Leto XIX., št. 85 Upravuistvo Ljubljana K^ialljeva 5 - Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul - Tel. 3482 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana 11 842. Praga «slo 180 Wien ins 241 LJubljana, torek 12. aprila 1938 Nov kurz v Franciji Demisija druge Blumove vlade, ki se je vzdržala komaj nekaj tednov na oblasti, ni presenetila nobenega motrilca francoske politike. Ko se Blumu prvotna njegova zamisel o širši narodni koncentraciji z ljudsko fronto kot osnovo ni posrečila, je v svoji vladni izjavi sredi marca sam poudaril, da sestava njegove vlade ne odgovarja splošnemu sričakovaniu ia Da ne bo opustil svojih naporov za sestavo nove vlade, v kateri bi sodelovale vse stranke. Dogodki, ki jih je Blum do neke mere sam izzval oa so ga v tej namp'1 e-hiteli. Ko je prošli petek predložil senatu v ^Jobritev nov finančni zakon, v katerem je zahteval posebna pooblastila za svujo vlado ie naletel s svojim p dlogoi ns enak odnor kakor že lani v juniju, le da mu je bila nezaupnica to pot še huje izražena Lani se je izreklo proti njegovim predlogom samo 193 senatorjev, zanje 77, to pot pa je glasovalo za 81 uma samo 47 senatorjev in proti kar 214. Z drugo Blumovo vlado so bile 5zčr-pane vse možnosti vladnih kombinacij v okviru ljudske fronte. Prvi »trozvezi« Blum-Chautemps-Da lädier vladi ljudske fronte pod socialističnim vodstvom, je v jun;ju lanskega leta sledHa zveza Chautemps-Blum-Daladier vlada ljudske fronte pod radikalnim vodstvom, ki pa je v januarju letošnjega leta demi-sionirala. ne da bi razvoj ter^ie ze dopustil možnost sestave nove kombinacije v naznačeni »trozvezi«. Namesto dotedanjega sodelovanja vseh strank ljudske fronte se je nojavila čisto radikalna Chautempsova vlada z osebno zvezo Chautemps-Daladier, ki so jo socialisti podpirali, ne da bi siccr prevzeli odgovornost za njene posle Ko je socialistična ^odpora odrekla, je moral Chautemps podati ostavko in zvezo Chautemps-Daladier ie tik ob avstrijskem prevratu zamenjala poslednja kombinacija Blum-Daladier. ki je bila p-ovsem odv;.,na od dobre volje radikalov. Ti se Blumu v parlamentu sicer še niso izneverili, dasi jim je stranka ore-pustila svobodne roke ori glasovanju o njegovem finančnem 7?konu, zato pa so ga že drugič vrgli radikalni sena+orji. ki imajo prevladujoč vpliv v senatu. Ko je morala Blumova vlada v petek odstopiti, so glasovi no s-plošni koncentraciji brez ozira na osnovo ljudske fronte postali že tako splošni, da jih noben francoski politik ni mogel več prezreti, zlasti ne v sedanjem napetem mednarodnem ooložaju Daladierova rešitev krize pomeni nedvomno velik korak naprej na tej poti. Po prevladujočem mnenju v Franciji je bil Daladier. ki je kot odločen in sposoben minister narodne obrambe Inizino sodeloval v vseh dosedanjih vladah ljudske fronte, najbolj poklican da stori prvi korak na poti k splošn.mu potranipi->olitičnemu pomirienju za izvedbo težkih nalog, ki Francijo čakajo tako na znotraj kakor na zunaj. Seveda Daladierova rešitev nikakor še ne pomeni zadostnega uspeha koncentracijskih prizadevanj Zato tudi ni še mogoče izreči sodbe o trajnosti nove vlade. Toda trenutno je zmagala vsaj želja po koncentraciji francoske politične sredine »od Bluma do Flar.dina«, kakor je to Daladier sam imenoval v nasnrotju s širšo Blumovo zamislijo »od Thoreza do Marina«. Iz te koncentracije v sredini se lahko čez čas razveje širše sodelovanje, na levo in desno. O stališču socialistov do Daladie-rove vlade se sicer za sedaj še ne da konkretno soditi, vendar se zdi. da se bodo v najslabšem primeru omejili na posnemanje dosedanjega zadržanja radikalov. tako da bodo novo vlado v parlamentu podpirali ali vsaj ne proti njej glasovali. Z novo vlado seveda stari notranji francoski problemi še niso odstranjeni. Iste naloge, pred katerimi so se znašle vse dosedanje vlade ljudske fronte, čakajo tudi novo Daladierovo vlado: od finančnih in socialnih do narodnoo-brambnih zunanjepolitičnih problemov. Toda zdi se, da vprašanie francoskega notranjepolitičnega razvoja ni več v tem. kakšni so problemi, ki se jih je treba lotiti, temveč samo vprašanje zaupanja pri reševanju teh problemov Ako so se morale dosedanje vlade ljudske fronte prav v tem pogledu upravičeno pritoževati nad nerazumevanjem nekaterih francoskih krogov, je prav, da skuša sedaj iste probleme rešiti kaka druga vladna kombinacija, ki uživa večje zaupanje. Teoretično je treba to večje zaupanje Daladieru nedvomno prisoditi. S pritegnitvijo nekaterih strank republikanske sredine, ki doslej niso sodelovale v vladi, se je vladna osnova znatno pomaknila na desno Ako bodo Daladieta po Spirali tudi socialisti lahko že sedaj računa na močno večino nad 400 poslancev Izven dvoma je. da bo taka večina nujno vplivala na slabotno opozicijo in tako bi se dalo polagoma tudi v Franciji ustvariti ono prepo*rpbno psihološko razpoloženje -a najširšo narodno koncentracijo, ki jo zahteva sedanji MISIJA DÀLADIEROVE VLADE Nova francoska vlada je bila sicer simpatično sprejeta, vendar ji na pripisujejo dolgega življenja Pariz, 11. aprila, d. Francija je dobila včeraj novo viado, ki se ne opira več samo na ljudsko fronto, temveč ima za-siombu tudi pri nekaterih desničarskih strankah Nova vlada, ki jo je sestavi] Da±adier, je sicer v bistvu radikalno-socialistična, naslanja pa se obenem na /.merno desnico. Nova vlada je sestavljena takole: predsedstvo in državna obramba: Edouard Daladier (rad soc ), podpredsedstvo in resor za koordinici-jo dela v predsedništvu vlade. CamJle Chautemps (rad soc ), zunanje zadeve: Georges Bonnet, notranje zadeve: Albert Sarraut, finance: Marchandeau, pravosodje- Paul Reynaud, vojna mornarica: Campinchi, ietalstvo: Guy la Chambre, trgovina- Gentin, narodno gospodarstvo: Raymond Pate-notre, javna dela: Frossard, delo: Ramadier, kolonije Georges Mandel, p ros veta' Jean Zay, ministrstvo za bivše bojevnike in upokojene e Champetiers de Ribes, kmetijsko ministrstvo: Queuille, ministrstvo za pošte in brz.: I. Julien, ministrstvo za trgovinsko mornarico De Chappedelaine, ministrstvo za narodno zdravje: Mar» Rucart. Nova vlada se bo Jutri ob 16. predstavila parlamentu. Ministrski predsednik Daladier Je sklenil v okviru vlade ustanoviti še poseben ožji ministrski svet. ki bo obravnaval vsb dnevna pereča vprašanja V njem bodo predsednik vlade Daladier. podpredsednik vlade Chautemps. pravosodni minister Reynaud. notranji minister Sarraut zunanji minister Ronnet in finančni minister Marchandeau Splošno pozornost javnrsti Je zbudilo imenovanje Oeorresa BoniKta za zunanjega ministra. Sicer se ne more priča- kovati, da bi se franooska zunanja politika Lzpramenila v svojih osnovali, vendar pa so v političnih krogih mnenja, da bo nova vlada istočasno kakoi Anglija priznala italijanski imperij ter Lakala stikov z Italijo. Daladierov poziv narodu Pariz., 11. aprila d ualauiei jt auoč) govoril po radiu tei izjavil ob tej priliki Ooračam se na vse Francoze kot pred sednik vlade, ki je odgovorna za usodo domovine Nisem iskal oblasti. Poteklo je šele nekoliko mesecev, ko sem se odločil, da se izključno posvetim državni ob rambi Nasprotno se danes brez obotavljanja odzivam pozivu predsednika države Velike težkoče ki naraščajo v drža vri, kakoi tudi ob naših mejah. Ln ki bi poslale še hujše, če bi Francija ne bila pripravljena da ostane svobodna in močna, so mi narekovale dolžnost, da sprejmem odgovornost ki ini jo nalaga vlada m da popolnoma izpolnim svojo dolžnost republikanca ter Francoza. Po poreklu sin poštenega francoskega naroda, ki mu hočem ostati zvest, vem da se moram obrniti na vas, ker ste vi narod Francije Kadar sem vas prosil za velike žrtve, da bi dvignil našo državno obrambo na potrebno višino, ki jo zahteva sedanjost, ste se vedno odzvali mojemu pozivu. Odobrili ste delo. ki sem ga izvršil v zatišju vojrega ministrstva in tudi načrt vojne organizacije, ki previa duje danes v državni obrambi. V sedanjem trenutku je vse. kar se tiče življenja naše države, tesno povezano z vprašanjem varnosti, ki je zopet tesno vezano z vprašanjem ohranitve miru. Ni danes več raznih problemov, obstoja samo eden. rešitev države, ki mu je treba posvetiti vse delo. Prosim vas, da spravite na dobro pot najtežjo nalogo in najbolj zapleteno, ki sem si jo kdaj postavil. Kar je treba, da ohranimo, ni h'adna abstraktnost, temveč ena izmed najbolj pravičryh in najbolj humanih držav V imenu veličastne stvar- Pred likvidacijo abesinskega vprašanja Po sporazumu z Italijo zahteva Anglija, da naj pride pred DN vprašanje priznanja italijanskega imperija Rim, 11 aprila, o. Vcerai sta se r palači Chigi ponovno sestala zaman ji minister Ciano in angleški poslanik Perth Kakor se je zvedelo, je benedillo sporazuma med Anglijo iin Italijo že izgotovljeno, izvršiti ie treba samo še končno redakcijo. V *o svt-ho je prišel v Rim sir Ingram, načelnik od delka za sredozemska im srednjeevropska vprašanja v angleškem zunanjem ministrstvu Besedilo bo izvedeno v italijanskem in angleškem jeziku, ter bo pred parafi ran jem predloženo v odobritev šefoma obeh vlad. Del pogodbe, ki govori o Sue škem prekopal. Libiji in vzhodnem delu Sre dozemstkega morja, bo podpisal rudi egipt-s.ki poslanik v Rimu. V italijanskih krogih pričakujejo, da bo Društvo narodov, ki se bo sestalo meseca maja, končno rešilo vprašanje p-znanja italijanske aneiksije Abesinije im sicer na zahtevo diržav, ki »o jo doslej že priznale ira ki jih je 24. Angleška nota tajništvu DN London. 11. aprila, h. Angleška vlada je poslala generalnemu tajništvu Društva narodov pismo, v katerem prosi, da nai se vprašanie Abesinije postavi na dnevni red majskega zasedanja DN. Nora pravi, da ie britanska vlada proučila nenormalni položaj, ki je nastal, ker je več malih članic, med njimi tudi pet držav, zastopanih v svetu DN, priznalo italijansko severenoost nad Atesini jo, ali pa so sprejele sklepe, ki računajo e tem priznanjem, kakor hitro bodo tudi druge države-članice DN to storile. Britanska vlada meni da je zato treba ta položan razčistiti. Zato naj se na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta DN postavi vprašanje: Kaikšne posledice lahko nastanejo zaradi sedanjega položaja v Abe-siniji. Anglija in sedanji mednarodni položaj Pariz, 11. aprila b. Oficiozni »Temps« komentira v uvodniku angleško stališče v sedanjem mednarodnem položaju v luči poslednjih Chamberainovih in Halifaxovih izjav ter prihaja do naslednjega zaključka: Stališče, ki ga je Anglija povsem i asi. o zavzela in ka ga, kakor se zdi, ne namera va spremeniti, bi bulo naslednje- Nobenih obveznosti izven dosedanjih ter popolna svoboda odločitve v pogledu konfliktov, ki bi mogli nastati n« kontinentu mimo onih. ki bi neposredno zadevali francoski ali belgijsko varnost. (To seveda qe pomeni, da se Anglija že v naprej odreka vsem svojim morebitnim obvezmositim v bodoče za primer, da bi do kakega spora prišlo, temveč zahteva zase samo pravico odiloòitve o tem. ali naj v takem primeru intervenira ali ne. kar je povsem naravno.) Razen tega se Anglija ne želi vmešata v nobeno koalicijo, lei bi tvegala razdelitev Evrope v dva sovražna tabora, temveč hote nasprotno s posebnimi pogajanji z vsemi državami brez ozi ira na njih notranji režim ustvariti pogoje splošnega pomiTjenja Ne ve se sicer z gotovostjo, ali se lahko po tej poti vojna prepreči, toda angleška vlada želi na ta način pridobiti vsaj na času, ki ji je nujno potreben za izvedbo drugih nalog. Poljska zahteva kolonije Varšava. 11. aprila. AA. Včeraj ie bila na Poljskem kolonialna nedelja. Na velikem shodiu v Varšavi so sprejeli resolucijo, ki zahteva da naj se Poljski prizna pravica do kolonij ker mora danes uvažati toliko suro vin da znaša io SO % vsega uvoza položaj. Kot zavezniki in prijatelji Francije samo želimo, da bi se Daladieru to v čim večji meri posrečilo. nostl, ki jo predstavlja Francija, pozivam vsakega Francoza posebej, da naj pomisli na to, kar je prejel od svoje domovine v gmotnih dobrinah, moralnem dostojanstvu in svobodi. Program nove vlade Pariz, 11. aprila. w. Program Daladje-rove vlade vsebuje nas'ednjp glavne točke: 1. Poblastilo za 6 mesecev. 2. Nobeno vmešavanje v Španiji. 3. Takojšnja izpraznitev zasedenih tvoraic 4. Predujem 5 milijard frankov francoske Narodne banke zakladnemu uradu za izpolnitev najnujnejših obveznosti 5. Razpis posojila 15 milijard frankov za narodno obrambo 6. Sprejem stavkovnega statuta. 7. Takotšnji izgon agitatorjev, ki so v službi inozemstva. Daladier bo sporočil ta program parlamentu al, v torek ali v čtrtek. Nato bo odšel parlament na enomesečne velikonočne praznike Sredi meseca maja bo Daladier predložil parla.m*n>tiu svoj .popoln, sanacijski prog-ram. Nerazpoloženje v ljudski Sronti Pariz, 11. aprjla. o. Nova vlada kl je sestavljena prvenstveno iz radikaVv. je v vrstah ljudske fronte 'zzvala precejšnje nerazpoloženje. Snoči so bile v Parizu hude demonstracije. Množice delavcev z rdečimi prapori m transparenti so preplavile center mesta in demonstrirale proti senatu, k, je povzročil padec Blumove vlade Do spopadov s policijo pa k sreči le ni prišlo. Zadovoljstvo v Franciji Pariz. U aprila, o Novo francosko viado so sprejeli zelo ugodno Razen ekstrem-nih levičarjev in desničarjev, ki so razočarani, so vsi zadovoljni, čeprav obžaloije-jo. ker se Daladieru ni posrečilo sestaviti vlade nacionalne unije. Na desnici izjav- Cena t Pi* Izhaja vsak dan r&zeo ponedeljka. Naročnina cnaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Kna/ljeva ulica 6 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon št 2440. Celje Strossmayer jeva ulica štev L telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo ljajo, da bodo novo vlado ocenfti Me po njenih delih Socialisti ao sicer precej rezervirani, venda i v načelu novi vladi n« nasprotujejo. Politični krogi so prepričani, da bo Daladierova vlada dobila jutri v parlamentu veliko večino, nakar bo parlament od goden do srede maja, po počitnicah pa mu bo vlada predložna svoj sanacijski program. Položaj nove vlade v italijanski luči Rim, 11. aprila o Glede na imenovanje Daladierove vlade pišejo Italijanski listi, da Je iz njene sestave' razvidno, da je razkol ljudske fronte v Franciji neiz-bežn V e ostalem smatrajo Daladierov položaj za zelo kritičen ker brez pomoči socialistov in večine ljudske fronte ne bo mogel delati tei se tudi ne more zanesti na podporo desnice Doladier Je bil namreč predsednik one vlade, ki je 6 februarja 1934 odredila mobilni gardi, da naj strelja na bivše bojevnike, ki ao demonstrirali pred parlamentom. Presoja v Pragi Praga. 11. apnla h Tukajšnji listi tem-žajo svoje zadovoljstvo zarad sestave nove francoske vlade, ki jo obenem označujejo kot prehodno v'ado. Pariški dopisnik »Präger Presse« javlja svojemu listi o novem zunanjem ministru Goorgesaj B-mietu: Pod vodstvom Bonne-ta se dosedanja zunanja po'i tika ki jo je pričel Boncour, glede osrednje Evrope ne bo izpremenila. pač pa bo mogoče boij elastična. Od Bonneta ki sn je kot bivši veleposlanik v Washingtonu pridobil velike zasluge, pričakujejo v Parizu, da bo 'una-njo po'i tik o iop^t bolj usmeril proti Washingtonu in LcrdiTrti. Daladierova vlada bo tudi siku šala izveski normalizacijo odnošajev z Italijo. Odmev na Poljskem Varšava, 11. aprila. AA. (Havaa). V poljskih vladnih krogih so prepričan}, da bo navzočnost Georgesa Bonneta na Or-sayskem nabrežju Se bolj utrdila prijateljske zvez? med obema narodoma. Vsi listi obenem poudarjajo dejstvo, da je predsednik vlade obdržal tudi portfelj narodne obrambe, kar daje njegovi vladi značaj narodne rešitve. Bitka v južnem šantungu Kitajci so se mora» umakniti, vendar pa izid bojev še ni odločen Obsedno stanje v Tunisu Tunis, 11. aprila, k. Zaradi nemirov, ki se ponavljajo po vsej deželi, so oblasti včeraj proglasile nad vso pokrajino obsedno stanje. Uradni komunike razglaša, da bo obsedno stanje ukinjeno, čim se bo spet obnovil red v deželi in se bo ljudstvo pomirilo. Incidente, zaradi katerih je bilo obsedno stanje proglašeno, so povzročili agenti tuje velesile. Lokarnska pogodba še vedno veže Anglijo London, 11 .aprila, b. Na vprašanje nekega poslanca je državni podtajnfk v zunanjem ministrstvu Butler iziavil med drugim .da navzlic nemšfcl kršitvi lokam-ske pogodbe z dne 7. marca 1936. ta pogodba še nadalje veže tako Anglijo napram Bflgiji in Franciji kakor Francijo napram Angliji in Belgiji. Političen proces v Varšavi Varšava, 11 aprila, h. Danes Je bil končan senzacionalni politični proces pred okrajnim sodiščem, v katerem sta se morala zagovarjati docent univerze v Vllnu žilinski in glavni urednik tamošnjrga na-rodnodemokratičnega Ijsta »Dennik VI-lenski* bivši pcslanec in podmaršal sejma Zwierinskì. Omenjeni list je svoj čas objavil članek, v katerem je bil napaden pokojni maršal Pilsudsk:. Po objavi tega članka so vdrb v uredništvo lista oficirji vilnsk« posadke, razbili pohištvo ter napadli glavnega urednika, na rod-a -demokratično dijaštvo pa je odgovorilo s poul č njmi demonstrac'jami. O tem so razpravljali tudi v parlamentu. Okrožno sodišče v Varšavi je obsodilo docenta žiliiskega na 3 leta težke ječe. glavni urednik lista ZwierinsQq pa Je bil oproščen. Hankov, 11. aprila, o. Torišče kitajsko-japonske vojne je sedaj prešlo v južni del šantunga. Na področju med glavnim mestom te pokrajine Cinanom in Tajerčuan-gom se je včeraj razvnela strašna bitka, ki še ni odločena. Središče bojev je proga Tiencin—Pukov. Japonci so dobili močna ojačenja. Pretežni del novih čet se je pripeljal z vlaki po progi Cintav—Cinan. Kitajci na japonsko ofenzivo niso bili pripravljeni in so se morali umakniti že tz strateških razlogov do Cangčinga, 25 km jugozapadno od Cinana. Japonci so skušali Izkoristiti umik kitajske vojske in so udarili proti jugu, dospeli so pa le do vasi Tajen, kjer so jih ustavile kitajske rezerve. V trikotu Hančuang, Tajerčuang, Lin-čeng pa so Kitajci dosegli zopet nekaj uspehov, dasi dovažajo letala Japoncem na tem področju vedno nova ojačenja in strelivo. Kitajski letalci so sestrelili že nad 20 japonskih transportnih letal, čeprav prihajajo nad to področje v spremstvu celih eskadril lovcev in bombnikov. Japonci so sicer še vedno gospodarji mest Ling-čeng in Hančuang, vendar pa so jih Kitajci popolnoma obkolili. Tudi Caočuang je še v japonski posesiti. čeprav razpolagajo tamkajšnji oddelki japonske vojske tudi z večjim številom tankov in z 20 baterijami poljskrga topništva, sodijo vendar vojaški strokovnjaki, da je njihova usoda že zapečatena. Včeraj popoldne so Kitajci porazili japonsko divizijo, ki se je utrdila v Siangčengu in skušala iz njega prodreti proti severu, da bi vzpostavila zvezo med trikotom ln zaledjem. S tem porazom j« bila japonska vojska v omenjenem trikotu popolnoma odrezana od severnih pokrajin, ki so v japonski posesti. Da bi se zmanjšala odporna sila Kitajcev, ki se je po kitajskih uspehih v Kiang-sujü in Santungu močno povečala, so pričele eskadirile japonskih letal zopet napadati posamezna kitajska mesta. Tako se je davi 30 japonskih bombnikov pojavilo nad Hankovom. Protiletalske baterije so jih prepodile, vendar pa so močno bombardirali progo proti Kantonu, ki je bila na več krajih razdejana. Najhujši je bil danes letalski napad na Cangčav, glavno mesto pokrajine Honan, kjer so japonski bombniki razdejali vojaški arzenal in vojašnico. V južni Kitajski so japonska letala napadla Kanton in več drugih mest Pri včerajšnjih in današnjih leta'skih spopadih nad južno Kitajsko je bilo sestreljenih 7 japonskih in eno kitajsko letalo. Umaknjena ostavka Tokio, 11. aprila. AA. Japonski vojni minister general Sugi jama je danes obiskal min. predsednika kneza Konola ter izjavi, da bo že naprej ostal na svojem me-stu. To njegovo izjavo tolmačijo, čeprav od uradne strani še ni potrjena, kot znak, da so le našli izhod iz sedanje krize in da se je vlada odločila energično nadaljevati svojo dosedanjo politiko posebno glede na vojne operacije na Kitajskem. Po sestanku s Konojem ie vojnega ministra Sugi jamo sprejel v av-dijenci mikado. S španskih bojišč Francova vojska nadaljuje prodiranje v južnih Pirene jih — Pri Tortosi je položaj v splošnem neizpremenjen Salamanca, 12. aprila. AA Poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi: Nacionalistične čete so prodirale dalje in zavzele važne postojanke. V odseku Trempa v severni Kataloniji so osvojile š st vasi in zavzele pet važnih sovražnih postojank, med njimi tudi vrhove Corneli. Pri tem ao zaplenile mnogo vojnega materiala. Na fronti v Estremaduri so nacionalisti porazili sovražnika v odseku pri Caceresu. Nacionalistično letalstvo je v val enei jski lukj nevarno poškodovalo dve republikanski ladji, v Burria-ni pa pristaniške naprave. Poročevalci s fronte javljajo, da so republikanci na estramadursld fronti prahndmo zavzeli nacionalistično vas Carasceleo In poklali mnogo prebivalcev. Med t'm ko se je nacionalistična garniziija zatekla v cerkev, da počaka pomoči, so republikanci pobili mnogo starcev žensk in ctrok; ko so prišle nacionalistične čete, so našle na tleh mnogo trupel civilneea prebivalstva Ó te generala Valima nadaljujejo prodiranje jugozahodno od Tortose Legionar-ski oddelki so zasedli vse strateško važne točke v lerjdslJ okolici. Rim, 11. aprila. AA. (Stefani). »Giornale d' Italia* objavlja poročilo poisebne-ga dopisnika z bojišča pri Tortosi, ki pravj da se je mnogim prebivalcem mesta Tor- tose posrečilo pobegniti ln da so vstopili v nacionalistične vrste. Ti begunci so izpovedali, da mostovi v Tortosi še niso porušeni, in da Se je v mestu pojavil upor proti komunistom, ki pa je bil v krvi zadušen. V£č ljudi postrelili Streljali so nanje s topovi. Mednarodna divizija, ki je bila ,:zpostavljena srditim napadom le-giemarjev, se je umaknila s prvih postojank in bila zamenjana z 6«. divizijo. V Tortoso so prispele nove mednarodne brigade, zaradi česar pričakujejo, da at bodo na tem bojišču začeli novi hudi boji, ki boij po svoji srditosti prekosili vse dosedanje, kar jih je bilo v španski državljanska vojni. Ciano bo obiskal Varšavo Varšava, 11 aprila, o. Po informacijah lz zunanjega ministrstva je pričakovati, da bo italijanski zunanji minister Ciano 19. in 20. t m. prispel na uradni obisk v Varšavo. Dva nova čsL parnika Praga. 11 aprila. AA. Lic-t poročajo, da prideta v kratkem v promet na Vltavi in La bi dve najmodernejši ladji za rečno plovbo Imeli bosta po 220 ton m bosta mogli prepeljati po tisoč potnikov. Izid glasovanja f v Veliki Nemčiji Po uradni objavi je znašala volilna udeležba skoro sto odstotkov in skoro vsi so glasovali „da" Duna], 10 aprila, d Davi so bili objavljeni uradni izidi včerajšnjega glasovanja v Nemčiji in Avstriji (O zunanjem poteku glasovanja in o prvih rezultatih smo poročali že v ponedeljsk; številki) Uradna objava obsega pregled za celotno Veliko Nemčijo in potem posebej še pregled za Avstrijo. G Lasa se Celotna Nemčija voli! cev glasoval, z »da« z »ne« neveljavnih 49.54t.950 49,326.751 48,799.269 452 180 7 5.542 100»/« 99.55°/« 99>089/o 0.91®/o 0.0 l»/e Avstrija vol il cev 4,352.088 - 100°/. glasovalo 4,339 155 - 99.92% z »da« 4,322.266 = 99 75°/. z »ne« 11193= 0.20% neveljavnih 5696 - 0.05V» Dunaj iin avstrijske dežele so tvorili vsak zase volilno okrožje Procentuatao najvišje število glasov za priključitev Avstrije k Nemčiji je bilo oddano v <^nih pokrajinah, ki imajo narodne manjšine: na Dunaju, na Koroškem in na Gradiščan-ske-m. Na Dunaju je imela češkoslovaška manjšina svoje posebne volilne lokale; «kupno je na Dunaju glasovalo 1,219.331 upravičencev z »da« rn 4.939 z »ne«. Na Koroškem je bila st(XKlsttiia udeiežba; le 545 upravičenega ni volilo. Glasovali so z »da« 239 5(14 upravičti ci, z me« pa 407. Na G rad i ižanskem se je glasilo »da« 168.566 glasov, »ne« pa 71. Volitve v rajhstag Berlin, 11. aprila. w. Z včerajšnjim ljudskim glasovanjem o priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo združeno tudi glasovanje za odobritev kandidatne liste za novi nemški rajhstag. Volilni upravičenec je s tem, da je glasoval za priključitev, obenem glasoval že tudi za kandidatno listo. Ker pa so aktivni vojaki v Nemčiji imeli glasovalno pravico le za priključitev, niso pa imeli volilne pravice za rajhstag, so Številke malo različne od onih pri ljudskem glasovanju. Volilnih upravičencev je bilo 49,493.028, oddanih glasov pa 49.279.104 (99.75%), veljavni glasovi 49,203.757. Za kandidatno listo je glasovalo 48,751.587 (99.08%). število poslancev v novem državnem zboru znaša 813, kar odpade na vsakih 60.000 oddanih glasov en poslanec. Proslava z zastavami Dunaj, 11. aprila. DNB: Zaradi veličastnega izida glasovanja o zaupanju in zvestobi vsega nemškega naroda svojemu vodji Hitlerju, sta dr Frick in dr Göbbels odredila, "da morajo v vsem rajhii viseti zastave od poned* ljka do srede. Zahvala Avstrijcev Dunaj, il apnia. o Snoči ob 23.30 sta državni namestnik v Avstriji dr Seyss-Inquart in okrožni vodja Bürckel sporočila po radiu, da se je vse prebivalstvo v Avstriji izreklo za veliko Nemčijo ter njenega voditelja. Za združitev Avstrije z Nemčijo je glasovalo 99.75 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Avstriji. V svojem govoru, v katerem je po radiu Hitlerju sporočil izid glasovanja v Avstriji, je Bürckel izjavil med drugim: »Danes je ljudstvo odgovorilo na Versailles in Saint Germain. Mi Nemci smo danes v Avstriji dali svečano izjavo: Mi smo Nemci in pripadamo za vse večne čase samo Nemčiji in njenemu vodji. Casi, ko smo bili vazali naših neprijateljev, so za nami. Usoda je postavila piko za razvoj preteklosti in odkazala novo bodočnost. Avstrijski narod je pokazal, da je kri naroda večji urejevalec njegove usode kakor pa sile izven njegovih mej. Vi, moj vodja, ste osvojili domovino za vse Nemce. Pridni delavci v ubožnih predmestjih Dunaja so vam danes izrekli svojo najglobljo hvaležnost. Hotel bi vam, moj vodja, v imenu vseh Avstrijcev rz polnega srca vzklikniti: Ti si največji Nemec med vsemi Avstrijci. Bodi torej njihov zaščitnik, ker te ljubijo nad vse, saj si jim podaril veliko domovino.« Češki Nemci na dan plebiscita Praga. 11. aprila, h V nemških pokrajinah češkoslovaške republike je včeraj na dan plebiscita v Nemčiji, vladal popoln mir. Ni prišlo do nobenih incidentov. Nemški državljani so le malo izkoristili dovoljenje Češkoslovaške vlade, da smejo izobesiti zastave s kljukastim križem, ako istočasno razobesijo češkoslovaško državno zasta\o. V Karlovih Varih je bila razobešena samo 1 zastava s kliukastim križem, v Litercih 10. v Južni Če^ki. Šleziji. Moravski in na Slovaškem pa sploh nobena. Iz Prage in Brna ter nekaterih drugih krajev so odšli posebni vlaki z nemškimi državljani, ki so potovali v Nemfiio. da izvršijo svojo volilno dolžnost. Glasovanje dunajskih čehoslovakov Praga. 11 aprila, h. Češki listi ugotavljajo, da so se Čehoslovaki na Dunaju v velikem številu udeležili glasovanja. S tem so hoteli pokazati svojo lojalnost do države, obenem pa fcudi svojo pripadnost češkoslovaškemu narodu in svojo moč. Od 24.000 volilnih upravičencev je glasovalo na Dunaju 23.263, od teh 23.200 z da, 31 z ne. 32 glasov pa je bilo neveljavnih. Udeležba Cehov na Dunaju je bila tako velika, da so volitai lokali, dolo-če:ii za Čehe, bili pretesni. Nemški državljani iz Jugoslavije Dunaj, 11. apnla. o. K včerajšnjemu plebiscitu je prispelo v Gradec iz Jugoslavije okrog 3000 nemških državljanov v petih posebnih vlakih. Dva vlaka sta vozila iz Zagreba, dva iz Beograda, eden pa iz Maribora. V Gradcu so jih na kolodvoru slovesno sprejeli. S kolodvora so odkorakali z godbo na čelu na Hitlerjev trg, kjer jih je z balkona mestne hiše pozdravil župan dr. Kaspar. Nato so odšli na posebna volišča, zvečer pa so zopet odpotovali s posebnimi vlaki. V Celovec je prispelo s posebnim vlakom okrog 700 nemških državljanov iz Jugoslavije. V innomost je prispelo 6.000 inozemskih Nemcev v sedmih posebnih vlakih iz Italije in Švice. DiiSiovššIna in hrvatska pali, Parkrat smo že imeli priliko zabeležiti, kako se rned hrvatsko duhovščino pojavljajo vedno jačja nasprotstva v pogledih nu aktualno politiko in kako se že kar javno ostro napadata n. pr. »Katolički tjed-nik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr Sa-riča. in pa »Hrvatska straža«, glasilo katoliške akcije v zagrebški nadškof:ji. V svoji nedeljski številki razpravlja o teh sporih tudi »Obzor«. ki med drugim pravi: »Davno je že znano, da obstoje razne razlike v polit čnih nazorih, pri skupini okrog zagrebške »Hrvatske straže« in skupini okrog sarrjevskega »Katoličkega tjed-n.ka« Ako pustimo ob stran1' nosebne momente, je razlika v glavnem ta. da mora biti po mnenju sarajevskega lista katoliška cerkev danes popolno in brezpogojno z dr. Mačkom, dokler vodi sedanjo politiko, po mnenju »Hrvatske strare« pa si morajo katoliški krogi ohraniti čim bolj svobodne rok'-' K temu «e pridružujejo še razlike v so":">7nih pogled h. _ Kri-"aru, ki jih vodi dr ProtuHpac, vodico svoio akcijo neodvisno od skupine okrop »Hrvatske =tra"e«. Oni so enako kakor Saraievčani mnenja da je treba danes brezpogojno iti z dr Mačkom Da so razk'ke tudi ideološke«» značaja se je videlo ob avstrijski priključitvi. Križarska glas.Ia so priključitev simpatično pozdrav- ili tlerje've čestitke Göringu Berlin, 11. apriia. AA. (DNB). Vodja in kancelar Hitler je poslal predsedniku pruske vlade maršali Göringu tole brzojavko: Dragi maršal Göring! Na današnji dan, ko ste pred petimi leti prevzeli mesto pruskega ministrskega predsednika, se z iskreno hvaležnostjo spominjam vašega zvestega sodelovanja za izgradnjo Nemčije. Kar ste storili v teh petih letih za okrepitev Nemčije, spada v zgodovino. Moja iskrena želja je, da bi §e mnogo let sodelovali z menoj. S prijateljskim pozdravom Vaš Adolf Hitler. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 11. aprila. AA Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel rumunskega poslanika Viktorja Cadero, ki mu je pri tej priložnosti predstavil novega rumunskega vojaškega atašeja v Beogradu, podpolkovnika Aleksandra Obenem se je od predsednika vlade poslovil dosedanji romunski vojaški ataše polkovnik Teodo-rescu. Dr. Stojadinovič je dalje sprejel belgijskega poslanika v Beogradu in jugoslovanskega poslanika v Berlinu Cin-car-Markoviča. Ijala, »Hrvatska straža« pa je zavzela kritično stališče. Križarji izdajajo poleg svojega službenega glasila »Nedjelje« še list »Mlado Hrvatsko«, ki vodi protikomuni-stično in protižidovsko propagando V zadnjem času kaže aktivnost tudi skupina zagrebških jezuitov. Nazivajo jo »belgijsko« skupino, ker so njeni člani dovršili t.ološke nauke v Belgiji ali so se tam več časa mudili kot duhovniki. Ta skupina je poolnoma pod vplivom belgijskih političnih razmer, ki jih želi uvesti tudi Dri nas. Markantna črta belgijskega katoliškega pokreta je, da ga vodijo duhovniki. To bi belgijska grupa rada dosegla tudi pri nas. Zato je postavila zahtevo, da na čelu katoliški organizacij n« smejo biti laiki, ki so dovršili 30 let starosti. V praksi je ta za.' teva naperjena proti vodstvu križarjev, pa ni izključena možnost, da pride do trenja med predstavniki križarjev in belgijsko skupino.« »Obzor« očetovsko svetuje vsem tem različnim skup-'nam naj se pobotajo, dokler je še čas. Apelira na cerkveno hierarhijo pod vodstvom nadškofa dr. Stepinca, naj tudi ona zastavi svojo besedo To se mu zdi tem bolj potrebno, ker je po njegovem mnenju »hrvatski narod bolj ko kdaj prej nepogrešljiv č'nitel1 za interese katoliške cerkve v tem delu Evrope«. Apel čsl. novinarjev Praga, 11. aprila AA. Češkoslovaško novinarsko društvo, ki šteje več ko 800 članov je imelo včeraj v Pragi svoj redni občni zbor Sprejeli so resolucijo, ki pravi med drugim: »Sedanji težki časi nalagajo vsem, posebno pa strankarskim novinarjem, da upoštevajo potrebo po strpnosti in izrav-nanj u strankarskega antagonizma. Češkoslovaški novinarji gledajo odkrito v oči dogodkom in so trdno odločeni za obrambo svoje domovine. Pogreb dr. Bedekovica Zagreb 11. aprala. AA. Danes ob 11. dopoldne so pokopali dr. Janka Bedekoviča. Pogreba se je udeležilo mnogo uglednih osebnosti, med njimi poni wnik bana dr. Mihaldžič, upravnik zagrebške policije dr. Vragovič z mnogimi višjimi in nižjimi uradniki. polkovnik Savič v imenu vojaštva itd. Dalje se je pogreba udeležila Četa policijske straže « policijsko godbo in mnogo kmetov iz Lomnika pri Zagrebu, kjer je pokojni dr. Bedekovič prebil na s^jem posestvu zadnja leta pvo'p^a živi'en ja Velik požar v japonskem mestu Tokio, 11 aprila. A A. V mestu Kiotu je izbruhnil požar, ki je upepeJü 70 hiš. Zahte-val je tudi več smrtnih žrtev. J Beležke Napovedi ministra dr. Kreka V Mariboru je bil v nedeljo občni zbor tamošnje organizacije JRZ. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Fran Žebot. Na zborovanju je minister brez portfelja dr. Krek poročal o poktičnem položaju. Razložil je uspehe zunanje politike sedanje vlade in razne akcije za poživljenje našega gospodarstva. Kakor posnemamo po »Slovencu«, je v nadaljnjih izvajanjih med drugim rekel: »Ko so pod prejšnjim režimom naši profesorji hoteli ustanoviti privatno univerzo, so jim zagrozili z zaporom.« Iz »Slovenčevega« poročila žal nI razvidno, kdo je hotel med Slovenci ustanavljati še posebno privatno univerzo in kdo je tem zasnovateljem grozil kar z zapi irom. G. minister je končno izjavil, da gre »se-d .nja parlamentarna doba h kraju. Stojimo pred odločilnim političnim spopadam, v katerem se bodo vsi od desn ce do levice združili proti nam. Iz tega spopada moramo iziti s polno zmago, ker bi v ^ drugo bilo nedostojno imena velikega dr. Antona Korošca.« Novo nacionalistično akademsko društvo Kakor nam poročajo, je senat ljubljanske univerze te dni odobril pravila novega nacionalističnega akademskega društva. Društvo se imenuje »Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jugoslavija«. Poslovati bo začelo v najkrajšem času: Politična večerja v Zagrebu Pod tem naslovom poroča »Hrvatski dnevnik«, da so se v petek zvečer sestali v zagrebški restavraciji Bednjanec predsedniki zagrebških organizacij HSS, senatorji, zagrebški poslanci in drugi predstavniki te stranke h skupni večerji. Z večerje so poslali pozdrav glavnemu tajniku HSS dr. Krn je viču v Ženevo. Z zdra-vicami se je oglasilo več govornikov, kot poslednji poslanec dr. ž:ea Scholl. Dr. Maček se je opravičil. »Hrvatski dnevnik« pristavlja, da je »ta dobro organizirani kontakt lavnih delavcev hrvatskega kmečkega pokreta iz Zagreba zbližal mnoge ljudi, ki se do pedaj niso poznali«. Radovedni smo, kai bo k tej večerji rekla »Hrvatska straža«, ki tako budno spremlja vsa dejanja 'n nehania svoidh zaveznikov lz HSS. Bržčas jo bo zanimal zflasti jedilni list večerje, ker je bila — v petek. JRZ v savski banovini »Glasnik JRZ za savsko banovino« razpravlja v uvodniku zadnje številke o nedavnem sestanku senatorjev in poslancev JRZ iz Hrvatske. Med drugim pravi: »Sedaj po pravici pričakujemo, da bodo sklepi in predlogi (senatorjev in poslancev) naleteli na odobravanje in umevanje merodajnih strankinih čin teljev in da bo po njihovi odobritvi strankina pol:ti:ka v savski banovini osvobojena vseh neželjenih virov od zunaj. Praktično znači to, da se bo strankina polit ka vodila brez ozira na levo in desno. Potem« se bo mogla tudi organizacija JRZ v savski banovini aktivirati in sodelovati pri velikem delu naše stranke.« O popuščanju Hrvatom Na nekem shodu združene opozicije pro-šli teden je staroradikalni govornik med drugim rekel: »Pri sklepanju sporazuma s kmečkodemokratsko koalicijo smo z naše (srbske) strani mnogo popustili Hrvatom.« Glavno glasilo JRZ »Samouprava« beleži to Izjavo in ji dodaja: »Glavno je, da politiki iz združene opozicije spoznavajo, da je njihovo popuščanje šlo predaleč. Znano je, na čigav račun so popuščali, pa je zato izven vsake sumnje, da bo ta politična družba nečastno končala svojo politično vlogo.« Volitve v zagrebški okolici V nedeljo so bi'c občinske volitve v treh velikih občinah /ap'tbAke okolice, v Samo-boru ter v Kustošijj in v Vrapču, ki tvorita prav za prav že zagrebški pn; i n^srji. V Samobora je bi'a postavljena samo lista HSS. vendar r>a je b:la volilna uddežHi z-redno slaba; od 948 upravičencev tli je volilo samo 336 V Vnapcu ie bila postavljena poleg službene liste HSS še nasprotna lista, ki sc je tudi nazivala za HSS, a od strankinega vod S't va ni bila priznana. Službena lista je dobila 633, nasprotna pa 275 glasov. Najbolj zanimiv je izid volitev v Ku-stošiji. Tam je bila proti listi HSS vložena še posebna »meščanska« lista, ki so jo skupno sestavile stranke, ki ne pripadajo taboru dr. Mačka. Lista je šla v borbo z geslom, da odklanja nameravano priključitev Kustošije k Zagrebu, ter je '.magala s 706 glasovi, dočim je službena lista HSS ostala v manjšini s 551 glasovi. Volilna udeležba je znašala 63%. Pritožbe organizacije JRZ z Lopuda pri Dubrovniku Organizacija JRZ na Lopudu je poslala kakor posnemamo po »Vremenu« sre-ski organizaciji JRZ v Dubrovniku obširno spom-nico. v njej opisuje razmere na otoku Lopudu in teror, ki ga baje izvajajo nad njenim; člani pristaši HSS. Terorju so posebno izpostavljen, nekateri občinski odberniki, ki so bili izvoljeni na lsiti HSS, pa so pozneje prestopili v JRZ. Organizacija JRZ se pritožuje tudd zaradi postopanja sreskega načelnika v Dubrovniku, ki tri občinske odbornike, njene člane obsodil vsakega na 500 din globe, ker so se baje nedostojno izražali v neki pritožbi, naslovljeni na sresko načelstvo. V soboto zvečer je bila sreska skupščina JNS v Kičevu. Na konferenci je poročal v imenu banovinskega odbora JNS za var-darsko banovino bivši narodni poslanec Vasilije Trbič. Izjava nemške duhovščine na češkoslovaškem Poslednji dogodki v nemškem katoliškem svetu so Imeli svoj značilen odmev tudi pri nemških katolikih v CSR. Ko se je nemška krščansko socialna stranka priključila Henlenovi stranki, je Henlein takoj zahteval, naj vse organizacije nemške katoliške mladine kompaktno prestopijo v telovadno organizacijo sudetsko j Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Jubilejni turnir LŠK Lep uspeh ljubljanskih igralcev Ljubljana, 11 aprila. Danes dopoldne je bil z žrebainjem otvor-jen jubilejni mednarodni mojstrski turnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Udeleženci »o se zbrali v dvorani Kazine. kjer jih je pozdravil klubov predsednik prof.Osterc. Vod:a turnirja direktor dr. Bajec je nato seznanil igralce s turnirskim redom in predlagal v turn irsko razsodišče dr Tartakower ja. dr. Vidmarja in dr. Astaioša. Takoj nato se je začelo žrebanje, ki je določilo naslednji vrstni red: 1. dr. Tartakower. 2. Preinfalk, 3 dr. Vidmar. 4 Kostič. 5. Steiner. 6. dr. T ri f uno v; č. 7. Bröder. 8. Szabo, 9 Nedel jkovič, 10. Tot, 11 Sorli, 12. Pire, 13. dT. Astaloš. 14. Vidmar ml., 15. Foltys, 16 Fu.rlani. Na podlagi žrebam ja so »e v popoldanskem I. kolu srečal- naslednji pari: dr. Tartakower-Furlani. Preinfalk-Foltys, dr Vidmar-Vidmar mL, Ko*»tič-Astalo$, Steiner-Pire, dr. Trifunovič-Sorli, Bröder-Tot in Szabo-Nedeljkovid. Že za I. kolo je vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Igralni prostor so postavili ob oknih na južni stron.i dvorane in ga pregradili z zofami, gledalcem pa meja ni bila ovira in so nenehoma vdirali med mojstre. Za bodoča kola bo vsekakor treba napraviti red. ker to silno moti igralce. Popoldne so bile končane le 3 partije. Na'pre j sta končala dT. Tartakower in Fur-lani. Slednji je kot amater dosege' nepričakovan uspeh in je rutin »ran esa velemojstra prisilil k delitvi točke Ig-ala sta dunajsko partijo. Po izmenjavi figur je na-sta'a končnica trdnjav Furiant je porabil za prvih 10 potez skoraj 80 minut, zaradi česar je dr. Tartakower igral na končnico kmetov v namenu, tla bo tako ! ''ko izkoristi.! veliko časovno preorost. Partija se je naglo razvijala. Furiali pa je kljub pomanjkanju časa naše' najboljše poteze in se je partija po 37 potezah končala remis. Takoj nato sta končala tudi Szabo m Nedel jkovič Madžarski prvak je igral dam-ski gambit v odličnem "riilu in je z močnim napadom na domsko kri.'o prisilil v 27. potezi nasprotnika k predaji Se pred koncem popoldanskega zasedanja je bila končana partija med očetom in sinom. dr. Vidmar- jem ta Vidmarjem ml. V domskem gambitu je beli dobil močnejše središče, firm p« premoč na damskem krilu Dr. V ki mar ju je sicer uspelo ugrabiti kvaliteto za kmeta, kaT pa ni zadostovalo za zmago. Vse ostale partije »o bile prekinjan*. Največ zanimanja j« vladalo z« srečanj® med Stein er jem in Pircem. V sicili janki je Pire prezrl nasprotnikovo kombinacijo tn je za cono kmeta izgubi! kvaliteto. Kasneje je zelo močno nadaljeval m po zamenjavi dam dobil še enega kmeta ter je prekini! v nejasni poziciji, ki jo bo za e^iega ali drugega težko dobiti Damski gambit med Preiiiifalkom in F o! tv som sc je razvil v pozicijsko igro Foltvs se je zaman prizadeval dobiti odločilno prednost, ker je Preinfadk preprečil vse nakane. Ob prekinitvi sitojn beli znatno boljše in ima izglede na zmago. Kos ti č j« nasproti dr. Asta-lošu otvoril neobičajno. Partija se je nato razvila v damsko indvi-sko obrambo, pri ka>-teri je šlo z* prodor na damsikem krilu. Kostič je imel dolgo časa iniciativo, a se je črni izvrstno branil. Dr. Tnfunovič in Sorli sta igrala špansko partijo. Beli je iigraJ zelo dobro in izoliraj Sorliju c-kmeta, ki ga je končno osvojil. Nato je ugrabil Je d-kmeta in je bila partija prekinjena v brezupnem položaju za Sorlija. Tot se je kot čmd bramii nasproti Brc.deTju z Nimco-vičevitti sistemom. Po obojestransko solidni igri j« bila partija prekinjena v no-znatno boljšem položaju za Bröderja. ki pa ne bo mogel preprečiti delitve točke. Pri večernem nadaljevanju se je večina partij končala neodločeno. Analiza je pokazala, da Premfaiku prednost ne zadošča za zmago in se je s Foltvsom zedi-nil na remis, enako Kostič z dr. Astalo-šem. Steiner s Pircem in Bröder s Totom, dočim se je Sorli brez boja vdal dr. Tri-funoviču. Stanje po I kolu: Szabo ln dr. Trlfu-novič 1, Nedelj kovič in Sorli 0, vsi ostali po noi točke. V II. kolu igrajo: Fiarlanl-Nedeljkovič, Tot-Szabo, Sorli-Bröder, P'.rcdr. Trifxmo-vič. dr. Astaloš-Steiner. Vidmar ml.-Kostič, F o*1 tys-dir. Vidmar, dr. Tartakower-Preinfalk." Velik uspeh nacionalnega glasbenega Sestivala v Beograda Beograd, 11. aprila, p. Tudi današnji koncert naših glavnih treh filharmonij v okviru nacionalnega festivala je uspel nad vse pričakovanje. Kljub mrazu in košavi se je zbralo v velikem paviljonu beograjskega velesejma na tisoče ljudi, k: so z nepopisnim navdušenjem sprejemali posamezne simfonije in operne uverture, ki so bile nocoj na programu. Na programu so bile: 1. Konjevičeva »Koštana«, simfonističn: triptihon Sobina, Kestenova gora in baletni prizori; 2. Mu-sorgskega »Noč na pustem brdu«, simfo-nijski poem. ki ju je oba dirigira1 dirigent beograjske filharmonije Lovro Matačič: 3. Dvofakova simfonija V. v e-molu iz »No- vega sveta«, ki jo je dirigiral dirigent ljubljanske filharmonije Niko Stritof; 4. Ba-ranovičeva uvetura k operi »Strižena-ko-šeno«; 5. Simfonija iz Smetanovega »Više-grada; 6. U ertura k Wagnerjevi operi »•Tannhäuser«, ki jo je dirigiral dirigent zagrebške filharmonije Krešimir Bara-novič. Po snočnjem koncertu so bili člani vseh treh filharmonij na banketu, ki ga Jim je priredil v hotelu »Bristol« prosvetni minister Magaraševič. Dopoldne so se vsi odpeljali na Avalo. kjer so položili venec na spomenik Neznanega junaka, od tam pa na Oplenac, kjer so se poklonili na grobu kralja Aleksandra. Sadovi sokolske vzgoje Uprava Sokola I v Ljubljani nam pošilja v objavo: Pod gornjim naslovom Je »Slovenec« dne 23. marca t 1. poročal, da je ljubljanska policija izsledila in zaslišala nekaj fanti-čev in deklic, ki so baje pisali sramotilne napise na župnijska poslopja in ograje, nekateri teh fantičev pa da so napadli na ccsti skromnega ljubljanskega duhovnika z nedostojnim obnašanjem in zmerjanjem. Po poročilu »Slovenca« je preiskava ugotovila, da so vsi ti otroci gojenci otroškega zavetišča na Taboru ter da »so jih sra-motenja duhovščine naučili sokolski fantje«. »Slovenec« je tudi izvedel, da nihče teh otrok ni povedal imena onih sokolskih fantov In da je verjetno, da otroci teh imen ne vedo, ter končno, da so se sokolski fantje poskrili. Nato še dodaja, da v sokolskem domu na Taboru otroci prejemajo hrano ih da zavetišče vzdržuje mestna občina, katere sedanja uprava ne želi take vzgoje, pa tudi ne minister za telesno vzgojo dr. Miletič. »Slovenec« je članek nemške stranke »Turnverein«, kl razvija svoje delo v skladu s Henleinovo ideologijo Se izza časa pred ustanovitvijo sudet-sko-nemške stranke. Henlein je zahteval, da se mora to zgoditi še pred 10. aprilom tega leta, torej Se pred plebiscitom v Nemčiji. Te dni so se nemški duhovniki sestali na posebnem posvetovanju pod vodstvom praškega nadSkofa kardinala Kasparja. Na konferenci je bilo soglasno sprejeta resolucija, v kateri nemški duhovniki v CSR izražajo »svojo popolno udanost nemškemu narodu, udanost, ki je v skladu z božjimi postavami«. Obenem pa poudarjajo, da »ima samo cerkev pravico, da se peča z versko vzgojo mladine, neodvisno od sleherne politike«. Zato odklanjajo zahtevo po ukinitvi obstoječih verskih mladinskih organizacij, »prepuščajoč slehernemu po-edincu, da se sam odloči za vstop v Turnverein ali ne«, toda nemški duhovniki se pri tem ne odrekajo pravici, da bodo sami še nadalje skrbeli tudi za versko vzgojo teh članov. . , zaključil z ugotovitvijo: »Hujskanje mladine proti duhovščini pa je več ko nestrpnost, je sovraštvo in zloba«. članek »Slovenca« je po vsem tem bO očitno naperjen proti Sokolu I. na Taboru in proti njegovim pripadnikom. Zato smo še isti dan poslali uredništvu »Slovenca« popravek z zahtevo, da ga priobči po določilu zakona o tisku. Popravek se Je glasil: 1) Otroško zavetišče na Taboru nima nobene skupnosti s sokolsko organizacijo, ki zato ne odgovarja niti za vzgojo, niti za obnašanje gojencev tega zavetišča. 2) Prostori otroškega zavetišča na Taboru so ločeni od vseh prostorov, v katerih deluje Sokol I. Sokolski pripadniki se z gojenci zavetišča v sokolskem domu sploh ne morejo sestajati, ker prične telovadba v času. ko Je zavetišče že zaprto. 3) Sokolski pripadniki niso z gojenci otroškega zavetišča na Taboru v nobenih stikih in jih zato tudi ne morejo učiti česarkoli 4) Sokolski pripadniki ao deležni samo takšne vzgoje, ki je v skladu s sokolskimi načeli. Tega popravka »Slovenec« nI priobčil, zato ga objavljamo tem potom Uprava Sokola L Vremenska napoved ZemunSka vremfnska napoved: Hladno vreme bo trajalo dalje. V zahodnih ln severnih krajih bo prevladovala jasnost. Postopna razjasnitev sredi države ln na vzhodu, pretežno jasno na jugu ln na zahodu. Deževati jn snežit^ utegne* ponekod v vzhodni polovici, posebno na jugu. če® noč bo nekoliko mraza. Zagrebška: iz polarnih krajev je pričakovati še nadaljnjega prodiranja mrzlega zraka v srrdnjo Evropo, kar bo imelo za pr sledi co mrzle vetrove ln nadaljnji padec temperature, ponekod tudi nekaj snega. Dunaja*»: Menjajoče se oblačno, na Jugu najbrže precej Jasno, v višjih legah ponoči slana, temperatura nekoliko nad 10 stopinj. Kàkf grda Upoti&ca naenkrat ti postala/ m Odolom pač ie nikdar zob Ti nisi negovala! AH Je kaj ljubkejSega od negovanih ženskih ust, v katerih se vrsta belih zob biserno blesti! Kako prijetno in simpatično učinkuje človek z lepimi, zdravimi in skrbno negovanimi zobmi! — Najboljše sredstvo za dnevno nego ust in zob je ODOL. Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL na. Kmetice, ki so davi priSle na mariborski trg, so jokale in tožile zaradi slane, ki je uničila vse nade na dober pridelek. Grozdni nastavki so večinoma uničeni. Naši vinogradniki so hudo prizadeti, saj jim že tretjo leto po vrsti slana uničuje vinograde. Slana je poparila tudi zgodno sadje, marelice, breskve, češnje in češplje, ki so bile ponekod že v najlepšem cvetju. Skoda je ogromna in gre v težke stotiso-čake. O tem, kako izredno močni so letošnji poganki v nekaterih vinogradih, nam piše stari naročnik iz Haloz g. Rudolf Eovšek: »Jutro« je 5. t. m. poročalo, da je gospod Kreft, šolski upravitelj v pokoju v svojem vinogradu pri Kapeli našel 2. L m. že »s prostim očesom lepo vidna dva grozda« ter se je temu tudi upravičeno čudil. Nu, da bo občudovanje v tem pogledu še večje, javim, da so mimoidoči na sepu mojega vinograda že na Jožef ovo prav lahko opazovali na večjih trsih popolnoma vidno grozdje. Dotični trsti imajo sedaj okoli 10 do 12 cm dolge poganke na reznikih in spar oni tudi na podočjakih, ki jih ni malo, vse po dva popolnoma razločna grozda, V kratkem času bo še s posameznimi listi kupica pokrita. Tudi jaz kaj takega v teku 28 let. kar sem vinogradnik, še nisem doživel. Tako si torej dva upokojenca lahko čestitata. Samo — le, če ne bo temu izvanrednemu ranemu veselje v maju ali prej tem bridkejäa žalost sledila! „Jutro" vam poklanja avto! te davno je prenehal b:ti avtomobil lu-ksusno vozilo, ali še vedno je njegova nabava draga reč. Koliko naših naročnikov in čitateljev si je že poželelo imeti vsaj najskromnejši »avtek«, a so si s tihim vzdihom priznali, da je to le pobožna želja. Ko je »Jutro« po krasno uspelem božičnem nagradnem tekmovanji! razmišljalo, kakšno presenečenje naj priredi svojim prijateljem za pomlad, smo se odločili, da ustrežemo tihi — želji tisočev in tisočev ter smo določJi za prvo nagrado v našem velikonočnem tekmovanju krasen nov avtomobil, prav takšen kakršnega mnogi vidijo v sanjah. Ce povemo, da je »Jutrov« avto najnovejši izdelek znamenite Skodove tvornice, voz močnega motorja a vendar skrajno šted-Ijivega pogona, z zaprto štiri- odprto pet-sedežno karoserijo v črnem s sijajno opremo — skratka avtomobil, kakršnega si boljšega ne morete želeti, smo za začetek povedali dovolj. Naši čitatelji bodo seveda pravočasno informirani Se o vseh podrobnostih In ».Jutro« bo objavljajo ne le natančen popis avtomobila temveč tudi sl^ke. Cim prispe avtomobil, Id je že na potu v Ljubljano, se bo javnosti tudi sam predstav iL Kdo postane njegov lastnik? Potrpite še nekoliko dni! V velikonočni številki »Jutra«, ld bo izšla na veliko soboto zjutraj, bogato opremljena, bo objavljen razpis nagrad, ki bo prava senzacija za vso našo javnost. Ne samo avtomobil , marveč tndi motorno kolo in bici k 1 j e za fante kaJkor za dekleta bomo razdelili med tiste, ki bodo pravilno rešili nekatere uganke ln ki jih bo nato sreča sama pri žrebanju odbrala za dobitnike. In poleg tega še skoraj 100 drugih krasnih (lari L Nikakor vam danes Se ne moremo Izdali vseh podrobnosti, kajti razpis naših velikonočnih nagrad je skrivnost, ki je no kaže kar takole obešati na veliki zvon. To se bo zgodilo šele, ko se zvonovi vrnejo iz Rima. Kar se tiče motornega kolesa, rečemo samo to, da je odlično, sposobno če hočete tudi za dirke na Ljubelj. A o bici-kl jih kar ne bomo izg-ubl.jali besed, saj so najboljši, kar smo jih mogli po ljubljanskih trgovinah poiskat!. Po vsem tem torej lahko samo opozorimo: Pr v e ičaknjte z veseljem letoSnjo likonočno Številko »Jutra«! Silovit gozdni požar nad Kamnikom Kamnik, 11. aprila Danes popoldne Je začel v neposredni bližini Kamnika besneti velik gozdni požar, ld ga do večera §e nikakor ni bilo mogoče omejiti m obrzdata njegove sile. Gasilci in ostalo prebivalstvo ao vneto na deftu, da bi zajezili uničujočo moč ognjenega eüementa toda za enkrat so prizadevanja zaman in bo požar divjal v noč. Goreti je začelo danes ot> 14. uri, južno od Starega gradu, iznad Novega trga, nad vilo FlnkovLh iz Ljubljane. Kmetje so dopoldne razdirali kopo oglja. Ko so je razdejali, je pod pepelom ostalo nekaj žerjavice. Veter, ki je danes tudi v kamniški pokrajini močno pihal, je razgnal iskre in zanetO požar, ki je mahoma zavzel zelo veJik obseg. Začela so goreti lepa smrekova ln bukova drevesa in proti nebu so se valili vel'ki oblaki dima. Gasilci so bili hitro poklicani na pomoč. Prihiteli so ne samo oni z mesta, marveč tudi gasilci iz smodn šnice, nato iz Duplice in iz tovarne Titan. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi so skušali zajeziti širjenje požara. Toda bila je nesreča prav v tem, da je veter venomer razpihaval ogenj, za katerega nudi lepi gozd dovolj goriva Mnogo ljudi se je popoldne zbralo pri požaru. Vsi se trudijo, da ga omejijo, obenem pa ugibajo, kako bo mogoče priti tej nenavadno veliki požarni nesreči v okom. Požig zaradi zavarovalnine Sv. Vid nad Cerknico, 11. aprila V vasi Cajnarjih, ki spadajo pod občino Sv. Vid nad Cerknico, je 1 aprila okoli 2. ure ponoči nenadno začela goreti stara žaga ob potoku Cerknišci, last posestnika Otoničarja Janeza ii Pon.uk e v pri Begunjah in še sedmih drugih posestnikov. Ogenj sta prva opazila dva posestnika iz Reparjev, solastnika žage. Prihitela sta k požairišču, a je biilo že prepozno in nista mogla ničesar več rešiti. Kako je požar nastal, je bilo čisto nejasno. Kazalo pa je na to, da je bila na dolu požiga!čeva roka O požaru obveščena orožniška postaja v Cerknici je pod vodstvom vrlega komandirja g- Grandovca začela preiskavo in jo spretno dovedla do konca. Dognala je, da je bil ogenj podtaknjen, zaradi zavarovalnine. Stara žaga, ki je bila vredna kakšnih 15.000 dinarjev, je bila zavarovana pri Sla-viji za 10 000 dinarjev, a Otoničar je predlagal ostalimi solastnikom, da bi jo zavarovali še pri zavarovalnici Dunavu, prav tako za 10 000 dinarjev. Ker ostali solastniki s tem niso soglašali, jo je zavaroval še pri Dunavu sam Otoničar in sam plačeval zavarovalni.no. Ze s tem je pokazali Otoničar, da je imel poseben načrt. In res je začel nagovarjati' tesarja Franceta Cim-permaina iz Krušč k požigu, češ da bo po- tem njemu izročeno delo nove žage. Cim-! permana je ta obljuba zavedla, da je naposled pristal na predlog vendar pa sam ni hotel zažgati Zato je pregovoril za požig tesača Ludvika Štritofa iz Cajnarjev z obljubo. da mu bo dal 500 dinarjev. Požig je bil dogovorjen za noč 1. apri a, ker je iimel Otoničar tistega dne delo ▼ žagi. Ko je delo končal, je postavil poldrugi liter petroleja na mesto, dogovorjeno z najetim požigalcem. ln prav ta petrolej je postal usoden za požigalce. Orožniški komandir g. Grandovec je namreč dognal, da je Otoničar kupil v trgovini petrolej, ki ga pa potem ni prinesel domov To je bilo vsekako zelo sumljivo Zaslišani Otoničar se je na razne načme izmotava! in tajil vsako zvezo s požigom, naposled pa je le priznal, kako se je vsa reč razpletla Bil je aretiran, a z njim tudi oba sokrivca, ki sta po daljšem tajenju tudi priznala svoj zločin. Vsi trije bodo izročeni sodišču. Otoničar, ki je na svojo pest zavaroval žago pri Duina vu in se obvezal sam plačevati zavarovalnino, je mislil, kar se je dognalo v tekrj preiskave, da bo to zavarovalnino dobil sam. Prav teh 10.000 dinarjev ga je zavedlo ▼ zločin za katerega se bo moral zdiajj skupno z obema zapeljanima pokoriti r saponi. ljudje bej izbočU prsL Torej, do tu dokaj naravno. Med žrebom ao aa pa vzbodiH duhovi. Porečete, nemogoče! Saj živimo v dobi stoodstotne stvarnosti, mehaničnosti, vse-obvlada joče gmote! Ze mogoče. Vendar ne s prenagljeno sodbo na plan. Prof. Vidmar je Izdal debelo knjigo o nevzročnosti sveta in o divjem plesu elektronov. Vse kaže, da ga potrjuje današnji žreb v njegovem pojmovanju sveta V premislek dajemo tole: Mogočni, cezarsko vzravnani lik gospoda Kostiča docira v zakajeni sobi kavarne Zvezde, da bi morala velemojster dr. Vidmar in Vidmar ml. igrati po nekih Igralskih pravilih kar v prvem kolul Današnji žreb vam odloči natančno tako, kakor si je gospod K oslič snoči želel. Oba Vidmarja, oče in sin. potegneta številki, po katerih igrata ie v prvem kolu Ta. v tem primeru tiči nemara več ko suha mehanika tn namišljena vzročnost. Ali pa to-le: Žrebanje se prične (svečano!) Prvi je na vrsti Tartakower ki vam strumno pograbi številko eno Zopet vzroč nost ali mistika? Verjetnostni račun bi ne mara pri šestnajstih mutacijah pokazal dokaj drugo sliko. Dalje: Preinfafku se sanja, da bo v prvem kolu igral s češkoslovaškim levom Folty-sem. Glej spako. dejansko potegneta oba številki, ki ju postavita v prvem kolu drugega proti drugemu ... Tudi število, ki si ga je izbral prof Astaloi, ni od muh■ trina isti Zdelo se je, da ga je zbodlo BiI fe samo videz Takoj je popravil: Šah je znanstvena zadeva Svoja končna mesta bomo zasedli po svoji igri Ta bo merodavna. Srečnih in nesrečnih zvezd v šahu ni. Še manj slučaja ali srečnonesrečnih številk. Ima nekaj zase ta trditev o močnejših Igralskih kanonih tudi v šahu. Kakor na bojnem polju se tudi tod slučaj kaj rad druži z močnejšim igralcem. Kaj je slučaj v šahu in kaj znanje, je pa težko reči Če bi to vedeli, bi spravili igro v enačbe in izračunali prihodnje poteze Takega računar-ja sedanji šah še ne premore. Bodi determinist ali prijatelj svobodne ga dogajanja v prirodi. Ljubljanski turnir se je pričel v sila skrivnostnih okoliščinah. Na pr. tudi to-le: Pire in Steiner se poslovita v Lodžn z zadnjo partijo in se pozdravita na ljubljanskem turnirju v prvem kolu. Tu tiči zajec, bomo rekli. Dogovor številk, igra žreba?! No, kakorkoli, ples f'gur se je pričel. Počasi se zibljejo, človeške roke jih bodo suvale sem in tja. Ali bosta merodavna res samo račun in domišljija? Kdc mere vnaprej Izračunati postasse kraljevske igre? Ali ne igra tudi v igri sami, kakor pr žrebu, slučaj čisto svojevrstno vlogo? Smo že zopet pri skrivnostih! Pri žrebu smo to kar na dlani čutili. Da pa je na deskah še več skrivnostnega, nam bodo prihodnje dni po kazali mojstri in velemojstri. Pričel se je namreč lov za si ritimi in s lem za skrivnostnimi potezami, torej za mistiko šaha. Simon viher f Vuzenica, 11. aprila. Nepričakovano je danes prt minil v 80 letu starosti naš nadučitelj v pokoju Simon Viher. Pri miai sedečega je zadela kap, zgrudiä se je in obležal na mestu mrtev. Rajnik je bil učitelj starega kova. vnet za svoj stan t dušo in telesom. Vzgojil je na stotine mladeručev za dobre gospodarje in je dal neštetim trdno podlago, za nadaljnjo izobrazbo. Rodil se je leta 1859. v Častna četa Sokolov je stopala ca osmimi prapori Maši kraji in v nedeljo te Rdeči križ praznoval ▼ Beogradu petdesetletnico. Slavnostno skupftčtao ie pozdravil Ni. VIs. knez-namestnik Pavle ko* predsednik vsedržavne organizacije KK\ lepim nagovorom v katerem je želel čim večji razmah Rdečega križa pri naa Zadnfa pot gospe Franje Tavčarjeve Kreto polagajo v mrtvaški voz — Na levi gospa Ljubica Pešičeva, H se jo poslovila pred hišo žalosti v imenu Kola srbskih sester iz Beograda Fodoficirjl neaó pred mrtvaškim vozom krasni venec kraljice Marije Ho&ah. Ute 1880. je dovršil učiteljice ▼ Mariboru Potem je bil v učiteljski službi v St Lovrencu ki v Ribnici na Pohorju, od lete 1890. do 1924. pa je deloval kot nadučitedj in kulturni delavec v Vuzenici, kjer je nato 14 let užival zasluženi pokoj. Težko je r kratkih besedah opisati njegovo dalo ▼ narodnem gospodarskem, prosvetnem in humanitarnem pogledu. Bil je soustanovitelj gasilskega društva, hranilnice in podružnice CMD. Dolga leta je vodil Tse občinsko delo kot tajnik Deloval je zvesto na narodnem prebujenju ljudstva, bil je vnet član Sokola in drugih društev ter ima za dvig splošne izobrazbe ne-venljive zasluge. V priznanje teh zaslug je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Sicer skromni mož je zasluženo odlikovanje nosil z vidnim ponosom. Pogreb oglednega in priljubljenega pokojnika bo v sredo ob 16. uri. Naj mu bo zemlja, ki jo je tako zelo ljubil, lahka! Prizadetim naše iskreno sožalje. Udeleženci jubilejnega turnirja LSK: sedè od leve na desno: Kostič, Szabo, dr. Tartakower, dr. Vidmar, dr. Astaloš, Steiner, stoje pa od leve na desno: Tot, Furlani, dr. Trifunovič, vodja turnirja dr. Bajec, Pire, Foltys, namestnik vodje dr. Valentinčič, Vidmar ml., šorli, Nedeljkovič, Preinfalk in Eroder Ljubljanski šahovski turnir (mednarodni, kajpak ) se je pričel Ravnatelj Bajec je kot turnirtki vodja opravil žreb. Mojstri, domači in tuji, veliki in mali, po postavi, irnent me vzemi, da ne bo zamere, so pri-tiopali drhteče ali hladnokrvno k žari, h klobuku neznanega junaka, tn so grabili svoje številke Do samega žreba so dogodki potekli docela prircxlno in skrajno pri-prosto. Prot. Osterc je »spustil« ognjevit govor. Ko je pozdravil tujce, je še pose- Slana je morila Maribor, 11. aprila Nažo severno mejo, Dravsko dolino. Slovenske gorice in Dravsko polje kakor tudi vso mariborsko okolico je spet zadela huda katastrofa. V zadnjih dneh se je namreč vreme preko noči spremenilo. Toplim dnevom je sledilo mrzlo in hladno vreme. Na Pohorju in na Kozjaku je zapadel nov sneg, ki je po sadovnjak.h in vinogradih napravil ogromno škodo, ki gre v tisočake V noči od nedelje na ponedeljek se je nenadno zjasnilo in zjutraj je pobeVla polja, travnike, hrib in log in vinograde ala- Zagonetno se je pričelo. Da ne bo očitanj, da smo prepozno opozorili, opozarjamo te danes vse cenjene naročnike inseratov ln malih oglasov, da bo lzila tudi letoftnja velikonočna Številka „Jutra44 v so boto zjutraj. Naklada bo zaradi dvojnega praznika in pa zaradi zanimive, bogate nagradne naloge rekordna. Nje publikacljska sila bo dosegla svoj višek. Oglasi ? njej bodo zato prav izredno učinkoviti. Oglasna naročila za velikonono Številko »Jutra« bomo sprejemali samo do petka opoldneh '—f ' 9 è® vesti • Obisk bolgarskih zadrugarjev. Iskreno Je Zaječar v nedeljo »prejel ekskurzijo bolgarskih zadrugarjev, k; šteje kakih 50 članov Mesto je bilo okrašeno v tolarskimi in našimi državnimi zastavami. Preddavnilki naših zadrug iz Beograda N.ša im Zaječar-ja so goste sprejeli že na meji. Ko so bolgarski zadruga rji prišli v Zaiečar, jih je prisrčno poz.lravliala velika množica prebival stva. Gostje so si ogledali zadružne ustanove mesta in okolice, potem pa so nadaljevali pot proti Knjaževcu. • Ratliiiionska oddajna postaja obvešča svoje m očnike, da bo imela o mednarod nem šaho^ekem turnir|U v Ljubljani dnevna poročna, fanovska (>oročila bo dajal g. Ario Kragelj ob 23 uri • Kdo bo muslimanski verski poglavar Kakor ie poročalo že ponedejsKo »Jutro« je vakufsk1 odbor določil tri kandidate za verskega pogiavarja naših muslimanov ali za reis-ul ulemo Ti kandidati so Sai.h aaf vet Bašič. Fehim Spaho Ln Atimed öürek. Prva dva sta predstavnika islamske verske za'ednice Šalih Bašir je bil izvolien. Fehim Spaho. ki je brat prometnega ministra pa je bil imenovan Tretji kandidat Ahmed Bu rek spada med naiugledneiše islamske teologe v naši državi. Od teh treb kandidatov bo kraljevo namestništvo enega izbralo ter imenovalo za islamskega verskega poglavar, ja. Sarajevski »Jugoslovenski list« prinaša daljši članek o vseh treb kandidatih ter navaja. da je Sahh Bašic odločno izjavil v sa rajevski »Pravdi«, da ne sprejme izvolitve. Febim Spaho je kandidat šir-tib slojev ni pa hotel dati o svoii kandidaturi nobene izjave. Tretji kandidat Ahmed Burek je predstavni/k islamskih teolosfov SALON !\10 L) E J6A DAMO LN x GOSPODA t SCUVAN-CO MODERN TAH.OKI.N G - MESTNI TKu i4 Kiojimo izključno po meri. * Neža Arn'čeva t. Pred dnevi so v Lu-čah ob veliki udeležbi domačega občinstva zagrebili na župnem pokopališču go. Nežo Arničevot posestnico s Strmca in mater znanega skladatelja Blaža Arniča. N ža Arničeva, kj je kljub trdemu delu na domači grudi in skrbi za sedem otrok doživela sedem križev. je bila ena izmed onih slovenskih ženä kj so v poln^ merj zaslužile, da jih miajši rodovi jemljejo za vzgled. Za avstrijske okupacij Bosne sä je njen mož nako-.al klico bolezni, ki ji je kmalu po povratku v drmači kraj podlegel. Več ko 30 let je skrbna mat^ podpirala vse štir^ ogie pri hiši Za svetovno vojno so ji najstarejša sinova vz»U na fronto, sama pa je z nedoraslimi otroki obdelovala zemljo in se tradila da je bilo skoz^ najhujše čase zadosti kruha doma in da je lahko kdaj pa kdaj Se romala z nahrbtnikom za svojima sinovoma v kasarne. Blagi ženi. ki se je do pos'ednj ga diha z vso vnemo posvečala grudi, ohra-n;mo časte- spomin Uni, ki mnogo |edo in veliko »ed»* tel raradi tega nainešče trpe na trdi stolici nai pnejo dnevne do eno čašo tiara vnf »Franz-iosefove« grenčice ki |o ie treba prei nekoliko segreti Davne preizkušena »Franz-Jonefnva« grenčira se odlikuje pc Bvojem zanesljivem učinknvamu. onjetni uporabi in se dohiva povsod >e --« s y is * L meli.nie » «.(art zaptisreiu .erku /.nam zgodovinar Kr^to So>šič iz ^ibenika ie odkril v Zlarinu v stari zapu?" « in napol podrti porušeni cerkvi sv Roka Ven oltar, ki pred etavlja redko umetnino. Cerkvica je bila zgrajena leta 16-49. ko ie v šiben ku in okolici morila kuga Lesen oltar ima dragocene reziari je in po mnenju zgodovinarja Sošiča Je bil postavljen že takrat, ko so ustanovili cerkev. Zaradi dragocenih umelnin bodo zdaj predlagal: obnovo stare cerkve". • Vezirsko mesto Travnik 0 mestu Travniku bo oddajala danes radijska postaja v Poznanju na Poljskem predavanje Vladida-va Glüoka. ki ima naslov »Vezirsko mesto Travnik«. Predavan ie bo oiiaialo S poljskih radijskih postaj. Predavatelj je doma iz Travnika, kjer je bil še leta 1919 okraini načelnik. Njegovo predavanje bo dobro slu čilo turistični propagandi Bosne in Hercegovine. • Umetniki j % vrst kmetov in delaveev. V i zadnjem oasu je postala naša javnost pozorna na umetniška dela kmetov in delavcev Umetniki so samouki iin o njihovem taientu se izražajo strokovnjaki najpovoljnejše. V pogledu umetnosti, ki }e vzklila med delovnimi sloji. orednjaSi Zagieb. Tam ie skupina slikarjev kmetov ter skupina kmečkih pisateljev. Zdaj se je močno uveljavila že z nekaterimi razstavami skupina slikarjev — kmetov in deiaacev iz Južne Srbije. Tudi v vt-stah mostarske sokolske župe je mnogo ta lentiranih umetnikov — slikarjev, pesnikov in pisateljev. Vse te umetnike je vzgojila in odkrila požrtvovalna sokolska organiza ciia V Sarajevu so v nedeljo otvorili razsta vo zanimivega slikarja. To je delavec Drago Pregerai k ki je dolga leta deial kot drvar in tesar v bosanskih gozdovih ter je v 10 letih naslikal fc lepo iterilo odličnih pokra jinskih sl'k Sarajeva in okolice Na razstavi, ki je bila otvorjena v sarajevskem delav skem domu. ima 92 umetnin, po večini akvarelov, risb in tudi nekaj oljnatih slik. Opatija (Abbazia) Nov zdraviliščni dom dr. Lakatos Na morski obali. Dietična kuhinii Tople morske io medicinalne kopeli Kurs i mrzlo rodo Zmerne pen jionske cene Pavšalne cene za kure. • Pravda, ki s« «leče iz ilobe francoske okupacije je zdaj pred upravnim sodiščem v Dubrovniku. Gre za pašnik, ki si ga astij© prebivalci občin Bimja in Dubrave pri 5ibe niku Pašniki je na področju občine Bimja pravico do njegovega izkoriščanja pa so do bili od oblasti med francosko okupacijo tu di prebivalci občine Dubrave Zaradi pašni ka so bili ie večkrat hudi prepiri iošilialnice morajo biti na veliko «oboto saprte ves popoldan Trgovine t mešanim, špecerijskim materijalnim ter delikatesnim >lagom zaprejo svoje obratovalnice ob 19 uri vse ostale trgovske obratovalnice (»a že ob 17 uri popoldne Prosimo kupujoče ob činstvo. da si pravočasno nabavi polrebàftine Združenie trgovcev $ Dentist PALOVEC Kongresni trg od 13. do 20. aprila NE SPREJEMA a— Sporazum v krojaški stroki. Na po budo Inšpekcije dela so ee v soboto zvečer vršila končna pogajanja med delavci in de Lodajalci krojaške stroke, ki so po mnogih brezuspešnih poiskusüh v nekaj urah dovedla do sporazuma Pogodba, ki so jo podpisali predstavniki Osrednjega društva oblačilnih delavcev Združenja krojačev Ln so rodnih 9trok Delavske zbornice in Inšpekcije dela. odireja naslednje urne mezde: v I. razredu za veliko delo 6. za malo 5.50 sn za delo v roko 3.25 din; v II. razredu 5.25. 4.50 in 3 dim, v III razredu 4.50. 3.75 io 3 din Po teh tarifah so se urne mezde zvišale povprečno za 10 do 25%. Delovni čas znaša 8 do 10 ui na dan Pogodba je odpoveiliiva z enomesečnim odpovednim rokom, velja pa do 1. februarja 1939 C« ie delavci ali dolo-Jatalci v roku ne odpovedo, se njena veljavnost avtomatično podaljša za leto dni. Po sklenjenem sporazumu se je takoj včeraj pričelo v vseh krojaških delavnicah živahno delo. ker je trete za praznike opraviti še mnogo naročil. o— Lepe In dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, LJubljana, Gosposka ul. 7. n— Pred sklenitvijo kolektivne pogodbe v gradbeni stroki. Pod okriljem ljubljanske podružnice Zveze gradbenih delavcev se je včeraj dopoldne vršilo v dvorani Delavske zbornice veliko zborovanje ki ga je vodil predsednik France Berdajs. o dosedanjih uspehih gibanja za novo pogodbo pa je poročal strokovni tajnik Tratar. Pognjan a med delavci Ln delodajalci so doslej rodila že nekaj uspeha, do odločitve o višini mezdne tarife pa ie zmerom ni prišlo Združenje pooblaščenih graditeljev je pristalo, da se mezde povišajo približno za 10%. Združenje zidarskih mojstrov ki posluje na področju bivše Kranjske, hi bilo prij»ravlje no. spreieti povišanje mezd za okrog 25 par na uro. mariborsko Združenje zidarskih mojstrov zavrača vsakršno zahtevo po zvišanju Zdi*užpn;e tesarskih mois'rov in stu-ienčarjev v Ljutomeru pa zahteva celo zni-'-anie mezd Na koncu je bilo sklenjeno naj delavski zastopniki na poga.ianjiih zahtevajo minimalne urne mezde 4 din za pomožne de. lavce in 6 25 din za zidarje im tesarje f"e hodo zastopniki delodajalcev pristali na ta predlog, so delavski zastopniki pooblaščeni da novo kolektivno pogodbo podpišejo. KMišev® šunko, purane, vina v steklenicah, odprta, renski rizling, muškatni silvanec, dalmatinski Pelješac — izbira najfinejših rozin: VTNARNA — ŠPECERIJA delikafese FEZDIR GRADIŠČE 3 — TELEFON 21-42. u— Nenadna "mrt Franceta jazblnš^a. V nedeljo ponoči je, zadet od srčne kapi, umrl Franc- Jazbinšek. dolgoletni operater kina Ideal. Pokojni, ki je bil star šele 40 let. je sicer že dalj časa bolehal, a kdor je poznal njegovo krepko, na zunaj zdravo postavo in Segavo dovtipno dobrodušnost, si pač ne bi bil mogel misliti, da ga ut gne smrt tako naglo pobrati. Za dobrim očetom in 9oprogom žalujeta dva otroka ln žena. Pcgreb Franceta Jazbjnška bo danes ob 14. izpred mrtvaške veže zavetišča «v- Jožefa na Vidovdanski cesti. Simpatičnemu možu ohranimo časten spomin! u— Nesreča s kolesom. Včeraj so pripeljali v bolnico 28-letnega trgovca Petra Mila-noviča ki ;e po roiu iz Mrkonjič-grada v B^sni a stanuje v Nov;h Jaršah S kolesom se je odpravi'1 po trgovskih oosüh v okopco Domžal, pa mu ie na nekem klancu pri Krtini odpovedala zavora, da ie treščil ob kamen ob cesti. Pri padcu ie dobil hude no franje poškodbe. o— Izlet v Grčijo s posebno zanimivim sporedom priredi Zveza za tujski promet v času od 20. do 26. t m. Informacije in prijave v büjetarnah Putnika. iL JI L?J:' Ä ■ ' ! » f Odprto vse leto. POSTOJNSKO JAMO Posute -e (Postojna pri Trstu io Opatiji, Italija) *otelakih in bencmaiuh Največje podzemsko čudo sveta. i^icKUiCna razsvetljava. Motorna železnica. bonov ter z n i z a n j a v< ./n i n na Železnicah oü 60 — 70%. a— Izlet v Postonjsko jamo. Do sotote M sprejemajo prijave za izlet v Postonjsko jamo. ki bo na velikonočni ponedeljek 18. t. m Z izletom v jamo je združen tudi koncert Glasbene Matice ljubljanske v jami. Stroški za prevoz potni list ir vstopnino v jamo znašajo 75 din. Otroci do 10. leta plača io polovico. Prijave sprejema Putiiik v svojih biljetarnicah. Iz Cel]a e— Pevski koncert gimnazije In meščanskih šol. Drž realna gimnazija, drž. dekliška in deška meščanska šola ter meščanska šola sester v Celju so priredile v nedeljo popoldne v nabito polnem celjskem gledališču pevski koncert, ki Je od-iično uspel in p«,kazal bilanco požrtvovalnega smotrenega in vseskozi uspešnega dela učiteljpv in učiteljic petja Najprej je zbor drž dekliške meščanske šole pod vodstvom gdč Danice Grudnove Izvajal tri tnglasne zbore izmed katerih Je posebno ugajala Pregljeva toplo občutena »Mamica moja odp1 sti mi« Zbor sicer nI številčno močan, a poje precizno ln z lepo dinamiko Krepko disciplinirani in močni zbor drž deške mehanske šole Je pod vodstvom g Josipa Segule zapel dva šti-riglasna zbora in Jenkovo »Zdravico« za en glas in štiriglasni zbor s spremljeva-njem klavirja Slednjo skladbo Je podal tako učinkovito, da Jo Je moral ponoviti Zbor dekliške meščanske šole šolskih sester je pod vodstvom s Ljubomire Zelje-ve izvajal zelo eksaktno dva dvoglasna zbora ln en triglasnl zbor. Sledil je nastop zbora realne gimnazije pod vodstvom g Stanka Tavžlja s tremi vesePmi tri-glasnimi zbori Ob zaključku Je mešani zbor realne gimnazije pod vodstvom g. Antona Knapa skladno ln efektno zapel Adanrčevo »Ka1 pa delajo ptički'« ln Vodoplvčevo »Vipavsko« Nastopajoči ln niih vodje so bili dele?n* prisrčnih aplavzov v priznanje pomembnega ln uspešnega kuitrrrne^a udejstvovanla ~~KTVO Tr-VTON. Danes »PRINCESA DAGMAR« (MSdehenpensionat) Attila Hörblger Angela Salloker). e— Padec brerpocelnostl. Pri ce'Jskl borzi dela je bilo 10 t m v evidenci 777 brezposelnih 7 mnJk'h In 140 ž^nsk) nasproti 942 (805 moškim In 137 ženskam) H»** r • 1 KINO METROPOL. Premiera »2K1 mrtvec« po znamenitem delu Leva Tolstoja. e— Javno stranišče pri kapucinskih stopnicah. Pred dnevi smo poročali, da namerava mestna občina zgraditi javno stranišče pri kapucinski cerkvi Kakor smo izvedeli naj bi stalo javno stranišče v kotu na desni strani vhoda k stopnicam. ki vodijo v kapucinsko cerkev Ta prostor že lz higienskih ozirov ni primeren. ker sta v neposredni bližini pekama in gostilna, je pa tudi nepraktičen, ker leži predaleč od cerkve, zaradi česar ne bo mogoče docela preprečiti nadaljnjega onesnaževanja prostora in poti okrog cerkve. ki je občini v nrvi vrsti narekovalo gradnjo javnega stranišča. e— Než se m»i .le zaril v trebuh. Ko Je šel 131etni kočarjev sin Petre Remlc z Otoka pri Bočni v petek v šolo ln držal v roki odprt žepni nož se Je na poti spotaknil in padel tako nesrečno, da se mu je nož zaril v trebuh Težko poškodovanca dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico a— 5ovs oprar» mariborske »okoUke lupe Na nedeljskem občnem zboru mariborske sokolske žuj», o katerem «n» izčrpno poročali v naši vČeraišnjn ponedeljkovi is-deji je bila izvoljena sledeča nova uprava: staros'a dr. Milan Gorišek, I. podata ix>sta Ljudevit Kranjc. II [Kxl^'a'osU dr Franjo Šalamun. III. podstf-arosta Ivan Rojnik. pro-svetar dr. Mak-^o Kovačič. tajnik Friderik Degen, nam. Jože Hren. statistikar a Berta Za vodnik, zdravstveni ref dr. Pavlič, aa-mes^nik dr. Leo Kac. socialni ref. Španger, četni referent Jakob 5'uhec gospodar Taizel referent za SPP. Mihatjio Doičimovič. disciplin. ref. dr. Juhart. gr&lbeni referent Končnik, narodnoobr. ref. dr. Slavko Forna-zarič, blagajnik Ferdo Prolog. Ostali členi župne uprave: Fran io Bureš dr. Ru-io'1 Kac, Anton Krejči. Franc Rems, Rado Lenart. M Mastnak. Janko Zorko. Peter Močnik. Janko Pire, Franjo Stopar, Ml oš Ledinok. Kranio Špee. Anton Požar. Sašel. Vitomir Cilcnšek Lotee Struna, inž. Te-ržan. Ferdo Vigele. dr. Bruno Weixl Jurica 7adravec, dr Teodoc Zbrisa j. Stefan Blažič. dr. Boris Mihalič. dr. Leo Kac. Jože Mohorko. Slavko Nišelvicer io br. Lavrenčič. Zupno načelstvo. Komac, Hočevar in Po'ič ter Makuševa Petrovičeva tn Gačnikova. Revi7orji: Drago Kocnvit. Joéko Hvalenr Mirko Zeriav. Josip Braiuš. Franjo Pišek Častno razsodiš?«: dr Franjo Liiali žur»no cerkev, v katero so vdrli skozi stranska vrata, Id so Jih s'loma o-'prii- 0^>-li 90 ta-bernakelj. ukra/ili kelih. monšt^anco, cibori J, oltarne prte in maAne knj:ge, nato pe oMÄkali Se zakristUo kler so odnesli srebrni kelih Ln več maSn'h knjig Cerkovnik je našel zjutraj po tleh raztresenih več hoftlj O vlomu je bila obveSčena tudi mariborska policija, ki 1e risiala v Po-lenšak daktlloskopa g. Grobina s policijskim psom, vendaT za vlomilci n1 nobenega sledu. Vse kiie, da 1e na delu organl-z'rana tatinska družba. Skoda znaša 12.0C0 dlnarlev. SAMO SE DANES m Jutri ob 16., 19.15 in 21.15 uri ! Oglejte s! prekrasni film in tekmujte za dragocena darila! Danes kličemo telef. abonente od 10.—12. doD. ln od 16 do 18. ure. — Javite se kot Je zahtevano ZLORABA ZAUPANJA Abus de confiance z DANIELLE DARRIEUX. Tako lepega in pretresljivega filma Ljubiiana še ni videla! KINO UNION Tel. 22-21 lz Maribora a— Prihod poljskega ministra. Včeraj ob 13.24 se je pripeljal v Maribor z dunajskim brzovlakom poljski prometni minister g. Alrich, ki Je na potu v Beograd, da vrne svoj častni obisk naSemu prometnemu ministru dr. Spahu. Odličnega gosta so pozdravili na kolodvoru ben dr. Natlačen. generalni direktor jugof^ovensJdh železnic inž. Naumovič, obmejni komisar Kraflnovič, župan dr. Juvan, oba sreska načeln ka dr. Slàka in Eiletz in mnogi drugi predstavniki oblastev. Po kratkem postanku 15 minut je poljski minister z brzovlakom nadaljeval vožnjo. a— »Slehern;k« prvlè » mariborskem gledališču Za veliko-počne praznike pripravila mariborska drama eno naivečjih svetovnih prisipodobnih slik iz najglobljih tajn. to le iz ono«f ran«kega ž:v!jenja. To delo v mariborskem gledališču še ni bi,lo uprizorjeno. a— Jelačinovo gostovanje v gledališča ▼ nedeljo zvečer v opereti »Pri treh mladenkah« je orivabi.lo precej občinstva k predstavi. Jelačino^ Schubert je bil zlasti figurativno dober in rosrečen. ob spevih v zadnjem dejanju pa je pokazal, da bi si z vztrajnim šol ani e m mogel pridobiti sigurnost glasovnega oblikovanja tudi v viš^ah. a— Povožen starček. Preko Ruške certe Je hotel «4-leini starček Aibim Stnekovii. Pri tem pa ie nek brezobzirni kolesar zavozil vanj. da je ubogi starček oblešal nezavesten na cesti s strio levo nogo in notranjimi poškodbami Kolesar io je zatem odkur'1 brez sledu, staróka r*a so mariborski reševailci prepeljali v splošno bo,nišn!'*o. a— Bevardi jeva mati Izpuščena. Iz sodnih zaporov 1e bila izpuščena 471etna Pavla B'vardijeva. ki je b;la svoječasno aretirana v zvezi z dvojnim umorom pri Sv. Bolfenku Osumi lena Je bila. da Je vedela, da sta njen sin in Ivan Sajtegl zakopala predmete pokojnega Dolinarja ln nesrečne Gorupove v hlevu njene hlfle, v Spodnjem Radvanju. Med preiskavo niso mogli ugotoviti njene krivde in je bila zaradi tega izpuä&ene« Nenadna smrt Sokola Žužemberk, 11. mpritm. V četrtek ft umrl v Žužemberku v 66, letu «tarwfi zasebnik Jože Sprajc Že ko4 mlad fant je iel 1 trebuhom ia kruhom v daljno Ameriko Na stara leta »e je pe spet povrnil v domači kraj, katerega je neizrečeno ljubil. Pokojnik je zapustil vdovo Oba sta bita odločno naprednega duha in neomajene Sokola. Pokojni Jote je bit bi trge narava, miren In vseskozi velik poštenjak. Z nje- ■ ■;/ • govo smrtjo je Izgubil žuiemberk vzornega značajnika Vedno )e bičal hinavičino in izžemanje ubogega kmečkega ljudstvo. Zato je bil pri nasprotnikih jako nepriljubljen. Pri njem so bila vedno odprta na stežaj vrata vsem poštenim ljudem, posebno bratom Sokolom Bil je najstarejši član Sokola V petek smo ga spremili na zadnji njegovi poti Vrlemu naprednjaku in poštenjaku ter zavednemu Sokolu bodi ohranjen med nami časten spomini Žalujočim Iskreno sožalje. Iz Ptuja }— Zvočni kino Ptuj predvaja Jutri 18. V m. ob 20. film »Bal v Metropolu«, aa dod*> ftik pa Paiamountor lumai. Gospodarstvo Stanje slovenskih Zveza jugoslovenskih hranilnic v dravski banovini je sestavila statističen pregled o bilancah vseh hranilnic v Sloveniji. Iz tega ooéurnega pregleda posnemamo naslednje podrobnosti: V Sloveniji imamo vsega 29 hranilnic, katerih bilančna vsota znaša 1138 m.lijo-nov Din. Vse hranilnice so imele lani ob koncu leta 66.8 milijona Din gotoyinsk'h sredstev; od tega zneska odpade 52.3 milijona Din na Mestno hranilnico ljubljansko in 7.9 milijona Din pa na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani. Razpoložljive naložbe pri drugih hranilnicah in Dri drugih denarnih zavodih so znašale ob koncu leta 107.0 milijona Din, od tega pri ljubljanski Mestni hranilnici 26.5, pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani 200, pri Mestni hranilnici v Kranju 18.4, pri Mestni hranilnici v Celju 12.4, pri Hranilnici v Novem mestu 8.1, pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani 6.1 milijona Dm itd. Skupaj so znašala ob koncu leta razpoložljiva sredstva (gotovina in naložbe) 188 milijon<*v, kar .je znaten znesek v primeri z obvezngtttmi. Posojila so znašala ob koncu leta 771.6 milijona Din, in sicer hipotekama 167.8 milijona Dui. menična 15.0 vknjižena posojila v tekočem računu 242.2, ostala posojila v tekočem računu 100 in komunalna posojila 247 milijonov Din. Vrednostni papirji ao izkazani pri vseh hranilnicah z zneskom 61.8, nepremičnine pa z zneskom 32.6 milijona Din. Hranilne vloge na knjižice ln tekoče račune so dosegle ob koncu leta 1053 milijonov, od tega odpade na Mestno hranilnico v Ljubljani 373 milijonov, na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani 169, na Mestno hranilnico v Mariboru 94, na Ba-novinsko hranilnico Maribor-Celje 87, na Mestno hranilnico v Kranju 40, na Mestno hranilnico v Celju 39, na Mestno hranilnico v Novem mestu 29, na Mestno hranilnico v Kočevju 25, na Mestno hranilnico v Radovljici 25, na Občinsko hranilnico na Vrhniki 19, na Okrajno hranilnico v Slo-venjgradcu 18, na Mestno hranilnico v Kamniku 14, na Hranilnico kmečkih občin v LJubljani 13, na Občinsko hranilnico v Krškem 12, na Mestno hranilnico v Ptuju 12 milijonov itd. Splošni rezervni pokojninski In drugI posebni skladi so izkazani z zneskom 66 millionov, reeskomptna in lombardna zadolžitev vseh hranilnic pa je znašala le 11.7 mili Iona Din. Obrestna mera za hranilne vloge Je zadnja leta precej nazadovala. Pri večini hranilnic znaša okrog 3 do 4%. pri nekaterih hranilnicah celo samo 2% ln le redko pla-i čaio hran'lnice tudi do 5%. Obrestna mera za posojila pa se giblje med 6 do 8%. Telefonski kabli Vprašanje teieionskih kablov je na ) dnevnem redu že vrsto let in se vedno znova odiaša. Lani je bila, kakor znano, že ponovna licitacija, pa je stvar zopet zastala Sedaj poročajo iz Beograda, da je poštno ministrstvo dobilo novo ponudbo, in sicer od štirih poljskih tvornic kablov (Varšava, Krakow, Bidgošč in Ozarow), ki nam nudijo dobavo kablov za mednarodno telefonsko in telegrafsko zvezo Beograd -Maribor - državna meja. in sicer kot kompenzacijsko kupčijo za naš tobak Poštnemu ministrstvu je poslana šele okvirna ponudba, ki bi jo ponu \iiki šele izdelali v podrobnostih, če bi poštno ministrstvo v načelu pristalo na tako transakcijo. V poštnem mnistrstvu proučujejo sedaj to ponudbo. Trenutno obstojajo tri alternative za rešitev tega vprašanja. Po prvi alternativi naj bi se kabli izdelali v naši državi. Potrebno bi bilo seveda povečat; že obstoječi tvornici v Zagrebu in Novem Sadu ali pa zgraditi novo tvornico Elek-trolitični baker, k: se potrebuje pri izdelovanju kablov, bi v kratkem lahko dobili iz nove rafinerije v Boru. Po drugi alternativi bi se dobava odstopila inozemsk m podjetjem proti plačilu v 8 do 10 letih Tretja alternativa pa se naslanja na novo ponudbo poljskih tvrdk in bi se plačilo iz-vrš lo z dobavami tobaka Ker Pol jska ne more naenkrat uvoziti toliko tobaka, kolikor bi ustrezalo protivrednosti kablov, bi se naše dobave tobaka razdelile na večje število let Po beograjskih informacijah bo gospodarsko-finančn-i odbor ministrov v kratkem razpravljal o tem vprašanju. Gospodarske vesti = Napredek Praštedione. Prva hrvatska štediomea je pravkar objavila svojo bilanco za preteklo leto, ki kaže nov napredek tega največjega privatnega denarnega Zu voda v naši državi na poti k normalizaciji poslovanja. Nove hranilne vloge pri Praštedioni so se lani povečale za 126 milijonov in so znašale ob koncu leta 358 7 milijona din naspioti 232.7, 164.0, 89.8 in 64.7 v prejšnjih štirih let.h. Obilen dotok n^vih hranilnih vlog je imel za posledico, da so ponovno narasla gotovinska sredstva v novem poslovanju, ki so znašala ob koncu leta 100.6 milijona din nasproti 91.5, 67.6, 38.8 n 34.3 milijona din v prejšnjih š irih letih Zaradi naglo pritekajočih vlug je Piaštediona v zadnjih letih razširila kreditno poslovanje in so menična n ostala kratkoročna posojila lani narasla na 241.3 milijona din nasproti 141.7 milijona din v prejšnjem letu. — Znaten napredek se o. aža tudi v starem poslovanju. Sta i hranilne vloge so nazadovale na 97? 6 milijona din nasproti 1101.9, 1204.4, 1270 4 in 1326.3 milijona din v prejšnjih štirih letih Tudi reeskon.pt pri Narodni banki, ki ;e ob koncu leta 1833 znašai še 339.4 milijona din, je lani ponovno nazadoval za 14 3 na 228.3 milijona din. V zadnjih petih letih je P aštediona izplačala in likvidirala za 600 milijonov din ^vojih obveznosti iz starega poslovanja, od srede leta 1931., ko se >e pričela denarna kriza, pa je Praštediona likvidirala doslej 1600 milijonov starih obveznosti V starem poslovanju so znašala ob koncu leta gotovinska sredstva 34 6 milijona din (prejšnje leto 32.7), vrednostni papirji 235.2 milijona din (224.6^. men čni portfelj 291.7 milijona din (319.4) in dolžniki po tekočih računih 585.6 milijona din (: "5.9). Cisti dobiček je za lansko leto izkazan v višini 7 4 milijona din nasoro+i 7 ?.. 7.0, 5.8 Ln 2.4 milijona v prejšnjih štirih letih = Meddržavno kontingentiranje hmelj-skega pridelka. Konferenca Srednjeevropskega hmeljarskega urada, ki je bila te dni v Pragi, je vendar z uspehom zaključena. Vse države, pridelovalke kvalitetnega hmelja, so se zedhrle za omejitev pridelka. Tri Izvozne države češkoslovaška. Poljska in Jugoslavija so pristale na 30 odstotno znižanje pridelka na podJagi kon-tingentiranja. To se bo izvedlo na tak način, da bo smel vsak hmeljar prodati le 70 odstotkov letošnjega pridelka, preostanek pa bo ostal hmeljarju, da ga proda v primeru Slabe letine drugo leto odnosno ga bo moral uničiti, če bo prihodnja letina obilna. Nemčija se je obvezala, da bo skrčila svoje nasade za 1900 ha, in sicer od 9900 na 8000 ha. Francija pa je dala besedo, da ne bo povečala dosedanje površine svojih hmeljišč v izmeri 1300 ha. Hmeljarski urad bo takoj stopil v stik z vsemi prizadetimi vladami da se bo še letos dogovor glede omejitve hmeljskega pridelka dosledno izvedel. = Letna skupščina »Jugoslovanskega Lloyda«. Te dni je imela naša največja paroplovna družba »Jugosiovenski Lloyd« letno skupščino, ki jo je vodil generalni direktor podjetja g. Božo Banac. V svojem poročilu je generalni direktor omenil, da je lani po daljši dobi krize nastopils ugodna konjunktura v pomorstvu, ki je omogočila zaposlitev ladij na kakršnemkoli pomorskem tržišču po povoljnlh pogojih. Toda že proti koncu leta je nastopil nagel preokret, kakršnega ni nihče pričakoval in danes ladje zopet ne morejo najti zaposlitve tudi pri nizkih prevoznih cenah. Tudi »JugoslovenskJ Lloyd« je moral poslati letos v razpremo eno svojih ladij. Poslovanje je lani dalo prav ugodne rezultate. Dobiček je znašal preko 51 milijonov. Po dotaciji raznih fondov pa ostane čisti dobiček v višini 35 milijonov. Družba bo navzlic ugodnemu poslovnemu rezultatu izplačala 'e 20 milijonov dinarjev za dividende (33.33 Din na delnico), ker smatra, da je bilo poslovanje v lanskem letu izjemno ugodno in so podjetju glede na nesigurno bodočnost potrebne finančne rezerve. = Poštna hranilnica v marca. Pri Poštni hranilnici so se hranilne vloge na knjižice v teku meseca marca povečale za 17 na 1344 milijonov (lani 1069), čekovne vloge pa so v pr meri z izredno visokim stanjem ob koncu meseca februarja nazadovale za 91 na 17PP rniliionov (lani 1506). Ce'covni promet je bil v marcu zelo vehk in je dosegel 7520 milijonov nasproti 6735 milijonom v istem mesecu prejšnjega leta = Insolvente v marcu. V marcu je bilo v vsej državi otvorjenih 9 komkurzov (lani 9) in 12 poravnalnih postopanj (lani 21), sku Daj torei 21 ineolvenSnih primerov nasproti 34 v prejšnjem letu Od «kupnega števila in-solvenc odpade na dravsko banovino 6 im-solvenc. namreč 2 konkuiza in 4 poravnalna postopan ia. = Mestna hranilnica v Črnomlju oprošča vloge. Počenši s 20. aprilom t 1. bo Mestna hranilnica v Črnomlju oprostila vse vloge ki so znašale dne 31. XII. 1937 5.000 din. Nedvignjene vloge do 5.000 din bo hranilnica sama prenesla na novi račun Ln jih bo obrestovala po 4%. = Riliarske pravice. KraJjevska banska uprava v Ljubljani opozarja vse one. ki imajo ribarske pravice v vodah dravs-ke banovine. da moia io no § 72 novega zakona o sladkovodnem ribarstvu (Službeni l-iet kos 8. z dne 25 januarja t. 1.) enoje pravice priia viti ban^ki upravi najkasneje do 28. aprila t. 1. Podrobna navodila za te prijave dobijo pri vseh upravah obSn. sresikih načol-stvih in mestnih poglavarstvih. Borze 11. aprila Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi ponovno za malenkost dvig nili in so se trgovali po 8.95, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagr bSfkem privatnem kl'r'ngu so se avstrijski šiling; trgovali po 8 88 (v Beogradu po 8.P464Ì ,v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemška klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrbu nespremenjeno 14.50 za konec aprila Pa v Zagrebu 14.45 ln za konec maja 14.40. Na zagrebškem cf ktnem trž;šču se ^e Vojna škoda pn mirnj tendenci trg: va la po 482 (v Beogradu po 484 — 484.25) Promet je bil še v 7"'n stab'l;zac'''skem posojilu po 08 (v Beogradu po 99.25) v 7"/n Blairovem pos-jilu po 91.50 in v S0/» Blairoveim posojilu po 96 50. DE\ IZE Ljubljana. Amsterdam 240716—2421 ^ Berlin 1742 53 — 1756.41, Bruselj 731.55 — 736.61, Cur h 996.45 — 1003.52, London 215 41 — 217.47. New York 4314.76 — 4351.07. Pariz 133.37 — 134.80, Praga 151.54 _ 152.54, Trst 227.94 — 231.03. Curih. Beograd 10. Pariz 13.5350. Lon- i don 21.64625, New York 436, Bruselj 73.39, Milan 22.96, Amsterdam 241.5250, Berlin 174.DO, Dunaj, baikcvcl 50 Stockholm 111.55, Oslo 108.75. Köbrnha/vn 96.6250, Praga 15 21, Varšava 82.20. Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 483 -L 485 4»/o agrarne 61 — 62. 4«/o severne agrarne 61 — 62, 6% bfgluöke 92.50 den., 6°/t datai, agrarne 91 50 — 93, 70'o stabiliz. 98 — 99, 7»/0 in vest. 99—101, 7% Drž. hip. banka 99 — 99.50, 7»/o Blair SREČKE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE žrebanje I. razreda 13* ln 14* t. m. ima z raznovrstnimi številkami na razpolago JUGOSLOVENSKA BANKA D. D., podružnica v LJUBLJANI, GAJEVA UL. 8, poleg nebotičnika. 91.25 — 91 M, 8»/. 96.20 — »«.78; ce: Narodna banka 7260 dea., PAB 223 — 225, Gutman 60 den., Isis 50 bl^ Oceania 600 den.. Jadranska 405 bL Beograd. Vojna Skoda 484 — 484.00 (484 — 484.25), 4*/, agrarne 62 — 62.50, 4»/» severne agrarne 62 — 62.50, 8*/. bo-gluške 94 — 94.50 (94.25), 6»/, data», agrarne 93.20 — 93.50 ( 93.25), 7% stabiliz. 99 — 99.75 (99.25), 7% tovest 100.25 — 101, 7*/i Drž. hip. banka 101 den., 7*/, Blair 91.50 — 92, Narodna bank« — (7270), PAB 227 — 228 (227 — 228). Blagovna tržišča 2 ITO Chicago, 11. aprila. Začetni tečaji: » maj 04.023, za JuBJ O, m 82; koruza: za maj 00.79, za julij 01 + Wlnnipeg. 11. aprila. Začetni tečaji: plenica: za maj 126.625, za julij 115, za okt 92.29. + NovoMultk* Magern« bone (1L k m.). Tendono» «talna. — PSeniea: (78 — 79 kg) 181 — 184 are maka 180 — 182 baàka potiska 183 — 186 bane< 275 — 286 c2» 256 - 266; <6> 236 - 245 c6> 215 -226: c7» 186 - 196: 8« 115 - 120 OtrnM: ba^ci ln eremsM v vreÒah 92 - 99. Filo!: baški ki «remaki 187.50 — 192.50. Čemu zaščita cvetja? Trpko pismo prosvetnega delavca z dežele Citai s?m v »Jutru« članek, kl govori o zaščiti redkega cvetja, in to me J« napotilo. da sem napisal ta članek v resen opomin onim, kj želijo, da b! se ohranile naše redke ln »zaščitene« rastline. Službujem v bllžinj kraja, kjer rase bla-gajev volčin. Kraja raje ne navajam, ker bi s tem samo priklical trume modernih Vandalov nad te uboge ln dedikatne rožice. Lepo vreme je vplivalo, da so se prav zadnji čas bohotno razcvetele Toda nikdar se nad nje še ni spravilo toliko roparjev, kakor prav letoe. In vendar Je ta rastlina ena najredkejših jn b* Jo bilo treba zaščititi prav z vsem; sredstvi. Samo nekaj krajev »e lahko ponaša z njo v naši domovlnj In le nekaj držav na vsem svetu. Toda kako mi varujemo ta cvet? Spominjam se, da smo lan^ razlagali otrokom okrožnico, kj jo je Izdalo sresko na-čelstvo. Pri tem na %m opazil med otroki ono značilno muzanje, katerega člov k opazi vedno, kadar Jim razlaga nekaj takega, kar oni sami bolje znalo ali pa vedo. da je stvar v resnic^ nekoliko drugačna čemu govoriti otrokom o kaznih, ki zad nejo s vsakogar, ki trga to zaščiteno rastlino, 'ko pa sami dobro vedo. da ne bo njhče kaznovan? Samo moralen pr 20. aelo važna odborov* aeja na običajnem mestu. Zaradi nujnosti vsi i® točno! I KINO SLOGA, telefon 27-30. „MANEŽA" Film lz cirkuškega življenja I Obisk jioljskega prometnega ministra Beograd, 11. aprila, p. Iz VarSave Je «noči od®) toval v Beograd poljski prometni minister Julij Ulrych, da vrne poset prometnemu ministru dr. Spahu, ld je bil lani na Poljskem. V Jugoslaviji m bo mudil več dni, da podrobneje spozna naÄe glavne prometee naprave ln probleme ter prouči mofeVsti živahnejšega sodelovanja med JugoslovenSkLml in poljskimi železnicami. Na poti ga spremljajo nekateri načelniki oddelkov poljskega prometnega ministrstva Bivši belgijski bojevniki na Oplencu Beograd, 11. aprila, p. V Beograd Je danes prispela z dvema letaloma delegacija belgijske zveze bivših bojevnikov. Belgijski bojevniki bodo odpotovali na Oplenac, kjer bodo položili na grob kralja Aleksandra umetniško Izdelano bronasto krono. Poklonili se bodo tudi spomeniku Neznanega junaka na Avali. Iz državne službe Beograd, 11. aprila, p. V železniški službi so premeščeni: višji kontrolor Janez Kastelle z ljubljanskega glavnega kolodvora k prometrao-kamereialnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani, kontrolorji Herman Len asi iz Ntvega mesta v Trebnje, Jožef Božič lz Podnar-[ ta-Krope v Store. Albin Puh lz štor v Podnart-Kropo, Fran Golob lz Mari ber? na Jesenice ta Franc Gerì z Rakeka v šibenik ter višjd prom tn^k Franc Sovrr lz Vuzenice-Mute v Maribor. — Presne-Sčen Je ftnančn, tajnik Egon Maver v 5 pol. skupin; Iz Podgorice k finančni d'" rekciji v LJubljani. — V splošni državr bolnici v Ljubi fen^ Je imene van sekunda? ni »draivmik dr. Vekoslaw Rakov c v f pol. sku nini za asistenta v 7. — Preme Sčen Je k oddelku za carine v finančnem ministrstvu za carinskega Inšpektorja \ 0. skupini Lazar Marsičevlč, višji carin-akl kon&rcttor prt glavnd caržnarni v Ljub- VSAK DAN ENA Nuvolari v gorečem Rojstna hiša velikega državnika VOZU V PauJa na Francoskem to JtneM ta Thunderbolt< (Blisk), * katerim je Anglež Eystone lansko leto dosegel 501 km brzine in s tem svetovni rekord. Se letos hoče Eystone svoj lastni rekord prekositi im je prepričan, da bo na dirkalni progi na Slanem jezeru pri Bonne-villeu v državi Utah dosegel brzino nad 530 km. Avtomil so predelali na zunaj in na znotraj. Predvsem so temeljito spremenili aerodinamično karoserijo voza po izkušnjaih. ki so jih nabrali v preteklem letu. Motorja sta ostala ista kakor lani, namreč dva Rolls Roycea s skupno 4000 k. 6. Za bol.;iše odvajanje zraka je bila karoserija zadaj bistveno podaljšana, tako da ima jeklema pošast sedaj v dolžino 36 pedi namesto prejšnjih 30. Razen tega so aerodinamično kritje koles potegnili se bolj navzdol. Za boljši pregled dirkalne proge so vozačev sedež malo zvišali. Brescianske avtomobilske dirke odpravljene Dvanajstkrat so Se do letošnjega leta vršile tradicionalne avtomobilske dirke v Bresciji, pri katerih je šlo za 1000 milj dolgo progo. Med zmagovalci teh dirk je bil tudi Rudclf Caracciola. Ker pa so se na odprti deželni cesti, na kater; so ss dirke vršile, zgodile mnogoštevilne nesreče, so prireditelji letos sklenili, da se dirke tu odpravijo. Skrivnostna jahta >Nu, nu, kaj pa je to'?< (»Everybodys weekly«) Razkošen brod za več nego 200 milijonov Din — Sest let zasidran v hamburškem pristanišču Te dnj Je ameriška luksuzna jahta »Sava rana« dvignila končno svoja sidra in cdpluia, potem ko je šest let počivala brez dela v hamburškem pristanišču. Vsi Hamburžanj so poznali to ladjo, ki jo je obdajala velika skrivnost. Svoje sidrišče v luki je pogostoma spreminjala. iz njenega dinmnika se je neprestano kadijo. kakor da bi hotela vsak trenutek odpluti — odplula ni. Tako so minevali tedni jn meseci jn leta, hamburški mornarji so si pripovedovali vsakovrstne zgodbe o lepem brodu. teda noben človek ni mogel pojasniti, zakaj počiva ta brod, ki so ga 1. 1930. zgradili v neki hambur-ški ladjedelnici, brez dela na Labi. Vedeli so le to, da pripada ladja neki ameriški mnogokratni milijonarki, ki se je pa ž njo peljala samo enkrat do severnega rta. Več nego 200 milijonov v našem denarju je stala ta jahta, ki jc uresničevala sanje o plavajočem pravljičnem gradu. Njena lastnica, ga. Cadcaladova, sj je te izdatke lahko privoščila, da jo je opremila z nepopisnim razkošjem. Vsakemu gestu je bila na razpolago dolga vrsta krasnih prostorov, v spalnici gospodarice pa je bjla prava postelj nesrečnega kralja Lu-clovika XVI. Zgornja paluba je sličila majhnemu raju. na železnem krovu je bjla nasuta debela plast zemlje, iz katere so rasle najbolj redke cvetlice in trave. Na ladji je bil poseben vrtnar, ki se je bavil samo z gojitvijo teh rasti jn. Enkrat na ieto je lastnica sama prihajala na ladjo, kadar se je na potovanju iz Karlovih Varov v New York ali nazaj ustavila v Hamburgu. Toda pomudila se je na njej amo za nekoliko ur in videti je bilo, da je usoda krasne ladje ne zanima preveč. Toda stvar i tem Je ni bčla končam. M»» ti je morala počakati še na uspeh policijske preiskave. Na policiji so namreč »umili, da utegne biti trgovka z belim blagom. Ko se je nazadnje izkazalo, da je vse res, katr j« bila povedaila. je mogla objeti svojo hčer. V kratkem odpotujeta obe v Južno Afriko. Helena je Če-z noč postala najbolj srečno de-kle na svetu in v veselju, da je končno našla mater, je skoraj pozabila, da je postaj» mimogrede tudi milijoiianska hči Kemal Atatürk turški diktator, leži v svojem grada v Ankari bolan ANEKDOTA Jean Paul je bil kakšen dan silno raztresen. V njegovi hi&i je nek:>č nastal požar. Nekdo je planil v njegovo stanovanje in za vpil: »Hitro, hitro, pori!« Pisatelj je komaij dvignil gOavo od svojega dela: »Pojdite, povejte to moji ženi. Ne brigam se za to. kar se dogaja v hiši.« Malfarai pregled Synkova „Nočna služba" Kar «up dobili ▼ zadnjih letih čaSkih dei na naš oder, so bila skoraj vsa brez izjeme vel.ki resnični uspehi. Naj imenujem samo Capkovo >Belo bolezen« in Langerjevo »Konjeniško pat rolo«. Poleg »muh enodnevnic«, iger zabavne in plehkejše vsebine, ki jih rodi dramatika vseh narodov, imajo Cehi sorazmerno visoko število vrednih iger. Posebno v zadnjih letih opažamo vedno močnejšo produkcijo del, v katerih je poudarjeno ideino jedro, globlje od vsakdanjosti zajeto dejan'e in širše zasnovani obseg dogodkov ki imajo obče človeško vrednost Synek je predstavnik najmlajše češk« pisateljske generacije Doslej je spisal ž« neka] romanov, izdal zbirko novel In je znan kot pisateü reportaž iz potovanj po Orientu. V l^toànji sezoni sta bili vprioorjeni dve knst ni predstavi njegovih odrskih deL Narodni divsdlo v Pragi je vprizorilo dramo »Veliko naključje«. Mestno gledališče pa »Srečanje pri piramidah«. Synek je bil nekaj časa dopisnik v mponsiko-kitajski vojni v Sanghaiu. Njegovo pestro življenje in poznavanje sveta in ljudi so mu mnogo pripomogli pri njegovem ustvarjanju. Drama »Nočna služba« je delo zanimive aktualne vsebine, ki je na kratko sledeča: neko noč prejme urednik lista, Steßnm (Kralj), vest o ponesrečencu, ki se je vozil * mlekarsk'm voaom. v katerega se je med vožnio zaletel gosposki avtomobil s pred «tavniki vsoke družbe: tovarnarjem Herzom. njegovo ženo Vilmo in odvetnikom dr. Joh- Zapiski KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »LJUBLJANSKI ZVON« V vrsti naših večjih pevskih zborov je ■avromal svoj Čas »Ljubi (ansiti Zvon« po •ebno mesto. V zadnjem desetletju pa ie za-èe>lo na splošno hirati zanimanje za sodelovanje v pevskih zborih, ki eo jih mnogokrat nadomestile športne organizacije. Zato le bilo treba tem več napora, in se je ohranil kader pevcev in izpopolnili z nsvimi. Reorgan'zacija zbora »Ljubljanski Zvon« se je v za In jih letih popolnoma posrečila in danes stoji društvo osveženo in pripravljeno asa težje naloge, kakor so ga čakale svoje dni To je dokazal letošnji koncert, ki je bil v petek zvečer in čigar spored je obsegal slovenske hrvatske in srbske umetne in na rodne pesmi. Dirigent Dorè M a t n 1 se je izkazal kot obziren. tenkosluSen im natančen dirigent, ki ie znal v primeroma kratiti dobi dvigniti umetniki nivo društva na znatno višino. Zbor zveni v celoti izenačeno dinamično dobro odtehtano in intonančno čisto Posebno vrednost tvori razločna, jasna izgovarjava. V vspm ie pokazal »Ljubljanski Zvon« odlične kvalitete, ki mu bodo zagoto vile važen položaj v slovenski reproduktiv-ni glasbi Na sporedu po bili zastopani skladatelji Foerster in Adamič iz starejše slovanske šole od sodobnikov Jereb in Tome; Hrvate so r>r 't-tavliale narodnp pesmi v priredbah -Mü'/a Lučiča in TaiČPviča. Srbe pa Hristič Mi?ojpvič in Živkovič. Koncert je bil dobro obokan občinstvo zadovoljno in navdušeno Nastopa 'očim pa nai bo lepi uspeh v zavesi in nadalin'p bodrilo da zbor vztraja na za početi noti Kdo ve. če ga ne čakajo spet kakor pred desetMjn, naloge umetniškega narodobudnega značaia. za katere mora biti kar na jbo je pripravljpin? Prof Si??® izvaja Beethovnovo klavirsko pouaio Budilke poslušalce opozarjamo, da je na sporedu nocojšnjega radijskega koncerta r>rof. P Civica med drugim poslednja Beetho\nova kh»>ir-ka sonata redko izva iano delo mojstrove zadnje stvarjalne dobe la sočasno z odlomki - znamenite 9 simfo GHEZIJA AN PELEGRIN" Kdor trpi zaradi želodčne kisline, pozna najbolje težave in splošno nerazpoloženje. Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGK1-NO (znamke Prodel) Je prikladen preparat zoper takšno stanje, ker a svojim blagim učinkom nevtralizira želodčno kislino in omogoča dobro prebavo. Vzemite vsako jutro žličico peneče se MAGNEZIJE SAN PELEGR1NO. Prodaja se v lekarnah v škatlicah, ki vsebujejo eno dozo z ali brez vonja. Prodajna cena din 6.—. R. S. bf. 27285-25/X 195) i. nom. Konflikt drame nam kaže prizadevanje krivoev, da bi se ognili posledicam zakona. Pisateljev namen ni bil samo pokazati VBakdanje okoliščine, pod katerimi se je zgodila prometna nesreča, temveč ves kompleks dogajanja okrog nje vse najgloblje psihične in fizične vzroka, ki so jo povzroči Iii. V te j nesreči se zrcali današnja bolezen dobe: propad podjetij, finančne in moralne krize, ki so vzrok, da izgubljajo ljudje glavo, in hoteč pozabiti preteče 6ikrbi plešejo ples ob prepadu, da preglušijo lastno vest. Današnji neizprosni, s katastrofami prenasičeni čas je spričo groze, ki navdaja ljudi pred pretečim »j-utri« zrahljal moralo; s slepo strastjo po zabavi, užitku in spremembi, se predajajo pijanosti in se rešujejo v zlagane ekstaze. Osnovna tendenca dela je humanistična avtor ima razumevanje za vse človeške vrline in slabosti in komec drame je kljub tragičnemu zaključku idejno in etično optimističen. Glavne vloge so: Stefan (Kralj). Herz (Levar), Vilma (Severjeva), dr. John (Jerman) in senator (Gregorin). V oznako uredniške ga okolja služijo dobro karakterizirane epi-zodne osebe novinarjev, tiskarnarskih uslužbencev i. dr., ki jih bodo igrali gge: Potokar. Sever. Rakarjeva. Plut PresetniJc, Gabrijei-čičeva. Vrtin in Pianecky Dramo ie zrežiral Bratko Kreft, ter ji dal tisto osnovo. kakor jo zahteva komorno, konverzar-iisko delo. Maša SI. Ta sonata nosi oznako op. HI. in je nastaja-niie. Medtem ko je Beethoven — že oropan sluha — zaključil svo-o po^ednjo simfonijo z zmagovitim zanosom, izzveni njegova po sledma sonata v mehkem pianissimu. ki prevladuje v celem drugem stavku; s svojo opojno sanjevostjo tvori ta kot nekakšna »Nirvana« nežen kontrast k prvemu stavku, ki je nasičen z upornim ritmom in kljubovalno silo. Kazimir Purtt v Ljubljani. Naše uredništvo je obiskal kipar Kazimir Purič, ki živi izmenoma v Zagrebu in B^o^radu Umetnik je absolviral rimsko akademijo, kjer mu je bil učitelj znani mojster Bistolfi. Doslej je razstavljal v Milanu in v Londonu V Ljubljani se namerava seznaniti s slovenskimi umetnostnimi razmerami in eventualno izvršiti nekatere portrete. Jugoslovenski koncert v Pragi. V Smetanovi dvorani v Pragi se je vršili minule dni koncert v proslavo pobratenja .Jugoslo-venov s Cehoslovaki spomladi L 1918. Protektorat koncerta je prevzel pesnik in dramaturg laroslav Kvapil. Spored, ki je obsegal samo pesmi in arije jugoslov. skladateljev. sta izvajala primadona zagrebške opere Gita Gjuraneo ii - & -S - ' . »a V. -i» 1 Umrl nam Je naš ljubi oče, stari oče, gospod Dragotin Lapalne BIV8I TRGOVEC Pogreb dragega pokojnika bo ▼ sredo, dne 13. aprila, ob 10. uri dopoldne, iz hiše žalosti vila »Heana« na farno pokopališče na Bledu. BLED, dne 11. aprila 1938. Calujoče hčere in sinovi ZAHVALA Vsem, ki so obsull z obilnim cvetjem, ki so spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega milega MUDr. JANKA KACA Izrekamo tem potom najiskreneJSo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini za častno spremstvo, gg. župnikoma Leberu in Sagaju, dr. Pihleru, predsedniku Zdravniškega društva v Mariboru, za pretresljive besede v slovo doma in ob odprtem grobu in pa pevskemu društvu »Velka« za v srce segajoči žalostinki. Iskrena Vam hvala stotera. BREZNO, dne 11. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI NAZNANILO! SLAŠČIČARNA PETRIČEK na Aleksandrovi cesti opozarja — poleg svojih že priznanih, prvovrstnih izdelkov — tudi na izborne m velikonočne Petrickove PINCE IN PIR H E. Posebno opozarjamo na naše priljubljene, nad vse okusne bonbone in najfinejše deserte, ki jih vse sami in sproti izdelujemo, zato vedno zanesljivo sveže! Lepa izbira samo lastnih bonbon jer! ______ LI OGLA Sluibòaobi Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din. Nalmanlši znesek 17 Dtn Sprejmem frizerko za izpomaganje in brivskega pomočnika za stalno. Nastop takoj, — Koman. frizerski salon. Poljanska 13. 9517-1 Dekle Id ma dobto kuhati in Opravljati dru ;» o šna dela. iJČrm za takoj. Nasiov v neh poslovalnicah lutra 9518-1 Šiviljo začetnico $pr;jmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9511-1 Brivskega mladega, iraganje, tj eva. pomočnika »prejme za izpo Klopčavar. Res 9515-1 Prodajalki prodam dobro vpeliano Itoinico za mlečne izdelke na živilskem trgu. Vprašati mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2. 9509-1 Sedlarskega in tapet, pomočnika üobro izurieneea spreimem lakoj v službo. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra. 9502-1 Postrežnico mlaiSo. poSteno moč, prejmeta. Vprašati • Versrov-Jkova ulica 9-1.. od 14. do 15. ure. 9500-1 Obratnega mojstra g »trokovno prakso do brega organizatoria Id kalkulanta, kl je zrno žen samostojno voditi ves obrat Išče tovarna množlnsklh galanterij eklh lesnih izdelkov Na «top službe čim prej. 1 -'»leaac- dr.- sedanje prakse, prepisi »pričeval ln zahtevki p,ače na ogl. odd Ju tra pod »Energičen. 9196 1 Vsled preureditve lokalov dajemo na vse bla »-o Fant s šoferskim izp.tom, želi za nekai časa kot spremljevalec k tovornemu avtomobila Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9524-2 i:i.iillllllllll>litllll!lllillllllli!lllllllllllllllH!l!llllllll> Vajenci (ke) ■lllllllllllllllllllllllillflillllllllllllllllllllllillllllllllllllillll! Krepkega učenca (»ošteriih stai.-ct spreimt Stanko Lenarčič, trgovina z meš blagoai. Nova/af pri Rakeku. 9504-44 Učenko ki Je dovršila meščan s ko šolo sprejme večja trgovina na deželi Hra na ln stanovanje v hiši Naslov v vseh poslov Jutra. 9132 44 Za din 2.500 zaslužite nirsrčno 1.000 din Dopisi: »ANOS. Mariboi Orožnova 6. — Priloži« namke. 9201-3 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih ce naß CERNE — juveilr, Ljubljana. Wolfova ui a. Velikonočna darila po znatno znižanih ce nah v veliki izbiri ln najboljši kakovosti pri poroòa cenj. občinstvu tvrdka F M. Schmitt. Ljubljana, Pred škofijo 2. Llngarjeva 4. Ogled blaga brezobvezen 9297 6 Dve palmi poceni prodam. Kolodvorska ulica 34-1, levo. 9514-6 Kopalna peč in b-inia na prodaj pri »PROMET« (nasproti kri žanske cerkve). 950S-6 Pasjo kočo za večiega psa kupim Ponudbe pod »222« na ogl odd. Jutra 9505-7 Vrtne stole in mizr kupi Stanko Lenarčič Mova vas pr Rakeku 9503-' Pridelki Orehova jedrca dobite pri tvrdk M Geršak & Co., Prečna ul. 4 9522-33 Peugeot avtomobil 201 štirisedežen, limuzina, 4 cilindri v zelo dobrem stanju, poraba bencina pod 9 litrov, prodam Obrniti se na tel mter. 35-44 ali v prodajalno elektr. materiala. Mestni trg 25. 9526-10 Mali Opel Kadett nov, na prodal Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9510-10 Besed h 1 Oln davek 3 Din za Slfro ali dajanje oasmva 5 Dtn Naimanjš! znesek 17 Oln Hranilne knjižice vrednostne papiri«, delnice obveznice vnovčuiem po naiviin ceni takoi • gotovini K upu i te »reč k« Drl razred oe loterije * moit kolekrun »Vrelec «reče« AL HLANlNStK I juMiaoa Beethovnov» 14. lelrtoo M- tO. Irg. *Kpivur» a oančn* io kreditne nosi«. ie Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta *< kup> takoi io plača nai bolie hranilne «n ptic» bank io hranilni«. ret'r..i\rne papir'e : 3<7 obvn.ee bone. srečke delnice 'td valute vseb dr/jv °rodaia irečn driavn* razredne lorenie. 174 16 r / Kolesa ■dospela )t iopei aova po • djatev vsea vrst kola od OiD 550 dalje. Na zalogi mamo tudi otročja dvoko esa. NOVA TRGOVINA, »rševa c. 36 Dunajska c. lasproti Gospodarske zveze. 6506-11 Brivski pomočniki! Frizerski salon dam takoj v najem. M. IrubiČ. Maribor, Ob železnici 8. 9525-17 ,/saka oeseaa i din. da .en i din. a> dajanje lasiova 5 din. najmanj SJ znesek vo din Malo posestvo epo, prodam hnonalstrop na biša z vsem gospodar •>kim poslopjem, v dobrem ^aniu. solnčna lega, pri pravno za letoviščarje. Redi se 3—4 glave živine ter toliko prašičev Cena po dogovoru denar v gotovini. Naslov A Vaš Suha 1, škofia Loka 9501-2U Večje število parcel Kompleksov, posestev, go «lov trgovskih m stano vapiskih hiš tei vil ima na prodat gradDen. strokovne izobr.5— -losredovalec Kunaver Ludvik (està 29 -ktobra 6. I eie fon 37-33 Pooblaščen graditeli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na ra? polago. 25-20 Enonadstropno hišo hlev in njivo v industrijskem kraju v Radomljah, prodam Josip Pogačar, — Kamnik. »512-20 Stanovanj? Več dvosobnih stanovanj komfortnih, t kabinetom, plinom, v novi hiši, oddam za junij na bivši Iliriji. _ Malgajeva ulica _9521 -21 Pritlično stanovanje dvosobno ali enosobno, s kuhinj, 'n pritiklinami, "oddam za 1. maj Kamniška ul. 22. Sp. ^iška. 9520-21 tanovanja Be«»>da I Din Iflvpfc Din «s Slfr» ali daianjf naslov» 5 nm Nsirnanlš' me«pk 17 nin Dvosob. stanovanie 'šče mirna in čista družin? na Vodovodn' cest. ali v bližini beiigraiske šole. za •unij ali -ul 11 PUčuie red no Ponudbe na ogl odd lutra pod »4 mirni člani« 9047-21* WJXHU& Sobo s štedilnikom oddam starejši osebi v Hre novi 19, I. nadstropie. 9265-2* Opremljeno sobo separirano in čisto, oddam I ali 2 solidnima osebama Zibertova ul. 33 pri gor kolodvoru 9516-23 Sostanovalca ' vso oskrbo -n hrano — sprejmem tanoi v lep» -olnčno sobo z razgledan na ulico. Sv Jakoba irg 5 9435 2? Lepo solnčno sobo s posebntm vhodom v vtll takoj oddam Na slov v vseh poslov Ju tra 9393 23 Opremljeno sobo lepo ■ fio oskrbo oddam koncem »pril a Prule-Sokolska ulica • not23 MioeaM t OUi Oti ke* »ln, «• tllrv aii aajanjt i&slnva S Inn Najmanj.-' mesek 17 OIQ Veliko prazno sobo v ccuuu, « soupuiaou kopalnice, event. > hiano — iičtm za maj Ponudbe na ogl. odd. Juua pod iifro »Komfortna soba«. 9519-23» Dve prazni sobi za knninico iSče Ruska Matica 1. maja. — Ponudbe: Jurčičev tfg J. 9308-23» rfJl Mucika Osreči me pri men, kakor je dogovorjeno.' Ali drugi dan isti čas p. lavi. V507 24 uspehov aa en oglas * „JUTRU" <3 Tisoče sr^val prejema »MCRANAe ['»M0R4NA" I ?US;£Pfi£5TAME I ■MTOOMAttEMSTCM MESTU ■ANI PRHIWÌMJÌA IN HRANIJ [UMIE KORENINE. PßiO»MO PO ■JWET7V STEKLMWtìlù.1 M0DANA HODfWlA K02METIM- SPLIT Išče se strojnik, IZUCEN STROJNISKJ KLJUČAVNIČAR vešč dela pri parnem stroju In parni turbini. Predstaviti se prt firmi THOMA & CO., MARIBOR. Naročniki , Jutra* so zavarovani za lo.ooo Din. 1086 Najkrasnejse polnilno ? pero na vsem svetu ! | Popolnoma novovrstno polnilno pero, ne le stilistično moderno, marveč moderno tudi r osnutku in po sposobnosti—Parker Vacumatic. Njegovogladkotekoče pero je iz najfinejšega fiata, ki mu je konica prekrita z nabolj izbranim iridijem. Piše na obe strani: normalno za korespondenco, na drugi strani pa finej&e za številke in beležke. Vsaka velikost polnilnega peresa ima zlata peresa s sedmero različno Širokimi konicami, pišočimi na obe stranivsa garantirana za 25 let. Ni ga načina pisanja, ki bi mogel ta peresa poškodovati in vendar se njih konice voljno prilagodijo vsakršni pisavi. Popolnoma različno od vseh drugih polnilnim peres po zaslugi patentirane Parkcrjeve polnilne naprave z diafragmo na polnitev v 8 do 10 sekundah. i -— Jrarker 'Vacumatic MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO 5tuJtof /»oŠ ptiTt+frtrii favau1 ihtčrt j, vUd/čflt \ Šž^tr/tjiho fatelne maZ^ci NALIVNO PERO 1 Oln. 75«, 600. JOO, 4S0. PRIMERNI SVINČNIKI Oln. 5SO, 231 N O T T E R I D R U O , OUNDUllCEVA ul S, Z A O R E B K o lih rta hrtrila j» vidna V VSEM RE-ZHVOARJU Dr'zi 102% Pei črnila ko! ZNAMENITI DUOFOLD »JUTRO« ZAVARUJE! - v :. --i,•- - ivfM- v. .5-;.. O/ popusta o K.S0SS Mestni trg 18 OGLASE za vslIkoKoeno številko „Jutraki izide že ¥ sumi© i] besno sprejemali DO PETKA OPOLDNE! Dame pozor! 30% znižane cene! volnene v modnih barvah od din 150.— do 250.— pralne delen krep in cefir od din 45.— do 90.— športna krila vseh velikosti od din 40.— naprej športne bluze penine ... od din 32.— naprej F. i. G0RIČAR - Ljubljana SV. PETRA CESTA 29. Velika izbira poletnega blaga za obleke. Izdeluje se tudi po naročilu! nudi ANKO TIČE N N.IFGOV O fi Z ladjo se je vozilo mnogo ljudi, in ker je vožnja dolgo trajala, je bilo potnikom všeč, da je oče časih katero zagodel. Zaradi lepega vremena so mu obilno metali darove. Džimi pa, ki škripanja gosli ni mogel prenašati, se je čez nekaj časa skrivaj splazil stran ... Oglasi v „Jutru'1 imajo vedno največji uspeta ! f KOLO JUGOSLOVENSKIH SESTER ■ svojimi podruf.nl cani I in poverjenlštvi javlja pretutoo tmt, da Je preminila Iskreno ljubljena ustanoviteljica in prezaalužna predsednica, gospa FRANJA TAVČARJEVA Odila je, a Kolo Jugoslovenskih sester ostane ■Testo Njenim idejam. To obvestilo dajemo, ker Je Ime K. 9. S. pomotor Izostalo v osmrtnici skupnih tonskih društev. > MTsav v:. T- ^•-r*-,? - : ' - ?gg JOSEBNE NOVOSTI, vseh oblačil, sport ;amgarn, obleke, pumparice, perilo i. t. d. najceneje P R E S K E R. Sv Petra c. 14 nunam V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes nenadno zapustil v 79. letu starosti naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod SIMON VIHER nadučitelj v pokoju in hišni posestnik častni član občine Vuzenice, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 13. aprila ob 16. iz hiše žalosti na domače pokopališče. VUZENICA—MARIBOR, 11. aprila 1938. Žalujoča rodbina VIHER, ANICA dr. NOVAKOVA in ostalo sorodstvo. v '-u./:- Brez posebnega obvestila. f Za vedno oe Je poslovila od nas naSa srčnoljubljena soproga, skrbna dobra mamica in nona, tašča, sestra, nečakinja, teta, svakinja ln sestri ina, gospa Netti Jelen roj. Gropaiz SOPROGA SAN. NAR. VOD. V POKOJU v ponedeljek 11. t. m. zjutraj, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb naše zlate mamice bo v sredo 13. t_ m. ob 2. url popoldne, izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Celje—Trst, dne 11. aprila 1938. Globoko žal n joči ostali: ROMAN, soprog; BRUNA por. VOLKAR In SILVA, hčerki; LOJZE, set; BORUT, vnuček in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Zapustll nas je danes nenadno naš ljubi soprog, skrbni oče, sin, brat, svak ln stric, gospod FRANJO GOLOB SOLSKI UPRAVITELJ V ŠT. JERNEJU Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 13. t. m. ob 15. uri na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župnl cerkvi Prosimo tihega sožalja. V ST. JERNEJU, dne 11. aprila 1938. Užaloščeni: MINKA, soproga, SAŠO, sin; MARIJA, mati in ostalo sorodstvo. *srt t- ■ ■-».«?■ UČITELJSKI ZBOR DRŽAVNE LJUDSKE ŠOLE V ŠT. JERNEJU NA DOLENJSKEM javlja tužno vest, da je danes nenadoma preminul naš dobri upravitelj in tovariš, deci vzoren vzgojitelj in prijatelj, gospod FRANJO GOLOB Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 13. t. m. ob 15. url na tukajšnje pokopališče. Ohranimo mu časten ln tovarlški spomin. ST. JERNEJ, dne 11. aprila 1938. UČITELJSKI ZBOR IN ŠOLSKA MLADINA Urejuje Uavorio Ravljea. — Izdaja ss konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d- d. kot tlakarn&rja Fran Jeraa. — Za tnaeratul del i» odgovoren AJots Novak. — Vai v Ljubljani