ESSGLAS j 50 leti je bila napadena Jugoslavija in tako se je tudi za nas začela druga od °V-nit voJna> za katero pravijo, da je bila v naših krajih zadnja. Najbrž ne bo te VCC\ ^e °^ teJ Pr'l°žnosti zapišemo še nekaj besed o vojni kot taki oziroma o m> kako so jo pojmovali skozi zgodovino. ;| Na hv ,zace(ku evropske misli stoji Heraklitova 4°'nica V0Jni. na koncu zahodne miselne trate'/6 i° sPoznanJe. da je vojna postala nekaj sod a ()name8a in jo je treba zato izločiti iz vi °f>"ega družbenega življenja. Heraklit pra-• Boj /vojna, polemos - op. M.N.j je oče vse- je vsemu kralj: ene izkaže za bogove, dru-j)(Ja VMrfi, iz enih naredi sužnje, iz drugih svo-nj. ne Platon pa je vojno že primerjal z bolez-Q °' s Panjem, ki sicer ni naravno in zaželeno, nalmu Je v praksi težko izogniti. Aristotel je J° gledal pragmatično; imel jo je za neke ePridobitno dejavnost, za lov na ljudi, ki so uJ*ar.avi namenjeni za sužnje, vendar se temu k^l' '°V nanJe m 7(1,0 n'č protinaravnega. "ko dalje, vse do začetkov praktične huma- venC,-C V°Jne v ,Q- s"}l- (Rdeči križ- razne kon~ bomh ° V0Jskovanju) in do pojava atomske v.ve Srec^' mSeSa stoletja, kije omogočil po-PredUT P°ložqj. Človeštvo je bilo postavljeno tor i mo: ali b(> uničilo samo sebe ali pa bo fno i 'emeIJ'to spremeniti svojo politično in „J'a!no držo. (K. Jaspers) - Očitno je, da se je ff! tal vjros obiskal Slovence v Argentini ^ rojena država •^rebuje rojstni list i/ 'Jana "t l^itev T ' a'>r''a " Ne 8re za spektakularne sklepe, temveč le za 'Sa v pa^Jstnega lista že rojene države, za "sklep o razdružitvi", a!**' je „ !"ei,tu ni potrebno sprejeti z dvotretjinsko večino. Na h a'i sam- Se^n"' Bučar, £e nc 50 pravočasna, bomo skupščino h U'*a> je to«88^ Je PODudo sprožilo 52 poslancev in dva poslanska * s,ranlte tls'40vn' konferenci povedalo vodstvo slovenske liberal- Ljubljana, aprila - Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana ima te dni v gosteh krvodajalce iz kranjske občine. Odziv je slabši, kot pred leti, ugotavljajo, so pa tudi izjeme; krajevna skupnost Orehek - Drulovka je v sredo na odvzem krvi pripeljala okrog 60 krvodajalcev, razmišljajo pa, kako njihovo krvodajalsko vrsto pomladiti. - Foto: D. Dolenc - Na 5. strani objavljamo razpored prevozov krvodajalcev kranjske občine na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. II M .< I II KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 S(MN:.re<»st bst Ctll'ce zač I S0 tuc" svoJa stališča do letošnjih praznovanj Va|an°vitve op . 2- svetovne vojne na naših tleh. Ni razloga, da Pan-Vendar cmeva vstaje slovenskega naroda ne bi praznote v Of Je f)otrerjno javno jasno reči, da je komunistična *vera'ci Prosil3'3 ProD'ernat'čno vlogo, če to ne bo storjeno, se <%, av ne bodo udeležili, predvsem pa ne pod zastavo z Koncert na Gradu Brdo Turneja Mihe Pogačnika Kranj - V ponedeljek, 8. aprila, ob 19. uri se bo na Brdu s protokolarnim koncertom začela koncertna turneja violinista Mihe Pogačnika. Za ta prvi koncert je znani slovenski v ZDA živeči violinist izbral glasbo Johannesa Bralimsa. Alfreda G. Schnitt-keja. Bele Burtoka. Ludwiga van Beethovena in Mauricea Ra-vela. S klavirjem bo umetnika spremljal angleški pianist Alan Nevrcombe. Koncertna turneja Mihe Pogačnika se bo nadaljevala v Ljubljani, kjer bo koncert v torek, 9. aprila, ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, v zagrebškem muzeju Miramara pa bo nastopil v četrtek, IL aprila. V Kranju bo Miha Pogačnik znova nastopil v soboto, 13. aprila, ko bo koncertiral s komornim orkestrom Carnium in dirigentom Petrom Skrjancem. Koncert bo ob 20. uri v župnijski cerkvi. Pomlad na naših cestah - Letošnja pomlad je zgodnja, kar se ne pozna le na že zeleni travi, prebujajočem se Drstenju in prvem cvetju, ampak tudi na naših cestah. Naš fotoreporter Gorazd Šinik je ujel v objektiv cestarje, ki bodo te dni ceste porisali z novimi zebrami. Protest varčevalcev Lesa Lesce, 3. aprila - V družbenem centru se je v ponedeljek zvečer zbralo 87, v torek pa 93 varčevalcev Lesa, izrazili so protest zaradi izjav stečajnega upravitelja Igorja Trillerja na ponedeljkovi tiskovni konferenci, slišali so jih na jeseniškem radiu. ""Vi110 kri|ik vlad »o oK. e (več na obisku je bilo izrečenih na gospodarski koncept slo- 10. strani), Vitomir Gros pa je poročal o Pri Slovencih v Argentini (za prihodnjo številko nega ~.razgovor z njim), povezan je seveda tudi s pripravo s,ovenskega kongresa. • M. V. a^jska porodnišnica samostojna k bft'&eBol i« • kranjski izvršni svet je soglašal z odločitvijo reMsL l'Sn'ce za ginekologijo in porodništvo, da se izloči b Boln-' nišnlce Jesenice. djKdoslej'!"'^3 Za 8'nekologijo in porodništvo v Kranju je tle končn ^0ren.)ske bolnišnice Jesenice, zakon o zavo-^e'u tU(?0rnogoč'' odpravo veljavnosti zakona o združe-k že dos|e; na tem POQ,ročju. Kranjska porodnišnica je bi-fri!?'3 forrrMrall> ZGORENJSKIHPARLAME N T Skupščinske razprave Kdo naj govori v parlamentu? Torkova skupščina oz. skupna seja vseh treh zborov Skupščine občine Škofja Loka je pokazala, da se bom0 morali vsi skupaj še pridno učiti pravil parlamentarnega odločanja. Škofja Loka, 5. aprila - Prva točka dnevnega reda in prvi zapleti. Tako bi lahko označili začetek torkove skupščine v Škof-ji Loki. Zaradi vsem znanih sprememb pri sprejemanju proračuna za letošnje leto na republiški ravni so se seveda v tej luči spremenila tudi razmerja v občinskih proračunih, kljub temu da so bili že sprejeti. Tudi škofjeloški. Zato je poslanec Liberalno-demokratske stranke, Andrej Novak, predlagal dodatno točko dnevnega reda, v kateri naj bi poslanci razpravljali o novonastalem položaju v zvezi z občinskim proračunom za letošnje leto. Za takšno razpravo, pravzaprav za takšno točko dnevnega reda pa je glasovalo samo 10 poslancev. V poročilu o delu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja smo lahko slišali, da se je obseg pravnih zadev v preteklem letu zelo povečal. Na javnem pravobranilstvu sta trenutno zaposleni dve pravnici za vso Gorenjsko. Nujno potrebno bi bilo dodatno zaposlovanje. Precej zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da odstotek kaznivih dejanj med otroki in mladoletniki, ki trenutno znaša 29 odstotkov vseh storjenih kaznivih dejan v občini, iz leta v leto raste. Po prvih podatkih o gospodarjenju v lanskem letu bo v letu 1991 kar4,5-krat več brezposelnih kot leta 1990. Poleg tega je nekaj podjetij, ki so slabo gospodarila. Med najslabšimi so: Tehtnica Železniki, LTH- OL Vincarje, Vibro Železniki, Mercator KGZ Sora Žiri. S svojo proizvodnjo pa sta sredi leta prenehala tudi RUŽV in Dinos. Rak rana škofjeloških skupščinskih razprav je bila doslej -tudi na torkovi skupščini ni bilo nič bolje - točka, ki je prinašala osnutek ureditvenega načrta LTH-OL Vincarje. Točneje rečeno, točka se je glasila: dopolnjen predlog stališč do pripomb k osnutku ureditvenega načrta LTH-OL Vincarje, danih v javnih razpravah. Gordijski vozel tega problema je namreč ta: ali tovarno LTH-OL Vincarje seliti na drugo ustreznejše mesto, kot zahtevajo prizadeti krajani in poslanci Liberalno-demokratske stranke ali pa tovarno le opremiti z "ekološko prijazno tehnologijo". Kot že tolikokrat pred tem (na kar so opozarjali nekateri poslanci) se je tudi tokrat razvila vroča in žolčna razprava, v kateri so skušali tako eni kot drugi dokazati svoj prav. Prebrane so bile številne zahteve in ugotovitve krajanov z območja, kjer je tovarna. Ti so predvsem opozarjali, da lega tovarne ni primerna, ker jo obkroža bivalno naselje, da je prometna dostopnost samo preko kapucinskega mosta nevzdržna, da je potrebna selitev tovarne,... in še in še. Poslanec Liberalno-demokratske stranke Jani Krek se je obrnil na predstavnike zelenih in jih opozoril, da so zeleni Slovenije že pred časom javno podprli zahteve krajanov in da je skraj- no neumestno njihovo trenutno omahovanje in stanje ob strani. Krek je nato naštel vse pomanjkljivosti sklepov, ki naj bi jih poslanci sprejeli. Predlagana varianta, namreč, da tovarna ostane na obstoječem mestu in se opremi le z "ekološko prijaznejšo tehnologijo", je bila po njegovem mnenju močno sporna. Vsi ukrepi, ki bi jih morala izvesti tovarna, bi se po mnenju poslanca Kreka morali navajati bolj konkretno in dosledno, vprašljiv pa je tudi nadzor nad vsemi potrebnimi deli. Poslanec iste stranke Krajnik je navzoče opozoril, da je potrebno problem reševati dolgoročno, dolgoročno pa LTH-OL ne bi smel biti v centru mesta. Načrtovana selitev leta 2005 bi bila po njegovih besedah prepozna, polega tega pa tudi veliko dražja kot v tem tisočletju. V nadaljevanju razprave so nekateri predlagali, da bi o upravičenosti selitve LTH-OL z zdravstvenega vidika, spregovorila tudi dr. Križnarjeva, vendar so bili spet poslanci tisti, ki so s svojim glasovanjem pokazali, da študija o večji obolelosti krajanov na območju, kjer je tovarna, ni tema, ki bi jih zanimala. Ob tem se je jasno pokazalo, da poslanci niti ne vedo, kdo naj bi v skupščini oz. parlamentu govoril: poslanci, predstavniki in člani izvršnega sveta ali strokovni delavci, ki so bili povabljeni ravno zato, da bi nekatere nejasnosti razjasnili. Takšna nedoslednost se je v razpravi na to točko dnevnega reda izkazala še enkrat, ko je predsednik izvršne- ibljen' ga sveta najprej poy.aC pravnici preprečil, da bi t ^ rila parlamentu, nato pa J ^ čez nekaj minut sam PoZ ^. besedi! Na isto temo -o p| . nem postopku sprejem^ odloka. Krona razprave je predlog enega izmed posla. - po že dve uri trajajoči wvQl vi! - da se točka o LIH' Vincarje umakne z dnev"i e reda. Poslanci so se začeli sp sevati, zakaj o tej zadevi sp razpravljajo. Nekdo je cel ^ sumil, da so se poslanci ,fl ralno-demokratske stranK f predsednik skupščine r Havvlina že pred zasedanj^^ dogovorili, da bodo to 1 t0 "minirali". Poslanci LDS odločno zanikali. Poslanci pa so vendarle pravljali le o dopolnitvah P ^ loga stališč do pripomb a nutku ureditvenega ^ LTH-OL Vincarje! O sa" osnutku ureditvenega » pa bodo tako ali tako tov ^ razpravljati in odločati . s krat. Razpravo so zaklju popravki v sklepih in t0$Khnj|i. trdili in si najbrž tudi odan Do prihodnjič! Ali z bese«^, enega izmed poslancev. -e politikom je to razpravu jn poklic. Jaz pa sem poslovnc^ imam doma pametnejše ^ kot pa je tako zapravljanj sa". • Mojca Peternelj Seja škofjeloškega izvršnega sveta odločila predlagati skuuP?||co naj dosedanjo pravobra«^.. ponovno imenuje za to . udo nost. Obenem dajejo P° ■ ,« _^ # - 11tV« 1 ponovno imenuje z česar pa ni bil voljan mirno sprejeti, tako daje Petek na precej neslaven način zapustil podjetje. 01 Je ugotovil odvetnik, ki gaje najela Gorenjska - biro, da vali njegov odstop. Direktor je tudi takoj odstopil... V KOOP-u so se odločili, da najamejo svetovalno agencijo, ki bo pripravila program prestrukturiranja in ugotovila, koliko je presežnih delavcev. Tako so v podjetju izdali 65 odločb za čakanje na delu, nekaj so jih potem preklicali. Delavce, še posebej člane svobodnih sindikatov, vznemirja predvsem dejstvo, da v podjetju niso izdelali kriterijev za odpust ali za čakanje na delo, zato se večkrat pojavljajo utemeljeni ali neutemeljeni sumi, da odločbe dobivajo predvsem člani tega ali onega sindikata. Vsekakor pa drži, da člani dveh sindikatov v KOOP-u ne gojijo ravno vzornih medsebojnih odnosov - čuti se rivalstvo med pripadniki dveh različnih sindikatov. Medsebojni odnosi so zato skrhani, očitno pa gre tudi za grobo kršenje delavske zakonodaje. Tega je na Gorenjskem veliko in preveč, zato so svobodni sindikati posredovali vsem gorenjskim izvršnim svetom priporočilo, naj se kadrovsko okrepi gorenjska inšpekcija za delo. V KOOP-u v Mojstrani pa gre že za obstanek podjetja, zato je toliko bolj pomembno, da se kolektivu pomaga. Na sestanku so se dogovorili, da bodo svobodni sindikati v KOOP-u pripravili delovni razgovor z vsemi, tudi s predstavniki sindikata Neodvisnost. Pogovorili naj bi se o položaju podjetja in njegovih perspektivah, o postopku za reševanje presežnih delavcev in o oblikovanju podjetniške kolektivne pogodbe. Vsekakor se predstavniki gorenjskih svobodnih sindikatov nameravajo zavzeti za delavce, ki jih čaka odpust ali čakanje na delo - ne glede na to, ali pripadajo svobodnim ali neodvisnim sindikatom. Navsezadnje je rivalstvo med sindikati neprimerno in neodgovorno, če je podjetje v tako slabem položaju, delavce pa čakajo odpusti. • D. Sedej razišCe 'nftajniif^ nePravi'nosti. Delovno skupnost je doslej vodil gla Stonu,, ,nePravilni postopek imenovanja direktorja, je bilo v po- . .r^tl klin ■->...^----:i____j t T-*-i______ -i______• ji'___j'i _i_ '^enov° iVe^avnern statutu sploh nimajo. V tem primeru pa ga je ra?]agj a uPravni odbor (pravzaprav izvršni), ki po odvetnikovi iti rjr,' e Pr,stojnosti nima. Direktorje bil imenovan brez razpisa s'°Pek° a členitve delovnega razmerja, niti ni bil izveden po-st°Pka lrKenovan-'a- Skupščina je vrh vsega brez potrebnega po-tehnol0v Vne^a tajnika in tehničnega sekretarja opredelila za §a pa j sPresežek, ukinila mesto glavnega tajnika, namesto te-velja , "asla delovno mesto direktorja. V tem kolektivu še vedno VenijJt čUt 12 leta 1Q85 (čemur pritrjuje tudi Turistična zveza Slo-vie re' ePrav je skupščina GTZ novembra lani spričo domne-rganizacije obravnavala novega. k °'gkUv rapr'^ na^ k' °i'a skupščina Gorenjske turistične zveze. . ah|J ^Saj0 Pa tudi pri razpisu in korektnem postopku za vodilnega odo lahi°renjs'te " biroJa pričakuje, da bo nanjo povabljen, da ztrai,; 0 za zeleno mizo razčistili nepravilnosti in nejasnosti, b vzt Svet za varstvo človekovih pravic o denacionalizaciji S krivicami nad krivice Ljubljana, 2. aprila - Na 6. seji Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - bolj znanega po njegovem predsedniku prof. dr. Ljubu Bavconu kot "Bavconov svet", so danes osrednjo pozornost namenili osnutku zakona o denacionalizaciji, ki je tudi po mnenju tega sveta izredno trd oreh, ki ga moramo streti. Poleg tega so bili svetu predstavljeni tudi rezultati raziskave Slovensko javno mnenje 1990 v zvezi s človekovimi pravicami. Razprava o osnutku zakona o denacionalizaciji je na Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pokazala izredno zapletenost obravnavanega vprašanja, pa tudi izredno različnost pogledov nanj. Ob stališču, da lastnina ni temeljna in nedotakljiva človekova pravica, pač pa jo relativi-zirajo družbene razmere in da ni mogoče tovrstnih krivic popravljati, ne da bi s tem povzročali nove, se je v razpravi pojavila teza, da bi morali predlagati, da se postopek denacionalizacije ne izvede. Ker je bila večina mnenja, da je ta proces neločljivi del današnjih družbenih sprememb, saj je prav denacionalizacija sestavni del programov političnih strank, seje svet odločil prispevati k razpravi o tem zakonskem osnutku z vidika proučitve spoštovanja pravnih načel, ki opredeljujejo pravne in demokratične države. Sklenili so, da bo po tej razpravi sveta, sekretariat sveta pripravil osnutek stališč, ki jih bo svet obravnaval na prihodnji seji. • Š. Ž. KARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Poteka aprila w nstvo SDP o novi organiziranosti Po vseh krajevnih skupnostih jeseniške obči-e na programsko konferenco SDP - Stranke n°Sl' SaJ ie • prenove- Člani te stranke preverjajo organizira-^katerjJ PriPomb na organiziranost kar precej. Med drugim se k uPnostjaHZe™aJ0' da °'1 se Pr'Padniki stranke iz več krajevnih r^ent SHd^''' m 'ZV0MM poverjenike. V obravnavi je tudi do-[!riPotnb p| \.Jesenice danes in jutri, člani SDP pa so dali največ 3 "iti cest r°ka 'zvedDe ceste m predora. Poudarjajo, da mo-j'Ce ne bi 2graJena hkrati s predorom, če pa ne bo, skozi Jese-j^nice SeSrtlel Potekati tovorni promet. Magistralna cesta skozi k0^0 korisf1]10/3 P1"'0161""0 urediti, saj samo »lepotni« posegi ne jePreverja1.1- Članstvo tudi zahteva, da se mora program stran-peSen'cah cr^r>0<*P'ra.i0 Pa organizacijo javnih tribun, ki jih je na stavnik» organizirala že kar nekaj in nanje povabila znane ^ ^ e strank in znane javne delavce. • D. S. in ^j.art0.vzaPos'ovanju, izobraževanju ?'n° PolhuVVenskih krščanskih demokratov - Komisija za soci-. 0(j 2 "o in Republiški sekretariat za delo in Republiški U v ,aP°sl Ponovni zbor kranjskih SDZ-jevcev Kovanje prirejajo 4. in 5. aprila v Cankarjevem ^uJetnistyJuulJani seminar: Zaposlovanje, izobraževanje in b Uri bod V vemJ' in Italiji. Na seminarju, ki se začne ob praževania h s.odelovali strokovnjaki za razvoj poklicnega izo-^JetniiL delavcev v Rimu in Komiteja za razvoj novega Sk Pozi Zamladev Rimu. Pščine r Vn' govor bo imel predsednik Izvršnega sveta KePubhke Slovenije Lojze Peterle. l> JELOVICA Člani Slovenske demokratične zveze iz kranjske občine so imeli 2. aprila svoj zbor, na katerem so sprejeli naslednjo izjavo za javnost: Kranjčani, člani Slovenske demokratične-zveze sporočamo javnosti, še posebej našim vo-lilcem, da smo v SDZ vstopili, ker smo stranko šteli za narodno usmerjeno, to je tako, ki: - postavlja narodove interese nad vse druge, - meni, da so narodovi interesi najbolj zaščiteni v suvereni državi in se zanjo ne samo zavzema, pač pa, v okviru možnosti, za dosego tega cilja brezpogojno deluje, - se zavzema za brezpogojno spoštovanje pravic človeka in državljana po mednarodno priznanih standardih, kar vse je bilo že mnogokrat napjsano in sporočeno. Žal pa ugotavljamo, da izpolnjevanje obljub šepa. Prepričani smo, da "politične modrosti" ni moghoče enačiti z mlačnostjo, neodločnostjo in stalnim prelaganjem odločitev, o katerih je bilo že odločeno vsaj na plebiscitu, če že ne na lanskih volitvah. V luči najnovejših dogodkov (Beograd, Pakrac, Split, Plitvice) se lahko tako neodločno ravnanje izkaže za zadnjo. tokrat usodno napako, za konec slovenske države že pred njenim pravim nastankom. Že pred letom smo opozarjali na možnost državljanske vojne v Jugoslaviji, ki se ji moramo izogniti z odcepitvijo. Predsedstvo, skupščina in vlada naj se zavedajo svoje odgovornosti, če bo Slovenija ostala v balkanskem kotlu in ne izven. Kratko torej: ZAHTEVAMO TAKOJŠNJO ODCEPITEV SLOVENIJE OD JUGOSLAVIJE! • Pripravil: Š. Ž. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE 4 .-rt^MiJk Eno ozemlje - dve oblasti Eno od območij Peruja - mesto Ayacucho z okolico - je že dolga leta, navkljub njegovi turistični privlačnosti, skoraj odrezano od sveta, saj se vanj poda le malo ljudi. Vzrok za to je v tem, ker je Avacucho središče delovanja maoistične leve gverile Sende-ro Luminoso, ki je v državi vzpostavila pravo paralelno oblast. Zaradi njenih terorističnih akcij živijo Perujci v stalnem strahu. Ayacucho je tako država v državi (čeprav ni ločeno s strogimi mejami), saj v Peruju velja nekak nenapisan dogovor, da je oblast tam pač gverilska. Vojska in policija sta na tem ozemlju skoraj brez moči, ker Sendero Luminosa uživa tudi zaščito tamkajšnjega prebivalstva. Nekaj zaradi tega, ker gverila revežem (in teh je v Peruju ogromno) ves čas pridiga, kako se bori za njihovo dobro, v glavnem pa zaradi terorja in strahu, s katerimi v šahu drži večino prebivalcev. To, kar se v zadnjih dneh dogaja v našem naravnem parku na Plitvicah.je na moč podobno zgornjemu primeru. Tudi pri nas gre namreč za turistično znamenitost, ki je vse doslej za državo pomenila pomemben vir deviznega prihodka, zdaj pa se z vsakim dnem bolj spreminja v hudo krizno žarišče, na katerega ljudje ne bodo ravno mirno stopali s svojimi nogami. Srbsko avtonomno območje Krajina se je spremenilo v uporniško območje, ki povzroča sive lase novi hrvaški oblasti. Srbi so že s krvjo na beograjskih ulicah pokazali, kako z ekstremizmom mislijo čisto zares (pa naj bo ta ideološki ali pa velikosrbski), kri na Plitvicah pa je toliko hujše znamenje, saj pomeni zametek mednacionalnih spopadov. Za te pa iz svetovnih kriznih žarišč predobro vemo, da so izredno kruti. Do spopadov v Krajini je prišlo le nekaj dni po sestanku »jugoslovanskega vrha« v Splitu, kar stvari dela še bolj dramatične. Pokazalo se je namreč, da so politiki z njihovimi dogovori zašli v slepo ulico, zato so zakon v svoje roke že prevzeli kar ljudje sami. Hrvaška ima v jugoslovanski krizi precej večje probleme od Slovenije. Slovenci se sicer srečujemo s srbskimi grožnjami po mitingih, blokadami za naše blago ter zdaj tudi kar s prisvajanjem tistega našega kapitala, ki leži v drugih republikah, vendar so to v primerjavi s problemi, kijih imajo s Srbi Hrvati prav zanemarljive stvari. Karkoli se bo že zgodilo z Jugoslavijo, dejstvo je, da bosta Srbija in Hrvaška vedno mejili druga na drugo. Imeti za soseda smrtnega sovražnika pa je sila neprijetna stvar. Srbsko - hrvaške odnose dodatno komplicira še to, da so Srbi na Hrvaškem raztreseni po tistem ozemlju, ki na njihovo republiko v glavnem ne meji. Zato je toliko bolj vprašljivo, kako si Srbija predstavlja ozemlje njene države kar sredi Hrvaške. To je tako kot, če bi Slovenija nenadoma Argentini sporočila, da je ves tisti del Buenos Airesa, kije strnjeno naseljen s slovenskimi izseljenci (in tu gre za kar veliko ozemlje) odslej naprej del slovenske države. Enako bi nato lahko storili tudi s Clevelandom v ZDA, da o Trstu in Celovcu z okoliškimi vasmi niti ne govorimo. Slovencem seveda to ne pade niti na kraj pameti in ravno v tem so tudi globoke razlike med nami in Srbi. Slovenija stoično in kulturno prenaša celo tiste meje, s katerimi smo izgubili simbol naše državnosti. Knežji kamen na Gosposvetskem polju se nahaja na avstrijskem ozemlju, pa čeprav slavno ustoličevanje knezov nima primera v svetovni zgodovini. Srbska državotvorna logika je popolnoma drugačna od slovenske, zato tudi prihaja do znanih konfliktov. Po tej miselnosti se Plitvice kaj kmalu lahko preselijo tudi v Slovenijo, že zdaj pa seje pokazalo, kako srbsko vodstvo svojo ekspanzijo upa širiti samo na ozemlju Jugoslavije, skrajno previdno pa je z drugimi državami, saj dobro ve, da bodo bitke na tistem ozemlju izgubljene že v naprej. Z Jugoslavijo je drugače. Svet zaenkrat še vedno vztraja na njeni celovitosti, to pa ustreza predvsem Srbom, saj vsem tistim, ki si želijo spremeniti jugoslovanske meje. odgovarjajo z grožnjo, da jih bodo v tem primeru oni potegnili povsod tam, kjer so njihovi ljudje. Zaenkrat je še največja sreča za ostale jugoslovanske republike v tem, ker se tudi svet zaveda, da sedanje srbsko vodstvo z ozemljem širi tudi komunizem, nanj pa so vsi alergični. Izjava regionalnega odbora Glede dogodkov z zadnjega zasedanja republiške skupščine, ko sta dva poslanca zahtevala razpravo o takojšnji in enostranski odcepitvi Republike Slovenije od SFRJ, člani RO SKD menimo, da je vsako samovoljno dejanje - mimo zakona o plebiscitu, ki določa rok osamosvojitve ter aktov, ki jih je in še bosta sprejeli republiška skupščina in zlasti Izvršni svet, zadolžen za izpeljavo plebiscitarne odločitve - kršenje medstrankarskega dogovora. Prepričani smo namreč, daje opcija o mirni razdružitvi na podlagi razgovorov in dogovorov - in dokler ne bomo prisiljeni zaradi nasilnega vdora v naš prostor ukrepati drugače - pot, ki nas bo pripeljala v resnično (in ne papirnato) suverenost Slovenije. RO SKD za Gorenjsko (za Janez Poštrak, gt. tajnik) brother STREICHER CEH* HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 0WERL0CK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Različnost vreč Po sprejetju občinskih proračunov so v prenekateri gorenjski krajevni skupnosti ta trenutek precej zaskrbljeni. Posplošena ugotovitev bi bila, da je glede na programe in opredelitve na zborih krajanov oziroma v razpravah pri sestavljanju programov za srednjeročno obdobje in za letos posebej, denarja premalo. Marsikje ga bo komaj za redno vzdrževanje. Niso pa redki primeri, ko ugotavljajo, da so denar s plačilom elektrike in s pluženjem cest v prvih dveh letošnjih mesecih že domala porabili. Pa vendar se od občine do občine vendarle kažejo tudi razlike. Ob tem. ko jih povsod skrbi, kako bodo sklenili letošnje leto. v sosednji radovljiški občini na primer ocenjujejo, daje kranjska odločitev, da naj bi krajevne skupnosti dobile do 300 tisoč dinarjev (pa čeprav le tri z ostankom nekaj drobiža) za investicijsko vzdrževanje objektov oziroma prostorov za delovanje krajevne samouprave in s tem preprečili gospodarsko škodo na objektih, velika ugodnost. V krajevni skupnosti Podnart, kjer obnavljajo na primer Dom kulture, bi jim ta denar prišel zelo prav, vendar v občini tovrstnih sredstev iz občinskega proračuna niso izločili. Ob tem pa je bil v Kranju pomislek, da je milijon tako izločenih dinarjev iz občinskega proračuna bore malo in so bili predlogi, naj bi bil ta natečajni znesek vsaj še enkrat večji. V sosednji škofjeloški občini pa bi se najbrž v marsikateri krajevni skupnosti strinjali z radovljiško ali pa kranjsko rešitvijo; posebej tam, kjer ne vedo, kako bodo na primer dobili denar, ki bi ga morali dobiti že lani na podlagi sporazuma z gospodarstvom o sofinanciranju programa v krajevni skupnosti (primer Gorenje vasi in zaprtja Rudnika Žirovski vrh). Skratka, tudi tovrstna različnost vreč je odraz včerajšnjega in današnjega stanja vloge in položaja krajevnih skupnosti, za jutri pa oreh, ki se ga bo treba lotiti... # A. Žalar_ Dan šole na Lipnici Lipnica - Ob obletnici smrti organizatorja vstaje na Gorenjskem -Staneta'Zagarja je osnovna šola na Lipnici v radovljiški občini 27. marca pripravila vsakoletni Dan šole. V kulturnem, športnem in rekreativnem programu, ki je bil dosti bolj pester kot prejšnja leta, so se pomerile skupine učencev iz vseh osmih razredov. Prireditev so posvetili spominu Staneta Žagarja in na njegov grob ter k spomeniku položili venec. Dogajanja na Lipnici so se udeležile razen borcev iz Krope in Dobrave tudi delegacije ZB NOV iz Žabnice in Kranja. • (jr) Galerija Alpetour Škofja Loka - V veliki dvorani hotela Alpetour v Škofji Loki te dni razstavlja svoje tapiserije Vida Janskovec iz Križev pri Tržiču. Gre za avtorico, ki si je v zadnjem desetletju pridobila ime ene od redkih avtorskih ustvarjalk tapiserij pri nas. Dela avtorice Vide Janskovec spreminjajo prireditveno dvorano hotela v imenitno galerijo, v kateri se na indiferentnem ozadju krepko izražajo barvno, oblikovno in motivno sveža znamenja. Tako se avtorica tudi s to razstavo ponovno potrjuje kot zrela umetniška osebnost, ki si je v dosledno izpeljanem programu oblikovala lastno podobo in izraz. Dela bodo na ogled do 15. aprila. • (J. Š.) REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Razpisuje sledeča delovna mesta s posebnimi pooblastili: 1. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: -visoka izobrazba VII/1 - arhitekturske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko-arhitekturske, komunalne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - izpit za voznika B kategorije - poskusno delo 3 mesece 2. INŠPEKTORJA DELA Pogoji: - visoka izobrazba VI I/1 - pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit iz delovnega področja - izpit za voznika B kategorije - poskusno delo 3 mesece 3. VODNOGOSPODARSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: - visoka izobrazba VI I/1 - biotehnične ali gradbene smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit iz delovnega področja - izpit za voznika B kategorije - poskusno delo 3 mesece 4. TRŽNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: -visoka izobrazba VII/1 - ekonomske, biotehnične ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - izpit za voznika B kategorije - poskusno delo 3 mesece 5. TRŽN EGA INŠPEKTORJA (2 delovni mesti) Pogoji: - višja izobrazba VI/1 - ekonomske, pravne, upravne smeri ali smer organizacije dela - 3 leta delovnih izkušenj - izpit za voznika B kategorije - poskusno delo 3 mesece Inšpektorji so imenovani za obdobje štirih let. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (UL. RS št. 15/90). Razpisna prosta dela in naloge se bodo izvajale na področju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo imeli poleg razpisanih pogojev opravljen tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Izbrani kandidati, ki ne bodo imeli opravljenega preizkusa znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ga bodo dolžni opraviti v 1 letu od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj ter kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo v roku 8 po objavi na naslov Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko z navedbo - za razpis, Trg revolucije l/III, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Krajevna skupnost Lučine Je Dolina miru "razlaga" tudi za cesto? Že več kot deset let v krajevni skupnosti Lučine v škofjeloški občini "tiščijo" v programe ureditev regionalne ceste Todraž - Lučine. Lučine, 4. aprila - Kar zadeva pet kilometrov dolgo cesto Todraž -Lučine se od lanskega obiska v krajevni skupnosti Lučine na meji škofjeloške občine z občino Ljubljana Vič do zadnjega obiska minuli teden ni nič spremenilo. Še vedno je zapisana v ugotovitvah in programu krajevne skupnosti na vrhu opozoril, zahtev, ugotovitev, da so jo prvič predlagali za ureditev že 1979. leta. Nekajkrat je v tem času že kazalo, da se bo na cesti vendarle začelo dogajati tisto, kar si blizu 500 krajanov v vaseh Lučine, Brebovnica, Dolge njive, Prelesje in Zadobje tako zelo želi. Pa je potem spet vse potihnilo kot utišan odmev iz Doline miru. Kot da je za to cesto prava edino še tista hudomušna in vraževerna razlaga, da pač vodi skozi Dolino miru in je zato najbolje, da ostane takšna, kot je. "Na najrazličnejše načine smo jo že skušali "vtišati" v pravi program, pa vendar do danes nismo uspeli. Žal nas je v krajevni skupnosti premalo, da bi se je lahko lotili sami, tako kot smo so se lotili ureditve in asfaltiranja ceste v Lučinah in nekaterih odsekov v vaseh v krajevni skupnosti. Pa nismo urejali le ceste. Gradili smo ob pomoči občine tudi telefonijo, pa skrbeli za pitno vodo. Lotili smo se gradnje večnamenske dvorane, da bi društveno življenje in dogajanje v krajevni skupnosti na robu občine popestrili, poživili... Ponekod, kot na primer pri dvorani, so nam stvari zastale. Pri telefoniji pa smo uspeli... Le cesta se ne premakne," je ugotavljal predsednik sveta Ignac Buh, ki po štirih predsedniških mandatih (16 let) postaja prav zaradi te "nesrečne" ceste že nekako malodušen. Pa vendar jim v vodstvu krajevne skupnosti prav po njegovi zaslugi volje in pripravljenosti za to, da bi življenje v tej, od središča odmaknjeni krajevni skupnosti, izboljšali, ne manjka. Lani so na primer uredili in asfaltirali 400 metrov ceste proti vasi Brebovnica. Nekaj je prispevala krajevna skupnost, nekaj občina, ostalo pa krajani, čeprav ima vas le 17 gospodinjstev. Tudi telefonijo so lani dokončali na podoben način. V prvi akciji pred štirimi leti so dobili 63 telefonov, lani še 27 in tako je danes dobre tri četrtine krajevne skupnosti s telefoni povezane z dolino; živino-zdravnikom, ob takšnih ali drugačnih bolj ali manj nujnih klicih, brez katerih bi bil občutek, da so prej kot ne odrezani od normalnega vsakodnevnega življenja, še večji, kot je. Žival sili iz gozda Jezersko, marca - Na nedavni skupščini Lovske družine Jezersko so lovci načeli in izpostavili nekatere probleme, s katerimi se v zadnjem obdobju tako rekoč srečujejo vsak dan. Mednje vsekakor sodi škoda, ki jo povzroča divjad lastnikom zemljišč. Lovci v družini ugotavljajo, daje bil količinski odstrel divjadi na območju družine dosežen 100-odstotno, pa vendar se kmetje pritožujejo zaradi škode. Razlogov, kot so ugotavljali, za to je več in ne ravno nepomemben je prav gotovo ta, da je paša na nekdanjih gozdnih jasah tako rekoč izginila. Gozdnih jas zaradi načina (ne)gospodar-jenja z gozdovi praktično ni več in žival zato sili iz gozda. Druga ugotovitev s tem v zvezi je tudi, da letos, kot kaže, nihče ne bo poskrbel za obvarovanje mladih gozdnih sadik (beljenje vršičkov) in bo divjad zato naredila spet precej škode. In nenazadnje se je treba končno resno lotiti tako imenovanih migracijskih tokov divjadi. Jezersko je značilno po tem, da je to nekako gibljiv revir, kamor divjad občasno prihaja in potem tudi odide. Zato tokrat tudi odločen sklep skupščine, daje treba sedanji revir razširiti. Na skupščini je bilo precej govora tudi o onesnaženosti območja. Slišati je bilo mnenja, da množični pohodi planincev k Ravenski Kočni in na Ledine motijo divjad in onesnažujejo okolje. Podoben problem je tudi helikopter ob reševalnih akcijah in varovanju meje. Kar zadeva množične pohode planincev, le-ti ne bi smeli biti problematični ob pravem "planinskem obnašanju", veliko večji problem, kot je helikopter, pa so najbrž letalski koridorji na tem območju, ki jih ni malo. Analize namreč govorijo, da letalo v eni uri porabi zaradi izpušnih plinov toliko kisika, kot ga v eni uri proizvede gozd na 10 hektarih. Na "koridorsko" preobremenjenost in škodo pa nenazadnje kaže v tem delu tudi onesnaženost; saj je po zadnjih podatkih reka Kokra celo bolj onesnažena kot Sava v Kranju. Kar pa zadeva "družinska pravila oziroma kriterije", so na skupščini načeli precej "občutljivo" temo; namreč kazni, če lovec odstreli kronskega jelena. V takšnem primeru se po sedanjih pravilih lovcu odvzame orožje in lovska oprema. To med lovci povzroča precejšen preplah. Tako so na seji skupščine menili, da so ti kriteriji preveč zastrašujoči. Posebej še, če velja stališče, da ima polje vendarle prednost pred divjadjo... • A. Žalar Oživljanje storitvenih dejavnosti Radovljica - Prebivalci stanovanjskih naselij v Radovljici so se še pred nekaj leti upravičeno pritoževali nad skromno ponudbo storitvenih dejavnosti. Zdaj je že vse manj razlogov za to. Res je, da so se v Radovljici in tudi po drugih krajih pred časom najprej začeli pojavljati manjši zasebni gostinski lokali. Tem so potem sledile posamezne trgovske prodajalne. Zadnje čase pa je vse več obrtnih oziroma storitvenih delavnic. Ena takšnih je tudi v Pasaži, kjer je popravljalnica vseh vrst ključev, najsodobnejših ključavnic za stanovanja, blagajne, avtomobile... Tu se zdaj dobijo tudi najnovejše nevlomljive ključavnice KESO 2000. Za vse te storitve so doslej Radovljičani morali v Kranj ali pa celo v Ljubljano. • (jr) Pirhi in šale Kranj - Konec minulega tedna sta bili v Domu društva upokojencev v Kranju dve na pogled povsem različni prireditvi. V soboto, 30. aprila, so ocenjevali najlepše pirhe. Pred umetnikom Milanom Batisto se je nabralo kar 50 lepo obarvanih. Kasneje so dobili tudi imena, najlepše pa je komisija nagradila. V nedeljo pa so pregledali pošto, ki se je nabrala v nabiralniku na račun prvo-aprilskih potegavščin. Tudi teh pisem se je nabralo kar precej. Med 35 je komisija 15 najboljših oziroma najbolj domiselnih nagradila. • (ip) ni sro0fe2^i,0metrrV krajevni sk«P"osti sami vzdržujejo. L3-vas BrebovJo"0. C'J° Ured,tw 400 metrov do,^a ^ ške, ali bomo vodovode razdelili, ali pa vse skupaj skušali p"; nuditi Komunali. Pred desetin" leti bi vodovod lahko oddali K«; munali pa ga nismo hoteli. Zdaj pa kaže, bojim se, ravno obra'' no...," je razmišljal Ignac Bu"-Pa vse bi še nekako šlo m D1 potrpeli, se dogovorili, spej: zumeli, tudi glede dvorane, zaradi pomanjkanja denarja kot okostje čaka na boljše čase, če ne bi bilo te nesrečne ceste Todraž - Lučine. Osemkrat na dan vozijo po njej avtobusi v dolino. Edina zveza jim Je v Gorenjo vas, Škofjo Loko-; Menda so v občini načrtoval' pripravo projektov in na ta način svoj delež k republiškemu dinarju. Vendar... Zdaj jih v krajevni skupnosti skrbi, da W> tudi letos ostalo le zgolj p« se enem odmevu iz Doline miru. kakršnih je bilo v zadnjih desetih letih o tej cesti že nič koliko... • A. Žalar Ignac Buh "Zadnje čase se precej ubadamo z vodo. Z vodovodom gospodari kar svet krajevne skupnosti. Ko smo v preteklosti imeli nekajkrat težave zaradi okvar na vodovodu, smo iskali nova zajetja in krpali okvare. Danes pa je tako, da se bomo morali usesti skupaj in se resno pogovoriti. Ali bomo vodo plačevali toliko, da bomo lahko pokrivali stro- Boljša organiziranost Kranj - Sredi minulega tedna so na sestanku predsed . gorenjskih občinskih turističnih zvez precej govorili o bo' J učinkovitejši organiziranosti zvez in turističnih društev, r ^0 pa so govorili tudi o nekaterih skupnih akcijah, med kateri s tudi 22. srečanje gorenjskih turističnih delavcev, ki ga ^os^u§tv0 pripravili občinska turistična zveza Kranj in Turistično o .j. Cerklje. Društvo v Cerkljah letos praznuje dva pomembna leja in sicer 30-letnico delovanja in 25. otvoritev cvetlične ve v začetku meseca julija. Srečanje gorenjskih turističnin ^ cev pa bo konec avgusta pod Jenkovo lipo v Dvorjah Pr kl-»ah- H3rienjuv Ko so na posvetu razpravljali o turističnem gospoaaij^ ^3- minulem letu, so ugotovili močan padec v turizmu; razen _ost jih, kjer so turistično informativno in propagandno dej ga. "vzeli v svoje roke" in preko osebnih zvez poskrbeli za &°^jnarja zlog je v tem, da smo za tujega gosta zaradi precenjenega yali, bili še vedno predragi. V zvezi s turistično takso pa so ugo 0<;it- daje zakon tik pred sprejemom. V prihodnje naj bi .D''^Pr j^aja- vena taksa republiški vir, krajevna taksa pa vir Pr'rl0°/ca.0 tak' Za počitniške hišice takse niso predvidene. Sicer pa se bo se zbirale na posebnem računu izven občinskega prora^^ %, Nakazane in tudi že poudarjene možnosti za ureditev bo('°. j^ti"* tra - Ko smo sredi minulega meseca z absolventoma ar g {r Renatom Repšetom in Damjanom Toporišem na podlagi j^nj' ziskovalne naloge o Problemih oblikovanja naselij in jede^ oSto('f ski občini ugotovili nekatere "nasilne" posege v dosedanje^ ^ sko oblikovanje naselij (za primer smo pokazali tudi Se |a|ik° je središče popačila trgovina), smo slišali pripombo, da .(jtrjšnJ(' pokazali tudi kraj, ki pa morda vendarle že ima osnove za1 s(flo prijaznejšo prostorsko razporeditev naselja. Enega ta tre"", pred časom že pokazali, sicer resda v Pritožni knjigi zar ne neurejenosti, vendar pa je prav "sanacija" te neurejen prjii-lepa osnova za prijaznejšo ureditev. To je križišče v Zg°r J uredj' ku. Izrazito nakazane in tudi že poudarjene lepe m0*n.°janes Pr • tev bodočega centra in trga pa ima v kranjski občim o tovite^ dvor (na sliki). Preddvor pa hkrati tudi potrjuje še ene> ug oS„oVfl tam, kjer je bil že doslej navzoč navdih turizma, so n1 -e n*J značilnosti prave prostorske podobe urejene vasi pog°-manj načete... - A. Ž. foto J. Cigler Petek, 5. aprila 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran mmmmmnGLAS Dr. D rago Petrič Zdravstvo je bilo predolgo zastonj Zdravstva ne omejujejo zgolj zaradi letošnje proračunske suše, pač pa zaradi nekaj let sta-r,n dokazov, da je prerazkošno. lga Petriča, vodjo enote r publike upr ve za drav^ stveno varstvo v Kranju, prišli povprašat za ^mentar J « V Nravstvenega ministrstva glede racionalizacije, se^jeravnoKa dal s tistimfcemur po vrsti očitajo, da ukrePom.^anDJakapravi, da so >no utemeljitvijo redukcije zdravstva namreč. Sicer pa p ■ , "trokovne raziskave narejene že nekaj časa, le da ležijo v p. Kako na ukrepe gledate skozi gorenjsko prizmo, glede na dejstvo, da je gorenjsko zdravstvo zaradi večletnega poprejšnjega varčevanja po standardu pod povprečjem Slovenije? »Ravnokar delam analizo o, standardu gorenjskega osnov-1 nega zdravstva, ki je po zrno-gljivosti 20 odstotkov pod republiškim povprečjem. Ne glede na vse to pa obseg dela pada. Obremenitev v ambulantah Je v 12 letih tudi padla za petino, tako da je dosegljivost ljudem večja kot tedaj. Bolnišnična dejavnost, ki poje polovico Vsega zdravstvenega denarja, je značilna po visoki stopnji hospitalizacije. Zlasti so izstopajoča nekatera območja, saj se hospitalizacija velikokrat ravna Po možnostih: kolikor več je Pastora, toliko večja je hospitalizacija. To je včasih veljalo *a Jesenice, dokler bolnišnice niso v toliki meri koristile dru-&e gorenjske občine, potem pa *m° z raznimi ukrepi zmanjša- Posteljnih kapacitet je pre-Vec- saj je zadnja leta v Slove- niji zasedenih le 80 odstotkov zmogljivosti, ponekod celo manj, bolnišnice pa si prizadevajo obdržati čimveč pacientov. Zlasti so slabo zasedeni pediatrični in pulmološki oddelki. Ker so zmogljivosti v zdravstvu že nekaj časa nad materialnimi možnostmi države, se odločajo za ukrepe, kakršno je zmanjševanje kapacitet in zapiranje nekaterih bolnišnic (Brežice, Sežana, Topolši-ca). Ne le za majhne bolnišnice, ki se jim močno zmanjšuje obseg dela, tudi za Klinični center bi kazalo opraviti racionalizacijo. S 4000 posteljami je tudi ta dosti prevelik, v Sloveniji bi bilo za klinične primere dovolj tisoč postelj, ostali del pa bi bila regionalna bolnišnica za Ljubljano in Gorenjsko. Pod vprašajem je tudi dejavnost Golnika, če ugotavljamo, da so precenjene zmogljivosti pri zdravljenju pljučnih bolezni. Očitno se bo moral Golnik bolj usmeriti v internistiko.« Kaj pa gorenjski porodnišnici? »Jesenice bi se bolj ukvarja- Pr estno pismo kranjskih upokojencev Pravice upokojencev pod vprašajem Kranj m» J Pfihai • rca." Zadnje mesece na dnevni red skupščinskih zasedanj i'> in s^J0 tU<*' zadeve ° pravicah in položaju upokojencev v Sloveni-Ho šjrxC^,r P° n'trem postopku, ne da bi bilo pri tem prej zagotovlje-ijianj e .^delovanje upokojencev. V ospredju so predlogi, ki bolj ali c*v. v . v r'to postavljajo pod vprašaj dosedanje pravice upokojen-v poko^a-'e^u marca ie na iak način skupščina sprejela spremembe okoij 20 S^em zakonu, ki naj bi v končni posledici povzročil za Uvrš£„ . °dst°tkov nižje pokojnine. S tem zakonom so upokojenci jeu,ke \v skuPino 400.000 Slovencev, ki prejemajo previsoke presom h » "a kr't'čno gospodarsko stanje, ugotavljajo v kranj-uPokoirustvu upokojencev, ki so, zgroženi nad takim odnosom do stn0 plsn*,0^' skuPŠčini in izvršnemu svetu Slovenije poslali prote- priznartiaH0kdo Je P"PravlJen '• aa je današnja upoko- Jetiska svojih ^en?raciJa nosila na Povoin c'n najtežje breme svoii h fa razvoJa in da je v lct) nS°,Vni dobi (35 ali 40 '.Plačala vse Kor tr.Kl. 2ga kolikorTru VSC PrisPevke za Jega j;, p lko mirno jesen svo- namne,JenJa,« pišejo. »Torej sta nič« a ne nova ob,ast ni-yarn0 k P°k'onili, kar dobi-zasluž ot Pokojnino, so naša nevedam? sredstva- Razna spre-Jericev t 0 Pravicah upoko-Uuuje Kr^PUo občutek, da so ^okoiillzP°lnitvi pogojev za državJ'ev postali nekakšni ,breme h p°dP'ranci", ki so v anJamoUZ7 e' To odločno od" • Zavedamo se težav, toda rešitev ni v vedno večji nezaposlenosti in bankrotu gospodarstva, temveč v spodbujanju razvoja. Tu nam manjka moči in sposobnosti, le da upokojenci za to ne nosimo krivde. Zato protestiramo zoper način urejanja upokojenskih zadev, vladi pa priporočamo, da se resneje začne ukvarjati z reševanjem gospodarstva.« S takim mnenjem se delegati, zbrani na letni konferenci Društva upokojencev Kranj, ki zastopajo 4000 članov, pridružujejo številnim protestom upokojencev in njihovih društev. To je očitno postal način političnega boja teh ljudi zoper organe oblasti. K STIK B^J h veroizpoved rrnularfra?uJe' a'' ludi v kranjski bolnišnici za ginekologijo na 0(1 nJe Pori' l 83 ^enska izP0,I»> preden ji naredijo splav, zahtevajo Vse°uje ob ° veroi/Povedi- Slišala je namreč, da to vprašanje n'ki.J °Drazec, ki ga delijo ženam na ljubljanski ginekološki kli- 0 °rja j2 g m ?mp povprašali Nado Mihajlovič, pomočnico direk §°Varja na Ce za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Od-re vP'ivati "k da.na vse°ino formularjev njihova ustanova ne mo-^ ySo si0' J'n dobU° z ljubljanske klinike. Obrazci so enotni !Ve o vero-VeniJO- y Kranju sicer novih, ki vsebujejo tudi vpraša-c ^e starih!dP°Ved'' preJšnJ' mesec še niso uporabljali, ker so ime-.'entkami ?0V?'J, tako da odmevov na novost med njihovimi pa-?? n°ve v w bil°' Nado Mihajlovič smo še vprašali, kako so iyavniki ohi • ornenJenih formularjev razpoloženi njihovi j Je> da ver ■ mla da raznčno' vendar v glavnem delijo mne-stvar n °.lzP°ved ni tisto, kar naj bi zanimalo ginekologa. To i PacientVentkine intime. cT°Ved Se odločitev za splav in morebitna krščanska vero-d rtiedicirfv"131^3 res ne sk,adata>toda izpostavljati to na obraz-9 Se s spla JJstanove res ni najprimerneje. Le pomisel: o tem, le z ginekologijo, izpraznjene kapacitete pa bi uporabili za internistiko in kirurgijo, česar nam na Gorenjskem manjka.« Ukrepi nam obetajo tudi spremembe v zdravstveni participaciji. Kakšne? »Kadar je normalni standard, pravijo, da mora biti participacija tako visoka, da predstavlja 15 odstotkov stroškov zdravstvene storitve. V svetu povsod obstaja kot varovalni mehanizem, da ljudje po nepotrebnem ne hodijo k zdravnikom. Tudi se ne da zavarovati zoper participacijo, da bi denimo zavarovanec povečal premijo. Participacija obstaja tako kot pri zavarovalnici nekakšna odbitna franšiza. Ponekod v svetu velja, da participacijo nehaš plačevati, ko dosežeš neki letni limit, da ne udarja ves čas po istih ljudeh. Kronični bolniki denimo ne bi mogli v nedo- gled plačevati zdravil. Predlog ministrstva je, da se krog plačnikov participacije razširi, razlog za oprostitev je lahko le socialni, ob tem nemara ne bi bilo treba povečati zneskov participacije.« Torej bi bilo po merilih, ki veljajo tudi v sociali, participacije v prihodnje oproščenih kakih 20 odstotkov ljudi? »Nekaj takega. Zdaj je je oproščeno od 50 do 70 odstotkov ljudi. Med njimi cele skupine ljudi, denimo borci. Vojni veterani so povsod zavarovani, vendar to v svetu bremeni proračun in ne zavarovanje, drugič pa oprostitev ne velja za vse stvari, temveč le za tisto, kar je posledica vojne.« Zdravstvo je zdaj odvisno od republiškega proračuna. V kolikšni meri ga še financirajo občinski? »Občinam na Gorenjskem je prepuščen delež financ za kadrovski razvoj, nujno vzdrževanje, razvoj informacijskega sistema, za nabavo rentgenskih aparatov (lani se je z njim opremila jeseniška bolnišnica, letos Golnik), v občinah so ostala tudi vsa nadomestila.« Koliko so po občinah, sodeč po finančnem deležu, naklonjeni zdravstvu? »Različno, od 0,30 odstotka prispevne stopnje v Škofji Loki, do 0,66 odstotka na Jesenicah.« • D. Z. Žlebir Usklajene preživnine S 1. aprilom so se povečale preživnine. Vse preživnine, valorizirane s 1. januarjem letos in tiste določene decembra lani, se povečajo glede na rast življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v obdobju december - februar, in sicer za 18,4 odstotka. Preživnine, določene januarja letos, se zvišajo za 15,5 odstotka, februarja pa za 9,1 odstotka. Planinski izlet na Vrsnik in Sivko Planinska sekcija pri društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje narave na izlet na Vrsnik in Sivko nad Žirmi. Pohod je del transverzale. Zbrali se bodo v četrtek, 18. aprila, ob 8.40 na avtobusni postaji v Kranju, od koder se bodo odpeljali v Škofjo Loko in ob 9.15 naprej v Žiri. Nezahtevne hoje na Vrsnik in Sivko je od tam za štiri ure in pol. Oprema naj bo lahka, planinska. Vračali se bodo z rednim avtobusom iz Dobračevega. Izlet bo vodil planinski vodnik Franc Ješe. IZBRALI SO ZA VAS ra 0DravvOn! morda tepe tudi veroizpoved prav»ti, si nihče ne beli glave. • D. Ž. zdravnika, ki ga PARTNER - KONSIGNACIJSKA PRODAJALNA KRANJ Koroška cesta 2 - tel.: 064/216-461 /348 IDEAL - KONSIGNACIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA Wolfova8-tel.:061 216-320 TVC0L0R S0NY TRINITRON Model CTVKV 2184 GET TELETEXT 54 cm DEM 899.- 4- DIN 7.998,70 Model CTVKV 2584 GE EKRAN 63 cm DEM 999.- + DIN 8.888,40 Model CTVKV 2584 GET TELETEXT 63 cm DEM 1212.- DIN 10.783,50 -j^p"**"" POMISEL Druga plat tujih zgledov Da bo zadoščeno racionalizaciji v slovenskem zdravstvu, bomo na Slovenskem zmanjšali bolnišnične zmogljivosti, nekatere -bolnišnice pa bomo celo ukinili. To je le eden od prijemov, ki skuša v zdravstvu uravnovesiti potrebe z gmotnimi zmožnostmi. Med predvidenimi ukrepi je previdno govor tudi o gorenjskih porodnišnicah, menda pa bodo strokovni presoji podvržene prav vse slovenske porodnišnice. Na Slovenskem ima bolnišnico (nemara pa tudi porodnišnico) že domala vsako občinsko središče, kar je precej boljši standard od srednjeevropskega, kjer tovrstne zdravstvene ustanove gradijo od 100 do 150 kilometrov vsaksebi. Vendar pri nas visokemu (zunanjemu) standardu navkljub v primerjavi z Evropo nismo nič bolj zdravi, pa tudi nič več rojstev se nam ne primeri. V preteklosti smo pač prisegali na policentrični razvoj in k temu je sodila tudi bolnišnica v vsakem malo večjem kraju. Nočem reči, da je treba zdaj pri nas pozapreti vse bolnišnice znotraj radiusa sto kilometrov, da bomo po (ne)dostopnosti do bolniške postelje bližji Evropi, prav gotovo pa ne bo mogoče obdržati vseh, ki so jih v času navidezne blaginje ob državnih praznikih slovesno predajali namenu. Tuji zgledi, še zlasti če so umerjeni po merilih svetovne zdravstvene organizacije, pa so lahko le eno od meril racionalizacije. Spominjam se že pred leti pogosto izrečenih zamisli, kako bi racionalizirali bolnišnice, zmanjšali ležalno dobo in pocenili tovrstne storitve. Ena od njih je bila tudi uvedba »one-day-surgery«, enodnevne operacije, kakršne poznajo na tujem. Za preprosto operacijo naj pacient ne bi poležaval ves teden v bolnišnici, pač pa naj bi ga naslednjega dne odpustili v domačo oskrbo, kar bi bistveno znižalo stroške bolnišničnega obratovanja. Toda ob naši današnji organizaciji zdravstva ta stvar ni ravno lahko izvedljiva. Ko bi iz bolnišnice odpuščenega bolnika še nekaj naslednjih dni prihajal na dom obiskovat družinski zdravnik (ki smo ga pri nas »ukinili« že leta nazaj), bi bila druga pesem. Ali ko bi se tudi pri nas kakor na tujem v podobnih primerih, bolnik po operaciji iz bolnišnice preselil v bližnji hotelski kompleks, kjer bi po tržni ceni plačal bivanje, zdravnik iz bližnje bolnišnice pa bi ga obiskoval na račun zdravstvenega zavarovanja. Podobne misli so se utrinjale tudi v zvezi s porodništvom. Zakaj se tudi pri nas ne vračamo na porod v domači postelji? Odsotnost družinskega zdravnika tudi tu ne govori v prid domačijske porodne idilike. Enako odsotnost babic, kijih na Slovenskem nič več ne izobražujemo v specialni srednji šoli, ki jo je ustanovila še Marija Terezija, ukinilo pa usmerjeno izobraževanje. • D. Z. Zlebir VESTI Izlet preddvorskih upokojencev Društvo upokojencev Preddvor bo v soboto, 27. aprila, priredilo izlet. Ob 6. uri se bodo odpeljali iz Preddvora, krenili skozi Ljubljano do Škofljice mimo Turjaka do Ribnice (ogled cerkve in muzeja), nadaljevali do Kočevja (ogled cerkve), nato jih bo pot vodila skozi Delnice prek Jelenja na Grobničko polje. Ogledat si pojdejo romarski Trsat, odepeljali se bodo do Reke in na Rupo, kjer bo kosilo. Nato bodo nadaljevali pot skozi Knežak mimo Postojne in Logatca do gradu Bistra (ogled tehničnega muzeja) in se potem vrnili domov. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva od 10. do 17. aprila, in sicer vsako popoldne, razen nedelje, med 17. in 18. uro. Pohitite s prijavami, ker je število potnikov omejeno. Če bo prijav premalo, izleta ne bo. Svetujejo ostarelim in invalidom Ostarelim in invalidom, ki težko pridejo po nasvet na Center za socialno delo na Jesenicah, z marcem svetujejo tudi po krajevnih skupnostih. Občani krajevnih skupnosti Staneta Bokala, Cirila Tavčarja in Mirka Roglja - Petka se lahko zgla-sijo v svetovalnici ob ponedeljkih od 11. do 13. ure. Za občane ostalih KS pa je svetovalnica organizirana v njihovi krajevni skupnosti po naslednjem razporedu: prvi torek v mesecu v KS Podmežaklja, Planina pod Golico in Edi Giorgioni, drugi torek v mesecu v Žirovnici in Blejski Dobravi, tretji četrtek v mesecu na Hrušici, v Kranjski Gori in Ratečah, prvi četrtek v mesecu v krajevni skupnosti Sava in četrti četrtek v Mojstrani. OBVESTILO Rdeči križ Kranj vabi krvodajalce na odvzem krvi, ki bo v Ljubljani, na Zavodu za transfuzijo krvi po razporedu: Torek, 9. aprila 1991 Ob 7. uri - Gimnazija Kranj - pred Hotelom Creina Ob 8. uri - Britof - pred trgovino Živila Ob 9. uri - Podbrezje - na AP.Podbrezje Ob 10. uri - Mavčiče - na vseh AP - Mavčiče, Breg, Praše, Jama Sreda, 10. aprila 1991 Ob 6. uri - Bitnje - vse AP v Bitnjah Ob 17.15. uri - šola Iskra - pred šolo Ob 8. uri - Center - pred Hotelom Creina Ob 9. uri - Planina - pred KS Planina, C. 1. maia 5 četrtek, 11. aprila 1991 Ob 6. uri - Kokrica - AP pri Laknerju in vse AP na Kokrici Ob 7. uri - Kokrica - AP pri Laknerju in vse AP na Kokrici Ob 8. uri - Vodovodni stolp - pred gasilci Ob 9 00 - Gorenja Sava - AP pred trgovino Živila Ob 9.30 uri - Planina - pred KS Planina, C. 1. maja 5 Petek, 12. aprila 1991 Ob 6.30 uri - Gorice - AP Gorice Ob 7. uri - Vodovodni stolp - pred gasilci Ob 8. uri - Trstenik - na AP Trstenik Ob 8. uri - Stražišče - AP pri cerkvi Ob 9. uri - Stražišče - AP pri cerkvi Ob 9.30 uri - Naklo - vse AP Naklo Ob 10. uri - Naklo - vse AP Naklo Ob 11. uri - Podblica - AP Podblica Vabljeni so vsi, ki želijo dati kri, čeprav niso prejeli vabil, dobili jih bodo ob odhodu! Po darovanju krvi vas vaša organizacija Rdečega križa vabi na skupno kosilo. Prisrčno vabljeni! Rdeči križ Kranj ODMEVI Opozicija ali protiopozicija Glas, 22. marca 1991 Že v nekaj številkah Glasa se ponavlja trditev o hrezplodnosti delovanja občinske skupščine. Če se ozremo nazaj, vidimo, da te trditve žal držijo. Občinska skupščina na vseh svojih dolgoveznih zasedanjih praktično v vsem letu dni ni sprejela nič pomembnega, odločujočega za usodo prebivalcev občine. Kranjske fane, spremembe grba, določitve častnega občana in raznih poročil pa ne štejem med pomembne zadeve. Edina svetla izjema je sprejetje proračuna. V člankih razni avtorji (Mlakar, klub SDZ, izmišljeni Jeraj) za takšno stanje krivijo opozicijo, zlasti dve (tudi nasploh) najmočnejši stranki v občinski skupščini SDP (stranka demokratične prenove) in LDS (liberalna demokratska stranka). Odborniki teh dveh strank naj bi na zasedanjih skupščine nikakor ne doumeli, da so predlogi s strani oblasti (Demosa) splošno koristna stvar in zato pač take predloge minirajo. Torej za skupščinske in tudi drugačne neuspehe ni kriv Demos, ampak opozicija, ki noče nekritično sprejemati njihovih predlogov. (Tudi drek v zlati škatlici je navzven lep, dokler ne prideš do bistva). Piko na i pa je postavil odbor-niški klub SDZ (Slovenska demokratična zveza) v članku »Opozicija in protiopozicija« s tem, kot trdi, da je cilj opozicijske koalicije, da na vse možne načine ovira delo skupščine in oblasti, da bi na ta način dokazala nesposobnost Demosa, vodstva skupščine in izvršnega sveta. Končni cilj pa je vse te spod-nesti, in se povzpeti na oblast. Poleg tega pa, joj prejoj, dva predsednika klubov Aleksander Ravnikar in Ras tko Tepina s pomočjo svojih strank (kot da so stranke orodje v njunih rokah) gospoda Grosa na vse možne načine smešita, blatita, ponižujeta in pri tem celo lažeta. Da bi bila mera polna, jima pri teh nizkotnih ciljih služijo celo »neodvisni novinarji«. Vse to pa počneta, ker na volitvah nista uspela, torej iz golega maščevanja oz. nevoščljivosti. Ne vem sicer, kaj hoče klub SDZ s takimi članki doseči, vem pa, da je razmerje sil v skupščini (pa ne samo v skupščini) tako, da se z aroganco, zmerjanjem. podtikanjem, odvzemanjem besede, protiposlovniškim ravnanjem itd. ne da doseči ničesar, oz. zelo malo, kar dokazujejo tudi zasedanja skupščine. Torej zreducirati neuspešnost delovanja skupščine na te vzroke, kot jih ugotavlja klub SDZ, je smešenje bralca in s tem tudi volilca. Smešenje v tem smislu, ker v resnici verjamejo, da bo takšnim tezam bralec nasedel. Menim, da je nesporno, da je cilj vsake stranke, da se po demokratični poti povzpne na oblast, in ne vem, zakaj naj bi bile stranke izven Demosa izjeme. Da opozicijske stranke (koalicija obstaja le v glavah članov SDZ kluba) z oviranjem dela vodstva skupščine, izvršnega sveta in Demosa skušajo dokazati njihovo nesposobnost (beri nesposobnost tistih, ki imajo odločilno vlogo), pa ni res. To je isto kot hi dokazovali, da je voda mokra. Oni so nesposobni, razen častnih izjem'. Pri tem pa se obnašajo, kot bivše služkinje, ki so postale gospe in za katere se ve, da so hujše, kot katera koli prava gospa. Tudi gospoda Grosa ni treba nič smešiti ali kaj podobnega, saj to v največji meri počne kar sam, s svojimi cirkusant-skimi nastopi in izjavami. Da se zaradi njega vesoljna Slovenija iz Kranja in Kranjčanov dela norca, pa je razvidno iz tega vica, ki kroži okoli po Sloveniji. »Zakaj sta kot poskusni občini, glede denacionalizacije izbrani Lenart in Kranj'.'« »Zato, se trdi v vicu, ker je prva najrevnejša občina, druga pa najneumnej-ša.« Pri tem pripovedovalci vicev v prvi občini vidijo dejstva, v drugi pa vodstvo. Ko sem že ravno pri tem, me zanima, kdo je pooblastil gospoda Grosa, da iz Kranja dela belo miško, kdo ho kril stroške tega eksperimenta, in na podlagi katerih predpisov, bo tekla poskusna denacionalizacija. Menim, da se je treba takšnim eksperimentom upreti in uporabiti vse skupščinske in pravne poti, ki so na razpolago in tudi na ta način doseči, da Kranj ne bo najneum-nejša občina, ampak normalna občina, v kateri se sicer nasprotni interesi usklajujejo z dogovori, ne s preglasovanjem, predvsem pa na pravni podlagi. Da se to da, je dokazal izvršni svet, glede usklajevanja pripomb okoli občinskega proračuna. Upajmo le, da to ni prva lastovka, za katero vemo, da še ne pomeni pomladi. Na koncu bi odgovoril še ti- stim piscem tipa Mlakar in neobstoječi Jeraj itd., ki se ne upa podpisati s pravim imenom, očitno pa sta nosilca miselnosti, ki pelje tja, kjer smo (so) že bili. Takim bi rekel tole: »Angelčki so, kot učijo pri verouku beli, vendar »ta bel«, niso (bili) angelčki,« ali blagor ubogim na duhu. Stane Boštjančič Judeževa kupčija ni uspela Pred zasedanjem skupščine občine Kranj 27. marca 1991 so z dodatnim materialom za sejo dobili tudi pirhe in čestitko za velikonočne praznike. Čestitko so podpisali sami bivši komunisti (opozicija). Eden od poslancev je dejal, da to darilo jemlje kot darilo spreobrnjenih grešnikov, katerih sta Jezus in cerkev zelo vesela. Sam sem se ob tem spomnil na Kristusov evangelij. Matej (LK 6, 43 - 44): Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trna ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Kaj naj bi pomenila Judeževa kupčija s pirhi, je opozicija pokazala že na ločeni seji zbora KS. Prišli so s pobudo - predlogom, naj zbor KS izglasuje nezaupnico tajniku občine. Svoje pobude niso utemeljili praktično z ničimer. To je bil že večkrat ponovljen napad na tajnika, da hi odstopil, da bi njegovo mesto zasedel njihov član. (Boj za oblast.) Kdo »pikira« na to mesto, pa je javna skrivnost. V burni razpravi na to pobudo se je vsul velik plaz očitkov na opozicijo in se jih v tej rubriki ne da opisati. Kako neslavno seje končala ta Judeževa kupčija s pirhi, pa je pokazalo glasovanje v zboru KS. Vsi smo glasovali proti, nihče za. Na skupnem zasedanju ni bilo nobene idile več. Nad veliko večino v skupščini je visel Damo-klejev meč o dogajanjih na Zboru KS. Predsednik Skupščine občine se je po službeni dolžnosti zahvalil za pirhe. Takoj po sprejetju proračuna je prišla zopet na dan opozicija s podlo Judeže-vo kupčijo, naj se predsedniku Skupščine občine izglasuje nezaupnica. Tudi ta je doživela popolni fijasko - neslavni konec. V razpravi so bili glasno opozorjeni, kako nizko se spuščajo v boju za oblast, za svojo nemoralo, za svojo nekulturo. Ne zavedajo se, da se vsak pameten človek prilagaja svetu. Nespameten pa hoče na silo svet prilagoditi sebi. Precej poslancev je zapustilo zasedanje. Ostalo nas je še vedno toliko, da smo z veliko večino zavrnili Judeže vo kupčijo. Pri sprejemanju proračuna je TRGOVINA DOM ŽABNICA IN H0W \0r\ TRGOVINA ELTRON ŽABNICA Vam na enem mestu nudita ugodne nakupe za: • GRADBENI MATERIAL od temeljev do strehe • BARVE IN PREMAZE jupol, gašeno apno, lesni premazi... • VODOVODNE INŠTALACIJE« ventili, fitingi, cevi, PVC program,.. • CENTRALNO OGREVA- < NJE peči, bojlerje, črpalke, regulacijo... • ELEKTRO MATERIAL ^ žice, stikala, doze, fleksi cevi... ZAGOTAVLJAMO VAM: • Široko paleto artiklov po konkurenčnih cenah t Ugodnosti pri nakupu materiala po vašem spisku • Možnost količinskih in gotovinskih popustov • Organiziranje prevoze na vaše gradbišče OBIŠČITE ALI POKLIČITE NAS IN SKUPAJ BOMO IZPOLNILI VAŠE ŽELJE! tel. / fax, 064/44-539 bila zadovoljna in soglasna predvsem opozicija. Bili so namreč sami »arhitekti« pri usklajevanju, delno tudi že pri osnutku proračuna. Za sebe so odrezali tako velik kos potice (proračuna), da bodo mirno in brezskrbno živeli celo leto. Sredstva imajo zagotovljena v proračunu. Nam je bil ta proračun vsiljen iz strani Izvršnega sveta, da se ne da nič spremeniti. Na koncu samo dve primerjavi. Če političnim organizacijam prištejemo še borce in rezervne oficirje se v proračunu enačimo s krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti predstavljajo več kot 50.000 ljudi. Politične organizacije predstavljajo samo nekaj sto ljudi, v proračunu pa se enačimo. Drugi primer: telesna kultura porabi za svoje zaposlene kar precej več sredstev iz proračuna za svoje plače kot vse krajevne skupnosti. Krajevnih skupnosti je 46. V TKS pa je 38 zaposlenih. V celoti TKS z investicijami in objekti porabi 8 do 10-krat več sredstev kot KS. Predstavnik KS trdi, da se s tekmovalnim in rekreacijskim športom ukvarja 52 odstotkov ljudi. To nikakor ne drži. Če greš nekajkrat na smučanje, drsanje ali kopanje še nisi športnik ali rekreativec. Poleg tega pa moraš za vsako stvar sam plačati drago vstopnino. TKS pri tem nima nič, morda celo dobiček. Poslanec Zbora KS Ivan Mlakar Liberalna stranka GAULOISES BLONDES petek, 5. 4. 1991 torek, 9.4. 1991 MARTA ZORE in skupina AKADEMIK NAJAVUAMO direktni prenos oddaje VIDEO NOČTV Slovenije, petek, 3.5. 1991 Club je odprt vsak dan od 21. 03. ure, nedelja in prazniki zaDrto GAULOISES BLONDES CLUB, Kranj (v Hotelu Creina) tel.: 064/213-650 zavarovalnica triglav, d. d. OBMOČNA ENOTA KRANJ 15 64001 KRANJ, Oldhamaka 2 objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za opravljanje naslednjih del: - sklepanje premoženjskih zavarovanj, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v z stopu JESENICE - PLAVŽ. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec pole9 splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje ■ - da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljen smeri (V. oz. IV. stopnjo), - eno leto delovnih izkušenj, - starost najmanj 18 let, (moški odslužen vojaški rok) - veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi, - da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje, napi sane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d. Ljubljana Območna enota Kranj, Oldhamska št. 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek vljenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogoje Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roK Alojzij Žibert 27 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Bili smo že blizu obrežja, tokrat pa me je eden od plavalcev, ki se je verjetno utapljal, zgrabil za nogo. Seveda se je to na amfibiji poznalo in oficirji so me zopet udarjali po rokah. Nisem mogel več vzdržati in sem popustil. Ostal sem v vodi in ponovno me je obiskala sreča. Do mene je priplavala precej široka deska, ki sem jo hitro pograbil. Z njeno pomočjo sem prišel do brega, na romunsko stran. Bil sem tako srečen zaradi svoje rešitve, da sem padel po tleh, poljubo-val zemljo in jokal od veselja, pa čeprav sem imel razmesarjeni obe roki in tudi obraz sem imel ves krvav. Prav gotovo mije tudi tokrat kakor že tolikokrat doslej Marija ponudila svojo rešiteljsko roko. Pri pristanku na romunski strani so nas takoj mobilizirali nemški oficirji in dali nalog, da moramo ščititi breg reke in tako omogočiti prehod ostalim. V tem času je plavalo prek reke stotine splavarjev, na drugem bregu reke pa je bilo še več tisoč vojakov, ki je čakalo na prehod. Tam je bilo tudi več sto motornih vozil, tovornjakov, avtomobilov, motorjev, oklopnikov in podobno ter ogromno težkega orožja. Bili pa so tudi številni avtomobili, ki so evakuirali bolnice, mnogo konjskih vpreg, kuhinj in drugega prateža. Naslednje jutro je bilo v vodi zopet ogromno plavalcev. Tokrat pa so ob toku reke pridrveli ruski kozaki na konjih, zaplavali v vodo in med krikom in vikom vihteli sablje. Takega pokola še nisem videl. Od oficirjev so nekaj časa padala k nam povelja, naj vendar streljamo na napadalce, drugič pa zopet naj ne streljamo, da ne bomo pobili naših. Nastala je strahotna zmeda in panika. Okrog poldneva so nad vso množico čakajočih, ki so pričakova- li vzpostavitve zračnega mostu ali pontonskega mostu, prek katerega bodo lahko spravljali vojake, vprežna in motorna vozila ter težke orožje, zabrneli ruski vojaški lovci. Kmalu za tem pa so se oglasili daljnometni topovi in granate so padale v vso to množico čakajočih. Avtomobili so v ognju eksplodirali, vojaki so vpili in kričali so ranjenci. Celo na drugo stran reke so se slišali obupni klici na pomoč, rezgetanje konj, kletve in molitve obupancev obsojenih na smrt v ognju. Okrog desete ure dopoldne so nad vso to tisočglavo množico vojske, ki se je iz vsega tega dela Ukrajine in Besarabije nabila v ta kot, da bi prek Romunije in Madžarske ponovno prešla na fronto, zopet zabrneli zrakoplovi. Nekajkrat so zaokrožili nad množico, morda samo fotografirali vso to bedo nekdaj slavne nemške vojske, potem pa odleteli. Kmalu so se vrnili in naenkrat je za njimi ostajalo nekaj temnega, oranžnega, nekaj kar doslej še nisem videl v zraku. Vojaki, na drugem bregu reke smo gledali, kaj neki bo iz tega. Ko pa se je barvasti oblak približal zemlji, je vsa zemlja zagorela v močnem plamenu. Kaj je to bilo, ne vem, nekateri pa so pravili, da so Rusi odvrgli fosfor. Gledali smo z daljnogledi in videli, da je gorela celo prst, ljudje, konji, vozovi. Videl sem ne samo stotine, pač pa tisoče gorečih ljudi, ki so begali okrog, padali so na zemljo, se valjali po vodi in ogleneli. Med vso to človeško bedo pa so udarjale eksplozije gorečih motornih vozil, natovorjenih z bencinom in razstrelivom. Nimam besed, s katerimi bi lahko vsaj bežno opisal vso to grozo, veliko trpljenje in masovno človeško morijo. Vojaki na drugi strani reke smo klečali, na glas jokali in se zahvaljevali Bog Materi božji za srečno rešitev. , ■ jaz Le kdo bo lahko kdaj opisal vse občutke in grozo tistih ^y^s\\h sem takrat mislil in pri sebi tudi že obračunal z življenjem. . $aj sem vzel tudi že slovo od doma in vseh mojih dragih dornac1' ^ upanja na vrnitev skoraj ni bilo več. Smrt je bila prevsalcdari' bi se jo lahko še bal. Naj bo, kakor Bog hoče. Lahko je umreti ^ med svojimi, težje v tujini med tujci. V tistih trenutkih mi Je F na misel pesem: Trpljenje videli smo v nebo vpijoče, nesrečnih bratov videli gorje. Pomagati jim ni bilo mogoče, čeprav nam krvavelo je srce. Človeku se včasih ob taki priložnosti celo poraja dvom -n previdnosti. Vse okrog je črno in zapuščeno ter izročeno na m nemilost usodi. trenute^ Stopam naprej med sovražnikovimi izstrelki in vsak pričakujem nesrečo, kakor kakega gosta. O ta strašni zaS žolnami in onostranstvom. Čudno, da more Bog tako popolno čati. preko Romunije in Madžarske skleni Umikali smo se iz obroča, ki ga je okrog naših enot ~ Rdeča armada. Del poti smo hodili peš, potem pa so nekate ke natrpali na tistih nekaj rešenih tovornjakov, katerih Z'?v (reiivo-pa niso bili ljudje, pač pa bencin v bencinskih posodah m ^a\. Na tej poti si je moral vsak pomagati sam, kakor je vedel ^ ^ Oficirji so dali vojakom popolnoma prosto voljo. Povedali so ^, da se nahajamo na ozemlju, ki pripadnikom nemške vojs^K ^effi. klonjeno. Romuni so na Hitlerjev pritisk dovolili umikajoči vevški armadi samo prost prehod preko svojega ozemlja in niC u1xSk^ Za vse tiste, ki bi iz kakršnegakoli vzroka zaostali na rtW» ozemlju, oziroma katere bi zasačili pri kakršnemkoli kazniv nju, Romuni ne prevzemajo nikakršnega jamstva. . i]pa'1 Na našem križevem potu smo prišli v naseljene *r^agd't smo, da bomo vendar naleteli na »ljudi«, ki nam bodo P°nis0 Jal' tej strahotni bedi. Domačine smo prosili jesti, toda ti nam ,ovance-ničesar zastonj, niti za nemške marke ali ukrajinske ka' fajpr Šlo je samo po sistemu »daj - dam«, za zamenjavo. Zlat p ^ ^ stan je bil naprimer vreden 3 kg črnega kruha, žepna ura ^ $\a. ha, zlata verižica 1 kg kruha in 10 kosov krompirja ali en Petek, 5. aprila 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN • GLAS Srečanje najmlajših gorenjskih gledališčnikov IZJEMNA GLEDALIŠKA "LETINA" Tudi ni nova stvar, da od časa do časa Boh. Bistrica - Da je na gorenjskih osnovnih šolah še kako 'j^ffi predstavo, ^=b|t£ na marsikateri šoli mentorji za gledališko *«"P™ ™£ *upaj «0^.11 Manj pa so «Jem veselja z republiško srečanje otroških gledaliških skupin Toda teg ason«£orenj Domu ^ A zazeleLvsem* 'G je bila tokrat, in tudi pozornosti radovljiškega ™P«na. ki e 0*l*tXm*"P™ P°vedali obi,° k°HStn,h UBotOV,teV strokoVn,ak^ gledališčem. Na okrogli mizi ob zaključku *°Jr,*aj^_-— Manj pa so vajeni takšnih j °cen, kakršnih je bilo slišati na °krogli mizi ob zaključku tokratnega srečanja v Bohinjski Ostrici. Med osmimi predsta vami, kohkor se jih je zvrstilo v enodnevnem druženju za gledališče vnetih mladih gledališ- |H cnikov so strokovni ocenjeval- Cl našli slabo besedo manj kot za tretjino predstav. Vsekakor Pa ocenjevanje predstav ni namen srečanja, ki so ga vzorno Pripravili na ZKO Radovljica °b vsestranski pomoči bistriške °snovne šole; srečanje in pogo-Vor je za mentorje pravzaprav neke vrste seminar, na katerem Pač kaže vzeti tako dobre kot manj dobre besede za svojevrstno učenje oziroma iskanje lastnega gledališkega popoto-varija, na katerega se mentorji v'sakič odpravijo, ko se odločijo za neko predstavo. Področni selektor tokratnega večanja otroških gledaliških *kluPin Gorenjske Jože Valen-Je ob letošnji uspešni beri tič _ kajpak znal lahko prostodušno prisvoje lanske občutke ob enaki prireditvi: "Lani je bilo ječanje tako obupno povpre-Cn°, kazalo je res slabo vse skuPaj. Zato pa je letošnja gledališka 'produkcija' nekaj izjemnega. Izbiral sem lahko P160 petnajstimi predstavami, kohkor so jih pripravili na gorskih osnovnih šolah, pa v mladinskih gledaliških skupi-"ah, sem je treba šteti tudi mlaje koroške gledališčnike. Toli-Ko različnih predstav glede na izbiro tekstov, vsebin in izvedb, ?' res še kdaj težko našli. Nevere predstave so bile res iz-Jenino prijetno presenečenje, P°nvale pa seveda zasluži vseh °sem predstav, ki so se uvrstile na gorenjsko srečanje. Ne gre seveda trditi, da so prav vse vi- Poleg gledališkega srečanja je bila Radovljica ta teden tudi kraj srečanja gorenjskih lutkovnih skupin. Republiški selektor Uroš Trefalt je o srečanju govoril nekoliko manj v presežnikih kot njegovi strokovni kolegi gledališčniki, saj po njegovem lutkovne predstave bolehajo na šibki animaciji - toda to ni le gorenjska značilnost, pač pa tudi slovenska. Res pa je tudi, da takšne raznovrstnosti lutkovnih predstav ne premorejo povsod, dobesedno negovano pa je tudi lutkovno občinstvo. Vsekakor se bodo najboljši lutkarji srečali na republiški prireditvi maja v Izoli. Na sliki: izjemno uspelo lutkovno predstavo so z igrico Kako sta se igrala kužek in muca predstavile kranjske Lutke čez cesto v režiji Vladimira Roosa. dene preastave nekaj izjemnega, toda sijajno je že to, da se povsod uveljavlja imenitno gledališko iskateljstvo in da praktično tako imenovano zaprašeno gledališče vse boli izginja." Približno 120 mladih iz gorenjskih šolskih in mladinskih gledaliških skupin, pa dve skupini z avstrijske Koroške, je tokrat predstavilo osem gledaliških predstav. Matildo so zaigrali mladi iz skupine Odprta marela OŠ A.T. Linharta Radovljica pod vodstvom Jakobine Bračič, kranjske Raglje z OŠ France Prešeren pod vodstvom Vike Grobovšek so zaigrali Do tiste stezice - do tam je moje, VASA NASA MATINEJA nice.VGled; 'jiČnc .'Pravih zadnjo matinejo v tej sezoni išču Tone Cufar bodo v nedeljo, 7. aprila, ob 10. Otroci si bodo ogledali pra-stVo 0 igrico Kraljevi smetanovi kolački. Pod mentorskim vod-in x Vere Smukavec in Rada Mužana je dramski krožek petega Pravf 3 razreda ob zaključku svoje dejavnosti pripravil prijetno IleJah IC°- oiroc'< k' so me^ 'etom 2 obiski na gledaliških mati-Sq , Pr'dno zbirali obeske, naj jih v nedeljo prinesejo s seboj, saj -----"Je Pripravili lepo presenečenje. Petra Momljača se je lotila skupina Modra vrtnica OŠ Trboje z mentorico Jolando Tičar, mladi igralci iz Radiš na Koroškem so z Alenko Bole - Vrabec igrali "Shakespeara" v Snu radiške noči, mladi iz Velikovca so se lotili Hiše ob pomoči režiserke Branke Bezeljak - Glazer, na osnovni šoli v Krašnji je Vera Beguš z mlado ekipo postavila na oder Sapramiško, tržiška skupina Mladinskega gledališča je pokazala, kaj znajo v Pajac-ku in punčki ob režiserskem vodenju Gabrijele Bodlaj in Sini-Ijane Knez, jeseniška mladinska skupina pa je z režiserjem Jakobom Kendo predstavila igro 2048. Če se je od lani do letos na tem najmlajšem gledališkem odru zgodil velik korak naprej, to prav gotovo ni zasluga kakšnih drugačnih pogojev, v katerih delajo šolske in druge gledališke skupine. Niti ena se namreč ne more kaj dosti pohva- liti s sceno in kostumi, saj za kaj takega enostavno ni denarja. Tudi pogoji, v katerih je treba postaviti predstavo ali z njo gostovati na sosednji šoli, včasih niso niti malo enostavni. Pa so kljub temu mladi gledališčniki znali pokazati, kaj znajo, celo več, nekateri so pokazali tudi polno mero profesionalnosti, ki bi jo od šolarjev ne pričakovali. Primer so prav gotovo tržiški gledališčniki, ki so zmogli predstavo kljub temu, da sta jim manjkala dva igralca. Sicer pa so povsod, kjer se že nekaj časa gredo gledališče, spoznali nekaj izredno pomembnega: ukvarjati se je treba z igro. Resda nekaterim mentorjem pri tem včasih nekoliko poide potrpljenje, vztrajnost opeša, še preden je morda dobra zamisel obdelana na odru, kot bi zaslužila - toda abeceda in še več od tega, je že zdavnaj osvojena. Drugim, ki izboru treh ali štirih najboljših predstav, ne sledijo ravno tesno za petami, pa kaže seveda pomagati na že ustaljen način: z nabiranjem znanja na seminarjih in v gledaliških delavnicah, za katere so jesenske teme, ki se jih bodo lotili v kranjskem Kieselsteinu, prišle do izraza prav na tem srečanju. In kaj reči ob zaključki gorenjskega pregleda najmlajše gledališka ustvarjalnosti? Vsekakor nastaja veliko dobrih predstav, ne manjka dobrih mentorjev, pri katerih pa je izjemna tudi želja še in še spoznavati pravila gledališkega jezika in kar je še posebej pomembno - pripravljenost iskati lasten gledališki izraz. Tam, kjer to že znajo, je pač zlahka videti učinke: mladi znajo predstaviti tisto, kar znajo in za kar so sposobni in česar imajo na pretek - domišljije, čudovite sposobnosti mladostne sproščenosti in še česa. Iz njih verjetno ne bodo zrasli "pravi" igralci, pač pa zagotovo "pravi" gledalci, obiskovalci gledališča. To pa je najvažnejše. • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik SHANKARJEVE LIKOVNE w NAGRADE dina'" Konec prejšnjega tedna so na ljubljanski Osnovni šoli Lede ' osnovnošolcem nagrade SICC - Shankarjeve nagra-Sv°ja lik ^el'ndvajset otrok iz slovenskih osnovnih šol je za n° raz«na ^e'a- ki so jih poslali v Indijo na veliko mednarod-Jenci je aV° olr.°ških risb, prejelo nagrade in diplome. Med nagra-h k; ; Zr>ova izjemno veliko učencev Osnovne šole Simon Jenko Učenc'niai njihova mentorica pa je Jolanda Pibernik. Nagrajena sedali • S'mo11 Jenko za leto 1989 sta Polona Bratina - srebrna n;|{?rud ln.,>ctr;* Mrak - nagrada. Nagrajenci za leto 1990 pa so: na g0 e oziroma srebrne medalje so prejeli Nina Polanec. Katari-i»ic, \ylV 'n Aleš Ankrst. Diplome pa so prejeli Boštjan Mari-Prižnarj0sa Ravnikar in Katarina Bogataj, ki je prejela kar dve učenc, oč ^era PriznanJ učencev je izredna. V teh letih, odkar se v'e at*J*l . Simon Jenko Kranj udeležujejo le mednarodne razsta- *naTŠkih ikovnih izdelkov, so prejeli že skoraj sedemdeset pri-;im podobnim se lahko pohvali le malo slovenskih in ju-osnovnih šol. SyEČANA PREMIERA JEČARJEV SyeČaJ Ulri' v soboto, 6. aprila, ob 21. uri bo v kinu Center na premiera novega slovenskega filma Ječarji režiserja Marjana Cigliča. Slo J* zaključku minifestovske revije v kranjskem kinu Center Stičrii n lnjfani lahko videli tudi nov slovenski znanstvenofanta-Predstavii" • arji- V slovenski filmski javnosti so se Ječarji že ^anje. p:,1 ln Vzbudili pri gledalcih in kritiki kar precejšnje zani-Madrj(j Potuje tudi v tujino na festival znastvene fantastike C| fi'rna ^remier' v kinu Center se bodo predstavili tudi ustvarjalki Ksenii \ atereSa Je bil producent Studio 37. V filmu nastopati Mar I Mannkovič, Svetozar Cvetković, Ivo Ban, Polde Bi-h°čevar j'd Gregorač, Gojmir Lešnjak, Danilo Benedičič, Janez nJe je k, [ugi- Scenarij je delo Željka Kozinca, direktor foto-011 Valentin Perko, glasba Jurij Korene. NOVO MUZEJSKO DRUŠTVO Jesenice - Ljubiteljsko muzejsko delovanje se je na Jesenicah začelo že pred dobrimi štiridesetimi leti in rezultat tega delovanja je bila ustanovitev tehničnega muzeja jeseniške železarne. Po večletnem premoru in trimesečnih pripravah iniciativnega odbora, so 14. marca na ustanovnem občnem zboru, ki mu je prisostvovalo čez 60 udeležencev vseh starosti, obnovili to dejavnost z ustanovitvijo Muzejskega društva Jesenice, ki ga bo kot predsednik vodil inž. Borut Razinger. Ustanovitev Muzejskega društva je že dalj časa lebdela v zraku, saj je v jeseniški občini precej zbiralcev premične kulturne in naravne dediščine, zapisovalcev zgodovinskih spominov in oboževalcev dediščine. Razen tega pa je v občini doslej z občinskimi odloki zaščitenih več kot 200 zgodovinskih, kulturno-umet-nostnih, naravnih, arheoloških in etnoloških spomenikov ob nepreglednem številu premične dediščine, katerih varstvena skrb je prepuščena Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in muzejem, vendar pa jim pri tem lahko veliko pomagajo ljubitelji dediščine. Kot temeljno delovanje društva so zato opredelili razširjanje znanja in spoznanj s področja nepremične, premične in naravne dediščine in njihovih skupin, pospeševanje spomeniško varstvene kulture, spodbujanje zapisovanja zgodovinskega spomina in strokovno usmerjenega zbiranja zgodovinskega gradiva, etnoloških posebnosti, mineralov in okamnin, rastlin in živali, starih umetnin, fotografij, starega denarja, značk, kolajn in medalj, starega orožja, znamk, tehničnih in tehnoloških posebnostih in podobno. Seveda pa je tudi ena izmed nalog društva skrb, da s pretirano nabiralno vnemo ne bi delali škode. Te svoje programske usmeritve bodo uresničevali s klubskimi večeri, na katerih bodo spoznavali dediščino ožjega in širšega območja, zbirke posameznih zbirateljev, osnove muzeologije in podobno. Organizirali bodo tudi strokovne ekskurzije in razstave zbirk posameznih zbirateljev ali muzejskih eksponatov. Pri tem bodo sodelovali z organizacijami in društvi, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo s kulturno in naravno dediščino, k sodelovanju bodo povabili tudi vzgojnovarstvene organizacije, v katerih bodo poskušali organizirati svoj podmladek. Območje delovanja društva, ki ima svoj sedež v Kosovi graščini na Jesenicah, je jeseniška občina, glede na izražen interes pa se v društvo lahko vključujejo ljubitelji dediščine tudi iz drugih območij. Sprejeta pravila pa omogočajo tudi organiziranost po interesnih ali krajevnih območjih. J. Vari KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in H. svetovni vojni. Po sili vojak, ter razstava keramike umetnic Sonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V Prešernovi hiši je na ogled razstava Male grafike iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikarka Suzana Cotič. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnega oblikovanja avtorja Damjana A. Jensterla. V razstavnem salonu Dolik so na ogled barvne in črnobele fotografije članov Foto kluba Tržič. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava banderskih slik iz zbirk Gorenjskega muzeja. V fotogaleriji Pasaža razstavlja fotografije Sandi Novak, član Foto kluba A. Prešeren Jesenice. V galeriji Ekos razstavlja Janko Korošec, član skupine 6 + 4. V avli radovljiške občinske skupščine razstavlja slikar Branko Čušin. V galeriji Brigita v Lancovem bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert klasične glasbe, v katerem nastopajo Marija Avsenik, Franci Richter in Beti Demšar - Zupan. BEGUNJE - V galeriji Avsenik gostuje mariborska galerija LM z izborom slik priznanih jugoslovanskih umetnikov. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili M. Dekleva Vonj po mrtvecih - za izven. Jutri, v soboto bodo predstavo ponovili za abonma rdeči in izven. V galeriji Loškega muzeja razstavlja lesoreze slikar in grafik Stane Žerko. Stalne zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Groharjevi galeriji razstavlja Mirna Pavlovec. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Rado Dagarin. SELCA - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert črnskih duhovnih pesmi skupine Bratovščina. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike Vinko Hlebi. V Kur-nikovi hiši je odprta razstava fotografij Sandija Čufarja. TRŽIČ PLEŠE Tržič - V tržiški kinodvorani bo danes, v petek, ob IS. uri prireditev, na kateri se bodo predstavile plesne in folklorne skupine občine Tržič. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Tržič, bodo nastopile skupine: plesna skupina Arabesk (koreograf Jolanda Meglic), plesna skupina Arabesk II (koreograf Jelena Jančič). plesna skupina Forma (koreograf Nataša Sedminek), plesna skupina OŠ h. Bračič/ 6.d (koreograf Nataša Sedminek), plesna skupina OŠ Pod Ij uhelj (mentor Helena Košir), plesna skupina Black and vvhite (koreograf Marija Resnik). plesna skupina Mladinskega gledališča Tržič (koreograf Alenka Dolenc - Križaj). Nastopile bodo tudi folklorne skupine: cicibani FS Karavanke (koreograf Bojan Knific). pionirji FS Karavanke (koreograf Bojan Knific), mladinci FS Karavanke (koreograf Tatjana Plohi) in člani FS Karavanke (koreografa Ljuba Nadišar in Bojan Knific). SREČANJE GORENJSKIH PEVCEV Kamnik - Na Srednji ekonomsko naravoslovni šoli Rudolfa Maistra bo jutri, v sredo, 6. aprila, ob 19.30 prireditev Srečanje odraslih pevskih zborov Gorenjske 91. Na prireditvi, ki jo organizirata ZKO Gorenjske in ZKO Kamnik, nastopa šest gorenjskih pevskih zborov: Obrtniški moški pevski zbor iz Kranja pod vodstvom Janeza Forška. Ženski pevski zbor Milko Škoberne DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana. Komorni zbor Peko iz Tržiča pod vodstvom Jožefa Močnika, Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom Tomaža Tozona, Mešani pevski zbor Šentviški zvon KUD Zarja Prevoje iz Domžal pod vodstvom Karla Leskovca in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik pod vodstvom zborovodje Sama Vremšaka. KAKO JE KRTEK DOBIL VREČO Likovni osnutki: Saša Kump, uprizoritev: Čačke V spomladanskem delu lutkovnih sobot je bilo naposled videti, kako lahko zmaga tudi zdrav razum: kranjski ZKO je preselil lutkovni direndaj iz tesne Modre dvorane v gradu Kieselstein tja. kjer mu je mesto - v pravo gledališče. Dvorana resda ni bila čisto polna, a je bilo gledalcev dvakrat ali trikrat več, kol jih je sploh mogoče zbasali v grajsko sobano. Sklepamo lahko, da je naval malih gledalcev posledica najave lutkovne skupine »Čačke«: če ni tako, potem se zdi popolnoma nelogično dosedanje vztrajanje ZKO v Kieselsteinu, ki je zaradi zelo omejenega števila sedežev, pomenilo tudi majhen izkupiček... Čačke, skupina malih »pikcev«, ki jih vodi Mita Muljavec -Uršič. so navkljub svoji mladosti in predvsem neizkušenosti pokazali, da lutkovni teater ni medij raznoraznega teženja, temveč da ima tudi vzgojne razsežnosti. Vzgojni element v teatru ni samo spoznavanje z gledališčem kot kulturnim objektom, marveč in predvsem poanta, vsebina igre, ki je prikazana skozi zgodbo ali fabulo. Otroci, ki dandanes preživijo svoja brezskrbna leta v betonski goščavi, so v igrici - Kako je krtek dobil vrečo, spoznali, kako in iz česa nastane vreča; vreča je bila glav ni medij, ekološka poanta krtkovega početja - očiščevanja narave. Sila preprosta, a iz režijskega stališča, domiselno rešena in polna akcije, je predstava najbolj v premislek velikim lutkarjem. Čeprav je bilo V predstavi, v igri otrok, malo preveč molka, ki je konec koncev logična posledica treme, je potrebno zapisati, da je regijski selektor za srečanje slovenskih lutkarjev pozabil, ali celo namerno spregledal. Čačke uvrstiti v ožji izbor. Zares škoda, zakaj pravico za nastop na regijskem srečanju so si priigrale nekatere skupine, ki tako po kvaliteti in vsebini s Čačkami niso primerljive. Tomaž Kukovica VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 d 64220 Škofja Loka razpisuje za novo šolsko leto (možnost vključitve s L 9. 1991) prosta mesta za sprejem otrok v JASLIČNE ODDELKE ODDELKE PREDŠOLSKIH OTROK ODDELEK RAZVOJNO PRIZADETIH OTROK Obrazce za sprejem dobite v času razpisa na Upravi VVO Škofja Loka, Podlubnik l/d, kjer jih lahko takoj izpolnite ali kasneje oddate v 15 dneh od objave razpisa osebno ali priporočeno po pošti. Odgovor o sprejemu boste prejeli v 30 dneh po preteku razpisa. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Liberalci vidijo dlje Prvaki slovenske liberalne stranke so na tiskovni konferenci nasuli toliko aktualnih stvari, da jih je težko strpati v en koš (članek). Dodatno pozornost pa so vzbudili, ker so jih zavili v svetleč papir rekoč: liberalna stranka vidi dlje. Tako so nam v presojo (objavo) ponudili slogan in njihovo daljnovidnost si bomo ogledali na gospodarskih primerih (argumentih), ki so njihovi stranki pisani na kožo. Lani smo lahko nenehno poslušali njihove kritike zamrznjenega tečaja dinarja, kolikor več nas je bilo na Ljubelju, toliko bolj vneto so jih ponavljali. Zdaj imajo na mizi že dovolj dokazov o katastrofalnih posledicah "konvertibilnega dinarja", vsem na-kupovalcem onstran meje pa so se sanje, da bodo takšni časi večni, že razblinile. Precenjen dinar je slovensko gospodarstvo tako osiromašil, da je dobesedno na kolenih. Najbolj glasni so bili pri obsodbi srbskega vdora v monetarni sistem, morda se je komu zdelo, da celo preveč, saj je še naivno verjel, da bo Miloševič denar vrnil. Danes je že vsakomur jasno, da ga nikoli ne bo, podobno pa že ravna Bulatovič, nove dinarje tiskajo za vojsko... Beograd ponovno ponuja inflacijo, zdi se, da jo slovenska vlada tiho odobrava, s tem pa pristaja na prelivanje znotraj Jugoslavije. Razumemo, pravijo liberalci, da bi tudi vrednost nove slovenske valute nenehno padala, kaj drugega na začetku ni moč pričakovati, toda prelivanje bi se odvijalo znotraj Slovenije, kar pomeni, da bi bilo narodno gospodarstvo zaščiteno. Zakon o Narodni banki bi se moral nemudoma znajti na poslanskih klopeh, saj se slovenska ekonomska moč topi iz dneva v dan. Pred štirimi meseci bi lahko oblikovali za pol milijarde dolarjev deviznih rezerv več, kot bi jih lahko v tem trenutku, če bo šlo tako naprej bo osamosvojitev Slovenije postala votla beseda. Kupoprodaja deviznih pravic ni nič drugega kot uniformirano administriranje, potegnjeno iz arzenala socialističnega gospodarstva, zato ni nič drugega kot lažno upanje, da se stvari urejajo. Nemudoma bi morali legalizirati uporabo tujih valut kot vzporednega plačilnega sredstva (kakor so napravili z dolarjem v Argentini), za kar ne potrebujemo nikakršnega dovoljenja, saj ga vsebuje konvertibilnost valut. Zaradi legalizacije plačevanja s tujimi valuti bi bil dinar počasi izrinjen. Že lani so liberalci predlagali, naj bi družbeno lastnino pojmovali kot državno, zdaj naj bi se s pomočjo agencije za privatizacijo zgodilo prav to, železarne pa so bile marca že podržavljene. Zakon o privatizaciji ponovno zavračajo in vztrajajo na brezplačni razdelitvi družbene lastnine med nekdanje lastnike, vlagatelje in upnike, zaposlene delavce in vse državljane Slovenije, tujcem pa naj bi omogočili le dokapitalizacijo ne pa odkupa obstoječih podjetij ali ustanavljanje novih. Ta njihova stališča so blizu sindikalnim, zdi se, da tudi opoziciji niso tuja, prepričani so, da bi bil takšen model v skupščini sprejet. Predvsem pa jim ni všeč, da zdaj Jeffrev Sachs, kavbojski ekonomist, kakor mu pravijo, za precejšen denar pripravlja nov model, čeprav je znano vsaj to, da je mnogo prepozno dojel nerealnost Markovičevih ukrepov. Liberalcem v marsičem že lahko pritrdimo, predvsem pa njihova daljnovidnost nikakor ni naklonjena slovenski omahljivosti in mlačnosti, vneti spremljevalki nepripravljenosti in pomanjkanja poguma. Dodati je treba, da tudi v dobronamenost previdnosti ne verjamejo popolnoma. Kaj torej sodijo o slovenski vladi? Slovensko vlado podpiramo, pravijo, njenih političnih potez ne kritizirajo, premalo pa stori na gospodarskem področju. Podpredsedniku Mencingerju ne oporekamo znanja, toda s pragmatizmom se ni izkazal, so povedali kar naravnost. Novi slogan liberalcev se torej utegne prijeti. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Jugoslavija ni več med visoko zadolženimi Jugoslavije ne štejejo več med v skupino visoko zadolženih držav, saj je naš konvertibilni srednjeročni in dolgoročni dolg ob koncu lanskega leta znašal 15.9 milijarde dolarjev. Obveznosti pa so še bistveno manjše, če upoštevamo, da so nam drugi dolžni 3 milijarde dolarjev. Vendar pa so naše razmere zaradi političnih zdrah vse bolj dramatične, svetovni trg kapitala je za Jugoslavijo že nekaj časa praktično zaprt, poslovne banke in podjetja dobivajo posojila le s pomočjo dolgoletnih zvez in zaupanja dobaviteljev blaga. Jugoslavija mora letos odplačati 4,3 milijarde dolarjev glavnice in obresti, ob padcu industrijske proizvodnje in vse slabšem izvozu bo 22,5-odstotno s tem obremenjen devizni priliv. Po izračunih Bank of Amerika naj bi bila Jugoslavija letos na 31. mestu na svetovnem seznamu dolžnic. pri izračunu upoštevajo odstotek izvoznega priliva, ki ga mora nameniti za odplačevanje dolgov. Nemčijo prekaša le Japonska Nemški strokovnjaki so napravili primerjalno analizo uspešnosti gospodarjenja šestih "največjih" na svetu, po osmih pokazateljih, ocene so razvrstili od plus pet do minus pet. Izkazalo se je, da ima Nemčija v Evropi vse rekorde, na svetu pa jo prekaša le Japonska. Najpomembnejša nemška prednost je učinkovita organizacija gospodarstva, Nemčija je dobila oceno 4.3, Japonska pa čisto petico, kar naj bi bilo predvsem rezultat visoke stopnje splošne in strokovne izobrazbe zaposlenih. Pomembno so k temu prispevale tudi majhne izgube zaradi delovnih sporov in stavk. Analiza je bila narejena pred združitvijo Nemčij in mnogi se zdaj bojijo nemške prevlade v Evropi, saj ima Nemčija zdaj za četrtino večji trg, kar bi lahko omogočilo ponovno rast proizvodnje in še zmanjšalo stroške na enoto izdelkov. Vzhodni del je že preplavljen z zahodnimi izdelki, pričakujejo tudi, da bo hitro prevzel standarde in organizacijo gospodarstva po zahodnem delu. Vendar pa zaradi reorganizacij podjetij zdaj v vzhodnem delu delavce množično odpuščajo in morda so se analitiki le malo zmotili, saj so nemiri in protesti na ulicah vse pogostejši, prav visoka zaposlenost, red in delovna disciplina pa je bila doslej najpomembnejša nemška prednost. Šest Elanovih podjetij posluje z dobičkom V V V Elanu cesejo proizvodni program V kratkem bo na trgu Elanova oprema za tenis, sledila bo za namizni tenis in golf. Begunje, 1. aprila - Končana je prva faza kontroliranega stečaja Elana, do srede aprila bodo temeljito prečesali proizvodni program, o čemer bo upniški odbor analizo dobil v soboto, 6. aprila. Temu pa bo sledila tretja faza stečaja, ko naj bi upniki postali lastniki Elana. Vse to naj bi bilo jasno tja do poletja, postopek pa v celoti končan do jeseni. Končana je prva faza kontroliranega stečaja Elana, zelo uspešno, firma je postala pregledna, vodljiva, saj imamo vsak dan na mizi ustrezne podatke, je na tiskovni konferenci dejal stečajni upravitelj Igor Triller. Elan je torej pripravljen na drugo fazo, ki vsebuje temeljito prevetritev proizvodnega programa, v izdelavi je analiza rentabilnosti vseh izdelkov, ki bo osnova za odločitev, kaj bodo v Elanu še izdelovali in kaj morda ne več. Upniški odbor se bo sestal v soboto, 6. aprila, in jo dobil v roke, tja do srede aprila naj bi dorekli sestavo proizvodnega programa. Sledila bo tretja faza kontroliranega stečaja, v kateri naj bi upniki prevzeli lastništvo Elana, postopek naj bi bil v celoti končan do septembra. Vlada vendarle mehkejša do Elana Vozni red je torej določen, vse kaže, da bodo uspeli voziti po njem, seveda pa Elan s tem še ne bo dokončno rešen. Igor Triller pravi, da v zadnjih tednih niso bili v stikih s slovensko vlado, spori so se polegli, vendar pa bo Elan za razširitev dejavnosti potreboval denar, ki ga tudi Elanovi lastniki ne bodo imeli. Bodo torej zanj slovensko vlado prosili novi lastniki ali ponovno stečajna eki- V Elanu zdaj najbolj pogrešajo ekonomiste, na javni razpis se ni javil nihče, čeprav bi plača znašala 15 tisoč dinarjev. Elanu torej še ne zaupaju, po drugi strani pa seveda dandanes vsakdo dvakrat premisli, preden zamenja službo. pa, ostaja uganka, še večja seveda, če ga bodo dobili. Vlada je v zadnjih dneh vendarle mehkejša do Elana, ne moremo pa še reči, da mu je naklonjena. Odobrila mu je 60 milijonov dinarjev iz naslova kapitalizacije delovnih mest, od tega je 5 milijonov dinarjev že nakazala na Elanov račun, seveda pa je to denar, ki mu po zakonu pripada. Vsaj nekaj naklonjenosti pa je pokazala z odobritvijo 3 milijonov dinarjev za razvoj na področju smuči. Dobiček Elanovih podjetij Šest Elanovih podjetij je v dveh mesecih ustvarilo 155 tisoč mark dobička, kar je seveda najboljša potrditev uspešnosti prve faze kontroliranega stečaja, Igor Triller pa je dejal, da bo v prihodnje dobiček še večji. Zavrnil je očitke (ministra Bastla v mariborskem Večeru) Po dosedanjih podatkih lanska Elanova izguba znašala 319 milijonov mark. V bilanci za lansko leto je za 147 milijonov mark tekoče izgube, 97 milijonov mark je prenesene iz leta 1989, na časovnih razmejitvah pa je še 75 milijonov mark. Revizija poslovanja namreč še ni povsem končana, preostaja še sporni holding v Munchnu, vse pa kaže, da bodo lahko razčistili, kakšen denar se je zbiral in kam je odtekal na črnih računih v Avstriji. Obljubljene imajo namreč kopije dokumentacije, ki je v Elanu izginila. Nedvomno bo zelo obremenjujoča za bivše Elanovo vodstvo, nemara bodo naposled razvozljane skrivnostne uganke, ki že od vsega začetka spremljajo finančno katastrofo Elana. o prekoračitvi pooblastil. Vse, kar delamo, je dejal Triller, delamo s soglasjem upniškega odbora, ki predstavlja 80 odstotkov upnikov in stečajnega senata, zakona ne kršimo, ker ne zmanjšujemo stečajne mase. Sicer pa smo že ob prihodu povedali, je še dodal, da nismo prišli Elana likvidrat. Dokazali smo, je dejal Igor Triller, da Elan lahko živi in da lahko posluje z dobičkom. Ko je stečajna ekipa 10. decembra lani prišla, je imel Elan žiro račun blokiran v višini 1,9 milijona dinarjev, zdaj pa že štiri mesece posluje s pomočjo lastnih sredstev, žiro račun ni bil blokiran niti en dan, Elan izpolnjuje obveznosti do dobaviteljev, povprečna februarska plača je znašala 7.600 dinarjev. Ob tem pa je seveda potrebno reči, da Elan nemoteno posluje s pomočjo posojil avstrijskih bank, saj slovenska vlada Elanu ni pomagala. Elan je nemškemu kupcu (lastniku sosednje veleblagovnice, ki namerava dejavnost razširiti) za 72 milijonov šilingov prodal hišo na Dunaju in s tem denarjem uspel poravnati dolgove avstrijskim bankam ter s tem odpraviti blokate. Lander bank je nato Elanu posodila 50 milijonov šilingov, Zveza slovenskih bank pa 70 milijonov šilingov. Proizvodnja dobro prodana V kratkem bo na trgu nov Elanov izdelek - celotna oprema za tenis, ki sicer ni plod njegove tehnologije, Elanovo pa je oblikovanje. Podobno pripravljajo tudi opremo za namizni tenis in golf. Te dni pa pričakujejo pomladno-poletno konfekcijsko kolekcijo iz Finske. Na ljubljanskem sejmu Al-pe-Adria so prodali tri velike jadrnice in 20 čolnov, sklenjenih pa je bilo več pogodb. Letošnjo proizvodnjo plovil imajo v Elanu z naročili 85-od-stotno že pokrito, proizvodno smuči 53-odstotno, letala pa imajo prodana za nekaj let naprej, proizvodnjo športnega orodja pa imajo po ljubljanskem sejmu zdaj pokrito 45-oa-stotno. Sodelovanje z Bojanom Kn-žajem, ki je trenutno na Japonskem, je dobro. Z Arminom Bittnerjem in z našimi smučaj kami pa bodo te dni testirali nove verzije smuči RCX m MBX, v drugi polovici aprila še s švedskimi in norveškimi smučarji. Računajo, da bi prihodnjo zimo že tekmovali na smučeh MBX. Na nedavni tržni konferenci z domači kupci so uspeli ponovno navezati nekaj nekdanjih prodajnih povezav. Razširiti nameravajo domačo trgovsko mrežo, prodajalne nameravajo odpreti v Izoli, Novi Gorici m na Bledu. Dogovarjajo se s Slo-venijalesom, skupaj pa trgovsko že nastopajo z Almiro. V šestih Elanovih podjetji je zdaj zaposlenih 680 Ifi' di, 30 pa jih zanje dela pogodbeno. V Elanu v stečaju pa ni zaposlen nihče već Povprečna februarska pla' ča je znašala 7.600 dinarjev. Čarter na začetku sezone uspešen Elan je na začetku sezone uspešno startal s Carterjem, ga zdaj vodi Rudi FrantarLž v javnost pa ima še naprej sep.a„ Brnci. S Carterjem se & ukvarja že pet let, za tujce pa J mikavna, ker se pri nakup u J drnice, ki jo nato dajo v naj ' izognejo davku. Elanova ' . šteje zdaj 48 bark, tretjin« večjih, priveze imajo v Veru ^ v Biogradu, dogovarjajo pa s 50 novih v Izoli. Na začetku sezone je pt°4j|| ja gostov je dobra, prva skupina tuj tov je že jadrala, vrnila s«?£ zelo zadovoljna, saj je vete^iaV gal" jadra. Bojijo pa se oOj saj naše politične razmere mevajo po svetu in °Vg^Vi§ali turiste, zato bodo Pos "ste. pridobiti tudu domače g • M. Volčjak Obvezna multilateralna kompenzacija Pobotanje ne bo rešilo nelikvidnosti Kranj, aprila - V Sloveniji bo SDK 13. aprila izpeljala pobotanje obveznosti in terjatev znotraj gospodarstva, kar seveda ne bo rešilo vse večje nelikvidnosti, saj pri tem ne gre za uporabo denarja. Prispevala pa bo k izboljšanju kritičnega položaja gospodarstva, saj bo pripomogla k zaustavitvi njegovega nazadovanja. SDK je lani petkrat izpeljala prostovoljno multilateralno kompenzacijo, zdaj bo obvezna, saj jo je z odlokom določila slovenska vlada. Izpeljali jo bodo znotraj gospodarstva, pobotali bodo obveznosti in terjatve med pravnimi osebami, torej med podjetji, bankami in zavarovalnicami s sedežem v Sloveniji. Opravila se po posebnem matematičnem modelu, gre torej za matematično operacijo, pri kateri denar ni potreben. Nelikvidnost v gospodarstvu je vse večja, vpliva že na padanje obsega proizvodnje, saj po- manjkanje povzroča motnje in zastoje. V letošnjih prvih dveh mesecih je industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom padla za 10 odstotkov. O vse bolj zaostrezni likvidnosti govorijo podatki o stanju sredstev na žiro računih, saj je razmerje med gospodarstvom in negospodarstvom vse manj ugodno. Leta 1985 je bilo na računih gospodarstva 59 odstotkov vseh sredstev, lani 40 odstotkov, februarja letos 32 od- stotkov, na računih neg 6g darstva pa je bilo torej odstotkov sredstev. Na Hrvaškem so fja- pobotanje opravili že jan ^ Spomniti pa je treba, dal ^ v Jugoslaviji izpeljala ici bj)0 in leta 1976. Leta 191* J vseh pobotanih 41 odstotkov prijav oziroma /0 oa* ^ prijavljenega zneska, i* -rorrja pa 20 odstotkov prijav ot flb. 33 odstotkov prijavljeni veznosti. Slovensko gospodarstvo posluje vse slabše Izgube vse večje Kranj, aprila - Slovensko gospodarstvo je lani poslovalo še slabše kot leto poprej, izgube so znašale 14,7 milijarde dinarjev in so bile petkrat večje od akumulacije. V podjetjih z izgubo je bilo zaposlenih kar 295 tisoč ljudi, kar je vsak drugi zaposleni v slovenskem gospodarstvu. Zdaj je tudi s podatki o finančnem rezultatu slovenskega gospodarstva v lanskem letu moč utemeljiti neustreznost lanske ekonomske politike, saj so njen rezultat bistveno slabša likvidnost, padec industrijske proizvodnje, zamrznjen tečaj dinarja, zapiranje trgov, presežki delavcev. Nelikvidnost je dosegla izredne razsežnosti, več kot pet dni na mesec je bilo povprečno blokiranih 342 podjetij, v njih je zaposlenih 154 tisoč ljudi, SDK je napisala 119 prijav za uvedbo stečajnega postopka. Zaradi zamrznjenega tečaja dinarja se je delež izvoznih prihodkov zmanjšal, vse bolj pa se za slovensko gospodarstvo zapira jugoslovanski trg. Januarja lani je prodaja v druge republike predstavljala še 17,7 odstotka domačega iztržka, decembra pa le še 10,6 odstotka. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 14.116 podjetij, poslovalo jih je le 7.935, od tega 5.316 zasebnih. Vendar pa so • v do- imela zasebna P°dJetJnasp0dar' hodku slovenskega g" ^apo-stva le 3,9-odstotm dele* }e slovala so 13.847 hud , y g0; 2,1 odstotka zaposleni" djet,j spodarstvu. Mešam« v .^e\» je bilo 276, zaposlenih s 21.998 ljudi, v dohodku 40^ la 5,8-odstotni delež |n ^ jfi, stotni delež zaposleni V. AVTOŠOLA <$ 216-245 Begunjska 10, KRANJ, tel. ~j| VAŠA AVTO ŠOLA petek, 5. aprila 1991 9. STRAN GLAS AUF BIKS! n Avtorji: jedilo in prikazi: Jože Dežman ^nčna obdelava prikazov: Črt Frelih z Elvirinim rokopisom *bo|r fotografij: Franc Benedik Urednikova beseda Jutri mineva 50 let od napada sil trojnega pakta na Jugoslavijo. Zato smo tokrat Odprte strani prepustili zgodovinarjem, ki poskušajo nazorno predstaviti, koliko žrtev je zahtevala druga svetovna vojna na Gorenjskem. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja, čez štirinajst dni pa bomo objavili zapis z Glasove preje, ki bo 12. aprila ob 19. uri v hotelu Creina v Kranju, na kateri se bosta pogovarjala zgodovinar Jože Dež-man in Alojzij Žibert avtor knjige Pod Marijinim varstvom - knjige o trpljenju Slovenca - nemškega vojaka na vzhodni fronti. Leopoldina Bogataj M biks! Vni sametJe bolezen- s katero človek ugonablja S podK eke" ^e na^a ve^na spremljevalka, je pr obarna izpred stoletij opozarjam, da \x pr;7 0zkosrčno ocenjevati vojno samo čne vr"Le ene ali druSe ideologije oz. izključimo °Stne SO(ft>e- v izogib temu sprej-ternjran':>r" ^hodišče, ne za čuvarje ne za in-rn0remnce v koncentracijskih taboriščih ne ?]od V10 P°prek trditi, da so eni zakrknjeni Vom • drUgi b,age žrtve-J°- Druma^° SVoJe roJstvO- Živijo. In odmre-§ih h-vT SVetovna vojna je ena mogočnej-n vc,a pravojne. vijo "Jo'sDr1 se Je z naPadom na Jugosla-PomenifV! tudi na Slovence. O tem, kaj je li. a za nas, se bomo še dolgo prereka- Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami Orišimo nekaj bivanjskih prvin druge svetovne vojne, ki vplivajo na domače prebivalstvo na območju med Julijci in Karavankami, v porečjih Sav: Bohinjke in Dolinke. Raziskava, iz katere povzemamo predstavljena dejstva, je zajela predvsem spremembe, ki so zaradi vojne doletele domače prebivalstvo. V računalniški spomin so vpisane iz različnih virov sestavljene vojne zgodbe skoraj 13000 oseb. Čeprav tako delo ni nikoli do konca opravljeno, naj iz te zbirke podatkov izluščimo nekaj značilnosti. Mitteleuropa (ali kako bi nas sosedje ocenili danes)? Uničenje ali vsaj ponemčenje Slovencev je bil nedvomen cilj nemškega okupatorja. O tem je dosti napisanega. Sistem nacističnega državnega terorizma bomo v tem sestavku še srečali. Zato to pot omenimo nekaj ocen in namenov, ki so zapisane v nemškem poročilu o izgradnji oblasti v okrožju Radovljica iz jeseni 1941. ObldSt: pred vojno se je 19 uradnikov jugoslovanskega okrajnega glavarstva stiskalo v devetih sobah. Po zasedbi so do 31. avgusta 1941 imeli že 51 uradniov, 28 pisarn in 19 so jih še preurejali. Opreme prejšnja uprava skoraj ni imela in so dobavili vso novo. Kmetijstvo: posestne razmere "pretresljive". "Palčkovine" so nastale zaradi delitve posesti z dedovanjem. Okupatorji so načrtovali nov posestni red, pripeljati plemensko živino, umetna krmila, poceni kmetijske stroje. Kmet naj bi bil steber družbenega miru. Turizem." blejski hoteli visoko zadolženi. Potrebno je uvesti zimsko sezono. Bohinj je naravovarstveno območje, kjer se ne zida. Obrt: lokali slabo urejeni, redki so sodobni stroji. Plače mizerne. Ceste: slabe, le ona iz Kranja z odcepom na Bled pokrita z umetno prevleko. Pogoste udarne jame. Iz poročila veje pogled nadčloveka, ki pa je vsaj glede nekaterih vprašanj gospodarstva in uprave prihajal iz višje razvitega okolja. Nacistični okupacijski, visoko birokratizirani sistem nadzora življenja je sicer deloval v okviru možnosti, vendar načrtov niso zmogli uresničiti. Po vojni pa z železno zaveso tudi pozitivne prvine, ki jih je nacizem uvedel, zmlinčijo v prah. p|rebivalstvo 40 lo jo ho So 6o / rojaki /ff? pop. \ ftfc- /6% pop. Število mobiliziranih v nemško vojsko ocenjujemo na nekaj pod 1500, vendar podatkov o njih še nimamo zbranih. Jugoslovanska vojska Prva vojna žrtev iz teh krajev je bil Jože Vrhunc, hotelir z Bleda, ki je prostovoljno pomagal pri prevoznih jugoslovanskih vojakov. Zajela gaje napadajoča nemška patrulja. Na poti v ujetništvo je opešal in ustrelili so ga pri državni meji pod vrhom Rožce. Le malo vojakov jugoslovanske vojske je padlo v spopadih s sovražnikom, več so jih pobili četniki v okolici Litije. Mobilizacija v jugoslovansko vojsko je potekala predvsem konec marca 1941. Z Jesenic se je vojakom pridružilo precej prostovoljcev. Tako eni kot drugi so se skoraj vsi vrnili domov aprila. Vojaki, ki so bili ujeti, so se domov vrnili večinoma leta 1942, nekateri pa šele po koncu vojne. Partizani Ob razkosavanju slovenskega ozemlja aprila 1941 so se na črnuškem mostu srečali trije Slovenci. Prvi iz jugoslovanske vojske, ki se je vdajala, drugi je bil koroški Slovenec v uniformi nacistične Nemčije, tretji pa je bil Primorec in je služil fašistični Italiji. Če se ne bi uprli, bi Slovence okupatorji delili kot suženjsko delovno silno in kot topovsko hrano svojim hordam. Čas in število vstopov v partizane 500 W4 Wtt M* tyk 4M5 T. i. poletno vstajo leta 1941 so izvedli predvsem komunisti. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so začeli odhajati v gozdove. Decembrska vstaja leta 1941 pa je že plod delovanja Osvobodilne fronte. Ljudje so se bali izselitev, pripravljala vstaje pa so obljubljali skorajšnje sesutje nacizma. Tako je bil za vstajo pripravljen Bohinj, Gorjanske vasi, Jesenice z. okolico, Dovje in Mojstrana. V Bohinju so, potem ko so videli, da kar na horuk ne bo šlo, vstajo odpovedali. Sel pa ni prišel do Gorjuš - Koprivnika in Nomenja, kamor so prišli vstajniki tudi z gorjanskih vasi. Iz Nomenja jih je pregnala nemška enota. Na jeseniškem območju je odšlo v partizane nekaj ljudi, ki niso vojaško nastopili. Najodločnejši so bili na Dovjem in v Mojstrani, kjer so napadli okupatorjevi postojanki in se umaknili v hribe. Popisno gradivo o partizanih leta 1941 ni povsem obdelano oz. dostopno, vendar lahko rečemo, da je bilo vstajnikov čez štiristo. Iz teh krajev je bilo partizanov več kot iz Ljubljane. Večina se jih je kmalu vrnila domov, nekateri so se umaknili v ljubljansko pokrajino, v partizanskih enotah je ostala le peščica. Leta 1942 je priliv v partizane usahnil. Redčili so jih še neprestani napadi, dezertacije, izdajstva. Prelom leta 1943 so pravzaprav povzročili nacisti. Januarja so vpoklicali prve fante v nemško vojsko. Kdor tja ni hotel in je tvegal, da mu bodo izselili družino, se je umaknil v partizane. To je pomnožilo partizanske vrste. Vzporedno z rastočo vojaško močjo so partizani krepili politične organizacije v naseljih in tako ustvarjali ugodno podlago za mobilizacijo, ki so jo v največjem obsegu izvršili v prvi polovci leta 1944. Znaten je bil še priliv septembra 1944 ob pozivu. Novi borci iz leta 1945 so predvsem Jeseničani, ki so se maja 1945 zbrali na Poljani (pod skupnim nazivom majski hrošči). Partizani s tega območja so se borili v enotah okoli domačije (jeseniška četa in Cankarjev bataljon prvi dve leti vojne, enote Gorenjskega (1942 - 1944), Jeseniško-bohinjskega in Kokrškega (oba 1944/45) odreda, kurirske postaje, zaledne enote) ali pa so bili premeščeni v brigade - predvsem Prešernovo, Gradnikovo, Vojkovo in druge enote izven Gorenjske, večinoma na Primorsko. V teh enotah so sestavljali večino poveljujočih, nekateri so dosegli razmeroma visoke vojaške položaje. Za narodne heroje so bili proglašeni Anton Dežman - Tonček, Jože Gregorčič - Gorenc, Matija Verdnik - Tomaž, Andrej Žvan - Boris. Okupatorjevo nasilje Vsi okupatorjevi dobri nameni, ki smo jih omenili na začetku, izhlapijo, ko se srečamo s posledicami množičnega nasilja, na katerem je temeljil nacistični red. Desetina in več prebivalstva se je znašlo med zaporniki, izseljenci, interniranci. Gestapo Poleg poveljstva na Bledu sta delovali izpostavi tajne politične policije na Jesenicah in v Radovljici. Utrjevali sta zli sloves gestapa. Kljub vsemu so se gestapovci uspešneje kot njihovi domači sodelavci izmaknili maščevanju zmagovalcev. Še do leta 1977 je potekal preiskovalni postopek proti Clemensu Druschkeju, vodji izpostave gestapa na Jesenicah. Vendar kaže, da so bili nekateri v Sloveniji manj zagreti, da bi Drusch-keja obsodili kot npr. Simon VViesenthal in oktobra 1984 je bila zanj izrečena oprostilna sodba. Nemški vojaki V vermaht so predvsem od januarja do septembra 1943 mobilizirali fante letnikov 1916-1926. Na nabore jih je bilo klicanih 2490. Računamo, da jih je bilo vpoklicanih nekaj manj kot 1500. V slovenski vojaški zgodovini še nimajo svojega mesta. So pa vsaj tisti, ki so bili na vzhodni fronti, skusili več boja kot večina partizanov. Možna je ocena, da jih je blizu polovica dezertirala iz nemške vojske, večinoma v partizane, nekateri pa so iz ujetništva pri zahodnih zaveznikih vstopili med prekomorce, zajeti od sovjetov v jugoslovanske enote v SZ, posamezniki so bili pri francoskih in italijanskih partizanih. Kaznilnica v Begunjah V kaznilnici v Begunjah se je znašlo več kot pet odstotkov prebivalstva, nekako toliko kot drugod po Gorenjskem. Kaznilnica je bila osrednja ustanova nasilja, preko katere so ljudi pošiljali pred puške ali v inter-nacijska, delovna, izseljeniška taborišča. Delovna taborišča Nekaj obsojencev so poslali na prisilno delo v delovna taborišča (predvsem Kraut in Krie-selsdorf). Običajno je trajalo nekaj mesecev. Koncentracijska taborišča Izkušnja koncentracijskega taborišča je bila ena srhljivejših te vojne. Med preživelimi je bilo le nekaj srečnežev, ki so jih izpustili pred koncem vojne, pa še med temi so eni po vojni doživeli ponovno kalvarijo v taboriščnih procesih (Andrej Bohinc, Boris Kranjc, Stane Os-vald). Izseljenci Izseljence leta 1941 je okupator označeval kot politične nasprotnike predvsem iz vrst inteligence. Ze aprila 1941 so na Jesenicah aretirali prve. Aretacije so se nato nadaljevale. Izseljence so zbirali v škofovih zavodih v Šentvidu, od koder so jih prve dni julija poslali v Srbijo. Leta 1942 pa so začeli (in so selili do leta 1944) seliti družine partizanov in ustreljenih talcev v izseljeniška taborišča v Nemčijo (Burghausen, Gunzenhau-sen, Niederfels, Poxau, Wern-fels, VVindsheim itd.). Razen nekaj izjem (odpusti, pobegi), so se vrnili domov šele polet' 1945. Premestitve delavcev Ob taboriščnikih lahko med armado sužnjev štejemo tudi ljudi, ki so jih premestili na delo v rajh (npr. kmečki delavci, železničarji), največ leta 1942. Okupatorjevo nasilje po letih 4ooq Sco (p00 JtCO Aoo /A IZ rt 8£ IN iNbzrmranu M It IN I iN i Ik tfitA rfkb Ms W¥ w Leta 1941 so aretirali in izselili v Srbijo največ ljudi z Jesenic in Radovljice. Masovne selitve in aretacije so se nadaljevale leta 1942. Za leto 1943 je značilna zmernejša kaznovalna politika (rabijo pač soldate za svojo vojsko), pritisk pa spet okrepijo leta 1944. V prikazu pod kategorijo zaporniki štejemo tudi zaprte v kaznilnici v Begunjah. Le leta 1941 je bilo precej izseljencev pred izselitvijo zaprtih v Šentvidu, sicer pa so aretirani pred Begunjami običajno sli skozi zapore v Radovljici in na Jesenicah. Nekaj oseb je bilo zaprtih na Koroškem in drugod. Jesenice aprila 1941: Italijani predajajo oblast Nemcem Apel pred vajeniško šolo na Savi na Jesenicah Osebje izpostave gestapa Jesenicah na KAM NA NEDELJSKO KOSILO ON < -J H 0- O C/D >—> Z tu O a < O0 To nedeljo Vam bodo nedeljskb kosilo pripravili v gostilni PRI ZAJCU v Lahovčah. Ponudili Vam bodo domači narezek, žolco ter dobro govejo juho, polnjena telečja prsa, telečjo in svinjsko pečenko ter razne zrezke. Točijo vina v steklenicah in odprta bizeljska vina. Gostilna je odprta vsak dan, razen ponedeljka ter zadnje sobote in nedelje v mesecu. Telefonska številka je 42-200. V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE... Odločili smo se, da v našo prilogo GL16AS uvrstimo tudi rubriki Iz šolskih klopi in Za dom in družino, ki sta bili doslej na rednih straneh Gorenjskega glasa. Naša priloga, ki je sicer namenjena razvedrilnemu branju, nagradnim igram in novostim iz zabavne glasbe in ki vam prinaša televizijski, radijski in kinospored za ves teden, bo tako še bogatejša in še bolj pestra. Obvezna smer vam zastavlja nagradno vprašanje in izžrebancu obljublja, da ga bo obiskala na domu, pišemo o tem, kako so se zabavali na Hrušici, naša mlada sodelavka Mojca Peterneljeva pa je obiskala našega zvestega naročnika na Martinj vrhu. In tako kot vselej smo tudi tokrat za reševalce naše nagradne križanke pripravili lepe nagrade... GLASBA Lenny Kravitz in Rod Stevvart Upanje ročk' n' rolla se nam predstavlja z novim projektom. Tako pravi mama. In pesem, ki jo je izbral za malo ploščo: Alway' s on the run. Vedno in povsod. Da bi ubežal realnosti? Po projektu z Madonno - Justifv my love - je Lenny Kravitz ponovno med nami. S prijatelji je posnel novo ploščo Mama Sa-id. Nekaj časa je potrebno počakati in videli bomo, če bo njegova druga plošča potrdila Lennvjev skok med zvezde Ročk' n Rolla. Po nekajletnem premoru so Jim Kerr in društvo Simple Minds tu. Sveži in polni moči nam odkrivajo strani resničnega življenja Real Life - LP, obenem pa pravijo: Let there be love - SP. Tako imamo samo prostor, da izberemo tisto, kar si v globini telesa res želimo. Z nami pa je tudi veteran Rod Stevvart. V ritmu njegovega srca je skrita dolgoletna, uspešna kariera. Tako kot pevca kot velikega osvajalca. Zatorej tudi naslov velike plošče - Vagabond Heart ne preseneča. Kdor ima čas, prevoz in nekaj denarja, mu priporočam dvodnevni obisk Bavarske prestolnice. Prestolnice piva in »khm« - Miinc-hen. In veste, zakaj se sploh odpraviti na pot? Dne 8. aprila bo svoje plesne in glasovne sposobnosti predstavil M.C. Hammer. S plesalci - okoli dvajset - z mogočnimi svetlobnimi efekti bo skušal prenesti vzdušje z ameriških koncertnih odrov tudi v Evropo. Sedaj velja - Here commes the Hammer. Naslednji dan, to je 9. aprila pa bodo na odru Avstralski mojstri dveh akordov. Skandinavski del evropske turneje so imeli razprodan že od januarja dalje. Tako se skupini ACDC ni bati prazne dvorane. Obilo glasbenih užitkov na obeh koncertih! • Z. Bavdek Dež in megla Pratika nam za danes, petek, 5. aprila, napoveduje VETER, za soboto, 6. aprila, OBLAČNO vreme, za nedeljo, 7. aprila, pa ZADNJI KRAJEC. Naslednji teden naj bi se začel z DEŽJEM, v torek, 9. aprila, pratika napoveduje MEGLO, v sredo, 10. aprila, naj bi bil spet DEŽ, v četrtek, 11. aprila, pa NESTANOVITNO vreme. Lunine mene V nedeljo, 7. aprila, je ZADNJI KRAJEC ob 7. uri in 45 minut. Ker se Luna spremeni zjutraj, bo vremenskem ključu slavnega zvezdoslovca Herschla dež ob severozahodniku in sneg ob vzhodniku. V soboto, 6. aprila, bo sonce vzšlo ob 5. uri in 43 minut in zašlo ob 18. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg 12 ur in 47 minut. Koledar imen Petek, 5. aprila: Cene, Vinko, Mira, Irena Sobota, 6. aprila: Irenej, Vilma, Celestin, Stine Nedelja, 7. aprila: Herman, Donat, Johanca, Hanca Ponedeljek, 8. aprila: Valti, Valter, Berti, Tevž Torek, 9. aprila: Marinka, Truda, Črtomir, Ljubo Sreda, 10. aprila: Jelko, Alenka, Polon, Feliks Četrtek, 11. aprila: Filip, Stanko, Biserka, Domen Jacuinov postulat o demokratični vladi: Nobeno življenje, svoboda ali imetje niso na varnem, dokler zakonodajalec sestankuje.... Borijo se nam kranjski kmetje za semenski naš krompir, a vladi naši razodetje bo dano, ko odšel bo TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAR0VEC SPAR MARKET STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Klub Klobuk 10.10 Simenon, TV nanizanka 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.05 EP Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec prevaral..., lutkovna igrica 18.25 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka 18.50 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Rdeča zastava nad Tibetom, avstralska dokumentarna oddaja 21.15 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Super policaja, ameriški film 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.20 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Jugoslavija - Japonska, prenos 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.50 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B: Francija - Italija, prenos 22.15 Oči kritike 22.55 Videonoč l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 10.00 Šolski program. Andersenov dan, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.25 J. Gotovac: Morana, opera 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Iz sveta znanosti 17.30 Hrvaška danes 18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Stranske poti, ameriški film 21.40 Duoptrija, talk shovv 22.30 TV dnevnik 22.50 Slike časa 23.50 Yutel 0.45 Videonoč, vključitev 3.00 Poročila TV HRVATSKA 2 13.10 Video strani 13.15 Dober dan Spregledali ste - poglejte 13.25 Splošna praksa 14.15 Kvizkoteka. ponovitev 15.35 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 16.25 SP v hokeju: Jugoslavija - Japonske, prenos 19.00 Dober večer 19.05 Glasbeni vsakdan 19.35 Dokumentarec 20.00 Risanka 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Največje smučišče na svetu, potopis 21.45 Naftalina 21.45 Alf 22.15 Zabavni kola 23.05 Poročila 23.25 Cinema, francoska nadaljevanka 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.00 20.30 21.30 22.20 22.30 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka, otroški program Leo, kralj džungle, risanka Bober, Don Chuck, risanka Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja Sarin dnevnik, TV nanizanka Leteči zdravnik, serija TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Naša hiša v Kamerunu, ponovitev 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Roseanne, Pogovori o ločitvi 14.00 Liebling Kreuzberg, Novi človek 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.05 Alfred J. Kwak, risanka 15.30 Am, dam, des 15.50 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.00 Dusty, avstralska serija 16.25 Mini kviz 16.55 V 80 dneh okoli sveta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Srečna družina 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno, policija prosi za pomoč 21.25 Pogledi s trani 21.35 Long Riders, ameriški film 23.10 Šport 23.30 Obtožba: umor, ameriški film; Robert Tavlor, Audrey Toler, Herbert Maršal 1.05 XY - nerešeno, odziv gledalcev 1.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.45 Leksikon umetnikov 15.55 Farmarjeva hči 17.30 Kraj srečanja - narava 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Shovv Knoff-Hoff 21.00 Znanje - specialno 21.15 Čiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Umetnine 1.45 Čas v sliki 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l. RADIO HRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Kulturni utrip škofjeloške gimnazije - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE: FREKVENCE: 96,00 Mhz, 87,7 Mhz 96,8 Mhz 89,8 Mhz 96,8 Mhz - Radovljica, Kranj, Kamnik, Domžale, ZL2 Bohinj Jesenice Gorenjesavska dolina RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, Petkov ocvirk, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, Kamen spotike, čestitke - 19.00 - Zaključek - FILMNET Do zaključka redakcije programa nismo prejeli. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.05 Spet ti. Temni oblaki 9.30 Neptunova hči, ameriški glasbeni film; Ester Williams, Red Skelton, Richard Montalban 11.00 Ponovitve: Tvegano 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo, serija 13.10 Hammer, serija 13.35 Kalifornijski klan, serija 14.25 Springfieldova zgodba 15.10 Divja Roza, serija 15.55 Narodnozabavni napevi 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila SLOVENIJA 1 SOVA SUPER POLICAJA ameriški barvni film, igrajo: Ron Leibman, David Selby, Sheila E. Frazier, Pat Hingle, Dean Frazier, Joseph Sirola, Arny Freeman Knjiga, oziroma predloga filma nam predstavlja resnično zgodbo dveh policajev - Roberta Hantza in Davida Greenberga, ki sta prva uporabila drugačne, neortodoksne metode v boju proti trgovcem z mamili. Režiser Gordon Parks nam zgodbo zaplete v napeto, privlačno, včasih celo duhovito filmsko celoto - pa čeprav zadovoljen gledalec na koncu ugotovi, da ni videl nič novega. V tem »podžan-ru« policijskih filmov so najbolj znani: Francoska zveza, Serpico, novejši Smrtonosno orožje 1 in 2 ter bolj zabavno zaokroženi Policaj z Beverly Hillsa 1 in 2. 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf II, Smrtonosni virus 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru 22.15 Nogomet, nemška liga 23.10 Poročila 23.20 Tuti Fruti, kviz s striptizom 0.20 Ločitev po francosko, francoska erotična komedija 1.55 Black Killer, italijanski vestem 3.20 Hudičeva dediščina, ameriški film 4.45 Nazaj v preteklost, ponovitev 5.30 Capitan Povver, risanka EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 D.J. kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 SP v karate-ju, ponovitev 9.30 SP v hokeju - skupina B, Japonska - Nizozemska, ponovitev 11.30 Evrobika 12.00 Golf, Florenz Open, ponovitev 13.00 Smučarski skoki, ponovitev 13.30 Rally Challenge 14.00 Kolesarstvo, dirka v Antibesu, ponovitev 15.00 Tenis, ATP turnir v Estorilu 18.00 Konjeništvo, vrhunci svetovnega pokala, ponovitev 19.00 Ameriški nogomet, svetovna liga 19.30 Poročila 20.00 Jadranje, VN Canberre/Avstralija 21.00 Rokoborba 22.30 Motošport, Big VVheels 23.00 SP v hokeju - skupina B, Francija -Italija 1.00 Poročila 1.30 Kriket, Vzhodnoindijski otoki - Avstralija 2.30 Tenis, Estoril, ponovitev KINO 5. aprila CENTER amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 15.45 uri, novo-zeland. avtobiograf. film ANGEL NA MOJI MIZI ob 17.30 in 20. uri STOR-ŽIČ prem. amer. trde erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 18. uri, amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 20. uri KOMENDA amer. akcij, film ROCKY V. ob 19. uri LAZE amer. kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVUEM ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 20. uri TRŽIČ TRŽIČ PLEŠE 91' ob 18. uri ŽELEZNIKI amer. vojni film MEMP-HIS BELLE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NENADZOROVANE-PI-ŠTOLE ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. grozlj. NEVARNO MORJE ob 20. uri BLED amer. barv. film JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri < < ti H ti O. < ti O on Z ti OL O O < cc r- C/) Cvj IZ ŠOLSKIH KLOPI Filmska nagradna uganka Izvirni naslov filma Cmera je seveda Cry baby. Sreča se je v žrebu tokrat nasmehnila Damjanu Fuchsu iz Tržiča, Podvasca 27, in Saši Petrovič iz Radovljice, Prešernova 17. Čestitamo! Os < ti 5 < ti H ti fr. ti > Z ti od O O Z < rr t— C/) co Do 7. aprila bodo v dvorani kina Center v Kranju predvajali ameriško komedijo Trije moški in mlada dama. Kratka vsebina: Peter, Jack in Michael vzgajajo petletno Mary. Njena mati Sylvia misli, da bi morala mala Mary živeti drugače, zato se hoče poročiti. Trem moškim, navezanim na dekletce, ne preostane drugega, kot da preprečijo ta zakon. Filmske varuške igrajo Tom Selleck, Ted Danson in Steve Guttenberg, ki so igrali že v prvem filmu Trije moški in..., ki je bil eden najbolj gledanih filmov zadnjih let. Trije moški in mlada dama so nadaljevanje tega filma. Vprašanje: kako seje imenoval prvi film? Odgovore pošljite do srede, 17. aprila, na CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 - Filmska uganka. Pomlad V hribih se še lesketa mrzli sneg, a v dolini je že dahnila pomlad. In že rastejo: zvončki, kronice, žafrani, trobentice, telohi, lapuh, vijolice in mačice... Mamice že nabirajo regrat in kmetje že delajo na travnikih in poljih. V šoli smo praznovali prihod pomladi in naredili sadno kupo. Ko sem prišel domov, sem šel s to-varišico Jano ven nabirat zvončke in žafrane. Zvečer sem odšel v hišo in naredil domačo nalogo. Jure Ferlan, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Akt 82 Telo. Žensko telo. Leži na hladnih golih tleh. . Utrujeno in onemoglo. Gibi so mu odreveneli. Le boječe dihanje je dokaz življenja, krutega življenja. Ostaja mu le upanje, prazno, a obenem polno pričakovanja. Mojca Span, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Obisk v knjižnici V ponedeljek smo si ogledali šolsko knjižnico. Tovarišica knjižničarka nam je povedala, da imajo malo manj knjig kot v mestni knjižnici. Zvedeli smo tudi, kje so kakšne knjige. Pogovarjali smo se o narodni knjižnici v Ljubljani. Zgradil jo je Jože Plečnik. Tudi v Kranju je veliko novih knjižnic. Novo knjižnico pa so zgradili tudi v Mariboru. V šolski knjižnici je izposoj-nina knjig brezplačna. Če pri izposojanju knjig ne veš naslova knjige, veš pa samo vsebino, ti lahko tovarišica knjižničarka pomaga s kartončkom, na katerem je napisana vsebina knjige ter naslov. Z obiskom sem bil zadovoljen in vem, da bom z veseljem hodil v knjižnico. Marko Jenko, 5. e r. OŠ A. T. Linharta Radovljica Velika sreča je zame tudi življenje brez vojn, sovraštva. Posebna sreča je tudi ljubezen. Če si zaljubljen v dekle, tako kot naš Sebastjan v Tama-ro, potem si res srečen. Na svetu je mnogo sreč, tako kot pravi naslednja pesem. Če si srečen, zdaj zavpij trikrat hura, hura, hura... Če si srečen, udari z nogami ob tla... Tovarišica, ali ste tudi vi kdaj srečni? Ko ste v našem 7. c razredu, mislim, da niste srečni le takrat, ko razgrajamo! Robert Gašperšič, 7. c r. OŠ Matije Vajjavca Preddvor Moje sreče Najbolj sem srečen v četrtek zvečer, ko slišim: "Robert, ti si bil pa priden in greš lahko domov!" Toda to ni vse. V četrtek še nisem najbolj srečen. Še bolj srečen sem v petek, ko dobim dovolilnico in denar za odhod domov. Srečen sem tudi, ko sem doma. Opa! Napisal bom še kakšen primer. Ko me oče vpraša: "Ali bi ti šel z menoj s tovornjakom na Poljsko?", sem tako srečen, da mi po glavi skačejo misli sem ter tja le o tem, kdaj bova šla. Tako zelo težko pričakujem tisti dan, ko se odpeljeva. Srečen sem tudi v kabini tovornjaka. Ko se voziva, si ogledujem pokrajine, mesta... Še to! Ko pomagam staršem in drugim ljudem, sem tudi srečen. Po eni strani sem srečen, ker me potem pohvalijo, pa tudi sam se počutim veliko prijet-neje. Naša družina Glavna člana naše družine sta ati in mami. Z bratom Urošem sva drugi del družine in še zmeraj nama pravijo, da sva otroka. V naši družini je lepo. Včasih se tudi skregamo. Drug drugemu pomagamo. Nina V družini nas je šest: jaz, brat Blaž, sestra Mojca, ati Janez, Mami Cilka in ata Ludvik. Pri kosilu smo skupaj za mizo. Velikokrat koga ni doma, zato mu pustimo del kosila. Andrej Moj ati dela v Iskri, mami v šoli, midva z Matejem pa sva šolarja. Veliko denarja in časa nam vzame gradnja hiše. Komaj čakam, da se vselimo. Polona Poleg atija in mamice sva pri nas še midva z bratom. Najbolj je zaposlena mami, zato pravimo, da podpira tri ali celo vse štiri hišne vogale. Želim, da bi bila starša bolj prosta in da bi imela več časa zase in za naju. Rok Učenci 4. r. OŠ Žabnica V prvem razredu sem spoznal veliko novih prijateljev. Za igro z njimi mije ostajalo veliko časa. saj sem že pred vstopom v osnovno šolo znal brati in pisati. Kljub temu pa se je takrat nehalo obdobje brezskrbnosti in brezdelja. Boštjan Ogris, 8. a r. OS heroja Bračiča Tržič Pri zdravniku Že s torka na sredo me je kuhala vročina. Morala sem piti topel čaj. Zmedli smo telesno temperaturo. Termometer je pokazal 38,5 stopinje Celzija. Naslednji dan sem ležala v postelji. Ker sem bila še bolna, sem z mamico odšla k zdravnici. Najprej je sestra pobrala zdravstvene izkaznice in dala kartoteke. Zdravnica pa me je poslušala in mi napisala tri sirupe ter naročila, naj počivam. Karla Božič, 2. b r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Tole zanimivo igrico smo si sposodili iz Brstja, glasila učencev OŠ Luci-jana Seljaka. Rešitev boste dobili takole: peljite se po črtah do kvadratkov in vanje vpišite črke, ki so bile v prejšnjih kvadratkih! Naše mesto Iz tovarne kadi se dim, avto pušča črn plin. Vidim človeka, ki kadi, vrže cigareto, kot da je vrgel sploh ni. Grd je tisti, ki kadi in še to! V gozdu sem zagledal kup smeti! Tamil Lauko, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 Video strani 8.35 TV mozaik 8.35 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Kralj 9.20 Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov 9.40 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec prevaral..., lutkovna igrica 9.55 Alf, ameriška nanizanka 10.45 Zgodbe iz školjke 11.45 Večerni gost: Jernej Repovž 12.30 Oči kritike 14.10 Video strani 14.20 Marlboro music shovv, ponovitev 14.50 Sedem na en mah, slovaški mladinski film 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani" 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Športni dogodek 18.25 EP Video strani 18.30 Zdaj pa po Slovensko: Ti, tam, šesti v drugi klopi..., ponovitev izobraževalne oddaje 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Lennon, ameriška oddaja ob 10-letnici smrti Johna Lennona 22.05 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka Park je moj, ameriško-kanadski film 1.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.00 Yutel, eksperimentalni program 18.00 Muppet shovv: Mac Daviš 18.30 Zagreb: Rokomet (ž), pokal IHF, polfinale: Lokomotiva - Kopenhagen, prenos 19.50 Ljubljana: S P v hokeju na ledu skupine B: Avstrija - Norveška, prenos 22.15 Končnica DP v košarki (m), polfinale: POP 84 - Zadar, posnetek iz Splita 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.15 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.45 Poročila 8.50 TV koledar 9.00 Vesela sobota, program za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Učimo se zborovsko pesmico: Dekliški zbor »Zvezdice« 10.30 Antika v Sredozemlju: Grška Sicilija 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Danes skupaj 12.30 Izbrali smo za vas 13.05 Rumpelstilskin, ameriški mladinski film 14.30 Mikser M. zabavna oddaja 15.15 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.25 Ciklus B. Marjanovića: Zakladi morja, dokumentarni film 15.40 Narodna glasba 16.10 TV teden 16.25 Poročila 16.30 TV avkcija 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Brezno, ameriški film 22.20 Izseljena Hrvaška: Romunija, dokumentarna oddaja 22.55 TV dnevnik 23.15 Športna sobota, TV Črna gora 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.20 Yutel 1.20 Poročila TV HRVATSKA 2 14.00 14.05 14.15 14.40 15.30 17.00 18.30 19.55 20.15 21.30 22.20 23.10 23.25 Video strani Spregledali ste - poglejte Alf, ponovitev Naftalina, ponovitev Cinema Košarka (ž), finale Zagreb: Rokomet (ž) za pokal IHF, polfinale: Lokomotiva -Kopenhagen, prenos Dober večer Split: Končnica DP v košarki (m), polfinale: Pop 84 - Zadar, prenos Shovv Arsena Halla Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka Kronika glasbenega bienala Zagreb '91 Chimera, zadnji del angleške nadaljevanke TV KOPER 16.00 18.30 19.00 19.20 19.25 19.35 20.00 21.30 22.15 22.30 Športne oddaje Telerama šport TV dnevnik Videoagenda Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Dolgo povratno potovanje - TV movie Leteči zdravniki, TV film TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Bliskavica nad Zillertalom 12.30 Hallo Austria. hallo VVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Mož v sivi flanelasti obleki 15.30 Ploska noga 16.00 VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Erichova zmeda 18.00 Čas v sliki 18.00 Šport 18.30 Srečna družina 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.15 Model in vohljač 23.05 More 0.40 Čas v sliki 0.45 Operacija ni uspela - bolnik živi 2.00 Čas v sliki 2.05 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.10 Leksikon umetnikov 14.20 Oedipus Rex, opera Igorja Stravinskega 15.20 17.00 17.45 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.50 21.55 22.35 23.05 0.50 Pogovor z Anjo Siljo z odlomki iz oper Ljuba družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Pravica do ljubezni Slika Avstrije Avstrija danes Čas v sliki, vreme Kultura Neskončna igra, 2. - zadni del britanskega filma Čas v sliki Odjenjljiva Avstrija Šport SP v hokeju - skupine B, Avstrija - Norveška, iz Ljubljane V živo v soboto Čas v sliki/Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzroja. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, kuharski nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II. Moja je lepša kot tvoja - Sobotno popoldne, čestitke - 19.00 - Zaključek - FILMNET 7.00 Cyrano de Bergerac 9.00 Walt Disnev presents: Tale Spin; Racal 11.00 Murders Row; Dean Martin 13.00 Roma; Anna Magnani, Marcelo Mastroianni 14.00 The in Crovvd, komedija 17.00 La Famiglia, drama 18.00 Who's that Girl 20.45 Indiana Jones and the last Crusade; Harrison Ford, Sean Connery 23.00 Amazing Stories 1.00 Charmes, erotika 1.30 Taxi Girls, erotični film 3.00 Purple Rain 5.00 Nuts SLOVENIJA 1 SOVA PARK JE MOJ ameriško-kanadski barvni thril-ler, igrajo: Tommv Lee Jones, Helen Shaver, Yaphet Kotto, Lavvrence Dane Film opozarja na problematičnost vietnamske vojne z likom veterana, ki se poražen v vojni vrača v civilno življenje, kjer pa doživlja nove poraze. Takšna je tudi usoda Mitcha, glavnega junaka v filmu Park je moj. Njegov vojni tovariš Mike se je zlomil, preprosto ni več prenesel usode stekla, skozi katerega vsi gledajo, nihče pa ga ne vidi. Vendar je Mike pred smrtjo zasnoval načrt, s katerim naj bi javnost opozorij na človeške stiske veteranov. Ko Mitch najde Mikeov načrt, se odloči, da bo izpeljal prijateljevo zamisel. Nekaj dni pred dnevom veteranov, ko so vsa usta politikov polna velikih besed, spominov, bo Mitch opozoril na svojo stisko in stisko vseh vojnih veteranov z drznim dejanjem - zasedel bo Centralni park. V vojni prekaljeni Mitch res zasede Centralni park; s pomočjo zased, minskih polj, žičnih ovir in seveda z osebnim pogumom park, ki je zdaj »njegov«, tudi uspešno brani pred policaji... Njegovo drzno dejanje zelo odmeva v javnosti. Televizijska novinarka Valerv se odloči, da bo o drznem veteranu poročala, posnela reportažo. Odpravi se v Centralni park... RTL PLUS 6.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 6.45 Mask, serija 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Ljubj stric BiH 8.00 Konfeti, risanke 9.30 Klark, otroška oddaja 10.10 Jetsonovi, risanka 10.35 Mr. T. 11.00 Marvel Universum: Spi-derman, Robocop, Spiderman 5000 12.05 Captain 12.35 He-Man 13.00 Super Mario Brothers 13.25 Teenage Mutant Hero Turtles 13.45 Ragazzi 14.20 Katts and Dog, Umor ni igra 14.45 Lassie, Lassie in klopotača 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Cena je vroča 17.45 Čudovita leta 18.10 Akcija - novo v kinu 19.00 Nogomet 20.15 Louis in žandarke, francoski film 22.00 Dallas, talkshovv 23.00 Grške smokvice, nemški film 0.40 Fans, fans, fans, ameriška erotična komedija 2.00 Grške smokvice, ponovitev filma 4.45 Airvvolf II, ponovitev 5.30 Captain Povver, serija 5.50 Aerobika 00® CENTER amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 17. in 19. uri, svečana prem. slov. filma JEČARJI ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. DRAGA, POMANJŠAL SEM OTROKE ob 16. uri. amer. trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 21. uri DUPLICA prem. amer. akcij, filma ROCKY V. ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film JEKLENI OREL I. ob 18. in 20. uri amer. kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer vojni film MEMPHIS BELLE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. biograf, drama STEKLENA TIŠINA ob 18. uri. amer. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 20. uri BLED amer. zab. film BRATSKA KRI ob 18. in 20 uri BOHINJ amer. grozlj. DEMON V OMARI ob 20. uri < mi a. < u H ti M) < J O C/3 —> Z ti cC O o z < GC h- Os Os < ti z UJ oć O O Z < cc So cd Življenje nikoli ni bilo lahko Karbuskarjev Jože z Martinj vrha - pri Karbuskarju se reče njihovi domačiji - kljub svojim 91-tim letom še vedno izredno čil in bistrega duha. Pravi hribovec! Kranj, 4. aprila - Ponedeljkovo sončno popoldne je bilo kot nalašč za obiske. Poleg tega pa je velikonočni ponedeljek obetal, da bom našega zvestega naročnika našla doma. Karbu-skarjeve sem uspela najti tik, preden so se odpravili k praznični maši. Nekaj časa pa so vendarle še imeli, tako da sem lahko na kratko poklepetala z Jožetom Jelovčanom. Ker je Karbuskarjev ata že malce gluh, starost je le prinesla svoje, nama je pri pogovoru pomagal njegov najmlajši sin Franc, ki sedaj gospodari na domačiji. Jože Jelovčan se je rodil leta 1900, se rosno mlad udeležil prve svetovne vojne, potem dve leti služil v srbski vojski: "Tega se nič kaj rad ne spominjam. Zelo hudo je bilo. Grdo so delali z nami. Naš komandant je bil Črnogorec, no, edino on je bil dober do nas," je svoje spomine razpredal Jože. Tudi kasneje mu ni bilo nič lažje. V nji- hovi družini je bilo veliko otrok in on je bil določen, da bo gospodaril na domačiji. "Ko sem izplačal vsem bratom in sestram njihove deleže sem skoraj ostal brez prebite pare. Rešila me je ženina dota." Jože je bil poročen dvakrat. Prva žena mu je umrla na porodu, ko je rodila dvojčka. Tudi od teh dveh otrok je preživel le eden. Kasneje se je poročil še enkrat in bo prihodnje leto skupaj s svojo ženo Angelo praznoval že 60. obletnico svoje poroke -biserno poroko. "Na Gorenjca sem naročen že od vsega začetka. Takrat, razen Kmečkega glasa, drugega časopisa niti ni bilo. Ampak moram takoj povedati, da je bil Gorenjec v začetku veliko boljši časopis, kot je danes. Tudi pred lanskimi volitvami je bil Gorenjec še dober, po volitvah pa ne več. Preveč enostransko se piše, preveč se kritizira novo Jože Jelovčan, Karbuskarjev ata, in njegova žena Angela z Martinj vrha bosta prihodnje leto praznovala že 60. obletnico poroke - biserno poroko. Foto: M. P. oblast. Novinarji ves čas kažejo samo eno stran, druge strani pa ne pokažejo," je razmišljal Jože Jelovčan. Jože vedno prebere večino Gorenjca, najraje pa ima rubriko Pisma bralcev. Na eno izmed letošnjih objavljenih pisem se je celo odzval, sam je sestavil pismo, kar najbolje priča o njegovi izjemni bistrosti, letom navkljub. "Ja, pa pisma niste objavili. Ne vem, zakaj. Sin je trikrat telefoniral na Glas, pa ni bilo nič. Celo v Kranj je šel, pa spet nič," je bil kar malce nejevoljen. Karbuskarjev ata je imel devet otrok, danes pa ima že 27 vnukov in prav toliko pravnu-kov. Vse do lanskega leta je še pletel koše in kaj postoril okoli hiše. Sedaj mu dnevi minevajo ob branju, saj radiu in televiziji težko sledi zaradi svoje nagluš-nosti. Spomini na njegovo težko življenje pa so ostali. Ne, življenje zanj nikoli ni bilo lahko. • Besedilo in foto: Mojca Peternelj 1 j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.10 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti. Nevidni svet 11.05 Angleščina - Follovvme 11.30 Sedma steza, ponovitev 11.50 Osmi dan, ponovitev 12.35 Omizje, ponovitev 15.20 Video strani 15.30 TV mozaik: Angleščina 15.55 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.00 Že veste? 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Periskopov raček: Programski jezik logo 18.25 Formula BMX 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 21.00 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.10 San Remo '91, zabavnoglasbe-na oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova Haggard, angleška nanizanka Seznam, ameriška nadaljevanka 23.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 23.20 0.40 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper Naša pesem: Nonet Vitra TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer Friedrich Schiller: VVallenstein, nemška TV drama Končnica DP v košarki (m): Ci-bona - Partizan, posnetek iz Zagreba Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zgodbe iz muzeja: Stari portreti 10.25 Vprašajte - odgovarjamo 10.40 Mali TV koncert. Glasba, karikatura, humor 11.10 Renesančno kiparstvo na Hrvaškem 11.40 Priče preteklosti: Rodna gruda 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program Staro za novo 16.30 aideboihtoienale Zagreb '83 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 šolski program: Portret znanstvenika: Blaise Pascal 17.30 Hrvaška danes 18.15 Mali svet, oddaja za otroke 18.45 Hrvaška kulturna dediščina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Poletna hiša, angleška nadaljevanka 20.55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Kinoteka Evropa: Ciklus filmov Jirija Memla, Hišica v gozdu, češki film 0.20 Yutel 1.20 Poročila TV HRVATSKA 2 15.30 Video strani 15.35 Dober dan Spregledali ste - poglejte 15.45 Cosbv Shovv, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 16.15 Svet športa, ponovitev 17.15 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 18.00 Dober dan 18.05 Otroški program 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Čudoviti svet živali 20.00 Košarka (m), finale: Cibona -Partizan, prenos 21.30 Petdeset plus 20.20 Na zdravje: Cheers, ameriška humoristična nanizanka 23.30 Twin Peaks, ameriška nadaljevanka 22.55 Poročila 0.15 Kronika glasbenega bienala Zagreb '91 0.30 Max Headroom, ameriška nanizanka 77.00 Šolska TV 77.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Hainz Conrads, spomini na priljubljenega dunajskega igralca 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.45 Klub 2 Poročila TV KOPER 16.00 16.30 17.30 19.00 19.20 19.25 20.00 21.30 22.20 22.25 22.35 Športne oddaje 6. krog - šport iz zamejstva Skupni program z II. mrežo TV Slovenije TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Človek pajek, risanka Obupane ženske Leteči zdravniki, TV film Žrebanje lota TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 10.30 12.05 13.00 13.10 13.45 14.00 14.50 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.07 21.15 23.35 020 Jutranji program: čas v sliki/ 9.05 Parvica do ljubezni/9.30 Angleščina za začetnike/10.00 šolska TV Neskončna igra, ponovitev, 2. -zadnji del Šport v ponedeljek, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Poseanne, Govorica telesa VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Otroški program: Jaz in ti Tudi hec mora biti Am, dam, des Video kviz in uspešnice Degrassi Junior High Mini leksikon Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Mi Srečna družina, serija Znanje danes Čas v sliki, vreme Šport Universum: Po sledovih Jamesa Cooka, 1. del Pogledi s trani Ob 75. rojstnem dnevu Grego-rvja Pecka The Scarlet and the Black, bri-tansko-italijanski film; Gregorv Peck Hunter, serija Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV PENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, vmes čestitke in obvestila - 19.00 - Zaključek FILMNET 7.00 Captain China 9.00 The McMa-sters, vestem 11.00 Jour de Fete, komedija 13.00 Dirty Dancing 15.00 The Chalk Garden, Deborah Kerr 17.00 Nightlife, komedija 19.00 Last Ritrs 12.00 The dark Side 23.00 Visionqu-est 1.00 The incredible two-headed Transplan 3.00 The bad Nevvs Bears go to Japan 5.00 Les intents sont en-core loin RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.20 Zveza iz Ria, nemški film 11.00 Ponovitve. Tvegano / 12.00 Cena je vroča 12.30 serije: Policijsko poročilo / 13.10 Hammer / 13.35 Kalifornijski klan / 14.25 Springfieldova zgodba / SLOVENIJA 2 20.35 VVALLENSTEIN nemška barvna TV drama Vojvoda Wallenstein, vdan idealnim ciljem, ki ima pred očmi ideal svobodne Nemčije, se znajde s svojo voljo do moči, ki določa njegov značaj na eni strani in svojo vero v zvezde na drugi, v precepu. Cesar, zavedajoč se, da se je zbralo okrog VVallensteina preveč moči, se ga želi znebiti in je zato pripravil njegovo dostavi-tev. Octavio Piccolomini, Wallen-steinov prijatelj in cesarjev zaupnik, ve, da je on VVallensteinov naslednik in bodoči nosilec knežjega naziva. V času, ko je tridesetletna vojna na višku, odpotujeta VVallensteinova žena in hčerka Thekla v spremstvu Pic-colominijevega sina Maxa v Plzen, kamor je VVallenstein pozval svoje čete. Med Theklo in sinom se razplamenijo ljubezenska čustva, ki jih starši ne odobravajo. VVallenstein se medtem navidezno pogaja s Švedi in nemškimi protestanti, ker namerava izigrati ene proti drugim. Max, ki od očeta izve za cesarjevo namero, se razočaran odvrne od očeta in od VVallensteina in se samomorilsko vrže v boj. Wal-lensteinu se nepreklicno iztekajo ure... 15.10 Divja Roza 15.55 Mini Plavback Shovv, ponovitev 16.45 Tvegano? 17.45 Cena je vroča 17.15 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Let skozi čas 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo - pozabljeni mrtvec, ameriški TV film 22.00 Eksplozivno, magazin 22.55 Zakon v Los Angelesu 23.55 poročila 0.05 Ca-morra, italijansko-ameriški film EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 Nogomet, prijateljska tekma v Sao Pauli, Corin-hiana - VFB Stuttgart 10.30 Moto-šport, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Hokej, Skupina B: Japonska - Nizozemska, ponovitev 14.00 Tenis, Davisov pokal: ČSFR -Jugoslavija, ponovitev 16.30 Košarka, vrhunci evropskega pokala, ponovitev 18.00 SP v judu, vrhunci 18.30 Najmočnejši možje na svetu, ponovitev 19.00 Nogomet, Španska liga 19.30 Poročila 20.00 SP v hokeju (ž) Švedska - Norveška 21.00 Rokoborba 22.00 Umetnostno drsanje, revija nekdanjih prvakov v Svdnevju 2.00 Poročila 2.30 Kriket, Zahodna Indija -Avstralija V svoji vnemi za racionalizacijo dela kranjske občinske skupščine so vlada in poslanci vseh strank tudi javnost očitno spoznali za odvečen balast in jo izključili iz dvogovorov o letošnjem občinskem proračunu. Vsem lokalnim politikom ob tem pomembnem dogodku izražamo naše najgloblje spoštovanje, saj gre za prvo uspešno osvojeno lekcijo iz političnega delovanja. KINO 9. aprila 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov CENTER amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. vohun, film PARK GORKEGA - F.G. ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. pust. film VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 20. uri < -— a: O* < iti H -u 2- < - (Z) —i Z tu oc O O Z < rr H C/5 CD Oven Dobili boste dobronameren nasvet, vendar ga ne boste upoštevali. Bil bi že čas, da dojamete, da bo treba delati drugače. Ne zanašajte se na obljube! Bik Poskušate in poskušate pozabiti, kaj se vam je dogajalo v preteklosti, vendar vam nikakor ne uspeva. Začnite z resnim delom, pa boste pozabili! Neka oseba si želi vaše bližine. Izkoristite priložnost! Dvojček Nekdo, ki mu sicer zaupate, vas bo razočaral, a nikar ne obupajte! Stisnite zobe in ne pokažite, da ste v zadregi! Nikar ne mislite na maščevanje! Rak Nekdo vam pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar tega nočete pokazati! Obeta se vam razgiban teden, predvsem čustveni. Opravite že delo, ki ga tako vztrajno odlagate za kasnejši čas. Lev Preveč se ženete in poskušate dokazati, da ste najboljši. Pustite težave ostalim, sami pa se posvetite samemu sebi. Nekdo vas že nekaj časa željno opazuje. Devica V vaši bližini se spleta ljubezenska zveza, ki pa vam sploh ni všeč. Toda nikar tega ne povejte naglas, kajti nakopali si boste vrsto težav. Raje počakajte, da se ogenj vsaj malo ohladi. gg| Tehtnica Zgodilo se bo tisto, kar ste nedavno tega goreče zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskušate rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se vam precejšnje težave z denarjem. Škorpijon >C3 Ne bo vam uspelo prepričati prijatelja, zato rajši odnehajte, dokler je še čas. Ne-poskušajte ujeti nemogočega, ampak počakajte, da bo nemogoče ujelo vas. Ta dan sploh ni tako daleč, kot si mislite... Strelec Kje so že tisti časi, ko si zaradi ljubezni niste delali nikakršnih težav. Dosežen cilj bo tako slajši, kolikor več ovir vam je na poti. Pazite na svoje zdravje! Kozorog Še vedno boste nihali med realnostjo in vašimi lepimi sanjami in prav zato lahko zamudite izredno priložnost, ki se vam obeta. Neka oseba vam vzbuja spoštovanje, vendar si tega nočete priznati. Vodnar Prispela bo prav zanimiva pošta, ki se jo boste izredno razveselili. Nikar ne odlašajte in na ponudbo takoj odgovorite! Svetujemo več rekreacije in sprehodov v naravo - izredno vam bo koristilo. Riba Nenandoma vas bo življenje začelo dolgočasiti, zato si boste poiskali zanimivega konjička. Vendar pa ne pretiravajte. Obeta se vam prijeten večer v družbi, ki vam najbolj ustreza. GLAS AVTO ŠOLA RENT-A-CAR V_J U vj Jr MLADI VOZNIK NON STOP tel: 213-619 328-602 Kako žrebamo v Gorenjskem glasu - Žrebanje nagrad naše nagradne križanke poteka pod skrbnim nadzorom naše komisije (Stanko Logar in Ivan Černilec kot predstavnika bralcev in Alenka Krmelj - ČP Glas). Zadnjič je komisija naštela kar 2861 rešitev. Na željo reševalcev križank, bomo v prihodnje povečali fond nagrad - nedavno smo jih že podelili,kar 25... (M.Va.), Foto: J. C. OBVEZNA SMER PRI VAS DOMA? Nova kaseta Obvezne smeri Skupina Obvezna smer je že dve leti v tej sestavi. Popularna skupina Obvezna smer je pred nedavnim izdala že peto kaseto, ki se izredno dobro prodaja, skladbe, ki so na tej kaseti, pa so nam že prišle v ušesa. Pevec Obvezne smeri Toni Kapušin pravi: » Našo peto kaseto smo posneli v studiu Metro, izšla pa je v nakladi pet tisoč izvodov. Seveda pričakujemo, da bo zaradi dobre prodaje kaseta kmalu pošla, zato jo bomo najbrž ponovno izdali. Skupina Obvezna smer je že dve leti v naslednji sestavi: Toni Kapušin, Slavko Vesel, Ivo Žavbi in bobnar Dušan Jež. Med seboj se dobro razumemo, veliko pa tudi nastopamo po vsej Sloveniji. V petek bomo nastopili v klubu Amor v Bohinju, odpravljamo se v Kočevje, naslednji petek pa bomo nastopili v Radečah skupaj s popularnim Moped šovom. Igrali bomo na metliški vigredi in drugod - skratka: vse poletje bomo »zasedeni«. Besedila za naše pesmi piše Ivan Sivec, s katerim zelo dobro sodelujemo. Na novi kaseti je nekaj zares prijetnih pesmic: Komaj ti je sedemnajst let, Valovi ljubezni, Gospodična lepa - to bodo vsekakor uspešnice. Najbolj uspešna kaseta Obvezne smeri je bila nedvomno prva z naslovom Srce je popotnik. Vendar se tudi pri prodaji kaset pozna, da je kupna moč padla. Vsem, ki sodelujemo v zabavni glasbi in seveda tudi nam...« V naši nagradni igri vas sprašujemo: naštejte vsaj tri skladbe iz najnovejše kasete Obvezne smeri. Tistega, ki bo pravilno odgovoril in ga bomo izžrebali, bomo skupaj z Obvezno smerjo obiskali. Vaše odgovore pričakujemo do 20. aprila... Ime in priimek Odgovor 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živiav 9.50 Poroka, angleška drama 10.45 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Slovenija: Zima, dokumentarna oddaja 17.35 Spored za otroke in mlade 17.35 Risanke 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Jezus iz Montreala, kanadski film 22.05 TV dnevnik 22.30 Fluid: Laurie Anderson, glasbena oddaja HTV 23.15 Sova Alf, ameriška nanizanka Seznam, ameriška nadaljevanka V znamenju zvezd: Strelec, nemška dokumentarna serija 1.05 Video strani 1L TV HRVATSKA 2 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 18.30 19.00 19.00 19.15 19.30 19.55 22.00 22.45 23.30 Satelitski programi - poskusni prenosi Slovenci v zamejstvu TV Slovenija 2 - Studio Maribor Poslovna borza TV ruleta TV dnevnik Muenchen: Polfinale PEP v nogometu: Bavern - Crvena zvezda, prenos Svet poroča Satelitski programi - poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 16.30 Video strani 16.35 Dober dan Spregledal/ ste - poglejte 16.45 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.15 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 18.00 Dober večer 18.05 Ursfobia, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Velikani, dokumentarna oddaja 19.55 Športna sreda 22.15 Top Cup HTV 23.10 Poročila 23.30 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 0.15 Kronika glasbenega bienala Zagreb '91 TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 20.30 21.00 21.30 22.20 22.30 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zakaj, zakaj? 10.25 Portret znanstvenika: Blaise Pascal 10.55 Pomlad na Lastovu 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.30 Okno v Cannesu, zabavnoglas- bena oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Tradicionalno gradbeništvo zadarskih otokov 17.30 Hrvaška danes 18.15 Primeri inšpektorja Potice, češka nanizanka za otroke 18.45 Videoboom 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Smrt v Benetkah, italijansko ameriški film 22.15 TV dnevnik 22.35 Dokumentarni program 23.35 Yutel 0.35 Poročila Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Čarobna svetilka - otroški program Leo, kralj džungle, risanka Gianni in Pionotto, risanka Telefilm Klic globine, dokumentarna oddaja Leteči zdravniki. TV film TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.05 12.10 13.00 13.10 13.45 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 '16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 20.50 21.05 22.50 23.45 0.30 Čas v sliki Pravica do ljubezni, ponovitev Francoščina Šolska TV Onassis: Zlati Grk, ponovitev 1. dela ameriškega TV filma Animalia: Mačke, risanka Reportaže iz tujine Čas v sliki Mi Roseanne, Pevski talent Dan Wichertovi iz soseske Smejoči se galeb Otroški program Duck Tales Težave s pošto v steklenici, lutkovna igrica Mini oder Kot pes in mačka, serija Mini atelje Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi Srečna družina Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Onassis: Zlati Grk, zadnji del ameriškega TV filma Pogledi s strani Dallas, Smehljajoča se kobra Pralnica, ameriški TV film; Ca- rol Burnett, Amy Madigan, Michael Wright Hunter čas v sliki TV AVSTRIJA 2 posodite vašega moža. britanski film; Dirk Boga rde, Charlo-te Aitenborough, Francis Matt-hevvs, Simon Shepherd 21.55 Novo v kinu 22 00 Čas v sliki 22.30 Šport Nogomet ga pokala Čas v sliki polfinale evropske- 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Zavarovana družba, 2. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Posnetek 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Ob 70. rojstnem dnevu Dirka Bogarta: 29. marca 1991: Nam 1. RADIO ZRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Boom - 18.00 - Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe -gost "v živo" - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetke, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., DOmače novice I, Kupim - prodam. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi - 19.00 - Zaključek FILMNET 7.00 Honky Tonk Freeway 9.00 Scar-let Street 11.00 The Snowqueen 13.00 The Bad Nevvs Bears go to Japan 15.00 Visionquest 17.00 La Colle-ge File a Langlaise, komedija 19.00 Primo Baby, zgodba za mlade 19.40 Filmblik, pregled filmov 21.00 Over-board; Goldie Havvn 23.00 Playboy late night 14: Part 1 22.30 Erotični film 0.00 Desert Rats, vestem komedija 3.00 Inadmissible evidnence 5.00 Endless Night RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.20 Modrost krvi, ameriški film 11.00 Ponovitve: Tvegano / 12.00 Cena je vroča 12.35 serije: Policijsko poročilo / 13.10 Hammer / 13. 35 Kalifornijski klan / 14.25 Springfieldova zgodba / 15.10 Divja Roza 15.55 Chips, serija 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Strentaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 Angel se vrača, serija 20.15 Gottschalk, shovv 621.15 Narodnoza- SLOVENIJA 1 20.05 JEZUS IZ MONTREALA kanadski barvni film, igrajo: Let-har Bluteau, Catherine Wilke-ning, Johannes-Marie Tremblay, Remy Girard, Robert Lepage, Gilles Pelletier Osnovna zgodba filma je enostavna. Daniel, gledališki igralec, hoče na montrealski gori uprizoriti svetopisemski Pasijon, ki ga tradicionalno pripravlja montre-alska škofija. Pri študiju Jezusovega lika in življenja, se mu odprejo nekatere nove interpretacije, predvsem pa postane vse bolj omrežen s Kristusovim likom. Okrog sebe zbere igralce in skupaj z njimi prične z vajami za gledališki dogodek. V interpretaciji Jezusovega življenja pa se Daniel vse bolj oddaljuje od nekaterih cerkvenih dogem in tako postaja cerkev vse bolj nenakionjena predstavi, ki jo pripravlja skupina pod Danielovim vodstvom. Daniel noče odstopiti od svojih spoznanj in svoje interpretacije in tako cerkvena oblast doseže, da je njegova predstava prepovedana. V nasprotju s prepovedjo, pa Daniel vztraja in hoče predstavo izpeljati. Občinstvo, ki predstavo spremlja, je navdušeno, policija pa izvršuje sodni sklep in predstavo ob Jezusovem - Danieio-vem križanju nasilno prekine. Pri tem se Daniel ponesreči in mu v montrealskih bolnišnicah zaradi površnosti in prevelikega navala bolnikov ne morejo pomagati. Danielove organe, srce, oči in še kaj, bodo presadili bolnikom in v njih bo Daniel - Jezus živel naprej. bavni napevi 22.10 TV Stern, politični magazin 22.50 Ženske Helle von Sin-nen, ženski magazin 23.20 Primarij dr. VVestphal, Resne težave 0.05 Poročila 0.15 Borba proti mafiji, Mora 1.05 Egualizer, serija EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 Snooker, European Match Play (1) v Rotterda-mu7 11.00 Akrobatsko smučanje, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 SP v hokeju. Skupina B: Francija - Italija 14.00 Tenis, Davisov pokal: Nemčija - Argentina 16.30 SP v kara-teju, ponovitev 17.00 Hokej, ponovitev 18.00 SP v judu 18.30 Najmočnejši možje na svetu, ponovitev 19.00 SP v artistiki 19.30 Poročila 20.00 Trans World Sport 21.00 Boks, velike borbe 23.00 Biljard 0.00 Nogomet, Evropski pokal - polfinale povratne tekme 1.0 Snooker, Rotterdam 3.00 Poročila 3.30ž Kriket, Zahodna Indija - Avstralija KINO 10. aprila CENTER amer. akcij, thrill. STRAH PRED PAJKOM ob 16. in 18. uri, amer. akcij, film ROCKY V. ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma JEKLENI OREL I. ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. vojni film GLORY - VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot. SLUGE SLASTI ob 20. uri RADOVUICA amer. biograf, drama STEKLENA TIŠINA ob 20. uri BLED Ni predstave! < mm CC Cm < ■Ji W Cm < mi O U <—> Z tU oc O O < cc t— (J) LO GLASBENA SREDA TSJA RADIU ŽIRI < J «—« os U6 U H •* a. < mi O ■-i Z _ OS o O z < cc r- Pogovor z ]ožetom Burnikom v živo Ansambel Jožeta Burnika je studijska zasedba, ki jo je osnoval naš znani harmonikar Jože Burnik iz Škofje Loke, v njej pa združil svoje glasbene ideje in snovanja z narodnoza-bavnega področja, v več zvrsteh komponiranja ter soun-dov, ki imajo že opredelitev in med strokovnjaki potrditev kot »Burnikov sound«. Jože Burnik je od leta 1966, ko je imel prvi glasbeni nastop, pa do danes sodeloval v ansamblu Mihe Dovžana, Alpskem kvintetu, Heimatland Echo in sedaj pri Oberkarntner sextet, vzporedno pa je imel svoj trio Jožeta Burnika, ki je v iskanju zasedb v željah po novem glasbenem izrazu in stilu, prerasel v ansambel Jožeta Burnika. Za slednjega je potrebno poudariti zadnje obdobje, ko je na slovensko tržišče poslal tri nosilce zvoka, ki so nekaj posebnega v samem narodnozabavnem pristopu in res izbor najrazličnejših Burnikovih viž v slovenski verziji, med mnogo tujimi skladbami, kjer ima še vedno vodilno vlogo skladba Dobro jutro, ki jo pozna Evropa, in je uvrščena na 4. mesto po številu izvajanj. Zadnji izdelek ansambla Jožeta Burnika pa je nova kaseta z naslovom Sonce sreče, ki je te dni izšla pri ZKP RTV Slovenija. Dvanajst viž je odigral Jože Burnik v sodelovanju z glasbenimi gosti, za katere je napisal kompozicije in aranžmaje, tu pa še posebej omenja GLASBENI KONCERT Pomladnivefcei stantadrun Ta citrarja Miha Dovžana. Skladbe pa prepevata Nadja Fabris iz Gorice in Braco Koren iz Ljubljane. Projekt vsebuje triletni prerez Burnikovega ustvarjanja, besedila pa sta prispevala Marjan Stare in Ivan Sivec. Več podatkov in novic o našem plo-dovitem glasbeniku, ki je dobitnik tudi šestih zlatih plošč in ene diamantne plošče, pa boste lahko zvedeli, hkrati z zvoko-vno predstavitvijo, v sredo, 10. aprila, med 17.30 in 19. uro na valovih Radia Žiri, UKV 98,2 MHz (za Žiri in Poljansko dolino), na 91,2 MHz (za Škofjo Loko in širšo Gorenjsko) ter 96,4 MHz (za Selško dolino). Po telefonski številki 691-214 se boste z Jožetom Burnikom lahko neposredno pogovorili in predlagali izbor glasbe. Drago Papler GLAS GLASBA NA CD Tanita Tikaram se je vrnila po treh letih odmora. Pesmica »Tvvist in My Sobrietv«, nam še vedno odmeva v ušesih, ravno tako pa njen glas, ki te nežno boža. Na tretjem albumu Everybody's Angel, se nam predstavlja z novimi glasbenimi temami. Nov album ima tudi Mike Oldfield. Imenuje se Hea-ven's open. Sodelovali pa so med drugim tudi Dave Lewy, Simon Philips in enkratni mladenič na saxu Courtnev Pine. Med mlajšimi izvajalci naj tokrat omenim duo The Rembrandts, ki je s svežimi lahkotnimi pop pesmicami sprejemljiv za nežna ušesa. Pesem »Just The way is, baby« je zelo dobro sprejeta. S svojim prvencem pa se je predstavila tudi mlada Angležinja, ki je sicer rojena na Sri Lanki, z imenom Beverley Craven (ni v sorodu z Wes Cravnom). Pri plošči so ji pomagali veterani: producent Paul Somvvell-Smith (Ex-Yard-birds) in avtorski par Simon Nicol in Dave Mattacks (Fair-port Convention). Z. Bavdek Dahnili so da: Na Jesenicah: Romana Markelj in Tomaž Podgoršek z Jesenic; Vesna Mihajlovič in Miladin Ristanovič z Jesenic: Rosanda Hvalic in Danilo Malavašič z Jesenic: Amira Kerič in Ahil Talk z Jesenic; Anica Trček in Miran Oblak z Brega. Čestitamo! Kranj - Pred dnevi so v Prešernovem gledališču v Kranju koncertirali štirje izvrstni glasbeniki, člani v Sloveniji že znane akustične glasbene skupine Tantadruj. Tokratni nastop so "Tan-tadrujčki", kot jih nekateri, ki že nekaj let spremljajo njihovo glasbeno pot, nagajivo imenujejo, opremili tudi z videoprojekci-jo na velikem platnu. Umetnika na akustičnih kitarah Boštjan Soklič iz Žirovnice in Mateja Blaznik iz Radovljice, violončelist Dino Gojo iz Kranja in primorska četrtina skupine, multiinstru-mentalist (flavta, orglice, tolkala,...) Aleš Hadalin igrajo glasbo, ki smo jo zadnjih nekaj let v slovenskem prostoru močno pogrešali. Razen muzikantov tipa Tomaž Pengov ali Iztok Mlakar prave akustične glasbe pri nas skoraj ni in Tantadruji so na tem področju prava osvežitev. Njihov nastop na odru Prešernovega gledališča je trajal strnjeno uro in pol, zaigrali so več kot dvajset skladb, nekaj z njihove prve plošče iz lanskega leta, večji del programa pa so posvetili novim zadevam, ki naj bi zapolnile njihov naslednji vinil. Preko platna so hiteli odlomki iz surrealističnega Andaluzijskega psa in kultnega "vietnamca" Apokalipsa zdaj, pod platnom pa muziciranje, ki niha med tradicijo, klasiko in rythm & bluesom, ki ga tako spretno vnašata Boštjan z značilnimi kitarskimi frazami in Aleš z orglicami. Besedila, ki jih v največji meri glasbeno opremlja Boštjan, so vzeta tako iz svetovne (Goethe, Shakespeare, Lermontov, Puškin...) kot iz slovenske poezije (Jenko, Prešeren, Kosovel, Murn, Kocbek...), nekatera besedila pa je prispeval tudi Boštjan sam, ki v kratkem pričakuje tudi izzid svoje pesniške zbirke. Tisti, ki vas oni dan ni bilo v Prešernovem gledališču, ste zamudili še en večer zares dobre glasbe. Tantadruji pa imajo dvajset upravičenih razlogov za izdajo novega LP-ja, ob dobrem sponzorju pa tudi CD-ja. Po vseh predvidevanjih bo jesen spet njihova. • Igor Kavčič Boris Meglic z občutkom razteza meh, kar so na tekmovanjih v Begunjah, na Pokljuki in lani na Gorenjskem sejmu v Kranju opazili tudi člani strokovnih komisij, kjer se je od Tržičanov najbolje izkazal. - Foto: Drago Papler j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Slovenci v zamejstvu 9.55 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV Mozaik: Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.50 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Boj za obstanek. Puščava in globoko modro morje, angleška poljudnoznanstvena serija 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 18.40 Zbis: Štirideset zelenih slonov 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 2235 Sova Ti in jaz, angleška nanizanka Seznam, ameriška nadaljevanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 19.30 20.00 20.30 20.55 21.10 21.40 23.30 23.45 0.05 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik Žarišče Zdaj pa po slovensko: Za sočnost sporočanja, izobraževalna oddaja Mali koncert Andrej Grafenau-er, kitara Svet na zaslonu . Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« T. Partljič: Ščuke pa ni, predstava SLG Celje Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd Satelitski programi - poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program i. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, TV nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Igranimacija 1030 Premisli in naredi sam 10.35 Polimeri 10.55 Mali svet Livade 11.15 Otroški pevski zbor 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Sam človek, TV nadaljevanka 16.35 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Staranje, poljudnoznanstveni film 17.30 Hrvaška danes 18.15 Jelenko, nadaljevanka za otroke 18.45 Zaščitena narava Hrvaške 19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19 30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja 0.05 Vutel 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 15.55 Video strani 16.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 17.10 Tvvin Peaks, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre na ledu 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Ljudje počno nore stvari, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Tudi to je življenje 22.00 Eurogol 22.20 Tvvin Peaks, ameriška nadaljevanka 23.00 Poročila 23.20 Splošna praksa, avstralska nanizanka TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.30 21.30 22.00 22.10 športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program VVoobinda, serija Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja Eurogoal - zadetki v evropskih nogometnih pokalih TV dnevnik Športna rubrika TV AVSTRIJA l S.00 9.30 10.00 10.30 12.10 12.15 13.00 13.10 13.45 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.20 21.30 23.15 0.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev Zemlja in ljudje Šolska TV Nam posodite vašega moža, ponovitev angleškega filma Fred Basset, risanka Klub za seniorje, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne, Vesele in žalostne strani ljubezni Kung fu Bulevarji tega sveta Otroški program Jaz in ti Fračji dol Am, dam, des Igrišče Super babica Uspešnice in napotki Mini ČVS Wurlitzer Čas v sliki Srečna družina, serija Znanje danes Čas v sliki Šport Tele as, kviz Pogledi s strani Kaj ti, nočeš?, ameriški film; Barbra Streisand, Ryan O'Neal Hunter, samo dodatno delo Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leksikon umetnikov 17.15 Arabci in Evropejci, 2. del 18.00 Pravica do ljubezni, telenovela 18.30 Reci resnico, igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov, in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15 4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI SLOVENIJA 2 21.40 ŠČUKE PA NI Retrospektiva: komedija na slovenskem odru Komedijski zaplet igre je preprost: V majhnem kolektivu dobijo skupno nagrado za homogenost, ne morejo pa se zediniti, ko je potrebno nagraditi najbolj zaslužnega posameznika. Okrog teh smešnih zapletov glede nagrade se je dramatiku Tonetu Partljiču posrečilo splesti toliko pristnega življenja in toliko malih podlosti, prek katerih se kažejo naši »pristno slovenski« značaji. Komedija prerašča svojo preprosto zgradbo: iz nepretenciozne burke raste v trpko kritiko naše (slovenske) majhnosti. Celjska predstava je v režiji Dušana Jovanoviča poudarjala kritične elemente v bivšem samoupravnem sistemu in se v igri dosledno izogibala »poceni« efektom, tako da je izpostavila vso pristnost življenja, v katerem se je občinstvo prepoznalo in navdušeno sprejelo. 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.15 - Novosti na knjižnih policah -17.40 - Zdravstveni nasveti - 18.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE ma, Citta aperta, dokumentarec 13.00 Cat City, risanka 15.00 Inadmissible Evidence 17.00 Endless Night 19.00 The Couch Trip 21.00 Roma, grozljivka 23.00 The Brain from Planet Arou-se, grozljivka 1.00 Indiana Jones and the last Crusade; Harrison Ford 3.15 Le Chainon Manquant, risanke 5.00 Entertaining Mr. Sloane 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, Vendozelene melodije - 19.00 - Zaključek RTL PLUS FILMJMET 7.00 Tomorrovv is Forevver 9.00 Lo-oking for Miracles, drama 11.00 Ro- 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.15 Vsak teden novo, ameriška komedija 11.00 Ponovitve: Tvegano / 12.30 Cena je vroča 12.35 Serije: Policijsko poročilo / 13.10 Hammer / 13.25 Kalifornijski klan / 14.25 Spring-fieldova zgodba / 15.10 Divja Roza 15.55 Buck James 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Pogrešani 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street 20.15 Bikini Shop, ameriška erotična komedija 22.00 Poročila KINO 11. aprila CENTER amer. akcij, film ROCKY V. ob 16. in 18. uri, amer. vohun, film PARK GORKEGA ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film JEKLENI OREL ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. krim. film SMRTONOSNA IGRA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. omnibus NEWYORŠKE ZGODBE ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film POLICIJSKA AKADEMIJA 6. del ob 20. uri BLED amer. biograf, drama STEKLENA TIŠINA ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. NEVARNO MORJE ob 20. uri NOVO V KINU PARK GORKEGA ameriški vohunski film; režija: Michael Apted; igrajo: VVilliam Hurt, Lee Marvin, Briah Dennehv, Joanna Pacula Film je posnet po romanu Martina Cruisa Smitha, glavnina dogajanja pa je postavljena v Moskvo. Zanimivo je to, da Smith nikoli ni bil v Rusiji, vseeno pa je njegovo delo skrajno veristično. Suvereno in verodostojno popisuje tiste vsakodnevne malenkosti in običaje (na primer iz kakšnih kozarčkov se pije vodka), ki jih poznajo edinole Rusi. Obvlada tudi delovanje sovjetskih tajnih služb, policije, politične manipulacije v obdobju pred perestrojko in to s tako osupljivo natančnostjo, ki krona že tako ali tako odlično zasnovano zgodbo, v kateri se avtorjeva simpatija prvič v zgodovini ameriškega ukvarjanja s Sovjetsko zvezo, nagiba na sovjetsko stran. Junak zgodbe, policaj Arkadij Renko (VVilliam Hurt) dobi nalogo raziskati umor dveh moških in ene ženske, najdenih v parku Gorkega, v središču Moskve. Trupla je nemogoče identificirati: obrazov in prstnih odtisov ni več. Kdo, zakaj, kako...? ©v ON < 2 o- < w H W Om l/f < C/3 Z Ud Od O O < CC F O0 00 #U V\ub\\anska banka / /r. : : . '■; V .....M /• ■ ■ • ■ \ ■/ ......V ■ ■ ,'\ 1 / < / ' -. \ ■ - 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 I? 20 21 22 23 24 25 26 2? 28 29 30 I 2 3 4 5 6 7 8 4 5 1991 INTELIGENČNI CiKa ĆUSTUENI CiKa FIZIČNI CIKEL Zvone Šuvak Tokrat poklanjamo naš bio-ritem kapetanu jugoslovanske hokejske reprezentance Zvone-tu Šuvaku, po rodu Jeseničanu. Glede na to, da naša reprezentanca očitno trmasto vztraja, da bi zasedla poslednje mesto na svetovnem prvenstvu, bodo napotki sicer odličnemu Zvonetu Šuvaku vsekakor dobrodošli. Pred jugoslovansko DfiTUN ROJSTUfl: PETEK 29.08.1958 DflNflŠM DfiTUN: PETEK 05.04.1991 ZIUIS: 11907 ONI hokejsko reprezentanco sta še dve tekmi: z Japonsko in Nizozemsko. Kako bo? Poglejmo kapetanov biori-tem za dotična in bolj ali manj usodna tekmovalna dneva. Jaoooo! Slabo! Ravno v petek, 5. aprila, je fizični cikel Zvoneta Suvaka na minimumu, medtem ko je krivulja čustvenosti v najboljšem položaju. Zvone se bo torej na današnji tekmi zelo slabo počutil in bo manj odporen ! V naslednjih dneh se fizično počutje popravlja, žal pa bo svetovnega prvenstva že konec! Torej: ne le da naša hokejska reprezentanca - kot vidimo - ni najbolje pripravljena - celo bioritmi najboljših igralcev reprezentanci »ne gredo na roko«. Škoda, res škoda! Sicer pa Zvone Šuvak živi že 11.907 dni, najbolje pa se bo počutil okoli 20. aprila, ko bosta ustvarjalnost in sposobnost na višini... SPIKOVI TRNI Da so s cestami težave, lahko čutimo povsod. So slovenske brihtne glave, sred' finančno spretnih zmot. *4 1 Zdaj je delavcev obilo -po Gorenjskem vse preveč! Pa ne bo se nam zgodilo, da pisarn bo odveč? A rešili bomo svoje, se odkrižali vseh klik, bili bomo hude boje! Vas pozdravlja - boter Špik. m Kaj bi vračali privat gozdove, če so naša skupna last? Prešteva raje tam grobove, staro - nova nam oblast. Je tunel res črna luknja, je izhod v širni svet, a brez cest je slaba suknja, strgana pač zad in spred. Je ceneje, se bolj splača. Kar si vzel ne daj nazaj! Se tako na svetu obrača, da hudiči grejo v raj. LB - GORENJSKA BANKA d. d., KRANJ JE Z APRILOM POVEČALA OBRESTNE MERE ZA DINARSKA SREDSTVA OBČANOV VP0GLEDNA DINARSKA SREDSTVA OBČANOV obrestna mera 4 tekoči in žiro računi * hranilne vloge 15% 17* NENAMENSKO VEZANA SREDSTVA Višina obrestnih mer za nenamensko vezana dinarska sredstva so odvisna od dobe vezave in tudi od višine vezanih sredstev. Na željo komitentov pa depozite tudi razvežemo. VEZAVE do 10.000,0 nadl0.000,( 10 nad 50.000, M nad J do 50.000,0 0 do 100.000,( 0 100.000,00 * nad 3 mes. 40% 43% 46% 49% * nad 6 mes. 43% 46% 49% 52% * nad 12 mes. 48% 51% 54% 57% • nad 24 mes. 50% 53% 56% 59% • nad 36 mes. 53% 56% 59% 62% RAZVEZAVE * nad 1 do 2 meseca 32% 35% 38% 41 % * nad 2 do 3 mesece 35% 38 K 41% 44 K * nad 3 mesece 40% 43% 46% 19 K LB - GB d.d., Kranj depozite vezane nad 3 - mesece sprejema le, če posamezni depozit znaša najmanj 500,00 din. Gorenjska banka d. d., Kranj DEMOKRAJCI???? Vodilni RTV-jevci ne bodo ukrepali proti svojemu delavcu, ki je trak s posnetkom zadnjega zasedanja kranjske skupščine pri montaži zamenjal s trakom, na katerem je posneto zasedanje iz leta 1987. Posebna komisija je namreč po ogledu obeh posnetkov ugotovila, da je njuna medsebojna podobnost tako velika, da ju laik ne more ločiti. Če v predlogu novega zakona o javnem obveščanju ne bo izrecno določeno, čigav je Radio Kranj, bo leta skupaj z v. d. vodstvom ostal v lasti občanov kranjske občine. Zvesti načelu metuljček - revolucije hočejo liberatni demokrati v Kranju imeti župana brez brade. Temu primerno so svojo parlamentarno pobudo že takoj po začetku oblikovali do kraja radikalno in predlagali njegov odpoklic ter tako preskočili sicer običajno fazo -britje. demokratizator NAGRADNA KRIŽANKA Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v zgornji lik, boste dobili reklo o dragih kamnih. NAGRADE: 1. nagrada: ogrlica iz 14 K zlata v vrednosti 2.500,00 din 2. nagrada: damski prstan v vrednosti 1.800,00 din 3. nagrada: obesek v vrednosti 900,00 din Prve tri nagrade podeljuje pokrovitelj križanke 4., 5. in 6. nagrada: praktično darilo Gorenjskega glasa Ali vas kaj mika ogrlica za 2.500,00 din? Izpolnite nagradni kupon ter ga na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 11. aprila 1991, do 8. ure. Rešitev in nagrade za križanko iz 25. številke Izpolnjen nagradni kupon križanke iz prejšnje številke nam je tokrat poslalo le 841 reševalcev, pa tudi med njimi je bilo nekaj napačnih. Pravilna rešitev (geslo): FRIZERSTVO DEBENEC - LASERSKA NEGA PROTI IZPADANJU LAS. Komisija, v kateri so sodelovali naši bralci, je včeraj opravila žrebanje, 10-letni Jure Grajzar iz Šenčurja pa je izžrebal: 1. nagrada: Franc Šilar, Kuratova 29, 64000 Kranj 2. nagrada: Zlata Zaveljcina. C. talcev 14, Koroška Bela, 64270 Jesenice 3. nagrada: Mojca Košnjek, Cegelnica 17, 64202 Naklo 4. nagrada: Andrej Perne, Mlakarjeva 24, 64000 Kranj 5. nagrada: Valentin Hvala, Struževo 25, 64000 Kranj 6. nagrada: Viljemina Hribar, Alpska 5, 64260 Bled Prve tri nagrade prispeva pokrovitelj prejšnje križanke FRIZERSTVO Nada DEBENEC, Frankovo naselje; Škofja Loka - izžrebanci bodo brezplačno koristili storitve v frizerskem salonu, kjer edini pri nas izvajajo nego lasišča z laserjem, kar zagotavlja ustavitev izpadanja las ter rešitev drugih nevšečnosti z lasiščem. Preostale nagrade prispeva Gorenjski glas (praktične nagrade v vrednosti po 500,00 din). Izžrebance bomo o nagradah še posebej obvestili, vsem reševalcem pa želimo več sreče prihodnjič! NASELJE BLIZU ŠKOFJE LOKE. OB POUAN- sftct ZGODBA PRIGODA NJEN. ZLOŽEN REKLAMNI LETAK DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI (BAMAKOI TAKO DAUE GL MESTO KENUE CIRIL NOVŠAK VELIKA NOČ EKONOMSKA ENOTA §8 GORSKI GREBEN TRGOVSKO MESTO OB VZHODNI Škotski obau GL MESTO UGANDE VELIKA LEPA VEŽA ORIENT DOMAĆE SUKNO MATERINA SESTRA RAJK0 PIRNAT IGOR PRETNAR GORSKE NIMFE V GR MITOL BAKTERIJE KI ZA ŽIVLJENJE POTREBUJEJO KISIK MORSKA NIMFA V GR MITOL SL MEZZO-SOPRANI-STKA STRITARJEVA BRANE IVANC ODLIČEN EGIPT BOMBAŽ ETIOPSKA NAGOVORNA BESEDA (-GOSPOD- KLIC. POZIV PREPROST LESEN PLUG VEDA 0 LA STN0STIH IN SPREMEMBAH SNOVI ROMAN SKANI-KALNICA EMIL ADAMIČ PRIVRŽE-NEC OKULTIZMA IVAN VIDAV DOLGORE PA PAPIGA NEKO IME PIRENEJSK POLOTOKA ANTON AŠKERC BESED* BREZ POUDARKA ŠTEVILO BREZ LASTNE VREDNOSTI DRPN VIDA STARA PLOŠČ. MERA, AM PISA TEL) (-GOLI IN MRTVI. IVAN BRATKO RAJK0 OCEPEK OBSEŽNO PROZNO DELO GL wsk BIAFRE PRIPADNIKI RUS. REVCL STRANKE AVTOR KRIŽANKE R.NOČ DEL CARIGRADA SLADKA ALKOHOL PUAČA ANDREJ AGNIČ GRŠKI BOG VOJNE SLADKOVODNA RIBA BARVA KOŽE TEN SLOV PISATELJ IVAN. -BRAM BOVCI- RUS REVOLU CIONAR KI SO GA UBILI V MEHIKI ŠIRŠA RAV NA STRAN AVTOMOB TOVARNA V VANDA IVANJKO FINSKI ARHITEKT IT TEKAČ (STEFANOJ PISATEU F.EM m: ERVVIN -■:S'> GORAN ALIMPIČ ANTON AŽBE DEL KMEČKEGA VOZA ARZENOVA RUDA ŽOL-TA RDEČA MIŠNICA IT MESTO ZNANO PO PENEČIH VINIH ANDREJ RAHNE Petek, 5. aprila 1991 19. stran :^mmi GLAS Mobilizacije, odvzemi prostosti in usmrćeni od partizanov po območjih JBSBH/ŠHA otb&INA G Ur- 4L k IbLEpia KOT /f*J S (p • J 5 S U5 -UHMJUtMv ^___Ji 05 S JJhCL Os *• odstotki prebivalstva. ^očia^p IT10^''izacija je približno enako prizadela vsa ob-do ijLj Partizanih pa je že drugače. Mobilizirajo pač tam, '8 od 'anko sežejo. In tako se v partizanih znajdejo kar in okSpAt'COv Bohinjcev in le osem odstotkov Radovljičanov n0 0z ,anov- Bohinj je bil vsaj leta 1944 domala osvoboje-stojant e' rad°v'jiško ravnino pa so nadzirale nemške po-Bre2i u6-00 Pro8'' v Radovljici, Poljčah, Begunjah, Lescah, Voi^ ,n so se prebivalci lažje izognili partizanskim pozi- tn°c^ht°T Pa ^ P"1'^31 predvsem na zase pomembnih ob-orj lVV ' ? so bile zanje predvsem Jesenice, kjer zaprejo in je biia ■r 'zs.e"J° največ ljudi. Verjetno je umestna ocena, da DrUscLJ5s?niska izpostava gestapa tudi po zaslugi Clemensa p Ja naJhujša na Gorenjskem. torjevanSp a kaznovalna politika je manj načrtna kot okupa-večjj a'- . aruzani se odzivajo na dražljaje okolice, njihov Pa jePnt!s'c.n.a nekaterih območjih (Bohinj, Gorje, Jesenice) ženski^2 k Z večJO napadalnostjo ljudi, ki odločajo o ka- ^kor H Množičnih aretacij na Hrušici 17. julija 1942 to ±4Jt PA XA IX US Odstotek prebivalstva v terenskih organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja poleti 1944 ti AO k O tblBD hOtflNJ JESENICE. VAWlj!CA Partizansko nasilje Volitve leta 1938 kooo < $000 < * 4ooo . > 1 . 1 ji& MAČeic ijovl O partizanskih kazenskih ukrepih vemo razmeroma malo. Zato omenimo le smrtne kazni. Med usmrčenimi so ljudje, ki so se spogledovali z okupatorjem, potem dokazani primeri kolaboracije in izdaj. Med usmrčenimi so bili tudi partizani, predvsem zaradi dezerterstva. Zlasti leta 1944 je bilo nekaj usmrtitev ljudi, ki jih lahko označimo kot protikomuniste. Nekaj pa je bilo usmrčenih brez posebne krivce (npr. z možem ustrelijo še ženo). Nekateri pa so bili žrtve tragičnih zapletov (primer iz Bohinja, ko dejanski izdajalec okrivi sovaščana, ki ga zato usmrtijo). Najštevilnejše so bile usmrtitve v prvi polovici leta 1944 (tretjina usmrčenih), torej v času vzpona partizanske moči. Nekaj deset oseb je bilo usmrčenih neposredno po osvoboditvi. • Na medvojna dogajanja pa je vezanih tudi nekaj kasnejših usmrtitev (npr. sodno obsojen na smrt Janko Soklič, eden vodij Črne roke, nekaj obsojenih na drugih procesih, žrtve Rdeče roke). Protikomunistično nasilje Več kot domobrancev je domačinov (do nekaj sto) iz tega območja med raztrganci, verkšuci (tovarniško stražo v jeseniški železarni), orožniki ipd. Možno je, da Nemci na ozemlju, kjer so imeli center uprave in ki so ga visoko cenili po krajinski in proizvodni veljavi, niso dovolili razvoja protikomunističnih kolabo-rantskih enot (le majhni domobranski postojanki nastaneta v Lescah in na Bledu (Jarše). Tudi Črna roka, ki do aprila 1944 ubije šest oseb na Jesenicah in ki deloma nastane prav na tem območju, tu kasneje ne sme več delovati. Partija prevzame oblast Izidi volitev leta 1938 nam kažejo, da je večinski delež volilcev zaupal Slovenski ljudski stranki (JRZ), ki je prepričljivo zmagala v občinah Bohinjska Bistrica in Srednja vas, na Bledu, v Ribnem, Radovljici, Begunjah, Kranjski Gori in Ratečah, nekolikanj tesneje pa na Jesenicah, Dovjem, Breznici in v Gorjah. Opozicija (Maček) je dobila v Lescah in na Koroški Beli. Opozicijskih volilcev je bilo več predvsem v migrantskem krogu jeseniške železarne, med njimi je imela precejšen vpliv Komunistična partija, med drugim tudi preko ljudsko frontnega gibanja. Komunisti so začeli vstajo. Jeseni 1941 odločneje se razvije Osvobodilna fronta. Po decembrski vstaji, predvsem v prvi polovici leta 1942 okupator razvije veČino terenskih organizacij. Nekatere izjemno brutalno: npr. poboj jeseniških skojevcev januarja 1942 v Dragi, poboj Hrušičanov (predvsem železničarjev) julija 1942 na Belem polju. Tako je klasična oblika Osvobodilne fronte kot koalicijska povezava političnih partnerjev razpadla. V drugi polovici leta 1942, v glavnem pa leta 1943 na novo vzpostavljajo terenske organizacije NOG predvsem iz enot poslani aktivisti, ki so že partijci bodisi jih večinoma prej ali slej sprejmejo v partijo. Načelo, da sprejmejo v partijo ljudi, ki se izkažejo in ki sprejemajo določene funkcije v vojski ali politiki (malo je bilo takih, ki bi prebrali več kot prva poglavja VKP (b), je partiji zagotovili popolno oblast v NOG. Leta 1943 je mreža terenskih organizacij narodnoosvobodilnega gibanja (partijske celice, skojevske grupe, odbori Osvobodilne fronte, Slovenske protifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine, gospodarske komisije, manj Delavska enotnost in Narodno zaščita) že zajela večino naselij. Po ohranjenih poročilih ocenjujem, da je bilo v Bohinju aktivno dejavnih okoli 8 odstotkov prebivalstva, v blejskem kotu in na radovljiški ravnini okoli štirje (v tem primeru sem štejemo tudi t. i. Kašarijo), v jeseniški občini odstotek. Leta 1944 so se te organizacije številčno močno okrepile (glej prikaz 9), in se že prelevile v upravno-oblastne organe (volitve v Bohinju, razdeljeni resorji, določanje dajatev, pobiranje posojil itd.). Partizansko jeseniško okrožje je bilo razdeljeno na devet (od decembra 1944 na tri) rajone oz. okraje. V vsakem so vsaj leta 1944 delovala vodstva navedenih političnih organizacij, od katerih je bilo v vsakem vsaj nekaj partizanov oz. partizank, torej poklicnih politikov, ki so bili zadolženi za organiziranje osnovnih organizacijskih celic svoje organizacije na manjših območjih. V popisu je zajetih nekaj sto ljudi, ki so daljši ali krajši čas delovali v okrajnih in okrožnih vodstvih političnih organizacij narodnoosvobodilnega gibanja. Razen izjem so bili vsi domačini. To je poleg številčnosti aparata (ki ga sicer nekajkrat razredčijo s pošiljanjem v vojaške enote) zagotavljalo uspešno uveljavljanje načrtov narodnoosvobodilnega gibanja. Značilno je, da so odporniško-revolucionarne politične organizacije močnejše tam, kjer ima okupator manj vpliva (Bohinj, blejski kot brez Bleda), manj pa na od okupatorja nadzorovanem območju. Lahko rečemo, da so terenske organizacije imele podporo večine prebivalstva. Delež komunistov, ki so delovali v političnih organizacijah, je bil leta 1944 nekaj nad en odstotek v Bohinju in blejskem kotu ter okoli tričetrt odstotka v jeseniški občini in na radovljiški ravnini. Tako je večina komunistov (v Bohinju je bilo med vojno sprejetih v KP okoli sedem odstotkov prebivalcev) delovala v vojaških enotah. Cl Polil' ' fc f^i, w m- PtetnbrQJjc]k4e/a bataljona Gorenjskega odreda na Pokljuki ^ ^ ^ parHzanske bolnice Š. Stol nad Kupljenikom Člani okrajnega odbora OF Bohinj na Koprimiku »mHKIoU©IEEGLAS 20. STRAN Petek, Premoženjska škoda Iz pregledanega arhiva prijav vojne škode je razvidno, da so več kot polovico premoženjskih škod zakrivili okupatorji, kako četrtino partizani, blizu šest odstotkov zavezniška bombardiranja, dva odstotka jugoslovanska vojska leta 1941, nekaj čez en odstotek domobranci, iz nekaterih prijav pa povzročitelj ni razberljiv. Od stavb je okupator uničil več domačij, posebej omenimo Srednjo Radovno, požgali so številne stanove, senike po planinah. Izseljenim družinam so zaplenili premoženje. Številni so ostali brez vseh premičnin, živine, ko so se vrnili domov. Zaprli so številne gostinske, trgovske in obrtne lokale. Mnogo ljudi je po zasedbi z menjavo 20 din za eno rajhsmarko izgubilo prihranke. Zaradi obveznih odkupov so bili mnogi prikrajšani pri zaslužku. Partizani so pobirali predvsem živila, živino, obleko, les za gradnje in ostalo, kar so rabili za preživetje. Spet tam, do koder so lahko prišli. Zato je razumljivo, da so tudi pri tem najbolj nasankali Bohinjci. So pa partizani jemali ljudem približno v skladu z njihovimi premoženjskimi razmerami. Zavezniško bombardiranje je povzročilo razdejanje na Jesenicah. Zaradi vojne je zastalo gospodarsko življenje. Marsikoga je prizadelo pomanjkanje surovin. Cvetele so le za vojno pomembne dejavnosti. Živinski fond je bil osiromašen. Partizani so s požigi žag in nadzorom preprečili izkoriščanje gozdov. Požgali so tovarno verig v Lescah. S skoraj vsakodnevnimi napadi na progo zlasti v letu 1944 in z mobilizacijo delavcev so precej motili proizvodnjo v železarni in občasno ohromili promet. Tujski promet je zastal. Kljub navedenim dejstvom prebivalstvo med vojno ni trpelo posebnega pomanjkanja (posebej, če stanje primerjamo z drugimi deželami), pa tudi premoženjske škode niso katastrofalne. ŽRTVE VOJNE Partizani, aktivisti, nemški vojaki, usmrćeni od partizanov - likvidirani, ostale žrtve Z zvezdico označeni podatki so ocene, ki izhajajo iz zbranih podatkov. Zaradi delitve žrtev na dobre in slabe, ki jo je uvedla Zveza borcev brž po vojni, so precej zaokroženo zbrani le podatki o padlih partizanih in pobitih aktivistih narodnoosvobodilnega gibanja. Nepopolni pa so podatki o padlih v nemški vojski, usmrčenih od partizanov, žrtvah bombardiranj, padlih vojakih jugoslovanske vojske in še o kateri žrtvi. Vendar gornje ocene nekako drže, pri usmrčenih od partizanov zajemamo tudi povojne smrti. Še manj imamo podatkov o padlih pripadnikih okupacijskih sil. So pa partizani pobili manj sovražnikov kot svojih rojakov. fo da bi zakon o zadrugah, ki opredeljuje tudi BtJvBhB uzn.e8a premoženja nekdanjim lastnikom oz. njihovim lizaCjj: j nas'ednikom, obravnavali skupaj z zakonoma o denaciona-njenje ln Pr'vatizaciji in da bi bile določbe, ki opredeljujejo lastni-0z* vračanje premoženja, medsebojno usklajene. sekr^fl ^oze Osterc, republiški tal, ki ga je zadružništvo ustva-stv0 in 2a, kmetijstvo, gozdar- rilo v preteklosti. "Kot kmet, izvr§nj Pre"rano, je dejal, da se zadružnik, se bojim, kako se bo *e t<»*i,.i!V*t.za.veaa> da zadruge živilska industrija, Če se bo organizirala v razne delniške družbe, obnašala do kmetov in do tistih, ki jo bodo oskrbovali s surovinami," je dejal Janez Žampa in tudi nasprotoval temu, da bi premoženje zadruge, ki bi šla v stečaj, postalo občin-. ska last. Po njegovem mnenju ker je lastnina temelj je dedič lahko le druga zadruga anje zadrug. Zakon iz- ali zadružna zveza. ni&vjT. kl.asičnih načel zadruž-5 ->e zato, da bi ga lažje ženi j 'tudl Pravn° neizobra- drobnoinJ^naupisan bolJ P°-ni obIjk.ln tudi bolj v pripoved- zb0r nkx- združenega dela in Nor sta ° zakonu bolj Pa je ^azPravljala, bolj živahna p0,itičn razprava v družbeno-karsko zboru' kjer je stran-navarji SOočame mnenj že po-Stefanv.,naJmočnejše. Marcel ^otno - j* °P°zoril na stra- ----jV M svet zaveda, e težko čakaio na novi (repu-b'iški) zakon o zadrugah in da zato že razmišljali o razdelijo1 zakona na dva dela, na del, bi urejal organiziranost za-arug in del, ki bi določal vrača-nJe zadružnega premoženja, Vendar se za takšno rešitev niso odloČili, ker je lastnina temelj *a delovanje zadrug. Zakon iz-haJa iz kini**:«. -n»Stva it ^zumel Leopold Frelih, poslanec v zboru občin in predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dejal, da je zadružni kapital bolj tog kot zasebni in da zadružništvo ne bo odigralo vloge zaščitnika malega proizvajalca, če ga država ne bo pospeševala in mu pomagala s posebnimi olajšavami pri poslovanju in z drugimi ukrepi. Kar zadeva vračanje zadružnega premoženja, se je kljub zagroženi sodni poti zavzel za sporazumno razmejitev kapitala v živilski industriji in soupravljanje. Jože Protner je dejal, da bi bili do dela živilske industrije upravičeni tudi delavci (nekateri med njimi so zdaj že brez službe), ki so prispevali denar za intervencijski sklad, iz teh sredstev pa so se tudi gradili in posodabljali predelovalni objekti. Alojz Metelko je poslance spomnil na po- h_Mi, ?iu,,*afrt°nasnost P" sprejema-Mivost h? ' P°hvalil je razum-Je ^eba in °Pozoril. da delavci Z.adru8ah zaposlenim *or h i atl m°žnost, da kot UPravIiwVcev sodelujejo pri nistv0 „• S,ovensko zadružno dmlnastal° zato kot Pev" te, da c * amPak zaradi te-°rgani7ir° se slovenski kmetje % je dn° uPr>' velekapita-p0udarii Jh' Janez ^ampa in družni 7 l mora tudi novi za" druzne i imeti globoke za-družni h °.renine in da ob za-°bnes|a tnni' ki se Je dobro >mam0 Vx SOsednjih državah, cav česa avzei s '•fcBM novega iznajti. Ska indn »Je • da bi se vsa živil" Zadružno-1Ja organizirala kot ba"^"a..in da bT zadružnemu Vrnili tudi ves kapi- Leo Frelih: "Gre za vprašanje, ali bomo prevzeli ameriški liberalizem in ob nejasni zaščiti malega proizvajalca, ki nima možnosti za koncentracijo kapitala in velepose-sti, razvoj prepustili grobim tržnim razmeram ali se bomo soočili z evropsko majhnostjo in sprejeli ukrepe, ki to majhnost razrešujejo z zadružnim povezovanjem malih proizvajalcev. Če država zadružništva ne bo podprla, bo zasebni kapital zadružnega postopoma uničil." datek, da je zadružništvo in zadružno hranilništvo imelo pred drugo svetovno vojno v rokah domala polovico slovenskega kapitala, in poudaril, da je tudi zdaj za zadružništvo bistveno, da dobi nazaj premoženje in kapital. Ivan Dretnik je dejal, da ni čudno, če so kmetje izgubili zaupanje do zadružništva, saj je bivši režim izrabil zadruge celo za podržavljanje zasebne zemlje. Ker si kmetje že nekaj časa želijo, da bi bilo kmetijstvo in gozdarstvo "pod isto streho", se je zavzel za oblikovanje enotnih kmetijsko-goz- Bod zemlje o Slovenci zaradi vračanja res lačni? L>u*m vračanje kmetijske zemlje brez omejitev omejilo prehrambeno prePr ?.S,0ve"iJe, je nesprejemljiva. Zmanjšanje pridelave hrane je mogoče Ljub,- kak0 dn,gače- n 'Jana 3 |08v°tav|ja *j " aPr'la - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ton* VraČanipPL°8,avJe (°snutka) zakona o denacionalizaciji, ki do-mi norm met'Jskih zemljišč in gozdov, ni v skladu z medna-r"iami, zato m Os n0r -—"-ujaiun zemljišč in gozaov, ni v sKiaau l me an,i, zato predlaga nekatere spremembe zakona. ktIZaciji L2a,Kona 0 denacio->J^ihP7'd^deva vračanje vtk*et?lkom' ki Hi M 1 imajo sta- i Č"° ne',? torle takrat, če *e*Hu£. 01 funkcional rn8ea,::k0mPleksa: •neUDJanov na no- .. ompleksa. V memjo, da delitev upravičene" in temelji na pre- ^iz£^ 'V> dop Planskega gospo-kJ01ekUv^°VOrne ekonomije ^wi?5je kmetijstvam 'n oa uzakonitev te- feniJker. aP'sano v osnutku, "na>ra^ntemelJnihčlove: ilS3 zaSebnln .Zanikanie pri- tev reDuKriastn,ne- Ute-ePubl,škega sekreta- riata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da so omejitve pri vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi potrebne zato, da bi preprečili zmanjšanje kmetijske pridelave, je po mnenju združenja nesprejemljiva tudi zato, ker 80 tisoč hektarjev kmetijske zemlje, kolikor naj bi jo vrnili prejšnjim lastnikom, predstavlja le 11 odstotkov celotne slovenske kmetijske površine. V združenju sicer dopuščajo možnost, da bi pridelava zaradi menjave lastnikov nekoliko upadla, vendar ne za toliko, da bi to ogrozilo slovensko prehrambeno bilanco. Zmanjšanje pridelave je po njihovem mnenju mogoče preprečiti ka- ko drugače: z davčnim vijakom, z določbo, ki bi novega lastnika zemljišča prisilila, da bi zemljo sam obdeloval ali jo dal v zakup, s tem, da bi se lastnika zamenjala v času mirovanja rasti... V združenju se tudi sprašujejo, zakaj osnutek zakona o denacionalizaciji tudi vračanje gozdov "meče v isti koš" in jih obravnava enako kot kmetijska zemljišča, pa čeprav gozdovi nimajo nobenega vpliva na prehrambeno bilanco Slovenije. Kar zadeva vračanje gozdov, se Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije ne strinja, da bi gozdove vrnili samo dvema lastniškima kategorijama (kmetom in cerkvi), ne pa tudi drugim lastnikom - nekmetom, ki so imeli Dr. Franc Zagožen (kmečka zveza) je nasprotoval stališčem opozicijskih strank in je vztrajal, da v zakonu ostane pravica zadrug do vračila premoženja, ki je nastalo s trajnim poslovnim odnosom med zadrugami in predvsem živilsko-predelovalno industrijo, delno pa tudi živilsko trgovino. Stališče je podkrepil s podatkom, da bi bilo danes 80 odstotkov živilske industrije zadružne, če ne bi bilo zadružno premoženje v preteklosti podržavljeno in če ne bi potem služilo za odvzemanje zadružne akumulacije. Če zadruge ne bodo solastnik ali večinski lastnik živilske industrije, bo velika nevarnost, da jih močnejši (tuji) kapital uniči, je dejal dr. Zagožen in tudi predlagal, da bi "finančni kapital zadrug, zadružnih zvez, zadružnih posojilnic, hranilnic in zadružnih zavarovalnic, ki je bil po 9. maju 1945 prenesen na državo", vrnili zadružni banki v obliki deležev poslovnih bank. darskih zadrug in za to, da bi se sedanji gozdarski TOK-i priključili zadrugam. Franci Pivec je predlagal, da bi delavci, zaposleni v zadrugah, volili svoje predstavnike v upravni oz. nadzorni odbor zadruge (do 10 delavcev enega predstavnika, 11 do 20 dva itd.). Mag. Julij Nemanič je predlagal, da bi država pospeševala razvoj zadružništva s tem, da zadrugam ne bi obdavčevala sredstev lastne akumulacije, ki bi jih namenjala za posodobitev pridelave in predelave kmetijskih pridelkov. Janez Kopač se ni strinjal, da bi bile zadruge, ki so trajno sodelovale z živilsko-predelovalno industrijo, upravičene do delnega ali večinskega solastništva podjetja. "To je nekaj takega, kot da sem zdaj jaz, ki sem vse življenje telefoniral in pisal pisma prek PTT, delni solastnik PTT-ja," je dejal Kopač. Dr. Ludvik Toplak je povedal, da je sedanja generacija še vedno pod vplivom Stalinove koncepcije zadružništva, da v Evropi zadružni kapital zajema 30 do 50 odstotkov (od države do države različno) vsega kapitala in da je zadružništvo dopolnilo podjetništvu. • C. Zaplotnik Iz obrazložitve osnutka sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih je razvidno, da bi se s tem, ko bi nekdanjim lastnikom vrnili 141 tisoč hektarjev krivično odvzetih gozdov, delež zasebnih gozdov povečal s 72 na 76 odstotkov. V združenju, kjer zagovarjajo stališče, da je treba vsem vse vrniti (razen tujcem), pa so izračunali, da bi se z vračilom 285 tisoč hektarjev gozdov, delež zasebnega "sektorja" povečal z 62 na 89 odstotkov. več kot 45 hektarjev gozda, delniškim družbam, korporaci-jam... Ta nesmisel je nastal zato, ker oba "gozdarska zakona", zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih in osnutek sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih, uporabljata kategorizacijo lastništva gozdov in zakon o agrarni reformi, ki je 1945. leta razglasil za veleposestnike in s tem za ljudske,so-vražnike vse, ki so imeli več kot 45 hektarjev gozda. Združenje se zavzema, da bi gozdove vrnili vsem slovenskim lastnikom ne glede na to, koliko jim je bilo odvzeto, ne pa tudi tujcem. # C. Zaplotnik Nesoglasja med kmečko zvezo in ministrstvom Ko je pred nekaj meseci Demos ocenjeval delo vlade, so se majali stolčki nekaterim republiškim ministrom, vendar premier Lojze Peterle takrat ni pristal na strankarsko "čiščenje" vlade in je pričakovano vladno krizo rešil tako, da je nekatera ministrstva strokovno okrepil in obljubil boljše delo. Se zdaj obeta nova, tokrat manjša vladna kriza? Če sodimo po izjavah najvplivnejših ljudi iz Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, ki pravijo, da kmečka zveza ne more sprejemati odgovornosti za kritično slabšanje razmer v kmetijstvu in za nerazumljive odločitve vladnega resorja za kmetijstvo, potem je več kot očitno, da se maje stolček kmetijskemu ministru prof. dr. Jožetu Ostercu pa tudi ostalim funkcionarjem (in strokovnim delavcem) sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zdi se, da so bile nedavne zahteve po odstopu Jožeta Falknerja, ki vodi gozdarski del sekretariata (zahteve so bile izražene na razširjeni seji upravnega odbora kmečke zveze in na občnih zborih nekaterih strankinih podružnic), le grožnja ali opozorilo minustru, da stranka, ki zastopa interese slovenskega kmetstva, s "svojim" ministrstvom ni zadovoljna. Izjave, češ da se v sekretariatu po volitvah ni spremenilo skoraj nič, da so kadri na sekretariatu ostali bolj ali manj še iz časov protikmečke kmetijske politike in da slovenski kmetje v vladi nimajo odločnega zagovornika, so še prilile olja na ogenj. Kakšne bodo posledice nesoglasij med kmečko zvezo in kmetijskim ministrstvom, je za zdaj še težko napovedati, tudi zato, ker niso znani rezultati pogovora med kmetijskim ministrom in predstavniki kmečke zveze. Če bodo rezultati negativni, je pričakovati, da bo problematiko obravnaval najprej izvršilni odbor, nato pa upravni odbor, ki naj bi tudi sprejel določena stališča in ukrepe. In zakaj kmečka zveza ni zadovoljna z delom sekretariata ? Dopolnjeni in spremenjeni zakon o gozdovih utegne biti po mnenju stranke enako protikmečki, kot je sedanji. Stališča sekretariata do vračanja krivično odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov prejšnjim lastnikom so nesprejemljiva. Priprave na sprejem zakona o zadrugah trajajo že pol leta, sekretariat pa je na predzadnjem zasedanju republiške skupščine pristal na to, da so zakonski predlog "pomladili" in ga vrnili v obravnavo kot osnutek. Kmetje morajo po novem plačevati tudi prispevek za ceste, predlog sekretariata za oprostitev plačila pa je vlada zavrnila. Teze za novi zakon o veterini ne zagotavljajo konkurence, divjad še naprej mirno "orje"po kmetovih njivah in travnikih in dela škodo... • C. Zaplotnik Starosvetne šege, navade in modrosti Velikonočni žegen tudi za domače živali Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, so velikonočnega žegna skoraj povsod na Slovenskem deležne tudi domače živali. Ponekod dobijo blagoslovljeni kruh vse domače živali, razen mačke, ki je izjema zato, ker se v njeni podobi večkrat prikaže hudič oz. ima baje v repu tri vražje dlake. Drugje dobi živina na ta dan celo blagoslovljeno meso. Na Dolenjskem nesejo k žegnu tudi otrobe, da jih potem dajo kravam ob telitvi. Ponekod posebej poskrbijo za kokoši: dajo jim lupine od pirhov, da bi bolje nesle in da se jih ne bi polotila zver, ali pa kolačevo sredino, ker je "potem vsa kuretina, ki to pozoblje, za lisico nevidna" in varna do naslednje velike noči ali pa dajo kuram zoba-nja samo zato, "da nesejo jajca vkup in ne raztreseno". Navade so različne: ponekod gredo gospodarji takoj od cerkve in pokladajo živini. "Vsak vol, vsaka krava, vsako živince in tudi pes dobi kos blagoslovljenega kruha, samo mačka ga ni vredna..."; drugod dobijo velikonočni žegen prav vse domače živali, razen psa, na Jezerskem, na primer, pa vsa živina (govedo, svinje), razen kokoši... UGODNO UGODNO tV SAMSUNG 51, teletekst 9.990,00 - SAMSUNG 51, model 91 8.990,00 - Hi-Fi stolp, CD, 2 x kasetofon, ura, budilka, 2 x 30 W, daljinsko 8.490,00 - Cene veljaio za gotovino MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel. 212-367 J it BTV SCHNEIDER - 70 cm za a BTV STAR - 40 cm za ir BTV STAR - 51 cm za -tr BTV STAR - 55 cm za * GLASBENI STOLP SCHNEIDER za PRI NAKUPU ZA GOTOVINO M M 25.690,00 din / 3 CEKI 9.890,00 din / 3 ČEKI 10.490,00 din/3 ČEKI 12.290,00 din/3 ČEKI 5.590,00 din /3 ČEKI 5 % POPUST! SAMO ZA GOTOVINSKO PLAČILO! ■b VIDEO RECORDER SILVA - SCHNEIDER za 9.490,00 din it BTV SAMSUNG - 51 cm za 8.490,00 din it BTV GOLDSTAH - 51 cm za 8.390,00 din *r GLASBENI STOLP GOLDSTAR za 4.990.00 din MOŽNOST NAKUPA NA 6-MESEČNI POTROŠNIŠKI KREDIT! \ GOTOVINSKA PLAČILA POSEBNI POPUSTI • Ugodna ponudba traktorjev ZETOR. TORPEDO in original FERGUSON uvoz iz ITALIJE • Velika izbira kmetijskih in gozdarskih priključkov. • Uvoženi program POTINGER, VOGEL-NOOT in BCS • Pestra izbira drobne mehanizacije in ročnega orodja za vrtičkarje UGODEN KREDIT DO TREH MESECEV - 40 % POLOG PRIPOROČAMO SE ZA OBISK V NAŠIH POSLOVALNICAH! Šport K R A N J MIZARSTVO OVSENIK Jezerska c. 108, Kranj, tel. 064/325-770 Sprejemamo naročila za SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ. ! m m Hi M tj Ponovno imamo na zalogi KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE-hrast Obiščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju ali naš razstavni salon, lažje se boste odločili! OBRTNO PODJETJE KRANJ, p. o. KRANJ Mizarstvo, Steklarstvo, Pleskarstvo, Pečarstvo, Polaganje podov, Tapetništvo, Komunalna cona, tel.: 216-061, Mirka Vadnova1 HITRO t KVALITETNO • POCENI • izdelujemo vse vrste stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov • opravljamo polaganje vseh vrst finalnih parketnih ali plastičnih tlakov, ter polaganje izolacijskih cementnih estrihov, • opravljamo vsa steklarska dela na objektih in v delavnici, • opravljamo vsa slikarska, pleskarska in fasaderska dela (izdelava JUBIZOL in DEMIT fasade - termoizolacije) • izdelujemo zavese, karnise, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo, opremo hotelskih objektov, ter obnovo in tapiciranje stolov, ter vseh drugih sedežnih garnitur • opravljamo vse vrste keramičarskih del. HITRO • KVALITETNO • POCENI INFORMACIJE IN NAROČILA 064/216-061 Trgovsko podjetje, p. o. Trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo nudi računalniško obdelavo podatkov vključno z računovodskimi posli za trgovine, obrt in storitve. Vse informacije dobite pri: TP Kokra Kranj, Poštna 1 tel: 064/213-070, int. 379 ti \ V :l OD 27. MARCA JE V PRODAJI TELEFONSKI IMENIK 1991/92 NA VSEH CENA ZA BROŠIRAN IZVOD 300,00 din PTT ENOTAH S^ž^E™ IZV0D NASTRO LJUBLJANA, Gerbičeva 101 NUDI UGODEN NAKUP lesnoobdelovalnih stroiev v omenjenih količinah Popust 25 % obročno odplačevanje, dodatni popust pri polnih vplačilih, takojšna dobava za naslednje stroje: • visokotumi nadmizni in mizni rezkarji (s frekvenčnim pretvornikom ali brez) • kombinirani mizarski stroj • mizarski obdelovalni center Vse informacije in naročila po tel. 061/261-870, telefax: 061/264-170 Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. 20 let blagovnice v Tržiču od 25. 3. do 6. 4. 1991 • akcijska prodaja po nižjih cenah • popusti pri gotovinskem nakupu nad 500,00 din in nakupu na kredit za izdelke Gorenja . -t • vsak dan degustacije • pri nakupih nad 500,00 din sodelujete v nagradnem žrebanju • javno žrebanje 8.4.91 pred blagovnico IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNIH NAKUPOV! Delovni čas: od 7. -19. ure, sobota od 7. -12. ure, telefon: 50 ?etek, 5- aprila 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 23. stran mmm. GLAS yVesen zaključek sezone in predstavitev društva Partizan Škofja Loka Športna rekreacija za vsakogar deia^e'°^° te'ova(^no društvo Partizan, ki ima letos okrog sedemsto članov, je tudi po svoji *a$tavi°St' naJ™°čneJših v Sloveniji. Tako imajo trenutno v svojih rokah tudi prehodno '»cc maršala Tita, ki so jo lani osvojili za uspešno delo. ji, sati dilem i-" aP"'a " čeprav je v zadnjem času večkrat moč sli-I" Hordah 3l' SC te'ova(*na društva še imenujejo Partizan ali Uki kako drugače, je predsednik društva Partizan v Škofji Nvsem ^ ^ranko prepričan, da ime ne bo spremenilo ničesar, 11 ^° oio^i nC P?veca'° a'' zmanjšalo zanimanja za dejavnost. Pač j^fF *kcii r.?.[0. '•i*' privlačno in zanimivo delo posameznih športnih ^T*;*/ ^a|i de|J'rf v škofJe,°škem Partizanu kar deset. Da bi prinove č|.° eJavn°sti po sekcijah in s tem privabili v svoje vrste tu 'tstiejjj pa1ei s.° se 'etos odločili, da bo zaključek sezone sp "''vhal: £lred>tev pripravljajo naslednjo soboto, 13. aprila, "oden. |jsfea? v ŠkofJi Loki je ijega Jse sPortno društvo, iz 'ruštva • S-° nastaJa,a druga 'latica""1 Klubi' Je nekakšna EL Posameznih sekcij, ki S(ki!' k-0 so_dovolj močne, »pet slo-ob 16. . jj". Trenutno ima '% cUS,V0 Partizan deset Wa P8 -*e sP'ošna telesna Wrv!;j° obiskujejo predšol-v to sekcijo pa spa-'eaciT„u' m°ška in ženska 1oCne 'tek na smučeh... Zelo 'tkcija i° tudi odbojkarska Jte..J- Karate sekcija, dviganje ' ndm'zni tenis, lokostrel- Na sobotni nastop TVD Partizan Škofja Loka vabi vse športnike in ljubitelje športa iz domače in tudi drugih gorenjskih občin, ki jih zanima dejavnost društva. Obenem tudi sporočajo, da bodo v jeseni ponovno vpisovali nove člane. vabila Ur Hal Hce'v'U-!menovano carjev vabi ''°niu , prireditve % VahJ; sm"k na Javorniku lbl v nedeljo, 7 stvo, baseball, jazz balet za ženske. S tem je poskrbljeno za vse, tako za otroke kot ženske in moške, ki imajo radi šport. Članov je trenutno okrog sedemsto, med njimi pa je tudi precej nekdanjih aktivnih športnikov in tekmovalcev. Tako je naše društvo TVD Partizan, razen planincev, najmočnejše v občini, pravi predsednik društva Andrej Franko. V Škofji Loki je društvo Partizan že pred leti večkrat pripravljajo različne nastope, s katerimi so navadno proslavili dan mladosti ali druge praznike. "Namen prireditev, ki jo drugo soboto ob 16. uri pripravljamo v hali Poden, je vsaj trojen. Radi bi namreč prikazali dejavnost Partizana, vsake sekcije posebej. Mislimo, da je prav, da pokažemo, kaj delamo, da tudi otroci nastopijo in s tem dobijo še več volje do športa in dela v sekciji. Ločani pa bodo ob nastopih lahko tudi videli, kakšne možnosti rekreacije imajo v okviru našega društva. Tako naj bi bila prireditev tudi nekakšna propagandna akcija za športno udej-stvovanje, za zdravo življenje, za aktivnost. Čeprav so v Škofji Loki močni smučarski klub, rokometni in košarkarski klub, je seveda jasno, da vsi ljudje niso za te športe in da je udej-stvovanje v sekcijah Partizana primerno za vse starosti, od najmlajših, do starejših," raz-mišja Andrej Franko. • V. Stanovnik Končuje se skupine B svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Športno društvo Lom pod Storži-aprila, na tradicionalno tekmovanje v vele- ,.-m:v di . ------ Kramarjev smuk. To je tekmovanje pla- jSvVLan,nk< alpinistov in alpinistk. Nastopajoči bodo razde-.'otiirjj jn star°stnih skupin, planinci v šest, planinke pa v štiri. Kovati jPl0n'rke ne plačajo startnine. Prijave je potrebno po-i7oddat; so°ote, 6. aprila, na telefonsko številko 51-356 ali *'0.30U;r7^začetkom na startu, ki bo na planini Javorm Pq petih KOllh IMS1 SC D^Z tOCKC Nh!!!ko finsko prvenstvo v veleslalomu - Zveza telesnokul-!r 0 Drv niZac'J Radovljica organizira to soboto, 6. aprila, ob-i na V0B|enstVo v veleslalomu. Tekmovanje se bo začelo ob 9. ';.v.dvanJ: "'.na smučišču Kratki plaz. Tekmovalci bodo nastopi uvarip'. ., ■"'luv.istu rvidiM piaz.. ilmiiuviMli uuuu iiusiupi- ^nejeH kateg°r'jah, od mlajših cicibank rojenih leta 1982 i!°sPoroVf Veteranov. Prijave še danes, v petek, 5. aprila, lah-:Sinar na ZTKO Radovljica. • V. Stanovnik smiii^fuev *.eka 'n Pono<^ na Lipanco - Učitelji teka in drsali Qdn„. *-Cn Se hnmn Idincc tpHna v nctplr S Qi-\ril-j -rhrcili n a nem se »voje d rif^stav^c-3-na. smučeh in izmenjali svoje poglede in izkušnje to^evnj 'l.1- lta'ijanske smučarske organizacije, ki bo prišla na lar- Ob zakl v^Port notel na Pokljuko, kjer bo potekal semi-p'?b |q Jučku seminarja na Pokljuki bomo v nedeljo, 7. apri-% do BlJ;Mr'r,ed''' organizirani planinski pohod od Rudnega K Ljubljana, Jesenice, 4. aprila - Po hudem porazu z vodilno ekipo Italije v ponedeljek zvečer so v sredo naši hokejisti prikazali boljšo igro, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti Poljakom. Tako naša reprezenzanca skupaj z Nizozemsko ostaja brez toč in z upanjem, da bo na zadnjih dveh tekmah vendarle imela več uspeha. |jKQaVvne se bomo konec tedna, v petek, 5. aprila, zbrali na ;|, ottio sv'71 Seminarju ob zaključku sezone. Pregledali in oceni-in drsJf: de'°' se seznanili z novostmi pri poučevanju hoje, •j urj Dr^k6- k-°Če na ^'panici in nazaj. Zbor udeležencev bo p|a^'^jašnici na Rudnem polju. Snežne razmere na Po Pavčič so se vedno ugodne, lepo vreme pa smo tudi naro- irkPanizanSPued " V SNL ekiPa Živi,a " Nak,° gostje v Zalcu C?nJu, kier uzadu- V OCL ■ zahod bo tokrat v nedeljo derbi 41 aTrioj ^e Dosta v zelo pomembni tekmi za vrh lestvice po-L^a.s^j*10. Primorje. Tudi ostali dve gorenjski ekipi igrata to • so ob21^llJami' Jesenice pa že v soboto s Slavijo papir. Vse S^,r' v OMr V SML mladinci Britofa gostujejo pri Slaviji * J> iz p; 2ahod pa igra Triglav v nedeljo ob 14.30 s Soli-^nj s k i n/ana' Jesenice pa ob isti uri na Bledu z Usnjarjem. V Od ponedeljka do petka so na sporedu le tekme v Ljubljani, konec tedna pa se bodo štiri hokejske reprezentance spet pomerile na Jesenicah. Tako bo danes, v petek, ob 16. 30 v dvorani Tivoli obračun med našo in Japonsko reprezentanco, ob 20. uri pa se bodo pomerili hokejisti Italije in Francije. Jutri, v soboto, 6. aprila, se bosta ob 16.30 srečali ekipi Nizozemske in Poljske, ob 20. uri pa bosta igrali Avstrija in Norveška. Obe tekmi bosta v Ljubljani. V dvorani Podme-žaklja se bosta v nedeljo ob 14. uri igrali ekipi Poljske in Japonske, gotovo pa bo zelo zanimivo srečanje med Avstrijo in Francijo ob 17. uri, saj se obe reprezentanci borita za uvrstitev v A skupino. V Ljubljani bo v nedeljo ob 16. uri tekma med reprezentancama Norveške in Italije, zadnje srečanje tega svetovnega-prvenstva pa bo med ekipo Jugoslavije in Nizozemske v nedeljo ob 19. uri. Vsaj od te tekme si naši obetajo točko ali dve. Tudi v primeru, če naša ekipa ne zmaga na nobeni tekmi (nekateri napovedujejo tudi to), bo ostala v B skupini, saj po novem tekmovalnem sistemu iz te skupine ne izpade nihče. • V. Stanovnik Odprava proti gori %n'^a - A Hg V s?^?to OD ,7- uri na sporedu naslednja članska TJe : Aln"8a ■ LTH : Bled, Zarica fe Britof : Creina< Polet : -e*Je : i^reddvor ; Živila Mavčiče, Lesce : Tržič, Bitnje - B liga - Podgorje Naklo B, Hrastje : Velesovo, Pod- v '^deti k' Grmtovec : Visoko. Pionirji igrajo v soboto ob 15 • I). Jošt J.'aniške veTl veteranov " ^° SODOt0» 6- aprila, se bodo na iz >or S ■.i. Pač pa tudi merilce, sodnike in kibice. tkanje sk 00 l0- uri, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. ni,U P|aničaka,c.ev veteranov - To soboto. 6. aprila, se Hcijsk -i ^uVelikanke zbrali skakalci na tekmi veteranov. Orga-H i ^niova?"^ Smučarskega društva Dolomiti vabi na srečanje <°M)t»w Ce> Pač na tudi merUre sndnike in kibice. Ljubljana, 3. aprila - lz Nepala je prišlo sporočilo o slovenski himalajski odpravi Kanch '91, katere glavnina je odšla iz Katmanduja v torek, 26. marca 1991, v ranih jutranjih urah. Čeprav so načrtovali odhod k dokaj oddaljenemu cilju dober teden dni prej, še vedno ni nič zamujenega. V Nepalu je namreč vladalo v minulih dneh slabo, predmonsunsko vreme. Odhod odprave proti gori seje torej zasukal tako, kot je pred svojo potjo v Nepal napovedal kranjski alpinist Andrej Štremfelj, kije skupaj z Markom Prezljem odpotoval iz Slovenije 27. marca. Sedaj gotovo tudi ta dva člana odprave hitita proti gori in sta najbrž že dohitela glavnino. Pa še naslov odprave: Slovene Kanch '91 h \ ped i t ion, c/o Wilderness Experience, P. O. Box 4065, Kathmandu, NEPAL; telefax 9997-71-222-026, for Wildex. • S. S. Uspešna sezona snovvboarderja Dejana Kranjska gora, marca - Snovvboard ali deskanje na snegu se je v Evropi začel uveljavljati pred desetimi leti, v Ameriki pa že dosti prej. Pred šestimi leti se je snovvboard začel razvijati tudi v Sloveniji, letošnjo sezono pa so se v tem zanimivem športu začela tudi tekmovanja. Pred nedavnim so tudi kranjskogorski smučarski delavci priredili eno prvih tekmovanj v snovvboardu pri nas in po udeležbi sodeč, ima ta šport v Sloveniji vse več privržencev. Kranjskogorskega tekmovanja se je udeležil tudi domačin, 18-letni Dejan Košir. »Sprva sem kupil iz lesa narejeno desko, prvega vijuganja pa sem se učil v celem snegu, kmalu pa sem se začel spuščati tudi po pravem terenu. Tudi doma sem izdelal svojo desko, vendar ni bila takšna, kakršno sem si zamišljal. Pred tremi sezonami sem kupil desko V Avstriji in jo kar kmalu zamenjal za najboljšo desko »Burton«. Za snovvboard sem kar hitro navdušil tudi brata Mitja in ostale Kranjskogorce. Letos pa sem se odločil, da bom nastopil na prvem tekmovanju pri nas. ki je bilo na Straži na Bledu. Najprej sem nekoliko odlašal, ali bom sploh nastopil, ker so se mi zdeli ostali tekmovalci bolje pripravljeni, vendar sem se vseeno odločil za tekmovanje in tudi zmagal. Po tekmi na Bledu pa smo se v domačem društvu »Alternative - sekcija za snovvboard« začeli pogovarjati, da bi tudi mi v Kranjski Gori organizirali eno tekmo, kar nam je po treh tednih dela in priprav tudi uspelo. Med tem časom pa sem že kupil novo desko »Alpine« za super veleslalom, s katero sem nekaj časa tudi treniral. Po treh lednih je prišla tekma, kjer sem prvi dan oba teka padel in v veleslalomu zasedel 11. mesto. To pa se mi je naredilo zaradi prevelikega napora že zaradi same organizacije, ki sem jo vodil jaz in moji prijatelji iz »Alternative« s pomočjo sponzorjev. Moj edini up je bilo nedeljsko tekmovanje v slalomu. Sel sem na zmago in na koncu mi je tudi uspelo, saj je to moja druga favoritna disciplina, v kateri sem zmagal tudi na Straži. Ne smem pa pozabiti na »free style«, ki mi je še vedno najbolj pri srcu in tudi največ delujem v tej panogi, v upanju, da bo v prihodnje tudi tekmovanje v tej disciplini,« pravi Dejan Košir. Za naprej pa Dejan Košir upa, da bo začel tekmovati tudi v tujini in se dokazovati kot dober snovvboader, saj se misli s tem zanimivim zimskim športom ukvarjati tudi kot profesionalec, če bo seveda to le mogoče. Besedilo in foto: Lojze Kerštan Najmlajši plavalci za republiške naslove Kranj - V Mariboru so si tudi najmlajši plavalci razdelili republiške naslove (državnega prvenstva mlajši pionirji nimajo). Zimska sezona se je končala to soboto in nedeljo pa se bodo v Ljubljani srečali še vsi najboljši jugoslovanski klubi na finalni tekmi za jugoslovanski pokal. Triglavani so z nastopom najmlajših v Mariboru lahko zadovoljni. Med 140 plavalci iz 14 klubov so bili prepričljivo najboljši - zbrali so 1.037 točk. kar je bistveno več od Ilirije na drugem mestu, kije nabrala 674 točk. Kranjčani so poslali v Maribor 21 tekmovalcev - devet fantov in 12 deklic. Radovljica pa je nastopila z dvema plavalcema, ki sta zbrala 30 točk in s tem izkupičkom priplavala klubu 11. mesto. Navajamo samo nosilce medalj. Med fanti je bronast Kranjčan -Lalič, ki je bil na 50 m prsno tretji s časom 41.47. tretji pa je bil tudi Radovljičan Justin na 100 m hrbtno s časom 1:20.28. Znatno daljši pa je seznam pri deklicah. Dve zlati ima Polona Prosen (50 m prsno s časom 0:43.97 in 100 m prsno s časom 1:34,54), poleg tega je Proseno-va bila še druga na 50 m hrbtno (0:39,93) in tretja na loO m hrbtno (1:28,83), zlata je bila tudi Su.šnikova na 200 m mešano (3:01.70). druga na 100 m prsno (1:34,74) in 100 m delfin (1:28.53) in tretja na 200 m kravi (2:49.56) in na 50 m delfin (0:41.30). Jana Bregar je bila druga na 50 m delfin s časom 0:39,95, med nosilkami medalj pa sta še Alenka Hribar (druga na 50 m prsno s časom 0:44,11, tretja pa na 50 m kravi - 0:35.82, 100 m kravi - 1:18,63. 100 m prsno - I 35,25), Alenka Sušnik pa je bila druga na 100 m prsno (1:34,74), 100 m delfin (1:28,53) in 100 m mešano (1:27.39) ter tretja na 200 m kravi (2:49.56) in 50 m delfin (0:41,30). na 200 m mešano pa je bila bronasta tudi Eva Potočnik s časom 3:09.66. Sušnik, Prosen, Bregar in Hribar so bile najboljše v štafeti 4 x 50 m mešano s časom 2:40,16. štafeta v sestavi Prosen. Bregar. Potočnik in Hribar pa je bila srebrna na 4 x 50 m kravi. Sušnik, Potočnik, llovar in Bregar pa so sestavljale zmagovito štafeto na 4 x 50 m delfin - čas 2:46,83. Zlate so bile tudi Prosen, Sušnik, Potonik in Hribar v štafeti 4 x 50 m prsno s časom 3,01,29. Lalič, Gašperlin, Suhadolnik in Kovač so sestavljali najboljšo štafeto prvenstva na 4 x 50 m prsno (njen čas je 2:47,18), Šmitek, Lalič, Pire in Gašperlin pa so Triglavu priplavali driigo mesto v štafeti 4 x 50 m mešano s časom 2:28.1 I. Ilija Bregar m CL-e Se to sehan^a " Zan'mivo rokometno srečanje v II. ZRL za Te^'Pa Rk; v . ' 6- »prila, obeta v dvorani na Planini. Doma-foičai? b° Ob te ^mreč gosti ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine. Hlc, uJejo tud Ur'' rok°metašice pa v slovenskem derbiju lige % eriski ijpj P°moč s tribune. V soboto rokometaši Preddvora Mednarodno tekmovanje na Zelenici ^ TT^T CTVTTf^A Tržič. 30. marca - Člani Smučarskega kluba Tržič so na progi ^mAiAi^^^^ W AVrX A .foko metaš-^s}.uJ.eJ° P" ekipi Ferrotehne, tekma, ki bi jo mo-ložorJ _*irJa z ekipo Krškega odigrati v soboto zvečer uri bo tekma v torek, 9. 'Je '%] Prelo?ena K7"rja z eluP° krškega ( ce *7> ob 2o I,.Namesto v soboto ob 20. ■ uri v dvorani na Podnu v Škofji Loki. Rokometaši M~.°stJLJ° ekipo Pirana, članska druga ekipa Šešir i 'Plesa Cd 8ost Kt\ V nedelift1, 3 A,P,esa LIO gosti mladinke Save Kranja, eki-K>rjs^ ,ra uPremo Kočevje *Mina Prvem r *arkaric - To soboto, 6. aprila, ob 18. uri se vakin- 0rJa in Jlna,.nem obračunu srečali ekipi košarkaric Odeje \ J' Tekma k!anja' kl se Potegujeta za naslov republiških pr-ll. Jedu trj odh -V 0rani na Podnu- ?Šn?nbodo°tr?cikkrske tekme - Odbojkarice Bleda, ki igrajo v Tržič, 30. marca - Člani Smučarskega kluba Tržič so na progi Ljubelj na Zelenici, ki je imela 155 metrov višinske razlike in v vsaki vožnji po 57 vratic, pripravili mednarodni F1S slalom za moške ter državno prvenstvo za mlajše in starejše mladince v slalomu. Nastopilo je 87 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Avstralije, Češkoslovaške federacije in Jugoslavije. Tekma je potekala v dokaj neugodnih vremenskih razmerah, megli, mrazu in snežnem metežu, tako da je bil tudi dokaj velik izpad tekmovalcev. Državna prvaka sta postala domačin Izidor Jerman med mlajšimi in Aleš Bre-zovšček (Mojstrana) med starejšimi mladinci, F1S tekmo pa je dobil Robert Mudroch (ČSF). Rezultati: FIS slalom: 1. Robert Mudroch (CSF) 1:37,12; 2. Aleš Brezovšček 1:37,37; 3. Uroš Pavlovčič 1:37,57; 4. Gregor Sto-janovič 1:38,56 in 5. Teodor Albreht (vsi Jug) 1:39,21; DP - ml. mladinci: 1. Izidor Jerman (Tržič) 1:43.79; 2. Primož Vrhovnik (Novinar) 1:43,88; 3. Gašper Kontrec (Olimpija) 1:45,81; st. mladinci: 1. Aleš Brezovšček 1:37,37; 2. Uroš Pavlovčič (oba Mojstrana) 1:37.57; 3. Teodor Albreht (Kranjska Gora) 1:39,21. l tla n vlO tn c k ,v"l,rc " ^uuujkuiicc Dicua, m igiaju v Hi. ledu bo«m ' 6- aprila' ob 11 ■ uri doma' v telovadnici ,l8> za rno\i eklpo Nove Gorice. V prvi slovenski odboj- V dvoraC-PrUbo °b l9, Uri tekma med ekip0 B,eda Po BleH • * v Radovljici bo ob 14.45 srečanje med caa in Šenčurja. • V. Stanovnik A m Agromehanika Hrastje 52 a, tel.: 064/34-035, 34-034, 36-033 AVTOŠOLA ZŠAM KRANJ HOČETE POSTATI VOZNIK?! Organiziramo TEČAJ cestnoprometnih predpisov v APRILU Vožnja na vozilih GOLF in OPEL CORSA. Informacije: dopoldne: 8.oo do 12.00 ure POPOLDNE: 14.00 ure do 17.00 ure pQ te| 531.729 Lahko se oglasite OSEBNO V DELAVSKEM DOMU V KRANJU VHOD 6 OD 12.00 ure DO 16.00 URE. ČAKA VAS PRESENEČENJE loške tovarne hladilnikov, p. o. kidričeva 66, 64220 škofja loka TEL.: (064)632-451 ORGANIZIRA VELIKO RAZPRODAJO REPROMATERIALA IN POLIZDELKOV ZA HLADILNE NAPRAVE (TOPLOTNI IZMENJEVALCI, AGREGATI, KOMPRESORJI, itd.) VABIMO VAS TUDI NA UGODEN NAKUP VENTILATORJEV, BRUSILNIH STROJEV, HLAD. OMAR, HLAD. VITRIN, ZAMRZOVALNIH, SKRINJ, HLADILNIKOV ZA PIJAČE ITD. RAZPRODAJA BO 6.4.1991 OD 8.00-14.00 URE V MALOPRODAJI LTH. IZKORISTITE UGODEN NAKUP, VABLJENI! OBČINA TRŽIČ ODDELEK ZA PROSTOR IN OKOLJE ŽELITE PRIDOBITI POSLOVNE PROSTORE V TRŽIČU? V prenovljenem objektu bivše vojašnice v Križah prodajamo 360 m2 površine v mansardi, namenjene poslovni dejavnosti. Mansarda je izdelana in se bo oddajala v IV. gradbeni fazi. Površine lokalov se bodo določale glede na potrebe in želje kupcev. Vse, ki vas nakup prostorov na tej lokaciji zanima, vabimo, da se oglasite na občini Tržič, oddelku za prostor in okolje, ali pa nas pokličite po telefonu 064/50-051. ISKRA KIBERNETIKA Delavska restavracija, p. o., Kranj Savska loka 1 objavlja po sklepu delavskega sveta razpis za DIREKTORJA PODJETJA - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične pravne ali družboslovne usmeritve, . na - 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 3 le vodilnih delovnih mestih, - poznavanje nalog in dejavnosti podjetja. . Kandidati naj pisne vloge s priloženo dokumentacijo po jo v roku 8 dni po razpisu na naslov: Iskra Kibernetika,. lavska restavracija, Savska loka 1, Kranj z oznako »za pis« DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ BLIŽAJO SE POČITNICE, ČAS POTOVANJ IN NOVIH SREČANJ OBNOVITE SVOJE ZNANJE TUJIH JEZIKOV - v manjših skupinah ob koncu tedna. Nudimo vam: 30-urne obnovitvene tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine - s poudarkom na pogovornem jeziku 30-urne tečaje angleške, nemške, italijanske korespondence intenzivne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine - začetni in nadaljevalni - 90 ur - 3 ure 3-krat tedensko v dopoldanskem času Informacije: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, telefon 217-481 od 7. - 16. ure. klubi&ritAOs NOVO V KRANJU iiii|iiii|iiii|ini s?1 nijim iiiijim iiiijiiii|ini|iiii|i!ii|ii! >*— 'e* o I I to <£><£> <0 KDAJ JE URA LAHKO NAJKRAJŠA? KJE JE 60 min. ENAKOVREDNIH 420 min.? V salonu ou ESMA PLANINŠEK, STARA CESTA 15, KRANJ, tel.: 218-323 1 ura telovadbe pri nas odtehta 7 ur redne telovadbe, pri tem se izboljša prekrvavitev telesa • krepi celotna muskulatura • izboljša gibljivost vseh sklepov ZIDN Tavčarjeva 29 poleg pivnice Evropa modne in kvalitetne tkanine otroška oblačila do 16 let Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8.-13. ure tel.: 21-340 BOGATA IZBIRA KONKURENČNE CENE Do 25. aprila smo znižali cene Izdelkom proizvajalci COLOR Medvode Znižanje cen velja za takojšnja plačila in člane stanovanjskih zadrug Ne zamudite predstavitve izdelkov v MERKURJEVIH prodajalnah: 9. aprila: GLOBUS Kranj 10. aprila: FERRUM Ljubljana 11. aprila: BARVE LAKI Škofja Loka 12. aprila: BARVE LAKI Radovljica Predstavitve bodo od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! KRANJ 1/-Dražgoška8 NOVO Od 1. aprila dalje: • FOTOKOPIRANJE LISTIN Na vseh večjih PTT enotah: • EMS - pospešena pošiljka • TELEFAX STORITVE Na vseh PTT enotah začele TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 VSE ZA OTROKE IN ODRASLE • OBLAČILA t KOZMETIKA t VOZIČKI • STAJICE t SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE Nagrade: 1. pralni stroj GORENJE 2. športni voziček MARELA 3. avtosedež za dojenčke PRODAN 4. nakup hlač TRIKON in še 45 nagrad Žrebanje bo v soboto, 25. maja 1991__ IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA IN MOŽNOST ZA LEPO NAGRADO POPUSTA posojilo - ugodne cene - organiziran prevoz - montaža - okna • senčila ■ vrata "Jj!!^ nudi na KRANJSKEM sejmu iS JELOVICAšk0,ia Loka 64220, Kidriccva;;"26' Tel. 064/631-241,Telefax: 064/6 !ftek, 5. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN @®D GLAS MjUOCLflSl felefon 217-960 l^4 ur dnevno) pestaJLAl6 ?°HaK^et od 7--13.30 ure, ob ^^oJ6^0ur3^^^^ ???55TI STROJI Prodam O K0HDER leS^ev star VIDEORE-™ETig 2l5.701 .zvečer 4925 CaLd?br^^no PEČ za latrda ' KUrJavo Stadler, 35 ccal, DlLNii0 ,P^n^bTniran ŠTeI P^^9Jh820 5115 carvni T\i i7---■--- Pl?°am » Y7ra, Montreal, poceni PTod—~^lj^zvecer 5122 0MARnrOVO 12°-|itrsko hladilno n6ieinnr?°^je'15odstotkovce-15odstnT170'litrski HLADILNIK. sl°tkov ceneje.g 77-501 TT^r—— 5128 S 2000'00' fanjen club TRŽIČ tel.:52-266 V NEDELJO, 7. 4., DISCO VRTEC Z NASTOPOM ČAROVNIKOV OD 15. - 17. URE din prodam dobro arija n . 175,itrski HLADILNIK, irt Bukovsek, Ljubno 48, Pod-5149 Prodam malo rabljeno KOSILNICO Bucher, z obračalnikom. Sp. Sorica14 5178 Prodam ŽAGO Zamer, s pomičnim motorjem in STROJ za valjanje tračnih žag. g 633-644 5180 Prodam vgradni ŠTEDILNIK. g 79-563__5187 Prodam skoraj nov OBRAČALNIK SIP. Gašperlin, Predoslje 42, Kranj _5193 Prodam PLETILNI STROJ Brother tip KM - 893, dvoredni, s karticami, star 1 leto. Cena približno 2.900 DEM. Ogled v soboto popoldan, g 323-910 5133 TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE Alpska 58 I99ja v nuJem VEČ KIOSKOV v Campingu Šobec v sezoni Pro nj lz;/aJalci spominkov, domače obrti in ostali zainteresirana naj ?ddaJ° SV0Je vloge z opisom dejavnosti od 15. 4. 1991 Inf"aslov: Turistično društvo Lesce, Alpska 58, 64248 Lesce, ormacije po tel.: 064/77-500 ali osebno v Campingu So- ra°zVarna °butve PEKO Tržič nostJjji-'e de'a 'n naloge s posebnimi pooblastili in odgovor- J°DENJE PRODAJNEGA SEKTORJA sprejem: - di " ekon°mist, j-P ' lnženir tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj akC ?d poslovodne kadre 2Un-Vn° znanje dveh svetovnih jezikov Kand anJetrgovinska registracija nju J?;11' naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-renjski *eiVan'n P°gojev v 8 dneh po objavi v časopisu Go-Marifl 8 na naslov: Tovarna obutve "Peko" Tržič, Ste 0 . !e au* Mineš 5. Prijavi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku hC roka- "landat kand'°-at ho združil delo za nedoločen čas za 4-letni BLED, LJUBLJANSKA 4 Tel.: 064/77-007, Fax: 78-970 pUTN||K - Predstavlia°t0Va'na agenciJa 2 najdaljšo tradicijo v Jugoslaviji vam spet u9odnih ćpSVk'° bo9ato ponudbo izletov, počitnic in potovanj po zelo ■Kairo fin ln P|ači|nih pogojih: ■potvdejpn!'odhodi 26. 4., 17. 5., 24. 5. 'Kairo in a? ? fara°nov, 9 dni, odhodi 28. 4., 26. 5. '^n9kok in DSandrija' 10 dni< odnodi: 16. 4., 25. 4. ' XaJska in ? taja'10 dni. odh°di: 28. 4. ■ri Unka i lapur-10 dn|. odnodi: 21.4. " Hdija Taki •iska- 15 dn'. odhodi: 25-4 ' ndiia' 8 rti In Sin9aPur, 13 dni, odhodi 'NeWYor! n,-odhodi: 15.4 Keniia I*'7 dni, odhodi 28.4., 30. 5. 17. 5„ 12. 5. 4.7. 28.6. 26. 5. 29. 4. \ niia 12h u'"'oanodi: 15. 4., 29. 4. u Matura n'' ?dhodi prek0 cele9a leta avaii in m0, vU2ni Amen'ki, 23. dni, odhod: 27.4. Y°rk, 16 dni, odhod 27. 4. ClP^, ŠPANIJO01' °pozorili na naša ze tradicionalna letovanja v tujini: ^bejbi P/ 'n hotelih na ^'!ar'enia po Jadranu, počitnice v apartmajih, bungalovih TUNIS Popravi na naši obali. N°vo - Po.. ocitnice v zdraviliščih na Madžarskem ^aviii^' boste lahko na srno »o:"""NU z nami preživeli mini počitnice na naši obali, pri-u vam 5-dnevn( Presenečeni PriietnihVnrT„5"dnevno KARAVANO VESELJA IN ZABAVE, ki je pol- lEKM0Van ic c °d 28. 4 p;b pORMULE 1 ZA VELIKO NAGRADO SAN MARINA, od n, Cena: 890 DIN roci svetl\Pa bod Pri nas MlNjIMUNni'fchk0 starše vsako soboto Pe|lali na izlet v pravljični 'muusa. Cena minimalna! Evropi 6 ahko oglasite tudi, če bi radi obiskovali jezikovne tečaje po azen Žnr*°v'n' in tuiin^0 Za posameznike in za skupine program potovanj po avtobusom' 0rganiziramo avtobusne prevoze z udobnim turisti-m ln naredimo programe po vaših željah. Ugodno prodam DELOVNA PULTA (320 x 80 cm, 180 x 80 cm), primerna za trgovino, skladišče ali delavnico, g 325-770 5153 Zelo ugodno in nujno prodam VI-DEOREKORDER Sharp. Bojan Žunko, Proletarska 29, Tržič 5156 Polovico že vplačane ležeče ŽA-GE, za razrez hlodovine, prodam. Obenem oddam v brezplačno čiščenje parcele, velikosti 5.5 ha. In-formacije na g 73-920 5157 Prodam električni ŠTEDILNIK. Pe-stotnikova 12, Kranj - Mlaka 5174 Prodam električni ŠTEDILNIK. Pe-stotnikova 12, Kranj - Mlaka 5174 Progam pralni stroj Gorenje, g 214-805 STORITE NEKAJ ZASE! Znebite se odvečnih kilogramov in cigaret z akupunkturo. Kranj, tel. 215-050. TRAKTOR 52-11, z originalno kabino, prodam ali zamenjam za TRAKTOR 49-11. Kalan, Zapoge 11, Vodice_5241 Prodam TRAKTOR Zetor 50-11 in KAMION Mercedes 508. Kovor 16, Tržič, g 57-424 5253 Zaradi preusmeritve prodam več ŠIVALNIH STROJ - gospodinjski in industrijski. Franc Tičar, Kurirska pot 5, Kranj, g 216-432 5257 Prodam barvni TV Gorenje, PRIKOLICO ADRIA 450, VARILNI APARAT, MOPED in MOTOKULTI-VATOR. g 45-284_5304 Prodam vrtno KOSILNICO "Alpi-na" italianska, grebenasta, skoraj nova. g 213-021 5306 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje sten in stropov, smrekov, borov in macesnov LADIJSKI POD ter macesnov in borov PARKET. g 64-103 4768 Ugodno prodam BETONSKI ME-ŠALEC. g 212-586_5198 Prodam GLASBENI STOLP Nord-mende, 2 x 25 W, dvojne kasete, gramofon, daljinsko upravljanje, star 1.5 leta. Cena 500 DEM. Hinko Omejec, Kidričeva 13, Kranj 5218 Prodam barvni TV Selektromatic. Delavska c. 51 /a, Kranj 5223 Ugodno prodam HLADILNIK Go-renje. ® 217-310, po 15. uri 5237 Prodam brezhiben barvni TV Gorenje Maraton, z daljincem. ^ 41 -543 5308 Prodam MOTOKULTIVATOR Hon-da. Ogled vsak dan. Bavkotič Rudi, Krnice 68/a, Zgornje Gorje 5323 Prodam JADRNICO 5375 ABS, MOTOR Tomos 4, PRIKOLICO in dirkalno KOLO Rog Sprint, flfr 75-343_5337 Prodam KOSILNICO BCS in MIKSER za mletje krme prašičev. Pod-preskar, Breg ob Kokri 11, Predvor Cankarjeva 4, Kranj, tel.24-767 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO GLOBAL Kranj, d.o.o. PRODAJA IN KUPUJE ZA VAS: PRODAJA: - parcele v Kranju, Kokri.ob morju - vrstno hišo v Kranju - hiši i lokalom v Kranju ;n Tržiču - starejši hiši v Ljubnem in škofji Loki - hišo na Bledu in v Dupljah - stanovanja na Bledu, Škofji Loki in v Kranju (eno, dvo in večsobna, atnjska, kletna) - vikend pod Krvavcem - apartmaje in hiše v slovenskem in hrvaškem primorju GLOBAL - ODDA VEČ POSLOVNIH PR0ST0R0VV KRANJU GLOBAL - KUPI VIKEND NA JEZERSKEM GLOBAL - NAJAME VEČJI LOKAL NA BLEDU GLOBAL JE TUDI VAŠ SVETOVALEC V GOSPODARSKO • PRAVNIH IN FINANČNIH ZADEVAH. Pričakujemo Vas v GLOBALU Kranj Cesta JLA 4 tel, 211-320 VRATA, PODBOJE, POLKNA, ROLETE, razne dimenzije prodam 50 odstotkov ceneje, g 632-212 5265 Prodam 600 komadov STREŠNIKA Novi Bečis, tip 333 M. g 218-346 _5305 Prodam 6 metrov dolg vrbov HLOD, premer 80 cm. ® 65-698 5349 AVTO MOTO DRUŠTVO ŽIRI Avto moto društvo Žiri objavlja JAVNO LICITACIJO JUGO KORAL 55, letnik 1988, izklicna cena DEM 4.500.- v dinarski protivrednosti. Licitacija bo v nedeljo, 7. aprila 1991, ob 10. uri pred družbenim domom Partizan v Žireh. Ogled vozila bo možen od 9. do 10. ure. Interesenti morajo vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Kidričeva 56 64220 SKof|a Loka Telefon 064'632 181 Telefa* 064 631 O O o =3 izkoristite ugodno priložnost za nakup vseh naših proizvodov v mesecu aprilu: • nakup s popustom 10 - 15 % za gotovino • nakup na obroke ali potrošniško posojilo LU ^6 1991. g 83-881____—| Kaposi Avstrija, Celovec, Pischeldorfer Str. 219 5. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN ©@3EISS^U©IESGLAS nama nama itCIJSI 4 od 5. 4. do 15. 4.1991 akcija velja do prodaje zalog vanilin, čaj. pec. 270 g - Kraš Albert keksi, 500 g Kraš Frizbi kakao, 100 g Kraš Lešnik čokolada, 100 g - Kraš Kumarice, 670 g - ETA Višnjev kompot, 680 g - uvoz Tuna v koščkih, 185 g - uvoz Ananasov kompot (koluti) 835 g - uvoz din 21.50 25,90 8.50 14.30 32.90 18.50 20.50 26.50 IZKORISTITE PRILOŽNOST VELEBLAGOVNICA 1101110 ŠKOFJA LOKA tnik lono obro ohranjeno Z 101, le-1.25 m avto PRIKOLICO 1.95 x do _>'4V?leskoPsko rudo in cera- W\5\uvT—■-■- I977 „ j D0 generalni, letnik ■ u90dno prodam, g 75-915 GQrp——_______5320 barve letnik 1989' metalne ran ', 0. Cno ohranjen in servisi-Pro'da,v.9IStnran do marca 1992. 71 Aa 18500 DEM. « dopoldne, 5322 )82ai__ L 85°- letnik december - 329^379 po 15 .uri 5324 letnik 1983 letnik 1984. _5327 2 avtoTlAT 662 N 3, letnik j a|. 9lstrira.n, kiper 5 m, pro 9> r->5' zarnenjam za osebni avto °*-ibO zvečer 0^29-943 »2;533popoldne * 70R£2S'era 2.3 D, darri'al.e9iStriran' kiDer 5 m- Pro" * 63. icnneniarn za osebni avto. FO^Si^_ Niva 1 ?ra' letnik 1987 ter LADO 2l7A_'etn'k 1987. orodam -S. P^—~-_________5329 340 g? dobro ohranjen VOLVO 48-172 el' letnik 1986- "S" foj7>=:—__5330 Se* tulD,P JEPP "-and CRUI-no Drr_?° diesel- nov 1991- u9od-°57/Ra„m ali zamenjam, « AU7^!j^ 5338 br° oh7aGL' letnik 1976- zel° d°-Pfodarri °2ien' garažiran, ugodno pp—2!!i^fl___89j-i 17 5339 1500, ugodno P^dT^-?2!-98 5340 ^ilff^aunus 15 MTS, oc^^hranjen.g 735345 koral 55, letnik •^srrr^__— e' star 3 i exkluziv, metalne bar- 8oboto II Pol. «721-457, v !5_178 HnP^ldan ali «214-241 P^-dopoidan * 5346 branili00 45' ,etnik 1984< re~ Ln° HARMnm,arca 1992 'n 80-ba- * «8-7ii 10 Rog. Sajovic, 5347 K^IG0V0DSKI SERVIS obrtni6 knjl9 Podjetjem in T7riCl Pri Tržiču. 58^444 ali 50-675 "rQr|^~-------- fcrod1.S;J!tnik.1982.kovinske ^.AK^no* ohranjen, '215-389 7500 5350 ^^le^FJGL. letnik 1981 ,%lrjS^115do17ure 535. -M*66-Q prodam za 1600 br^am_i^----_ 5352 ^vacz^aT^i^^ ran'KalISka 19, Kranj krodarrr7TT7r-------__ 5357 S^?^i____ 5358 - 'letnik 1987.« 58-191 i ~a'^ c----- 5362 ir^Mg^Campus, letnik de-u9o7i^r^i__* 75-485 5364 9°dno P^_2l3-4ll 'ran d° marca vI°da^Jn7^--~----___ 5367 iu98f1H^^ ^7«:107 ' l2redno ohranjen. Prodam 2 750, letnik 1985, registriran celo leto. Hafnerjeva pot 2/a, Kranj-Stražišče 5373 ZAPOSLITVE Tekmovanje v PRODAJI Atlasov! Dober zaslužek in super nagrade! g 45-349_4720 Mlajše upokojenke za OBIRANJE ŠAMPINJONOV, sprejmem. Pisne ponudbe: Gašperšič, Groharjeva 4, Kamnik 5020 Honorarno zaposlimo ČISTILKO. Informcije osebno: Gostilna "Bla-žun", C. talcev 7, Kranj_5042 Gostilna v Kranju sprejme mlado dekle za POMOČ v strežbi (konec tedna).« 215-266 5070 ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENČUR razpisuje najem gostinskega lokala v športnem domu v Šenčurju. Ponudnik bo izbran na seji, 15. aprila 1991 ob 19. uri, informacije pa so vam na voljo po tel, 41-633. Gostilna "Sejem" zaposli KUHINJSKO POMOČNICO - lahko mlajša upokojenka. Gostilna "Sejem", Kranj_5111 KOMBI, z zagotovljenim delom, prodam. « 82-997_5139 Za prodajo vseh vrst slovarjev ter drugih artiklov, iščem izkušenega ZASTOPNIKA. Možnost redne zaposlitve!« 51-581_5176 DELO na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Slavi Torkar, Proletarska 47, 64290 Tržič _5177 Če resnično potrebujete denar, se pridružite dobor utečeni skupini za DELO NA TERENU. « 621-344 v petek med 9. in 12. uro 5281 Iščemo PASTIRJA za pašo telic na planini Velika poljana od 10 junij do 10 september 1991. Vse zainteresirane prosimo, da se do 20. aprila 1991 zglasijo pri Markun Janezu, Babni vrt 82. OD po dogovoru^_5284 Več potnikov sprejmem za prodajo tehničnega artikla na terenu. Poguj osebni avto. « 51-576 petek in soboto od 19. do 21. ure _5287 Zaposlim delavca v kovinski delavnici. Gregoričeva 8 - Čirče 5298 Iščem mlajšo upokojenko, za POMOČ v gospodinjstvu 1-krat te-densko. « 622-221_5303 V živilski trgovini zaposlim pridno DEKLE. Šifra: ŠKOFJA LOKA 5344 Dekle s končano gostinsko šolo išče redno ali honorarno ZAPOSLITEV. « 325-037 5361 ŽIVALI 217-119 5379 JARKICE, rjave, prodam in sprejemam naročila za bele pitance. Fu-jan, Hraše 5, Smlednik 4571 Prodam KOKOŠI, ki so nesle 1 le-to. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, « 621-475_4778 Prodam dve TELIČKI simentalki, ki bosta v začetku maja prvič telili ter krmilni KROMPIR. Mihelič, Podbrezje 16, Duplje 5039 DOBIJO SE JARKICE. Golniška 1, Kokrica, Kranj Prodam NOVOFUNDLANCE, z rodovnikom. « 212-914__5057 Prodam več KOZ, z mladiči. « 79-412_5074 Prodam dva TELETA, stara 6 tednov, za nadaljno rejo ali zakol. Franc Rozman, Hraše 36, Smlednik, « 061/627-161 5083 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. C. na Klanec 5, Kranj _5087 Prodam TELICE po izbiri in KRAVO, ki bo tretjič telila; vse pred te-litvijo.« 57-806 5093 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Kokalj, Sr. vas 4, Golnik 5100 Prodam KRAVO ciko, s teletom. Niko Puškarič, Adergas 20, Cerklje Prodam dva PRAŠIČE, težka 100 kg ali zamenjam za govedo. Vir-maše 42, Škofja Loka_5106 TELIČKO simentalko, stara 14 dni in TELICO frizijsko, stara 16 mesecev, prodam. Struževo 9, Kranj V drugi polovici aprila bom prodajal rjave JARKICE. Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, Škofja Loka, 621-475_5116 Prodam KRAVO s teletom. Meglic, Čadovlje 1, Tržič_5123 Prodam PUJSKE, težki 35 kg ter manjše in brejo SVINJO, ki bo takoj prašila. Sp. Brnik 60, Cerklje Prodam brejo KRAVO ali TELICO. Šmartno 29, Cerklje 5162 Dva meseca stare JARKICE, bom začela prodajati 10. aprila. Cegel-nica 1, Naklo,« 48-648 5175 Dva meseca stare JARKICE, bom začela prodajati 10. aprila. Cegel-nica 1, Naklo, « 48-648 c 5175 Prodam 14 dni starega TELETA si-mentalca. Zg. Besnica 6 5181 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČKE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, « 65-546 5201 Grahaste PETELINČKE, stari 1 me-sec, prodam. Cena 20,00 din za kos. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, g» 65-546_5202 Prodam mladega črnega PUDLA, čistokrven, brez rodovnika. « 48-090_5205 Prodam 10 in 8 tednov stare JARKICE, vrste prelux. Urh, Zasip, Reber 3, Bled_5209 Prodam 1 teden starega BIKCA in TELIČKO. Podbrezje 107, Duplje 5217 Zamenjam mlado jalovo KRAVO, za brejo telico. « 51 -007 5235 Prodam TELETA, težka od 100 do 300 kg. Podbrezje 233, Duplje 5247 Prodam TELETA po izbiri. Škrja-nec. Spodnje Duplje 100 5277 Prodam 10 dni staro TELIČKO. « 44-562 5278 Prodam TELETA 125 kg težkega in KRAVO črno-belo, enkrat teletila.