143. številka.
Ljubljana, v soboto 26. junija 1897
XXX. leto.
thnja **ak dan irvetcr* izimSi nedelje in premike tnr velja po pofit i prrjcninn za a v m t r o-o p, e r r t c -iežcle na vso leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Lj .ibljano brat puftdjanja na dom ra vse leto 13 gld., ca Cctrt leta 3 Rld. 30 kr„ ea jedsn mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —   Za tu j e de 2 el e toliko več, kolikor poštnina 7.naSa. Za omanila plačuje bo od atirifttopne petit-vr&le po 6 kr., če se oznanilo jedetikrat tinkn, po 5 kr., če ae dvakrat, in po'4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sc ievole frank »rat i. — Rokopisi bc ne vračajo. — Uredništvo in upravniMfo je na Kor^rottiieuj trgu 6t. Dp ravniitvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozi.anila, t. j. vae administrativne utvari.
Ljubljanska nižja gimnazija.
Nekaj let je šele tega, kar je bila ustanovljena ljubljanska nižja gimnazija. Njo ustanovitev je oveselila vse naroda« kroge ne samo iz splošno knltornih ozirov, ne samo, ker je b:l ž rjo pridobljen nov izobraževalen zavod v nr.-V- deželi, nego se pobebco zatfg delj, ker je to bila prva t'ovenska srednja dola, ker je v tem zavoda slovenščina u•"•:»> jezik in ker ima ta zavod slovenski značaj.
Naravno je, da je vse, kar misi' in čuti narodno, oklenilo ta zavod s posebnimi simpatijami, saj je bi vsakdo u /orj r>, da postane z' vod veli-cega pomena za našo narodno stvar, da s* vzgoji v njen v slovenskem jeziku in v narodnem daha narašfaj, kateremu višje nemške šole ne bodo megle zar. oii<i »li zas(rup;ti naredne navdušenosti, kakor ee i dandanes Če vedno, četudi redkeje dogaja.
Zato i a naa navdaja z resnično skrbjo dej stvo, da slovenska nižja gimnazija ne napreduje tako, kaker bi bilo pričakovati. Uzroki tercu eo različni, p prav, ker mm js razvoj in procvit tega zavoda na Brci, zdi s« nam potrebno, da izprego vorimo o njih — dekler je čas!
G mnazija ni tako obiskovana, kakor bi mogla in morala biti. Djaštvo se je nekako ogiba ter sili v slovenske vzporelnice na višji gimnaziji, to pa zategadelj, ker ve, da po izvršitvi male gimnazije nora itak prestopiti na veliko gimnazijo. Tacega prestopa z jednega zavoda v drugi se vsak dijak boji in če Is more, se mu umakne, čemur se gotovo nihCe ne čudi, kdor količkaj pozna šolske razmere. P-i dijakih nižje gimnazije je pri tem upoštevati de to, da je pouk na višji gimnaziji po po'noma nemški in da torej ni pravega prehoda.
Jako škodljivo upliva na ob sk slov. nižje gimnazije tudi to, da dijaki nimajo upanja, priti v Alojzijev išče. Zatrjuje se nam z verodostojnih ttranij, da zahteva vodstvo Aiojzijevišča, naj njega gojenci obiskujejo višjo gimnazijo. Znano je, da dijaki z dežele z mirni izjemami retlektnjpjo skoro vsi na vzprejem v AlojzijeviŠče, saj so materijalne razmere našega kmetskega prebivalstva tako klaverne, da le
LISTEK.
Tja in sem.
Če bi bil podlistkar dičnega „ Slovim. Lista*, moj Bog, kako dobro bi ae mi godilo! Pisal bi o velikih zaslugah .izvrstnega" karata J£ob!»rja za domačo slogo, proslavljal bi rodoljubno delavnost drja. Gregoriča, ali pa bi vzel na muho — koga? — i koga neki! — dr. Tavčarja, ki ni storil niti kot politik, niti kot pisatelj, niti kot Človek še prav ničesar dobrega in trajno koristnega, — ali pa bi del na perilnik svetnika Murnika in z njim vso to preklicano narodno stranko. Ako bi pa bila sila — tudi sprememba je včasih dobra ' — lotil bi se osebnostij  urednikov   »Slovenskega Naroda".
Vidite, g. urednik, koliko krasnih oujetov je za slogoljnbni list, koliko hvaležnih snovij v raz-širjevanje — krščanskega socijalizma 1 Jaz pa ne smem delati — narobe, ne smem govoriti resnice o dvomljivih rodoljubih okoli revolverskega .Sloven. Lista", ne smem pisati dejstev o „izvrstnem" kn-ratu in nosljajočem Vinku, ne smem niti odbijati lažij in podtikanj možem narodne stranke, saj bi se mi vso to — zr.merilo. Reklo bi se iz nova, da jaz zabavljam, da jaz grdim in da jaz kalim mir in sfogo. Tako moram torej melčatr.
■alokateri iz nj:h zmagi je troške za študije otrok. Ne b domo preiskoval?, je li izvira omenjeno sti-lišće vodstva Alojzijev š"a iz animozmuti do nižje gimnazije, k r je slavenska, kar ni neverjetno, ali iz kscih druzih, r,- m neznan h nagibov; istina je, da je vodstvo AIo;z jevičča največ uzn k. da prav najboljši slovcuki dijaki s'lijo na višjo gimnazijo, dočita ostajajo nižji gimnaziji ve'incma lo s>arejši elementi
Pa še jeden uzrok fb, kbteri upliva, da d jaki n e obinkojejo radi nižje girrnzijp. Na sebi je ma-lenkrsien, a kdor ro^na dijaka, njegovo mišljenji in čustvovanje, tifti ee mu ne čud'. Na višji gim na?H so £olnko Itto r*di matur t tnih izkušenj končj* kacih 14 dnij pre;, kakor na nifji gimnaziji in zategadelj vstopijo dijaki raj^i kr j na višjo gim-naz jo, da so deležni teh daljah počitnic,
Zadnji čas y, da se naredi konec tem no-zdravim i, i r-« r. m. Ko bi začela gimu*zja hirati, bi j*1 j no bilo mogoče ponragati. Apel na vedetvo Alojz je viČša peč ne bo pomagal, kf^i po našem nvirnin so cdkč»lni gcspcd,e pri Alojzijev šču v na-rodn m oziiu precej mlačni in ne g'edajo slovenskega šolstva nič preveč prijazno, a vsaj drugi f k-torji mor.'jo zastav.ti vse svoje Bile,'flta postavijo nižjo g mm z:jo na »dravo podlago.
Prvi pegej temn it. dr , se nižja gimnazija razširi v popolno gimnazije. To je lahko mogoče in bi državi ne rrozročalo posebnih stroškov, saj bi flo pottm razbremenila obstr ječa v.šja gimnazija, a dijaki bi sedanjo niijo gionazijo dosti rajši ib-iekevak, ako bi megli na njej izvršit' srednješolske studijo, ako bi jim po izvršitvi nižjih razredov ne b lo treba prestopiti na duig, tuj zavod.
Ako smo prav poučeni, se je dež. šo<ski svet lani bavil z resolucijo dež. zbora, nuj se na obstoječih viij'h gimnazijah pa Kranjskem v V. in VI. razredu poučujejo nekateri predmelje v slovenskem jeziku. S pcmoi'jo gospoda prosta Kk/utarj«, kater' stoji na e tališ, u, da se slovenščina v naših šolah itak že preveč goj;, jo bila dotična zahteva odklonjena, pač pa jo pri tisti priliki gospod dež. pred sed klik  baron Hein  i?javi', da se bede pri mini-
sterst-u potegnil za to, da si slovenska nižj* gimnazija razširi v popolno slovensko gimnazijo.
M.rdj. je gospod baron Hein t) storil v nadi, da na ta način spelje slovenske zahteve gfeJa sred« p; ii šol ad absurdum. A bodi kakorkoli. N ira in sloveti ki. niljo gimnazijo obisknicči m'aditi kakor tu*:i zavedi oh bi b.Io s tr pcinig-mo in z?ty kličemo g Ju de*, predsei' ku : Goapod baron — bodite n*ož-beseda !
Najnovejša izjava celovškega knezo-škofa — neosnovan napad?
Iz Velikovca, dco 2\. jinija.
Tako je vedno! Kakor bitro se oglasi »Slovenski Narod" iu pove kaj, ktir ni všeč gospodom, zbranim ekreg „Slovenca", planejo po njem z vao srditostjo in zatrjujejo vselej, da je vse pr polnoma neresnično, kar je piemi „Slov. Ncrod", da so njegovo trditve !e aodatn*n, „neosnovani" itd. napadi. T ko delajo vselej, pa naj gre za k^cega škofi, ali za nsjzadajfga in najmanj vrednega kaplana.
T*ko ce je zopet jedrnkrat razkoračil »Slovenac", oziroma njegov dopisnik, minuli torek nad dopisom BSlovenBkegfi Naroda* iz nt-šega mesta, kateri piav dobro predočuje kako gospod k^ezoškof dr. Kalin zaničuje koroške Slovence. „Slovenca" nikakor noče iti v glavo, kako bi zamogei kuezc-škof dr. Kahn s svojo izjavo: .Preveč, no-b« ', vi bi morali začeti z lesono barako!* žaliti slovenski narod in imenuje to kratko malo le — „šalo".
Goapod dopisnik „Slovenčev" torej v tem izreku škefovom ne vidi nikakega preziranja nas Slovencev, ampak se potuhnjeno trn ii , na stari in „znani" način zopet jedenkrat pep Inoma oprati kntzjšktfa dr. Kahnn. Prosim vao, gospola, kdo naj verjao*e, da je knezoškcf dr. Kahn — prijatelj Siovetoev ? Kdtr le količkaj zasleduje delovanje koroškega v šjega dušnega p;.st rj .. ta \ 6t da dr. Kaha ne d«la tako sUhih šal, pač je pa dr. Ki-.hn že če-»tokrat pokazal, da mu slovenski živtlj na Koroškem ni dosti pri srcu. Knezoškcf dr. K*.lin, da b' se ra-
V aSloverskem Narodu" pa je sploh težko kaj pisati, ne da bi padli po Človeku ljudje ter, izrabljajoč „loja'ncet" nekih uredništev, izlivali svojo tegotico v pokrajinskih listih. Občutljivi in nervozni so nekateri Slovenci res že tako, da je težava go voriti z i j ii1.i, ne da bi te oblegali s protesti. § 19. ni rszmercma menda nikjer na sveta toliko izrabljivan kakor v ras, in protestov nikjer toliko ne dežuje, kakor baš v nas.
Kdo pri nas vse že ne protest nje' Ako zapišeš, da ima kdo rudečo brado — protest je tu, ako rečeš, da si videl kega v družbi delavk, protestiral bo ogrrčen ter trdil, da ei ga botel — 2: liti. In če na še dokazuješ, da delavska drndba vender ni Bramcfna, da sodelavci — zlasti l a lepe mlade delavke 1 — neprecenljiv sloj. Ali pa če komu omeniš, da je bil sam delavec, ki je pred te kij leti vezil in rinil po meetu vozičke, prenašal zabojeke in ovitke, umazan in strgan ter i sedaj služi krtih z rekami, — o, če greš celo tako daleč, da nu reče?: tudi samcem delavec, služeč li v petu Bvojega cbraza svoj kcšfek kiulia, — vse zrman. Profetti ne prenehajo, s»j razžaljenec ne preriva več vozičkov i. t. d., nego hodi že v ši rokih uodernih hlačah, in v dolgi elegantni suknji. Čuti re „gcppcdu" in zagrizen boižvszijc je v potencirani meri! Žalottr.n ram rrajka! —
Ker vlada torej v n: h tolika občutljivost, ne smem se niti čuditi, da je imeia .Slovenska Matica" svoj občni zbor na — magistratu, ne pa v — .Narodnem domu", čegar pravna pcseitnica bo jedenkrat sama. „Narodni dom" mora menda biti zbirališče vseh narodnih diuštev, saj v ta namen je bil pač sezidan od vsega naroda. Radi slovenske občutljivosti pa se tudi ne upam ponoviti trditve, da se je moral „Matični" odbor ukloniti — klerikalcem, ki ne marajo hoditi v „Narodni dom", ker niso zanj še ničesar dali. Trditi tudi ne tirnem, da je bil občni zbor prav radi tega toli pičlo obiskan, ker je bil sklican ob toli neprilični uri. Ugovarjati tudi nočem, da se odbor pri izdajanih knjigah ne drži gesla „In medio virtusl", nego da izdaja doaledno preveč znanstvenega gradiva. Trditi tudi ne smem, da je baš to vzrok, da „Matica" ne mere iz povojev. Toliko pa se vender o&melim, da izrazim Željo, naj bi odber jasno povedal, zakaj ne uvažuje predlogov, kateri 8e mu stavijo v različnih listih. Na občnem zboru je po sedanjih razmerah (ki se morajo izpremeniti) vsaka debata in vsaka opozicija izključena. Obč. zbor je spkh — noj so mi na zameri! — karikatura cbč. zbora, saj so ga ne uieleži niti stetiuka vseh članov ! — Odbor naj bi torej vprašanje: kako povzdigniti čtovilo članov iu kakšne knjige naj so izJajaJG ? razpravljal
/f
do v al krasne stavbe velikcvške narodna iole, katero je v e • slovenski narod zgradil i o za katero je skladal kamenček na kamenček? Tega gospodje pri „Slovenca" sami! ne verujete Vea dosedanja naklonjenost napram nam Slovencem je od strani dr. Kahna tako malenkostna, da n« vemo navesti ni jednrga slučaja, iz katerega bi lahko sodili, da smo pri njem jedoakoe redni s našimi ljntimi sovnžiiki v deželi.   Ni li zadosti dokazov, kako ravna on z našim slovsnskim duhovni.-1 70m, katero ss poganja in bojuje za narodove pravice, in katero šk< f radi tega prestavlja v čisto ponemčeue kraje, vsled čes*r mora pct«m dct'čni narodni vrtnar končno izgubiti de tisto nartdnega duba, kar ga je gojil izsa mladih dnij v svojem srcu ? Ali vam ni več v spomina vzorni rodoljub, ranjki Tomaž Romavb, katerega je škof dr. K a h u takorekoč ugonobil? In takim ašaljivcem" naj bi potem mi gledali skozi prste !
Noben razsoden Človek ni tako kratkoviden, da bi izjavo škifjvo smitral kot priprosto „ša 1 o", poa-bno, ker knezoškcf dr. K. h u dcsedaj še nikdar ni pokazal, da nas Slovence le količkaj spoHuje, le „Slovenčev" dopisnik Ee trudi te njegove besede iz« premeniti v ,norčevanje"; a ljubljanski »Slovenec* je vedno jako optimističen, in opira vsacrg?, naj je storil katktli, da je dotičnik le — duhovnik.
Naj bi se zrebti in pridni ,Slovencev" poro* čevilec bil potrudil sam v Velikovrc in bi čul tukajšnje naše Nemce, kako no oni tolmačili šk< fov izrek; potrti I ii naj bi se bil le v kakšno našo gostilno ali sploh v ki>k javni lokal ia gotovo ne bi tolmačil škcfovih besed kot Bšalo", nego bi imel vse drugačno sodbo o njih.
Pa cd.netimo rru to, ker poročevalec ni bil •z našega mesta, temveč iz Cdcvca, kjer ni imel prilike, slišati javnega n n nja  Kdor pa RS-ovr nč )v" dopis b-re, spozna precej, da je prišel njegi pisatelj iz „novb" kat. čele. Obžalujemo, da sc tudi na Ko roškem začeH nekaterniki capljati za odalnJenim urednikom „Riuskega Katolika", sedanjim škofom dr. Mahničem.   Dopisnik  .Slovencev"  bi bil bolje storil, da je svojega v šjega cerkvenega dostojan• stvenika ep zoril, naj  bi v bodoče bil v izgovor janju besed) in »šal" bolj oprezen, da se ne bode potem rroglo krito tolmačiti  njegovo  „nedolžno" norčevanje.
Gjsprd du.iMD k celovški si nadalje sklicuje tuli na najkooepetentnojše poroč.do o tej stvari v našem koroškem „Miru". Poročilo „Mir*" in poročilo „S!o?ecsiega Naroda" se v vreai vjemata, samo da pravi p aec v „Miru", kakor tudi v „Slovencu", da se j - knezoškcf pohvalno izraz I o lopi etavbi, in da ga veseli, da je šola tako krasno zidana, do-čim navaja „Slovenski N*rod" tudi „šaljivi" izrek škofov : „ P r e v e č , nobei, vi bi morali začeti z leseno barako", kar pa s'u'ajno po roča tudi škofov organ, , i- .iratner Zeitung", katera tadi poroča o tem dogodku in pravi, da se je knezoškcf izrazil nasproti šolskim sestram: /. ;i no bel, sie b ii. 11 e n sollen mit einer b o 1 -zernen Baracke beginnen". Če torej tudi ta št« fov rasepis ničesar ne omenja o kaki „šali", tedaj je gotovo gola resnica, da je ški f dotične besede
rasno m nI, saj tuli ni mož po tem, da bi ss iz našega najhujšega nasprotnika kar čez noč v najboljšega prijatelja prelevil.
Kar se tiče poročila .Slovencev« g*" je vsaka nadaljna beseda odveč; pač pa treba jedenkrat že isreči odločno sodbo o aašem .Miru", katerega navaja celovški dopisnik „Slovencev" v svojo obrambo. Da se vzgajajo tadi pri nas na Koroškem slovenski duhovniki v že zgoraj omenjenam MahniČevsm smislu, je iskreno obžalovati. Znano je, da jedini slovenski koroški časopis ,Mi", katerega je ustanovil nepozabni ranjki Andrej Einspieler, ni v prejšnjem čaru n kdar tako klečeplazil pred škofom, kakor se to vidi ravno v tem s'učajn, ko ee ne upa izreči grajalne sodbe o razžaljivem izreku kuazoškcfovem. Zadnji čas se je slovenski, nekdaj E nspielerjev ,Muu nekako oklenil nasprotnika koroških Slovencev, dr Kabna, kaže se, da je list skoro popcluoma v škofovih rokab, oziroma v rokab njegovih zagovornikov a tout prx. S sedanjo politiko „Mira", s katero se že najpripro3lejši slovenski kmatič m >re le iz težka strinjati, ne pojde več dolgo, zakaj zgoditi se zna, da be.de nekdanji zaslužni Enspielerjev list BMr" pričel napadati sedanje Einspielerje, m«j tem, ko bode branil in zagovarjal nasprotnike Slovencev. Sploh naj pa slavna gos{6la okoli „Slo venca" in „S'ovenčev" dopsaik s Koroikega blagovolijo vzeti na znanje, da ss bo Is mendt ž* še smelo objavljati in kritikovati slovenskemu n r.».h kvarno p čatje ea Koroškam tuli v kakem drugem časopi-u, in ne samo v „Slovencu". Ne mislite si, da je mortb ti žs napravljen kitajski zid, in nket ne ms! t*, da je že vsa koroška duhovščina prilegla na Mabničev evangelij! 12.
V 1 jubljiant, 2G junija.
Proti dr. Riegerju, ki je postal te dni baron, prinesla je židovska „Nene Freie Presse" jako ne sramea Članek. Vidi se, da židje ne morejo zatajiti jezice, da poštare tadi kak Slovan plemenit, tir se zad rajo vaij z neslanimi dovtipi, ki visokosti Rie-gerja ne morejo doseči. Naj se misli o političnem nr-šljenu dr R egerja, kar se hoče, to ostane dejstvo, da je za prospeh Avstrije jako moogo storil, in da ni svojega odi čnega mesta nikoli izrabil v sebične namene. Dr. R eger je sedaj star mož, a tekom političnega dela vaega življenja si ni pridobil ničesar, pač pa je mnogo žrtvoval. Tega reveda židovski uma zanci in njihove kcr'fjj« ue zaajc. Z^bd: pl. Plene:!
Nemško šolsko društvo zopet b-r.vi Z dolgoveznim in javkajo3im pozivom obrača ss odbor do veega nemškega naroda v Avstriji, naj as vendar usmilijo „Schulvereina" ter g* ne paste pevsom propasti. Po preteka 17 'et pokazal* se je rasreč polagema brezbrižnost n i ' r h nemških krajev za to pcnomčevalno društvo. N žje Av.itrij^ka, Daoaj in druga mesta niso skoraj prav nifi prispevali. Zato ima društvo primanjkljaj; opustiti se morajo nekatere šole in nekateri viti, in sploh ne mora d-uštvo omejiti v svojih izdatkih. M«; Nemci p&č vedno bolj prodira mnenje, da stal š^e društva ni pravo, in da so mali uspehi ponem'evanja prevroko plačani. Bs raleuje odbora bo torej mulo, vsekakor pa ne trajno koristilo.
veaj javno v časopisih, ne pa, k?kor doslej, zavračal vse predloge na občnem zboru z dvema tremi fra?ami. Saj javnost je odločilna, ne pa odbor, ki je le izvrševalen in nas?etova!en organ. Nu. v „M»t;cia se godi sedaj prav narobe. — Pa mi lo kdo odgovoril: te poznaš razmer! — Dobro, go-epeds, razložite jib, če jih toli poznate, saj i to je vaša — dolžnost!
Vse to bi rad povedal, a bojim se protestov in dokazov, da žalim ; torej se rajše sam umorim ter vse svoje dvome glede „Matice" slovesno preklicem.
Ms'im pa, g. urednik, da V m r.e nakopljem u kaki b protestov, ako čestitam uredniku našega uradnega lista. Ta srečni človek je namreč našel jedini in gotovo neprecenljivi eksemplar — štiri-no ga te ga č!oveka. V četrtkovi številki nL. Z." je Čitati, da je zlezla reka ženica ped železniško zavoro, a prihruaoel je nakrat hlapon ter ji levo sprednjo nogo („linker V or d o ifas*") s\oro povsem odrezal. Na ta žalosten način je rešen pro blem, ali so bili kdaj ljudje re* opice ali ns. „S!oven čevo" pobijanje Darvinizma je s tom do cela uničeno, naš Miillner pa ima zopet nekaj gradiva za svojo jetično „Argo"! —
M slim, da mi (uli ne bodete ugovarjali, da bo
jutrišnja slavno .t .Ljubljane" vebksnska in ve'esi -jajna,; ako ee je udeleže vsaj vbs ona društva, katera je naštel v Vašom listu g. Trstenjak in ka tera doslej še niso prektica-a svojega prihoda. Ako se je udeleži ljubljanska inteligenca, a k o ss udeleže banketa in kororta naši voditelji s svojimi damami in hčorkami, ako bedo ubrale z vseh ljubljanskih narodnih hiš zastave, ako bodo sipale zavedne meščanke cvetke na milo nam goste iz Trsta in od drugod, ako bo ponehala vsaj ta dn naša osebno-politična borba in ako se bo delalo, ne le govorilo vsaj na ta praznik res za slogo, potem bo jutrilnji dan krasan ter v čait prirodi-t°ljem in vsemu mestu. Toda bojim se, da vs»h f - b „» ko" ne bo mežao izvršiti t;.ko, ka'ior je to nekdaj bilo in bi moralo tuli še zdaj biti. —
V nadi, da ne izzove jutrišnja sbvnost nika-kih protestov in Žalenj, nego da se povrnejo — vsaj za kratek dan — v naše gostoljubno mesto lepi stari časi narodnega navdušenja in rodoljubne ljubezni, pozdravljam h toga masta vas brate Slovence in vse sestra Slovenke, ki prihite jutri k nam prav prisrčno! Naj jim minejo ure v naši Ljubljani v veselji in zabavi ter v lepi zavesti, da so mej svojimi!
* * *
Madjarsko vmešavanje v naše notranjo rs a mere js že nekaj vsakdanjega. V ogerskem parlamenta ss govori o Cislitvaniji, kakor bi bila ta njej podrejena. Kolike predrznosti so si dovolili v tem ozirn že razni fanatični madjarski poslanci radi anti-Bemitskega gibanja ali radi pogajanja za nagodbo, je znano. Najnovejše pa je, da so ss začeli tadi vladni li- ti vtikati v nafte razmere, ki jim ne gredo* prav nič mari. Madjari hite" vedno Nemcem na pomoč, kadar naj se kaj izpremeni pri nas na korist Slovanov. Vladni organ .Nemzet" se zadira v izjavo kneza Sjbvvirsenberga. da je duali zera le prehodno stanjs v Avstriji. .Kakšna je češka deželna avtonomija, to nas ne briga", piše „Nemzet". .Ako pa zahteva Čelika delokrog, ki ee dotika dnalizma, in s cer z imenom državnega prava, ako faoče izvajati na delegacije, na skupno vlado ali na skupne razmera v kaki drugi < b'ivi in na drugi pediagi, kakor to predpisuje dualizem, potem bode stala Og raka pred usodo dualizma, pred formo monarhije, pred jako važnim vprašanjem, s katerim se ni igrati". Potem opozarja „Nemzet" avstrijsko vlado, da je priznala Ogerska skup os zadeve le — pogojno, ter da želi Avstriji notranjega miru, toda brrz dotikanja ustava in brez velike škode liberalizma. .Nemzet" se torej boji za premoč židovskega liberalizma, svari vlado pred upoštevanjem Slovanov, skratka: grozi vladi, ako se ne oklene iz nova Madjarskih ljubljencev, Nemcev. No, Slovani smatramo duealizem kvarnim ne le pravičnim interesom tJi. v. n ki. i, n k » tudi na škodo države same. Že-limo bi torej prej ko prej odprave duvalizma, pa utrjenja narodnostnih avtonom j!
Ministerska kriza v No i čiji. Dasi deman-tujn pruska vLda vso vesti o krizah v ministerstvn, nadaljujejo se neprestano kombinacije o bodočih iih izpremembah. Državni tajnik notranjih stvarijj, pl. Marne! al, je po procesu proti Tauscba vedno boli n, in nemški poslanik v II mu, pl. B ii I o vv, se imerue njegovim nasledaikom. Hii w je baje naj-spritnejši nemški diplomat, jako nadarjen mež in poseben ljubljenec c sir je v.
Socijalistične demonstraoije v Belgiji. Dno 15. avgusta prirede soui.atmti v Bruselju veliko anti-militarično demon*tr. cijo, katere ss udeleži vso d.la st'-o Bel,; je. M.nolo nedeljo popolaine pa je korakalo po B useljn 500 radi starosti odpuščenih rudarjev, zahtevajočih pokojaiao. Noaili 80 rudečo za&tkvs z napisi: „Grof Fiandernski ima 200 000 frankov na leto, L opold II. ima 5 milijonov frankov, star rudokop pa 00.000*. — „Skrbili Lte za aristokrate, skrbiti ša za izsesana dslavce!" Godba ja svirala m: r:e.llaiso, pohabljenci in polomljonci so se vozili za drugimi ter se sešli v narodni hiši, kjer so v najkrepkejših izrazih napadali vlado in buržva-z1 jo sploh.
Slovansko Sokolstvo.
Ljubljanski „Sokol". Včeraj je izročila deputacija „Sokola" svojemu častnemu član«-, ljub-laiskemu županu gspodu Ivanu Hribarju zares krasno častno diplomo, katero js izdelal stud. tehn. na Dnnaji g. Ivan J ager. Vodja deputacije, starosta dr. Tavčar je, izročivši diplomo kot znak hvaležnosti „Sokola" svojemu mnogoletnemu starosti in častuemu člana isrekel željo, da ostane tudi nadalje naklonjen drnštvu, kakor doslej. Župan gosp. Hribar js, zahvalivši se za odlikovanje, poudarjal, da ostane, kar je bil doslej, in da „Sokolu" ohrani vodao isto ljubav kot odličnemu narodnemu društvu. Ker bode diploma razložena v prodajalnici g. K nI I m a m a, izpregovorimo tedaj o njej nekoliko ebširneje. — I lut v Škofjoloko se bods vršil v nedeljo dne 4 julija. Več o vsporedu se naznani v prihodnji številki.
„Postojinski Sokol" priredi na a v. Petra in Pavla dan, 29 t. m., izlet v Škocijan pri Ra-kaku Na prijazni poziv bratskega društva se odzove ljub!ja?i8ki „Sokol", in po udeleži po deputaciji telovadcev lega izleta. Člani „Sokola", ki se hote pridružiti toj deputaciji, se opozarjajo, da je zbira-lš:e na južnem k< lodvoru, od koder se odpeljejo s peštnim vlakom ob 12. uri 56 min. popoludne do Rakeka.
„Dušan Silni" v Belom gradu, to veliko
srbsko eokohko društvo je praznovalo dne 13., 11 iu 15. t. m. slavno8t, ki mej sedanjimi sokolskim! veselicami menda nima para. Ros1, Ceh', Bolgari. Hrvatjp, Srbi in Mtkedonci so bili zbrani one dni v bratski slogi. To pa je dogodek, ki bo iz vestno še mdoglednh posladke na slovanskem jugu. Ob sviranju hrvatske himne bo telovadili Srbi, Srbi so nosili hrvatsk, Hrvatje pa srbsko trobojn'co, drogi 8o napivali drugim v najsrčnejših  besedah  ter so objemali in poljubljali v prekipevajočem nivdašenju za bratsko slogo, ki je bolehala toliko desetletij.
Dalja v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 143, dnć 26. jnnija 1897.
V nedeljo zjutraj so šesta vea društva na vežbališčn, cdkoder so krenila mimo d*ora z vojaško godbo na čelo v cerkev. Za godbo to stopali mali dijaki gimnastiki iz P rots in Niš?, z* temi Splićani, potem Hrvatje i 30 v sekolskr opravi), za njimi brfatske gospe in gospodje, ni»to poalanci društva „Junak" iz Sofije, potem Ru#i m Cehi, kcnč-no pa S bi z za-ta v j. V cerkvi je opravljal cbred impozantni starec metropolit M I ...•! z velikim sijajem. Ko se je zastava , Duš* na Sli-eva* blagoslavljal*, zabil je kralj, ki je prisil s kralj'co-materjo, v držalo z*stave, kitaro je saw priklonil društvu, pcsladnji žebe»j. Pr*d cerkvijo je ves čas svirala vojaška godba.
Po blagoslovu so imeli „Sokoli* za jute-k na Kalimegd*nn. Ko so sedali Si b< za mizo. svirala je vojašku g« dba hrvatsko himno.    Pri aajtztarkn so bit prisotni predstojnik oddelkts vojnrga mimett-rstva, vitoki svečanikt, prtfe sorji   ito*.    Vsi povoraiki so naglas;«ii bratstvo Srbov h Hrvati, katerih T~>» Soči jezik. Občinstvo je fr» t>etično cdobravtuo t« govore. Popoldse je bila java a talovadba.  Tikruovali so I« Srbi  in  Hrvalje.    Prisoten je bil   kralj  s svojim dvorom in z velikim delom heligrajske vojaške pc-sadke.    Kralju  je   posebno ugajalo b. renje z l — Zveč r jo bila velika bakijuda, t* r je prpds»dnrk „Dušan*." pozdravil kralja, ki ne je zahvalil in nazdravi gostom. AWsd. pevsko  društvo  „Ob'vicu je zapelo dve pesmi, ven nar« d pa srb-tko himno. — Po baUljadi jo bil komata, n;; katerem je Čeh, narodni poslaneo dr. Pipich, r-kel.   da je najvažnejši dogodek te alaviiosti zbližanje bratov H<*»a,fov in Srbov. Ruski pesnik Aloksejcvič je deklamo v«l svojo poftem, ki se zavr.JUje z bseiaan : „ Ob ni m* 11 Serb Hrvata i na fcviba idoc Hrvat/ Ko je n*zdra"il Hrvat Floischer Srbom   t stalo jo vse občinstvo in ;>e!(» gLiepi  naša  domovina". — V ponedeljek so imeli „S koli" sejo, v koleri soekleib, d« se ms,-o- b' jno podpirajo.  Pri ban kotu je bilo G00 G i govorili so se krasni govori. Po banketa ho se 1 a«* vsi prisotniki slikati. Na sliki so vidi »ihiinandriia v   objemu  „Sokolov",  tu  mt  Častniki, profesorji, dame, visokcFolci, n:e.~'čanje itd. Na tn je napravila vu.4 diužba ialet s parobrodom okoli Belega grada. Preko JJ0.00O naroda jo stalo na ob*li m vnskalo : „Živel» Sla»e>ni ! Živeli ILv. ti !8    K r«1 i io kralj cu Rta stala na balkonu trdnj.v^  in r*:aba»a z robci. Parobrod ju je poA<Jrav»l s atruloni iz topu. Zvečer ju bilo z.oper tekmovanje  wS"kulovtt  v areni, kjer jo bil zopet kialj   P. t m je b f sprejem na dvora, kjer je bi za   „Sokole"   posi.a«lj-»u  k   •->••!>  buffet. i Kralj je sprejel ,Sokole", jih ogovarjal in izpraša-val  sila  prijf.zno.    „Sokoli"   eo   ostali   na   dvora ! 21 (4 ure. Na to je bila večerja v „Caffe BouievardV j V torek je bil na čast Splicanona in g. Fleischerju še velik banket.   Popoldne sr> sh pa ob najprieto* j n»JH b slovesih gostje razšli. SdocgO beligr*iske ro spode je če sprorailo to je   „Sokolu* z v! koro. Go j to v o   enane  ta   velikanski,   -lavnofct udeležencem neizbrisno v spominu . mi Slovenci pa iz nova ob žaI;ujerr.o,  da   se   vtded   naijubo   pomote,   ki ie zautsla povabilo   preko  Zigreba  in   Ljubljano v Gradec, in da jo d<c Šlo  prokasuo   nazaj v Ljubljano, nismo mogli tudi udeležiti se praznika Brbov, katerim bi i mi izrazili svojo   ljubezen,   zlasti oa  še svoje veliko veselje,  da  sta  si Srb in Hrvat zopet brat in — brat!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2G. junija.
— (Slovanskim gostom) ki pribite* jutri iz vseh slovenskih dežel, od sevora in juga. vsem slovanskim bratom in sestram, katere sprejmemo jutri v ozidjii naše bele, prenavljajoče se L ubijano, kli čemo iskreno: Dobro došli! E ••„!. i. . in politični viharji so divjali n*d našim mestom ter mu pretresti«, ogrodje, marsikaj se jo izprstnenilo mej nami, a nekaj je ostalo uel^pronanujono in noizpre menljivo, isto: naša bratska ljubezen do ob>nejn«b Slovencev, do dičnih rojakov na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in drugod, n* -a Žarka Ijnbav do slovanskih pobratimev, Hrvatov, Srbov in i"'- hov, ki so nas vselej resnično osrečili b svojim poaetom. Na iztezaj so jim odprta gostoljubna vrata Ljobijane, v slogi in veselju naj jim potičejo ure, naj jim ne izkali niti senca nesporazumljenja vžitaa jutrišn»ga narodnega praznika! V tem ioaenu jib pozdravljamo: Bog Vas 8primi, bratje in Bestre !
— („Matico Slovenske") 0X1. odboroma seja bode v sredo dne 30. junija 1897. I. točno ob šestih zvečer v društvenih pisarniških prostorih. Vepored: 1. Naznauila pradsedništva. 2. Potrjenje zapisnikov o CX. odborovi seji in o XXXII rednem občnem zboru. 3. Volitev pradsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Posameznosti.
— (Iz inteudančne pisarne slovenskega gledališča) Intendanca pripravlja sedaj repertoar za prihodnjo sezono in sestavlja potrebni personal. 1 ločim za slovensko dramo še ni bilo nogoče dobiti v-ob potrebnih sel, so za opero pridobljene vse do-
sedanja pr--M sile, in posrečilo se je pridobiti za mezzo sopran in alt-partije novo mlado moč gospč. Gabrijelo Horvat, bivšo pevko hrvatske opert v Z*grubu. — Z opernim zborom so nastale težave. Zbor, sestavljt-n iz pevcev društva „Slavec", stavlja ud leta do leta višje zahteve do blagajnice „Dramatičnega društva. Daei letos, ko je saniranje neugodnih drutvenih financ neizigibno potrebno, ni mogoče bodi komurkoli zvišati gaže, itavili so člani opernega zbora na drtično prijazno povabilo društvenega pr>dsednika take /..-hlev •, da jih in tondacca absolutno ne more ve-prejeti in je prisi ljtmn, sestaviti nov operni zb r. Opozarjamo tiste ; »'•• c , kateri hi hoteli vntopiti v operni zbor, na poziv iotendapce  v današnji fttavilki našega lista.
—' (Občni zbor zbornico obveznih zdravnikov kranjskih) je bd vsled prepičle udetležhe dne 24. t. m nesklepčen. Z obžalovanjem se je indolenca v zdravniških krogli vaala na znanje, posebno z oziram na poŽrtovalnoejt kolegov, ki se niso ustrašili niti pota niti stroškov in prišli v Ljubijaco z meje Kmnjske, da se razgovarjajo o tako važnih ntanovskib vprašanjih ter ro izgubili vstrd te n^brižnosti mnogo dragega časa. Neuroevno riKun je tudi, zakaj vinoka c. kr. d~Ž vlada ni poklala nobenega zastopnika. S*j je zboreica posttvno BtatopstVO zdravniškega stanu, in kohkor n^ra js znano, :p bd pri občnih »hodili d^ug^d vedno navzo'1 v led« i zj^etopnik, posebno, če je bil dnevni red tako važen, kakor je bil 24. t. m. Zdravniška BDoraioa bi gotovo le na nglsdu pridobila, ako bi vlada J-.azi.la zanimanja za to postavno zastopstvo. Upajmo, d*i bo pri prihodnjem občnem shodu, ki sd bo sklical za prihrduji mesec, drugače, kajti v nobeni drogi kronovini se ni kaj tac?ga pripetilo. Dnevni red se pošlje pravočasno g g  člane m.
— (Nedostojno natolcevanj.) Celjska „Domovina", katera je  sploh  začela  nekam  oblastno in izzivajoče pisati, odkar obiskujejo njeno uredništvo neki ljubljanski, za „slogo" delujoči gospodje, priobčila je v včerajšnji številki pod zaglavjem „Kranj- ( ske razmere" naslednjo   notico:   „Neki  celjski odvetnik poslal je dne 10. vinotoki ls'.iG nadzorništvu j deželne naklade v Ljubljani prošnjo,   da bi se mu j potrdilo,  da se je nadzorništvu leta 18'Jl plačala neka  užitnina.   Ker je  prošnja dne 10. vinotoka 18% odšla po pošti iz Celja, je bila dne 11. vinotoka 1896 gotovo   že v Ljubljani.    Človek bi pričakoval   rešilo   take   priproste   prošnje   v teku nekaterih dni.  Pa še le dno 23. prosinca  1897. 1. se je prositelju dostavil odiok od 26. grudna 189G št. 394, s katerim se je rešila  njegova omenjena prošnja.   Toraj več  kakor dva meseca je potrebovalo   nadzorništvo  deželne naklade,   da  je rešilo to  priprosto  prošnjo,  in  daljni mesec,  da je rešitev dostavilo. Pa najhuje nas ta nemarnost še ni presenetila.   ISo  bolj   neljubo   naa   je  zadelo, da je bil odlok nemški, akoprav je bila prošnja slovenska.   In ta nemški odlok je pisan celo na slovenski  rubriki,   katero  je prositelj   svoji prošnji priložil, tako, da jn cela listina na pol slovenska in na pol  nemška.   Na   Štajerskem se godijo našemu  jeziku   dan  za  dnevom   neštevilne krivice, vendar smo že toliko  priborili,   da  državni uradi slovenske vloge  praviloma slovenski   rešujejo, le izvanredno se na kako slovensko   vlogo  dobi še nemško   rešilo.   Da   pa   na   Kranjskem,   kjer so vendar   Slovenci   na   krmilu,   celo   deželni uradi slovenske prošnje  nemško rešujejo,  to je vendar skrajni  škandal.   Ali v  kranjskem   deželnem odboru ni odbornika, ki bi se za tako stvari brigal? Slovenski  stranki na Kranjskem se neprestano   prepirata  za  svoja dozdevna načela,   vsi   rodoljubi   zunaj Kranjske pa so   že   davno prepričani, da   ti dve stranki iz osebnih razlogov le v narodnem i zdaj-i vu   tekmujeta.   Radi bi vedeli, kdo je na čelu tega „uzornega" nad'orništva za deželne uaklade in kateri deželni ndbo;nik nadzoruje, ta deželni urad. Morda naši želji ustrežejo ljubljanski časniki. Na omenjenem odloku se podpis ne da brati.' — Tako „Domovina." Nismo mislili, da pade kdaj na tako nizko stopinjo Da se spozna resnica, naj stvar pojasnimo. Koje dežela prevzela samostojno dež. naklado v lastno režijo, bila je v veliki zndregi, ker ni imela strokovnjaka, da  bi  mu  poverila vodstvo. Končno se je posrečilo najti takega moža v osebi g. Lubeya, kateri pa, mož iz stare šole, ni bil sposoben uradovati v slovenskem jeziku. Z ozirom na to je dež. odbor, vesel, da je sploh pridobil g. Lu-beya,  bil  prisiljen  dovoliti,     da   tme nadzorstv
dež. naklade izjemoma tudi nemški uradovati. Tako dovoljenje je dež. odbor dal  več dež. uradnikom, kateri tedaj, ko se je uvedlo slovensko uradovanje, slovenskega jezika niso bili zadosti zmožni. Dovolil je to, ker je bil v to primoran v interesu dežj financ. Ali naj bi mar rajše  opustil dež. naklado, kar pomeni za deželo kar nad stopetdes^t tisoč goldinarjev čistega dohodka  na leto?!   Rečeni g. Lu-bey, kateri je pred  nekaj tedni umrl, je rešil tisto prošnjo, radi katere se „Domovina" tako huduje,  a  da  je  bilo na rešitev dlje časa čakati nego jo prav, je uzrok ta, da jo bil g. Lubey leto dnij   bolan, da  je  na  smrt   bolan opravljal svoje dolžnosti, kolikor so TOletneinu  starčku pripuščale moči, ker dež odbor ni imel strokovnjaka, da bi bil g. Lubeya nadomestoval.    Po teh pojasnilih je zadosti osvetljen napad celjsko  „Domovine",  saj jo očitno, da je naperjen le na referenta o dež. nakladi v dež. odboru, g oes. svetnika M urnika. Na napad glede slovenskih strank, o katerih  so  neki že vsi rodoljubi zunaj Kranjsko prepričani, da iz osebnih razlogov  le v narodnem izdajstvu tekmujeta,  se  nam  ne  zdi  vredno odgovarjati. Ta surovost so  vredno pridružuje  izreku „Si'idstr. Post", da je dežela Kranjska Bdas  Land der tag-lichen Todtsehl&ge0, a na polje, i na al to v ee ne podamo; to drage volje prepustimo  bratom onkraj Save. Ako gospodje v Celji in v Mariboru mislijo, da je tako psovanje najprimernejša ouvertura otvoritvi celjskega „Narodnoga doma'' in blagoslovljenjo sastave celjskega „Sokola", ako hočejo na ta način utrditi solidarnost mej Kranjci in Štajerci, —jo nam tudi prav.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") naznanja, da pridejo li<-v*ri ie Z<*gren* dation ob poln G uri /večer z brzovlakom. Pozdrav na koiodvv-ru z godbo. Iz Sušika ,>ri Rot-> pr !<• „Jadranski Vr'la" ob polnnod. Tudi poadrav. Triaški Slovenci pridejo v mdaljo (jutri) ob 8. uri dopolodie. Ptairav na kolodvora a godb:. — Daueri .veVr bo ie se on«tda in b*kl.< d- u godbo lo.m ci gos. ej županji Milici Hribarjevi m g župniku lva<m Vrhovaiku. — V nedeljo zjurruj ov&ttda pevsko dnistvo „L nbljanaw kip Valentina Vodnik*, z lovorjevim ve loem da s tern posili sloveuske pe-mike. Pri biagoinovljeioju zastav- v Trnovem bode zabijanje žebbev. P«osimo zastopnike v-sh društev in tista rodoljube ki so vzeh žebliu v spoenin, da se ^baro okrog zabtave. — V slavnostnem Sprevodu bo3o korak' la društva po na-dedojem redu. P'vi fc-rakajo zastopniki &hovT petem brv>šk* društva, da »je tr/.aeiki Slovenci. Štajerski Slovenci, društva po krarisfci do želi io k< nčno društva, kt imajo svoje seuežs v Ljubljeni.
— (Pevci moškega zbora „ Glasbene Matice") se zbero jntn v nedelj BVačec ob 8. uri pred „Glasbenim domom" s pevskitz: znamenom za udeležbo pri komerm »Ljubljane*.
— (Koneo šolskega leta „Glasbene Matice") bo dne 7  julija, ker do tedaj Ae konča ve ćioa arodnjih š-.d pouk ter s? učenci razid*jo. Ko-nečne &ku8ojfl bodo dne  5., 6. iu 7. julija zvečer od V4 Da 6 dalie v društveni dvorani.
— (Zboru „Glasbene Matice") je posvetil društveni č>.btai člau g. Aot. Foerster a*ojo Daj-novoišn ski*dhu: „Domu", na besedo 1 N. Resrr«a-nove za m-ški 2bor, baritcn^olo in čveterospev, op. G2 — Gospod koncertni vodja JoS. Cerin pa štiri narodno pesmi: „Zadnji korarec", „Mi!a lunica", „Pcd oknom", (Bom šel na planino«", op. 5
v  &— (Deputaciji zveze slovenskih kolesarjev) kateri gresta v torek naproti o«im Tržač*4nom in Celjanom, ki pridejo  k občnemu zboru v Ljubljano, »bereta se v torek ob l/85, uri zjutraj v ka varni „EvrrpAu.
— (Vžigalice družbe sv Cirila in Metoda ) Gorp. Iv. PerUan, zalagatelj družb.uih vžigalic, je družbi sv. Cirila in Metod.-* zop^t podaril 200 gl. Slovenci, kupujto in zahtevajte le to domače vži galice in vž g-ijte ž nj mi luč narodne zavesti tudi v najtemnejših k« I b slovenake zemlje!
— (Regulacija Emonske cesto) Mej one ceste in ulice, ki so regulacije nujno potrebno, spada tudi Eaoaeka ceste. Gornji del te ceste, kjer je stala nekdaj znana gostilna „Nr. Iu, se bodo v kratkem primerno uredil. Uravnala sn bode cesta in padel bode tudi nelepi zid, ki obdaja veliki vrt kemende nemških vitezov; nam«e<tu zidu pa se bode napravila lična železua ograja na zidanem podatavku. Ker bede menda tudi gespa Sternova kmalu pričela z gradnjo nove hiše, ki se bode »eveda umaknila v regulacijsko črto, pridobi Entcmka centa v bližnji prihednjosti prijaznejše lice.
— (Otvoritev Khuii vih ulic) Khuuove ulice, t. j. cesto od brambovske vojašnice do Streli ških ulic, se ut«gnejo kmalu otvoriti. Nedavno vrfiila se je obravn*va in po vsi prizadeti posestniki obvezali, da odstopijo za te ulice potrebni svet po 4 gld. 50 kr. kvadratni neženj. Ker je potrebni kredit za to cesto v znesku 17.000 gld. postavljen i* v prernčun za tekočo leto, upati je, da se ta potrebna c.ata v kratkem otvori.
— (Odkritje  Praprotnikove spominske
plošče) se vrši v nedeljo, dne 4. julija 1897 t Podbrezjn nt Gorenjskem. .Slov učit. društvo v Ljubljani", ki priredi slavnost se nadeja, da se bodo udeležili te aUvnonti častilci prszaslužnega Praprot-nika polncšievilno. Kdor se udeleži slavnoeti, naj to naznani „Slov. učire'jikemu društvu v Ljubljani" vsaj do 1. julija, da se ve natančno število udeležencev, kar je potrebno zaradi skupnega obeda, ki bo pri g. A. Pavlinu. — Natančen vzpored se prijavi v kratkem.
— (Friderik Baraga ) Za Bpomin ob stolet niči Fr.denka Bnrage, nu«ij< nsrja in škofa v Mer-qnette je trgovec Jakcb Petrovčič v Trebnjem založil fotcgrunčne podobe v obliki vizitnic in kabinetnih fctoprefij.
— (Postojinski „Sokol" in čitalnica) priredita dne 29 t. m. popolu Ine z godbo izlet v Škocijanske jamo pri R*keku. O tem izletu se nam poroča iz Pcstojine: „Opozarjamo vse prijatelje carave na divjo romantiko in naravne lepote te čudežne pokrajine. Maj hučanjem svežih voda tukala ae hode plesaželjna mladež vrtoglavo po pokošenih livad..h cb rrilovabljivib zvokih lahno donečib rogov Za postrežbo z dobrimi jedili in pijačo se bode nkrbeio."
— (Demonstracija.) Iz Vipave se nam piše: V ponedeljek dne 21. t. m. preselil se je gospod grof Karol Lnnthiari »z Gorice na svoje posestvo v Vipavo. Snr*»jeni ni bi t-ijajen, kajti Is pred trgom vihrala je ujemu na Čaet črna zastava z napisom „Strels udr iz višine — izdajalca domovine". Kakor znano je g grot pri državnozborskih volitvah dal najprej S'oveuoem poob'aslilo, a je preklical in volil z Itali'ani.
— (Vipavsko pevsko društvo ) Pred kratkim se je v Vipavi ustanovilo pevBko društvo, katero priredi dno 29. t. D. prvo pevsko veselico v prostorih gcsj'e Viktorije Uršič v Vipavi. Vspored: 1. D Jenko: „Mol tev". 2 H Volarič: „Slovenski Bvet ti si krasno". 3 A. Nedved: .Dekletu". 4 Po ?drsv predsednika. 5. J. Aljas: „Občutki". 6 A. Nedved: „Porclsd in ljubezen*. 7. T. Kršat: „Av-ftriia moja". Pi*s. Pri plesu svira veteranska gidba iz Prvačine. Zi č»tek cb 8 mi zvečer. Lbtopnioa 20 kr., sedož 20 kr.
— (Osebna vest) Dunajsko antropološko dir.štvo jo podoliio g. stud. iur Vladimiru Levcu v Gradci popotno oatanovo, da piešča ptujsko pelje v agrarno zgodovinskem oziru.
— (Okrajni zastop na Vranskem) sklenil je dne 22. t. m. na predlog odbornika Antona Vi-ranta rcsolucic, katera oe glasi: „Okiajoi zastop vranski odobrava iuz>kovni naredbi za 0"ško in Moravsko kot ć.n ravičnosti ter prosi visoko vlado, da izd^ take n^redhu tudi za vso slo-enake pokrajine in tako uresniči čhm XIX. državnih cenovnih zakonov. P i turu pr*dlrgu oatavil je sojoo dvorano Karol vite« H upt, ostalih 15 navzočih članov okirijuega zostopa pa j« B >rpjč-io soglasno omenjano, po Antonu V<rantu predlagano resoiucijo.
— i Neslana šala)   „Tageapošta" misli, da stojim   ifaM;.-m nstreže, ako lira vv.ak dan servira tak slab do?tip na Slovence.   Tako so ta dni v not ci z zaničljivim napisom „Das VVmdische als Stiat-sptacbo4 norčuje,   ker yi neko bolniško dru šivo v Gorici napravil:   dvo isdaji nvojih pravil, jedno s sloven:n*:o neruskim, jedno s slovensko laškim besedilom. Bros dvoma je velika večina članov slo venske  narodnosti,   nekaj   čiauov  pa je Nemcev, oziroma lulijancv. Slovenci eo se nanje ozirali, ne da bi zatajili svojo nar- dnost.   Teko postopanje js hvalevredno.   Nemci seveda ne poznajo tolike obzirnosti, pa jih bomo žo prisilili, da se je na vadijo.
— (Celjske novice ) Kakcr nemški poslanci v političaru), t »ko se vedejo njih častilci, celjski Nemci v zasebnem življenju prav pebaliuski, da ne rabimo še bujega izraza. V zadnjem času omenjamo le te st»ari: Omuzali so Siovencu g. Rebeku s črni lom h šu, raztrgali so plakate, kateri so naznanjali tamburaški koncert in jih prekrižali v najrazličnejših barvah. Nadilje so pred tedne m dni čuli uekhtari obiskovale! „N^rodnega d jma", v kako „fiaih" iz razh so na nasprotni strani nekateri gospodje go vorili o naši nt rodni hiši: soglasni so pa bili vsi da: „beim „Narodni dom" uiuse man anespucken". Mi mislimo, da imajo ko«P dje že drugje še kaj pljnvalnikov. In to so bili večinoma — olikani, — kakor pravijo eami — trgovski pomočniki raznih nemških in nemčurskib tvrdk. Posebno se odlikujejo v takih dejanjih pomočniki v prodajalnici Alojzija Wallanda i a Rotovškem trgu. T'.ni psujejo pri odprtih vratih Slovence s priimki: „Windischer Humi" in „Wenn Sie eia VŽindischor sind, kom men's nur hereln". Pa to še ni dovolj, ko je v torek popoldan Šel nek Slovenec mimo prodajalne, izmisli si nokdc od slavnega osobja te prngermanske tvrdke Blabo šalo in je začel metati za omenjenim gospo dom do bede lešnike? Kaj porečejo k temu tisti, ki tako tvrdko podpirajo. — Piavice nositi je ravnatelj Končnik svojim učencem vender jedenkrat Btrogo prepovedal. Ravnatelju meščanske šole, pa jednaka prepovad še ni prišla na mitel. Pri procesiji na dan
sv. R-šajega Telesa si imel priliko opazovati me ičanske šolske fantalina okinčane i plavicami. Ta kim mladim „Scbdnererjancem" je pač treba ostro na prste stopiti. — O „Studeatenbeimu" se pripo: vedujejo po m*stu čndm dogodki, ki človeka spominjajo na „Windbichlerjev" zavod Mi opozarjamo merodajee kroge, naj preiščejo sadevo, in pojasnijo koliko je resnice na tem ali pa, če ni res, govorico ustavijo.
— (Mozirje dobi električno razsvetljavo) Tvrdka Hocke, katera je kupila velike lesorezaice v I. biji pri Mozirji, namerava na tem mesto postaviti veliko tovarno za izdelovanje raznovrstnih zidnih barv, za kar je v okolici dovolj primerne zemlje. Tovarna se razsvetli z električno lučjo, katera se od tod napelje tudi v trg in bližnjo okolico.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence) sklicuje v krat kem kar dva javna shoda, in sicer jednega — kakor smo že naznanili — napravi jutri, dne 27. julija ob 1 , t. uri popoludne v Dolinčicah pri g. Rntarju, druzega pa v Gozdanjah pri gosp. Nenwirtu dne 4. julija ob 4. uri popoludne. Na obeh shodih se bede obširno razpravljalo o završenom državnem in deželnem aboru, in dalje hode se tudi razpravljalo, kakšno šolo naj katoliški Slovenec zahteva in česa sedaj kmet potrebuje Seveda se bedo slovenskim poslancem izražale želje, katere naj sprožijo v državnom, oziroma deželnem zboru. Naj bi se koristnih shodov vsi Slovenci v teh krajih udeležili!
— (Koroške novice)   Minuli  teden  se je vlegel na železniški tir neki 40 let stari delavec, z imenom J. Schmter, blizu Celovca.    Bil je blagajnik celovške delavske bolniške blagajnice, katero menda ni v prav lepem redu pestil. — Dne 15. t. m. je strela  udarila v farno cerkov v St. Gando fci. Zvonovi bo vsled požara doli popadtli.   Si ^o notranje v cerkvi se je posreč lo požarni bravnbi rešiti. — Na vislice bil je  v ponedeljek pri celovškem porotuem sod šču obsojen dninar Jurij Jure zaradi roparskega umora in prstenja požiganja. — V Rablju primeril se je iako p -tiesljiv slučaj. Pri ondotnem streljanju deželnih  strelcev ustrelil je jtd.»n mož po  naključju  na  53  iot  starega c. kr. uradnega alugo Martina Unterbergerja, ki je fankcijoniral kot blagajnik strelskega druitva. Ponesrečenec je umrl čez dve uri ter zapustil vdovo in troje otrok. — Pred praznikom sv. Janeza Krntmk* gorelo je iz redno veliko kresov, vzlasti bo se posebno odliko vali kresovi po Rožni dolini, in sploh povsod, kjer stanujejo Slovenci. Tudi celovški Biamarckovei niso mirovati in so namreč priredili pod geslom svojih „Sudoork"-društov na Križni gori (Kreuzberg) im pošastno   ljudsko   rogoviljenje,   takoavann   „S ma vrendfeiez", na katera so povabili vse čisto nemške minilo svojce.   Oojemfi bi bilo, da pn tej priliki nifco bili izpustili prepevati „prelepe"  pescui BDie Wacht ara Rbein".    Nemški „tnrnarji so dalje n-'ijab  proste vaje z — gorečimi bakljami. Vaak .telovadec" je vihtel v roki po jedno tako gorečo „palico" ; tako so hiteli, da jo ogenj š/igal kar križem.   In vendar 83 nikomur ni prismodile, pameti — Dae   11. julija  bode v  C-lovcu veliki nemško narodni ljudski shod, na katerega so po • --»i I "ni   vsi   nemško narodni   poslanci planinskih dežel, ki".- tudi iz Gorenjega in Nižjeavetrijskega. Gotovo bodo protestirali proti „narceravauim" jezi kovrim naredbam v alpskih deželah.   Pustimo jim veaelje I
— (Podružnice bv. Cirila in Metoda na Koroškem) boJo zborovale, in bt0si ona aa Katra ar oves in okolico v ge>stilni „pri Miklavžu" v Biljčovern v nedeljo dna 11. juliju ob 3 uri po poludae. Po zborovanju bode petje in prosta za bava. Za Rožak in okolico pri g. Rajnerju v Lipi nad Vrbo bodo pa v dan slovenskih apostolov sv. Cirila in M«toda dne 5. julija ob 9. uri ajntraj slovesna nv. maša, ob 10. uri zborovanje podruž nics: a) Nagovor predsednika; b) Slavnostni govor; c) Poročilo odbora o delovanju društva; d) Volitev odbora in dveh zastopnikov k glavni skupščini; e) Govor o verski in narodni šoli; f) Nasveti ; g) Prosta zabava Slovenci in Slovenke, udeležite se teh važni b in prepotrebaih zborovanj v prav mnogobrojnom številu I
— (Goriški nadškof) ee je odpeljal na Dunaj, da so zdravi v nekem ondotnem sanatoriju.
— (Goriške novico ) V torek, dne 29. t. m. bo v Ročinju volilni shod, na katerem bo drž. po slanec dr. Gregorčič poročal o sedanjem politič nem položaju, dež. poslanec prof. Berbuč o dež. zboru goriškem in njega delovanju, dočim bo gosp. E. KI a v žar  govoril o  kmetijskih   rečeh.  — V Gorici se slovenskim listom godi jako slabo. Ni je Številke, da  bi  ja drž. pravdništvo, kateremu stoji na čelu goreči pristaš laške stranke, Vidulicb, ne zaplenil. Včeraj se je vršila celo hišna preiskava v tiskarni gosp. Gabrščeka in v njegovem privatnem stanovanji. „Soča" pravi: »Ker ne smemo prav nič pisati o bojkotu in tudi ne navajati posamnih slu čajev, kakor smo ee namenili, to je naznaniti, kateri
trgovec se je poslnžil v priporočenih jim zalogah, 'prosimo rojake, da se sami organizujejo in ukrenejo potrebno." Gospodarski boj goriških Slovencev proti Lahom ob5uduje ves slovenski narod. Upamo, da ga s preganjanji naši nasprotniki ne onemogočijo.
— (V zgled no razmere.) Pri mornarici v Pulju je nad 8000 vojakov, katerim treba vsak dan poskrbeti brano. Naravno je, da so potrebu;■> jako mnogo meRa, krompirja, zelja itd. Še pred šestimi leti je uprava vse to kupovala pri hrvatskih kmetih. Tako je naš denar ostajal vsaj v domačih rokah. Danes pa kupuje c. kr. avstrijska uprava vse do zadnjega krompirja v blaženi Italiji 1 čožoti pripeljejo dan za dnevom s svojimi ladjami kar treba za vojake, naš km-»t pa išče in išče kupca za svoje pridelke. Dajatev brane za vojake ima v zakupu zid Thotsch, a on je dal le ime, pravi pre-flkrbljevaiec C kr. avstrijske vojske je italijanski državljan, Čožot Bsitrame. V slučaju vojne bi se lahko zgodilo, da Labi zastrupijo s konservami na tisoče vojakov, a nihče se za to ne zmeni.
— (Imenovanje) Gosp. Jakob Vrečko na Dunaji je imenovan postnim ofuijalora.
* (Razpisana nagrada za nčitelje in uči* teljice.)   Osrednje vodatvo luo- i. < ■  z-tdruge »Avstrijske zavese prijateljev ptic", katera že štej« nad 30 (-■".' udov. razpisala je nagrade za učiteljice in učitelje.   Glede vsebine razprava je vsakemu udelu-žonen na iablto, mor«  pa »e Ista vsekakor varstva ptic tikat«. Po obBOgu naj ta nagradna razprava ne preseže 3000 »rafcj  prvo darilo znaša 100 kron v zlatu, drugo 50 kron v zlatu, tretje 25 kron; nadalje no raidsli več priznanic (diplom). Za razpisane nagrada sa em^j-> p ganjati vs^ nastavljene učiteljico in učitelji  na Avstrijskem,  vendar pa je za sedaj razpravo samo le v nemškem jeziku vložit«, mej tem, ko mor-   v prihodnjih letih razpisano nagrade tudi v drugih deželnih jezikih slediti. Skrbelo bo bo tudi, da 84 n*grttdjana dela v raBlicnih časopisih naše d ■■živo razgalijo in ponatsnejo.   Rok dopošiljatve neha z 1 oktobrom 1.1 S oarrab z* smo našo dolžnost mnogobrojna g)^*  iu  goapode  učiteljskega stanu, koje z ponos <n  prištevamo načinu naročnikom, na to zanimivo raspisano pagi>do opvz »riti. Izdelave đopoBiljati jo tajništvu avBtdjske zaveze prijateljev ptic, Gradec, Korblf*rg'H8se 40 (Secretariat des O ster-reichiacbeu Bundes der Vogeifreuude.)
* (Deficit milenijsko razstave) znaša po poročim r»vn&bjl|9tvj> razstave 1,548 005 gld. Nu, tadi t'.i velikansko število ni pravo, ker je i.;vestno primanjkljaj še večji.
* (Podtaknjen otrok.) Barba HOrl, ljubica bogatega \V.* s«.-.).•■•;«». je kupila od ub žae dunajske delavke Jožef* Skienarj-)ve /-a nekaj stotakov dečka. Teg* je izdala Hod za svojega in anala VV^Ischerja tuko preslepiti, da je bil trdno prepričan, da je on dečkov oče. Pri sestavi hvojs oporoke je zapustil akoro vse s v njo vediko premoženje svojemu podtaknjenemu emu. Po slnčajn pa ie prišla policija sle-parili na ?d;-d in flori j« bila obsoj ina na 4 leta težke ješ«.
* (Obešena zamorca.) V Cikagu so obesili skupno oi>a dv» aacaoroa, ki sta v minuli jeseni umorila Slovencu Alojzija Mavrica iz Metlike.
Darila s
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda : G M»kso Piruat, mcdroslovec na Dunaji, 22 kron, skupljene na „Jurčičevem večeiru" za prodane Jurčičeve podobic i. Živeli rodoljubu i darovalci in njih nasledniki '
Zahvala. G. Ivan Poženelj, nadučitel na R*kokq, jo nabral na K.k -ku 39 kron za »učiteljski konvikt". Gospodu nabiratelju in vrlim Rskekianom se za ta blagodušni dar v imenu „društva za zgradbo učiteljskega konvikta" najtop-leie zahvaljujeta Andrej Z u mer, predsednik; Jakob Dimnik, blagajnik.
Dunaj 26. junija. Zatrjuje se, da se razni vladni krogi trudijo, pregovoriti uplivne člane poljskega kluba, naj pritiskajo na češke poslance, zlasti na veleposestniške, da bi privolili pogajanja z Nemci.
Dunaj 26. junija. Urednik „Deutsches Volksblatt", Schwer, je bil obsojen na globo 30 gld. radi razžaljenja liberalne stranke v obč. svetu.
Praga 26. junija. Obč. svet v Lito-mericah je sklenil, da občina ne bode več pobirala drž. davkov, kar je doslej izvrševala v prenesenem delokrogu. Okrajno glavarstvo je naročilo mestnemu županu, drž. posl. dr. Fun-keju, naj takoj predloži zapisnik dotične seje obč. sveta.
Praga 26. junija. V Strakonicu je 88-K trii stirček Petrlik rešil 7letnega dečka iz Vltave.
Trst 26. junija. Anarhist Nosella, kateri je bil v zvezi z napadalcem na italijanskega kralja, Acciaritom, je bil iz Zidra prepeljan sem in od tod odpeljan v Italijo, kjer je bil izročen policiji.
Rim 26. junija. Crispi se je sam oglasil pri bolonjskem sodišču, ker je izvedel, da na merava poslanska zbornica dovoliti proti njemu sodno postopanje.
Berolin 26. junija. Drž. zbor je bil sinoči zaključen.
U&r Poziv! ~S£U
Intendanca slovenskega gledališča vabi tem potom vse pevce, kateri imajo veselje, sodelovati v zboru slovenske opere ter so vsposobljeni za daljnje muzikalno izobrazenje, naj so oglase* najkasneje
do tO. julija t. I.
pri gledališkemu kapelniku g. Hilariu Bonišlni ali pa v pisarni g. dr. Fr. Tekavčiča.
Za tiste pevce, kateri še niso sodelovali pri operi in nimajo opernega repertoirja, se otvori posebna šola, v kateri ee bodo pripravljali za prihodnjo sezono.
Vsi pevci se angažujejo z običajno stalno mesečno gazo.
V Ljubljani, 25. junija 1897.
Intendanca slovenskega gledališča. Poziv!
Dne 4 julija t. 1. opolndne odkrije na v arkadnem dvoru dunaj-keg", vseučilišča spomenik cdiičnemu mnu slovensko domovine, oajv'jnau slavislu — Frauu Mik'ošičo.
Akad. društvo „Slovenija", ki je svoj čcs proslavila slavnega moža, iz>olivši ga čast ?m čl* nom, hotela je tudi pri tej priliki dontoino počastiti njegov spuraia. Daput-cju ođborova izprosila si js avdijenco pri magmfLenoi rektorja iu g* prosil* dovoljenja, da zapoje društvo ob svečanosti vd kritja slavljencu slovi nsko pesem ter s primernim govorom in doIož tvijo lo*orjevoga venca izrazi sv(ja Čutila o tej priliki.
Sprva je m. rektor dovolil nemik.i govor in položitev veno1, s primernim napisom, e pozn-je svoje mnenje sprero>nd z ozircm na narodno riz-burjenoat nemško naoijonalne mladino, ki bi gotovo porabila priliko za hrupne d^raonstrjcje.....
Z oz tom na ta dejstva primoran je podpi sani odbor omenjeno slavlje za odkritje Miklošičevega eponj'inika opustiti; ker pa „Slovenija" tudi v samoslovacskem krogu ne moro priredili ob zaključku tečaja, ko večna dijaštvu že odhaja, ko imajo pevska drušcva že dwno nvoje počitnice, ni kakega slavij*, pridižujr, si aluvnos^ Miklvšičevemu Spominu z^ utfi dnejši čas.
Da pa a* brda ob odkritju s Domeni ka vedelo, da s> slavi Binu vlovennko tiouovine, po H vije pod pisani odbor vse na Dunaju bivajoče slovensbe kroge osobito pa še čust. gg starejše Slovence, ka kor tudi slovensko dijaštvo vseh nudiš", da prisost vujemo  p-dnoštevilno temu  slavlju,  tor ob koncu rakličemo v .*.-hI našenm vebkann M klošiču v njegovem materinskem jer.iku : ..Slava !
Na Duuaju, dno 24. junija 1897 Za odbor slovenskega akad. društva „Slovenije" : iur. Metod Dolenc        pbil Anton Jeršinovic
t. Č. predsednik. t. č. tajnik.
Bratje Solsoli!
Jutri zjutraj ob 1 \ 8 uri odkoraka deputacija, katera vzprejme na južnem kolodvoru došla bratska društva. Zbirališče v telovadnici.
Ob 9. url se zbero vsi člani v telovadnici, od koder odkorakajo skupno z drugimi drnJtvi k Rlavnosti. Popoludne Ob 1 a4. uri zbirališče v „Nnrodnem domu1* in skopni odhod društev na Koslerjev vrt. Na zdar!
V Ljubljani, dne 26. junija 1897.
Odbor.
Mnogoitranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego ,,Moli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolt-sti uttfcujoče, ako ne namaže f. njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSico in živce krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica '.10 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlaubcn 9. V zalogah po deželi zahtevati j« izrecno MObL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. ti (5)7—8)
l'nili zohoholii In giifilobl /ob
Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici i rabilnim navodom f>0 kr. Jed iiact bb nt 1 o fp a lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (1)1—24)
Najtočnojša umetna brana otrokom je, kakor splošno priznavajo zdravniki , popolnoma škroba prosta Frana Giaoomolli-Ja I. dunajska otroška redllna moka, dobavitelja društva O, kr. driavnih uradnikov avstrijskih, Dunaj, XVI, Robert Hainerlinggasse 1. Ogromna množina spričeval in priznalnih pisem. Velika škatlja HO kr., majhna 45 kr. Zaloga pri g. lekarnarju M. Mardetscblae-gerjn rpri zlatem orlu" v Ljubljani, PreSirnov trg štev. 2. Dalje v vseh lekarnah in divgorijah. (880—3)
Prijetno ■ koristnim združi gospodinja, ako rabi v kuhinji juhno zafilmbo „Maggi", ki juhe in vseh jedil no le napravi veleok.isnih, nego jim podeli tudi večjo trajnost. Zlasti je priporočati „Maggi" za primake in juhe.
Dobrodelna Iznajdba Kathreiner-jeve sladovne kave z aromom in okusom hobove kave izgubi mej občinstvom vso svojo priljubljenost vsled posnemovanj. Ta posne-movanja sestajajo ali iz navadnega žganega ječmena ali iz navadnega sladu, ki se razproda vajo v podobnih varljivih zavitkih ali j>a tudi odprto. Da se izognemo škodi in goljufiji, zahtevajiuo vedno originalne zavitke z imenom Kath -r e i n e r!
Dejstvo je, da današnje dtime vsakdanji rabi 1'ouihr - li^liintiito in S« VOH-iii€k zahvalijo ono micnO b<»rvo kože in ono mdtno arisfrokrationo polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava ali raapukana koža, obraz in roke vedno pn-ste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo toaleta B*oai«lrr - G^liiiaf iin* in Sii-Vfiil - aK^llillt ilM'. T- higijeuiČni toaletni predmeti nimajo v sebi nikakoršnih rathaliunih enovi in so sajamčeno neškodljivi. Za varnost pred brtzvred-nostnimi po naredba m i raj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko; ,,Glava s čelado"
G-lavna zaloga za Avstro - Ogersko : Lekarna pri sv. Duhu, E. Touiaja naslednik
A. ^1 iiitAfi*. Zagreb, Ilica št. 12. (3125—25)     Zaloga za Ljubljano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta it L, poleg mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
VABILO
k
občnemu zboru
zveze
slovenskih kolesarjev
kateri bo
"v torek clno 29. junija 1897
ob 3. uri popoludne
v spodnji kavarni .Narodnega doma" v Ljubljani.
		Stanje
n	Čas opa-	baro-
0 —>	zovanja	ni et ra
		v rum.
2f)	9. zvečer	734-G
2G.	7. zjutraj	785'fl
n	2. popol.	7348
lempu-rslura
v C
Vi-1 n>vi
Nebo
M /Krma v mm. v 24 ura 11
21 f>     si. jzah. jasno
l B 2    hI. jjvzh. i jasno 30T)     sr. jzah. skoro jas.
00
Srednja  včerajšnja temperatura 21-5°,  za 2 8' nad normaloni.
ZDn.e"srn.i reci:
1. Pozdrav predsednikov,
2. poročilo tajuikovo,
3. poročilo blagajnikovo,
4. predlog o pravihh dirk,
5. predlog o relaisvožnji,
6. razgovor o dirkališču,
7. volitev odbora. (8*9 -3)
Člani zveze so naprošeni, naj se tega zbora v največjem številu udeleže.
Dr. Josip Kužar Fran Barl6
t. C. predsednik. t. č. tajnik.
^>-CL23.£Osls:a, "borza.
dne 2(J junija 1897.
U&OpaJ državni dolg v notah . 101 a>1
Skupni državni dolg v srebrn 102 ,
avstrijsko, zlata renta    ... •   . 128 „
avstrijska kronska renta 4°/c     .... 100 ,
Ogorska zlata renta 4°/4.... 123
Ogeraka kronska renta 4°/0 ... 100
ATStro-ogeruke bančne delnic« .   . 1*52 „
Kreditne delnioe......... 361
London viuta........... 119 ,
mari:
58 11 9 %5
5
Momški drž. bankovni sa
10 mark........
10 frankov...........
Italijanski bankovci .... (j. kr. cekini ...
Dne" 25. junija 1897. *°/a državne srečke iz 1. 1854 po i*50 gld. Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . kemlj. obč. avstr. 4'/.0/« E'ati zaat- u"ti
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........22
Rudolfove srečke po 10 gld......25
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 159 Id
155 gld.
189 ,
128 .
99 ,
198 ,
95 *i
05 ,
10
90
25
05
60 . 70 , 74 61
52'/, 65 p
— kr
Traomav-druit. volj. 170 i-;id. a. v . . . 441 Papirnati rnbelj......... 1
80 50 25 25 50
Zahvala.
Vsem, kateri so izkazovali tolažilno sočutje ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
Ivana Gusell-a
posestnika iu lesotrzca
posehno fie prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom c. kr. okrajnega sodišča in c kr. davčnega urada, gospodom učiteljem, c kr. orožniSki postaji, čitalnici in požarni brumbi za spremstvo, gospodom pevcem m ginljivo na^rohnico, sploh vsem udeležencem pogreba in darovateljem krasnih vencev izrekajo najtoplejšo, prisrčno zahvalo
(942)
V Šk
žalujoči ostali.
o f j i Loki, dne1 24. junija 1897.
d o
a > j
5-2 "5 -m c ^ <i
. s 772 t-
M > o e Z ~ m -p
p3 S "ijć ° j; rsj O
m    ._. "S
B ~ M x
CB W
w -K S 5
o .2 i
« «• J w
a >it: Ui
B 'g 'g
H M m > n
•N3
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rndeCim orlom, ki»r se jako pogOStoma prodajajo ponaredili' (.11—4)
Mattoni!e'fi Giessliiitjler slatine.
Izvod iz voznega reda
-«r-*lJa.-v^.og-&. o c?. 1. J-u-niJa, 1997. OllllOd <* I.t.««»!|Hi"t»»«   :ilž. kol.).
Proga *ez Trbiž. 5-148
Ob 14 iri 5 min. po uoči <iiiobril vlak v Trl.t.-., ilt.JJatt, OeK voo, Prant. <ii«.'c»lc, ij.t.jlilio ; uoi Sol»th:.1 v Anmmn lnolil Umiiiuir;,, Muluoji-ad , I<pii«l-H.i«tpin, Zoll oH jezeru, inotnost, BrogtnO, C'irili, (ii<ncvo, 1'ari«, 6es K . :i K.'illin« t Stoyr, l.tnc, i\% IMm.iJ vir Ai-istottoii. — Ob 7 url t> min. Ejutrnj Osobni vlak ▼ Trbi/. Pnutnbcl, Koljak, Olovno, fr'rai rcua-f-.t.-. Ijjuhuo, nuinj ; ob« Bolathal v Sulrionral, •'■ni Iv li-in-Ki'itting » Hteyor, Ijinr, BtldejSviM. PlsooJ. Marijino v:\ri, Hi-b, Krunonvo v.vrl, Karlovo vari, Prasci, Lijisko Ob 'I. uri BO min dopoludse ohoIiuI vlak ▼ Trbi«, Vont-iboi, »<-!jaK, OalovM. iijubno, Bcltihal. Oonal -Ob 4 url 9 min. popolmlna oaobni vlr.k v 'iVi is, 'le!iak, Olovou, KranzoutfoHt«, rejnino; i'oi 8Mttbnl ▼ Mi-lnovrnil, Iioiiii-Oaatuin, Koli ob ;o.-oru, Inoinodt, Hreiroiio, Ourlb, Oeuovo, V \rir.; cm Kloin.RotaiOf v S rvr, '.inc Hudejo-vice, PlzfloJ, Marijine »aro, lin1', VnMIOOVS vare. Karlov« varn, ''rano, ljinako, TlnnnJ v!u .Vmutntton. — <H> r,. uri .ti min. populilm« muhiii vlak T LoBce-Hlod, (lo ob upiloljah in jir.u.uikili ) — Ob 7. uri 10 min. svočor oiubiii vlak v bonco-ltloil.
Progra v Nor/o mesto in v Kočevje.
Ot <!. ari lb dUb, rluiraj mtnani vlttk. — Ob 1 ii. uri r,t r"'.. po-rl;i«       . ml vlak. — Ob ti. url 10 miti. ivočor Httrinl vI.Ak.
Prliiud v LJabl|nno  jnž. kol.), Pio^a lz Trbiia.
Ob 6 ari hi rniii .• j-.ti.ij ,>«••!. n vlak a l)un»|a vla Ai • ■-.i. n, -■■>)! >i--raila, 1.1.ioa, Si'vra, Omiinilonn, laclila, \ i."tMM, l'.iri/. i, <iiMi"ve Curilia , llroifonca , luomoHta , /<'lla ob jn/t-ru , Lijuhna . Ooiovoa, Holjaka, aTrailMaifHlO. — Ob 7. uri firi min. rjutr.ij OMbnl vltik i/. I.tianu, Illeila. — Ob 11. uri 20 miu. liojioi o .>■ ibnl vlak I Dunaj i v<n Amatottnn, Kur'...v'): \.irur, Iteba, M urij1 u ili var. v, i '.'..••», Hudojovia, Holnoifraila, l.lnca, Stoyrn, Parira, Gonove, (litri*!*), Bi ejonoa, luonioatat, '/ollft ob jnaern1 Ijond-tliiatoina, IJubna, OkIovo.-«, I.Ii.im, l'o'n: — 1)1. 4. uri 67 min. popoludno oaobni vlak a Dunaja, Iiji'»u a, Kclrttmla, Koljnk«, Ooiovoa, Krar.cuneroeto, I ontabla. — Ob U uri ti nit . avo.or osobni v!a< s Dunaja via Amatotten in Iijubno, (r. tiipikag**, J'ru.;o, Kr»nt'i)vlli varov K.»t lovih varov, Iieb«, Marijin b vr.rov, 1 - i. i ., Bndejavlo, l.inca, Stovr.i, Solnoitrada' naljak». 0alov0a>, ". atahta —Ob tt>. uri IS niiuut zv^čor o«<>bni vlak ix 1 .c:-. ■  I' I. .1 * tip ob ni-didju': in |ir.iznikili )
Prou.> ... is'ovcsft mesta In lz Kofiovja.
Ob H url 19 Uliti. r. •!-.!.ij m stani rlak, — OI> U. uri tiS min. po-polutlue nt«*aul viajk, — Ob d. uri Ah min. svu or moiKiii vli\k
bdliotl la LJabljjisue (drl. kol.) > Umnuik.
Ob 7. uri -.t min. t..:itr.\j,  »!)■  i. ml r, p.ipoludno, ob 6. url
Sv u\iu. r.vcr.or, ob 10. u-l II min. Bv«6«r, toaltdujl /lak lt> ob nsloliah In prastiikiti.)
l*rllio<l v I,juoJji-.i.i (drž, kol.) Is Kit.mii1ia».
Ob 0. url 66 min. sjutraj, ob LI. turi H miu. dopolnilno, ob (I. url to mm. £vocer, ob I, url 66 in.i, av; ,-or (Poaladnjl vlak lo .h :. :-'j»b tu iirusur.i; i
V Dosiilai iri zlati rilu"
■v IKiToJUi "ULllcsili štsv. 3
donć m      i tU dan
rakii
S ipofitovanjem (929—2) Franjo Rozman, gostilničar.
no vb prej me v tiika|iu|o •»!»«'<•« rijsi*.«» trgovino. Imeti mor;i potrebno šolako naobražo-nje, biti ve.šč obeh deželnih jezikov iti zdrav ter imeli poleg te^* lmino in stanovanje pri svojih roditeljih. — Već pove iz prijaznosti uj)ravniAtvo „Slovennkega Nareda". _iMo-n
3folatidsho~ameriška črta.
Purniki vozijo po lkrnt do 2krat na teden
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: I >tt uti J. I., Kolowiatilii^ O.
risani* za meJItroT: Dunaj, I V., VV eyrlngerg. 7 A.
I. kajuta:
1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) 1. novembra do 31. marca .     „ 230—320
II. kajuta:
1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
16. oktobra do 31. julija....... , 180
Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci pam i k a. (492—18) ^
Od
Od
*)
ft
070157
Prodajalnica
s kuhinjo
oilila. h#? h I. iiu»|«'iii v najem «m Valva-lorjevriu Irg« (prej Križevniski trg) *t. 5,
Več ph izve pri F. Supančič-u. (220—21)
Na predaj je v Šmartnem pri Litiji
n
.ili
(938-8)
z vrtičem pripravna za vaaktero obrt, ležeča tik deželne i. t.- m blian nuno crkve katera slednja se bodo v kratkem Casn nova gradila Cona je 2500 gld. — Več pg iave" pri A. f>rar-ji, gostilničarji v Liliji.
Izredno fine kartonaže
eleg-antnl novi vzorci sa kri Injarje dobavlja najceneje isdelovmtelj kartona! (908—9)
v Terezinu (Therezienstatli) na Češkem.
•      (836—10;
1 slate, 18 srebrnih svetinj, 80 častoib In pri/.r.ulmh diplom
f^j Kvvizdov
I živinski rcdiini prašek. ^
1
Veterinama tlijetetičnn sred stvo ?a konje, govedo in ovce.
Vporablja &e že 48 let v večini bli vu-. pri manjkanju ledne slasti, slabem prenavljanju, ia Kboljšanjo mleka in pomnoienje mlečnosti pri kravah,
Cena: 1 , škatlja 70 kr. skatlje 35 kr.
JI
• 1'ri-tnn s;iiihi /, ^'orenjo var-
'Mr si veno znamko  in se dobiva
v vsi h lekarnah in drogerijsh. Glavaa salogr.-        II (207—6
Franc Iv- Kwizda
c. In kr. aVfftr.»Oger, iu kralj, rnmnn. dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Kurneuburg pri Dunaju.
Stanovanje
obstoječe iz treh ttob, kuhinje, .shrambe* drvarnice iti fsđnega dela vrta, m odda * 7. avgustom t. f. v domobranskih utirali št. U, nasproti đomo&ranssrt vojašnici.
Naslov v aprarništru „StoV. Xavodaii
Ogersko-hrvatsko delni ko pomorsko (60)  parobrodno društvo v Reki.. i2ft)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, i največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
V.
\ /Redne /  vožnje;
V noči od sobote
parnih v Zader-Spllet Gruča (Ragnsa -Castel-nnovo-Kotor. V pondeljek ob I", mi /več. hitri parniki Zadar-Spljet-Met kovic.  V sredo l> pol   ll. uri dop. hitri parniki Zader Kotor. V četrtek ob pol lO uri /.več. poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop, pofttni parnik:   v   boginj,  Selve, Zad-r, Sohrnico, Tran, Caetelveoobio in  Bpljei   Vsako nedeljo uri /.jutr. iz et Reka-Opatija-Liisinj in na/aj.
Voinl redi se nahajajo v Waldholm-ovem ,,KondnkterJu" itev. 593 004.
Majhna soba
se takoj odda. (936-2>
Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Za premembo četrtletja.
Cena za zunaj
*/j leta Ljubljane
Bazar.................. gld. 1 G2 gld. 174
Elegante Mode............ ..   1— „    106
Frauenfleiss............. —"50 „  —"53
Frauenzeitung-, vel. izdaja..... „   2T>5 2<>1
Frauenzeitung1, maU izdaja .... ,,   1*50 ,, 1.66
Klndergarderobe......: . . . „ —45 ,, —48
Modenwelt............... „ —'7f) „  —'81
Mndenvvelt, velika izdaja...... ,, —'75 „   —81
Wasohezeltung........... „ —'45 „  —48
Welt, grazlOso........., . . „ —'90 „ —'98
Wioner Mode ............ „   1*50 „ 156
št ■ vilke  na ogled razpošiljam brezplačni, in franko.
Dalje priporočam: Meg-R-endorfer'a Humorlfltlsche
Blatter, tedenska izdaja za Avstro-
Ogersko................ 2— „ 213
Unsere Monarohle, izdaja .1. Lnu-
renčio, v 2-1 mesečnih zvezkih   po ,, —"50 —'51
3. zvezek izide prihodnji teden, f.'iil— 2)                 Naročbe »prejemlje:
j. Griontini-ja knjigarna v Ljubljani.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(W— li) priporoča
Karol Recknagel.
Razglas.
Podpisani magistrat naznanja, da velja o«l 1. Juliju naprej v Ljubljani sledeča prevošniika tarifa:
Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani,
§• i-
L Za vožnjo po mestu iu predmestjih plača se:
za prvo     trt ure: z jednim konjem.........30 kr.
z dvema konjema........40 „
za vsako daljno četrt ure: z jed o i ra konjem.....25 kr
z dvema konjema.....30 „
II. Za vožujo s kolodvorov od vlakov v mesto in pred mestje brez ozira na dobo vožnje se plača:
<i) po dnevi: z jednim konjem...........40 kr.
z dvema konjema...........00 „
b) po noči:    z jednim ki.-jprn...........50 „
z dvema konjema...........80 „
Za prtljaga,  katere voženee noče a>i ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr.
g. 2.
Ta vozna odredbina vtlja jednako za vse dni, tudi za nedelje in praznike, za vpako vreme in ne glede na to, se li vozi več alt manj oseb.
§- 3.
Vsaka zafela četrt ure se šteje za ci-lo, če tudi že ni pretekla. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tistim časom, za kat- ri je voznik naročen in tudi pride na odmenjeni kraj.
Ako pride pozneje, kak* r je naročen, računati je voznino od časa prihoda.
§. 4.
Če je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev.
§. 5.
K d ni'vn He štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od 6. zjutraj do 9 zvečer, v drugih mesecih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 9. junija 1897.
Popolne strojne uprave
za (10G—-'24)
parne opekarnice
dobavljajo kot glavno specijaliteta
Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
= Nad 800 tovarn instaliranih. -
Podpisani mestni magistrat naznanja, da se o<l i. Juliji* t. 1« mululje pro«l»ja premoga po liisuli iie lioile več izklicevala, temveč* s posebne vrste piščalkami, ki
se smejo rabiti l»- po hišnih vežah in na dvoriščih, Kilierno lil le toliko, kolikor je potrebno, liazuaiijevala. Vsako drugačno naznanilo, pa tudi Čezmerno ^n razposajeno piskanje po hišah in dvoriš ih, kakor tudi piskanje po nlioah sploh, jo osobam, ki naznanjajo prodajo premoga, strogo prepovedano, in mestnemu magistratu bode ustreženo, ako mu občinstvo samo prijavlja imena onih razvažalcev premoga, ki bi utegnili ravnati proti t*j prepovedi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne Ifi  junija  18:»7 (932—2)
Št. 2882
(941-1)
Prostovoljna prodaja.
C1, kr. okrajno himUhčc n«t  Vrhniki naznanja, da se bodo
dne 2. julija 1897
dopolnilno ob H. url pričnn.ši na licu mesta v I*rc»Her|ii v zapuščino dni'; 11. junija 1897 v Pres^rju zamrle ltuturliic Kivur spadajoče in sodno na 1028 gld. 60 kr. inventarjeno
raznovrstno štacunsko blago
in pa druga, sodno na 284 gld. 83 kr. cenjena liišn* In sobnu oprava potom prostovoljne dražbe, in aicer štacunsko blago vae po čez skupaj, druga oprava pa na drobno proti gotov»-mn takojšnjemu plačilu razprodajalo. Tudi se bode ravno isti dan Nlaruiia, to je liiftii v l*r«Nerjn Nt. S-l se m u ga«'I n o m In ledenico vreil na <"►, oziroma t-i let v iiujem <»«lilnlo.
Na Vrhniki, dnč 23. junija 1897.
Razglas.
Pri ljubljanskem magistratu izpraznjeno je
mesto megistratnega koncipista
n prejemki V. elnoviie^a razredu.
Za to službo treba je prosilcem dokazati, da so dovršili juridičue studije na kakem tuzemskem vseučilišču, ter z dobrim uspehom prebili teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanju. Prošnje za tc službo, katere morajo biti opremljene z dokazili o predpisani usposobljenosti o starosti, o znanju jezikov, ter o vseh drugih merodajnih osobnih razmeraL vložiti je pravilnim potom do 31. Julija leto« pri podpisamem magistratu
n^Eestrii :rristg*Istxa,t ljuLlolja,inL3^i
dne 10. junija 1897.
<883—i
aoriarnUl mojeter (61—35)
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstva in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne tod« la  nrwntovega la meh-
'cen» lesa po najnižjih cenah. Tudi prodajam in kupujem staro vinsko poiode.
Lepo posestvo
blizu 80 oralov, ne daleč od postaje in mesta na Dolenjskem se z „fundus instructus" in letino   takoj in vredno proda.
■C. It.ijlieii-
(915-3)
Ponudbe naj se pošiljajo: Imii t:. Štajersko.
V najem se daje hotel.
Zaradi družinskih razmer se daje v najem pod npod-nimi pogoji obče znani hotel ,,zur Stadt Pola" v Pnlji.
Hotel in restavracija sta opravljena p polnoma z elegantnim pohištvom, imata lii sob za popotnike, veliko dvorano za obed, posebne sobe ta goste, veliko kuhinjo s postranskimi sobami in veliko klet: dalje veliko plesno dvorano z odrom, veliko verando in najlepši in največji senčnati vrt, jedini, ki je pnpraven za velike koncerte.
V' '.raki v tej stroki, kateri morajo znati slovemki, nemški in po možnosti italijanski jezik, naj se za natančne, informacije obrnejo direktno na  gosp. Viljema Groma
V Pulji. (Istra.) (1*01—"2)
Dr. Frideriku bcnuicl-a
Brezov balzam.
^f^EJ^jj^ Že nam rastlinski sok, ka*
^%'p"-N?v'-'^     teri teče iz breze, ako se navrta C^-'m,'*!-^*'     ' \  nj< no deblo, je od pamliveka J''". •■"/    znan kit najizvrstuejSe lepotilo;
r-*'- • ;ikd se pa ta sok po predpisu ^^^i'lij! izumitelja pripravi kemičnim P°'ern kot balzam, zadobi pa %i^i^r\fi/' fudivit učinek. '■^'"'X£&f/ Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loel|o Hv i,C <irii::i «l»n m-tnalu« Intaktno ml polil, ki puNlnue «1 lc|(n »ihto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, Defnoct in čvrstost ; odstrani kaj nag'o pege, žoUavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesmiznosti m polti. — Cena vrču z navodom vred alti. 1.5».
]>r. Friderika Ijen^lel-i«
ĐENZOE-MILO.
Naj milejšo in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad SO kr. (3<Ji*—h)
Dobiva se v L|ul»lJani  v 1 '•>. pl. Trnkooajr.ja lekarni in v v*eh večjih lekarnah. — Poštna naro čila vzprejema IV. llenu, D.....i |, X.
BSE233SS3BSI SSZSSSStrsSPZ^SSm
Lavn-Tenis igre Croquet igre Igre s keglji Šahove igre Domino igre Dirkalne igre Družinske igre
priporoča
Fr. Stampiel
v Ljubljani
Kongresni trg
Tonhalle.
(882—4)
H. Kenda v Ljubljani
naroČila za modoroo po mori o.l gld. 4 — naprej; garantira za dobro tanono in vzame vsacega n»>aj v slučaju, da ne vgaja;
1> rcvznme
moderce za snažiti in jih popravlja kakor nove;
1111ZL
največjo izber gotovih dunajskih in francoskih moderc.ev, ki so izvrstno vrezani in iz najboljšega materijala po sledečih ceuah :
Modoro ,,Valerio", visoka faso.ia, kakor Stefanic, kval.: 604 rožena kost gld. .'J 20 „     603 ribja      „      ., f>'H>
Modero „Prinoeaa", visoka f-isona, lahak, hladni moderc, ?.a poletje,
kval. 505 orem« gld. .'{to, kval. 609 i i belega pla« tttenaoa bati rta ald. 6*80.
Moderc   ,,Stefanle", visoka fasona iz platnenega sivega ali svitiorujavega croisa z ribjo kostjo,
kval. h)     607     86      81_509 612
cena gld. 1 90   2 —   2*20   2'60   3'20 S'36
Modero ,,Victorla4', hišni delavni moderc, posebno priporočajoč: damam v drugem stanu,
_kval. C _ D _M
cena gld.   2'i 3 f>0        ~ 5'—
Moderc ,,Stefanie"
ribjimi kostmi,
kval. 76     76     77 "''* *"■"'
cena gld. —70 —'85 11") I '.'i i  11". 170 175
soka fasona z nepristnimi 78    79   501   505 _
Moderci lz rastlinskih dret, (Pflanzendrat), za visoki život gld. S 25 .   nizki      .      .   140 (40S—5)
Ravnodržalec, (Cleradehaltei) za dečke in dekleta patentiran kot naji I vrstne ši te vrste
kval. 511 z jeklenim hrbtom   gld. 3*80 610 _ koščenim     „ .    2 80
P. N. trgovci
rabat.
IT najem se da
dobro poslujoča
trgovina z mešanim blagom
in (919—3)
z ledenico, vrtom in nekaj zemljišča. — Več pove A«lolf F.ichlierKer v l»onk»l (l'onl-1) ob južni železnici.
Vsak kašelj Vsake, hripavost
■ e temeljito odpravi samo s Krause-Ja
katarnim uničevalcem
(dobrooknane i*oniitnr»«»). (5i;i-9)
Zavojčki po 25 kr. se dob vajo v l.(nl»l|»ni pri: Mtlmni liCiiMlck-ii. lekarna pri „Mariji l'omanaj" ; I haldii |>l. Trak«►«•/}-Ju, lekarna „pri SnOrogtt*; U*Ur. 1*I«m*oII-|u,
lekarna   pri angelju* ; J, tf aj r-jii, lekarna pri „zl. jelenu".
Št. 31 ti.
Razpis službe.
(921-2)
Na mestni dekliški oaemrazrednici ljubljanski je stalno popoluiti
V. učno mesto
s prejemki III. plačilno vrate in postavnimi starostnimi dokladami.
Prosilke za to službo imajo svoje pravilno opremljene prošnja predpisanim potom vložiti semkaj mi j po/ne|< <io i*.;, juliju letos«
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
• Ino 17. jun ja 1897.
Pristno Brnsko sukno
® .
a t i 5. • p
wa\ (»oBcf.i«- in Jesen«
tuiiioii »*io m dolg,jgl. I.ho i / dobre bii popolno   moško Igl«   ,; — iz linljše
obleko (Niikit|w, 'ul. T.75 Is ii ■*• liliu telovnik)lisi. ». — IsfluejHfe htnue viiiiiti j grl« I O. SO la nuj lin. Jeden kupon za črno nalonsko obleko «i«l. 10'—* kakor sukno za površnike, turistski lodea. najfinejše grebenine in \ se drngti vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše in ma zaloga tovarne za sukno       i272—20;
Sieg;el-i'-Qxliof-3rrxo-
Vzorci brezplačno in poštnine prosto. Jaruol
so za poolljatov po vzoron. IgOfluoNll,  naročati  blago naruviioNl pri gornji firmi v kraju  lovsrn«,  s.p  precejšnje: Wlfkr» izber« vedno novi blugo,  določene najnižje cene, najposornejša levršitev tndi maujiih naročil itd. itd.
Prva kranjska izflelovalnica Mil liciHjBT
Josip Kolar
v poslopj i stare i>««< e.
Najuljudneje javljam »lav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi
kolesa (biciklje)
svojega domačega izdelka
in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsoui, ki domačo obrt radi podpirajo.
Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti.
Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših angložklh ln dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah.
Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-atl, ponlkljatl in lakirati, iz starih nove narejatl in lzvrfcevatl najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje.
Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi.
Z velcspoStovanjera sc uljudno priporočam
(358-18) o©ip JColaa?«
Kranjsko %%©t^3L Kamnik.
Ponižno podpisani slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je s majem letos občeznani
lx©tel Fischer
v mestu Kamniku, najprijetnejšem zavetišču in kopališču
prevzel zopet v lastno režijo.
Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk, naznanja, da bodo skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste % izborno vinsko kapljico, z vselej svežim pivom, ž dobro, okusno, gorko in mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, istotako se oddajajo ondot letna stanovanja.
spoštovanjem Fran Fisclier.
Zalega oblačilnega blaga iz
Rudolfa B
ontiirznfl mase
■v Z-i3\x"bl3ajn.I, 3tetxl txgr št©"v- S
se bode od dne f>. junija liiigtrrj
na debelo in drobno po nizki C8ni v moj; začasni filijali prodajala.
V zalogi se nahaja
mnogo volnenega blaga za ženska krila, periliiih kambrikov in vsake vrste podlog' za obleke.
Tudi se pro Yt
Werthlieiinova blag-ajnica in trgovinska oprava.
V Ljubljani, dne 8. junija 1897,
(856—7)
Feliks Urbane.
Do I. junija in od I septembra stanovanjske tarife za 25
11" ''^V,
znižane.
Zdravi sče
Krapinska Toplice
na. Hrvatskem
od zaporjanske železniške postaje , Zabok-Kraplnsko-Toplloe" oddali ne za jedno uro vožme bo odprte od 1. aprilu do koma oktobra, 30" do 35" R. gorke akratotermo, ki eminentno vplivajo proti protluu. mlftlonl in Člens^l revmi, iu njih posledičnih boleznih, pri lskii, nevralgtjl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtljovl bolozni, otrpnenju, kroničn&ni materničnem vnotjn, eksudatih parinterinslnih vesin. Velike basinsko, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tu^no kopeli, izvrstno urejeno potllnloo l sudar i j i), masaža, oloktrlki, šved. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanja. Dobre m ne drage gostilne ; stalna topliška godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pes-pelka nadvojvodo Leopolda a t. 53 ObSirni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dnu omnihnsi v Zabok in Polčano. ■ Kopališki zdravnik dr. Pavol pl. Oreskovio. Brošure se dobo v vsoh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(537—n) kopališčno ravnateljstvo.
26
1. najstarejša psretovaliiica stanovanj in slnien
Ljubljana Cr. FXmTJX Breg št. 6
pri por »m-i» In ut» m «■<■>< »» (938
službe iskajoče vsake vrste
(moAke lu iontke) mM tukn| In tlriigoil. Trn kolikor uii>X'>t<' hitro in IMlM postrežb« »e |»n»rl.
Dif& učenca
iz dobre hiSe, nunskega in slovenskega jezika zmožna, »e vipr«'iin«'t» > t«>t«»*fiil r. noniiilni l»Ii»«oiu A«l«»lla Kiehfe>erp;er«jn v l'onkvi (roni«). (980—8)
simghusoTO marčno piva
vedro sveže točeno čez nlieo kakor tudi ud KI ittklenic naprej in v praktičnih zabojih po 16 ■Ukltnic '.> 1     litra, najesosje sMrstanjtno in brez stroškov na <lom postavljeno, priporoča najudaneje
Peter Krisch
gostilna ,,Pri lovca" Tržaška cesta št. 17 — Rimska cesta št. 20.
Tstutam je lep, popolnoma prahn prost gostilniški vrt s kogljiflčom isborna pristna dolenjska, Utrijanska in fttajerska namizna in butlljaka vina in dobra Jedila. (926—1
Tirolska vinska vrlolrsovlna
prve vrste iSče dobro uvedenega
zastopnika. "TsPG
pod ugodnimi pogoji. — Ponndbe pod 2*3»** odprav-
lja It u.I«. 11  Muime na lin.«.»;!. (Hti3—5
!!Redek slučaj!!
Krasna žepna remontoir-ura z verižico vred
gld. 290 - "......gld. 290.
Po naročila eno izmej največjih tovarn za žepno ure, katere jedini
zastopnik sem, naj vso na Da naj a ležejo zalogo teh remontoir ur oddam za
v
se
tak.< čudovita nizko ceno lo
gld. 290 vsakomur.
Slehernemu povrnem t m k oj denar, če bi mu ura ne Sla prav ali bi m>' ne ugajala.
Vsaka naj ročba je tore) brez !i i-.e.
Dobi vajo.o.• dokler je ka-zaloge, prot; poitnema povzetju, ali če se znesek vpo • fcljO naprej, prt
Tnrlitom, čaitnlkom, pei-potovaloem se najbolj*
S(fc45) priporoča gotovo učinkujoči Ilonoit-o v (| alicyl-obliž za kurja očesa v pismih a 40 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g J. 91»yer*Ju, lekarnarju v Ljubljani.
z lepo pipavo vzprejma neki advokat v Gorici.
Laščine ni treba znati.
Ponudb i naj se pošiljajo upravniŠtvu „Slov.
Naroda". (939—1)
M1IMMI
8
Wiener Uhmi-Vertretiing Blodek
Wien, II 15, Berminengasse 19/N.
NB.
Na stotine priz;ialnih  pisem in naknadnih nan čil teh ur je na vpogled razpoloženih,    (92rt 1
o
i
tv
tj«
a
s (10!>) Ljudevit Borovnik (24)
S puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
2 se priporoča v izdelovanje vnuku vratnik ptiAek
W) za lo\ce in strelce po najnovejših sistomih pod popol-
• nim jamstvom. Tndi predelni** stare samoktesnice,
5 vzprejema vsakovrstna popravili« in jih  točno in
■ dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr proskuaevalnici
« in od mene preBku&ene. — Ilustrovaci ceniki zastonj. •••s^«Ms^«M«««MeOO<9efl9ea«aft(ia <
Največja zaloga
bicikljev
r.~v •
šivalnih strojev
po najnižjih cenah. Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po I tO ftitl.
OI.--.vna zastopstva najboljših tovarn imam le Jaz, in sicer:
Stvria, Svift, Helikal, Premier, Neiiman, Kurir, Germania, Kaiser in angleške.
Vsa popravila se točno in csno izvršujejo. — Stara kolesa zamenjavam.
Za obilen obisk se priporoča in vabi ■ -Ji-
Cn.kl xa.tonl la .o VWKX CUOCIl
(937—1)        pošiljajo tndi po pošti. urar v Ljubljani.
««$«$a«a«««a0«»««««s«««ea«4
H hrvatska tavama salam, suhega sesa in masti %
f M. Gavrilović sinova y Petrinji |
Čast nam je opozarjati
na našo
p. n. družine, gostilničarje in trgovce
čisto domačo mast
3
I>i bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v „Javnem razkrojnem zavodu dra. S Bošnjakoviča v Zagrebu** ter nam je bil priobčen 22. decembra 189G natančui razkrojbeni uspeli s tem le zaključkom :
„Izcvrta mast. ki nam je bila predložena, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih iu drugih primeBkov, s kojimi se to-likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo."
Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem in Spodnjem
Štajerskem.
Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po naših zastopnikih gg. A. Butsclier, Izubijana ; C.Walzer, Celje; A. Stocker in drug, Gorica.
Z odličnim spoštovanjem (G48—8)
prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti
j M. Gavrilović sinova vPetrinji. g
c
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način (1»»—29)
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanju in vse zobne operacije. Odstranjuje /.ohno boleeine s« uimrtenjem (životi«
1
Specijaliteta proti stenloam, bolham, kuhinjskim mrčesom, molom, parasltom na domačih živalih i. t. d. 1. t. d.
herlin
ima čudovit učinek! Umori nepre-
l
koulj'ivo gotovo i to hvali in iSČe n ao:   1. Zapeča
LJubljana:
Janez Fahian,
F. Oroschl, Karol C. Holzer, Edvard Hajek, Ivan Jebaf n, Anton Ječminck, Jeglič & Leskovic, Karol Karingcr, Mihael Kastner,
J. Klauer,
Josip Koidin,
Anton KriSper,
Peter Lasni k,
Mili. Lavri&a nasledniki,
Alojzij Lenček,
Ivan Perdan,
Karol PlaninSek,
A. Sarabon,
Viktor Schilfcr,
Jakob Spoljarif,
Anton Stacnl.
M. E. Bapnan, Fran Terilina. Urad. konsntn. društvo.
Postojina : Anton Ditriob, Fr. Kogeja vdova,
G. Pikel.
Polhovgradec: J. Ana 1-cben.
n hitro vsako vrst a milijone odjemal tena steklenica, 2.
Skofjaloka:
E. Burdvch, M Žigon.
Kočevje: Fran Loy, Peter Petschkc, Matija Kam, Fran ,Sr,hlcirner.
Velike Lušičo : Fcrd. M. Dogaveo.
Krško :
F. H. Aumanns sin, II. Engelsberger.
Hrib:
A. Dučar, Fran Kovač.
Idrija: Fran Kloss.
Kranj: Fran Doleur,
K. Šavnik, 1. pri sv. trojici. Lož:
F. Kovač.
K on tanje vica .
Alojzij Oatsch.
Litija: Lcbinger & Uergmann. Radovljica:
Friderik Iloman, Oton Iloman, A. Roblck.
o  mrčesov in cev. Njegovi ime
ga za znaki Z a c h e r 1 u.
Vrhnika:
M. Uriley.
Mokronog:: Jožef Errath, 13. Sbil pri škofu.
Tržič: Ford. Roitharek.
Rateče: Ivan Haller, J. Trepetschnigg.
Zagrorje: Marija Hafner, R. E. Mihelčič, Ivan Miillcr starejši.
Žnžempork: Jakob Dereani.
Kamnik: Alojzij Cerar.
Draga: P. S. Tnrk.
Trebnje: Jakob Petrovčič,
ČrnomlJ: Andrej Lackncr, Karol Miiller.
Bled: Oton W<")lfling, Pavel Human.
Vipava-Vrhpolje: Fran Kobal.
(822—4)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip iN o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".
G2