine. e— Celjski šahovski klub bo gostoval v nedeljo 23. t. m. v Mariboru in bo igral re-vanžni mateh s tamkajšnjim šahovskim klubom UJNŽB. Celjski šahisti se bodo odpeljali iz Celja v nedeljo z vlakom ob 7.39 zjutraj. e— Cankarjevo »Lepo Vido« bodo vpn-zorili dijaki FS mariborske klasične gimnazije danes ob 20. v celjskem gledališču v počastitev 201etnice smrti Ivana Cankarja. Udeležite se predstave v čim večjem številu! . e— Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan 22. in 23. t. m. ta od 29. t. m. do 1. novembra. Snega nikjer. Lepa prilika za poset Okrešlja in za vzpon na okoliške gore. e— Janežič je podlegel poškodbam. 17 letni kleparski vajenec Emanuel Janežič iz Trnovelj, ki ga je bil tovorni avtomobil g. Gobca s Sp. Hudinje v sredo zvečer na banovinski cesti blizu milarne »Hubertus« zadel ter mu preklal lobanjo in dvakrat zlomil mesno nogo, je včeraj ob 12. v celjski bolnišnici podlegel poškodbam Uršulin sejem. Današnji kramarski. sejem v Celju (sejma živine zaradi slinavke in parkljevke ni bilo) je obiskalo srednje število prodajalcev. Tudi kupcev ni bilo mnogo. Kupčija je bila povprečna. Na sejmu je neznan storilec dopoldne v Prešernovi ulici ukradel posestnici Mariji Cokanovi z Dobrove pri Celju iz žepa pred-parnika denarnico s 760 din. Iz Maribora a— Akcija mariborske gledališke uprave za ugodnejše železniške zveze. Kakor znano trpi mariborsko gledališče precej; zaradi neugodnih povratnih železniških zvez, ki onemogočajo okoličanom poset. gledaliških predstav. Kakor se čuje, je sedaj mariborska gledališka uprava skupno z ljubljansko sprožila akcijo, da se-omogočijo ugodnejše povratne železniške-zveze s polovično voznino na progah Maribor—Ruše in Maribor—Pragersko. Ti specialni povratni vlaki naj bi vozili ob sobotah, nedeljah in praznikih ob pol 24 do 24. Nedvomno bi uspešnost takšne akcije mariborskemu gledališču v frekvenčnem oziru mnogo pomagala. a— Iz gledališča. Nocoj premiera klasične operete »Boccaccio«. Prvi nastop novega tenorja Manoševskega v naslovni vlogi. — Jutri pop. zabavna meščanska, komedija »Dva tucata rdečih rož« ob znižanih cenah. Jutri zvečer komedija »Kar hočete«. _ _ a— V spomin 201etnice smrti Ivana Cankarja bo drevi v Kazini spominski večer. a— Obrtniški tečaji. V Maribru se pripravljajo obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo, mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno pri obrtno pospeševalnem referatu na sreskem načelstvu. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur. Prijaviti se je v dopoldanskih urah v obrtno zadružnem nadzorništvu na sreskem načelstvu. a— Studijska knjižnica dobi kazinska dvorano. Nekdaj smo poročali o načrtu, da se velika kazinska dvorana dodeli lepo razvijajoči se Studijski knjižnici, ki nujno potrebuje novih prostorov. Razen tega naj bi se priključila Studijski knjižnici tudi sosedna mala dvorana, ki služi gledališkim vajam. V tem načrtu je tudi primerna kompenzacija Narodnemu gledališču. Sedanje pritlično upravno poslopje v Slovenski ulici naj bi se nadzidalo. Ta načrt se bliža sedaj realizaciji in bodo o dodelitvi kazinske dvorane Studijski knjižnici razpravljali mestni odborniki na VI. redni seji v sredo 26. t. m. a— Šahovske novice. V petem kolu šahovskega prvenstva UJNZB je Reinsber-ger premagal Karla. Lukeš jun. Voduška,. Kuster Mišuro, Skala Geigerja, Rupar Anteja, Peče Marvina. Lukeš sen in Sket sta remizirala. Stanje po petem kolu.' Kuster 4*2, Peče, Skala 4, Lukeš sen., Reinsberger, Mišura, Marvin, Rupar, Ante in Sket po 21h, Lukeš jun. 2, Vodušek. Geiger 1. Šesto kolo torek. a— Starše opozarjamo, da bo občni zbor društva šola in dom v ponedeljek 24. t. m. v prostorih Ljudske univerze ob 20-Na dnevnem redu je tudi predavanje prof.. Bizjaka »Stiki med šolo in domom«. a— Znak za zatemnitev Maribora ob priliki nočne protiletalske obrambe v noči od 24. na 25. t. m. bodo dali zvonovi in tvorniške sirene okoli 19. a— »Uradniški kino« je kupil Putnik. Mariborska šegavost je ustvarila za tisti kino na prostem, ki predvaja vsak večer pred množico Mariborčanov na Trgu Svobode pretežno propagandne in komično vedre filme, pojem »uradniškega kina«. Ta kino. ki je bil last g. S. Radoliča, je kupil sedaj naš mariborski Putnik, ki je postavil ta kino na prostem v službo tujskopro-metne propagande. V okviru organizacije Putnika se je organiziral poseben oddelek, ki ima nalogo filmske propagande Putni-kovih teženj. Ta oddelek vodi g. Evgen Bergant. a— Cerkev sv. Barbare na Kalvariji je tudi na dnevnem redu seje mestnega sveta 26. t. m., ki bo razpravljal in sklepal o prepisu lastnine na stolno župnijo. Razen tega bodo razpravljali tudi o prepustitvi votivnih slik iz Grajske kapelice v last Muzejskemu društvu v Mariboru. a— Domačije gorijo. V Dolnjem vrhu pri Poljčanah je zgorela domačija posestnika Ludvika Kotnika. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. a— Mariborski biljardisti se te dni v okviru posebnega turnirja za prventsvo mariborskega biljardnega kluba marljivo preizkušajo v biljardnih spretnostih. Doslej doseženi rezultati so naslednji: Ben-der - Koser 500 : 298, Hobacher - inž. Naj-žar 500 :123, Lepej - Kos 500 : 362, Hobacher - Potočan 500 : 62, Lepej - Koser 500 : 452, Poš - Potrčan 500 : 497, Hobacher -Bender 500 : 307. Lepej - inž. Naj žar 500 : 334. Tekmovanje se nadaljuje. a— Povožena učenka. V Bresternici je neki kolesar povozil osemletno učenko, delavčevo hčerko Marto Leks. ko se je vračala iz šole domov. Dekletce je obležalo na cesti s strto desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. a— Ribji trg je bil včeraj precej dobro založen. Prodajali so: sardele po 13 do 14, mole 20. barbone 34. očade 34. bran-cine 34, ciple 18, azijale 22. tone 24. a— Sreča v nesreči. Pri Selnici ob Dravi je zavozil avtofurgon v enovprežni voz posestnika Simona Peteržinka iz Sv. Ož-balda. Konju sta se pri tem štrli obe prednji nogi. K sreči se avtofurgon m prekucnil v obcestni jarek. Posestnik Pe-teržnik trpi okoli 6.000 dinarjev škode. a— Požarni alarm. Na podstrešju Čolnarjeve hiše v Stritarjevi ulici 19 je pričelo goreti. Pasantje so opazili gost dim, ki se je valil iz podstrešja, in so o tem obvestili lastnika. Mariborski gasilci so odbrzeli na mesto požara, ni jim pa bilo treba intervenirati, ker so domači medtem nevarnost že popolnoma odstranili- a_ Čigavo je kolo. Kletarski mojster Avgust Malek je našel na dvorišču Kle-tarske zadruge na Aleksandrovi cesti dobro ohranjeno, črno pleskano kolo, ki ga je oddal policiji, kjer ga lastnik lahkr Go§podan(yo Vinska In sadna letina v ormoško-ljutomerskem okolišu Ormož, 20. okt Pričetek'vinske trgatve je bil letos oblastveno določen za 10. oktober. Nekateri ne-strpneži sicer niso mogli pričakati tega termina, bili pa so kaznovani s tem, da je bila gradacija mošta izprešanega pred 10. oktobrom slaeša, kar se tiče sladkorja. Klosterneuburška tehtnica je pokazala 14 —16 stopenj, redkokdaj pri finih vrstah 17 stopenj. Krasno, lahko bi dejali poletno vreme v oktobru, ki je trajalo vse do zadnjih dni, je na razvoj grozdja zelo ugodno vplivalo. Onih vinogradnikov, ki so pre-rano brali, ni bilo mnogo. Splošna trgatev se je začela 12. 1 m. in ti mošti so pokazali zelo ugodno gradacijo. Beli burgundec ima skoro povsod preko 20 stopenj, muškatni silvanec 19 do 20, laški rizling 18 do 19, šipon 19 do 20, mešani nasadi 17 do 20 stopenj, v izjemnih primerih pa so bile dosežene še ugodnejše gradacije. Kislina je x vseh teh moštih primerna, tako da v pretežni večini pri moštih, prešanih po 10. oktobru, ne bodo potrebne korekture Res je precej grozdja nagnilo in so se dotični grozdi pri lepem vremenu popolnoma posušili. Vsi, ki so dolgo čakali s trgatvijo, imajo seveda pri boljši kakovosti manj mošta. Prve cenitve glede letošnje množine pridelka so vsekakor pre-optimistične. Vinogradniki so nabrali manj, kakor so mislili, vendar je dobljena količina zadovoljiva. Računamo lahko v ormoško ljutomerskem okolišu s povp~3Čnim pridelkom 15 do 18 hI na oral. V splošnem bo trgatev do nedelje končana. Večji posestniki bodo imeli posla še drugi teden. Č'e se bo vsebina sladkorja še kaj dvignila, bo to šlo na račun množine pridelka. Največje tržišče za vinske mošte je se- daj Ormož, kjer sta dva trgovca in ena zadruga. Ti so izredno živahno nakupovali, zlasti rano brane mošte in to po cenah 2 do 4 din po vsebini sladkorja (za mešane nasade do 20 stopinj sladkorja). V sorti-ranih moštih se trgovina še ni posebno razvila. Tu se prične kupčija navadno po vrenju. Prepričani smo, da bo letos na razpolago dovolj prvorazrednega blaga tudi za najbolj razvajene kupce. Že mnogo let je od tega, da so bile zaloge starih vin ob trgatvi tako majhne kakor letos. Kolikor se dobe še stara vina — po večini so to sortirana — se kupujejo v malih množinah in se doseže za liter 7 do 8 din. V posameznih manjših predelih ormoško-ljutomerskega okoliša, zlasti okoli Ivanj-kovcev, je tudi sadje letos dobro obrodilo. Spočetka se je rano sadje zelo ugodno prodajalo. Zadnje tedne pa je spričo mednarodnih dogodkov kupčija popustila. Kot kupci so izostali Cehi, pa tudi Italijani in Francozi se niso pojavili Izvaža se z malimi izjemami le v Nemčijo. V zadnjih tednih, ko se ni izvažalo, so se pojavili špekulanti, ki so kupovali blago po sramotno nizkih cenah. Po večini so se pro-ducenti ciobro držali in niso prodajali. Vendar se je našlo tudi precej takih, ki so dali blago za vsako ceno. Sedaj se plačujejo jabolka (mošančki. bobovci, kanadke) pro-ducentu po 2.25 do 2.50 din za vagonsko blago. Vsak producent pa ve. da je tudi ta cena prenizka slede na ceno. ki jo plača Nemčija. V Mariboru se je ustanovil pose-ber urad za pospeševanje sadne trgovine Produeent; doslej ?al nismo opazili ugodnih posledic od delovanja tega urada. Povečana produkcija premoga Po uradnih podatkih ministrstva za gozdove in rucfnike je znašala v septembru produkcija premoga v vsej naši državi 496.119 ton nasproti 428.294 tonam v lanskem septembru in 372.464 tonam v predlanskem septembru. V primeri z lanskim septembrom se je naša produkcija premoga letos povečala za 67.825 ton ali za 15.8 odstotkov, v primeri s predlanskim septembrom pa za 123.655 ton ali za 33 odstotkov. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta se je produkcija premogovnikov v Jugoslaviji povzpela na 4,135.559 ton. V primeri s prejšnjima dvema letoma nam kaže statistika naslednjo sliko: jan.—sept. 1936 3,088.002 ton jan.—sept. 1937 3,608.855 ton jan.—sept. 1938 4,135.559 ton Letošnja produkcija premoga je bila za 526.704 tone ali za 14.6% večja nego lani in za 1,047.557 ton odnosno za 34.4% večja nego v istem razdobju leta 1936. Ostala rudarska produkcija kaže v septembru delno nazadovanje. Tako je znašala produkcija železne rude 49.695 ton (lani 52.879, predi. 45.095), produkcija sv'nčeno-cinkove rude pa je znašala 70.018 ton (lani 71.977, predi. 65.357 ton). Občutno se je v septembru zjnanjšala produkcija bakrene rude, ki se je v prejšnjem mesecu še gibala na višini 64.000 ton. v oktobru pa je popustila na 22.357 (lani 55.800, predi. 42.390). Produkcija bavksita je prav tako. nekoliko nazadovala, in sicer na 45.495 con (lani 54.667), produkcija pi-rita pa se je za nekoliko dvignila na 15.985 ton (lani 12.922). Pogajanja zaradi izvoza lesa v Madžarsko že včeraj smo na kratko poročali o bližnjih trgovinskih pogajanjih z Madžarsko, ki bodo važna zlasti za interese naših lesnih izvoznikov. Iz Beograda sedaj poročajo, da se je zadnje dni mudil v Bu-čimpešti šef odseka pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine inž. Ivan Du-bravčič, in sicer na povabilo madžarskega urada za zunanjo trgovino, ki je od 1. t. m. kompetenten za reguliranje uvoza lesa v Madžarsko. Pri tej priliki je imel delegat našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine razgovore o aktualnih problemih izvoza jugoslovenskega lesa v Madžarsko. V prvi vrsti je razpravljal o vprašanju novega madžarskega režima uvozne trgovine za les in o vplivu, ki ga bo imelo izvajanje tega režima na interese jugoslovenske izvozne trgovine. Neobvezni razgovori so bih tudi o vprašanju povečanja madžarskih nakupov mehkega rezanega lesa v naši državi. Naš delegat se je prav :ako pogajal glede tehnične strani izkoriščanja pogodbenih kontingentov, nadalje glede rajoniranja prodaje jugoslovanskega mehkega rezanega lesa v Madžarski, kakor tudi glede uvoznih dovoljenjih za uvoz jugoslovenskega lesa, v Madžarsko. Jugoslavija zahteva ukinjenje nekaterih taks, ki obremenjujejo uvoz jugoslovenskega lesa Postavljene pa so tudi nekatere zahteve slede podaljšanja uvoznih dovoljenj za uvoz lesa v Madžarsko Z madžarske strani je bila izražena želja, da bi omogočili vsaj v določenem omejenem obsegu oskrbo madžarskih žag z našim okroglim lesom. Razgovori so bili zaključeni s tem. da je bil podpisan protokol, v katerem so navedeni sklepi pogajanj poleg obojestranskih predlogov in želj ki se imajo predložiti na merodajnih mestih v obeh državah. Gospodarske vesti = Bodočnost Trsta. »Kolnische Zeitung« prinaša v četrtkovi številki zanimiv članek o bodoči usodi Trsta, kjer pravi med drugim naslednje: Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so nastopili spomladi za Trst težki časi. Luški promet je nazadoval zaradi manjšega prometa avstrijskega blaga in deloma zaradi splošnega kon-junkturnega zastoja. Tržaška luka se ni mogla tako naglo prilagoditi političnim spremembam svojega orometnega ozadja. Priključitev sudetsko-nemškega ozemlja k Nemčiji prinaša tržaški luki letos v drugič skrbi. V lanskem letu je znašal luški blagovni tranzit 3 milijone ton; od tega je odpadlo na promet avstrijskega blaga 0.8 ton, na promet češkoslovaškega blaga pa okrog 0.5 milijona ton Glede tranzita avstrijskega blaga je prišlo letos že do dogovora med Nemčijo in Italijo, ki upošteva življenjske interese Trsta, kajti preje sta šli preko Trsta dve tretjini avstrijskega prekomorskega prometa, preko Trsta pa je šel tudi ve- avstrijski izvoz v Italijo. S sporazumom med Nemč:jo in Italijo se je tarifna pozicija Trsta preje izboljšala kakor poslabšala. Onih 500.000 ton češkoslovaškega tranzitnega blaga, ki je šlo lani preko^Trsta. je predstavljalo v celotnem tranzitu treh milijonov ton precejšen faktor V bodoče je računati s tem. da se bo ta promet nekoliko zmanjšal, zlasti v po- Na robu kočevskega rudnika V oktobru 1938 »Take jeseni pa že dolgo ne.« me je ogovoril upokojeni rudar, stari Bremec, dvignil raskavo, težko roko proti čelu in se ozrl po brezovem gozdičku, polnem jesenskega sonca. »Res ne.« sem mu dejal, ga vprašal po tem in onem. nato pa stopil čez travnik proti Trdnjavi. Hiše delavske kolonije so se mi zdele to pot kakor umite. Vse so bile nekam svetle in prijazne. Ne vem, ali zaradi suhega bleska jesenskega sonca ali pa so redni šihti zadnjih mesecev tako blagodejno vplivali na kolonijo in njene prebivalce. da je bilo vse kakor ob trgatvi tam preko Roga na Dolenjskem. Kaj pa, če se je le meni tako zdelo? Še nekaj korakov in stal sem na obronku. pod katerim ie še pred poldrugim desetletjem tisoč in še več rudarjev kopalo, nakladalo in prevažalo črni diamant. To je bilo življenje takrat! Slovenci Kočevarji, Dalmatinci. Bosanci... In denarja je bilo. Krčmarjem se še danes toži po tistih časih, ko se je ob sobotah in nedeljah pretakalo vino iz Štefanov po grlih, pa tudi po mizah in po tleh. Skoro vsako soboto je eden »čreva v rokah nosil«. Vsega je bilo, samo zavednosti, pameti ir discipline je manjkalo Dela dosti, delavcev premalo... Črna in siva je bila rudniška kotanja. Na brezni so se kakor mravlje pregibale sklenjene postave in enakomerno udarjale s krampi. Proge so bile razpredene po dolini in vsekane v bregove, vrste huntov so čakale na tovor, lokomotive so pisikale in kakor igračke drčale po progah. Bagarji so pa lezli počasi kakor želve in hreščali s svojimi težkimi lopatami. Daleč proti Klin ji vasi je segal dnevni kop, daleč tja so trbljah hunti, na desni pa se je bik Salka vas s svojimi zelenimi vrtovi že čisto približala črni dolini. Vsega tega ni več ... Ritem dela ne udarja več že od daleč na uho. Minilo je, kakor bodo minili ti čudoviti jesenski dnevi. Ko je prodrla železnica skozi gozdove do Kočevja, je stala na kraju današnjega rudnika glažuta. Črni diamant pa je izpodrinil krhko steklo. Knapi s svetilkami in krampi so pretaknili vse podzemeljske poti in jemali zemlji njene zaklade. Vedno več iskalcev je bilo, nato je bilo že videti, da so se utrudili, pa so vendar spet prišli Malo jih je. samo peščica, ne mirujejo pa ne. V zemlji jih nekaj rije, na dnu kotanje pred menoj se giblje nekaj postav, po pobočni progi se počasi vlečeta dva hunta, na desni zija odprto žrelo kakor vhod v podzemlje, na strani proti Šalfci vasi drdra celo loko-motivica. Ves ostali ogromni prostor pa je že zarasel s travo, lapuhom, grmičevjem in majhnimi brezami. Proge so razdrte, mirujoče bagre in lokomotive sc odpeljali, tu in tam stoji kup gnijočega progovnega lesa. Narava s svojim zelenjem in drevesi zopet jemlje, kar je bilo od vekomaj njenega. Ne. to niso Trbovlje, kjer je vse črno in sajavo, kjer je sam premog; po hišah ga je. po obrazih in dušah. V teh dneh je tukaj toliko sonca. Ozračje je suho, tu pa tam se zasveti ika nit paj-čevine, na obzorju je rahlo motno. Pridelki z bližnjih rudarskih njivic so že doma, ostala je le še dobra, rjava zemlja, ki bo ob času ponovno rodila. Leto za letom daje. da bo kaj za otroke po kolonijah. Zarasla rudniška kotanja je ponekod še čisto zelena, grmičevje rjavo, plazilka se vzpenja v soncu s svojim krvavo rdečim, kovi-I nastim sijajem. Brezov gozd, pomešan z gledu tekstilnega blaga, stekla, izdelkov keramične industrije itd. V Trstu računajo da se bo zaradi priključitve sudetsko-nemškega ozemlja dosedanji češkoslovaški delež zmanjšal za približno eno tretjino. K temu pripominja »Kolnische Zeitung«, da bi tržaška luka utrpela izpAdek 150.000 ton letno le tedaj, če bi celotno sudetsko-nemško ozemlje v bodoče navezalo svoj prekomorski promet preko severnih nemških luk. Računati pa je, da bo šel v bodoče le del sudetsko-nemškega tranzita preko severnih luk. Na koncu pravi list, da bo politična reorganizacija tržaškega prometnega zaledja prinesla temu zaledju gospodarski razmah, od katerega bo končno profitiral tudi Trst. = češkoslovaSko-nemšld sporazum glede obnove prometa. V okviru berlinskih pogajanj med Nemčijo in češkoslovaško zaradi obnove železniškega prometa je bil te dni dosežen sporazum, po katerem se bo najprej pričel dovoz premoga iz sever-nočeških premogovnih revirjev, ki so pripadli Nemčiji. V prihodnjih dneh bo deloma obnovljen tudi tovorni promet med češkoslovaško in zasedenim sudetskim ozemljem. Glede na vesti, da bodo škodove tvornice prenehale obratovati, poročajo iz Prage, da so vsi oddelki škodovih tvornic v obratu prav tako kakor ostala podjetja škodovega koncema. = češkoslovaška ukinila izvozne prepovedi. češkoslovaško ministrstvo za narodno obrambo sporoča, da so izvozne prepovedi v smislu čl. 6 mobilizacijskega proglasa ukinjene. Za izvoz veljajo v bodoče predpisi, ki so veljali pred mobilizacijo. — Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1938. za uboge onemogle bivše "svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1938, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase in se prošenj sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kake obrti ali trgovine. ne more upoštevati. Borze 21. oktobra Na ljubljanski borzi so se angleški funti v privatnem klirfngu danes trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni nadalje okrepili ter so bili zaključeni po 38.28 (v Beogradu po 38.00). Nemški klirinški čeki so se za malenkost dvignil' in stanejo v Ljubljani 13.90, v Beogradu 13.9351 in v Zagrebu 13.92, odnosno za 15. november 13.86. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notrala 466 —470 (v Beogradu je bil promet po 466.75). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 60 in v 8% Blairovem posojilu po 97.50 (v Beogradu po 97). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2391.35—2405.95. Berlin 1754.23—1768.10, Bruselj 741.94— 747, Curih 996.45—1003.52. London 208.41 —210.47, New York 4361—4397.32, Pariz 116.47—117.91. Praga 150.43—151.54. Trst 230.19—233.27. Curih. Beograd 10, Pariz 11.72, London 20.95, New York 440.75, Bruselj 74.50 Milan 23.1750, Amsterdam 234.90, Berlin 176.50 Stockholm 107.90, Oslo 105.2750. Kobenhavn 93.5250, Praga 15.10. Varšava 82.75. Budimpešta 87.50. Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466—470, 4%agrarne 59.50—60, 4% severne agrarne 58—59, 6% begluške 88.50—90, 6% dalm. agrarne 88—89, 7% stabiliz. 97—98, 7% invest. 98—99, 7% Seligman 100 den., 7% Blair 90.3750— 91.50, 8% Blair 97.25—99; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 222 bi.. Trboveljska 200 bi., Oceania 530 den., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda: 466.75—470.50 (466.75). za dec. — (469.50), 4% agrarne 60—61, 4% severne agrarne 58.50—60, 6% begluške 89.75—90 (89.75), 6% dalm. agrarne 89—89.25 (89), 7% stabiliz. 96.50 —97 (96.50), 7% invest. 98.50—99.50, 7% Seligman 101 den. 7% Blair 90.50—91.50, redkimi bori, leži na vsej severni strani. To so tiste breze iz Andrejeva, iz njegovega »Mladoletja«! Tanka bela stebla, listje na rahlo trepeče, redek listič se odtrga in se zaziblje na suha tla... Praprot je poko-šena. skozi brezovje je videti Corpus Chri-sti, cerkvico in pokopališče, kjer skrbne roke že čistijo, ravnajo in pripravljajo za dan vseh mrtvih. Nad mestom se vije dim. sonce se bliža zatonu, kar hitro bo zazeblo. Proti severovzhodu pa se še vse svetlika v mirnem, skoroda ostrem sončnem svitu. Niti oblačka ni na obzorju. Hribovje okrog Roga je zajeto v kalejdoskop barv, ki jih čara sonce iz bukovih in smrekovih gozdov, pomešanih v naravni neurejenosti. Vsi ti bogati gozdovi se vijejo do dolenjskih gričev in vinogradov, kjer se zdaj razlega vrisk veselih ljudi, pesem žarečih deklet trgatvi in plodnosti zemlje na čast. Iz daljave ču-ješ to pesem in poje jo tvoje sTce. Saj je celo cerkvica sv. Ane zajeta vanjo. Kar smehlja se z griča, niti sledu ni na njej po brlečih svečah in kadilu. Do mesta pod menoj že segajo sence. Ob vznožju mestnega vrta proti Slovensiki vasi se dvigajo rahle meglice. Na travniku pod Trdnjavo pase pastir in kuri ogenj za kostanj. Približa se mu gruča rudarjev, ki se vračajo s šihta. Dobre volje so danes, trudni so, pa se jim kar nič ne mudi domov. Solnca je malo pri nas... Krenem mimo kolonije. Stari Bremec me pokliče, rad bi rekel še dve, tri. O Vestfaliji pripoveduje: »Delali smo, pa smo tudi zaslužili!« Vesel sem pogovora s starim Bremcem, ker je drugače tako redkobeseden, kar molčeč možak. Ne pije, samo cigareto si rad prižge. Včasih je nosil prapor v sprevodih in na zborovanjih. Trši je od premoga, pa dober in pristen kakor vino in kruh. »Pa še kaj pridi mimo«, mi zaklice, ko odhajam po stezi navzdol. 9% Bbdr 97—86 (fD, 7420 bL, PAB 222—223 (222). Blagovna tržišča eno + Chlcago, 21. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 65.875, za maj 67.125; koruza: za maj 49.375. + VVinnipog, 21. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt 61.50, za dec. 60.875, za maj 63.875. + Novosadska blagovna borza (2»>. t_ m.) Tendenca nespremenjena. FSenica: gornjebaška, 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska, 79/80 kg 151 — 153; gornje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; baška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 138. Konuza: baška m sremska 121 — 123; banatska 120 — 121. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 260; »2« 230 — 240, »5« 210 — 220;; »6« 190 — 200; »7« 160 — 170; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295. -J- Budimpeštanska termlnska borza (21. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za marc 16.46—16.48, za maj 15.40—15.41. BOMBAŽ Liverpool, 20. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.78 (prejšnji dan 4.82). za dec. 4.77 (4.80), za maj 4.70 (4.73). + New York, 20 oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.41 (8.26), za april 8.22 (8.06). Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Koncert Grafike v Kranju. Zvezna organizacija grafičnih delavcev iz Ljubljane priredi drevi ob pol 21. v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju izbran koncert. Organizacija praznuje letos 70-letnico in bo priredila podobne koncerte tudi po drugih mestih Slovenije. Obisk grafičarjev v Kranju nam je vedno dobrodošel. Ze precej let pa nisimo imeli prilike poslušati tega prvovrstnega pevskega zbora. Zato jih tem topleje pozdravljamo in obisk današnje prireditve kranjskemu meščanstvu prav toplo priporočamo. Po koncertu bo zabava s plesom. Iz Jesenic S_ Tombola Sokolskega društva Jesenice se bo vršila nepreklicno v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15 uri pred Sokolskim domom. s_ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Divji lovec« po romanu Ganghoferja. Med dodatki tudi kulturni film »V pasjem carstvu« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Hajduk Janošik«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes ln jutri v nedeljo velefilm »Parada smrti«. Iz Trbovelj t— šahovski klub Trbovlje, ki je lansko jesen proslavil desetletnico društvenega delovanja s krasno uspelim brzoturnirjem slovenske šahovske zveze, je bil tudi v preteklem letu prav pridno na delu. Predsednik kluba g. dr. Hugo Baumgarten je z njemu lastno iniciativnostjo tudi letos umel vzbuditi med našim prebivalstvom zanimanje za šahovsko igro ter razen izo-braženstva uspel pridobiti za naš šahovski krožek zlasti delavske kroge, delavcev je v društvu že prav lepo število. Lanska jubilejna prireditev je sploh poživela društveno delovanje, saj šteje klub danes preko 30 aktivnih članov, da ne računamo mladine, ki bi seveda želela, da se izuri v tej eksaktni igri in bistri svoj um. Klub obvešča svoje člane, da je po poletnem odmoru otvoril zimsko igralno sezijo in bo prirejal šahovske društvene igre redno vsak torek in četrtek ob 19. v rudniški restavraciji. Novi člani, ki jih klub sprejema istotam ob društvenih sestankih, so seveda dobrodošli, šahovski pokret naj bi se predvsem bolj razširil med našim izo-braženstvom. ki ga je pri nas pač prav lepo število. Obveščamo prijatelje šaha, da se v kratkem prične tudi vsakoletni turnir za prvenstvo kluba odraslih, ki ga bo letos moral braniti dosedanji prvak g. Jože Pajk. V krogih šahovskih simpati-zirjev se izraža želja, da bi se letos spet uvedel podučni tečaj za mladino, kakor se je vršil uspešno že predlanskim. Tečaj za mladino bi bil zlasti v našem delavskem revirju priporočljiv tudi iz vzgojnih ozi-rov. Trboveljskim šahistom želimo pri njihovem novem delu mnogo uspeha in napredka. F. Muller-Partenkirchen: Vrstni red Moja hčerkica je morala napisati nalogo: Kako si zamišljam svoje življenje. Napisala je takole: — Najprej dovršim šolo, potem dobim fantka, potem punčko in potem se orno-žim. Ko je dobila nalogo vrnjeno, je bilo na robu zapisano z rdečilom: — Vrstni red! — Aha, si je mislila Lizika, da sem navedla fantička prej kakor punčko, to gospodični učiteljici ni všeč. In je napisala popravo: — Najprej dovršim šolo, potem dobim punčko, potem fantka in potem se poročim. , — Vrstni red!! — se je glasil rdeči opomin na robu, toda tokrat z dvema klicajema. Lizika je napisala popravo: _ Najprej dobim punčko, potem dovršim šolo... Toda gospodična učiteljica je vrgla zvezek pred njo in je rekla: — Neverjetno! _, Nato je Lizika postavila fantička pred šolo. Gospodična učiteljica pa se je raz-hudila, da to že pozna in da Lizika uganja to iz gole kljubovalnosti. Zdaj se je Lizika odločila, da postavi poroko pred šolo Gospodična učiteljica jo je obrisala z zvezkom okrog ušes. Lizika se je jokala in je tulila. Kako naj vendar bo prav? Da to mora človeku notranje dostojanstvo samo povedati. Bodi že, da Lizika tega dostojanstva ni imela, ali pa da je pri njej to dostojanstvo stalo ravno na glavi. Postavila je punčko pred poroko in fantka za poroko. Vsa objokana je prišla Lizika domov. Molče je pokazala na rdeče žarečo obrobno opombo: _____ ______ Miovljt ▼ soboto 22. t m. ob 20. TXxx se bo vršil ▼ prostorih Sokolskega doma. Na sporedu bodo poleg poročil o deta trboveljskega Sokola v preteklem poslovnem leto volitve načelstva in uprave. Na zboru bo pa tudi govora o proslavi tridesetletnice Sokola Trbovlje, ki se bo izvedla v Jubilejnem letu se celo vrsto prireditev. Vljudno je vabljeno vse članstvo, da se občnega zbora udeleži v polnem številu. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Nevarna igra«. Pred predstavo Fox tednik in kulturni film o naši državi Iz Ljutomera lj— Zvočni kino Sokolski dom ▼ Ljutomeru predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne tn ob 8. zvečer film »Meni zapoj«. V glavni vlogi slavna pevka Grace Moore. Kot dodatek Foksov zvočni tednik, Naslednji film dne 29. in 30. t m. ★ BLED. Zvočni kino predvaja danes m jutri film »Stjenka Rasin« s sodelovanjem pevskega zbora ruskih kozakov. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomelju predvaja drevi ob 20. in jutrf. ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Tarzan-zmagovalec«. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja nocoj ob 20. uri in jutri ob 15.15 ter 20. uri prekrasno filmsko delo »Kreutzerjeva sonata« po istoimenskem romanu pisatelja Leva Tolstoja. Za dodatek: Paramountov zvočni tednik. Odlikovanje naših izseljencev v Nemčiji Beograd, 21. okt. p. Odlikovani so: z redom sv. Save 3. stopnje šef oddelka za notranje bolezni splošne bolnice v p. dr. Ivan Jenko v Ljubljani, z redom sv. Save 4. stopnje dominikanec p. Nedeljko Barac, duhovni vodja jug. katoliških društev sv. Barbare v Nemčiji in tovarnar Bogoljub Maric v Solingenu; z redom sv. Save 5. stopnje Josip Zupan, predsednik jug. pevskega društva »Triglav« v Hombergu— Hochheide, Josip čič, predsednik katoliškega društva v Hambornu, Florijan Te-pež, predsednik narodnega društva v Her-vest—Dorstnu, Ferdinand Rus. tajnik narodnega društva v Eschweilerju, Milena Maričeva, častna predsednica Jugoslovenske ženske zveze v Solingenu, Ana Koren-rova, predsednica Jug. ženske zveze v Buerju, Anton Hrovat, tajnik katoliškega društva v Hernet—Holthausnu; z Jug. krono 5. st. Ivan Lindič, predsednik Zveze kat. društev v Moersu—Merlebecku, Franc Babič, predsednik iste Zveze v Hombergu—Hochheide; z zlato kolajno za državljanske zasluge Karel Vodušek, predsednik kat. društva v Osterfeldu, Franc Knez, predsednik narodnega društva v Dortmundu—Erwingu, Jurij Rozman, predsednik narodnega društva v Buerju.. Marija Lindičeva, predsednica narodnega ženskega društva v Osterfeldu; s srebrno Kolajno za državljanske zasluge Franc Založnik, predsednik narodnega društva v Herne—Solingenu, Jožefa Lokarjeva, predsednica jug. ženskega društva v Ercken-schvviecku. Terezija Dratova, predsednica jug. ženskega društva v Bottropu, Frančiška Divjakova, predsednica Jug. ženskega društva v Dortmundu—Dortfeldu, Ana Jančičeva, predsednica jug. ženskega društva v Recklinghausnu—SUdu, Marija Mestnikova predsednica jug. ženskega društva v VVanneu. Iz državne službe Beograd. 21. okt. p. Napredoval je v 8. pol. skupino adm. uradnik doma narodnega zdravja v Mariboru Josip Papov. — Imenovan je za kontraktualnega zdravnika v oddelku za tuberkulozne pri spiošni drž. bolnišnici v Ljubljani dr. Fran Debevc. — Pisarniški pripravnik Leopold Korošec je imenovan za protokolista 9. pol. skupine pri konzulatu v Diisseldorfu. — Premeščen je prometni uradnik Alfonz Cajnko od prometnega oddelka generalne direkcije železnic k prometno-komercialnemu oddelku železniške direkcije v Beogradu. — Napredoval je v 3. pol. skupino 1. stopnje direktor trgovske akademije v Ljubljani dr. Kare! Pirjevec. Sneg v Bosni Sarajevo, 21. okt. o. Na Trebeviču je v pretekli noči zapadel sneg. Snežilo je do 3. zjutraj. Temperatura je padla na —1C, sneg pa se ni obdržal. 2e davi je skopnel. — šola pač lahko pričakuje, da bodo starši razbstrili svoje otroke glede tako temeljnih moralnih zadev. — Ali ima morala kaj opraviti s poroko, očka? — Da, večkrat! — Aha, zdaj pa vem: jaz bom poroko enostavno izpustila. Kmalu nato sem prejel od gospodične učiteljice pismo. Na podlagi tega pisma sem poiskal svojo staro knjigo o algebri in sem odpisal: — Zelo spoštovana gospodična! Pri tej sestavljalni igri imamo opraviti s štirimi gibljivimi elementi. Po kombinacijah je mogočih 24 različnih vratnih redov. Da pričnemo alfabetično: 1. fantek, poroka, punčka, šola; 2. poroka, punčka, šola. fantek; 3. šola fantek, poroka, punčka; 4. šola. punčka, poroka, fantek ln tako dalje in tako dalje. Vseh 24 možnosti lahko opazujemo tudi v življenju. Kateri vrstni red je moralen, to pač zavisi od starosti, od župnika, od ba-rometrskega stanja, od telesnega obsega — torej od Štirih nadaljnjih gibljivih elementov, 8 čimer pa narase število možnosti po kombinatorični permutaciji na nič manj kakor na 327.844 vrstnih redov. Iz tega poiskati najboljšo možnost, to bom — ko pride čas za to — sam prepustil svoji hčerki. S tem pa ji bom prepustil tudi morebitno popravo rdečila, ki teče v njenih žilah. Vdani Fric Milil er. SIMBOLIČNO Učiteljica: »Kača v raju je seveda mišljena samo v prispodobi, ali kakor rečeno, simbolično. Kaj naj torej to pomeni?« Učenka; »Da ae je Eva pri vila k Ada- « CRACOVie p -o L. O .G KI E, - JAROSLAW Srno H O « r- r« " Edisonova hči Angleški Igralec John Loder sodeluje v angleškem fllmn, ki prikazuje vlogo gasilcev v protiplinskl vojni čsL radiopostaja ▼ Melniku Iz nemškega vira poročajo, da ho radio postaja v Melniku, ki je zadnje mesece oddajala v nemškem jeziku, preuredila svoje poslovanje. Zanaprej bo oddajala vesti v sedmih jezikih in bo služila v prvi vrsti CsL propagandi v inozemstvu. V Angliji zbirajo prve članice bodočih ženskih bataljonov. Na sliki jih vidimo z narednikom pri vežbanju v korakanja Togo odide v Moskvo Japonska vlada je imenovala za svojega novega poslanika pri moskovski vladi dosedanjega poslanika v Berlinu, Toga. Ruska vlada je baje že pristala na njegovo imenovanje. Mislite v teh dneh na CMD »Kaj si ti že plačal račun?« »Nisem ga Se plačal. In tif« »Tudi jaz nisem plačal.« >Nu, prav, potem jo lahko popihava.« i»Marc Aurelio«), Angleški vojaki čistijo Jeruzalem Oddelki angleške *nho-remne vojske stražijo železniško postajo v Lidi pri Jeruzalemu, kjer so uporniki povzročili, da se je iztiril vlak. Obrambna postojanka je zavarovana z vrečami peska AmeriSkl humor »Kaj « *a dttala • norem tepotflnena sedat**?« . »Seveda aem. Ta scen ga tod! takoj po-Mnda.« »No, mMh sera 4 takoj, da mm ame ta biti nič dmgcga kakor btuff«. ★ man v s rojem žfcrljeaja ne bnn po-kako bedasto m. izgledal, ko prosil aa mojo roko!« aCaj tisto! V primeri a mojo nesnKno neumnostjo je Ul tisti izgled naravnost nedolžen!« ★ wmSenj asm pripovedoval eeo(JI tarf. da ee zaradi krize omejiti* »No, in ae boste omejila?« »Da. jaz sem se sklenil odpovedali t» lakM ★ iKafeo pa d karnevala ppedraaio^ mladega moža, Id te je pol>rtril?« ^ »Enostavno na ta način, da sem se drža- ja^ kakor da me ni poljubil.« ★ »Kaj _ vi »čete stanovanje? Saj ste vendar lani zgradili deset hiš!« »To je res — ampak v njih so ml stanovanja predraga!« ★ »Moja Sena Je odkrila noro maso, ki ima to lastnost, da se ne zlomi« »Nemogoče! Gotovo je dolgo delala eksperimente!« »Kaj Se! Odkrila Jo Je čisto slučajno, ko Je spekla kolače ...« Korumpirana policija Škandalozna afera v MarseiHen Francijo razburja ta čas nova Standai-na afera v Marseilleu, ki pa tokrat ne zadeva gangsterjev, železniških razbojnikov, trgovcev z mamili in dekleti in drugih kriminalnih tipov iz tega mesta, ki eo se y zadnjem času tako »odlikovali«. V škandal je zapletena marše j ska policija sama. Podravnatelja marsejske policijske oblasti Thenoza, ki je istočasno šef nravstvene policije, so nenadno vtaknili v preiskovalni zapor. Kakor je pokazala preiskava, ki so jo vodili v Parizu, je imel Thenoz cvetoče poslovne zveze s tajnimi igralnicami, katerih lastniki so mu plačevali znatne odkupnine in podkupnine. Razen tega so v zadnjem času izginili iz njegove pisalne mize akti o vsakovrstni krvavih in drugih zločinih, ki so se bili primerili v zadnjem časa. Tudi to js tO* v zveza e finančnimi manipuladjaimL Pred kratkim je nekega Angleža, ki Ja iskal pustolovščin, veselo dekle ▼ Javni hiši obralo za 50000 frankov to mož je prišel besen na policijo, ter zahteval, naj mu predložijo fotografije vseh žensk iz t« hiše, da bi ugotovil tatico in Jo naznanil. Pokazali so mu slike vseh — z izjemo tiste, ki Jo je iskal. To fotografijo so našli sedaj v Thenozovi pisalni mizi. Preiskava pa se je razširila še na več nego dvajset drugih maršejskih policijskih uradnikov, ko so ugotovili, da so trije med njimi imeli podobne zveze z lastniki raznih doblčkarskih lokalov kakor Thenoz. Dva policijska uradnika so spravili v preiskovalni zapor celo zavoljo posilstva, repa in trgovine z dekleti... V kaznjenca se je zaljubila In Je plačala svojo ljubezen s trpkim razočaranjem Neka ameriška statistika navaja podatke, da so iz gospodarskih razlogov, boljše povedano: zaradi cen, v 1. 1935/37 v Ameriki uničili sledeče: V Braziliji 7.750 tisoč vreč kave, v Severni Ameriki 6,200 tisoč prašičev in blizu 2 milijona ton koruze. V Los Angele-su so zlili stran vsak dan 200 tisoč 1 mleka. Da se ne bi znižala cena maslu, so prve mesece 1. 1936- zaklali blizu 600 tisoč krav. Njih meso so večinoma zako- pali in zavrgli. Na Floridi so zgnile na ozemlju 10 tisoč ha najboljše jagode, na obali Kalifornije so pometali v morje 1.500 tisoč kg najboljšega sadja. V Kanadi so sežgali 30 tisoč ton koruze. Tudi v Evropi so pomagali uničevati živila. Na Danskem so ubili brez potrebe 25 tisoč krav, v Bre-tagni pa so ribiči pometali v morje pol milijona rib, ker se je prodaja ustavljala in so se jim videle cene za ribe prenizke. Kamera kot detektiv Prizor, ki ga pri snemanju ni opazil niti fotograf Nepodkupljivo oko fotografske kamere Je pred kratkim v francoskem romarskem kraju Quimperu v Bretonski odkrilo tatvino. Ne Ivi romarici je v gneči izginila iz ročne torbice vsota 16.000 frankov. Za žeparjem ni bilo nobenega sledu. Policijski komisar si je tedaj izmislil, da je izdal na javnost poziv, naj bi mu poslali po eno kopijo vsakega fotografskega po- snetka, ki so ga naprarvili o romarskem živžavu. Dobil je mnogo slik in na eni so v resnici odkrili moža, ki sega mimoidoči ženski v ročno torbico. Fotograf tega prizora na svoji sliki niti ni bil opazil. V žeparju, ki ga Je razkrinkala fotografska kamera, so spoznali zločinca, ki so ga iskali že dolgo časa in ki so ga že naslednji dan lahko prijeli v Parizu. Dva južnjaška temperamenta Tožba zaradi poljuba v železniški službi Jopica iz črne volne, g&rniraaa * astra« banom Nesreča in sasnoneor z lo vsko pasško V Komadiju na Madžarskem je štirinajstletni sin posestnika Polgarja snažil lovsko puško. Pri tem se je sprožil petelin in naboj je fantu raztrgal roko. Mla.-dec je imel še dovolj moči, da je obrnil cev proti sebi, pritisnil na petelina in se smrtno ustrelil v usta. Nesreča v japonskem rudniku Japonsko notranje ministrstvo Je izdalo poročilo o eksploziji treskavih plinov v rudniku Hokaidu. 149 rudarjev so re-Sili, 104 še pogrešajo, 47 mrtvih pa so doslej izkopali iz zemlje. Deset reševalnih moštev, ki štejejo vsako 20 mož, si prizadeva, da bi rešili pogrešane tovariše strašne smrti. Uničevanje živil V Braziliji uničujejo kavo, v Severni Ameriki prašiče V vročih urah letošnjega poletja je prisopihala nekega dne na postajo italijanskega letovišča Riccione mlada dama in Je hotela oddati pri postajni blagajni svo- Propaganda proti strupenim plinom jo prtljago. Dama je bila ali tako lepa ali pa je bila vročina tistega dne tako huda — skratka, zgodilo se je, da je železniški uradnik, na katerega se je dama obrnila z vprašanjem, kako naj odpremi svojo prtljago, damo objel in jo poljubil pred vsemi ljudmi. Pri tem ni zinil niti besedice, da bi opravičil svoje dejanje. ženska se s tem spontanim činom ni čutila počaščene. Zavpila je na pomoč, da so ljudje privreli gledat, kaj se je zgodilo. Potem si je zapisala imena prič, doma pa je možu opisala doživljaj na postaji. Mož užaljene dame Je vložil tožbo proti železniškemu uradniku, ki se piše Giaco-muzzi in Je doma s Sicilije. Giacomuzzi Je bil zaradi tega pozvan pred sodišče. Tam Je moral opisati, kako se je stvar odigrala in zdi se, da Je imel sodnik prav tako jfužnjaški temperament kakor železniški uradnik, kajti premotril Je pripetljaj s humorističnega vidika ter* Je razsodil takole: »Poljub, ki se izmenja med dvema osebama v Javnosti pred Številni mi pričami, se lahko smatra tudi za pozdrav, ne pa za prestopek. Menim, da ni bil to noben prestopek proti dobrim Segam naših krajev.« Soprog užaljene dame pa Ima • stvari drugačno sodbo in se Je zaradi oprostilne razsodbe pritožil na vzfcHcno sodišče. Hči slavnega ameriškega izumitelja žarnice Thomasa AUve Edisona, rnrs. Eyre Sloane je sklenila, da se posveti politiki in bo nastopila na kandidatni listi republikanske stranke Zračni prosnet med Evropo in Ameriko Agencija Havas poroča iz New Yorka, da se je Panamerican Airways odločila uvesti reden zračni promet med Zedinje-nimi državami in Evropo. Francija in Nemčija bosta na ta način dobili redno zvezo z Zedinjenimi državami. Toda ne le Francija in Nemčija, tudi druge države bodo na tej osnovi dobile zračno zvezo s Severno Ameriko, predvsem Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. Ameriška policija že nekaj časa išče nekega Jamesa Goodwina, ki je skupno s svojim jetniškim tovarišem Williamom "VVilsonom pobegnil iz jetnišnice v Lexing-tonu. Begunca sta na begu iz jetnišnice ustrelila dva človeka, štiri osebe pa sta napadla in jih oropala. Po pobegu so uvedli v jetnišnici preiskavo, da bi dognali, kako je bil jetnikoma omogočen beg. Izkazalo se je. da je jetnika izpustila hči jetn;škega upravitelja. Ta hči, dekle osemnajstih let, se je zaljubila v enega izmed kaznjencev in mu je zaradi tega pomagala v svobodo. Good-win je bil obsojen na smrt. Ko je pregovarjal hčer ietniškega upravitelja, naj ga izpusti, ji je prisegel, da se bo v svojem novem ž vi jen ju poboljšal. Kako se je »po- boljšal«, se Je kmalu pokazalo, hči upravitelja jetnišnice pa je zaključila svojo naivno ljubezen do razbojnika z razočaranjem. Ljuhavna tragedija . V Bukarešti se je te dni odigrala krvava ljuhavna tragedija nekega kontrolorja spalnih vozo ji najbrže na oni tekmi v Londonu niso sojene velike lovorike. Kakor lani so se tudi letos pred zcaključ-kom jesenskega dela tekmovanja v ligi pojavili glasovi o nekem tekmovanju JNS za zimski pokal. Po lanskih izkustvih ta načrt okna posebnih izgledov na uspeh. Tudi te- svojem terenu, kjer bo gotovo zaradi večjega igrišča lažje razvila igro. V predtekmi nastopijo juniorji gornjih klubov za mladinsko prvenstvo. Mladina Svobode bo gotovo napela vse sile, da zmaga tudi v tej tekmi, ker dosedaj še ni izgubila nobene tekme in je razen Ljubljane najresnejši kandidat za prvo mesto. Ker ne bo v Ljubljani jutri nobene liga-ške tekme, bo to ena največjih prireditev, zato naprošamo obč;nstvo, da podpre s svojim obiskom tudi prvorazredne tekme. Razen gornjih treh tekem 8 predigrami bodo v Ljubljani še naslednja srečanja za točke: na igrišču Hermesa ob 10. Grafika — Mladika, na igrišču Korotana ob 10.15 Korotan— Slavija in ob 14. Korotan—Moste jun. in na igrišču Mladike ob 10. Moste—Adrija Po daljšem presledku bodo jutri zaigrali za točke tudi na Jesenicah. Bratstvo—Kovinar Jutri bo na igrišču Bratstva prvenstvena nogometna tekma med domačima riva-loma. Kovinarjem in Bratstvom. Po nedeljski pokalni tekmi je po revirju zavladalo za to tekmo izredno veliko zanimanje, ker kluba nista nastopila v nedeljo v najboljši postavi. Moštvo Kovinarja hoče. jutri za vsako ceno izvojevati uspeh, da se dvigne z dna tabele, moštvo Bratstva pa stremi za tem, da bi se povzpelo na njen vrh odnosno na prvo mesto v podzvezi. Obeta se huda prvenstvena borba, kakršne na Jesenicah že dolgo ni bilo. Prijatelji nogometa pa tudi navzoči bodo gotovo prišli na svoj račun. Pred tekmo bosta nastopili mladinski enajstorici obeh klubov. V celjski skupini bosta jutri na sporedu dve prvenstveni srečanji L razreda, in sicer: v Celju: Olimp : Celje ob 15.15 na Igrišču Olimpa v Gaberju s predtekmo ob 14. med juniorji obeh klubov ter v Trbovljah Amater : Atletiki ob 15. na igrišču Amaterja, dopoldne ob 10. pa bo prv. tekma DASK : Trbovlje. Sedma tekma za točke v L razredu bo v daljnem čakovcu in sicer med ČSK in železničarjem iz Maribora ob 15. na igrišču čakovečkega. Na deželi obsega jutrišnji spored naslednja srečanja: v Kamniku Kamnik : Disk (ob 15.), v Krškem KSK : Rateče (ob 15.) in v Ptuju Ptuj : Drava (ob 15. na igrišču Ptuja). Slednjič bodo v Mariboru Izvedli zaostali pokalni spored iz L kola, in sicer na igrišču železničarja med Slavijo in železničarjem (ob 13.15) in Mariborom ter Rapidom (ob 15.). tos naj bi v tekmah za zimski pokal sodelovali vsi ligaški klubi, razen njih pa So Concordia, osiješka Slavija, Vojvodina iz Novega Sada in Bata iz Borova. Vedere- mo... _ Von Crarnm, znani nemški teniški reprezentativni igralec, ki so ga pred kratkim izpustili iz zaporov, se je menda spet posvetil treningu, pravijo pa. da ne namerava več igrati med amaterji. Medklubsko motociklistično hitrostno dirko na Večni poti priredi ljubljanska sekcija Avtokluba v nedeljo 6. novembra t L Podroben razpis bomo objavili v jutrišnji številki. Prijave za dirko sprejema tajništvo Avtokluba, Kongresni f*g 1-L, do vklj. 2. novembra. 2SK Hermes: Vsi klubovi atleti in oni, ki se hočejo še posvetiti lahkoatletskemu športu, so vabljeni, da pridejo danes ob 15. na igrišče. Popoldne ob pol 16. imamo nastop na mitingu. — Rezervno in »B« moštvo vabim, da pride na igrišče ob 19., da se določi definitivno moštvo za tekmo. — Tajnik. SK Reka: Jutri naj bo I. moštvo ob 9.30 v garderobi Marsa na igrišču Ilirije za prv. tekmo, juniorji pa ob 8.30 istotam. Opremo (do kolen) naj dvigne vsak sam danes od 15. do 17. Postava je razvidna v garderobi. PREMALO IZBIRE »Kavarna Imperial me ne vH: romalo izbire je tam.« »časnikov?« »Ne, zimskih sukenj.« Zamujeni poljub Tašča se jezi: »To je pa Že preveč, dragi gospod zet! Ko sem danes prišla, ml niti poljuba nisi dal.« »Nikar se ne jezi, mamica. Kadar ded, doMI zato ~ COTY V ELEGANTNEM BAKELITNEM ETUI-U V VSEH MODNIH NI-JANSAH Din 21,— (vložek 12.—). Nase gledališče DRAMA Sobota, 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23. oktobra: ob 15. Veriga. Izven. Znižane cene. Ob 20. žene na Niskavuoriju. Izven. »Trideset sekund ljubezni« je naslov Be>-nedettijeve komedije, katere premiera bo v soboto 22. t. m. za premierski abonma. Pisatelj je posegel po snov v življenje uglednih meščanskih rodbin, ki Je zgrajeno včasih na strogih pojmih o morah, ki jih skušajo uveljaviti z vsem poudarkom, toda ob prvi preizkušnji se izkaže, da jo morala v praksi precej draga lastnost in zato jo je rodbina pripravljena žrtvovati denarju na ljubo. Kam privede tako fari-zejstvo, pokaže nadaljnji potek dejanja Iz psihološko povsem jasnih razlogov se razvije kot posledica takega mišljenja nujen preokret. Končni nauk so zabavne toda hkrati poučne in vzgojne komedije: hinavska morala je kriva, da se razdre mar-sikak zakon, ki bi bil lahko srečen. V glavnih vlogah: Danilova, Kralj, Jerman, Cesar. Režiser: prof. šest. OPERA Sobota, 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B. Nedelja, 23. oktobra: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Prihodnji teden je na repertoarju naše opere slovanski program. V sredo se bo pela Foerster-Poličeva opera »Gorenjski slavček« na željo ljubljanske radijske postaje, ki pripravlja lOletnico svojega obstoja. V četrtek bo premiera Smetanove opere »Poljub« pod taktirko dirigenta 2e-breta in v režiji g. župana. »Poljub« že toliko let ni bil na repertoarju naše opere, da lahko smatramo četrtkovo vprizoritev za pravo premiero. V petek 28. t. m. bo prva dijaška predstava. Pela se bo »Prodana nevesta« po globoko znižanih cenah. V soboto 29. t. m. bodo peli Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« na željo društva mornarjev, ki slavijo ta dan spominsko obletnico mornarske vstaje v Boki Kotorski. V nedeljo, 30. t- m. pa sta na vrsti- dve opereti in sicer popoldne »Mala Floramye«, zvečer pa »Na sinjem Jadranu«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 22. ob 20.: Boccaccio. Premiera. A I Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega oranja dobite v tedniku za radio, gledališče In film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 6. Sobota, 22. oktobra. Ljubljana 12: Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13; Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Selma Lager-lof: Kako je Niels Holgersen odpotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih). — Striček Matiček. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Joža Voro-bergar: »SOS« — vesela zvočna igra.— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Nedelja 23. oktobra Ljubljana. 8: Radijski šramel — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Verski govor (dr. V. Faj-diga). — 10: Klavirske skladbe (plošče). _ 10.30: Pevski in orkestralni koncert društva »Grafika«. — 12: Plošče po željah. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Sadjevec in domači kis (g. F. Kafol). — 17.30: Koncert narodne glasbe. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Veliki igralec Pera Dobrinovič. — 19.50: Koncert s sodelovanjem ge. Nade Udov| ^Brejčeve, pro*. M. Lipovška in Radijskega orkestra. — 21,80: Lahkih nog naokrog (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Narodne pesmi s spremljevanjem harmonike (gdč. Poldka Zupanova in g. Stanko Avgust). Beograd. 16.40: Narodna glasba. — 20: Nar. pesmi. — 20.30: Koncert is Kanade. __21: Balalajke. — 21.30: Orkester in plesna muzika — Zagreb. 16.45: Pk>«e. 20: Tamburaši. — 20.30: Kakor Beograd. _21: Recitacije in plesi. — Praga« 10.30: Orkester in solistu — 20.10: Delni operni prenos. Varšava. 20.30: Koncert lz Kaaar de. _ 22: Lahka glasba. — Sofija. 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Petje in violmske skladbe. — 2055: Opereta ta ples. — Dunaj. 11: Kmečka nedelja. — 12: Orkester. — 16: Dunajska glasba. — 18.50: Vesela urica. — 20.10: Vse po pet minut. — 22.30: I*ahka godba in ples. — Berlin. 20.10: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Mffcnehen. lih Koračnice. — 20.10: Operni prenos. 22.30: Kakor Dunaj. — Pari®. 19.40: Plošče. — 21.30: Zvočna igra. — 23.45: Plošče m plesL Postani in ostani član PAUL RIPSON 17 Stratosferski pilot Roman Pri teh besedah je iz svoje miznice potegnil mapo in iz nje vzel list, s katerega je čital sledeče: »Fred Blair je bil rojen 1. 1897 v Atlanti, šolsko izobrazbo ima običajno, med vojno je vstopil kot letalec v armado in postal slaven kot lovski pilot eskadrilje »Potomaških rac«. Ima celo vrsto odlikovanj. Po vojni je bil prometni pilot pri raznih družbah in ima od vseh samo najboljša izpričevala. Samo pri svoji zadnji službi je napravil neko neumnost ... — Stvar mi je znana, je dejala Miss Lea s čisto nedolžnim obrazom in ravnatelj je preskočil nekaj vrstic ter nadaljeval s čitanjem: »Sedaj je nastavljen kot pilot pri Whirlwind Motors družbi in sicer z namenom, da pilotira nov dvokrovnik tajne konstrukcije, s katerim hoče ta družba doseči višino najmanj 20 km in tu uposta-viti promet med Evropo in Ameriko, ki ne bo trajal več kot nekaj ur. Fred Blair bo torej prvi človek, ki bo preletel tako ogromne razdalje v par urah in bo s tem postal še bolj slaven, kot je nekdaj bil Landbergh... — Kaj? je vzhičeno vzkliknila Lea in oči so ji divje zažarele. Ali je vse to tudi res? — Gotovo, Miss Mountavon, saj veste, da naša agencija rajši v vsakem slučaju prizna, da ji ni bilo mogoče razkriti ničesar,kakor pa da bi dajala svojim klientom netočne izjave. Kar sem vam čital, je do pičice resnica. — No, in kaj še veste o njem? — Ničesar več, cenjena miss, to je vse, končal sem s čitanjem svojega poročila. — Dajte ga sem. Račun pošljite na moje ime. Pri teh besedah je vstala, toda naenkrat se je nekaj domislila in dejala: — Ali ni danes sobota? — Da, sobota je. — Prosim, da mi do pete ure, ako je mogoče, telefonsko javite, kje in kako preživlja letalec Fred Blair svoj »weekend«, ali bolje rečeno, kje se nahaja danes. — Cenjena Miss Mountavon, storil bom vse, da ugodim vaši želji. Odšla je kot kraljica in pustila je, da ji je gospod generalni ravnatelj spoštljivo poljubil roko. Pol ure pozneje je bila doma. Svoji služabnici je naročila čaj in ko ji ga je servirala v njenem elegantnem budoarju, ji je zapovedala, da do preklica sploh ne pusti nikogar v sprejemnico, temveč naj pove, da je ni doma. Nato se je vrgla v negliže, se zleknila na kanape, pripalila svalčico. pila čaj in ponovno čitala poročilo ravnatelja dekektivske agencije. Počasi je puhala dim cigarete proti stropu in razmišljala Kako je mogla kar tako pozabiti tega junaškega mladega pilota, ki je bil tvegal življenje in službo zanjo in jo je vsekakor strastno ljubil. Da, moral jo je ljubiti, ker drugače kaj takega ne bi bil storil. Slučajno Ji Je bil njen tajnik Comell povedal,) da oni ček za dva tisoč dolarjev, ki ga je bila takrat po ponesrečenem pristanku izdala Fredu Blairu, še vedno ni bil vnovčen, in to ji je silno imponiralo. Pilot, ki se mu ne zdi vredno, vnovčiti ček, čeprav je brez službe, ne more biti navaden človek. In tako je dala nalog detektivski agenciji, naj ga poišče ter točno poizve vs. potankosti o njem. Razkritja agencije so ji pa pokazala mnogo več, kot je bila pričakovala. Ravno tega moža je rabila, da doseže svojo slavo, ono svetovno slavo, o kateri je vedno sanjala. Ako on poleti prvi nad oblaki skozi stratosfero iz New Yorka v par urah v Evropo, tedaj mora ona biti z njim, ona mora biti prva žena, ki pod vzame takšno potovanje, in čeprav jo to stane milijone. Toda tu se je zamislila, saj je vedela da pri Fredu Blairu ji ne bi pomagali njeni milijoni prav nič. On niti dveh tisočakov ni vzel, temveč ji je s svojim ravnanjem pokazal, da mu za denar nič ni, da jo je takrat vzel seboj, ker mu je bila simpatična. Morda bi jo iz istega vzroka vzel seboj sedaj? Vsekakor je sklenila, da se mu za vsako ceno približa in sicer tako prijateljsko, da jo mora vzeti na ta polet seboj. Iz teh misli jo je zbudil telefon. Prijela je za slušalko in se javila. — Tukaj Chilcotte, ravnatelj agencije Siders. Miss Lea, čast mi je sporočiti, da sem ravnokar zvedel, da Fred Blair hodi že mesec dni preko sobote popoldan in nedelje na grad Cosy Corner bančnika Armourja in sicer je tam vedno skupaj z inženierjem Brussom. ki je istotako uslužben pri Whiriwind Motors družbi. Oba sta tam gosta ime- MAL Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjii ?nesek 17 Din. Na Kurešček vo:'i avtobus v nedeljo 23. oktobra ob 8. uri zjutrai izpred Mestnega doma. Prijave telefon 56-98. 24721-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dala aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Motorno kolo s prikolico do 1000 ccm. stareiši mo del, dobro ohranien kupim. Prednost- 4?rlev Davidson in dobre gume. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Odplačevanje«. 24678-10 Beseua 1 Din, davek 3 Din; za šifro aii daja nje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Pekovski pomočnik debi službo. — Prednost z zvestimi odjemalci. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24732-1 Frizerko dobro moč, nastop takoj, išče salon lzabela, Pod Trančo 2. 24722-1 Zaupnike sprejme za solidno ljudsko zavarovanje v vseh krajih domač zavod. Unokojenci imajo prednost. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro *.•I nrliivim trajno eksistenco«. 24497-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dala nte naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Bukove deske amane ali nežamane, debelina SO in 90 mm kupimo.. Ponuditi na »Export-les«, Ljubljana, Tyrševa 15. 24622-15 Gospodično s perfektnim znanjem nemščine, iz boljše rodbine, ki bi lahko bila tudi v pomoč pri učenju, iščem k dvema deklicama v starosti od 9 do 7 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24665-1 Frizerko in pomočnika sprejmem takoj. Slavko Sa-račevič, Jesenice, Obrtniška štev. 14. 24686-1 Kleparski in vodovodno instalacijski pomočnik, dobi takoj stalno službo. Avgust Stok, Celje, Aškerčeva 8. 24671-1 Frizerko prvovrstno moč, inteligentno, z večletno prakso, katera je zmožna voditi samo stojno boljši salon, iščem. Plača do 1000 din in oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24707-1 Dekle ia vsa hišna dela, Kokalj, Trbovlje. sprejme 24601-1 Mzm mri Tn m i Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Absolventka mestnega trgovskega tečaja, dobra strojepiska in steno-grafinja prosi zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in zanesljiva« 24723-2 Mlado dekle išče mesto natakarice. Po nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Poštena« 24659-2 Potniki Beseda 1 Din. davek Dta; za šifro ali daja nje naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din. Trgov, zastopnika proti proviziji, ki je uveden pri mnnufakturnih trgovcih sprejme podjetje, ki še ni zastopano v dravski bano vini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Tekstil«. 24676-5 Beaeda 1 Dta, daves i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dta Najmanj & znesek 17 Dta Deteljni odpadki zmleti so najboljše močno krmilo za gove do. 100 kg 90 din- Tudi fižolove odpadke nudi mo po 90 din. Sever & Komp., Ljubljana. 24448-6 »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat anev-ri . potem pa gori ves dan sc dobi v vseh velikostih pri A. SEMENIČ in drug, železnina, I.iubljana, Mi-lošičeva c. 15, telef. 48-67. 24462-6 Beseda 1 Dta, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lutzovo peč večjo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lutz«. 24714-7 seseda l Dta aavei Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dta Najmanj §1 znesek 17 Dta Weekend hišico ali vilo na Gorenjskem v bližini železnice, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Weekend - gotovina«. 24669-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din Štirisobno stanovanje v prvem nadstropju, in trisobno v mansardi, ves najmodernejši komfort, centralna kurjava, oddam v novi stavbi Goričar, Sv. Petra cesta 29. 24527-21 ftanov&nfa Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje (event. s kabinetom) v bližini Vrtače išče solidna stranka (dve osebi) za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«. 24653-21a Izgubljeno Beseda i Din. davek a Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din. Zlat obesek za uro se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 24738-28 Beseda 1 Din, davek 3 Dta; za šifro ali daja nje naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din Zvočni kino potovalni, iščemo. Eventualno vzamemo zvočno aparaturo v najem. Ponudbe pod značko »Sporazumno delo« na ogl. odd. Jutra. 24631-17 Izgubljeno - nagrada Kolesar v sivi obleki, ki je pobral mojo rdečo aktovko, ki mi je padla i? avta, nasproti kavarne Evrope, kar so videli 4 ljudje, ki so ga natanko opisali, je napro-šen da v izogib posledic stopi takoj 7 menoj v ! zvezo. 24735-28 Beseda 1 Din. davek 3 Dta; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Stalna vodna moč na razpolage Interesente šče. Naslov v vseh poslovalnicah jutra 24546-37 Jutri vsi na loterijo rejcev malih živali Na vrtu restavracije Novi svet bodo ob 3. uri pop. razdeljena: 3 motorna kolesa, 20 koles, 2 šivalna stroja, 2 radio aparata, spalnica, kuhinja, harmonika, fotoaparat itd. td. skupaj 400 daril Nekaj srečk je še na razpolago v trafikah. 24734-37 NEPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENCKOTE, vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup P £ g s k e r. Sv, Petra c. 14. 5? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telet. 20-59 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. INSERIRAJ V „JUTRU"! Damske plašče za Jesen in zimo vksfvorrsr blaga za plašče in kostume nudi tvrdka F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno! OTVORITEV frizerskega damskega salona »! Z A B E L A« Ljubljana — Pod Trančo 2. KA - LE - FLUID (fiziološki ekstrakt iz životvorne žleze krepke zdrave živali. Daje moč živčnemu sistemu m krepi organizem. Prodaja se v lekarnah. Podrobnejšo literaturo brezplačno, zahtevati: Beograd, Masarvkova 9, MILOŠ MARKOVIC. novanega bančnika, kateri Ima veSno delnic te družbe v rokah in se seveda prav posebno zanima za oba moža, ki pripravljata prvi polet v stratosfero. . — Gospod generalni ravnatelj, prav posebno sem vam hvaležna za vaše tako točne podatke Ali ste morda zvedeli, da bo tudi danes Mr. Blair na gradu? _ Gotovo, Miss Mountavon, kot smo dognali, sta se z inženjerjem Brussom odpeljala skupno v njegovem vozu takoj po obedu. — Mi imate še kaj povedati? — Ne, s tem so moji podatki izčrpani — Najlepša vam hvala, gospod generalni ravnatelj. Z Bogom. — Klanjam se. Miss Lea je odložila slušalko, se zleknila nazaj na kanape in pripalila novo cigareto. Delala je bojni načrt, in ta ni bil ravno težak. Čez pet minut si je že bila popolnoma na jasnem, kako bo uredila nadaljnje korake. Poznala je Armourjeve. Bili so sorodniki slavnih Armourjev, posestnikov chicaških klavnic. Tudi na gradu Cosy Corner ju je bila ponovno kot gost Grad je bil ob obali Atlantika, nekako stoosem-deset km severno od New Yorka. Poznala je bančnika Armourja, njegovo ženo in oba otroka, Master Dicka in Miss Evelino. Ze nekaj mesecev Lea ni videla nobenega člana te rodbine, toda to je ni motilo, da ni pozvala na telefon starega Armourja v njegovi bančni palači. Imela je malo upanja, da ga dobi v soboto popoldan in naravnost začudila se je, ko je dobila zvezo z njim. moram biti v vsaki ročni torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. „Več stvarnosti" Pod tem naslovom je znana in v poslednjem času za čudo razborita »Gottscheer Zeitung« objavila članek, v katerem zavrača izvajanja članka »Tihe priče«, ki ga je objavilo »Jutro« v št. 238. Res je, da so namreč članek »Kočevarice« o rodbinskih imenih na Kočevskem, ki končujejo na »itsch«, zavrnili skoraj vsi slovenski časopisi in ne samo »Jutro«. Zadnja številka »Kočevskega Slovenca« piše o tem, da je »Kočevarica« priobčila članek, »ki v njem z neprikrito predrznostjo trdi, da so Jakliči, Mikliči itd., čistokrvni Nemci, češ, da so' jim končnice »ič« priteknili hrvatski uradniki. V prihodnji številki bomo to neumnost — naj nam bravci oprostijo ta izraz — temeljito zavrnili.«--- V takšnem smislu so »pravljičarje« pri »Gottscheer Zeitung« zavrnili torej listi, ki so idejno odmaknjeni od nas. Mi bi tudi na zgoraj omenjeni članek »Kočevarice« ne odgovarjali, ker polemizirati z ljudmi okoli »Kočevarice«. ki so veliki, duhoviti, stvarni, kulturni itd. in ki sirovo zavračajo z iz- as Mm ■ i ■ s B S Beseda 1 Din. davek 3 Dta: za šifro ali daja njp naslova 5 Dta. Naj manjši znesek 17 Din Štajerska jabolka sortirana, najboljših sort — ima na zalogi po dnevnih cenah Kmetiiska družba r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3. 24610-34 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oelasnfk Osrednji urad za zavarovanje g s delavcev bo imel v svojih službenih a prostorih v Zagrebu na dan 10. M novembra 1938. 1. ob 11. uri prvo § javno ofertalno licitacijo za oddajo I stavbenih del za adaptacijo prosto-~ rov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ponudbe je oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z navedbo : »Ponuda graditeljskih radova za adaptaciju Okružnog ureda za osiguranje radnika v g Zagrebu«. g Obenem s ponudbo je treba polo- p | žiti kavcijo po odredbah pogojev g " licitacije. Brzojavne, zakasnele ali j| ne po predpisu sestavljene ponudbe g se ne bodo vzele v poštev. p Predloge za sestavljanje ponudb g je možno dobiti vsak delavnik pri tehničnem odseku osrednjega urada S za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ^ soba 418, za časa uradnih ur, proti 3 vplačilu din 100.—. j§ V Zagrebu, dne 14. oktobra 1938. g Štev. 51.661-1938. fe OSREDNJI URAD ZA ZA V ARO- § VANJE DELAVCEV v ZAGREBU Š ni S ZAHVALA Za dokaze iskrenega sočustvovanja povodom tragične smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda KNEZA IVANA POL. DETK. V POKOJU izrekamo tem potom svoje najlepše zahvale: sokolski četi v Poljčanah, odposlanstvu sosednih sok. čet, pre-častiti duhovščini, gasilskemu društvu v Peklu, pevskemu zboru, profesorju gosp. Milaču Simonu ter dijakom njegovega razreda, šolski mladim, darovateljem cvetja in vencev ter udeležencem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo podstarosti sok. čete v Poljčanah g. Hericu Francu, za njegovo vsestransko prizadevanje, s katerim je prizadetim olajšal težko bol, starosti g. Kovaču Francu za ganljivi govor, kakor tudi vsem ostalim članom sokolske čete za njihovo požrtvovalno delo. POLJČANE, dne 19. oktobra 1938. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI •>«. »fet ' " , » - »i- }4 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi naše drage matere, stare matere in tasce, gospe MARIJE DOMLADIŠ roj. WOSCHNAGG ZASEBNICE se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo vsem darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazih sožalje, ter vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni ZadnSvPmaša zadušnica se bo darovala v torek, dne 25. t. m. ob 7. uri zj. v cerkvi Mar. Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 22. oktobra 1938. Žalujoči rodbini: inž. Domladiš, dr. Tomšič razom »kleine Leute« vse tiste, ki se zavzemajo za narodnostne pravice slovenske Kočevske, je ne samo težko, ampak nemogoče tudi iz razlogov, ki jih v mejah časopisnega poročanja ne gre podcenjevati. Pisec v »Jutru« ŠL 238 objavljenega članka »Tihe priče«, je dosegel svoj namen, ko je pri naših znanstvenikih vzbudil zanimanje za najnovejšo podmeno kočevskih Nemcev o rodbinskih imenih, ki končujejo na »itsch«. Upamo, da bodo naše znanstvene revije v kratkem osvetlile tudi to vprašanje, s katerim si danes gospodje okoli »Kočevarice« belijo lase. Tako bodo lahko bogatejši za novo življenjsko izkušnjo. Čudimo se le nedoslednemu poročanju »organa der Gottscheer Deutschen«, ki v isti številki pod naslovom »Keine Aufre-gung« priznava, da se je ponemčevanje rodbinskih imen nekdaj dobro posrečilo ... Izvrstno se je gospodom okoli »Kočevarice« posrečilo tudi priznanje, da so ponemčena tudi rodbinska imena: Rozman, Henikman, Križman itd. Prav ista čmožolta reakcija, ki jeponemčevala Medene, Ščinkovce. Križe, Kranjce, Zbašnike, Zupančiče, Primože i. dr., Honigmaae, Finke, Krischeje, Krei-nerje, Sbaschnnigge, Suppantschitsche, Pri-mosehe. je spačila tudi imena Jakličev, To-mičev. Mihičev in Mihelčičev v Jaklitsche, Tomitsche. Michitsche in Micheltschitsche! Polno pravkar naštetih imen pa je še danes na Kočevskem, imenjaki pa so čistokrvni Nemci! (Po pisanju »Kočevarice« sodeč!) Nikar tako, gospodje! Minili so časi, ko se je »ponemčevanje imen posrečilo«, kakor sami pravite. Komu pa gre priznanje, da so se odpadniki slovenskih družin prekrstili v imena »čistokrvnih Nemcev« na Kočevskem, to vi sami najboljše veste! Vemo pa tudi zavedni Slovenci. In dobro poznamo besede poznavalca kočevskih narodnih problemov, dr. Jože Rusa, ki jih je v članku »Kočevje in Kočevarji« komaj lansko leto napisal: »Ker je Kočevska brez velikih zveznih cest, se je moglo zgoditi, da so starinski Slovenci po mešanju in križanju z Nemci izgubili svojo svojstvenost in jezik ter se pretopili v pisano nemško-slovensko etnografsko gmoto: Kočevarje. To nam kažejo tudi stara narodna nosa. ki je ista kakor v slovenski soseščini, kakor tudi elementi v narodni pesmi in narečju.« Te besede niso bile zapisane samo na naslov Jakličev, Mikličev. Tomičev i. dr., ki so po zaslugi ponemčevalne ekspanzije v bivši Avstro-Ogrski postali Jaklitschi, Mi-klitschi, Tomitschi, ampak tudi na naslov tistih,* ki so to ponemčevanje forsirali. Taisti dr. Rus pa pravi: »Da se je vse mešano med seboj stanujoče ljudstvo prienacilo v nemške Kočevarje, je v poslednjih stoletjih pomagala zlasti cerkev. Že pred 130 leti so imele tamošnje župnije (namreč kočevske! op. pisca) za duhovne pastirje same kočevske rojake, kakor jih imajo še danes. Vse te župnije so vplivale ponemčevalno ne samo na vernike v mejah kočevske go-spoščine, temveč tudi čez, v sosednje go-spoščine.« Če te besede še danes drže ali ne, pa bo najboljše presodil Lastnik »Gottscheer Zeitung«. čitajte la širite »J U T R O <' SoJKol Medvode. Po kratkem presledku smo uprizorili 16- oktobra igro »švejk«, ki je moralno zelo dobro uspela. Zaradi lepega sončnega, dne pa tudi zaradi tradicionalne tombole v Kranju nismo imeli tako velikega obiska, kakor seno ga vajeni. Naše prireditve vedno zbudijo veliko zanimanje in obisk, kajti vsakdo gre iz našega doma zadovoljen, da se je lahko nekaj uric poštento zabaval in pri tem pozabil na vsakdanje križe in težave. Dobričina >švej>k« je pa naše prijatelje še posebno potroštal, zato ga bomo v nedeljo 23. t. m. popoldne spet uprizorili, čemur priključimo tudi zabavo, ki naj pokaže, da smo veseli zaključil drugo etapo svojega dela tn otvorili nove lepe prostore, »švejk« bo ostal naše klasično delo, ki spominja s svojim zdravim humorjem in šegavostjo na tiste čase, ko smo bili hlapci tujih narodov ter ras opominja, da bodimo trezni in pametni, če hočemo ohraniti svobodo. Prijazno vabimo vse, ki igre še niso videli, da si jo ogledajo in se nasmejejo. Začetek bo ob 16. uri, zveze vlakov so rta vse strani ugodne. — Občni zbor, M smo ga imeli 9. t. m. ni prinesel sprememb vsi bratje so z veseljem in dobro voljo do dela ohranili svoja mesta. Bilanca dela je pokazala na vseh popriščih napredek in lepe rezultate. Do konca Petrove petletke, do popolne dograditve Sofcolskega, doma osta nejo vsi bratje na mestih, ker se zavedajo. da ne bi bilo pametno, niti lepo prenehati sredi pota in v največjem vzponr Globoko ljubezen do naše domovine in dinastije smo pokazali s prisrčno in občuteno komemoracijo v spomin Viteškega kralja. Prvi december postaja tudi v širokih masah ljudstva naš vsenaa-odrri praznik. Prezgodaj Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi s svojim plenom skozi okno. »He, vi, — zdi se mi, da prihajam ravno prav!« »Nak, — malo prezgodaj,« odvrne hladnokrvno vlomilec. Vas tstane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika "Urejuje Davorin JRavdjen. -- Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vkant. — Za Narodno tiskarno d.