)12£>om
NO. 194
vim
/* m/B'E RII	N--H O *W1 E
AMSmCAM IN SPiRIT fOR€l<5N IN fcANGUA@€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, OCTOBER 11, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€ft

ŠTEV. LXHI — VOL. LXHI
Guverner Rhodes se pripravlja na vollive
Izdelal je načrt za pet novih industrijskih središč ter ga ho skušal postopno izvesti.
COLUMBUS, O. — Poleg Blis-sa je sedanji republikanski guverner Rhodes gotovo najspret-ttejši ohajski politik v svoji stranki. Ker ga drugo leto čakajo volitve, se je začel nanje Pripravljati že sedaj. Najprvo se le navdušil za pridelovanje paradižnikov, potem je napravil velik skok navzgor: vnel se je za razvoj turizma v naši državi, sedaj pa misli na ohajski gospodarski napredek. Ima v glavi načrt, kako bi organiziral v ohaj-ski državi pet novih industrijskih središč. Vsako središče bi obsegalo 2,000 do 5,000 akrov. Svet bi kupila država, uredila na njem vsa pota, električno, Plinsko in telefonsko omrežje, Vse potrebne vodovode. Potem bi pa podjetjem odstopala površine za nove tovarne proti letni Priznavalnini 'enega dolarja. To-varne bi torej imele investicij-ske stroške samo s postavlja-in opremo stavb in postav-hanjem strojev.
Rhodes ima že konkretni načrt za tako središče v Columbu-su- Bo veliko okoli 5,000 akrov. de že pridobil 10 velikih kompa-^ij za to idejo. Najbolj si bo pa guverner prizadeval, da zvabi v našo državo avtomobilsko indu-Ebrijo. Misli tudi na to, da bi po-’ ^ezal središče za znanstveno raziskovanje s svojimi industrij-skimi. V ta namen bo sklical Posebno konferenco vseh ohaj-skih univerz in znanstvenih zahodov.
Prvo središče blizu Columbu-Sa naj bi bilo gotovo v 18-24 mesecih.
Rhodesova ideja ni napačna, d nje ne bodo imele koristi sa-'1Tl0 kompanije, ampak še pred limi guverner sam pri volitvah v Prihodnjem letu.
Novi grobovi
brezposelnost je v sep-tembru padla na 4.4%
d Washington, d.c . — Fe-
eialno tajništvo za delo objav-Ja> da je brezposelnost padla v O^Ptembru na 4.4% ali na 2,900,-■ Napram septembru lanske-leta se je zmanjšala za 450,-• To je za september običajen °iav, her gredo študentje z de-
Poslit,
^azaj v šole. Zato je tudi za-
ll8o0,000
ev padla v septembru za
nejš;
Vilo
na 72.4 milijona. Važ-a Je novica, da je padlo šte--j Rstih brezposelnih, ki išče-delo nad 15 tednov. d. rake številke je bilo treba tu-VI ^,r^akovati. Že nekaj mesecev ju a namreč pravo pomanjka-jeh ^Va^^iciranih delavcev. Pod-Morajo radi tega najeti vse, bo .Samo deloma odgovarja nji-v im željam, da nimajo težav gt^PTzvodnji. žal pa od takega 9 Wmajo dosti koristi črni jj0JP°sleni. Padanje brezposel-^ 1 naed črnimi se namreč ko-baj čuti.
ju ab° smo tudi na tem področ-
iunP^ d° “vietnamske” kon-
bhPitUre’ smo P° b 11 “korejsko”.
Nai-elno oblačno in toplejše.
Edith Glicker
V	sobota zjutraj je nenadoma umrla 64 let stara Edith Glicker s 4291 Richmond Rd., rojena v Clevelandi. Tukaj zapušča sestro Irmo Telich, v Floridi pa sestro Mary Moskerc, umrli so sestri Jennie Podboy in Annie Mahne ter bratje Frank, Fred, August in Albert. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Louis Tekavčič
Po dolgi bolezni je umrl včeraj v St. Vincent Charity bolnišnici 71 let staria Louis Tekavčič s 3420 E. 73 St., doma v fari Hinje na Dolenjskem, od koder je prišel sem pred 50 leti. Zaposlen je bil pri Dupont Chemical Co. do leta 1953, ko je stopil v pokoj. Zapustil je ženo Julio, roj. Zupančič, hčeri Julio Jakacky in Mary Thlosh, sinova Williama in Louisa, vnuke, brata Venela ter sestri Mary Steklassa in Frances Hočevar. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovnreca, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na pokopališče.
Joseph Perko
V	soboto je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 79 let stari Joseph Perko z 18915 Muskoka Ave., rojen v Gorici, od koder je prišel v Cleveland pred 53 leti. Zaposlen je bil 42 let, vse do upokojitve leta 1952 pri N.Y. Central železnici v delavnici kot kovač. Bil je mož Jennie, roj. Ales v Gorici, oče Johna in Jennie Trennel, 6-krat stari oče, 4-krat praoče, brat pok. Johna, pok. Franka, Primoža, Jakoba, Andreja, Petra in Johane (zadnji trije žive v Jugoslaviji). Njegova žena in hčerka sta znani kuharici za poroke in razne prireditve. Pokojni je bil član Društva Združeni bratje št. 23 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knollwood pokopališče v sredo ob 1.30 popoldne. Družina bo cenila darove v njegov spomin za Slov. dom ostarelih.
Christ A. Peternel Po dolgi bolezni je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici v petek 71 let . stari Christ A. Peternel s 6319 Carl Avenue, rojen v vasi Konstanjevica pri Kanalu v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1920. Zaposlen je bil zadnjih 25 let pri Shopping News Newspaper Co. kot skrbnik za papir. Zapustil je ženo Julio, roj. Potočnik, sina Franka, hčer Julio Harbie, 6
vnukov tu, v starem kraju pa brata Antona, po pol sestri Lucijo in Jožefino ter mačeho. Pokojnik je bil član SNPJ št. 126, SDZ št. 12 in Kluba slov. upokojencev. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri, v torek ob desetih na Lakeview pokopališče.
Paul Bastaich
V soboto je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 69 let stari Paul Bastaich s 16011 Waterloo Rd., doma v Jugoslaviji, zaposlen 30 let pri Fisher Body Corp. zadnja leta v pokoju, mož Ane, roj. Vukvevic, oče Geraldine in Dolores, brat Marka (Massillon). Pogreb bo jutri opoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na pravoslavno pokopališče.
fofei fe©| ¥ Cfeelaniki pssf&Ja mim ži^gfinelšl
CLEVELAND, O. — Politično življenje je zopet postalo v našem mestu živahnejše. Vsi kan-didatje, posebno za župansko mesto, obletavajo volivce, kjer jih je morejo stakniti, in jim obljubljajo vse, kar so že davno obljubili. Posebno se napenjajo kandidatje za župansko mesto: Locher, Perk, Stokes in McAlister. Pretekli teden so nastopili kar vsi skupaj — le Locher se je dal zastopati pred našo policijsko organizacijo.
Čuti se pa, da se mnogo republikancev vnema za črnega demokrata Stokesa. Vsi želijo, da bi ga volili, seveda le demo-kratje in ne republikanci. Zato v našem časopisju toliko poročil o Stokesovi agitaciji. Seveda je vsa republikanska akcija naperjena proti Locher ju. Od njega je treba zvabiti volivce, potem pa naj gredo, kamor hočejo, seveda naj jih srce vleče predvsem k Perku.
Kongres bo kmalu osvetlil delo Ku Klux Klan organizacije
WASHINGTON, D.C. — Pristojni odbor predstavniškega doma je poslal svoje preiskovalne organe v 12 držav, ki so zaslišali nad 200 prič, ki kaj vedo o delu KKK. Odborov! uradniki pregledujejo sedaj nabrano gradivo in sestavljajo poročilo, ki bo objavljeno še ta mesec, ako “višje sile” ne bodo tega preprečile. KKK ima namreč mogočne varuhe tudi v vodilnih političnih plasteh.
Sej pro!! revščini tudi vir izrednih dohodkov
Agencije in krajevni vodniki boja proti revščini izkoriščajo tega za svoje prijatelje in somišljenike, pa tudi za sebe.
WASHINGTON, D.C. — Boj proti revščini vodi Johnsonov zaupnik in svak pokojnega Ken-nedyja Shriever. Na razpolago ima dosti denarja, ki ga nekatere njegove agencije le preveč brezvestno trošijo. Tako je na primer podružnica I v New Yor-ku prekoračila svoj proračun za več kot $200,000, pa. ima še $200,-000 neplačanih raetmov. Da ne bi prišlo do škandala, je Shriever poslal v New York ne samo dodatni znesek $400,000, ampak tudi posebne kontrolorje, ki naj ogledajo delo hjujorških bojevnikov proti revščini.
Od vseh strani prihajajo pritožbe, da posamezne mestne o-blasti, posebno župani, smatrajo boj proti revščini kot priliko, da podpirajo svoje pristaše. Zaposlitve in podpore ne dobivajo revni mladi ljudje, ampak sinovi bogatih pristašev. Shriever je tudi tja moral poslati svoje zaupnike, da preiskujejo, kaj je na stvari.
Na jugu se pa pri podpiranju čuti povsod rasna diskriminacija. Zdravniki preiskujejo črne otroke površno, bele pa natanko. Velikokrat so preiskave naraje-ne samo na papirju So zdravniki, ki so s takimi “preiskavami” zaslužili na uro nad $100. Zelo zanikrno se obnašajo proti črnim otrokom tudi zobozdravniki. Največ takih zlorab je v državi Mississippi. Shriever je tudi tja poslal komisije, da preiščejo zlorabe.
Guverner nam do dal nove plastične šoferske izkaznice
COLUMBUS, O. — Državna uprava pripravlja nove plastične šoferske izkaznice, ki naj zamenjajo sedanje, ki veljajo praviloma le 3 leta. Nove bodo veljale načelno 9 let, toda šele po 1. 1970. Do takrat bo pa treba, tako se glasi sedanji načrt, plastične vsake tri leta prijaviti na vpogled. Takrat bodo dobile tudi nov žig, veljaven za tri leta.
Tehnične podrobnosti pri izdajanju novih plastičnih izkaznic še niso dognane, bodo pa javnosti pravočasno sporočene.
— Gozdovi pokrivajo preko 84 odstotkov površine države Maine.
DNIK JOHNSON SE 0HI1A REDNO
V petek so predsedniku Johnsonu izrezali žolčni mehur in en kamen v cevi, ki vodi iz ledvic, en v samih ledvicah pa mu je ostal. Operacija je trajala preko dve uri, pa je potekala v redu, kot je bilo predvideno. Predsednik se počuti dobro in je včeraj že sprejel za krajši čas časnikarje.
WASHINGTON, D. C. — L. B. Johnson je v petek zvečer napravil prvih par korakov, pa se v soboto podal že po sobi in v naslonjaču reševal predsedniške posle. Podpisal je 14 raznih v Kongresu odobrenih zakonskih predlogov v zakone. Ob njegovi strani so bile njegova žena in hčerki Lucy ter Linda. Zadnja se je včeraj vrnila v Teksas, kjer študira na univerzi. Predsednik se je včeraj počutil že tako dobro, da je povabil v svojo bolniško sobo manjšo skupino poročevalcev in se 10 minut z njimi razgovarjal. Dejal je, da se počuti dobro. Posvetoval se je s podpredsednikom Humphreyjem, ki je bil pri njem tudi v času obiska poročevalcev.
Tekom včerajšnjega razgovora s poročevalci je predsednik priznal, da je utrujen, pa je vendar kazal dosti živahnosti. Zdravniki so izjavili, da okreva čisto v redu, kot je bilo predvideno, da pa bo moral svoje uradne dolžnosti omejiti vsaj za nekaj dni. Predvidoma bo ostal v bolnišnici v Bethesdi ta in morda še prihodnji teden.
Rev. G. Davis, pastor National City Christian Church, je imel popoldne za predsednika in njegovo družino nedeljsko službo božjo v njegovi bolniški sobi.
Včeraj je podpisal več imenovanj za poslanike Združenih držav, za zvezne sodnike in druge višje uradnike zvezne vlade, pa tudi tri zakonske predloge in napisal par pisem. Zdravniško poročilo od sinoči pravi, da je predsednikovo zdravje upoštevajoč operacijo in njene posledice odlično.
Bine Orsss prispevki m\ bodo zvišam za f4%?
COLUMBUS, O. — Tako vsaj misli drž. nadzornik za zavarovanje. Blue Cross je zahteval povišanje za 18.5%. Novo povišanje za 18.5%. Novo povišanje naj stopi v veljavo s 1. novembrom. Naša občinska uprava je nastopila proti takemu povišanju. Trdi, da bi bilo zadosti, ako bi Blue Cross dobil le za 9.9% do 12.44% zvišane premije.
Tekom debate je bila zasliša-tudi cela vrsta strokovnja-
na
kov, ki so zastopali vsak svoje stališče. Soglasni so pa bili v eni točki: Ni mogoča nobena kontrola nad premijami Blue Cross
Debafa o plačilni bilanci pride zopef na dnevni red
CLEVELAND, O. — Sredi poletja so nam naračunali, da je bila naša plačilna bilanca v drugem trimestru aktivna za $476 milijonov. Veselje je bilo takrat veliko v ameriških gospodarskih krogih, saj tako prijetne novice niso slišali celih osem let. Bilo je pa med njimi tudi nekaj pesimistov, ki so to novico kar spregledali in rekli, da je treba počakati konec leta, da vidimo, kakšni bodo takrat naši računi s tujino.
Zdi se, da so imeli prav. Z našo trgovsko bilanco ni namreč vse v redu. Lani smo izvozili za skoraj $6 bilijonov več, kot smo uvozili. Teh šest bilijonov je zmanjšalo primanjkljaj v naši plačilni bilanci na $3.1 bilijone. Spomladi smo upali, da bo trgo-
kot lanska, pa smo se urezali. Letos namreč veliko več uvažamo kot lani, izvažamo pa približno ravno toliko kot lani. Letošnji izvoz se je dvignil do sedaj samo za 1.5%, uvoz pa je na-rastel kar za 12%. Če bo šlo tako naprej, bo znašal letošnji prebitek v trgovški bilanci le okoli $5 bilijonov, dočim je bil lani blizu $7 bilijonov. Radi tega se primanjkljaj v plačilni bilanci ne bo mogel kaj prida zmanjšati, tako mislijo v federalnem tajništvu za trgovino.
Tajništvo je zato začelo takoj z obširno propagando za čim večji dvig v izvozu. Sam federalni tajnik O’Connor je začel akcijo, ko je bil pred par tedni v New Yorku. Ker tajništvo ve, da pri nas ni pravega vrednotenja izvoza, hoče najprej opozoriti vse naše tovarne in vele-
vinska bilanca še bolj ugodna trgovine, kam bi se dalo ameri
ško blago s pridom izvažati. Tajništvo bo pritegnilo k delu 42 pokrajinskih svetov za pospeševanje izvoza, dalje bo objavljalo redna poročila o gospodarskih potrebah vseh velikih držav, vpreglo bo v propagando tudi vse trgovske atašeje pri naših poslaništvih. Kdor se bo torej zanimal za možnosti za izvoz, mu ne bo manjkalo ne informacij ne nasvetov.
Seveda je vprašanje, ali bo to tudi veliko zaleglo. Smo v dobi velike gospodarske konjunkture, ki v njej vsa podjetja zaslužijo dobro kar na domačem trgu. Zakaj naj bi torej silila s svojim blagom na tuje trge? Vsekakor je načrt tajništva za trgovino zanimiv poskus, ki naj zvabi naše podjetnike v izvozne posle ravno sredi konjunkture, če se bo posrečil, bo to prvič, da se je kaj takega zgodilo.
Če se poskus ne bo obnesel, ne bo preostalo drugega, kot da bo morala federacija uvesti nove predpise za izvoz kapitala, kajti sedanji način, da se banke in industrijska podjetja prostovoljno odpovedo ugodnim naložbam denarja v tujini, ne bo mogel veljati za zmeraj, akoravno je začasno dal kar dobre rezuta-te. Že sedaj se namreč oglašajo znova nasprotniki sedanjega sistema in trdijo, da je vse skupaj le pesek v oči in da je treba misliti na nove korake, kako zavreti odtok kapitala iz Amerike.
Debata o plačilni bilanci se bo torej kmalu zopet začela. Povod zanjo bodo številke o plačilni bilanci za tretji trimester, ki se je pravkar končal. Na številke nam ne bo treba predolgo čakati.
organizacije, dokler ni mogoče kontrolirati režijskih stroškov v bolnicah. Ker take kontrole ni, zlorablja zavarovanje vsakdo, ako se mu ponudi prilika, ne samo bolniki in njihovi svojci, ampak tudi bolnice in celo zdravniki. Ako bi bilo več kontrole režijskih stroškov, bi ne bilo treba Blue Cross premij tako pogosto zviševati.
Angfgiki konservativci sc tudi objavili svoj sklic
LONDON, Ang. — Angleški socijalisti so pred tedni objavili svoj oklic na volivce. Je to debela knjiga, ki na široko razlaga poglede sedanje delavske vlade na politiko in seveda odkriva načrte, kaj vse bi socijalisti radi storili za blagor angleškega naroda. Konservativna o-pozicija se za socijalističen o-glas ni dosti menila.
Ko je sedaj opazila, da se javno mnenje zopet obrača proti socijalistom, je hitro oklicala tudi svoj političen program, ki naravno obeta Angležem še več kot delavski. Oglas trdi, da bodo konservativci čisto gotovo spravili Anglijo v Evropsko gospodarsko škupnost, kar se socijalistom ne bo posrečilo, ker se še vse preveč vnemajo za angleški imperij. Obljublja seveda tudi celo vrsto gospodarskih in socijalnih reform.
Angleška javnost je torej dobro založena s političnimi obljubami. Opazovalci pa vidijo v konservativnem oklicu znak, da se konservativci bojijo, da bi Wilson utegnil neutegoma razpustiti parlament in razpisati nove volitve, cla zboljša svojo sedanjo neznatno večino v par-lametu. Hočejo biti pripravljeni za vsak slučaj. To naj bo pravi vzrok za konservativno skrb za angleškega volivca.
JL<
Spet s plinom nad gverilce
SAIGON, J. Viet. — Ameriški vojaki so pretekli petek pri čiščenju cone D 30 milj severno od Saigona zopet uporabili nestrupeni plin, da so pognali rdeče gverilce iz njihovih podzemskih skrivališč. Od januarja, ko so prvič uporabili tak plin, se ga niso več posluževali, ko je svet začel protestirati proti “plinski vojni”.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Po seji prigrizek.
Skupne podružnice SŽZ imajo v sredo ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Avenue.
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Dopolnilo—
Pogreb pok. Louisa Zupančiča iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes je pod vodstvom Mary A. Svetek.
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 1.30 popoldne sejo.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava.
Zopet doma—
Mrs. Mary Fink s 7213 Heck-er Avenue se je vrnila iz High-landview bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Obiski na domu so dobrodošli.
Pet mrtvih v prometnih nesrečah—
Včeraj je bilo na mestnih cestah 5 smrtnih nesreč, Trije so bili mrtvi, ko sta trčila dva avtomobila na Superior Avenue in E. 76 St., Mrs. Mark Morelli, 55 let staro ženo z 22432 Lorain Avenue, je povozil policijski avtomobil, ko je šla zjutraj preko ceste na poti v cerkev, Lonnie Rogers, 29 let, s 3922 Prospect Ave. je našla smrt, ko je šla preko Memorial Shoreway v bližini nekdanjega oporišča za Nike rakete nedaleč E. 72 St.
Izgredi v Ezelli—
Včeraj je prišlo do izgredov v kinogledališču Ezella na Superior Avenue. Policija je gledališče izpraznila in zadnja predstava filma je odpadla.
Seja—
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Izbira smrti
SALT LAKE CITY, Utah. — Na smrt obsojeni v državi Utah imajo pravico izbire v pogledu načina smrti: obešenje ali ustrelitev.
Več TV postaj v ZD kot povsod drugod skupaj
WASHINGTON, D.C. — Po tu zbranih podatkih je v Združenih državah več televizijskih oddajnih postaj kot je teh po vsem ostalem svetu skupaj.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C.— Zvezna vlada je obsodila ameriške družbe, ki se poslužujejo tujih ladij za promet v Velikih jezerih namesto domačih. Tako je bilo lani prepeljanega le 4% blaga na domačih ladjah, vse ostalo pa na tujih.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo do hudih bojev na področju cone D severno od tu, še obsežnejša akcija pa je proti rdečim v teku v srednjem višavju, kjer oddelki I. konjeniške divizije gonijo kakih 500 rdečih. V akciji v coni D je bila močnejša patrola 173. padalske brigade pretekli petek skoraj v celoti uničena, ko je zašla v rdečo zasedo.
ANKARA, Tur. — Pri včerajšnjih volitvah je dobila -“Stranka pravice”, v kateri so povezani v glavnem pristaši bivše demokratske stranke, blizu 60% vseh glasov in si zagotovila v parlamentu močno večino. ...
z*-. -**-»SSCMNteSl: -
F SlHEEIšKA D0M0\D3a. OCTOBER 11, 1965
mz&K&ft DO&ZHMl
tt^SmkMJSSsss^
Muxm&mmmi
6117 St. Clair Ave. — HJEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Šla Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Strt Kanado in dežele izven Združenih držav: i $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
^SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-90 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1C.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 194 Monday, Oct. 11, 1965
Dogodki v Indoneziji
Težko je dati dogodkom v Indoneziji, ki so se pripetili v tem mesecu, pravo ime. Upora niso pomenili, ker niso bili naperjeni proti Sukarnovemu režimu. Državljanska vojna niso bili, ker si v začetku niso stale nasproti vojaške formacije dveh izrazitih nasprotnikov. Lahko pa do državljanske vojne še pride. Kaj torej?
Kolikor je mogoče ustvariti na podlagi pomanjkljivih poročil sliko o poteku dogodkov, bi mogli priti do sledečega pregleda:
Indonezija ni ravno vzorno urejena država. Tam ni niti državna uprava kaj prida vredna, tam je tudi toliko političnih organizacij in struj, da je težko reči, katere obstojajo samo na papirju in katere pomenijo v resnici kaj več. Celo komunistične stranke ne moremo popolnoma izvzeti. Kar drži, je le dejstvo, da so med vsemi še najbolje organizirani komunisti. Ne damo dosti na trditev, da je indonezijskih komunistov kar tri milijone. Važnejša je odlična organizacija stranke, ki ji stoji na čelu vodstvo, ki ve, kaj hoče, in ki se lahko zanese na svoje glavne sodelavce. Zato so se tudi zarili komunistični zaupniki — pristaši in sopotniki — na mnoge odločilne položaje v civilni administraciji, zadnje čase celo v vojaške vrste.
Kot povsod imajo tudi indonezijski komunisti nasprotnike v domačih nacijonalistih. Kar je civilistov med njimi ne pomenijo dosti, pač pa so močni nacijonalisti v vojaških krogih. Ti imajo glavno besedo vsaj v armadi in vojni mornarici in verjetno tudi vsaj deloma v vojnem letalstvu. Vse to dobro vedo indonezijski komunisti, zato so nepreneho ma silili v Sukarna, naj postavi druge generale na vodilna mesta. Sukamo tega ni storil, akoravno je na vseh drugih področjih rad delal komunistom take usluge, da so začele skrbeti protikomunistične generale. Generali dobro vedo da Sukamo ni pri dobrem zdravju, zato so se začeli pripravljati za slučaj, da bi Sukamo nepričakovano hitro izginil z oblasti. Tu pa tiči povod za sedanje dogodke v Indoneziji.
Komunisti so vedeli, da generali ne spijo, zato so začeli pripravljati akcijo proti njim. Da jo zamaskirajo, so organizirali demonstracije proti sedanjemu režimu. Generali so reagirali na demonstracije s tem, da so resno pripravljali udar proti režimu in tudi proti Sukarnu, ako bi se jim diktator uprl. Udar je bil baje predviden za ta mesec.
Komunisti so to zavohali in hoteli generale prehiteti. So organizirali svojo akcijo proti njim, toda ne proti Sukarnu in njegovemu režimu. Njihov zaupnik bataljonski poveljnik polkovnik Untung bi bil moral v zadnji septem-berski noči začasno aretirati Sukarna, obenem bi pa morali ostali zaupniki poloviti in pomoriti protikomunistične generale in višje oficirje. Akcija se je posrečila le deloma. Komunisti so dobili v roke samo nekaj generalov in so nekatere med njimi pobili kar na vojnem letališču, baje v prisotnosti samega Sukarna. Večina protikomunističnih generalov si je pa rešila življenje, med njimi tudi njihov vo ditelj general Nasution. Ohranili so pa tudi svoje položaje V oboroženih silah in začeli takoj preganjati tiste poveljnike, ki so potegnili s komunisti. Iz prvotne komunistične akcije se je torej razvilo v par dnevih čisto nekaj drugega, kot so komunisti pričakovali: državljanska vojna med recimo vladnimi četami in četami, ki jim poveljujejo rdeči indonezijski poveljniki. Kako se bo državljanska vojna končala, ne vemo. Čeprav traja šele par dni, je vendarle osvetlila nekatere temne točke v indonezijski politiki.
Sukamo ni več absoluten gospodar v Indoneziji. Njegov poziv vsem vojaškim edinicam in poveljnikom brez izjeme, naj prenehajo s streljanjem, ni obveljal. Pa tudi njegova nevtralnost je začela šepati proti njegovi volji. Ako bi se znova hotel prikupiti komunistom, se bo zameril civilnim in vojaškim, pa tudi verskim načijonalistom; ako bo pustil komuniste na cedilu, bo moral spremeniti vso svojo notranjo in zunanjo politiko, česar pa ne bo storil, je preveč ponosen in samozavesten. Razmere ga bodo prisilile, da bo odlagal odločilne korake, ako bo mogel premagovati pritisk z leve in desne. To bo seveda ohromilo njegovo zunanjo politiko, kar se bo hitro čutilo povsod. Indonezija ne bo več mogla nastopati z vojaškimi akcijami na otoku Borneo proti Maleziji. Ne bo mogla več posegati v spore med Indijo in Pakistanom. Ne bo več pomenila “južno čeljust’’ v kleščah, ki jih hoče ustvariti zunanja politika rdeče Kitajske okoli Južnega Vietnama. Indonezijskih groženj se bodo manj bali v Manili in Avstraliji. Na Indonezijo bodo mogli manj računati kambodžanski princ Sihanouk, burmanska vojaška diktatura itd. Ponehala bo tudi napetost na otoku Nova Gvineja.
Zaenkrat so najbolj udarjeni indonezijski komunisti. Mogli bi ohraniti vse svoje dosedanje politične pridobitve samo z zmago nad nacionalističnimi četami. To sicer ni izključeno, toda danes jim kaj takega nihče v Evropi ne
| prorokuje. Ako jih bo Sukamo prisilil na kompromis, jim ne bo mogel dati tega, kar bi jim morda rad dal, ker mu tega ne bodo pustili generali. Končno so ga vendar le protikomunistični generali rešili, da ni postal igrača v komunističnih rokah. To bo moral Sukamo zmeraj imeti pred očmi, ko bo miril sprte rojake.
Dogodki v Indoneziji so tudi zelo huda klofuta za kitajske komuniste. Peipingu so pokvarjeni vsi računi. Indonezija ni več trajen in zanesljiv steber kitajske zunanje politike, morda sploh ne bo noben steber več. Morali bodo napraviti nov načrt za svojo politiko v jugovzhodni Aziji, kar zanje ne bo lahka stvar. Udarec je dobila tudi njihova politika v azijsko-afriškem bloku. Tam jim bo manjkala odločna indonezijska politika.
Kaj vse se je godilo v usodni zadnji septembrski noči, je še zavito v temo. O tem bodo gotovo največ povedali ruski in jugoslovanski komunisti, ki se seveda dogodkov v Indoneziji na tihem veselijo, ker ne privoščijo nobenega uspeha svojim rdečim sovražnikom v Peipingu. Imajo pa tudi še zmeraj toliko zakulisnih zvez v Peipingu in Džakarti, da lahko zvedo marsikaj, kar ostane prikrito diplomatom svobodnega sveta.
Amerike in Evrope čestitali k tej obletnici.
Končno naj ponovim besede, ki sem jih izrekel na večeru: kamorkoli pridete in kjerkoli boste hodili, povsod bodite glasniki naše svete ravnogorske misli ljubezni do sobrata, sloge in borbe za dobro proti zlu. Luč in red in dobro in resnica vedno na kraju zmaguje. Ne verjemite krivim prerokom, ki vam bodo govorili, da je že vse propadlo, da nobenih žrtev ni več treba in da jih ni vredno dati. Ne verjemite jim, ker govore neresnico! — Kot vaš sotrpin v raznih ta-
ti. No, bilo je kratko, vendar pa kar veselo.
Prvo nedeljo po prihodu smo obiskali nove toplice pri Murski Soboti v Moravcih. Smo bili zelo iznenadeni, da kaj takega premorejo tudi v Prekmurju. Toplice so zelo dobro obiskane skozi celof leto, ker so zdravilne. Celo iz Avstrije prihajajo avtobusi. Imajo samo eno napako, da niso dovolj čiste, higijenične.
V četrtek, 22. julija, nam je podružnica Izeslj eniške matice v Murski Soboti priredila program in veselico na kolišču “Bobri” pri Dolnji Bistrici. To
boriščih vam želim, da tega ni- je zelo zanimiva točka: gostilna, kdar več ne poizkusite. Kot vaš restavracija, plesišče na stari prijatelj vam pa želim, da kjer- Muri na koleh in poleg je vod-
BESEDA IZ NARODA
ZAHVALA	Melaherjeva, Tebi pa poljub za
krasen slovenski šopek rdečih nageljnov in pozdrav, ki si mi ga izrekla ta večer v prekrasni slovenščini. In vsem vam dekletom tole sporočilo velikega našega pesnika Prešerna:
Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice, ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle!
Vama, draga Lojzek šef in Peter Jančar, pa prisrčna hvala za izvrstno na harmoniki podano pesem “Mi smo vojaki korenjaki”. Upam, da bosta tudi vi dva postala taka mlada korenjaka!
Govornikom na tem večeru sem se že zahvalil. Pa se še enkrat. G. Jože Melaher je v kratkem in jedrnatem nagovoru podčrtal naše tedanje težnje v borbah in se še posebej spom nil vseh naših padlih soborcev. G. dr. Miha Krek mi je z njemu svojestveno eleganco v izbranih besedah izrekel čestitke. G. polk. Rudi Perhinek pa se je spomnil tudi onih Slovencev, ki so umirali za naše ideje tudi iz. ven Slovenije. — Vsem govornikom moja iskrena zahvala!
Moj bivši načelnik štaba, major Skalar, ni bil govornik, pač pa mi je s tihimi besedami želel še mnogo let. Major Skalar (dr. Tine Benedik), mi je bil med vojsko, v taboriščih v Italiji in Nemčiji ter tukaj v izseljenstvu sodelavec in prijatelj, na katerega se vedno z vsem zaupanjem naslonim. Hvala Ti, Tine!
Tudi moj prijatelj g. Cene Lipovec, sicer mojster v govoru, se je vzdržal govorance in mi je skupaj s svojo soprogo, gospo Maro, želel le še mnogo vitalnih let, Hvala Vama!
Vsem ostalim, ki so me prišli pozdravit na ta večer, pa še enkrat moja iskrena zahvala!
In ko mislim na ta večer, mi uhajajo misli daleč v dobo pred dvajsetimi leti, ko sem obhajal svojo 50-letnico. Bilo je v For-liju v Italiji. V taborišču, pod šotori, smo živeli težko in zelo,
Cleveland, O. — V soboto, 25. septembra 1. L, so mi moji bivši soborci, ki sedaj živijo v Clevelandu in ki so bili med vojsko pod mojo komando in kasneje z menoj v taboriščih v Italiji in Nemčiji, priredili domač večer, da skupaj proslavimo moj 70. rojstni dan.
Prišlo pa je na ta večer še mnogo drugih starejših, mlajših in mladih prijateljev, ki so s svojo prisotnostjo dali večeru še poseben čar. — Ne morem omeniti vseh gostov, ki so prišli na ta večer, bilo jih je preveč. Bom pa omenil eno osebo, to je Me-gličevo mater! Četudi stara 82 let, je prišla, da se udeleži tega našega skupnega večera. Veliko je pretrpela Megličeva mati! Izgubila je med vojsko dva sina, ki sta bila vojaka naših edinic. Po vojni pa so ji komunisti ubili še moža zaradi njenih že mrtvih sinov. In nikdar Megličeva mati ni klonila, nikdar sinov odvračala od njih borbe v naših e-dinicah, pač pa jih hrabrila, pa ne samo nje, temveč tudi soborce sinov, da se bore proti okupatorju in komunistu. Ta večer, Megličeva mati, je bil tudi Vaš večer. In hvaležen sem Vam, da ste prišli in da sem Vam lahko stisnil roko in se Vam zahvalil za to srečo!
Prav iskreno povem, da sem se tega večera kar nekako bal. Kajti biti središče že bilo kakega večera, je zadregljiva stvar. Biti pa središče večera zato, ker sem po milosti božji dopolnil 70 let, me je spravilo v zadrego. — No, večer je postal tako prisrčen in tako domač, da je izzvenel v nekak sestanek družine, ki že dolgo ni bila skupaj. — In kot takega ga bom vedno ohranil v spominu. — Bil pa je ta večer tudi prvo snidenje s soborci in kar ponosen sem bil, ko vidim, kako so iz onih mladih in idealnih mladeničev postali sedaj zreli možje in družinski o-četje, z istimi ideali, kot so jih
koli boste, v delu uspevate. Imejte pa vedno na umu, da ni-kdo ne more biti srečen v vsem! — Raztreseni smo po vsem svetu. Vendar duhovni kontakt med nami ne umre nikoli. In tega gojite. Naj nam ostanejo vsi oni lepi časi in trenutki, ki smo jih skupaj preživeli, jasni in čisti in naj živijo večno, a vse ono, kar je bilo nezgodno in nelepo, naj umre za vedno. Na kraju, dragi soborci, pa želim, da se vam izpolnijo vaše osebne želje in nade, a nam vsem pa vsi naši skupni cilji, za katere smo se tako dolgo skupaj borili in trpeli! — Da bo to mogoče, vam moram danes zaklicati: “še na mnoga leta!” Ivan Prezelj
Zar@šl!a s@ |s
Cleveland, O. — Mr. in Mrs Anton Šuštar z 20561 Lindberg Avenue v Euclidu sporočata, da se je njuna hčerka Mici zaročila z Donaldom Smrdelom, sinom Mr. in Mrs. Ludvik Smrdel Cherokee Avenue v Clevelandu. Zaročenka je hodila v katoliško šolo pri Sv. Kristini in končala višjo šolo v Villa Angella. Nekaj časa je bila zaposlena v pisarni v Euclid Glenville bolnišnici, sedaj pa je v pisarni Pipe Machinery Co. v Wickliffu.
Čestitamo !_
AD
Ohicaško Prekmurja
imeli tedaj, in ki so danes lahko |zelo ,Ikromno življenje> Vklju^ po™s vsake skupnosti, v kateri ,emu s0 mi ob ^ 50.letJic“
J '	! moji soborci, pod vodstvom na-
Hvalezen sem vam, soborci, za čelnika štaba majorja Skalarja ta večer.	i poklonili ZBORNIK, v katerem
Tolikim se imam zahvaliti, ne so v člankih, pesmih in črticah samo za ta večer, ampak tudi iz naših borb, iznesli svoje po-
za vso dobo vojnih in povojnih 'et, da ne vem, če bom mogel tej moji zahvali objeti vse. Če ne, naj mi ta ali oni oprosti! — Najprej se zahvalim organizatorjem tega večera: gg. Lojzetu Šefu, Vinkotu Rožmanu in Jože-
glede na tedanje aktualne razmere, svoje nade in upe in svoje sklepe za bodočnost. Prišli so na to skromno taboriščno proslavo predstavniki naših hrvat-skih in srbskih soborcev, zraven tega pa še vodje iz naših civil-
Melaherju. Ogromno dela sojnih taborišč, in ki jih je vodil imeli, pa je vse brezhibno delo-1 g- duhovni svetnik pokojni č.g. valo. Za dobrote, ki so jih pri-J Škulj. In zopet se spominjam nesli na mizo, se posebej zahva-imoje 60-letnice, ko so mi moji lini gospem Mariji šef, Marici! soborci in prijatelji prisrčno če-Bajc in Milici Gumzej ter vsem ^ stitali na farmi v Novelty, O., gospem, ki so darovale pecivo.! in mi je g. dr. Mate Resman v S cvetlicami je okrasila mize'imenu vseh poklonil krasen gdč. Slavica Šef, stregli pa sta j akvarel šentklavške cerkve, de-urno in spretno gospodični Maj- ilo B. Vavpotiča, a pokojni dr. da Melaher in Silva Meglič. (Naj j Hinko Lobe šegavo prigodno pe-
CHICAGO, 111. — Po desetih letih bivanja v naši novi domovini, sva se z mojo boljšo polovico odločila, da obiščeva najino rojstno domovino, starše, brate in sestre. Mislim, da ga ni človeka, da, ko sliši besedo rojstna domovina, starši, ga ne bi vleklo nazaj, da obišče še enkrat tisti kraj, ki mu je najbolj pri srcu, očeta in mater, kateri jih še imamo.
Težko si je predstavljati kako je, ko po tolikih letih zopet stopiš na svojo rojstno grudo, in še težje, ko jo zapuščaš, čeprav veš kam greš in da so naši življenjski pogoji stoprocentno boljši od onih tam. Ko vidiš ob slovesu jokati svoje drage, ga ni očesa, ki se ne bi tudi zarosilo.
Tako bom sedaj na kratko o-pisal potovanje po Jugoslaviji. Meni ni bilo povsem novo, ker sem že poprej videl skoraj vsak kraj v Sloveniji, hotel sem bolj pokazati vse te stvari svoji ženi in teti Mrs. Hozjan, ki je bila tudi z nama. Sorodniki in ostali sovaščani so nas z veseljem sprejeli in tudi pogostili, še preveč, da smo morali včasih kar odklanjati njih ljubeznjivost.
povem da je Silva bila stara : sem. Vsem njim se tudi danes J Žal, da ni bilo dovolj časa, da bi
3 leta, ko so ji komunisti ubili; ob moji 70-letnici prav iz srca očeta, ki je bil komandant bata-j zahvalim.
Ijona 3. planinske brigade Slo-i Ravnotako hvala vsem, ki so r-venskih trup v JVvD.) Mart'ka ■ mi te zadnje dni iz raznih mest'smo ga moraFdobro razporedL
ni mlin kot muzej. Precej izseljencev iz Prekmurja, okrog 200 iz vseh delov sveta, ki so se nahajali v tistem času v Jugoslaviji, je prišlo tja. Žal nisem mogel prisostvovati celemu programu, ker sem imel obiske doma. Zelo lepo je pel pevski zbor iz Bogojine, ki sem ga še na koncu programa ujel.
Drugo nedeljo po prihodu smo imeli žegnanje (proščenje) v Mali Polani v kapelici. Bilo je še zmeraj tako lepo kot nekdaj in vse naokoli so bili postavljeni šotori s sladkarijami.
Po proščenju smo se odpeljali in obiskali Velenje, za katerega pravijo, da je eno najlepših mest v Sloveniji. Gospodinje tekmujejo med seboj, katera bo imela lepši vrt in lepše cvetje po balkonih. Bil je krasen pogled. Od tam smo se odpeljali v Dobrno, ki je še prav taka kot je bila. Prenočišča nismo mogli dobiti. Na turističnem uradu nam je neka mlada uradnica rekla, da kar imajo prostega, je zelo slabo in si nam ne upa dati. Istotako je bilo tudi v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine smo jo pa mahnili proti Bledu. Pogledali smo na Grad in v muzej. Tudi tamkajšnja cerkev je zelo lepa. Potem smo se odpeljali v Bohinj in od tam z žičnico na planine. Od tam je krasen razgled na jezero in proti Triglavu. Po enqdnevnem odmoru smo se odpeljali skozi Ljubljano v Postojno in si ogledali znamenito Postojnsko jamo. Je veliko bolj razširjena od tistega časa, ko sem jo zadnjikrat videl.
Ko smo zapustili Slovenijo, smo se obrnili proti jadranski obali. Je zelo slikovita in ima dobre ceste, toda ker je bilo preveč vroče, smo kmalu obrnili proti Plitvičkim jezerom preko lepega prelaza. Narava je prekrasna, toda ceste so zelo slabe.
Plitvička jezera so mala, vendar čudovita z mnogimi vodo-padi. Voda je tako čista, da se vidi tudi do 5 metrov globoko. Kraj sam in podnebje pa je slično kot v Yellowstone Parku v Wyomingu.
Tako smo zaključili naše potovanje in se preko Zagreba zopet vrnili domov v Prekmurje.
Zadnji teden našega bivanja v domovini je sko.ro ves čas deževalo. Mura je tako narasla, da stari ljudje tega ne pomnijo. Več vasi v bližini Mure je bilo izseljenih. Mostova v Gornji Radgoni in Petancih sta bila zaprta. V Petancih je stala voda en meter čez cesto. V Veržeju je voda most odnesla. Dolnja Bistrica je bila vsa pod vodo. Matija Vugrinec je moral svoj Mercedes podlagati, da ga ni voda zalila.
Tako je zadela naše sorodnike še ena nova nesreča. Že tako siromašni, jim je sedaj še povodenj uničila pridelke. Zato jim pa mi, ki imamo možnosti, ne bomo mogli odreči naše pomoči.
Zanimala me je tudi trgovina. Gradbeni materijal težko dobiš. Če imaš devize, dobiš vse, tudi avtomobile in sicer za devize takoj, za dinarje pa moraš čakati po eno leto, brez deviz si sirota.
Trgovec ni podjeten, ker ne dela za sebe, ampak za državo. Dela brez veselja in mu je vse-
mogli kaj daljše pokramljati z J eno, če kaj proda ali pa ne, on vsakim izmed njih. Čas je bil vseeno dobi svojo plačo. Tako je
prekratek, samo tri tedne, in
pri Zagrebu “Sve Svete”. V moderni restavraciji smo za večerjo trikrat naročili po jedilnem listu in vedno dobili odgovor, da je tega zmanjkalo in nazadnje je zmanjkalo celo mleka za kavo. Natakarica nam je rekla, da “ovdje največ piju crnu kavu”.
V	Murski Soboti smo imeli določen čas, da se javimo na Kompasu v ponedeljek ob pol osmih, napis na vratih pa nam je povedal, da odprejo ob devetih, toda pustili so nas čakati do pol enajstih, da so nam izročili avijonske karte, katere sploh ni bilo potrebno pošiljati v Ljubljano. Lahko bi samo telefonič-no javili, da gremo nazaj ob takem in takem času.
V	Sloveniji je precej takih stvari, ki bi jih mogli izboljšati, toda mnogo slabše je še v drugih delih Jugoslavije. Mesto Zagreb je eno naj slabših za orijen-tiranje ulic. Ene ulice imajo napis, druge nimajo in ponoči je težko najti hotel, ker napisi niso razsvetljeni.
Turistična zveza na veliko vabi turiste v Jugoslavijo in jih tudi precej pride.' Z njimi pridejo tudi devize v državo. Mislim, da bi se s tem tudi moglo marsikaj izboljšati, da ne bo treba turistu zastonj prositi, da potem dobi odgovor: nimamo prenočišča, ne kopališča in ne hrane, ki si jo gost želi.
Kar poglejmo Avstrijo, Nemčijo. Vojno sta izgubili, Nemčija je bila bolj porušena kot Jugoslavija, pa ima dandanes gospodarstvo dobro urejeno in ni pomanjkanja kot v Jugoslaviji. U-bogi vinogradniki v Dolnji Lendavi še galice za škropljenje vinogradov niso mogli dobiti. Ko omenjam Avstrijo in Nemčijo, imam vtis, da zaposlujeta več prekmurskih sezonskih delavcev kot pa Jugoslavija sama.
Pri vojakih so nam po vojni v Jugoslaviji politični komisarji pripovedovali, da socijalistične države vlagajo denar tam, kjer je potreben, da se tovarne zidajo tam in tako, da se ne bodo po' tem zapirale in delavce pognale na cesto, kot to delajo v kapita-lističnih državah. To se je sedaj zgodilo socijalističnemu in planskemu gospodarstvu, seveda, če pa potrošijo več za planiranje kot za izvršitev plana.
Že do sedaj sem.zelo cenil i11 spoštoval svojo novo domovin0' ko pa sem videl take stvari, 1° pa cenim še mnogo bolj, kakor tudi ves ostali svobodni svet.
Ne morem pa reči, da ne lju' bim svojega rojstnega kraja. Je lep in nepozaben in bo tak tudi ostal, kakor tudi vsa naša ljub' Ijena Slovenija.
No, sedaj smo pa vendar vrnili v naš Chicago. Tu sm° imeli par demonstracij črnce^ Tudi tukaj so začeli kot v Kali' f orni ji, razbijati in ropati, P3 jih je policija kar hitro umiril3' Vidim pa stalno na televiziji ^ na raznih plakatih, da oni hoče' jo imeti boljšo izobrazbo. Tod3 mislim, da to ni nekaj takeg3 kot hrana, ki jo podeliš. Se m0' raš pač sam truditi in tudi star' ši truditi, da otroke vzgajajo & jih izobražujejo, ne z razgraj3' njem in demonstracijami in ^ s pijančevanjem, kot imaU10 slučaje pri nas na delu. Oče 3 sedmimi otroci, če ima v pone' deljek še kaj denarja, ne pride na delo. To otroci vidijo in se tega ne morejo naučiti kaj d° brega.
V zadnjem času nas je zapu' stila Rozi Klajderman Roj ^ Gornje Bistrice. Kakor znani rojak John Hozian, ki ie bil rojen v Trnju.
Veliko veselje je v druži3 Metoda in Ivanke Žerdin, ko $e jima je rodil zdrav fantek, tako tudi Kazimiru in TerezU1 Krampač hčerkica.
Tako, naj bo za enkrat doV°U in/še drugič kaj več.
Vsem cenjenim čitateljem
lef e-
menške Domovine prav pozdrave od moje Mariče in d1' ne	j0hn Vuk
tudi v gostinstvu. Da omenim samo en slučaj. Moderen motel neb jem.
— Revmatizem je sorazmeVf redek v deželah s toplim P°
®®SJRSSS®SS!S!S?5!S!S!SiS!S!®SSSSS!SSSG!S^^
Po Hirsehevi - J. M.;
V valovih
graščinskega jezera
Slavka je bila pisala, da je zaman iskala Vero. Samo toliko je dognala, da iz Trsta ni odpotovala v Ameriko. Ne preostane ji drugo, kakor da se spet vrne domov. Jugovka je imela zdaj eno samo željo: da bi se njena hči vrnila šele po obravnavi, da ji tako ne bi bilo treba doživljati strašne razprave pred porotniki.
Priče so zaprisegli, potem pa So jih odpustili, da jih pozneje sPet drugo za drugo pokličejo, kadar bo to potrebno.
Mirko Jug je bil zelo bled in rosen, vendar je šel mirno in trdno pokonci na zatožno klop Za svojim zagovornikom.
Med gledalci je nastal nemir, kakor bi. bil veter razmajal vrhove dreves. Vsi pogledi so Se obrnili na mladega moža in ljudje so drug drugemu šepetali, kakšen vtisk je napravil ruladi obtoženec nanje.
Mirko Jug je bil zelo bled in resen, vendar pa se mu ni videlo, da bi imel . na vesti hud
zločin.
Obtožnica, ki ga je dolžila, da jfi z morilskim namenom vrgel gospodično Vero Ogorelčevo v grajsko jezero, je bila prebrana M predložene so bile neme pride: v jezeru najdeni igla in ura 2 verižico. Obtoženec je brez Pomišljanja priznal, da so ti Predmeti Verina last. Priznal je tudi, da je Vero res našel v jezeru, vendar pa da on ni bil tisti, ki jo je vrgel v vodo, temneč nasprotno: da jo je on na ujen klic rešil iz vode in jo potem povedel v bližini jezera stoječo kočo in nato k materi na Oklešnico.
“Ali vam gospodična Ogorel-čeva ni povedala, kako je prišla v grajsko jezero,” je vprašal Predsednik.
“Ne.”
“Kaj pa vi mislite, kako se je to zgodilo?”
Obtoženec se je nekaj sekund Pomišljal in se boril sam s seboj, nato pa je krepko odgovori- “Ne vem.”
“Vsekakor je zelo čudno, da jo niste nič vprašali.”
“Še preden sem jo vprašal, r*6 je že prosila, naj je nikari izprašujem. Rekla je, da mi bc pozneje, ko bova mož in že-ha> vse povedala. Njeni prošnji Sem ustregel. Vera mi je brez-■Oejno zaupala, čeprav sva bila hzoj po krivdi drugih sprta.”
Na predlog predsednika je .Irko nato opisal svoje razmer-K do Vere izza otroških let in Vse svoje življenje. Povedal je *Ucli, da je Verina mati odobra-^ala hčerkino zaroko z njim. ato je govoril o sporu z Vero zatrjeval, da sta postala žrtev sPletke Vera in on sam.
. dosedanji nastop obtoženca N napravil ugoden vtis na sod-Jbhe, porotnike in občinstvo.
°da naklonjenost proti njemu le takoj popustila, ko je začel dolžiti ravnatelja Košutnika in VNjega svetnika Lokana, da sta ^sramno spletkarila proti nje-
ftlu- Prav nič tudi ni tajil, da le v
Km
§i’ož
svojem obupu zaradi Ve-uedostopnosti izrekel hude
znje. Naglašal pa je, da so te grožnje nanašale na njega
samega.
te^°^a sochšče mu ni verjelo, Ttveč ga je smatralo za
s°bne
spo-
uega storiti zlo tudi nezvesti ^ročenki, ker je bil tako raz-^Ul’jen. Zato se je zdelo tudi vse aljnje pripovedovanje Mir-^ Juga neverjetno. Zakaj naj Se bila Vera Ogorelčeva tako p jadn° Prepričala o njegovi e Mžnosti, da bi bila celo pri-hipV^ena skrivaj z njim pobeg-j,..1 h1 se proti volji svojcev z Vllm Poročiti? Kako naj bi bilo ° Mogoče?
“Hotela se je umakniti vsem neprijetnostim, ki so jo še čakale poslednji dve leti do njene polnoletnosti,” je pojasnil Jug. “Kakor hitro pa bi se poročila, bi naju ne mogli več ločiti. Naj hujše, kar bi jo v tem primeru moglo zadeti, bi bilo to, da bi ji varuh v tem času ne maral izročiti premoženja.”
“Morda bi vse to, kar ste rekli, držalo, toda najdeno truplo priča, da vaše izpovedi niso resnične,” je dejal predsednik.
“To ni truplo Vere Ogorel-čeve,” je mirno rekel Jug.
Na tej izjavi je vztrajal kljub dejstvu, da so svojci prepoznali Verino truplo in da niso dognali ničesar o kakšni drugi mladi deklici, ki bi bila tam v bližini izginila. Na predsednikovo pripombo, da Vera Ogorelčeva ni iz Trsta pisala ali pa se vrnila, je odgovoril Jug s tresočim se glasom: “Najbrž se ji je zgodila nesreča in zdaj se res bojim, da morda že ni mrtva!”
Začelo se je zasliševanje prič. Ravnatelj Košutnik, ki je bil prvi poklican, je opisal strah, ki sta ga on in njegova žena prestala, ker se Vera ni vrnila domov. Izpovedal je tudi, kako so jo njegovi ljudje vsepovsod iskali.
Tedaj je vstal zagovornik in je vprašal, kako je bilo mogoče, da je gospodična Ogorelčeva delala tako dolge izprehode zmerom sama.
“Tako se je navadila in si ni dala v tem pogledu ničesar svetovati. Bila je nekoliko svojeglava,” je pojasnil Košutnik.
“Vendar pa je čudno, da je te sprehode nadaljevala tudi potem, ko se je bila sprla z zaročencem, saj je morala vedeti, da se z njim lahko v gozdu sreča,” je nadaljeval dr. Klančnik.
“Vedela je to. Prepričan sem celo, da se srečanju z njim ni hotela ogniti. Takšna je bila njena narava: mimo njega je hotela, da bi mu pokazala, kako zanjo ničesar več ne pomeni.”
Na predsednikovo vprašanje je Mirko priznal, da je ta domneva priče pravilna. Priznal pa je tudi, da ga je tako vedenje ljubljene mladenke spravljalo v obup.
“Ali se niste prav nič bali, da bi njeno srečanje z razburljivim mladim možem lahko dovedlo do hude nesreče?” je vprašal predsednik in iz njegovih besed je bil jasno razviden očitek, da sta bila Košutnikova preveč brezbrižna.
“Pač, skrbelo me je to, toda moja moč nad svakinjo ni bila tolikšna, da bi mogel kaj takega preprečiti. Bila je silno samovoljna.” Zadnje besede je rekel Košutnik tiho in po dolgem pomišljanju, kakor bi ga bilo sram, da mora mrtvemu dekletu nekaj očitati. Nato je še pripomnil: “Razen tega si nisem mogel misliti, da bi bil mladi Jug sposoben takega zločina.”
Pri teh besedah je skočil Jug pokoncu, grozeče vzdignil roko, kakor bi hotel govoriti, toda sesedel se je spet na stolu, ne da bi bil rekel besedo.
Zagovornik je rekel: “Pripoveduje se, gospod Košutnik, da ni vladalo preveč prijateljsko razmerje med vami in mlado gospodično Ogorelčevo.”
“To ni čisto resnično,” je odvrnil Košutnik in se nasmehnil. “Zmerom sem imel prav rad sestro svoje žene. Ona pa mi je bila kot otrok zelo nenaklonjena. Temu je bila najbrž vzrok ljubosumnost, ker sem ji odvedel sestro. Pozneje se je to zravnalo in sva se dobro razumela.
(Dalje prihodnjič' --------o-------
Nacionalisti požgali urad KPI v Džakarti
Mladi demonstranti v glavnem mestu Indonezije so napadli in zažgali glavni stan Komunistične partije.
DŽAKARTA, Indonez. — Armada izgleda še vedno vodi boj proti Komunistični partiji in njenim pristašem, ki jih smatra za odgovorne za umor šestih generalov ob začetku poskusa prevzema oblasti po levičarjih. V glavnem mestu naj bi prijeli blizu 1,000' rdečih. V mestu je prišlo do demonstracij mladih muslimanskih nacionalistov proti komunistom. Pretekli petek so pri veliki demonstraciji te vrste požgali glavni stan Komunistične partije. Policija in vojaštvo, ki sta bila v bližini, nista nastopila proti demonstrantom.
Demonstranti so klicali “Živijo Amerika!”, ko so se v sprevodu vozili mimo ameriškega poslaništva.
Ko armada in muslimanski nacionalisti nastopajo javno proti komunistom, jih predsednik Sukamo še vedno varuje. V njegovem ožjem kabinetu sta še vedno dva ožja sodelavca glavnega sekretarja Komunistične partije Aidita, ki je izginil iz glavnega mesta še pred začetkom poskusa polastitve oblasti. Trdijo, da naj bi bil nekje v o-srednji Javi, kjer se pristaši u-pora še vedno drže. Uradno je Komunistična partija, katere glavno glasilo se je takoj prvi dan upora izjavilo zanj, preteklo sredo uradno izjavila, da z u-porom ni imela nobene zveze. Predsednik Sukamo Skuša komuniste varovati s pozivi “proti maščevanju”.
Raketna ebraniSsa trnkih mest In vojaške sile ZM
WASHINGTON, D. C. — A-meriška obveščevalna služba je dognala, da je nad pol ducata na j več j ih ruskih mest zavarovanih z raketami pred morebitnim napadom iz zraka. V armadnih krogih so prepričani, da so te rakete namenjene obrambi pred medcelinskimi raketami, med tem ko drugi proučevalci podatkov vidijo v novih raketah le izboljšano obrambo pred napadi z modernimi letali.
Rusi se se že pred nekaj leti hvalili, da imajo uspešen sistem obrambe pred medcelinskmi raketami in so ga najprej začeli postavjati okoli Leningrada, nato pa še okoli nekaterih drugih glavnih središč. Ameriški vojaški krogi so dvomili o dejanski uspešnosti tega sistema, ker poznajo težave, ki so s tem zvezane. Armadni strokovnjaki so bili pripravljeni priznati dejanski uspeh Rusom, ker so s tem u-pali pritisniti na obrambnega tajnika McNamara, da bo odredil gradnjo obrambnega sistema proti raketam tudi v naši deželi. Armada se s to nalogo u-
kvarja že več let in je že lani začela zatrjevati, da je obrambni sistem že tako izpopolnila, da se ga splača začeti graditi.
Ameriške letalske sile na o-brambo proti medcelinskim raketam pri sedanjih sredstvih ne dajo dosti, zavzemajo se za čim močnejše ofenzivno orožje, ki naj bi z naglim uničenjem sovražnika temu onemogočilo napad na našo deželo.
Nacistov j@ še dosti v oiieh nemških republikah
BERLIN, Nem. — Propagandisti v Vzhodni Nemčiji so vedno znova odkrivali in kazali s prsti na Zahodno Nemčijo, kjer da so si nekdanji ožji sodelavci Hitlerja in drugi visoki nacisti znali pomagati zopet do ugleda, vpliva in dostopa do vodilnih mest. Nekaj krati so z objavo dokumentov spravili v zadrego zahodnonemško vlado in sprožili postopek proti nekaterim bivšim nacistom, ki jim je dejansko uspelo doseči vidne položaje v Zvezni republiki Nemčiji.
Sedaj je “Odbor svobodnih pravnikov” v Zahodnem Berlinu uporabil to orožje proti Nemški demokratični republiki, kot se rdeča Vzhodna Nemčija u-radno imenuje. Nedavno so objavili seznam 243 bivših nacistov, ki so sedaj na raznih vidnih položajih v Vzhodni Nemčiji. Med njimi je 53 poslancev v vzhodnonemškem parlamentu in celo en podpredsednik vlade.
¥ Urgrap pričakujejo zopet politično krizo
MONTEVIDEO, Urug. — V urugvajski republiki vlada sicer sistem svobodne demokracije, toda politične stranke niso sposobne, da bi napravile red v gospodarstvu. Manjka ravnovesja tako v državnem proračunu kot v plačilni bilanci, kar je rodilo običajne posledice: inflacijo in draginjo, ki jo revni sloji zmeraj težje prenašajo. Posebno nataknjene so delavske unije, ki zmeraj grozijo s štrajki. Nezadovoljnost seveda izrablja komunistična stranka, ki pa ni močna. Ima močen vpliv na unije, toda pri volitvah je do sedaj dobila le 3-4% glasov.
Z gospodarskim in političnim i položajem so nezadovoljni tudi vojaški krogi. Ako pride do revolucije, se bo najbrže začela v vojašnicah. Nekaj politikov se zaveda nevarnosti in zahteva spremembo ustave, ki naj bi dala deželi priliko, da izbere res močno vlado, ki ne bi bila odvisna od vsakokratnega političnega razpoloženja in trenutnih gospodarskih stisk.
Čeprav je stanje trenutno zelo napeto, je pa tudi res, da je dežela bila v sličnih razmerah že nekajkrat po drugi svetovni vojni, pa še nikoli ni prišlo do prave revolucije.
— Prvi zakon o pokojninah za veterane državljanske vojne je bil sprejet 14. julija 1862.
V PASJEM OBJEMU — Na razstavi psov v North Ar-lingtonu, N. J., so posneli tole sliko “velikega danca” Gingerja, ko objema 10 let starega Franka Gehrmanna. Ginger je bil proglašen za največjega psa na vsej razstavi.
V brazilski politiki je zopet završalo
RIO DE JANEIRO, Brazil. — V Braziliji so imeli volitve za guvernerje v 11 provincah. Pri volitvah je nepričakovano dobro odrezala opozicija, posebno soc ijalno-demokratska stranka, ki jo vodi bivši predsednik Ku-biček. Veliko generalov, ki podpirajo režim predsednika Ca-stella Branca, se je preplašilo; vidijo v izidu volitev prehud političen sunek na levo, kajti Kubičkovi pristaši so zmagali ravno v tistih provincah, ki so najbolj obljudene. Šli so nad predsednika in zahtevali, naj potom parlamenta omeji pravice guvernerjev.
Branco ni tak bojazljivec, ne vidi nobene nevarnosti, da bi se komunisti mogli polastiti oblasti. Moral bo pa vendar nekaj popustiti generalom, da jih še bolj ne razburi. Kako bo opozicija reagirala na Castellove politične poteze, ne vedo. Vendar pa upajo, da se bo tudi sedanja politična burja polegla, kot se je pod Brancovim režimom že marsikatera.
- --- o--------
Kubanski begunci so kar sami organizirali preseljevanje v Ameriko
MIAMI, Ela. — Ko je kubanski begunec Rosalez zvedel, da bo Castro puščal po 10. oktobru begunške družine s Kube, ni izgubljal časa. Je telefoniral svoji ženi v Havano, naj si oskrbi takoj potrebne dokumente. Žena mu je hitro odgovorila, da so jih ji kubanske oblasti dale takoj brez vsakega obotavljanja.
Rosalez je nato najel barko in se peljal v pristanišče Camari-oca na Kubi, tam naložil ženo, mater in hčerko, pa še nekaj drugih domačinov in vse skupaj odpeljal z blagoslovom kubanskih pristaniških oblasti v Florida Keys.
Mož je torej kar prehitel pogajanja med našo deželo in Castrom in po svoje uredil emigracijo. Našim oblastem je povedal, da je Castro organiziral v pristanišču Camarioca kar celo taborišče in ga dobro opremil. Tam bo namreč zbiral tiste Kubance, ki bodo šli v tujino k svojim očetom. Po potrebi jim bo dal za prevoz na razpolago tudi dve letali.
Rosalez bo dobil gotovo dosti Kubancev, ki ga bodo hoteli posnemati.
V Južni Koreji so se pojavili partizani
SEOUL, Kor. — Minister za notranje zadeve je organiziral posebne policijske čete za preganjanje partizanov, ki so bili očitno poslani od severno-korej-ske komunistične vlade, da kalijo mir v južnem delu polotoka. Partizani so svoje akcije omejili zaenkrat na gorate in redko obljudene kraje sredi dežele. Nadlegujejo kmete v samotnih vaseh in napadajo policijske posadke. Nikjer se pa ne spuščajo v boj z varnostnimi organi. Koliko jih je, se še ne da dognati. Nasilja v večjem obsegu pa še ne delajo. V korejski javnosti, tudi na deželi, pa niso dobro zapisani.
Sumijo, da je partizane poslala severnokorejska komunistična vlada kot “kazen”, ker je južnokorejska vlada poslala nekaj svojih čet v Južni Vietnam. Morda je pa tudi Peiping pritisnil na korejske komuniste, naj začno delati sitnosti seoulski vladi. Ali pa se hočejo severnokorejski komunisti prikupiti Peipingu, kdo ve? Rdeči terenci so dalje začeli trositi tudi letake po vsej deželi. V njih naravno hvalijo komuniste in ostro napadajo “ameriški imperijali-zem”.
-----o------
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis \ uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v ured ništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred pete uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo s dopisom, v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mogoče brez posebnih stroškov in sitnosti!
------o------
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bonde’
POSEBNA jesenska razprodaja
TA ifš DRUGI TESEN
PRIHRANITE!	PRIHRANITE!
C A IV/PC Discount Wallpaper, Or\IV! O Paint & Hardware Co,
6810-12 Sl. Glair Ave. - ERdicat I ■ IS3S
Razredčevalec barv za hiše redno 1.19	spec. 67c gal.	Novi žgani vinski sodi od 5 do 50 gal. tudi povoščeni sodi, drobilci grozdja in stiskalnice po izredno nizkih cenah!
Triple XXX redno 7.15	$5.29 100 Ib.	
Ovčje in kravje gnojilo redno 3.25 	$2.19 50 Ib.	
	Dutch Boy zunanja barva
Ovčje in kravje gnojilo redno 1.98	$1.25 25 Ib.	
	Latex ali oljnata baza izredno $5.85 gal.
Golden Vigoro redno 3.98 	$2.91 35 Ib.	
	Pittsburgh barva za pleskanje hiš redno 7.95 	 spec. $5.88 gal.
Vigcro, splošni redno 3.25 	$2.37. 50 Ib.	
	30 galonski Hotstream s steklom podloženi avtomatični grelec, 10 letna garancija redno 59.95 	spec. $47.95 40 galonski redno 69.95 	spec. $54.98
Milogranite redno 3.45	$2.40 50 Ib.	
Travno seme redno 39c 	19c Ib.	
Barva za hiše redne 4.95 	$2.99 gal.	
Vse vrste Scottovih umetnih gnojil in travnih semem.	Preproge 9 x 12 redno 7.95	spec. $4.95
DAJEMO TUDI EAGLE ZNAMKE.
Novo vrsto letala bodo gradili
BONN, Nem. — Nemška in a-meriška letalska podjetja so na tem, da se skupno lotijo gradnje novega letala, ki se bo dvigalo navpično s tal, bo imelo dvojno brzino zvoka in bo sposobno ponesti atoms'ko orožje nad sovražnika.
Novo vrsto letala bodo gradili v Zahodni Nemčiji, kot je objavilo Nemško vojno letalstvo.
Vsi v šole za gverilo
NEW DELHI, Ind. — V okolici Dalaj Lame, duhovnega in nekdanjega svetnega poglavarja Tibeta, imajo vesti, po katerih so rdeči Kitajci ukazali vsem telesno sposobnim Tibetancem od 18. do 45. leta obisk posebnih šol za gverilce.
Tam jih skušajo najprej prevzgojiti v komuniste, nato jih šele vežbati v uspešne gverilce.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Ženske dobijo delo
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
Hišno delo
Ženska dobi delo od 7. zj. do 4. pop. na zahodni strani. 3 odrasli. Kličite LA 1-1397.
(194)
Delo za žensko Iščemo žensko za delo v kuhinji in za sendviče.
AMERICAN FOOD SERVICE 7501 Carnegie Ave. 881-4363
(195)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(200)
MAU OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
Tri lepe, čiste sobe, plinski ogrev, vse udobnosti v pritličju. Kdor hoče imeti udobno poceni stanovanje, naj se zglasi pri Mrs. Anna Železnikar, 8818 St. Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938.
(8,11,13,14,15 okt)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V	najem
Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez, prostor za parkanje na 7023 St. Clair Ave. Kličite 361-2309.
(11,13,15 okt)
V	najem
Oddamo 4 lepe sobe zgoraj. Vse na novo dekorirano. Gretje na vročo vodo. Zamrežen porč. Poizve se EX 1-1791.	—(196)
V najem
V najem oddamo 4 lepe sobe in kopalnico spodaj na 1233 E. 58 St.
—(30, 4,6,8,11 okt)
PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA ; RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
1 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4218
ENRICA V. HANDEL,-MAZZETTI:
Jese in Morija
rrr^% t, \ |31 i.
S> : ' l':n. < ■!' '■ r ■
:	. j....
Pri Rdečem kolesu, pri lotri-cah z rumenimi kodri in pobarvanimi lici, katere imajo tako dobro srce, je pozabil krepostne logarice; logarjev denar pa mu je ravno prav, da more dekleta za njihove najlepše-. plese in še drugačno zabavo nagraditi po knežje.	j
i
“Kaj pa je hotel, ta ropar?” je mrmral temno in ljubeznivo Schinnagel, ko je sedel v večernem somraku na klopi s hrbtom obrnjen proti oknu, sko'zi katero je pošastno gledalo novo poslopje. “Ali je hotel, bemdit?”
“Poljubiti!” je iztisnila žena sramuje se in trepetaje, kakor da je to najhujše, kar se ji more Zgoditi.
“Ahaaa,” je logar nežno mrmral in se ji podobrikal z roko. “Moja ljuba in zvesta Mojca ... me le rada imaš, me imaš?”
Strmela je ob njem predse s pobešenimi očmi, ki so se jim trepalnic držale solze, in je rahlo prikimala.
“Jaz pa tebe, Mojca!” Privil jo je nase s svojimi medvedjimi rokami in jo vroče poljubljal na gorke ustnice in ni znal nehati ... Jutri pridejo računi, pridejo dolgovi, pridejo sramote in nadloge, a kot berač je vendar še bogat, saj ima sam Marijino
CHICAGO, ILL.
HELP WANTEDi—FEMALE
KEYPUNCH
OPERATORS
Experienced operators for full time, part time, and Saturdays. Top
srce, njeno telo in ljubezen—
XIV
Drugi dan je bil Sara točno tu z računom, ki ga je lepo napisal na velik list papirja. V papirju je vtisnjen kot vodni grb labod; bolji bi bil vran. Obupano, z razkuštranimi zele-nosivimi lasmi, z vratom, ki je bil raskav in gubasto spran od sonca in ki se je na njem odražalo Adamovo jabolko, je strmel logar z neprespanimi, vnetimi očmi na list, na bojišče, kjer so plesali okostnjaki kakor v Ecehijelovem videnju, le da je videl Ecehijel bele in logar črne; nekateri so enonogi, drugi dvonogi, plešo družno tudi v treh svoj strašni ples. Šest sto in en goldinar pa šest in štirideset krajcarjev in pol. Pa če desetkrat bereš, ne prebereš nič drugega kot 601 fl 46^ kr. Zdaj je mož zaprl oči in požira, da mu Adamovo jabolko skače v vratu, in gleda zopet, ali se ni uštel, bere 601 gl. 46 ^ kr. Tako stoji zapisano. — Kar mu postane močno vroče in v njem se zgane vse slabo, prime ga jeza, da začne sam pri sebi preklinjati Sara, ki je naredil račun, neusmiljeni račun na lepem papirju in v lepi pisavi za sramoto in posmeh. In hiša, ki ga toliko stane, stoji zunaj kot mora in se sveti in leskeče v soncu in on kolne Weinmaistra, ki ga je tako hudo kaznoval, ker se mu žena ni hotelo pustiti prijemati. Tudi zoper Fe-yertaga, ki mu ni hotel ozdraviti živine, pa zoper vikarja v Malem Pechlarnu, ki ima procesije, pa nič ne pomagajo; da, vzdignilo se je v njem in zaki-
CHICAGO, ILL.
Starting Salary. Regular increases.
Pleasant working conditions, Liberal Company benefits.
J. G. Penney Go.
MONDAY THRU FRIDAY 9 A.M. to 5 P.M.
9933 Lawler, Skokie, Illinois 679-2C00
Across from Old Orchard shopping center on. the new Westmoreland just off Edens Expressway).
(194)
WAITRESSES
Will train full or part time. Uniforms and meals furnished. Liberal compensation.
FRED HARVEY
Now Available...
Banquet Hat!
for all occasions
•	Weddings	• Banquets
•	Showers	• Funerals
•	Women’s Club Groups • Lodge Affairs
25 to 200 People Excellent Food and Liquors
AIRPORT
Banquet Hail
5719 Archer Ave. (Archer at Lockwood)
PO 7-3628	(194)
M. Toll Rd. Restaurants. Phone Mrs. Pomey 827-8161 or Mrs. Strey,
HOUSEHOLD HELP
527-4247.
An Equal Opportunity Employer, i	(195)
FRONT DESK — ANSWER PHONES & CASHIER 18 to 15, Single. No typing. Will train. Apply after 11 AM. 1002 S. Michigan Blvd. Art Studios. _____________________________(195)
TYPIST
Needed in Nr. North office for Electric Typewriters. Minimum 60 word per minute. Higher rate for higher speed. Call MISS VOLPEL DE 7-2145.	(194)
COOK — Live in. 5 days. Plain cooking. Convalescent center in Evanston. Good starting salary. Mr. Brown. UN 9-1300.	(196)
REAL ESTATE FOR SALE
STREAMWOOD - 3 BDRM. $21,000 on Irving Pk. Rd. Rt. 19, 7 mi. E. of Elgin, across from Woodland Hts. Shpg. Cen. A good loc for anyone wishing to use part for office. See this choice cor. lot and beautiful house bef. you decide. Owner. 1024 Park Blv. Call any hour. 837-5777	(195)
HELP WANTED MALE
“ MONTGOMERY WARD
has immediate openings for:
*	SHIPPING & RECEIVING
*	STOCK ROOM
Full time — permanent work. Good starting salary.
Profit sharing. Insurance and retirement benefits, l	APPLY PERSONNEL OFFICE
(RETAIL Sl'ORE)
OLD ORCHARD SHOPPING CENTER
SKOKIE, ILLINOIS	676-1212
(194)
pelo prvikrat kakor jeza na gospoda Velderndorffa ... On mi je svetoval, on je kriv!... O Bog pa kaj zato, kdo mi je to reč skuhal; pojesti moram godljo sam! Obrisal si je pot z nagubanega čela, sedel za mizo, dihal, da so mu prsi pokale, in zopet bral z lista — 601 fl. 461/2 kr.
Kaj pa, je li Sara številke prav sešteval? Da se ni nič zmotil? Treba je pregledati, morda le najdem napako! Sunil je skoraj vedro svoje pero v tintnik, zajel polno in ga pustil, da je šlo od številke do številke, ko je preiskoval račun; nato ga’ je obupano odložil in zaječal: “Prav!” Nato pa je vzel še enkrat in štel od zgornje številke v spodnjo. Zidarski mojster dobi za svoje delo 82 fl. 57 kr., tesarja Janez Sterl v Malem Pechlarnu in W. Maurer 16 gl. 33 kr., delavci 36 gl. 30 kr., za 25,500 skobljev 20 gl. 28V2 kr.— in dalje do najvišje številke in najzadnje, ki ga upropašča; gospodu Velderndorffu za apno 8 gl. 25 kr., za 40.000 kosov opeke, ki so jo zvozili s Karlspacha, 360 gl., skupaj 368 gl. 25 kr. — Tako šteje mož in šteje in odloži pero. Prav je! Da bi še v tretje preštel, nima več moči, ker sploh ne razločuje več številk. Vse mu pleše pred očmi: “Tako sem torej zgubljen! 141 gl. imam in petkrat toliko naj plačam.” — Odvleče se k omari, vzame nogavico, jo strese na mizo in šteje — kakor da bi bil ponoči denar narastel, našteje 141 goldinarjev in 3 šilinge. Zmečka nogavico in jo vrže v kot, denar pa pobriše z roko v predal pri mizi in se zaničljivo zasmeje: “Zdaj naj pride pa še kak ropar, mi vse ukrade in zažge hišo nad glavo — prav bi bilo!” Zdaj mu je jasno, česar si prej ni mogel nikoli predo-čiti, da so ljudje, ki za sto dukatov denarja hudiču dušo zapišejo. Ko bi zdajle stopil predenj ta peklenski duh kot kodrast pes ali opica ali mačka, kdo ve, ali se ne bi tudi predal; kakor doktor Faust in Paracelz: Denar sem, pa imej dušo! — “Jezus, Marija, Jožef, kakšne misli!” se prekriža mož. “Pomagaj mi, ljubi Bog, da se v tej sili ne pregrešim!” — Pa kaj naj napravi? Kaj neki le? — Nekaj vendar mora narediti. Ali pa hočeš, da pridejo, pa te izpod strehe in od ognjišča spo-de z ženo in tremi otroki, izmed katerih zadnje še sesa? “Poma-
MODERNI SLOG — Slika kaže minaret nove mošeje v glavnem mestu Malezije Kuala Lumpur. Zgrajen je po vzorcu malajskega ceremonialnega parazola.
gaj, ljubi Bog,” je vpil ubogi mož in sklenil roke. “Kaj naj storim? Daj mi pametno misel, sicer moram obupati. — Sposoditi! mu pove tedaj neki glas. “Pri vitezu, tvojem milostnem gospodu. Ali ti ni rekel svojčas jasno in določno: ‘Posodim vam dve sto do tri sto goldinarjev.’ Pa si bil neumen in si ponudbo odbil. Zdaj pa bodi pameten in pojdi tja pa si izposodi teh dve sto in tri sto goldinarjev! Zanj to noben denar ni, in kriv je, ko ti je svetoval, da zidaj, imaš torej pravico do njegove porniči.” “Ne!” se mu vzdigata ponos in vest. “Ne, sposojam si pa ne, si nisem nikoli in si nikoli ne bom in pri vitezu še najmanj. Kaj pa naj si misli, če me bo
slišal, da govorim danes tako in jutri tako. — Pa če si tudi izposodim pri njem, saj se bom vendar zlagal! Od česa naj pa posojilo vrnem? Od svoje lov-nine, ki za silo od nje živim? Kaj pa se pravi sposoditi si denar, ki ga ne misliš vrniti?” Tedaj se mu posveti v glavi, kakor da mu je mlinsko kolo zabučalo v možganih; kako je rekel njegov rajni oče? Zdi se mu, kakor da sedi pred njim in da govori in sopiha; lovi besedo, ker nima sape — umrl je za pljučno naduho: “S posojeva-njem in jemanjem na upanje si pokončaš svoje premoženje; pridobiš si taščo, ki se imenuje: Prodaj svoje premoženje! Ta ti bo rodila hčer po imenu: Daj
O	KTOBE mm			R w,	lil
L_U JJlL iOjli		I 13	7 [14	Lij a 15!	
27;,18	19!	ŽO	211	22; m	IM' io,
gn1	1	m	ŽSi		
KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
16.	—Dvor Baraga Kat. boršt-
narjev št. 1317 priredi letni maškeradni ples v svetovidski farni dvorani.
17.	—Združene podružnice Slov.
ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja z mašo ob 10. zj. in zajtrkom po sv. maši v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
24. — Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida priredi lelno kosilo z govejo pečenko v šoli sv. Vida. od 11.30 do 3.00.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.	^—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani.
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in, plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Ave.* 19. - 20. - 21. — Letni farni puranski festival pri sv. Vidu.'
21—Dramatsko društvo LILIJA poda veselo igro “U b o g 1 samci” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
28. — Klub upokojencev v New-
burgu priredi večerjo s plesom v SND na E. 80 St. Igral bo Hojer trio. Začetek ob 5. popoldne.
28. — Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo.
DECEMBER
5.	—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
6.	—Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
20.—Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
24. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
26 —15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
poceni! Ta hči pa ima brata, ki se imenuje: Pri vratih ven!” Res, tako se bo zgodilo z njim, pa naj si izposoja ali pa ne — pri vratih ven! Tako mu razsaja in šumi po možganih, ki so izmučeni, a le ni drugega izhoda, kakor da si denar izposodi.
Na vratih, ki jih je bil zaklenil, je zašumelo. Tiho je pritisnila neka roka za kljuko. Sopi-
hajoč se obrne mož v svojem stolu, kakor hudo bolan človek, ki ne ve spričo bolečin, kam bi se dejal, obrača račun v svojih suhih in trdih rokah in začne znova brati od zgoraj s svojimi globoko vdrtimi in razpalj enimi očmi: zidarski mojster dobi." tesar Sterl za..., do zadnjega števila: za apno gospodu Vel-derndorffu 360.
RUDY KRISTAVNiK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
i
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
\	!	dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 14. septembra 1965 preminula naše ljubljena žena, mati, stara mati in tašča
Mary Perošek
roj. IIP. O VAT
Pokojna je bila rojena dne 7. marca 1900 v vasi Šmihel pri Žužemberku. Tam zapušča brata Jožeta, sestro Ano Lavrič in Terezijo Blatnik, v Kanadi pa sestro Louiso Pečjak.
Pokopali smo jo dne 18. septembra 1965 iz Louis in Donald Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer je sv. mašo zadušnico daroval Rev. Arthus D. Zanutic. Potem smo truplo prepeljali na Kalvarijo pokopališče in ga tam položili k večnemu počitku.
Našo iskreno zahvalo naj prejme Rev. Arthur Zanutic za molitev v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in za molitev in pogrebne obrede ob grobu na pokopališču.
Prisrčno se zahvalimo društvu Dom št. 25 SDZ, ki so počastili pokojno na mrtvaškem odru in preskrbeli pogrebnike, da so nosili krsto.
Hvala pevskemu zboru Planina, za zapete žalostinke ob mrtvaškem odru.
Iskrena zahvala vsem tistim, ki so poklonili vence in cvetje, ki so krasili mrtvaški oder, hvala vsem ki so darovali za sv. maše in druge dobrodelne namere in tistim, ki so dali avtomobile na razpolago za pogrebni sprevod.
Prav lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremili pokojnico do groba.
Hvala Ferfolia pogrebnemu zavodu za tako lepo urejen pogreb.
Razposlali smo vsem zahvalne kartice, ako jo pomotoma kateri ni dobil, naj prejme to javno zahvalo in nam oprosti, ker ni bilo namenoma izpuščeno nobeno ime.
Ti pokojna pa počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška gruda.
Žalujoči:
ANTON, soprog
VIDA VERČEK, hči EUGENE, zet DANIEL, CAROLYN, ANTHONY, EUGENE, vnuki
Maple Heights, O. 11. oktobra 1965
V ČOLNE IN NA VODO? — Tale slika je bila posneta v'blizini Da Nanga v Južnem Vietnamu. Kaže štiri domačine pri poganjanju stoletja stare, pa še vedno kar uporabne naprave za umetno namakanje riž-nih polj.