http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK, 7.SEPTEMBER 2017 / ŠTEVILKA 1218. LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Resni varčevalci in veseli zapravljivci Sredi sedemdesetih smo se skupini mladih Francozov zahvalili za spačkarsko pomoč na cesti tako, da smo jih povabili na večerjo. Ob koncu dopusta so nas na večerjo povabili oni. Na naše veliko presenečenje je vsak moral plačati svoj obrok. Balkan je srečal »razviti« Zahod. (Mef) Seveda si takšne sramote nismo dovolili in smo še enkrat plačali večerjo za vse pa še s pijačo smo jih počastili in se sami sebi pohvalili, kako smo še enkrat dokazali, da je kapitalizem brez veze. Kasneje so nam pojasnjevali, da imajo Francozi pač takšno navado in da se pri njih kot povabilo šteje že to, da so te povabili. Za ostalo pač poskrbi vsak sam. In tudi pri Skandinavcih ni bilo bistveno drugače. Na večerni party je vsak prinesel s seboj svojo pijačo, tako kot v Angliji ali Ameriki na grilijado vsak prinese svoje kose mesa. Gostitelj priskrbi travnik, žar in čips. Glede tega smo zanesljivo drugačni, prav nič evropejski. V gostilnah se še vedno prepiramo, kdo bo plačal rundo za vse, ko imamo piknike je povsem normalno, da za vse poskrbi gostitelj. Mi mu prinesemo flašo vina pa smo opravili svoje. Novi svet se je priplazil k nam z otroškimi rojstnodnevnimi zabavami, ki so se iz domače dnevne sobe ali vrta, preselile v trgovske centre. Vonj po domačih keksih so zamenjale na koščke narezane pizze, starševsko afneguncanje so zamenjali poklicni animatorji, skrivalnice in dirkanje po vrtu je zamenjal ogled filma v cineplexu. Sošolec ali sovrtničar, katerega starši vztrajajo pri maminih keksih, očetovemu pripovedovanju zgodb in skrivanju po hiši, so danes za časom. Tako kot smo za časom tisti, ki pri blagajni rečemo »je že dobro« ko nam vračajo tistih nekaj centov in nakupujemo brez očal, čeprav niti cen izdelkov ne moremo prebrati. O tem sem razmišljal, ko sem se v vrsti pred blagajno naše trgovine znašel med samimi tujimi turisti, ki najverjetneje zasedajo naše hotele pa so nakupovali, ker niso imeli kaj drugega početi. Kupili so malo pa sem jim dal prednost. Nemškogovoreči par si je privoščil sladoled, starejša Francozinja, malo stekleničko radenske, skupina mladih Angležev pa sadno kocko in vsak je plačal svojo. Ko sem prišel do blagajne mi je bilo skoraj nerodno. Nabral sem stvari za veliko vrečko, čeprav sem prišel samo po sendvič. Pomislil sem, da tudi pri nas nekateri kupujejo tako kot kupci pred menoj, ker drugače pač ne morejo. Pri nas varčnost pač ni stvar kulture ampak izraz zmožnosti. Ob tem pa vsi zahodni ekonomisti pravijo, da je potrošnja pomembnejša od varčevanja. Kdo bi jih razumel. nnn INTES4 SNMB40I0 BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. OMEJENO BREZMEJNO Pa se je zgodil 12. Blejski strateški forum. Naenkrat je več kot tisoč svetovnih politikov, brez voznikov, varnostnikov, tajnic, ljubic, prijateljev in prijateljic, za dva dni okupiralo Bled. Da o novinarjih ne govorimo. Še osel na parkirišču pred hotelom Toplice, s katerim se zabavajo in fotografirajo otroci, se je skril. Bil je v manjšini. Res impozanten skup političnih osebnosti, od Južne Koreje, Turčije, držav članic EU, funkcionarjev EU, držav nečlanic EU, ki hočejo v EU, politikov vseh barv in politične usmerjenosti. Vsi so govorili o vsem, posebej o »novi realnosti«, reševali so svet pred klimatskimi spremembami, mlade pred starimi (pred njimi), govorili so o svetu, ki ga upravlja informacijska tehnologija in podobni človekovi izumi, največ besed pa je bilo izgovorjenih na račun arbitražnega sporazuma, arbitražne sodbe, ali kakor se temu že pravi, vsaj, kar se tiče naše vlade, ki je Blejcem zagrenila normalno življenje brez turistov in nas samih. Zbralo se jih je toliko, da je bolj pomembno koga ni bilo, kot pa kdo je zraven. In, ko že govorimo o arbitraži, veste koga ni bilo? Hrvaških predstavnikov, politikov, razen ministrice za zunanje zadeve, ki se je blejskega foruma udeležila šele zadnji dan, zvečer, ko se je govorilo o integraciji držav zahodnega Balkana (Makedonije, Črne gore, Srbije, BiH) v evropske integracije. Pred tem ministrica ni imela časa, tako kot niso imeli časa predsednica države Hrvaške, predsednik vlade države Hrvaške, pa tudi hrvaški novinarji ne. To pomeni, da so imeli pomembnejše naloge pred sabo. Tako je predsednica Kolinda Grabar Kitanovič te dneve preživela v Senju, kjer je izjavila, čeprav je o tem nihče ni nič vprašal, da ustaški pozdrav »Za dom - spremni!«, ni ustaški pozdrav, temveč gre za zgodovinski, stari hrvaški pozdrav, ki so ga ustaši zlorabili. O tej izjavi, kot neizpodbitni resnici, so pisali vsi hrvaški časopisi na prvih straneh, na televizijah je bila na udarnem mestu in vsi so govorili o njej. Toliko, da za Blejski forum ni bilo prostora za avtorski zapis niti na zadnji strani. Pa se ni (še) nihče oglasil in povedal, da je ta pozdrav fašističnih zločincev nastal v tridesetih letih preteklega stoletja, da ga je lan-siral Ante Pavelič, poglavnik fašistične Neodvisne države Hrvaške, da se je v celoti glasil »Za dom in Poglavnika - spremni«, da je Pavelič le prilagodil Mussolinijev pozdrav »Fronti!« (Spremni) svojem liku in (zlo)delu. Predsednik vlade Andrej Plenkovič je v dneh Blejskega foruma obiskoval hercegovske Hrvate v BiH in jih prepričeval, da ni nobene nevarnosti, ker država Hrvaška misli in skrbi zanje. Malo v Tuzli, malo v Mostarju, malo pa tudi v Livnu. Tako je tudi treba, naj se ve, da za Hrvaško ne obstaja arbitražna odločba in, če je že nekakšno mednarodno sodišče to sodbo formuliralo, tako kot jo je, je to problem tega sodišča. Ne Hrvaške, saj je Sabor drugače odločil, a nad Saborom je le Bog. Kar pomeni, da Hrvati imajo svojega boga, Slovenci svojega, tisti tretji in četrti pa tretjega in četrtega. Gneča je v nebesih in ni nobenega arbitražnega sodišča, ki bi odločilo, kateri bog je pravi in kateri ne. Če ni nova realnost, da smo se vrnili v politeizem. V vsem tem nakladanju o arbitraži, o sodnikih in božjih viških je jasno, da niti hrvaški novinarji niso imeli časa za Blejski forum, ki je posvečen novi realnosti. Tako so redakcije povzemale pisanje (in ga po svoje komentirale) slovenskih časopisov. Še posebej o tem, kako bodo slovenski politiki »implementirali« sodbo. Ta »implementirali« spominja na obisk pri zobozdravniku, kje je zdaj moderno »implementirati« implantate, pa naj stane kolikor stane. Jutarnji list je povzel pisanje »Večera«, da je »neuradno med možnostmi tudi tožba proti Hrvaški pred Sodiščem EU v Luksemburgu, nato pa tudi eventuelna blokada hrvaškega pristopa v Schengenski prostor brez meja, za kar Hrvaška rabi soglasje Slovenije.« Ni jasno, verjetno niti novinarjem »Ju-tarnjeg«, kako se lahko pride v »Schengenski prostor brez meja«, medtem ko povsod dviguješ meje in hočeš več, kot ti pripada po sedanjih mejah, pa ne le od Slovenije, ampak tudi Srbije, BiH in Črne gore. Mladim se menda dogaja Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola (JZP Izola) je uspešno izvedel prijavo izolskih osnovnih in srednjih šol na javni razpis za podporo izvajanju dejavnosti s področja spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2017/2018. Namen projekta, ki poteka pod blagovno znamko »Mladim se dogaja« v lasti Javne agencije ŠPIRIT, je mlade med 15. in 29. letom starosti spodbuditi k ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti ter razvijanju spretnosti, ki bodo vplivale na njihov nadaljnji osebni in poklicni razvoj. Vodilni partner projekta je Srednja šola Izola - Scuola media Isola s partnerji: Srednjo šolo Pietro Coppo Izola, Osnovno šolo Dante Ali-ghieri Izola - Scuola Elementare Dante Alighieri Isola, Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola in Osnovno šolo Livade Izola - Scuola Elementare Livade Isola. Ravnateljica vodilnega partnerja ga. Adelija Perne izpostavlja: »Projekt je zelo pomemben za mlade, na ta način stopijo v kontakt s podjetji in krepijo svoje sposobnosti pri nadaljnem šolanju. Priprava projekta in tudi sam projekt, je priložnost, da se potenciali na lokalni ravni še bolj združijo in vzpostavijo sinergije med srednji, osnovnimi šolami in podjetji. Pri tem procesu, seje kot pomemben člen izkazal JZP Izola.« V okviru projekta bodo učenci in dijaki sodelovali na aktivnostih, s katerimi bodo spoznali različne tehnike in pristope kako razviti in pripraviti inovativne podjetniške ideje, ter kako svoje ideje čim bolje predstaviti. Aktivnosti se bodo izvajale s pomočjo mentorjev, mag. Iztoka Škerliča, dr. Mitja Ruzzierja (predstojnika katedre za podjetništvo na UP FM in člana strokovnega sveta JZP Izola) in drugimi zunanjimi izvajalci. Projekt med drugim poglablja sodelovanje med JZP Izola in UP FM, ki sta 24. maja 2017, v okviru Festivala Inovativnosti - festINNO v Kopru, podpisala pogodbo o tesnejšem sodelovanju.« V okviru projekta bo za učence izveden ogled dobre prakse s strokovno ekskurzijo v sosednjo [talijo. Vse zainteresirane obveščamo, da bo v Uradnem listu RS št. 47/2017 z dne 01.09.2017, na spletni strani Občine Izola (www.izo-la.si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Minisustva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8/6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM CONCORSO PUBBLICO PER L’ASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 47/2017 del 01.09.2017, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riquardo Per il cittadino - Concorsi Pubblici) e sulVAlbo pretorio 6 stato pubblicato il bando di concorso per l’as-segnazione in affitto di locali d'esercizio di proprieta del Comune di Isola. V_______________________________________________v Porabili smo vsega 34% proračuna Občinski svetniki so na vpogled dobili poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2017. Na prvi pogled lahko ugotovimo, da so bili prihodki pričakovano skromni, še bolj skromni pa so bili odhodki. Odhodki za leto 2017 so bili načrtovani v višini 21.449.568 EUR, vendar je bilo v prvem polletju porabljenih le 34 % načrtovanih odhodkov oziroma 7.332.348 EUR. Tekoči odhodki so bili porabljeni za plače in prispevke občinskim organom, občinski upravi in drugim neposrednim uporabnikom proračuna, izdatke za blago in storitve, plačila obresti in tekočo proračunsko rezervo. Zaposlenim so bile v rokih poravnane vse zakonske in druge obveznosti po zakonu. Prodaja zemljišč stoji Davčni prihodki so realizirani v višini 4.513.117 EUR od načrtovanih 10.203.348 EUR, kar je 44% od planiranih. Med davčnimi prihodki je načrtovano tudi nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki zapade v plačilo v drugi polovici leta. Težava je, kot običajno s kapitalskimi prihodki (prodaja nepremičnin), ki so bili realizirani v višini 511.717 EUR od 5.590.000 EUR načrtovanih, kar predstavlja vsega 9 % realizacije plana. Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč so bili realizirani v višini 465.758 EUR od planiranih 5.540.000 EUR, kar predstavlja 8 % od planiranih prihodkov. Težave z likvidnostjo Sicer pa v prvem polletju 2017 Občina Izola ni najela dolgoročnih posojil, zadolževala pa se je za potrebe uravnavanja likvidnosti v višini 1.050.000 EUR pri poslovnih bankah in 70.000 EUR pri proračunskih uporabnikih. Zato pa so bile v obdobju januar - junij 2017 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova dolgoročnih posojil, ki jih je Občina Izola najela v letih od 1999 do 2013 za izvedbo investicij, ter reprogramirala 2015 in 2016 na ugodnejšo obrestno mero. Odplačila so bila izvršena v višini 551.165 EUR oziroma 54 % od načrtovanih sredstev za leto 2017. Še nekaj zanimivosti V prvem polletju je bilo za stroške protokola Občine Izola porabljenih 14.421,66 EUR, kar predstavlja 37,1 odstotkov načrtovanih sredstev v letu 2017, za občinska in ostala praznovanja pa je bilo v prvem polletju porabljenih 6.447,33 EUR, kar predstavlja 24,8 odstotkov načrtovanih sredstev v letu 2017. V prvem polletju sta bili izpeljani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu upora proti okupatorju. Za aktivnosti mednarodnega sodelovanja Občine Izola z mesti po Evropi je bilo v prvem polletju leta 2017 porabljenih le 6 odstotkov načrtovanih proračunskih sredstev. Komuniciranje ni poceni V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo za komuniciranje z javnostjo porabljenih 20.259 EUR, kar predstavlja 45,8 odstotkov načrtovanih proračunskih sredstev. Največji del sredstev je bil namenjen komuniciranju preko občinskega glasila Bobnič - La Crida. V prvem polletju so izšle tri številke občinskega glasila in sicer v februarju, aprilu in juniju. Zadnja (junijska) številka je bila zaradi številnih zanimivih vsebin tudi bolj obsežna. Večina sredstev iz omenjene proračunske postavke je bila porabljena za oblikovanje, tiskanje, lektoriranje in druge operativne stroške pri izdaji glasila in pa za druga komunikacijska orodja. V drugem polletju sledijo še tri izdaje Bobniča. Pohitite s plačili Vse tiste, ki ste v akciji poTISK v prednaročilu naročili knjigo Kamniti koraki po ulicah stare Izole in ste zanjo tudi prejeli račun, pozivamo, da ga poravnate do sobote 9. septembra. Po tem datumu bo knjigo moč kupiti po enotni prodajni ceni 22 Eur. Tistim, ki tega ne boste mogli storiti bomo račun stornirali. Livadam dogradili jedilnico Danes, v četrtek, 7. septembra, ob 9. uri, bodo odprli novo jedilnico v osnovni šoli Livade, ki jo je občina dozidala k obstoječemu šolskemu objektu na južni strani. Šolo vsako leto zapusti manj številna generacija, vpisujejo pa se številčnejše, kar predvsem vpliva na skupno število učencev v oddelku podaljšanega bivanja in posledično tudi na število kosil. S projektom dozidave je šola pridobila 75 m2 novih neto površin, na katerih je predvidenih 128 sedišč. Povečan prostor jedilnice bo večnamenski in bo zaradi ločenega vhoda in dobre tehnične opreme lahko namenjen tudi oddaji za različna predavanja, delavnice in sestanke. Istočasno je bila preurejena in na novo opremljena učilnica za pouk gospodinjstva, v kateri bodo kosilo jedli najmlajši učenci. Odprtje novih prostorov bodo učenci osnovne šole Livade popestrili s kratkim kulturnim programom. Gradbena dela v vrednosti dobrih 120.000 evrov z DDV je izvedlo podjetje Makro 5 gradnje, d.o.o., celoten projekt z dokumentacijo in opremo je sicer vreden dobrih 148.000 evrov z DDV. szj Razstava o začasni meji Cone A Včeraj, v sredo, 6. septembra so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na Celovški 23 v Ljubljani, odprli tudi za nas zelo zanimivo razstavo, ki obeležuje 70-letnico nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave. Avtorica razstave, dr. Kaja Širok, pojasnjuje, da je v dveletnem obdobju obstoja cone A, ideološkemu boju za zmago nad nacifašizmom sledil nacionalni boj za ozemlje. V spominih na to obdobje je jasen tako ideološki razkorak kot način, kako pričevalci vrednotijo posamezne dogodke. Vsekakor gre za razstavo vredno ogleda, čeprav v Ljubljani. Turistična sezona Turisti pravijo, da jim je v Izoli dolgčas vp's v 3- ™ive™ * ' * * AnHrAanškn Hrnštvn Mnrip Tzn- Tisti, ki spremljajo turistično dogajanje zgolj skozi številke, so z letošnjo sezono zelo zadovoljni, saj smo tudi v Izoli zabeležili rast števila prenočitev, Kaj je to prineslo Izoli in kako so bili z letovanjem pri nas zadovoljni turisti pa je druga zgodba. Rezultate, ki jih merijo v izolskem Turističnem združenju, že poznamo. Julija so zabeležili 7 % rast števila realiziranih prenočitev, od tega je bilo skoraj 20 % več tujih gostov. Skupaj smo v Izoli v prvih sedmih mesecih zabeležili 10 % porast števila realiziranih prenočitev v vseh vrstah namestitvenih enot v primerjavi s preteklim letom. Na Turističnem združenju Izola so julija zabeležili 3 % rast hotelskih prenočitev v primerjavi s preteklim letom in kar 42 % rast v hostlih in guest house enotah ter 10 % pri sobodajalcih. Le zasedenost kampov ostaja na enakem nivoju kot lani. Polovica domačih gostov Zanimivi so podatki o tem, od kod prihajajo naši gostje. Približno polovica izolskih gostov, ki so nas obiskali meseca julija, prihaja iz Slovenije, sledijo jim Nemci (8,9 %) in, zanimivo, češki gostje (7,2 %), za katere so julija opazili neznačilen porast, ter Avstrijski gostje (6,2 %). Sicer pa tudi za prvih sedem mesecev velja, da je dobra polovica domačih gostov, sledijo pa jim Avstrijci (12,4 %), Nemci (7,3 %) in Italijani (4,2 %). Vrnili smo se v leto 2013 Tako vsaj pravijo v agenciji Laguna, ki letos sicer beleži rast števila gostov v zasebnih sobah, vendar ta ni rekordna, kot bi morda pomislili, ampak smo se dejansko vrnili v leto 2013, ko je bila zasedenost zasebnih sob skoraj enaka. Po besedah Mojce Kotnik, ki vodi agencijo Laguna, so se vrnili nekateri stari gostje iz Nizozemske, Italije in Anglije, večina pa je še vedno domačih gostov. Zanimivo je, da je večina gostov prišla v Izolo za daljše obdobje, od 5 pa do 14 dni. Andragoško društvo Morje Izola, Univerza za tretje življensko obdobje, vabi k vpisu v študijsko leto 2017/2018. Na kateregakoli od zanimivih programov se lahko vpišete: v ponedeljek, 11.9. od 9 do 12 ure in od 17 do 19 ure, v torek,12.9. od 10 do 12 ure in v sredo,13.9. od 10 do 12 ure. Srečanje upokojencev Tradicionalno srečanje upokojencev v južne in severne Primorske bo letos v Novi Gorici. Prijave sprejemajo v pisarni DU Izola v Plenčičevi ulici 3 v ponedeljek 11.9.2017 od 9. do 11. ure ali po telefonu 05 641 97 37 Pripombe na dolgčas Gostje so z Izolo v glavnem zadovoljni, tudi cene se jim zdijo primerne, pogrešajo pa živahnost in različno ponudbo, ki jo poznamo iz mediteranskih mest. Izola enostavno ne ponuja tiste živahnosti in včasih tudi malo kičaste ponudbe. Pogrešajo predvsem stojnice in več dogajanja predvsem na Sončnem nabrežju, ki je ob desetih zvečer skoraj izumrla, čeprav se mnogi komaj vrnejo s kopanja in večerje. No zimmerfrei V Izoli so to poletje prenočišče ponujali v hostlu Alieti in v novoodpr-tih Kushin in Centrum. Podobna je tudi ponudba v hotelu Riviera oziroma v dijaškem domu Srednje šole Izola, ki je bil to poletje zaseden, še posebej z udeleženci različnih športnih kampov in poletnih študijskih delavnic. V naj starejšem izolskem hostlu Alieti so kapacitete zapolnili s tranzitnimi gosti. Začelo se je že junija in še vedno traja. Večina njihovih gostov je prvič v Izoli in so z mestom zelo zadovoljni, ter niso posebej pogrešali prireditev, saj so v glavnem preživeli noč ali dve in se nato odpravili naprej. Velika večina je bila gostov iz tujine. ur Niti vojna ju ni ustavila Franz in Kristl Lesjak prihajata iz Avstrije, natančneje z Beljaka na Koroškem. Od tam, oziroma iz podeželske Hodnine, kjer preživljata poletja, že 28 let prihajata na dopust v Izolo. Nekaj let sta hodila v Dalmacijo, potem pa sta spoznala Izolo oziroma Frančeškinove in od takrat vsako poletje preživljata vsaj tri tedne pri njih. Najprej sta prihajala z otroki, nato z vnuki in zdaj že s pravnuki, tako da lahko rečemo, da so Lešjakovi že štiri generacije gostje našega mesta. S pesmijo so zaključili to poletje V četrtek, 31. avgusta so v Domu upokojencev organizirali pevski dopoldan, kjer so se zbrali v jedilnici in so skupaj zapeli poletju v pozdrav. V pesem jih je popeljala Marjetka s svojo kitaro in so skupaj obudili pesmi poletja, Istre in druge tradicionalne pesmi. Prišel je tudi Vilko Jerman in skupaj sta zapela in zaigrala kot nekoč z vsemi stanovalci. Dopoldan je bil lep, čustven, še posebej, ker je bil z njimi tudi dolgoletni direktor Doma, Marjan Sočan. S pesmijo so se podali iz poletja v jesen, med vinograde in prve trgatve. Dan se je nadaljeval tudi na plaži hotela Delfin, kjer so z Marjetko prepevali cel popoldan, tako gosti iz Dolenjske, Bele Krajine, Štajerske, Postojne, Ilirske Bistrice....in domači kopalci. V sončnem poletnem popoldnevu so pesmi zvenele veselo in pomahale so poletju.... ur Srečali smo jih pri Suzi na začetku Ljubljanske ulice, kamor že vsa leta hodita na jutranjo kavo in kjer poznata že večino gostov. Ta kava pri Suzi je nekakšen obred, ki ga ponavljata iz leta v leto in iz dneva v dan, potem pa gresta na kopanje. Zadnja leta hodita v bazene, prej pa sta obiskovala naše plaže. “Zdaj sva oba dobro čez 80 let in zato nama bazen bolj ustreza kot morje” pove Franz, ki razmeroma dobro govori slovensko. Nekaj zato, ker prihajata z območja, kjer živijo tudi Slovenci, nekaj se je naučil, ko je, kot otrok živel tudi pri teti na Jesenicah, večino pa sta se naučila prav tukaj, v Izoli. “Prišli so tudi pred 26-timi leti, ko je bila pri nas vojna” pove Irena Frančeškin, Franz pa doda, da ju ni bilo prav nič strah, čeprav so ju vsi prijatelji in znanci opozarjali na nevarnosti, ki naj bi prežale nanju v Sloveniji. “Vprašala sva Frančeškinove kako je tukaj pa so nam povedali, da je mir in ni nobene nevarnosti, zato sva se, vsem opozorilom navkljub, pripeljala v Izolo. Vedela sva, da meja ni daleč, če bi se razmere poslabšale, vendar je bilo vse tako, kot so nam povedali. Tukaj smo ostali cel dopust in prav nič naju ni bilo strah.” Potem gospa Kristl pove, da pozna večino branjevk na bližnji tržnici, kjer tudi nakupujeta tisto, česar ne dobita pri Frančeškinovih, Franz pa pripoveduje o tem, da pri 87-tih še vedno vozi avtomobil in da se sama pripeljeta v Izolo. “Tako bo tudi čez tri leta, ko jih bom imel 90 in bova že 30-tičpo vrsti letovala v Izoli”, še pove skozi nasmeh, čeprav prizna, da leta puščajo svoje sledove. “Ampak obletnica je obletnica in treba jo bo proslaviti” še pove. “Vsaj tako, kot je bilo takrat, ko nas je obiskal Hristo Popovski s svojo kitaro in orglico in naredil pravo fešto". o.m. Bazilikijada se ni ustrašila dežja Čeprav so bile napovedi več kot slabe in čeprav je med prireditvijo tudi deževalo, je 9. tradicionalna Bazilikijada preživela vse. Začela in končala se je s soncem, vmes pa je bilo veliko zanimivega. iPtfi M KLANO PARADISE Rl LANKA Letošnja Bazilikijada je nastajala sredi množice prireditev Pri Spini in sredi začetka trgatve, zato so se organizatorji kar malo bali, kakšen bo oziv sodelujočih in obiskovalcev. Pa se je še enkrat pokazalo, da prireditev, ki so narejene z veseljem in ne zaradi kakšnega drugega učinka, nič ne more pokvariti. Pred špino so se tokrat predstavili Klodičevi z družinsko kmetijo Olea in predstavili svojo nagrajeno Izolanko, deviško oljčno olje z baziliko. Ta njihov vrhunski izdelek je bil na pomembnem tekmovanju uvrščen med 50 najboljših olj na svetu. Matej Turin iz društva Histria Bo-tanica, ki se ukvarja z zelišči in dišavnici, destilacijo in hidrolati, je predstavil njihovo delo in postopek destilacije bazilike. Osrednji gost pa je bil Dario Cortese, veliki poznavalec vsega zelenega, od naravne hrane do zelišč in začimb, avtor številnih knjižnih uspešnic in izvrstni pripovedovalec starih modrosti in novih odkritij v zvezi z baziliko in drugimi začimbami. Za posebno popestritev je postkr-bel Jani Kovačič s svojimi tremi vnuki, ki so nastopili kot 3 strele in en sir ter odpeli, odbobnali in odsmejali nekaj znanih Janijevih pesmi. Potem pa je že bila na vrsti velika modna revija oziroma sprehod po rdeči preprogi, za več kot 60 različnih jedi in pijač, ki so jih pripravili nekateri stari udeleženci Bazilikija-de pa tudi nekateri novi. Videti je bilo marsikaj zanimivega in nenavadnega, okusiti pa se vsega ni dalo, saj je bila gneča enostavno prevelika, saj organizatorji niso, v strahu pred dežjem, raztegnili dogajanja čez celo ulico. Zato lahko, precej na pamet, spomnimo na Sandrino fižolovo mineštro s hobotnico in baziliko, na Edin mus s pestom, paradižnikom in baziliko, Kobetovo istospolno poroko med baziliko in klobaso, Janjine popse različnih okusov, Nivesin kozji blues, Zorine zavihke “Zora je svanula" in še jih je bilo. Da o ženski viagri ekipe Oljka ne govorimo, (ur) 1 _________I Šri lanški večer V soboto, 9. septembra ob 20.00 bo Pri špini v Ljubljanski ulici, že tradicionalni Šri Lanški večer. Anja Sekalo, ki to deželo več kot izvrstno pozna, bo povedala in pokazala marsikaj zanimivega, pa tudi za pokušino kakšne njihove jedi bo poskrbela. Bazilika je privabila številne domačine in turiste, koga ni bilo pa si lahko le mislimo. Majda in Tomo sta ponudila vesele pradižnike z baziliko. * V XV -___ t 4 e ■ / .> Opažanja psa čuvaja Limonina torta z baziliko je delo Anje Sekalo. Prihaja pa iz Šri Lanke. Alan iz Bujola se je tokrat pohvalil z Bujolskim trisom. Bogdan z ekipo je spet pripravil fuže s praženimi oljkami in baziliko. piše: Ana Vesna Tavčar Potapljači Luke Koper in nekaj raziskovalno razpoloženih zanesenjakov so v letih 2002 in 2003 odkrili kar osem termalnih vrelcev tople vode pod morjem med Izolo in rtom Ronek. Gre za izvire vode, ki smrdi po žveplu, njena temperatura pa sega čez 30 stopinj Celzija. Doslej so njeno toploto izmerili le na površini in ji tam (nekoliko ohlajeni) namerili 29,3 stopinje. O izolskem izviru žveplene vode je že leta 1650 pisal Ciacomo Filippo Tommasini, škof iz Novigrada. Poročal je, da zdravi kostne in kožne bolezni, srbečico, bolezni jeter in črevesja. Ob domnevi, da so vode podmorskih izvirov pred Izolo podobne tistim iz Istrskih Toplic blizu Buzeta v notranjosti Istre, bi lahko predvidevali, da bi bile tudi termalne vode pri Izoli uporabne za zdravljenje revmatičnih in dermatoloških obolenj ter za bolezni zgornjih dihal, za ginekološke potrebe in za splošno rehabilitacijo. Na članek s to vsebino, avtorja Primoža Heinga, sem se spomnila že lani, ko sem sedela spodaj na ulici in mi je občasno kakšen turist prismrdel po nečem kar je še najbolj spominjalo na urin. Ne ravno človeški. Mogoče živalski, 1 konjski...? Letos imam občutek, da mi smrdi že skoraj po-1 lovica turistov, ki hodijo mimo. | Cinična ter obsedena z ekološkimi katastrofami in podobnim sem po-I mislila, da vsi kupujejo kakšno čudežno kremo za sončenje. Kasneje (zaradi fekalij na Bernardinu) sem pomislila, da je kaj njihovega zaneslo tudi k nam.... Prejšnji teden sem bila na Belih skalah in na poti nazaj (bila je oseka) se mi je zdelo, da so kamni nekako rdečkasti (bakreni) in, da lani niso bili taki. Lahko se seveda motim. Človek pač nikoli ne zazna čisto vsega. Poleg tega tudi moja brisača ni dišala tako kot običajno, samo po kokosu in morju . Nisem tega razlagala okrog, ampak sem si rekla, da se tam ne bom več kopala. Razmišljala sem....trese se levo in desno od nas...kaj pa če so ti vrelci, zaradi potresov, letos malo bolj aktivni ali pa razpoke večje?.... Ena raziskava na nekaj desetletij najbrž ne pove prav veliko.... Mogoče bomo pa imeli rožnato morje....Nekaj takega kot pojav o katerem so pisali v eni od slovenskih revij: Pred dnevi so svet obkrožile slike rožnatega jezera v Avstraliji, ki je zaradi dolgega obdobja visokih temperatur in visoke koncentracije soli dobilo prikupno rožnato barvo. Tudi za rožnat odtenek jezera Masazir v Azerbajdžanu je kriva kopica soli, ki jo vsebuje voda. Domačini jo s pridom izkoriščajo, v bližini je tudi nahajališče žvepla, kar poskrbi za prijeten vonj po gnilih jajcih. Se nam, torej, obeta rožnat Mesečev zaliv? Ana Vesna Tavčarje Izolanka brez pedigreja, vendar čuti to naše mesto in ljudi, saj je postala že mali zaščitni znak Ljubljanske ulice. Kaj vse vidi in zazna na svojih sprehodih po mestu in okolici pa boste, tu in tam, lahko prebrali v Mandraču. ---------------------------------------------- NOVO ŠOLSKO LETO -------------- Za mnoge prvi, za Liljano zadnji šolski dan Pravzaprav gre za naključje, da je dolgoletna učiteljica in vrsto let pomočnica ravnateljice OŠ Livade, Liljana Hrvatin, odšla v pokoj z začetkom novega šolskega leta, Njena učiteljska pot je izredno zanimiva, predvsem pa zelo Izolska, - Za nekatere je bil to začetek, za druge konec. - Tako je, na prvi šolski dan, ko se je za nekatere šele začelo, se je zame, po 41 letih in devetih mesecih dela, zaključilo. - Koliko od teh let ste preživeli v osnovni šoli Livade? - V Livadah sem bila 22 let, pred tem sem bila v osnovni šoli Vojke Šmuc, še pred tem pa sem začela v šoli v Zavratcu, majhnem kraju bogu za hrbtom med Idrijo, Rovtami in Žiremi. Tam sem se zaposlila takoj po zaključku šolanja, še pred tem pa sem bila frizerka in sem delala v salonu. - Nenavadno je, da ste bili najprej frizerka, potem pa učiteljica. - Ja, res je. Ko so v osnovni šoli izvedeli, da se bom šolala za frizerko, so bili kar malo jezni name in so me poskušali prepričati, naj vendarle to dobro premislim. Takrat je moj oče povedal, da je to moja odločitev in pika. Šla sem za frizerko, a sem kmalu ugotovila, da sem alergična na te preparate. Jasno, ne bi smela nadaljevati šolanja, a sem kljub temu prepričala zdravnika, da mi dovoli zaključiti frizersko šolo. Nato sem se odločila za tečaj strojepisja, pa me je prijateljica, ki je obiskovala gimnazijo prepričala, da naredim diferencialne izpite in grem naprej študirati. Šla sem na zavod za zaposlovanje, kjer so me testirali in pokazalo se je, da bi lahko bila aranžerka, učiteljica ali vzgojiteljica. Za aranžer-ko bi morala spet v prvi letnik, za učiteljico pa je bilo dovolj nekaj diferencialnih izpitov. Težava je bila v tem, da nisem bila prepričana, da je štiri letnike gimnazije nemogoče nadoknaditi tako na hitro, pa me je spet ista prijateljica prepričala, naj se učim z njimi, ki so se ravno pripravljali za maturo. In tako nas je od petinpetdesetih, ki smo delali diferencialne, pet naredilo maturo in sem že naslednjo jesen, še ne osemnajstletna, odšla na pedagoško akademijo, ki sem jo končala v dveh letih. - Imela si zelo dobro prijateljico. - Res je. To je Alenka Grželj, direktorica Ljudske univerze v Kopru, ki sem ji neizmerno hvaležna. No, še preden sem diplomirala, sem že poslala kakšnih 50 prošenj za delo, vse od Pirana do Bovca in kot prvi so mi odgovorili iz osnovne šole iz Idrije, kjer so potrebovali učiteljico v Zavratcu. Odšla sem na pogovor in tam mi je ravnatelj povedal, da je bila ta šola tri leta zaprta. Ponudili so mi stanovanje in me navdušili, tako da sem hitro podpisala pogodbo. Mamo je skoraj zadela kap, zato sem poklicala ravnatelja, ki je rekel, da so šolo že prepleskali, uredili so hidrofor in je že vse pripravljeno. To je bilo konec julija, sredi avgusta sem nato dobila ponudbe za delo še na Škofijah, v Dekanih in v Vojki Šmuc, a povsod za podaljšano bivanje in sem jim odgovorila, da že imam službo. Takrat je bila na Vojki Šmuc ravnateljica moja nekdanja učiteljica iz prvega razreda in me je vprašala, zakaj ne bi raje prišla v Izolo kot pa tam v rovte, pa sem ji povedala, da sem že podpisala pogodbo in so že popravili hidrofor, popleskali šolo, ravnatelj je že kupil jogi (smeh). En razred za 3 razrede - Kakšna je bila šola v Zavratcu? - Nekoč je to bila kasarna, šola pa stoji še danes. Imela je tri oddelke, oziroma razrede, in vseh devet učencev, kolikor jih je bilo v šoli, sem učila v isti učilnici, tako da je šlo za trojno kombinacijo. V prvem razredu so bili trije, v drugem dva, v tretjem pa trije učenci. Učni načrt smo seveda imeli tako kot danes, ampak s tem, ko sem bila sama, sem ga morala nekoliko prilagoditi, saj sem imela tri razrede naenkrat, ena šolska ura pa je trajala 60 minut, tako da sem po 20 minut bila na razpolago vsakemu razredu, vmes pa so morali biti samostojno zaposleni. Pouk je bil individualiziran, nisem bila pred tablo, ampak sem sedela med njimi, saj jih je bilo tako malo. Popoldan pa sem imela še malo šolo in interesne dejavnosti, ki sem si jih sama omislila. Tam sem bila eno leto, potem pa so me poklicali iz Vojke Šmuc, da imajo razred zame. A vedeti morate, da sem bila v tej vasi sama svoj gospodar, marsikaj sem krojila na svojo roko, bilo je zelo ustvarjalno, seveda in v prid otrokom. Včasih je bilo tudi nekoliko težavno, naprimer, ko smo se pogovarjali o povsem normalnih stvareh, kot so samopostrežna trgovina in muzej, a ti otroci sploh niso vedeli, kaj je to. Zato sem jih nekega dne s »fičkom« odpeljala v Idrijo, vseh devet, kjer sem jim pokazala mesto, pa muzej, želeli pa so videti tudi idrijsko osnovno šolo. Ko smo obiskali ravnatelja pa me je ta vprašal, kako smo prišli in sem mu povedala, da s »fičkom«. Samo čudno me je pogledal in povedal, da nazaj pa jih bova peljala oba. Šele takrat sem se zavedala, da morda to res ni bila najboljša odločitev, ampak kaj da rečem, bila sem mlada (smeh). - Ste ostali v stiku z otroki? - Sem, ja. Vsako novo leto mi pišejo in še vedno mi pravijo »tovarišica«, pred kratkim pa sem jih tudi obiskala. Izolska tovarna znanja - V Izoli je bila drugačna zgodba. Osnovna šola, ki je spominjala na tovarno. - Na Vojki Šmuc je bilo takrat čez 1000 otrok in veliko učiteljev in na začetku je bila ta sprememba kar huda, tako da sem si želela nazaj v Zavratec, a poti nazaj ni bilo, saj sta bila tam že moja sošolca iz pedagoške akademije. Ampak vseeno sem se hitro znašla tudi na tej šoli, imela pa sem tudi dobre kolege. - Potem pa nova šola v Livadah. - Ja, učitelji, ki smo poučevali v Vojki Šmuc, smo se razdelili, nekateri smo odšli v Livade, drugi so ostali. Šlo je za razdelitev dela. Takrat sem poučevala četrti razred in bila sem v resnično odličnem aktivu, kjer sem se ogromno naučila od starejših učiteljic. Ko smo se ločevali smo rekli, da imajo prednost izbire starejše učiteljice, ker pa sem imela otroke v isti osnovni šoli, so mi dali možnost, da se odločim, ali grem v Livade ali ostanem. Moji otroci so ostali v Vojki Šmuc in ker ni ravno dobro, da si z njimi na šoli, sem se preselila. - Je kakšna razlika med Vojko Šmuc, ko si šele prišla in OŠ Livade zdaj, ko odhajaš? - V Vojki Šmuc je pouk potekal v dveh izmenah. Bila je izjemno velika šola in učitelji se med seboj niti nismo vsi poznali. V Livadah nas je ravno pravo število, tako da se med seboj vsi dobro poznamo, poznamo pa tudi vse otroke, kar je seveda prednost manjše šole. Učenci niso nič slabši - Se je odnos med učenci in učitelji res tako zelo spremenil v teh letih? - Genracije so nekoliko drugačne, ampak problematične otroke smo imeli nekoč kot tudi danes. In če dobro pomislim, smo nekoč imeli otroke, ki so bili bolj problematični kot danes. To pa zato, ker so bili ponavljalni, ki so bili tudi nekaj let starejši in so si marsikaj privoščili. Mlajši učitelji tega skoraj ne morejo verjeti, saj si današnji otroci toliko ne upajo. Sicer pa se osebni odnos med učencem in učiteljem ni veliko spremenil. Otrok hitro začuti, če ti nekaj delaš s srcem ali samo zato, da to delaš. Avtoriteta za vsako ceno pa ni najboljša. - Ko se srečate na cesti, ste še vedno tovarišica? - Odvisno od generacije. Za tiste, ki sem jih učila pred leti, sem še vedno tovarišica, za novejše generacije pa učiteljica. A občutek je seveda isti in to je eden od čarov tega poklica. - Kaj boste počeli zdaj? Se boste posvetila vrtu? - O, ne, imam v mislih veliko aktivnosti. Kdo ve, morda bo med temi tudi obdelovanje vrta. Pa naj bo! -ur 7.9. četrtek 19.30 Wine Bar Manzioli večerni klepet Zanimivi Izolani gostja srečanja Sara Rutar Gostja srečanja bo Sara Rutar, zmagovalka MasterChefa 2017. Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. 8.9. petek 21.17 Bariera stand up in BARIERA KOMIK Zabavali nas bodo Jernej Celec (rad se vrača kot zgleda), Aleš Trelc. 9. 9. sobota sobotna ustvarjainica Barvno ustvarjanje brezplačna plesno gibalna delavnica za otroke od 3 do 5 let (ob 9.00) in otroke od 6 do 9 let (ob 10.00) Predhodne prijave: 05/66 31 390, oi.izola@jskd.si 12.9. torek 20.00 Hangar MARTIN HARLEV (biues/foik; zda) 14. 9. četrtek 19.00 Sončna dvorana otvoritev razstave likovnih del Nika KOfSiČ »Era NOVUttl« MESTNA KNJIŽNICA IZOLA - URNIK PONEDELJEK - PETEK 9.00 -18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00 Razstava NAŠIH PRVIH 50 L|T V IZOLI in USTVARJALNOST URSULINK Od 10. septembra do 31. oktobra 2017 bo v Mestni knjižnici Izola na ogled razstava NAŠIH PRVIH 50 LET V IZOLI. Sestre uršulinke v letošnjem letu praznujejo 50. obletnico prihoda v Izolo. Za svoje delo so na občinski praznik, 8.7.2017, dobile tudi občinsko priznanje. V vitrinah ustvarjalnosti si boste lahko ogledali dokumente, fotografije, knjige in različne predmete, ki govorijo o pomenu njihovega dela za župljane Izole od prihoda leta 1967 do danes. Ogledali si boste lahko tudi umetniške slike in fotografije vseh tistih, ki so živele in delale med župljani Izole Galerija Insula razstava Razstava bo na ogled do 4. oktobra 2017. ALENKA VICELJO Korale Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življensko obdobje Barbara Cassermann Stacion Rudolf Semelbauer Mali Deejay Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava slik in malih plastik izolske ustvarjalke TANJA HABJAN Pasquale Besenghi degli Ughi" Izola vabi k vpisu La Comunita degli Italiani "Paspuale Besenghi degli Ughi" di Isola invita a iscriv-ersi alle seguenti attivita pomeridiane / Skupnost Italijanov "Pasquale Besenghi degli Ughi" Izola vabi k vpisu v sledeče popoldanske aktivnosti: - Corso di chitarra e ukulele / Tečaj kitare in ukulele - Corso di canto e minicantanti / Tečaj petja za odrasle in za otroke - Corso di pittura / Likovni tečaj - Coro m isto "Haliaetum" / Mešani pevski zbor "Haliaetum" - Filodrammatica "Piasa pida" / Gledališka skupina "Piasa picia" - Corso di violino / Tečaj violine Per maggiori informazioni telefonare allo 041 381 656 o inviare un'e-mail alTindirizzo / Za dodatne informacije, prosimo pokličite 041 381 656 ali pošljite e-mail na naslov segreteriabesenghi@gmail.com Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni tri rg Izola - Isola L3 Ta teden v Izoli ne spreglejte Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si): pon-pet: 10.00-12.00, pon in sre 17.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si): pol ure pred vsako projekcijo; blagajna prizorišča: v uri pred dogodkom. S»rL"r“",WUm=,,d,ue, učiteljica Kristina Cencic Baruca Marija, Cigoj Rej /jai^var Tomas, Četojevič Maja, Dujmovic Niko, Chiara, Helvig Ožbej, Karajkovic Amar, Kremenovič Uroš, Kukaj Ermal, Markovič Siniša, Može Tine, Nagashi Bnlli Vara, Siniko Aron Škrbec Eva, Tržan Ota, Veselinovič Tina,'Vojvoda Petra, Zyba Amsa, Žagar Bajc Emma D'on, Jenko Anže Kauko^'1' Hykolli FsssšlSss ArtUupanč/črC ,Rud'Max-Sus, u Sa-ax- Susuri Sica«»»Erae .., T;,rlk Fičkovic Nai, Mangoma sr— IPfSSts OŠ Livade -1. a razredničarka Maja Šajn Reščič Cera g/aUCote,jiCiAndreja Štucin Cergol m Patricija Pečar / učiteliica Podaljšanega bivanja Maja Ceglar Lara Babič, Mija Bajt, Neža Bijelič Sl“toiCer,mVacleiD*A™i" uzatic, Dalija Dzehverovič, Leon , i.Ze.Vlf; Ajda Glogovšek, Veronika niq Blat" lak Kja,mil°Ska' Florian Kras-"'qi' 6 az Lakoseljac, Anaja Lipovšek Savva Mayorskiy, Nadija Nadarevič ' Erik Pucer, Julija Raktelj, Fedor Rvbii kov, Arma Rvbako^ Natall|a Shaybe|_ Sl i k 5ak miČ' KasPer Sinožič, Tilen Sušnik, Zan Valantič, Ula Žlogar OŠ Livade -1. b . razredničarka Metka Burm / učiteljica odaljšanega bivanja Ana Lončar Ema Akrapovič, Neja Akrapovič.Alin Bošnjakovič, Dylal Cehič, Teo Cesnik, Iris Džamastagič, Alina Gjerek, Thomas Hafner Pratneker, Kan Hujic, Brin Jančar, Jan Kavčič, Teo Kussel.Alek an-dra Manojlovič, Martin Marsic, Karla Matekovič, Taik Mujkič, Nikita Pan-tazopoulos, Maja Perič, Tiago Pintarič, Zal Rozman Veselinovič, Valentina Slama, Vida Slama, Asia Stankovič, Eva Stanojevič, Valentina Straže S5S£=i, SSESsate- Gledališče TeatroKoper Capodist ri a VPIS abonmajev & za sezono 2017/18 # ** ** m —i info@gledalisce-koper.si Do 15. septembra 2017 @o^3«dlllsce"ko|,er-s' n GledalisceKoper TeatroCapodistria NOVO! Spletna rezervacija . ( abonmajev Večerni abonmaji Abonmaji Promiora, 1, 2, Sobota e Carlo Goldoni - Predrag Lučič Bamfe Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče, Trst (IT), Istrsko narodno gledališče - Mestno gledališče Pulj (HR), SNG Nova Gorica • GaŠperTiČ, Davor Herceg Trač ali Mnogo hrupa za nič Gledališče Koper in Mestno gledališče ljubljansko • Furio Bordon Zadnje lune Gledališče Koper • Francesco Randazzo Za blagor VSeh ljudi Gledališče Koper in SNG Nova Gorica • Branislav NlIŠIČ ŽalUJOČa družina Prešernovo gledališče Kranj in SLG Celje Izbirna predstava I • Evripid Medeja Drama SNG Maribor • The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim McDermot Peter Kušter sng Nova Gorica Izbirna predstava II • CJ Johnson Cucki Mestno gledališče Ptuj • Po motivih Johna Gaya, Georga VVilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Vaclava Havla Beraška opera sng Nova Gorica Abonma Brozmojni • Po motivih Marriage play Edvvarda Albeeja Zapuščam te Hrvaško narodno gledališče Zadar (HR) • Po motivih JanOŠa Hercega Gogoland Narodno gledališče Sombor (RS) • Dave Simpson po zamisli Paula Farraha Dekliščina Istrsko narodno gledališče-Mestno gledališče Pulj(HR) • Henrik Ibsen Sovražnik ljudstva Hrvaško narodno gledališče spin m e Abdulah Sidran Moje srce je V ZvomikU ostalo Gledališče Kamerni teatar 55, Sarajevo (BA) Dijaški abonma • Carlo Goldoni - Predrag Lučič Bamfe Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče, Trst (IT), Istrsko narodno gledališče - Mestno gledališče Pulj (HR), SNG Nova Gorica • GaŠperTiČ, Davor Herceg Trač ali Mnogo hrupa za nič Gledališče Koper in Mestno gledališče ljubljansko o Francesco Randazzo Za blagor vseh ljudi Gledališče Koper in sng Nova Gorica • Peter Quilter Glorlous! Drama SNG Maribor in Opera SNG Maribor 9 CJ Johnson Cucki Mestno gledališče Ptuj Otroška abonmaja Abonma Mavrična ribica Jose Afriško sonce Gledališče MalihVelikih, Zavod Tugende, Studio XXV Ulrich Hub Na Noetovi barki Ob OSrtiih Mini teater Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj • GrigOr Vitez AntontOfi SNG Nova Gorica • Ela Remci - Desa Muck Muca Copatarica Prešernovo gledališče Kranj »Tamara MateVC Bmndagrrrrom! Gledališče Koper • Svetlana Makarovič - Ivana Djilas Veveriček posebne sorte p/esni teater Ljubljana • Ida Mlakar, Maja Borin Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo Drama sng Maribor O Abonma Mali odor e Karel Novak Pravljica o Mezinčku Lutkovno gledališče Zapik • Ajda Toman Binka Tinka Pobalinka Gledališče Koper • Jaka Ivanc Mali medo Gledališče Koper e Tamara Matevc Bmndagrrrrom! Gledališče Koper • Katja Gehrmann Medved in mali Lutkovno gledališče Ljubljana Gledališče TeatroKoper Capodist ri a VPIS abonmajev ^ za sezono 2017/18 ■ info@gledalisce-koper.si Do 15. septembra 2017 ®„»irekopersi 13 GledalisceKoper TeatroCapodistria NOVO! Spletna rezervacija abonmajev Tolminci so odnesli točke iz Izole 3. SNL-zahod Rezultati 3. kroga Jadran HK : Farna Vipava 0 : 3 (0 : 0) Elta Izola : IKK Tolmin 1: 2 (1: 1) Bilje : Adria 2 : 2 (0 : 0) Elta Izola: IKK Tolmin 1: 2 (1:1) Izola, 02.09.2017 ob 16.00, gledalcev 70 Elta Izola: Kapun Andrej, Jur-šič Erik, Mandir Marin, Pletikos Chris, Vidakovič David, Zyba Adem, Topič Marko (65' Zupan Miha), Rastovac Erik, Nikolič Žan, Lee-Him Kristian Franklyn, Banovič Dejan Strelci: 0:1- Šturm Danijel (14'), 1:1- Lee-Him Kristian Franklyn (29'), 1:2- Lapanja Jaka (67') Prestopni rok in prve tekme so za nami Za nami je pestro poletno dogajanje. Po nekaj pripravljalnih tekmah je članska ekipa odlično štartala v novo sezono, potem je pa sledil hladen tuš in poraz na domači tekmi proti Tolminu. Verjamemo, da se bo ekipa hitro pobrala in nadaljevala z zmagovalno miselnostjo. Zaključen je tudi poletni prestopni rok in znano je, kdo bo letos sestavljal člansko moštvo. Sledi spisek igralcev, ki bodo na voljo trenerju Nedžadu Okčiču: Marko Topič (1997), Chris Pletikos (C) (1996), Dejan Banovič (1995), Nikola Ečimovič (1997), Erik Juršič (1997), Erik Rastovac (1997), Marin Mandir (1996), Andrej Kapun (GK) (1997), Miha Zupan (1994), Tomaž Gustinčič (GK) (1995), Adem Zyba (1997), Aldin Memič (1990), Arlind Elshani (1989), Alen Beganovič (1998), Nick Bičič (GK) (1999), Amar Kulaševič (1996), Jan Koščak (1998), David Vidakovič (1996), Gregor Marc (1989), Žan Nikolič (1996), Kristian Franklyn Lee-Him (1993), Teo Boškin (GK) (1995), Luka Kozel (1988), Kristijan Donev (1997), Atanasov Zoran (1996). Številčni sta tudi kadetska ekipa in selekcija U-15, kjer bo konkurenca zelo ostra. Kljub številčnosti pa bo potrebno dati več na tekmah, če želimo brez težav ohraniti status prvoligaša pri U-15 in drugoligaša pri kadetih. Težave so letos pri mladincih, saj v omenjeni generaciji na obali primanjkuje kadra, s čimer se soočajo tudi kolegi iz drugih obalnih klubov. S trenutnim kadrom se borimo za vsako točko, ki bi nam na skupni lestvici mladincev in kadetov omogočila brezhiben obstanek v 2.SML/SKL. S prvenstvom začnejo tudi najmlajše selekcije, zato bo v septembru na stadionu pestro dogajanje. Rezultate in prihajajoče tekme lahko spremljate na spletnih straneh NZS in MNZ Koper, o dogajanju v klubu pa vas bomo obveščali preko spletne strani in FB profila. mnkizoia.si Bkome« Janežič-Prinčič SP zaključila na 59. mestu V Portu se je danes zaključilo svetovno prvenstvo v razredu 49er, kjer je med 81 zelo konkurenčnimi posadkami med 28.8. in 2.9. za Slovenijo jadrala posadka Janežič-Prinčič. Celotno prvenstvo so zaznamovali zelo zahtevni in tudi netipični pogoji, ki so onemogočali jadranje, od brezvetrja in goste megle v prvih dveh dneh do premočnega vetra in prevelikih valov v nadaljevanju prvenstva, kar je povzročalo veliko težav, preobračanja jadrnic, odstopanj in reševanj. Tako so organizatorji od prvotno načrtovanih 16 izpeljali le 10 oziroma le 8 plovov glede na skupine v finalih. Posadka Janežič-Prinčič je na koncu skupno odjadrala le 8 plovov in prvenstvo zaključila na skupno 59. mestu. Prvi dve mesti sta zasedli britanski posadki. Zmagala sta Dylan Fletcher - Scott in Stuart Bithell, druga sta bila James Peters in Fynn Sterrit, na tretje mesto pa se je uvrstila avstrijska posadka Bildstein / Hussl. Fešta na balin nlacu Še malo do starta rokometašev Medtem, ko so nogometaši Izole že v polnem pogonu in uspešno nastopajo v 3. ligi zahod, pa se izolski rokometaši šele pripravljajo na nastope v novi sezoni. Članska ekipa RD Izola bo po izpadu iz 1. lige nastopala v 1. B ligi, kjer letos sodeluje 14 ekip. Premierno tekmo bodo odigrali 16. septembra v Grosupljem, zadnje srečanje po 26. tekmovalnih krogih pa jih čaka 12. maja 2018. Kljub temu Izola ne bo brez prvoligaških rokometnih nastopov, saj so se po dvanajstih letih med prvoligaše uvrstili mladinci RD Izola (na sliki). Tako člansko kot mladinsko moštvo se na novo sezono intenzivno pripravljata in upati je, da bodo oboji karseda uspešni. V poletnih mesecih je bilo na balinišču v Arrigoniju kar večkrat veselo. Praznovali smo 60-letnico naše nove članice Jožice, pa 70-le-tnico naše najboljše balinarke Marije in konec avgusta še 87 letnico našega trenerja Angela Kocjančiča. S športom se je ukvarjal celo življenje, kot kegljač je prepotoval večji del bivše države, treniral je tudi žensko kegljaško ekipo. Kasneje se je pridružil balinarjem in bil pomemben član izolskih društev balinarjev. Čeprav v zrelih letih, pa še vedno po svojih močeh pomaga pri vzgoji mlajših upokojenk, ki so se odločile, da bodo balinale. Trikrat tedensko se udeležuje naših treningov. Angel nam je zgled, da se da z dobro voljo in aktivnostjo marsikatero težavo premagati, ure, ki jih skupaj prebijemo pa nam poleg gibanja ponudijo tudi možnost druženja in reševanja marsikaterega problema. Nadja Judo klub Izola vabi dečke in deklice k vpisu v Judo športno šolo za leto 2017/18 v Judo kluba Izola v telovadnico osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri (vhod s strani igrišča). Starostni skupini: Judo vrtec (otroci od 5 do 7 let) - Vsak ponedeljek in petek od 16,30 do 17,30. Mala šola juda (od 8 do 12 let) - ponedeljek, sreda in petek od 16,30 do 18,00. Za več informacij pokličete na tel: 031 625 170; e-pošta iztok. babic@siol.net Odprt turnir v taroku za posameznike in ekipno v počastitev praznika KS Jagodje - Dobrava bo, po več preložitvah datuma igranja, v petek 8.9. s pričetkom ob 15.00 uri v gostišču Jasna v Jagodju. Žreb nasprotnikov bo 10 minut prej. Odigrana bodo 3 kola po 15 iger, po pravilih Tarok zveze Slovenije. Vabljeni! V ponedeljek 4. septembra pa so tarokaši odigrali turnir za občinsko prvenstvo. To je bil že 26.tur-nir v letošnjem letu. Presenetil je Vladimir Šetina, ki je izkoristil odlične karte in osvojil vseh 9 možnih točk in zbral še odlično razliko +1456. Na drugo mesto se je uvrstil Bogo Strohsack z 8 točkami in razliko +638. Po 7 točk sta osvojila Boris Debeljak z razliko +42 in Marija Bolje z razliko -68. Na petem mestu je pristal Igor Meze s 6,5 točkami in razliko +374. Izidi tega turnirja niso vplivali na skupno uvrstitev prve trojke. Vodstvo je že na prejšnjem turnirju prevzel Cveto Ličen, ki vodi s 171,5 točkami in odlično razliko +12416, tik za njim je Ivica Grdič s 170 točkami in razliko +10492. Na tretjem mestu je ostal Boris Debeljak s 165 točkami in razliko +6941. Naslednji turnir bo 11.septembra 2017 v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. ŠPORTRH ŠOLA fTIRESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2*8 LET NOVOST: • VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET • VADBA ZA OTROKE 00 3. LET SKUPAJ S STARŠI INF0: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GMAIL.C0M V SPOMIN m: Rok Pahor 10.06.1986-20.08.2017 Po hudi bolezni smo se morali mnogo prezgodaj posloviti od izjemnega mladega fanta, odličnega nogometaša, talentiranega trenerja in zvestega prijatelja, ki je v zadnjih letih odločno pripomogel k obstoju in preporodu Nk Korte. Rok Pahor je bil vseskozi zapisan športu in nogometu. Izhajal je iz nogometne družine in nogomet je zaznamoval večji del njegove življenjske poti. V mlajših letih je igral za Nk Koper, kasneje za Nk Dekani, MNK Izola in Nk Korte, ki je tudi postal in ostal njegov klub. Prvič je k nam prišel pomagat na dvojno registracijo kot nadarjen mladenič in bil že takoj leta 2005 del enega večjih klubskih uspehov, ko se je morala članska ekipa po odličnih igrah ter z minimalnim porazom, predati izkušenejšemu Mariboru šele v osmini finala slovenskega pokala. Takrat smo vsi skupaj -presenetili slovensko nogometno javnost, Rok pa je presenetil nas s svojim talentom, odprtostjo in preprostostjo. Dokončno je k nam prestopil leta 2009 in bil od takrat v Nk Korte nepogrešljiv. Kmalu je postal tudi pravi kortežan saj si je na hribu ustvaril dom in družino. V klubu je bil vse skozi eden ključnih igralcev članske ekipe, bil je tudi tehnični vodja ekipe, predstavnik kluba, trener otrok in je velikokrat opravljal tudi administrativna dela ter se celo izkazal kot nepogrešljiv pri sestavljanju ekipe za sezono. Že dolgo smo vedeli za hudo bolezen. Ta mu je od časa do časa onemogočila prihod na stadion, vendar se je Rok vsakokrat vrnil poln načrtov in idej za prihodnost ter z njimi tudi vsem nam dajal energijo za delo. Bil je izjemno pomemben del ekipe bivših igralcev, ki smo se pred dobrim letom odločili pomagat našemu klubu. Skupaj z Rokom smo v klub ponovno pripeljali otroke in tako se danes po stadionu podi že kar lepo število mladih nogometašev in nogometašic. Kljub bolezni je Rok še pred tremi meseci stopil na igrišče kot igralec Nk Korte in bil tako tudi kot igralec del zmagovalne ekipe pretekle Primorske nogometne lige. Kot kapetan je v zrak ponosno dvignil pokal zmagovalcev. Ta finalna tekma je bila zanj tudi zadnja odigrana. Soigralci, člani kluba in prijatelji smo mu pripravili slovo od uradnega igranja, ki so ga deležni le redki nogometaši ne glede na ligo tekmovanja. Vse je bilo zasluženo in vsem nam je bilo v čast! Po končanem aktivnem igranju si je zelo želel da bi se lahko posvetil trenerstvu in v prihodnosti postal tudi trener članske ekipe. V klubu smo ga pri tem popolnoma podpirali. Skupaj smo načrtovali prihodnost pa čeprav smo potihoma vedeli. Kljub temu, da ni bil rojen na hribu, je Rok Pahor vzljubil Nk Korte. Klubu in kraju je tudi v svojih najtežjih trenutkih pokazal pripadnost, neizmerno voljo do življenja in energijo, ki mora biti in ostati zgled vsem generacijam. Zato mu bomo vedno hvaležni in zato bo vedno ostal nenadomestljiv. Hvala ti Rok! nk Korte Jadranski stražarji na poti k 60 letnici Taborniški rod Jadranskih stražarjev Izola je prostovoljna, mladinska, nestrankarska, neprofitna organizacija, ki sloni in deluje po načelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen svobode, miru in moralno etničnih vrednot. 16. septembra bodo zaokrožili prvih 60 let delovanja. 35. let Društva invalidov Člane in podporne člane društva invalidov izola obveščamo, da bomo letos v kulturnem domu obeležili 35. Letnico delovanja društva s pestrim programom, ki bo v soboto, Ič.Septembra 2017 s pričetkom ob 16:00 uri. Društvo letos praznuje že častitljivih 60 let in se lahko pohvali s 110 aktivnimi člani v starosti od 5 do 90 let. Vse se je začelo leta 1957, ko je bila 25. marca prvič registrirana Družina jadranskih stražarjev s Pavletom Lešnjakom in Ernestom Lupincem na čelu. Po prvem skupnem taborjenju leta 1958 se je društvo reorganiziralo v Odred jadranskih stražarjev in štelo že več kot 80 članov. V drugem desetletju delovanja so se izolski taborniki udeleževali pomembnih tekmovanj, med katerimi je bilo Republiško tekmovanje in leta 1974 smo taborniki prvič dobili v najem taborni prostor nad Jagodjem. V tem obdobju so se poleg rednih taborov začeli tudi t.i. klubovski tabori, ki so namenjeni vsem tudi neaktivnim tabornikov, da nekaj dni z družino in prijatelji preživijo v naravi. Leta 1977 je bilo v Odred včlanjenih rekordnih 230 članov, ki so se uspešno udeleževali tekmovanj, orientacij, vadili semafor, Morseje-vo abecedo. Takrat so se začela poleg taborjenj uveljavljati tudi zimo-vanja, jesenovanja in pa igra, ki jo vsi taborniki poznamo - Ilegalec, v čast 30. obletnice delovanja RJS pa so taborniki v kulturnem domu priredili »Dan tabornikov«. Brigo moja, preidi na ... Takole pa sta bili pred dnevi odvrženi dve muci na lokacijo, kjer pro-stoživeče mačke hranijo prostovoljci Društva za dobrobit živali Izola. Ob prihodu na lokacijo smo seveda našli samo transporter in sporočilo, muc ni nikjer več, lastnika1/ lastnico pa bi želeli obvestiti, da sta, najverjetneje na poti domov, nevajeni bivanja na prostem, obsojeni na lakoto, žejo ter vse ostale nevarnosti, ki jim pretijo po poti. Marsikatera tako odvržena muca pa od lakote in žeje tudi umre počasne in boleče smrti. Zato bi želeli vse ljudi opozoriti, da domača žival ni igrača. Seveda se nam vsem lahko zgodijo življenske okoliščine, na katere nimamo vpliva in ki povzročijo, da za naše hišne ljubljenčke ne moremo več skrbeti, vendar obstajajo druge poti za rešitev takšnih težav kot da se jih preprosto odvrže ali prepusti v breme žepov prostovoljnih hraniteljic... ddž Izola 7-dni v termah Topolščica Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v termah Topolščica. Odhod: 02.10. 2017 Prihod: 09. 10. 2017 Vse informacije dobite na društvu. Predsednik Dl Izola: Franc Poropat Aktivnosti za cel megastavek S prvim septembrom in začetkom šole se je uradno zaključila naša poletna Šola na počitnicah. Letos se je je udeležilo 168 otrok, največ jih je bilo 48 na dan. Dogodkov je bilo za najdaljši stavek v zgodovini našega časopisa. Tako le se glasi: Naplavali smo se, obiskali smo Pokrajinski muzej Koper, Center eksperimentov v Kopru, kitajsko restavracijo Chang, kjer smo si privoščili slastno kosilo, Muzej školjk in razstavo pajkov v Piranu, Mestno knjižnico Izola, kjer smo imeli z Damjano Špik mini tečaj japonščine, na izlet smo se odpeljali z barko Giovanna II, obiskal nas je Damjan Barut in nam predstavil civilno zaščito ter reševanje, pa tudi policist Danijel Zagorac iz Policijske postaje Izola, ki nam je predstavil delo policista ter obvezno opremo, barvali smo majčke, taborili na Svetilniku, na Dragonji pri kmetiji Kerin ter v ZOO Ljubljana, obiskali zavetišče v Svetem Antonu, na gledališkem tednu, ki ga je vodil Darjan Gorela pripravili in uprizorili čisto pravo predstavo na Svetilniku, izdelovali grafike, za en teden smo bili tudi novinarji, pa še marsikaj. Vsem naštetim se seveda iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje pri izvedbi programa, poleg tega pa bi se želeli zahvaliti tudi: Občini Izola za sofinanciranje programa ter ekspresno pridobljeno dovoljenje za taborjenje na Svetilniku, Kava baru Vitaminček, kjer lahko otroci celo poletje brezplačno uporabljajo WC ter imajo že leta potrpljenje in posluh za naše otroke, ekipi, ki nam tudi že leta omogoča brezplačno uporabo trampolina na Svetilniku za udeležence našega programa in vsem sosedom, ki preko celega poletja potrpežljivo prenašajo vrvež na igrišču Zahvaljujemo se še uredništvu tednika Mandrač ter Stiskami Mandrač za vso pomoč, tako pri objavi naših člankov kot tiskanju kapic, vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri izvedbi programa, in osnovni šoli Dante Alighieri za odlično pripravljena kosila Če smo še koga pozabili, se iskreno opravičujemo. dpM Starše obveščamo, da naša vrata ponovno odpremo v ponedeljek, 11.9., in sicer od 14. do 20. ure. Letos kot novost uvajamo tudi popoldansko varstvo, potekal pa bo tudi cel kup delavnic, natančen razpored boste prejeli v šoli, enako kot prijavnice za počitniško varstvo. Med leti 1987 in 1996 je rod doživljal vzpone in padce zaradi generacijske luknje in vojne leta 1991, a se je kljub temu opomogel in organiziral Vesele igre, se udeležil Zleta in drugih pomembnih tekmovanj. Leta 1992 je RJS Izola prvič organiziral Bičikleto žur - danes že tradicionalno orientacijsko-kolesarsko tekmovanje po izolskem zaledju. Od leta 1997 smo dodajali različne akcije, kot so staršeboj, fotoorien-tacija, zbiranje starega papirja, rutkovanje, kostanjevanje itd. Danes se izolski taborniki po šestdesetih letih uspešnega delovanja trudimo ohranjati pristne medčloveške odnose in spodbujati otroke že od rosnih let k življenju v naravi in medsebojnem spoštovanju. V čast te obletnice bomo 16. septembra v Simonovem zalivu organizirali krajše rajanje in obujanje spominov. Vabljeni vsi aktivni taborniki in taborniki po srcu, ker: enkrat tabornik, vedno tabornik! /a; - /tc2 25U jčt\ m c Mm, .SU 'A. / Yč3rA<)de 'A v 4 T^&ejo. Predzadnja Kriminalije Ukradel minimum Kljub bližine varnostne službe, je neznanec vlomil v lesen gostinski objekt poleg izolske marine. Notranjost je razmetal in ukradel blagajniški minimum. V noči na petek je ponovno vlomil v isti lokal. Policisti poizvedujejo za zlikovcem. Ukradli ponyja Na policijski postaji se je zglasil Pirančan in prijavil, da mu je nepridiprav v popoldanskem času na plaži svetilnik ukradel kolo Pony, sivo zelene barve. Ostal le okvir Po obvestilu občana so policisti odšli do jezera v dolini Pivol, kjer so iz vode izvlekli okvir skuterja, za katerega je bilo ugotovljeno, da pripada mopedu, ki je bil ukraden v Luciji. Ob ogledalo in dobil buške Mladenič iz Podgorja je s prijatelji na parkirnem prostoru postopal okoli svojega vozila, na katerem je neznanec odlomil vzvratno ogledalo. Mimo je prikorakal z maligani podkrepljen domačin, ki pa zaradi pijanosti ni razumel, da je Podgorčan lastnik poškodovanega vozila ter mu natrosil nekaj krepkih po glavi in izginil v temo. Tatvine mopedov V noči na prvi šolski dan so na Kosovelovi ulici nepridipravi izvršili tatvino mopeda znamke Piaggio Typhoon, črne barve. Z dejanjem so lastnika oškodovali za 300 evrov. Ravno tako je neznanec na Kocjančičevi izvršil tatvino mopeda znamke Tomos Flexer, črne barve, z nameščeno košaro na zadnjem delu. Spala v jašku Domačinka je iz Morave ulice poklicala policijo, da je v jašku dvigala neznanka. Policisti so na kraju ugotovili, da je v njem prenočevala enainštirideset letna brezdomka s Štajerske. Prekratko in premočno Pri Izoli je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji trčil v pred njim vozeče motorno kolo. Mladoletni motorist je padel, povzročitelju pa sledi plačilni nalog. Spet se je preveč mudilo V petek, 1. septembra 2017, je bil, tudi zaradi vračanja tujcev nazaj proti notranjosti, povečan promet, kar smo tudi predvidevali. Zaradi velikega števila vozil je prihajalo do daljših zastojev. Zastoji pa so bili tudi na stari cesti. Ker smo pričakovali, da v takšnih razmerah vozniki ne upoštevajo zakona o pravilih v cestnem prometu, smo na kritičen odsek avtoceste napotili prometno policijsko patruljo. Naloga policistov je bila predvsem preventivno delovanje in preprečevanje prehitevanja po desni in po dostavnem pasu. Policisti so ugotovili, da vozniki ne upoštevajo pravil razvrščanja ob zastojih na avtocesti in da velikokrat prehitevajo tudi po odstavnem pasu. Voznikom, ki so kršili te predpise, so policisti v petek izdali 21 plačilnih nalogov, največ zaradi vožnje po odstavnem pasu (po 30. členu ZPRCB -300 evrov globe). Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, izvajalec rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe...). Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte. S pravilno razvrstitvijo vozil ob zastoju na avtocesti omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost preživetja tudi do 40 odstotkov. Začetek novega šolskega leta Prvi šolski dan je na območju Policijske uprave Koper minil brez težav. Za varnost otrok je poskrbelo skupaj približno 65 policistov, ki bodo s preventivnim delom nadaljevali tudi v tem tednu. Voznike pozivamo, naj odstopijo prednost pešcem, predvsem otrokom, da bodo lahko varno prečkali cesto, na šolskih poteh naj vozijo posebej previdno, počasneje in na zadostni varnostni razdalji, parkirajo naj pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko tudi ogrožajo otroke. Med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnega telefona, saj to moti zbranost in osredotočenost pri vožnji. 52. mednarodni ex-tempore v znamenju Izole Konec tedna se je v Piranu končal 52. mednarodni slikarski ex-tem-pore. Mednarodna strokovna žirija v sestavi Eugen Borkovsky (Hrvaška), Renzo Grigolon (Italija), Vasja Nagy (Slovenija, Avstrija), Majda Božeglav Japelj (Slovenija) je osrednjo nagrado 52. ex tempora podelila Ulli Žibert za sliko z naslovom Naše virtualno. Kot so zapisali v obrazložitvi, v času potrošniške krize zahodne civilizacije je ideja domače živali za slikarski motiv lahko provokativna, saj vzbuja pomisleke glede ekoloških vrednot v sodobni družbi. Krava je postavljena v zaključen prostor, senca, ki jo meče na zid, pa ni skladna z obrisi njenega telesa, temveč napeljuje na podobo spremenjenega, mutiranega bitja. Zato nas vabi k poglobljenem razmisleku o nujnosti novega, drugačnega, odnosa z naravo. Na mednarodni slikarski ex-tempore se je prijavilo 254 udeležencev, oddanih pa je bilo 232 likovnih del. Razstava je postavljena v prostorih Mestne galerije Piran in Razstavišča Monfort, kjer je razstavljenih 151 del. Podelili so tudi več odkupnih nagrad, med prejemniki pa je tudi nekaj Izolanov. Odkupno nagrado za delo na papirju je prejela Katja Smerdu, nagrade pa so prejeli tudi Bagrat Arazyan, Eduard Belsky, Barbara Kastelec in Paride di Stefano. MALI OGLASI Nepremičnine ODDAMO - Oddam enosobno stanovanje v Gramsci-jevi ulici, primerno za dve osebi, v drugem nadstropju večstanovanjske hiše. Popolnoma opremljeno za daljše obdobje. tel 041 792201 - Oddam ločeni del stanovanja, velikosti 20 m2 s kopalnico in WC-jem ter ločenim vhodom v središču Izole. Tel. 030 460 141. PRODAMO - Na brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio ZAMENJAVA - Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 KUPIMO - Kupimo manjšo garsonjero ali stanovanje na Obali, vrednosti do 80.000 evrov, najraje na izrazito mirni, tihi lokaciji. Tel.: 01 75 405 75 ali 051 205 609-NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615 Razno Prodam : soda inox 700 in 120 litrov, prešo za grozdje, pivalni stroj Bagat Slavica z omarico 855x44x-88cm) in šivalni stroj Bagat Ruža step v kovčku. Cena po dogovoru, tel 030 341 550 - Glasbeni duo (bobni, kitara) iščeva prostor za skupinske in bobnarske solo vaje. Tel.: 068 153 959 - Iščem osebo za prodajo kmetijskih pridelkov na stojnici v avgustu. Plačilo po dogovoru. Tel. 031 861 013 - Prodam peč na pelete Biodom, 26 KW, rabljeno 4 sezone. Cena po dogovoru. Informacije na GSM 031 758 818. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Brina zaokrožila poletje pri Špini Poletje se je uradno zaključilo tudi v Ljubljanski ulici, kjer je vrhunska glasbenica Brina Vogelnik, ob spremljavi violinistke Jelene Ždrale, basista Nina de Glerie in kitarista Luke Ropreta, odigrala še zadnji letošnji koncert v ciklusu Poletje pri Špini. Brina, ki je po malem že Izolanka, je številnemu prisotnemu občinstvu predstavila predvsem nove skladbe, ki sta jih pripravili z Jeleno. Petek je za Bunker Letošnja, že četrta zaporedna izvedba enodnevnega festivala BunkerFest, se bo kot običajno zgodila v prostorih Letnega kina Arrigoni v Izoli (Dantejeva ulica 18), 8. septembra 2017 s štartom ob 18.00. Vodilo letošnje izvedbe bo raznolikost. Raznolikost glasbenega programa, ki ga bodo sestavljali domači in tuji izvajalci raznih žanrskih opredelitev in spojitev, od najbolj klasičnih, do najsodobnejših. Raznolikost, ki je v obalnem in priobalnem prostoru zadnje čase zatirana in ki je tudi med glavnimi razlogi, da je festival nastal. Želimo dati svoj prispevek, da bi skupaj predramili obalno glasbeno in kulturno dogajanje. Nastopajoči: Demolition group, Happy 01’ McWeasel, HORSKH, Prelude, Naio Ssaion, Fish on Mars, Infamous Love Repetitor so zdramili zaspano Izolo V soboto so na mini festivalu. Tudi mladi smo Izola, v Hangar baru nastopili hrvaški rokerji Media Stres, ankaranski pankerji Svinjske Tačke in beograjski zvezdniki hrupne glasbe Repetitor. Media Stres so ogreli občinstvo. Svinjske tačke so s podporo Ustvarjalni platformi Inde, ki po dveh letih aktivnega delovanja zapira svoja vrata, poželi največji aplavz, Repetitor pa so pokazali, zakaj so trenutno najbolj »vroči« bend na območju nekdanje skupne republike. Faggioli desetič evropski prvak v gorsko hitrostnem avtomobilizmu Simone Faggioli je že s prvim nastopom tlakoval pot k svoji šesti zmagi na največji slovenski avtomobilistični prireditvi. Najboljša slovenska voznika v tej kategoriji, Milan Bubnič (z Lancio Delta HF Int.) in Vladimir Stankovič (Gibson RME 04), sta se zvrstila drug za drugim na 12. in 13. mestu. Vestičko objavljamo zato, ker je za obveščanje skrbel naš naročnik in športni komentator Oto Giacomelli in ker gre za atraktivno prireditev, kakršno bi si želeli tudi pri nas. Foto tedna: Tramontana vs