^la&ma ? £b?ovfnf. Leto XV.) štev iS8 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt.lL _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, petek 1}. julija 1934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ostrejši kiirz v Avstriji Avstrijski zvezni kancelar dr. Engel-tert Dollfuss je po burni torkovi nočni seji vlade predložil zveznemu predsedniku dr. Miklasu demisijo celotnega svojega kabineta, že v sredo dopoldne pa je sestavil novo vlado, ki predstavlja temeljito rekonstrukcijo bivšega kabineta in "obenem tudi važno reorganizacijo posameznih resorov. Najvažnejša lzpre-rtiemba obstoja vsekakor v tem, da je dr. DolOfuss združil v svoji osebi vse resore, M jim je poverjeno vzdrževanje in čuvanje reda in miru v državi, s čemer je clobil v svoje roke vso ekseku-tivno in materialno moč države in postal naravnost neomejeni diktator v notranji in zaman ji politiki Avstrije. Njegova desna roka v novi vladi je major Emil Fey, ki je kot minister brez portfelja prevzel agende novo ustanovljenega komisariata za zatiranje državi nevarnih pokretov, podkancelar pa je vodja heimwehrovcev grof Ernest Riidiger Starhemberg. S sedanjo rekonstrukcijo je dal Dollfuss svoji Vladi torej še radikalnejše obeležje; njeno geslo je neizprosen boj z vsemi sovražniki in nasprotniki njegove domovinske fronte, ali kakor pravi on sam, popolno in končno uničenje zadnjih ostankov državi sovražnih gibanj. Mišljeni so pri tem seveda v prvi vrsti hit-lerjevci in pa socialni demokrati, ki so kljub krvavi zadušitvi njihovega februarskega revolucionarnega odpora proti [kršitvi ustave in kljub razpustu njihove stranke še vedno faktor, s katerim je treba računati. Da se dr. Dollfuss prav resno pripravlja za odločilno borbo rxxsebno z narod-aiimi socialisti, dokazuje tudi imenovanje dosedanjega avstrijskega poslanika y Berlinu inž. Štefana Tauschitza za državnega tajnika za zunanje zadeve, ki predstavlja nedvomno očitno demonstracijo in protest proti dosedanji politiki Hitlerjevega režima v Nemčiji napram Avstriji, zlasti proti podpiranju narodno socialističnega terorizma. Tudi sicer je trenutek za Dollfussa silno ■ugoden zaradi znanega krvavega 30. junija v Nemčiji, M je silno oslabil udarno bojevit ost avstrijskih hitlerjevcev. Kljukasti križ v Nemčiji ima sedaj dovolj skrbi z notranjim položajem, tako da bo ■mora' vsaj začasno zanemariti avstrijsko fronto. Tudi vedno preteča opasnost avstrijske legije je pomaknjena precej daleč od avstrijsko-nemške meje v severno Bavarsko. Dollfuss je začutil,^da se je pritisk na zapadni meji zmanjšal, zato huče porabiti presledek in udariti po pristaših kljukastega križa, preden si Islednji zopet ne opomorejo. Ti večni boji v Avstriji so na vse zadnje vendarle notranja zadeva avstrijskega prebivalstva, vendar pa se nam ob vsem tem vsiljuje misel, da so Nemci in Avstrijci zagazili v zagato, iz katere skoroda ni izhoda, ako se iskreno in brez ovinkov ne odpovedo svoji tradicionalni politični zablodi, obstoječi v neizprosnem sovraštvu do Slovanov. Ves povojni čas se meče Dunaj kakor riba na suhem iz ene sikrajnosti v drugo, pri tem pa ne more pozabiti, da je nekdaj brezobzirno tlačil milijone slovanskega živi j a, na njegovih žuljih živel v blagostanju ter se objestno in kruto norčeval iz njega. Nekdanja politična moč Dunaja je nepovratno utonila v preteklosti; isto pot je šlo blagostanje, pač pa je Avstrijcem še vedno oscal spomin na prejšnje lepe čase in vidijo v osvobojenih narodih se vedno manjredna ljudstva, ki so storila strašen greh s tem, da so se rešila nemške nadvade. Razen tega dunajski politiki očividno bolj prija vloga rimskega priveska, nego pridružitev k Mali antan-ti, kjer bi bila Avstrija enakopraven član v krepki mednarodni zvezi. Iz te njene pogrešne zunanje politike izhajajo tudi vse njene težave v notranjosti države. S preosnovo avstrijske vlade se po vsem videzu začenja nova doba ogorčenega notranjega boja. Nova Dollfussova vlada je odločena braniti sebe in obstoječi režim z najstrožjimi ukrepi in je zato razširila smrtno kazen na celo vrsto deliktov. Objektivni opazovalec pa seveda ne more mimo dejstva, da sta ravno Dollfuss in Fey ona dva moža, ki sta ex offo uvedla sistem nasilnega, in krvavega obračunavanja s sodržavljani - političnimi nasprotniki. Ravno ta dva pa bosta tudi v bodočem boju imela v rokah vso moč in vso državno eksekutivo. kar gotovo ne more vplivati pomirjevalno na ljudstvo. Dolga desetletja je Dunaj s svojimi spletkami sejal nemire in spore po našem jugu; odkar pa so spletkarjem naši kraji zaprti, se vrši pogubno delo v ožjem obsegu na ozemlju okleščene Avstrije, učinek pa je isti. Nemiri, beda in atentati ne prenehajo. Brez vsakršna zloradosti lahko ugotavljamo: Dunaj je deležen sedaj sam vsega onega zla, ki ga je v prošlih časih uporno vzdrževal med slovanskimi podložniki. Nova pota in cilji Bolgarije Veliki govor Simona Georgijeva o smernicah nove notranje in zunanje politike Bolgarske: na znotraj zakonitost, red in mir, na zunaj prijateljsko sodelovanje - Dobri odnošaji z Jugoslavijo - Bolgarija za balkanski sporazum Madžarska trgovinska pogajanja Budimpešta, 12. julija, n. Vlada je sklenila, da bo prihodnji mesec pričela pogajanja s Poljsko in Rumunijo zaradi zaklju-čitve novega trgovinskega sporazuma. Sofija, 12. julija AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Predsednik vlade Ki-mon Georgijev je imel danes v nabito polni dvorani gledališča velik političen govor, ki so ga v vsej državi pričakovali z največjo napetostjo. Razen mnogoštevilnih poslušalcev v dvorani sami so govor poslušale tudi velike množice prebivalstva, zbrane pred zvočniki v raznih krajih mesta. Predsednik vlade je v začetku svojega govora obrazložil žalostni položaj, v katerem je bila država tik pred izpremembo vlade meseca maja. Edina pot za preprečitev katastrofe, ki je grozila Bolgariji je bila sestava nadstrankarske vlade. Ker posamezne stranke in skupine niso imele dovolj čuta dolžnosti in se niso mogle sporazumeti zastran sestave takšne vlade, je pokazala bolgarska vojska, kjer je bila ljubezen do domovine zmerom večja od vseh drugih momentov, da ima dovolj moči, da more popeljati narod v smer, ki drži k obnovi in blagostanju. Vladar je odobril i« brez pridržkov podprl ustanovitev nove vlade in njene sklepe. Vzajemno sodelovanje med krono in vlado je že samo po sebi presekalo vse zlobne pripovedke, ki s0 se začele takrat širiti. Novi sistem ima predvsem namen preurediti državo na temelju načela čvrste, avtoritativne in strokovne vlade ter parlamenta, sestavljenega iz zastopnikov glavnih činiteljev gospodarskega in kulturnega življenja in predstavnikov posameznih poklicev. Parlament bo ne samo politično zastopstvo, temveč bo hkratu tudi služil kot korektiv, če bi se morebiti križali interesi posameznih gospodarskih skupin. Takšen parlament bo mogel pravilneje in z večjim poznavanjem stvari ter popolneje presojati tudi v vseh političnih in splošnih nacionalnih vpraša- njNa socialnem polju, bo vlada posvetila posebno pozornost kmetskemu življu ter interesom gospodarsko slabših slojev mestnega prebivalstva. V gospodarski politiki bo vlada delala za pomirjenje stanovskih nasprotij. V daljnem poteku svojega govora je predsednik vlade popisal delo nove vlade od prihoda na oblast pa do danes. Poudaril je važne reforme na polju upravne razdelitve države, komunalne ureditve, javnega pouna, sodstva in financ, ter naglasil, da se je po zaslugi teh reform že v tekočem proračunu dosegel prihranek 47« milijonov levov. Reforme se bodo nadaljevale, dokler se popolnoma ne izvede program, ki si ga je zadala sedanja vlada. V zaščito varnosti in zakonitosti ter miru in reda v državi, je nova vlada odločno nastopila zoper nekatere ne činitelje, zaradi katerih redna drzavna oblast ni mogla v nekaterih krajih države, kjer so se dogajale mnoge nezakonitosti, redno funkcionirati. Ta nasilja niso bila samo škodljiva miru invarnositi v^ temveč so ogražala tudi ugled države v inozemstvu. Vlada jo obnovila avtoriteto države »n okrepila svoj ugled z obnovo reda v teh krajih in z razpustom velikih revolucionarnih organizacij ter z zaplembo orož-ja, ki so ga nekateri nezakonito spravljali in kupičili. Pri izvajanju tega svojega program je vlada ukinila obsedno stenje v petriškem okrožju in razpustita makedonsko revolucionarno organi zacijo ter zaplenila vse orožje te organizacije. Dotakniti se moram sramotne m žalostne SSSosti Bile so po cele pokrajine, kjer ?e Wla državna suverenost zgolj fikcija. Po «nfifekih ulicah so dan za dnem ubijali lju-M Celo "ako daleč smo prišli, da so opu-si'H revolvTrje in začeH pobijati ljudi s ka-rabinkami strojnicami in bombami. Spom-Ste se ^mo kako se je komaj sto metrov od Sobranja^ tik pred vrati dvora vršila prava bitka. Spomnite se nasiln.h ugrabitev bolgarskih državljanov. V inozemstvu S zaradi tega gledali na nas kakor na manj vredno ljudstvo in smatrali našodrzavo^ deželo vsakdanjih umorov. Onemoglo prebivalstvo je brez moči gledalo ^ sramotne prizore v prestolnici in v vsej državi. Z apa-fiio je opazovalo neaktivnost bivše državne oblasti. Vlada je razgnala notranjo makedonsko revolucionarno organizcijo^ in priborila av+oriteto zakonu v vse, državi. Da doseže ta svoj cilj, je vlada postavila nove organe v petriškem okrožju in zaplenila orožie notranje makedonske revolucionarne organ?7aci'e. Pri tej priliki je zaplenila 81.938 pušk, 47 strojnic, ^ revolverjev 15 avtomatskih pušk. 36 granat, 7767 bomb m 701.308 naboiev za puške. Te vladne ukrepe je z vesel iem pozdravilo vse prebivalstvo petriškega okraia. V tem, da je ta okra i prišel pod državno avtoriteto je tamkajšnje prebivalstvo videlo svojo drugo osvoboditev Množina v petriškem okraiu zaplenjenega orožja dokazuje, v kakšni nevarnosti je bila naša država, zlasti glede na londonski pakt o definiciji napadalca. Preden je prešel na zunanjo politiko, je predsednik vlade Georgijev še enkrat kratko resumiral program vlade na vseh poljih javnega življenja. O zunanji politiki je delal, da pozna složna in urejena Bolgarija" samo eno zunanjo politiko, to je tisto, ki more koristiti narodu. Vlada ve, da si bolgarski narod predvsem želi miru. Bol-garija je v preteklosti že nekajkrat doživela nesrečne vojne, zato so njene želje danes daleč 0d vojn in jo vodi izključno samo neomajna politika miru. Ta politika za nas ni puhla fraza, temveč prava življenjska potreba. Bolgarski narod noče niti slišati o kakšnih pustolovščinah. Globoko je prepričan, da more njegovim življenjskim interesom ustrezati le politika miru. S takšno politiko b0 Bolgarija ustvarila ozračje prijateljstva in medsebojnega zaupanja med seboj in drugimi državami, to ozračje bo rodilo mnogo ugodnih posledic ter pripomoglo k ureditvi tudi najtežjih vprašanj, kakršnih je brez dvoma tudi v bolgarski zunanji politiki. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da Je vse Inozemstvo pravilno ocenilo miroljubno in lojalno bolgarsko politiko. Preobrat 19. maja ni samo izpremenil stališča inozemstva do nas, temveč je nasprotno še bolj okrepila zaupanje ki ga Ima inozemstvo v našo lojalnost. Zakaj ta izprememba je le še utrdila prepričanje, da smo dejansko miroljuben narod in sposobni za vztrajanje v tej smeri. V tem pogledu mi je mnogo do tega, da Izrečem zahvalo velesilam, ki so brez razlike pravilno presodile najnovejše dogodke na Bolgarskem. Prepričan sem, da so tudi v vseh drugih državah našo politiko sporazuma sprejeli z zadovoljstvom in z zaupanjem. Odnošaji z Jugoslavijo in balkanski pakt * * •« _ : i. dumiiniia ca 73 r4fwn i i i. Bolgariji je kajpada največ do tega, da zboljša odnošaje s sosednimi državami. V tej smeri so se dosegli že nekateri stvarni uspehi. Bolgarija pa vzdržuje prijateljsko razmerje tudi z drugimi državami in bo vlada vse storila, kar je v njenih močeh, da še bolj okrepi te odnošaje, v katerih vidi dragoceno poroštvo za kulturno in gospodarsko sodelovanje. S posebnim zadovoljstvom moram nagla-siti, kako naglo in uspešno so se konec maja t. I. končala pogajanja med Bolgarijo in Jugoslavijo o trgovinski pogodbi in veterinarski konvenciji. T0 dejstvo dokazuje, kako lahko se dado urediti pereča vprašanja, če se rešuje v atmosferi sporazuma in medsebojnega zaupanja. Bolgarija je prepričana, da bodo tudi ostala, še viseča vprašanja med Bolgarijo in njenimi sosedi prav tako uspešno urejena, kadar se bo začelo o njih razpravljati. Lahko rečem, da so odnošaji z Jugoslavijo dobri, toda na obeh straneh si še nadalje prizadevamo, da jih izboljšamo ln poglobimo. Jugoslavija predstavlja za nas glavnega soseda, s Katerim moramo živeti v ka. najboljših od-nošajih, ne samo zaradi tega, ker so naši gospodarski interesi skupni, med seboj tesno povezani in se medsebojno izpopolnjujejo, marveč še prav zaradi tega, ker smo si sorodni po krvi in jeziku. Tudi od- nošaji z Grčijo in Rumunijo so zadovoljivi, upam pa, da se bodo v kratkem še bolj izboljšali. Z iskrenim zadovoljstvom moram tudi ugotoviti, da goji ves naš narod najboljše simpatije do turškega naroda in gledamo z zaupanjem v razvoj moderne Turčije. Kakor se razvijajo razmere na Balkanu v novejši dobi, moram izjaviti, da Bolgarija odobrava balkanski pakt. Vlada bo v svojem bodočem delu iskala pota in sredstva, da tudi Bolgarija pripomore po svojih najboljših močeh k okrepitvi miru na Balkanu, ker se zaveda, da bo s tem najbolje služila svojemu narodu in svoji državi. Ob koncu svojega govora Je predsednik vlade poudaril zvestobo do Društva narodov. Ime In poslanstvo te vzvišene mednarodne ustanove, je poudaril med drugim predsednik vlade, sta v našem narodu zmeraj zbujali občutek zaupanja in nade. To spoštovanje do Društva narodov in njegovih statutov nas je tudi vodilo pri določitvi našega stališča nasproti baikansKe-mu paktu. Georgijev Je zaključil svoj govor z na-glasitvijo vero Bolgarije v mednarodno pravico. Govor predsednika vlade so na več mestih prekinile dolge in navdušene ovacije mnogoštevilnih poslušalcev. Sprava ali brezobziren boj Pravo ozadje izprememb v DolKussovi vladi: Sporazum z Nemčijo ali uničenje hiHenzma Dunaj, 12. julija, d. »Neues Wiener Tag-blatt« objavlja obširen komentar o pre-osnovi Dollfussove vlade, v katerem pravi med drugim: Preosnova Dollfussove vlade pomeni predvsem novo koncentracijo obrambnih sil proti zločinskim napadom hitlerjevcev. Pri najmilejšem tolmačenju pa se vsekakor more reči, da kažejo ti zločini na enotno organizacijo in podporo iz Nemčije. Tudi po 30. juniju ni bilo nobenega znaka, da hočejo na odgovornih mestih v Berli: nu ustaviti to komitsko vojno. Ce se to n. zgodilo, moramo sklepati, da manjka dobra volja kar je vsekakor žalostno, vendar pa dejanskemu stanju odgovarjajoča ugotovitev. Sedaj je poslednja ura za sovražnike države vseh barv, da se spametujejo, kajti po tej izpremembi v Avstriji ni nobenega dvoma več, da se bo sedaj pričelo brezobzirno zatiranje nevarne mafije. Lato jamči združitev vse varnostne službe pod vodstvom zveznega kancelar ja in zato jamči tudi ojačenje soudeležbe heimwehro>v-skega pokreta v novi vladi. Tudi danes goji avstrijsko prebivalstvo iskreno željo, aa bi došlo do mirne poravnave, toda Avstrija je storila vse, kar more voditi do tega cilja. Več ne more storiti; besedo imajo sedaj drugi. Prelom ali zbližan je? Dunaj, 12. julija, n. Nemški poslanik dr. Rieth, je danes nastopil svoj poletni dopust, na katerega bi moral oditi po prvotnem načrtu šele 1. avgusta. Domnevajo, da se dr. Rieth ne bo več vrnil na svoje mesto, in da bo njegove posle izvrševal odpravnik nemškega poslaništva. To naj bi bil odgovor na enak postopek avstrijske vlade, ki je svojega berlinskega poslanika Tauschitza sprejela celo v vlado, dočim vodi posle avstrijskega poslaništva v Berlinu neki po; slaniški svetnik. Nemška vlada ne misli imenovati novega poslanika na Dunaju, dokler ne bo avstrijska vlada izpopoinila izpraznjenega poslaniškega mesta v Berlinu. Praga, 12. julija, d. »Prager Tagblatt« poroča glede na preosnovo Dollfussove vlade. da mesto avstrijskega poslanika v Berlinu bržkone ne bo kmalu zasedeno Na drugi strani trdijo, da bo imenovan za poslanika v Berlinu dosedanji avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, ki ga smatrajo za najprimernejšega posredovalca za vzpostavitev normalnih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Vsekakor je po mnenju lista značilno, da je prišlo do preosnove vlade pred odhodom zveznega kancelarja dr. Dollfussa in podkancelar j a Starhemberga v Ricnione k Mussoliniiu Odločitev, kdaj bo sedanji zaupnik avstrijske vlade v Rimu zapustil svoje mesto ter prevzel važ- nejšo vlogo posredovalca v Berlinu, bo bržkone padla na sestanku v Riccionn. Hitlerjeve! ne bodo popustili Praga, 12. julija, d. »Prager Presse« pl-Se glede na preosnovo Dollfussove vlade, da je malo verjetno, da bi se razmere med Avstrijo in Nemčijo kaj zboljšale. Kljub vsem nasprotnim vestem avstrijska vlada ne bo kmalu zasedla poslaniškega mesta v Berlinu, ki je bilo izpraznjeno z odpoklicem poslanika inž. Tauschitza. Oslabljena popularnost bo Hitlerja še bolj ovirala, da bi se odrekel podpori avstrijskih narodnih socialistov. Zato sme prav sedaj njihov vodja Frauenfeld v Monakovem zopet po radiu razširjati svoje brezvsebin-ske Urade in zato se zbirajo tudi ostanki avstrijske legije ob bavarski meji. Novi državni pod tajnik v avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve Tauschitz se je prelevil iz nemškega nacionalca v ogorčenega nasprotnika narodnega socializma. Vpliv zadnjih pristašev sporazuma s Hitlerjem, kakor na primer iz vlade izstopivšega prosvetnega ministra Schuschnigga, je bil znatno reduciran. Izstop kneza Schonburg-Hartensteina iz Dollfussove vlade je še bo?j zmanjšal upe legitimisrtov, ki so bali poklicani že prej v zgolj društveno udejstvova- nje. Namen preosnove DoUfussove vlade je boljša organizacija vladne politike pod vodstvom zveznega kancelarja, izvršitev posebne policijske naloge za pobijanje terorizma. prevzem Landbundovcev pod vodstvom Scibumija v vladno fronto ter izvedba nove ustave, kar pomeni odpoved narodnim socialistom ter njihovim notranjim m zunanjim pokroviteljem. Prva seja nove vlade Dunaj, 12. julija, g. Danes dopoldne se je no\'o sestavljena zvezna vlada sestala na prvo sejo, na kateri se je bavila s tekočimi zade\'ami. Razpravljala pa je tudi o nekaterih zakonskih ukrepih, s katerimi želi doseči popolno iztrebljenje narod no-socialističnega terorja. Med drrgim se pripravlja zakonski osnutek, ki ne bo določal smrtne kazni samo za vse one. ki bodo aktivno sodelovali pri atentatih z bombami, temveč tudi za vse one, pri katerih bodo organi javne varnosti našli razstrelji-vo. Ob uvel javi jen ju tega zakona namerava vlada določiti kratek rok, v katerem bodo lahko vsi, ki skrivajo kako razstreljivo, odali vse to nevarno blago, ne da bf bili kaznovani. Novi šef državne hrambe Dunaj, 12. julija. wk. Na predlog zveznega kancelarja dr. Dollfussa je zvezni predsednik Miklas imenoval poveljnika IV. brigade v Linzu generalmajorja Viljema Zechnerja za državnega podtajnika ministrstva za narodno sobrambo. Novi državni tajnik je bil danes" zaprisežen istočasno Z državnim ^odtajnikom Tauschitzem. General-major Zechner je po rodu iz Transilvanije. Med vojno je bil sprva v in-tendantski službi, pozneje pa se je javil sam za službo na fronti, kjer je služil kot stotnik v bivšem koroškem pešpolku št. 7 in raznih drugih oddelkih na raznih frontah. Po vojni je stopil v vrste koroških borcev, leta 1925. je bil imenovan za poveljnika bataljona v Braunauu, pozneje za poveljnika alpinskega polka v Linzu, leta 1931. pa je bil dodeljen IV. brigadi, kjer je lani prevzel poveljstvo in postal gene-ralmajor. Atentati se nadaljujejo Dunaj, 12. julija, n. Včeraj zvečer je bil izvršen atentat na avtobus, ki je stal pred neko gostilno, pri čemer sta bili dve osebi hudo. dve pa lažje ranjeni. Avtobus in gostilna sta bila znatno poškodovana. Narodno socialistični atentatorji so bili prijeti kmalu po izvršenem dejanju. Londonski in pariški komentarji London, 12. julija, d. »Times« spravljajo preosnovo Doilfussove vlade v zrvezo s položajem avstrijskih narodnih socialistov, ki so ga zadnji dogodki v Nemčiji oslabili. List prisoja v ostalem majorju Fevu brezobzirno energijo pri zatiranju terorističnih dejanj. Ob koncu izjavlja, da spada Dollfuss vsekakor med najbolj pogumne in odločne politike. Pariz, 12. julija, d. Listi označujejo preosnovo avstrijske vlade kot ojačenje državne oblasti in kot novo jamstvo za ohranitev evropskega miru. >Temps« piše: Ukrepi proti dogodkom v Nemčiji se čutijo v Avstriji v največji meri, kajti avstrijska vlada je odgovorila na grožnje avstrijskega, emigranta Fraunfelda s svojo preosnovo, ki ima namen združiti vse sile za pozitivno obrambo proti terorju. Izpremembe so na novo ojačile Doilfussove postojanke. Kaka izprememba avstrijske zunanje politike se ne more pričakovati. »L' Information« piše: Glavna značilnost nove Dollfussove vlade je v tem, da kaže povečano voljo za onemogočanje narodno socialistične agitacije. Uradniške redhrkcije v Franciji Pariz, 12. julija. AA Na seji ministrskega sveta je vlada v izvajanju svoje defla-cijske politike podpisala odlok o novih prihrankih 152 milijonov frankov z redukcijo 10.300 nameščencev pošte m brzojava. Suša v Franciji Pariz, 12. julija, n. V zadnjem času Je zaradi silne vročine nastala po vsej Franciji huda suša. V predmestjih Pariza so zabeležili v senci temperaturo 33.6 stopinj. Voda Seine meri v Parizu 25.5 stopinj Celzija- Pretekli torek so porabili v Parizu 861.000 kubičnih metrov pitne vode. V Parizu sicer ne preti pomanjkanje vode, vendar pa se čuti njneno pomanjkanje že v mnogih predelih Francije. Smrtni Najnovejši izum Nikole Tesle — V eni sekundi je mogoče v okrožju 90 km ubiti vsa živa bitja London, 12. julija- p. Reuterjev urad poroča iz New Yorka. da objavlja celokupni ameriški tisk kot največjo senzacijo vest o najnovejšem izumu jugosiovenskega rojaka, znanega učenjaka in izumitelja Nikole Tesle. Nikola Tesla sam je dal ameriškim novinarjem izjavo, ki ie zbudila ogromno senzacijo, pa tudi silno razburjenje. Tesla je namreč izumil najnevarnejše in najhujše morilno orožje, ki bi moglo postati strah in trepet človeštva, ako bi se začelo uporabljati v vojne s vrhe. Posrečilo se mu je sestaviti aparat, ki more z malega, skritega prostora razširjati v velike daljave tako zvane smrtne žarke. To so neke vrste radiovalovl silne kapacitete, ki v eni sami sekundi labko na daljavo 90 km uničijo vsa živa bitja od človeka pa do najmanjše žuželke. S pomočjo teh žarkov je mogoče v eni sekundi na mestu ubiti 100.000 vojakov, pa na) bodo skriti še za tako močnimi in silnimi zakloni. Obrambe proti temu straho- vitemu orožju ni- Valovi so seveda nevidni in neslišni in nihče ne more ugotoviti njihovega pravca, razpošiljajo pa se lahko hkratu na vse strani. Tudi angleški tisk posveča temu strašnemu izumu največjo pozornost in naglasa, da človeški genij ni še nikdar iznašel bolj nevarnega in bolj uspešnega morilnega orožja. Država, ki bi razpolagala s to Teslino tajnostjo, bi mogla mirne duše napovedati vojno vsemu svetu, a bi gotovo ostala zmagovalec in bi lahko postala gospodar vsega sveta. Toda Nikola Tesla je takoj pomiril javnost ter izjavil, da noče postati drugi Nobel in da svojega izuma ne misli nikomur prodati, najmanj pa v vojne svrhe. Pač pa ga bo poklonil Društvu narodov pod pogojem, da ta ugledna mednarodna institucia v vsakem pogledu jamči, da se ta izum ne bo nikdar uporabil v vojne svrhe. marveč, da bo služil zgolj znanstvenim namenom. Se! senata Na včerajšnji seji je senat odobril zakon o državnem računovodstva in zakon o pravobranilstvu, danes pa je v razpravi zakon o mestnih občinah Minister dr. fCraine? o poslanstvu JNS JNS je nositeljica politike duhovnega in moralnega ozdravljenja ter gospodarske in socialne obnove države — Obračun z demagogi in dešetisti Beograd. 12. julija, p. Senat je imel ds-uea dopoldne sejo. na kateri je razpravi jnl o zakonih, ki Jah je nedavno sprejela Narodna skupščina. Brez debate je bila najprej odobrena konvcncija, sklenjena z Ita-lao v smislu rapallske oogodbe glede ureditve razn+h merleebojnih davčnih vprašanj. Sledila nate daljša razprava o zakon- skem predlog j o državnem računovodstvu. Poročevalec odbora, senator Svetozar T<>-mit. je pedal o zakonskem predlogu obzirno poročilo, v katerem je naglasil, da ima sicer predloženi zakon nekatere nedostat-ke, da pa -jih odtehtajo, mnoge dobre strani in priporoča zaradi tega njegov sprejem. Finančni minister dr. Milorad Djordjevie je v enournem eksj>ozeju obrazložil namen in pomen tega zakona, pojasnil niegove glavne principe in podčrtal velike koristi za urejeno državo gospod a rgtva in. finance. V imenu opozicije je nato govoril dr. Stanko Š veri juga. k? je izjavil, da bo iz političnih ozirov glasoval proti zakonu, da ua pozdravlja sprejetje zakona, ker bo. s tem London, 12. Julija-, p. Reuterjev urad poroča, da ie berlinska tajna politična policija v zadnjem času preprečila več poiz-kušenib atentatov na Hitlerja. Tudi včeraj so odkrili skupino atentatorjev, ki so nameravati s peklenskimi stroji napasti Hitlerja in ga ubiti. Na podlagi nekega anonimnega pisma je policija napravila hišno preiskavo v označeni hiši v nekem berlinskem delavskem predmestju. Ko je policija prišla pred dotično hišo, je našla vrata zaklenjena. Preden so vrata vlomili, so atentatorji, ki so bili baš takrat zbrani, pobegnili preko vrta in izginili iz Berlina. V hiši je našla policija dva že izgotovljena peklenska stroja in večjo množino razstreliv. Razen tega ie našla seznam atentatorjev. Kljub temu, da so bile takoj brzojavno obveščene vse obmejne oblasti, se je atentatorjem posrečilo pobegniti na švicarsko ozemlje, kamor je po informacijah Reuter-Jevega urada res tudi prispelo 7 beguncev Iz Nemčije, ki so se izdajali za člane napadalnih oddelkov. Policija ie ugotovila, da Je bilo v to zaroto zapletenih sedem oseb, med njimi dva hltlerjevca, dva socialista ta en komunist. Iz tega tudi sklepajo, da delajo nasprotniki režima roko v roki in da postajajo tla v Nemčiji vsak dan boli vroča. Hitler obolel Berlin, 12. julija p. Čeprav vladni krogi skrbno prikrivajo, so vendarle prodrle v javnost vesti, da je Hitler resno obolel. Dogodki zadnjih dni, zlasti pa vedno večje težkoče. ki se pojavljajo tako v notranji kakor v zunanji politiki, ki pa jih spričo odpora celo v vladi sami ne more uspešno rešiti, so Hitlerja živčno docela potrli, tako da je mora! oditi v sanatorij. Zatrjujejo z vso gotovostjo, da Jutri ne bo prišel na sejo državnega zbora, marveč bo njegovo Izjavo prečita! njegov namestnik Hess, dočim bo imel glavni govor pruski ministrski predsednik G5ring. Hitlerjeva »mrtvaška četa" Pariz, 12. julija, p. »Pariš Soir« poroča iz Curiha, da so v tamošnjih krogih sedaj na podlagi izpovedi nemških beguncev ugotovili, kdo je odredil in izvršil j usti Akacije o priliki junijskih dogodkov. Nemška vlada skuša podrobnosti o tem na vse načine prikriti, vendar pa je stvar prišla v javnost V narodni socialistični stranki obstoja posebno vrhovno strankino razsodišče, čigar naloga je paziti na moralo vodilnih članov stranke. Predsednik tega sodišča je Walter Buoh, ki ima v tem svojstvu pravico Izrekati smrtne kazni in mora tudi skrbeti za njihovo izvršitev. V to svrho mu je pri-deljena posebna četa. ki šteje 100 najzanesljivejših članov. To četo nazivajo »mrtvaška četa«. Člane te čete je izbral Pariz, 12. julija, d. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo francoski zunanji minister Barthou bržkone že prej posetil Rim, kakor pa je nameraval. Francoska vlada bo še v tem tednu sklepala o njegovem potovanju ter se more pričakovati, da bo Barthou že ob koncu julija odpotoval v Rim namestu v oktobru, kakor ie bilo prvotno nameravano. Vzrok za pospešenie Barthoujevega obiska v Rimu se mora po mnenju političnih krogov iskati v londonskih razgovorih, k| so pokazali, da bo angleška vlada ohranila tako napram nameravanemu sredozemskemu paktu kakor vzhodno-evropskemu varnostnemu paktu dobrohotno nevtralnost. Rim, 12. julija. wk. Barthou in Mussolini se bosta gotovo sestala letos, toda točen dan sestanka še ni določen, ker je treba predvsem razčistiti nekatera nerešena vprašanja med Italijo in Francijo, med njimi' najbolj važna glede koloDiii. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" ustreženo mnogim željam gospodarskih krogov Ln izpolnjena velika praznina v organizaciji naloga državnega gospodarstva. Pri nato sledečem glasovanju je bil zakon o državnem računovodstvu v načelu in podrobnostih odobren Po kratkem odmoru je prišel v razpravo zakon o državnem oravobranilstvii. Poročilo odbora, ki je zakon proučil, ie podal senator dr. Ravniliar. Za njim je finančni minister dr. Djordjevič pojasnil glavne določbe zakona, ki is bil nato soglasno odobren. Seja je bila nato ob 13. zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je zakon, c mestnih občinah Ser.at bo zato imel jutri dopoldne in i>o-poldne sejo, tako da bo zakon že jutri wrv jel. Ob koncu bo eenat razpravljal še o poročilu imunitetnega odbora, nakar bo pomladansko zasedanje senata zaključeno in bo tudi eenat odšel na parlamentarne do-čitnice. šef vratislavske policije Hemes, ki je postal pri junijskih dogodkih ena prvih žrtev. Walter Buch ima v tem svojstvu neomejen delokrog in je v izrekanju smrtnih obsodb docela suveren. V hitlerjevskih vrstah so mu zaradi tega nadeli ime »orni krvnik«. V/alter Buch je tudi o priliki dogodkov 30. junija izrekel vse smrtne obsodbe in skrbel za- njihovo izvršitev. Kardinal Faulhaber proti Hitlerjevemu režimu Monakovo, 12. julija. g. Monakovski nad'škof kardinal Faulhaber je imel v stolnici v Banibergu pridigo, v katerj je prece-i ostro nastopil proti Hitlerjevemu režimu. Nadškof je izjavil, da more cerkev podpirati samo eno avtoriteto, ki temelji na zdravi morali. Cerkev hoče pomagati, vsem ljudem, ki so v stiski, mora ra nastopiti proti temu, da bi se samomori slavili kot junaštva. Ta izjava je očividna polemika z uradno ugotovljenim dejstvom, da so jetnikom z dne 30. junija položili v celice revolverje. Kardinal je govoril tudi o pogubnem vplivu odločilnih krogov med katoliško mladino, ki jo hočejo odtujiti od staršev in j-o pozivajo k izdaji svojih rodbin. S tem je menil nadškof vplivanje na one otroke, katerih starši n'so znani kot narodni socialisti. Pred preosnovo nemške vlade Berlin. 12. julija, p. V tukajšnjih političnih krogih vzdržujejo kljub uradnimi de-mantijem vesti, da so trjje ministri Hitlerjeve vlade, ki niso člani narodne sociall-stčine stranke, podali ostavko, in sicer gospodarski minister Schmidt, finančni minister Sohvveriu-Crossigkh ter prometni minister Riibenach. Hitler prvotno nj hotel sprejeti njihove ostavke in jim je zagroziJ z aretacijo, toda vsi trije ministri so se obrnili na predsednika republike ki mu sporočili, da po dogodkih 30. jun;ja ne morejo več nositi odgovornosti za finančni in gospodarski položaj, v katerega je prive-del Hitlerjev režim državo. Spričo tehtnih razlogov, ki so Jih navedli v svoji pred-stavki, Hitler njihovi ostavki nI mogel več ugovarjati in jo je Hindenburg sprejel. Ostavka pa bo objavljena šele pozneje, ko bo, kakor računajo, izvedena rekonstrukcija vlade, kar se bo po mnenja političnih krogov zgodilo v najkrajšem času. Angleži za nemške intemirasee London, 12. julija. AA. Mnogo britanskih osebnosti iz vseh slojev je podpisalo peticijo na Hitlerja s prošnjo, da naj bi izpustil nemške pacifiste, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih. Edini način za ohranitev miru Pariz 12. julija. Dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Glavna točka dnev nega reda je bil Barthoujev ekspoze o njegovih potovanjih po srednji Evr-upi in poročilo o londonskih razgovorih, ki so rodili posebno velik uspeh .jlede evropskih regionalnih paktov, o katerih je britanska vlada poKazala popolno soglasje s francosko vlado v interesu evropskega miru. Predsednik republike Lebrun in predsednik vlade Doumergue sta v imenu vlade čestitala Barthouju k uspehu misije. O Barthoujevem potovanju v London prinašajo vsi francoski listi še zmerom tople komentarje. »Echo de Pariš« pravi: Francoski zunanji minister je prepričal Baldwina in Simona o upravičenosti francoskih načrtov. To nI malo, zakaj še pred nekaj dnevi se je Barthoujeva naloga v tej smeri zdela dokaj Kočljiva. »Oeuvre« piše, da je organizacija mlrn v Evropi napravila korak naprej. »Journal« pravi: Velika Britanija se je v bistvu obvezala, da bo z vsemi sredstvi podpirala politiko paktov, ker se je mogla prepričati, da Je to eflnt za ohrani- tev miru v Evropi. Pomorska pogajanja London, 12. julija. AA. Francoski mornariški minister Pietrj je iz osebnih razlogov odgodil na jutri odhod v Pariz. Pomorski razgovori so uradno končani, čeprav bodo britanski in ameriški delegati še nadalie ostalj v ozkih stikih. London, 12. julija wk. Pri pomorskih razgovorih francoskih in angleških zastopnikov v Londonu so v giavnem razpravljali 0 dimenzijah vojn h ladij, Ln sicer v zvezi z namero Italije, da zgradi dve boju i, ladji po 35.000 ton. S francoske stra-ni so predlagali, naj bi se tonaža bojnih ladiS maksimirala na 20.^00 do 30.000 ton Pariz, 12. julija wk. O iz>id h londonskih razgovorov francoskega vojnega in mornariškega ministra piše iL' Infcransigeant«, da na vprašanje, ali bo Nemčija povabljena 1 193S na" pomorsko konferenco, ni bilo mogoče dobiti točnega pojasnila, toda splošno prevladuje vt s, da bo Nemčija povabilo prejela. Prijateljski, da ccio prisrčni sprejem nemških križark »K&nlgsterg« in »Leipzig* v Ports>mouthy se tolmači tako, da hoJe s tem izraziti Anglija željo, naj bi se nemška mornarica vsaj na tej konferenci smatrala kot enakopravna Angleško posredovanje Lonilou. 12. julija. AA. Ker je Velika Britanija v naeelj pristala na sistem regionalnih paktov, za katerega ee zavzema Francija, bodo njeni zastopniki neutegoma napravili deinarše v raznih prestolnicah, da informirajo zainteresirane države o pristanku Velike Britanije k. temu načelu. Britanski zastopniki bodo hkratu priporočili zainteresiranim vladam, naj pristopijo k tem paktom. Ugoden vpliv na razorožit-veno konferenco London, 12. julija. wk. Reuterjev urad poroča, da bodo Barthoujevi razgovori z angleškimi državniki vplivali tudi na usodo razorožitvene konfercnce. Po dobro poučenih komentarjih iz NVestminstra je dal Barthou razumeti, da bo stališče Francije nasproti nemškim zahtevam popolnoma drugačno, če bodo imela pogajanja za vzhoefni Locarno uspeh. Barthou upa, da bo Nemčija žc do sestanka predsedništva razorožitvene konfercnce v septembru ugbdno odgovorila glede ideje te pogodbe. Preokret nemške zunanje politike? Pariz, 12. julija, g. Nemška zunanja politika pripravlja očividno pod pritiskom popolne izolacije in neugodnih posledic 30. junija popoln preokret. Kljub temu. da je Nemčija dosle] odklanjala vsaka pogajanja o vzhodnem Locarnu, se bo v septembru najbrž zopet udeležila razprav pri Društvu narodov. »Havas« poroča v zvezi s tem Iz Berlina, da pričakujejo v tamkajšnjih dobro poučenih krogih, da bo državni kancelar Hitler v svojem jutrišnjem govoru pred državnim zborom napovedal povratek Nemčije v Ženevo. Računajo tudi, da bo tudi Poljska, ki |e doslej glede na Berlin čakala, zavzela pozitivno stališče glede vzhodne locarnske pogodbe. Poljska in baltiške države Varšava, 12. julija. A A. Poluradna »Ga-zeta Polska« odgovarja na članek, ki ga je o>bj«vil v touluškem listu *La Depeche« predsednik^ parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Bas ti d, v katerem kritiku je poljsko politiko nasproti baltiškim državam. »Gazeta Poiskan pravi med drugam, da mora na ta članek odgovoriti zato, ker zavzema BastLd visok položaj v francoski zbornici. Iz članka pa je razvidno, Ha Bastid ni poučen o predmetu. Pravilni odgovor je že dobil od francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki je te dni v Londonu pravilno pojasnil stališče Poljske. Poljska je s svojo politiko paktov dovolj dokazala, da dela za okrepitev miru v vzhodni Evropi. Zaradi tega odpade tudi Bas ti do v očitek, da bi morala biti Poljska v tem predelu Evrope aktivnejša. Poljska odlično pozna baltiške države in razmere v njih in je že od svoje ustanovitve L 1918 dalje skušala zbližati vse te države. Razširjenje zračnih zvez Uvedba prometa na progi Ljubijana-Celovec-Monakovo 6eograd, 12. julija, p. V prostorih Aero-puta se je vršila danes konferenca med zastopniki našega in avstrijskega zračnega prometa. Avstrijsko društvo za zračui promet je zastopal njegov direktor g. l>eu-telmoser, Aeroput pa direktor inž. Sonder-majer. Rarpravljali so o razširjenju medsebojnih zračnih zvez v svrho pospeševanja tujskega prometa. > Dosedaj je uveden zračni promet na progah: 1. Praga-Brno-Bratislava-Zagreb-Sušak; 2. Dunaj-Gradec-Zagreb-Sušak in 3. Celovec-Ljubljana-Su-šak. Na današnji konferenci so razpravljali zlasti o podaljšanju linije Celovcc-Ljub-ljana in je bilo sklenjeno, da se ta linija po možnosti podaljša še v teku letošnje sezone, najkasneje pa prihodnjo pomlad do Monakovega. Sezonski kredit za hmeljarje Žalec, 12. julija, n. Po prizadevanju narodnega poslanca g. Ivana Prekorška je Priv. agrarna banka dovolila znesek 300.000 Din Savinjski posojilnici v Žalcu in hme-ljami v Žalcu. Znesek je namenjen za kratkoročna manjša posojila hmeljarjem, ki bi bili drugače v zadregi za kritje stroškov pri obiranju hmelja. Znesek 300.000 Din je sicer majhna vsota, ki niti od daleč ne bo zadostovala potrebam hmeljarjev in je zato obžalovati, da Priv. agrarna banka ni dovolila celotnega zneska 1,000.000 Din, kolikor je zahteval nar. poslanec g. Prekor-šek v sporazumu s hmeljarskimi organizacijami. Hmeljarji se zato vsekakor nadejajo, da bo Priv. agrarna banka še naknadno zvišala sedaj dovoljeni kredit. •«. - " . 'v- " ■ * Odpovedani vojaški manevri v Franciji Pariz, 12. julija, g. Vlada je zaradi šted-nje odpovedala letošnje velike vojaške manevre. Namestu njih se bodo vršili samo delni manevri, med njimi najvažnejši od 11. do 13. septembra pri Baldaonu v navzočnosti inozemskih" vojaških atašejev. Redne letne skupščine sreske organizacije JNS za srez Šmarje, ki je biia v nedeljo, se je udeležil tudi minister n. r. in generalni sekretar JNS g. dr. Albert Kramer. V svojem govoru se je obširno bavil z misijo Jugoslovenske nacionalne stranke v našem političnem življenju in z njenim programom, kakor tudi z raznimi pokreti. ki pod krinko patriotskih organizacij širijo v narodu samo defetizem. G. minister je v svojem zanimivem govoru izvajal med drugim: Voditi politiko 6. januarja pomeni gospodarsko, socialno in kulturno krepitev vseh delov našega naroda na osnovi načela harmonije narodnih interesov. Šele jugo-slovenska ideja je omogočila proizvajanje one politike, ki odgovarja v gospodarskem »mislu sestavi našega naroda. JNS kot nosilka te politike ni stranka v starem smislu te besede. Ona noče služiti samo ozkim strankarskim ciljem, ona hoče organizirati vse Slovence, Hrvate in Srbe in služiti kot sredstvo splošne državne m narodne politike. JNS je mirovna vojska, vojska za čuvanje notranjega miru, za vodstvo konso-lidacijskega dela vojska, ki je na svojem polju tako pomembna kakor naša oborožena sila za očuvanje miru in naše sigurnosti na zunaj. Zato poziva JNS v svoje vrste vse, ki so za pozitivno delo i.n hočejo sodelovat! na izgradnji nove Jugoslavije. V nadaljnjem svojem govoru je £. minister dr. Kramer naglasil velike uspehe naše države v zunanji politiki, ki bodo v doglednem času pojačem z novimi uspehi še tesnejšega sodelovanja z Bolgarijo, s sklenitvijo garanbnih paktov itd. Jugoslavija hoče tudi v bodoče prinesti vse mogoče žrtve za ohranitev miru ne le, ker smo po duši miroljuben narod ter si želimo prijateljstva z vsemi, temveč tudi, ker se zavedamo, da stoje pred nami velike in težke naloge notranje obnove. Kdor pa preti naši svobodi in nagemu edinstvu, ta naj ve, da smo silni v svoji obrambi. JNS je v svoj program postavila načelo gospodarske in socialne obnove države. Podčrtala je v njem kmetski m delavski značaj države. Državo nosi na svojih ramah mali človek, zato je naš program predvsem program obnove poljedelskega gospodarstva Nikdar poprej nobena vlada ni posvečala tolike pažnje izvozu naših kmet-skih pridelkov in pospeševanju cen nego sedanja vlada, ki uživa podporo JNS. Pn sklepanju trgovskih pogodb se skuša storiti vse, da bi se odprla nova m da bi nam ostala stara tržišča. S preferenciali se skušajo umetno dvigniti cene. Pripravlja se tudi zaščita obrtnika. Govoreč o vprašanju našega denarništva ie g. minister zavrnil one, ki pravijo, da bi zadostovalo, če bi dala Narodna bank«, samo paT sto milijonov denarnim zavodom na razpolago, pa bi bila kriza rešena. Ni dovoli, dati na razpolago denarna sredstva, ampak treba ustvariti tudi garancije, da bodo ta sredstva res tudi plodonosno naložena v gospodarsko delo. Največja garancija za pravilno rešitev vprašanja našega denarništva bodo velike državne investicije v velikih javnih delih. Sami pa moramo pomagati reševati krizo denarništva, ki je obenem kriza našega zadružništva, s tem, da ne bomo več smatrali zadružništva za politično sredstvo, ampak da bomo v smeri sanacije zadružništva našli platformo za njegovo uedinjenje, da bomo vse zadruge mimo vseh političnih razlik združili v veliko silo, jih sistematski Paril, 12. julija. AA. Listi poudarjajo politično važnost predsednika rumunske vlade, ki se mudi te dni v Parizu, in naglašajo, da je Taftareseu « svojim prihodom v. Pariz le še poglobH iskreno sodelovanje med Francijo m Rununijo. Sooči je predsednik rumunske vlade obiskal francoskega zunanjega ministra llar-thouja. Barthou mu je pri tej priliki pojasnil rezultat evojtih razgovorov z Baldwi-nom in Simonom v Londonu. Velika Britanija se je izjavila za smernice vzhodnega Češkoslovaški gasilci v Ljubljani na poti v Varaždin Ljubljana, 12. julija S popoldanskim brzim vlakom so prispeli v Ljubljano na poti k velikim gasilskim slavnostim v Varaždinu trije delegati češkoslovaškega gasilstva in sicer starešina ognjegasne zajednice in član gasilske zvezne uprave češkoslovaške republike, administrator »Hašičkih rozgleda« in član češkoslovaške gasilske zvezne uprave Jaro-slav Volkan ter referent češkoslovaške gasilske zveze inž. Večeslav Mužik. ki so prišli v Jugoslavijo, da vrnejo nedavni poset jugoslovenskih gasilcev v Opavi m Pragi. Češkoslovaške goste iskreno pozdravljamo ter jim želimo najprijetnejše bivanje med nami z želio. da bi še večkrat prišli med jugoslovenske brate. Odpoklic ameriške vojske s Haitija New York, 12. julija, a. Mornariški minister Svanson je odredil, naj se do 1. avgusta umaknejo s Haitija vse mornariške čete, ki so bile tamkaj v garniziji. Po tem roku bo prevzela njihovo službo ra Haitiju nacionalna garda. Ameriška vojska se umika s Haitija po 20 letih. Nazadovanje ameriške trgovine New York, 12. julija, n. Minister za kmetijstvo Wallace je izjavil, da je ameriški blagovni promet znatno padel. Vrednost ameriške zunanje trgovine, ki je 1. 1921. znašala 9.5 milijard dolarjev, je 1. 1933. padla na tri četrtine, namreč na 2.3 milijarde dolarjev. razporedili in iim s tem dali večjo možnost razvoja. Tu mora biti odločilna na?a uvidevnost. naša odločnost in spoznanje, da treba na gospodarskem polju združevati vse moči za gospodarski napredek. Odločno je g. minister v svojem nadaljnjem govoru razkrinka! vse one, Id pod krinko lepih gesel in patriotskih organl-7 azil širijo v narodu defetizem. l>a se v današnjih težkih časih slišijo ostre besede nezadovoljstva, da ljudje iščejo krivce za teiko stanje, ni nič čud-nef*. Toda to, kaT so bojevniki delali po naši ožji domovini, je pravi atentat na razpoloženje naroda. Poleg našega programa narodne harmonije, ki seveda še ne more biti 100 odst izvršen, se dajo postaviti tudi drugi programi. Toda postaviti jih morajo ljudje, ki so premislili, kaj želijo, ki imajo nekaj izkustva, da bo to, kar želijo, mogoče tudi lapolniti, ki pa morajo biti tudi sposertn'. AH za enkrat še takih ljudi ne vidimo. Za enkret vemo, da ne bi bilo voiske, ki HI prijela naše zastave, če bi jih mi zapustlTL Sistematično rušenje naše stranke v dravski banovini pomeni rušenje vsega, kar se je doslej s težkim trudom zgradilo. Gospodje bojevniki so se na svojih shodih zlasti poprijeli taktike, da proglašajo vse naSe javno delo za nepošteno. Špekulacija je dobra: ubij oficirje, pa se bo razpištl« vojska Kdor dela, stori tudi pogre^ke, afi s ponosom smem reči za sebe in za svoje tovariše, da kar smo delali v javnem življenju, smo delali z najpoštenejšo voljo in v prepričanju, da delamo najboljše za narod in za državo. Akcije in pokreti, kakršen je bojevniški, pa vodijo v bo!jševiziranje naroda in je zato dolžnost državne politike in odgovorne vlade, voditi računa o tem, da se težko priborjeni uspehi v dravski banovini ne smejo staviti lahkomiselno na kocko. Naj gospedje ne slepomišijo, naj se re skrivajo za krinko nepolitične in nad-strankarske organizacije, ampak naj se junaško pretvorijo v politično stranko, pa se bomo pogledali iz oči v oči, borili se bomo na ravni nogi,/ argument proti argumentu. O Narodni stranki ni treba izgubljati besed: v dravski banovini nastopajo v njenem imenu po večini poslanci iz drugih delov države, ki v svojih volilnih okrajih niti shodov imeti ne morejo! V nadaljevanju svojega govora je poudaril g. minister, kako je JNS baš povodom zadnjih dogodkov v revirjih Trboveljske družbe pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti napram malemu Človeku Jugoslovenska nacionalna stranka — je zaključil g. minister — je danes edina politična organizacija v državi, ki je sposobna da sodeluje in da nosi odgovornost ra državne posle Nosit: odgovornost je danes težka in velika stvar. Lahko je kritizirati in sipati fraze, a r.-ič težjega ni, kakor gledati, kako se prilike še poslabšujejo, pa narodu reči, da v današnjih časih ni medicine, ki bi čez noč ozdravila gospodarsko in socialno življenje. Vsaka velika stvar dozoreva le polagoma. Glavno je, da ne izgubimo poguma, vere rn optimizma. Na obzorju so prvi znaki izboljšanja Gospodarskih in socialnih prilik. Dosegel jih bo. kdor bo do zadnjega ostal pogumen, kdor ne bo izgubil vere v samega sebe v državo in narod ter v politiko, ki jo zastopamo. Zato naša JNS pogumne misli nosi jugoslovensko zastavo in poziva v to fronto vse, ki imajo dobro voljo, trdno verujoč, da je naša politika — politika duhovnega in moralnega ozdravljenja ter gospodarske in socialne obnove. pakta in so angleški državniki obljubili, da bodo ta pakt lojalno podpirali. Po razgovoru z Barthou.iem je imel Ta-tarescu krajši razgovor z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Legerjem Danes ee je Tatarescu sestal s predsednikom vlade Douinergjejem. Njegov obisk je le potrdilo plodnega razvoja sodelovanja med Francijo in Rumuuijo za organizacijo evropskega miru tik po londonskih razgovorih in malo pred obiskom rumiro-ekega kralja Karola v Parizu. Izpopolnitev sibirske železnice Moskva, 12. julija, d. Sedaj je dograjen tudi drugi tir železnice Karimskaja-Viadi-vostok. S tem je podana največja možnost za gospodarsko in vojaško izkoriščanje železnice brez uporabe vzhodne kitajske železnice. Z dograditvijo novega tira pričakujejo hitrejši razvoj ruskega Daljnega vzhoda. Železnico so gradili zelo naglo P Tour de France Pariz. 12. julija. AA. Včerajšnjo etaipo kolee>an&ke tekme »Tour de Frcmoe« iz Grenobla do Gapa je prvi prevozil Italijan Marta no. V splošni kvalifikaciji ie še vedno na prvem mestu Francoz Mame. Marfrt-no je zaostal za 7 minjt in nekaj sekund. Danes so tekmovali na deveti etapi iz ua-ua v Digne. Iz Gsipa poročajo, da so tekmovalci ptartali davi ob pol 9. Od 11. je vodil Speicher pre>4 Magnom in Italijanom Martanom. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, z začasnim porastom oblačnosti, vroče, lokalne, motnje vremena možne. Novosadska vremenska napoved ea petek: Večinoma oblačno, vreme. V severnem m vzhodnem delu države bo deževalo, v ostalih krajih pa so možne lahne nevihte. Pnnajska vremenska napoved sa potok« Oblačno, soparno, morda nevihte. Prenrečeni atentati A na kancelarja Hitlerja Berlinska policija je v zadnjih dneh preprečila že več atentatov na Hitlerja — Zarotniki so pobegnili v Švico Priprave za poset Barthouja v Rimu Zaradi ugodnega poteka londonskih razgovorov se bo Barthou sestal z Mussolinijem že ob koncu julija Tatarescov obisk v Farmi Poglobitev prijateljskih zvez med Francijo in Bumu-nijo — Barthoujeva pojasnila o razgovorih v Londonu Naši kraji in ljndfc Princ Henrik Holandski avtor slovensko-nemškega lovskega slovarja Malokomu bo znano, da pred kratkim timrli princ Henrik, soprog nizozemske kraljice Viljemine, ni le znal slovenski, nego je celo napisal slovensko - nemški slovarček za lovce. Pred svojo poroko z vladajočo nizozemsko 'kraljico je bil član I <' " i i - ' ^ mm W9m vmšmš ' mm imi \:/< Z; i' - | ^ : ' C- 'X *• v meMenfourško-šverinske dinastije, ki je po svojem moškem pokotlenju najstarejša slovanska dinastija. Obobrrfcski vojvoda Psibislav, ki se je leta 1167. podvrgel nemškemu imperiju, je prednik do L 1918. v obeh mekleriburških deželah vladajočih dinastij. Princ Henrik je veSkrat na Kranjskem lovil, zlasti tudi v bogata loviščih snežniške graščine. Kot lovec je imel priliko, da je mnogo občeval z lovskimi čuvaji in gonjači in se seznanil zlasti s slovenskim kmetskim prebivalstvom. Da olepša drugim lovskim gostom bivanje v loviščih na slovenskem ozemlju, je napisal slovensko - nemški lovski slovar. Knjiga je izšla v dveh izdajah. V prvi izdaji je naveden kot avtor H v M., to je: Henrik Meklenburški, v drugi, po poroki (1901) natisnjeni izdaji pa že H. v. H., to je: Henrik Holandski Dr. Steska. Je brez vsakega nepotrebnega okrasja, urejen pa bo zelo moderno. Novinarsko u draženje in Novinarski klub bosta imela svoje prostore v parterju in mezzaninu, sest nadstropij pa bo oddanih v najem za stanovanja in poslovne prostore. Beograjski novinarji se bodo potrudili, da v svojem domu razvijejo osnove za mnogostransko, živahno kulturno m družabno življenje. Novinarski dom bo postal nedvomno najprivlačnejša točka za ves m- telektualni Beograd, » rst> prijateTjo tiska in novinarjev. Tu se bo tudi, še krep-keje kakor doslej, razvijalo notranje življenje profesionalne novinarske organizacije. Tako bo Novinarski dom poslužil no samo novinarjem Beograda in Jugoslavije kot njihova skupna domačija, marveč tudi vsem onim krogom, ki se zanimajo za sodelavce pri oblikovanju javnega mišljenja, za njihovo delikatno in težavno funkcijo ▼ sodobni družbi in državi. Mitropolit Dositej se je vrnil v Zagreb SfitropoHt Dositej (na lev!) g svojim spremstvom na Golnika. V sredini šef zdravilišča g. dr. Neobauer. Ljubljana, 12. Julija Kakor smo že poročali, je v petek prispel v Ljubljano zagrebški mitropolit Dositej s spremstvom. Na postaji so ga pričakovali ljubljanski prota g. Djordje Budimir s člani pravoslavnega cerkvenega odbora, zastopnik bana g. Mramor, brigadni general g. Jovanovič, podpolkovnik g. Jorgovič in drugi, med njimi zlasti mnogo dam. Prota g. Budimir je g. vladiko kratko pozdravil, a soproga g. Budimira mu je izročila šopek rož. S postaje se je pravoslavni cerkveni dostojanstvenik z vsem svojim spremstvom popeljal z avtomobilom na Golnik, kjer so ga izredno prisrčno sprejeli. Golnik je -bil ves okrašen m narejen je bil slavolok. Upravnik zdravilišča šef g. dr. Neuoauer ie »ozdravil vladiko z lepim nagovorom, ki se mu je mitropolit zanj prisrčno zahvalil. Pred slavolokom so pričakovali mitro-polita vsi bolniki brez razlike vere. Ena Po vlomih in tatvinah v policijsko past Maribof, 12. julija Spretno sta se znala skrivati pred orožniki m policijskimi stražniki 231etni brezposelni delavec Anton Tomažič iz Bebrov-nika in 241etni delavec Matija Damiš i* Ključarovcev, ki imata na vesti številne vlome in tatvine. Damiš se je dolgo časa izdajal za Janeza Lavrenčiča, dokler ga ni razkrinkal mariborski daktiloskop g. Gro-bin. V juniju je Damiš podkopal zid zapora okrajnega sodišča v Ormožu, kjer je presedeval kazen in tako pobegnil. Vlomil je na Rožičkem vrha, na Polenšaku je izvršil roparski napad nad neko žensko, pri Sv. Tomažu pa je ukradel nekemu posestniku denar in tri žepne ure. V Ptuju se je nato seznanil s svojim rojakom Tomaži-čem, s katerim sta izdelala načrte za nadaljnje vlome in tatvine. Skupno sta vlomila pri viničarju Ivann Hojniku na Ku-kovi pri Sv. Lovrencu, nadalje pri posestniku Kralju na Moravskem vrhu in šo nekje v bližini Male Nedelje. Plen sta si razdelila m prišla v Maribor, kjer sta nekaj dni brezskrbno živela in se vlačila s prostitutkami. \t Maribora rta m podala v Avstrija Olajšanje pri vsakodnevnem delu nud? čokolada kjer sta Izvršila več vlomov v okolici Gam-litza. Spotoma proti Gornji Radgoni sta obiskala v Cmureku nekega posestnika, kateremu sta pobrala razno zlatnino, sre-brnino in ves denar. S tem plenom sta so spet vrnila v našo državo in prispela v Maribor. V Mariboru sta ukradeno zlatnino in srebrnino skušala razpečati in takoj sta se ujela v policijsko past. Pri zaslišanju jo Damiš vse tajil. Tomažič pa vse priznal. Izročena sta bila v zapore mariborskega, okrožnega sodišča, ki ju bo sodilo za vso navedene grehe in morebiti še za kater* druge, ki pa jih doslej še tajita. Vročina drugod V spomin podpolkovniku Ivanu Žitniku Poljčane, 12. julija Preteklo soboto je umri v celjski bolnišnici upokojeni mornariški tehnični podpolkovnik g. Ivan Žitnik iz Poljčam Semkaj se je po upokojitvi preselil z družino iz Boke Kotorske, kamor je bil prispel po prevratu iz Pulja. Njegovi otroci, pet po številu, izmed katerih je najstarejsa hčerka letos nastopila tu službo učiteljice, a en sin je geometer, so vsi sodelavci tukajšnjega Sokola. Svojim otrokom, ki so zgodaj izgubili mater, je bil izredno dober oče Zaradi bolezni je le redkokdaj zapustil stanovanje. Dasi je težko hodil, je ob zadnjih volitvah zadostil svoji državljanski dolžnosti in oddal svoj glas na listo JNS 'Pokojnika, ki je štel šele 58 let, so pokopali z vsemi vojaškim; častmi na celjr skem pokopališču. Lepo število znancev in prijateljev ga je spremilo na zadnji poti. Bodi mu blag spomin, ostalim pa nase iskreno sožalje! Pričetek gradnje velikega Novinarskega doma Beograd, 12. julija Beograjski novinarji imajo že pol stoletja staro stanovsko organizacijo,_ ki je zdaj sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Dolgotrajna prizadevanja bodo v nedeljo vodila k pričetku velikega dela. Blagoslovljen bo temeljni kamen Doma beograjskih novinarjev v Frankopanski ulici. Občina je dala zemljišče, novinarji pa so pridno zbirali kapital in njihovo lepo akcijo so z veseljem podprli razni zvesti prijatelji tiska v Jugoslaviji in po vsem svetu. Načrt je izvršil arhitekt Ernest Weissmann iz Zagreba. Novinarski dom bo arhitektonsko zelo zanimiva stavba, zgrajena iz armiranega betona. Zasnovan Nova pravoslavna kapelica na Golniku izmed bolnic mu je izročila šopek cvetja, a eden izmed bolnikov mu je po stari slovanski navadi ponudil soli in kruha. Mitropolit je odšel nato v pravoslavno kapelico v zdravilišču in jo blagoslovil. Svečanosti so prisostvovali zastopnik bana g. dr. Majer, odborniki cerkvene občine ljubljanske, uprava zdravilišča in drugi. Obred blagoslovitve je bil še toliko bolj svečan, ker je vmes prav dovršeno pel celotni pravoslavni pevski zbor iz Ljubjjane. Po končanih ceremonijah je mitropolit govoril o pomenu svetišča in se zahvalil zdra- viliški upravi, ki je pripomogla, da »o dobili pravoslavni bolniki svoje svetišče. Prav toplo zahvalo je izrekel tudi prota g. Budimir onim bolnikom, ki »o prispevali denar za kapelico. Po blagoslovitvi je bila v zdravilišču intimna večerja za goste, • katere so odposlali na predlog prote g. Budimira vdanost-ni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Svet. patriarhu Varnavi. Med drugimi govorniki Te govoril tudi zdraviliški katoliški dušni pastir in naglasil, da katoliški duhovniki v bratski ljubezni ne poznajo med seboj m pravoslavnimi brati razlike, za kar j« bH deležen iskrenega odobravanja. Z Golnika se je peljal mitropoHt ▼ Kranj, kjer je prenočil. V soboto nato pa je opravil, kakor smo že poročali, slovesno liturgijo s parastosom v spomin pri nas umrlim ruskim vojakom pri ruski kapelici na Vršiču. Po obredih so se vsi navzoeni napotili v kočo na Krnci, kjer je bil obed. Popoldne se je razvila prav prijetna zabava na prostem, pri kateri je pel pravoslavni cerkveni zbor, ki ga vodita gg. Premelč in Driga, a njegov neumorni administrator je g. Kostovski. , Po Vršiču je odpotoval mitropolit Dositej na Bled, ki » ga je ogledal m se tudi vpisal v dvorsko knjigo Nj. Vel. kraljice. Zatem je posetil žensko kaznilnico v Begunjah, kjer je opravil liturgijo za kaznjenke. Iz Begunj se je vrnil z avtom v Ljubljano. odkoder se je odpeljal z vlakom v Celje in dalje v zdravilišče v Topolsico, kjer je imel za pravoslavne bolnike službo božjo. Danes na pravoslavni praznik sv. Petra in Pavla je posvetil pravoslavno kapelico v Rogaški Slatini in opravil liturgijo. Iz Rogaške Slatine se je danes po sedmih dnevih bivanja v Sloveniji spet vrnil v Zagreb. ie sredi živahne kopalne sezone doslej prizanesla več j emu delu naše banovine LJubljana, 11. Julija ie od 1. julija naprej pritiska vročina % vedno jačjo pripeko. Prve dni smo še ime-E nekaj dežja, tudi včeraj ga je v Ljubljani in okolici padlo krog 0.7 mm. Ta dež pa je toliko nagajal, pri regulacijskih delih odnosno pri očiščevalnih delih betonira-nega, toda po jesenskih povodnjih močno z gramozom in peskom nasutega odseka ni-zdo1 od trimostja do Zmajskega mostu, da je bilo delo močno ovirano in so morali delavci — nakladalci vagonov broditi po vodu Drugače je dež njive in grede le po-rosiL Vremenska situacija nam obeta poslej stopnjevano vročino. Medtem ko so kopališča in bregovi voda z dneva v dan vedno bolj posečani od kopalcev, preti naši Suhi Krajini, krajem visoko v planinah, posebno na notranjskem Krasu pomanjkanje vode. Dolgotrajno pomladno deževje je sicer dobro napolnilo kapnice, toda v poleti«, ko dolincem ne primanjkuje vode, mora Kraševec zelo štediti s skromno zalo- traojost države. Zemlja se v notranjosti čez dan izredno segreje, v bližini morja pa skrbi ogromni vodni rezervoar leto n dan ra srednjo, izravnano toploto. Soparno vreme v LjuLljani, kjer je danes zabeležil termometer na solncu 32 stopinj, razmeroma še ni tako hudo v primeri s pnpeko v notranjosti države. O hudi vročini poročajo z Dravskega polja in Prekmurja, Slavonije, Vojvodine, sarajevske in skop-ljanske kotline, ki je z mostarskim base-nom najbolj vroč predel naše države. Površinsko lice Jugoslavije je pač porazdeljeno tako, da se vselej križajo vremenski ekstremi, ki tekom leta prinašajo severu in jugu. zapadu in vzhodu toploto in hlad deževje in sušo itd. Prav zemljepisna lega slovenske zemljo-fe v marsičem vzrok, da se Ljubljančani, čeprav (izpostavljeni solncu na; obsežni ravnini, obdani krog in krog s planinami, v sedanjih dneh ne moremo pritoževati nad sončno pripeko v zavesti, da je od pomladi marsikje v deželah našega Štirje zidarji so padli z odra v globino Celje, 12. julija Štirje zidarji so padli z ogrodja na Cankarjevi cesti. V sredo ob 15.05 se je nenadoma zrušil del stavbnega odra pri gradnji novega stanovanjskega in skladiščnega poslopja tvrdke Rakusch na Cankarjevi cesti. Poslopje so postavili že do drugega nadstropja. Štirje zidarji, ,311etni Franc Gajšek z Lopate, 261etni Anton Veternik iz Št. Jungerti pri Galinji, Jurij Šorn z Zg. Hudinje in Štefan Spilak iz Lise pri Celiu, ki so delali na ogrodju so strmoglavili S do 10 m globoko na zemljo. Gajšek in Veternik sta dobila poškodbe po vsem telesu in so ju takoj prepeljali z reševalni mavtomobilom v bolnišnico. Sorn in Spilak sta odnesla le neznatne poškodbe in sta kmalu zopet nadaljevala delo. Stavbo gradi zidarski mojster g. Rudolf Exner, nadzorstvo pa ima delovodja gospod Franc Resnik iz Nove vasi. Nesreča je nastala, ker se je prečni tram odra, ki je bil najbrž premalo pritrjen, odtrgal, zaradi česar se je porušil ves ta del odra. Bila je vsa sreča, da usodni padec ni zahteval smrtno nevarnih poškodb. Za varstvo ptic-pevk Ljutomer, 12. julija Ljubitelji prirode opazujejo, da je naših domačih ptic vedno manj, to pa v glavnem zaradi tega, ker jih razni požrešnezi in brezvestneži kar na deblo uničujejo. Pol-odrasli fan talini pretaknejo v času, ko ptice gnezdijo, vse gozdove m odnesejo brezobzirno vse, kar ima le količkaj puha na sebi. Pri tem ne štedijo ptic pevk m sploh koristnih ptic, temveč morijo vse po vrsti. Tega splošnega lova na ptice se udeležujejo tudi odrasli, nekateri celo napeljujejo dečke, da jim prinašajo mlade ptice za plačilo. Tako je n. pr. en sam tak pozres-než lani v enem dnevu pobral iz gnezd -ta pangermanizma. Ni namreč dvoma, cia Z ideologi hitlerjevstva in Tretjega car-etva v miselnem podechi samo nadaljevalci pangermanskih filozofov predvojne do-b?. Razvoj političnih dogodkov v Nemci* , - A„ Sp vse suče okrog obnovi-tve ^redvojnega nemškega militarizma in fmperiaSa 6 njegovi id^loJB «, vojno in zlasti med vomo mnjo ^l^p^ sebei ie treba opozoriti na Masarvnove 52. Danes so osnovne te« ^^ ma zopet vi oznamevalci. ki sKusaio u* . . jam novo obliko. Pc^bno se omen^ajo im^ na Oewald Spengler. Moeller vau ara Bruck. Othmar Soann. Prvije do- kaj znan: tudi na tem mesht smo ze ponovno pisali o niem. Druaa dva sta bik sa mo kdaj. pa kdai citirana, mbee pe te m oovedal kari ve? o nrrnih ne dobimo podrobnejših m "^J*3**" proučevanju zgrajenih etudij. nai v P™> informacij zadoščaj spodnje beležk«, ki •»ih posnemamo po predavanjih v praški Filozofski enoti. O Moelleru jan den Brucka je predaval dr. Zd. Smetaček, o Otbmarju Spaenu pa V. K. Skrach. Neti samo ie omenimo, da pri nas pišejo po revijah a marsičem, nihče pa m obširneje in kritično obdetel ideologije panger-manizma, ki ee nas tiče neprimerno bolj nego imperialni problemi Velike Britanne ali boj za Tihi ocean, pa tjdi boli nesro katalonsko vprašanje. Pangermanizem sle, ko orei rastona nazor, da majhni narodi, ki žive v sfv ."čini nemškega naroda mmaflo pravice do samostojnesa obstoj- Danes ie to nazor, jutri utegne biti w,a^ program kar. smo živo občutili v letu 1914. Zaradi tega bi bilo treba, da bi pn nas vestneje proučavali pojave te vrste. Češka publicistika je tudi v. tem pogledu vedno >na te- kočem«. _ , ,10l Moeller van den Br-jek (18/6-1925) ie bil za mladih let bohemski literat. pozneje ie mnogo potoval. S sodelovanjem žene Merezkovekesra. ruske pesnice £inai-de Biproins, ie preložil vsega Dostojevskega. Pred vofno ie hotel sestavi« enciklopedijo evrooffcih narodov m poviriignrti nmn-Ški narod na prvo mesto v evropski Kultu- ri, toda vojni dogodki so mu preprečili načrt, izdal je samo oddelek o Nemcih m Italijanih. Po vojni Je objavil spis »0 pravicah mladih narodov«, ki v njem ideološko pobija Wilsona in «nikuje češkoslovaško in poljska pravico do samoodl #*>e. Vojna ie bila spoprijem mladih narodov s slanini, pri čemer misli pod mladim narodom predvsem Nemce. Ni mu prav, da so zmagali »stari narodi«, čel, da eo le-ti že dovolj nasičeni in izživeti, medtem ba Nam-ci potrebujejo svoj »Lebensraunic. m je popolnoma prarvilno, da se jim Mmaknejio s poti narodi, ki žive v njihovi soseščini m ki eo vsi prežeti z nemško kulturo. — Moeller se je vrsel v politiko. Izdajal je svoj tednik, 1. 1923. je obiavil spis »Dae Dritte Reich«, ki je Postal brevir hitlerjevcev. Leta 1925. ie ta prerok tretjega caretva zblaznel in si sam vzel življenje. Po Smetačku ie poelarvitna značilnost Moellerieve ideologije njegov iracionalizem. (Glej o tem tudi članek >udot proti razumu«. Ljubljanski Zvon 1933). Moeller odklanja abstraktne ideje in razumsko presojanje gonilnih sil zeodovine. ver i je v elementarno živtienteko silo. ki prihaja iz skrivnostnih, človeškemu spoznanju nedostopnih vrelcev. Izhodišče vseh sil (naroda, jezika, pesniškega genija. katoliStva. oroletareke množice) je skrivnostno. Nagoni obvladujejo posameznika in množico. U romantike in misticiema poteka Moel-lerjerv načelni odo** zapftdn nra, kar ,}© miBlo % tapada: pno« BlberaliB- mu, demokraciji, parlamentarizmu. Njegov odpor, zoper demokratični individualizem, cinizem, s katerim podtika demokratičnim programom sleparetvo. nas spominjata marksistov. Vendar so Moellerjeve teze v glavnem proti marksisti čne; pred vsem odklanja historični materializem z njegovim nazorom o avtomafčni zakonitosti zgodovinskega procesa in o zavisnosti drzar.e od gospodarstva. Moellerjeva filozofija zgodovine stremi po sintezi xtjha in krvi« m uvaja v sodobnost »magičneea človeka«, >run-rerja«, ki je edin pravi sooznavalec skrivnosti zgodovinskega razvoja Othmar Spann z dunajske univerze ima znaten vpliv tudi na ideološke struje v Nemčiji. Po V. K. Škrachu je Spann sm nemške romantike in nemškega idealizma. Iz njegovih spisov ee oglaša proteet zoper vse. kar je dala svetu zapadna kultura. Predvsem sovraži Soarni individjslizem. ki ga rfraša nadomestiti z nnrverzalizimom ali totalizmom. Iz individualizma sta pognala zapadna bumaniteta in racionalizem, ot je kriv. da ie obveljalo naravno pravo in da eo družbeno organizacijo preobrazile demokratične oblike. Individualnem ie razkrojil ere>dnie»ve3«) teokraciio. ki se zdi Spa0 m: 1. Baniž Anton, Drama, s kobilo Fukso, 346 sekund; 2) črtalič Franc Groblje, s kobilo Dani, 362 sek.; 3) Bakše Janez, Drama, s kobilo Valentino, 356 sek.; 4) Zalokar Martin, Groblje s kobilo Nonius, 409 sekund. 41. Enovprežna dirka, daljava 2520 m: 1) Kalin Josip, Bregana, s kobilo Pozorom, 53(2 sekund; 2) Lipe j Ivan, Bizelj-sko, s kobilo Posilno, 539 sekund; 3) Turk Janez, Roje, s konjem Danko; 4) Pleskovič Franc Gomila, s kobilo Dani, 615 sekund. III. Enovprežna dirka za ameriške dirkače 2520 m: 1) Bon Božo, Krško, s konjem Dizmo, 427 sekund; 2) Petan Jože, Sromlje, s kobilo Marico, 507 sesund, IV. dvovprež-na dirka, daljava 2520 m: 1) Petan Jože, Sromlje, 613 sekund; 2) Turk Janez, Roje, 621 sekund; 3) Pungeršič Alojz, škocijan, 630 sekund. V. jahalna galopska dirka 1600 m: 1) Kocjan Martin, Mihovica, s kobilo Furioso, 214 sekund; 2) Kerin Franc, Sv. Križ, s kobilo Lino, 21« sekund; 3) Li-pej Ivan, Bizeljsko, s kobilo Lidi, 219 sekund; 4) Sive Janez, Groblje, s kobilo Furioso, 2(23 sekund. ♦ številni utopljenci v SavPprl Zagrebu. V zadnjih vročih dneh v Zagrebu skoro ne mine dan, da ne bi Sava med neštetimi kopalci ugrabila kake žrtve. Ali poleg nesrečnih utopljencev so tudi taki, ki gredo prostovoljno v smrt. Zlasti se ponavljajo primeri, da gredo v Savo matere z otroci. Po tragediji gospe Badaličeve, ki je s plinom zastrupila sebe in sina, se zdaj Zagreb močno zanima za usodo Terezije Petriče-ve, ki je izginila z doma z dveletno hčerkico in je možu pustila pismo, da pojde s otrokom v Savo. Vsa iskanja so doslej bila zaman. Pri žitmjaku pod Zagrebom pa je Sava vrgla na prod 50 letnega trgovskega pomočnika Nikolaja Sudara, ki je pred nekaj dnevi zginil z doma. Bil je oženjen ln je že dalje časa bolehal. nostjo. Kdor bi bil rekel pred desetimi leti, da bodo za »filozofijo« Moeflerja vam den Brucka stali faraoni, bi se zdel blazen. Tako ee spreminjatjo časi in — narodi! ♦ Trtje bratje so se irtopffl na Htetn kraju. V bližina Doboja v Bosni sta se podaja sina kmetovalca MariCa, trinajstletni Luka v mlin mlet rž. Zaradi hude vročine sta se po storjenem delu slekla in se vrgla v potoček Usoro, ki dere mimo mlina. Starejši Ivan je takoj Izginil pod gladino; bratec pa mu je hotel pomagati, ali tudi njega je zagrabil vrtinec in je utonil. Neki kmet je videl, kako sta izginila nesrečna bratca, hotel je na pomoč, pa se je iz močnega toka komaj rešil sam. Kmetovalec MariČ je prizadet tem huje, ker mu je že pred dveana letoma na istem mestu utonil najstarejši sin. ♦ Tragična smrt dveh mladih letalskih oficirjev. Kakor poroča »Vreme«, se je na letališču pri Novem Sadu primerila huda letalska nesreča, ki je zahtevala za žrtev življenje poročnika Alekse Andjeliča in podporočnika Prvislava Tadiča iz Pančeva. Hotela sta z letalom »Breguet XTV.« poleteti v Belo Cerkev. Letalo se je normalno dvignilo; ko pa je bilo v višini svojih 50 m, je nenadno treščilo na zemljo in se na mestu razbilo. ♦ Smrtni skok maturanta. V Konjiču v Bosni se je z visoke skale pognal v Neretvo maturant Blažko Rajič. Samomor je izvršil verjetno zaradi bede, ker ni imel izgledov, da bi mogel nadaljevati študij na univerzi, službe pa tudi ni mogel dobiti. Zadnjih 14 dni je gladoval do onemoglosti. Prostovoljno je odklonil hrano zaradi močne potrtosti. Waršava : Ljubljana reprezentančna medmestna tekma danes ob 18.45 na igriSčn Atene. Ob 17.45 uri predigra Ilirija : Atena. ♦ Sava odplavlja plodovito zemljo. Po vesteh iz Samobora povzroča reka Sava tamkajšnji okolic veliko škodo, ker odnaša velike komplekse zemlje. V zadnjih letih je odnesla nad 50 oralov plodnih njiv, v teku let pa nad 300 oralov. Bogata zadruga Radek je prišla zaradi tega na bera-ško palico. Sava ji je odnesla vse zemljišče in ograža zdaj tudi njeno hišo, ki so jo morali po odredbi banske uprave evakuirati. Zadrugarji so dobili dovoljenje, da smejo beračiti. ♦ že nad mesec dni pobijajo Sipe neznani zlikovci po ulicah Srbobrana. Ko so vsa dosedanja zasledovanja zlikovcev bila brez uspešna, je sreski načelnik izdal posebne odredbe, ki pomen ja jo pravcato »Izredno stanje«. Gostilne in kavarne smejo biti odprte samo do devetih zvečer, vršiti se ne smejo (nobene zabavne prireditve in prebivalstvo po devetih zvečer ne sme biti na ulici. V Skoplju pa so na delu neki zlikovci, ki z dijamanti razrezujejo šipe izložbenih oken. Taki zločini so se nedavno dogajali tudi v Nišu. _ Kakor v pravljici e« preobrnil -v»aik® paetoA a lopote v leipotjc-o, «t lepa dama poetam-e še lep&s t o n*jbolj dčeska mvsl« označila takole: >Po vabilu, ki je bilo ob koncu lanskega leta razposlano v tujino, bo njegov namen, pokazati mednarodno edimetvo znanosti, poudariti vero v Platonov nauk o voditeljski vlogi filozofov v svefen, poročati o starafu današnjega modroslovnega mišljenja in določiti smernice nadaljnjega dela. Od članov kongresa pričakujemo, da se bodo izogibali preveč strokovnih tem, ki zanimajo zgolj tanko plast strokovnjakov in lahko z večjim pridom izidejo v časopisih, in da bodo namesto tega sfcjšali svobodno razčlenjevati današnji duhovni položaj, presojati prevladujoče filozofske ideje s posebnim upoštevanjem potreb javnega življenja, kritizira« dobo, pokazati, kakšen vpliv je imela filozofija na javno življenje po svetovni vojni ter razpravljati o predlogih, reforme poučevanja filozofije. Delo kongresa' naj bd imelo v večji meri značaj razprav nega predavanja ex eatedra. Temelji vseh diskusij bodo dopoldanske plenarne seje. na katerih naj ee menjavajo referati pro in contra«. Organizator kongresa, znani češki filozof proi. Emanuel Ratll je objavil v »Prager Piresse« pregled problemov, ki ho o njih razpravljalo mednarodno zborovanje mo-droslovcev. Pisec pravi, da bo praški kongres razčistil današnji položaj filozofije. Program razprav ustreza časovnim potrebam: odnos naravoslovja do filozofije, logistika, pomen norm v znanosti, odnos religije do filozofije, kriza demokracije in današnje naloge filozofije — to eo resnično akt oa Lita vprašanja, pravi prof. Radi in poudarja, da bo vt»a teža kongresa slonela na diskusiji. Iz programa, ki smo ga prejeli, posnemamo, da bo na kongresu govorilo več vodilnih modrosloveerv današnjega časa. 'la-ko bosta imela takoj na prvi plenarni seji referat o mejah naravoslovnih ved prof. P. Langevin iz Pariza in. H. DTisch iz Lip-skega. Razprava o tem je posebno važna, saj so se v novejši ddhi znatno spremenili nazori o filozofski vlogi naravoslovja in je tako rekoč potrebna nova razmejitev med naravoslovjem in modroslorvjem. Nadalje je omeniti predavanja sociologa B. Gibeona, W. Hellrpacha, N. Losskega, S. Franka, E. Przvware, L. Brtmschvrigga, B. Crccea, F. Lipsiusa in dr. Izmed Cehov bodo govorili F. Weyr, J. B. Kozdk in J. Mu-knroveky. Izmed Jugoslovanov je na programa samo T. Zivanovič iz Beograda, ki bo predaval v akupdni za psihologije in pv Buret, platno za dame in gospode. Slager teh dni: za obleke in pižame 70 cm širok cefir, indantren Din 11.—. S O U V A N Mestni trg št 24 Manufaktura potlčje«, »Kako se vedem«, »Razstava pogrnjenih miz v Mladiki«, »Nasveti za dam« in še druge zanimivosti. 12 številk »Žene in doma« m 11 prilog za ročna dela in kroje stane letno 68 Din, 5 gospodinjskih knjig 37 Din. Naroča se pri upravi, Dalmatinova ulica 10-1. ♦ Primarij dr. F. Gutschy, bivši gef odravnik kopališča Lipik, vrši še nadalje kopališko praKso v Lipikn. ♦ Izbira pravega tipa svečlc Je velike važnosti za vsako motorno vozilo zaradi njegovega dobrega funkcioniranja in ekonomičnega pogona. Zbog tega ni, da bi vzeli katerokoli CHAMPION svečico, temveč le oni tip, ki je najboljši za dotični motor. Katera je ta svečiea, je razvidno iz Champion tabele, ki jo da na razpolago vsak prodajalec in mehanik. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH, Iz Ljubljane u— Starokatolišk! župnik g. Lavrinc je nevarno zbolel ter je bil v torek prepeljan z rešilnim avtom v sanatorij šlajmerjev dom v Ljubljani. Zaradi bolezni izostane do preklica slovanska služba božja v kapeli na Gosposvetski cesti 9. U— Nedeljski izlet na Sušak z avionom! V nedeljo 15. L m. bodo na Sušaku velike letalske svečanosti ob priliki krsta novega trimotornega letala »Aeroputa«, kd bo krščeno na ime Suša«. Ob tej priliki bo to trimotorno letalo odletelo iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 8.30, vrnilo pa se bo istega dne ob 20. uri zvečer. Na razpolago so še tri mesta proti običajni ceni ISO Din v eno smer. Kdor si tedaj želi izleta na morje, si more nabaviti karto za tja in nazaj v društveni pisarni Aeroputa« na letališču ali pa v Kazini I. tel. št. 34-99. u— Podružnica Sadjarskega ta vrtnarskega društva na Viču priredi r nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne poučno ekskurzijo v drevesnico kmetijske družbe na Bo-kalcih. Zbirališče bo ob pol 9. pri opekarni na Brdu. Vabljeni vsi člani in prijatelji našega društva, če bo vreme zelo slabo bo ekskurzija nedeljo kasneje. u— Znižana voznina v št VkJ. Iz St Vida nam .poročajo, da je uprava električne cestne železnice v Ljubljani za čas razstave v št Vidu nad Ljubljano znižala ceno vožnji s tramvajem iz Ljubljane v št Vid in obratno za vse posetnike razstave takole: Vsak plača celo vožnjo iz Ljubljane v Št. Vid, to je 3 Din, vozni listek da pri blagajni razstave žigosati z društvenim žigom, pri povratku v Ljubljano pokaže ta listek ter plača samo 1 Din. Torej Ljubljančani, pridite v št Vid! u— Uredništvo beograjskega »Vremena« za LJubljano je v zgradbi Jadransko-podu-navske banke v šelenburgovl ulici 7, telefon 37-62. u— Društvo »Tabor«. Drevi nujna pevska vaja. Pevke in pevci so naprošeni, da se Je zanesljivo udeležijo. Pevovodja. u— Umrla je gospa Marija K o kol Jeva rojena škofičeva. Pogreb bo danes ob Pol 18. ia Staničeve ulice 12. — Blag Ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Nazorno sliko o gospodarskih prilikah v mestu In okolici kažejo realne ekse-kucije, ki so bile junija zaznamovane v zemljiški knjigi sreskega sodišča. Pri 84 zemljiščih mesta in okolice je bilo z realno eksekucijo intabulirano skupaj 396.128 Din, dočim maja pri 97 posestvih terjatve za 6OS.313 Din. Torej nazadovanje. Vknji-ženi so bili prav- visoki zneski za neplačane davke, tako 10.526 in 12.799 Din. OUZD se Je na neko posestvo vknjižil za 12.185 Din na neplačanih prispevkih. Tudi ljubljanska občina je dostikrat primorana, da se za neplačane občinske davščine vknjiži na kako realiteto; tako se je pri nekem posestvu vknjižila za 14.52« Din. V juniju je bilo pri 17 zemljiščih uvedeno dražbeno postopanje za 856.477 Din, dočim maja pri 21 posestvih le za 173.8S8 Din. Pri neKem zemljišču je šlo za velik znesek 4M.492 Din. Pri 13 posestvih je bila uvedena prisilna uprava za 240.306 Din. u_ v splošni bolnišnici so leto« aprejeR doslej že okrog 12.620 bolnikov. V bolnišnico prihajajo bolniki v velikem števil« iz vseh krajev banovine. Zaradi tega vlada v zavodu huda stiska in le ® veliko težavo dobe za bolnike dovolj prostora. Zdaj je v bolnišnici okrog 600 bolnikov in ®o zasedeni prav vsi oddelki. Potreba razširjenja bolnišnice ae kaže vedno bolj. u_ Stanovanjske odpovedi. Pri sreskem sodišču je bilo do včeraj opoldne podanih letos že 832 stanovanjskih odpovedL Za vsako odpoved je treba plačati 3 Din v kolkih. Odpoved pa Je treba podati ▼ dveh izvodih, od katerih se eden vroči stranki, bi ji je bilo stanovanje odpovedano, eden dagogiko o orvih temeljih etike tWSaeev. I® tehničnih razlogov »e »padlo predavanje zamebškesa profesorja filozofije P. Vu-ke Pavloviča »Politika, vzgoja, religija«. Razprave in diskusije bode v francoskem. angie^em, nemškem i« italijanskem jež ku, kakor ie že običa* oa medna-rolnib konar sih. Vse razprav izidejo ▼ obsežnem zborruku. Kakor izvem®, se pripffarvl^i a»atin»:fa ud »i« žba lud: iz Jogoslavije. Ob tej priliki izi-i3 v francoščini pregled jugoslovanske filozofije.______ »Življenje in »vet« pri občuje ▼ pravkar izišlem zvezku članek »Dolgost življenja pri žiiviatih<, začetek zanimivega potopisa Antona Kap^usa »Na Solunsko glavo«, zgodovinski članek »Zdravilišča v starogrški dobi«, nekrokHi Mariji Oorie Sk!odowski, nadaljevanje razprave dr. VL Travnerja »Kuga na Slovenskem«, povest »Z dežja pod kap«, potopis »Divji paradiž«, dvogovor Utve o omari za perilo, šahovsko rubriko in množica ilustracij, anekdot in raznega drobiža. Ta- poučni m zaibavni tedenski obzornik je po svoji pestri vsebina m neverjetno nizflci ceni (2 Dra izvod) vreden vsega priporočila Dobiva ee v weh boljših trafikah! Smrt Otokarja Zieha. Iz Prage poročajo o smrti profesorja e^etike na Karlovi univerzi dr. Otokarja Zicha. Pokojnik jie bil učenec češkeea esteta Hoetinskega ia je med drugim spisal obsežno »Estetiko d ra- na ostane pri bo<1Wu. V od ITJ. Junija do 13. t m. je bilo podanih vsega 125 odpovedi. že za julij je bilo stanovanje odpovedano 30 strankam, v prvi vrsti takim, ki so ostale najemnine dolžne že po več mesecev, celo po pol leta. Za avgust je bilo v tem času odpovedano 88 stanovanj, za september 2 in za november 5. Zanimivo je, da hišni lastniki pri 63 odpovedih navajajo za razlog neplačanje najemnine, 15 najemnikom je bil določen 14dnevni rok izselitve, pri 7 pa takojšnja izpraznitev stanovanja. Mestna občina je 30 strankam odpovedala za 1. avgust stanovanja v ramih mestnih hišah, ker so zaostale s plačilom najemnine za več mesecev. "— Prešernova ulica opoldne Je poleti dan za dnem zavita v oblak prahu, škropilni avto dela namreč vsak dan jk> malo premišljenem načrtu in .po bogve Katerih stranskih ulicah toliko časa, da zazvoni poldne, č-im pa se začno vsipati skozi omenjeno ulico roji domov hitečih ljudi, tedaj pridrvi vanjo isti avto ter dvigne pasan-tom v nosove neznosen prah in jim neusmiljeno škropi vodo pod noge. Prizanesite vendar in uredite, da bo to delo opravljeno že kake četrt ure poprej! u— Huda kazenska pravda zaradi hranilne knjižice. Dalmatinski gostilničar R je prejel od svoje rojakinje in sorodn5ce Magde L. hranilno knjižico. Sprva sta b;!a oba v poslovnih stikih, pozneje pa so nastale diference. Zaradi hranilne knjižice se je pri ljubljanskem okrožnem sodišču vco la huda pa vda. Gostilničar B. je bdi ob o-žen, da je Magdi L. pomeveril nad 20.0i>0 Din in je bil danes obsojen na 1 mesec strogega zapora, ker je bil dal Knjiži oo prepisati na 6voje ime ter je potem dvignil denar. u— Ne mara Iz LJubljane. Stflefcol It a-t Smrčan z Reke je bil Izgnan iz LJuh^snu za nedoločen čas, vendar se stalno vra^a. Nedavno se je spet nastanil v *»ekem stanovanju v predmestju in pričel s tatvinami in vlomi. Ko so ga včeraj prijeli preiskali njegovo stanovanje, so našli pri njem različno obleko, nekaj dragocenosti, dva kovčega, srebrn medaljon, razlifti "> več parov čevljev in druge pretnic-te. Kot posebnost je hranil tudi znanstveno razpravo pof. dr. šiloviča »Vzroki zVw čina«, kar znači, da Je svoj poklic Jesmal prav resno in temeljito, na se an«tveni podlagi. Smrčana bodo po zaslišanju fzročfli sodišču, Primarij dr. Jese ne ordinira od 14.-19« t. m, o— Tatvina ročne torbice. Iz spatric» Cecilije Kregarjeve v Dravljah Je neena^ mee ukradel ročno torbico v kateri eo bili večja vsota denarja, več ključev, tramvajska legitimacija in rožni venec. n— Sveže sardelice po 8 Dm ima dsmes zjutraj na trgu Avtodovoz tvrdite »Rlba^ Iz Maribora a— Vajenska ta pomočniška razstava v Mariboru. Po iniciativi Slo-vensitega obrtnega društva v Mariboru se tudi letos priredi v Mariboru razstava vajenskih in pomočniških izdelkov. Razstava se otvori 4. avgusta na dekliški meščanski šoli v Caai-karjevi ulici in bot rajala do 16. avgusta. Ta razstava je bila prvotmo določena na 2C. maja 1934, so pa višji Interesi zahtevali, da se združi z Mariborskim tednom, kar se je tndi izvršilo. Za razstavo so se angažirale obrtne stroke v dosti večji mej-i. kauor doslej. Vse delo vodi s4x>r Slovenskega obrtnega društva v Mariboru. Toliko poročamo ®a informacijo javnosti, ia bo ifcučena o notranjem delovanju vajrsn-ske in pomočniŠKe razstave. Izven dvoma je, da je javnost interes-irana na napr«*d-ku obrtništva in 'bo tudi to prireditev z radostjo pozdravila. Razstave ne vplivajo na obrtniški naraščaj nič manj vzgoje" al-no, kakor dobre šole, strokovne razstave pa posebno vzpodbujajo k tekmovanj«. Take prireditve so v prid obrtniŠKim podjetjem, ker občinstvo po delu pomožnega osobja presoja vrednost podjetja samega, bodo pa tudi dvignili obrtniški stan do tistega ugleda, ki ga glede na svoj veliki gospodarski .pomen zasluži. Zatorej bom-» z zanimanjem tudi v tem primeru opazovali prednje stroke. a— Maturanti klasične ginmaizšie ▼ Mariboru iz leta 1914 so slav® 20tetnico mature. V ponedefiek so se zbrati v Maribo* ra, večerjah pri »Orkt«, drugi dan pa s» priredili izlet v Limbnš. Sestanka sta s» udeležila tudi takratni ravnatelj g. dr. Josip Tominšek ki njihov nazrednik g. Fran Jerovšek. Od jubilantov so bili navzoč: ga. J. Babšek, ravnatelj meščanske šole v Ivh paniji, L Ciglar, kaplan v Beltincih. F. Fir-bas. poštni kontrolor v Mariboru, J- Ga* šparič, stolni kapelnik v MaTitoru, V. Hi eii, kapetan I. ki. v Ljubljani, A. Kosi ji i. Rozman, uradnika pri generalni direkc^ državnih železnic v Beogradu, M. Rajift sreski veterinar v Varaždinu, F. Seneko-vfc, železniški urednik na Pragerskenv K Suničlč, provizor v Rogaški Slatini, J. Ške^ matske umetnosti«. Deloval je tadi kot skladatelj. Posebno, dobre eo bile njegove vokalne skladbe. Značilna je, da je Zich že tretji profesor filozofske fakultete na Karlovi unSverzi. ki ga je smrt ugrabila v zadnjih tednih. Nov roman i« beograjskega frvtfenja. V založbi knjigarne Radoanira D. Čukovi&i v Beogradu je izšel roman Stanka Kukiihb >A život teče.. .< Snov je posneta iz družabnega življenja v naši prestolnici, kj-jr se zapletajo usode z raznih vetrov nane.-e-nih eksistenc in karakterjev, ki se tairejo med seboj in iščejo razživetja v pervenij-skih plasteh naglo rastočega mesta. V Bori NikobČJ, v časnikarju Žagarju in v Neli je Kutoič prikaml zanimive osebe iz beograjske »srednje« družbe. Fotomontaža na naslovni strani (zidanje palač nad streha' rd majhnih predmestnih bajt) dobro označuje značaj romana, ki kaže mesto in njoga prebivalstvo v našli rasti, v poglepu po iz-živetju, v vitalnem razmahu, ki krivi moralno hrbtenico človeške narave. —o. Štefan Zweie je spisal življenjepisni roman o Erazmu Rotterdamekem z naslovom »Triumf in trasika Erazma Rotlerdam«ke-ga«. Spis je izšel za sedaj v zasebni izdaji, ki jO je pisatelj namenil svojim prijateljem. Za širšo javnost izide šele 1. 1936. ob 400-letnici Erazmove smrti. Novi Shaw. G. B. Shaw spisa1! novo gledal iško igro z naslovom »Meščani iz Calai-8a«. Krstna predstava bo v londonskem naravnem gledališu v Regente Parku. Milna na otoku Braču eno uro s parnikom do Splita. Prvovrstni pension-restavrant »JADRAN«. Lepo urejene sobe, pension samo Din 45.—, taks nobenih. Moderno urejeno kopališče, električna razsvetljava, dobra pitna voda, slovenska kuhinja. Informacije daje: Zadruga za promet stranaca v Milni. 5858 ta, kaplan pri Veliki Nedelji, dr. M, Snu-derl, odvetnik v Mariboru, L. Welle, za-se:bni uradnik v Mariboru in G. 2iv>ko, železniški uradnik v Mariboru. Ostati so poslali pismene pozdrave. Proslava je potekla pa 20. letih svidenja zeio prisrčno. a— Podružnica UJNŽB v Mariboru nujno vabi vse svoje članstvo na širši sestanek, ki bo drevi ob 19. v Gambrmovl dvorani. Na dnevnem redu Bo pereča vprašanja in je zaradi tega poLnoštevilna udeležba članstva nujno potrebna. — Odbor. a— Prislrčno slovo od poljskih skavtov. Včeraj zjutraj so se poslovili od naših skavtov poljski tovariši, ki nadaljujejo svojo po* po Jugoslaviji- V slovo so jim naši skavtj e priredili v sredo zvečer ob tabor- gospodarstvo Ugodnejši izgledi za izvoz našega žita ® • «t i___ J*. I- orfo' lirama ia Naše kmetijsko ministrstvo sicer še ni izdalo cenitve našega letošnjega žitnega pridelka, vendar je pričakovati, da bo znašala letošnja letina pšenice navzlic suši vendar okrog 18 do 19 milijonov meterskih stotov, dočim je lani znašala 26 milijonov •meterskih stotov. Ta pridelek bo vsekakor zadostoval za kritje domačega konzuma m bo morda od letošnje letine ostalo še nekaj za izvoz, poleg 2 milijonov stotov lanske pšenice, ki je še na razpolago za izvoz. Kakor je podoba, ne bomo pri izvozu te pšenice imeli letos težkoč. kajti poročila, ki prihajajo iz drugih držav zaznamujejo povsod slabo letino, in kar je najvažnejše, tudi v Zedinjenih državah, tako da bo v novi žitni kampanji svetovno tržišča pšenice ostalo brez ameriških ponudb, kar bo brez dvoma bistveno olajšalo vnovčenie naših presežkov. Na chicaški borzi je v sredo prišlo glede na novo znižano oficielno cenitev ameriškega pridelka do viharne hausse. V krat- 1 »___ i- rtoani(«A -nAC-lrAPlI r^V^r i'"taborišče glavni tajnik | centov pri bušlu in ker borzni statuti dole obiskal včeraj taborišče giavu . r dnev vozovnico in rumeno legitimacijo za 5 Din, s katero bodo imeti brezplačen povratek. znašal pšenični pridelek Zedinjenih držav 700 do 800 nfiljonov bušljev. Zadnja ceni- tev ameriškega kmetijskega urada je označila količino pričakovanega letošnjega pridelka pšenice samo na 5M) milnonov bušljev, najnovejša cenitev pa pravi, da bo znašal pridelek komaj 484 milijonov bušlov Pri tem je treba seveda upoštevati, da imaio Zedinjene države še stare zaloge v višini 260 milijonov bušlov, vendar je ameriški kmetijski minister izjavil, di morajo imeti Zedinjene države kot nacionalno rezervo najmanj 200 milijonov busljev pšenice stare letine. Domačo potrebo Zedinjenih držav cenijo letos na 600 milijonov bušlov. Ker pa bo pridelek dose^ci po najnovejši cenitvi le 484 milijonov bušlov, bodo morale Zedinjene države za domačo preskrbo porabiti 116 milijonov bušlov stare rezerve, ki se bo na ta način skrčila do pričetka prihodnjega žitnega leta na 144 milijonov bušlov,-to je manj nego zahteva ameriški kmetijski minister, da je treba hraniti kot nacionalno rezervo. Danes je eorej sigurno, da Zedinjene države ne bodo v novi žitni kampanji izvazale pšenice. Letošnji pšenični pridelek v Zedmjenih državah bo najnižji v zadnjih 30 letih, pridelek ostalega žita pa bo najnižji v zad- Po "cenitvi mednarodnega poljedeljskega urada v Rimu bo tudi evropski pšenični pridelek precej manjši, nego je bil lani. Zadnja cenitev rimskega urada je označila evropski pšenični pridelek na 405 mlijo-nov metrskih stotov, po najnovejši cenitvi pa bo znašal pridelek le 400 milijonov stotov, to je za 70 milijonov manj nego lam. Iz Celja «— Umrla je v torek na Sp. Hudinjl 461etna žena cinkarniškega delavca Marija Freitagova, matii 9 otrok. V četrtek je ».mrl v celjski bolnišnici 67 letni najemali nr Alojz Arlič iz Slivnice. e— Žrtve nesreč. V sredo je padel de-f -tletni Mirko Mežnar, sinček oskrbnika v tiraščini Prešniku pri Galiciji, med vožnjo ckado&t na ftaku in solnca J— vam daie N$VEA Pred solnčenjem mo- zmanjšate nevarnost rate svoje .tek* drgniti Bolnčarice a dobite ob- z Nivea kremo ali Ni- enem prekrasno bro-m oljem. S tem nasto barvo k^e. NIVEA na $tafru in iotncul Pravilnik o standardizirani« svinjske masti za izvoz Trgovinski minister je izdal na podlagi »kozi goad pod voz. Kolo mu je šlo cez I zakona 0 organizaciji in kontroli iz- desno nogo in ma zmečkalo mezinec. v I živine in živinskih proizvodov in po eredo si je 571etna delavka Marija Lam- I odQbrenju ministrskega sveta pravilnik o pretova v Lastnem domu v Gaberju pri I standardizaciji svinjske masti, namenjene padcu v pralnici zJamila desno roko. V ne- I & izyoz Ta pravilnik je objavljen v Sluz-lieljo si je 28letni hlapec Jože Žmavc iz benih kovinah od n. t. m. Osebe, pod- Gornjega grada na cesti v Lučah pri padcu j .q ustanove> ki imajo po obstorecih h kolesa zlomil levo ključnico. V tore* je padla 19 letna Marija Lipičnikova, hči zidarja v šmartnem v Rožni dolini, z lestve !ln si močno pošKodovala desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. e_ Tatvina kolesa. V torek ob 23.30 je ia3znan storilec ukradel trgovcu Janku Fi-litu H Celja iz neke gostilniške veže v Za vodni 1000 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Kosmos«, tov. štev. 6.100-2-63. evad. štev. 2—13.533-5. e— Pri kopanju okraden. v sredo Je nekdo izmaknil tipografu Ernestu Artaču r>ri kopanju v Savinji v bližini Savinjskega dvora tz obleke, shranjene na bregu, denarnico s 400 Din. e— Kino Union. Danes ob 16-15, 20 30 zvočni velefilm »Sledovi v snegu« in zvočni tednik-______ Obcp naših rudarjev v rudniku Jermi Jerma, 11. julija Že ponovno smo poročali v »Jutru« o razmerah, ki vladajo v rudniku Jermi ki je last Dragiše Matejica iz Beograda Ze 12. mesec teče, odkar ne prejemamo mezd v redu. Za vseh 11 mesecev smo dobil: povprečno 400 Din. Izprva smo se dobivali iz skladišča nekaj živeža, sedaj pa dobivamo že štiri mesece samo po en kruh dnevno. 1. julija so nam vsem uslužbencem odpovedali službo, a o plači pri tem ni bila omenjena niti beseda. Izprva nismo hoteli podpisati odpovedi brez izplačila, slednjič pa smo se morali vdati sili. Po 1 juliju smo morali iz stanovanja od-prodati nekatere najnujnejše stvari, seveda izpod cene, da smo za te dinarje .ahko odposlali v Beograd posebno delegacijo rudniških uslužbencev intervenirat pri vseh pristojnih ustanovah in oblastvih, saj je vendar že skrajni čas, da pridemo do krvavo zasluženih mezd. Delegacija pa seje vrnila brez pozitivnega rezultataJ- Samo Bratovska skladnica nam je odobrila pomoč za šest tednov, da ne pomremo od gladu. Kaj pa bo potem z nami je zavito v meglo. Kar nas je še pri rudniku, smo sami poročeni, saj ves čas odkar smo tu ne zmoremo sredstev, da bi se odpravili iz teta nesrečnega kraja. Mi in naši otroci smo *>li, bosi in gladni. Obupani čakamo na kako usmiljeno srce, ki bu ne samo pomagalo nam, temveč preprečilo, da bi tudi še kdo drugi tako trpel. Mi smo na robu propada. zakonskih predpisih pravico, da se bavijo z izvozom svinjske masti, smejo izvazati izključno le svinjsko mast, opremljeno s plombo urada za kontrolo izvoza živine v smislu tega pravilnika. S plombo urada za kontrolo izvoza živine sme biti opremljena samo priredna, sveža, čista svinjska mast. ki mora biti izdelana od masti zdravih svinj, izvzemški masti od črev. Mast mora biti precejena, stolčena, homogena m bela. ne sme imeti tujega duha in okusa in mora biti po predpisih tega pravilnika pakovana. Svinjska mast namenjena za izvoz, ne sme vsebovati nikakih primesi m drugih materij, razen onih. ki se dobijo s topljenjem; ne sme vsebovati vec nego 0.3 odst. vode, 0.2 odst. živalskih tkiv :n ne več nego 15 odst. kisline. Pregled masti vrši pristojni veterinar, ki po izvršenem pregledu opremi zaboje odnosno sode s kontrolnimi listki in jih plombira ter izda lastnikom podjetja izpričevalo, v katerem potrjuie, da mast ustreza gornjim Podpisom. Šele na podlagi tega izpričevala lahko izvoznik zahteva od Urada za kontrolo izvoza živine overenje za izvoz. Svinjska mast, namenjena za izvoz, mora biti pakovana v zabojih, ki vsebujejo čistih 25 kg masti. Zaboji morajo biti izdelani ir novih ostruženih desk, čistih m brez duha. Notranjost zabojev mora biti obložena s pergamin-papirjem, a na zgoni]ip<> vršini mora bit nameščen listek velikosti 30 X 15 cm iz istega papirja z natiskanim napisom »Cista svinjska mast« v jugoslo-venskem, nemškem, češkem, francoskem m angleškem jeziku, spodaj pa napis »Jugoslavija«. Tudi na zunanji površini zaboja mora biti poleg imena in znamke podjetja napis: »Čista svinjska mast« — »Jugoslavija« ter redna številka, ki je označena na notranjem listku. Na levi krajši strani zaboja pa mora biti označena kosmata m čista teža in tara. . . Po izvršenem pregledu od strani veterinarja se morajo zaboji navzkriž prevezati z vrvico v državnih barvah, konci te vrvice pa morajo iti skozi plombo urada za kontrolo izvoza živine. S kleščami za plombiranje se na plombo vtisne državni grb tia eni strani in napis »Jugoslavija« na drugi strani Izjemno se lahko mast za izvoz namesti tudi v sodih, ki morajo biti izdelani iz novega, trdega, gladko obdelanega lesa, čistega in brez duha. Sodi smejo vsebovati le točno 25, 50, 100 ali 200 kg masti. Za oblaganje notranjih sten soda veljajo isti predpisi, kakor pri zabojih. Pri izvozu svinjske masti bo urad za kontrolo izvoza živine pobiral takso v višini 6 Din na 100 kg masti. Osebe in podjetja, ki bodo kršile gornje predpise, bodo kaznovane po § 8. zakona o organizaciji m kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov brez ozira na kazni in sankcije po drugih veljavnih zakonih. Vrhu tega ne bodo mogli dobiti overenj za izvoz. Izvoz masti v Nemčijo Istočasno je trgovinski minister izdal tudi naredbo o izvozu masti v Nemčijo, ki je prav tako objavljena v »Službenih No-vinah« 11. t m. Tvrdke, ki žele izvažati svinjsko mast v Nemčijo, se morajo registrirati pri uradu za kontrolo izvoza živine. Pri tem morajo predložiti v originalih ali v potrjenih predpisih dokumente, iz katerih je razvidno, da so protokolirano in ja imajo naprave, ki so v smislu obstoječih zakonov in pravilnika o standardizaciji svinjske masti sposobne za proizvodnjo svinjske masti, namenjene zai izvoz. Fn tem registriranju morajo tvrdke položiti pri uradu kavcijo v \išini 25.000 Um v smislu čl. 3 pravilnika o taksah, ki se pobira pri izvozu živine in živinskih proizvodov. Trgovinski minister lahko vežo izvoz svinjske masti v Nemčijo z dolžnostjo izvoza drugih živinskih proizvodov. Urad za kontrolo izvoza živine bo razdelil kontingent masti za izvoz v Nemčijo tako, da bodo 70 odst. kontingenta dobile one tvrdke, ki se že sedaj bavijo s proizvodnjo in izvozom svinjske masti m 30 odst. one tvrdke, ki bodo proizvodnjo in izvoz masti organizirale v smislu predpisov te naredbe. Urad bo kontingent razdelil po višini kapaciteto posameznih tvrdk. V primeru, da določene tvrdke dovoljena ne bi izkoristile, lahko urad kontingent dodeli drugim tvrdkam. Vsaka pO; šiljka svinjske masti v Nemčijo mora biti opremljena z overenjem urada za kontrolo izvoza živine. Po izvršenem izvozu so tvrdke dolžne dostaviti uradu obračune za vsako pošiljko. Idjucno ardeneiri pasmi in da fe vzgojena v 6avski ali drawki banovini. Državni veterinar bo pri utovarjanju konj izstavil izpričevalo. v. katerem bo naveden srez, kjer je bil posamezni konj vzsojen, in bo označena tudi kupna cena. Vsaka pošiljka konj bo opremljena z uverenjem urada za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Konje emejo v Nemčiio izvažati samo tvrdke, ki ee bodo registrirale pri uradu za kontrolo živine. Tvrdke,. ki žele izvažati konje v Nemčijo, bo dolžne prijaviti se uradu za kontrolo izvoza živine najkasneje do 15. julija t. 1. ter morajo predložiti naslednje dokjmente: a) ime in naslov podjstja. zadruge ali osebe, ki se želi bavibi z izvozom konj v Nemčijo, b) dokaz o protokola-ciji odnosno o registraciji zadruge ali zadružne zveze, c) carinske deklaracije ali tovorne liste, iz katerih je točno razvidno Število koni, ki jih je doticna tvrdka izvozila v Nemčijo od 1. 1920 do 1933. V primeru, da ee. tvrdka ali zadruga do6l«j ni bavila z izvozom konj v Nemčijo, je dolžna predložiti samo listine pod a) in b). Tvrdke, ki se prijavijo za registriranje, so dolžne v smislu čl. 3 pravilnika o taksah, ki ee pobirajo pri izvozu živine, položiti na blagajni Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kavcijo v višini 25.000 Din v gotovini ali državnih vrednoetnih papirjih, ki ee obračanajo po dnevnem tečaju, ali pa v ga-rancijekem pismu denarnega zavoda. Urad za kontrolo izvoza živine ie dodelil 70% skupnega kontingenta za izvoz v Nemčijo onim tvrdkam, ki. eo že doslej izvažale konje v Nemčijo, 30».'» pa ostalim tvrdkam. Ce katera od teh tvrdk ne bo moMa izkoristiti dodeljenega kontingenta, bo urad lahko dodelil kontingent drugi tvrdki brez ozira na gornje odstotke. gistrirani izvozniki konj bodo morali veak meeec do 15. prijaviti Število konj, ki ph nameravajo izvoziti v. prihodnjem m«=eecu. Te prijave eoifotfvezne in ee izvozniki potem ne morejo odreči izvoza prijavljenega števila, v primeru, da iim urad na osnovi nrijave dodeli kontingent. Po izvrženem izvozu so izvozniki dolžni dostaviti uradu originalne ra dokumentirane obračune, ki .se "nanašajo na vsako posamezno pošiljko Pri izvozu konj v Nemčiio se bo pobiral prispevek, čigar viiino bo določil trgovinski minister v sporazumu, s finančnim ministrom, in bo šel v koriet fonda za pospeševanje izvoza živine in živinskih, proizvodov v smislu § 7 zakona o organizaciji m kontroli izvoza živine (kakor, je »Jutro« ze včeraj poročalo, je ta prispevek določen na 9500 Din na posameznega konja, kar je previsoko in onemogoča izvoz). Izvozniki, ki bi kršili gonve predpise, bodo kaznova- _ _ _ _ . •___Iti lr/wnti*rk. Jlutedus* ^OinaU nuUs da Ul* M* po Naredba o Izvoza konj v Nemčijo Na osnovi § 1. zakona o organizacij! m kontroli izvoza Sivine in po odobrenjtu ministrskega sveta je trgovinski minister izdal naredbo o izvoza koni v Nemčijo, ki ie objavljena v >Službenih Novinah« 11. t. m. V smislu trgovinske pogodbe med hm državo in. Nemčijo od 1. maja t 1. se lahko izvažajjo v Nemčijo v okvira določenega kontingenta samo kon}i jugoslovenske ardenske pasme (takozvani Murinsulaner), ki so odgojeni r savski in dravski banovini. Izvozniki morajo, Je hočejo^ uživati u^odnostno uvozno tarifo v Nemcip, za vsakega konja predložiti overenje obmejnega jusoslovenekega veterinarja, ®_kat3.e-ga je razvidno, da pripada doticna žival tz- ni po § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov, vrhu tega pa jim urad lahko odreče pravico do overenia za izvoz. Gospodarske vesti = Kmečki mlini in »brtui V »Službenih Novinah« od 11. t. m. je objavljena uredba ministra za trgovino m lndtt-Jtrijo o izločitvi kmečkih mlmov (vodnih mlinov) iz obrti mlinarje*. S to> trgovinski minister na osnovi 2. S 23. obrtnega zakona odredil, da ee km^ W vodni mlini izvzemajo iz obrti mlinarjev > točki 61. § 23. zakona o obrtih. = Avstrijski itvo, lesa. V prvih petah mesecih t 1. je Avstrija izvozila za 4£9"/. več lesa nego lani v ^ ie namreč znašal po kohcim 48/iL4 tem nasproti 341.603 tonam v t>rvih petah mj secih lanskega leta. Tempo izvoza pe J« zadnje mesece postal nekoliko počasne^. Siti % prvem leiošnjean četrtletja je pokanji iLoza nasproti ^^^ 61.1°/« Zanimivo ne, da leto&nie pove-Snie ne gre toliko na račun večjega jzvo-£ v države, kjer uživa Avetoja ra kspo-eebne ugodnosti odn. preference (Italua, Franciia) temveč predvsem na račun znal-v Nemčijo, Madžarsko in Svico^Navzlic. politični napetost, b vlada med Avstrijo in Nemčijo, ee je letos av Srijski izvoz lesa v Nemčijo nasproh lan-skemu letu potrojil (dvigmlae je od 32.207 £ T* i izvoza v Nemčijo, Madžarsko mj™ iecelo večji, nego skupni dvigjvo^na-Lroti lanskemu letu. Izvoz v Itatop se je SS dvignil le za 5.3»/o. namre^^od 1^.902 na 146.282 ton, izvoz v Francko pa ^ celo skrčil za eno tretjino, od 31.914 na Problem vasi v svetovnih literaturah. S tem pojavom se bavi Bed^ch Vaclavek v praškem >Cinu< z dne 5. t m. Pisec ugotavlja da v zadniem času posveoa literatura čedalje večjo pozornost vasi in kmetu. Posebno očitna e ta snovna usmereno^ v najnovejši nemški in ruski literaturi. P01-movanje kmečkega življenja m vasi .9e je v 4eku dobrega stoletja popolnoma izprame-nilo. Pisec kaže to na dveh pisateljih, ki sta si glede prikazovanja kmetov prava antipoda: Balaac in Hameun. Danes ee v literaturi iščejo nova pota in tudi kmečki romani jjodlegajo sodobnim socialnim in političnim strujam. Hitlerjevci ustvarjajo na hitro roko po svoje pobarvano literaturo v tro roko po svoje pobarvano literaturo o novi vasi. A tudi izven njihovih vrst prihaja* iz literatskih delavnic prebojne študije o kmeta kot socialnem činitelju sodobnosti. Socialistično podcenjevanje kmečkega življa in zemlje je prenehalo tudi na levici. Zlasti Te iV roman Hansa Fallade >Bauern, kmzen avnd Bombenc (o ^ f , " davno obširno pisali vjjutni«) dal,e Ada-m^ Scharrera >MaulwQrfe< m Inne Segher-sove »Der Kopflohn^. V novi ruski :literaturi obravnavajo problem kmeta (z enostranskega, vendar pa teoret.cno zanmme-ga vidika) romani: Gorbunova »Led poka«, lolohova »Vzburjena zemlja« m Pamferova trilogija »Broški«. Tu seveda ni vee ni,i sledu o stari, idilični vasi iz romanov iol-stogBs Duirgenfjeva, Čehova. Ceska literatura ee po mnenju zgoraj imenovanega kritika še vedno ni izmotala iz starega, folklor isti č-no navdihnjenega pojmo^ramja o vasi, pač pa naznačujejo nova pota mladi edovaški pisatelji Jilemnicky, Fr. Kral m Milo Urban (>Živi bič«). t , _ „ Antologijo jugoslovanskih pesnikov v prevodu Jaroelava Zavade napoveduje založba »Klemba« v Moravski Ostravi Pesniška zbirka Makse Samsa. \ Trstu je izšla 46 strani obeegaijoča knjižica >Neka] pesmi«. Avtorica Ma.ksa S a m s a je znana iz nekaterih časopisov, ki so objavlja a njene drobne, osebnostno še premalo razvite, vendar pa vzlic vsemu epigonstvu tu in tam čuvstveno zagrabi j i ve verze. Sedaj ,e sama izdala izbor pesmi, ki je enako_ skromen po vsebini kakor po opremi. Pri Ma-nju Samsinih verzov zablešči kdaj^ pa kdaj kakšen utrinek pesniškega doživetja, v splošnem pa ponavljajo doka,i brezlicno stare motive melanholične poezije podobne kTizantemam na grobovih, ki jih je izpral jesenski dež: smrt, minljivost, bolest, razočaranje, neutešena ali prevarana Irubezen, nerazumevanje ljudi- Avtorica si^ je spesnila celo epitaf: »Živela eem par bežnih deceni-iev. delila sem usodo mehkih genijev.« -Kaj hočejo mehki geni®, zares ne vemo; najbrž samo priznanje svoje genialnosti, ki k> istovetijo z mehkobo. V splosnem ima ta knjižica nekoliko verzov, ki niso nič slabši od tega ali onega v Slovenski sodobni liriki, vendar ie njten značaj začetmslci in nje nota še neiizr&zita. Vsebuje pa mnogo osebne itapovedi in ninuatmo povoda, da bi dvomili o nje pristnosti. V devetdesetih letih bi bila njena knjiga vsega uvtazeva-nja vredna lirika: danes je prva rahla brazda na pesniški njivi, ki še lezi v megli. Br. Nušič v Pragi. Po velikem uspehu, ki ga je imel v Pragi Branislav Nušic z »Gospo ministrico«, eo njegove igre pogosteje na repertoarju čeških gledališč. Tako je Svan-dovo gledališče v Pragi napovedalo za prihodnjo sezono praško pramiero tudi v Ljubljani uprizorjene igre »Beograd nekdaj, m 6edaj«. Slovaška Matica v Jugoslaviji je sprožila akciip, da bi tiskarna nedavno umrlega Andreja Laibatha v Petrovcu prešla v njeno last Tako bi najpomembnejša kulturna organizacija slovaških kolonistov v Jugoslaviji dobila novo oporišče za svoje delovanje, -r V dneh 12. in 13. avgusta bodo v Petrovcu velike slovaške narodne slavnosti. Pred tem bo vršil daljši tečaj za slovaške ljMdeko- se prosvetne organizatorje in delavce. Sven Hedin v njetništvn Civrhv guverner kitajske province Sin-kiang je izdal nekemu reporterju doslej neznano usodo raziskovalca Svena Hedma. Povedal je, da je bil švedski raziskovalec nekaj časa ujet. Ugrabil in odvedel ga je general Mačunging. ki ga ie šele na ponovne intervencije izpustil. Raziskovale živi zdaj, v Aksuju. 20 459 ton. Ped polovico je padel tudi iz-v« v Soslovaško (od 10.284 na 4188 ton). = Izvoz perutnine v Nemčiio. Na osnovi odredb trgovinske pogodbe z Nemčijo od 1 maja t L sta trgovinski in kmetijski minister'izdala odlok, po katerem se za izvoz uklani perutnine v Nemčijo uporabljajo predpisi naredoe o izvozu zaklane peruti ne v Avstrijo od 15. septembra 193* = Olajšava za izvoz naših češpelj v Češkoslovaško. Trgovinska pogodba med našo državo in Češkoslovaško določa, da znaša češkoslovaška uvozna carina na jugoslovenske sveže slive vzaboiih » Jo-šarah (v težku do največ 20 kg) od 15. avgusta do 31. oktobra le 15 Kc za 100 kg. Glede na letošnji zgodnji pridelek je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu posredoval, naj bi ta znižana carina za naše sveže slive veljala že pred 15. avgustom. Kakor je »Jutro« že poročalo ste se tudi jugoslovensko-českosdovaški zbor« niči v Beogradu in Pragi zavzelo za to. češkoslovaška vlada ie upoštevala to željo m je dovoUla, da velja znižana tenfa za go slo venske slive v znesku 15 Kč za iw Kg že od 20. iuliia dalle. = Insolvence v lunilu. Državni statistični urad je v juniju registriral v naši državi 26 konkurzov (lani 20) in 39 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 9), skupaj torel 65 insolvenc (lani 29). Letos v iuni]u 10 bilo torej dvakrat toliko insolvenc nego lani, ker so se lani mnogi plačila nezmozni dolžniki zatekali k posredovalnim postopanjem, ki pa so bila v decembru ukinjena. V dravski banovini je bilo v juniju 11 insolvenc (lani 5), in sicer 2 konkurza (lam 3) in 9 poravnalnih postopanj (lani 2). Borze 12. Julija. Na ljubljanski borzi so oficielni tečajs deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu noti rajo avstrijski šilingi 9.10 do 9.20 (v Zagrebu promet po 9.06, v Beogradu tečaj 9.00 do 9.10). Na zagrebški borzi so se v privatnem kliringu trgovali angleški funti po 247.65, grški boni po 30.25, v španskih pezetah pa je bil promet po 6.30. Na zagrebškem efektnem tržišču se H vojna škoda danes trgovala po 320, 322 m 323 (v Beogradu po 322 in pozneje po 318), za julij pa po 324 in za december po 325 (v Beogradu po 322 in 320). Dolarski papirji so bili nadalje čvrsti (v Beogradu je bilo Todstotno Blairovo posojilo zaključeno po 59.50, 8odstotno pa po 6630). Promet je bil zabeležen v delnicah PAB po 219. Devize. Ljubljana: Amsterdam 2306.51—23-16.8», Berlin 1302.36 — 1313.16, Bruselj 791-&6 — 798 90, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.08 — 172.68, Newvork 3374.94—3403.20. Pariz 224.43—225.55, Praga 141.29—142.15, Trst 291.24 — 293.64 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10 —9.20. Zagreb Amsterdam 2306.31—2317.37,, Berlin 1302.36—1313.16. Bruselj 794.96— 798.90. London 171.08-172.68. Milan 291-24--293 64 Nevvork kabel 3396.94-3425.30, Newyork ček 3374.94—^03.20, Pariz 234.43-—225.55, Praga 14129—142.12, Curih 1108.35—1113.85. Curih. Pariz 20.2475, London 16.47, J!efw York 307.—, Brusel, 7170, Milan 26.32. Madrid 42.—, Amsterdam 208.05, Berlin 117.65, Dunaj 57.50. Stockholm 79.75, Oslo 77.75, Kobenhavn 69.10, Praga 12.75, Varšava 58.—, Bukarešta 3.05. Dunaj: (Tečaji v priv. Miringn): Beo-grad 10.99, London 27.21, Milan 46.13, Newyork 538.08, Pariz 35.57, Praga 21.74« Curih 175 34, 100 S v zlatu 128. Efektu Ljubljana. Vojna škoda 320—322, Tk m- vest 71—72, 8®/« Blair 62-63, 7»/» Blair, 58.50—59, 4°/e agrarne 38—3850, &>;• be- gluške 54—56. . Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda, 321—324, za julij 322—325, za avgust 3221 den., za september-november 324 den., zai december 324—326, 7% invest. 71 deru, 4% agrarne 39 den., 7% Blair 59-26 do 61, 8% Blair 66 den., 7% Drž. hip. banka 68 den., 6% begluške 56.25—59; delnice: Nar. banka 3950 den., PAB 219—220, Trbovlje 90 blago, šečerana Osijek 140 bi. Beograd. Vojna škoda 320—321 (322, 318 zaklj.), za sept. 320—320.50 (323, 320.50), za dec. 320—321 (322, 320), 7%-invest. 71.50 den., 4% agTarne 38.50 den., 6% beigluSke 56—56.25 (56.25, 55.75), 8% Blair 66—67 (66.50), 7% Blair 59.50—60 (59.50), 7% Dri. hip. banka 68 den., Nar. banka 4030 bL, (4030), PAB 218—219 (218). Dunaj: Trboveljska 980, AJpina Motit, 9.32. _ Blagovna tržišča ŽITO. '+ Novoeadska blagovna borja (12. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednj^-baška gornjebaška, slavonska, sremska stara. 78 kg 110 — 112-50, nova 107.50 - 110: baška, okolica Sombor, stara. 78 kg 107.50 do 110, nova 105 — 107.50; baška potiska,, stara, 77 kg 115 — 117.50, nova 112.50 do 115; baška, ladja Tisa. stara, 78 kg 120 do 122.50 nova 115 — 117.50; gornjebanateka, stara, 77 kg 107.50—110, nova 105—107.50; ladja Begej, 77 kg stara 11") — 117.50, nova 112.50 — 115. Ječmen: baška, aremski, novi, 65/66 kg 84 — 96. - Korusa: baška 98—100; okol. Sombor 99—101; banatska 96—98, ladja Tisa. Dunav 106—106. Moka: baška, banatska >Og« in >Ogg« 180—20u (sremska, slavonska 180-190); »2< 160-180 (160-170)); >5« 140—160 (140-150); ,6« 120—140 (120—130); »7< 105—110 (105 -110); >8« 107.50-112.50 (107.50-112.50). Otrobi: baski, sremski 87.50—90; banateki 85—8750. + Ljubljanska bona (12. t. m.) — Tendenca za žito mirna. Nudijo ee 'vse za slovensko postajo, plačljivo v 3o dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baska 79-80kg po 162.50-165, baška, 80 kg po 165-167.50; coruza (po navadni tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za julij 147.50—150; moka: baška J0g< po 255—260, tematska 260—265. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, t. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijc najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. julija Ljubljana 7, 767.2, 18-0, 80, 0, 8, 0-7, dež; Ljubljana 13, 755.6, 28.0, 53, SW4, 6, —, —; Maribor 7, 763.6, 19.0, 80, 0, 4, —, —; Zagreb 7, 767.5, 20.0, 70, SE1, 8, —, —; Beograd 7, 757.0, 19.0, 70, SW1, 3, 3.0, de2; Sarajevo 7, 760.4, 14.0, 90, 0, 10, 1.0, dež; Skoplje 7, 757.2, 24.0, 60, SE1, 1, —, —; Split 7, 757.7 22.0, 70, 0, 1, 5.0, dež; Kumbor 7, 753.2, 22.0, 80, 0, 9. 12.0, dež; Rab 7, 758.4, 22.0, 70, 0, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.4, 17-0; Maribor 26.8, 17.0; Zagreb 30.0, 16.0; Beograd 32.0 16.0; Sarajevo 30.0, 12.0; Skoplje 32.0, 17.0'; Split 30.1, 19.0; Kumbor —, 19.0; Rab —. 15.0. Pregled vremena 12. t. m.: Ciklon tiči nad češkoslovaško in Atlantskim oceanom, a drugi nad severno Nemčijo. Prevladuje oblačno vreme v vsej Evropi, dež v presledkih pada v Franciji in Švici. Temperatura je narasla v južni in vzhodni Evropi, a upadla v ostalih krajih. — V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme. V poslednjih 24 urah je padal skoro v vsej državi dež. Najnižjo temperaturo je zabeležil Stip 10, najvišjo Senta 32 stopinj. Nove signalne barve na železnici V Avstriji so preuredili sistem signal-nih znakov v železniškem prometu. Doslei je bila rdeča luč za »stoj!«, zelena barva za počasno vožnjo, bela luč pa je oama. čevala odprto progo. V bodoče bo pomej nila rdeča luč še »stoj!«, zeleno znamenj »prosto«, rumena kič pa »počasno« al »previdno vožnjo«. Te signale namerava* uvesti na av&trijakih. železnicah že let«| v jeseni. > JUTRO« St 15$ 6 Pfetek, 13. VIL 1934 Bakterije proti bakterijam Senzacije v kraljestvu mikrokozmosa — 75 milijontink milimetra Veda hoče videti to »velikost" Dolgo časa so menili, da so z mikroskopom vidne bakterije, koristne in škodljive, najmanjša bitja na svetu. V času svetovne vojne pa je odkril bakteriolog d' Herelle, da napadajo tudi te bakterije čudne, smrtne bolezni, ki jih morejo povzročati po vsej priliki še manjše glivice, tako zvani m ikro -bacili ali bakteriofagi, po naše »jedci bakterij«. Kakšni so ti bakteriofagi, pa še davno ne vemo, kakor ne vemo ničesar pozitivnega o njihovi naravi, saj mnogi raziskovalci še danes dvomijo, da-li gre v resnici za živa bitja aH samo za kemične snovi, tako zvone fermente, M povzročajo razkrajanje. To naše neznanje ni nič čudnega. Že »normalne« bakterije nam delajo zaradi svoje neznatnosti pri opazovanju z mikroskopom ogromne težave, mikrobacilov pa n« opazimo niti z ibajfooij&im navadnim mi- kroskopom. Njih »velikost« cenijo na 8 do 75 mrlijontiaik milimetra in tu smo dosegli že davno meje človeških opazova/lnih možnosti. Gre za bitja nam prav neskončno oddaljenega mikrokozma, kakor nam je oddaljena neskončnost makrokozma. Za zdravilno vedo pa bi bilo nedvomno ogromnega pomena, če Tji mogla zvedeti kaj določnega o teh bitjih. Predstavljajmo si, da bi vedeli, kateri so bakteriofagi, ki uničujejo n. pr. bacile kolere ali davice. Zadostovalo bi menda, da bi bolniku s takšno boleznijo vbrizgnili neko količino »pripadajočih« bakteriofagov in konec bi bilo gospodovanja nevarnih klic. To se sliši zelo preprosto, v resnici pa je zvezano proučevanje domnevnih najmanjših bitij ali celo njih gojitev v čistih kulturah s takšnimi ovirami, da si jih ne moremo niti predstavljati. Nekaj uspehov v tem pogledu pa že lahko beležimo in to n. pr. po zaslugi hamburSkega bakteriologa profesorja Sonneescherna. Še večje uspehe nam pa obeta nedavni izum tako zvanega elektronskega mikroskopa, s katerim lahko »opazujemo«? stvari, ki so manjše od običajnih svetlobnih valov. Uoorabljajo se namreč dosti manj&i katodni žarki. Normalni mikroskop pokaže pač le stvari, ki so manjši od valov vidne svetlobe in s posebnimi za to prirejenimi pripomočki se dado ž njim fotografsko snemati še stvari, ki so manjše od teh, a ne manjše od nevidnih u lt rev io letni h valov. A še pred letom dni ni nihče upal, da bi mogli skonstruirati n. pr. mikroskop, s katerim bi dosegli 4000kratno povečavo — kar je danes še najmanjša povečava, ka jo omogoča elektronski mikroskop. Z njim so se lotili sedaj tudi bakteriofagov m ni dvoma, da bomo kmalu vedeli o njih vse to, kar je za nas važno in potrebno vedeti. Kako se bo to končalo? Nemški državni kancelar je sklical za danes sejo državnega zbora, na kaieri kani baje pojasni« vzroke, ki so dovedH do dogodkov »0. junija. Kaj bo storil na tej seji von Papen, ki ga vidimo tukaj v družbi njegove žene, ni znano Letališče na Groenlandu Zadnja odprava francoskega raziskovalca Charcota Te dni ie zapustila bretonsko pristanišče Saint Malo francoska raziskovalna ladja »Pourquoi Pas«. Z ladjo je odrinil znani raziskovalec dr. Charcot proti groenland-skemu ledovj-u. Namen ek&pcdicije je raziskovanje vremenskih razmer v obrežnem pasu Groenlanda. Če se bo to posrečilo in zaključilo s pozitivnim rezultatom, bodo podatki Charootove odprave silno važni za zgraditev letališča za vmesno pristajanje letal na severni atlantski poti med Evropo in Severno Ameriko. Toletna vožinja je najbrž zadnja Char-eotova odprava, kajti raziskovalcu je že 67 let. Svojo prvo raziskovalno vožnjo je pod-vzel učenjak na ladji »Francais«. ki je osta- la nad leto dni v arktičnih krajih. Potem je še večkrat obiskal najsevernejše kraje na zemeljski obli, vedno z ladjo »Pourquoi Pas«, ki ima 449 ton. Dr. Charcot namerava ostati ob vzhodni obali Groenlanda približno leto dni. Raziskovalec ima s seboj tri znanstvenike, ki bodo proučevali tudi etnografske razmere na vzhodni obali Groenlanda. Danska vlada jim je v tem pogledu zagotovila vso svojo pomoč. Poleg vsega drugega pa upa dr. Charcot, da se mu bo posrečilo preiskati groerilandsko obalo glede množine rib. Če se bo pokazalo, da je v teh vodah dober lov, bodo poslej francoske ribiške flotilje lovile ribe tudi v teh krajih. Pred velikim preobratom v pomorskem oboroževanju in obrambi na morju Francija bo zgradila serijo miniaturnih vojnih ladij Londonski »Daily Herald« poroča, da so r luki St. Nazaire preizkusili tip miniaturne vojne ladje, ki napravi 55 morskih milj na uro. Nova ladja je samo 12 m dolga, ima dve cevi za spuščanje torpedov, ženejo pa jo stroji, ki razvijajo 2000 k. s. Namen francoskega vojnega ministrstva je, uvesti s tem tipom vojnih ladij v mornarico edi-nico, ki bo zmožna lomiti blokado ter bo obenem izvrstno napadalno sredstvo za ladje, ki prevažajo čete. Oblika in brzina ladje sta ustvarjeni za to, da ji ne morejo do živega ne bombe ne topovski ogenj vojnih ladij. Okolnost. da bo ta ladja skoro drsela po površini vode ji bo nadalje omogočala, da bo gladko uhajala nevarnostim miniranih polj v vodi. Francoska mornarica bo po informacijah angleškega lista kmalu začela izdelovati to miniaturno vojno ladjo v serijah, kar bo postavilo pomorsko oboroževanje sveta na docela nova obrambna vprašanja. Zajčja nadloga v Avstraliji Vlada organizira splošen napad na zajce, ki jih je vsak dan več Razne šibe tepejo sodobno človeštvo. Na Angleškim imajo velikansko sušo, v Rusiji brezbožniško propagando, drugod v Evropi, kjer straši pošast vojne pa brezbožniške razstave. Avstralija vsega tega ne pozna, zato pa ima zajčjo nadlego. Pravijo sicer, da še nikoli ni bilo vzroka za pritožbe o pičlem razmnoževanju glodalcev, kajti na giavo vsakega avstralskega prebivalca pride tisoč zajcev, toda to, kar se zdaj godi v Avstraliji, presega vse meje. Zajci povzročajo ogromno škodo. V svoji veliki po-žrešnosti so prodrli že tik do človečkih naselbin in se ne strašijo napadati niti ljudi. Farmarji, ki živijo v večji koloniji blizu St. Georgesa (Queensland) so pred kratkim ponoči zaslišali čudne šume. Oprezno bo vstali in šli pogledat, kaj se godi Videli so na tisoče zajcev, ki so ponoči vdrli na dvorišča kmetij in so v bori polovici ure oglodali vse, kar jim je prišlo pod zobe. Tudi iz drugih predelov Avstralije poročajo o sličnih rečeh. Sestradani zajci ne puste na poljih in livadah celega nobenega Strelja in požro vse, kar najdejo. Avstral- ska vlada je zaradi tega napravila načrt za zatiranje zajčje nadloge. Toda živalim je težko priti v okom, ker se z velikansko naglico razmnožujejo. Umetna kava Brazilski kemik dr. Castilleiros je napravil po triletnih poskusih senzacionalno odkritje. Odkril je način za pridobivanje umetne kave. (Jmetna kava baje prav nič no zaostaja za pristno, Ima prav takSno barvo in aro-mo, a tudi prav toliko kofeina. Odkritelj je povabil k sebi skupino strokovnjakov za kavo in jim je ,predložil niz skodelic pijače iz prave in umetne kave. Niti enega ni balo med strokovnjaki, ki bi mogel ugotoviti, katera kava je iz pristnega in katera iz umetnega zrnja. Poleg drugega ima kemična kava pred pristno to prednost, da se hitreje in lažrje pripravi. Dovolj je, da se vrže kocko praška v krop Odkritje dr. Častili eirosa fe mogoče vsa hvale vredno. Ampak v dobi, ko b« celo pristno kavino zrnje uničuje v vefUfcih množinah, se bo komaj obneslo ustanavljati tvornice za umetno kavo. To je Amerika! Pariški »Monde« poroča o novi inscena-ciji Gounodovega »Fausta« v newyo, .< --T,' ^M^mm ........... ................." "•?:>: PRAVKAR T??T*T,A ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska umetnica MARLENE DIETRICH Naslovna slika: Sella Hasse: NA DELU (lesorez) DOLGOST ŽIVLJENJA PRI ŽIVALIH (Tisočletni krokodili in enodnevne muhe) — Anton Kappus: NA SOLUNSKO GLAVO (1) — SNOVI, KI POSPEŠUJEJO RAST — NALIVNO PERO — ZDRAVILIŠČA V STAROGRŠKI DOBI — STRELJANJE BREZ SMODNIKA — MARIA CURIE t — KNJIGE IN REVLJE — AVTO NE ZASTRUPLJA OZRAČJA — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Z DEŽJA POD KAP (2) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (26) — MANJŠINSKO VPRAŠANJE — ČLOVEK IN DOM (Omara za perilo) — ZA MISLECE GLAVE — ŠAH — IVERI — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — ANEKDOTE Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Francosko-angleško prijateljstvo Slika z Barthoojevega obiska v Londonn. Od leve proti desni: namestnik angleškega ministrskega predsednika Baiduin, Barthou, Pietri (zadaj) in sir Jon Simon V senci Staviskega Staviskega sotrudnik: trgovec z dekleti — Nove obtožbe Na krovu nemške ladje »Kap Acrona«, ki Je bil namenjen v Buenos Aires in se je medpotoma ustavil v Boulogneju, so te dni odkrili policijski organi mladoletno Francozinjo, ki so jo hoteli trgovci z dekleti prodati v Južno Ameriko. Francoskim policistom, ki jim je poverjeno nadzorstvo prekotmorskih ladij, se je zdelo sumljivo, da se je vkrcalo za vožnjo v Argentino dekle, ki je moglo biti staro komaj 18 let. Toda pri pregledu potnega lista so videli, da se »motijo« v oceni starosti in da je dekle »v resnici« staro 21 let. Zaradi tega v prvem hipu niso mogli posredovati. šele naknadne informacije so odkrile, da je potni list za gospodično Sorretovo ponarejen in da je dekle staro jedva 18 let. Izkazalo se je naposled, da je preskrbe! potni list dekletu neki bivši sotrudnik Staviskega. Obljubil ji je v Argentini službo »tajnice« v nekem uradu. S to obljuibo jo je spravil na ladjo in dekle se je res odpeljalo čez morje. Battesti, kakor piše ta sode- lavec sleparja Staviskega. je osumljen, dar; se je že dolgo bavil s sličnimi posli. Zdaj so francoske oblasti o tem obvestile fran* coski konzulat v Buenos Airesu ^ mu na" ložile, naj se takoj pobriga za usodo miade Francozinje, da ne konča v kakšni javni hiši. Sorretovo bodo s prvo ladjo poslali nazaj v domovino. + Višji državni pravdnik Seine je obtožil bivšega pravosodnega ministra senatorja Renoulta, da je izrabljal svoj vpliv proti določbam zakona. Renoult je prejel 50.000 frankov nagrade za to, da je zavlekel razpravo proti sleparju v Bayonneu. Komisija, ki preiskuje grehe Staviskega. je nadalje obtožila bivšega ministra za delo Dalimierja, da je soodgovoren za bančni polom pri zastavljalnici v Bayonneu, ker je podpisal odlok, ki je pozival francoske banke in hranilnice, naj nakupujejo bon« zastavljalnice v Bayonneu. Belgijski kralj Leopold m. je te dni z vojaškim letalom zapustil Bruselj in od-iffM v Beverloo k manevrom svoje armade / „Ustavite vlak! Zaradi poljuba so poslali brzim vlakom, ki ga je Iz MeJboumeja poročajo: Na glavni postaji v Melbourneju je stal te dni za odhod pripravljeni brzi vlak. Uradnik. ki je imel službo, je že dai znamenje za odhod, ko je pridirjala na peron dama m začela krčevito plakati, videča, da se vlak že premika. Vse postajno os>bjs se je zbralo okoli dame, ki je hlipala brez pre-stanka in ponavljala besede: »Ustavite vlak! H;tro. hitro!« Solze so jo taki dušile, da sploh ni utegnila izdaviti, za kaj gre. In neki uradnik ki je mislil, da se je moralo zgoditi nekaj važnega, je res^urno stekel k telefonu ter dal bližnji postaji nalog, naj ustavijo brzi vlak. Na postaji so medtsm pripravil; lokomotivo, ki je neutešno hlipa-jočo damo odpeljala za vlakom, ki ga je dosegla na naslednji postaji. Ko se je to zgodilo, je izstopila m — še redno v h Upajočem stanju — motrila potnike. Icaktr da bi imela nekoga me a njimi. In giej! Trenutkoma se ji je utrgal iz nrsi radosten vzklik — pri nekem oknu je bila spoznala svojega moža! Železniški uradnik, ki še vedno ni razumel, za kaj gre. je od-ve-del damo, kakor se spodobi kavafirju, k oknu, ki mu ga je dama označila. Tam sc je ženska vrgla svojemu možu okrog vratu in ga je začela poljubljati, kakor da je iz uma. Potem se je z nepopisnim navdušenjem zahvaljevala uradrrrlrr,,TT1 ** njihovo prijaznost. Truplo Tufversonove najdeno ? Londonska »Morning Post« poroča, da so na Ellis Islandu (pri Newyorku) našli naplavljeno truplo 30 do 351etne ženske. Potegnili so ga iz vode. Po obleki sodeč, je morala pokojnica pripadati boljši družbi. Na truplu pa ni vidnih znakov, ki bi pričali, da je bila pokojnica umorjena. Poteze na obrazu so nerazločne. Newyorska kriminalna policija je zaradi tega začela poizvedovati s podvojeno intenzivnostjo, kdo bi bila utopljenka. Domnevajo namreč, da je to mogoče truplo Agneze Tufversonove, ki je lani v decembru nenadoma izginila. Smrt te_ ženske so prvotno pripisovali Ivanu Poderžaju, ki so ga zaradi suma, da je v zvezi z njenim izginotjem. zaprli na Dunaju. Newyorška policija si je rekonstruirala smrt Agneze Tufversonove na ta način, da je Ivan Po-deržaj pahnil odvetnico v newyorškem pristanišču v morje, da j t. utonila. Hitro, hitro!" posebno lokomotivo za dosegla na prvi postaji Kaj je bilo za tem? Mož dame se je odpeljal na daljši dopust in ona ga je hotela pred odhodom še enkrat objeti in poljubiti. Prišla pa, je prepozno na postajo, da bi mogla to storiti. Ker je bila to prva ločitev od moža po nedavni poroki, sd ni mogta kaj, da ne bi tega dosegla s kakršnimi koli sredstvi. Sredstva pa bodo na koncu vendarle draga, kajti železniška uprava je sklenila, ko je izvedela vzrok tega nenavadnega prometnega zastoja, da mora dama plačati vse stroške za zamudo in vrhu tega še odškodnino uradnikom, ki jih je tako grdo potegnila za nos. A N E K D O T A Kari Glossy pripoveduje v svojih »Dunajskih študijah in dokumentih« naslednjo anekdoto o kardinalu Salmu na Dunaju: Eminenci so po povratku domov povedan li. da ga je že dvakrat iskalo služabmštvo grofa Ugarta zaradi napitnine. Napovedan je bil še tretji obisk. Kardinal pa je izjavil. da nima za napitnino prav nobenega fonda. Zelo se je čudil, kako si služabniki upajo zahtevati nagrado. Ko se je siiužabništvo vrnilo tretjič to prosilo za sprejem pri dostojanstveniku, jim je kardinal podelil svoj apostolski Ha. goslov ter vsakemu posamič dovolil, da mu je poljubil roko. Odpustil pa jih je z opazko, da zaradi njega ni bilo treba priti, a ker so že prišli, jih je tudi blagoslovil. VSAK DAN ENA Velika glava »Poglej, poglej mamica, tega moža so menda naklestili, da ima tako zateklo glavo.« CHAMPION O R T Danes nastopijo poljske hazenašice Ob 18.45 na igrišču Atene Varšava : Ljubljana Drevi se vrši na igrišču Atene po mnogih. letih prva mednarodna hazenska tekma, v kateri nastopi reprezentanca republike Poljske proti naši ljubljanski reprezentančni družini. Poljakinje nastopijo v Ljubljani sa svoje rodno mesto Varšavo. Tekma je za naše mesto velik dogodek, zato je prevzel pokroviteljstvo sam župan g. dr. Dirko Puc. O vrlinah Poljakinj emo že pisali, govoriti moremo o njih le v superlativih.. Res je, da proti našim družinam ne dosegajo velikih rezultatov, to pa zato, ker je sistem njihove igre različen od našega, so pa v mnogo boljši kondiciji, kar je pri vsaki borbeni igri največ vredno. V torek so nastopile Poljakinje v Varaždinu proti tamošnji Slaviji, katero so po izredno lepi igri sigurno nadvladale z rezultatom 6:2, čeprav ie bila Slavija ojačena z reprezentančno vratarico Gršeticevo, ki je odlično branila. Včeraj so nastopile na Jesenicah Jesenice so jih sijajno sprejele. Na Pf taji se ie zbralo okoli 3000 ljudi z godbo in mestom županom na čelu. Po oficielnih pozdravih se je razvil impozanten sprevod od postaje do Krekovega doma, kjer se masa ljudi še dolgo ni razšla. Vzklikala je neprestano gostom in bratskemu poljskemu narodu. Jesenice že dolgo niso imele ta*o veličastnih manifestacij. Poljakinje so^ navdušene nad sprejemom in nad krasotami našega gorenjskega kota, zlasti Bleda m Vintgarja, kjer so bile včeraj dopoldne. Za tekmo v Ljubljani vlada ogromno zanimanje in je pričakovati rekorden poset. Tekma prične točno ob 18.45. Predigra, v kateri nastopita družini Ilirije in Atene, pa ob 17.45. Vstopnina je za obe igri skupna. Poljakinje se vrnejo v Ljubljano danes dopoldne ob 8. Nameščene bodo v Mladiki. Nove borbe, nove nade... Sredi poletja, v navalu najhujše vročine se stvarja nova borba. Dočim delajo drugod bilance o zaključnem tekmovanju, ga mi šele pričenjamo. Zato smo pa počivali vso najboljšo nogometno sezono od zgodnje pomladi do srede vročega poletja! Pa na3 to ne sme plašiti. Preko najhujših ovir naprej do cilja, bodi deviza našega, moštva! Ostali ligaši so se v prehodni dcbi znašli v nekem jugoslovcnskern cupu. Naše so nekoiegiaino odrinili vstran. Pa menda že marsikoga boli glava po temu cupu! Hašk ga je bil deležen in se je brl v njem dobro in slabo. Kjer ni resnosti v zamem začetku, je nemore biti na koncu. Jugoslovenski kup ne more biti za nikogar resno merilo za oceno kvalitete naših nogometnih vrhunskih zastopnikov. Torej v nedeljo igra Primorje s Haškom, Z odličnim zastopnikom zagrebškega nogometa. Že dvakrat ga je v Ljubljani sigurno odpravil. V tretje pravijo, gre rado. Bomo videli! Sicer imajo naši že letos dva prijateljska minusa s Haškom. No, za prvenstvo znajo naši drugače zagosti. Neglede na vse križe in težave smemo g-edati spokojno na prvo veliko bitko v Ljubljani. Dasi je šele na začetku izločilne konkurence, ji pripada, kakor vse kaže odločilen pomen. Vzioka dovolj, da bo privabila najširše plasti naših nogomet nih interesentov Srebrni pokal r je v nedeljo, o priliki mednarodne »ciljne« vožnje v-Poreče ob Vrbskem jezeru priborila MK Ilirija. Lepo darilo je darovalo avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in promet. Drugo nagrado pa si je SK rirUa. (Težkoatl«t«tai sekcij*.) Dane« m trpning v paviljonu na velesejmu. Po katerega naj ee udeležijo: D1 Bafclsta. Kokal. Jak* Sffild^ma^Kunav^JP^. jetnik, D._..i„i. o.pi« čehaL Ulisperger, Tone, oa-^n^StJeAko^ejem^o - novi «anl. 'S. W Pod vodstvom g. Omana. Pridite zan«ljlvo W spadate v to moštvo, »radi tekem z raservaml »TinNa državnem lahkoatletskeRi prvenstvu sta^jo te-1. ilanlce: Bernlk. mzjak, «8 Dolenc M Dolenc G., GroSelj, Hočevar. Hvaleč Janežlč,'' J^evčlf Jnrkovti V^. Kertan D„ Kaiser M.. Kalser A Kuh^Krtte. LenSčak. Macarol. Simone« G Simončič F.. Sirk. Sket StoUa^ 8muc I^^nuc II šmuc ITI., Smuc IV.. Ulaga N, Ulaga E., Vrezec, Žagar. Imenovane Članice morajo bttt na lgrlžiu Primorja v soboto najkasneje oe 1615 (odnosno »Mrallšče na Atenl o0 15.30) ter v nedeljo ob 9. Danes po bazenski tekmi ob 19.30 sestanek vseh Imenovanih na na&em Ign-Ku. SK Reka, Jutri ob 18.30 strogo obveaen sestanek vseh nogometašev. Za tekmo s Panonl-jo naj bo v nedeljo ob 8.30 I b moStvo na naiein Igrišču Ob 15.30 naj bodo na lgrlšiu Fanonlje juniorjl, ob 17. pa rezerva. SK Svoboda. Dreti ob 19. sestanek vaeh nogometašev v Delavski zbornici. Po sestanku kfIt'us»Movnl oMit i bor «ru!lw prijateljev sp°rta bo v petek 20. t. m. ob 20. v restavraciji Štrukelj v Kolodvorski uUcl. PravUa so bila potrjena od ministra za telesno vrgojo s St. 1723 s dne 30 aprila 1934. Vabimo vse naše prijatelje. da se zbora udeleže ln prispevajo k cadrav-ljenjn nsSih športnih razmer. Sokolstvo 25 letnica Sokola v Mokronogu Dne 21. oktobra 1909. s eje vršil uste- članice, medtem ko je deca spremljala. Ta točka je bila najtežja, izvedba pa dobra. Društveni vaditeljski zbor je s tem pokazal, da zmore dosti, če hoče. še nekaj bi svetoval za bodoče. Nepotrebni odmori ^^ --------Sokola, na I svetoval za Doaoce. ne^uruui ^"^LtlT^SrSSdn^^bo" I naj odpadejo in naj se točke vrs^druga Prijave je poslati najkasneje do o. avgusta na naslov: Alfred Pdschi, Ljubljana, kavarna Evropa. Prijave orez prijavnine se ne bodo vpoštevale. Datum žrebanja se bo objavil pravočasno. V nekaj vrstah. Iz Slovenjgradca nam poročajo, da se je prejšnjo nedeljo prvič predstavil javnosti novo ustanovljeni SK Mislinja. Priredil je prav uspelo kolesarsko dirko na 27 km dolgi progi Slovenj-gradec - Mislinje in nazaj. Startalo je 29 dirkačev v dirkalni, težki in juniorski skupini. že ta tekma je pokazala potrebo obstoja športnega kluba v Slovenjgradcu. Po tekmi se je vršil obhod po mestu, v katerem je vozilo preko 100 članov kolesarjev in motociklistov. Najboljši čas v dirkalni skupini je dosegel Ljubljančan Grabeč, ki je bil svojčas član Primorja. Vozil je 41. ali povprečno 39.60 km na uro, kar je presenetilo. Sledil mu je domačin Cajnko 45 30 Presenetljiv je bil tudi uspeh domačina dirkača začetnika Mlčuha, ki je dosegel na težkem kolesu celo boljši čas od dru£:o svoji zmožnosti od 100 do 200 Din, nekateri pa še več. Les so darovali doma-črni m okolicami, opeko je po zelo »™z«ni cen' dobavila radomeljska opekarna Pavlin m Sraj, ves dovoz lesa. opeke m drugega gradbenega materiala so izvršili domačini, pretežno industrijec Nastr*m m posestnika Belec m Pirš, a vsa težaSka dela so bila usranovuev uuociwt v ------------. lratL ,,, « — . .. , , < ^ j__ akcija za Sokolski dom, razvitje naraščaj- kuluk fantov. Pri gradnji sokolskeg« doma skega prapora 1. 1923, otvoritev doma leta 1 ' '—- -1— ^ _ _ _ a 9 9 »»__• _ ___ «U jm L*!m A- priboril mariborski »Perun«. Te vrste motornih dirk, ki jih vsako leto prireja avstrijski Touring Club, so zelo priljubljene prireditve, ki se jih vedno udeleže tekmovalci z vseh sosednih držav. To pot je tudi motokolesarska Ilirija prav častno odrezala. naša Ilirija : Sparta (Zagreb) Zagrebška Viktorija je brzojavno odpovedala sobotno tekmo proti Iliriji, zato je ta stopila v stike s Sparto iz Zagreba, ki je nedavno igrala proti Primorju in zgubila le z minimalno razliko 1:2. Tekma bo na Stadionu v soboto ob 18.15. Vstopnina niz- jlirija nastopi kompletna z moštvom, tu bo igralo v ligaških tekmah. Plavalno prvenstvo LPP (Službene objave) Tekmovanje se vrši v soboto 11. in nedeljo 12. avgusta v Radovljici. Prvi dan predtekmovanja, druga dan finalna tekmovanja. Program: Dopoldne o»5 9.: 1. 50 m prosto juniorji, 2. 50 m prosto seniorke, 3. 200 m prosto seniorji, 4. 3X50 m mešano junior-ke, 5. 100 m prsno seniorji, 6. 100 m nrbt-no seniorji, 7. 4X50 m prosto juniorji, 8. Skoki juniork, 9. skoki juniorjev. Popoldne ob 15 • 1. 100 m hrbtno juniorji, 2. 50 m prosto jiuniorke, 3. 100 m prosto seniorji, 4. 100 m prsno juniorji, 5. 50 m hrbtno ju-niorke, 6. 100 m prsno juniorke, 7. 4X50 metrov prosto seniorji, 8. 200 m prosto juniorji, 9. skoki seniorjev. Po progrmu vsakokrat waterpolo. pravico udeležbe imajo vsi klubi - člani LPP, ki so poravnali vse svoje obveznosti napram savezu in podsavezu s svojimi verificiranimi tekmovalci. V seniorskih disciplinah smejo startati samo tekmovalci, M niso nastopili ali bili prijavljeni na senior-<=kem državnem prvenstvu in so rojeni leta 1916. ali preje. V junlorskih disciplinah pa eni 1 1916 rojeni tekmovalci, ki niso nastopili na sen drž. prvenstvu in vsi kasneje rojeni. . .. Vsak klub more na poedino točko prijaviti neomejeno število tekmovalcev, toda samo eno water-polo moštvo. V water-po!u morejo startati samo seaiorska moštva. Skoki: juniorke skačejo tri poljubne skoke — višina 3 m, juniorji 4 poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin — višina 3 m. seniorji pa 6 poljubnih skokov iz najmanj treh različnih skupin — višina 3, 5 in 10 m. Vsi skoki morajo biti izbrani iz tabel pravilnika za skoke JPS. Prijavnina znaša za osebo in točko 2 dinarja, za štafete 5 Din. za water-polo moštvo 10 Din. Službene obiave LNP (Seja p. o. dne 11. Julija 1934.) Navzoči gg.: Stanko, Novak, šetlna. Kuhar. MrcUen, Kosirnlk, Vrhovnlk Zupane Prvenstvene tekme^v nedeljo dne IS- ^*: v Ljubljani, igrišče. Primorja, ot 18. Jpnorj«> . Hašk dovoll se predtekma, službujoči Dorte«. Primorle postavi 10 rediteljev - V Trbdvl i ah. ™7.30 Dobrna : Hrastnik sl^bujoa Doltnar, ierišče določi o. o.: v Kranju ob 18^ Korotan . B»ka. službujoči Kačar. Korotan postavi 10 re-ditellev ln poskrbi ^ varnostno stražo. Priiateljske tekme: Disk : Ilirija 15. julija v Domžalah Ilirija : Viktorija Zagreb 14 l^lja v Ljubljani, predtekma se dovoli; Graflčar . Grafika. Ljubljana 15. julija v Zagrebu Cehe . Olimp 15 julija v Celju. Naknadno se zabeležilo pri latel j sks tekme: Turnir Hudarja 8.1u-llla v Hrastniku s sodelovanjem Betja. Svobode z Zagorja Amater; Atletik : Ptuj 24. junija, v Cel?« cil% : Olimi 29. junija v Celju. Slovan : Gradlanski 28. junija v Bakru, Slovan : Primorje 29. junija v Krasic^ Slovan : Kraljevi« 1 julija v Kraljeviči. Svoboda — Tržič . Svoboda - Ljubliana 7. julija kot nočna tekma. Gradlanski : SK Koprivnica 1. Julija v Kc^rlvnlcl, Enakost : Ilirija 1. julija na Jesenicah, Prtmorie f Hermes 5. julija v Ljubljani. Disk : Slavila 1. julija v Domžalah. Verifikacija igralcev: s pravico takojšnjega nastopa za Gradjanski Petar Dimlč za Sv°bod° — Mrb Anton Stern, za Slovana BorivoJ Vasi-llevič, za Grafiko AdoH Bežan, za Hrastnik Avgust Martini. Karel Medved. Oton Papp. Rlko Dirmajer, za Šoštanj Franc Toter; popravka se verifikacija igralca Ivana Hermana, Ilirija, tako, da ima pravico nastopa 20. septembra in 20. decembra 1934, ker se je naknadno ugotovilo, da se ni poteklo leto dni od njegovega zadnjega nastopa za prejšnji klub. Herman Ivan se preda k o zaradi napačno navedenih podatkov, obenem se suspendira, dokler ne poravna obveznosti do prejšnjih klubov Rapid in cakoveckl SK. Suspendira se Rudolf Pelicon, Grafika, dokler ne poravna obveznosti do Slovana. Pri tej priliki se opozarjajo klubi, da morajo v bodoče točno določiti in podrobno navesti zadržke proti verifikacijam igralcev za druge klube. Kazenskemu odboru se predajo: Ivan Beseni-čar, Reka, s takojšnjim suspenzom, zaradi prestopka na tekmi Reka : Korotan 8. julija v Ljubljani, Jožef šenica, Korotan — Kranj, zaradi prestopka na tekmi Elan : Korotan 1. Julije. v Novem mestu, Hlnko Palčič, Elan, s takojšnjim suspenzom, zaradi prestopka na tel Korotan: Elan 24. junija v Kranju. Upravnemu odboru se preda Ptuj, ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini na tekmi Atletiki : Ptuj 24. Junija v Celju. Nadalje se preda upravnemu odboru Slavija zaradi nastopa z neverificlranimi igralci na tekmi Disk • Slavija 1. julija v Domžalah. Mladika se predloži JNS za sprejem v Članstvo ker je ustregla vsem pogojem za sprejem. Verifikacije tekem: Dobrna : Retje 1 : 1, Hra*+nik • Zagorje 7 : 1. Korotan : Elan 11 : 2, Reka : Domžale 3:1. Dobrna : Hrastnik 3 : 1. Korotan : Elan 3 : 1. Poziva se Rapid, da pošlje izkaznico z odjavntco za Franca Marčinka, ki se prijavlja v d-ug podsavez obenem naj javi eventuelne zadržke. Rezervirajo se termini: 28. in 29. julij za Bratstvo. 22. julija za Korotan — Kranj. 8. in 8 september za Celje. Upravnemu odboru se odstopijo sodniške sa-deve s tekem Primorje Jum : Reka rez. 1 Julija, Maribor II : Rapid H 1 ju lja. Reka Korotan 8. Julija, Dobrna : Hrastnik l.Jullja. Upravnemu odboru se nadalje predasta Bratstvo zaradi neprijavljanja tekem. Hrastnik zaradi nenastopa k tekmi. Klubi, ki imajo iz kateregakoli naslova ffvle-niti pri podsavezu kak znesek, s- opozarjajo, da se Jim nakane denar šele po do tavttvi pravilno po predsedniku in blagajnika podpisane pobotnice. 1925. nato izboljšanje odra. nabava kine matografsikega aparata in ob 25 letnici razvit je' članskega pmpora, župni zlet v Mokronogu. Spored svečanosti ofo 25 letnici mokronoskega Sokola 14. in 15. t. m.: 14. t. m.: zbiranje udeležencev, ob 17. v šoli zbor sodnikov za župne tekme, zvečer pozdrav ku-micam (vsem članicami, nato baklada po trgu, po bakladi v Sokolskem domu svečani občni zbor S slavnostno akademiio; v nedeljo 15. t. m.: ob 6. zjutraj župne tekme, ob 11. skušnje vseh oddelkov za javni nastop, popoldne ob pol 14. zbrranie člamstva. ob* 14. razvitje članskega prapora, nato sprevod, ki se ustavi pred pokopališčem in izikaže čast vsem umrlim bratom in sestram, ob pol 16. se prične iavn« telovadba novomeške sokolske župe. Pri vseh svečanostih bo sodelovala oba dneva izvrstna godba iz Krškega. Narodne noše bodo z ve-seliem sprejete in se vabijo, da se u delež« pro«lave. Vsak udeleženec ima pravico do polovične vozne cene na ždemtei. m sicer 14., 15. rn 16. t. m. Mokronoški Sokol vabi na prireditev vse, ki ljubijo sokolsko delo in iim je pri srcu lepa Dolenjska! Javna telovadba litijskega Sokola Službeno iz LNP. Seja u. o. danes ob 20. v tajništvu. Občni zbor LNP bo v nedeUoobe^ v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi ces*ti Iz OZDS (Službeno.) Za tekme prijavljene odboru za delegiranje se določijo: sobota 14. t. m. Stadion ob 18. Ilirija : Sparta Cimper-man, nedelja 15. t. m. Kranj ob 18. Korotan : Reka Pfundner, Trbovlje ob 17. Dobrna . Hrastnik Lukežič, Jesenice Enakost : Mars Strah, Domžale Disk : Ilirija B Galič. Disk II : Reka n Gottwald, Igrišče Primorja ob 18. Primorje : Hašk stranska sodnika Mrdjen. Kušar; predtek-ma ob 16.15 Ramovš. Tajnik: Pevalek 1. r. Službene objave LHP. Medmestna hazenska tekma Varšava: LjubUana se vrSi na lgr«ču Atene. Sita se za TKD Ateno s pravico takojšnjega nastopa atletinja Sirkh Thea, za SK Ilirijo pa Jerina Mladena. Anulirajo se verifikacije atletinj Berce Marija in SuligoJ Julčl. ker nl-e prertlr.-7.ene na pravih tiskovinah (cbe Ilirija). Ilirija in Atena se ponovno pozivata, da postavita za predigro dve družini ki morata biti z vso onremo ob 17. na igrišču. Ilirija se ponovno poziva, da postavi zadostno število re-dlteljstva. V nedeljo je proslavilo litijsko Sokolsko društvo Soletnioo obstoja. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban, ki ga je na proslavi zastopal sreski načelnik g. Podboj. Takoj po prihodu popoldanskega vlaka n Ljubljane je krenila izpred Sokolskega dama povor-ka na telovadni prostor, kjer Je ob pol 16. otvoril br. starosta proslavo. K beeedi so se javili g. sreski načelnik, br. Supni starosta in br. župan. Ob tej priliki ao članice društva poklonile društvenemu praporu spominski trak. Ob 16.15 se J« pričela Javna telovadba, kjer so nastopili vsi društven! oddelki in pa telovadeči la sosednih edinic: Šmartno, Ponoviče-Sava in Kresnice. Pri tem pripominjam, da bi morala biti naraščaj in deca zastopana v večjem številu. Najprvo so nastopili člani. (42). Obvezne vaje So Sle še precej dobro, če Izvzamemo nepravilne drže telovadcev. To napako lahko zasledimo pri vseh javnih nastopih ter Jo tudi kakor Je videti, zaman popravljamo tn grajamo. Moški naraščaj (18) Je istotako nastopil % obveznimi prostimi vajami. Izvedba precej podobna prvi točki, samo skladnost Je nekoliko bolj trpela. Ženski naraščaj (25) Je nastopil enako kakor moški; vaje Je izvedel nekoliko boljše, samo pri zadnji sestavi se je nekoliko zmedel. Mislim, da je bila temu kriva bolj površna dopoldanska skušnja Moški naraščaj (13) Je nato izvajal to-mačo sestavo po pesmi: Mladi vojaki. V.-deti je bilo, da sestava ni bila preveč v zvezi z ritmom godbe, medtem ko so na" raščajniki isto Izvedli še dosti dobro. Naslednja točka članic (29) Je bila dobro tir vajana, samo odstop se ni popolnoma posrečil. Orodna telovadba nI bila takšna, kakršno sem pričakoval. Člane sem videl v Litiji že boljše telovaditi na bradlji, pa tudi moški naraščaj bi mogel oavežbati preskoke čez konja nekoliko lepše. Deca Je pa imela Igre im tek s poslanico. Po tej točki sta dve vrsti članov tekmovali v štafetnem teku. Veseli ime, da se uvajajo tudi v podeželskih edinicah, čeravno počasi, tekme in nastopi v prostih panogah. Samo nekoliko boljšo pripravo bi za to mogli zahtevati. Predaje poslanice so bile namreč popolnoma začetniške. Pa tudi mnogo lepše bi se videlo, če bi bili tekmovalci imefi predpisan kroj; neenaka in nepravilna oprema ni napravila najlepšega vtisa „ , x Končna točka Je Mla jubilejna. Pri tem je nastopilo 16 članov, 9 članic, 36 dečkov in 36 deklic. Sestava je imela 3 dele: 1. Buči -morje, 2. Po jezeru in 3. Naprej. Prv0 in tretjo točko so izvajali člani, drugo pa so sodelovali v lepi slogi vsi Radomeljča-ni: član ali nečlan. Zato bo otvoritev doma v nedeljo velik praznik za vso vas m okolico. Radomeljcani bodo ©tvorih ponosno sokolsko stavbo z velikim nastopom kamniškega sokolskega okrožja. Pokrovitelj prireditve je minister, g. dr. Fran Novak. Spored prireditve: ob 15. sprevod po vari. nato slovesna otvoritev doma, ob 16.30 velika javna telovadba, nato pa veselic«. Gostje iz Ljubljane imajo ugodno s Peregrinovim avtobusom oh 13.15 m z Vlakom ob 13.42 do Homca, odkoder je četrt ure do Radomelj. Ljubljanskega Sokola je zadela spet teS-Ica izgub«; neizbežna usod« je iz njegovih vrst iztrgala enega izmed najzvestejših bratov, brata Josipa Rebeka st. ki je bil polnih pet desetletij včlanjen v dniStvu. Bratje m sestre! Ko vam j«v4jamo to žalostno vest vas obenem pozivamo, d« se pridružite društvenemu odposlanstvu, kibo blagega pokojnika spremilo nan jegovi zadnji poti. Žalni »prevod, bo v petek 11 t. m. ob pol 6. uri popoldne Zbirališče članstva v kroju ob 5 uri v mu. Blagemu pokojniku Msten spmmn- Sokolsko drnltvo Ljubljana n »poroč« članstvu, da je ur^la dol«oletaa dn»tvem sodelavka sestra Marija Tenente Fjffeb d^age pokomice bo v petek 13. t m ob pOi ^izpred hiše žalosti. Gradajk« uli~št članstvo naj se pogreba udeleži poJno- 10 Izberite svoje svecice po Champion- tabeli, ki se dobi povsod! Glavno te skimd ROBERT VDNBEROe« Z«ereb Oajeva m. 6359 Iz Litije Dontlst - tehnik Edo Giav* do preklica te dopoldne. __ i_ Elektriko že Imamo. Poroda* «mo» da je prejšnji teden zaradi defekta r eUK-trarni ugasnila Ht-iska elektrka odpovedal Sokol v soboto 7. t m. jobJemo akademijo. Naši domači strokovnjaki v* » razbito Slavo bata izdelali doma ta M imamo spet redno razsvetlivo- Sokoteka a-kademiia v proslavo 251etmco diroštva bo zato 2e to soboto 14. t m. __ Geometra bomo dobili. Naš sre* a»c>-no pogreša državnega geometra. fca željo prebivalstva nam ga ie katastrska dovolila. Subvencijo za ureditev uradmb Prostorov je naklonila litijska oKma. lisama bo v sodnijskem postop« n»!er sairne remliiške ksiidge. Ker so p*ostwl te sposobni- za vsel-tev, pričakuiemo, d« »e bo novi urad kmalu naseliL Iz Zagorja z— Lepa solidarnost zagoi-ikega pret*-valstva, ki se je pokazala ob jffiHki redovne stavke naših rudarjev, se je ugotovila tudi na nedeljskem shodu. Na ru SK Zagorje se je vršil shod, ki je bil prava navdušena manifestacija zagorSsera n okoliškega prebivalstva za pravično mre-ditev življenjske eksistence vseh občanov. V Zagoriu že dolgo ni zborovala tako Številna množica. Vsi govorniki, kakor zborovala so -bili enih misli, naj dosedanji akcijski odbor deluje še nadalje. Posebno so zborovala navdušeno vziklikal!i ministra g. Ulmanskemu. V upanju, da bo ostalo vse prebivalstvo v bratskem sporazumu »a skupne koristi, bodo mogoče polagoma zavladali boljši časi. v- Dobrodelna tombola koiaSc m posegla pričakovanega uspeha. Občinstva « vseh krajev je bilo vehko, »* krue niso kupovali po več srečk- Vsekakor pa so imefi revnejši •sfloii največ sreče. OJajm dobitek 2000 Din je dobil oženjeol radar Rž-išnik Jože. Ravno tako je prišlo nadal>-niih 9 tombolskih dobitkov v roke rotreto-n':h delavcev in rudarjev. Kuhmla v Sokolskem domu se bo vodila naprej, ker je oje« obstanek zagotovljen. Iz Ptuja J— Proslave 70letnice gasilske fiete ▼ Varaždinu, ki bo 14. ji 15. t m. pod pokroviteljstvom Ni. Vis. prestolonasJednika Petra, se z deputactjo udeleži tw noč, dragi Perracher, čas je, da grem spat.« »Oho, prijatelj, tega pa že ne. Danes pojdeš z menoj krokat, če ne, bom do smrti jezen nate.« Mučil ga je toliko časa, da je Henikstein nazadnje odnehal. Saj je bilo res vse eno, kako prebije noč. Spati tako ne bi mogel. Obiskala sta nočne lokale med Plače de Clichy in Plače FigaHe, ki so Parižanom p re dolgočasni, za tujce pa baš dovolj dobri, poslušala v *Quat'z-Arts« popevke o Ramsayu Macdonaldu in Strese-mannu, gledala v »Bošte a Fursy« karikature važnih osebnosti nacionalnega bloka, ki je imel waidhofenski mladenič le malo razumevanja zanje, v nekem drugem kabaretu, ki je hotel vplivati z umetnostjo in je bil seveda na pol prazen, je deklamiralo čisto mlado dekletce: »O rtH>n Dieu, vous m'avez blesse d'amour, et la blessure est eneore vibrante«, in Klemen Henikstein je čutil v svoji duši ske-lenje ran. bila sta seveda tudi v »Moulin Rouge« na plesu nagih žensk, ki je na Fortunata Perracherja mogočno vplival, med tem ko ie Henikstein sedel, se pogrezal vase in se zdrzoval ob treskanju jazzbanda, obšla sta lokale v ulici Pigalle in nazadnje pristala v nekem baru. kjer so razsajali čerkeski pevci. Tu se je zgodilo, da je zelo našarjena in zala montmartrska dama, ki se je seveda potlej razodela nepotvorjeno Dunajčanko z Alserg) unda, pokazala do Fortunata Perracherja strastno nagnjenje in n'azadnje zavlekla srečneža s seboj. Henikstein se je oddahnil m se odpeljal domov. Ko se je okoli poldne zbudil, je bila njegova prva misel, da bi pobegnil in skril svoje gorje v domačih gradovih; ko je pa pozaj- tifcal, se mu je zazdd ta načrt strahopeten ln neizvedljiv, še enkrat se je hotel peljati v Meudon, ker je bil tako obljubil, in se postaviti od Glorije. Prizor siovesa si je nasikaJ tako ganljivo, da ga je že naprej presuml. V tem razpoloženju je pozno popoldne stopil v vilo »MarčchaJe«, fti sluga ga je spremil na teraso. Macpherson, ki je sedel sam, je pozdravil Heniksteina. »Kje je gospa Glorija?« je z mračnim obrazom vprašal mkuH grof. »Gkrriia se ne počuti dobro. Hudo noč je imela. Zdaj počiva r svoji sobi.« »Hudo noč?« je tesnobno ponovi? paže. sDa. Psihoze strahu so se vrnile. GlorfJa se bori. da ne bi Garragan prišel semkaj in je napadel. To je fiksna ideja, kj ji z razumom ni moči priti do živega.« »-Kaj se bo zdaj zgodilo, Mr. Macpherson?« »Glorija je izrekla željo, da bi se vrnila v Newyork. Pravi, da se čuti tam bolj varno. Meudon ji je preblizu Berlina. Torej se odpeljeva v Ameriko.« Henikstein je sedd kakor omamljen. Zdaj nru ni bilo več treba bežati. Glorija je izginjala iiz njegovega življenja. »Kdaj odpotuoete, Mr. Macpherson?« »■Kakor hitro bo mogoče. Vsak trenutek čakam sporočila od ladijske pisarne.« Pažs je težko požiral. Mlad glas je govoril iz daHa-ve snočnje noči: O, mon Dieu, vous m'avez blesse d'amour. »Prošnjo Imam do vas, grof Henikstein, tako v svoiem kakor v Glorijinem imenu. Ako vam čas ir» posli dovoljujejo, vas prosim, da bi naju kot najrn gost spremil? v AmeriTko.«- »To je nemogoče!« je vzkhkm! Henikstein. S E N E MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, L)m 2.— davka za vsa« oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—~ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din I.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra< JJ|n J . v sankah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristo jbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. ilustrirana 3lovenska revija „ŽMf®sife In svet" vam nudi tedensko p®£3ka in zabave v besedi in sliki t Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na Biova 5 D n. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilje tec-rjene, sprej'irve m st-»l-ao K. Srit-s, ileetmi trg 18 1SS41-1 Prodajalca sladoleda išče Goieš, Laško. 18302-1 Beeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na alova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Glavno zastopstvo alii komisij, skladišče t š £ e soliden trgovec az Subotioe, ki iohko da mo-ralifcno i® matenjalino garancijo. Seri.;oo-ne in dela-f.potjtfbne tvrdke D«.] naslovijo svoje ponudbe na o?'-o-iielek ' »Jutra« pod šifro »Kaufmarmc. 1&M3-5 Zastopnika poimka — iziveiba-nega v tmJi p06'.:h ia dobro vpe-?'«n»c;i iJJ-t.m za veJii mlin i7. Ba-C-ke. M dravsko ba-\wxvrn«. Ponudbe na poštni pn-.dai 21, Celje. 1-3400-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Stoječe ogledalo ve"i.ko X. '130, z \i- Terij-anim ofcvirjem. pr-odem N-a^ior po*ve osrae. o.d-de-l«k »Jut TA.. 183S6-S Nudimo Vam ta ma-j.be® denar dobra ob5»6il»- A. Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 130 Rabljeno avtomobil, pnevmatiko ptr*xiobro ohTanjftn želeaen štedilnik, tel efomski apa rat i o otroški tricikelj. Gražeik, Gledaiišika ulica štev. 4. Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na f slova 5 Din. Najmanjši znesek 1» Din. Več kom. pohištva tridetoo kredenco in diva-n poceni prodam. Pogledati v SriSevniški »lici 1,1/111. 18695-12 msm Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova a Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge veeh bank kupujemo la prodajamo najugodiaej« in točno. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica St. 6/U, tel. imter. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din v znajnia h. 179-16 Bančne vloge akcije, vrednostne papirje kupuje in prodaja Pravnik St., Zagreb, Sam-oeta nt-ka-Va-ršavaka 6, teleion 28-38 1830M6 Kmečko posestvo krasno, r Beli krajini prodam za vlogo Mestne hranilnice v Novem mestu. Hadl, Novo mesto. 10359-16 Dama eteira 30 let, inteligentna in simpatična, v denarni stiski, prosi plemenitega gospoda za posojilo proti sigurni garanciji. Dopise na oglas, oddelet »Jiutra« pod značko »HvaJeinoet«. 18242-16 Z 20.000 Din pristopim k trgovini affi drugemu podjetju, na solidni podlagi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zn&čko »20.000«. 18367-16 Knjižico Mestne hranilnice ljub'i«n-feke, i v Logo 16.000 Din prodam ali zamonjam za knjižico Ljudske ali Kmet-eke. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Mestna*. 18375-16 Knjižico Pra5tedione, % vlogo 30.000 Din prodam. Ponudbe na osrlae. oddelek »Jutra« pod »Odmahc. 18333-16 Proti hran. knjižicam zidam hiše. Ponudbe na o?lesni oddelek »Jutra-« pod šifro »Knjižice«. 1835*1 J16 a Beseda J Oln. davek 2 Din za šifro ali dalanle na slova 5 Din. Najmanlš1 znesek 17 Din. Ocvrte piščance po 16 Dim nudi vsaik dan gostilna M« t žel j, preje Pl a rak a.r. Dol en jska p es to. senčnat vrt, iizbrana Lep vina. 18398-18 Stanovanje «eeeda 1 Din davek 2D1b za šifro ali dajanle na qlov8 5 Din. NaJmintS' znesek 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. avgnst T I. nadstropju komfortno stanovanje. obstoječe ia 5 velikih sob in 2 kabinetom. Primerno tudi za poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17883-21 Dvosob. stanovanje celo II. nadstropje, oddam odraslim za aivgust v vili »Roža-«, Riharjeva ulica 2, Mirje, za obrtno šolo. 18374-21 Stanovanja takoj oddam. Poiave se na Zaloški cesti štev. 7 (nasproti bolnice). 18371-21 Komfortno stanovanie d-veh eob, sobice, kofialnd-ce in pri t;'klm, v mestu oddam s sapteanibrom. Na-e'ov .pove oglasni oddelek »Jutra*. 18373-21 Trisob. stanovanje prenovljeno, sroho, ves dan solnčno, eenične-ti vrt, oddam z avgustom. Pred kopališče, v neposredni brzini športnega kluba in mestnega kopališča. Cena. primerne. Trnovski pristan št. 40/1, te«vo — Kinu to. 18397-21 Stanovanja Beseda 1 Din davek 2 Din za šllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši gnesek •'« Din Pritlično stanovanie dvosobno — uporalbrao za ffbrt, v centru mesta ®?em za takoj. Pontidibe aa ogl. oddelek »Jutra« _ pod fiifro »Takoj stanovanje«. a8403-31/» Sobo odda Beseda 90 para. davek •d Din ea šifro «U dajanje naslova 3 Din. Nal-■nanjšf. znesek S? r>in Opremljene sobe eolnone in aračne, s posebnim vbodom, 1 aiH _2 posteljama, po 135—'350 Din event. £ bra.no 450—600 Din oddam v Sp. Šiški, Ceme-tova 311. 16363-33 Opremljeno sobo vel iko. mirno in čisto, e posebnim vhodom, packe-tom in elektriko, event. tudi z 2 posteljama oddam v c-entru mesta takoj a
  • 10, podpritličje 18370^7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajan]« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj krasen, naprodaj. Na ogled pri trvrdki Ivan Jax im sim, Ljubljana, Gospoevetska 2. 18396-29 Rckzno Beseda i Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i' Din. Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! ŽENIN NAJVEČJI 6REII Seda? žene oblegalo lega človeka Danes vsaka žena greši, če je videti nagubana in grda. Znameniti dunajski zdravnik in učenjak prof. dr. Stejskal je pridobil iz mladih živali nov proizvod, ki se imenuje Biocel. Z uporabo te vitalne snovi izginejo gube, koža pa postane čvrsta, sveža in mlada. Znamenite svetovne lepotice in igralke oblegajo sedaj tega človeka, ki je toliko storil za povrnitev mladosti. Sedaj se velike količine Biocela z Dunaja razpošiljajo po vsem svetu. Zaloge pa so omejene in nekega dne bi mogle nabave postati skoraj nemogoče. Pravi Biocel, dobljen naravnost z Dunaja, je kombiniran sedaj z novo kremo Tokalon (rožnate barve). Če tudi to znatno zvišuje stroške izdelovanja kreme Tokalon, prodajne cene vsaj za sedaj ne bodo zvišane. Nova krema Tokalon, hranilo za kožo (rožnate barve) hrani Vašo kožo vso noč s pravim Biocelom. Nova krema Tokalon, bele barve (brez maščobe) pa hrani Vašo kožo ves dan ter pripoji puder na kožo, da je popolnoma neviden. Ta krema napravi Vašo kožo v nekaj dneh za tri nijanse svetlejšo. Radio Petek, IS. julija LJUBLJANA 12.15: P4o66e. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Radio orkester. — 18.30: Izleti Ea nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Gaber). — lJh Radio orkester. — 19.30: Predavanje Narodne odbrane. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas, poročila, Lahka glasba-BEOGRAD 18-30: Schubertove pesmi 19: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Lahka tn plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Klavirski koncert, — 20.30: Pesmi. — 21: Skladbe n« čelo. — 21.30: Pesmi in plesna glasba. — PRAGA 19.10: Pesmi. — 20.20: Plošče. — 20.50: Francija in čeSki Sklada-telij. — 2125: Moderne violinske skladbe. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.10: Program iz Prage. — 21.25: Slovaške pesmi. — 21.45: Sctruimarmove novelete. — VARŠA-Va 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12.30: Orkester. — 15.40: Mladinski koncert. — 17.30: Koncertna ura. — 19.10: Godba na pdfaala — 20: Igra. — 22.15: Mozart - Beethoven. — 23: Godba za ples. — BERLIN 20-45: Lahka glasba. — 21.40: Slušna igra. — 22.50: Pfitznerrjeva glasba. — KONTGSBERG 20.45: Koncert opernega orkestra. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — MtJHLACKER 20.45: Spevoigra. —. 23: Lahka godba orkestra — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen koncert. — 19.45: Plošče. — 21: Večer operne glaSbe. — 22.20: Ciganska kapela. — 23-30: Plesna glasba. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert, 1 Mobiloi! Gornja s strani FORD Motor Company organizirana ekspedicija tovornih avtomobilov je bila prispela v Jugoslavijo. Prevozila bo naslednja mesta: Vršac, Beograd, Osijek, Zagreb, Koprivnico. Uporablja pa izključno: za mazanje motorjev ea zagon in diferenci j al Mobiloi! Jf Mobiloil J po MOBILOIL kazalu priporočBa To dejstvo govori samo zase« STAHDABD-fACDDM 011 COSPAHT Of JDG0SLAV1A. IIL Umrla nam je nsSa zlata in dobra mamica, gospa Marija Kokolj roj. Skofič Pogreb nepozabne bo danes, dne 13. julija, ob pol šesti uri popoldne iz hiše žalosti, Staničeva ulica 12 (za Bežigradom). Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Cirila in Metoda v sredo, ctoe 18. julija, ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana—Celje—Maribor, dne 11. julija 1934. žalujoči rodbini: KOKOLJ — SKOFIČ in ostalo sorodstvo. 6376 Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« A-doif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JezerSek. Za taaeratni del jo odgovoren Moj* Novak,. Vsi v I