Potopna plačana v gotculnl. LETO XUII. STEV. 11.-12. Slovenski Pravnik Izdaja društvo »Pravnik" v Ljubljani 1. DR. METOD DOLENC: Kazenskopravna odgovornost za posledice, ki nastanelo preko storilčeve«a nakleoa 309 2. DO. JANKO VRANČIČ: ObliCna veljavnost odlokov pokojninskega zavoda za nameščence 315 3. DR. E. PA3NIČ: O načrtu zakona zoper nečedno tekmo 326 4. DR FRANCE GOoSlC: Iz načelnih razpisov mlr.istrstva notianjih poslov 334 5. DR. LEONI D PiTAMIC: O novi zakonodaji v Zcdlnjenln državah Severne Amerike 337 6. Književna poročila 340 7. Razne vesti 3M V UUBUANI 1929 NATISNILA ..NARODNA TISKARNA" Za uredništvo In Izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Salovlc Za Narodno tiskarno: Prane 3exerfek SLOVENSKI PRAVNIK Leto XLIII. Ljubljana, 1929. Št. 11.—12. Kazenskopravna odgovornost za posledice, ki nastanejo preko storilčevega naklepa. Dr. Metod Dolenc. I. Namen te razpravice je, da pokažemo za praktično pravosodje, kaj je pravi smisel določbe § 17. edinstvenega kaz. zak. in v čemi so razlike med to določbo in staro določbo § 1. avstr. kaz. zak. in fine. Na prvi pogled bi se namreč iz besedila § 17. novega kaz. zak., ki bo prišel predvidoma cesto do uporabe, utegnilo sklepati, da gre tu za nekakšen dolus indirectus redivivus. Ta nazor pa bi bil zmoten. Stari dolus indirectus, ki ga je teorija odklanjala kot pseudodolus, ni več prišel v ndvi kaz. zak., ampak na njegovo mesto je bila postavljena po vzorcih moderne kazenskopravne zakonodaje druga, teoretično neprikorna, praktično pa zelo smotreno zasnovana določba o odgovornosti storilca za posledice, ki so nastale preko njegovega naklepa, V naprej naj pripomnimo, da po novem kaz. zak. pač ne bo več dvomiti o tem, ali, kedaj in kako zadene storilca kazenskopravna odgovornost za posledice, nastale preko naklepa — ali kakor se v italijanski književnosti zelo posrečeno pravi, za preterintencionalne posledice. II. Gre za problem, ki se razvidi iz nastopnih primerov, pri katerih stori storilec naklepoma dejanje, s katerim naj nastane zlo »Z«, v resnici pa nastane zlo »Z plus X«. Tui se da pač več vrst možnosti zamisliti, kako da pride do nekega hujšega zla. Postavimo troje tipov možnosti. a) A da noseči ženski abortivno sredstvo, hoteč povzročiti splav, ne da bi ona v to privolila; ta ženska pa vsled tega umre. 21 310 Kazenskopravna odgovornost. b) B zagreši tatvino, vdre v klet, pa si na toči tam vina v poslodo, hoteč si 25 litrov vina pridobiti, ali ker pipo po izvršeni tatvini slabo zapre, izteče ponoči 100 litrov vina po tleh. c) C je lovec in strelja na divjačino, hoteč si z njo pridobiti protipravno korist, zadene pa namesto divjačine pastirja in ga usmrti. V vseh treh primerih je posledica dejanja prekoračila tisto mejo zla, ki jo je storilec hotel. Kakšne so medsebojne razlike? Ali naj bi veljala v vseh treh primerih določba § 17. nov. k a z. z a k.? III. Na podlagi zakonitega besedila § 17. nov. kaz. zak. hočemo o teh razlikah razpravljati, pri čemer se bomo hkratu ozirali na sestavine krivdne oblike posrednjega naklepa (dolas indireetus). 1. Prvi pogoj za uporabo § 17. nov. kaz. zak. je temeljni delikt, pri katerem gre (samo!) za krivdno obliko naklepa. To se pravi: storilec ve, da sledi iz dejanja, ki ga započne, po kazenskem pravu zabranjeno zlo, ter hoče, da iz tega dejanja ono zlo nastane. Tako posledico, ki jo je storilec hotel, imenujemo uspevek (Erfolg). Sestavine krivdne oblike naklepa so torej vedenje in hotenje. V tem pogledu ni razlike med določbo odgovornosti za preterintencionalno posledico in o posredujem naklepu. Tak temeljni naklepni delikt je dan v vseh treh gori navedenih primerih (II., a do c). 2. Drugi pogoj za uporabo § 17. nov. kaz. zak. je ta, da je iz naklepnega temeljnega delikta samega nastala težja posledica kot je bila obsežena v naklepu. Kaj je hujša posledica (zlo), o tem odloča zakonodajec sam na ta način, da smatra za hujše zlo tisto, čegar povzročitev ceteris paribus huje kaznuje, a lestvica strogosti kazni je navedena v povrst-nem redu § 35. — Iz naklepa (vedenje + hotenje), ki ga je udejstvil storilec radi uspevka posledice »Z«, ki jo je storilec hotel, je nastala druga posledica »Zi«, ki je težja, kakor jo je storilec hotel (preterintencionalna posledica, ne: uspevek, ker zla »Zi« storilec ni hotel). Tudi ta moment je na prvi pogled v vseh treh gori navedenih primerih vsebovan. Toda stvar je v resnici taka, da je nastala hujša posledica v primeru a) Kazenskopravna odgovornost. 311 na eni in isti pravni dobrini (telo). (Seveda hujše posledice storilec ne bi Smel naravnost ali eventualno hoteti, ker bi sicer prešlo vse dejanje v težki delikt, n. pr v primeru a) po § 167., če je hotel usmrtiti). V primeru b) je nastopila hujša posledica na istovrstni, toda drugi pravni dobrini (druga količina vina). (Tudi tu ne sme imeti storilec naklepa, povzročiti, da 100 1 vina izteče, sicer bi bil dan delikt po § 365. nov. kaz. zak.). V primeru c) pa posledica sploh ni nastala na isti pravni dobrini, zoper katero je bil obrnjen naklep (divjačina), ampak na drugačni pravni dobrini (življenje osebe). V tretjem primeru se torej očituje storilčevo ravnanje, ki je imelo hujšo posledico, po svojem bistvu že za povsem drugo, novo dejanje, ki bi ga bilo treba posebej obravnavati, celo tedaj, ako bi temeljno dejanje ne bilo kaznivo (n. pr. če je lovec upravičen streljati divjačino). Iz tega vzroka tu ni več govora o preter-intencionalni posledici po smislu § 17. Ta primer je treba torej kar izločiti iz obravnavanega p >t oblema. Tudi pri posrednjem naklepu se zahteva, da mora hujše zlo nastati na isti napadeni pravni dobrini. 3. Iz storilčevega kaznivega dejanja na isti pravni dobrini nastala hujša posledica mora biti z naklepnim dejanjem v vzročni zvezi. Vprašanje, kdaj je podana vzročna zveza, je poglavje zase. Zakonodajec je prepustil, da rešuje to vprašanje sodišče samo na podlagi teoretičnega nauka o vzročnosti. Za nas je vprašanje rešeno podobno, kakor je bilo določeno v § 134. avstr. kaz. zak. (pri umoru), vendar s posebnim poudarkom, da mora biti posledica v zvezi s človeškim um-stvenim vedenjem, kjer se človek pojmuje kot misleče bitje, ne pa kot kos narave. Prekinjena pa je vzročnost: *) če je poškodovanec ali oškodovanec sam s svojim naklepom posegel v dejanski potek v času po storilčevem dejanju, n. pr. da se rana poslabša; malomarnost ranjenca ne bi zadoščala; 'P) če stopi vmes naklepno (ne pa malomarno) dejanje druge osebe, (n. pr. nestrokovnjaško lečenje); ) če nastopijo od storilca nepredvidljive in samostojno, neodvisno od volje ljudi nastale okornosti kot vzrok hujše posledice (n. pr. elementarna nezgoda). Jasno je, da je v vseh treh gori navedenih primerih 21* 312 Kazenskopravna odgovornost. vzročnost podana. Ne bi pa bila podana, če umre žena, ki je v primeru II. a) dobila proti svoji volji abortivno sredstvo,, zadeta od kapi iz prepasti, ker je zvedela, da jo je zadela drugod velika nesreča ali podobno. V tem pogledu pa imamo že zaznamovati bistveno razliko med odgovornostjo za preterintencionalne posledice in za posledice posrednjega naklepa (dolus indirectus) zlasti glede preciznosti izražanja. Pri posrednjem dolusu je bila po ideologiji Tomaža Akvinskega taka vzročna zveza presumirana, — (fuia rei illicitae dabat operam. Ker je imel storilec občni »animus nocendi«, mu gredo hujše posledice na rovaš, češ da je že po tipičnih M na rt j i h o k o 1 n o s t i h , dasi so bile od storilčeve volje neodvisne, vendarle hujšo posledico hotel. Ni se vpraševalo po konkretni vzročnosti med storilčevim temeljnim dejanjem in posledico, ki je storilec ni hotel, ampak le o tipični možnosti, da je posledica povzročena. (Prim. besedilo § 1. in fine: »zavoljo tega nastopilo.). To je bila torej fikcija, ki pa ne sme imeti mesta v kazenskem pravu, ako le-to gradi pojem kazni na temelju osebne, psihične krivde. 4. Nadaljnji pogoj za odgovornost po § 17. je, da mora biti nastop posledice iz storilčevega naklepnega temeljnega dejanja takšen, da se ob konkretno kenstatirani vzročnosti da in mora p ri p i s o v a t i v p t a v storilcu v malomarnost. To se pravi: Storilec je v naprej vedel, da utegne nastopiti iz njegovega naklepnega dejanja izvestna hujša posledica, pa je lahkomiselno menil, da jo bo odklonil, ali pa bi bil po svojih osebnih okolnostih mogel ali pa je bil celo dolžan, zanjo vnaprej vedeti, pa je temeljno dejanje navzlic temu storil, ne da bi bil hotel hujšo posledico. Če povzamemo smisel te sestavine v določbi § 17.. bomo* zahtevali: Razen naklepnega dejanja s hotenjem uspevka »Z« pride v vzročni zvezi z njim do dodatnega storilčevega delovanja, ki temeni na storilčevi malomarnosti in ima za posledico »Z -f X«. Pri dolus indirectus po § 1. in fine po pretežni večini mnenj teoretikov in praktikov ni bila zahtevana malomarna krivda storilca glede hujše posledice, ampak je zadostovala tipičnost posledice; glej besedilo:: Kazenskopravna odgovornost. 313 »iz česar je zlo, ki je zavoljo tega nastopilo, večji del prihaja ali vsaj lahko priti more«. Razlike med to objektivno postavljeno zahtevo za odgovornost in med subjektivno formulirano zahtevo malomarne krivde ni moči prezreti. V primeru II. a je A dal abortivno sredstvo, hoteč doseči uspevek splava. To je bilo naklepno dejanje. Morda je 'vedel vnaprej, da iz tega dejanja sledi smrt. Če si je tako posledico kot naklep usivojil, je storil dejanje z eventualnim naklepom in je odgovoren za celotni uspevek: smrt. Posledico je storilec hotel, čeprav samo eventualno, zato jo je treba označiti za uspevek, dejanje pa za delikt naklepne usmrtitve (§ 167.). Če pa niti naravnost niti eventualno ni hotel težje posledice, pa je mogel ali moral (zlasti kot zdravnik ali babica) zanjo vnaprej vedeti, a je temeljno dejanje (povzročitev odprave telesnega ploda proti volji noseče ženske) vendarle storil, je tu obravnavan pogoj odgovornosti za preterintencionalno posledico po § 17. 'resnično podan. V primeru II. b je B storil naklepno dejanje tatvine, ki je bilo brez dvojbe v vzročni zvezi z drugim dejanjem z izve-stno hujšo posledico. To drugo dejanje je izviralo že po naši predpostavki iz malomarnosti. Tudi tu bi bil podan pogoj za odgovornost po navedenem § 17, dasi gre za drugo pravno dobrino. Ali pa more določba § 17. v, tem primeru učinkovati glede na nadaljnje njene sestavine, bomo šele videli. O tretjem primeru II. c ni več treba govoriti, ker je možnost za uporabo določbe § 17. že po prejšnjih izvajanjih (gl. gori III., 2) izključena. 5. Zadnji, morda najvažnejši pogoj za udejstvovanje odgovornosti pd § 17. je ta, da mora biti za take vrste odgovornosti dana razen vseh doslejšnjih pogojev v kazenskem zakoniku samem izrecna specialna določba, da se kaznuje dejanje s preterintencionalno posledico in kako. V tem pogledu se nam pokaže ta zadnji pogoj v primeru s pogoji, ki so potrebni za dolus indirectus, kot kaj povsem novega. Ta pogoj je natanko izpolnjen v primeru II., a. Določba § 173. nov. kaz. zak. pravi v 1. odst., da se kaznuje, kdor da 314 Kazenskopravna odgovornost. naklepno (gl. § 18., 1. odslt.) noseči ženski sredstvo za odpravo ploda brez njene violje in gre plod od nje, z robijo od 1 do 5 let. V 2. odst. iste določbe pa! pravi zakonodajec brez vsakega nadaljnjega pristavka: Če žena zbog tega umre, se kaznuje storilec z robijo najmanj petih let, torej z robijo od 5 do 20 let. To je tipična formula, po kateri se ustanavlja odgovornost za preterintencionalno posledico smrti; navedena je hujša in posebna kazen. V drugem primeru II. b ne najdemo za malomarno poškodbo vina (t. j. za uničenje vina, ki je odteklo) kot tuje lastnine nobene posiebne določbe. Torej je odgovoren storilec B samo za krajo 25 hI po § 314. nov. kaz. zak., za hujšo nastalo posledico, da je izgubil lastnik vina v vrednosti za 125 1, pa ne. Za tako preterintencionalno posledico je odgovoren B zgolj civilnopravno. V tretjem primeru (II., c) pa smo možnost odgovornosti že prej izključili, toda C-jeva kazenskopravna odgovornost nastopi samostalno za kaznivo dejanje po § 177. Glede tega pa se izreka sodba in kazen po načelih realne konkurence (§§ 62., 63.). Za praktično pravosodje naj opozorimo na ta tako rekoč zunanji moment, da nikdar ni treba niti razmišljati o tem, ali zadene kazenskopravna odgovornost za preterintencionalno posledico, čim v posebnem delu novega kazenskega zakonika ni posebne določbe za kaznovanje naklepnega dejanja, iz katerega je nastala pod III. 2 in 3. označena p r e-te r i n t e n c i o n a 1 n a, hujša posledica. IV. Zaradi preglednosti naj navedemo tista poglavja iz novega edinstvenega kazenskega zakonika, kjer je odgovornost za preterintencionalno posledico s posebno določbo ustanovljena. V poglavju XVI. (Kazniva dejanja zoper življenje in telo) so določbe: § 173., 2. odst; § 175., 2. odst: § 176.. 2. odst; § 178., 2. odst.;§ 179., 2. odst; § 184., 1., 2. in 3. odst: § 185., 2. odst. V poglavju XVII (Kazniva dejanja zoper občno varnost ljudi in imovine): § 188., t. 1. in 2.; § 189., t. 1 in 2.; § 191., 3. odst.; § 194., 2. odst; § 195., 2. do 4. odst.: § 196., 2. do 4. odst, § 197., 2. do 4. odst; § 198., 2. odst; S 199.. Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. 315 2. odst., § 201).. 2. odst.; § 201., 2. odst. XVIII. (Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila): § 205., 1. odst.; § 207., 1. odst. V poglavju XXI. (Kazniva dejanja zoper osebno prostost in varnost): § 243., 3. odst. V poglavju XXIII. (Kazniva dejanja zoper občno zdravje): § 254., 2. odst.; § 257., 2. ods,t; § 260., 2. odst, § 261., 1. odst; § 262., 3. odst V poglavju XXVII. (Kazniva dejanja zoper imovino): § 328., 1. odst. t. 1. in 2. odst. Ob sebi se razume, da ni moči govoriti o poskusu dejanja po pravkar navedenih posebnih določbah. Saj gre vseskozi za sestavino malomarnosti, ki idejno ne more biti posku-šena. Pač pa ni izključeno, da postaneta nasnovatelj in pomočnik sokriva in odgovorna za dejanja s preterintencionalno posledico. Kdor nasnuje drugo osebo k naklepni telesni poškodbi in kogar zadene malomarnost v pregledu presoje, da-li ne utegne nastopiti hujša posledica, ker vulnera non dantur ad mensuram, ta je zanjo odgovoren kakor tudi storilec sam. Dirugače je, če sledi iz temeljnega malomarnega dejanja hujša posledica, kakor jo je tipično pričakovati. V teh primerih velja zgolj norma § 16., 2. odst. nov. kaz. zak. za presojo občne krivde, posebna norma posebnega dela pa za višino kazni glede na rezino zla (prim. S 182., 2. odst. itd.). •......------------ o-------- Oblična veljavnost odlokov pokojnin-skega zavoda za nameščence. Dr. Janko Vrančič. 1. Uvajanje krive prakse pri upravnih oblast vili. Z razvojem gospodarskega življenja dobiva pokojninsk,> zavarovanje nameščencev in socialno zavarovanje sploh vedno večji pomen in prisilne javnopravne norme tega zavarovanja posegajo vedno globlje v razmere posameznikov in države. Ker je od pravilnega izvajanja zadevnih zakonov odvisen marsikdaj obstoj nameščenca in vse njegove rodbine, Zahteva ta panoga prava posebno tankovestnega obravnavanja in se 316 Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. mora na vsak način ubraniti vseh zmotnih naziranj glede temeljnih pojmov. Žal, se je začelo širiti v pokojninskem zavarovanju nameščencev glede oblične veljavnosti odlokov pokojninskega zavoda pri političnih oblastvih naziranje. ki je v velikem nasprotju z zakonom in bi utegnilo pravno gotovost na tem polju občutno omajati. Na ugovor odvetnika kot pravnega zastopnika službodavca je politično upravno oblastvo kot pritožna instanca dva zavarovalna odloka pokojninskega zavoda »kot oblično pomanjkljivo izgotovljena razveljavilo, ker sta na zavarovalnih odlokih imeni predsednika in direktorja pokojninskega zavoda le tiskani, ne pa lastnoročno podpisani, kakor bi morali biti ne le po občnih pravnih normah, temveč tudi po smislu in izrecnem predpisu statuta zavoda. Odločba namreč, s katero se ugotavlja, da je nameščenec zavezan pokojninskemu zavarovanju, ustvarja pravno razmerje med zavarovancem in njegovim službodavcem na eni strani ter pokojninskim zavodom na drugi strani in mora imeti torej pravno pravilno obliko, t. j. biti mora lastnoročno podpisana«. To utemeljevanje je prešlo dobesedno iz področja enega upravnega oblastva v področje drugega in se širi med interesenti, tako da se ugovori proti odlokom zavoda vedno boli pogosto nanj sklicujejo. Še na vsak tak ugovor je bil zavarovalni odlok zavoda razveljavljen iz navedenega obličnega razloga, ne da bi se pritožna instanca spuščala v meritorno presojo dejanskega stanu. Prepričanje mnogih interesentov, da se sedaj utegnejo izpodbijati prav vsi zavarovalni odloki zavoda za vsa dolga leta nazaj, če nimajo lastnoročnih podpisov, na srečo ni pravilno. Po določbi § 75. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev je namreč moči odloke pokojninskega zavoda izpodbijati z ugovori, ki jih je treba vložiti v 14 dneh pri političnih oblastvih druge stopnje, in po občnih pravnih predpisih postanejo odloki ne glede na oblično in meritorno pravilnost oblično pravnomočni, če ni bil podan ugovor v teh 14 dneh. Z nadzorstveno pritožbo ali s prošnjo za obnovo postopka se tudi s samim pozivom na podpise potem ne da nič Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. 317 doseči. Nastane pa vendar zadosti nepotrebnih težav tudi, če se po nepotrebnem vlagajo že v naprej na neuspeh obsojeni ugovori ali če se vsak odlok sproti v 14 dneh utegne uspešno izpodbijati z omenjenim obličnim razlogom. Če bi bile omenjene odločbe utemeljene v zakonu, bi bilo vse v redu. dasi bi tak pretiran birokratizem kolikor toliko oviral ekspeditivnost pokojninskega zavoda in celotno izvajanje zavarovanja ter bi bil v hudem nasprotju s splošno zahtevo po poenostavljenju in pocenitvi uprave. Te odločbe, ki ne upoštevajo bistvenih pojmov prisilnega zavarovanja, pa so pravnopomotne. Zato je neobhodno potrebno, da so si pravniki in vsi neposredni interesenti na jasnem, zakaj nasprotujejo zakonu. V nobenem zakonu in v nobeni naredbi, izdani na osnovi kakšnega zakona, ni določbe, da morajo biti zavarovalni odloki pokojninskega zavoda za nameščence lastnoročno podpisani. Tudi ni določeno, da so odloki formalno bistveno pomanjkljivi, tako da so že po sebi neveljavni ali pa da se smejo po pritožni instanci razveljaviti, ako ni lastnoročnih podpisov. 2. Določba statuta pokojninskega zavoda o podpisih njegovih zastopnikov. Statut pokojninskega zavoda, izdan z naredbo ministrstva za socialno politiko z dne 31. julija 1922.. Ur. 1. št. 319/10,1. ima sicer v § 5. določbo o podpisih, a ta paragraf za zavarovalne odloke ne pride v poštev. Ta § 5. določa, da podpisuje za pokojninski zavod predsednik ali eden njegovih namestnikov skupno z direktorjem ali njegovim namestnikom vse odpravke, ki se ne tičejo tekočih poslov, zlasti vse spise in listine, ki ustanavljajo obveznost zavoda ali s katerimi se opuščajo pravice. Podpisuje se tako. da pristavljajo imenovani funkcionarji s štampiljo odtisnjenim ali po komurkoli zapisanim besedam: »Pokojninski zavod za nameščence« svo-jeročno svoj podpis. Vse odpravke glede tekočih poslov podpisuje direktor, odnosno njegov namestnik sam. odnosno kakšen drug pooblaščen uradnik. 318 Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. Zavarovalni odloki pokojninskega zavoda se tičejo brez dvoma tekočih poslov, ker je glavna naloga in pretežni del poslovanja zavoda ta, da izstavlja zavarovalne odloke. Zadostovalo bi torej, ako bi zavarovalne odloke podpisoval direktor, njegov namenstnik ali morda pooblaščeni referent sam.. Vendar je v zavodu običaj, da sta na odlokih podpisa (eventualno v faksimilu ali tiskana) predsednika in direktorja, to pa le zato, da ima odlok bolj slavnostno obliko listine, ne pa da bi bilo to kje predpisano in ne da bi bila od tega odvisna veljavnost odloka. V resnici je treba po statutu svojeročnih podpisov direktorja in predsednika, odnosno njihovih namestnikov, na vseh spisih in listinah, ki ustanavljajo obveznost zavoda ali s katerimi se opuščajo pravice. Vendar ima pa statut tukaj v mislih le take spise in listine, s kojih podpisom šele nastane obveznost zavoda ali prestane njegova pravica. Glede zavarovalnih odlokov pa je iz mnogih določb zakona jasno razvidno, da ne nastane obveznost zavoda šele z izdajo teh odlokov ali celo z lastnoročnim podpisom teh odlokov, prav tako kakor ne izgubi morda pokojninski zavod pravice, zahtevati zavarovalno premijo zaradi nameščenčevega izstopa iz službe šele, ko je izstavljen odlok o prestanku zavarovalnega razmerja ali celo šele z lastnoročnim podpisom takega odloka. Statut ima v § 5. v mislih le take obveze in pravice zavoda, ki jih ta prevzame ali opušča prostovoljno po zasebnem pravu, ne pa primoran po javnopravnem zakonu. Tako n. pr. morata predsednik in direktor odnosno njihova namestnika, podpisovati kupne ali prodajne pogodbe, pogodbe, s katerimi se dogovori zavod s službodavcem n. pr. za sprejem njegovih nameščencev v prostovoljno zavarovanje v oddelku za višje dajatve po členu IV. zakona ali sicer pogodbe, ki se tičejo pravic in dolžnosti, ki ne nastajajo ali prestajajo že po določbah zakona samega. Nasprotno pa odloki zavoda o zavarovanju, o spremembi zavarovanja zaradi spremembe službenih prejemkov ali o< prestanku zavarovanja nikakor ne ustvarjajo pravnega razmerja med pokojninskim zavodom na eni strani in zavarovanci, odnosno njihovimi službodavci na drugi strani, tako Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. 319» da bi se zavarovanje šele začelo ali bi prenehalo šele na osnovi odloka. Odlok ni konstitutivnega, temveč le deklarativnega značaja, ker posvedočuje le oblično obstoj pravnega razmerja, ki je bilo dejansko ustvarjeno z vstopom v službo, odnosno s priglasitvijo zavarovanca, ali je prestal z njegovim izstopom iz službe. 3. Čisto »ipso iure-zavarovanje« po prvotnem zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Pokojninsko zavarovanje nameščencev je bilo prvotno čisto »ipso iure-zavarovanje«. Vsak nameščenec, ki je prišel v poštev za zavarovanje, je bil zavarovan in je imel pravico na zavarovalne dajatve že s samim vstopom v službo ne glede na to, ali je bil prijavljen v zavarovanje in ali so bile premije plačane ali ne. Zato je določal § 1. zakona v prvotni obliki z dne 16. decembra 1906., drž. zak. št. 1. iz leta 1907., da so v tem paragrafu navedeni nameščenci »zavarovanju zavezani in zavarovani v smislu tega zakona«. Prav tako navaja izvršilna naredba z dne 22. februarja 1908., drž. zak. št. 42., v členu L: »Zavarovalna dolžnost in zavarovanje se osmavljata z dejstvom zavarovanja zavezane namestitve.« Člen 3. te naredbe določa: »Opustitve pravočasne in pravilne zglasitve in odklonitve podajanja pojasnil sta kaznivi; opustitev pravočasnega plačila premij osnavlja dolžnost plačila zamudnih obresti za zaostale premije; omenjene opustitve pa nimajo nobenega vpliva na dejansko zavarovanje.« 4. Omejeno »ipso iure-zavarovanje« po noveli iz leta 1914. Bistveno načelo »ipso iure-zavarovanja« je ostalo ohranjeno tudi v noveli zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v besedilu ces. nar. z dne 25. junija 1914. drž, zak, št. 138., tako da načeloma tudi sedaj ni pogoj za zavarovanje, odnosno za vštetje službe v zavarovalno dobo, ali je izdan zavarovalni odlok in ali so plačane premije. Le ker je bila velika nevarnost, da bi moral pokojninski zavod plačevati rente tudi takim zavarovancem, o katerih sploh nič ne bi 320 Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. vedel, je novela v 73. načelo »ipso iure-zavarovanja« omejila toliko, da šteje zavarovalna doba nameščencu šele od tedaj, ko je prijavljen v zavarovanje, prejšnja službena doba pa le, če so premije v šestih letih po dospelosti plačane. Le pri zavarovancih, ki sploh niso bili nikdar prijavljeni in za katere je zavod šele uradoma zvedel, se šteje zavarovalna doba od takrat, ko se je zavarovalna dolžnost z odlokom pokojninskega zavoda uradoma ugotovila. Pa tudi tak odlok zavoda ima le deklarativen pomen, da je zavarovalna dolžnosit podana in da se nameščenec oblično sprejema med člane zavoda. Tudi po določbah novele zavarovanje nikakor ni odvisno od zavarovalnega odloka ali celo od lastnoročnega podpisa zastopnikov zavoda na odloku. Po § 1. so vsi nameščenci, ki pridejo radi višje kvalifikacije svoje službe za zavarovanje v poštev, »zavarovanju zavezani in po naslednjih določbah zavarovani«. Nameščenci so torej zavarovani že samo radi tega, ker opravljajo službe, ki pridejo za to v poštev. Le »naslednje določbe zakona«, in sicer zgoraj omenjeni § 73., vsebujejo nekatere omejitve, vkljub katerim pa glavno načelo še vedno dalje velja. Tudi konec zavarovalnega razmerja ni odvisen od odloka o prestanku zavarovalnega razmerja in od podpisov, zavarovanje prestane marveč po § 24. že takoj, čim kakšen pogoj za zavarovanje ni več podan, n. pr. čim izstopi nameščenec iz službe itd. Po § 34. zakona je treba plačevati zavarovalne premije v naprej in po § 35. je dolžnost plačevanja premij nezavisna od tega, da bi bili prej izdani odloki ali da bi nastopila pravnomočnost, po § 75.a pa pravna sredstva proti odlokom o zavarovalni dolžnosti, o uvrstitvi v plačilne razrede in o določitvi glavnega posla nimajo odložne moči. Vse te določbe dokazujejo, da je v moči zavarovanje in z njim ustvarjeno pravno razmerje med pokojninskim zavodom na eni in služ-bodavcem, odn. nameščencem na drugi strani že prej, preden se izda zavarovalni odlok. Premij seveda ne bi bilo treba plačevati, če zavarovalnega razmerja še nc bi bilo; Ker je treba pa premije plačevati še pred odlokom, je to zadosten dokaz, da je zavarovanje v moči ne glede na odlok. Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda Kakor je določena za službodavca in nameščenca dolžnost zavarovanja, tako velja tudi pravica zavarovanja. Ta pravica zavarovanja jima mora biti pa varovana ne glede na to, ali želi pokojninski zavod nameščenca sprejeti v zavarovanje ali pa ga morda raje ne bi sprejel, ker je morda nameščenec sltar in bolan, a ima mlado ženo in veliko število nepreskrbljenih otrok, tako da je rizik zavoda v primeri s povprečnim rizikom neprimerno visok in bo imel zavod od takega zavarovanca očividno le škodo. Če bi imel šele zavarovalni odlok tako moč, da bi zavarovalno razmerje ustvaril, ne bi bilo izključeno, da bi skušal izdajati zavod pozitivne zavarovalne odloke v prvi vrsti le dobrim rizikom. Sicer ima vsak interesent pravico ugovora ali nadzorstvene pritožbe na politično oblastvo, a se brez dvoma velik del te pravice ne bi poslužil, ker je obče znano, da se službo-davci in nameščenci, ki jim dalekosežna važnost pokojninskega zavarovanja žal še ni zadosti znana, skoraj izključno pritožujejo radi tega, ker nočejo biti zavarovani, ne pa da bi silili v zavarovanje. Tako bi se utegnilo zgoditi, da država ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje s tem, da je vzako-nila pokojninsko zavarovanje, to je, da bi preprečila osiro-mašenje pretežnega dela srednjega stanu ob onemoglosti, starosti in smrti. Baš zato pa zakon zavarovanja ne na-pravlja odvisnega od poljubne volje pokojninskega zavoda, temveč zavod je primoran, da izvede zavarovanje vsakega nameščenca, ki pride v poštev. Edini pogoj za vštetje službene dobe v pokojnino je po noveli prijava v zavarovanje, ne pa morda lastnoročni podpis predstavnikov zavoda na izjavi, da zavod nameščenca sprejema v zavarovanje. Seveda bi se utegnil prijaviti v zavarovanje tudi uslužbenec, ki ni zavarovanju zavezan. Pri takem uslužbencu seveda se zavarovanje in prispevna doba ne moreta ustvariti s prijavo, ker pač po § 1. ni zavarovanju zavezan. Odlok, s katerim zavod odkloni njegovo zavarovanje, ne prekine morda že obstoječega zavarovanja, temveč le ugotovi, da zavarovalna dolžnost in zavarovanje že izpočetka nista obstajala. '22 Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. Po priglasitvi zavarovanju zavezanega nameščenca prav tako zavod z zavarovalnim odlokom ne ustvari šele zavarovalne dolžnosti in zavarovanja, temveč le izjavi odnosno posvedoči, da je zavarovalna dolžnost in zavarovanje že obstajalo od nastopa zavarovanju zavezane silužbe dalje. Odlok torej ne ustanavlja po sebi pravnega razmerja ex nune, temveč le oblično ugotavlja, da je bilo to pravno razmerje že ex tunc. Če zavarovanju zavezani nameščenec sploh ni bil prijavljen, mu šteje po § 73., odst. 7., prispevna doba šele od takrat dalje, ko zjavod njegovo zavarovalno dolžnost uradoma ugotovi z odlokom, prejšnja službena doba pa šele tedaj, ko se zavarovalne premije plačajo, kar pa se mora zgoditi v šestih letih po dospelosti. Tudi v tem; primeru zavarovalni odlok ne ustvarja šele pravnega razmerja ex nune, temveč le ugotovi, da je bila zavarovalna dolžnost že od vstopa v službo dalje, in zahteva plačilo premij tudi za ves čas za nazaj, kolikor zavarovanje ni že zastarano, pač ker je zavarovalna dolžnost bila že tudi takrat in mora zavod zavarovanje tudi za ta čas izvesti. Zavarovalno razmerje ne obstoji šele od takrat nadalje, ko je zavod morda ob reviziji podjetja doznal za neprijavljenega nameščenca in izdal zavarovalni odlok; od tega časa dalje mora nameščencu le šteti prispevno dobo, tudi če ne dobi nobenih premij in je njegova skrb, da premije izterja. Za prejšnjo službeno dobo je pa zavarovalno razmerje prav tako obstajalo, če je bila služba po § 1. zavezana zavarovanju, le prispevna doba se ne šteje, kolikor premije v šestih letih niso plačane. 5. Oblika odlokov pokojninskega zavoda. Pa celo takrat, če bi se zavarovalno razmerje z odlokom šele ustvarilo — kakor se pa po gornjih izvajanjih ne ustvarja —, bi bila lastnoročna podpisa predstavnikov zavoda na odlokih brez pomena. Glede odlokov določa § 75. edino to, da se morajo vsi ukrepi in vsa obvestila pokojninskega zavoda v okviru pokojninskega zakona vročati udeležencem v pismenem odpravku (odloki). Zadostuje torej, da se udeleženec obvesti pismeno. Kakšno naj bo to pismeno obvestilo od- Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. 323 nosno odlok, glede tega ne postavlja zakon prav nobene zahteve, tako da tako pismeno obvestilo ni oblično pomanjkljivo ali morda celo neveljavno, če morda ni izdano v posebni obliki. Zadostuje, da udeleženec prejme pisan odpravek kakršnekoli že oblike in vsebine. Seveda sme biti odpravek v sedanjih časih namesto z roko tudi s strojem pisan, litogra-firan, tiskan itd. Ugotavljam, da po sedanjem stanju zakonodaje predpisi glede odlokov političnih oblastev ne veljajo za odloke pokojninskega zavoda. V § 75. zakona o pokojninskem zavarovanju je izrecno določeno, da se v ostalem, namreč kolikor v § 75. ni drugače določeno, določbe zakona z dne 12. maja 1896. drž. zak. št. 101. uporabljajo na ves postopek s pravnimi po-močki v stvareh pristojnosti političnih oblastev, vštevši ugovore zoper odloke pokojninskega zaveda. Te -določbe se torej ne uporabljajo na odloke pokojninskega zavoda, temveč šele na ugovore zoper te odloke, in sploh le za postopek pred političnimi oblastvi, ne pa tudi pred pokojninskim zavodom. To iz zakona jasno razvidno pravno stanje izrecno ugotavlja tudi dr. Hubert Korkisch v svojem komentarju k zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev v izdaji leta 1915.. v 2. opombi k § 75 a, kjer izrecno poudarja, da ni treba, da bi imeli odloki zavoda tudi pravni pouk. S tem seveda noče reči, da je tak pravni pouk nepotreben, pač pa, da so odloki prav tako veljavni, tudi če pravnega pouka ne bi imeli. To načelo je jasno izrazila tudi odločba upravnega sodišča na Dunaju z dne 8. aprila 1910 št. 3586, ki je izrekla, da odloki delavskih zavarovalnic zoper nezgode (analogno tudi pokojninskega zavoda za nameščence) ni treba, da bi vsebovali pouk o pravnih lekih in da se ne morejo razveljaviti, ako takega pouka ni ali ako je napačen, ker se zakon o pravnih lekih z dne 12. maja 1896. drž. zak. št. 101 nanaša le na odločbe političnih oblastev. Pa tudi odloki političnih oblastev načeloma niso neveljavni, če morda niso podpisani ali če podpis ni lastnoročen. Po uradni instrukciji za okrajne urade z dne 17. marca 1855. drž. zak. št. 52, § 101, naj sicer čistopise odlokov, dopisov itd. političnih oblastev podpisuje uradni predstrojnik odnosno nje- 324 Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. goV namestnik; vendar ni nikjer nobene zakonite odločbe, da bi bil odlok ali dopis neveljaven, če ne bi bil podpisan. Uradni predstojnik je pač disciplinsko odgovoren za pravilno obliko in vsebino dopisov, nikakor pa ne more zahtevati stranka, ki je prejela dopis političnega oblastva z naročilom, kaj mora ukreniti ali opustiti n. pr. iz ozirov javnega zdravstva itd., če naročilo ne bi bilo podpisano ali če bi bil podpis le tiskan, da se tak dopis ali odlok razveljavi in ji najprej pošlje odlok z lastnoročnim podpisom, potem bi se pa šele po njem ravnala. Tudi upravno sodišče je z odločbo z dne 17. januarja 1890. št. 4205 iz leta 1889. izreklo: »Če ni podpisa uradnega predstojnika ali njegovega namestnika na odpravku, je to le tedaj bistvena oblična pomanjkljivost postopka, če se utegne o provenijenci ali pristnosti odpravka .opravičeno dvomiti ali vsaj dejansko smatrati, da je pomislek na strani dotične stranke.« Predpisi o postopku pred političnimi oblastvi pa, kakor omenjeno, za pokojninski zavod ne veljajo. Pa celo če bi veljali, vendar nihče ne bi mogel trditi, da utegne kdo upravičeno dvomiti, ali je odlok o zavarovanju nameščencev izšel v resnici od pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in ali je ta odlok pristen. V primerih, v katerih so pritožne instance razveljavile odloke zavoda kot oblično pomanjkljive, Je bil, preden je bil izdan odlok, vendar uradnik pokojninskega zavoda s svojo uradno legitimacijo osebno v službodavčevem podjetju in je uradno zabeležil podatke glede nameščencev. Ko so nato službodavcu in nameščencu došli odloki s popolnoma pravilnimi podatki, ki so ustrezali po dobi zaposlitve, službenem nazivu, višini prejemkov itd., svoječasnim napovedim, odnosno ugotovitvam, je bilo vendar jasno, da je odlok, ki je pisjan na uradnem formularju s pravilnimi katastrskimi številkami službodavca in nameščenca, pristen in da izhaja od pokojninskega zavoda. Pa tudi glede podpisov predstavnikov političnih oblastev in glede drugih podpisov se v sedanjih časih razširjenja prometa in potrebe sistematičnega izrabljanja časa ne more zahtevati vselej lastnoročen podpis. Celo pred davčnimi oblastvi in pred sodišči veljajo tudi faksimilia. Tako n. pr. je odločilo Veljavnost odlokov pokojninskega zavoda. 325 upravno sodišče že dne 10. novembra 1896. št. 10072, da je podpis resničen in pristen, četudi podpis firme ni pristavljen pravni listini z lastnoročno pisavo lastnika firme in je rokopis reproduciran kot faksimile (glej opombo pri § 22. Manzove izdaje pristojbinskega zakona iz leta 1914.). Radi potreb modernega prometa je celo tretja delna novela k občnemu državljanskemu zakoniku v § 886. odstopila od zahteve lastnoročnega podpisa. Ta paragraf se sedaj glasi: »Pogodba, za katero določa zakon ali volja strank pismeno obliko, se sklene s tern, da jo podpišeta stranki ali, ako ne znata ali radi hibe ne moreta' pisati, s tem, da pristavita svoj sodno ali notarsko poverjeni ročni znak ali da pristavita svoj ročni znak pred dvema pričama, katerih ena podpiše ime stranke. Sodna ali notarska posvedočba nadomešča pismeni sklep pogodbe. Mehanični posnetek svojeročnega podpisa zadošča le tam, kjer je v poslovnem prometu običajen.« 6. Pravice iz zavarovanja neodvisne od obstoja odlokov. Poudarjeno je že bilo, da zavarovalni odloki pokojninskega zavoda niso pravne listine, od katerih bi bilo odvisno pravno razmerje, temveč so le oblična potrdila o zavarovalnem razmerju, ki velja že brez teh odlokov. Razen že omenjenih razlogov se vidi to zlasti iz tega, da zakon pravice do rente ne dela nikjer odvisne od zavarovalnih odlokov. Kdor hoče dobivati pokojnino, nikakor ni dolžan, da bi predložil zavarovalne odloke, temveč jih sme takoj po prejemu zavreči, ne da bi zato nastopila izprememba v pravnem razmerju napram pokojninskemu zavodu. Zavarovalno razmerje ostane v veljavi kljub temu prav tako še nadalje in ob danih pogojih mora zavarovanec radi določb zakona dobivati pokojnino, če predloži zavarovalne odloke ali pa ne. Lastnoročnega podpisovanja odlokov po predsedniku ali ravnatelju odn. njiju namestnikih zakon tudi že zato ni mogel zahtevati, ker je včasih naravnost fizično nemogoče. Tudi predsedniki in ravnatelji pokojninskega zavoda n. pr. na Dunaju ali v Pragi niso podpisovali in ne podpisujejo zavarovalnih odlokov lastnoročno. Ker imajo ti zavodi na stotisoče 22 326 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. zavarovancev, bi morali imeti sicer le za podpisovanje po več predsednikov in ravnateljev, odn. njihovih namestnikov, zlasti kadar izide kakšna novela o preureditvi plačilnih razredov zavarovancev in je treba v najkrajšem času vsakemu službo-davcu in nameščencu poslati nov odlok. Radi potrebe čim intenzivnejšega dela se morajo predsedniki in ravnatelji ter njihovi namestniki baviti z važnejšim delom, dočim njihove podpise na odloke, ki jih izgotavljajo strokovni uradniki, lahko pritiskajo sluge. O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. Dr. E. Pajnič. (Konec). Nadaljnja vrsta nečedne tekme je po načrtu v čl. 16. (civilnopravno dejanstvo) in v čl. 32 (kaznivi prestopek) orisano kršenje in izkoriščanje tajnosti v produkciji in trgovini.32 Znaki nečedne tekme s kršenjem in izkoriščevanjem tajnosti so v obeh primerih (civilnopravneni in kaizenskopravnem) isti. Načrt se je tu precej točno držal sličnih določb češkoslovaškega zakona o nečedni tekmi. Ločiti je treba med kršenjem takih tajnosti po zaposlencih podjetja zai časa njih zaposlenosti ter na drugi strani med kršenjem in izkoriščevanjem tajnosti, katere utegne zakriviti (večinoma) tudi druga oseba, pa tudi zaposlenec med službo in po končani zaposlenosti. Zaposlenec, nameščenec, delavec vajenec — mora za časa svoje zaposlenosti priobčiti ali odkriti (»učiniti pristupačnam«) neopravičeno drugemu produkcijsko ali trgovinsko tajnost, ki mu je radi njegovega raizmerja v podjetju bila! ali zaupana ali pa poznata na drug način in ki se more uporabiti v tekmovanju. Tudi nezaposlenci zakrivijo tako kršenje tajnosti s tem, da jo drugemu priobčijo ali v lastnem ali tujem podjetju izkoriščajo, to pa tedaj, ako so zvedeli za tako tajnost po lastnem ali tujem protizakonitem ali dobrim šegami nasprotujočem ss Prim. § 13 čsl, §§ 11 in 12 avstr. in §§ 17, 18 nem. zak. o nečedni tekmi: Avstrijski in nemški zakon navajata le znake kazenskopravnega prestopka, ki ima seveda zaisebnopravne posledice. Glej avstrijski zakon 11. maja 1921 B. G. BI. št. 292 (Angesteiltengesetz). Zakon 24. julija 1917 dilž^ zak. št. 307 z izvrš. nar. 12. avgusta 1918 drž. zak. št. 302. U roku od šest meseci od dana kad je zainteresovani saznao za delo ili za štetu i za izvršioca.« 14 Čl. 66. Može se tražiti zabrana nekog dela ili da se odkloni nekorektno dejstvo u smislu ovog zakona i u slučaju, kad se je ranijom radnjom ostvarilo delo, koje po stupanju u važnost ovog zakona još prouzrukuje takve posledice, koje se protive propisima ovog zakona. No u tom slučaju naknada štete na osnovu ovog zakona može se tražiti samo za štetu. koia je nanesena posle stupanja u važnost ovog zakona. 332 (J načrtu zakona zoper nečedno tekmo. kakor je to urejeno v češkoslovaškem zakonu o n. t. (§ 33 čsl. z.). Kazniv je tudi poskus pri teh prestopkih. V čl. 37 nač. je glede vseh prestopkov kazen enotno določena Y naknadnem določevanju nadomestnih zapornih kazni za primer neizterljivosti denarnih kazni 'bodo utegnile v praksi nastati dokaj šnje neenakosti in neskladnosti, ker pravi odst. 2, § 37 nač., da je določiti tako naknadno zaporno kazen po meri krivde, ne po gotovem razmerju s prisojeno denarno kaznijo. Poudariti bi bilo točno, da mora za primer neizterljivosti že v sodbi biti določena nadomestna zaporna kazen, da more druga stopnja i v tem oziru morda preizkusiti prvosodno sodbo. Denarne kazni, globe in izkupila za zaplenjene stvari pripadajo državni blagajtii. Po S 39 nač. ni kazniv zaposlenec, o katerem se dokaže, da bi bil odpuščen iz službe, ali bi trpel občutno škodo, če ne bi izvršil kaznivega dejanja nečedne tekme. Dokazno breme o opisanem primeru nekaznivosti nosi torej obdolženi zaposlenec.4'* Poleg kazini izreče sodba na predlog zasebnega obtožitelja še, da se morajo lažne navedbe (nečedna reklama, lažna oznaka izvora blaga) ali odstraniti ali popolniti in če to ni mogoče, da zapade in se uniči dotično priobčilo in prav to se more zgoditi tudi glede oglasov, nadpisov, zavojev, zunanje opreme itd. Mogoče pa je doseči navedene mere tudi v primerih oprostilnih sodb, — torej nekako objektivno postopanje. Kadar gre za nečedno tekmo z zapostavljanjem (»ocrojenjem«), more sodišče odrediti preklic v časopisih na strošek obsojenca. Čl. 35 nač. predvideva začasne o dr e d b e v zavarovanje, da se izvrše gori opisane naredbe izrečene s sodbo. Kot take navaja zgolj kot primere zadrževanja blaga na carinarnicah, zaplembo blaga in ukrenitve glede pokvarljivega blaga. Sodišče zasliši po možnosti pred rešitvijo stranke, sme od tožitelja tudi zahtevati kavcijo za stroške odredbe. Pripuščena je pritožba v roku treh dni, ki se štejejo vsekako od dneva vročbe pismenega izdatka rešitve. O pritožbi odloča višje sodišče — torej ni navedeno kot druga stopnja izrecno apelacijsko ali okrožno sodišče. Načrt — čl. 34, odst. 2 — se bo moral tu opirati na izenačenje materialnega in pravdnega kazenskega prava. Tudi v kazenskem postopanju more tožitelj, kakor v primeru oprostitve tudi toženec doseči objavo sodbe. Kazensko postopanje radi prestopkov nečedne tekme je mogoče le na zasebno tožbo oseb, ki so — kakor zgoraj opisano — upravičene k tožbi na oprostitev ali odstranitev. Subjektivno za- 45 § 38 čsl. zak. o n. t. ima isto določbo, a § 19 odst. 3. avstr. zak. o n. t. nalaga obtožitelju, da dokaže kaznivost zaposle.uca. češ da je domnevati niegovo popolno odvisnost od službodavca. O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 333 staranje pravice na tožbo nastopi v šestih mesecih od dneva, ko je zvedel tožitelj za kaznivo delo in za storilca. Subsidiarno naj veljajo za kazensko postopanje na teritoriju pristojnega, sodišča veljavni zakoni o kazenskem postopku in materialnem kazenskem pravu (51.34, odst. 2 nač.). Med tem je pa na teh poljih že nastopilo izenačenje zakonov, kar bo treba upoštevati. Češkoslovaški zakon o neč. tekmi ureja (§§ 49, 50) poravnalno postopanje za vse vrste nečedne tekme, ki je v denarnih in bančnih stvareh celo obligatorno. Dobro je, da teh določb naš načrt ni prevzel. Sklepno je omeniti še uporabnost določb načrta glede ino-zcmcev (čl. 63 nač.). Poudarjano je načelo, da uživajo tudi državljani, ki imajo v naši državi podjetje ali vrše tu delo, isto zaščito kakor naši državljani. Sicer pa je ta 'zaščita odvisna od dejstva vzajemnosti. Po načrtu mora pa tisti, ki se hoče s tem dejstvom okoristiti, obstoj vzajemnosti dokazati. Ta zahteva je dokaj trda in tudi manj praktična; o češkoslovaškem zakonu (S 52 čsl. z. o n. t.) je treba o tej okornosti uradoma pribaviti izjavo ministrstva pravde, ki jo odda 'Sporazumno z ministrstvom pristojnega resora. Sicer je pa glede obstoja vzajemnosti itak pričakovati ministrskih razlogov v uradnih listih. Sklepno je reči o načrtu, da je načrt skrbno in marljivo zakonodajno delo, dasi smo naiziranja, da za razmere v naši državi ni treba tako obširne ureditve cele snovi o nečedni tekmi. O priliki izenačenja materialnega državljanskega in kazenskega prava bi bUo primerno popolniti že veljavne določbe v zaščito poštenega pridobitnega gospodarsva. Umestna bi bila tudi odložitev končne redakcije zakona o nečedni tekmi za čas, ko bo izvršeno in tudi uresničeno izenačenje na poljih državljanskega, trgovinsko-obrt-nega in kazenskega prava. Ni naloga zakonodajčeva, da ustvari z zakonom jezikovno takorekoč leposlovno delo, a vendar je potrebno, da se skrbno pretehtajo vsi posamezni izrazi za važne pravne pojme. Izogibati se je neumestnih tujk, vsake dolgovez-nosti in ponovitev v besedilu posameznih predpisov (priim. čl. 1, 23, 32, odst. 1, 30, 31 nač.), kar vse je protivno tudi naravni dovršenosti jezika, katerega se poslužuje načrt zakona o nečedni tekmi.46 16 Literatura o nečedni tekmi, (kolikor je bila upoštevana pri tem spisu). Avstrijski zakon o neč. tekmi: iD r. L. Haber, Jur. BI. 1. 1923; Dr. E. Bettelheim, Ger. Z. 1. 1923; Dr. Abel, Ger. Z. 1927: Dr. A d 1 e r, Oer. Z. 1925; D r. L. K a d e č k a. Wien 1924: d r. E. P a j n i č, Trgoski list št. 149 in 150 iz 1. 1923. Češkoslov. zakon o neč. tekmi: dr. Skala. Praga 1928: Dr. R. (iellner, Prager Arhiv 1927: Dr. M. Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov. Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov. Dr. France Goršič. Kot vrhovno oblastvo izdaja ministrstvo notranjih poslov v mejah veljavnih zalkomov irn uredb načelne razpise, ki jih naslavlja ali na vsa podrejena oblastva občne uprave ali vsaj na večje število teh oMastev in organov. Ministrstvo notranjih poslov je izdalo tudi poseben pravilnik za podrejena Oblastva, kako treba zbirati, sistematsko urejati in v preglednem razvidu držati te n o r m a 1 i j e. V zbirki načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov se nahajajo i talka navodila, ki so trajne vrednosti in bodo zanimala širše pravniške kroge. Slovenski Pravnik namerja svoje čitatelje seznanjati s tistimi nonmalijami, ki se v njih očitujejo pogledi in načela one obširne upravne reforme, ki se pred našimi očmi uvaja izza 6. januarja 1929. 1. Nekatera teh načelnih navodil so najboljši komentar k zakonom te nove dobe. I. Zakon o osebnih imenih. A. Z načelnim razpisom Kom. B r. 190 z dne 10. aprila 1929 1., ki tvori razpis št. 1 pod naslovnico »Osebno ime«, opozarja ministrstvo notranjih podov svoja podrejena oblastva na zakon o osebnih imenih z dne 19. februarja 1929. 1., ki je stopil v veljavo s 26. februarjem 1929. 1. kot dnevom razglasitve v Službenih Novinah (Dr. 47/XXI). Da se ne bi določila tega zakona napačno tolmačila, se v razpisu pretresajo nastopna vprašanja: 1. Neki Obvezni red, po katerem bi bilo treba rabiti ali pisati dele imena, ni ukazan že kar s tem. da zakon na mestih, kjer govori o delih imenav kakor n. pr. v 1. odstavku 2. člena, v 1. odstavku 31. čJena. postavlja na prvo mesto rodbinsko ime, a na drugo mesto rojstno tare. Kadar je beseda o delih imena, se zaikonodavee tega reda pač zato dosledno poslužuje, ker želi. da se tudi v to stvar uvede enotnost. Toda željo zakonodavčevo je treiba ločiti od onega, kar zakonodavec obvezno ukazuje, odnosno kar postavlja pod kazensko sankcijo. Tak obvezni red je uveden stoprv z določilom, ki se nahaja v 2. odstavku 2. člena, a še tu je uveden samo za primere, kjer se označujejo osdbe v uradnih spisih, listinah in seznamJkih. V Meiser: Die Unterschiede des tschechoslovv. Oesetzes gegen den u. W. von dem des Deutschen R. und Osterreichs, Prager Jur. Zeitschr. Nr. 3 1929. Weinmann u. VValden: Die Gesetzgebung gegen den u. W R o se n t a 1: Komentar nemškega zak. o n. t. Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov. 335. takih primerih se mora najprej navesti rodbinsko, potem pa rojstno ime. Iz same stilizacije odstavka 2. člana 2. se vidi, da taka dolžnost ne obstoji v vseh primerih. Naglas leži na besedah »kjer se označujejo osebe«. Zato je jasno, da so bili tu v mislili le primeri, kadar označujejo oblastva tretje osebe v svojih naslovih, spisih, listinah in seznamkih. Pobudo za to določilo je dala izkušnja, da se da uradna evidenca oseb praktično voditi samo po rodbinskem, nikakor pa ne po rojstnem imenu. Na prvem mestu bodi zato rodbinsko ime. Niti za s vojeročm i p odpis v uradnem prometu ne zahteva zakon vrstnega reda: rodbinsko ime, rojstno ime. Glede tega je v členu 32., odstavku 2. predpisano samo, da naj bodo vloge, poslane oblastvu, vedno podpisane s polnim imenom, t. j. da naj ima podpis oba sestavna dela osebnega imena. Tako je odrejeno v interesu prosilca in tudi samih oblastev, da se jim namreč ne bi bilo treba muditi z raziskovanjem, čigava je vloga*in komu je treba dostaviti odgovor. Za podpisovanje uradnih oseb v spisih ni nika-kega predpisa o teim, kako naj po redu slede deli imena, nego za uradne osebe veljajo prav talko olajšave, ki so dovoljene v odstavku 2. člena 32. Celo izostati sme rojstno ime ali se označiti samo z začetnico ali običajno kratico. Za vse zasebno občevanje, tudi za pismeno, velja popotna svoboda glede reda, kako naj se vrstita rodbinsko ime in rojstno ime. Člen 32., odstavek 1., dopušča kar, da se sme v zasebnem občevanju rabiti rojstno ime skrajšano ali prikrojeno po. običajih. 2. Pravioo in dolžnost, da da otroku rojstno i m e, nalaga člen 9. v prvi vrsti očetu, odnosno nazakonski materi, ako pa matere ni, ali v primeru, če je otrok naijdenec, pa prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu. S tem je ustanovljena pravna odgovornost za imenodajo. Določena je oseba, ki jo je poklicati na odgovor, kadar bi to zakonsko dolžnost opustila. S tem določilom, ni nič izjpremanjeno v tistem običajnem pravu, po katerem da otroku ime kuim, saj po pravnem načelu pristoji to pravo fcumu samo tako, da je nanj ali izrecno ali pa molče, po običaju, preneseno od očeta ali pa od nezakonske matere. 3. Obvezno rabo očetovega rojstnega imena zakon ne predpisuje niti za službeno niti za zasebno občevanje, člen 31. pravi samo, da sme, kdor hoče, radi identifikacije rabiti tudi rojstno ime očeta, odnosno nezakonske matere. Naravno je, da odreja zakon za ta primer, kam treba to ime postavljati. S tam, da je očetovemu rojstnemu imenu odkazano mesto med rodbinskim imenom in rojstnim imenom, bodisi v obliki začetnice, bodisi v obliki svojilneiga pridevnika očetovega imena, je zabrartjeno zgolj to, da bi se postavljalo očetovo rojstno ime na začetek ali pa na 336 Iz načelnih razpisov ministrstva notranjih poslov. konec vsega imena. Red rodbinskega imena in rojstnega imena pa s tem ni tangiratn. Pisati se mora: Petrovič M. Jurij, ali v primerih, ki se ne prottivijo določilom zakona, tudi Jurij M. Petrovič, nikakor pa se ne sme pisati: M. Jurij Petrovič, ali: Jurij Petrovič M. 4. Pri določilih o kaznih se mora paziti na to, da zabra-njuje člen 36. .najprej rabo tujega imena, najsi se to zgodi na katerikoli način, in daliie, da se nanaša ta člen zgolj na vzdevanje imena, ki ni v skladu z zakonom. Pogoj je torej ta, da se vrsti protizakonita raiba imena po vzde vanju i me'na (n azi v a in ju), to se pravi tako, da se uporaba ponavlja ali pa da je uporaba trajna. Glede pisave imena velja član 37. Tu se pod kazensko sankcijo postavlja tisti, ki piše svoje ime zoper predpise zakona, zlasti oni, ki piše ime vedoma drugače, nego je vknjiženo v rojstni matici. Ta člen predpolaga torej neka pozitivna zakonska določila o tem, kako treba pisati ime. Razen na primer, kadar se piše ime drugače, nego je v rojstni matici vpisano, se ta člen nanaša samo na: a) odstavek 3. člena 2., ki prepoveduje oznamenovamje z imenom, ki bi imelo razen rodbinskega in rojstnega imena še kak dodatek, kolikor seveda dodatek ni v zakonu ukazam ali dopuščen; b) odstavek 2. člena 3., ki ima določila o tem, kako morajo tuji državljani rabiti svoje ime; c) člen 13., ki predpisuje rabo p rim o ž ene g a rodbinskega imena oziroma odreja način raibe dekliškega rodbinskega imena; 2ai sud carski« pa je dal Dušan napraviti skrajšani izvleček iz srbskega prevoda sintagmata, ki je bil spisan v grškem jeziku. Po S. mislih je bil Justinianov zakon, ki je urejeval zlasti vprašanja agrarnih razmer, že pred Dušanovim vla-darstvom v veljavnosti. S. označuje kot »verjetno«, da so bili vsi trije zakoni: skrajšani sintagmat, Justinianov zakonik in Dušanov zakonik 23* 344 Književna poročila. (prva polovica1) že na saboru v Skopiju !. 1349 prečitani in proglašeni kot. »obavezan zbornik pravoslavnih zakona«. V hilandarskem prepisu, ki se je smatral za iagubljen, pa ga je 1. 1925 S. našel, enako tudi v rakova-škem prepisu stoji še pred pričetkom prepisa skrajšanega sintagmata na čelu zbornika naslov, ki proglaša tudi to pravno delo naravnost za zakonik carja Dušana. Nadaljna Solovjeva raziskavanja veljajo vsebini vseh treh sestavin enotnega Dušanovega zakonedavstva in služijo v podporo navedene glavne teze. Odlikujejo se po blagodejni jasnosti navzlic veliki akribiji ter razodevajo vsestransko popolno obvladanje snovi. Tu je S. sestavil popoln sistem skupnega prava po vseh treh večkrat označenih uelili, ki ne prikazuje tako rekoč nobenih praznin, ki smo jih morali ugotoviti v Dušanovem zakoniku zlasti na polju zasebnega prava. To se nam zdi n a j J a Č j i argument za Solovjev o g 1 a v n ©• tezo. S. je dal s svojim delom proučevanju jugoslovanske pravne zgodovine čvrst temelj, ki ga je zgradil na podlagi novih dejstev. Verjetnost njegovih tez prihaja mejam znanstvene absolutne resnice že tako blizu, da je vprašanje opravičeno, ali se bodo dale te meje še dalje pomakniti. Vsekakor si je stekel zaslug, za koje mu mora biti pravna zgodovina Jugoslovanov iskreno hvaležna. Dr. Metod Dolenc. Dr. Pirkmajer Otmar: Zakon o državljanstvu z razlago. Maribor, 1929. Samozaložba. Cena 80 Din. Težko pričakovani zakon o državljanstvu je bil naposled sklenjen: na seji narodne skupščine dne 4. avgusta 1928, sankcioniran dne 21. septembra in v Službenih iNovinah razglašen dne 1. novembra. Ni tu mesto, da bi obširno govorili o vrlinah in hibah zakona samega, pač pa moramo opozoriti naš pravniški svet na pričujoči Pirkmajerjev komentar, ki je izšel baš za časa in bil res nujno potreben, da tolmači pravnikom in lajikom čestokrat komplicirane in kazuistične semtertja tudi nejasne določbe zakona. Zakon je našel v osebi dr. Pirkmajerja temeljitega interpreta, saj je avtor v izdatni meri sodeloval ob sivarjenju tega zakona. Zato najdemo v njegovih pripombah in tolmačenjih mnogo gradiva., ki nam pojasnjuje genezo 'zakona vobče, a daje pri posameznih paragrafih zakona migljaje za zakonodajčevo namero, tako da ta pojasnila dokaj olajšujejo pravilno ocenjevanje konkretnih določb. Vendar bi si bili želeli v nekaterih točkah komentarja podrobnejših pojasnil. Možnost dvojnega državljanstva, ki se razpravlja v § 2. bi se bila lahko izčrpneje obravnavala. Ta možnost ne velja namreč le pri Madžarski in Rusiji (koder se prejšnje državljanstvo ne izgubi že s pridobitvijo državljanstva teh držav), ampak tudi drugod, ker se pri nas izgubi državljanstvo redoma (izjeme so v §§ 32 in 33) z izpustom, to ie: s konstitutivno deklarativnim upravnim aktom. Ce in dokler se ta akt ne izda, velja dotična oseba, ki si je med tem lahko že drugod pridobila' Književna poročila. 345 državljanstvo, še vedno za našega državljana. Pripomba k § 27 se mora rektificirati tako, da se z določbami novega zakona o državljanstvu zavre ne toliko dvojno državljanstvo, kolikor apolitizem. Saj ovirajo precej komplicirani postopek 3 poglavja in pa visoke odpustne takse (tarifna postavka 59 taksnega zakona: 600 Din!) izgubo našega državljanstva, ne da bi ovirali pridobitve tujega, zlasti glede onih držav, ki za pridobitev njih državljanstva ne postavljajo suspenzivnega pogoja odpusta iz prejšnjega državljanstva. Kako naj naša civilna in vojaška oblastva zgolj n a p odstavi § 2 zakona z uspehom zavrejo, da bi se mogel nekdo okoristiti s tujim že pridobljenim državljanstvom, zlasti če biva v tujini, ni povsem jasno. V pojasnila k zadnjemu odstavku § 12 se je vrinila majhna pomota. Namesto: »ako so se rodili na našem ozemlju ali prebivajo na njem vsaj tri leta«, bi v smislu zakonskega besedila moralo stati: »prebivajo v kaki občini tega ozemlja vsaj tri leta«. To je tudi v skladu s členom 32, odstavek 3 Uredbe za izvrševanje zakona o državljanstvu, ki govori celo o nastanitvi, torej o trajnem prebivanju v dotični občini. Pri § 12 pogrešamo v komentarju nadalje pojasnila, v kateri občini se pridobi domoviinstvo v smislu tega paragrafa: ali v občini, kjer »stanujejo« dotične osebe, torej v občini zadnjega bivališča ali v oni občini, kjer so si pridobile zakoniti pogoj triletnega bivanja. Kaj potem, če je več takih občin? Pri § 16, odstavek 3 zakona je nejasno, kateri pritožni rok naj velja, ker določa § 28 Uredbe 15dnevni rok le za primere § 13 odnosno § 15 zakona. Ali nai se tolmači rok po analogiji teh paragrafov? V §§ 22 in 23 obravnava zakon »izstop« iz državljanstva. Ta pojem, ki ga zakon ne pojasnjuje, bi bili želeli precizneje obravnavanega v pojasnilih; zlasti glede na pravne učinke tega »unilateralnega« akta. Zdi se, da gladki prenos tedaj še veljavnega določila člena 20 ustave metodiki zakona ni bi! baš v prilog. Če § 21 zakona izstopa ne navaja kot činjenico, ki povzroča izgubo oziroma prenehanje državljanstva, čemu potem pogoji § 23? Ali more oni, ki je izpolnil vse te pogoje, s pridom uveljavljati, da ni več državl:an? Če ne, sta bila §§ 22 in 23 nepotrebna, odnosno bi se morali prenesti pogoji § 23 v § 26. Ten pomislekov tudi pojasnila pri §§ 22, 24 in 26 ne morejo povsem razpršiti. Pri § 26 se sicer poudarja, da je za praivilno izstopanje potreben formalen odpust iz državljanstva, torej pristanek države- Vendar na drugi strani ta odpust ne znači sankcijo izstopa, kajti »oseba, ki je izpolnila svoje obveznosti proti državi, lahko svobodno izstopi«. Brez odpusta so n. pr. prenehali biti naši državljani oni, ki so si po mirovnih pogodbah pridobili tuje državljanstvo {§ 56, zadnji odst. zakona). Po vsem tem se nam zdi, da je tu zasidrana pravica vsakega državljana in da ima oblastvena rešitev po §§ 26 le deklaratoričen pomen, da so pogoji izpolnjeni, ne pa značaj konstitutivne odločbe, donešene po svobodni oceni. 346 Književna poročila. Pri § 36 se izvajanja komentarja očividno nanašajo na § 33, ne pa na § 32, ki ja ondi citiran. V resnici se je tu prevzela v zakonsko besedilo pričujoče knjige tiskovna pomota, ki jo opažamo tudi v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti. Izvirno besedilo § 36 v Službenih novinah z dne 1. novembra 1928 se namreč glasi: »Lice, koje je izgubilo državljanstvo Po § 33, gubi sva svoja prava« itd- V § 41 je določeno, da pridobe osebe, o katerih govorita §§ 39 in 40, z dnem odločbe ministrstva za notranje posle iznova državljanstvo. S tem pa je v navzkrižju člen 66, točka 4 Uredbe, po kateri naj bi prosilec že z dnem zahteve pridobil iznova državljanstvo. Ali gre morda za tiskovno pomoto? V komentarju k § 53 točka 2 ni podrobnejše obrazloženo, zakaj vsebuje ta točka tudi slučaje priznavanja državljanstva po členu 3 manjšinj skega zakona, ker se zdi, da so navedbe mirovnih pogodb v § 53 točka 2 taksativne. Ali naj se veljavnost manjšinjskega zakona morda izvaja iz pasusa »skladno z določbami teh pogodb«? Določba § 53 točka 3, ki govori o sprejemu z naturalizacijo, ni povsem jasna. Komentar zastopa mnenje, da se v njej uveljavljajo odločbe, ki so se izdale na osnovi pokrajinske zakonodaje. Po tej zakonodaji, zlasti po § 29 O. d. z. Pa si tujec pridobi državljanstvo tudi že z vstopom v javno službo, torej brez odločbe. iV resnici je bilo po ujedinjenju mnogo takih oseb, ki so vstopile v javne službe kraljevine, položile prisego, dobivale plačo, vršile svojo službeno dolžnost ter veljale brez posebne odločbe za redne državljane baš na podlagi te določbe. Po besedilu § 61 zakona bi veljali do dne, ko je stopil ta zakon v veljavo, na raznih pravnih območjih vsi prejšnji pravni predpisi glede državljanstva. To bi bilo tudi v skladu z načelom pravne kontinuitete, izraženem v členu 134, t. 1 Ustave: pri nas še posebno v naredbi celokupne narodne vlade z dne 14. novembra 1918 Ur. št. 111 t. II. Toda zakon tega, kakor vse kaže, ne priznava. Po § 1 veljajo namreč glede državljanstva, torej glede priznavanja državljanstva po uve-ljavlljenju tega zakona izključno določbe tega zakona; nihče se torej od 1. novembra 1928 naprej ne more poživljati na) stare zakone, ako se določbe novega zakona same ne poživljajo nanje. Ker tudi sporna točka 3 § 53 ne govori o njih, bi morali a pr. oni državni upokojenci, ki so bili upokojeni, preden so dovršili 2 leti naše državne službe, ako jim ni moči uveljavljati državljanstva po § 53 točka 1 ali 2, prositi za reden sprejem v naše državljanstvo. Pri točki 4 § 53 bi bilo dobrodošlo pojasnilo, kako naj se računa pogoj iz § 12, točka 2, to je dopolnjeno 21 leto. Kateri trenutek naj bo odločilen, ali oni, ko je stranka prvič zaprosila za državljanstvo bodisi tudi le po opciji ali pa šele dan prošnje za državljansko izkaznico po tem zakonu ali pa celo rok 1. novembra 1928. o katerem govori ta točka. Književna poročila. 347 Tudi v točki 6 § 53 je dokaj nejasnosti. Ali naj se tudi za te prosilce zahtevajo pogoji dovršenega 21. leta, ali dobrega vedenja ali gospodarske trdnosti, kakršni se zahtevajo od Jugoslovenov? Če ne, bi bili tujerodni Slovani na boljšem pred domačim plemenom. Ali je računati 5 letno bivanje od 1. nov. 1928 nazaj? Ali mora biti 5 letno bivanje dovršeno že 1. novembra 1928 ali pa vsaj do zadnjega roka za vložitev prošnje? Pri zadnjem odstavku § 53 je določeno, da si pridobe osebe, za katere se ugotovi državljanstvo po točkah 4 do 8 tega paragrafa, domo-vinstvo ali v občini, ki jim je sprejem v svojo zvezo zagotovila ali pa v oni občini, kjer stanujejo: V komentarju pogrešamo pojasnila, ali je s to določbo derogiran pri nas veljavni § 10 domovinske novele, po kateri zadobe državni uradniki domovinsko pravico v oni občini, kjer je stalni sedež njihovega urada. Če je derogiran § 10 dom. novele, potem bi še veljavni domovinski zakon ne veljal za vse enako. Kaj velja, če se uradnik, ki si je po § 53, zadnji odstavek novega zakona, pridobil domovinstvo v občini, kjer stanuje, premesti ali celo, če se samo preseli v drugo občino, ki pa ni občina njegovega uradnega sedeža. Kako tedaj, če mu je kaka občina zagotovila domovinstvo. uradnik pa sedaj službuje v docela drugem kraju? Iz vsega tega je razvidno, da je sedanje stanje nevzdržno in da se mora kot spopolnilo k zakonu o državljanstvu v najkrajšem času izdati enoten domovinski zakon, ki bo uredil vsa ta pereča vprašanja. Navedli smo nekaj primerov, ki kažejo, kako šele praksa ustvarja pri oživotvorjenju zakona vedno nova vprašanja, ki jih morda niti zakonodaje« niti komentator ni predvideval. Pričujoči komentar k zakonu o državljanstvu vsebuje razen zakona, izvršilne uredbe z dne 1- januarja 1929 in internih navodil ministrstva za notranje posle z dne 5. januarja 1929 tudi določbe mirovnih pogodb z Avstrijo, Ogrsko in Bolgarsko in na njih podlagi izdatnih uredb in naredb, nadalje pa tudi sem spadajoče določbe rapallske, nettunske in beograjske pogodbe ter konvencij rimskih konferenc o državljanstvu in pokojninah. •Tem je avtor še pridal zakon o varstvu manjšin z dne 19. junija 192(1 in pri nas veljavne zakone o domovinstvu. Knjiga bo zelo dober pripomoček ne samo upravnim in sodnim oblastvom. ampak tudi številnim zasebnim interesentom, katerih državljanstvo je ali sporno ali pa še neurejeno. Dr. R. Andrejka. Dr. Plaut Paul: Die Zeugenaussagen jugendlicher Psvchopathen. Ihre forensische Bedeutung. Ferdinand Knke, Stuttgart. 1928. Str. so. Študija, ki zasleduje tudi didaktične svrhe, odklanja stališče VY. S t e r n a, da naj se pritegujejo psihologi v večji meri kot doslej k zasliševanju mladoletnih eksplorandov (gl. o tem naš"prikaz S t e r n o v e študije: Jugendliche Zeusen in Sittlichkeitsprozessen. SI. Prav. 1927. str. 348 Književna poročila. 87, 88). Zanimivo je, da so na Saksonskem že po Sternovi študiji uvedli zaprisežene izvedence za izpovedbo otrok. Dotična naiedba just. min. z dne 3. januarja 1928 je v iPlautovi študiji per extensum natisnjena. V obče prinaša P i a u t predvsem razna mnenja drugih avtorjev glede popisa psihopatije in prihaja do zaključka, da psihopat ni na umu bolan. Nato razpravlja, ozirajoč se istotako na mnenja drugih, o verodostojnosti in lažnivosti psihopatičnih otrok, omenja čisto na kratko vplive umazane književnosti in 'kina na duševno razpoloženje otrok, njegov zaključek Pa je, da ne gre šablonski presojevati pričevalno sposobnost otrok. V naslednjem poglavju prinaša petero primerov iz forenzične prakse, od katerih se gibljejo vsaj štirje izrazito na polju seksualnih zločinov. Ali baš analiza teh primerov se nam v primeri z izidom pravde ne zdi vedno — posrečena. P1 a u t pride na koncu študije do istega sklepa, kakor smo ga v SI. Pr. 1927 na str. 87 navedli, namreč, da je nujno potrebno psihološko šolanje sodnikov, dodaja Pa še na novo, da je isto potrebno tudi — za psihiatre. Dr. Metod Dolenc. Dr. Zitnmer! Leopold: Zur Lehre vom Tatbestand (Obersehene und vernachlassigte Probleme). Schlettersche Buchhandlung. Breslau 1928. Str. VIII+162. Podnaslov te knjige zadene v živo. Kdor hoče o vprašanjih iz občega dela kazenskega zakonika dobiti informacije, -da mu pomagajo rešiti konkretni problem, ki mu dela preglavice, poseže rad po komentarju ali po sistemu, pa išče in išče, slednjič pa ozlovoljen odloži debelo knjigo, rekoč, saj nikoli ne najdeš, kar iščeš . . . Oznanjeno delo pa ima resnično toliko prezrtih ali zanemarjenih problemov nabranih, da se znači baš za prakso kot vprav odličen znanstveni pripomoček. Ako bi hoteli navajati najvažnejše dokaze za to trditev, morali bi kar zapored prepisavati stran za stranjo. Naj torej le nakažemo smernice po glavnih vprašanjih. Razpravlja se o poedinih objektivnih in subjektivnih elementih dejanskega stanu, kjer se ozira na namerne, tendenčne in izjavine delikte; o nedo-polmjeni udejstvitvi dejanskega stanu; o nasnovanju, deiežnosti in slednjič o dejanskih stanih glede očuvalnih sredstev. Številni nazorni primeri pospešujejo razumevanje: citati iz drugih pravnoznanstvenih knjig ali razprav pa dajejo pisatelju priliko, da izbira, prebira in slednjič postavi svojo premišljeno trditev. Morda se da v tem ali drugem primeru njegovi rešitvi oporekati; ali ves material, pokazan po praktičnih primerih in po mnenjih drugih modernih pravnih znanstvenikov, olajšuje znatno lastno ustvaritev pravilne sodbe. Ne samo kriminalisti, tudi civilisti utegnejo pridobiti v oznanjenem delu spričo njegove bogate vsebine za svojo stroko dober kažipot po zamotanih pravdah, če gre za vprašanje krivde ali protipravnosti. Mislimo, da se ne motimo, če rečemo: Od pisatelja, ki je spisal to knjigo kot svoj prvenec, smemo pričakovati, če ostane na ubrani poti. še Imenitnih plodov resnično kritičnega duha. Dr. Metod Dolenc. Književna poročila. 349 Dr. U i mu n n Johannes Gottfried: Das Strafrecht der Stadte der Mark Meissen, der Oberlausitz, des Pleissner, Oster- und Vogtlandes wahrend des Mittelalters. Verlag von Theodor VVeicher, Leipzig, 1928. Str. VIII+IUO. Cena 5 M. Dober del navedenih pokrajin je bil v srednjem veku še gosto naseljen s slovanskim ljudstvom, seveda — v mestih je prevladoval germanski živelj. Ipak mora kazensko pravo srednjega veka teh mest baš nas zanimati, ki smo bili nekako na sredi pota med Severnimi in Južnimi Slovani. Avtor nam podaja pravcato sistematično zasnovano zbirko kazenskopravnih noirm od splošnih pojmov o krivdi, krivdnih oblikah, poskusu, zmoti itd. do kazni in zastaranja kaznovalne pravice, nato pa še pestro sliko posebnih dejanskih stanov za razne zločine. Pri tem citira tako rekoč za vsak svoj stavek listinski vir. Z ozirom na starost virov bi se morala doba veljavnosti od avtorja prikazanega kazenskega prava v naslovu utesniti na zadnja tri stoletja srednjega veka. Z velikansko pridnostjo in najnatančnejšim izkoriščanjem listinskih virov sestavljena slika prikazuje seveda precejkrat tudi pobijajoče se norme, kar je posebno značilno za srednjeveško pravo. Spričo tega vsega bo prikazana monografija trajne vrednosti za primerjajoče pravo. Tudi za našo slovensko pravno zgodovino nam nudi mnogo važnih odkritij. V tem naznanilu seveda ne moremo o njih obširno poročati. Pač pa smemo morda navesti, da je bil hišni gospodar v nemških mestih po U11 m a n n u odgovoren za vsa dela in opustitve svojih hišnih sodrugov (str. 10), dočim velja to po našem pravu izrazito ie še za manjše zločine tistih, ki žive ob njegovem kruhu pod njegovo streho. Kdor potegne nož, ali kdor nasprotnika'»preteče«, se kaznuje zelo strogo; (str. 13, 89; po naših gorskih bukvah je stvar tudi kazniva, ali mnogo manj. Za naše »besednike* imamo predhodnike v institutu »der Vorsprecher« (str. 98). Kazen, ki jo navaja slovenska narodna pesem, češ. zaradi neplačanega krajcarčka bil je kmetic vrženi v »turn«, se nahaja seveda tudi v poznem srednjem veku v mestih sredi Nemčije; ali dočim se je pri nas zvala z germansko izposojenko »turn«, imenujejo jo nemški mestni arhivi med drugim tudi s »temnitze« — ali »Tumizen« (str. 41), kar je bržčas isti izraz, vsekakor pa slovanskega porekla. Ti pabrki naj zadostujejo za podporo naše trditve o važnosti in zanimivosti prikazanega dela tudi za našo pravno zgodovino. Dr. Metod Dolenc. Bvloff Fritz: Volkskundliches aus Strafprozessen der oesterreich-ischen Alpenlander mit besonderer Beriicksichtigung der Zauberei- und Hexenprozesse 1455 bis 1850. VValter de Oruyter & Co., Berlin und Leipzig 1929. Str. 68. Cena 8 mark. Pri nas Slovencih imamo v »Časopisu za zgodovino in narodopisje-(Maribor) znanstveni organ, ki se bavi tudi z narodopisnimi stvarmi. Zato ne bo odveč, če prikažemo zbirko znanstveno podanih odlomkov. 350 Književna poročila, ki izvirajo tudi iz slovenske Štajerske, zlasti iz Ptuja, Šoštanja, Celja,. Brežic. Brez dvoma je taka znanstvena zbirka potrebna in spričo težke dostopnosti snovi ter mučnega prepisovanja stare nemščine — en sam vir je latinski — zaslužno delo. Nekoliko čudno pa se nam zdi, če se v opazkah slovenske besede (n. pr. Neža, poganci) označujejo za »slarvisch«, namesto »slovenisch«. Največji del virov je iz 17. stoletja, iz 19. stoletja samo eden. Od »Kolomonovega žegna« iz 1. 1795. pa do-leta 1850 (zagovorilo božjasti) sploh ni nobenih virov navedenih. Da zbirka ne obsega primerov, ki so zabeleženi izza 18. stoletja v slovenskih spisih, dasi so primeri v nemščini napisani, je občutna vrzel. Ce spadajo viri iz Celja, Brežic itd. v zbirko, bi morali priti tudi še drugi z Gorenjske, Dolenjske vanjo. Tudi pogrešamo uvoda, ki bi opredelil vire po vidikih, kaj spada v kriminalno, kaj v sociološko, kaj v zgolj folklbristično skupino in kakšen pomen imajo za pravo ali za prosveto. Dr. Metod Dolenc. Dr. Giirtler Hans: Der Freispruch Poffel. Auf Grund des stenogra-phischen Protokolls aktenmassig dargestellt. — ;Verlag Moritz Perles. Wien, Leipzig, 1929. Str. 138. Dne 19. junija 1928. je ustrelil novinar Poffel novinarja Wolfa v razpravni dvorani okrajnega sodišča Hietzing na Dunaju. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje na umor. z 9 proti 3 glasovom pa vprašanje, ali je ravnal tedaj v duševni zmedenosti. Baš ta primer je bil povod, da je vsled splošnega ogorčenja novinarstva justično ministrstvo sklenilo-predložiti parlamentu predlog, da se porota nadomesti z velikim skabin-skim sodiščem. Izdajatelj oznanjene knjige, ki je bil eden izmed zagovornikov, hoče) dokazati, da je bilo tisto ogorčenje umetno, neupravičeno. Podal je v uvodu nekaj lepili misli o delovanju zagovornika, v glavnem delu Pa izvod iz stenografičnega protokola porotne razprave. Redakcijo prevoda je opravil — zagovornik. Na mnogih mestih bi radi videli popolna izvajanja. Resume predsednikov je sploh izostal. Ipak je knjiga zanimiva, ker kaže, s kakšnim aparatom more spreten zagovornik operirati pred porotniki, da se doseže uspeh. Razen tega pa je knjiga eklatanten dokaz, da treba v moderno kazensko pravo uvesti pojem zmanjšane vračunljivosti. Dr. Metod Dolenc. Dr. Hopler — dr. Lelewer: Rechtsfalle aus dem Strafrecht und dem Strafprozessrecht. iVerlag von iMoritz Perles, Wien und Leipzig. 1929. Str. 174. Profesor dunajske univerze, procesualist dr. Petschek se je lotil izdajanja praktičnih primerov za slušatelje in pripravnike pravniških poklicev. Delo je zamišljeno v velikem obsegu; bo pet zvezkov, ki bodo imeli vsak po več oddelkov. Doslej je izšel od drugega zvezka drugi oddelek o meničnem in čekovnem pravu, in pa od tretjega zvezka prvi oddelek o civilnosodnem postopanju, slednjič Pa naznajeni 4. zvezek. Primeri niso-spravljeni v noben sistem. Glede rešitve primerov ni nobenega migljala. Književna poročila. 351 Tako postopajo tudi druga enaka dela, n. pr. Stoossovi StrafrechtsfaHe fiir Studierende. Novo je, da se tu pa tam stavi kakšno izrecno vprašanje »kaj je storiti?«, »kakšna odločba višje instance bo pravilna?« itd. Naša sodba je, da je zbirka uporabna predvsem za take pravnike, ki so že absolvirali vseučiliščne študije; za slušatelje na univerzi pa nudi komaj dvajsetino primerov, ki bi jim mogli biti kos. Zbirka se nanaša na avstrijsko pravo- Dr. Metod Dolenc. Revue generale de Droit International Public 1929, štev. 1—2. Šesta panameriška konferenca 21 ameriških republik, ki se je vršila januarja '1928 v Havani, se moTe ponašati z lepimi uspehi, ker je bilo podpisanih mnogo pogodb, sklepov in predlogov iz mednarodnega javnega in zasebnega prava. Tako so te države med drugim obsodiie napadalno vojno, se odrekle vojni kot sredstvu narodne politike (kar je brez dvoma mnogo vplivalo, da se je pol leta kasneje podpisal v Parizu tkzv. Briaind-Kelloggov pakt). Nadalje so napredovale priprave za kodifikacijo mednarodnega javnega in zasebnega prava in sklenilo se je ustanoviti ameriški institut za intelektualno sodelovanje ter sklicati v kratkem konferenco, na kateri naj se podpišejo mednarodne pogodbe O' posredništvu in obveznem r^azsodništvu. Važnosti te konference je pripisovati, da je večina člankov te številke posvečena problemom, ki so se obravnavali na šesti panameriški konferenci. Tako: nam W h i 11 o n podaja splošen pregled problemov, o katerih se je razpravljalo na tej konferenci, (i. Guerrero piše o vprašanju intervencije države v notranje zadeve druge države; M. Sibert dokazuje, da Panameriška Unija ni pristojna v političnih in gospodarskih vprašanjih in da se tudi havanski konferenci ni posrečilo ustvariti močnejše kontinentalne organizacije, ki naj bo člen hodoiče svetovne organizacije; Ruiz Moreno nam kaže vlogo in delovanje Argentine na havanski koferenci; M. Cruchaga razgrinja bilanco uspehov in neuspehov vsled dosedanjih panameriških konferenc (prva se je vršila 1. 1889 v VVashingtoniu). — V isti številki te ugledne revije razpravlja Gabriele S al violi o razmerju med izrekom o pristojnosti in izrekom o temelju v mednarodnem pravo-sodstvu; E. Brnel o danskih morskih ožinah s stališča meddržavnega prava; P. Palewski pa je napisal posmrtnico odličnemu poljskemu diplomatu in pravniku Josipu Blociszevskemu. V zadnji (9.) številki Lapradellove Revue de droit international podaja predsednik Instituta za meddržavno pravo James Brown S c o 11 načrt zborovanja, ki ga bo ta institut priredil letos v oktobru v New Yorku. Povodom podpisa lateranskih pogodb, s katerimi se je dolgotrajno nasprotje med katoliško cerkvijo in italijansko državo odstranilo, sta izšla dva temeljita članka, in sicer izpod peresa R. P- Yves de ta Briere (Rimsko vprašanje in lateranska pogodba) in L. Le Fur (Sveta Stolica in meddržavno pravo). A de L a p r a d e 11 e, ustanovitelj te. šele tretje leto izhajajoče odlične revije, razpravlja o češkoslovaški agrarni reformi pre*1 mešanin- arbitHf.žnirf .-..»dišlem. f. Spiropoulos 352 Književna poročila. ¦kritizira najnovejše doktrine o elementih, ki tvorijo obvezno moč meddržavnega prava, A. W e g e r d t, min. svetnik nemškega prometnega ministrstva, podaja stališče Nemčije k mednarodni konvenciji o zračnem plovstvu od 13. oktobra 1919.; Fraser poroča o načrtu Instituta za meddržavno pravo, kako naj se pravno uredi obrežno morje za časa miru. S polja meddržavnega kazenskega prava je silno zanimiv članek Pel le o novem mednarodnem deliktu propagande v prilog napadalne vojne. 229 čl. načrta za rumunski kazenski zakonik določa zaporno in denarno kazen za vsakega, ki z določenimi sredstvi vpliva k temu, da bi rumunska država napovedala napadalno vojno. Sicer je uporaba teh določb vsled načela reciprocitete odvisna od zadržanja drugih držav, vendar je gotovo, da bodo države, ki so odkrite pristašinje svetovnega miru, sledile danemu zgledu (ki je v svetovni zakonodaji prvi svoje vrste) in da bodo z notranjo državno zakonodajo, zgrajeno na teh in stičnih načelih še temeljiteje in uspešneje pripomogle k ohranitvi mirnega sožitja vseh narodov in držav — kot pa s sklenitvijo meddržavnih pogodb v isti namen. Bulletin mensuel de la Societe de Legislation comparee prinaša v 1—3. številki med drugim poročilo Calovannija o izenačenju meddržavnega kazenskega prava, ki je bilo podano na mednarodnih konferencah v Varšavi in Rimu in čemur so dodani načrti, sprejeti na obeh konferencah. Carre de Malberg razpravlja o razliki med zakoni v materialnem in formalnem smislu ter o Pojmu zakona po weimarski ustavi. Prav posebno Pa nas zanima članek našega rojaka 2. Perica o glavnih značilnih potezah Vidovdamske ustave. Pisatelj, znani profesor beograjskega vseučilišča, ki je od 19. do 25. julija 1- 1- predaval na Akademiji mednarodnega prava v Haagu o meddržavnem zasebnem pravu po doktrini in praksi v Jugoslaviji, končuje s tem lansko leto v reviji začeto razpravo o političnih temeljih jugoslovenske države in dodaja kratek oris pravic in dolžnosti posameznika. Revue international de Droit penal, 1929, št. 1. Obsojenci, ki so bili kaznovani z odvzetjem telesne prostosti in po prestani kazni izpuščeni na svobodo, so čestokrat vsled vladajočih socialnih prilik zopet prekršili pravne predpise. Da se temu zlu odpomore. si je Svet vodstva medna" rodne asociacije za kazensko pravo nadel nalogo, poučiti se o načinu, kako se obsojenci v različnih državah po prestani kazni izpušča jo na prosto. Tako prinaša ta številka vprašanja, ki so naslovljena vsem onim, ki imajo vpogled v ta problem (n. pr. kdaj in v kakem materialnem stanju je obsojenec izpuščen, je li kaj poskrbljeno, kako naj se preživlja itd.). Poleg statuta Mednarodnega urada za izenačenje kazenskega prava čitamo razpravo prof. Rouxa o ev. mednarodnem kasacijskem sodnem dvoru in ameriškega vseuč. prof. A. Levitta iz 10 daljših členov sestavljen načrt meddržavnega kazenskega zakonika, o čemer se bo razpravljalo z drugimi načrti na letošnjem drugem Mednarodnem kongresu za kazensko pravo v Bukarešti. En. Al t a vil la razmotriva Književna poročila. vprašanje novega kazenskega zakonika s pozitivističnega stališča; Ed, Ne y mar k nam podaja sliko o sistemu kaznovanja tekom prvih desetih let nove poljske države, nakar revija priobčuje nastopno predavanje prof. M. G. B. de M a u r o o načinu, kako naj se organizira sistem kaznovanja. Revue de droit international prive ftam nudi v svoji 1. štev- 1929 razpravo J. Champcommunala o pravnih sporih, nastajajočih vsled dejstva, da imata zakonca vsak drugo državljanstvo bodisi že po poreklu bodisi zato, ker je eden zakonec pridobil tekom zakonskega življenja drugo državljanstvo. M- E. Salem piše o novem zakonu o turškem državljanstvu od 1. januarja 1929, ki temelji na načelu ius sangiunis, dasi ius soli igra še veliko vlogo. O mednarodnih učinkih prisilnega tečaja in o grškem pravosodstvu je napisal kratko razpravo C. Tenekides oziraje se posebno na francosko pravosodstvo. Revue internationale de la theorie du droit, 2- zv. III. letnika (1929). Na prvem mestu je Roger Bonnard napisal osmrtnico pred kratkem umrlemu znamenitemu francoskemu pravniku Leonu Duguitu- Omenjena so najvažnejša njegova dela in očrtane značilne pomembnosti njegove doktrine, ki je rajnkega postavila med največje sodobne pravnike. Wl. Mali a ni a k obravnava nujnost kot edin predmet znanosti in njen pomen za praktično jurisprudenco. Tudi v 1. številki letošnje Revue du Droit public et de la Science Politique (Jeze) je R. Bonnard očrtal bistvene poteze Dugui-jeve doktrine, nakar je objavljena daljša razprava M. Oh. BI a evo e t-a o posegu v zasebno lastnino ob priliki javnih del. V 1- številki Revue d'Histoire de la Guerre Mondiale čitamo članek A. Ganema o zgodovinski vrednosti diplomatskih listin in študijo M. G e c e v i e a o Brestlitovskem miru 1. 1918. Tudi v Haagu iznajajoči tromesečnik Bulletin de 1'Institut intsrme-diaire international prinaša v aprilski številki na prvem mestu osmrtnico nedavno umrlemu odličnemu mednarodnemu pravniku Francozu Andre VVeissu, ki je bil podpredsednik Mednarodnega sodnega dvora v Haagu (P. Govare). Nato je nanizana jako bogata kronika vseh dogodkov, ki so mednarodno pomembni, počenši od Litvinovega protokola do zadnjih važnih svetovno političnih sprememb na Kitajskem. Sledijo oris delovanja Društva Narodov v zadnjem času, nekoliko primerov iz mednarodnega pravosodstva, lateranski dogovori, svetovne aktualnosti, seznam komisij za mednarodno spravo, pregled diplomatskih odnošajev in sklenjenih mednarodnih pogodb i. dr. Revue de Droit International de Sciences Diplomatiques et 1'oliti-ques (A. Sottile). Ženeva prinaša v letošnji prvi številki članek L. de Montluca o vvashingtonski konvenciji o razsodništvu in posredništvu, razpravo Barthelemy de Geocze o čl. 250. trianonoske mirovne pogodbe: in sicer o pristojnosti Mešanih arbitražnih sodišč v primeru, da so na- 354 Književna poročila. sledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije ustavile plačo vsem onim bivšim ogrskim uradnikom, ki so po razsulu in do 26. julija 1921. 1. (ko je stopila trianonska mir- pogodba v veljavo), odklonili položiti prisego zvestobe novim državnim! poglavarjem. Komite strokovnjakov, ki ima nalogo pripraviti kodifikacijo mednarodnega prava, se je med drugim bavil tudi z vprašanjem, v koliko je država odgovorna za škodo, povzročeno na njenem ozemlju tujim osebam in imetju. K temu problemu zavzema brnski profesor Sedlaček svoje stališče in priporoča, da se zaščita življenja in prostosti uredi na ta način, da se tozadevne določbe uvrstijo v regionalne razsodniške pogodbe. Dr. Ivan Tomšič. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Izdal rek-torat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. 1929. Str. 533- •Ob desetletnici svojega obstoja izdala je ljubljanska univerza omenjeno knjigo, razkošno opremljeno publikacijo, ki prinaša v besedi in sliki opis našega najvišjega znanstvenega zavoda v vseh podrobnostih, njemu priklopljenih ^ustanov in podatke o izvršenem delu na njem. V knjigo uvaja zanosni rektorjev uvod o ideji in pomenu slovenske univerze, jedro cele knjige pa je 229 velikih strani obsegajoča razprava Janka Polca: »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo.« Tu nam razgrinja pisatelj zgodovino več kakor tri dolga stotetja trajajoče borbe za slovensko univerzo s trenutnimi uspehi, ki jih je narod dosegel, pa so mu vsled neugodnih raizmer bili zopet iztrgani, 'laki, uspeh zaznamujoči borbeni viški v preteklosti so bili ustanovitev jezuitskega kolegija 1. 1604, ki je bil enako organiziran kakor kolegiji v Gradcu, Olomucu im Innsbrucku, ki so bili tekom 16. in 17. stoletja po vzdignjeni v prava vseučilišča. Drugi višek znači univerza v Ljubljani za časa francoske Ilirije, tretji slovenska pravna predavanja v Ljubljani in Gradcu 1848. in 1849. leta. Potem se Pa nadaljuje v klenih besedah opis vseh prizadevanj in naporov naših politikov in znanstvenikov ob stalnem podpiranju najširših slojev naroda za občenarodno zahtevo, ki je bila končno uresničena z zakonom o ustanovitvi ljubljanske univerze od 33. julija 19119. Kdor bo prečita! ta zgodovinski oris, in bo videl, koliko najboljših moči naroda je zaposlovala ta borba, bo tudi razumel, da je treba drago pridobljeno čuvati in da za to ni noben napor prevelik. Janku Polcu Pa moramo biti hvaležni, da je ogromno gradivo zbral in ga nam podal v jeziku, ki že sam razodeva vzvišeno nalogo, ki si jo je avtor zastavil. Dr. R. S. Dr. Šuma n Janko: Der Schutz des industriellen Eigentums in Ju-goslavien. Carl Heymanns Verlag. Berlin. 1929. Str. 207- Cena 8 M. Predsednik uprave iza zaščito industrijske svojine v Beogradu prinaša v tej knjigi točen nemški prevod našega zakona o zaščiti industrijske svojine in sicer v obliki, kakor ga je dobil po delni novelizaciji 1. 1928, z izdanimi pravilniki in meddržavnimi pogodbami. V uvodu pa je prikazana geneza zakona samega in so naznačene v letu 1928 uza- Razne vesti. 355 konjene izpremembe. Delo bo tujcem vsekalkor dobro služilo in zasluži zato popolno priporočita. Dr. Bajič Stojan: Izvršba na prejemke zasebnih nameščencev. Zveza društev privatnih nameščencev. Ljubljana. 1929. Din 10. Str. 24. Posebni odtis iz Organizatorja. D. Rauscher K.: Polska kodiiikačni komise a je i i uniiikačni snahy r. 1919—1929. Samozaložba. Bratislava. 1929. Str. 52. Dr. Ogrin Franc: Državoznanstvo. Samozaložba. Ljubljana. 1929. Str. 160. Razne vesti. V Ljubljani, meseca novembra 1929. Dr. Majaron — sedemdesetletnik. Dne 12- decembra t. 1. izpolni načelnik društva »Pravnika« sedemdeset let svojega življenja. Ni potreba •ob tej priliki opozarjati na velike zasluge jubilarja, saj so bile te priznane že od vseh strani; osobito tekom letošniega leta. Opomnimo le, da je dr. Majaron več kot polovico svojega življenja posvetit tudi našemu društvu od ustanovitve naprej in mu bil zvest prijatelj, podpornik in voditelj do današjega dne. Naj prejme zato iskrene čestitke društva »Pravnika« in naj gleda še dolgo na uspene svojega neumornega, požrtvovalnega delovanja! Kronika društva »Pravnika«. Z ukazom Nj. V. kralja z dne 3. junija 1929 št. 43822 so bili odlikovani funkcijonarji društva »Pravnika« in sicer načelnik dr. Majaron Danilo z redom Belega Orla 5: vrste, načelnika namestnik Bežek Božidar z redom Sv. Save 3. vrste in tajnik dr. Sa-j o v i c Rudolf z redom Sv. Save 4. vrste. — Povodom izmene imena naši kraljevini je poslalo društvo Nj. V. kralju tole brzojavko: »Društvo Pravnik v Ljubljani iskreno pozdravlja Kraljevino Jugoslavijo in novo upravno razdelitev.« — Koncem meseca novembra je bilo v društvu dvoje predavanj. Predaval je obakrat gd. rektor dr. Dolenc Metod o novem kazenskem zakoniku in sicer dne 27. novembra: »Praktični prikaz določb o tatvini in utaji«, dne 30. novembra: »Praktični prikaz določb zoper življenje in telo.« — DruStvu so pristopili naslednji novi člani: sodnik okrožnega sodišča dr. Kranjc Milko v Ljubljani, sodnik okrajnega sodišča B a r i č e v i č Jože v Cerknici, odvetnika dr. W i g e 1 e Zdravko v Beogradu, dr. Novačan Anton v Celju, odvetniški kandidati: Dr. D e renči n Marijan v Zagrebu, dr. Kamusič Joso v Ljubljani, dr. Mejak Ervin v Celju, Milic i t Stipe v Zagrebu, notarski kandidat dr. Pehani Beno v Kamniku, pravni pripravniki Tratnik Vatroslav v Celju, Čara t a n Jure v Sarajevu, dr. O o r u p Milan in dr. O bran AdolL oba v Mariboru. 356 Razne vesti. Osebne vesti: Za bana dravske banovine je postavljen S e r n e c Dušan, za njegovega pomočnika dr. P ir k m a j e r Otmar, za okrožnega inšpektorja dr. Schaubach (Fran. — Sprejeta sta sodniška priprav, nika Proti i na r Viktor in dr. Planinšek Odon. — Za inšpektorje pri. oblastni poštnotelegrafski upravi so postavljeni dr. L a m u t Ivan. V e s e . njak Anton^ dr. Lebar .loško. — Odvetniško pisarno so otvorili: Pretnar Slavko v Metliki, dr. S t e f a n o v i č Emil na Prevaljah in na novo dr. Leskovar Josip v Mariboru, dr. Natlačen Marko-v Ljubljani. — V pokoj so stopili: sodnika okrožnega sodišča dr. Bra. čič Friderik in dr. H raso v ec Silvin, .veliki župan dr. Vodopivee Fran. — Umrli so: sodnik apelacijskega sodišča dr. Skaberne Pavel,, notar dr. F i r h a s Franc in odvetnik dr Šestan Ivo. Drugi shod poljskih pravnikov v Varšavi. V dneh od 29. septembra do 2. oktobra se je vršil v Varšavi drugi shod (kongres) poljskih pravnikov, ki ga je pripravila Stalna delegacija pravniških društev in institucij. Radi primerjanja z našimi razmerami bodi omenjeno, da se vršijo ti shodi vsako peto leto: prvi je bil v Vilni 1. 1924, tretji je nameravan v Krakovu 1. 1934. Geslo letošnjega shoda je bilo, podpreti z vso silo zenačenje poljskega prava v enotni poljski državi. Shod je po-setila velika množica poljskih pravnikov, med tujci so na shodu sodelovali aktivno francoski, belgijski, rumunski in češkoslovaški pravniki. Pre-čitan je hil referat gda. Ž. Perica iz Beograda o pravni unifikaciii v Jugoslaviji. (Društvo »Pravnik« o shodu ni bilo obveščeno.) Zanimiva je zlasti okolnost, da so bili na dnevnem redu plenarnih zborovanj tudi referati splošnega pravnega značaja, tudi taki iz pravne zgodovine. Poleg plenarnih sei so zborovale štiri sekcije: ustavna, upravna, zasebnopravna in kazenska. Ustavna sekcija je razpravljala o ustanovitvi državnega sveta, čigar naloga naj bi bila, pripravljati zakonske predloge za parlament. Člani tega državnega sveta, ki naj bi bil sestavljen iz pravnikov - strokovnjakov in odličnih poznavalcev državne uprave, naj so neodstavljivi. Poleg tega se je ta sekcija bavila z vprašanjem, kako nai se obravnavajo veliki zakonski predlogi (kakor n. pr. novega občnega državljanskega zakonika, kazenskega in pod.) v zakonodajni skupščini. Upravna sekcija je razpravljala o organizaciji upravnega sodstva in o udeležbi lajičnega elementa v državni upravi. Izmed drugih sta najbolj zanimali V zasebnopravni sekciji vprašanje o manjšinskih pravicah v delniških družbah, a v kazenski vprašanje odprave telesnega ploda. Glede poslednjega vprašanja se je izrazil referent (univ. profesor dr. Glaser), da gre tu za delictum sui generis in da maj izključujejo kaiznivost medicinski, pravni in socialni razlogi. Kakor vidimo iiz tega, so se pojavile v Poljski glede zenačenja in razvoja prava podobne težnje kakor so aantmale tudi nas in ki jim je bilo pri nas deloma že ustreženo. Dr. R. S. Društveni blagajnik je koncem novembra razposlal opomine zamudnim članom in naročnikom, ki jih je 373 ali skoro polovica, med njimi precej, ki imajo dve- in triletne zastanke. Vsled odboro-vega sklepa bodo črtani z novim letom vsi triletni zamudniki, če do tedaj ne plačajo zastankov. Pa tudi od vseh ostalih pričakujemo, da bodo do tedaj poravnali svoj dolg, ker sicer blagajnik ne bo mogel plačati društvenih dolgov. Naročnina za »Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe Štefan Lapajne: »Državni osnovni zakoni", Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za III. glavnu skup-štinu Kongresa pravnika in letniki „Slov. Pravnika" od I. 1909 naprej. Cena s poštnino vred za »Državne osnovne zakone" — 12 Din, za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din, za »Slovenski Pravnik" letniki 1928 do 1923 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din.