OVENEC. Političen list za slovenski narod. t* polti prejeman velja: Za oelo leto predplažan 15 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • (ld.. za en meieo 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Ntev. 35. V Ljubljani, v ponedeljek 13. februvarija 1893. Letnik XXI. Darwinova teorija na srednjih šolah? Znano je častitim bralcem, da se da in sme svetopisemsko poročilo o stvarjenju sveta ratlično razlagati, ker način, kako je Bog svet vstvaril, ni strogo verska zadeva (res religiosa), io je nam treba le verovati, da je Bog vstvaril vse iz nič, v času, po svojem najmodrejšem sklepu vse najpopolnejše, popolnoma prosto in v svojo slavo. Zato nahajamo različne hipoteze o početku sveta, ki so vse doroljene, samo če ne trdijo česa, kar bi bilo v nasprotju s katero razodeto resnico. Tako so nastala v teka časa tudi različna mnenja o početkn živalij. Naj navedem o tem le mnenje slavnega cerkvenega učenika sv. Avguština. On se opira na Ecclus. 18, 1.: „Qui vivit in aeternum, creavit omnia simul," ter mčni, da je Bog vstvaril vse ob enem, a rastline, živali in tndi človeško truplo le in „potentia, causaliter (De genesi ad litteram.) Pri tem pa je on tega mnenja, da so bile rastline in živali že v svojem prvem početku in potentia vstvarjene vse in razločene v posamezne .species". Ta njegov nauk se kaj lahko sklada z besedami sv. pisma. Ako bi sveti učenik ne učil določno, da so bile vse .species" že „in potentia" vstvarjene, bi se njegovo mnenje precej vjemalo s teorijo angleškega naravoslovca Darvrina. Ker ta čitateljem gotovo ni neznana, naj navedem tu le njene glavne poteze. Že pred Danvinom so mnogi naravoslovci skušali dokazati postanek raznih živalskih oblik iz ne-popolnejših, pa niso mnogo dosegli. Darwiu je pa s svojo teorijo vzbudil veliko pozornost. On trdi, da so sprva iz neznanih vzrokov navstaie ne-katere rastlinske in nekatere živalske oblike, mogoče da tudi ena sama. Te oblike so imele nagon, spreminjati se na najrazličnejše načine. V teku stoletij so se jako namnožile, in zato se je začel boj za obstanek, v katerem so manj popolne pogi- nile, popolnejše se pa vedno izpopolnjevale. Te pridobljene popolnosti so podedovali potomci. Važnega pomena za spopolnjenje je tudi spolna družitev, raba ali neraba raznih delov telesa in še nekaj dragih posebnostij. Tako si moremo razlagati toliko mnogovrstnost rastlin in živalij. Na vstane pa vprašanje, je-li ta teorija dovo-jena, ne nasprotuje li razodetim resnicam ? Ako naravoslovec veroje, da so prvotne oblike bile vstvarjene ali neposredno ali .p o t e n t i a I i t e r" cd Boga, in da človek nima nikake zveze 8 t e m i ob 1 i k a m i, se ime držati Darwinove teorije. Njen početnik vsaj ni učil, da bi bil človek istega izvora, kakor živali; na človeka so raztegnili njegovo teorijo šele njegovi nčenci. Ni se manjkalo v novejšem času tudi katoliških naravoslovcev, ki so tudi prvi početek človekov iskali v onih prvotnih živalskih oblikah. O mnenju teh naravoslovcev so razpravljali tudi pri vatikanskem cerkvenem iboru. „Sunt, qui doceant" se bere v „constitutiones dogmaticae ss. oec. conc. Vaticani", commeutatio III., „eorpus hominis non immediate a Deo e limo terrae formatum, sed lege a Deo statuta ex inferiorum animalium corpore paul-latim evolutum esse, cui evoluto Deus animum hu-manum inspiraverit. Eam doetrinam cum s. scrip-turae narratiooe de hominis ereatione conciliare vo-lunt. Id nos quidem impossibile esse eensemus." Oni ki to trdijo, pravijo da je le to verska resnica, da je bil človek tudi po telesu vstvarjen od Boga, da se pa vere nič ne tiče, ali je bil vstvarjen posredno ali aeposredno. In na to pravijo zbrani očetje: .Nobis quidem etiam haec quaestio videtur esse cjuaestio de veritate religiosa. Naravoslovec torej tega ne sme trditi, ker se mora v verskih zadevah popolnoma podvreči nauku sv. cerkve. Darwinova teorija torej ni protiverska, če ne prekorači stavljenih mej in se ne razteza na vprašanja, ki so čisto verskega značaja. Ali drugo vprašanje je, če se more ta teorija priporočati za poduk na srednjih šolah. LISTEK »Ribičev maček". (Predpustna.) (Konec.) Po cesti pride Brusov pastir, mahaje veselo s palico po zraku in oziraje se po rudečih jabelkih na Ribičevem vrtu. Hipoma se ustavi, skoči zadej za hišo in začne vpiti na ves glas: „Tatje, tatje 1 Vkupe, ljudje božji, tatu imamo!" Kmalu se je zbralo krdelo ljudij, oboroženih s kolci in 8 kamenjem, da posvetijo lopovu, ki ga ni strah, ob belem dnevu izvrševati svoj tatinski posel. In kako neusmiljeno je padalo po zadnjem delu telesa in po nogah, ki so kakor zastave molele venkaj iz okna! — Nič ni pomagalo ni kričanje, ni stokanje, ni brcanje z nogama. Ljudstvo tatu ne prizanaša in prav ima. Naposled odleti leseni okvir pri oknu na tla in pade a velikim ropotom s tatom vred na tla. .Ušel bo! Za njim, za njim!" začne vpiti vse vprek in kakor bi mignil, je šinil čvrst dečko skozi okno za tatom v klet. Toda, kako se ustraši, ko zagleda Ribičevega mojstra samega ležati na tleh. „Za Boga! Bežite, božite," začne silno vpiti, .,Maček' sam je, mrtev leži tukaj!" Urno pomeče druhal po tleh kamenje in kolce in se razide, kakor bi jih veter popihnil. Jeri se je bilo zakasnelo, še le proti večeru je prišla domu. Brezskrbno odpre vežna vrata in gre v hišo, da se preobleče. Med razpravljanjem se ji zdi, da čuje nekje človeško stokanje in zdihovanje. Groza jo obide in strah, da si komaj upa iti pogledat, kaj da je. Preišče vse kote po hiši, pa ne najde nikogar. Pogleda nazadnje še v klet. Grozen prizor: mož leži na tleh, stokajoč in pol mrtev, krog njega kamenje, zdrobljena steklovina in leseno okvirje od okna. Kdo popiše grozo uboge Jere pri tem pogledu! Takoj spolna, kaj se je zgodilo. — In kdo je vsega kriv? .Sveti križ božji!" zavpije iu tleskne obupno z rokama. Jokaje dvigne moža in ga spravi v hišo v posteljo, sama pa dirja k staremu Korenu. Koren je bil suh, kmečki možiček, ki je slovil daleč okrog zavoljo svojih .čudežnih mazil", katere je izdeloval sam. Splošno so trdili, da v6 več kot vsi doktorji v mestu in pomaga vsakemu, ako je le pomagati. Koren je podvizal, kolikor je mogel, kar sapo mu je jemalo, ko je prišel na lice nesreče. Natakne Darvvinova teorija je le gola hipoteza in je že kot taka nesposobna za srednje šole, kjer bi se moralo podučevati iz naravoslovja to, kar so raziska-vanja neovrgljivo dokazala. Darwin ni mogel ni z jednim dokazom dokazati, da bi se mogla spremeniti eua .species" v drugo. Njegovi privrženci se sklicujejo na izumrle pradobne živali, katerih ostanke tu in tam izkopavajo. Te naj bi posredovale mej posameznimi razredi in vrstami živalij. Toda tudi to so zopet same hipoteze, in kdo more trditi, da se dii resničnost hipoteze dokazati s hipotezo? Človek res ne more umeti, da taki ljudje nočejo nič vedeti o razodenju božjem, ki je vendar tako očitno dokazano, mej tem ko slepo verujejo samim hipotezam. Ni torej čudno, da so najboljši naravoslovci zavrgli Darwinovo teorijo. Je pa še drug važnejši azrok, ki ne pripušča, da bi se na srednjih šolah naravoslovje poučevalo na podlagi Darwinove teorije, oziroma hipoteze. Kdo ae ve, kako dovzetna je v sedanjem času šolska mladina za proti verske ideje? In ko sliši mladenič, v kojega srcu je že izumrla živa vera v Boga, kako se ta teorija predava kot neovrgljiv rezultat novejšega raziskavanja, kdo more jamčiti, da ga to ne pripelje polagoma do materijalizma? In če ga v srednjih šolah skrbnost dobrega nateheta, kateri pa tako ne more dosti storiti, varuje pogina, kdo ga bode varoval na visoki šoli? Govorimo pa tu o Darwinovi teoriji, v kolikor ne nasprotuje verskim resnicam. Ta teorija je torej že sama na sebi nevarna, a gorjč učencu, ako jo razlaga neverski učitelj. Bilo je ob začetku letošnjega leta (meseca januvarija), ko je na ljubljanski višji gimnaziji razlagal učitelj naravoslovja nauk o opicah. V učni knjigi je opazka: ,Wichtig ist die Thatsache, dass sich manche Affen bei ibren Verrichtungen fremder Hilfs-mittel bedienen. So scblagen sie mitunter harte Nusse mit einem Stein auf und gebraucben als Stutze beim Gehen zuweilen einen Stock." Namesto da bi bil modri gospod profesor svojim učencem razložil, da =5=5 očala, pregleda otekline, pretiplje noge in rebra ter izjavi samozavestno in počasi sledečo diagnozo: .Kosti niso ravno zlomljene, rane niso, da bi dejal, smrtnonevarne, ampak samo hude poškodbe, zase-denje krvi, nategnenje kit, rog na glavi in pretre-senje možganov. Smrtne nevarnosti za zdaj ni." Ko je Koren pri .Mačku" opravil, šla je Jera za njim ter ga prosila v veži za božjo voljo, naj ji naravnost povl, kako bo z možem, da bo vsaj vedela, pri čem da je. .Reč je sicer nevarna," odvrne le-ta, odhajajoč, .a zanesite se na mojo pomoč. V treh tednih bo bolnik vstal. Saj me poznate!" Kako lepo in zvesto je Jera bolnemu .Mačku" stregla, ni moči povedati. Noč in dan je bila pri postelji, prekladala ga, zdaj na hrbet, zdaj na stran, mazala ga in tolažila, kolikor je le mogla. Toliko zvesteje mu je stregla, kolikor huje ji je očitala vest, da je ona kriva velike te nesreče. Ko je neko noč zopet vso prečula pri njem ter mu zjutraj mazala s .čudežnim mazilom" rog ua glavi, ki se je bil pa že dobro zmanjšal, se je otajalo .Mačku" srce, ohladila se mu je jeza v prsih, ter izprego-vori: .Jera, pa bi nekoliko legla; vse noči čuti ni kar tako! Ali pa si skubaj," je nadaljeval boječe * delajo to isled naravnega n res to delajo (?), jfe stavil še trety«* to«; ^jj, parno, d a Tf i e e tj o d i ^^ Schlilsse fassen). O nezapopadljive prosti 1 Ofij W m* m kakor dandanes. Bas, prav konservativen je živalski rodi In če opice sodijo, imajo tako dušo, kakor človek (anima spiritualis), torjsj ^eumrjočo: to je jasno, kakor beli dan. Radovedni sjno, kaj bi dajal nčeni gosp. profesor, ako bi njegova duša po smrti prišla v družbo samih opičnih duš! Kolikor je nam mano, si profesorji s^fti izbirajo svoje učne knjige, ki morajo seveda biti potrjene od ministerstva. Ni se nam torej treba čuditi, da sta si profesorja naravoslovja na ljubljanski višji gimnaziji izbrala knjigo, ki uči Daminovo teorijo: .Leitfaden der Zoologie von Dr. Vitus Graber, o.-o. Prof. der Zoologie an der k. k. Franz-Josefs-Uni-versitat in Csernowitz". Ni naš namen, natančneje pretresavati vsebine te knjige. Nikjer sicer naravnost ne pr»vi, da je človek nastal iz žijralij, pa vejudar ne uči takega, darvinizma, da bi ga mogla cerkev odobravati. V prvem delu govori o človeškem in živalskem telesu ob enem, kar se more oprSjV#evftti, P? 110 odobr»; vati. Toda kdor bere v naravnoslovni knjigi, ki je sestavljena na podlagi Darwinove teorije, stavek.: „Wahrend, das Gehiss der nie-deren Wirbelth>ere (z. B. des Krokodila) aus lauter gleichen, uncl zvrar meist spitzkegelformigen Ziihnen besteht, die hauptsachlich b|oss zupa Fangen nnd FesthaJten der Beuteobjecte, nicht aber zu ihrer Verkleinerung dienen, z^ichnet sich das Ge,biss des Menschen und der h o h er a n Sa thiere durch sei ne au f de m Principe der Arbeitstheilung beruhende S o n-d e r u n g oder Differenciers^ng aus (Str. 18)." Kaj si more pač misliti pri tem? Ni li s tem iudirektno zvezana trditev, da je človek iz opice? Ali če primerjamo stavek : »Bekanntlich weichen die verschiedenen auf d?r Erde. lebeuden Volks-stamme . . . auch in ihrenfl Korperbaue so sehr von einander ab, dass wir in den Mitgliedem map-cber derselben nur wenig Aehnlichkeit mit u n s e r e m Korper erkennen (str, 19)", — s stavkom: „Bei der Betraobtu.ng des Gorilla oder eines anderen Affen flberrascht uns vor allem die auffallende Aehnlichkeit mit un-serem eigenen Korperbaue (str. 66)", — kaj porečeš k temu, dragi čitate^j? Je-li treba k taki knjigi še brezverskega. učitelja ? Veda je sicer prosta po državnih postavah; a na srednjih šolah so brez verski i$di menda vendar postavljene meje. Tu se pokaži, pravo rodo^jubje, reši slovensko mladino strašne duševne kuge! In sedaj morda še kdo poreče: »Vera ni na dnevnem redu!". Upamo trdno, da se možje, ki. imajo pri tem besedo, potegnejo za učečo se mladino ter jo in skoraj jecljaje, „kave, da se pokrepčaš; ako zboliš še ti, kdo mi bo stregel?" »Nič se ne boj za-me, Anton, nisem še tako slaba," mu odgovori ona ljubeznjivo. »Skuhala bi že, pa bo tako (fosti šlo za zdravnika in zdravila; moram gledati, da prihranim, kar bo vzela bolezen. Le pogledi me, da sem še prav čvrsta, tudi zaspana nisem. Da bi le ti kmalu okrevaM Tone, ne veš, kako to imam rada!" »Maček" se je obrnil z glavo v zid, da skrije solze, ki so mu posilile v oči Mr rečejokaje: »Veš kaj, Jerica, saj te tudi jaz nisem nikoli sovražil! Tako je!" V duši p* se mu je rodil trden sklep, tako zvesto in ljubeznjivo ženo ljubiti in ji njeno ljubezen povračevati z zvestobo in udanostjo do zad-; njega izdihljeja. Cez štiri tedne je .Maček" vstal, temeljito ozdravljen v vsakem pogleda. Pridno je delal ter bil vedno doma, tudi Salamon in kvarta ga nista več zmotila. Veselo je bilo gledati, kako sta odsihdob sedela Tone in Jerica vsako nedeljo popoludne za mizo, držala vssk'svojo posodo kave pred seboj ter se za zabavo pomenkovala o preteklih časih. rešijo duševne propasti; apamo, da prihodnje leto liDtt!ilPM d'ill> ue b«do Tež r*W» Grabe*jWfc- ni|i L L le prqtiverske naravoslovce knjiga ZfasuHo se jftt Z Dun^j|, 10. febj-^m^ 1893. 1 Ijeraj^in port$|u obljubil, Tam, po-ročajj, cjM pri ljudske^, šolstvu med Ievi^g^,. pr<^. »fle^-qm iq konservativcem baronom Morsej-jem. Govorilo in pisalo se je že nekaj časa, da se ostrine levičarjev v verski šoli omilijo. Toda ve s* t» Mtarito sodoje po- stopanje proti Rouviertjj. Dnpuy, Viette in Viger bodo menda tudi odstopili. Ribot najbrž ne bo<$n mogel sestaviti tretjega ministerstva. Ostal pa bode najbrž v ministerstvu, kakor tudi Develle in sedanji spjpi minister. Oavaignac je precej naklonjen kofr aervativcem. Eo bi on vodil volitve, bi ta strank« najbrž preoej pridobila, h?r so sedaj opprtunisti ob m zmpaoje-. ffhnwiaka> afera jtt jim dfcla- smrtni ud»rec. V novo zbornico pride le redko kateri opor-tunist. Sploh se pa sliši klic, da je treba novih» mož. Cerkveni letopis. Petdesetletnica sv. očeta. V Rimu, 10. febr. Kakor senca zgine v teku stoletij življenje po* sameznega človeka, ako mu božja previdnost ni od* Itočila delokroga, v katerem more delati za čast božjo in blagor človeštva, ako mu ni podelila duševnih sili a katerimi ustvarja velika dela, ki ostanejo še poznim- rodovom sijajni, nerazrnšljivi spomeniki bistrega in močnega duha, vstrajne in železne vpjj$ — kol stalni mejniki v svetovni zgodovini. AMakibi velikih mož; ki preobražajo zemlji lice, ki življenju narodov in držav narekujejo velik preobrat ter za dolgo prihodnost odločujejo smer ljudskemu mišljenju iu delovanju, takih slavnostnih mož poraja vsako stoletje le malo. Med slavnih mož: najslavnejše pa bode gotovo zgodovina prištevala sedanjega rimskega papeža, sv. očeta Leona XIII., kateri s stolice sv. Petra že petnajst let kot „luč z neba" razganja krivoverstev zmote, rešuje sužnjike okov, sveta širnpmu deli dobrote, z neha ljudstvom kliče blagoslov! Dne 19. tebrnvsrija bode 50 let, kt> je bi sedanji papež Leon XIII. posvečen v škofa. Petdesetletnica škofovanja je že sama na sebi redka in pomenljiva slavnost, tem večji pa je njen pomen, ako jo slavi škof vseh škofov, naslednik sv. Petra v Rimu, ako jo dočaka kot starček po letih, a kot mladenič po duhu« in sicer v dobi, ko povodenj so-cijalne revolucije preti s poginom človeški družbi in je svetilnik na skali sv. Petra edina luč, ki razsvetljuje temo občne zmešnjave ter kaže pot rešitve t eocijalnem miru. Mi živimo v stoletju hitrih pre-memb, narodi drve kakor za stavo v negotovo bodočnost ne oziraje se na mnoge nevarnosti in ovire, zato je gotovo posebna milost božja, da vodi ladijo sv. Petra po burnih časa valovih v teku dolgih let izkušen krmar, ki pozna nevarnosti, ki je izurjen v boju z vihali in valovi ter je po modrosti in previdnosti izbrano orodje v rokah božje previdnosti. V starosti, ko si že mnogi žel6 počitka in miru, poklical je Gospod sedanjega sv. očeta za čuvaja na Sijonu, za pastirja narodov. Na njem so se uresničile besede prorokov«: .Mladeniči obnemorejo in se utrudijo in močni padejo vsled oslabljenja, oni pa, ki v Gospoda zaupajo, ponovi svojo moč, debč peruti kakor orli, teko in se ne utrudijo, gredo in ne obnemorejo." Božja previdnost pa ee ne kaže le v visoki starosti, katero je dosegel Leon XIII., temveč tudi v njegovem delovanju. Ko je papež Pij XI. zatisnil oči, pretresel je bolesten strah marsikatero verno srce. Za obstanek cerkve sicer ni bilo strahu, kajti Gospod je obljubil, da ostane pri njej do konea sveta, vendar so se mnogi strahotna popraševali, kdo bi bil sposoben, da v zamotanih in nevarnih tedanjih časih prevzame butaro najvišjega pastirstva na svoje rame. Izpolnile so se besede, katere je Gospod govoril pa preroku Jeremiji izvoljenem* ljudstvu: .Dal vam bodem pastirje po svojem srcu, ki va& bodo,pasli z modrostjo in naukom." In Ucega pastirja po božii volji imamo v slavno vladajošem Leonu XIII., ki je petnajst let neprestano oznanjal vladarjem in narodom večno božjo modrost, resnice sv. evangelija. Takoj po svoji iz- volitvi je rekel zbranim kardinalom: .Najprvo izjavimo slovesno pred Vami, da se bodemo v izvrševanju apostolske Svoje službe z božjo pomočjo v prvi vrsti trudili is to, da sveto obranimo izročeni Nam zaklad kštoliške vere, verno iu zvesto branimo pravice cerkve m apostolskega stola ter skrbimo za blagor vseh. Pri tem smo pripravljeni vse storiti, vse muke prenesti." To je vladni program Leons XIII., kateri je zvesto po besedi izvrševal do današnjega dne. Žv-losten je bil položaj sv. stola v središču mlad*' Italije, toda brez svetne pomoči, opirajoč se le na pokorščino vernih katoličanov povzdignil je papež Leon XIII. svoj glas kot najvišji učenik ter z apostolsko gorečnostjo oznanjal celemu svetu krščanske resnice in dolžnosti Ali ni' sedanje stoletje dolga veriga samih revolucij, ki v raznih podobah in oblikah razjedajo dražbo človeško? Pričelo se je z zmernim liberalizmom, 1. 1848 je poponomtf zmagal političen liberalizem ter se moral umakniti socijal-jalnemu; posledica liberalne revolucije je s o c k jalizem, ki drobi t kosce liberalno dražbo devetnajstega stoletja. Množice, katere je liberalizem1 vzgajal v sovraštvu* do vere in eerkve, so postale polnoletne ter zahtevajo svojo dedščino. Papež Gregor XVI., Pij IX. in Leon XIIL označujejo stopnje bojev cerkve proti liberalni revoluciji. Pij IX. je zmagal rerolucijsko' zmoto, Leon XIII. zbira zapeljane narode, katere je streznila devarna i socijalna zmešnjava; Pij IX. je označil | načela za rešitev socijalnega vprašanja, Leon XIII. ; izvršuje r dejanju to v sedanjem stoletja največjo j nalogo duha. On ponuja vladarjem pomoč vere ter j pojašnjuje neprecenljive dobrote cerkve za ozdravljenje bolehavih in onemoglih držav. Z mladeniško pogumnostjo odkriva zlobne nakane državi in cerkvi nevarnih tajnih družb. (Dalje sledi. Udanostne izjave. Udanostna izjava občine S u š j e pri Ribnici: .Dovolite, milostni gosp. knezoškof, da se premnogim občinam, ki so Vam v zadnjih tednih poslale udanostne izjave, pridruži tudi naša mala občina. Mi sicer v&no, kaj nas uči naša vera, namreč, da: .Kdor Vas posluša, mene posluša; kdor Vas zaničuje, mene zaničuje!" V&no tudi, da Vas je sv. Duh postavil, vladati cerkev božjo v ljubljanski škofiji. Prav zato vemo, da ne potrebujete .udanost nih izjav" z naše strani, ker udanost, pokorščino in spoštovanje smo Vam dolžni že po sv. veri, v kateri hočemo živeti in umreti. Ce pa smo vsejedno sklenili, doposlati Vam tako izjavo, storimo to z ozirom na nasprotnike, ki izpodkopujejo — sevčda brez V8peha — Vašo čast in veljavo, ter sejejo ne-zaupnost zoper Vašo posvečeno osebo. Mi Vam slovesno izjavljamo, da se popolnoma strinjamo z načeli, katere ste razvijali na prvem slovenskem katoliškem shodu. Mi obsojamo odločno predrzno počenjanje slovenskih liberalcev po .Slov. Narodu", .Rodoljubu", .Novicah" in drugih časnikih, ter obetamo, da hočemo vsikdar z Vami biti, pokorni Vašemu vodstvu. Dalje obetamo, da hočemo brati samo poštene katoliške časnike in pri raznih volitvah voliti samo može, katerih program bodo načela prvega slovenskega katoliškega shoda. Občina Saš je, fare ribniške, du4 26. decembra 1892. Fortunat Kozina, župan; Fran Pintar, svetovalec; Fort. Cvar, Ant. Sile, Valent. Sile, Fr. Kožar, Fr. Lesar, Fr. Lovšin, odborniki." Udanostna izjava občine Črni Vrh nad Idrijo: .Prepričani, da ste nam, prevzvišeni, od sv. Daha postavljeni varuh neveste Gospodove, sv. cerkve, se radostnim srcem pridružimo vernim Vašim ovčicam, katere Vam pri napadih nasprotnikov sv. cerkve pošiljajo svoje udanostne izjave. Za Vaš pogum in Vašo zvestobo, s katero krmite čolnič sv. Petra, bodi Vam, našemu višjemu pastirja, presrčna zahvala: in kapljica tolažbe bodi prepričanje, da podpisana občina stoji in bode stala zvesto za Vami, S srčno željo, usj-napoči kmalu dSba, v kateri boste zamogli mirno vladati sVt cerkev v naši lepi domovini. V Črnem Vrhu nad Idrijo, da4 80. decembra 1898. Matej Lampe, župan; Fr. Rudolf, Tom. Gostiša, Rudolf Štefan, svetovalci; Jan. Poženel, Jur. Lampe, Jak. Cuk, Ant. Rupnik, Jos. Pire, Gašp. Rudolf, Job. Majnik, Ferd. Lampe, Fr. Habe, And. Mikaš, odborniki." Dnevne novice. V Ljubljani, 13. februvarija. (Slovenski romarski vlak ▼ Rim) gre povodom 501etnega jubileja škofovstva svetega očeta papeža Leona XIII. due 10. aprila t. 1. Da se mu tudi verni Slovenci, kakor drogi narodi,, poklonijo in svojo udanost izrazijo, priredi gospod Josip Pavlin (mejnarodna potovalna pisarna) j Ljubljani, v zvezi s katoliško drnžbo, posebni brzovlak tje, kateri se omenjeni dan ob 10. uri dopoludne i* Maribora, ob 2. uri popoludne iz Ljubljane in ob 7. uri zvečer iz Gorice odpelje, ter v torek 11. aprila, ob 3. uri popoludne dospe v Rim. Udeleženci bodo se vsprejemali med Mariborom in Gorieo, s Koroškega tudi v« Vidmu (Udine). Oni bodo vidno nosili posebne znamke. Vožnja tje je skupna in naravnost preko Padove, Fiorenee, nazaj pa posamezna, v 30 dneh, z vsakim vlakom, tudi brzovlakom; šestkrat sme vsak se ustaviti po enaki progi ali pa preko Loreto. Stanovanje, vspored slavnosti itd. v Rimu oskrbljeval bo posebni odbor, enako kažipota in tolmače. Med bivanjem v Rimu izhajal bo posebni list tei prinašal Slovencev se tikajoče zanimivosti. Tudi knjižica „81ovensko • laški potovalni tolmač" bo na razpolago. Vlak bo sestavljen iz I., II. in III. razreda voz, na željo tudi iz spalnih in salonskih voz, ki bodo brez premembe šli do Rima. Vozne cene, okoli na pol znižane, bodo v kratkem naznanjene (od Ljubljane v Rim in nazaj okoli 25 gld. in višje). Vozni listki naj Be prej ko prej naroči, ali vsaj do 4. aprila, pri gospoda' Psvlinu. Ta oskrbljuje tudi stanovanje in daje vsakoršna pojasnila. Slovenci I ne zamudimo te lepe prilike in pokažimo v mnogobrojnem številu vernost in udanost našemu svetemu očeta ter ob enem oglejmo prekrasno prestolico katoliške cerkve in lepe laške pokrajine. P. (Svetovno potovanje nadvojvode Franca Ferdinanda.) Ker je .Slovenec" naznanil, da rabijo na svetovnem potovanja nadvojvode Franca Ferdinanda puške slovenskega dela, pov6 naj, da je na dotični ladiji (.Elisabet") tudi duhovnik Slovenee, namreč čast. gosp. Ivan K u r a 11, c. iu kr. mornariški kapelan prve vrste. (Is Štange) se nam piše: Dne 6. t. m. opravili smo slovesno sedmino po f gospodu kanoniku M a r n u. Pevci cerkveni so ob tej priliki peli novi .Requiem" P. Angelika Hribarja. — Splošna je bila žalost po vsem Slovenskem ob smrti dobrotlji-vega kanonika Marna. Posebno smo žalovali za svojim rojakom tudi mi Štangsrji, ker med nami je pokojniku tekla zibel. Rad se je spominjal svojega rojstnega kraja in rad zahajal tadi domov. Lani v jeseni je bil tudi še osem dnij pri nas vesel in zdrav. Dejal je ob tej priliki, da bo zdaj ložje večkrat prišel, ker je stopil v pokoj. Žal, da ga ne bo več. Počiva naj v mira blagi mož ter prosi pri Bogu za svoj narod, katerega je tako zelo in resnično ljubil — Zimo smo imeli tudi pri nas budo. Škode je mnogo, vzlasti pri krompirju, katerega je ljudem mnogo zmrznilo po kleteh. Ljudem gre slaba za denar. Večinoma morajo skoraj vsi kupovati žito, prodati pa nimajo kaj; in če kaj imajo, nima nobene cene. Prašiči, goveja živina, vse je bolj po ceni, meso v Litiji pa zel6 drago. — Med mrliči jih je bilo lani največ za grižo. Sedem ljudij je umrlo neprevidenih, ker je smrt jih prehitela skoro v trenotku. (Povodom SOletttice škofevanja Leon XIII.) so šolske sestre v Mariboru priredile 9. febr. časti sv. Očeta primerno slovesnost. Po slovesnih večer-nicah v zavodjvi cerkfi čiks v veliki dvorani lani prizidanega poslopja polno odličnih povabljencev tudi mil. knezoškof in blizu ob 5. uri se vzdigne odra verskolična zavesa, da odkrije vseh odrešenih, zemeljskega Očeta v okrašenem oprsju. Zavoda go-jenke in pripravnice nastopajo v lepi' kostumi. Prolog, v katerem je deklica Leonu zarad njega svetosti, zmožnosti in delovanja slavo izrekla, je še odmeval v srcu, ko pribiti glasnik, de izraža vseh narodov veselje o papeževem jubileju. Ko se zberejo vsi deli sveta in razlagajo, kaj in 'kahb se'jim1 jq zgodilo v stoletjih, stoji cerkev v njih sredini! Uprizorila se je potem: .Besa von Taoneuburg* Weissenhoferjeva drama s petitaifr dejanji, ki uči 4. zapoved in previdnost božjo. Če se sploh reči mora, da so rejenke gledd memoriranja, izrekave in kretanja svojo storile, nas iznenadile, ie primavamo, da so nam nekateri prizori eelo zasolzili olco. Med raznimi točkami in deli so občinstvo razveseljevale rejenke z lepim petjem in koncertovanjem na harmonijo, glasovim in gostih. Pele so: Papeževo himno (Katschthaler in Poerster), čveteroglasno Sattner-jevo: »Pogled v nedolžno oko," troglasno Abtovo: »Waldandaeht, čveteroglasno Gerbičevo: »Mojemu rodu" iti troglasno: »Heil Leo!" (Musiol.) (Vojaški nabori na Koroškem) se vršd: Celovec (mesto) dnč 1. marca (100 novincev), Celovec (okolica) dnč 2.-4. marca (600 n.), Borovlje 6. marca (200 n.), Trg 7.-8. marca (338 n.), Šentvid 9,—11. marca (502 n.), Krka 13. marca (200 n.), Breže 14.—15. marca (355 n.), Veiikovec 16. do 18. marca (575 n.), Zel. Kaplja 20. marca (124 n.), Pliberk 21.—22. maroa (354 n.), Št. Pavel 23.-24. marca (312 n.). St. Lenart 27. marca (200 n.), Volšberk 28.-29. marca (400 n.), Beljak 4.-8. aprila (833 n.), Trbiž 10.—11. aprila (328 n.), Smohor 13. aprila (200 n.). Kotiče 15. aprila (160 n.), Vogliče 17. aprila (147 n.), Greifenburg 19. aprila (200 n.), Zg. Bela 21. aprila (143 n.), Sovodenj 24. aprila (175 n.), Milstadt 26. aprila (136 n.), Spital 28. aprila (179 n.). — Vkupe 6767 novincev. (Šolska novica s Koroškega.) Piše se nam: Poročali ste, da se je doslej dvojezična šola P o d-kr nosom soremenila v čisto nemško in kakšno veselje je nad tem zavladalo po nemških listih, ki niso mogli dosti prehvaliti „geaunden Stan" tamoš-njega prebivalstva. A kako se je v istini postopalo pri »poizvedovanju", pri katerem se je nekda tako Bijajno pokazal »zdravi (nemčurski)-um" tamošnjih kmetov. Vsi, ki niso prišli k poizvedovanju, zapisali so se za privržence nemške šole, druge pa se je na limanice dobilo s tem, da se jim je reklo: Šola ostane, kakoršna je sedaj, samo imenovala se ne bode več »utrakvistična", marveč »nemška!!" V šoli bode se tudi odšle) rabil slovensko-nemški Abecednik. Zbog tega so se (vsled pritiska od nem-čurskih mogotcev) podpisovali kmetje za — nemško šolo! Ce je tako postopanje pošteno, — pa tudi bodi! ^Liberalno" v smislu naših nemčurjev je vse-kako. Duhovni oče vsemu »poizvedovanju" itd. je c. kr. dež. sodn. svetovalec F. Steiner, ki kot ud po »parteitagu" izvoljenega „generalštaba" ob vsaki priliki dela ua to, d« izpodriva slovenščini tla! Kako se pa to strinja ž njegovo službo, to tudi — kdor hoče ! —rn— (Nemščina — uradni jecik?) I« Celovca, dne 12. febr. Koroški deželni odbor je proglas'1 nem š č i n o za uradni jezik vseh koroških občinskih za-stopov. Razglasil je dotični odlok tudi po nemško-liberalnih listih, da tako svoje pristno nemštvo pokaže v pravem svitu pred vsem nemškim svetom 1 Da se naši zagrizeni mogotci, ki odločujejo v deželnem zboru, bore malo zmenijo za pravico, za postave itd., to je jasno! — Določuje pa dež. odbor po omenjenem odloku, da se morajo občine (i slovenske) v občevanju z deželnim odborom, s c. kr. dež. vlado in z drugimi občinami posluževati iiključ-Ijivo le nemščine. Da bije U ukaz postavi v obraz, je jasno. Obširneje spregovorimo o stvari ob kratkem. ' (Imenovan) je č. g. A n t o n B e r 1 o t, vikar na Srednjem, župnikom na Vogerskem. Čestitamo! Telegrami. Praga, 12. februvarija. Pogreba mlado-češkega deželnega in državnega poslanca dr. Trojana udeležili so se namestnik, deželni vrhovni maršal in več poslancev. Brno, 12. februvarija. Dve z revolverji oboroženi osebi, najbrž delavoa, ste vdrli v pisarno fabrikanta Rosenthala in s streljanjem ranili Rosenthala, dva delavca in nekega odvetnika. Rosenthal je že vsled ran umrl. Zagreb, 12. februvarija. Škof Josip Ga-sparič je umrl. Most, 12. februvarija. Sedaj že štrajka 2000 delevcev. Strajkujoči zahtevajo, da se odstranijo nepovoljni nadzorovalni organi in odpuščeni delavci zopet sprejmejo v delo. Pariz, 13. februvarija. Karolu Lessepsu se je dovolilo, da sme obiskati svojega očeta. V spremstvu s polioijo odpelje se v Ohes-naye. Jutri ga pripeljejo nazaj v ječo. Pariz, 13. februvarija. Kakor se govori, posvetujejo se levi centrum, ustavna desnica in protirepublikanska desnica zastran skupnega postopanja pri posvetovanju o interpelaciji o občni politiki do vlade. Oavaignac bode baje predsednik prihodnjemu mini-sterstvu. Peterburg, 12. februvarija. Črnogorski prestolonaslednik Danilo se je semkaj pripeljal. Na kolodvoru ga je vsprejel carjevič. Atene, 12. februvarija. Cesar avstrijski je podaril 10.000 frankov za poškodovance na Zantu. Umrli ho: 11. februvarija. Filomena Novak, čuvajeva hči 6 let, tStreliške ulice 11, davica. — Janez Pošm&r, dimnikar, 72 let, Križevniške ulice 6, jetika. V bolnisn ici: 10. februvarija, Terezija Pengov, dninarca, 57 let, irčna hiba. — Franc Škerjanc, dninar, 32 let, jetika. 11. februvarija. Matija Kralj, gostač, 77 let meningitis. Tujci. 10. februvarija. Pri Maliču: Pospišil; Eschler, stotnik; Wagner, Sehnei-der, Sobeyer, Schrecker, trgovci; Robitchek in Weinberger, potovaica, z Dunaja. — Poženel iz Bistrice. — Sing, trgovec, iz Linca. — Ecker iz Stockerau-a. — Zuckerman, trgovec, ie Prage. — Miiller s soprogo iz Zimnevode. — pl. Obere-igner, logarski ravnatelj, s snežnika. — Macun, odvetniškega koncipi-jenta soproga, iz Celja. Pri Glae; Reiner, trgovec s konji; Sncharipa, trgovec; Radis, potovalec, z Dunaja. — Kajfež, trgovec, iz Delnice. — Rossi zasebnik, iz Gorice. — Hočevar zasebnik, z Dolenjskega. — Stanga iz Vratislave. — Afmuth iz Gradea. Fantini iz Kamnika. Brugeman iz Berolina. Pri avstrijskem earu : Jugovio s KrSkega. — Cukljati s St. Gotarda. — Kosem in Dacer iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Palese inžener iz Trsta. — Konig, trgovec, z Dunaja — Žužek, vinotržec, iz Vel. Lašič. Pri bavarskem dvoru: Samek, potovalec, z Dunaja. — Klenter, posestnik, s hčerjo, iz Kočevja. — Untersachberger in Brentner in Steyra. Vremensko sporočilo. a M a Cas Stanje Veter Vreme > .S S -gčSl S " a o iazovanja grakomera v ram toplomera po Celziju 11 7. n. zjut. 2. u. pop. 9. «. sveč 729 5 731-5 7844 -1-2 56 1-6 »1. vzh. I si. zap. si. jzapad jasno n n 0-00 12 za 7. u. »jut. 2. u. pop. 9. u. zveč. ■srednja 2 4 in za 782-9 730 1 728-8 temperati 5-1» jod 3-2 56 38 ira obeh lormalom. al. jugzap. zm. jzap. si. jzap. Ini -f-2 00 del.jasno oblačno dež in +4-7°, 30-7'j dež sneg oziroma Zahvala. m (i) Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in maucem izrekam za mnoge dokaze sočutja ob času bolezni in smrti preljubljenega iu nepozabnega soproga gospoda Ferdinanda Praunseis-a gostilničarja in meščana ljubljanskega kakor tudi za mnoge krasne vence najiskre-nejšo zahvalo. Sjsebno se zahvaliuiera slavnima pev-kima društvoma »Slavec" in »Liubliana" za minljivo petje, isto tako gospodom ožjim prijateljem in gostiln'čarjem za vsestransko naklonjenost. ' V Ljubljani, dne 13. f-br. 1893. Žalujoča soproga. Odpeljani so štiri lovski psi (trije so mladi) z rujavimi lisami. Starši pes ima kratek rep in se kliče na ime „Lion". Kdo ve kaj o njih, naj blagovoli poročati, ali pa naj jih pripelje podpisanemu proti primernemu darilu. V Oi r k n i c i, dne 11. februvarija 1893. no i Jakob Pintar. Zastopniki za prodajo cejlonskega čaja se sprejemajo v vseh krajih. Ceylonski čaj, čaj bodočnosti, ima večji in lepši duh, ter je močnejši, nego kitajski in japonski pridelek; vzeti je treba le polovico množine, kolikor je treba kitajskega, da se dobi krepkejšo in pri tem vsaj tako okusno pijačo. Pri fabrikaciji ceylonskega caja je treba gledati na največjo čistost, kar se o kitajskem in japonskem ne more reči. Ceylonski čaj je najboljša in najcenejša ljudska pijača za revne in bogate. Vzorci štirih vrst v pušicah po 50 kr. se pošiljajo franko. Pisma naj se pošiljajo generalnemu zastopnika osy-lonske čajne druibe m A-rstro-Ogersko: J. V. CHMELAB, 106 3 3 Chroustovv, poŠta Bohdalau', vla Polna. ČeSko. Štev. 54. Razpis službe. Pri okrajni hranilnioi v Slovenjgradcu je umestiti 107 2-2 % letno pla6o 800 goldinarjev Prosilci za to službo, ki morajo v hranilničnem poslovanju dovolj izvež-bani, ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni biti, naj svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazi o pridobljeni vsposobnosti. katera je za to stroko potrebna, in s pristavkom, jeli je prosilec samec ali ožeujen, do 28. tega meseca pri ravnateljstvu te hranilnice vložijo. Nastop službe 1. aprila 1893. w m Ravnateljstvo. gtC D u n a j 8 k a borza. Sb* 13. tobravarlja. Papirna renta 5%, \«% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta 6%, davka prosta . . . . Akoije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kreditne akcije, 160 gld........ London, 10 funtov stri........ Napoleondor (20 fr.) ...... Cesarski cekini ...... Nemških mark 100...... 99 gld 20 kr. 98 . 85 . 118 r 55 . 988 " - " 326 , 25 . 120 , 90 . 9 . 62 . 5 „ 69 „ 59 „ 17'/,. Dni 11. fObniTarija. Ogerska zlata renta 1%.......115 gld. — kr. Ogerska papirna renta 5%......102 „ — „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 . 25 . 5« državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 . 60 . Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....195 . — . Zastavna pisma»vstr. on. zeaa. kred. banke 4 * 97 . 70 . Zastavna pisma ,,..„. 4%> 101 „ 50 . Kreditne srečke. 100 gld........193 „ — . St. Genois srečke. 40 "gld. . .... 65 „ 50 » Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. — A vstr. rudeoega križa »ročke, 10 gld. . . 19 . — Rudolfove srečke, 10 gld. ...... 25 . — Sabnove srečke, 40 gld........68 „ 50 Windischgraezovo srečke, 20 gld.....76 . — Akoijo angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 20 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v 2882 . 60 Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 „ 25 Papirni rabelj j...................1 „ 26 Laških lir 100..............- » — f Jet Mopoiir' Zanesljiva lnformaolja o stalno lilBli 5IIICI tUl • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. 8vMi pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljatvijo vred gld. 2 80. a lidajaUlj in odgovorni vradnlk: Dr. Ivan Janeiii. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" KeUzeile it. 10 Dunaj, lariafcMraiii 741. ZSJT Vestni nasveti TEOt za dosego kolikor moft visokega obratovanja pri najpopolnejši varnosti aftloženlh glavnic. Ti«, .balon**« iiMxin«~ « i.iuunam