Poštnina plačana ▼ eotovmi Leto Xr St, 97 Ljubljana, petek 26. aprila 1929 Cena 2 Din NasvMna maia meseAno 35 Din. na toraemsit-vio 40 Din. Uredniitvoi Uubllaaa, Knafljeva tffeca 5. TeVeton Itev. 3122, 3123, 3124, 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te leto« St 440 Celje: Koceoova tU. i. Telefon Itrv. 190 Eofeopi« M m vračajo. - Oglasi po tarife UpravalitvM Untttaaa, Preieroova ri M Telefon it. 3122, 1123, >124, 3I2S, 312«. Inaeratai oddelek: Uubtiaoa. Preieroov ■lica 4. Telefon 6t 2492. Podraialca Maribor: Alaksaodrova cest it. 13. TeJefcoo it 455 Podra£arica CeUei Koceoova olica it I. Telefoe it. 190. lačttni pri poit. Sek. tavo<3;h: Ljubljana H. 11.842; Praha &sk> 78.1SO; VVien Nr. 105.241. Bolgarija na umiku Bolgarska vlada se je opravičila in obžaluje dogodke povodom bivanja dr. Paveliča v Sofiji - Zagotavlja, da bo v bodoče preprečila vsako slično akcijo - Dr. Pavelič rovari dalje Ljubljana. 25. aprila. Stara praksa v Soiiji se je ponovila nenadoma v nekoliko novi obliki Kadar se prično odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko resno izix)ljševati, vselej se v odločilnem momentu pojavi nekaj, kar dobro razmerje zopet zmoti in sproži se nov konflikt. Makedonstvujušči poskrbe za to Njihova taktika ostane vedno enaka: njihov princip je. da se Jugoslavija in Bolgarija ne smeta pomiriti in sprijazniti. Njihov interes sestoji v tem. da ostane na Balkanu napetost, da ostane med Sofijo in Beogradom nezaupanje. Njihov ceterum censeo zahteva vedno novega netiva za napetost med oberna slovanskima državama našega polotoka. Ta igra se je pravkar ponovila Pi-rotska pogajnja so vemdarle dovedla do ugodnega zaključka: obseg problemov, v katerih se je doseglo soglasje, sicer ni obširen, ali sporazum ie vendarle tu. vsaj v eni zadevi. Prvi korak je storjen in sicer zelo uspešno. V kratkem je pričakovati ratifikacije sklenjenega dogovora. Možno je nadaljevanje, atmosfera se je zboljšala in postala je prikladna tudi za večje, za dalekosež-nejše poskuse v smeri k popolnemu in iskrenemu sporazumu. Tega se zavedajo oni krogi v Sofiji, ki si želijo ravno nasprotnega. Če jih označimo z makedonstvujuščimi, je povsem točno, le s to omejitvijo, da njihovih zastopnikov in reprezentantov ni iskati samo med onimi elementi, ki ini-cijativno in aktivno vodijo tako imenovano makedonsko akcijo, marveč tudi drugje. Zagovorniki makedonstvujuščih so namreč tudi na zelo odločilnih mestih. Tamkaj so še posebno kvarni, zakai njihova vloga, ki je na zunaj videti, vsaj v formalnem pogledu, korektna, a ie dejansko precej drugačna. Ti faktorji ne želijo, da bi poskusi zbfižania in spri-jaznenja. na katerih formalno sami sodelujejo, uspeli. Zato ostane tako pogosto za vnanjo javnost vtis neiskrenosti in zaupanje v dobro vol.io gine. Prav to se je pokazalo zadnje dni o priliki afere z dr. Paveličem. Ne šteje nam v čast, da se je našel iz jugoslovenske srede mož. ki je zlohotnim faktorjem v Bolgariji pomagal do uspeha ter pripomogel, da je pričenjajoče izboljševanje odnošajev med oberna državama zopet postavilo na preizkušnjo. Ali na vse zadnje, — kje se ne najdejo elementi, ki uskočijo in so pripravljeni lastnemu narodu škodovati, za resnično ali namišljeno korist. In tu je nastopila odločilna preizkušnja. Po naši demarši v Sofiji sino napeto pričakovali, kateri elementi bodo prevladali. Ali bo prevladala uvidevnost. da ne kaže radi enega ali dveh desperadov kaliti vode, ali pa bodo v odločujočih krogih ohranili vpliv ljudje, ki niso lojalni in ki bi se hoteli izogniti jasnemu odgovoru v sporni zadevi ter s tem onemogočiti nadaljevanje v Pi-rotu začete akcije. Danes moremo z velikim zadoščenjem konstatirati, da je v Sofiji na me-rodajr.ih mestih zmagala struja lojalne politike. V Bolgariji so uvideli, da država, ki hoče veljati napram sosedi za lojalno, ne more pripustiti na svojem ozemlju prevratne in izzivalne kampanje, kakor si jo je zasnoval v načrtu dr. Pavelič. Izjava, ki jo je podal vnanji minister Burov. nas zadovoljuje. Mogli bi sicer dvomiti, če vladni krogi v Sofiji res niso vedeli, kai se pripravlja, toda taki pridržki morejo imeti samo privatni značaj dokler nimamo striktnih dokazov za svoio domnevo. Diplomatsko ne prihajajo v poštev spričo dejstva, da je ostali del izjave Bu-rova povsem pozitiven. Sofija je dala zagotovilo. da v bodoče sličnih pojavov ne bo trpela in s tem moramo biti zadovoljni. pričakujoč, da se zagotovitev tudi v praksi potrdi. V Bolgariii se mora pokazati, ali bo struja. ki hoče spraviti odnošaie do Jugoslavije v normalen in v dober stadij, definitivno prevladala nad nasprotnim stremljenjem Način likvidacije najnovejšega incidenta se mora gotovo smatrati za dober znak in želimo samo. da prihodnji meseci optimistično presojo Se podkrepijo. _ Prepovedano rHorovanje v SoKji Sofija. 25 aprila, c. SnoPi so hoteli dijaki zborovati na univerzi, policija pa je zborovanje z navedbo, da gre za komunistično agitacijo, razgnala ter kakih 50 dijakov aretirala. Aretirani dijaki bodo izključeni z univerze, ker s« osumljeni komunistične proDagande ter konfinirani v domovinskih občinah. Beograd. 25. apriila p. Spor, ki je nastal med našo državo in Bolgarijo zaradi pro-tiju geslo venskih demonstracij povodom poseta dr. Paveliča v Sofiji in zaradi organiziranja akcije, ki stremi za razbitjem naše države, bo, kakor vse kaže. mimo likvidiran in stavljen z dnevnega reda. Zdi se, da le tudi v Bolgariji prevladala struja, ki si želi mirnega in prijateljskega sožitja z našo državo in k» upošteva stremljenia naše vlade, da čimprej vzpostavi prisrčne prijateljske sosedne odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Odgovor bolgarske vlade na jugoslovensko demarso Sinoči je imel bolgarski ministrski svet sejo. na kateri je zunanji minister Burov poročal o demaršah jugoslovenskega poslanika in o zahtevah, ki iih ie stavila jugoslovenska vlada. Nagla-sil je zlasti, da bi bilo potrebno, da se bolgarska vlada javno zavaruje pred domnevo, da bi b:la kakorkoli soudeležena ori manifestacijah in demonstracijah. ki so se vršile povodom spreiema in bivanja dr. Paveliča v Sofiji. Pn dolgotrajni razpravi, na kateri so pršla do izraza različna naziranja, se ie bolgarski ministrski svet zedinil na to. da odgovori zunanji mjnister Burov na irgnslovensko demarso. pri čerrpur nai zlasti noudari: 1. Da bolgarska vlada nI mogla ln ne morp zabranifi zatočišča političnim emigrantom. 2. Bolgarska vlada fe mnenja, da |u-srosfovenska vlada tega od nje tudi ne zahteva. 3. Prav tako bolgarska vlada ne more zabranlti mirnih manifestacij, obžaluje pa, čo so oovodom manifestacij, k? so se vršile- v Sof"??. padte neugodne 'zfave na račun sosedne države, kar šked"'e pred vsem najbolj bolgarskim interesom. 4. Bolgarska vteda obžaluje in v bodoče ne bo več dotviščala J77ivaJo*ih izrazov na arfresn tujega vladarja, kakor tndi ne domišča ?n ne bo dopuščala ilega'"« propagande. Burov pri Nešiču Tekom današnjega dne je zunanji minister Burov posetil našega poslanika v Sofiji g. Ljubo Nešiča ter mu v gornjem smislu sporočil v imenu bolgarske vlade odgovor na naše de-marše. Pristavil Je, da bolgarska vlada iskreno obžaluje, da Je prišlo do tega neljubega incidenta, k? ga pa ni mogla preprečiti, ker ni bila pravočasno o vsem poučena. Zelo ji Je neprijetno, da se vedno znova najdejo ljudje, ki skušrjo ovirati razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama. Uver- jen je, da se bo Jugoslovenska vlada zadovoljila s tem odgovorom ter upa, da bo med obema državama prišlo do tesnega sodelovanja. Bolgarski poslanik pri ministrskem predsedniku Jugoslovenski poslanik g. Nešič je ta odgovor s svojim poročilom takoj brzojavno sporoč'1 zunanjemu ministrstvu. Istočasno je dobil tudi bolgarski poslanik v Beogradu g. Vakarelski od bolgarske vlade naročilo, naj sporoči odgovor jugoslovenski vladi. Tekom popoldneva je g. Vakarelski najprej posetil ministrskega predsednika generala Pero Živkoviča, nato pa še zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija, s katerim ie imel nad eno uro trajajočo konferenco. Odhajajoč iz zunanjega ministrstva ie v razgovoru z vašim dopisnikom izjavil, da ie izvršil nalog svoje vlade ter izrazil prepričanje, da bo s tem ta neljub incident likvidiran. Uradni komunike Zvečer ob 7. je objavilo zunanje ministrstvo naslednji komunike:- »Poleg izjav, ki Jih Je podal bolgarski zunanji minister e. Burov na včerajšnji sejj Sobranja, Je danes posetil bolgarski poslanik v Beogradu g. K. Vakarelski ministrskega predsednika generala Pero Živkoviča ln zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija ter jima podal po nalogu in v imenu bolgarske vlade naslednjo izjavo: ..Bolgarska vlada obžaluje neugodne In nezaželjene dogodke, ki so se odigrali v Vidhnu in v Sofiji povodom bivanja dr. Paveliča Jn Perčeca ter Je bila po teh dogodkih prav tako iznena-dena, kakor jih obsoia ter bo skrbela za to, da se slični dogodki v bodoče prepreči.k), ako bi se ponovili."« Diplomati pri dr. Kumanudiju Beograd. 25. aprila, p. Tekom današnjega popoldneva so posetili skoraj vsi pri naši vladi akreditirani poslaniki zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija ter se pri njem informirali glede spora z Bolgarijo. Dr. Kumanudi jih je obvestil o stališču naše vlade in o odgovoru, ki ga je sporočil bolgarski zunanji minister. V diplomatskih krogih so zvečer izražali mnenje, da je incident e tem likvidiran. Dr. PaveKc sili tudi v Ameriko Sofija. 25. aprila, p. V krogih makedonstvujuščih se zatrjuje, da sta dr. Staniiev in dr. Pavelič poslala vsem hrvatskim in slovenskim listom v Ameriki brzojavne pozive, naj se pridružijo njuni akciji in pod-pro borbo Makedoncev in Hrvatov za svobodo in neodvisnost. Dr. Pavelič je obenem najavil, da bo v doglednem času sam prišel v Ameriko, da pojasni izseljencem položaj v Jugoslaviji in namen svoje akcije. Opravičevalna izjava Burova v sobranju Bolgarski zunanji minister obžaluje, da nepoklicani neprestano ovirajo miroljubno politiko vlade in razvoj dobrih odnošajev z Jugoslavijo Sofija, 25. aprila. V teku debate o proračunu zunanjega ministrstva je zunanji minister Burov podal na sinočnji seji sobranja ekspoze, v katerem se je bavil zlasti z odnošaji do Jugoslavije ter je med drugim naglasih »Jugoslovenska vlada je po perijodi napetosti ukinila zaporo meje ter predlagala pogajanja, ki smo jih rade volje sprejeli, da bi se izboljšali odnošaji med obema državama. Na konferenci v Pirotu se ie dosegel sporazum skoraj v vseh vprašanjih. Bolgarska vlada je že izročila končnoveljavno besedilo izdelanih pravilnikov ter pričakuje vsak trenutek, da jih odobri Beograd in da bodo stopili v veljavo. »Baš v tem trenutku pa,« ie nadaljeval Burov, »smo bili presenečeni po obžalovanja vrednem incidentu, namreč po incidentu, ki ga Je povzročil hrvatski emigrant dr. Pavelič. Jugoslovenski poslanik je storil tozadevne diplomatske korake. Pri tem je opozoril bolgarsko vlado na govorniške nedopustne enuncijacije imenovanega. Bolgarska vlada ne more nikomur odreči azilnega prava, česar sicer tudi ni nihče zahteval. Ona tudi ne more prepovedati mirnih manifestacij. Če je pa dejansko prišlo do hujskanj k ilegalni borbi, moram izreči svoje obžalovanje. Bolgarska ne bo trpela nobenega gibanja, ki bi prekrižalo njeno miroljubno politiko.« Zunanji minister je nato apeliral na vse inozemce, ki pridejo na Bolgarsko, naj spoštujejo red in zakone, da ne bo vlada prisiljena podvzeti represivnih odredb. »Upam,« je dejal Burov. »da bo ta incident mirno likvidiran.« Zanimive vesti o namenu in ciljih dr. Pa-veličeve veleizdajniške akcije Hrvatski revolucijonarni odbor na Dunaju naj bi skupno z makedonstvujuščimi izvrševal atentate na pristaše narodnega edinstva — Prva žrtev je bil Toni Schlegel — Akcija v inozemstvu Beograd, 25. aprila r. Današnje »Vreme« objavlja naslednje poročilo od nekega svojega dopisnika iz Caribroda o namenih potovanja dr. Paveliča v Sofijo ter o ciljih njegove akcije: »Ko sem stopil ob priliki svojega poslednjega bivanja v Sofiji v zvezo z gotovimi člani makedonskega komiteja, ki so vedno, dobro informirani, sem zvedel tele zanimive podatke o sodelovanju dr. Stani- ševa z dr. Paveličem. Te podrobnosti so mi potrdili tudi razni ljudje iz bližine komiteja. Ko se je dr. Stanišev meseca marca vračal iz Ženeve, kamor je šel z Burovom zaradi razprave o manjšinskem vprašanju, se je sestal na Dunaju z dr. Ante Paveličem. Na tem sestanku je došlo do prvega sporazuma, med obema o sodelovanju komiteja In ljudi dr. Paveliča na Dunaju. Akcija bi se imela izvesti takoj po tisku in zborovanjih, po potrebi pa tudi z orožjem. Podroben sporazum o njunem izvajanju se je imel natančneje določiti na sestanku v Sofiji, ki ie bil takrat dogovorjen. 2e na prvem sestanku na Dunaju so bili sprejeti gotovi sklepi. V Sofiji pa trdijo, da Je dr. Pavelič osnoval na Dunaiu hrvatsko revolucionarno organizacijo. ki bo deiala v sporazumu s komitejem in pripravljala atentate na gotove osebnosti In objekte v naši državi. Prva žrtev sporazuma med dr. Paveličem in dr. Staniševom ie bil Toni Schlegel. direktor zagrebških »Novosti«. Atentati hi se imeli vršiti na ugledneiše pristaše edinstva naše države, in sicer tako. da bi se onemogočalo pomirjenje duhov ter urejevanje raz- mer. Niihov cilj ie pokazati Inozemstvu, da so Hrvati nezadovolinl In da se edino s temi sredstvi morejo boriti za svojo narodno neodvisnost Na sestanku v Sofiji se je sklepalo tudi še o akciji med našimi izseljenci v Ameriki. S propagando v Zedinjenih državah naj bi se pridobil naš tamošnji neinformirani živel. da bi podpiral akcijo dunajskega in soiijskega komiteja z gmotnimi sredstvi. To bi bil nov vir dohodkr v dr. Paveliča in dr. Staniševa za organiziranje teroristične akcije proti naši državi. Dr. Pavelič in dr. Staničev nameravata izdajati svoje liste v Ženevi, na Dunaju in v Sofiji ter v bodoče skupno podvzemati svoje korake pri Društvu narodov. Madžari posegajo po naši zemlji Interpelacija poslanca Varge o priklopitvi Prekmur ja k Madžarski - Neumestna zahteva po reviziji meje in po nekakih pogajanjih Budimpešta. 25. aprila g. V poslanski zbornici ie poslanec Varga inter-peliral v zadevi zopetne priklopitve 35 prekmurskih občin; ki so sedaj pod Jugoslavijo. k Madžarski. Mednarodna razmejitvena komisija je že leta 1921 predlagala Društvu narodov, naj bi se 7 slovenskih in 28 madžarskih občin zopet priklopilo Madžarski. Društvo narodov je takrat napotilo madžarsko in jugoslovensko vlado, naj se v tem vprašanju sporazumeta, ker je referent v tem vprašanju, belgijski delegat Hy-mans. predlagal, naj se priklopi Madžarski ne samo 35 občin, temveč vsi Slovenci na tem ozemlju, torej približno 90.000 oseb. Interpelant zahteva, naj se obnovijo med Jugoslavijo in Madžarsko prekinjena pogajanja v tem vprašanju in naj se ponovno poroča o tem Društvu narodov. Zunanji minister Walko ie izjavil, da ie Hymans pozval zastopnike madžarske in jugoslovenske vlade, naj se med seboj sporazumejo s pripombo, da predvideva Mil- lerandova nota v takih prknerh prijateljski sporazum. Ker so se jugoslovenski delegati po nalogu svoje vlade umaknili od pogajanj, ni prišlo do sporazuma. , Hymans je nato stavil predlog v Društvu narodov, ne da bi o tem obvestil poslani-ški svet Ako bi Društvo narodov polagalo važnost na to vprašanje bi bilo moralo podpreti predlog, pa tega ni storilo. Interpelant je vzel ugovor ministra na znanje, skliceval pa se je na to, da Siovenci nikoli ne bi prišli pod jugoslovensko oblast, ako francoski delegat ne bi bil ščitil interesov Jugoslavije. Govornik upa. da bo francoski narod, kateremu je Madžarska vedno pokazala odkrita čustva, pomagal popraviti krivico. Minister VValko ie replitiral, da ne more ugotoviti, kaj so Francozi storili v interesu jugoslovenskega stališča. Zdi se pa, da ni dvoma, da so Francozi skušali podpirati interese Jugoslovenov. kakor tudi drugih zaveznikov. Zbornica je vzela odgovor ministra na znanje. Nemčija zahteva transferno zaščito za svojo valuto Schacht smatra, da je nemška valuta ogrožena — Transierni odbor priporoča zvišanje dlskontne mere drž. banke Pariz, 25. aprila g. Transferni odbor po Dawesovem načrtu je imel v prostorih re-paracijske konference sejo, ki sta se je udeležila tudi reparacijski agent Parker Gilbert in predsednik nemške državne banke dr. Schacht. Ta seja je bila sklicana na prošnjo Nemčije, ki zahteva, naj se odrede glede transferiranja reparacijskih plačil posebne mere, da se zaščiti nemška valuta. Nemci zastopajo stališče, da je treba zaradi vedno večjih reparacijskih plačil smatrati že sedaj nemško valuto za ograženo, ker so se zaloge deviz pri državni banki znatno znižale. Na seji se je v nasprotju s tem ugotovilo, da bi bil naravni zaščitni ukrep nemške državne banke za njeno zlato rezervo in tečaj nemške valute zvišanje diskontne mere. Temu zvišanju pa se je najodločneje uprl dr. Schacht, ki ie izjavil, da bi bilo s takim ukrepom zelo prizadeto nemško gospodarstvo. Govoril je celo o možnosti splošne gospodarske krize v Nemčiji. Ker so si mnenja glede tega vprašanja absolutno nasprotna, ni prišlo do končne odločitve. V zavezniških krogih so postali zelo pisimistični in izrečno poudarjajo, da prihodnji dnevi, ki bodo izpolnjeni samo z izdelavo zaključnega poročila konference, najbrže ne bodo ob 12. uri spremenili položaja. Posvetovanja o razorožitvi v zrakoplovstvu Nemški in ruski tendenčni predlog odklonjen — Določitev številk razorožitve bo izvršila prva konferenca (Italija) in Massigti (Francija) izmenjala razne izjave, v katerih ie italijanski zastopnik vztraja! na tem, da bo pristal na to Ženeva, 25. aprila s. V nadaljevanju debate o poglavju oboroževanja v zraku je pripravljalni odbor za razorožitveno konferenco danes opoldne razpravljal o novem nemškem predlogu glede zrakoplovstva. Ta nemški predlog pa so odklonile Francija, Jugoslavija in Japonska. Podpiral ga je samo Litvinov. Grof Bernstorff ie n3to umaknil svoj predlog. V nadaljnem poteku seje se ie razpravljalo o francoskem in o več ruskih izpremin.ievalnih predlogih. Ruski predlogi, s katerimi se med drugim predlaga znižanje zrakoplovnih sil na 25% se-danicga rezervnega stanja, so bili vsi odklonjeni proti glasovoma Turčije in Rusije. Pri debati o francoskem predlogu, ki predvideva razlikovanje med zračnim brodov-iem doma in v kolonijah sta De Marinis Trockij se naseli v Italiji? Pariz, 25. aprila d. Iz krogov pristašev Trockega doznavajo, da je pred nedavnim časom povprašal Trockij italijansko vlado, da li bi mu dovolila nastanitev v Italiji. Mussolini je takoj posredno obvestil Trockega. da mu ne bo delala italijanska vlada pri nastanitvi nikakih ovir ter da se lahko, kadar hoče preseli v Italijo. Pač pa italijanska vlada odklanja vsako odgovornost za osebno varnost Trockega in mu ne bo stavila na razpolago nobene telesne straže. Velike poneverbe razlikovanje samo s pogojem, da se kolo-nijalna zračna brodovja, ki se nahajajo v bližini domovine, štejejo k brodovju doma. Massigli je izšavil, da nima nič proti takemu postopanju, ako ne pomeni novega kriterija za omejitev oboroževanja. Na koncu današnje seje ie ameriški glavni delegat Gibson v zvezi z ruskim predlogom pov-darjal. da pomeni razprava o tem vprašanju preveliko potrato časa. Na njegov predlog se je nato odbor izrekel za to, da se razprava o številkah v posameznih raz-orožitvenih poglavjih končnoveliavno izloči iz posvetovanj iii naj se prepusti prvi raz-orožitveni konferenci. v Rumuniji Bukarešta. 25. aprila d. Po odkritju ši-rokopoteznih poneverb v rumunskem finančnem ministrstvu so prišli na sled novim defravdacijam pri finančnih upravah v Kon-stanci in Djurdjevu. Oškodovane so predvsem blagajne uprave državnih železniških delavnic. V to afero je zapletenih tudi več uglednih rumunskih veletrgovcev, ki bodo | v kratkem aretirani. Poneverbe so bile raz- j krite po nepričakovanem pregledovanju knjig finančnih uprav. Rumunsko finančno ministrstvo je poslalo vsem podrejenim kontrolnim organom okrožnico, v kateri jih opozarja, da bodo odslej osebno Jamčili za vso škodo, ki bi jo trpela država Zasedanje nemške zbornice Berlin. 25. aprila a. Na današnji seji nemškega državnega zbora ie bil sprejet v drugem čitaniu vladni predlog za najetje posojila 200 milijonov mark za podporo brezposelnim. Ob tej priliki je imel daljši govor o položaju nemških financ, nemški finančni minister Hilferding. V govoru je opozarjal na težak položaj brezposelnih in naglašal, da ne more vplivati to posojilo prav nič na nemško valuto, kakor sicer pi. šejo desničarski listi, ki sploh razširjajo* tendencijozne vesti, da misli pričeti nemška vlada z novo inflacijo. Strahovit orkan nad Japonsko Tokio, 25. aprila, g. Strahoviti orkan, ki trenutno še divja nad Japonsko je prekini) vse parniške zveze ne samo proti jugu m vzhodu, temveč tudi s sovjetsko Rusijo. Stvarna škoda, ki je zaenkrat še ni mogoča preceniti, je ogromna. KakoT cenijo je za« htevala katastrofa pri otoku Hokkaido 400 človeških žrtev. Med Tsurugo m Vladivo« stokom je vihar odnesel 80 kitajskih ribi« ških ladij na široko morje. Razen tega se je ponesrečilo več japonskih Ietai. JUTRO« št. 97 Ogromna hidrocentrala v Dalmaciji Ustanovitev francoske družbe „Sefied", ki prevzame dosedanji italijanski „Sufid" ter bo s kapitalom 125 milijonov frankov in investicijo 450 milijonov frankov proizvajala po treh letih 550 milijonov, v 8 letih pa 900 milijonov ki!owatov elektrike Petek, 26. IV. 1929 Beograd, 25. aprila č. Ministrstvo pravde .ie izdalo naslednjo objavo- Gg. minister financ in minister kmetijstva sta zaključila 13. L m. v itnenu kraljevske vlade pogodbo z Družbo tunijskih iosiatov in umetnih gnojil d. d., po kateri ima ta družba ustanoviti novo družbo hidroelektričnib sil Dalmacije »Seiied« (Societe pour i'expIoatati-on des forces hidroelectriques de la Daima-tie), na katero se prenašajo vse koncesije dosedanje družbe za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije »Sufida (Soeieta per utilitazione delle forze hidrauliche dela Dalmazia). Razume se, da bo zaključitev te pogodbe imela za posledico odkup premičnega in nepremičnega imetja od »Sufida« po omenjeni francoski družbi. Pogajanja za zaključitev te pogodbe so se vršila s Friderikom Alanom, delegatom delniške družbe tunijskih fosfatov in umetnih gnojil. Pogodba je bila odobrena z zakonom od 25. aprila tega leta ter bo stopila v veljavo z dnevom objave tega zakona. »Sefied«, ki se ima ustanoviti, prevzema nase vse obveznosti Suiida napram naši državi in državljanom naše kraljevine. Su-iid se ima odreči vsem reklamacijam napram državi v posebni izjavi, v kateri bo potrdil, da ne zahteva ničesar več na podlagi katerihkoli koncesij. Nova družba »Sefied« se ima ustanoviti po določbah francoskega zakona o delniških družbah. Glavni nien sedež mora biti v Franciji in mora ves čas trajanja pogodbe obvarovati francosko narodnost. Družba ne sme v nobeni obliki prenesti ^voje koncesije na druge. Sefied se mora osnovati s kapitalom 125 mii-ionov francoskih frankov, ki se deli v dve vrsti delnic, in sicer: 200 tisoč po 500 francoskih frankov na donosca s pravico do 200.000 glasov in 50.000 pluralnih akcij po 500 frankov, od katerih vsaka ima pravico do treh glasov. Te druge akcije se imajo istotako glasiti na donosca, pridobiti pa si jih morejo samo francoski in naši državljani. Člani upravnega odbora družbe morajo biti francoske ali naše narodnosti. Koncesije, dane s to pogodbo, obstoje v tem, da bo družba 50 let. počenši od 1. julija t. I. do 1. julija I. 1979., imela izključno pravico do izkoriščanja vodnih sil na vsem toku Krke in Cetine. Zato pa prevzema družba obveznost, da bo v teku treh let dvignila produkcijo električne energije od dosedanjih 110 milijonov kilovatnih ur na 550 milijonov kilovatnih ur, v dobi osmih let pa na 900 milijonov kilovatnih ur. Proizvajano energijo more družba, v kolikor ne bi bila rezervirana za potrebe države in druge javne potrebe, porabiti za podjetja, ki se bodo ustanovila najkasneje v desetih letih. Zaradi intenzifikacije proizvajanja električne energije se družba obvezuje investirati najmanj 450 miliionov francoskih frankov. Znatna vsota od tega se ima oddati za stroje in instalaciji, toda največji del bo porabljen v državi za delovne moči, ki morajo biti izključno domače. Samo višji direktorji in kemično osobje ter delavci -specijalisti morejo biti Francozi.Po petih letih od početka ooslovania mora biti v vsakem nodietiu, ki ga Sefied osnuie dve tre-tiini osobja naših državljanov. Razen tega je družba zase in svoie podružnice obvezana. da vrši uvoz strojev in potrebnega materijala. kakor tudi izvoz svojih proizvodov. predvsem na naših ladjah. Družba je nadalje po pogodbi omejena glede na izbiro industrije, s katero se bo bavila. Razen za električno-kemijsko in električno-kovinsko industrijo, ki io more po svoji izbiri ustanavljati, je potrebno za ustanavljanje katerekoli druge vrste industrije predhodno odobrenje naše vlade. Družba je na- dalje obvezana, da poviša, razširi in modernizira proizvodnjo karbokalcija in cia-nimida. zgradi tvornico za nitritne kisline, tvornico umetnih gnojil (fosfatov in amoni-jaka) ter drugih proizvodov, ki jih vlada odobri. Družba je dolžna, da odstopi 20 % svojih proizvodov državi, ako bo to zahtevala, po ceni 5 % nižji, za vsako določeno loto, ki bo nižja od srednje prodajne cene, notirane na borzah v Londonu, Parizu iti Rotterdamu. Prav tako ima država pravico izkoristiti 10 % proizvodnje električne energije (torej maksimum 90 milijonov kilovatov) za podjetja, pri katerih je ona interesirana z najmanj 20 %. in sicer po ceni 1.25 zlatih eentimov za kilovatno uro, oziroma po ceni 1 centima, ako potrebuje država električno energijo za elektrifikacijo železnic ali 7.a državne tvornice aluminija. Enako je družba obvezana, da rezervira za samoupravne korporacije (oblasti in občine) 5 % celokupne hidroelektrične sile (okoli 40 milijonov kilovatnih ur), in sicer po isti ceni, kakor za državo. Glede na carinske olajšave in ureditev plačevanja davkov je družbi priznana oprostitev izvoznih carin in oprostitev uvoznih carin za stroje, motorje in sirovine, izvzemši olja, gosto olje za motorje, olje za mazanje, sploh industrijsko olje. petrolej in petrolejske proizvode. Družba je obvezana, da ima vse svoje potrebe kriti v državi, ako so cene na mestu produkcije iste. Proizvodnja in uporaba električne energije je -oproščena davkov in taks. Davek na poslovni promet plačuje družba na proizvodnjo samo v državi in ne more biti večji od 2 %. Davek na dobiček se plačuje po posebni lestvici za dividendo, ako znaša 8 % samo 65 %, ako pa znaša, dividenda od 8 do 18 %, se zviša do 12 %. Razen tega je določena tudi minimalna vsota, ki jo mora družba zase in vse podružnice vsako leto v vsakem slučaju plačati državi. Ta vsota se pričenja s 150.000 francoskimi franki v prvem ietu ter naraste v drugem letu na 200.000 frankov, dočim znaša v sedmem letu 1 milijon francoskih frankov, v 30. letu 4.5 milijona francoskih frankov itd., tako da bo družba v 50. letu plačala državi najmanj 191.5 milijona francoskih frankov. To je garantirano kot minimalno. Družba pa ima pravico odreči se v treh letih po poteku 30 let temu pavšalnemu plačevanju davka ter sme od tedaj plačati davek po zakonu o neposrednih davkih. Rok pogodbe poteče 1. 1979. Ako tedaj ne stopi država v kake nove pogodbene odnošaje z družbo, dobi brezplačno vse ureditve na vožnji in terenu zgradbe, stroje in instalacije (centralo), ki služijo za proizvodnjo, transformacije itd. Vlada si je v pogodbi pridržala pravico, da lahko odkupi vsa podjetja družbe in njenih podružnic. Končno je določeno, da ima neizvrševanje katerihkoli obveznosti za posledico izgubo koncesij, ako se ne bi moglo dokazati, da ni bilo to odvisno od volje družbe. Objava povdarja, da se more z ozirom na navedeno ugotoviti, da so s to pogodbo naši interesi popolnoma zaščiteni. Koncesije in olajšave, ki so priznane družbi, so kompenzirane z direktnimi in indirektnimi koristmi, ki se morejo na podlagi pogodbe pričakovati za gospodarsko povzdino naše države, zlasti Dalmacije. Brez dvoma bo investiranje znatnega kapitala, ki ga more duržba prinesti v državo, mnogo pripomoglo za odstranitev dosedanje gospodarske pasivnosti Dalmacije. Istotako pa pomeni ustanovitev podjetij za produkcijo umetnih gnojil veliko korist tudi za vse ostale kraje naše države. ======= 2 ----------- Levičarska zmaga pri volitvah na Danskem Mala danska kraljevina, ki šteje 3,4UU.000 prebivalcev na 43.000 kvadratnih kilometrov, je imela minulo sredo po vojni že v petič volitve v svojo poslansko zbornico. Po ustavi iz 1. 1915., izpopolnjeni 1. 1920., se sestoji danski državni zbor (Rigs-dag) iz senata (Landsting) in poslanske zbornice (Folketing). Slednja ima 149 članov, ki se volijo za štiri leta na podlagi enake in neposredne volilne pravice vseh nad 25 let starih državljanov obeh spolov. Od 1. 1924. do 1926. ie bila na krmilu socijalistična vlada Stauningova, ki pa je podlegla v volitvah 2. decetnbra 1926. Zadnja poslanska zbornica je štela 53 socijalistov. 47 kmečkih levičarjev (Venstre), 29 konservativcev, 16 radikalcev in 4 pripadnike manjših strank, med njimi enega Nemca iz severnega Šlezviga. Novo vlado je sestavil poslanec Mad-sen-Mygdal, po poklicu posestnik, zgolj iz pristašev kmečke levice. Ta vlada pa v Folketingu sama zase ni imela večine, zato se je morala opirati na konservativce. S pičlimi par glasovi večine se ji ie posrečilo vladati brez težav do nedavnega časa, ko se je njeno razmerje do konservativnih zaveznikov znatno ohladilo. Madsen-Mygdalov kabinet je vodil za danske razmere dokaj konservativno politiko, dasiravno se je v prvi vrsti oslanjal na kmečko »levico«. Pri državnih izdatkih je štedH. zniževal je delavske mezde im izdatke za socijalno-politične namene. Krepko se je tudi uprl socialističnim načrtom po popolni razorožitvi Danske. Vendar baš v vojaškem vprašanju ni mogel docela zadovoljiti svojih pomagačev v konservativnem taboru, ki zahtevajo znatno okrepitev danske vojske in mornarice. Sploh so se konservativci po dveh letih naveličali podpirati kmečko vlado, ne da bi imeli kaj upanja, da bi mogli kdaj v njej aktivno sodelovati. Do javnega razdora ie prišlo v marcu, ko so se konservativci odtegnili glasovanju za državni proračun z motivacijo, da so izdatki za armado prenizki. Vlada je pri bojnem glasovanju v Folketingu podlegla s 45 kmečkimi proti 52 socialističnim glasovom, dočim so se konservativci in radikalci vzdržali. MadseJUTRO* št. 97 Petek, 26. IV. 1929 Ljubljana, 25. aprila Nad poslopjem ljubljanske univerze je danes zavihrala zastava. Profesorski zbor se je zbral k svečani seji in je slovesno sprejel rektorjevo sporočilo, da je kralj sam prevzel pokroviteljstvo nad našo univerzo, ki se bo odslej z Njegovim dovoljenjem imenovala UNIVERZA KRALJA ALEKSANDRA PRVEGA. To je velik dogodek. Pomen tega svečanega akta nam prihaja še bolj globoko do zavesti, ako pomislimo na vse boje, ki jih je naša najvišja prosvetna institucija morala bojevati na razne strani vseh dolgih deset let. Ne bomo danes obujali spominov na dobo borbe. Verujmo dokazu, ki je pred nami: univerza, ki se je ob vseh zaprekah vzdržala ne le v normalnem obstoju, temveč se je razvijala in nam odgojila ze dve lastni generaciji akademskega izobraženstva, univerza, ki ima učitelje. katerih dela so znana tudi zunaj meja naše domovine — in ta dela so nastala v dobi borbe za obstoj — taka univerza ne potrebuje nadaljnjega utemeljevanja. Svečani kraljev akt smemo smatrati za najučinkovitejšo afirmacijo naše univerze in s tem tudi za konec težke dobe bojev ter začetek miru. ki je za znanstveno udejstvovanje tako učiteljev kakor tudi dijaštva neobhodno potreben. Nehote uhajajo človeku misli na tisti veliki čas, ko je Napoleonov duh po težki suženjski dobi pri nas klical narod k duševni svobodi. Vsi pr osvetljeni narodi so se zavedali in se zavedajo, da so jim univerze najvišje utclesitve njihovih idealov, žarišča njihovega miselnega udejstvova-nja, r katerem živijo svoje lastno življenje. za katerega se borijo in s katerim se na edini način lahko merijo z drugimi narodi. Univerza ni le vzgajališče za javne v oklice Nasprotno, ona je to baš v poslednji vrsti. To je tako rekoč njena postranska naloga, ki jo ie dobila od države. Glavno, kar narod od nje zahteva, je to, da zbira vse njegove sile, da črpa iz živega narodnega soka in ustvarja vrednote, s katerimi se narod lahko udeležuje plemenite medsebojne duhovne tekme človeštva. Vsak izsledek, skratka vsako znanstveno delo sploh gre v svojem končnem efektu na korist skupnosti, a v prvi vrsti na korist skupnosti tistega naroda, iz katerega univerza raste. Bili so in so narodi, ki niso imeli in nimajo lastne državne svobode, a so imeli in imajo svoje univerze. Naj omenimo med njimi samo britansko Indijo. Ti narodi niso nikdar Pomišljaii, da bi jim kdo univerzo jemal. Ni ga pa bilo svobodnega naroda, ki bi ne bil v svoji svobodi nastopal predvsem za najvišje svoje narodne institucije, predvsem za svojo univerzo, ki mu je bila obenem nedotakljiv simbol svobode. Da nam je krulj s svojim dejanjem sedaj na najsvečanejši način to svobodo sankcijoniral, za to mu sme biti hvaležen ves narod. Svečana seja univerzitetnega sveta Popoldne ob 16. sc je vršila v veliki dvorani univerze na Kongresnem trgu svečana seja univerzitetnega sveta, ki so ji prisostvovali polnošteviino vsi člani, vsi dekani in točasni rektor prof. Vidmar. Svečano sejo je otvoril rektor magni-ficus inž. dr. Vidmar, ki ie v izbranih besedah sporočil univerzitetnemu svetu, da ie Nj. Vel. kralj Aleksander I. prevzel pokroviteljstvo nad proslavo lOletniee ustanovitve ljubljanske univerze in dovolil, da se imenuje univerza odslej po Njem, kot univerza kralja Aleksandra 1. Univerzitetni svet je vzel sporočilo rektorja Vidmarja soglasno in z navdušenim odobravanjem na znanje ter sklenil, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru 1. naslednja zahvalna brzojavka: »Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I., Beograd. Rektor univerze je sporočil danes na svečani seji univerzitetnemu svetu ljubljanske univerze, da je Vaše Veličanstvo dovolilo, da vzame ljubljanska univerza v svoj naslov visoko ime Vašega Veličanstva. Univerzitetni svet se Vašemu Veličanstvu za to visoko priznanje in odlikovanje naše univerze udano zahvalinie in se Vašemu Veličanstvu v globoki udanosti poklanja. Univerzitetni svet univerze kralja Aleksandra I.« S tem je bila svečana seja univerzitetnega sveta završena. Rektor dr. Vidmar o avdijenci pri kralju Naš urednik se je po seji univerzitetnega sveta oglasil pri rektorju dr. Vidmarju. ki ga je Ijubeznjivo sprejel. G. rektor se je prav vzradoščen odzval prošnji našega urednika, ki je želel izvedeti. kako je došlo do visokega odlikovanja ljubljanske Almae matris od strani vladarja. G. rektor je izjavil: — Da vam odkrito povem: Z avdi-ienco pri Ni. Vel. kralju sem izredno zadovoljen. Brez prikrivania vam smem priznati, da sem bil od vladarjeve naklonjenosti napram ljubljanski univerzi in v obče napram našir-* kulturnim težnjam silno vzradoščen. Vladar ie pokazal globoko razumevam? za vsa naša visoka prosvetna in kulturna stremljenja. Tekom svojega poročilo o ljubljanski univerzi sem zaprosil Nj. Vel. kra- lja, da bi izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo desetletnice naše univerze. Krulj je moji prošnji z vso ljubeznjivostjo ustregel. — Prav tako navdušeno pa je tudi blagovolil dovoliti, da se naša univerza imenuje odslej po Njem, kot univerza kralja Aleksandra I. — Mislim, da ne tolmačim napačno te kraljevske naklonjenosti, ako jo smatram za posebno kraljevsko priznanje naši najvišji znanstveni ustanovi, kakor tudi vsemu kulturnemu prizadevanju Slovencev. Poslovil sem se vzhičen tako nad izrednimi vladarskimi sposobnostmi Nj. Vel. kralja, kakor tudi nad Njegovo ljubav.io. ki jo goii enakomerno do vsega jugoslovenskega naroda. Delo Jadranske straže Ljubljana, 25. aprila Snoči se .ie vršil v Kazini šesti redni občni zbor JS. ki ga je otvoril in vodil predsednik veliki župan dr. Vodopivec. V lepem pozdravnem nagovoru je podal o delovanju društva kratko, a tehtno poročilo. Dobro se pač zavedamo, kako ogromne važnosti je morje za nas, vendar kljub temu vidimo, da vlada v naši javnosti za društvo, ki si je stavilo za alj očuvati naše morje ter širiti in buditi zavest važnosti morja za našo državo, žalibog še vedno premalo zanimanja. Vzroka o tem ie bilo doslej iskati v precejšnji meri tudi v naših političnih strankarskih bojih, ki so absorbirali vse moči. Po zgodovinskem 6. januarju pa so morali strankarski boji iirene-liati in je upati, da bodo prišli boljši časi tudi za društva, kakor ie JS. ki zasleduje na.iidealnejše smotre. Predsednik je dalje omenjal požrtvovalno delo uprave društva ter posameznih odbornikov v Drvi vrsti direktorja dr. Bolima. dr. Rožiča ter Pir-nata iz Novega mesta, ki so pripomogli k popularizaciji društva s predavanj; po mestih in deželi. Velika zahvala velja tudi prireditvenemu damskemu odseku, ki beleži z zimsko prireditvijo .IS v Unionu lep moralen. pa tudi gmoten uspeh. Tajniško poročilo, ki ga ie codal g. Ivan Legat, nava.ia podrobno delo. ki j;a ie v preteklem letu izvršil odbor. Iz poročila sledi, da ima samo ljubljansko društvo 1116 članov. S podružnicami vred. ki se nahajajo v Kranju, v Novem mestu, na Jesenicah. v Tržiču, v Brežicah, pa ima JS v Sloveniji 1536 članov. Posebno a^ilna .ie bila v preteklem letu novomeška podružnica, ki io vodi izredno požrtvovalno g. Pirnat. Oblastni odbor se je udeležil po svojem delegatu g. dr. Bohmu zasedania glavnega odbora JS, ki se ie vršilo v Splitu lani 16. decembra. Tu ie stavil naš oblastni odbor razne predloge in smernice za bodoče delo. Društveno glasilo »Jadranska snaža-. ki se tiska v 7500 izvodih in stane na leto 1?0 Din, se Je tekom leta preuredilo in razširilo. Kakor namerava cJbor tudi kios širiti propagando za naše morje s predavanji in skioptičnimi slikami. Iz blagajniškega poročiia ivapctaiia Ka-sparoviča je razvidno, da je društvo napredovalo tudi v materijamem pogledu. Na predlog člana nadzornega odboia dr. J. Slokarja je bil podan upravnemu oJboru ab-soiutorij. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet veliki župan dr. Fran Vodopivec, v ostaii odbor pa: dr. 1 j. Tiohin, dr. Oton Fettich, dr. Valentin Rožič, dr. Karel Pirjevec, tajnik TFD Joško Pogačnik, veletrgovec Fran Stuptca, dr. Ni Ko Zupanič. industrijalec Fran B.,nač, vladni tajnik Ivan Legat, kapetan Kasparovič, bančni uradnik Anton Kos, Fernanda dr. Ma.ia-ronova. Tilka dr. ZbaŠniKova, piedsednik Kmetijske družbe Ivo Sancm, učitelj Pirnat. prof. Fran.io Sič, kapetan bcjiiesa broda Bernard Jeločnik. inž. Bru:;o Ciombač, ti a inž. Serneceva, divizijski general Sava Trip-kovič ter superior Karol Kokelj. V raizor-ni odbor: generalni ravnatelj LKB Alo.iz Tykač, bančni ra,t.a*eij di. J. Siohai, bančni ravnatelj Fran Rus, baročni ravnatelj Av- ISamo še danes! Danes zadni;krat! £ BELI I SOVRAŽI i Film senzacije. Grozoviti ulični tp poboji. Vratolomno Jahanje. Ki- jI ncšfce tajnosii. Ginljive ljubezen- KH ske scene. V slavni vlogi Tim Mac Coy i| Napeto! Senzacija! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. gja Tel. 2124. Elitni kino Matica. |l| Kust Tosti in veletrgovec Mirko Ambro^ič. namestnika: Ivan Rebek in ravnateljica Jerica Zemljanova. Kot delegata za glavne skupščino, ki se bo vršila junija v Sarajevu. sta določena direktor dr. Bohm ir vladni tajnik Ivan Legat. Unf¥CF^a kralja Aleksandra I. Najvišje odlikovanje naše univerze ob njeni desetletnici Radostno sporočilo rektorja na svečani seji univerzitetnega sveta - Kralj Aleksander pokrovitelj proslave ob desetletnici ljubljanske univerze - Vtisi rektorja dr. Vidmarja iz avdijence Ob 40-ietnici smrti Janeza šubica Življenje in delo našega velikega umetnika — Pomen njegovih umetnin za slovensko kulturo — Potreba reprezentativne razstave njegovih del Štirideset let — kako malenkostna doba v življenju naroda, a vendar nam so ta leta dala ogromen napredek v vseli področjih, zlasti pa v umetniškem. Po smrti Janeza Šubica smo dobili z impresionisti prav za prav šele svojo lastno umetnost, ki se je razvila v bujno drevo, da nanj gledamo s ponosom in ljubeznijo, tuj svet pa s priznanjem in občudovanjem. Iz stare rodbine podeželskih slikarjev je izšel naš umetnik ,prva osebnost v zgodovini naše umetnosti, ki je uživala ugled tudi v inozemstvu. Da, prvi je bil Janez, ki je tudi v tujini vedno pogumno kazal svojo narodno zavednost. Umetnikova mladost Janez Šubic se je rodil 1. 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko kot sin slikarja in podo-barja Štefana in matere Ane. Obiskoval je domačo šolo, potem pa še osnovno šolo v Ljubljani. Ker je bil slaboten, je moral zapustiti že v prvi šoli gimnazijo ter se vrniti k očetu v Poljane. Tu je pomagal pri rezbarstvu, zlatenju in pri slikarstvu, dokler ga ni oče poslal k svojemu prijatelju Wolfu v Št. Vid, ki je bil takrat naš najuglednejši slikar. Ker Wolf ni imel lastnega sina, se je z vsem srcem zavzel za svojega mladega talentiranega učenca in ga ni učil samo slikanja ter risanja, temveč ga je izobraževal v vseh strokah tako globoko in temeljito, da Janeza Šubica lahko imenujemo visoko izobraženega človeka. Na žalost pa Wolf ni doživel najvišjih uspehov svojega, skoraj bi rekli, posinovl.ienca, ker je umrl že pet let pred smrtjo Janezovo. Plodna leta v Benetkah in Rimu Opremljen z vsem potrebnim znanjem je šel Janez 1. 1870. v Benetke, kjer se je vpi sal na umetnostni akademiji pri prof. Mol-mentiju. Že drugo leto je tekmoval za darilo akademije in mu je bilo soglasno pri-sojeno prvo darilo za karton »Rafaelova smrt«, ki nam dokazuje, da ie bil že kot mlad akademik popolnoma sposoben tudi za najtežje naloge. V deželnem muzeju ljubljanskem pa vidimo pod imenom Janeza VVolfa Sv. Jurija, ki pa je na n.iem podpisan Janez Šubic, tako da se^ nam mora zdeti, da je delo prav za prav Šubicevo. ki je z njim že dosegel svojega mojstra VVolfa. Ves ta čas pa je slikal tudi razne svetnike, ki danes krase oltarje celo v Severni Ameriki, kamor jih je odnesel poljanski rojak škof Mrak. druge njegove slike pa poznamo iz cerkvic Loškega hribovja. Leta 18/5. je imel zasluženega toliko denarja, da se je upal v Rim, kjer je stanoval v Palaz-7.o Venezia. Delal je neumorno, tako rekoč dan in noč. in tu so nastala njegova najvažnejša dela. L. 1876 je namreč dovršil svojega Sv. Martina za Šmartin pod Šmarno goro. Ta slika je skoraj brez dvoma naše najboljše cerkveno delo iz 19. stoletja. Tudi za Horjul je istega leta napravil sliko Sv. Marjete, obenem pa Sv. Marjeto tudi za Šmar.ieto na Dolenjskem ter Sv. /Mihaela in Sv. Notburgo za Čemšenik. Na Dunaju in v Pragi Iz Rima je šel 1. 1877. Janez Šubic na Dunaj, vendar se je že poleti vrnil v domovino in začel na presno slikati cerkev v Horjulu. Pri delu so mu pomagali njegovi bratje Jurij, Valentin m Pavle. Krasno delo je bilo kmalu gotovo, vendar pa je zaradi vlage pozneje hitro propadlo. Ko je bilo delo gotovo, je šel zopet na Dunaj in vstopil v atelje tedaj najslavnejšega dunajskega slikarja Hansa Makarta. Pomagal mu je pri najrazličnejših delih, vendar pa je njegovo sotrudništvo najbolj važno pri risanju figurin za slavnostni sprevod ob cesarjevi srebrni poroki I. 1S79. V spominskem albumu na ta velikanski slavnostni sprevod je tudi Janeza Šubica karton »Tr-govstvo«, ki mu je kritika prisodila prvenstvo med vsemi drugimi deli. Tako je Šubic zaslovel tudi v inozemstu in tuje priznanje mu je seveda prineslo z vseli strani domovine polno naročil. Ko so ob poroki cesarjeviča Rudolfa češki umetniki prestolonasledniku poklonili album, ga je okrasil ;udi Janez Šubic s svojim izvrstnim akvarelom »Vprašanje«, ki nam prikazuje mlado deklico, kako kramlja z Amorjem. L. 1881. se je namreč z Dunaja preselil v Prago, da bi poslikal po Zeniškovih kartonih Narodni Divadlo. Kakor nam je znano, je še nedovršeno gledališče pogorelo in ko so ga Cehi z nenadkriljivo požrtvovalnostjo postavili znova, so poklicali zopet Janeza Šubica. da ga je dekoriral. Ker mu je to delo uspelo nad vse pričakovanje, mu je praški mestni svet izročil še okrasitev pročelja nove vodarne. Ko je delo izgotovil, se je hotel vrniti zopet na Dunaj, pa je moral domov, ker se ie očeta lotila smrtna bolezen. ki ga je 1. 1884. tudi pobrala. Na očetovo željo je za škofjeloške kapucine naslikal Sv Antona, ki ga pa zaradi sličnosti Matere božje z neko znano ženo kapucini niso mogli sprejeti in so ga darovali frančiškanom v Ljubljani. Največja čast je doletela slovenskega umetnika I. 1884. ko je bil pozvan za učitelja dekorativnega slikarstva za novi obrtni muzej v Kaisers-lauternu na Bavarskem. Bavarska vlada ga je s L januarjem 1886. v priznanje njego- vega delovanja odlikovala z osebno dokia-do, v pričetku šolskega leta 1S85.1S86 pa ga je imenovala za svojega stalnega učitelja pod izrednimi pogoji. 2e to je odlikovanje, da so Nemci inozemca nastavili za svojega državnega uradnika, vendar so mu poleg tega skrajšali še službeno dobo na 20 let in mu dali tri mesece počitnic ua leto, ker ni mogel biti v tujini, ne da bi vsaj vsako leto prebil nekaj mesecev med svojimi dragimi v Poljanah. Janezova ljubezen do ožje domovine zlasti pa do svojih staršev, bratov in sestra je namreč tako iskrena in globoka, da morajo pisma, ki iih je pisal domov, izvabiti vsakemu solze. Njegov bratranec Ivan Šubic, pokojni direktor tehniške srednje šole v Ljubljani, je lepo karakteriziral to njegovo ljubezen: »Kakor mladenič ie sanjal noč in dan o tratah in vodah rodne vasi, o njenih lepotah in njenem ljudstvu.,, V Kaiserlauternu je Janez poslikal vesti-bul ter lože in strop velike dvorane obrtnega muzeja. Delo je bilo ogromno. Ze v obeh ložah je bilo 56 ovalnih in 112 okroglih slik. Motivi za te slike so zajeti iz politične in kulturne zgodovine največjih narodov. Pa tudi ta stavba ni imela sreče. Kakor Narodni Divadlo v Pragi, je tudi baš okrašeni obrtni muzej v Kaiserslauternu pogorel že 1. 1885., a Janez je že v iS. mesecih obnovil poškodovane slike. Za razstavo v Antverpnu je I. 1SS5 poslikal tudi paviljon neke nemške firme, ki je za njo izvršil tudi veliko dekorativno sliko »Delavci v kovačnici«. L. iNSb. mu je bavar.-ka vlada poverila vodstvo razstave v Monakovem. kjer je bival zato več mesecev, v počitnicah pa je potoval po Nemčiji in zlasti ob Renu. Teda.i .ie tudi naslikal svoio veliko sliko »Umetnosti se klanjajo Carni-oli« za strop stopnišča ljubljanskega mu/e-ja, tako da imamo vsaj eno veliko delo v tujini priznanega umetnika tudi doma. Zelo laskavo za slovenskega umetnika .ie bilo povabilo, da .ie ilustriral opise naših dežel v delu »Die oester.-ung. Alonarchie itn V\ ort und Bild«. Za kolektivno razstavo Janezovih del Doma je v počitnicah zadn.ia leta slikal svojega očeta in matere, sestre in svr.je brate razen Jurija, poleg tega pa tudi svojega strica Janeza, očeta pokojnega direktorja Ivana Šubica. in njegovo žei o ter nam ovekovečil tudi markaritno po.iavo posestnika Cade/a, gospodarja na Vidmu v Poljanah, in pa zadnje Visočane. posestnika Kalana in njegovo ženo. Bre/. pomisleka lahko rečemo, da ie s tem v najvišji meri obogatil našo portretno umetnost. Spomladi I. 1889. se ie Janez na nekem izletu prehladil in umrl že čez nekaj dn' 25. aprila I8S9. Kako so ga spoštovali in ljubili kolegi in protesorji. najlepše dokazuje v srce segajoči nagrobni govor direktorja umetno obitnega muzeja v Kaiserslauternu. Čeprav je velko število lanezovih slik v Slo ven ji, vendar še nismo nikdar ime'! priliko da bi iih zbrali ua veliki kolektiv rt razstavi, ki bi nam ?e!e odkrila teya velikana. Štiridesetletnice njegove smrti on; ne moremo proslaviti na lepši način knk< r da Narodna Galerija ali Narodni muzej letos poleti v čast njegovega spomina odrr? tako spominsko reprezentativno razstavo. Kolosalen smeh! Spored ,Modra m s Pride! ELITNI KINO MATICA ■ntinK LAK ZA NOHTE in tekočino za odstranitev istepra nn dks drogeriji A. Kane sinova. Ljubljana, Židovs-u u. i Domače vesti »Življenje in svet" št. 17. Pravkar je izšla štev. 17. tedenske revije f Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Praznik dela 'napisal Ignotus) ie posvečen prazniku ve- ike sile. ki ni zunaj človeštva, temveč v iiiem samem — prazniku največje življen-.-ke vrednote — delu. Sestavek Rastline čutijo kakor živali •ias seznanja z novimi prirodnimi pojavi, za ,*atere so se prirodoslovci začeli zanimati šele v novejšem času (s sliko). Lepa je črtica Možu naproti, /akar sledi spominski članek ob stoletnici foistva velikega ranocelnika (s sliko) Teodor Billroth, vzor sodobne kirurgije. Zanimivo in poučno je kramljanje Adolia Koelscha o Ustnah. o izraznosti ustnic, o njih udeležbi pri menjavajoči se mimiki in o osebnem značaiu. iti sa z leti dobe ustnice slehernega človeka. Ravnateli knjižnice Narodnega muzeja v Pragi dr. Josef Voli popisuje postanek in pomen Hradčanov. v sestavku (z dvema slikama) Praški grad — priča češke zgodovine, nakar sledi začetek zanimivega potopisa (s štirimi slikami) Na Daljni vzhod. Dr. Fr. Zbašnik nadaljuje svojo intere-santno povest o Jabolčnih pečkih, ■Ir. VI. Travner pa veiezanimivo razpravo o Čarovništvu in čarovniških procesih. Naslednji članek (s sliko) V »civiliziranih« delih Afrike še cvete suženjstvo! opisuje socialne razmere med črnopoltim /iijdstvom. Članek je povzet iz knjige francoskega novinarja Alberta Londresa, ki je s svojimi odkritji vzbudil v javnosti živahne odmeve. Inž. Ciril Pire razpravlja o Naši Zemlji in njenemu bratu Marsu. o umiranju planeta, o staranju naše Zem-'•ie m o vprašanju prekopov na Marsu. Kratek toda zanimiv je člančič o Mačkah. Številko, ki io krasijo lesorezi slikarja grafika F. Justina, zaključujejo razmotriva-nja ameriškega inženjerja o Veliki dobi tehnike. Zvezku tega tedna je priložena lepa umetniška priloga Kranj do originalu Frana Krašovca. Nov je tudi ovitek zvezka s sliko »Pastirčki«, tudi delo Fr. Krašovca. Življenje in svet« izhaja vsak petek in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Diu, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. posamezna številka pa stane samo 2 Din. — Naroča s-e v upravi: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. * Prol. dr. Giur0 Arnold petinsedemdeset-letenik. V prostorih Brače hrvatskog zmaja se ie predvčerajšnjim vršila proslava pet-insedemdesetletnice rojstva prof. dr. Gjura Arnolda. Poj en je bil 24. aprila 1854. v Ivsncu. Bil je najprej gimnazijski profesor, potem direktor učiteljišča in končno pr> fesor pedagogike na zagrebški univerzi. Kot književnik in pesnik je znan tudi slovenski javnosti. * Vojaška vest. Z naredbo ministra vojske in mornarice je mornariško - tehnični podpolkovnik Miroslav Dobrovnik. dosedaj na službi v oddelku za mornarico ministr-stva vojske in mornarice, pridelien na službovanje v upravi dvora Nj. Vel. kralja. * Izpremembe v sanitetni službi. Imenovani so: Ivan Verbič, doslej na službi v Mariboru, za račtmovodjo Higienskega zavoda v LJubljani: Ivan Genussi za uradnika II. kategorije na inženjerskem oddelku Hi-gijcuskega zavoda v Ljubljani in Alojzij Jaklič za uradnika III. kategorije pri istem zavodu. V višjo skupino ie pomaknjen dr. Jakob Rebernik, upravnik Zdravstvenega doma v Celiu. * Avijatično - mornariški dan Jadranske straže. Jadranska straža bo priredila v kratkem velik avijatično - mornariški dan v Kaštelih. Razen predavanj, s katerimi se bodo propagirali cilji Jadranske straže, bo občinstvu tudi dana možnost, da poleti na naših hidroplanih. * Upokoiitve v državni službi. S kraljevim ukazom so trajno upokojeni: profesor na moškem učiteljišču v Ljubliani Josip Baeič, inšpektor pri finančni direkciji v Ljubljani Ivan Perpar, davčni upravitelj v Tržiču Albert Roos in davčni upravitelj v Kranju Josip Fritz. * Stoletnica zaslužnega učenjaka. Te dni poteka sto let, odkar se je rodil znani dunajski učenjak dr. Billroth, ki si je kot upravni svetnik južne železnice pridobil velike zasluge za ustanovitev klima;e — Varšavo, Prago in Pizen. Glavno pa ie, da boste prisostvovali na sokolskih zletili. ki vam ostaneio v vednem spominu. — Odbor. ' 613 u— Prikrojevalni tečaj moških, damskih oblek in perila. Pričetek 10. maia. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana. Stari trg 19. 612 u— Ure za birmo. F. Čuden. Prešernova 1. 113 u— Kam pa prvega maja? Vsi na Zg. Rožnik! Gostilna zopet otvorjena. Postrežba najsolidneiša. 614 u— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. _81 Dvokonične zobotrebce lepo ročno izdelane in ne polirane kup; v vsaki množln-i Augusto Fini - Bologna (Italia) Prosimo najnižjih in povzorienih ponudb. Posredovalci izključeni. 5530-a Fini damski svet se divi krasotam najnovejših comple-tov, dalje krasnim oblekam iiuprime-chrepe de chine ter clirepe de george-te, ki jih je prejela v edinstveni izberi tvrdka F. LUKIČ, Stritarjeva ulica 9. Za birmance! prporočam cenjenim botricani in botrom popolnoma novo došlo blago po najnižjih cenah. ADALBERT IVANUŠ, Ljubljana. Sv. Petra cesta 38. Popolnoma na novo otvorjena trgovina NOGAVICE * ŽIGOM Samo še danes Samo še danes: Nikolaj Kolin v cirkuški atrakciji „€ KO^IE T T E" (Kraljica cirkusa.) Ob 4., y,7„ >ŽS. in 9. Telefon 2730. Kino »DVOR«. Najbolje, naftrafnejše. zato 13 najcenejše! Iz Celja Celjska redukcija »Jutra« ima telefon ste* vitko IVO, ponoči v nujnih zadevah št. 191. e— Opozarjamo celjsko gledališko publiko na krasno Maeterlinckovo dramo »Stil-mondski župan, s katero bo gostovala nocoj ob 20. v našem gledališču ljubljanska drama. Obenem bo to poslovilna predstava g Rogoza, ki od de v Prago. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar & Leskovšek, zvečer pa pri gledališki blagajni. e— Majhen hotelski požar. Predsinočnjim ie nastal zaradi neprevidnosti nekega hotelskega uslužbenca v tukajšnjem hotelu Evropi< manjši požar, ki bi pa mogel v primeru, da ne bi bila pomoč pravočasno na mestu, zavzeti katastrofalne dimenzije. Hotelski pomožni sluga Ciril Go!?'a ie čist ok rog pol 21. ure na hodniku I. nadstropja čevlje, poleg njega pa se je nahajala na tleh cdprta posoda z vsebino 2 litrov bencina. Gol.ia ni pomislil na nevarnost in si jc brezbrižno prižgal cigareto. V naslednjem hipu pa je že planil iz posode z bencinom visok ognjen steber proti stropu. Golja je nemudoma opozoril na nesrečo ostalo hotelsko osobje ki je o požaru obvestilo gasilno društvo. obenem pa ie skušalo omejiti. oziroma udušiti ogenj. kar se mu je pc-kratkem naporu posrečilo, še preden so prispeli gasilci. Škoda je malenkostna. e— Pes se je zatekel. Na policiji is prijavil posestnik Franc Jerneje z Gorice pr' Lopati, da se ie k niemu zatekel v torek velik pes volčje pasme, ki ima na ovratniku pasjo znamko -Celje 167«. Lastnik p^j naj se čim prej zglas-j na gornji naslov. Iz Maribora a— Iz gledališča. Po preteku skorai enega leta nastopi zopet priljubljeni pevec g. Neralič. tokrat v melodijozni opereti Poljska kri. kjer pride njegov krasni glas prav posebno do veljave. Gostovanje se bo vršilo menda že y soboto 27. t. m. — V nedeljo 28. t. m. gostujeta Lubejeva in Bratu-/a v vrlo zabavnem Jesenskem manevra katerega štejeta oba med svoie najbolj uspele vloge. Opozarjamo, da bo to zadnja lepriza tc operete, in menda tudi zadnje gostovanje obeli ljubljencev naše operetne publike. a— Mladinska tekma psov ptičarjev. V nedeljo 2S. t. m. ob 7. bo smotra psov ptičarjev v hotelu Meran tudi za mlade pse netekmovalce. Odhod do Orehove vasi ob 8.24, nakar bodo tekme v loviščih: Slivnica, Orehova vas. Skoke. Kosilo ob 13. v gostilni Patidur v Orehovi vasi. a— Tiskovna pravda iz delavske stavke. Včeraj se \t vršila pred mariborskim tiskovnim senatom razprava o tiskovni tožbi bivšega delavca tovarne »Titan« v Kamniku Petra Ruparja protf strokovnemu tajniku Delavske organizacije kovinarjev Vinku Lrankaru, ki je objavil v listu »Delavec« za Ruparia žaljiv članek »Volk v ovčji koži«. V tem članku se je očitalo Petru Ru-pariu, da je ob priliki stavke v tovarn - liiteks« izdaja! delavske interese s tem, da ie obveščal o delavskem gibaniu vodstvo tcvarne in . Slovetičevega« poročevalca odvetnika dr. Žvoklia, ki ie nato pošiljal na podlagi Ruparjevih informacij članke v »Slovenca« proti vodstvu organizacije. Obtoženec Urankar ic nastopil dokaz resnice, ki pa se mu tli v polni meri posrečil, ter je bi! zaradi tega obsojen na teden dni zapora, 1000 Din globe in 1000 Din odškodnine. Obsojeni Vinko Urankar je priiavil ničnostno pritožbo. a— Prevelika gorečnost. Po Gosposki ulici se je v sredo zvečer v naiživahnejši promenadi sprehajal tudi brivski pomočnik g. Ivan Nemetv, postaven in lep mladenič. Nenadoma pristopi k njemu stražnik in ga povabi na pol:ciio, kar ie vzbudilo splošno pozornost občinstva. Zavedajoč se, da nima nič drugega na vesti, kakor da ie čez dan izvrši! lepo število kozmetičnih operacij. se je g Nemetv mirno odzval. Na svoje presenečenje in začudenje pa ie na policiji zvedel, da ie silno podoben nekemu zagrebškimi atentatorju, ki ga išče tudi mariborska policija. Zagonetka ie bila takoj razrešena. Sledi! je obojestranski smeh in stvar je bila izravnana. Na veselo svidenje jutri pri Gjurinu, so se »aretirancu* oddolžili na policiji za pomoto. »atentatcr< pa se je zopet pomeša! med promenado. a— Mezdno gibanje v tovarni Derwu-schek. Zaradi znanih razprtii med organiziranim delavstvom opekarne Dervvuschek v Lajtcrsbergu pri Mariboru in njenim lastnikom je stopilo delavstvo zopet v mezdno gibanje. Tovarnar Denvusclick ima že od januarja nabito novo pogodbo z znižanimi mezdami, ki bi jo nai delavstvo podpisalo. Delavci so odklonili te nove mezde in tovarnar Dervvuschek izjavlja, da bo ves obrat za toliko časa ustavil, dokler ne bodo delavci sprejeli njegovih mezdnih pogojev. a— V prisilno delavnico bo morala. Marija M. iz Črmožiš pri Rogatcu ie popolnoma izprijeno dekle. Ves trud oblastev, da bi io napotile na pravo pot, je zaman. Ma-rička ie nepoboljšljiva. Ze leta 1927. je bila iz Maribora izgnana za 6 let zaradi suma tajne prostitucije ter zaradi tatvin ir. sleparij. Toda pohajanje po mestu, brezdelje in veseljačenje z moškimi ji je tako priraslo k srcu, da ni mogla zdržati v dolgočasni domačiji. Večkrat se ie vrnila v mesto, a vsakikrat so jo odgonskim potom zopet poslali v domovinsko občino. Sodišče io je za vsak nedovoljen povratek kaznovalo z zaporno kaznijo. Šele 21. t. m. so jo iz sodnih zaporov izpustili in odgnali v Čr-rrožiše, toda v sredo je bila v Maribora ponovno aretirana. Po prestani kazni io bo« Hn hrži-as nnslali v nritifnn delavnico. Cenitev škode po požaru v Gatini Grosuplje, 25. aprila Z jutranjim potniškim vlakom je prispeta v Grosuplje veččlanska komisija železniške uprave, ki ima nalogo natanko preceniti vso škodo, ki jo je bil 19. t. m. povzročil veliki požar v mali vasi Gatini pri Grosupljem. Komisiji načeluje šef pravnega odseka generalne direkciie g. I.ontkie-\vicz, ki je včeraj prispel iz Beograda v Ljubljano. Komisiji so dalje dodelieni strokovnjaki posameznih, za cenitev v poštev prihajajočih oddelkov ljubljanske železniške direkcije. Komisija je natanko pregledala pogorišče fer na podlagi izpovedb raznih očividcev in ogleda terena ugotovila vzrok požara. Z največjo natančnostjo je nato komisija začela ceniti škodo. Kakor izve vaš dopisnik. Je bila danes škoda ocenjena na približno 1 milijon Din. toda še ni vsa škoda ocenjena. Kakor zatrjujejo, ie železniška uprava pripravljena poleg zavarovalnine pogo-relcem povrniti škodo v polni meri. Komisija bo jutri nadaljevala svoje delo. Iz Kranja r— Predstava stražiškega odra. Jutri v »oboto zvečer in v nedeljo ob 16. bo vpri; zori! sokolski oder v Straž i šču znano \Vild* gansovo -delo »Beda« v režiji Pavle Pola= kove. Sodelovali bodo odlični igralci i/ Stražišča in Kranja ter tudi čitalnični or* kester iz Kranja. Iz Litije i— Prva seja velike litijske občine. Y sredo popoldne se je vršila za naš kraj zgodovinska seja. Zbral se je novi odbor, ki se je formiral iz odborov prejšnjih treh samostojnih občin: iz litijske, hotiške in konjske. Ljubljanski veliki župan je imeno= val v novi odbor 25 odbornikov, in sicer 12 iz bivšega litijskega, l> iz bivšega hoti= škega in 4 iz bivšega konjskega občinskega odbora. Za župana je postavljen g. Ilinko Lebinger, bivši litijski župan. Svetovalcev je osem. i— Obisk ljubljanskih veslačev. V nede* Ijo so prišli v Litijo 4 ljubljanski športniki, ki so se pripeljali po Savi z zložljivimi plat= nenimi čolni. Siični obiski v veslaški se/iji niso redki in uporabljajo ljubljanski vod* ni športniki pogostokrat progo od Ljubljane do Litije. i— Udeležnikont pokrajinskega /.bora Jugosiovenske Matice v Mariboru. Člani, ki se bodo udeležili nedeljskega zborovanja Jugosiovenske Matice v Mariboru, dobe le» gitimacije za polovično vožnjo in prijavni« eo za zborovanje pri društvenem tajniku g. učitelju Župančiču. i— Širjenje nalezljivih bolezni. Mumps. ki se je razširil v našem okolišu, noče po= nehati, in si izbira stalno nove žrtve. Za* nimivo je, da se je nalezla te bolezni, ki se loteva navadno le šolske mladine, tudi ena izmed litijskih učiteljic, kateri je predpisal okrožni zdravnik 14dnevno zdravstve* no zaporo. Iz Ptuja j— Glasbena Matica v Ptuju. V petek -'6. t. m. bo koncertiral v dvorani Glasbe* ae Matice godalni kvartet »Zika«. Vstopni* ce. ki so bile kupljene mesca marca v ta namen veljajo za ta koncert. Šport Službene objave LNP lz seje poslov, odbora dne 2-1. 4. 1929. Prvcnsvenc tekme Ilirija : Primorje se odigrajo v nedeljo 28. t. m. na igrišču SK Ilirije v naslednjem redu: ob 10.30 juniorji. ob 14.30 rezerve, ob 16.15 1. moštvi. Služba: dopoldne blagajna g. Mahkovee in SK Ili* rija, rediteljstvo g. Florjančič in po 3 redi* tel ji vsakega kluba, biljeterje postavi LNT. stranska sodnika Zalar Stanko in Hladnik Fr.; nastop službe točno ob 1(1. uri. Popol* dne: blagajna g. Kovač in SK Ilirija. re» diteljstvo g. Dečman in po 6 rediteljev vsa* kega kluba, biljeterje postavi LNP. stran* ska sodnika Peče Janez in Čeh Dušan: na* stop službe točno ob 14. uri. Zaradi nemarne rediteljske službe povo* dom prv. tekme Hermes : Ilirija dne 21. t. m. je sklenil posl. odbor predlagati upr. odboru v discipliniranje službujočega od* boraika LNP, ŽSK Hermes in SK Ilirija, kazenskemu odboru pa zaradi prestopkov v tej tekmi igr. Trobevšek Ladota (ŽSK Mer* mes) in Prešeren Fr. (SK Svoboda): sled* njemu je izrečena zabrana igre do odločit* ve kaz. odbora. — Upr. odboru je predlo* /en v discipliniranje nadalje SK Jadran, ker ni oddal povodom prv. tekme dne 21. t. m. predpisane postave moštva. Dopis SK Reke z dne 20. t. m. v zadevi igr. Bogla ter dopis SK Jadrana z dne 23. t. m. v zadevi igr. Gaertnerja bo rešen pis* meno. — Na prošnjo ASK Primorja od 17. *. m. odobri posl. odbor prijateljski tekmi Primorje : Slavija v Sarajevu 5. in 6. maja. v kolikor ASK Primorje ne pride v finale za podsavezno prvenstvo dne 5. in 12. ma» ja: ASK Primorje se obenem obvešča, da posl. odbor ne more odgoditi prv. finala na druge termine. — Odobri se prijateljska tekma Atletik SK : Rapid dne 28. t. m. v Celju. Vsled dopisa SK Železničar od 22. t. m. se anulira verifikacija igr. Podjaverška Pe* tra za SK Rapid, objavljena dne 20. t. m. Zaradi nedovoljenega nastopanja v rezervi SK Rapida dne 1., 14. in 21. t. m. se preda igr. Podjaverška kaz. odboru. SK Rapid prejme tozadevno poseben dopis. — Na znanje se vzame izjave igr. Emanuela Thu* me (SK Reka), da preklicuje prijavnico za SK Ilirijo in ostane še naprej član SK Reke. Posl. odbor je verificiral s pravico nasto* panja dne 3. maja za SK Svoboda (Ljub* Ijana): Jakša Anton; za SK Natakar: Ko* hal Ernest, Končar Albert. Petrič Franc. Praprcrtnik Tomaž; za SK Reka: Loborec Marjan; za SK Celje: Jereb Slavko: nadalje s pravico nastopanja dne 26. ok* tobra 192V za SK Natakar: Slapničar Av* gust; za ŽSK. Hermes: Košenina Ivan: nadalje samo za prijateljske tekme s pra* vico nastopanja dne 3. maja za ASK Pri* morje: Dokič Jovo. Posl. odbor ie oprostil na predlog M. o. v Mariboru SK Svobodo (Maribor) igranja juniorskih prvenstvenih tekem \ poml. sc* zoni 1929. SK Železničar se poziva, da predloži te* kom 3 dni predpisano postavo svojega mo» štva za prijateljsko tekmo s YSY v Be* ljaku. Tainik II. Službeno iz LNP. Seja upravnega od* bora ho danes, v petek točno oh 18.30 uri v kavarni »Emona« I. nailstr. — Tajnik 1. * Kriza v LNP? Na predsinočnji seji upravnega odbora LNPa, kateri je prisostvovalo 13 odborni* kov, se je med drugim razpravljalo tudi o dogodkih pri zadnji prvenstveni tekmi lli* rija : Hermes. Poslovni odbor, ki ie zase* dal pred to sejo. je stavil predlog uprav* nemu odboru, naj v tej zvezi kaznuje oba prizadeta kluba in službujočega odborni* ka. Temu predlogu se je večina upravnega odbora v razmerju 7 : 5 uprla in zahtevala ponovno razpravo o celem dogodku. Po dolgotrajni razpravi je predsedujoči g. Be* tetto st'avil predlog poslovnega odbora po* novno na glasovanje. Večina je v istem razmerju predlog poslovnega odbora od* klonila, nakar je g. Betetto in pet odbor* nikov zapustilo sejo. G. Betetto trdi. da je sejo prekinil, dočim izjavljajo na seji pre* ostali odborniki, da seja ni bila zaključe* i:a. Z ozirom na to so sejo nadaljevali ter nam o tem delu seje poslali nastopni ko* munike: »V nadaljevanju seje ie upravni odbor sprejel naslednje sklepe: Sejo vodi g. Bu* ljevič, zapisnik g. Cek. — Od gg.. ki so zapustili sejo. se zahteva, da se izjavijo do petka 26. t. m. ob 18.. kaj so mislili s svojim odhodom in ali pomenja njihov od* hod odložitev funkcij — Do nadaljnjega se imenuje tročlanski odbor, ki izvede zgor* nji sklep in eventuelno vodi najnujnejše posle do izrednega občnega zbora LNP V ta odbor se imenujejo g. Buljevič kot pred* sodnik in gg. Lukežie ter Novak. — Ka* ženskemu odboru sc predajo igrači Trobev* šek (Hermes) ter Dramičanin in Košak (Ili* rija). — Prihodnja seja se vrši v petek 26. t. m. ob 20.30 v Emonj. — Zapisnikar se pooblašča, da objavi gornje objave. Cek. m. p.« Pred tekmo Ilirija : Primorje Kdo bo letošnji prvak? Predstoječa prvenstvena tekma med lli* rijo in Primorjcm. ki se vrši v nedeljo 28. t. m. na športnem prosioru SK Ilirije, je tudi letos predmet dnevnega razgovora za znaten del ljubljanskega prebivalstva in tu* di za izvenljubljanskc športne interesente. Za izid se zopet delajo najrazličnejše pro* gnoze, nekatere objektivne, še več pa takih, ki jih narekujejo simpatije do tega ali one* ga kluba. Razmerje med obema kluboma v prven* stveni tabeli je naslednje: Primorje 7 7 0 41 :(> 14 Ilirija 7 6 1 42: S 12 To razmerje kaže. da so letos boljše šanse nu strani Primorja. Nedeljsko tekmo more celo zgubiti z enim golom razlike, pa ho vseeno ostalo prvak; imelo bi v tem primeru sicer enako število točk kot Ilirija, toda boljše razmerje golov. Iliriji je potrebna torej zmaga z razliko dveh golov, ako si hoče zopet osvojiti pr* venstvo. ki ga je lani oddala Priinorju. Iz tega sledi, da stoji Ilirija pred težko nalogo, ki pa gotovo ni neizvršljiva. Zanimanje za nedeljsko tekmo povečuje okolnost, da io bo vodil internacijonalni dunajski sodnik Miesz, o katerem so lani pisali z-.igretški listi, da je sodil prvenstveno tekmo Hašk : Grad* janski, ne da bi napravil niti ene same na* pake. Kluba postavita v boj tri garniture: ob 10.30 igrajo juniorji. oh 14.30 rezervni mo* štvi in ob 16.15 1. moštvi. ASK Primorje (tajništvo). Obveščamo članstvo. da so včeraj prispeli novi klubovi znaki. Uanstvo iili dobi lahko vsak dan od 18. do 19. ure v tajništvu, Masarjkova cesia I. SK Ilirija (iz odbora za otvoritev kopališča). Tretji sestanek odbora za slavnostno otvoritev kopiilišča se vrši danes ob IS. 30 v klubski sob; kavarne Evropa. Vsi gospodje, ki sodelu- nadležni kašelj odpravi se najhitreje s Krcsival-om Tq že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-K{ mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj „<8oyefc". VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 25. aprila 1929. Višina barometra 308 S m. Kraj Čas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skop!]« Split 7. OK Barom. Temper. • 6\ K > 760-1 . 7 70 758 9 6 70 760-1 7 70 760-7 8 8'> 760-8 6 90 756-0 11 70 Smer vetra in brzina v m in s?k. WSW 2 ESE 4 mirno mirno mirno mirno .2 . 4 5 1 3 10 Padavine Vrsta dsž r mm iio 7. ure l-o l-o Solnce vzhaja ob 5.2, zahaja ob 18.57. luna vzhaja ob 21.1. zahaja ob 5.34. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16 C, najnižja 4 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Tzjiremenljivo, mrzlo. V severnih Alpah živahni severozapadui vetrovi. i jejo v tetn odboru, se vljudno naprošajo, da sestanku sigurno prisostvujejo. Dnevni red je v«i-I žen. — Tainik. ) SK Svoboda. Danes v petek ob 20. mri eiaii-j ski sestanek strogo obvezen za vse igrslce v ;>: >:<.-rh Svobode. Miklošičeva c. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 19. uri važen trening za eross oountry. katerega nai se udeleže prid vsem sledeče atletinje: Mtd-veš. tirber. \Vohifart. Senekovič m Petrič. Po treningu kratek sestanek v svrho določitve tiiiiii. ki nast^-pi v nedeljo 5. V. v Zagreba SK Ilirija (nogometna sekešja). Za jutri ->ti 13.30 sklicujem sestanek vseli nogometašev v kitrbovo sobo kavarne Evrcpa. Radi važnosti sestanka je udeležba za vse stroga obvezna. K sestanku se vabilo tudi gg. odborniki. Motu koledarski klub Ilirija v Ljubljani. Prva lerošnia sjx>m-ladna m< to^ki-j včna t>r!red:-tev »Lov na lisico« se vrši ncp^eklcno v nedelja dne 2H. t. m. Start v Zvezdi ob 14. uri. Doslej došte prijave ostanejo v veljavi, nadaljnje prijave soffejema g. Pr. O srn. telef. št. 2M2 in klubski tajrrk dnevrn od 13. do U. ure v kavarni Prešeren. Tekmovalci, kakor tudi vodstvo tekme se morajo brezpogojno udeležit! skupnega sestanka v nedeljo dne 2S t. in. oh 10. iit" dopoldne na verandi kavarne ( vropa. Gospodarstvo Položaj na slovenskem lesnem trgu Na slovenskem lesnem trmi je bila situacija v zadnjih lednih živahnejša. Veliko je povpraševanje po drveh, ki prihaja predvsem iz Italije. Ker r>a suhega blaga ni na trgu. se prodajajo polsuha odnosno sveža drva. Italijani se zanimajo za večje množine, ki naj se dobavi v maju, juniju, juliju in avgustu, in to glede na pričakovano zopelno pomanjkanje vagonov v jeseni in napovedano povišanje tarif za drva med izvozno težijo. še večjo pa je zaiiimanie /a oglje, ki je [•ovseni pošlo: nova produkciji pa zaradi vremenskih neprilik in težkoč pri dovozu k oddajnim postajam še ni na razpolago. Hali jimski kupci prihajajo v vedno veiM-ui številu Ier ponujajo za oglje prav ugi Ine cene in plačilne pogoje. Tudi za t rame je glede na razvijajočo se stavbno sezijo povpraševanje vedno večje Ier so cene čvrsto. Blag.i se išče za Južno Hali;'o in deloma za Grčijo in Albanijo. <"V-prav se išče io predvsem določene dimen/.Ue. vendar se prodaja večinoma motite blago (od 8:-} do 9 11). Trsi. Reka in Sušak iščejo največ tramov v dimenzijah 3/3 jše mere. Pričakuje se. da bodo cene ostale dalje čvrste. Tudi za rezano blago je konjunktura ugodna. Večji producenti so napravili /.uat-nejše sklepe za po/.tie:še dobave. Zaradi manj ugodnih železniških tarif jxi zadnji tarifni reformi, s katero je bila ukinjena ludi luška tarifa za Solun, so se Grki več ali manj odvrnili o I našega trga. kar pa ie za nas velika škoda, kajti enkrat izgubljeni l:g je težko dobiti nazaj, ne glvle na to. da bodo Italijani lahko izkoristili situacijo, l-o bodo videli, da smo odvisni samo od njih. Vendar je pričakovati, da brv I o te tarifne neugodnosti v kratkem odpravljene. -t Plenarna seja nafelstva Ztmc trgov-skih gremijev. se ie vršila \ torek v Linb-Ijani. Določen je bil dnevni red za zvezni občni zbor. ki se bo vršil 25 in 2(>. maja v Murski Soboti. '25. maia ob pol o. uri oopol-'ine se bo vršila predkonferema. ki bo razpravljala samo o saniostoinih predlogih, ki jih morajo posamezni »remiji vložiti najmanj 10 dni pred nbčtiini zborom. Drugi dan ob 10. uri i ki se bo vršil občni zbor r. običajnim dnevnim redom. Nekateri o Ih-irniki >o izrazili željo po samostojnem glasilu. Ta ideja pa bo Šele izvedljiva, če l»o postala Zveza obligatorna organizacija in ji bodo zajamčena potrebna denarna sredstva. Pričakovati je. d;i Iio novi obrtni red uvedel :ibli-gatornost tudi za osrednje organizacije trgovcev in obrtnikov. — Ovire za iz-vn/ mesa t Av-trijo. Gl-.le na znane nove ovire, ki iili je avstrijska vlada postavila za uvoz mesa, ie bila te dni v našem zunanjem ministrstvu sestavljena posebna komisija, ki bo proučevala možnost rešitve lega za naš izvoz narlvse važnega vprašanja. Komisijo tvori!*) generalni lirek-lor carin dr. šmid. dr. To.lornvič in dr. l.a-zarevič. Po pogajanjih, ki iili je imel dr I.a-zaievič nedavno na Dunaju, je tudi avstrijska vlada za prončavaanie lega vprašanja sestavila posebno komisijo. Na podlagi (;o-sedanjih razgovorov je pričakovati, da bo prišlo do ugodne rešitve. Politična orijentacija Irauco-kettJt izvoza kapitala. Pod gornjim naslovom prinaša Berliner Tagblatt ztiuimiv članek svojega pariškega dopisnika, v katerem navaja. Francozu Levervu. Tudi drugače se francoski kapital vedno živahneje udejstvuje v rumunski industriji. Veliko je tudi zanimanje francoskih finančnih krogov za Poljsko. kjer se je udeležba francoskega kapitala v industriji v zadnjem času znatno povečala. Omeniti je tudi projekt ustanovitve velike poljske hipotekarne banke s francoskim kapitalom. Jugoslaviji posveča Francija veliko pažnjo. Že dalj časa se franc. banke pogajajo za veliko inozemsko posojilo Jugoslaviji, ki bi se emitiralo po 1 vodstvom francoskega bančnega konzorcija. Dosedaj ta pogajanja še niso imela uspeha, predvsem le zato, ker še ni rešeno vprašanje valorizacije predvojnih srbskih posojil. To vprašanje pa bo gotovo rešeno v najkrajšem času. nakar bo Francija odprla svoi kapitalski trg za jugoslovenska posojila. Tudi drugače se francoski kapital vedno živahneje udejstvuje v Jugoslaviji. V tem Albus milo Zvon za pranie se dobiva v vseh v stroko spa-dajočih trgovinah. Albus milo pere temeljito in je prosto škodljivih dodatkov. Aibus milo Zvon je mehko, iz čistih masti izdelano pristno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. S svojo krasno, močno peno pere perilo lahko in brez truda ter varuje tudi najnežnei-šo tkanino. Z Albus milom Zvon lahko operete vse. kar prenese vodo. od najfinejše svile dn naidebelejšega sukna. Gospodinja. k: vporablja Aibus mi'o Zvon. ve. da je vedno isto, vedno enake vrline. Albus milo Zvon za pranje Izdeluje: Albus tovarna mila d. d., Novi Sad pogledu je značilna transakcija, po kateri je nedavno dalmatinsko podjetje Snfid prešlo v francoske roke. Periitninarski kuiigre. y Zagrebu. V soboto se bo vršil v Zagrebu prvi kongres gojiteljev perutnine iz vse države. Inieijati-vo za ta kongres -o dali prireditelji perut-ninarske razstave na zagrebškem zboru (ve-lesejem). Kongres se bo vršil * soboto ob 0. uri j>red[>oIdne v poslopju Sabora na Trgu Stjepana Radiea ter ga bo najbrž otvoril minister za kmetijstvo dr. FrangeŠ. Na dnevnem redu so številni referati, ki se nanašajo na perntninarstvo in vprašanje ustanovitve posebnega saveza. Vinski zakon. Kmetijski minister je za '22. maj sklical v Zagreb konferenco vino-tnndnikov. na kateri se bo razpravljalo o smernicah novega načrta vinskega zakona. Na podlagi mišljenj vinogradnikov ho pozneje vinski zakon ponovno redigiran iu na lo uveljavljen. — Občni zbor (»remija trgovcev za »rez Kranj se bo vršil v torek, dne T. maja t 1. ob l(i. \ restavraciji Narodnega doma v Kranju. (>11 — Pred reformo avstrijskih predpisov glede prisilne poravnave. Po sklepih ankete, ki se je zadnje čase vršila zaradi reforme avstrijske naredbe o prisilni poravnavi, se "imajo izvršiti naslednje spremembe: Miai-malna kvota naj se poviša od 35 na 40 <>d-siotkov (do enega leta) odnosno na 50 odstotkov (do 18 mesecev). Rok enega leta po končani poravnavi, v katerem ne šn p predlagali nova poravnava, naj se |>oviSa na "2 leti. Poravnalno postopa me naj se ukine, če to zahteva polovica upnikov. »Cunard Linr-c Iio zgradila '2 parnika. ki bosta po velikosti prekosila vse doteda-ije lz Londona poročajo, da je znana angleška I aro plovna družba .Cunard Line- oddala g rad bo "2 ogromnih parnikov. o! lcaterib bo vsak imel nič manj kakor 75.(N1i> ton in bo liolg. 3(>i m. Nova parnika ne bosta imela Dieselovih motorjev, temveč se je družba odločila, da ostane pri parnih turbinah. (IHi-sedauji največji parnik na svetu Majesii" ima. kakor znano, le 50.00(1 ton.) = Petrolej v Bolgarski. Te dni je bila 'ned bolgarsko vlado in neko veliko belgijsko družbo sklenjena pogodba glede pravice za eksploatacijo petrolejskib vrelcev na teritoriju od 100.000 ha. Na podlagi dolgotrajnih iircučevanj je dotična belgijska družba prišla o stalo fi milijonov levov. Dobave. Dir. -Irž. tudn. Kreka sprejemu do 3. maja |»oniidhe glede dobave raz. /.'dežnega blaga. 40.1)00 kg portlandskega ce men ta. kita za okna. sadre itd. (Predmetni po-!»nii so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-i.tlne licitacije: 10. maja pri upravi smoduiš-nice v Kamniku glede dobave 1500 kub. m. lesa. (iOOO m platna in 5(>i kg sukanca; 11 maja pa glede dobave 4S.IHK1 kg žvepla. 505 Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje, čeprav je v Beogradu popustila (na 41.8 — 418.50). Za aranžma ie notirala 420 — 421. trgovala pa se je kasa po 420 in za december po 440. Investicijsko je notiralo 80.25 — 87.25 brez prometa. Med bančnimi vrednotam' so bili zaključki v Praštedioni no 850. v Union banki po 208. v Jugobanki po S4 in S5. v Srp-ski po 145. v Poljedelski po Ifi in v Že-maljski [K) 130.50. Narodna banka je ponovno popustila na 7900 — 8100 brez prometa Med industrijskimi "rednotami se je Gul- maim pri čvrsti tendenci trgoval po 203 in 205. dočim je Slavonija popustila na 4.70 zaklj. Tudi Drava je. popustila na 400 zaključek. .šečerana pa je bila zaključena p< 4G0. Trboveljska je notirala 455 — 400 brez prometa. Devize ili valuie Ljuldjaua. Amsterdam 22.845 _ 22.905 (22.875). Berlin 13.485 — 13.515 (13.50). Bruselj 7.0,.it«. Budimpešta 0.9205. Curih 1094.4 — KKI7.4 1095.9). Dunaj 7.9816 — 8.0116 (7.JK>50). London 27(5-276.80 (270.40). V.? \ vork 50.705 — 5(i.JV>5 (5(i.8i>5). Pariz 222.51. Praga 168.15 — 108.95 (108.55). Trst 298-10. Zagreb. London 270 — 270-80, Nevvvork 50.705 — 50.905. Pariz 221.51 _ 223.51." Milan 297.144 _ 299.144, Curih 1094.4 — 1097.4. Amsterdam 22.875. Berlin 13.485 — 13.515. Dunai 7.9800 — 8.0100. Praga 108.15 _ 168.95. Budimpešta 9.9{iol _ 9.9351. t urili. Zagreb 9.1275. London 25.2125. Nevvvork 519.25. Pariz 20.3025. Milan 27.20. Berlin 123.20. Dunaj 73.00, Praga 15.3S5. Bukarešta 30fl. Budimpešta 90.(j(X Sofiin 3.75. Varšava 58.25. Dunaj. P>er«rrad 12.4850 — 12.5250. Berlin 108.05 — 169.15. London 34.49025—34.59625. Milan 37.24—M7.34. Nevvvork 710.55-713.05. Praga 21.0325 _ 21.1125, Curih 130.78 do 137.28: dinarji 12.4275 — 12.487-5. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kre ditna 123 den.. Praštediona 850 den.. Kreditni 17•;-. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 410 _ 415. koruza: laplatska. slov. post za maj po 322.50 — 325. za junij jki 317.50 — 320. za julij — september po 310 — 312.50. baška. slov. post., plač. 30 .lni. promptna j»o 310 — 315.50. za maj po 313 — 317.50; oves: baški. slov. post., navadna voznina po 295 — 300: ječmen: btiški. ozimni. 67 (►S kg po 33«» 332.50. J Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšenice. 24 vagonov moke in 4 vagone koruze. Pšenica: baška 240 — 245; banaška. pariteta Vršac 237.5 - 240: sremska 044 _ 248. Oves: baški 24<» — 245: banaški 2/17.5 — 240. Koruza: baška in sremska 257.5 — 260; za maj 200 — 205; za junij 207.5 -- 270: banaška 255 — 257.5. Moka: .baška -Og. iti O00, 34,) _ %<); -,2' 32(i do 330; 5, 300 31'». Oirolii: baški h. sreniski 180 — 182.5: banaški 177.5—182.5. — Dnusjvka borza za kmetijske proizvede (24. t. ni.) Pod vtisom ugodnih poročil glede stanja posevkov so cene ua ameriških borzah ponovno nekoliko popustile. Čeprav nr. kontinentu vreme ni tako ugodno, vendar kontinentalne bnrze sledi'o direktivi ameriških borz. Na dunajski borzi je bila tendenca zelo mirna. Kupci pa so biti skrajno rezervirani. Za jugoslovensko potisko i>šenico. plavajočo, se zahteva 1.59 Kč. za baško. ha-naško pa 1.57 Kč ex slep Dunaj. Laplatska koruzi se nudi za maj po 162 sli. za junij po 171 sli in za julij po 172 sli cif Trst. _ Uradno iintirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica; domača 36 do 37. madžarska iztiska 39 — 40. jugoslovenska 37 — 37.25: rž: marchfe) lskn 34.25 do 34.75. madžarska :>3.50 — 33.75: korn/a: rumunska in bolgarska 33 — 36.50. laplal-ska 37.25 — 37.50. Moka >0 v trgovini na debelo: domača 58.50 — 00.50- madžarska 57 — 58.50 iu jugoslovenska 56.50 — 57.50. Kulturni pregled Poslovilna predstava* Zvonimirja Rogoza Zvonimir Rogoz zapušča no desetih letih Ljubljano. Jutri v soboto bo v dramskem gledališču njegova poslovilna predstava. Našemu gledališkemu občinstvu ni treba posebei pripovedovati, kdo odhaia z z. Ro-gozom iz vrst tiublianskcga dramskega ansambla. Bilo ie skozi deset let Driča nie-gcvcsca umetniškega razvoia. Videlo ga ie v najrazličnejših vlogah: komičnih in tragičnih. tipičnih in karakternih. elavnih in »postranskihf. Videlo ga je v neštetih vlogah. zakai simpatična lastnost teea isrralca je. da ie zelo delaven in agilen. Nobeni vlogi se ni odpovedal, nai mu ie sicer »ležala« ali ne Bil ie za vse uporaben. Toda to ln samo to bi bilo premalo, da bi se zdaj z obžalovanjem poslavliali od nieea. To. kar nam je dajal Zvonimir Rogoz v svojih vlo-jrah. ni bila samo pridnost, ni bilo zgoli običajno igranie. Dajal nam ie svoi talent, to skrivnostno silo. ki pretvarja delo v umetnost. Cenili občudovali smo ea kot umetnika, pa naj je potem nastopil v »Hamletu« kot protagonist tega ležkega dramatskega-tina. — naivečie preizkušnje odrskega umetnika — ali kot kroiaček v »Lumpaci.iu vagabundu«. \;deli smo v niem umetnika, ki ume doživeti vsako vloco. zakai oživeti in mora vsak. kdor stooi n4T sle-dališke deske. Moč doživetja pa zavisi cd intenzitete, s katero igralčev talent in umetniški čut prekvasi tvarino dramatskesra besedila in oronikne v bistvo tetra. kar ia hotel povedati avtor — včasi celo preko tega. kar ie ime! nvtor Dred očmi. toda nikoli preko naturne meie. ki leži v delu. Prav v tem se je odlikoval Zvonimir Kogoz. On je zeio bistro interpretiral svoie vloge in iih oblikoval z intenzivnim vživetiem v niiliove notranje možnosti. Zato ie bil toli raznoli-čcn. teli nijansiran v vseh svoiih icralskih nastopih. Pridobil oa si ie tudi fino. elegantno tehniko kreteni in sribov. simpatično n.oduladio clr.su in dobro slovensko izno-variavo — čeprav ie po rodu Hrvat. Nienovo delovanie kot isralca in režiserja ne bo PO'''« blicno iti v zgodovini slovenskega gledališča ie zasigtirano Zvonimiriu Rogozu train;> mesto. Šele natančen oreded niegoveaa dela — presled. ki zani na tem mestu ni prostora. — bo pokazal, koliko ie naše gledališče izsubilo z Roeozom. Naša izeuba Pa ie nie.eova pridobitev. Hkrati tudi pridobitev reprezentativnega češkega dedallšča — Narodnega divadia v Pratri. Na niegovih deskah sc odoiraio Ro-eozu nove razvojne možnosti: nnd vnlivom prvih čeških režiserjev in dramaturgov ter vsesa visoko kukurneca okolia. ki ca bo obdajalo, se bodo njegove notranje, umetni-škooroduktivne si!e brez dvoma šc boli zgostile, niecovo duševno oko še boli zias-nilo. niegova izraževalna tehnika še boli poglobila. Zato mu slovenska iavnost čestita k temu napredku iti želi kar naiveč u-neha! lTpamo na. da z odhodom iz Lirb-Ijane ne bodo dokončno prekinjene njegove vezi z našim gledališčem in z našo gledališko kulturo Preverieni smo. da ie z. Rogoz že tako zraščen s slovenskim gledališčem. da si sa bo ob primernem času zopet zaželel. Ljubljansko občinstvo, vsi. ki zahaja ;o v naš Tali.iin hram vsi. ki iim ie daial tr. Ro. .uoz skozi dolsra leta toliko svoie vzpodbujajoče. očiščuioče in razveseliuioče umetnosti. so dolžni, da mu iutri zvečer peka-žeio priznanie in hvaležnost. Poslovil se bn od nas v eni svojih najznačilnejših vlog, kot Fedia v Tolstega »Živem mrtvecu*. Gostovanje članov praškega Narodnega divadia V ponedeljek dne 29. t. m. gostuje v ljubljanski drami troje odličnih članov praškega Narodnega divadia: ga. Dostalova in gg. Vac-lav Vydra in Jaroslav Volta. Uprizorila se bo tudi pri nas znana drama »Ana Chri-ftie<. ki je dosegla v Pragi s tem igralskim ten-ptom nezaslišan usneh. Delo E. O' Neilla. ki ga štejejo med največje moderne dramatike. dobi svojo polno silo samo tedaj, če ga isirajo umetniki nadpovprečnih kvalitet. Take nam pošilja Praga — danes najkul-turnejše slovansko mesto. In v Pragi ie Narodno gledališče po tradicionalnem slovt^su. po izbranih, prvovrstnih ansamblih, po slavnih režiserjih, največji in najvplivnejši teater. Pozdravljamo že samo idejo, da nas priški igralci seznanijo s sodobno češko odrsko umetnostjo. Ljubljana je toplo sprejela že razne gledališke goste. Vezi med Ljubljano in Prago pa so tako tradicionalne _ tudi na featerskem področju — da je gostovanje praških igralcev samo izpolnitev srčne želje rseh. ki poznajo današnjo višino češke gle--inliške umetnosti, in vseh. ki se zavedajo, da je izmed evropskih mest Praga Sloven-reni najbližja po simpatijah in kulturno. Ljubljana je poslala v Prago Zvonimirja Rogoza. ki ga je — žal — sestrsko mesto pridobilo zase. Obisk ;e vrnil E. Kohout. zdaj pa prihaja že troje reprezentativnih čeških umetnikov. Ljubljana jih pričakuje z vsemi simpatijami. Naše gledališko občinstvo pa vabimo. ol 20. Pelek. 26.: Cigan baron. Premierski abonma. Gostuie g. Iličič. Sobota, 27.: Zaprto. Nedelja, 28.: Cigan baron. Gostuje g. Iličič. Izven. Ponedeljek 29 : Zaprto. MAIMI!«>R.sKO tiLEDAF.ISfiE. Petek. 24 ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. CELJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 26. ob 20.: Stilmondski župan. Gostovanje ljubljanske drame. Poslovilni nastop g. Rogoza ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota. 27.: Tat. Abonma. Nedelja, 28.: Tat. Izven. Gostovanje J. Košute t »Pravkar isSIoc V sredo je v imenovani veseloigri v vlogi Bourgine-a gostoval g. Just Košuta, bivši član mariborskega narodnega gledališča in pozmejši vodja slovenskega gledališča v Gorici. Košuta je še mlad in po včerajšnjem nastopu sodeč, nadarjen igralec, ki bi fle kmalu prilagodil našemu dramskemu rn-samblu. Če ima uprava Narodnega gledališča namen angažirati ga, bi bilo želeti, da mu dovoli debut v kaki večji in pomembnejši vlogi, ki zahteva sa mobilnega ustvarjanja, ki ni le preizkus rutinerstva. Uspeh Milice Mironove na sarajevski prireditvi. V sarajevskih listih č i tam o obsežna, zelo pohvalna poročila o mladinski predstavi, ki jo je priredilo žensko društvo »Cvijeta Zuzorič< v ondotneni Narodnem gledališču. Dajala se je »Snežana; (Sneguljčica) v prireditvi, slovenske rojakinje gospe Milice Mironove. Listi pišejo, da ie ta predstava docela pobila predsodek, češ, da mlaolnska igra ne more biti na absolutni umetniški višini. Neki sarajevski list piše o avtorici »Suežanec: »Ena naših redkih intelektualk, pesnica in sotrudnica ljubljanskih listov gospa M. Mironova je priredila iz povesti o Snegul.čici igro »Snežana«, ki je lepo zamišljena, zaokroženo obdelana, topla, 7, liričnimi akcenli pretkana in dovršena tudi jezikovno, dasi je ga. Mironova po rodu iz Slovenije. Režijo je imel g. Vereščagin, ki je pokazal mnogo potrpežljivosti, predno je pripravil GO otrok za oder; tudi to pot je dokazal, da ima mnogo čuta za umetniški balet in dobro sceno.« Umazano perilo iz šumijevega procesa O germanizaciji na Koroškem. — Tajne razprave zaradi stiahu pred inozemstvom. — Vsestranski očitki zahrbtno-sti, sleparstev, okoriščanja in izseljevanja. — Brezuspešno pranje zamorca. Celovec, 21. aprila Porotna razprava v procesu bivšega deželnega glavarja in sedanjega deželnega odbornika koroškega, slovenskega odpadnika Vincenca Šumija, pruti beljaški »K-jrnt-i;er Tagespošti«, ki se je pričela II. t. 111., se je včeraj prekinila za tri dni in se bo nadaljevala v sredo, 24. t. m. Kakor vse kaže, je pričakovati zaključka šele v soboto ali pa tudi šele prve dni naslednjega tedna. Najzanimivejši točki vse dosedanje razprave sta bili pač Šumijeva izjava o nje govem »pristnem nemštvu*, s katero je skusai pobiti očitek renegats*«' t, in pa nje-sova in drugih prič izpovedbe o porabi dobička iz zasebnih kupčij šumija in drugih deželnih odbornikov z Itali.io. Iz prve Sumijeve izjave, o kateri je »Jutro« že poročalo, je vredno posneti še naslednje značilne podrobnosti: Šumi je izpovedal, da je zato, ker ni znal slovenski, v ljudski šoli padel v nemilost pri učitelju veronauka, ki je poučeval tudi slo\enski in razdeljevil slovenske knjige za čitanje. Nemški otroci, med katerimi je bil tudi Šumi, niso dobili takih knjig in jih je katehet gledal po strani. »Okolica Podkloštra«, je izpovedoval Šumi, »je danes že tako rekoč ponemčena. Industrija je pospeševala germanizacijo. Če se je kazalo na priimek Šumi, je treba reči, da je priimek tu brez pomena. Voditelji Slovencev imajo nemška imena, kakor (tra-fenatter. Kircbmeier itd., nemški voditelji na Koroškem pa slovenska, kakor Lemisch, Pauiitsch, Dobernig, Šumi. Bilo bi težko ugotoviti kje na Spodnjem Koroškem absolutno čistokrvnost. Vse je odvisno le od tega, katere kulture se človek oprime, od astue zavesti, h kateremu narodu pripada.« Tako je Šumi sam reši! vprašanje svo.iesa narodnega odpadništva in potolažil svoio vest za svoj skok iz slovenstva v nem-štvo. Šumi je bil tudi zaslišan kot priča v stvari tvrdke Peter Axmann. v kateri je bil z d-želnima odbornikoma Gustavom Axman-noin in dr. Dorflingerjem tihi družabnik z vloso 50.000 kron. Šumi in Gustav A.\mann sta po posredovanju tedanjega avstrijskega častnika Hiitterja, ki je bil posredoval za uradne kupčije koroške dežele z Italijo (les za živila), v predplebiscitni dobi, sklenila zasebno pogodbo z zastopnikom italijanske vojske, tedanjim poročnikom Vici-jem .za dobavo lesa po tvrdki Peter Ax-mann Ta dobava se je vršila z izvoznicami, ki jih je izdajal gospodarski urad koroške deželne vlade in .iih je dobila tvrdka Peter Axman pač le zato. ker so bili v njej družabniki kar trije člani deželne vlade, trije deželni odborniki. Tvrdka pa je propadla in ostala dolžna deželi kakih 90.000 lir za izvoznice. Dežela je bila potemtakem oškodovana za ta znesek, — ki ga vse do danes ni bilo mogoče izterjati. Ker je pri-š'o pozneje do spora med bivšimi kompa-njoni. je Vici na eni strani civilno tožil koroško deželo za odškodnino za izgubo, ki jo ie imel baje v svojih kupčijah z deželo (nad milijon lir), na drugi pa ovadi! Šumija in tovariše, da so s svojimi zasebnimi kupčijami oškodovali deželo. V sedanjem procesu je šlo predvsem za vprašanje. kako se je porabil dobiček, ki ga .ie nesla zasebna kupčija Šumija in ostalih družabnikov »tvrdke Peter Axman « in nem-šlonacionalne priče so izpj/edale. t_a Šn.ni ni prejel denarja iz onih kupčij. Pred preiskovalno komisijo deželnega odbora je trdil Šumi. da je denar sprejemal Axmann, ta pa, da ga je sprejemal Šumi, toda ob konfrontaciji obeli je Axmann obmolčal. ko je Šumi vztrajal na svoji trditvi, da on sam ni nikdar prejel denarja. Tako so izpovedali tudi sedaj in Axmann je celo izpovedal, da^ ni nikdar trdil, da bi bil izročal denar Šumiju. Kar pa se tiče porabe denarja. pa je na razpolago sodišču edino le neko pismo Petra Axmanna, v katerem je Podrobno našteto, da se je dobiček, nekih 450.000 kron .porabil v patriotične namene. za obrambo Koroške pred — Jugoslo-vetii. Potrdil za izdane zneske ni, češ, ker jih Peter Axmann pri svojem kočljivem delu sploh 111' zahteval, če pa jih ie dobi!, pa .iih je uničil, ker bi bili drugače po njih kompromitirani v inozemstvu (v Jugoslaviji) živeči tedanji njegovi zaupniki. Zato so se tudi vse te stvari že v decemberski in sedanji razpravi razpravljale ta.ino, ob izključeni javnosti in še tem bolj, ker se je usrotovilo. da so pred leti. ko se je stvar v civilni pravdi med Vici.iem in koroško deželo v javni razpravi spravila na dan. »jugoslovenske oblasti potem preganjale večje število v razpravi omenjenih oseb*. Zato ie tudi predsednik sodnega dvora 11. pr. v četrtkovi razpravi, ko ie Gustav Ax-mann izpovedal: »Ko je Peter Axman na svoiih poslovnih potovanjih po Štaierskem imel priliko stopiti v stik z gospodi hrvat- skega odbora, Je tvrdka le tem dala na razpolago denar,« hitro prekinil pričo, češ, da je pač bolje, če se o teh stvareh ne razpravlja javno. Tako se je torej v tajni razpravi razpravljalo o porabi denarja za protijugosio-vensko propagando, za polete ietalcev nad Maribor. Ljubljano iti Zagreb, ki so metali letake, s katerimi se je hujskalo jugoslovensko vojaštvo na upor, za or^airizaci-jo upora v Mariboru, za oboroževanje upornikov na Štajerskem, za vohunsko službo v zasedenem področju, za organizacijo in oborožitev 20.000 mož štejoče ustaške vojske na Hrvatskem (!) itd. itd. Nekatere priče so označile te naredbe za fantastične, za roman, za neverjetne. Poudarjale so, da s takimi denarnimi sredstvi pač ni mogoče izvršiti takih velikih stvari, da jih tudi ni mogoče izvršiti v tako kratkem času. Vse priče pa so vendar izjavile, da se je denar porabil v patriotične namene, izvzemši pričo Hiitterja, ki je vztrajal na svoji da je 0110 pismo izmišljotina. Ostalim pričam se je priključil celo tudi vojaški izvedenec, podpolkovnik Braun in potrdi!, da je bila poraba denarja primerna smotru. Odkod pa je izhajala vsa ta proti-jugoslovenska akcija, o kateri se je pre-čitala ce!a vr ta izpo\edi v Gradcu in drugje po Štajerskem bivajočih »sotrudnikov«, pa je izdal sam Šumi, ko ie izpovedal dobesedno: »Peter Axmann (ki ie moral bežati iz Maribora) me je zainteresiral za gibanje. ki je izhajalo iz Gradca in je imelo namen, da se iz Spodnje Štajerske uvede akcija proti Jugoslaviii. Jaz sem «i mislil, da smo tudi mi na Koroškem interesirani na tem pokretu.« Krko silno umazano je perilo, ki ,se pere v tem procesu, se kaže v vsestranskih očitanjih vseh mogočih grdobii. Vk-iiu. ki ie ovadil Šumija zaradi zlorabe uradne oblasti. se očita, da je skušal z erožnjami. da razkrije razne škandale, izsiliti poravnavo za svoje terjatve napram deželi in da je svojega rojaka, bivšega svojega narednika Ca ri ia ki si ie z dobičkom iz o "i h ler.nih' kunci i kupi! tovarno pohištva na Koroškem, zahrbtno izrini! iz de*e>e. Priči Hfitteriu se očita dq ie kot avstrijski posredovalni častnik preiema! za one kunčiie z Italiio. re-muneraHie od koroške vlade in od Italijanov. Šumiju se očita, da .ie skrivaj kuni! neko posestvo z leno vi'q v Švici, dasiravno ie pred sodiščem dokazoval, da prav za nrav nima prav nič. Denarne transakcije Axmanrov so silno dvomljive narave jn izkazalo ce ie celo tud?. da se ie Gustav Avmann. ki ie železniški uradnik sicer odrekel svoii železniški uradniški plači, ko ie stopi' v vlado, na ie zato polee svoie plače deželnega odbornikn dobival še neko posebno dok'ado. ki mt' ie nadomeščala železniško olačo. Itd. itd. Končno še ona komedija s pismom -Kiirntner Tagenošte« bivšemu poslancu Francu Grafenatieriti. ki ga ie »preiel« gostilničar^ — Mihael Grafenauer na Brdu in izročil Šumiju. Ta Mihael Grafenauer ie bi! poklican za pričo. Ni pa dobil vabila on, temveč bivši poslanec Franc Grafenauer, ki ie prišel k razpravi in izpovedal, da otieca Pisma ni nikdar prejel. Da se ie opravičila prejšnja, se ie vprizorila sedaj še ta. druga komedija! »Naslovi so se zamenjali!« Zakaj neki niso zaslišal; Grafenauerja o Šnmijevem — renegatstvu?! Do JEŽICA. Tudi v Črnučah ne počivajo ne= sreče Pred par dnevi se je zaletel osebni avtomobil prihajajoč iz Ljubljane tako močno v vpreženega konja da mu jc na stegnu povzročil blatnik zadnjega kolesa precej globoko rano. Žena gospodarja For* tune iz Črnuč je peljala ua \ azu gnoj na polje. Pri gasilskem domu je hotela zaviti čez cesto. Vozila je ves čas po desni stra« ni. Ko pa se je bil konj okrenil že čez ce* sto je nenadno pridrvel avtomobil in me: neč, dr bo konj počakal, se je umaknil na levo in skoro v prejšnji brzini prehitel voz. Ker pa jc bilo na levi že premalo prostora za dovoljni umik, je avto ognivši se opla* zil konja z blatnikom zadnjega desnega kolesa tako, da ga je vrgel po tleh Po* dobna nesreča se je zgodila tudi v nedeljo na Jezici na ovinku pri »Tavčarjevem dvos ru« in bi skoraj zahtevala človeške žrtve. Neki tovorni avto. ki je vozil iz Ljubljane je zadel ob desni strani v cestni konfin. V avtu je sedel samo mož z otrokom, ki ga je imel poleg sebe. Ker pa je bržkone popravljal otroka poleg, sebe, mu je menda ušel volan iz roke. Sunek je bil precej m o« čan. Sreča samo, da se avto ni prevrnil po bregu. Prvi kolesi sta bili močno zviti in pnevmatika se je pokvarila. — Opozarja* mo vse avtomobiliste, naj bodo na tem ovinku zelo previdni. POLJANE. Kakor se sliši, bo orožniška stanica v Poljanah ukinjena in zopet obnov* ljena v Gorenji vasi za vso dolino, kar je pa vsekakor premalo, posebno še zdaj, ko imamo tako blizu državno mejo. Že pred vojno se je pokazalo, da je vsa dolina pre< velik rajon za samo eno postajo, zato se je ustanovila postaja še v Poljanah, kjer je občina za to napravila jako ugoden stan v starj šoli. Merodajni faktorji naj to do* bro premislijo. Smo prepričani, da se bo potreba kmalu pokazala, da sta potrebni vsaj dve postaji v Poljanah in ena višje gori v Gorenji vasi ali še dalje. MULJAVA. Akcija za popravo Jurčiče« ve rojstne hiše je vsled pomanjkanja sred* stev popolnoma zastala. Da spravimo za* devo zopet v tir, bomo priredili v nedeijo popoldne ob 15. uri predstavo Jurčič*Česni= kove narodne igre »Domen« v dvorani Prosvetnega društva v Št. Vidu pri Stični. Na programu je tudi nagovor prosvetnega šefa g. dr. Lončarja, združena pevska zbo« ra iz Št. Vida in s Krke pa zapojeta par pesmi za moški zbor. Na prireditev vabi« mo častilce pisatelja Jurčiča od blizu in daleč. BREŽICE. Dne 28. aprila t. 1. bo razstava risb in drugih šolskih izdelkov obrtno nadaljevalne šole v osnovni šoli. Razstava bo odprta od 8. do 12. ure dopoldne. Izvleček iz programov: Sobota, 27. aprila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana j!asi>a. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: G. Likovič poj€ poljske in ruske pesmi. — Radio-orkester. — IS.30: Nemščina. — 19: Šibenik in otkolica (prapagandno predavanje). — 19.30: Delavska ura. — 20: Konce« pevskega kvarteta Glasbene Matice. — 21: Koncert radio-orkestra. ^ 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Sprehod po Evropi. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Godba za pies. — 20.35: Operetni večer. — 22.10: Godba za ples. — BEOGRAD 12: Nawved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vest*. — 13.15: Poročila. — 12.45: Radio-tevartet. — 16.20: Godba za pies. — 18: O početkih opern* arije. — 20: Rimski-Korsakov: »Carska nevesta.« — PRAGA 16.30: Reproducirana glasba. — 18.05: Mladinski program z godbo. — 19.15: Operni večer. — 22.25: Prenos koncerta ie Bratislave. — BRNO 16.30: R.iSike pesmi. — 18.05: Operne arije in pesmi. — 19.15: Prenos programa iz Prage. — 22.25: Prenos koncerta iz Bratisiave. — VARŠAVA 15.50: Reproducirana glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — "2.3: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20.05: Koncertni večer. — 20.40: Otfenbachova komična opera »Fortunijeva pesem«. — Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 16.30: Koncert lahke godbe. — 20: Zabaven večer. — Lahka godba. — FRANKFURT 16.35: Odlomki iz oper. — 20: Mešan večer in godba za p!e^. LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe. — 20: Zabaven večer. — Koncert lahke godbe. STUTTGART 15: Lahka glasba. — 16.30: Godba za ples. — 17.30: Glasba na Mcndelsso-hno-veni domu. — 20: Opereta ->Lady Hamikon«. — Lahka godba. — TOULOUSE 20-30: Odlomki iz opere »Lakmč«. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22: Dunajski valčki. — BUDIMPEŠTA 12: Konccrt tna. — 17.40: Koncert lahke glasbe. — 19.45: Koncert moškega zbora madžarske opere. — 22.20: Orkestralen k--?1 LONDON 18.45: Schumannnve pesnri. — 19.30. Mešan večer. — 21.35: Lahka glasba in recitacije. — 22.35: Godba za pies. — STOCKHOL.M 18.30: Zabaven večer. — 19.45: Mozartove violinske sonate. — 20.10: Kabaretni večer. ksljor vobče obolenja organov za dihanje leči od vojnib in državnih bolnic itd. kot iiborno in zaupno priporočeno sredstvo — I Piiucne bolezni bronhitis Kašelj ,3Ju3ovscyn' _ - DobiTa »e t v«eh le- «/J(fniA karnah škatljica za 32 /lillliU Dia. s kjer «e tra ne dohi. tja fra pošlje 3 f • 1 ^ škatljine za 75 Din CGuCrKtl 020 i10 p°vzetja post. pro- ,w~w sto edini proizvajalec Slabokrvnost Zahtevajte brezplačno poučno raipraTo o gornjih boleznih. PIT Ceno se odela: 1PH 1 ležeči, složeni valjastt parni kotel iz dveh cilindričnih gornjih kotlov in enega nabiralca pare, z dvema cilindričnima spodnjima kotloma s prečnim vrelcem. Kurilna ploskev 60 m2, dovoljenj pritisk 9 atm.. leto izdelave 1906. Pojasnila daje: Kranjska industrijska družba, Jesenice - Fužine, Gorenjsko. ; 55U Ttiižn m srcem javljamo cem, da je naša draga in n vsem sorodnikom, prijateljem in znan--•pozabna mama, teta itd. Jnlifana Premelč v sredo, dne 24. aprila ob kratki bolezni, previdena s zaspala. Pogreb nepozabne poko ia ob 9. uri dopoldne iz hi kopališče v Kapelah. Sv. maša zadušnica se 6. uri zjutraj v župiii cerk Župelevec - Brežice, dne Žalujoči: JOŽE PREMELC, posestnica 7. uri »večer v starosti 59 let po tolažili sv. vere, mirno v Gospodu niče se bo vršil v soboto, dne 27. apri-še žalosti, Zu-pelevec 14, na župno po- bo brala v nedeljo, dne 28. aprila o*b vi v Kapelah. 25. aprila 1929. soprog — sinova ter ostali sorodniki. Naročila, in, vso, dopt&o,, licoot^jt, malih, oglasov, jt, poslalo tuo Oglasno od, daUk -Jalra,] hubljasui,, .TaL it. z^gi PrtJ, trnova, JLaLi, oglasi,, hi, slu xjjo u parrvcLovalsLt, in, tocljoL ' nt, kostuma, obastsloa,- vsaka. btsasLa, pas-.— Naj nbanjsi zsutsah, Visi 5•-. Prislojbisuz, za- šifro Visi, J- Vjc pristojbuiA. jt, upada, li oba/icsn, t tuzročilšm^ so- • ccr /t, oglasi- n* prvobcuo Ctkovtu- racusi, po tU* lira nUiuca (juMjasva,št 11841 -družnico), sprejmem. Kavcije zmožne imajo prednost — 1'onudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru p« I bilro »Kavcija«. 10972 Moški aH ženska ki zna nekoliko računati, a ne sme biti kak fin gospod ali gospa, ker ima opraviti le s km"ti itd., dobi službo. Mesečni zaslužek OfHK) Din. Predstaviti se je osebno tri dni po objavi oglasa, če je mesto oddano povrnem železniške stro&ke, vendar bi moral imeti 20.000 Din kavcije v denarju. Oglasiti ee. jc: Vjekoslav Mlakar, Zagreb, Kaptol 17 — dvorišče. 11155 Praktičen pouk v dam,.kem krojaštvu za gospe in gospodične, z iz vrševanjem lastne gardero be. Modni atelje 11 šare. Miklošičeva cesta 10012 Korespondenta samca, perfektnega v nem-Sčini, se sprejme za tovar no. — Ponudbe na poštni predal 20. 11005 Spretnega zidarskega polirja izurjenega v žeiezobe-tonu, iščem za Alzaoijo (Francija). Trajna zaposlitev p-ri stavbno tvrdki ustanov. !. 1S52 Ponudbe s curriculum vitae in prepisi spriče-val pod šifro R 3630 0 na Publicitas, Basel. Frizerka samostojna in popolnoma iztirjena v vseh delih, dob: službo Ponudbe na naslov Ivao Dorč:'C. Ljubljana — Dalmatinova ulica štev 13 11133 Sprejmem damo ki bi prodajala na trgu mlečne izdelke. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, po.l »Trg 200«. 11178 Slaščičarsko družabnico 7. otrtnim listom sprejmem ali pri-topim k že vpeljani obrti. 7-enitev ni izključena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slaščičarska obrti. 11176 Trg. vajenca r. dvema meščan. Mama, do 15 let starega, sprejme takoj v trgovino z mešan. b':'Tom Anton Demšar. Rakek. 11104 Plačilnega natakarja (ico) »prejmem za sezono. Potrebna kavcija 3000 Din. Tonudbe s spričevali in event. sliko, navedbo starosti poslati pod značko »Termalno kopališče« na oglasni oddelek »Jutra«. 11125 Uradnika Xco) slovenščine, srbohrvaščine in nemščine zmožno, z večjo vlogo, išče doV.u-k.inos-110 podjetje v Mariboru Poleg plače in primernega obreetOTanja vložene glavnice soudeležba na dobičku Ponudbe z navedbo višine vloge na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnik soudeležbo«. 10709 Pletiln.i mojster ali mojstrica dobi nameščenje. Pogoji: izurjen na ploščatih in Jaijuard strojih in sposoben voditi pletilnico, ki izdeluje moderno in navadno pleteno blago. Ponudbe na oglasni oddelek : Jutra« pod značko »Na Hrvaškem«. 1115(3 Čevljar, pomočnika za »nnkerasto« delo sprejme Ivan Brejc. Tržič 163. 11209 Treznega šoferja zanesljivega — potrebuj! mo takoj za vožnjo po mestu. — Prednost imalo kavcije zmožni. Ponudbe 7. navedbo plače na poštni predal Št. 209. 11202 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta štev. 28 rabi takoj kuharice za Beograd, Karlovac. Bled. Radovljico in Ljubljano. 1119S Zmožne zidarje za fasade spreune tnkoj na nknrdno delo M. Nas-simbeni. stavbenik v Mariboru, Vrtna ulica št. 12. 11231 »Ljubljanski Zvon« letnike 1S82-1901. v najfinejši luksusni vezavi naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvon«. 11210 Kdor pazno »Jutrove« oglase čita, v glavici marsikaj se mu zasvita in svet se njemu na stežaj odpira — med dobrim sam najboljše naj izbira! 2 nočni omarici marmornatimi ploščami prodam za 200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 11100 Pohištvo sobno in kuhinjsko, skoraj novo, po nizki ceni prodam. Ogledati v soboto in nedeljo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11148 Pulte in stelaže že rabljeue, za trgovski lokal kupim takoj. — Ponudbe na oglasn: oddelek »Jutra« pod »Trgovinsko pohištvo«. 11045 Izprašan strojnik star 35 let vešč poslova nja pri parnem stroju, Dieselmotorju. elektrike in popravil raznih strojev — išče stalne službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10902 Službo sluge paznika ali skladiščnika išče bivši orožnik, star 28 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11104 Korespondent in stenograi za slov., srbohrvatski iu nemški jezik, želi preme-niti mesto. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -Perfekten S5«. 11185 Večjo vsoto pogodim ali dam nagrado tistemu, ki mi preskrbi mesto korespondenta. Pisati na oglasni oddelek r Jutrac pod »Posojilo 50« 11180 32!etna gospa dobra kuharica in skromna gospodinja, želi službe najraje pri kaki nemški družini ali samostojnem gospodu. Zmožna je tudi fotografske obrti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nesrečna žena«. 11106 ■i* * S & rfiLU Zaupnike za vse kraje Slovenije išče veliko informacijsko podjetje. proti primernemu honorarju. Ponudhe pod šifro »Resni« na oglasni oddelek »Jutra«. 11236 Oblastveno boncesijonlrana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiweisova cesta 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Redni tečaj prične 1. maja. 11195 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in niepov avtomobil 19. Naposled je rekel gospod Kozanuiriiik: »Tako, zdaj pa že znam. Evo vam napitnine. Vrnite se k svojemu mojstru. Sam hočem odpeljati svoj novi avtomobil domov. Ali bodo Volarci zijali!« Toda šoser je pomislil: »Radoveden sem, kako bo!« Puhasto perje razpošiljam po oovzetju najmanj 5 Kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga — L Brozovlč. Zagreb, Illca 82 Kemična čistilnica perja 1S9 Pušpanovih sadik prodam okoli 500 m dolžine. Obrniti se je na naslov Ivan Vidmar, vrtnar v Ribniej na Dolenjskem. 11167 Veliko izložbeno okno in vrata oboje kompletno s šipami, primerno za vsak lokal, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11170 Finih zelenih barv prodam večjo množino po Din 3 kg. Naslov v ogla-, oddc-lku sjutrac 11193 Železno velo fi m dolgo in 100 mm debelo, malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11191 Ovčjo volno neoprano. 1000 kg po 31 Din proti takojšnji dobavi prodam. Ponudbe na oulas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kočevje«. 11235 Radiodetektor Tungsram, popolnoma nov. za polovično ceno proda Japelj, Tržič. 11071 Avto štirisedežen, znamke Chevrolet, jako dobro ohranjen. po ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogla.', oddtlku »Jutrac. 11159 Žensko kolo dobro ohranjeno kupim. — Ponudhe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Kolo«. 11192 Tihega družabnika e 30.000 Din iščem za rentabilno podjetje. Ponudbe do sobote, 27. t. m. pod »Družabnik« na oglas oddelek »Jutra«. 11183 Jamskega lesa kupimo vsako količino Ponudbe z navedbo cene. količine in kvalitete takojšnjo dobavo franko vagon slovenskih postaj na ŠentjanSki premogovnik And Jaki! d d.. Krmelj na Do lenjskem. 10259 Orehovega rezanega lesa 1—2 vagona, od 80—100 mm debeline. 2—1 m dolge prodam. Rezano že decembra meseca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Les«. 11190 Tihega družabnika s 50—100.000 Din kapitala išče stavbno podjetje. — Strokovna naobrazba potrebna. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 11162 100.000 Din posojila iščem za razširjenje obrata Varnost zajamčena; vknjižbo in obresti po zahtevi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1U00 Lepo soudeležbo na dobičku nudim osebi, ki mi nudi bančno jam-st-o za že po povzetju prodano b'ago — do višine 150.000 Din. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra< pod cBrcz rizika«. 11220 3000 Din posojila iščem proti visokim obrr-stim. Ponudhe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 11224 Večje ključavničar, sko podjetje obstoječe iz delavnice, ko-vačnice, skladišča stanovanja z vrtom njivo in velikim sadnim vriom. in prostora aa tovarniško podjetje, blizu kolodvora, proda zaradi odhoda v inozemstvo Franjo Rau, Sevnica ob Savi. 10580 Lepa hiša v Celju enonadstropna. 6 sob, kuhinja, spodaj delavnica, 24 m skladišče, hlev, električna luč, vodovod, Din 240.000. Nova lepa eno-nadstr. vila z vrtom Din 180.000 in 250.000, 15 minut od Celja, lepa vi 2 stanov., poslopje, vrt in oral njive, 180.000 Din. Pojasnila daje K. Breznik. Celje, Dolgopolje. 11163 Lepo posestvo obstoječe iz niše s 3 sobami, hleva z gospodarskim poslopjem. 2 kozolcev, 2 kleti in svinjaka, v.-e v dobrem stanju, 30 mernikov posetve njiv. travnika za rejo 6 govedi, vinograda za 3000 litrov vina in velikega sadonos-nika, lepega bukovega in hrastovega gozda, 15 jo-hov zemlje, 25 minut od cerkve in postaje prodam Naslov v oglasnem oddeiku Jutrac. 11158 Kupim hišo najraje na prometnem kraju na Štajerskem, z dobro vpeljano špecerijsko ali mešano trgovino. Cenjene ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra> r Ljubljani pod šifro »Iliša 28«. 11189 "imuMLUJ^ Stanovanje 2 sobic, ali velike sobe. kuhinje in pritiklin, v mestu išče za čimpreje boljša vdova drž. uradnika, brez otrok Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mir in čistoča«. 10993 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kleti in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddel.k »Jutrac. 10995 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išče mirna stranka za 1. maj Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalen najemnik«. 11032 2 sob. kuhinie in pritiklin I natakarica Plat (po možnosti s kabinetu*).! PJ*' _P™f!aJa11^ išče mlad zakon-ki par v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka«. 11184 »Desa« Zakaj izostal sestanek v soboto? Prosim odgovor. — A. S. 11200 Autoprometna družba Pečnikar. VOZi\I BEB 5303 Štajerke! Mlad gospod želi znanja z damo lepe zunanjosti, i starosti do 23 let. iz ugled ne rodbine, katera bi lahko delala nedeljske izlete. Dopise s polnim na-lovom in po možnosti s sliko na ojlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Moto«. 11208 Delikateso z vinotočem z vsem inventarjem in zalogo, v sredini mesta in brez konkurence, odda za 8 let v najem M. Plane. Ptuj. 10984 Trgovski lokal lep in z izložbami, v sre-lini mesta oddam. Naslov bglasnem oddelku Jutra 11199 Mizar, delavnico ali pa samo orodje poceni oddam v najem. — Jančar. Smlednik. 11225 Ajdovo moko po 5 Din, fin zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30, fino moko št 0 iz banaSke pšenice po Din 4.30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik, Gorenj-ho V oglasnem oddelku «Jutra» je dvignite sledeča pisma: Akadelničarka 10023, A. M, Agilen 55, A K. 9898, Bo-dočnost-življenje, Blondin-ka-Crnka, Čolnarna. Cista ljubezen 10934, Čevljarski mojster 10337, Čedna 10632 Castor in Pollus, Cisto delo 10307. Dober plačnik, Daljša praksa 10953, Diskretno 10658. Dobra šivilja, Fre9S8. Konzern von Radiofabriken X. Kapital 150.000, Lepa bodočnost. Mirna pisarna. Mirna 855, Moderno, Moj brat Ives, Mirni dom. Me«sing-bett. Morje moje. Mesec maj, Mest c. Nujno 27, Na račun. National. NoMesa 30, Nizozemec 80, Nicht anonim. Najtežja zadeva, Neopažena sirota. Na obroke. Osebno sodelovanje, Onduler, Otrcška. Odkritosrčnost, Oskrbnik, Osamljen. Prijeten maj. Pekarna. Prodaja strojev, Pomlad 29. Pisalni stroj 10412 Pomlad R. M.. Potovanje, Solnčno stanovanje | Pron'i,,n.° pi^fo. Plačilna i —------ Platonov uce- Prehuja- joča narava. Prodajalka 19 Pono-na mladenka. Pred-natakarica. Periferija me-sla Lubljane. Pisarniška moč 53. Renauld, Romana 15, Resna zadeva 27. Razmnoževalni aparat. Sostanovalka 1001, Sreča 76, štajersko, šupa. Separira-no. Stranka brez otrok, Sigurno naložen, 2. september. Sladoled, Suho in lepo. Stanovanje v rili, Stalen najemnik. Sicurna eksistenca 200.000. Samotar. Stavbni ri-,ir. Soliden rentabilen. Snaga, Spomlad 15. Skrajna sila. Sobica 11079. S. D. D. 10810, SIo-venjgradec. Sladkega sena. Šolnino. Samostojna kuharica 10388, Stanovanje. Tovarniško podjetje 90. Trnove. 200. Tračnice, Takoj 150 Tir. T, Trgovsko pohištvo. Trije odrasli. 1'e-od-110 500. l:godna prilika, t pacje 73. Veliko, Voziček 28. Vsestranska praksa, \eli'c promet 1006G. Vestna kui arica. Zajamčena stvar, Zajamčeno. 7.!et 7792. Začetnica. Zaupanje 1. Zmožna 37. Zlato srce, Ženska 10961, '/aha. Žagar 10873. Žagar 40. 120. 102. 135. :W>. 40. 100. 5347, 2330. 65 ."'100. ,r>cevni. 2020, 2102, 10 11. izdaja 7940. Odhod Iz Sv. Jakob o. Savi 6-15 7-15 11-30 17-30 Prihod v Ljubljano 6-40 8-00 11-55 18-00 Odhod Prihod v Iz Ljubljane Sv. Jakob o. Savi 645 7-05 10-45 11-15 13-30 15-OJ 18-10 18-40 Ob nedeljah in praznikih vozi autobus« Odhod Iz Prihod Odhod Prihod v Sv. Jakob - Beričevo v Ljubljano lz Ljubljane Sv. Jakob - Beričevo 6-30 7-00 8-00 8-30 11-15 11-45 14-00 14-30 14-30 14-55 15-00 15-30 15-30 15-55 16-00 16-30 17-30 17-55 18-00 18-25 18-30 18-55 19-00 19-25 19-40 20-10 20-15 20-40 20-50 21-15 21-20 21-50 22-00 22-25 22-30 23-00 Ob nedeljah in praznikih se avtopromet pomnoži po potrebi izletnikov. Autoprometna družba PECNIKAR VOZNI RED oS> delavnikih Odhod iz Ig-Studenca Prihod na Škofljico 6-10 8-CO 13-00 17-10 6-25 8-15 13-15 17-25 Odhod iz Škofljice 6-27 8-17 8-22 13-17 13-20 17-30 Prihod v Ljubljano 6-50 8-40 8-45 13-40 13 40 17-50 Odhod iz Ljubljane 7-00 8-00 11-00 12.00 14-15 ln-15 Prihod na Škofljico 7-20 8 20 11-20 12-20 14-35 18-35 Odhod iz Škofljice Prihod v Ig-Sludenec 7-22 11.22 14-37 18-37 7-40 11-40 14-55 18-55 Vozili l*e 38.000— > 32.000— » 35.000.-» 40.000— > 50.000— > 32.000— > 27.000— > 19.000__ » 30.000— > 25.000— > 15.000— > 45.000— > 20.000— > 52.000— Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slab^arv^vanj^lajiepl^br^^« hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont ičetka za otroke, za dame (mehke ščetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo U Jugoslavijus Tvornice Zlatoiog, Maribor. Princeska Zvezdasta L. MIKUS Mestni trg št 15 Fvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — ZASTONJ Vam pošljemo ns ogled »no Številko ilustr. revij, »Domača prijatelj" in „Msš Obzor" Pišite dopisnico na upravo. Ljubljana Miklošičeva IS Kupujte „Zvezdanko"! lepa knjiga za naše malčke s 120 mičnlmi risbami o čud -žnih nrigodah male princeske. Stane samo Din 12.—, po pošti Din 13.—. Dajte otrokom nedolžnega veselja in dobre volje Knjige je dobiti v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici štev. 4. T2AJ3I0 = KODRASTE = LAS t dobite ? 5t-?anjem z naiim konstruiranim glavnikom. Cena 35 Din. Krasni vrstni bodic IZ BISEROVINE 45 cm dolžine. 7. zakiopcem iz pravega sreba 45 Din. Denar po.-lati Poštni hra nilniei v Zagrebu, rat^un broj 36.053 — »Petrico«. Zagreb, Meduličeva ul. 16. ŽIMNICE matrace). post«lme aaretc ielein« oottftlj. ;«loitjlv» itoman«. divao. i, taktni šk» 'tdelkf nad' oaii-^n-i^ Rudolt Radovan tapetnik revmatizma, protira osvoboditi? trganje io in prodna. V Hočete se Ii svojega Trganje in bodenje v udih in sklepih, otečeni udie, skrivljen« roke in noge. bodenje v raznih deiih telesa, celo slabost oč; so često posledice revmatizma katerega je treba odstraniti, ker sicer bolezen vse bolj napreduje. Jaz vam nudim zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in :z!o5enje. to-rej ne takozvani univerzalni ali tajni lek, nego produkt. ki ga nam oud; sama mati narava za blagor trpečega človeštva. Dam vsakomur brezplačno poskušnjo. Pišite mi takoj, pa dobite iz mojih, v vseh deželah obstoječih skladišč poskušnjo zajedno i >->učno razpravo. Sami se boste itverili o neškodljive si: tega sredstva in njegovem naglem delovanju. AUGUST MARZKE, Berlin - Wilmersdorf Bmchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 19. lugciiHmat^J^ jI m ni po cerii zato pa jfa kruh v in pecivo iz nie nencidkrnliivci« Urejuje Davorto Ravljta Ud.ja M ^zorcij «J.tra» Adoll Ribuik«. L* NWno tiskamo d. 4 kot tiskamarj. Franc JezerSek Z* inser.tni del j« odgovoren \lojzij Novak. Vsi v Ljubljani