212. številka. Ljubljana, četrtek 16. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, lzvzemši ponedeljke in dneve po praznikih ter velja po pošti prejeman za av atr o-oger sk e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8*1. za četrt leta 4 gld — Za Ljubljano brez pošiljanj* na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje delele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolnh in za dijake velja znižana oena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od cetinstopne petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi i.aj se izvole frankirati. — Rokopisi »e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 ^gledališka stolba". Opravinštv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne »tvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Hudobnost ali nevednost. V Nikolovu (Nikolsburg) na Češkem je nemški ustavoverui poslanec Auspitz pred svojimi volilci govoril in razkladal, kako in zakaj hoče on 8 svojimi nemškimi .somišljeniki zdanjej vladi opozicijo delati. Auspitz je tist nemški poslanec (bogat judovsk fabrikant), ki je predlanskem vodjo usttvovercev dr. Herbsta imenoval javno v državnem zboru Mefista in tistega zagrizenca, kije kriv, da je vsa dozdanja vladna akcija ustavoverne stranke neplodna ostala. Če je kdo tačas mislil, da je ta mož Auspitz pametnejši in pravičnejši nego so drugi njegovi vrstn'ki, vidi iz zadnjega njegovega govora, da seje motil. Kajti kar je tu Auspitz svojim Nemcem govoril, so take politične dejanske neresnice, da ne vemo, ali je govorila iz tega poslanca nemška hudobnost, ki nalašč resnico zavija, ali pa nemška nevednost, ki razmer v Avstriji mej Slovani nič ne pozna, pa vendar smelo svoj votuni o njih oddaje. Ta nemški zastopnik liberalstva je rekel o zdanjej vladi in večini v državnem zboru : nS frazo ravnopravnosti in s § 19 ustave nas nadlegujejo. Ali z ravnopravnostjo jezikov naj nas pri miru puste; enakopravnost državljanov vseh jezikov, to hočemo celo in polno, in kjer bi utegnila biti Se kaka pritožba, hočemo pošteno pomagati." To beroč in vedoč, kako je imela ustavo ver na stranka vselej gluha ušesa za vse slovenske narodne pritožbe, mora človek strmeti! Povsod so nam bili ustavoverni Nemci protiv-niki našega jezika v javnosti, povsod so bili protivniki nastavljanju slovenskih uradnikov, profesorjev itd. mej Slovenci, a zdaj slišimo javno babanje, da „hočejo ravnopravnost celo in polno." Tako se Nemci iz nas in iz sebe norca delajo, politično komedijo igrajo, pa jih menda niti sram nij. Dalje je govoril Auspitz: „ Osemletno vladanje ministerstva Auerspergovega je bilo v vseh slojih prebivalstva, v vseh delih države ukoreniniio vero v neomahljivost ustavnih raz mer. Iz tega ukoreninjena je bila začela cvesti roža porazumlj enja mej vsemi narodi. Pa tu je prišla neumna (die alberne) ideja sprave vmes itd." Ali je mogoče bolj debelo lagati, kakor se laže s tem ustavovernim popisom Auersper-gove vlade? Ta brutalna vlada je vendar pustila pri vseh Slovanih te monarhije in tudi pri vseh konservativnih Nemcih najslabši spomin in naša molitev o njej more le biti: „naj se nigdar ne vrne več", sicer ima pa profanni avstrijsk Slovan zlasti Slovenec prej kletev za njo nego molitev. Zelo se moramo Čuditi, kako je vendar mogoče, da si nemški liberalni volilci take politične sleparije dobrovoljno razkladati dajo in jih poslušajo in jih verjeti morejo! Mar so ti nemški volilci ves čas Auerspergove vlade na ušesih sedeli in nijso prav nič slišali sto in sto pritožb avstrijskih Slovanov, proglaše-vanih po novinah in javnih zborih osrednjega parlamenta neizvzemši? Videti je tako, drugače bi vendar tista razkričana in bahata „nemška temeljitost" ne rodila tacih za bodočno mej-narodno spravo malo upanja dajočih prikaznij, kakor je n. pr. ta Auspitzov govor. Politični razgled. Notranje «lcžele. V Ljubljani 14. septembra. Cesar je ponedeljek dalje o^ledaval si javne zavode v Lvovu. Cesarju na čast je dalo popoludne istega dne poljsko plemstvo gališkim kmetom iz rpznih krajev banket, pri katerem so stregli plemiči, na£ čelu jim knez Adam Sa-pieba. Judje so v Lvov poslali deputacijo, ki bi cesarju zahvalila se na podeljenej jim ravnopravnosti. Zvečer je bil cesar obiskal gledališče. O sprejemu ccsarjcviča Itudoifa v Berlinu piše berlinska „Kreuzzeitung", da je to znamenje iskrenega sporazumljenja mej berlinskim ter dunajskim dvorom, katero prijateljstvo naj bi še veliko desetletij trajalo na korist Evropi. Neki dunajski list p«* pri tej priliki zopet sčuje zoper Taaffeja, namreč, da dokler bo Avstrija v notranjem gojila Slovanom prijazno politiko, toliko časa tudi zveza avstrijsko-nemška ne more biti utrjena, kajti Nemci da ne morejo zaupati Avstriji, dokler ne pridejo avstrijski nemšk: „ustavoverci" zopet na krmilo. Dne 3. oktobra napravijo Nemci na Češkem svoj shod poslancev in privrženikov v Karlovih varib. Ta shod, pravijo ustavoverni listi, bode Nemcem na Češkem parolo dal, kako bodo ministra Taaffeja dalje pobijali. Tedaj še zdaj nemaj niti parole? V zagrebškem hrvatskem saboru je bila 13. t. m. na vrsti verifikacija novovolje-nega poslanca v Rači, Singerja. V odbor za to verifikacijo so bili voljeni kandidatje opozicije z jednim glasom večine. Vsled tega resul-tata so nastale reklamacije o glasovanji, hrup se je začel, in opozicija je zapustila dvorano, a sabor vsled tega nij mogel več sklepati. Vladna stranka je s tem udarjena. Vnatiije dr/ure. P. C. poroča iz Cetlnja, da je knez Črnogorski odposlal cetinjsko brigado na Uicinj-sko mejo. V Baru pa čaka črnogorskega kneza Llovdov parnik, da ga prepelje v Ulcinj, kadar bode izročeno to mesto Črnej gori. Dopisi. Iz Hi. .Ju rja pri t -olji 13. sept. [Izv. dopis.] (Smrt glasovitega razbojnika G u žeja.) Glasoviti spodnje-štajerski razbojnik, ropar in morilec Franc Guzej, po domače Šarkelj, bil je talentirano zvit in prekanjen mož, pa se je, hvala Bogu, vendar jedenkrat ujel. Skozi dve leti bil je Guzej-Šarkelj velik strah vsem prebivalcem slovenskega Spodnjega Štajerja in tudi sosednjim deželam. Koliko ljudij je umoril, koliko jih je oropal, koliko je pokradel, kolikim poslopja požgal, koliko Škode je napravil, in to pri vsem tem, da je sodnija obljubila 150 gld. onemu, kdor ga dobi, je vendar z nezaslišano spretnostjo in gotovostjo blizu dve leti bivalstvu na kvar in strah zvrševal svoj roparski, zverinsko-morilni posel, in se vendar njegovega dejanja čini ne dado natančno določiti. Koliko si je izučil in pridobil pomagačev in skrivačev, pri katerih je iskal svoje zavetje in skrivališča, in tudi našel, bode morda nekoliko bodočnost v sodnijskih preiskavah kaj odkrila. Koliko težavnega in nevarnega posla je dal žandar-marijil Zadnji boj Ž njim so imeli dne 10. t. m. in tudi njegovemu zverinskemu življenji in početji konec storili. Dne 10. t. m. so se imele sniti žandarmarijske patrolje menda v Planinskej fari. Planinska žandarma vodja Grizold in Žan-darm Sretek sta prišla dne 10. t. m. popoludne mimo Matričkove hiše, v Jelcah, fara Planina (Montpreis), kjer je bilo znano, da se večkrat shajajo dvomljivi ljudje. Ko žandarma mimo gresta, vidita gospodarja in krčmarico, ki sta hlastno klet zapustila, opazila sta pa tudi še dva prsta, ki sta kletna vrata na znotraj zapirala. Na žandarmovo vprašanje, koga imata v kleti in na zahtevanje, da naj odpreta, sta krčmarja odgovarjala, da nič ne vesta in da nemata ključa od kleti itd. To pa je bilo žandarmom uže zadostno sumnjivo znamenje, da tukaj nij „brez vsega". Žandarma obstopita klet; ali iz kleti poči strel, se streljanjem začneta žandarma odgovarjati v klet, a oni, ki je bil v kleti — brž sta sodila, da je Guzej — pa puca ven na žandarme. To streljanje je trajalo še črez dve uri. Uže sta bila Žandarma oba ranjena in streljivo jima je pošlo, ko začneta na pomoč klicati. Pri tej priči pa se uže oglasita Šentjurska žandarma, vahtmeister Štandekar in žandarm Omerzel, ki sta uSe od daleč slišala strel in jo na ta kraj zavila. Šarkelj zdaj kletna vrata odpre in ven skoči, meneč uiti mej tem, ko se bodo žandarmi posvetovali; a pri tej priči ga zadenejo tri kroglje in Guzej-Šarkelj se mrtev zvrne nazaj na prag. Mej tem, ko je bil v kleti je na vse načine poskušal uiti; naredil je dve veliki luknji, streljal je skozi nje. Skozi luknjo je Žandarmom vrgel baje izstreljen samokres, misleč, da ga bode žandarm pobral, a on bi ga tačas — ustrelil; pozneje je skozi luknjo pomolil nekaj zvitega papirja, rekoč, da je to njegov testament. A žandarmi so mu veleli, da kadar dobodo njega, bodo tudi njegov testament dobili. Potem je prosil žandar me, da naj ga izpuste, da ne bo nikoli več hodil po teh krajih; pa tudi te prošnje mu iandarmi nij so mogli izpolniti. Hitro se je znesla novica: Guzeja-Šarkeljna so ustrelili. Šentjurski žandarm g. Omerzel je še tisti večer odišel v Cetfe in tam naznanil sodniji, od koder je drug dan prišla komisija; v komisiji sta bila tudi Šentjurska zdravnika. Žandarmi pa so ondi vso noč stra-žili in poslopje preiskavah. Guzej je v onej hiši pil in jedel v družbi z nekim svojim prijateljem. — Uklenili so oštirja, njegovega prijatelja, pa tudi krčmarico bo dali pod ključ. Ko so ljudje od vseh krajev vkupaj vreli, da je bilo ljudstva toliko, kakor bi bil semenj, videli so Guzeja na tleh ležečega, zraven njega pa uklenjene njegove prejšnje družbenike, ki so skupaj pili in jedli, in ti so bili oštir Drobne in tamošnji kočar Skale. Guzej je bil tako-le oblečen: Kapo je imel kosmato in špičasto, na Životu je imel veteransko uniformo z zlat i m krogeljnom; visoke škornje, sive hlače, in prav fino štikano srajco. Orožje njegovo nij bilo kaj posebno; na-šli so izstreljeno dvocevko-piltolo in en šest-cevni revolver, tri cevi so bile izstreljene, tri patrone se nijso hotele užgati, ker se je na njih videlo, da je bilo večkrat sproženo. V enem Žepu je imel še osem patronov, v drugem žepu pa jih je imel še eno celo, ne načeto škatljico. — Dobili so pri njem tudi sre-berno uro, in prazno denarno listnico ru-dečo, kakerine imajo vojaki podčastniki. Dalje so našli nekaj pisem, katere je prej kot „testament" žendarinom ponujal; mej temi je eno dve pisni poli dolgo, v tem je imel popisano, na katere ljudij je bil jezen in katere si je namenil še umoriti. Iz Št. Jurja so navedeni štirji. Jako je interesantno to pismo; Guzej govori v njem kakor kak pridgar, toži 6 krivičnih sodbah, o goljufijah, o svojem Življenji, o pismu, katerega je on pisal na cesarja, katero je pa ostalo pri okrožnej sodniji v Cel ji in Še mnogo drugih rečij. Ako bo v prepisanje dobiti, ga hočemo čitalcem „Slovenskega Naroda" objaviti. Ranjen je bij pa načelu, nad očesom; pri Šestem rebru na desnej je bil prestretfen v Brce in v genitalije. — On je iz kleti na žen-darme izstrelil 20 do 30 strelov. Posebno čudno je to, kakor trdi zdravnik g. dr. Ipavic, ki je one raztelesoval ali drugače kot zdravnik poklican bil, od katerih se sumi, da jih je Guzej usmrtil, da so ravno na tiste dele života ranjeni bili, kakor je bil zdaj ustreljen Guzej sam. Prvi bil je tukajšnji občinski sluga Anton M as tn jak v srce; Jurij Slad en še k je bil zadet mej rebra v jetra; Gajšek iz Zagabra v glavo in hrbtišče; Jakob Pintar v Jezer-cah v spodnji del trebuha, v genitalije, čreva in mehur. — Zdaj je pa Guzei sam dobil tudi ravno v te dele života enake smrtne strele. Osodna nemesis? Guzejev oče še živi pri sv. Primoži v Šentjurskej fari in okrog prosjači. Zdaj mu je neki pr*v dobro šlo, kakor se je sam izrazil proti kmetom, ker mu je vsak rad dal, kar je le hotel, posebno kmetje, ker so se bali, da bi jim sin njegov kaj ne napravil. Iz Cerknice 12. septembra. [Izv. dop ] (Govor Iv. Resmana pri obletnici naše čitalnice.) .Dežela ljuba kje leži4, — ki jezik mo/ mi govoriš?" — Kacih 440 zemljepisnih milj velika je dežela, ki sega od počasne Mure do italijanskih gora, od dereče Drave do hrvatskih vinskih goric; leži na alpskem gorovji in na sivem Krasu. Podnebje nad njo nij ravno ugodno; posebno na kraškem delu se mraz in toplota čudno spreminjata. In vendar je ta dežela po večini rodovitna: njive, vinogradi, travniki, pašniki in temni gozdi pokrivajo jo povprek; ona brani v svojem srci bogate rude in redke čudovitosti. Narod, ki šteje manj nego poldrugi milijon duS, prebiva na tej zemlji. Ta narodič, na telesu žilav in krepak, na duhu pa obilo obdarjen, je pravičen, poSten, gosto- in svobodoljuben in delaven. Deželica ta je naša mila Slovenija in narod ta smo mi Slovenci! V prejšnjih časih segale so naše meje dalje ter objemale skoraj vse Štirsko, Koroško, vso bistriško dolino v Tirolah. Pa trije mogočni in pohlepni narodi stiskali so nas vedno bolj vkup. Ogledalo na šega narodnega življenja je polno nesreč in trpljenja; vsa slovenska zgodovina ne obsega druzega nego to, kar so drugi z nami počinjali. Čuditi se moramo, da je vsaj toliko Slovanov, pri svojem prvotnem značaji in pri tolikej neslogi njihovih velemožev, prebilo tako silne viharje v prvej dobi po Samo-tu za Karla Ve-licega, katerega bi mi Slovani po pravici nazivali rkrutega", in njegovih naslednikov; tu je bil pripomoček za tlačenje, posužnovanje in germanizacijo goli meč pa križ! — In potem v drugej dobi so od 1. 1396. do 1683 kopita turških konj teptala našo ubogo zemljo; celih 300 let bili so Turki strah v zapadnej Evropi. In lega naše dežele postavila je naše očete za večno stražo pred Turki! In če nij Turek ropal njihovega premoženja, če nij skrunil njihovih Žen in hčeri, pestili so jih nemški gradovi in kloštn, ki so kot orli prežali raz skal na ubogo, sužno ljudstvo. Za časa reformacije, za časa našega Trubarja, počel se je naš jezik lepo obdelovati in negovati; pa verski fanatizem zadušil je kmalu mladi sad! — Stoprav konec preteklega, posebno pa blaženo sredo tega stoletja prešinil je nov duh vse strani, ki je prestrojil cerkvene in politične razmere, ki je pretrgal marsikatere verige v društvenem življenji! L. 1848 poklicalo je tudi nas Slovence na delo! Razkosani na 6 dežela pozabili smo do tja uže svoje skupno ime in na mestu njega rabili deželska imena. Narodič naš, ki šteje nekaj Črez milijon, obsegal je Primorce, Korošce, Štirce, Kranjce, le tega ne, kar bi bil moral — slovanskih Slovencev ne! «*— Ideja narodnosti vzbudila je tudi pri nas Slovencih zavest in ponos in hrepenenje po omiki in svobodi ter nas spremenila iz Kranjcev, Štircev itd. v Slovence. Avstrijski ustavni časi in geslo najmodrejšega vladarja »združenimi močmi" poklicali bo tudi nas Slovence na duševno delo in na boj za narodni obstanek! Milo doneči domači glasi, sladki materini glasi, ki so se poprej Čuli le v bornih kočah tept-mega kmeta, dobivajo mej vstrajnim bojem vedno moč veljave v javnosti in omikanej družbi! Kakor jeden mož stal je celi narod pred desetimi leti pod milim nebom in terjal svoje pravice, kot jeden mož stopa ta narod zdaj v okvirju ustave na volišča. Tukaj nij razlike po stanu in rojstvu; naše plemstvo nij po krvi, naše plemstvo je značaj in moštvo! Pravi patriotizem, ki ne ljubi samo rodii in dežele rojstne, ampak, ki ob jednem posamezne interese žrtvuje skupnej celoti, ki smatra to za dolžnost, takšen patriotizem ustanovil je pri nas čitalnice in druga narodna društva, ki zbirajo v svojem krogu, kakor trdnjavice rojake, da se spoznavajo, navdušujejo in krope* za dom in njega drage svetinje! Naša narodna društva pričajo, da narod slovanski živi, da hoče živeti, da se zaveda samega sebe in svojega poklica, da je vreden vršeč velike slovanske lipe, katerej nigdar solnce ne zahaja! Sramota rdečica naj polije hinavsko lfee po-smehovalca, ki se nam se zakotnim namenom ruglja, ker vstajamo iz sužnosti in napredujemo uspešno s časom. Naš Čas je čas napredka in neprestanega dela! Delati in napredovati moramo na gospodarskem, narodnem in političnem polji. In kot prvi pogoj za to nam je treba iskrene zavesti, da smo Slovenci, da je naša dežela slovenska in naša draga lastnina. In v tacej zavesti leži potem moč za delo in moštvo za vstrajnost. Podpirajmo narodna podjetja, čuvajmo narodna društva, da bo mogoče kot tukaj denes, „mnogaja ljeta" obhajati ponosno obletnico; da ostane naša čitalnica čvrst branik narodnosti, sveti hram sladkej domačej besedi, kamor ne sega sebičnost, prepir in osobno nasprotje! In pri delu in trudu naj nas spremlja Tugomerova oporoka: „Tvrd bodi, neizprosen, mol jeklen, Kadar braniti je cesti in pravde _Narodu in jeziku svojemu .'.'. A" Telegrami, došli na Vrazovo, slavnost Kamnik. Pozdravljeni Čestilci Vrazovi! Bog živi vzajemnost jugoslovensko. ■•»• Kamniški narodnjaku Zagreb. Odkrita resnična ljubezen in vzajemnost hrvatsko slovenska, gojena denes na -Stanko Vrazovem domu, naj stoji trdno ko skala, naj je ne razmaja, ne podere najailnejii vihar. To srčno željo Vam sporoča od Stanko Vrazovega groba Anton Kos. Zagreb. Sa cviečem obasuta groba nezaboravnoga rodoljuba pjesnika i prijatelja kličemo: slava Stanku Vrazu! Obitelj Malin. Zagreb. Slava slavnomu Stanku Vrazu, pesniku hrvatsko-slo venske vzajamnosti! Živili jegovi štovatelji! K ur al t. Zagreb. Cieli stol, al jedna glava al veli Stanku Vrazu slava! h -j4 Nikola Milan, Krezi-mi r Smodek, Ljudevit Schvvarz, Josip Zu-lechner, Josip Strmac, Albert Lašić, Ivan Puljević, Mirko Cekuš, Artur Krn-Bina, Milan Popović. Zagreb. Kličuć neumrlomu Vrazu „slava" Želim, da se uzvinene misli njegove o jedinstvu, o jedinstvu Hrvata i Slovenaca čim skorije izpune. Rački. Zagreb. Na domu Vraza Hrvat i Slovenac bratsku danas pružaju si ruku i vječnu vjernost si prisizu, na tom domu s spomena nam dičnog Stanka Hrvatstvu bolja budućnost nek nikne. To je naša želja vruča. Krešimir Smodek, Josip Strmac, Josip Zulechner, Ljudevit Sch\varz. Zagreb. Imenjak Stanka Vraza kliče iz Zagreba: Slava Stanku Vrazu, slava njegovim Častilcem! Stanko Prus, kaplan. Zagreb. Neumrlomu pjesniku Stanku Vrazu kliču: slava! zagrebački brzojavni činovnici. Golub, Žagar, Fabac, Femenič, Gruber, Mlinaric, Busan. Zagreb. Slava uspomeni neumrloga pje-«nika Stanka Vraza! Živili Slovenci! Pavao Bratner, Josip Evgen Tomić, Stefan Heroić, Vil i m Hac, Mladen Dolovčak, dr. Milorad Ćučulič, đr. AntonStojanovic. Mozirje. Slava zbranim v Častni spomin neumrlega Stanka Vraza! Bog daj Jugoslovanom, zlasti Slovencem, mnogo enakih čistih zna-•čajev, bistroumnih, nesebičnih, hrabrih borilcev za jugoslovansko vzajemnost. Posnemajmo vzvišen izgled in zemeljska vila nas ne bode razdvojila. Živeli Hrvatje, naši bratje! Vsigdar dobro dosli. Čitalnica mozirska. Mitro vica. Uzhićeni nad današnjom svečanosti kliču neumrlomu pjesniku Stanku gromoviti slava! Mitrovački Hrvati. Županja. Vrazov rodni hram neka bude svetim hramom ljubavi za dvie bratske grane: Hrvate i Slovence! kliču u Gradištu sakupljeni: župnik GradiSki Hladaček, kapelan Gradiški Pinter, kateketa preparandije zagrebačke S i m o n i ć, kapelan re-tkovački J e t i ć. K o s t a j n i c a. Čestitaj uć zanosnoj današnjoj svetkovini, kličemo od srdca živio dr. Blei-vveis — slava neumrlomu Vrazu! Mladež Kostajnička. Vin kovač: Neumrlom ljubimcu hrvatske ^ile Vrftzu klićU hrvatski gimnazijalci slava! Trojer, Magdić, Gete r n e k, braća Krba-! vac, Oberst. Otočac. Bog daj, da bi se skoraj tudi slovenski in hrvatski narod tako v vsem zje-dinil u Slovencu in Hrvatu Stanku Vrazu. Živio njegov spomin! Herman. * Samobor: Trgovište Samobor, u kojem Je slavljeni pjesnik Stanko Vraz' našao mnogu pobudu svojim krasnim pjesmam, velikom radosti prati slavu pokojnika i zahvaljujući za-JSetnikom takove plemenite misli kliče slava načelnik Spi Sir. Dornek. Bog dao nadehnula idea Vrazova sve Slovence, samo onda bit ćemo jaki. Kresnik. H led. Sakupljeni Slovenci in Hrvati na faledskem jezeru klicu vduševljenjem slava neumrlomu pjesniku Stanku. Franjo Ravnihar, Franjo . Ravnikar, šloser Klekovski, Ludvik Ravnikar, Nikomed Ravnika r, dr. D v o r a k. Bakar. U proslavu nezaboravni uspomeni dičnoga i neumrloga nam pjesnika klicu •na žalu sinjeg jadranskog mora rodoljubi kršnoga Primorja: vječna ti, Stanko, budi slava! Narodni dom Bakarski. Z em lin. Sa utoka Save u Dunav, Ba hrvatsko-srbske granice k'ičemo našemu Stanku slava! a dičnoj slozi hrvatsko-slovenskoj živila i evala dao Bog k Stankovom mostu od hrvatskih i slovenskih planina pridružili se i srbske planine kao most sa tri bratske grane, da u slozi prava si ubrane. Hrvati. Gospić. Če ravno daleč od vas, vendar v mislih pri vas, kličemo slava neunirlenm pesniku! Slovenci v Gospiči. Gospić. Slavlju Vrazovomu priključuje se u duhu klicajući izpod Velebita velikomu pjesniku slava! Pjevačko društvo u Gospiću. Zadar. Uz braću Hrvate i Slovence, koji se danas na slavu nateg orlog Stanka sakupiste, pridružuju se i Hrvati Istre i Primorja, kličući, da živila naša uzajamnost. Živila sloga! Dr. Vinko Vitezić, narodni zastupnik Istre na carevinskom vieću. Vukovar. Hrvatsko kat. dioničko tiskovno društvo u Vukovaru posvečujuć sav svoj rad narodnom boljku pamteč njegovu prošlost i uskrsnuće njegove književnosti, kojom se on na novi život s pomladjenom snagom digao, kliče za proslavu 70 godišnje uspomene slavnoga Vraza skupljenim rodoljubom gromski živio uz želju, da se zamišljena zajednica mej hrvatskim in slovenskim narodom učvrsti na sreču i diku jadne nam Hrvatske. Predsjednik Kettig, pod-predsjednik Mihaljević. Vukovar. Odjek pjesme sa Dunava na Sotlu i sinje more probudjuje sviest naroda i dovadja ga enoj svrsi, za koju je neumrli Vraz živio, trpio i umro, hrvatsko pjevačku društvo Dunav pobožnim čuvstvom sječajuć se pjesnika Djulabija njegove ljubavi za hrvatski narod, med kojim je živio, i sinovskega čuvstva do slovenskog naroda, gje je niko silje na njegov grob cviet žarke želje, da sd Bkla-dan glas pjesme slozi, koji će odpjevat dićnu slogu hrvatsku-slovensku! Krajčović, predsednik. Dunaj. Danas kod genij pjesnika Ilirije Stanka Vraza prosjeve sjajem medjusobne ljubavi i sloge hrvatskog i slovenskog naroda kličemo naš pozdrav! Glović, odbornik Matice hrvatske; Hafner, Gaj s ter. Dunaj. V duhu z vami Časti velikega pesnika dunajska Slovenija. Dunaj. Vrazov mogočni duh zjedini Hrvate i Slovence. Sloga hrvatsko-slovenska traja naj večno! Poznik, Sežun, Perunov. Gradec. Slava Vrazu! Čast gospodi, obhajajočej njegov spomin! Kronvogl, društvenik „Triglava". Gradec. Narodnjakom in čestiteljem neumrlega Blovensko-ilirskega pesnika Stanka Vraza v Cerovcu slava! mnoga leta živeli! vsklikne iz daljine dr. J ure j Hrašovec, koncipijent. Gradec. Bog kliče in Slavjani, predolgo potlačeni, stopajo združeni čvrsto pred svet na svoje slavno mesto. Živeli Sloveni, zbrani Vrazu na čast! Herman. Gradec. Živio kroz vsa stolieća Stanko Vraz, mili pjesnik Cerovčanin. Ivan Macun. Gradec. Vraz je spojenje duševno Hrvata in Slovenaca krasnom svojom pjesmom potaknuo; sadanji naiaštaj neka nastoji, da se ta obim plemenom koristna misao što prije izvede a u to ime klicu slava neumrlomu pjesniku Vrazu! Hrvati, boraveći u Gradcu. Vransko. Čestitim udeležiteljem svečanosti Stanka Vraza, probuditelja slovanskega pesništva, kličejo živio in slava! Zastopniki Vransko narodne čitalnice: S en k, Ose t, Meglic. Sarajevo. Vrazovu svečanost prate oduševljenjem Hrvati u Sarajevu, kličuć hrvatskom pjesniku slava! pozdrav braći Slovencem! Novi. Slava Vrazu! kliču Primorski Slovenci. Vipava. Zbrani iz treh kronovin pri ve-likej narodnej veselici v Vipavi pridružujemo se v duhu slavnosti v večen spomin Vrazu! Slavnostni odbor. Cerknica. Hrvatskim in slovenskim častilcem Stanko Vraza kličejo v Cerknici zbrani ljubljanski pevci: slava spominu jugoslovanskemu velduhu! Bleiweis, Valenta. Maribor. Slava Vrazovemu spominu! Živela bratska ljubezen, vzajemni napredek, boljša bodočnost vseh Hrvatov in Slovencev! „Slovenski Gospodar". Maribor. Stanku Vrazu blag spomin, njegovej ideji dober vspeh, njegovim čestilcem mnoga leta! Prof. Skuhala. Maribor. Probuditelju jugoslovanske vzajemnosti kličejo slava! Narodni učitelji, pri vojaških vajah v Mariboru. Maribor. Mariborska čitalnica čestita udeležnikom Vrazove svečanosti. Slavljenje Slovenca hrvatskega pesnika na slovenskih tleh je prekrasen sad naravne ter duševne zveze mej Hrvati in Slovenci, dokaz jugoslovanske vzajemnosti, podlaga napredka naroda našega. Ulrich, predsednik. Ljubljana. Slava manom našega Vraza, ki nij bil vskok slovenski nego voditelj nam, da se Slovenec in II«*vat zjedinita v pismu. Blei weis. Ljubljana. Vrazov spomin obhajajočim rodoljubom presrčni živio! Prof. Čuček v Gorici. Ljubljana. Hrvatom in Slovencem zbranim, da proslave dostojno spomin iskrenega Slovana Stanko Vraza, živeli! Slava Vrazovemu spominu! Ivan Hribar. Ljubljana. Tvojemu spominu, dragi Stanko, slavcu žerovinskemu, ki si nosil v svojem srcu od rane mladosti do zadnjega iz-dihljaja celo Slovenstvo, kličem iz dna srca: večna slava Ti! Dr. Zarnik. Ljubljana. Slava neumrlomu Vrazu, slava njegovim čestilcem, zbranim iz Slovenije in bratske Hrvatske! Živelo pobratimstvo slovensko-hrvatsko ! Kadilnik, Kuhar, Koch, Knific, Tomič, Legat, Maks Marout, "VVolfling. Ljubljana. Čast denaSnjemu dnevu. — Slava Vrazu! Živeli njegovi čestilci! Telovadci „Sokola": Ginter, KaliŠnik, Legat, Zos, Dežman. Ljubljana. Dodajte denes jim, stoter-nim slava-klicem tudi navdušeno čestitko „Matice slovenske" našemu Vrazu, ki je dejansko nam kazal potrebitost sloge v slovstvu jugoslovanskem. Slava mu na veke! „Matica slovenska" v Ljubljani. Zidani most. Slava Stanku Vrazu! Živeli njegovi čestilci! Rodoljubi na Zidanem mostu. Novi sad. Matica srbska odajući počast uspomeni pjesničkog genija Stanka Vraza, šalje svoj pozdrav prirediteljima današnje proslave braći Hrvatima i Slovencima. Mihael Dimitrijević, podpredsednik. Banjaluka. Bosanski Hrvati klicu svetoj uspomeni Stanka Vraza slava! Pozdravljaju srdačnu braću Slovence. Vladimir, Čačič, Anka i Dragica Matič, Suka-lić, Bogdan ovi ć, Mar ić, Z u p a n i ć, Ambrož kaplan, Bodovinao Busan. Metlika. Slava (ličnemu pokojnika! Živela bratska sloga! Čitalnica Metliška. Slujn. Kad ne mogu delom, dielim slavje duhom. Slava Vrazu! Živila uzajamnost! Živila Bviest i hrvatska! Gruber. Ruma. Živilo jedinstvo! Samo bena ili neprijatelj more reči, da smo dva naroda. Černčić, Parčić. ilirski pravoslovinski kanonici. Jaška. Sakupljene rodoljube i rodoljubke oko koljevke neumrlog nam pjesnika Stanka Vraza molim, da u ime naše uzkliknu mu slava! Neka nam bude zvezdom prehodnicom uzajamnosti i bratske sloge, jer samo o ove krši raztepsti će se paklene namjere dušmana Slovenstva te izbiti iz ruke geslo! Divide et impera! Narodna čitalnica. (Konec prih.) Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima dne 17. septembra ob 5. uri popoludne sejo. Na dnevnem redu je rekurz dr. Josip Kozlerja zarad zidanja v Šelenburgovej in KnaHovej ulici, prošnja filharmoničnega društva za podporo, prošnja protcstantovske šole za podporo, in mnoga druga poročila. — (Čitalnica v spod njej Šiški) napravi v nedeljo 10. septembra v vrtnih prostorih pri Guziju pevski večer. Spored: 1. Venec narodnih pesnij, poje moški in mešani zbor čitalnice. 2. Tombola. 3. Kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične dopoludne ob 9. uri ter se konča zvečer točno ob Va 10- ur'- Začetek veselice ob Va &• uri popoludne. Ako bi bilo vreme neugodno, se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. K tej veselici uljudno vabi vse prijatelje narodnega napredka odbor. — (Iz Čateža na Dolenjskem) se nam piše 14. septembra: Gospod Rihard Do-lenec, vodja vinstvene šole, prišel je denes na Čatež preiskavat naše vinograde. — Vreme ny jako ugodno — dež gre, vendar se preiskovalec tega nij ustrašil. Preiskoval je denes vinograde domene religijonsfondske Cerina, Spodnja, Srednja, Dolenja Straža, Lačarberg itd., hvala Bogu — rešeni smo. Nič nij hudega našel. Jutri nadaljuje. — (O phylloxeri na Bizeljskem) se piše iz Brežic: Dne 9. t. m. so se v Brežicah zbrali lastniki vinogradov iz Kozjega, Konjic, Ptuja, Radgone, Laškega ter iz Slovenske Bistrice, da se posvetujejo o trtnej uši o katerej jih je podučeval dr. Mule in Hansel, adjunkt na deželnej sadnej ter vinstvenej šoli v Mariboru. Dne 10. t. m. bo v okuženih goricah davkovske občine Stare vasi ogledavali take trte, katere je trtna uš popolnem uničila in take, ki so navidezno še zdrave. Na vseh so našli v okrogu 70 oralov razširjeno trtno uš. Po ogledu so se udeleženci zbrali in predlagali: Povsod, kjer so vinogradi, zbero naj se laBtniki vinogradov po upljivanji okrajnega zastopa v odbor, da bodo opazovali In preiskavah vinograde, ter naznanili takoj oblastnijam, kjer bi se prikazala trtna uš. Po letošnjej minolej trgatvi naj se v katerem kraju Spodnje Štajerske skličejo vinogradniki iz vseh okrajev štajerskih, da se posvetujejo o zatretji trtne uši. Da se ljudstvo obvaruje siromaštva, naj se dela na to, da se bode smelo na Štajerskem tobak pridelovati. — (Naliv.) Iz Turjaka 14. sept. se nam piše: Nocoj od polunoči do 5. ure zjutraj je fciozovito dež lil. Zjutraj smo videli pa žalo- stne nasledke i v okolici našej na več krajih se je bila zemlja utrgala in v nižavah skup nakopičila ; v klancu Turjaškem cesto tako zasula, da so s težo voznikom spet pot naredili. Vidijo se odrte senožeti po strminah in z visečih njiv je naliv vso prst v doline odnesel; nekemu kmetu je celo njivo krompirja izkopal in v bližnji potok s prstjo vred odnesel ali pa s prstjo zasul. Ajda bode teško spet vstala. Bog se nas usmili! Vsled vednega dežja jel je gnjiti tudi krompir. — (Iz mariborske okolice) se poroča, da je naliv 11. sept. veliko škode naredil, preplav.'l travnike in polja, odnesel rodovitno zemljo z brd itd. — (Obiskovalcem Vrazove svečanosti) se s tem naznanja, da sta se v kavarni v Qrnioži pozabili dve suknji iu to: rjava sukna in temno sivi ogrtač. Dalje tudi en rjav iu en bel solučnik. Kazne vesti. , * (Norec na drevesu.) V nekej ber-1 i n s kej blaznici so čuvaji kakor navadno opo-ludne dne 5. t. m. peljali blazne ali norce na sprehod, .lednemu izmej blaznih, nekemu bivšemu kočijažu se pa posreči, da je ušel in splezal na visoko drevo. Prostor gori moral je biti posebno po njegovem okusu, kajti od veselja jel je kričati, da bi ga ljudje opazili. Njegovo kričanje opozorilo je tudi naposled čuvaje, ki so se zdaj zaman trudili, da bi ga doli zvabili. Norec na drevesu se pa tudi pripravi na boj : odreže si debelo gorjačo, vihteč jo okolo glave. Ker ga z lepa nijso mogli pregovoriti, da bi šel z drevesa, pošljejo po brizg al ni c o ter ga oblijejo z vodo. A tudi to nij pomagalo nego, ko so jeden trenotek ponehali z brizgljanjem, prosil je, naj nadaljujejo, ker mu to posebno godi. Črez četiri ure pa je dejal norec, da gre doli, če mu bodo ploskali, ko se bo z drevesa spuščal. Tako se je zgodilo in mej občim odobravanjem prišel je zopet na tla, kjer so ga čuvaji vzeli v svojo sredo. * (Najdaljši most celega sveta) je novi most Črez reko Volgo, 17 vrst od Si-srana, ki je zdaj dodelan. Ta most je dolg G9G ruskih sežnjev (1 seženj ima 2* 1335 m.) Zidati so ga pričeli 1. 1877 v dan 17. avgusta ter velja 4,030.000 rubrjev. 400.000 pudov železa so za ta most porabili (1 pod = 10'381 kg.) Most ima 13 koz ter je na vsakej kozi 82.000 pudov teže. Načrt temu mostu je risal profesor Belelovbski. Nobena dežela na celem svetu nema takega mostu, kakor ga ima zdaj Rusija. Dunajska borza 15. septembra. (izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 70 - Zlata rente..... . 88 „ 60 1860 drž. posojilo ...['.. 131 „90 Akcije narodno banko . * . 827 „ — Kreditne akcije 888 „ '20 London..........118 „20 „. Srebro..........— n — Napol...........9 „ 40 „. C kr. cekini........5 „ 65 „ I). it v marke.......68 „ 25 „ ki je izvršJ vsaj četrti normalni razred, se sprejme" v prodajaluico UVicii-il* Homan-a, (435—2,_ v Radovljici. Matija Gerber v Ljubljani na kongresnem trgu (Sternallee) priporoča staršem in gospodom učiteljem veliko zalogo šolskih knjig za noriualke in vso potrebno (439— 2)' 1* i H ii 1 u o o i-o d j ©. Marijinceljske kapljice za žefodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper Yse bolezni v želodci in ncprcsežen /oper ne-■last do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v želo dol, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca % Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. *fe znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varetvenliu znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodn jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3152—7) fmlavtta ~Htn ga« ~ S • * I ~ S o Oen.©T7-ecji3t 1.1848. Dvorana za pohišje J. J. NAGLASA (v Ljubljani na turjaškem trgu Ju št. 7J. Velika zaloga priprostoga in elegantnega p ohišja, prevzema tudi, da pošteno in točno obskrbi cela stanovanja s hišnim orodjem in dekorova-njem, nadalje kopeliiča in hdtele, v Ljubljani in na deželi. Pokišje oddaje proti jamstvu tudi na obroke. SmW~ Zabija ter odpošilja se vse vrlo skrbno in troSki zaračunajo bo toliko, kolikor jih ima zaloga Isdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".