Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 161. V LjnDM v torek dne 19. lolija 1921. Leto m. »SLOVENEC« velja po pošti n« vsa strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: sa oelo leto nnpre]. K 210-—. za pol leta „ .. „ 120--. sa četrt leta M • • n 60'— sa en mesec „ .. „ 20-— Z« inozomstvo celoletno K f**s 5 Sobotna izdaja: = i', p. oo!o leto.....K 40 — za Inozemstvo Inserati: Enostoipna petltvrsta (58 mm Stroka in 3 mm visoka ali n|e prostor) u enkrat ... po i 8#—« poslana itd. .. po K 9*_ Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 5 9/9 mm S15. Izhaja vsak dan lzvzemil ponedeljka in dneva po praznik« ob 3. uri zjutraj. __Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Stev. B/Hl. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma so se sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, upravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava]• v Kopitarjevi al. 8. — Račun noštns ljubljanske it. 050 ia naročnino hi it. 349 za c avstr. io čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-Uaro, Rekonstrukcija vlade. Ljubljana, 18. julija. Nobena sprememba v vladi v javnosti ni vzbudila tako malo zanimanja, kakor v soboto izvršena rekonstrukcija Pašičevega kabineta, o kateri tudi ni nobenega ofici-elnega poročila. Celo za demisijo železniškega ministra dr. Jankoviča se je javnost bolj zanimala. Je pa tudi končno brezpomembno, če minister za agr. reformo Nikola Uzunovič prevzame prometno ministrstvo in prepusti svoj dosedanji portfelj Krsti Miletiču. Le deistvo, da je prevzel ministrstvo policije, kakor nazivajo Srbi ministrstvo za notranje zadeve, Svetozar Pribičevič in bo vodil ministrstvo za pro-sveto, namenjeno Ljubi Davidoviču, zasluži večjo pozornost, ker se s tem policaj-demokratizem krepi. Imenovanje generala Milivoja Zečeviča za ministra vojne in mornarice pa pomeni odločen kurz »bele roke« v armadi. V vladnih krogih samih se smatra izvršena rekonstrukcija Pašičevega kabineta za prehodno, dokler se ne skliče zcpet skupščina. Tedaj se bo pokazalo, ali je sedanja vladna večina še delazmožna ali pa bo v nasprotnem slučaju vlada razpisala nove volitve. Položaj je za vlado nejasen predvsem radi spora v Jugoslovanski muslimanski organizaciji. Na sarajevskem posvetu centralnega odbora Jugoslov. muslimanske organizacije pretekli petek in soboto se je sicer dosegel sporazum med opozicion&lno skupino dr. Mehmeda Spalie in Vlildno skupino Maglajlic - Korkut ter ostaneta v vladi dr. Spaho in Karamehme-dovič, vendar nosi ta sporazum na sebi pečat začasnosti. Sporazum se je dosegel le na ta način, da se je končna rešitev prepor-nih vprašanj odgodila na glavno skupščino, ki se mora sklicati koncem septembra ali najkasneje do 10. oktobra. V demokratskem časopisju se pojavlja bojazen, da bi g. Pašiča utegnil zamenjati g. Stojan Protič, ki da snuje novo koalicijo za revizijo ustave. Nam se zdi, da je ta strah brezpredmeten ali vsaj prezgoden. Saj ni verjetno, da bi pred novimi v^it-yami mogla nastati kaka povsem nova konstelacija. Pašič še nikdar ni pustil vlade iz rok prostovoljno ali odstopil mesto drugemu, močnejšemu, demokratje pa so z njim lahko prav zadovoljni; muslimanov kljub sporu ne bo težko obdržati v vladi do novih volitev, ker v praksi nikdar niso biti toliko načelni politiki, kakor oportu-nisti. Del radikalnega kluba bi pač utegnil biti za sestavo nove kombinacije, pa tudi pri radikalih uči izkušnja, da je močan v njihovem klubu le tisti, ki vodi vladno krmilo. Zato je zelo verjetno, da do bodočih volitev ne bo v Pašičevem kabinetu nobene bistvene spremembe, razen v slučaju, da bi želja po vodstvu volitev predčasno razbila radikalno-demokratsko koalicijo, ki je že itak v konstituanti kazala močne razpoke. m Namenu zveze s Kvarnerom, z Dalmacijo in Bosno (ter dalje v smeri Dinarskega gorovja) odgovarja najbolj železniška zveza Črnomelj—Ogulin. Da bo Bosna dosegla zveza z Liko, je jasno, kakor tudi, da leži Ljubljana prav blizu državne meje in da ima naša država na severu in zahodu sovražnike. Najkrajše zveze« kažejo na tuja središča; zgodovina pa nas uči, da so važnejša lastna središča. Ljubljana naj tako postane važno obmejno železniško križišče, kakor bi moralo Sarajevo postati železniško središče. — Pomorstvo in paro-brodstvo zahteva sedaj našo največjo pozornost. S samo železniško zvezo z morjem ni naše gospodarstvo rešeno. Treba je v tem oziru organizacije, da nam ne bodejo gospodovale tuje ladje, tuji trgovci, tuje blago, ampak da nas bodejo morali drugi vpoštevati. Posebno tesna zveza je v tem oziru potrebna s Hrvati. Konečno mora zmagati naša ljubezen do stvari. — Gozdarske fiole je treba, ker gospodujejo v Idriji Italijani. Najprimernejše mesto za njo je v Črnomlju, ker ima Belokrajina veliko gozdov, —-č— Besedilo konvencije meči Jugoslavijo in Rumunijo. Belgrad, 18. julija. Besedilo konvencije, ki ga objavljajo današnji belgrajski listi, slove: »Trdno odločena, da vzdržita mir, ki je bil sklenjen za ceno tolikih žrtev, in mirovno stanje, stvorjeno s pogodbo, sklenjeno v Trianonu 4. junija leta 1920. med zavezniškimi in pridruženimi državami z ene in med Ogrsko z druge strani, in pa s pogodbo sklenjeno 27. novembra 1. 1919. v Neuillyju na Seini med zavezniškimi in pridruženimi državami z ene in med Bolgarijo z druge strani, sta se zedinili Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nj. Vel. kralj Rumunije, da zaključita defenzivno konvencijo. V to svrho sta imenovala kot svoja polnomočna delegata Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda Nikolo Pašiča, predsednika Njegovega ministrskega sveta in Njegovega ministra vnanjih zadev, Nj. Vel. kralj Rumunije pa: gospoda Take Jonescu, Njegovega ministra vnanjih zadev, ki sta medseboj vzajemno pregledala svoja polnomočja in jih potrdila kot pravilna in sklenila naslednje točke: 1. V slučaju neizzvanega napada Ogrske ali Bolgarske ali obeh teh sil proti enemu izmed pogodbenikov z namenom, da izpremene stanje, stvorjeno z mirovno pogodbo sklenjeno v Trianonu ali v Neuilly- ju, se zaveže drugi pogodbenik, da bo sodeloval v obrambi napadenega pogodbenika na način, kakor je to določeno v točki 2 te konvencije. 2. Strokovne pristojne oblasti kraljevine SHS in Rumunije bodo sporazumno določile v vojaški konvenciji, ki se mora zaključiti v najkrajšem času, vse potrebne odredbe za izvršitev te konvencije. 3. Nobeden izmed pogodbenikov ne more skleniti zveze s kako tretjo državo brez vednosti sopogodbenika. 4. V svrho ohranitve miroljubnih svojih teženj se obvezujeta obe vladi, da se sporazumevata v vseh vprašanjih vnanje politike, ki se tičejo njihovih odnošajev z Ogrsko in Bolgarijo. 5. Ta konvencija velja 2 leti od dneva ratifikacije. Po preteku te dobe ima vsak pogodbenik pravo odpovedi te konvencije. Konvencija pa ostane v veljavi še 6 mesecev po odpovedi. 6. Konvencija se da na znanje Ligi Narodov. 7. Konvencija bo ratificirana in ratifikacije se bodo izmenjale kakor hitro mogoče. Na tej podlagi so jo polnoinočniki podpisali in podpečatili. Napisano v Belgradu v 2 izvodih 7. junija leta 1921. (Sledita podpisa gg. Pašiča in Take Jonesku.) Praga. 18, julija. (Izv.) Na povabilo poljske vlade odpotuje češkoslovaški minister za trgovino Hotovec te dni v Varšavo zaradmi natančnejših dogovorov s poljsko vlado glede sklepanja trgovinske pogodbo med obema državama. Eifvena konf Pariz, 17. julija. Komisija za razorožitev je določila delovni program za tri podkomisije, ki pričnejo jutri s svojim delom. Komisija bo pričetkom septembra v Ženevi proučila izid posvetovanj teh podkomisij. Na koncu seje je Viviani čestital komisiji k dosedanjim izidom, ki kaže, da bo komisija srečno rešila nalogo, poverjeno ji od zveze narodov. Pariz, 17. julija. Podkomisijam, ki jih je sestavila komisija za razorožitev, se bodo stavila nastopna vprašanja v proučevanje in poročanje: Prva podkomisija: 1. Zasebno izdelovanje municije in vojnega materi-jala; 2. promet z orožjem in municijo; 3. ustanovitev mednarodnega kontrolnega urada za promet z orožjem. Druga podkomisija: 1. Kontrolna pravica za razorožitev premaganih dežel; 2, medsebojna kontrola, in sicer ali z izmenjavo izjav med državami, ki so zastopane v razorožitveni komisiji, ali z medsebojnim proučevanjem iz- jav, ki so predvidene v paktu. Tretja podkomisija: 1. Sedanje vojaške sile in predvojne vojaške sile posameznih držav; 2. sedanja financielna bremena in predvojna financielna bremena, ki izvirajo iz oboroževanja posameznih držav in 3. odredbe, s katerimi bi se ugotovili izdatki za oboroževanje po objavljenih vojaških proračunih posameznih držav. Ta komisija se sestane jutri. Pariz, 18. julija. General Weygand je izjavil v intervievvu, da je namen po predsedniku Hardingu sklicane konference prej ta, da se rešijo vprašanja, ki se tičejo Tihega oceana, kakor da bi se določil splošen načrt za razorožitev. Francija ne bo nikoli pričela z razorožitvijo, preden Nemčija ne bo popolnoma razorožena. Bivši sovražniki Francije so trdno odločeni na revan-šo, ko se bo posrečilo odpraviti zavezniško kontrolo. Ker so se v zadnjem času v interesu slovanske vzajemnosti začeli kulturni stiki med jugoslovanskim katoliškim dija-štvem in zastopniki ukrajinske inteligence, je neki —e— smatral to za zadostni povod, da se ob tej priliki v »Slov. Narodu« ne zaganja samo na običajni način v jugoslovanski »klerikalizem«, nego da na sderajno neokusen način napada ukrajinsko narodno gibanje sploh. Ker smo —(e—jevo trditev, da je klerikalizem ustvaril ukrajinsko vprašanje, primerno osmešili — drugega ne zasluži — se je zdaj zopet oglasil, češ, da on Ukrajino pozna- Soditi po njegovem odgovoru pozna —e— Ukrajino ali samo iz Gerthe-sovega zemljevida ali pa se jc z njo seznanil na kakšnem vseslovenskem kongresu v Kievu, kjer so carsike kreature odevale svoj veleruski imperializem v slovanske fraze. Kdor je namreč količkaj bil v stiku z ukrajinskim narodem ali pa je vsaj od leta 1917 dalje zasledoval razvoj tega gibanja, ne bo — neoziraje se na kakršnokoli lastno stališče — mogel s tako lahko-mišljcnostjo izreči sedbo, da je stremljenje za narodno samoindividuolnostjo in žavno neodvisnostjo pri Ukrajincih »umetno« narejeno in da se Ukrajinci »še- le zdaj delajo za narod«. Ako bi temu bilo tako, potem bi bilo nemogoče razložiti dejstvo, da je ob proglasitvi ruske svobode geslo neodvisna Ukrajina našlo elementaren odmev med vsemi Ukrajinci nc samo v sami Ukrajini, marveč tudi tam, kjer ni bilo niti sledu o kaki ukrajinski propa gandi, to je, med ukrajinskimi kolonisti ši-rom cele ruske Azije. Da se ukrajinstvo v vsem svojem obsegu uveljavi, ni bilo treba nič drugega, nego da pade Nikolaj II. in črez noč so se zavedli svoje narodne skupnosti vsi Ukrajinci od Galicije do Kam-čatke, povsod, kamor jih je bila pred 100 leti naselila carjeva policija. To dejstvo je bilo po svoji naravnosti tako mogočno da se mu je ruska demokracija takoj uda-la in da se upravičenost posebnega ukrajinskega književnega jezika in nacionalne samobitnosti ni od te strani spravljala niti v resno diskusijo. Vprašanje je šlo zgolj za to, kakšna naj bi bila vez med Rusijo in Ukrajino v pogiledu na njiju skupne kulturne in gospodarske interese; dejansko se je Ukrajina kot svoja država čisto osamosvojila in je ket taka bila priznana tudi od Francije- Zgodilo se jc to po principu narodnega samoopredeljenja in ne po posebnih vidikih filološkega ali bogsigavcdi šc kakšnega značaja, kakor jih ima pred očmi gospod —e—, ki si samostojnega ukrajinskega naroda nc želi v interesu — jugoslovanskega »unitarizma« in pravoslav-jal Kaj briga ukrajinski narod jugoslovanski »unitarizem« in —ejev antikatolici-zem! Da se je po ruski revoluciji ukrajinstvo s tako prirodno silo izoblikovalo v gotovo dejstvo, je razumljivo za vsakega ki to vprašanje pozna iz zgodovine. Tukaj prav nič ne gre za ime; tako ime »Ru-sini«, ki so ga prenesli Nemci od vzhod-ncgaličkih nositeljev tega imena na vse kal'or ime »maiucusj«, sta lokalnega izvora; ravnotako »ukif ci«. V izvenukra-]in.-ki Rusiji lem ljudem še cr.nes pravijo •bohli«, za poljske žlahčiče pa so bili prosto hlepi — »hlapci«. Sami so se imenovali Rusi in so dejansko tudi bili zibelka ruske države s Kievom kot središčem; ko so se sčasoma stekala v eno strugo razna ruska plemena, na so se obenem pokazale tudi tiste razlike, ki utemeljujejo današnjo narodno in državno diferenciacijo tega plemena. Če gospod —e— pogleda 12 zve' kov broječo klasično »Geografijo in etnografijo rosijske imperije«, ki jo je izdala peterburška imperatorska akademija, bo tam našel v jarkih potezah orisano etnično razliko med plemenoma, katere je ruska državniška terminologija pozneje začela imenovati »volikoruse« in »ma-loruse«, da kljub tej razliki poudari njihovo »rusijstvo«. V vsem poteku zgodovine so »malorusi« govorili svoj jezik- Pa to ni odločilno. Odločilno je, da so se vseskozi čutili kot svoj narod. Da se rešijo jarma poljskega veleposestva, so se celo 17. stoletje borili za svojo samostojnost, v teh bojih pa so jo končno za vedno izgubili vprid Moskve. Carji so takoj začeli z umetno centralizacijo, ki jo je najbolj for-siral Peter Veliki z znanimi rabeljskimi metodami. Kozaško plemstvo se je dalo kupiti, narod pa je ostal zvest svojemu jeziku. Vsled francoske revolucije pa se j« začelo mogočno narodno gibanje in če gospod — e— meni, da je le-to zrasllo samo v bujni fantaziji pesnika Ševčenka, potem ne pozna »Ciril-Metodijskega društva« niti Kotlarevskega in nebroj drugih, ki so svoj ukrajinski patriotizem plačali z ječo in izgonom. Od polovice 19. stoletja se začne sistematično politično preganjanje ukrajinskega naroda in jezika, v kater češe je najbolj odlikoval kralj Nikolaj I.; ukra-jinščina se je smela vporabljati samo v pripovedni narodni literaturi. Veliki Gogolj. na katerega se —e— sklicuje, je v e d o m a bil kljub svojemu ukrajinskemu izvoru politični velikorus, to pa zato, ker je bil izrazit carist, ki je hoicl velikoru^ki samo-državni ideji podvreči ne samo Ukrajino, marveč celo zemljo. Vsled carske perse-kucije se je maloruska inteligenca morala preseliti v Evropo; v Parizu in Londonu se je zasnovalo ukrajinstvo na socialističnem programu; glavni nacionalni voditelji so se pa zbirali v Lvovu. Viničenko, Gru-ševskij in Franko so res najizrazitejši politični ukrajinci; bilo bi pa smešno zaradi-tega ukrajinstvo izvajati iz avstro- ali ger-manofilstva. Ukrajincem je bil glavni cilj neodvisna Ukrajina; da so imeli svoje središče v Galiciji, tega pa seveda niso oni krivi, Ukrajinsko gibanje jc tu dobiio svojo zunanjo, politično opredeljeno obliko; kot splošno narodno in kulturno gibanje pa je naraven in nepretrgan pojav, odkar so se borili zaporoški kozaki za svojo svobodo do leta 1907., ko jc ideja postala meso in kri. Kako ma'lo —e— pozna to vprašanje, dokazuje predvsem njegova trditev, da bi Ukrajinci v Vzhodni Galiciji bili ravno tako lahko Poljaki, češ, da obstojajo tam »prehodni pasovi«. Res je, da se tu poljsko narečje v naglasu nekoliko približuje ukrajinskemu, ukrajinski jezik pa jc sprejel vase razne polonizme, toda kljub temu čisto naravnemu, zgodovinsko nastalemu pojavu, ostane fakt, da so se Poljaki v vzhodni Galiciji vselili, da jc »Červona Ruis« za Poljsko bila tcrra subjekte« in da jc avtohtonno prebivalstvo ukrajinsko in se je kot tako vedno čutilo. Sploh med Ukrajinci nikjer ni »poionciilstva«, mo-skalofilstvo« v Galiciji p:: je bilo plnd carske propagande. Ostali Slovani pa imamo le ta interes, da se ne vmešavamo v proces, kj je prinesel svobodo drugemu naj- številnejšemu slovanskemu plemenu, ki bo samo odredilo svoj odnos k svojim sosedom. Gospod —e— je misli resnične slovanske vzajemnosti s svojimi ukrajinožr-skimi članki napravil slabo uslugo. »Samostojna« agrarna reforma. Iz Muljave se nam poroča:. Naj Vam sporočim, kako so »samostojni .. Muljavci agrarno reformo rešili! Že pred volitvami so samostojneži ponujali našim ljudem me-niške travnike: kdor ne bo z nami volil, ne bo dobil nič meniških travnikov. Samostan v Stični ima na Muljavi nekaj travnikov, ki so jih menihi že od nekdaj dajali v najem bolj revnim posestnikom z Muljave, s Krke, s Šice in tudi drugim. Menihom ni šlo zato, da kaj več dobijo od kmetov, ampak da revnim posestnikom pomagajo; zato so dostikrat dražbo kar ustavili, da niso kmetje drug drugemu dražili in so dali travo najbolj potrebnim. Prej so dajali v najem menihi, zdaj p., agr. odborniki, kar bi bilo vseeno, samo ko bi delili pravično, ne strankarsko. Da bodo menihi dajali v najem pravično, tega so se samostojni bali. Ljudem so pravili, da dobijo travnike v last, agr. uredba pa pravi, da jih dobijo samo v najem do 30. sept. 1924. Na dan delitve je bilo v Velikem travniku vse črno ljudi. V zahvalo menihom, ki so jim toliko let dajali travnike v najem, so nekateri samostojneži na dan delitve pokazali divje sovraštvo do menihov. Preden so začeli meriti in deliti, je neki surovež ta-ko nagovoril ljudi: »Teh travnikov nikar ne jemljite, Vas bo hudič vzel, to je hudičeva mrva!« Take podivjanosti je bilo celo samostojnežev sram. Agr. odbornik Ciril Hočevar, ki je meril, je seve odmeril sebi največ. Poglavitni zaslužek ima Hočevar od lesne trgovine, poleg tega je še gostilničar, trgovec in prekupec, ki se le postransko bavi s poljedelstvom. Po § 7. agr. naredbe smejo taki dobiti zemljo y, zakup le, če »se je vsem poljedelcem razmerno zadostilo«. Ciril Hočevar ima 15 oralov zemlje, samih travnikov 5 oralov, in vendar si je odmeril kar 50 arov 94 m2 travnika, za nameček pa še 19 arov njive. Nasprotno pa je Fr. Golja, ki nima popolnoma nič svoje zemlje in mora preživljati 4 male otroke, dobil samo 19 arov njive. Drug agr. odbornik Jože Kutnar, ki je tudi župan na Muljavi, ima blizu 18 oralov zemlje in več travnikov, je dobil pa en cel travnik 50 arov. In vendar pravi agr. naredba § 5. b, da ne more dobiti zemlje, kdor ima nad 10 oralov lastne zemlje. lAntonu Hrovatu pa, ki nima prav nič travnika, niso dali travnika prav nič, agrarni odborniki že vedo, zakaj ne. In vendar pravi § 5. c, da kjer ni mogoče zadostiti z zemljo vsem poljedelcem, naj dobijo v prvi Vrsti najsiromašnejši. Agr. odborniki so si najprej med seboj razdelili, kolikor je kdo želel, nato so prišli na vrsto strankarski pristaši in nazadnje šele reveži, kar je drugim ostalo. Za postavo se niso zmenili, za reveže tudi ne, za te bodo že — menihi skrbeli. Nekateri so kar vpričo naglas godrnjali: to ni pravično, to je strankarstvo. A Ciril jim je rekel: »Pa se pritožite, če se imate kam! Ne boste nikjer nič opravili. Zdaj imamo vso oblast mi, mi! Mi odločujemo povsod, mi naredimo, kar hočemo!« In vendar imajo ljudje tenek čuti Siromašni posestniki bi travo radi 20 krat dražje plačali kot so jo dobili bogatini. Zato ni čuda, če so se med mod možmi slišale tudi te-le besede: »Za kar bi moral plačati 1600 K, če to lahko dobim samo za 80 K, tedaj to ne more biti čisto pošteno. Tega jaz ne vzamem!« Posestniki iz občine Krka so morali leta in leta plačevati Muljavcem za šolo, Krčani so vsako leto dobili travnike v najem. Zdaj so pa Muljavci travnike sami med seboj razdelili, četudi pravi § 5. a, »da se mora predvsem dajati v zakup poljedelcem iz najbližjih okoliških vasi.« Poprej je lahko vsak revež dobil travnikov v najem, zdaj je pa agr. reforma tako pomagala siromašnim, da ne bo nobeden več dobil travnikov, če bi jih tudi 20 krat dražje plačal kot so jih plačali bogatini. Zato vprašamo agr. direkcijo, ali je res to namen agr. reforme, da revežem vzamejo in dajo bogatinom napol zastonj? Ali ve agr. direkcija za vse te ne-postavnosti na Muljavi? Če ve, zakaj neti nezadovoljnost med posestniki? Pomecfife pred lastnim pragom! (Dopis iz Koroške). Avstrijci zadnji čas zopet vpijejo: držite tatu, da bi zakrili svoje lastne lumpari-je. V narodni skupščini je bila stavljena interpelacija radi zatiranja Nemcev v Jugoslaviji in radi krivic, ki se jim baje godijo. Interpelanti zahtevajo represalije. koroška deželna vlada recte »Heimat-nove krivice, s katerimi namerava obsuti koroška deželna vlada recte »Heimats dienst« uboge koroške Slovence. Značilna poteza v celem narodnem boju, ki smo ga bojnvali in ga še bojujemo z Nemci, je nemška hinavščina in zahrbtnost. Hinavščina je rodila tudi zgoraj imenovano interpelacijo. Kako je v resnici, nam zopet jasno kaže nasilstvo, ki so ga izvršili, škocijanski »bauernbundlerjk nad svojim župnikom in dež. poslancem Poljancem. Vozil se je iz Celovca domu. Na vlaku so ga napadli, oklofutali in pretepli tako, da so sledove pretepaške kulture lahko videli na Poljan-cu še drugi dan gospodje v dež. zboru. Seveda Nemci sedaj zavijajo oči in pridigu-jejo svojim ovčicam, da morajo take stvari vendar enkrat nehati. Pa so sami take ljudi vzgojili. Renegat je sirovina. Renegate pa je vzgojila nemška oblast in časopisje. Zato imata tudi vsa nasilstva ta dva na vesli. Pomedite pred lastnim pragom! Dokler ne kaznujete napadalca, ki je streljal na g. dekana Limplna, dokler ne kaznujete škocijanskih sirovin, katerih imena poznate ravnotako dobro kakor ime Limpelno-vega napadalca, ne govorite in ne interpe-lirajte o namišljenih krivicah, ki se gode Nemcem v Jugoslaviji. Tam nihče ne strelja nanje, nihče jih ne klofuta na železnici kakor delate vi z našimi ljudmi. Sicer pa delajte tako naprej, saj z vsakim novim nasiljem, z vsako novo krivico samo potrjujete sodbo, ki si jo je svet napravil o vas tekom vojne in kateri so Francozje našli najboljši zraz. • • « Razmejitev na Koroškem. V torek, 12. t. m. je dospela k Sv. Ani pod Ljubeljem štiričlanska razmejitvena komisija (1 inšener in 1 orožnik od vsake države, ki se ji je čez nekaj dni pridružil še jugoslov. major. Začeli so takoj z delom, najeli v pomoč več domačinov in merili ves teden, na Ljubelju so že zabiti mejni količki... PolItKne novice. + Unitaristični fanatiki. Kongres muslimanskih organizacij v Skoplju je sklenil resolucijo, da se ima muslimanom v južni Srbiji dovoliti konfesionalna ljudska in srednja šola ter lastno vseučilišče. Belgrajska »Demokratija« v svoji demokratični svobodoljubnosti ne more tega razumeti, posebno pa ji to ne gre v glavo, da bi tako šolo morala plačati država. Ali muslimani ne spadajo v državo? Kdor plača državi davke za šolstvo, lahko zahteva, da mu država gradi in vzdržuje Sole ali pa k njim prispeva. Kar pa se tiče vzgoje, imajo muslimani, kojih vera uživa v državi enakopravnost in svobodo kakor vse druge, pravico, da se njihovi otroci vzgajajo po načelih njihove vere. To velja v angleški državi, v Franciji in v Rusiji, kjer se na državne stroške vzdržujejo ne samo osnovne muslimanske verske šole, marveč celo več cvetočih muslimanskih univerz, v katerih se vzgajajo dobri angleški, francoski in ruski državljani. Nezaslišano je to samo v demokratski Jugoslaviji, kjer bi ne samo radi pretvorili Slovence, Hrvate in Srbe v poseben antropološki tip SHS, marveč mislijo zdaj celo makedonske muslimane v državni retorti polagoma pre-roditi v drug narod. Jugoslovani v Italiji zahtevajo versko in šolsko avtonomijo, v Jugoslaviji pa država odreka muslimanom, ker so manjšna (glej »Demokratija«!), njihovo narodno šolo, ki spričo izlama ne more biti drugačna nego konfesionalna! Italijanska vlada se nasproti gg. Wilfanu in Ščeku lahko sklicuje na »Demokratijo« in primorski Jugoslovani ne bodo imeli kaj na to odgovoriti! Tako daleč sega politična modrost jugoslovanskega policajdemokra-tizma. -j- Katoliška konfesionalna šola, »Demokratija« je ogorčena, ker je skupščina hrvatskega katoliškega učiteljstva v Zagrebu zahtevala krščansko šolo. Belgrajski list meni, da je ta zahteva enakovredna zahtevi muslimanske organizacije v Makedoniji, ki je tudi sklenila resolucijo za konfesicnalno šolo. Demokrati hočejo s tem očividno smešiti katolike, češ, da so njihove zahteve nazadnjaške kakor turške, Mi bi glasilo srbskie demokratske inteligence opozoriti samo na shod protestantske učiteljske zveze, ki je 10. julija v Bar-menu sklenila resolucijo, da ima novi nemški državni šolski zakon zagotoviti svobodo konfesionalne šole, popolno pravico staršev do verske vzgoje svojih otrok in dolžnost države, da šolo vredi popolnoma v smislu svobode vesti in veroizpovedanja-Protestant ska učiteljska zveza je tudi osti o protestirala proti poizkusom vsiliti državljanom brezversko državno šolo. Mi mislimo, da se morejo protestantski Nemci glede naprednosti v vsakem oziru kosati z gospodo okoli — belgrajske »Demokratije«! + »Strah pred volitvami«. Pod tem naslovom odgovarja »Samouprava« na po-edine trditve opozicionalnih skupin, ki vele, da se vladne skupine bojijo novih volitev, in piše: Ustavno vprašanje ni bilo nikoli strankarsko vprašanje. Mi ga nikoli nismo presojali s strankarskega stališča. V tem pogledu smo popolnoma mirni in pričakujemo odločitve naroda s popolnim zaupanjem. Vprašanje je samo, ali je treba takoj povprašati narod, ali pa vršiti ustavno delo do konca in potem šele preiti iz hrvatske književnosti. Anton Matasovič: »Pusreti«. V hrvatski knijževnostj zadnjih desetletij se jasno ločita dve smeri: smer katoliške literature in smer »modernih« svobo-domislecev. Najstarejša ustanova, ki je pospeševala hrvatsko književnost in izdajala dela sodobnih hrvatskih pesnikov in pisateljev, je Matica Hrvatska. Njene zasluge so velike, ker je od svojega postanka pa vse do konca XIX. stoletja bila žarišče hrvatske književnosti. Danes ta ustanova nima in tudi ne more imeti tiste svoje vrednosti in važnosti, ki jo je imela nekoč. Enostavno zato, ker ona ni več tisti edinstveni književni forum, okolu katerega bi se zbiralo vse, kar dela v hrvatski književnosti. Krmilo v Matici so osvojili svobodomiselni elementi, kar se jasno kaže v njenih izdanjih. Tu najdemo samo moderna, svobodomiselna dela, pisatelj katoliškega prepričanja tu ne najde sprejema. To je nujno dovedlo do razcepa na književnem polju. Svobodomiselci so zasedli Matico in se nato tudi sami razcepili: en del si je ustanovil »Društvo hrv. književnikov«, Razen tega je zlasti začasa vojne vzklilo vse polno raznih knjižnic, ki izdajajo domača in tuja dela (večinoma druge in tretje vrste!) svobodomiselne smeri. — Književniki katoliškega prepričanja pa stoje zbrani v »Kolu hrvatskih književni' kov«, ki izdaje revijo »Hrv. Prosvjeta«. V tem kolu se zbira poleg drugih tudi mlajša generacija, vzgojena v hrvatskem katoliškem gibanju, svojedobni pesniki in leposlovci »Luči«, »Našega kola« in drugih revij in listov hrvatskega katoliškega di-jaštva. V tej skupini hrvatskih književnikov zavzema odlično mesto tudi Anton Matasovič. Rojen je v Veliki Kopanici v Slavoniji. Srednje šole je dovršil v Osjeku, višjo eksportno akademijo pa na Dunaju. Kot profesor je najprej prišel na Sušak. Tu se je odlikoval z rodoljubnim delom, posebno po majniški deklaraciji, v akciji za jugoslovansko misel. To njegovo delo so hitro opazile avstromadžarske oblasti in ga — odpustile iz profesorske službe. S 3u-šaka je šel v Sarajevo, imajoč pred očmi iste verske in narodne ideale. Tudi v teh popolnoma novih razmerah se je hitro znašel in istočasno delal kot profesor, kot pisatelj in kot delavec na praktično-soci-alnem poprišču. Iz Sarajeva je prišel (po prevratu) v Osjek in se tu lotil s posebnim interesom socialnega dela. Pristopil je »Gospodarskemu društvu«, centrali za Slavonijo. Poleg tega je z enako ljubeznijo in veseljem izvrševal svoj profesorski poklic. Važnost socialnega dela postaja za nas vsak dan večja, a število socialnih delavcev nikakor ne zadošča potrebi. Ko je bilo treba za upravo Zadružne gospodarske banke za Slavonijo v Djakovu izbrati voditelja, so izbrali Matasoviča, ki se je s svojo teoretično izobrazbo in s svojo dosedanjo prakso, kakor tudi s svojim delom na zadružnem polju izkazal kot najsposobnejši za to odgovorno in visoko mesto. On, domači sin, je bil pozvan, da stopi na čelo temu zavodu, ki si je nadel nalogo, da podpira slavonsko gospodarstvo, leči socialne in moralne rane slavonskih vasi in vodi hrvatsko ljudstvo do sreče in blagostanja. Matasovič se je temu pozivu odzval in je to mesto že tudi nastopil. Pred nastopom je obiskal Slovenijo ter proučil tamkajšnje zadružno-gospodarsko življenje na deželi in socialne razmere v mestih in deželi sploh, Mudil se je nekaj časa tudi v Ljubljani in se spoznal z večino ljudi, ki delujejo v istem pravcu kakor on. Matasovič je izšel iz mlajše katoliške generacije. Svoj literarni talent je že zgodaj začutil in mu posvetil posebno pažnjo in skrb, Ta svoj prirojeni talent je z delom in študijami izpopolnjeval in dograjeval in danes stoji s svojo razvito umetniško silo v prvih vrstah hrvatskih katoliških književnikov. Njegova izvirna literarna dela so izšla v posameznih letnikih »Našega kola«, »Luči« in »Hrv. Prosvjete«. Kritika ga je povoljno sprejela. Mnogim njegovim spisom so tudi nasprotniki priznali uspeh in literarno vrednost. Vzpodbujen po kritiki in na željo in prošnjo čitateljev in prijateljev se je odločil, da izda serijo svojih povesti. Svoj načrt je že začel izvrševati. Izdaja »S u s r e t e« (Srečanja), kjer bo v dvanajstih idejno vezanih povestih na umetniški način podal in obdelal svoje krščansko svetovno naziranje. Povesti so simbolične; pod simboli se krije ideja: živa vera in hrepenenje za onim višjim, popolnejšim življenjem. »Ad maiora!« — to geslo je zapisal na čelo prvi knjigi svojih »Susretov«. Prva knjiga je izšla 1919. 1. V njej so povesti: »Korna«, »Kraljičin paž« < in »Chant du printemps«. Druga knjiga je izšla 1. 1920. in prinesla: »Kud li galebi lete?« V tisku je trelja knjiga s povestmi: »Cvijet r >d staklom« in »Dvije duše«. (Dalje prih.) na volitve. Volivni zakon v U6tavi dopušča razpust sedanje skupščine. Toda le težko bi mogli braniti razpust, ki bi se v sedanjem trenutku dal izvesti le z zelo veliko nejevoljo. Zato bi bilo pač najbolje, da se ustava uživi in šele potem, ko bo njena vsebina in značaj v narodu dovolj znana, izvedejo nove volitve. Vprašanje volitev je torej v prvi vrsti odvisno od možnosti dela zakonodajne skupščine. Ako ta možnost odpade, potem bi bil to glavni razlog za konzultacijo naroda. -f-Pasicevo zdravstveno stanje. Pašič je skoro popolnoma okreval in je prišel včeraj že trikrat v svojo pisarno. Koncem tega tedna bo odpotoval na Češko. Pred njegovim odhodom nameravajo še rešiti vprašanje diplomatskih zastopnikov naše države v inostranstvu. + Pribičevič in veliki župani. Za časa bavljenja Sv. Pribičeviča v Zagrebu se je vršila tam konferenca med njim in velikimi župani glede likvidacje na Hrvatskem. Na tej konferenci je prišlo do ostrega spora med Pribičevičem in nekaterimi velikimi župani. + Obmejni konflikti z Italijo. Iz Ka- stavščien se porča, da Italijani kljub temu, da so meje komisionelno določene, nikakor ne spoštujejo naših državnih mej. V naso škodo so celo popolnoma svojevoljno pomaknili mejo na naše ozemlje, ki nam je bilo dodeljeno po rapallski pogodbi. Na več mestih se opaža, da so italijanske oblasti premestile mejno črto za 1 km v notranjost našega ozemlja. Deloma gre dogovorjena meja v smeri bivše hrvatsko-istrske meje, danes pa se italijanska straža nahaja komaj 1 km nad izvirom Rečine, tako da je globoko prodrla v našo ozemlje. Italijanske straže stalno prestavljajo stebre in napisne plošče, ki so postavljene sporazumno s komisijo za razmejitev. Vsa ta prestavljanja so se zgodila v našo ško-do^ S^ tem so baje diktirali samovoljno v našo škodo potegnjeno mejno črto za defi-nitivno. + Jugoslovansko-češka vojna konvencija. Kakor poročajo »Narodni Listy«, je dospela danes v Prago jugoslovanska vojaška misija, da ukrene vse potrebno glede češkoslovaško-jugoslovanske vojaške konvencije. + Lakota v Rusiji. V Rusiji je pričakovati zelo slabe žetve. Žetev je uničena po gubernijah Herzon, Astrahan, Ufa, Sa-ratov, Samara, kakor tudi v tatarski in baškirski republiki, deloma tudi na kubanskem ozemlju. Število stradajočih Znaša, okoli 10 milijonov, in sicer ne le delavcev temveč celo kmetov. Glad je povzročili dejstvo, ker je pričakovati slabe želve tudi v nemških kolonijah na Povolžju, ki so prva leta oskrbovale vso sovjetsko Rusijo. -f Koliko velja budhizera? Po cenitvi naše pokrajinske vlade 40.000 kron. Toliko podpore je namreč nakazala »naša« vlada g- S., znanemu razširjevalcu budhizma, iz fonda za »utrjevanje narodnega edinstva«! — Poštna hranilnica. Podpisana je uredba, s katero se ustanovi v Belgradu za celo državo poštna hranilnica, ki ji bodo podrejeni poštni čekovni zavodi. — Upokojeni častniki naše vojske — pokojnina. Ker so priobčili nekateri časopisi pritožbe upokojenih častnikov naše vojske, da doslej še ni rešeno vprašanje njihove pokojnine, pojasnuje invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo sledeče: Ministrstvo financ je dostavilo tekom zadnjega tedna prošnje treh upokojenih častnikov, ki so jih vposlali Glavni kontroli v Belgradu na podlagi »Uverenja« ministrstva vojske in mornarice, poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, <[Ia izračuna službena leta po bivših avstro-ogrskih predpisih in na tej podlagi višino pokojnine po zadnji dinarski plači. Poverjeništvo (invalidski oddelek) vrača te akte po izvršitvi ministrstvu financ, ki bo nato nakazalo pokojnine. Pričakovati je, da bodo sedaj ta nakazila izvršena v kratkem času. — Srebrni jubilej. Petindvajsetletni«) mašniškega posvečenja, oziroma mašniške službe bodo letos obhajali dne 25. julija, na praznik sv. Jakoba, na Brezjah na Gorenjskem sledeči gospodje duhovniki-so-šolci: Jakob Benedičič, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem; Jožef Erker, župnik v Mozelju; Jožef Gliebe, župnik v. Gotenicah; dr. Janez Gnidovec, misijonar-lazarist v Ljubljani; Janez Godec, župnik v pokoju; Jarec Alojzij, župnik v Hotedr-šici; dr. Jožef Jerše, profesor v Ljubljani; Peter Koprivec, župnik v Svibnem; Janez Mihelčič, župnik v Zaplani; Jožef Novak, župnik v Dragatušu; Jožef Plantarič, dekan v Trebnjem; Anton Plešič, župnik na Prim-skovem; Valentin Remškar, župnik v Sp. Logatcu; Martin škerjanec, župnik na Raki; Jožef Švigelj, župnik v zač. pokoju; p. Adolf Čadež, frančiškan v Nazaretu na Štajerskem. — Ob 9. uri bo slovesna sv. maša, popoldne pa bo skupen zlet na Bled. V torek, 26. julija, bo na blejskem otoku sveta maša za rajne duliovnike-sošolce, ki so: dr. / Matija Prelesnik, Luka Preželj in Lovro Tič. Nekateri gospodje se bodo pripeljali na Brezje v nedeljo z večernim vlakom, ki gre iz Ljubljane ob pol 7. uri. Drugi bodo prišli v ponedeljek z jutranjim vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 6.40. — Duhovniki — sošolci ljubljanske škofije iz leta 1902. bomo imeli v sredo, 27. julija 1.1. v Kranjski gori svoj sestanek. Vlak pride sem ob 10.26. Ob 11. bo sveta maša za pokojne sošolce. Ob 17.06 odide vlak. Udeležbo so do danes priglasili vsi, razen dveh, ki se še posebej prav prijazno in odločno povabita. Na veselo svidenje! - Čuk. — Nekaj, kar je mogoče samo v SHS državi. Zagrebški »Večer« javlja, da je neki osješki list pošiljal več izvodov v Bara-njo. Nekega dne pa je dobil vse izvode nazaj s pripombo, da jih mora frankirati kot za inozemstvo. Kje je Baranja? — Velikanski vihar v Šabcu. Dne 15. julija je bil v Šabcu grozen vihar, ki je divjal nad dve uri. Porušil je še nedograjeno pravoslavno cerkev, mnogim hišam odnesel strehe in izruval cele nasade. — Škoda je ogromna. — Velik požar na sarajevskem kolodvora. V soboto zgodaj zjutraj je na sarajevskem kolodvoru začela goreti lesena baraka v bližini remize za salonske vagone. Ogenj se je razširil tudi na ostale objekte in provzročil mnogo škode. Ogenj je zanetila najbrže kaka iskra iz lokomotive. — Nov list v Bosni. Bosanski radikalci so pričeli izdajati list »Srbin težak«, ki bo izhajal vsakih 14 dni. Njegov cilj je pa-ralizirati upliv zemljoradniške stranke, ki s pomočjo sosedov, ki so bojevito soprogo — Dunajski komunisti proti duhovnikom. Korespondenca Wilhelm poroča še o dogodkih bakljade v Hernalsu, ki se je vršila o priliki jubileja nekega duhovnika, da izgleda na podlagi izpovedb prič, da so komunisti že vnaprej nameravali razbiti bakljado, Kordon policijske straže je bil dvakrat z veliko silo predrt. Demonstranti so navalili s palicami na udeležence bakljade, vrgli več žensk na tla ter je nastala nevarnost, da pohodi na tleh ležeče množica, ki je sledila. Da bi to preprečila, je straža potegnila sablje. Vseh skupaj je bilo ranjenih 5 civilnih oseb in 12 stražnikov. — Študijska podpora za agronome. Abiturientom, ki se mislijo posvetiti agronomskim študijam, naj služi v vednost, da se imajo z državnimi sredstvi podpirati predvsem le prosilci, ki so iz kmetije do-ma,r^i pft, tedaj kmetskega stanu, ali pa, ki so imeli priliko, pečati se s kmetijstvom v teku svojih dosedanjih študij, kar je v dotičnih prošnjah izrecno navesti in podpreti. — Ljubljanski kavalir aretiran v Za- . grebu, Aretirani Pavel Debevec ni identičen z g. Pavlom Debevcem, konservato-ristom in filozofom v Pragi iz Ljubljane. — Utonil je vnedeljo, 17, t. m, v Sori pri Mdvodah g. Franc Sušnik, delaven član Orla v Medvodah- Blag mu spomin! — Požar vsled strele. V soboto, 16. julija t. 1, ob 10, uri zvečer je treščilo v hlev posestnika Janeza Goleža, po domače Pšeničnika, na Tičevem, župnija Ponikva ob južni železnici. Pogorel je hlev, svinjaki in marof do tal. Živino in domačega 10 letnega sina, ki je spal na hlevu, so komaj rešili iz ognja. Zgorela je vsa krma in žito. Hišo je že pred par leti vpepelila tudi strela. Družina je bivala začasno nekoliko proč od glavnega selišča v mali kočici, ki je k sreči ogenj ni dosegel. Škode je do 80.000 K, Gospodar je sedaj berač. — Brat ustrelil brata. Dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer je v Vel. Mengšu ustrelil Mihael Friškovec svojega brata. Zadel ga je v srce. Brat, France mu je bilo ime, se je zgrudil mrtev na tla. — Pol milijona kron v raznih valutah je hotel iztihotapiti Jerolin Gračin, rodom iz Zadra. Policija pa ga je pri tem poslu aretirala in mu zaplenila denar, njega pa oddala v zapore. — Zastrupil in pobegnil. V Savljah v bližini Ježice je v soboto, 16, t. m,, nenadoma umrla Frančiška Hvastja, Splošno se govori, da jo je zastrupil Miha Kunstelj, ki je neznano kam pobegnil in je za njim izdana tiralica, — Prvi brzojav iz Vrhnike. 24. julija vozi posebni vlak ob 11. uri zvečer iz Vrhnike v Ljubljano vse posetnike veselice prostovoljnega gasil nega društva na Vrhniki, katere prireditve se bodo udeležili vsi prijatelji gasilnih društej/ ter lepe in neprisiljene zabave. Priprave za to veselico so v naboljšem teku, najlepši prostor na Vrhniki, vrt tovariša Jelovška je na razpolago društvu, ki bo dokazalo, da zna nastopati tudi v slučaju povodenj ter bo zgradilo vojni most črez Ljubljanico v teku 20 minut. Na veseliČnem prostoru bode zanimal občinstvo amerikanski skakalni ptič. Zvečer bengalični ogenj in raketi. (k) š Poročil se je v nedeljo, 17. t. m. v mariborski stolnici Rudolf Pečjak, učitelj ua meščanski šoli v Ljubljani z gdč. Anico Kamenšek, učiteljico na meščanski šoli v Slovenjem gradcu. š Diktator na glavni carinarnici v Mariboru. Miroslav Vavrouh, sekretar glav-ne carinarnice v Mariboru, je bil rojen v Mariboru, njegov oče je profesor na učiteljišču, katero je tudi Miroslav obiskoval, dokler ga ni vojna napravila za oficirja, in tedaj je naenkrat pozabil na svoje hrvat-stvo in slovensko vzgojo. Tako čisto pozabil na oboje, da ga srbska vojna uprava ni hotela sprejeti v jugoslovansko armado. Rekli so: preveč je prononsiran kot švabski oficir. Ali v visokih krogih v Belgradu se je nekdo našel, ki je odločil, da spada od vojne uprave odklonjeni »Švaba« na odlično mesto sekretarja glavne cari-narne v Mariboru, In g. Miroslav se je ska-zal hvaležnega za to razumevanje njegovih državljanskih in carinarskih talentov, V trenutku, ko je postal sekretar glavne ca-rinarne, je čisto pozabil na svojo slovensko vzgojo. Postal je Srbohrvat z dušo in s telesom, niti besedice slovenske ni več razumel. Slovenski trgovci, slovenske stranke so se zaman pritoževale, da ne razumejo njegove čisto samonikle »srbohrvaščine«; uprava je vztrajala na stališču, da morajo tudi vsi Slovenci ravnotako pozabiti svoje slovensko »narečje«, kakor je ta čudež doprinesel g. Miroslav, čim je iz švabskega oficirja naenkrat postal sekretar glavne carinarne. Službeni jezik je brezpogojno srbohrvatski. To stališče so tako radikalno izvajali, da je prišlo do hude obtožbe pred kazenskim senatom. Pod-ravnatelj P. pri špedicijski tvrdki »Balkan« je namreč o priliki važnega uradnega poslovanja zahteval, da se ga zasliši v njegovem (slovenskem) jeziku. G. sekretar je to zahtevo odločno odklonil, češ, pri nas mora vsaka stranka znati srbohrvaščino kot služben jezik. G. P., ki je predobro poznal metamaorfiziko g. sekretarja, ki je dovolil kritiko: Kot avstrijski oficir je g. Vavrouh samo švabčaril, zdaj noče znati slovensko.« G. sekretar je to kritiko smatral kot uradno žaljenje oficielnega zastopnika srbske uprave in g. P. ovadil državnemu pravdništvu. In tako je prišlo do glavne razprave pred kazenskim senatom. G. sekretar je tudi tu nastopal tako demonstra tivno »srbohrvatski«, da se je senat sam čudil taki metamorfozi in toženega pod ravnatelja P, — oprostil in sicer: Ker je sodno znano, da so avstrijski oficirski aspi-ranti radi zatajili svojo narodnost, da se pa tako odpadništvo ni smatralo za nečastno, ampak nasprotno! — Dalje, ker g. Vavrouh kot sekretar glavne carinarne ni hotel govoriti jezika, ki je p r i n a s v Slove ni jislužbenijezik. — Tako je sodni senat sam obsodil diktaturo, ki se hoče pri nas s silo uvajati celo pri takih uradih, kakor je glavna carinama. novice* š Župnijo Marenberg je dobil tamkajšnji provizor, bivši župnik na Koroškem, g. dr. Valentin Mortl, ter bode od dekanijskega upravitelja g. M. Volčiča 31. julija v Marenbergu inštaliran. š V Celju priredi Kat. slov. izobraž. društvo v četrtek dne 21. julija t. 1. v vrtni dvorani pri »Belem volu« predavanje. Začetek ob 8. uri zvečer. Somišljeniki, udeležite se predavanja! lj Za ljubljanskega župana g. Peska se po trditvi demokratov vleče »Slovenec«, zato pa »Jugoslavija« brani »Slovenca«. Ali so ti naši demokratje čudni ljudje! Kar ne gre jim v glavo, da bi moglo biti na svetu še kaj drugega kot oseba! O kakih principih ničesar ne vedo! In vendar je stvar tako enostavna: Mi se ne vlečemo za osebo g. Peska — to lahko stori on sam v svojem lastu — pač pa zastopamo in branimo princip, cla je vlada v demokratični državi samo eksponent in eksekutor ljudske volje, ki je tudi g. Pesku pomogla na županski stol v Ljubljani. To voljo mora vlada rešpek-tirati, ne osebe g. Peska ali pa katere druge! Tega pa demokrati v Ljubljani ne razumejo ! lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo danes v torek, dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni, Poljanski nasip 10. lj Podružnica Jugoslovansko matice za Šentjakobski okraj. V svrho ustanovitve šentjakobske podružnice sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob osmi uri zvečer v gostilniških prostorih pri Lozar-ju, Rožna ulica. Polnoštevilna udeležba vseh članov častna dolžnost. Vabi se pa tudi dosedanje nečlane, da se udeleže zborovanja in da pristopijo v najoblinejšem številu. — Pripravljalni odbor. lj Iz deželne bolnišnice je pobegnil kaznjenec Ivan Wagner, ki je bil prepeljan iz jetnišnice deželnega sodišča v bolnišnico. lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Do-bršek, posestnikova žena, 42 let. — Cecilija Thornton, rejenka, 7 let. — Svetozar Zupančič, uradnikov sin, 5 mesecev. — Edvard Šimnic, zasebnik, 68 let. — Anton Birk, berač, 63 let. — Ivana Pozaršek, žena mestnega delavca, 49 let. — Boris Ger-mek, nadučiteljev sin, 9 let. — Marija Pitanec, rejenka, 2 meseca in pol. — Alojzija Šetina, rejenka, 1 mesec. — Rudolf Filipec, sin sluge, 6 let in pol. Josipina Rifelj, žena pošt. oficijala, 24 let. — Karel pl. Hollegha, polkovnik v p., 76 let. — Andrej Zalar, zasebnik, 68 let. SosšaSr.š vestnik. Tobačna tovarna in vpokojenkc. Te dni kliče ravnateljstvo tobačrc tovarne vse začasno vpokojene delavke to- bačne tovarne na ponovno zdravniško preiskavo. V tem slučaju bodo morale vse zdrave« delavke nastopiti svojo zopetno službo, Ako katera izmed »zdravih« ne bi hotela iti delat nazaj, se ji ustavi pokojnina. One, katere bodo spoznane neozdravljivim, se stalno vpokoje, pri tem bodo pokojnino tudi stalno imele. Začasne vpokojenke so se morale pred vojno zgla-ševati oziroma so bile pozvane po enem letu začasnega pokoja na zdravniški pregled, na katerem so bile ali spoznane »zdravim« in so šle takoj delat, ali bolnim, zakar so dobile začasni pokoj podaljšan, ali pa so bile kar vpokojene. Med vojno se zdravniški pregledi začasnih vpokojenk niso vršili. Tako se je nabralo med temi leti krog 400 takih vpokojenk, katere morajo v teh dneh zadostiti predpisom. Mi nimamo proti temu nič, ako se sprejmejo v delo nazaj res take začasne vpokojenke, katere so zdrave. Odločno smo pa proti temu, da bi se sprejemale nazaj v delo osebe, ki so resnično bolne, kar se je pred nedavno zgodilo in kakor imamo tudi dokaze, Težko vprašanje za sprejetje k delu je za matere, katere imajo doma kup otrok, a nikogar, ki bi jih čuval in zanje skrbel ob času, ko bo mati v službi. Tem materam bo treba pomagati. Ali bodo priznane vpokojenim ter dobivale penzijo naprej, ali pa bodo morale radi otrok službo zapustiti, s tem pa se tudi pokojnini odpovedati. V tem slučaju je dolžnost organizacije, da preskrbi omenjenim vpokojen-kam zaščito. Toliko javnosti v pojasnilo. »Napreju« pa povemo, da se nam le čudno zdi, kako to, da so mu vpokojenci tobačne tovarne naenkrat tako na srcu, ko jih pa takrat, ko so bili brez vsakega varstva in zaščite, ni poznal. Svetovali bi pa člankarju v »Napreju« tole: Z demagogijo ne bo rešil tobačnih vpokojencev, istotako ne s hujskarijo. Vpokojenci vedo dobro, kdo se je dosedaj boril zanje in tudi, kdo se bo sedaj. Oni se zavedajo, da so si priborili s stvarnim delom zvišanje pokojnine in jim je tudi dobro znano, da jih bo iz tega položaja rešilo edino stvarno delo in ne demagogija in hujskanje proti kleri-kalizmu. UčiteBfsEU ustnik. Slomškova zveza priredi v dneh 3., 4. in 5. avgusta socialni tečaj na Brezjah. Tečaj je zamišljen tako, da bodo vsako dopoldne predavanja, popoldne pa poučni izleti. Člani in članice, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se prijavijo naduči-telju Štruklju na Viču, da ve ukreniti vse potrebno radi stanovanj in hrane. pr »Kolofohtarsko« premišljevanje. Za večnost je prav gotovo vseeno, ali imaš ime ali ga pa nimaš. Te žalostne kosti, ki jih prenašamo po svetu, čemu neki jih ltrščujemo in jim dajemo ime? Ali je mar vredno, da dobi priimek posamezen človek? Za 50, 60, pa recimo 100 let? Ne! Res ni vredno. In prav iz srca je treba pozdraviti, da se je pojavil pri nas list, ki namerava sčasoma popolnoma uveljaviti to svetovno naziranje, da je namreč vse ena figa! Ta list je sicer zaenkrat samega sebe še krstil, dal si je ime »Kres;;, toda na svojih straneh že nosi znamenja Nirvane. Tako najdete n. pr. med njegovimi ilustracijami posnetke kipov in slik, ki nosijo znamenita očetovska imena, n. pr. »borca« in »odpočitek«. Za filozofsko redakcijo »Kresa« je dovolj, da signira avtorja teh del z nirvanskim N. N. Res, poenostavljena in temeljito soci-jalizirana zgodovina umetnosti! Nič več si ne bo treba mučiti spomina s tujimi imeni kiparjev in slikarjev, kot n. pr. Meunier ali Millet. In vsakdo pride na svoj račun. Začetnik ali pa glasovit mojster, oba sta končno le človeška prijatelja N. N. in N. N. Drugi N. N. je napisal n. pr. neki proglas, ki veže otrobe v dveh kolonah in spravlja v zvezo »alkohol«, »kulturne delavce« in »nedeljivost Slovenije«. Tudi Slovenija mora izginiti, pravi ta N. N. Vse je treba en-en-izarati! Bravo! Kakor čujemo, je tudi naše ministrstvo prosvete zelo vneto za tako socializacijo kulture in pospeševanje analfabetizma; »Kres« je namreč potegnil iz znanega prosvetnega fonda 1500 K, neki njegov »pi-sac«, ki nosi v »Kresu« še ime, za slovensko javnost je pa vendarle N. N., pa celo 40.000 K! Če bo pa precej individualna slovenska javnost prebavila to socialno en-en-iz-iranje »Socialne Matice* in njenega »Kre-sa<, je pa seveda vprašanje, ki ni »kolofohtarsko«. Ha]noue!šsi poročila* JUGOSLAVIJA IN RUMUNIJA NE BOSTA PODPIRALI GRČIJE. London, 18- julija. (Izv.) Rumunskj minister vnanjih zadev dementira vesti, glasom katerih bi bili Jugoslavija in Rumunija sklenili kooperacijo v prilog Grkom. OGRSKA VOJNA ODŠKODNINA. Dunaj, 18. julija. (Izv.) Z ozirom na dejstvo, da vprašanje Zapadne Ogrske še ni definitivno rešeno, piše današnji »Neues Wiener Tagblatt«, da vsota, ki bi jo imela plačati Ogrska na račun vojne odškodnine še ni natančno odločena. Na vsak način pa bo vsota, ki jo bo določila reparacijska komisija za plačevanje na račun vojne odškodnine, za Ogrsko jako veliko breme. Z druge strani pa nimajo Angleži, Francozi in Amerikanci prav nobenega interesa Ogrsko preveč finančno potlačiti, ker imajo sami mnogo finančnih interesov na Ogrskem. ITALIJANSKI KRALJ OBIŠČE KRALJA PETRA IN REGENTA? Pariz, 18. julija. Agence Franco-Ita-lienne poroča, d,a bo italijanski kralj, potem ko bo prisostvoval kronanju rumuni skega kralja, na povratku obiskal v Bel* gradu kralja Petra in regenta prestolonaslednika. ŽENSKI KONGRES NA DUNAJU. Dunaj, 10. julija. Te dni je zboroval na Dunaju kongres mednarodne ženske lige. V včerajšnji sklepni seji se je razpravljalo o vprašanju samoodločbe in pravic manjšin. Smrekarjeva (Jugoslavija) je zahtevala ustanovitev mednarodne komisije za izvedbo plebiscitov, revizije vseh pogodb, ki ne odgovarjajo principu samoodločbe, ter izvedbo nadstrankarskega plebiscita v vseh deželah, ki so bile po mirovnh' pogodbah priklopljene drugim državam. OTOVANJE FRANC. MIN. PREDSED« NIKA V PRAGO. Berlin, 18. jul. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Pariza: Nameravano potovanje francoskega ministrskega predsednika v Prago se najlepše pripravlja. V ministrstvu zunanjih poslov vršeči se razgovori napravljajo vtis, da gre za sklep politične in gospodarske pogodbe s Češkoslovaško, n sicer na tistj podlagi, na kateri so bile sklenjene francosko-poljske pogodbe. S francoske strani se francosko-poljske pogodbe ne smatrajo za zadostno varstvo v Vzhodni Evropi, radi česer bo treba skleniti razen s Češkoslovaško pogodbe tudi z nekaterimi drugimi državami. V Pragi menijo, da se bodo mogle pogodbe ob' posetu ministrskega predsednika Brianda v Pragi že podpisati. BOJI V ALBANIJI. Belgrad, 18. julija. Grški list »Ketime-rini« poroča iz Rima: Z ozirom na pisanje »Epoche« je poslednje dni izbruhnila v Albaniji ustaja Miriditov, ki zahtevajo zase neodvisnost. Tiranska vlada je odposlala radi tega oddelek orožnikov, ki je napadel ustaše. Došlo je do krvavega spopada. Po isti vesti so se Srbi okoristili s to priliko ter so nastopili s severa in okupirali Palmati v bližini Skadra. Podobna separatistična gibanja so nastala tudi v drugih delih Albanije. List prinaša neosnovano vest, da je bil z grških ladij, ki so jih zasedli Turki, izkrcan v Valoni odelek turške vojske. S tem v zvezi se izjavlja službeno, da grška vlada še n idobila potrdila vesti o nastopu turške vojske v Albaniji. Ljubljanski veliki semenj od 3. do 12. septembra 1921. Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni sigurno, ali bi mogla biti gotova do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvidene zapreke, ki ima značaj višje sile, je bil glavni c^bor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 192 1. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stavka trajala dalj časa, sedaj zasigurana. Obenem bo s preložitvijo sejma ustreženo mnogiobrojnim željam tako raztaviteljev kakor tudi kupujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru- Radi takega podaljšanja roka bo tudi omogočeno pstaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer letos radi prekratkega časa ne mogli postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev. K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razstavljene v posamezne skupine, oziroma oddelke. Blago, ki se nc izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izbiri v trgovinskem oddelku, kjer izložijo trgovci-grosisti in jugoslovanski zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. — Samo ob sebi je umevno, da bo poskrbljeno za številne zabavne prireditve da se tako bivanje v našem mestu naredi čim prijetnejše vsem pesetnikom semnja. Seveda morejo posetniki semnja združiti svoj obisk v Ljubljani z udobnimi in neu-trudljivimi ter z malimi stroški združenimi izleti v krasne planinske kiraje Slove-nijeij, tako da bodo posetniki našli koristno najlepše združeno s ptijelnim. Legitimacije za poset velikega semnja se začno v kratkem prodajati po zastopnikih Ljubljanskega velikega semnja v vseh večjih m«etih naše države. Legitimacij^ tipravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter se bodo pravočasnim naročnikom stanovanja zasigurala. Borza. Zagreb, 18. julija. (Izv.) Pešta 47, blago 49, Berlin 210, blago 210.50, Italija 718, blago 722, London 522, Newyor kabel 158, čeki 155, blago 155.50, Pariz 1230, blago 1232, Praga 206, Dunaj 19.90, blago 20.05, Zurich blago 2585, napoleondori 517, blago 520. — Valute, nemške marke 213, lire blago 715, funt šterl. 552, dolarji 153, blago 153.75, nemškoavstr. krone 21.50, leji blago 237, carski rublji 26.50, blago 28. Curih, 18. julija. (Izv.) Devize: Pešta 185, Berlin 797.50, Italija 2750, London 2194, Newyork 606, Pariz 4725, Praga 792, Dunaj 0.80, Bukarešt 8.65, Hol. 192.75, Zagreb 3.90, Varšava 0.33. — Valute: Nem-škoavstrijske krone 0.80, Dunaj, 18. julija. (Izv,) Devize: Pešta 243, Berlin 1053, Italija 36.00, London 2895, Newyork 8.00, Pariz 6212, Praga 1033, Zurich 13.200, Bukarešt 1122.50, Zagreb 505.50, Varšava 48.75, Holandsko 25450. Valute: ogrske krone 243, nemške marke 1058, lire 3575, funt šterlingov 2880, dolar 8.00, francoski franki 62.00, čehoslovaške krone 1048, švicarski franki 1375, leji 1115, dinarji 2000, poljske marke 46.75. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji se je zopet pomnožilo. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 10. junija imamo sedaj za 2,745,943-390 dinarjev — od prejnega izkaza za 52,683.985 več — v prometu. g Cene živilom v Nemški Avstriji zadnje čase precej znatno padajo. Dovoz iz Jugoslavije je velik. g Zastopniki ameriških trgov, zbornic, ki se sedaj nahajajo v Berlinu, so razpravljali te dni z vplivnimi predstavniki nemških gospodarskih krogov o vzpostavitvi nemško,ameriških trgovskih obrtov. Nemški zastopniki so naglašali potrebo olajšanja mirovnih pogojev, kakor dovolitev posojila na daljši rok, s čimer bi se stabiliziral tečaj marke. g Ukinjen kredit za industrijo in obrt. V novem zakonu o dvanajstinah je ukinjen kredit 100 milijonov dinarjev, ki je bil odrejen za posojila industrijcem in obrtnikom. Ukinjen je tudi kredit 50 milijonov dinarjev na prehrano pasivnih krajev. g Novi rudniki premoga in grafita. V čačakskem okrožju pri vasi Prilepac, občina Dragačevo, so odkrili žile premoga v globokosti 15 metrov, pri Pakracu pa so naleteli na bogato žilo grafita. Rudnike nameravajo v velikem obsegu eksploati-rati. g Letina v Banatu in Južni Srbiji. Kljub toči ter slabim vremenskim prilikam obeta biti žetev v Banatu in Srbiji precej dobra ter nikakor ne bo zaostajala po kvaliteti za letino lanskega leta. g Razpis dobave strojev iu orodja. Pomorska oblast, sedaj v Bakru, potrebuje za popolno ureditev nove mehanične delavnice razne stroje in orodje. Podrobni dobavni pogoji in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, se dobi pri ekonomatu gori omenjene pomorske oblasti. Zapečatene s kolkom za 10 dinarjev opremljene ponudbe je poslati najdalje v enem mesecu od dne, ko je bil ta razpis objavljen v »Službenih Novinah« v Belgradu, Pomorski oblasti v Bakru. Položiti je varščino, in sicer državljanom SHS 10 odstotkov, inozeincem pa 20 odstotkov. En izvod dobavnega razpisa in saznama blaga je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani samo na vpogled. g Dobava blaga za dežne plašče. Po-verjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek, želi nabaviti približno 30 metrov dobrega nepremočljivega blaga za dežne plašče. Pismene ponudbe (zapečatene in kol-kovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu oddelku najkasneje do 28. julija 1921. g Odškodnina Nemčije naši državi, Naša država dobi od Nemčije mesto dolžne ji živine 60 milijonov mark (v papirju,) denarja. g Nova tvornica stekla v Zaječaru- Z ruskim kapitalom se bo gradila v Zaječaru nova tovarna za steklo. g Žitni trg v Nemčiji. V Berlinu notira koruza La Plata 155, amerikanska koruza 139.50. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. (Za dvakratno obiavo v tedna se računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 9 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočalo se sledeče domače tvrdke CllB OpilBO- vtima Uuro-mutar v mm 1'urmo-raotoc v O i'ailirum dilorencn v 0 Nobo, vetrov: Padavino v mm 16./7. 21 h 735-9 25 2-5 obl. s. vzh. 17./7. 7 b 737-3 23 2-4 jasno s. vzh. — 17./7. 14 h 736-9 27-8 4-5 jasno vzh. 17 ./6. 21 h 73ti-2 25-5 2-4 jasno vzh. 18./7, 7 h 736-4 23 2-2 jasno vzh. — 18./7. 14 h 736-3 28 55 d. obl. zah. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo, KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MODNI SALONI Kvas Janko, Miklošičeva c, št, 5, (Akademski dom.) MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 6 PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac, SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikaš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. ZALOGA OGLJA IN DRV Paljevec Izidor, Slomškova ul.21. (Za dvakratno nbiavo v 4X'>|X X|X'V|X' Išče se kavcije ia šivanja zmožna prva sobarica in druga sobarica. Ljubljano, Hotel,.Tivoli". Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo. Z ozirom na to se poživljajo vsi upniki, da prijavijo v roku treh mesecev svoje terjatve v svrho poravnave. Trgovska zadruga r.z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani. francoski original »Zebre« fc|12 PH se radi bolezni poceni proda. Naslov pove uprava lista pod štev. 2512. Istrski braki. Na prodaj so 3 istrski braki resaste dlake čistokrvnih, na razstavi odlikovanih Starišev, 2 psa, 1 psica, polegli 26. aprila 1920. Psi že sedaj izvrstno gonijo zaica, lisico ali srno. — Cena za psa po 1200 K, za psico 1600 K. — D i i je mladiči iz legla 1. junija 1921, cena 400 K za mladička. Vprašati je pri lovcu Antonu Pernatu, na Grabnu pošta Qrt;iek, Dolenjsko. SPE05C8JS&A TVRDKA V © GiD 1 Dr. Ivan Pintar i (Š2) . e „ (§J) m ne ordfnira © S do 31. folija 1921. §8 m _ ____ ta Svinjerejcš in živinorejci! Sigurno učinkujofie odvračilno sredstvo proti svinjski kugi, rdečici, kugi na parkljih goveje živine i. t. d. je isr ,SVIN' Cena zaritku K 40'—. Dobiva se v medic, dfogeriji ,ADRIJA< v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5. Proda se dobro idoča restavracija in mesarija t vso opravo. Poizve se v upravniStvu tega lista pod štev. 2509. na SS&KEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjeii]o. Stenice in vso zalego u brzo samo ,Mor!i n in vso zalego uničuje rsljivo in brzo samo tinktura. Poskusna steklenica K 15.— polliterska steklenicu K 60.— enoliterska steklenica K 100 — Predprodajalci popust. M. JUNKEH, Petrinjska ul. 3. Zagreb. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Učenka aiiiifevS sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe je* Poslati na tvrdko Jos. EIsner, Litija. Oglasi v,Slovencu* imajo velik vspeh. aaoasiBBBsisBBaBEsaaBaa Bože, jermenaTbiče in tržaSke bičevnike nudi OSVHLD DOBE1C, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. •Bistra 66 kovinska industrija, Domžale izdeluje okovje za pohištvo in ključavnice vsake vrste. — Oddelek za galvanoplastiko. Prevzamejo se popravila strojev vseh vrst. z železnimi v večjem mestu provincije, išče nadskladiščnika popolnoma vešč v tej stroki ter samostojni deiavec, kateri če biti tudi zaposlen v poslovnici pod dobrimi pogoji in stalno nastavljen, — Pouudbe pod „Stalno VII—35" na: Blocknerov zavod za oglašivanje, Zagreb, Jurjevska ulica 31. NHscaana.jADi Pozor! Reklamna ponudba! Veljavno samo 20 dni I Pozor! Radi opustitve moje laloge ur pošiljam skozi 20 dni vsakemu, kdor mi pošlje tzrezok tega oglasa, krasno remontoir uro (za gospode), preizkušeno, £0 ur idočo, s 3 letnim pismenim jamstvom za reklamno ceno od 40 din. mesto 85 din. franko za vnaprej poslani znesek v priporočenem pismu. Ure se odpošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošilja edino proti naprej plačilu 10 din. Skladišče ur Gjuro Pollak, Zagreb, Tkalčičcva ul. 27. IIIDRHVISDSIBIllllllISVBBBBinflBiVBIlIdrilBRBIIIIRII