ftMERISKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 3 CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 6, 1947 LETO XLIX—VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE^' f"e,al i« BILBO NE iel v Moskvo na po (Došle preko Trsta) ZGODBA IZ POLHOVEGA GRADCA. — Pred menoj leži prepis akta, ki živo opiše sam lastnoročno podpisane izjave ce- posebi vso pravičnost pod parti zani in vso svobodo ali, če hočete, človečanske pravice v nesrečni, po komunistih okupirani Sloveniji. V Polhovem gradcu ima večje posestvo Ana Delago, rojena Urbančič. Ko so zagospodarili novi gospodje' tovariši, so kot eno prvih-stvari za rešitev in svobodo slovenskega naroda zaplenili tej ženi njeno posestvo. Okrajni odbor na Vrhniki je 22. je iz slovenske družine Urbančič (VaIa Ir flaliltll v Kranju. Predložila je tudi ,fC,C 11 le množice prič, da se je vedno1 obnašala kot Slovenka. Na tej J podlagi je zaplembna komisija! (partizanska!) razsodila 13.1 nov. 1946. Toda, ali mislite, da1 je ta žena res dobila posestvo na-j Rusija zahteva, da cmc Ln run i* Amerika izroči nje biflE 60 DNI podanika Alekseja V SENAT Premier Stalin je povabil feldmaršala Montgomerys na posvetovanje London. — Feldmaršal Mont- Cirkus pri otvoritvi se je gomery se je podal v Moskvo |r.a povabilo premierja Stalina. Koi da je mislila, da mora biti vsaj (stg Dolži ga, da je poneveril velike vsote, zdaj pa napada sovjetsko vlado avgusta proglasil posestnico za cembra 1945 policija, jo odpelja-Nemko in jo na tej podlagi oro-| la in izgnala v Avstrijo, žena . , - Washington. — Rusko po- polegel, ko je Bilbo od- slaništvo je izročilo ameriške-nehal Z bojem mu državnemu oddelku zahtevo, —da poišče in izroči ruskega po-neka! videza Tra'vTceT' toda St" 2 angleakim generalom po- PREDSEDNIK BO DANES danika Cirila Aleksejeva. Ta je OZNA je obrnila Po to ženo kj,svetovala ° medsebojnem spo- GOVORIL KONGRESU pustil v Mehiki službo pri ruski se upa pritoževati proti zaplem- rf.u,mu.in 2aupnosti *»?- Washington. - V petek in so- ,l'g0V8ki misiji ter 8e P°dal v gieskimi in ruskimi armadami b()to jg bil y senstni zbornjci ne. Zed. države, kjer je v časopisju Montgomery je izjavil pr. od- zaslišan cirkus. Republikanci so !2javl1' da ne more več služltl hodu v Moskvo, da gre tje kot hoteli prepreiiiti senatorju The- totalitarnemu režimu, kot je vojak, da izvede prijateljske odorju Bilbo iž *i.sissippi vgto danes v Moskvi. bi premoženja od strani “ljudstva,” je prišla po noči 18. de- pal njenega premoženja. Stara’ je vzela seboj original gornjega!2Ve2e 2 snvietsko armado, kar v senat, ker je pod obtožbo, da je Rusko poslaništvo pa trdi, da ^da *n 1,8 Kalvarijo , bi našemu zvestemu naročniku žena (roj. 1. 4.1871), ki ni ime-' dokumenta, ki priča vsemu kul- ,0 v kor|sl obeb dežel. Sprem- jemal podkupnino od vojnih kon- i® Aleksejev poneveril v Mehi- , la nikoli nič opraviti z Nemci,’ turnemu svetu, kakšna svoboda se je pritožila na Okrožno za-1 in pravica vlada v nesrečni Slo-plembno komisijo v Ljubljani.' veni ji. OZNA je vzela imenova-Ta je res razsodila, da je zaplem-J no starko iz njene hiše v Polho-ba neupravičena. Imenovana je vem gradcu št. 1. Ja ,ga je polkovnik Gorškov, traktorjev in ker je v kampanji ki pri ruski misiji velike vsote rus i vojaški atašej v Londonu, govoril proti pravici do volitev denarja in mesto, da bi se vrnil Montgomery, ki je načelnik zamorskim, državljanom. domov in se radi tega zagovar- ho^tan!' MIT,'"**8 fa0*' Senatol'j» b. juga so potem od ial- j« Prišel v Zed. države, kjer Mo. kvi en teden. sV0je ^raniustavili nadaljnoza- 'e zaiSe' dajati izjave proti soV- namreč dokazala, da se je bila' KONTROLA DRŽAVE NAD!Po Rusi]i ne b9 Psoval razen prisego senatorjev s tem, da so jetski vladi. Državni oddelek je pri popisu -prebivalstva po oku- CERKVIJO. — V tako imeno-patorskih oblasteh priglasila kot vani ustavodajni skupščini slo-Slovenka. Dokazalaje dalje, da (ladie nt a. »trmi) Državniki s skoro vsega sveta pridejo ta teden v Cleveland V četrtek, petek in soboto bodo v Clevelandu državniki »ko- ro vsega sveta, ki se bodo u-vIežtli razprave: “Kaj svet p čakuje od Zed. držav in kdj morejo Zed. države dati.” Debata je pod pokroviteljstvom revije “Time” in odbora za “Svetovne zadeve.” Razprave bodo v mestni glasbeni dvorani v četrtek zvečer, v petek popoldne in zvečer ter v soboto popoldne; v soboto večer bo pa razprava v mestnem avditoriju, ker se je priglasilo toliko'občinstva, da bi bila glasbena dvorana premajhna. „ Italijanski premier de Gas-peri bo govoril v petek večer, v soboto večer bodo pa med drugimi- govorili kardinal Spellman državni tajnik Byrnes, in senator Vandenberg. Skoro vse glavne dežele so poslale svoje zastopnike na to aiskuzijo, samo Rusija in Jugoslavija nista odgovorili na ope-tovana povabila. Med glavnimi govorniki v soboto popoldne bo češki zunanji minister Jan Masaryk. Popoldanski programi bodo vselej ob 2:15, večerni pa ob 8:15. Telegrafska družba je dobila zvišanje VAŽNA SEJA BO JUTRI ZA PODRUŽNICE SŽZ IZ OHIO v , ■ : i'1 »eiuuurjev s tem, ( e,ga za to povabi ruska arma- na dolgo in široko govorili s ta- vzel zahtevo “na znanje.” , , , ko zvanim filibusterjem. Tako ------------------°------ »-ZZ - Nm politična stranka vah, kjer si je ogledal vojaške ter > “S “S Mbranjuje vstop ko- naprave ter se posvetoval ameriškim generalnim štabom nico sTnato!ja Bilbo"na mi»» milllhfiffll lil fafitlftm glede rabe iste mere orožja pri dobo 60 dni. Ta čas bo šel sena- •"“■•1110111 1» ImISIOIH £B™|f Slovenske ženske zveze. Proše-| Ičo, kateri *S ne so uradnice vseh podružnic in vse delegatinje zadnje kon- NOVI GROBOVI Mary Petrovich V soboto zjutraj je umrla.po dolgi bolezni v mestni bolnišnici Mary Petrovich roj. Shultz. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Bila je stara 39 let in je stano- y bolnišnici— vala na 9fii Addison Rd. Roje- Mrs. Jennie Schumer iz na je bila v Bonesboro, Pa., od- Thompson, O., ki je prej bivala koder je prišla sem pred 10 le- na 169. cesti, se zdravi v St. ti. Leta 1930 ji je umrl soprog Vincent Charity bolnišnici v Louis Telich, s katerim je ime- Clevelandu. Prestala je operaci-la tri hčere: Helen, Frances in jo. Obiski so že dovoljeni. Naha-Erma. Zdaj zapušča pa sopro- ja se v sboi 415. ga Franka in hčer Margarets K 70-letnici_____ očima Joe Urbasa in brata Danes praznuje svoj 70. rojst-Johna v Nantyglo, Pa, , ni dan dobro poznani rojak Joe Bila je članica podružnice št. Vrček, ki stanuje na 5082 Green-25 SŽZ. Pogreb bo iz Zakraj- hurst Drive v Maple Heights, O. škovega pogrebnega zavoda ju- K čestitkam sorodnikov in prija-tri zjutraj ob 9:15 v cerkev sv. teljev se pridružujemo tudi mi Anton Dolgan i “ft* 'nnogo zdravih in zad°- Včeraj zjutraj ob 4 je naglo- '° _|n’ e ' r~ ma umrl na svojem domu po- .. ......... . znani trgovec Anton Dolgan, “ ialy nncl{. lz 14301 star 59 let. Prebival je na 15712 ^sAve naznanja da s^ je „ , . na božični dan zaročila njena Parkgrove Ave. Dom. Je M od hferka Helen 2 Mr MariJB M Petra na Krasu, odkoder je giCt slnom Mr. in Mrs Mar£ prišel v Ameriko ped 34 leta. Baaic iz Los Angeles Kalifor. Leta 1921 je odprl trgovino z vnjJa železnino na 15617 Waterloo />oro£fl_ Rd„ katero je vodil potem ves v soboto n januarja ob 10 ^a8-, _ dopoldne se bosta poročila v cer- Bil ie slan 53 SNPJ, srb- kvj 8V. vida Miss Anne Habe in skega društva Sv. Jovan št. 4 in Mr. Frank Lužar, ženin je sin St, Clair Rifle -kluba. Tukaj Poznane Lužarjeve družine iz zapušča žalujočo soprogo Alice 1035 E. 69. St., nevestini starši roj. Kapudja, štiri hčere: Mrs. žive pa v Marianne, Pa. in bodo vencije Slovenske ženske zveze, da pridejo na ta sestanek. Na tem sestanku se bo napravilo načrt za bodoče poslovanje chijskih podružnic te ženske organizacije. Vsaka naj bo tbčno ob 7 zvečer v dvorani. Cleveland je dobir novega direktorja ; bcTdobivai okrog $3,000 na me- f°’ kaleri *° lme “Ameri-sec. Barkley je rekel da je Bilbo kancl za demokrat«* akcijo.” tako bolan, da ne bo prišel niko- ^ avn* )J1'incipi te stranke so i H več nazaj. , nadaljevanje programa novega 'deala. V to stranko ne more _______________________________________________________gumn .jr- ' — ■ o • I'S; HM! J5XL »•»- Do 500,000 Japoncev ne bo imelo pravice do javnih služb I Republikanski senatorji so ta ... , ,. Tokio. — Japonska je uradno Prilog sprejeli in zaprisega na- p"td nob^n k“munlst al‘ 80pot odvzela vsako pravico do kake dal-inih senatorjev se je izvršila. ! ”lk ,ln "oben t09,st’ PravlJ» or-javne službe vsem, ki so bili de-i 0b 5:60 v soboto zvečer 'e aenat ganlzat01'-'1-jansko udeleženi pred vojno ali vključil zborovanje do pondelj- Odbor organizatorjev sestoji tekom vojne v političnem, eko-! ka 12:3° popoldne. Tedaj se bo- iz 25 oseb, med katerimi so tu-nomskem ali propagandnem .de- sta obe zbornici kongresa zbrali ('i Leon Henderson, bivši načel-lu. Odredba zadene osebe, ki so v dvorani poslanice zbornice, da rik OPA, Franklin'D. Roosevelt bili pri tem osebno udeleženi in slišita poslanico predsednika Jr., Walter Reuther, predsed-njih sorodnike. : Trumana, ki bo podal 80. kon- nik avtne unije CIO. Odboru za S to drastično odredbo hoče ja-1 Kresu svoje poročilo in priporo- program načeljuje Mrs- Elea- župan Tom Burke je poklical v svoj kabinet 32 let starega pongka vja(]a spravjtj jz javnih e'10 za delovanje-v tem zaseda- nor Roosevelt. William F. Smith, katerega je služb kakih 5o0i000 oseb pred 3, n ju. i Značilno je, da je bila pred ™_-e.?8 Ž™!', maieni 1947, ko stopi v veljavo Pričakujejo, da bo predsednik enim tednom ustanovljena v torja. Prevzel je mesto direk-, nova j.p0naka ustava. Ta čistka posvaril kongres, v katerem ima- New Yarku tudi politična orga-torja Franka Celebrezzeja, kate-( ne zadene gamo onei ki 90 bii; v J0 republikanci večino, naj ne nizacija, ki so ji dali ime “Pro- rega je imenoval guverner Lau- v]adnjb s]užbah, ampa|f tudi ose- naredi preveč strogih postav gresivni državljani Amerike,” Nov! varnostni direktor je bil be pri čas°Pisih’ ki 30 P°maK»li l,roti de|av9tvu i" d8 naJ ne Crta ki sprejme v svojo sredo vse, ki več let pri FBI, kjer je imel ved-j 3. 332. St., Willoughby, O. Tu- _ ' da bosta Anglija in'krat' koje šla RuaiJa v voJno in Mrs. Florenee Lapuh nahaja tutoj pri teti. in Mrs. Doris Andolek, sina Al- in prijatelji so prijazno vabljeni Verta, brata Josipa, sestro Arna- k poročni maši, pri kateri bo pe-lijo Božeglav, pet, vnukov in la ženinova nečakinja Dolores mnogo’ drugih sorodnikov, v Paik. Vse najboljše želimo mla-itari domovini pa brata Fran- demu paru v novem stanu. :eta ter sestri Marijo in Ivano Pozabljene knjige— Pogreb bo /četrtek zjutraj Nekdo je pozabil v našem ura->b 8:45 iz Svetkovega pogreb- du 3 knjige, ki jih je kupil v Griega zavoda v cerkev Marije dinovi prodajalni na 6111 St. Vnebovzete ob 9:30 in na Kal- Clair Ave. Naj pride ponje k /arijo. nam. K molitvi— 1 Članice podružnice št. 25 SŽZ Louise Bobich V petek popoldne je umrla v ‘ . . ...... so prošene, da se udeležijo skup- amergency Clinic bolnišnici „ . . „ ,, r b t,- l ■ r- ne molitve za pokojno Mary Pe- Louise Bobich roj. Gornik, sta- .. . -r-------------. . 0 ' a 34 let. Stanovala je na 601 trovič in sicer nocoj ob 8 v Za- krajškovem pogrebnem zavodu. mater Mary roj. Okorn, sestri jgn napredek V preteklem Ana omož. Cetina in Alice ■ J . f >mož. Lenaršič ter veliko sorod- I®lU V pOSlOVRIlJU uikov. i Cleveland, O. — Naša sloven- Rojena je bila v Clevelandu -ska hanka, The North American in je bila članica društva Ciair- Rank’ izkazuje za preteklo leto woods št. 40 SDZ. Pogreb bo v vseb ozirih krasen napredek, jutri zjutraj ob 9:45 iz Želeto- kakor IIHr0™ predsednik Anton vega zavoda na St. Ciair Ave. Crdins- Tako so ilarasle banpne v cerkev sv. Vida ob 10:30 in vl»ge za $878,000, da znižajo ob’ na Kalvarijo- poznalo za $8,500,000 na leto, ----------------o- Z obleko bodo izdelovali po 2 para hlač New York. — Ko je vlada odpravila odredbo, da se ne sme z nobeno obleko napraviti po 2 para hlač, da se s tem hrani na blagu, šo rekli izdelovalci oblek, da jih tudi zdaj ne bodo izdelovali, čeprav bi jih lahko. Toda - premislili so se, ko so začeli odjemalci zahtevati obleko z 2 paroma hlač. Za veliko noč bodo v Amerika v kratkem podpisali da ima danes močne in bogate' pakt za medsebojno pomoč, če člane po vsem svetu. Bormann je bil baje na 13. in Sohngen je imenovan - LHt Udje Ud lo. lil • «v • J ** nekem sestanku v Za najVBJO SOfllUJO Tukaj zapušča moža in dve hčeri, sina Louisa v Edmontonu, sina Josepha pa v Britski Kolumbiji. Zapušča tudi dve sestri, in sicer Mary Kobi v Duluthu in Nežo Peterlin v Evelethu, Minn. «ioali drugo napade kaka tre- .. -, tja država Angleški zunanji ^ Ma)mo .„ da je takrat jz_ urad je na to izjavil, da mu m javj]. “y petih letih bomo zopet Columbus, O. — Guverner |)rata joeva Španca v Chicagu, ničesar znanega o tem, amen nazaj jn takrat nas bo ves svet Lausche je imenoval za člana drUg6ga brata pa v starem kra-ška vlada ni pa rekla ne tako ne pozna]najvišje državne sodnije Rober- ju. Njen brat Andrej je umrl tu-tako- i Bormann je bil obsojen v smrt ta 'Sohngena, zdaj državnega kaj pred tremi leti in sta poko- ■°“ Iv odsotnosti v Nuernbergu lan- direktorja za žganje. Imenova- pana drUg jxjleg drugega na teh V Ameriki je ie prilika : sko leto Z 20 drugimi glavnimi nje stopi danes v veljavo. Sohn- kanadskih prerijah, kjer sta trza bogastvo | naciji, Goeringom in drugimi.'Step bo nadomestil sodnika Wil- pela in živela dolga leta. Scio, O. — L. P. Reese je še. Ko se je Nemčija podala, je Bor- lfar^sa, ki je umrl. j Joliet, lil. — Tukaj je umrla pred 14 leti živel na relifu. S mann izginil, kot bi se vdrl v koncu 1946 lepo vsoto $7,778,000. Posojila so narasla v 12 mesecih Louis Stefančič od $1,620,000 na $2,203,000. Včeraj zjutraj je nagloma Banka je napravila lansko leto' umrl za srčno kapjo Louis Ste- lep dobiček, od katerega je izpla-fančič, star 39 let, stanujoč na čala na vsako delnico $1 dividen-1194 E. 176. St. Tukaj zapu- de, povečala rezervni sklad za šča mater Frances roj. Ivan- $25,000, povečala preostanek za čič, doma iz Planine pri Rake- $25,000 in nerazdeljen dobiček ku, tri brate: William, Anton za $6,000. Vrhu tega je banka in Stanley ter več sorodnikov, odpisala poslopje podružnici na Oče mu je umrl pred 15 leti. Waterloo Rd. tako, da je v knji-Rojen je bil v Lorainu, O. Zi- Stah zapisano posolpje samo za , poslen je bil pri Clev. Tractor- U- Tjpej je vse poslopje (ra-Oliver Corp. in je bil član uni- zen $1) že popolnoma plačano z je strojnikov. Pogreb bo v sre- dobičkom. Pomniti je treba, da do pop. ob I iz Zeletovega po- ie stoto poslopje $40,000.00. grebnega zavoda na 152. cesti. Natančen letni račun bodo do-John Tarach bili delničarji pri delniški seji v Umrl je John Tarach, star 66 sredo 8' -)anuarja- hi se bo vršila let, stanujoč na 6401 Utica Ave. v spodnji dvorani SND na St. Pogreb ima v oskrbi Zakraj- Clair Ave- škov pogrebni zavod. Čas ™>- -------°------- greba še ni določen. Bivši kravji pastir je zdaj guverner Lansing, Mich. — Kim Sigler, Chicago. — Dne 29. dec. je illiams je bil republikanec, Agnes Turk, stara 78 let, doma m»r! John Hočevar, star 69 let, ki je bil nekoč cowboy, se potem _____ par prijatelji je začel lončarstvo.1 zemljo. Nekateri so trdili, da je diičim je Sohngen demokrat, i? fare Semič, Dolenjsko. Za-doma iz Gornjega Garnel n a, povzpel do odličnega odvetnika, prodajalnah že obleke z 2 paro-' Danes je vreden $3,000,000. Za šel v smrt obenem s Hitlerjem Tako bo imela zdaj najvišja dr- pušča tri »nove, štiri hčere, vnu- Šmartno pri Ljubljani. Zapušča je na %, januarja podal zaprise- ma hlač. Seveda, cena bo nekaj božič je izplačal svojim 827 in Goebbelsom, drugi so pa trdili žavna sodnija 4 republikance in ke in *ravnuke, v starem krajul ž*So, sina Johna in par hčera, go kot 34. guverner države Mi- višja. uslužbencem $706,000 v bonusu, in še trdijo, da se nekje skriva. 3 demokrate. pa dve sestri. I vsi Odrasli. chigas. . "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMBS DBBEVffif, Editor) Mil 81. Ctolr At®. BtaJm IM Clmtaad I. OU® Published dally except Saturdays, Sundays and Holiday« _______ WbSSfcfrff 8 Sovražnike kato- osebno zahvaiil za nJ*ovo pi; ni «****«+ P* »"* KUROCNWA: Za Ameriko na leto 17.00; m derelattd In Kanado po polti aa eno leto $8.00. Ca Ameriko pol leta 14.00; aa Cleveland ln Kanado po poiti pol leta KM. M ___ u ____ useveiana m mwiw w *»*"• •• fc*«* - SB*?arasAW ifo* Z* Olevelmnd ln okollm po Mzt M* MM. SUrtta lUD« | tm\m. «?* HKzmY5o3£: S-^£S’SS£S3aaSS25S5SS5=K ffl&tadVSrtrtlwSrtM*«• P« s«0!« • m-tta MJO tor I month®. IS ‘ * Entered u KOoniVoXai matter January Mh ISM. at th® Port Office at Cleveland, Ohio, fair th® Act of March fed UTS.____________ kropile.' no sramc...r — “Udaril bom pastirja. ,. ličanstva po Ameriki, sovrainil| dejte jih sovražnike kato. .z ..i. AH osebno zahvalil za njegovo pisanje. Ker pa naslova ni, naj nekaj stvari kar tu omenim. vr aii SKI UUllUVajVlltl. VOV tv J|V‘.«.W-4^ *.“'••• ~- Ai. nje se širi med tisoče in tisoče ameriških Slovencev. Odbor ameriških Jugoslovanov, kjer je znani Adamič častni predsednik, razpošilja 32 tiskanih strani z napadi na škofe m na cerkvene ustanove. Protestantje in komunisti so združeni v tej lažnjivi družbi proti onmi, ki so se upali v starem kraju zoperstaviti komunizmu. Vse to se godi pred našimi očmi. Vse to se godi kot se godi drugod po svetu in kot opisuje papež. Vse to vodi ista komunistična centrala, vse to delajo po istih navodilih in po istih načrtijt. Najprej umazati du- znttl , v mnugm umum je u* hovščio v starem kraju. Zmerjajo jo z izdajalci, s protiIjud- slišal, oziroma dobil "zaneslji-skimi elementi, z reakcionarji, s fašisti. Tako mislijo ločiti va poročila” — kakor seveda duhovščino in ljudstvo. Po tem, tako mislijo, da bo lahko ------ držati ljudstvo v rokah in ga gnati kot gadarenske svinje v komunizem in v pogubo. Povsod uvidevajo to taktiko skrajnih levičarjev. Papež kaže nanjo. Ali bo še kdo med nami dVotllil, da SANS in drugi podobni delajo prav to, na kar papež opozarja? In kdor s SANSom sodeluje, kdor za njim dere — ali iz hudobije iz neumnosti ali trme —, pomaga sovražnikom krščanstva, ali kot pravi papež: “igra bolj ali manj zavestno vlogo nasprotnika Kristusovega.” Na vse mile viže so nam dopovedovali, razni Adamiči in drugi tovariši, da je dr. Metod Mikuž predstavnik velikega števila slovenske duhovščine, ki drži s partizani. Adamič je celo “obseno poznal" več takih, tako nam je ^voj čas slovesno zatrejval. Pomislite! Adamič jih je nekaj “osebno poznal”! O mnogih drugih je pa ni medsebojnih zvez, pa maga-si — “Ilegalnih”! T Raume se, da smo mi zji to “skrivnost” že davno Ijedeli. Hvala Bogu, da jo je zdapsam dr. Metod Mikuž zaupal celokupni ameriški javnosti! Morda bo vsaj zdaj tudi kaka “najbolj odgovorna glavna” uvidela, da v Sloveniji škof Rožman ne vefta za izdalajca — razen pri komunistih!. No. 3 Mon., Jan. 6, 1947 Nevtralnost? tudi polno drugih različnih prav tako “zanesljivih’' ppro- Od nekdaj so ljudje v živalskih basnih_slikali človeške slabosti. Pa se je v londonskem /Times” spomnil na to Anthony Armstrong in napisal razgovor s prašičem. To ni bu kar tako navaden prašič, ampak baje potomec tisth gada-renskih prašičev, o katerih nam pripoveduje sveto pismo, da se jih je cela čreda zagnala z visoke skale v jezero m so tam utonili. Dalnji prednik tega prašiča je bil pri tistem za-gonu zelo nazadnjaški. Ko so se vsi podili naprej, navduse-ni za hiter napredek, se je ta ustavil. V tem drvenju ni videl nič pametnega. Ostala čreda je drla naprej in zaostalega sazmehljivo zmerjala z reakcionarjem. Neka svinja na skrajni levici drveče črede mu je zaničljivo zaklicala iz dna napredne duše: “fašist.” — Toda pametni prašič, kj ni drvel s tolpo, je ostal živ. Morda se vam bo zdel ta razgovor s prašičem neumen. Je vse eno. Nismo si ga mi izmislili, ampak ga je prinesel eden najbolj znanih listov na sv^tu. Pisatelj je hotel povedati, da je danes na tisoče ljudi, ki dero kot ti gadarenski prašiči kot obsedeni naprej, ne da bi mislili, zakaj drve in ne da premišljevali, kam drve. Vsakega pa, ki noče biti po njihovo napreden, proglase za reakcijonarca, ki ne razume sedanjega časa. — Kdo bi mogel reči, da ni tako? Ljudje hočejo biti moderni za vsako ceno, pa če tudi gredo v pogubo. Ker je danes napredno biti sopotnik komunizma, drve kot obsedeni za tem. Tisti, ki ne verjame v Stalina v Titota, pa še v Adamiča in Kuhlja je — fašist. . Pa imate še en tip ljudi, ki jih ne smemo pozabiti. Za nje je it v starih časih bila napisana živalska basen o oslu, ki je stal med dvema kupoma sena, pa med njima od lakote ooginil ker se ni mogel odločiti ne za e,no, ne za drugo ko-' pico sena. Ta osel je nevtralec. On pravi, da noče biti ne z enim ne z drugim, da se kje ne zameri. Morda je v srcu bolj malo napreden, toda kako naj prenese, če mu bojevit levičar zabrusi v obraz, da je reakcijonaren fašist ali izdajalec. Za ljubi mir kima na vse strani. V resnici ni nevtralen, ampak že drvi z množico prašičev (da rabimo gornjo primero) v nesrečo. Taki nevtralci imajo tudi strah pred bojevitimi katoličani, ki povsod pokažejo, kaj so. Neprijeten jim je tak člo-človek, ki kar naravnost pove, kaj misli o komunistih in njih bolj ali manj neumnih pomagačih ter zagovarja svoje prepričanje kadar ga kdo napade. Takega proglase za političnega katoličana in mu iz srca privoščijo, kadar se spravi nanj kak komunist. ............. Takim strahopetcem, ki mislijo, da so lahko skriti, nevtralni, nebojeviti, nepolitični itd., je govoril papež dvakrat v zadnjih božičnih dneh. 22. decembra so priredili v Rimu na trgu pred cerkvijo sv Petra eno največjih manifestacij za papeža, kar jih je svet videl. .V Italiji v zadnjem času komunlstkin socialisti z vso divjostjo sramote duhovščino, škofe in papeža samega. Z lažmi in obrekovanji hočejo razvneti ljudskp množice proti katoličanom, da jih potep lahko zasužnjijo komunizmu. Znana taktika komunizma po vsem svetu! Rimski katoličani so hoteli z veliko manifestacijo pokazati, da obsojajo to krivično gonjo proti Cerkvi in da sprejemajo boj s komunizmom. Množici Rimljanov je papež klical z balkona cerkve sv. Petra: “Z rimski tal je. prvi Peter, ogrožen po zlohotni državni oblasti, zaklical bojno geslo: “Ustavljajte se močni v veri.” Na istih tleh ponavljam s podvojeno energijo ta klic danes, ko divja boj dveh taborov: za Kristusa in proti Kristusu. —Vzdramite se Rimljani! Za mnoge izmed vas bije ura, da vstanete iz spanja, ki je bilo že predolgo. Bije ura, ko je treba veliko pretrpeti in delati z vso silo.” Fleming T. Guerin piše v de-cemberskem zvezku mesečnika TODAY’S WORLD: “Lepo število ljudi, ki so drugače na dobrem glasu, se je dalo od časa do' čaša zapeljati-Posodili so svoja imena in plačevali v blagajne organizacij, ki so se pozneje izkazale kot ustanove za komunizem. “Ti ljudje so bili žrtve nepo-znanja razmer. Niso poznali prave smeri gibanja, za katerega so se izpostavili. Pozneje so nekatere teh žrtev javno izstopile in začele nastopati proti komunističnim organizacijam, ko so enkrat spoznale, kaj je v resnici na njih. Druge žrtve so na tihem izstopile in se ne udejstvujejo več pri tistih organizacijah. Pri tem pa upajo, da jih svet ne bo preveč kritiziral zavoljo njihove zmote. “Komunistične frontne organizacije vedno stopijo na dan s kakšno zadevo, ki na prvi pogled1 kaže lepo lice in se zdi hvalevredna in pogosto nad' vse patriotična.” mizi, češ, da je yse drugo zgolj obrekovanje — partizanom gre samo, stokrat samo za “osvoboditev” in “amerikansko demokracijo.” Pa je moral že TAKRAT vedeti tudi Etbin Kristan, kaj tiči za SANSom in Osvobodilno Fronto in drugimi takimi — zakaj Kristan očividno še zmerom ni potegnil svojega imena iz SANSa. In takih Kristanov je še mnogo med nami noter do današnjega dne. ob ome- Seveda Fleming T. Guerin ne piše za slovenske liste in nikjer ne omenja “našega” SANSa. Isti Fleming T- Guerin zaijučku svojega zgoraj njenega članka piše: “Ne boste se zmotili, če zapišete vsako organizacijo ali “pdbor” med komunistične frontne organizacije, kadar vidite med voditelji imena, kakor: Vncent 1 Shean . . Paul Robeson . . . LOUIS ADAMIČ . . .” (in še ducat več je na- j štetih). Torej AMERIŠKA javnost še ni zvedela, da se je Adamič sladko nasmehnil v tistih lepih časih in prijazno odkimal, ko ga je takratni SANSov blagajnik vpričo vseh vprašal: “Ali ste komunist?” čil! Škof Rožman je bil velika izjema in še “par drugih takih” izjem “je bilo — tako so nas učili in tako so nam diktirali, da moramo verjeti.” Dr. Metod Mikuž pove vse drugače. Dobesedno čitamo: “Nezaupanje do sedanje duhovščine torej ne izvira iz dr zave same vsled neke sovražnosti in nerazpoložen ja do duhovščine, temveč, kot smo videli, iz izdaj alskegega in nena-rodnega zadržanja CELOKUPNE slovenske duhovščine.” Besedo CELOKUPNE je podčrtal ta kolonar. Strašno se motili oni, ki so delali razlo ček med katoliško in “partizah sko” duhovščino na Slovenskem! Dr. Metod Mikuž, kakor vidite, je znižal Adatničevo število “partizanske” duhovščine do take mere, da je — še samega sebe pozabil izvzeti! Po njegovi trditvi je CELOKUPNA duhovščina "izdajalska in nenarodna” . . Pa morda le ni pozabil samega sebe izvzeti? Morebiti je pa le res, kot mnogi trdijo, da dr- Metod Mikuž — ni več duhovnik . , I Če je tako, mu ni bilo treba samega sebe izvzeti! Morda je tudi Lampreta iz takih razpolgov„ pozabil. Dalje! Kako so nam molili pod nos tisti obisk slovenskih duhovnikov pri Kidriču! Kako so premlevali tisto spomenico! Poglej-te jih, slovenske duhovnike, kako so lojalni novi vladi! Vi v Ameriki pa .. Zdaj nam pove dr. Metod Mikuž nekaj zelo zanimivega. Či-tajte! “Duhovščina, ki ni zbežala in je slovensko ljudstvo ni obsodilo ... se je prva na vse načine prizadevala prepričati sVobodljubni in svobodni slo venski narod, da bo od dneva zmage dalje z vsemi močmi sodelovala in pomagala graditi novo in lepšo bodočnost A resnici na ljubo je treba povedati, da je bila to velika laž in obenem dovolj jasen preizkusni kamen, kakšna je pač njihova vera in iskrenost.” Ha! Ljudstvo tiste duhov-ščnie NI obsodilo, pove dr. Mikuž. Pravijo da v Jugoslaviji sodi in obsoja samo ljudstvo! In vendar je v celem Metodovem članku prav ta duhovščina, ki ni bežala, sVašno obosjena— če je kdo čital- Kdo torej sodi in obsoja v “Titovi Jugoslaviji”, ko te od Mikuža obsojene duhovščine LJUDSTVO NI OBSODILO??? Skrivnost vseh skrivnosti?? !! Naj nam vendar dr. Metod Mikuž o priliki pojasni to reč, da tudi to lepega d'ne ne bo več “prav nobena skrivnost”! — iskrenost komunistov. Well, NAM tega dokaza res ni bilo treba! Samo še eno, zakaj dr. Metod Mikuž jih je kar preveč nalomil, da bi se mogli tu z njegovim pisanjem baviti. Piše: “Vprašanje verouka. , Nad-u*e razumljivo je in iz kratkega obrisa zadržanja slovenske duhovščine tudi vsakemu jasno, da je država zelo previdna, komu naj izroči vzgojo mladine. Kot prava demokratična država je pravilno določila, naj se verouk poučuje v šolah kot neobhoden (???) predmet, dovoljenje za poučevanje pa daje le tistemu duhovniku, o katerem je vsaj kolikor toliko prepričana, da mladino ne bo kvaril." (Podčrtal dr. Mikuž.) , ■ ® * » Ob branju zgornje “razlage” se mora človek vprašati: Ali je Titova Jugttlarija tako nerodna, ali neroden samo dr: Metod Mikuž? Če se “država” res tako boji, da bi duhovniki “kvarili” mladino, ali bi ne bilo bolj pametno, da bi jih pustila v šolo in jih imela pod nadzorstvom, nego da jim dovoli poučevati v cerkvah, kjer jih ne more nad-, zorovati? Vsaj tako od blizu in naravnost ne, kakor bi jih mogla v šolah! Tako bi človek vprašal — namreč, če je RES, da nihče ne ovira mladine, ki hodi k pouku katekizma v cerkve??? Nekateri trdijo in pravijo, da je to res. Da se verouk učf.v cerkvah, vsaj deloma, bi sklepali tudi iz tega, ko čitamo, da se vrše birme in dele drugi zakramenti. Brez vsega pouka mladina gotovo ne prejema zakramentov. Nas eden se pa ob takem branju hočeš nočeš moraš spomniti na SANS in na vse tisto, kar se je godilo med nami ob njegovi ustnovitvi in po njej-. Kako so tajili vsak smrad po komunizmu! Kako so se “sveto” užaljene čutili, če jim je kdo očital te vrste smrad! Še zmerom imam pred očmi piseanje Etbina Kristana, ki je na vse mile viže dopovedoval, da partizani nimajo obsolut-no nič opraviti s komunizmom. Še ga slišim, kako je rohnel tistega 12. aprila in razbijal po To je papežev bojni glic za sedanji čas. Kdo bi še mogel reči, da hoče ostati nevtralen, kdo bi se še mogel izgo- varjati, da se ne bi udeležil borbe na strani krščanstva proti komunizmu? Ali morda kakemu katoličanu tudi papež ne govori prav? V daljšem govoru je na božični večer ponovil sv. Oče te svojo misli: “Nevrednega svoje službe bi se čutili — tako govori — in fievredni križa Gospodovega, izdajstvo duš bi še nam zdelo, če bi se obotavljali vzbuditi zaspane vesti in jih spomniti na dolžnost bojevati sveti boj za Kristusa.” In potem vprašuje papež kristjane, zakaj bi izgubljali pogum v boju. “Alh»,hočete — tako vprašuje — pomnožiti število onih, ki v nestalnosti časov začno sami omahovati tako, da bolj ali manj zavestno igrajo vlogo nasprotnikov Kristusovih? Noben kristjan nima pravice kazati utrujenost v boju proti vstajajočemu protiverskemu valu. Ni odvisno od tega, na kak način, s kakimi metodami in s kakšnim orožjem, zapeljivim ali grozečim, se sovražnik bojuje ter pod kakimi krinkami se skriva. Nihče ne more biti upravičen. da bi stal s prekrižanimi rokami v naročju, s sklonjeno glavo in‘tresočimi se koleni.” To so papeževe besede. Vsem kliče na boj. Nobeden se bo)u ne sme'umikati. In nihče se ne sme dati varati od zvitih nasprotnikov. Različno je orožje sovražnikovo in različne so krinka, pod katerimi se skriva nasprotnik. Samo še eno navedimo iz papeževega govora. Takole • “VAflnn cn linnmhliflli cnvra7nil#i nrnti Glejtesino! Dg. Metod Mikuž je nekaj napisal za ameriške Slovence. Prav hvaležen sem sosedu, ki mi je Mikuževo pisanje dal v roke, da sem ga lahko prebral. Dr. Mikuž se je res moral zelo potiti, ko je pisal in prepričeval Anerikan- Dalje! Koliito smo že rali slišati o tem, da baje oni duhovniki, ki so ostali doma, obsosajo škofa Rožmana. Nekako tako ga obsojajo, so nam dopovedovali od ust do ust in v tisku, kakor ga obsoja “odlični” duhovnik dr. Metod Mikuž. Ali ni velik udarec po ustih vseh tistih in takih, ko zdaj dr. Metod Mikuž sam v svoji “poslanici” pove tole strahotno odkritje: “Prav nobena skrivno^* ni danes, da duhovščina, ki j$še ostala v Tjtovi Jugoslaviji, vzdržuje ilegalne zveze z višjim in nižjim klerom, ki je kot sramotni in zločinski ubežnik ne- In to! Duhovniki sp obetali Kidriču in narodu, da bodo “po- našali graditi novo in lepšo bo- Ift/mnof1* A mnolr nn u lir prepričeval man- uivm* *** -.........- da pod Titom hi “redečega kje izven države in da vši sku- t® i i ...........: O« kAnniA SlzruJnwQ+1 llfflo/lll raja,” kakor sam pravi. Seveda s tem dokazom ni uspel, nadrobil nam je pa nekaj drugih zelo dragocenih reči, ki smo jih zares z veseljem na znanje vzeli. Če bi človek vedel za na- pa j hočejo škodovati ugledu nove Jugoslavije Torej zdaj ni več -‘prav nobena skrivnost” da slovenski duhovniki, ki so bežali,, v očeh docnost”. Ampak, po Mikuževo, se je ta obljuba izkazala za “veliko laž.” Po naše to ni bila ne velika ne majhna laž, ampak samo ogromna ZMOTA, če so nekateri duhovniki res mislili, da bodo mogli POD KOMUNIZMOM graditi svojim Slovencem “lepšo bodočnost.” VELIKA’ Laž pa je bila na strani komunistov, ki so trdili in še trdijo, da nimajo nič proti veri, duhovščini in Cerkvi, ampak preganjajo samo "izdajalce”. Če danes tista “obetajoča” duhovščina, ki, so nam jo še pred pičlim letom tako na debelo postavljali za zgled in na razgled, ne more graditi “lepše bodočnosti,” je to~sama jasen dokaz in “preiskusni kamen” za Če je torej tako, potem. trav gotovo “država” iz kakšnih drugih razlogov rešuje “vprašanje verouka” na ta način, kot ga “rešuje.” , Če pa res “rešuje” vprašanje verouka na ta način iz takih razlogov kot opisuje dr. Metod Mikuž, potem moramo kar verjeti tistim proročilom, ki vedo povedati, da se delajo VSE MOGOČE OVIRE tudi pouku veronauka v cerkvah! Saj mnogi sami veste, kaj vam pišejo o tem naravnost iz starega kraja! To je po razlagi dr. Mikuža popolnoma dosledno. Ako mora biti država “zelo previdna”, komu izroča vzgojo mladine — potem res ne more in ne more mirno gledati, da bi duhovniki zbirali /otroke v cerkvah in jih tam — “kvarili” . . H Dr. Metodta Mikužu iskrena hvala za dragocene podatke! če nam to ali ono še ni bilo jasno “iz življenja duhovščine in cerkve na Slovenskem’’ zdaj nam je! — Zaplot. A AL'PA NE Kot strašno izobražen človek, ki poznam, kdaj je treba dajati duška svojim nežnim srčnim čustvom z drikelcem ali ročico in v gotovih slučajih morda tudi s cepinom, in kdaj ne, sem učil našo deputacijo, Mr- Grdino in Mr. Jakšiča, kako naj se obnašata, ko bosta v teh časih, ko ima OP A oblast celo nad lisičjimi brlogi, kole-dva la za jerpege štirim popotnikom, o katerih bi morda kdo rekel, da hodijo po svetu v pogubo duš, ali vsaj v napotje poštenim ljudem. “Ponižno se obnašajta in razgrnita pred dobrim Gospodari-chevim Francetom ves obupen položaj naše ekspedicije, ki v tej noči nima prostora, kamor “Vedno so uporabljali sovražniki proti Čer- ’-*> položita svojih glav. Bog “Udaril bom pastirju in ovce se bodo raz- obvaruj, da bi rekla: Če ne do- gam. Od Jolieta pa do Clevelanda je danes ne dobite postelje razen samo pri izredno usmiljenih ljudeh. Da n^ bosta jezljala kakor tisti nadebudni sinko, ki ga je dobra mati pognala po svetu. Da še nista slišala? Čakajta, bom naglo povedal, ker vama bo morda prav hodilo. Mali Janezek, ki še ni hodil v šolo, je nekje pobral nekaj krepkih besed, s katerimi se je Ifotel pred svojo materjo postaviti. Mati pa huda, da nikdar toga. Nikdar več naj, ne spregovori kaj takega v hiši, ker drugače . .Da ne bo, je sv to obljubil, ker materina božajoča roka je znala biti tudi v strah in trepet. Pa je Janezek v par dneh pozabil, in mu je zopet ušla ena tistih hudih besed. Samo še enkrat, mu je žugala mama, pa te bom pognala, od hiše za vselej. Huda pretnja je to, si je mislil Janeaek in obljubil, da ne bo nikdar več kaj takega rekel. Pa ga je čez nekaj dni ven in ne prikaži. se mi nikdar več pred oči, mu je rekla mati, odprla vrata in ga pognala po svetu. Janezek, ki je tako na vsem lepem izgubil svoj dom, se vse-de zunaj pred hišo na stopnice, si podpre z rokama težko glavico in začne premišljati, kam bi jo zdaj udaril, ali naj gre med Indijance v Ameriko, ali pa kar med zamorce v Afriko. Predno se je mogel pa še odločiti, kam bi jo mahnil, ga zmoti v premišljevanju soseda, ki pride pred hišo in ga vpraša: “Janezek, ali so mati doma?” Janezek, ki je grdo gledal, ker je pravkar izgubil za vedno svoj dom in ki je v njem vse vrelo zaradi strašne krivice, ki se mu je zgodila, najprej daleč predse pljjune, potem pa počasi in s poudarkom odgovori : “Vrag ga vedi, če je, jaz tu- jeziku kako tako nepravdansko besedo, če bi Gospodarich takoj ne kazal volje, da nas sprejme pod streho. Naj da beseda besedo in se bo že kako izšlo. Torej pojdita, midva z gospodom Froncem bova pa tukaj v Buicku čakala. Buickbom obrnil tako, da bo gledal naravnost proti glavni cesti. In če bi se primerilo, kar se pa naj-brže ne bo, ampak če bi se pravim, da bova midva z gospodom Froncem videla prileteti iz hotela najprej dva klobuka, takoj za klobukoma pa vaju, vama bova odprla vrata in vidva pa kar v galop skočita notri, jaz bom pa pognal. Pa bo šlo ko sam Elija doli po Joli-etu. Kje se bomo ustavili, ne vem. Pri Zalarjevih bi nam odprli vrata na stečaj, pa ne vem, če imajo za štiri prostora. Bomo morda rekli kot tisti Ribničan, saj vesete, ki se ni mogel ustaviti in je vpil svo- kaj ne "živim več, kaj me bad-’ji ženi, ki je stala pred hišo: rate » ! “Mica, lisca izprezi, ko pride z Torej da ne bosta imela na!vozom domov, jaz ne vem, kje ., ... .... —....... .... . j.-j-... .-i.i . .... ... i.. u... i... . ii ... ."ni. ..i, .... — .1, - ' • se bom ustavil.” Torej pojdita s temi pripravnimi navodili. Za vsak slučaj naj vsak izmed vaju stisne z levo roko v žepu figo, ker to v danih slučaj zelo pomaga- Ampak to vama pa povem, če bi se slučajno primerilo, d'a bi vaju lepo sprejel, da se ne bosta kar vsedla, naju z gospodom Froncem pa pozabila tukaj le. Ce vaju v dveh urah ne bo ven, bova vedela, da je nekaj zelo narobe in pptem bova pa že videla, ali bi prišla za vama pogledat, kaj je, ali bi šla pa kar naprej in si vsaj midva rešila najino borno življenje.” “Guncvet je bdi tisti vaš Janezek,” je po temijitem premišljevanju proglasil svojo sodbo Mr. Grdina, ki mu je šla menda tista godba zelo do srca in ki najbrže še ni pozabil, da ga je dala njegova hčerka Mary dvakrat povrsti aretirati, ko se mu je sanjalo, da je bila za policijskega načelnika. XBERlSKA DQgQVnra. JANUARY 6, 1517 ! Ljudske povesti FRANC JAKLIČ “Moja v sreči ali nesreči! Ce se tudi upira ves svet!” Pa je šel in na vasi je za-ukal, kakor bi hotel vsem oznaniti, kaj se godi v njegovi duši, kakor bi izzival ves svet. “Ju-huhu!" Tisti, ki so ga culi in poznali, so pa mislili tako in tako . . VII. Zaspal pa tisto noč Gornikov Anton ni. Njegova duša je trepetala, kri mu je vrela po žilah. Srce mu je bilo nemirno, in neznan strah je silil v njegove, sicer neustrašene prsi, da je roko pritiskal na srce, kakor bi mu hotel vtisniti poguma. “Kaj pa se je zgodilo?” Na to vprašanje'si je odgovarjal toliko časa, da mu je bilo vse jasno, da je dejal: “Torej sedaj vedo vsi, da je Ančka moja; in dekleta se mi posmehujejo, a Lazar, njen oče, je besnel!” To ga je peklo in grizlo. “Zakaj je besnel, zakaj?” . . To ni šlo Antonu v glavo. Pač mu je pravil nekaj tacega že Barbič, toda Anton tega ni ■mogel verjeti. Kako bi verjel nekaj, kar ne more bit. . . He! Zakaj bi on ne smel imeti rad Lazarjeve Ančke, in ona ne nje- se ji ne skremžijo nikdar več na smeh!” Ta misel ga je potolažila toliko, da je zamižal, a mirno vendar ni spal dolgo tudi ne. Solnčni žarki so se nekoliko poigrali nad njim, pali mu na oči in ga poklicali: “Vstani!” Anton je vstal, pa je bil truden, glava je bila težka od skrbi. Delo mu ni šlo od rok tisto jutro. Zamišljen je postajal celo dopoldne ali posedal' za vogali, podpirajoč si glavo, da so začele materi, ki je to opazila, vstajati skrbi. Mislila je, da se ga loteva bolezen, ko ga je videla, kako je na tnalu zagnal sekiro z nevoljo od sebe, kako se je zgrudil na steber in si podprl glavo. In ko je slišala še težki vzdihljaj, ki se mu je izvil, se je prestrašila pa je planila k njemu z vzklikom: “Anton, ljubi moj sin, kaj pa ti je?” Sklenila je roke in obupana zrla vanj, čakajoč odgovora. “Nič. mi ni!” Toda ta beseda matere še ni potolažila, saj se je na sinovem obrazu bralo nekaj druzega. Zdelo se je materi, da odseva j na njem težka bolest, ki se pri- HROMI VEHI IZ SLOVENIJE (DoiU preko Ttlts) > (Nadaljevanje a l. strani) venske republike je govoril 23. novembra minister za notranje zadeve Boris Kraigher. Na dolgo je napadal duhovščino, da se še vedno noče prilagoditi novim razmeram. Zlasti jemlje duhovščini za zlo, ker noče reči, da je prav, ker je država oropala Cerkev njenega premoženja, še bolj pa, da Cerkev noče reči, da je vesela ločitve Cerkve od države ali bo bolje ločitev države od božjih postav. Ob tej priliki je Kraigher zlasti poudarjal, da si država ne da vzeti pravice, da Cerkev kontrolira. Torej kljub ločitvi, vendar Cerkvi ne puste svobode. Takole je izvajal dobesedno: (Lj. pr. 23. nov.) “V tej zvezi moram poudariti, da tudi ne bo mogoče dovoliti, da bi nekateri cerkveni predstavniki nameščali na odgovorna mesta v cerkvi ljudi brez kontrole ljudstva. Ločitev Cerkve od države ne pomeni, da se jemlje državi tista pravica, ki more edina preprečiti, da bi nekateri inozemski sovražni krogi ustvarili iz Cerkve aparat za organizacijo nespoštovanja ljudske oblasti.” Ih spet: “če hoče Cerkev preprečiti konflikte, potem naj postavlja škofe in župnike, ki bodo znali spoštovati ljudsko oblast.” Država torej hoče po izjavi pravlja streti njega, ki ga ima : ministrovi imeti besedo pri pa ona najrajši na svetu, ki ji je stavljenju duhovnikov in škofov. edina podpora na j Kje je potem ločitev med Cer-1 kvijo in državo? Ali ni to samo ga? Ali ni pošten fant? Ali se j najdražji, ne more oženiti, ako se le ho- stara leta. „ , , „ _ £e9 j “Mari po pravici povej!” je podrejenost Cerkve državi? To Tako se mu je zdelo vse na- ravno, gladko, pa je bilo vendar drugače . . Ančka mu je bila vse povedala, pa mu tudi obljubila, da mu ostane zvesta. In ta ob-! pak so jih hitro napravili za učitelje ,ko so hodili par mesecev v neke tečaje. Postali so učitelji, ker so bili v gozdovih, ženske, ki so se vlačile po gmajnah s parti zanskimi prvaki, so sedaj, ko so doslužile v gozdovih, zrele za pouk slovenskih otrok v komunizmu. Komunistična ministrica prosvete tudi pravi, da to svojo vlogo k vzgajanju novega komunističnega človeka tj tečajniki bolje vrše kot pa učitelji s pravo Darovi za begunce iz New-burgha in okolice Cleveland, 0. —Vsa ta vsota, ki je tukaj priobčena, je bila že poslana iz naše naselbine gl. blagajniku. Po pomoti pa je bilo izpuščeno ime Mrs. Helen Mirtel iz Prince Avp., ki je sama prodala dvakrat po 10 knjič in tako prinesla $20.00 iz svoje okolice. Hvala Vam Mrs. Mirte! za ves Vaš trud, ker vemo, da poleg svojega hišnega dela in doma v družini, ste še ve-jdno pripravljena tudi sodelo- učiteljsko izobrazbo. Iz tega je, vati, da se pomaga našim lju-razvidno sedanje stanje sloven-! skega šolstva. :dem — beguncem. ' Nadalje so še prispevali: po iiiiiiiiHiiiiiiiiin $5.00: Neimenovana, Mr. Krist Lozar (krojač na E- 93 St.). Po $2.00: Peter Bukovec iz 78 St., Mrs. Alojzija Zupančič iz Union Ave., Mrs. Frances Mikiauž iz 78 St. Po $1.00: Mrs. Anna Marinčič iz 78 St., Mr in Mrs. Frank Smrekar iz Union Ave., Mrs. Louis Arko iz 78 St., Frank Snyder iz 81 St. in Anton Habjan iz Reno Ave. V imenu odbora “100” se vsem darovalcem, kakor tudi vsem onim, ki ste knjižice kupili, Inajlepše zahvaljujemo-Vsem onim, ki ste pa šli od hiše do hiše pa Bog plačaj. Anton Meljač.. DELO DOBIJO YEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici MALI OGLASI Razpis delniške seje V-nedeljo 19. januarja 1947 ob 1 uri popoldne se vrši redna letna delniška seja korporacije Lastnik prodaja Apartment s 3 stanovanji in trgovinskim prostorom; zidano poslopje na vogalu; nahaja se na vzhodni strani ob progi ulične železnice. Lot je 40 čevljev spredaj, 90 zadej in 140 globok. Cena je samo $18,500. Pokličite IV 1144. (4) SLOVENSKEGA DOMA i 15810 HOLMES AVE. “Kdo nama kaj more, ako eva vzeti Tistega bi jaz vzkliknila in ga prijela za roko; ie hote! n«kd« Napoleon, pa je pa še bolj motrila njegov ob- propadel, to je hotel Hitler in je raz, da bi brez odgovora spo- ne3'avno končal. Tudi Kraigher znala njegovo bolest. “Anton, ne bo za dolgo uspel. (Naj.opikaj te boli?" zorimo tiste k. radi govore, da j je v Jugoslaviji ločitev kot v Ameriki, da se v Ameriki nikoli ne vtika država v nastavitev du- „ hovnikov in škofov. Tu ni leči-No-1 To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem g delničarjem. FRANK WALTER, tajnik. | 1 S fillllllllllllllllllllllllllllliMIIIIIH Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur dela na teden 2 ali 3 sobe iščeta Dve odrasli osebi brez otroki iščeta 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 7 uri zvečer EX 6433. (4) Hrana in uniforme zastonj Zglasite se V Stanovanje iščeta Srednje star zakonski par nujno potrebuje stanovanje 3 do 4 sobe; nimata otrok. Kdor ima kaj primernega naj pokliče da vedn0 več novo- imeti, jo ubrišem po ustih, da rOlllStVO naprodaj i .. ih t k ostanp brez krsta 1 Naprodaj je komb. Buffet in ‘°ČZ. sklenjene samo pred državo iri ki pred Cerkvijo ne veljajo za veljavne zakone. To jb ena iz- I China doset iz hr^aTesa; i za "aše kra‘ IZJAVI 1 |f/\l I A imrn : P°P- »a «224 Carl Ave., stranska ŠOLSTVU. — Minister za pro- HOLLANDER: ®szss AUGUST v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo-j slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-i čena\ PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boite vedno dobro postreženi. v ustavodajni skupščini. Iz njenega govora je značilno zlasti dvoje. Ko opisuje težave s šolami, pove, da je bilo 108 šol tako temeljito uničenih, da se jih ! sploh ne splača obnavljati, 170 šolskih zgradb pa je tudi tako poškodovanih, da jih je treba v resnici popolnoma obnoviti. Po-; škodovanih pa je še 616 šolskih stavb v večji ali manjši meri. Kdo je vse to poškodoval? Nih-| ; če drugi kot partizani, ki so kot ' od satana gnani uničevali vse, | kar je kako spominjalo na izobrazbo. Vseh 108 popolnoma - Kar bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori ves narod, ves svet. Brez tiska bi postal svet mutast. SLOVENSKI NAROD so dvignili slovenski knjižeivniki in pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna Stvar za vsakega človeka. AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo! NOVI SVET je najzanimivejii slovenski list v Ameriki. Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Ce kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET” vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.50. Naroča se na naslovu: “NOVI SVET' 1849 West Cermak Rd. Chicago 8,111. ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. TOOL & DIE MAKERS j 40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure ' Stalno delo Dobri delovni pogoji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. \ (5).« MAKE ONE]* DAY mu iiusu tram your buy word V BLAG SPOMIN _ DESETE OBLETNICE SMRTI ^“š7nih šol‘so pognali v zrak NAŠE NEPOZABLJENE . |edaj Sloven- SOPROGE IN MATERE j d gami l:opravijati, kar so jim _ jm partizanski divjaki porušili. HVOIMMkC /llVIfO Druga zanimiva izjava pa je, 1 I ulll/Cv Will jjU da je sedaj nastavljenih na ljud-ki je za vedno zatisnila svoje skih šolah 1500 učiteljev, ki ni-mile oči 6. januarja 1937 majo učiteljske izobrazbe, am- Za vojaški spomenik MMSt 1* M«l •»«** west rnmtm 8* •»-Patent ioiv ond ConvMknt tp lotos, M> 0..-A4*, (W«4) Multiple VHomln Copwlo »ntoliu d** M bosk dally 9«on»ltlo» •» »J* •ut, wh«M roaulromonf* la torno« tlon kavo bot« titoblbhd. S*T!E> Tkrf. CONVINUNCt Sty *» mO M« “PwU "* **'r-ThsZS (CONOMY. I ggtgSfrA p Deset let nam grob Te krije; kar v večnost si se podala, lepše zdaj Ti sonce sije I .jelami', O. - V nasled-vsem v spommu m ostala. ' priobčujem imena nada. Tmplo tam na božji njivi ljnih prispevateljev za voja-v grobu hladnem zdaj trohni, ški spomenik na vrtu SDD na duh pa Tvoj v neminljivi slavi rajk ie živi. žalujoči ostali: SOPROG Cleveland, O., 6. jan. 1947. Waterloo Rd. Prispevali so: Po $10.00: Mr. in Mrs. L. Čebul, Mr. in Mrs. F. Conrad i ro $a.uu: ivir. in rus. nup-nik. Mrs. J. Blatnik in Karol BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 19*7 Stane s poštnino 50 CENTOV 'Za Ameriko in stari kraj Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI lekarnar 15702 Waterloo M Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od CSC dopoldne do 10. noter. Zaprte ves dan ob eredah. Tapco A potrebuje mlade ženske za inšpekcijo in delo pri strojih Predznanje ni potrebno. Morajo biti stare nad 21 let in voljne delati katerikoli Premija za nočni šift Zglasite se od 8 zj. do 9 zv, THOMPSON PRODUCTS INC. 23555 Euclid Ave. Euclid. 0. (7) * Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. ' Resetting-$15 — čiščenje $5 premen jamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0481 Govori«o Slovensko (x) ' ženska se sprejme Sprejme se starejša ženska, da bi varovala 2 otroka, dobi hrano in stanovanje ter nekaj plačila. Pokličite KE 7485. (3) Tapco Radi razširjenja naše organizacije potrebujemo mlade moške Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid1 Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th za inšpekcijo in delo pri strojih Ta dela ne zahtevajo nobenega predznanja. Prosilci morajo biti pripravljeni delati na kateremkoli šiftu. Izbranim moškim se nudi prilika za napredovanje in dolga zaposlitev pod izvrstnimi delovnimi pogoji ter po dobri V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NIKDAR POZABNEGA SOPROGA Frank Tekavec plači od ure. Premija za nočni šift PriglasiteV od 8 zj. do 9 zvečer. THOMPSON PRODUCTS INC. ki je za vedno zatisnil svoje blage oči dne 6. januarja 1946 ter 23555 Euclid Ave. Euclid, 0. poklical dobri Bog, ki naj mu bo plačnik za vsa njegova dobra dela ki jih je storil. Em-Jeto je že minilo, odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Počivaj mimo, ljubi ranjki, kjer ni trpljenja ne skrbi, Sprejme i Punch Press operatorje, ki morajo znati sami postaviti dies. Sprejme se tudi heaters za kladiva. Steel Improvement & Forge Co. počivaj, dragi moj soprog in prosi ljubega Boga za nas. 970 E. 64. St. ' severno od St. Clair žalujoča soproga MALI OGLASI " ' S & • ■' ? v v*W* : y ■." n ,1 t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1947 LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO coskcga kneza, pravega kneza % dinastije.” “Čemu? Knezi iz dinastije “Veliki čini so mogoči le, če j Gospod Boisberth.elot je na- jina človek nekaj noblese. To daljeval: •” stvari za viteZe‘ ne lja za : “Pa 90 res nek“ter.‘ ve!‘ki he naposled rekel, vsakega pustolovca.” _ jtepci tu in tam. Boulainvilli- ■ ^ ^ . , „ “In vendar so tudi v tretjem jers na primer, katerega ste' ma vsaj ime. stanu vsega spoštovanja vredni omenili, gospod poročnik. Te-1 j udje. Na primer urar Joly. j ga sem dobro poznal. Od za-Jiil je narednik v nekem flam- tetka so bili kmetje oboroženi z vilami. On pa si je postavil v glavo, da mora iz njih Kapitan ni imel več časa, da bi poročniku odgovoril, kajti o-bupen krik jima je bil odrezal j besedo. Istočasno sta zaslišala “So strahopetci in osli, ste drug ropot, ki je bil čisto raz-Hoteli reči. Toda neumna mno- ličen od navadnega, kakor se žica rabi visoko ime.” čuje na ladjah. Kriki in ropot “Moj dragi chevalier, knezi so prihajali iz notranjščine la-sami nočejo.” d je. 't “Potem si pa moramo poma- Zbesneli top gati sami.” Kapitan in poročnik sta ho- Boisberthelot je mehanično teja njzdol v spodnji krov, pa otrl čelo z roko, kakor da hoče ,,jsta mogla. Kakor brez pame-iz njega kaj iztisniti. “Torej | s0 ae rjH topničarji >kQzi od-poizkusimo s tem generalom,” | prtino na vrhnji krov. (Dalje prihodnjič.) , -ii I -kem neginfentu, zdaj je pove-Ijenik v Vandeji in je na čelu neke obalne čete. Njegov sin napraviti nekake je repulikanec; medtem ko je oče pri belih, služi sin pri modrih. Spopad — pride do bitke. Oče ujame sina in ga ustreli." "To je res junak.” “Da, kralju zvest; pravi monarhistični Brutus," je dejal grof. “Kljub temu človeka jezi, če ga komandirajo razni Ooque-rau-i, Jean-Jean, Moulins, Ko-cart, Bouju, Chouppes in podobni kujoni." “Dragi chevalier, jih je začel učiti “Vile dol’!" "Vilarje”. In “Vile gor’!” — “Vile po- “Mislite, da bo za kaj ” “Če ima količkaj v glavi." "To se pravi, če je krut,” je dejal kapitan. Grof in che-yalier sta se pogledala. Vieu-je rekel: “Gospod Boisberthelot, rekli ste pravo besedo, l^rut. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bunde in znamke. TEKOM ČASA, sev!” itd. Hotel je te divjake izpremeniti v frontne vojake in je bil ves zateleban v idejo, da napravi iz njih regiment z ra-portom, ukazom, menjavo stra-, že itd. Si lahko mislite, kaj je iz tega nastalo. Osel ni razumel, da je kmeta treba voditi po kmetsko in da se iz hostar- tjenja. V Anjou-u so povelj-jev ne,dajo napraviti kaproli. |niki igrajo plemeniteže in vse Jaz sem ga videl tega bedaka.” gre narobe. V Maraisu in oko-Šla sta nekaj časa gorindoli, | li Retza ne dajo pardona in Irugilkar vzklikne La Vieuville: [stoje izvrstno.” ...... Toliko ill Da! Tega nam je treba. Ta Vojska ne pozna nobenega usmiljenja. Uspeh ima danes le; (»rozovitež. Morilci so Ludo-yiku XVI. odsekali glavo, mi pa bomo morilcem iztrgali vse «de s telesa. General, katerega 1'abimo, je general Brez usmi- ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik' nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 26 drufrfh zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo In se Izselilo, d očim se dr. Župhlk Se vedno nahaja ,ha svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z naSim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvriil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni trpba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAtfl AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad le odprt od 9:30 zj. do 8. zv. Tel.; EN 5013 Ftrani se ravnotako jezijo. Pri' “Oh ta republika! , nas imamo polno prostakov,[opustošenja za prazen nič. Ce• tam pa ne vejo kam s plemi- človek pomisli, da je revoluci-j či. Ali mislite, du san$kulote|j;i izbruhnila zaradi primanjk-j veseli, če morajo ubogati grofalljaja par milijonv.l” Canclaux, vikomta Miranda,' “Mali vzroki se ne smejo za-j vikomta Beauharuais, grofajnemarjati," je odgovoril kapi-j Valence, markija Custline ali|tan. vojvodo Mirona?” Pomorca sta se zamislila. “Vse je narobe.” j "Kapitan,” je chevalier pre- "Ali celo vojvodo od Char-• kinil molk, “vi imate v kabini tresal” .“Pariške novine.” OBVESTILO DELNIČARJEM GLEDE DELNIŠKE SEJE Noitb Amencan Badie ki ta postal kralj?” “Nikoli.” “Boste videli. Njegovi' zločini ga usposabljajo za to.” Na- “Sina Egalite-a. Kdaj bo ne-j “Da.” “Kaj pa zdaj igrajo v rodnem gledišču?” “Adelo in Pavlina” ter “Pe- ' klo.” “Njegova razuzdanost in po- ‘To bi rad videl.” kvarjeijost pa ovira." — “In “Boste; v enem mesecu smo vendar,” tako je nadaljeval ka-1 v Parizu.'' Grof je nekoliko, pijta n Boiberthelot čez nekaj 1 pomislil. Cez nekaj časa j'e časa, “se je hotel s kraljem'dejal: ■spraviti. Jaz sem bil zraven v! “Najkasneje. Gospod VVind-Versaillesu, ko so mu pljunili ham je to rekel lordu Hoodu.”^ v hrbet.” I "Potem pa ni tako slabo, ka- “Z velikih stopnjic, kajne-'pitan?” « da?” 1 “Seveda ni,.samo če bi imeli?| “Da.” | srečo v Bretoniji.” La Vieuville “Se mu je zgodilo čisto prav.i je zmajal z glavo, potem lta Plešast dedec, mozolast, mori-! vprašal' lec kralja — fej, svinja! Bil, “Kapitan, ali bomo pomor-sem z njim v bitki pri CJues- ske pešce izkrcali?" jJ santu.” “Ce je obal pripravna za to,J “Na ‘Saint Espritu?’ ” da; če ne, pa ne. Časih je tre- “Da. Ce bi bil poslušal sig- ha napadati, časih se plaziti,' nal admirala de Orvillier, bi časih se umikati. Mi bomo sto-Angleži takrat ne bili ušli.” i rili vse, kar je mogoče. Konec “Ali je res, da se je takrat pa je odvisen od voditelja.”' skril doli v podladje?” ! La Vieuville je nekaj časa “Tisto ne,” se je zasmejal sanjavo zrl predse potem je vrli poročnik, “strahopetec pa rekel: je res velik.” “Kneza moramo imeti, fran- Letna delniška seja delničarjev te banke bo v sredo zvečer 8. januarja 1947 ob 8 zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Gidi? Ave. Pooblastila za to sejo bodo razposlana ta teden; podpišite iste ter jih vrnite banki. Tisti, ki se ne bodo mogli .udeležiti seje, naj podpišejo pooblastilo, da bo tako kolikor največ-nalgoče delničarjev zastopanih pri volitvah novega odbora direktorjev „za prihodnje leto. f * :* ■ . J ANTON GRDINA, predsednik. - i -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride - j ffirKjL iv V BUG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAAE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ŽENE IN MATERE Mary Postotnik ki je zaspala t Gospoda dne 5. januarja 1946, ter se preselila ▼ boljše življenje. Ah. predraga, kako hitro si nas zapustila; po našem mnenju veliko prehitro. Po neskončni Modrosti božji pa Je seveda drugače. Dobri Bog Te je poklical iz te solzne doline, tja k sebi v nebesa. tja kjer ni ne jokanja ni žalovanja, kjer j« večno veselje, da ne gledaš nadlog, da ne slišiš vzdihov, ki danes pretresajo svet. Upamo in za trdno pričakujemo, da se že veseliš v onem kraju, ki videlo ga ni oko. in slišalo ga ni uho, ter ga čutilo ni srce in ki presega vse želje." Pa se ondi spomni tudi na nas. ki smo še ostali tukaj in poprosi pri ljubemu Bogu, da tudi mi enkrat pridemo tja za Teboj, da se vsi snidemo v nebesih. Težka Je bila ločitev, naj bo tem veselejše zopetno snidenje pri Bogu. Saj križ nam sveti govorf, da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Cleveland. O.. I. Januarja 1947. 1890 1946 i • Naznanilo in zalivala Globoko potrli in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat Frank Suhadolnik Zatisnil je svoje blage oči dne 20. novembra 1946 leta. Pogreb se je vršil dne 23. novembra iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Jožefa na St. Clair Ave. in E. 144 St. ter od lam po slovesno opravljeni zadužnici na Calvary pokopališča, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 29. novembra 1890. leta v vasi Preserje pri Ljubljani. v V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega soproga, očeta in brata. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Suhadolnik in družina iz E. 61 St., Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek in družina. E. 156 St., Mr. in Mrs. Frank Žitko in družina. Mrs. Theresa Jerina in družina, E. 70 St.. Mrs. Mažy Zakrajšek. E. 99 St., Mr. in Mrs. Joseph Mihevc in družina. Mr. in Mrs. Frank Stopar. Addison Rd„ društvo Cleveland Št. 126 SNPJ. društvo Clevelandski Slovenci It. 14 SDZ, podr. št. 5 SMZ. The H. N. White Col. Case Dept.. M.E.S.A. Local No. 46. E. R. Squibb & Sons Co.. Girls from Bishop & Babcock Mfg. Co.. Dept. 30. Mr. Mike Bittner, Mr. Jack, Mr. Emil Mraz, Mr. John Brener. Dalje srčna hvala vsem. ki so darovali za sv. maše in sicer: Mr. in Mrs. Jerry Glavač, Mr. in Mrs. Frank Grajzar, Mr. in Mrs. John Mikuš, Mr. in Mrs. Anton Marn. Mr. in Mrs. Louis Tomšič. Mr. in Mrs. Anion Zakrajšak Mr. in Mrs. Mike Vugrin, Mr. in Mrs. Leo Mismas. Mrs. Mary Mušič. Mrs. Mary Bradač. Nosan Bakery. Mr. Jack Telban. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali v gotovini in sicer sledeči: Mrs. Mary Šuštaršič iz Barbertona, O., Mrs. Frances Maček, Mrs. Frances Nosan. E. 74 St.. Mrs. Jennie Siokel, Mr. in Mrs. Joseph Žele. Našo globoko zahvalo izrekamo čst. g. duhovnu pri cerkvi sv. Jožefa za opravljeno slovesno zaaušnico in pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in prvovrstno poslugo. Hvala pogrebcem sobratom od društev, katerih član je bil pokojnik, ki so nosili krsto. Hvala onim, ki so prišli kropil pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga sprej-mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Našo zahvalo naj sprejmeta Mr. Valentin Sever in Mr. John Sušnik, ki sta se poslovila v imenu društev v pogrebnih prostorih, kakor tudi Mr. John Gabrenja za fepe tolažljive beseda ob odprtemu grobu. .! ; . I; • i Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo zahvalo. Tebi, ljubljeni in nepozabni soprog, oče in brat. kličemo: Počivaj mirno in sladko večno, nezdramno spanje v svobodni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: FRANCES, soproga FRANK, sin FRANCES, poročena WEISBARTH, hčerka MRS. GERTRUDE GUŠTIN, sestra ROBERT WEISBARTH. zet v stari domovini zapušča tri sezite in več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 2. januarja, 1947. i-«,-.,.'.L.. ' . ^ .