Prezzo « Cena Ur 0.50 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postala Stev. 103 izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italinna S. A, Milano. V Ljubljani, v pet eh, 7. maja 1913-XXI Uredništvo In upravni Kopitarjeva 6, Ljubljana. Red nz ion e. Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Leto VIII. Concessionaria esclnsiva per la pubblicita dl provealenza italiana ed estera: Uniona Pubblicita Italiana S. A. Milano. Bollettino n. 1076 Suri coisibattimenti difensivi in Tinisia validamente sostennti US velivoli r.mki ebbattuii II Qunr(ier Generale dellc Forze Armate coni linica: Nel settore occidentnle del fronte tunisino le truppe ltalianc e germnniche Iinnno vulidn-eunue sosenuto nnelie ieri duri combattimenti difensivi. Nostri caceia bomliardieri, con riuscita azi-onc di sorpresa attaccavano mezzi corazzati av-vcrsari incendiandonc e danneggiandonc aleune diecine. Sette apparecchi anglo-nmericani veni-vaiio distrntti, in duelli aerei, dalla caccia tc-desczi. Nel c.ielo del canale di Sicilia, in rapido vio-lento scontro con una formazione nemicn, cae-ciaiori italinni comandati dal tenente Anicdeo Guidi da Bologna, di scorta nd un convoglio aereo, nbbattevano in mare nove »Cnrtiss«. Dalle operazioni degli ultimi giorni sei no-stri velivoli non sono rientrati. Vojno poročilo št. 1076 Hudi obrambni loji v Tuniziji hrabra prestani £6 nasprotnikovih letal sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 1076 pravi: Na z ali o d n e ni odseku tunizijskega bojišča so italijanske in nemške čete tudi včeraj hrabro prestajale hude obrambne boje. Naši lovski bombniki so v posrečenem nepričakovanem nastopu napadli nasprotnikova oklepna vozila ter jih nekaj desetin zažgali in poškodovali. Nemški lovci so v letalskih dvobojih uničili 7 angleških in ameriških letal. Nad Sicilskim prelivom so italijanski lovci pod zapovedništvoin .poročnika America Gn id in iz Bologne, ki so spremljali letalski konvoj, v naglem in silovitem spopadu z nasprotnikovo skupino zbili v morje 9 letal vrste Curtiss. Z vojnih nastopov zadnjih dni se 6 naših letal ni vrnilo. I Svetovni odmev Ducejevih zgodovinskih besed Berlin, 7. maja. s. Bila jo velika ura za Italijan narod — piše dopisnik lista »Deutsche Allge-meine Zeitung« — ko je govoril Mussolini na zgodovinskem balkonu, velika ura, ki jo je Mussolini sam primerjal oni pred desetimi leti, ko so na istem trgu praznoval zmagoviti zaključek abesinske vojne. Takrat &o zmagoviti italijanski vojaki preko radia slišali navdušene vzklike množice in jasni Ducejev glas, ki je naznanil, da se je zopet povrnil imperij na sedmere rimske griče. Danes se italijanske čete borijo z nemškimi tovariši na zadnjem mostišču v Afriki, toda tudi dane« se njihova misel dviga k domovini in ona to misel po-vrača z vso dušo. Kakor takrat, je tudi danes Afrika v mislih vseh, čeprav na drug način: milijoni Italijanov — kot je rekel Duce — imajo domotožje po Afriki, toda zadržanje množico in njeno srce jo ostalo nespremenjeno. Po sedmih letih so ohranili isto brezpogojno in strastno ljubezen do Duceja. Kratki Mussolinijev govor — nadaljuje dopisnik — je bil kristalno jasen in narod ga je razumel v polnem pomenu.Čeprav je to, kar se je zadnja tri leta zgodilo v Afriki, zagrenilo italijansko ljudstvo, vendar izguba imperija niti malo ni zrahljala njegovo odločnosti. Italija se bo vrnila v Afriko. Ta povratek ne bo posledica obrambe tega ali onega koščka afriške zemlje, temveč posledica veličastnega vojnega napora Italije v celotni vojni. Doslej so Anglosasi s pomočjo velike premoči v bojnih sredstvih lahko dosegli uspehe le na obrobnih postojankah osi, ne pa na osrednjih postojankah Italije in Nemčije. Mussolinijeve besede — piše »Bdrsen Zeitung« — nam kažejo, kako tesno sta si sorodni narodno-soeialistična Nemčija in fašistična Italija. V osebi voditelja fašistične Italije je govoril včeraj v svoji novi obliki antični Rim, ki si je pridobil mogočni vzpon z železno disciplino, z rezko strogostjo do samega sebe, s silo svojo volje in energije v trenutku nevarnosti. Fašistovsko Italijo navdaja tisti duh, ki mu pravijo Anglosasi pruski duh in katerega hočejo iztrebiti, ker se ga boje. , Ponosne Ducejeve izjave in pretresljiva demonstracija, s katero je rimsko ljudstvo pokazalo globoko vero v imperialno poslanstvo Italije in svojo voljo v zmago, so za Nemčijo dokaz neraz-družliivega prijateljstva, ki vežo oba naroda, za sovražne tabore pa so opomin, slovesno opozorilo. Madrid, 7. maja. s. Velikansko zborovanje pred Beneško palačo je po mnenju tukajšnega tiska eden največjih političnih dogodkov zadnjih časov. Njegova spontanost in strastno navdušenjo so za nasprotnike It^Jijo veličastni dokaz, da duša in srce italijanskega naroda bije skupno z Duce-jevim srcem in z Ducejevo dušo. Po treh letih vojno in žrtev, piše »Arriba«, v najtršem trenutku borbe je rimsko ljudstvo, tolmač ljudstva cele Italije, potrdilo Mussoliniju svojo vero vanj, svojo ne- Novi sovjetski napadi na kubansko mostišče odbiti Hitlerjev glavni stan, 7. maja. s. Vrhovno povcl jništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem delu kubanskega mostišča je sovražnik včeraj ves dan napadal z močnimi silami. Vsi napadi so bili zavrnjeni in pri tem uničeni številni oklepni vozovi. Z ostalega vzhodnega bojišča ne poročajo, razen o zavrnitvi krajevnih sovražnikovih napadov južno od Ilmenskega jezera, o nikakšnem pomembnem bojnem delovanju. V Tunisu je bilo več sovražnikovih napadov proti severnemu in srednjemu odseku bojišča zavrnjenih. Pri tem je bilo vzhodno od Matcura izmed 24 napadajočih oklepnih voz uničenih 13. Nemški in italijanski letalski oddelki so uničili pri napadih iz nizke višine večje število motornih vozil in več oklepnih voz. Težka bojna letala so napadla preteklo noč pristaniške naprave ob alžirski obali. V jutranjih urah dne 6. maja so potopile nemške pomorske oborožene sile za varstvo obrežja pred bretonsko obalo brez lastnih izgub en angleški brzi čoln in hudo poškodovale še tri druge. Berlin, 7. maja. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se izvedele naslednje podrobnosti: Nemške čete so na vzhodnem odseku kubanjskega mostišča odbile pomnožene in močnejše sovražne napade v srditih obrambnih bojih, ko je bilo uničenih 20 sovjetskih tankov. Prav tako so, se ponesrčili razni napadalni sovražni sunki proti južnemu odseku pri Novo-rosijsku. Enako usodo so doživeli nekateri sovražni poskusi pri Kubanju. Južno od Ilmenskega jezera so izvedli boljševiki 4. maja mnogo krajevnih napadov, hoteč odstraniti nevarnost, ki jo predstavljajo nekatere nemške utrdbe. En tak napad je veljal gorskim postojankam, ki jih drže nemški gorski lovci. Nemške čete so zadržale sovjetske napade, jih odbile, jih zasledovale ter se vrnilo s plenom in ujetniki na 6voje postojanke. Nemško težko topništvo je znova obstreljevalo železniške naprave in vojaške transporte južno od Ladoškega jezera, kakor tudi industrijske cilje v Leningradu, zlasti tovarne »Kirov«. Nemško letalstvo je podrobno zasledovalo premike sovražnih oddelkov. Zadalo je v zadnjih nočeh velike izgube sovražniku in napadalo mnpgo važnih boljševiških preskrbovalnih _z vez, zlasti ob gornjem toku reke Dorica. Uničen je bil tudi vlak, ki jc prevažal strelivo. Podrobnosti o bojih za Krimskajo 1)0111 Berlin, 5. maja. AS. V dopolnilo včerajšnjega škega vojnega poročila poroča nemška uradna poročevalska agencija, da včeraj od Rostova pa do skrajnega severa ni bilo večjih bojev, pač pa so Sovjeti osredotočili 6voje napade na kubanjsko mostišče, zlasti na majhen jeziček južno od Krimskaje. Napadati so začeli po dolgi topniški pripravi s pomočjo močnih letalskih skupin in kakih 100 tankov ter e pehoto. Napad pa se je tudi tokrat zlomil ob hrabrem odporu branilcev, kateri so zadali Sovjetom izgube v ljudeh in gradivu. Tudi pri tej bilki je sodelovalo nemško letalstvo, tankovski oddelki in peliola. Nemci so setrelili ta dan skupno 36 sovjetskih letal, 9 pa slovaški in hrvaški letalci. Samo eno nemško letalo se ni vrnilo v oporišče. Drugi napadi nemških bombnikov so bili naperjeni na Bovjetske obrambne naprave, na vlake in na sovražne preskrbovalne zveze na skrajnem 6everu. Med krajevnimi boji bi bilo vredno omeniti nekaj zmagovitih nemških sunkov severno od Orla. Nemški oddelki so brez izgub pahnili sovražnika iz cele vrste jarkov, nato pa so se z ujetniki vrnili v svoje jarke. Na neki drugi točki istega odseka so Nemci 6pustili v zrak 18 bunkerjev in več drugih sovražnih utrjenih postojank. Tudi na srednjem odseku so nemška letala bombardirala železniške zveze, vlake in spustila v zrak neko skladišče orožja. O bojih na kubanjskem mostišču se je v zadnjih urah izvedelo, da je zaradi neprestanih sovjetskih napadov na nemške postojanke vzhodno od Krimskaje nemško poveljstvo zapovedalo svojim oddelkom umik na druge, že dolgo pripravljene in bolj utrjene poelojanke zahodno od Krimskaje. Ko je sovražnik včeraj zopet začel napadati, je našel na teh postojankah le nemške zaščitnice, ki so se v boju umikale na novo postojanko in tako prepustile sovražniku mesto Krini6kaja, iz katerega je glavnina čet že odšla in je bilo odpeljano tudi vojno gradivo ter živež. Vojaške naprave 60 bile spuščene v zrak. zlomljivo zvestobo do fašislovske revolucije, svojo neomajno odločnost borili se do zmage. Budimpešta, 7. maja. s. Včerajšnji Ducejev govor jo globoko odjeknil v tukajšnjem tisku. Uradno poročilo v listu »Budapesti Ertesito« ugotavlja, da so Ducejeve besede jasen, nepreklicen odgovor sovražni propagandi, ki cesto govori o zlomu notranje italijanske fronte. L'e sovražnik upa ukloniti italijansko ljudstvo s strahovalnim bombardiranjem civilnega prebivalstva, se moti. To dokazuje navdušenje, ki ga je pokazalo ljudstvo na mogočnem zborovanju na Beneškem trgu. Ta Ducejev govor je še enkrat potrdil gotovost v končno zmago, gotovost v dosego ciljev, za katere se bori os. Madžarska ob tej priložnosti zopet izraža_ do Italije tisto prijateljstvo in naklonjenost, ki traja že stoletja in ki se je povečalo v tej junaški borbi italijanskega ljudstva, v borbi za zmagoslavje kulture, krščanskih idealov in civilizacije. Stockholm, 7. maja. s. Ves švedski tisk z velikimi naslovi poroča o Ducejevem govoru z balkona Beneško palače. Listi v svojih komentarjih na splošno naglašajo odločnost in trdnost ter gotovost Mussolinijevih besed zlasti takrat, ko je zatrjeval, da se bodo Italijani vrnili v Afriko. Berlin, C. maja. s. Včerajšnji govor, ki ga je imel Duce na balkonu Beneške palače — piše politični dopisnik DNB — je vreden nepreklicljiv odgovor na vse neumne sovražno domneve in napovedi. V tem trenutku, ko se položaj v Tunisu bliža svojemu vrhuncu — nadaljuje nemški Časnikar — sovražnik upa, da je prišel trenutek, ko lahko izzove s svojim strahovanjem in z gonjo laži razdor med Italijo in njenimi zavezniki in tako ustvari vrzel v trdnem sklopu trojne zveze. Kategorične Ducejeve izjave in silno navdušenje velikanske množice, zbrane na Beneškem trgu ter vzklikanje voditeljevim besedam — naglasa sodelavec nemške uradne agencije — so še enkrat pred vsem svetom pokazale voljo do borbe in zmage, ki navdaja italijansko ljudstvo, katero je danpa bolj ko kdaj odločeno boriti se za dosego skupnih ciljev. Italijansko ljudstvo je s tem dalo svoje potrdilo in odobritev borbenemu načrtu, ki sta ga določila Benito Mussolini in Adolf Hitler pri svojih pogovorih na zadnjem sotanku, to je, nadaljevati vojno s totalno uporabo vseh narodnih sil do odločilne in totalitarne zmage, to je, do popolnega pokončanja vseh temnih sil, ki bodisi od zahoda, bodisi od vzhoda ogražajo evropsko-afriški življenjski prostor. Gre za to, da se dosežejo skupni cilji in skupni nameni držav osi, to se pravi obramba evropske civilizacije in pravic, ki jih mora vsak narod svobodno razvijati v okviru medsebojnega sodelovanja. Nemška agencija nato podčrtava — in sicer na poseben način — omembo, ki jo je Duce 6toril o Afriki in o zgodovinskem poslanstvu, ki ga im* Italija na tem kontinentu, ter zaključuje s katego rično izjavo Mussolinija: »Vem in čutim, da milijoni in milijoni Italijanov trpe od nedopovedljive bolezni, ki se imenuje »afriška bolezen«. Za ozdravljenje je ena sama poti: vrniti se tja. In vrnili s* bomo!« Ker do zaključka lista še nismo do-bili vsega govora, ki ga je imel eksc. Scorza, tajnik fašistovske stranke, bomo govor v celoti objavili jutri. Sodba nemškega tiska o razvoju spora med Poljaki in Sovjeti Berlin, 7. maja. Rusko-poljski »spor« naj bi se smatral po napovedih anglosaškega tiska končan. Po izjavi Sikorskega in Stalinovem pismu,, naj nihče več ne računa na nesporazum in vsi morajo biti prepričani, da bi vzdušje prijateljskega sodelovanja med obema slovanskima narodoma bilo skaljeno, če bi ne bilo »peklenskega nemškega spletkarjenja«. Ce torej »zviti« Nemci ne bi slučajno odkrili trupel tisočev od GPU po! klanih častnikov v Katinskem gozdu pri Smolen-ske in bi romantični Poljaki v trenutku slabosti ne padli v skušnjavo in želeli vedeti, kaj je z usodo poldrugega milijona njihovih vojakov, nasilno odvedenih v Sibirijo, bi svet ničesar ne vedel o tej komediji. Isti svet bi tudi ne vedel o škodoželjnih intrigah skupnega sovražnika — kakor sarkastično pripominjajo berlinski krogi in zlasti ne bi vedel, da hoče Stalin veljati za glavnega »graditelja« nove Poljske. Moskovski »Limesov« dopisnik namreč poroča, da ima Stalin najboljše namene in najplemenitejše predloge za Pol -sko: želi, da bi bila svobodna in neodvisna in da bi bila s Sovjetsko zvezo v prijateljskih odno-fajih na osnovi medsebojnega zaupanja. Ponuja Ji celo »plemenit pakt obrambnega zavezništva proti skupnemu smrtnemu sovražniku, Nemčiji«. Kako si zamišlja Stalin svobodno Poljsko, pa je napisala prejšnji teden v »Pravdi« Vanda Vasi-Ijevska, ki so jo določili boljševiki za bodočo predsednico »Sovjetske poljske republike«. Sikor-5 . in njegovi prijatelji to vedo, vendar pa nočejo razburjati Angležev ter svojih judovskih fi-nannikov. lo ve tudi agencija »Tass«, ki je obtožila Sikorskega, da pripada najreakcionarnejši skupini, ki je že za časa Pilsudskega vodila proti-judovsko politiko. Eno jia je gotovo: če Sikor-skemu končno le ni bilo treba odstopiti, je Stalin vendar dosegel, da nihče ne v Angliji, ne v Ameriki ne bo upal več omeniti Jcatinskih grobov in v Sibiriji interniranih Poljakov. »Frankfurter Zeitung« pa vidi v tem še nekaj drugega. Zadnji stavek Stalinovega pisma, v katerem ponuja obnovljeni Poljski »vojaško obrambno zavezništvo proti skupnemu sovražniku, Nem-eiji«, je tudi poklon Nemčiji sami. Če namreč misli na obrambni blok proti Nemčiji, hoče s tem reči, da Nemčije noče več uničiti, oziroma da se boji, da bi Nemčija lahko zopet vstala. Tako daleč pride torej tisti, ki zida gradove v oblake, ali M prodaja medvedovo kožo, preden ga je ubil. Tako je moral Stalin, ki je že pozabil, da je medvedovo kožo prodal, nehote priznati, da je medved še živ. V zvezi s tem je zanimiv londonski dopis švicarskega lista' »Suisse«, ki pravi, da bi Poljaki v zameno za vzhodne pokrajine in Litvo dobili Prusijo in del Pomorjanskega. Ta predlog da je storil Churchill. Toda tako v vzhodni Poljski kakor v Litvi se nahaja velikanska sila, ki brani Evropo pred boljševizmom. Kar se tiče Poljakov, pa so med njimi tri stranke. V sredi je Sikorski, na levi so boljševiki, pristaši Vande Vasiljevske, največ pa je proti-boljševiških Poljakov. K srednji smeri pripada tudi opolnomočeni poljski minister v Teheranu, dočim socialni minister Spaczyk, ki kdo ve zakaj biva tudi v Teheranu, pripada protiboljševiški in protiangleški smeri, v kateri je tudi ankarski poslanik Sontonsky, čigar svaka so tudi našli med ubitimi častniki v Katinskem gozdu. (Piccolo) Vesti 7. maja Razlika med Anglijo in osjo v načinih letalskega vojskovanja Berlin, 7. maja. Angleško letalstvo je kaj drago plačalo napad na Dortmund. Sestreljenih je bilo namreč 36 letal, večinoma štirimotornikov. Napada se kakor običajno ni udeležilo več kakor 250 bombnikov. Velik odstotek sestreljenih napadalcev je 141 .'ključna zasluga natančnosti in moči protiletalske obrambe, ki je dosegla velik uspeh. . ... 9n?,ran Rokava se že sprašujejo, če naj so ob tolikšnih izgubah še nadaljujejo dosedanji terori-"aPadi na nemška mesta. Bombardiranje nemških mest je bilo že dolgo v angleško-ameri-v'n naf.'!tu- Angleški letalski minister točno poroča, koliko milijonov kilogramov bomb je bilo zmetanih na nemška mesta ter hoče s tem opravičevati tako imenovano letalsko ofenzivo iz prestižnih razlogov ter zaradi Moskve. Zato ni brez pomena, da je predvčerajšnjim Stalin Angliji čestital k bombardiranju nemških mest. Kar se tiče morebitnih represalij do vzeledu Japonske nad ujetimi člani sovražnih posadk, o čemer se je v Berlinu že govorilo, pristojni berlinski krogi ne dajejo nikakih izjav. Gotovo je le to, da nemški tisk zadnje čase poudarja, kako se bodo Angleži nekega dne bridko kesali, ker so se zatekli k tako barbarskemu načinu vojskovanja. To velja tudi za agencijo Reuter, ki 6e je norčevala, češ da 60 znašala nemška letala, ki so v aprilu napadala Anglijo, le četrtino številnih napadov, ki 60 bili v eni sami noči izvedeni nad Nemčijo. Narodno socialistični voditelji so navedli razloge, zakaj nemško letalstvo ne napada Anglije v velikem slogu. Zajiosleno je namreč na pravih bojiščih. So jia še tudi višji razlogi, razvidni iz popisa, ki ga navaja »Das Sch\varze Korps:« Sovjetski lovci so zasledovali nek nemški bombnik, ki pa ni odvrgel svojih bomb, da bi dosegel večjo hitrost, ker je bil nad neko vasjo in bi bombe lahko zadele civilno prebivalstvo. Bombnik bi to Nemški minister za tisk dr. Schmidt je priredil na čast italijanskim časnikarjem kosilo v zunanjem ministrstvu. Imel je govor, v katerem je jioveličeval tesno sodelovanje med časnikarji osi. Pri letalski nesreči na Islandiji sta bila ubita tudi ameriški general Barih in škof Adnavvright, ki je bil poglavar vojaških kuratov. Razen teh dveh je izgubilo življenje tudi več častnikov in vojaških kuratov. Cilenška vlada jc prodala Združenim državam tri ladje, Angliji pa plavajoči dok. Zaradi tega so nekateri poslanci ostro protestirali in zahtevali od vlade, naj preneha s takimi prodajami. Angleška admiraliieta uradno sporoča, da je bila na Sredozemskem morju potopljena podmornica »Sahib«. Iz Rima je prispel v Milan madžarski poslanik pri Kvirinalu eksc. Zoltmann de Mariassy. Japonski ministrski predsednik Tojo je na Filipinih pred 400.000 osebami izjavil, da bo Japonska dala Filipincem čim prej svobodo, če bodo nadaljevali z iskrenim sodelovanjem z Japonsko. V. Odeso je prispel apostolski nuncij mons. Cas-sulo. Sprejele so ga vojaške in civilne osebnosti. Nuncij si je ogledal industrijske naprave, ujetniška taborišča ter katoliške pravoslavne cerkve. 500 mož španske »Sinje divizije« sc je vrnilo iz Vzhodnega bojišča. V San Sebastijanu so jih sprejele civilne in vojaške oblasti in velike množice prebivalstva. Vujaška pogajanja med Saudovo Arabijo in Združenimi državami so pretrgana, ker Saudova vlada ne sprejme ameriških zahtev, da bi Amerika lahko novo zgrajena letalska oporišča uporabljala tudi po vojni. Na Črnem morju so nemške lahke pomorske edi-nice prisilile sovjetske ladje k boju, ki je imel popoln uspeh za nemške edinice, ki so se vse povrnile v izhodno luko. Pri terorističnem angleškem napada na mesto Dortmud so Nemci sestrelili 38 večmotornih angleških bombnikov. lahko storil, ker je bil v veliki nevrnosti, pa vendar pdot tega ni naredii. čeprav je šlo za sovjetsko vas, kjer boljševiki človeška bitja cenijo maij kakor živali. Ta viteški duh se je pokazal tildi pri veliki letalski ofenzivi na angleška mesta leta 1940, ko so bili bombardirani le vojaški cilji. — Anglosasi pa so se vrgli na pravo strahovalno tehniko, gradili leteče trdnjave, ki lahko iz velikanske višine spuščjo na titsoče kilogramov težke bombe, gradili strahotne zažigalne bombe, in vse to ni namenjeno za bojišče, ampak za zaledje. Anglosaški piloti so ee tako specializirali za vojno proti civilnemu prebvalstvu. »Das Schwarze Korps« poziva nato k neusmiljenemu sovraštvu do Angležev in to narodno sovršlvo bo moralo izpolniti večje naloge, kot postreliti peščico pilotov, ki žive v nemških koncehtracjskih taboriščih. (>Pic-colo«.) Trpljenje, muke in ponižanja prisilno mobiliziranega partizana Izpoved nesrečnika, ki so ga »osvoboditelji« odtrgali od domače grude in ga pahnili v največjo nesrečo Trpka spoznanja, ki pa spametujejo, žal, le tiste, ki so gorje partizanskega »raja« okusili sami Cerknica, 7. maja. Na velikonočno soboto je prižel na Dol. Jezero partizan. V neki hiši je ves obupan povpraševal po domačih fantih in načinu, kako ravnajo s partizani, ki se jim prijavijo. Ko so ga potolažili, da ne bo nič hudega, če se sam javi, je prosil domačine, da gredo po stražo, ki bi naj prišla ponj. Tako e© je tudi zgodilo. Kmalu je prišlo 8 domačih branilcev, ki so fanta odpeljali s seboj. Takoj so ugotovili, da ne bo kaka velika riba, kajti ves obupan, ušiv, umazan in oslabel partizan je že v začetku izrekel ogorčenje nad partizani in se čudil, kako lepo so ga sprejeli. Je to 22 letni Bernik France, sin pokojnih Matevža in Marije, doma s Sv. Barbare, občina Znanec pri Škofji Loki. Njegovo pripovedovanje o dvomesečnem življenja in hudih preizkušnjah pri partizanih je tako zanimvo, da ga priobčujemo kar v celoti in brez komentarja. »V vasi, kjer sem doma, ni bilo prej nikake komunistične propagande. Vedeli smo za gošarje, vendar jih pri nas ni bilo čutiti. Ljudje so se preveč bali, da bi se spuščali z gošarji v kakšne tesnejše stike. V noči od 1. na 2. marca so prišli partizani v našo vas. Toda ti niso prišU iz tukajšnjih krajev. .Vas so popolnoma obkolili, nato so pa začeli po hišah pobirati moške Pobrali so vse, kar je bilo sploh sposobno, da se je premikalo. Povsod so povedali, da moramo iti v gozd, da se bomo borili za svobodo. Okrog naše hiše so najprej oprezovali. Nato so prišli čisto do hiše in zahtevali v nemščini, naj takoj odpremo. Rekel sem mu, naj pride podnevi, ker mu sedaj ne bom odprl. Tedaj pa je posvetil z baterijo na roko, v kateri je držal bombo. Ker sem se bal, da ne bi zažgali hiše, sem jim odprl. Šele tedaj sem videl, da to niso ne Nemci ne Gorenjci. Osem jih je prišlo v -hišo. Pustili so mi toliko časa, da sem se oblekel, nakar sem moral iti z njimi. Odpeljali so nas okoli 80 proti meji. Korakali smo tako, da je prišlo na sedem neoboroženih Gorenjcev eden oborožen partizan. Iz vrste ni smel nihče stopili. Če bi to storil, bi dobil takoj kroglo v glavo Tako so nas pripeljali do meje na Grmadi. Ko smo jo prekoračili, so nas pripeljali v gozdič na Babji gori, kjer je bilo začasno taborišče. Nisem videl niti šotora niti barak. Vsak si je izbral ležišče na določenem prostoru, ki je bil zastražen. Za streho so nam bile smreke in nebo. V tem taborišču smo ostali tri dni. Že naslednji dan smo imeli predavanje politkomisarja. Trajalo je dve uri, kar se je nato ponavljalo vsak dan, dokler sem bil med partizani. Pobrali so nam tu vse legitimacije; denar, ki smo ga imeli s seboj, je žel v prid »kolektiva«, kakmor je šlo tudi perilo, ako ga je bilo več, kot ga je vsak nosil na sebi. Poučevali so nas, da smo vsi enaki, da smo tovariši, da je vse last vseh, da je vse kolektivno. Seveda pa izgleda kolektiv drugače, kot so nas učili, kar sem okušal na sebi nadaljnja dva meseca, ko sem bil med ..partizani. Jz taborišča na Babni gori so nas peljali mimo hiš in nato po gozdiču pod Dolenjo vas na cesto, ki pelje v Ključ. Hodili smo samo ponoči. V Ključ smo prišli četrti dan po naši ugrabitvi. V taborišče na Ključu nas niso peljali. Ležali smo kar ob poti dve uri. Od tod so nas peljali proti Koreni. Ostali smo v dveh hišah, ki ležita severovzhodno od Korene. Tu so partizani tudi vse izropali. Od Korene dalje smo se obrnili zopet proti meji, tako da smo bili zjutraj oddaljeni samo še dve uri od Zirov. Od tu dalje smo šli mimo Zaplane, kjer so tudi izropali neko hišo. Železniško progo smo prekoračili na nekem ovinku. Preko proge smo šli vsi skupaj v koloni po eden. Najprej je šlo šest partizanov s strojno puško, za njimi komandant in nato mi v koloni. Od tu smo šli naravnost na Ljubljanski vrh, kjer smo ostali tri dni. Tajali smo sneg, da smo kuhali. Spali smo po koreninah brez vsake strehe. Z Ljubljanskega vrha smo odšli proti Krimu odnosno proti Mokrcu. Hodili smo še vedno samo ponoči. V kakem gozdu smo stali včasih tudi nekaj dni. Partizani so ropali po hišah, mi smo pa morali nositi material. Od Ljubljanskega vrha smo šli po neki dolini v neke skale. Tu smo že morali nositi vsak 30 kg. Prišli smo do barak za okoli 40 ljudi. Ko smo mi odšli, so šli z nami tudi tisti, ki so bili pred našim prihodom v barakah. Nato smo hodili samo po gozdovih vse do Travne gore. Na Travni gori so nas razdelili med štiri »brigade«; v Tomšičevo. Gubčevo, Šercerjevo in Cankarjevo. O naši razdelitvi v »brigade« so odločali komisarji in komandantje; nikomur ni bilo mogoče, da bi se odločil sam. Orožja nam še vedno niso zaupali. Na Travni gori nisem videl nikakega taborišča. Ležali smo kar v gozdu pod smrekami Na Travni gori smo ostali tri dni. Najprej sem bil dodeljen »Cankarjevi brigadi«, ki je tedaj odšla v Belo krajino. Pri pohodu te brigade sem se pa pri Ribnici izgubil. Nisem vedel kam iti. Blodil sem kot zver po gozdovih. Jedel nisem pet dni ničesar.« Nato pripoveduje, kako ga je našel pri Žlebah (morda Žlebič) nad Ribnico terenski komunist, ki ga je peljal v taborišče, kjer je bilo 15 terenskih komunistov. Zaupali mu niso nič. Od tam so odšli v Dolenjo vas pri Ribnici. Tu so jih napadli Italijani. Pri Dol. vasi so bile zbrane vse »brigado«. Njega so dodelili Tomšičevi »brigadi«. Med partizani je videl tudi precej žensk. Gorenjcem niso zaupali orožja. Naslednji dan so jih napadli zopet Italijani. Morali so se umakpiti iz vasi. Ljudje so jih gledali zelo grdo. Ob štirih naslednjega dne so odšli naprej. Med potjo so jih napadli vojaki. Partizani so se morali umakniti. V teh bojih je padlo zelo mnogo partizanov. Ran jenih je bilo toliko, da so ležali ob cesti 30 m dolgo eden zraven drugega. Tu se je Tomšičeva »brigada« ločila od ostalih in odšla proti Kočevju, nato pa spet nazaj proti Ljubljani. Povsod so jih gledali ljudje zelo postrani. Hrane je primanjkovalo. Jedli so samo enkrat na dan. Zato so med potjo ropali po vaseh daleč na okrog. Tako so prišli v Zapotok, kjer so se nastanili za nekaj časa v šoli. Tri dni je moral za kazen stražiti, pa samo podnevi, ponoči so mu pa puško zopet odvzeli. Od tu so jih zopet prepodili. Med bojem je padlo več partizanov, med njimi tudi eden političnih funkcionarjev. Med potjo je hotel eden Gorenjcev zbežati, pa ga je straža na begu ubila. Pri ljudeh so »rekvirirali« vedno pod grožnjo orožja. Zastražili so hiše, zbrali ljudi v eni sobi, oetale so pa izropali in jim pustili bon. Navadno so naredili tako. da je bil bon izstavljen na višjo vsoto, kakor pa je znašala vrednost »rekvi-riranih« reči, zaradi česar je moral lastnik vrniti še nekaj denarja. Seveda je šlo vse v »kolektiv«. To je v žep komisarja in komandanta, kajti od tega niso oni nikdar videli nobene stvari. »Svinja umazana ...« Nato pripoveduje: »Od tu smo se premikali še bliže Borovnici. Imeli smo precej hrane. Kar nas je bilo navadnih, neoboroženih, smo dobili za hrano še celo ajdo in pšenico, ki smo jo nato celo skuhali in pojedli. Istočasno pa so komisarji in poveljniki sedeli pri ognjih, kjer so se obračali^ražnji s prešički, pekle so se kokoši in piščanci. Mi pa vsega lega niti gledati nismo smeli. Komandanti so imeli dovolj »kolektivnih« cigaret, mi pa nismo dobili nič. Sam nisem kadilec, pa sem stopil do poveljnika in ga poprosil za nekaj cigaret za svoje tovariše. Osorno me je zavrnil, naj dobim pri drugih tovariših, saj je vse stvar kolektiva Rekel mi je dobesedno: »Svinja umazana, prej se pojdi umit!« Iskal sem nato vodo, da bi se umil in si potem le izprosil od poveljnika kak boljši grižljaj, toda nisem jo našel. Vrnil sem se umazan in mu to povedal. Napodil me je, naj ‘iščem vodo v mlakah kolovoza. Do tedaj seni bil še nekam vdan v svojo usodo, vse to pa me je_ dovedlo, da sem začel resno premišljevati, kako bi se teera »raja« rešil. Uiti sem se bal, ker so nas strašili, da nas bodo belogardisti najprej močno pretepli, nato razrezali z noži in nas polili z raznimi solnimi kislinami ter nas nato še izročili vojakom, da nas ustrele. O tem so nam vedno pripovedovali, da smo jim kar verjeli. Zaradi pomanjkanje hrane smo se kmalu pomaknili proti Krimu. V bližini Rakitne so nas napadli in imeli smo hude izgube. Kmalu nato smo prišli v neko taborišče, najbrže pod Lopato v Mrzlem dolu. Od tu smo šli podnevi proti Mokrcu mimo neke cerkve in dalje na Travno goro. Sem nas je šlo kakih 70, drugi pa so ostali v Krimu. Sem je prišel tudi oddelek iz Dolomitov in partizani so pravili, da je tam hudič. Ko smo prišli na Travno goro, sem izrabil prvo priliko, ko nisem bil zastražen, da seni pobegnil. »Blodil sem po hostah, kakor preganjana zver« Edina hrana sta mi bila dva krompirja na dan. Pekel sem si jih in tako prišel po štiridnevnem tavanju po gozdovih nad Iško. Naletel sem tudi na partizanske predstraže, pa sem se vedno previdno umaknil. Precej nerodno je bilo, ko so mo partizani presenetili iz zasede. Bežal som, padali so streli, toda noge so me srečno nesle, da sem rešil glavo. Prišel sem tudi v zapuščeno taborišče, kamor so prej partizani nosili izropano bla- nunl c m Una storia emozionante e sorprendente: HARLEM. Un’atmosfera elettrizzsnte che cutmina nel delirio di un combattimento di pugilato al Madison Square Garden: H AR LEM. L'America com’6, senza polemica, senza ipocrisie. nella sua realtk fascinatrice e crudele, appari- scente e barbarica: HARLEM. II cuore italiano contro il cinismo e il furore criminale d’un mondo avido e corrotto: HARLEM. Urt film C INES. Un grande film, coi piu grandi attori e coi piu grandi mezzi. Razgibana in presenetljiva zgodba: HARLEM. Elektrizujoče ozračje, ki doseže vrhunec v rokoborbi v Madison Square Gardenu: HA R L E M : Amerika, takšna kot je, brez polemike, brez hinavščine, v 6voji omamljivi in kruti stvarnosti, lepa in barbarska: HARLfcM. Italijansko srce proti cinizmu in kriminalni besnosti požrešnega in pokvarjenega sveta: HARLEM.Film CINES. Velik film, z največjimi igralci in z največjimi sredstvi. Osvaldo Valenti in Mino Doro v seeni filma „HARLEM“, piodukcija CINES. —? Izključno zastopstvo E. N. I. C. mm - Danes VSSZ MATICA go iz Tomišlja in Bresta. Od tu dalje sem hodil še precej časa in ves izčrpan prišel na Jezero. Večer je bil in pri prvi hiši sem poprosil hrane. Prosil sem, naj mi odpro, vprašal po belih, kajti še vedno sem mislil, da bom 6rečno prišel domov. Ko mi je ženica povedala, da se brez skrbi lahko prijavim fantom, ki mi ne bodo nič hudega storili, če se predam z orožjem vred, sem takoj povedal, da imam le bombo in da je to vse moje orožje. In zgodilo se je, da sem danes zadovoljen.« Potem je podai še nekaj zanimivih podatkov o Tomšičevi »brigadi«, kateri je poveljeval najprej neki Matija (baje Škraba iz Bresta), ki je padel blizu Ribnice. Tomšičevo »brigado« vodi sedaj zlo* glasni Daki (Semič Stanko z Blok). Nadaljnje Bernikovo pripovedovanje nam odkriva v vsej luči pasje življenje v partizanskih edinicah Takole je pripovedoval: »Pri partizanih kuhajo za »brigado« na treh krajih: štab »brigade« kuha zase, tu je hrana najboljša. Komandirji čet kuhajo s svojimi priležnicami zopet zase, prav tako razni komisarji. Za vse druge kuhajo posebej, kar ostane »višjim« tovarišem oziroma, kar višjim lova* rišem ne ugaja. Ostali smo jedli le-dvakrat na dan, »V^ dveh mesecih sem le 7 krat večerjal«, Tudi do žensk imajo pravico le višji, vsem drugim je strogo prepovedano. Štab brigade hodi ob večerih iz taborišča. S seboj nosijo radio aparat, ki ga uporabijo v taki hiši, kjer je elektrika. V dveh mesecih se nisem preoblekel. Od dežja premočene obleke smo sušili kar na sebi. Da ne govorim, kako so nas »tovariši komisarji« temeljito obrali vsake pare — vse je kolektiv, katerega pa nismo bili prav nič deležni. Najbolj se mi je upiralo, ko smo morali drugi od lakote stiskati želodce, medtem ko so poveljniki istočasno žrli _ in pili. Človek v takem stanju obupuje nad življenjem: komisarji ti predstavijo življenje kar v resni luči: bori se! če uideš, te bodo Italijani ali pa belogardisti, zato potrpi, častno trpi in 6e bojuj za svobodo... 2 »Tovariš Stalin nas bo sprejel pod svoje okrilje...« Svojstvena pa so zlasti komisarjeva predavanja. Takole je nekega večera govoril tovariš komisar: »Treba se je zavedati, kaj smo. Borimo se za svobodo, borimo se za zmago, s katero pride uresničenje naših želja. Ko bomo svobodni, bo šlo posebno zastopstvo, ki ga bo vodil tovariš Tito, prosit tovariša Stalina, če nas hoče vzeti v svojo zvezo. Tovariš Tito, ki se bojuje na Hrvaškem in se istočasno zaveda, da je slovenski partizan, bo gotovo izprosil pri tovarišu Stalinu to ugodnost, da nas priključijo v SSSR. Kapitalizem, družabne vam-peže in bogataše je treba čimprej uničiti. Uničevali bomo grofe, trgovce, bogataše in tudi vse tiste, ki sodelujejo z belogardisti. Seveda vseh vampežev ne bo mogoče iztrebiti naenkrat (om p. komisarjev morda), toda poskrbeli bomo, da ne bo nihče ušel. Ko bodo vse države osvobojene, bomo pognali še Anglijo in Ameriko. Amerika in Anglija se bojita, da bi jih Rusija napadla, zato ji pošiljata orožje. Obe že vesta, da se Rusija noče nobenemu ukloniti, ker je največja in najbolj zmagovita država na svetu. Mi se borimo zato, da bomo prišli v Stalinove roke, ker smo pač zavedni Slovenci, ki smo že od leta 1928 delali na tem, da se Jugoslavija vključi v SSSR. Zato se borimo. Leta 1943. bo meseca oktobra velika zabava. Če nam bo hrane primanjkovalo, jo bomo dobili iz Rusije. Sam Stalin je rekel, ko je govoril v Moskvi: s Mi se borimo za svobodo, da bomo imeli oblast in imeli vse, kar bomo hoteli. Imeli bomo lahko velikanske zabave, hodili bomo v kino, nikjer ne bo katoliške vere. Najveeja bosta tovariš Stalin in tovariš Tito. Njuni sliki bosta viseli na zidu, ko bomo mi pod njima plesali in se veselili. Vsak delavec in kmet bo smel plesati in obiskovati hotele.« Potem je govoril še o vampežih, ljubljanskih trebušnežih, nato pa nadaljeval: »Tak zaveden narod gre v partizanstvo. V tem partizanstvu jo veliko trpljenja, lakoto, muke. grdo vreme, mraza, ni vode, bolhe nas koljejo, uši nas grizejo. Ko pa bo svoboda, bomo mi zasedli stolčke, mi borci za svobodo.« Potem ga je Bernik še opisal: Višina govornika približno 175 cm, precej okrogle glave, začr-nel obral!, malo pegast. Lase je imel čisto črne, • brke majhne, črne in pristrižene. Kadar požira, so mu žile na vratu napenjajo. Nos ima precej širok, oči temne. Tedaj so ga klicali po imenu Pero. Ima pa najbrže več imen, slar pa je približno okrog 40 let. Maksimalni cenik št. 8 Česen novi lir 4.25. (5.09), beluši 9,— (11.—J. karfijola 2.80 (3.35), korenje očiščeno 5.— (3b0), čebula zgodnja 2.90 (3.45), koprc 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70). špinačo 2.S5 lena 3.^0 (4.55), marelice »uhe 45.35 (58.1»), pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9-3»), pomaranče I la 7.35 (8.35), limone la (15 cm obsega) 4.05 (4.80. komad 0.50). oreni Sorrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), suhe češplje, domače 20.— (23.80). » S. S. VAN DIHE: KRIMINALNI ROMAN »Rekli sle, da v hiši ni bilo tatov, ne?«,Njegov glas je bil še vedno nekam negotov in resen. »Pa kakšna nesreča se je potem pripetila, Vanče?« »Se dosti hujša, kakor pa če bi bili v hiši tatovi, gospod doktor,« je odvrnil Vanče, ki je še vedno držal dr. Blissa za roko. »Kyle je mrtev.« »Kyle, mrtev?« Dr. Bliss je od začudenja kar zazijal, v njegovih očeh pa se je brala obupana osupnjenost. »Toda, saj sem vendar... še snoči govoril z njim. Moral je priti-danes dopoldne sem... da si ogleda dospele predmete... In zdaj, mrtev? Vse moje delo... vse delo mojega življenja... je zdaj končano!« Kar zviška je padel v enega izmed zložljivih lesenih stolov, ki jih je bilo v vsej muzejski dvorani razpostavljenih kakšnih deset, če ne še več. Izraz ponižne vdanosti se je pojavil na njegovih licih. »To je strašna novica!« »Neizmerno sem žalosten, gospod doktor,« je tiho pripomnil Vanče z izrazom sožalja. »Popolnoma razumem vašo potrtost...« Dr. Bliss je vstal. Nič več ni bil videti tako osupnjen in poteze na njegovem obrazu so postale trde in odločne. Dobro minuto je zrl v mrtvega Kyleja, potem pa je dvignil svoj pogled na majhni kip boginje Sakhmet, nato pa še na kip Anubija. Nenadoma se je obrnil k Haniju. Egipčan je stopil nekaj korakov nazaj, kakor bi se bfl dr. Blissa zbal. »Kaj ti je znanega o vsej tej stvari?... ti, šakal!« Dr. Bliss mu je zastavil to vprašanje nekam čudno strupeno in ogorčeno. »Leta in leta si vohunil pri meni. Jemal si mi denar in si si pustil dajati darila od svoje vlade. Nahujskal si mojo ženo proti meni. Vrgel si se mi čez pot. Skušal si umoriti starega domačina, ki mi je povedal, kje sta stala obeliska pred Intefovo piramido.* Vsepovsod si mi delal ovire. Zagovarjal sem te povsod ter te obdržal pri sebi zalo, ker je tudi moja žena imela zaupanje vate. In. zdaj, ko sem našel kraj Intelovega groba in sem stopil tako rekoč že v vežo tfer sem na tem, da dam svetu sadove svojega raziskava-nja, zdaj so i>aSli človeka, ki je bil edini sposoben doseči, da bi delo vsega mojega življenja obrodilo sadove, mrtvega!« Dr. Blissove oči so bile podobne dvema žarečima kosoma oglja. »Kaj mi veš povedati o vsej tej stvari, Anupu-Hani? Govori, nezvesti pes!« Hani je stopil nekaj korakov proč. Dr. Blissov nastop ga je prestrašil, a s tira ga ni vrgel. »Ničesar ne vem o zločinu,« je odvrnil tiho. »Boginja Sakhmet se je maščevala! Udarila je človeka, ki naj bi bil dal denar za onečaščenje Intelovega groba.« »Sakhmet!« je vzkliknil dr. Bliss posmehljivo. »Kos kamna, [ ki naj predstavlja izrodek bajeslovja! Saj vendar zdaj nimaš pred seboj kakšnih nevednežev. Za božjo voljo, saj smo vendar omikani ljudje, ljudje, ki hočejo zvedeti le resnico... Kdo je umoril Kvleja.?« »Če ga ni Sakhmet, potem res ne vem, kdo naj bi ga bil, effendi!« Kljub služabniškemu vedenju tega Egipčana je bilo na njegovem obrazu vendar le nekaj zaničljivega. Bil sem vse dopoldne v svoji sobi... in...« je pripomnil * Zdi se, da so v prvih časih že hodili na Infetov grob, niso ga pa še začeli odkopavati. Tisti, ki so ga odkrili, najbrž še niso mogli priti v sedanjo grobnico. Bliss jo iz tega sklepal, da je Intefova mumija najbrž še v prvotnem grobu. Neki stari domačin, po imenu Hasan, mu je pokazal kraj, kjer sta nekoč stala dva obeliska pred Intefovo piramido. Spričo tega se je dr. Blissu posrečilo ugotoviti, kje je stala piramida in zato je začel na islem kraju z izkopavahjem. zasmehijivo. »Vi ste bili vendar svojemu prijatelju dosti bliže kakor pa jaz, ko je zapustil ta svet in se napotil v kraljestvo duhov.« Čez bleda Blissova lica sta sc potegnili rdeči marogi. Oči so nenavadno zažarele. Nemirno je začel mečkati robove svoje halje. Bal sem se, da bo zdaj pa zdaj skočil Egipčanu za vrat. Videti je bilo, da se tudi Vanče nekoliko boji. Stopil je k doktorju ter mu položil roko na ramo, da bi ga pomiril. »Prav dobro vein, kaj nameravate, gospod doktor,« je dejal ljubeznivo. »A s silo ne bo mogoče nič prej razvozljati te štrene.« Bliss je spet sedel nazaj na stol, ne da bi kaj odgovoril. Scarlett, ki je gledal ves ta prizor, je stopil bliže k Vanceju ter dejal: »Na vsej tej stvari je res nekaj nenavadnega. Doktor ni tak kakor običajno.« »Res, vidim to na njem,« je odvrnil Vanče suhoparno in za nekaj trenutkov zrl vanj. »Poslušajte, gospod doktor, kdaj pa ste danes zjutraj v svoji delovni sobi zaspali?« Dr. Bliss ga je začudeno pogledal. Videti je bilo. kakor da so mu vsi čuti popustili, njegove oči pa so se zresnile. »Kdaj?« je ponovil kakor tisti, ki skuša zbrati svoje misli. »Čakajte... Brush mi je prinesel zajtrk okrog devetih. Nekoliko pozneje sem pil kavo ... vsaj nekaj sem jo popil...« Njegove oči so begale po dvorani. To je bilo vse, česar se spomnim do... do tedaj, ko sem zaslišal, da nekdo trka na vrata... Koliko je ura, gospod Vanče?« »Poldan je proč.« mu je povedal Vanče. »Očividno ste zaspali takoj, čim ste spili kavo. To je čisto naravno. Scarlctt mi je namreč dejal, da ste snoči delali do pozne ure.« Dr- Bliss je prikimal. »Da... do treh zjutraj. IToiel sem, da bi bil stroškovnik v redu, kadar pride Kyle... Zdaj pa,« pri tem je s strahom pogledal na tleh zleknjeno truplo svojega dobrotnika, »zdaj pa je Kyle tu mrtev, umorjen... Ne morem verjeti, da je res...« I I m 9. 115. Čudovita procesija z visoke pohorske planine se je vila po gozdnatih poteh in globokih klancih dol v dolino; na pohorskem vznožju je krenila po gornjem hočkem polju, tja, kjer se je sredi močvirnatega travnika dvigal kamnit zlodjev križ. Pred tem čudnim znamenjem se je procesija ustavila; angeli so postavili prestol na zemljo in Drvarka Marija je stopala proti zlodjevemu križu. Mladi duhovnik jc skočil z belega konjička, vrgel hudičev kipec iz zidne vdolbine v kalno močvirje, izza belčke srajce pa potegnil svoj rjavi kipec, ki ga je bil še kot ubog planinski pastirček izrezljal, ter ga pobožno postavil v križevo vdolbinico. Nato je zidano znamenje in kipec Drvarke Marije še blagoslovil. 116. V tem trenutku pa je iz močvirja, kamor je mladi duhovnik bil zagnal zlodjev kipec, prilezel zeleni zlodej, se predrzno postavil predenj, iz žepa potegnil kož-nati zvitek, ga razgrnil in zahteval: »Po tej pogodbi imam pravico do graščakove duše. Ker pa si mi jo ti odvzel pri oni čudni kopelji v graščini, zato zahtevam sedaj, da se izpolni tale pogodba. Napisana je bila s srčno krvjo tvojega očeta in je še vedno veljavna: namesto graščakove duše si lahko izberem dušo kogar koli iz njegove družine, in to takrat, kadar si jaz izberem ugoden čas — zdaj torej je prišel oni trenutek, da se ta pogodba v vsem izvrši: zato zahtevam tvojo dušo, saj si graščakov sin in ki si mi pomagal zidati moj, zlodjev križ.« Kronika partizanskega početja v zadnjih dneh Pred dnevi so fantje izkopali tudi grob umorjene Marije Makšetove roj. Mavec Ljubljana, 7. maja. Razpršene partizanske skupine so zadnje dni epet pričele svoje roparske pohode. Njihova ropanja dokazujejo,'da ji mprimanjkuje hrane, saj prihajajo v vasi sestradani, ušivi, onemogli. Ribniška roparska skupina je oropala nekaj posestnikov v Goriči vasi pri Ribnici, pred dnevi pa tudi vasi Črnec in Breg pri Sv. Gregorju na Slemenih. Vas Črnec so temeljito oropali. Pri posestniku Modicu sta ostali v hiši le žlici, vse drugo so partizani odnesli. V Novi poti 60 umikajoči se partizani ranili nekega domačina, katerega so pripeljali v Velike Lašče. Pred dnevi so iste roparsko tolpe s poveljnikom Dakijem na čelu napadale Bloke, zlasti Novo vas. S Slemen in Blok so partizani odpeljali okrog 50 glav živine, s katero so se nato umaknili v Mokre. Partizani so tokrat ropali tudi v Vinterju in Pugledu. V Novi vaši je napadal Daki — domačin Semič Stanko. Ko je govoril domačinom, je zatrjeval, da hoče v Novo vas na vsak način in za vsako ceno. Domači fantje pa so se roparjem postavili v bran in jih junaško odbili ter jim prizadejali hude izgube. Gregorski fantje so ujeli Štiri partizane: Žonta Alfonza, Žonta Gabrijela, Bizjaka Marjana in Čehe Viktorja: v Na pohodu na Veliki Kal, Sele, Hmeljič, Dolenja vas, Mirna peč jc bil ubit partizanski zaščitnik Gregorčič Frane, eden glavnih partizanskih organizatorjev. Ubili so ga na begu. Na pohodu Podboršt-Osredek-Grčvrh-Bre-zova reber-Globodol-Ivanja vas-Mirna peč so fantje našli in izkopali grob umorjene Marije Makše roj. Mavec, ki so jo po groznem mučenju ubili partizani. V Mirni petji, sta se javila fantom partizana Potočar Karel iz Mirne peči, brat politkomisarja Cankarjeve »brigade«, in Progar Lojze iz tamkajšnje okolice. ~ V bojih pri št.' Rupertu, Mokronogu in Rakovniku so padli 4 domačini, več fantov pa je bilo ranjenih. Purtizani so utrpeli hude krvave izgube. Domači nogometni spored za prihodnjo nedeljo Prihodnjo nedeljo so te-le tekme na sporedu: Ob 9; Hermes rez. :Vič rez. ob 10.30: Hermes :Vi6 ob 14: Žabjak:Korotan. Prvenstvena tekma II. razreda ob 16: Odborniki:Sodniki. Tekma v dobrodelen namen. Dobiček bo darovan slepim in gluhonemim ob 17: Tobačna tovarna:Mars. Vse navedene tekme bodo odigrali na stadionu SK Hermesa v šiški. * Posebno opozarjamo na dobrodelno tekmo med nogometnimi sodniki in odborniki, katere čisti dobiček bo šel v plemeniti namen. Ker je tekma zgolj človekoljubnega značaja, vabimo prijatelje okroglega usnja in dobrega srca, da pridejo na tekmo in tako vsaj deloma pomagajo ubogim slepim in gluhonemim revežem. Veliko zanimanje jc že tudi za prvo razredno j tekmo med Tobačno tovarno in Marsom. Obe moštvi sta znani po svoji srčnosti in veliki borbenosti in prav zaradi tega bo nedeljska tekma v znamenju ostrega boja. S štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 46letna zasebnica Roza KSnig, 69 letni upokojeni železničar Ivan Bedišnikar, 36 letna gostilničarka in posestnica Kristina Sabolek z Janževskega vrha pri Podvelki, 2 letni sinček pekovskega pomočnika < Antona Gregoriča iz Dogoš pri Pobrežju, 83-letna zasebnica Marija Tinnauer. V Konjicah je umrl 71 letni višji finančni inšpektor v pokoju Jožef Majhen, v Ptuju 68 letni finančni uradnik v pokoju Jakob Glaser. V Stari vasi pri Vidmu je umrla 66 letna Marija Petschauer, vdova po gostilničarju, trgovcu in posestniku. Bila je svoj čas na Kočevskem v Stari žagi pri Crmošnjicak. V nedeljo, 9. maja, bodo igrali v dramskem gledališču dvakrat »V času obiskanja«. Prva predstava bo začela ob 3 popoldne in druga ob pol 7 zvečer. Krasna, pretresljiva drainal Ne zamudilo prilike videti jo! Vstopnice kupite v predprodaji v Operi. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Zveza ribarskih društev in llibarsko društvo vabita svoje odbornike na sestanek v nedeljo, 9. maja, ob pol 10 dopoldne v Novinarski dom, Gosposka ulica (Banka Slavi ja). — Ker se bo sklepalo na sestanku o zelo važnih ribiško-športnih vprašanjih, zato se prosi za zanesljivo in točno udoležbo. Vodstvo in Vnvpotičevi razstavi v petek in v soboto, vsakikrat ob 17, gg. prof. S. santel in prof. M. Šubic. _ Zadnji dnevi Vavpotičevc razstave se iztekajo in ni upati, da bi v doglednem času nanesla prilika, videti Vavpotičevo življenjsko delo zbrano v tako poučni zbirki, kakor jo očituje prireditev v Jakopičevem paviljonu. Vabimo zato vse prijatelje slovenskega kulturnega ustvarjanja, da ne zamude ogleda 130 originalov, ki neposredno povedo več kakor vsaka pisana beseda o njih. — Razstava bo odprta le še do srede, 12. maja. NAROČAJTE »SLOVENSKI DOM«! Pomembna seja upravnega sveta Pokrajinske delavske zveze Pred dnevi se je na svojem sedežu na Miklošičevi cesti 22 sestal upravni odbor zveze. Nazvoči so bili predsedniki 4 odsekov za industrijo, kmetijstvo, trgovino in zavarovalništvo z vsemi predsedniki sindikatov. Pomembni seji je predsedoval dr. Alujevič kot predsednik pokrajinske zveze in upravnega odbora, z njim pa strokovnjak Visokega komisarja fašist Dal Pra. Navzočen je bil tudi rag. Castellani z Visokega komisariata kot predsednik županske zveze. Na seji so odobrili začasne proračune, ki jih je predložil izvršni odbor. Mnogi navzoči so zahtevali glede predloga razna pojasnila. Tov. Dal Pra je povzel nato besedo, da bi navzoče pozdravil v imenu Visokega komisarja in se jim zahvalil za sodelovanje, ki so ga pokazali vsi voditelji sindikatov organizacije pri obširnem delu sindikalnih podpornih akcij, ki so se v prvem trimesečju letošnjega leta tikale v glavnem sklepanja kolektivnih pogodb v korist delavskih kategorij. Ko je razložil nekaj temeljnih načel in navodil, je rekel, da se naše organizacije stalno razvijajo, kar dokazuje, da gledajo slovenski delavci v naših sindikalnih organizacijah varuha svojih pravic v večji meri kakor pa prej, ko je bilo vse podrejeno političnim koristim. Ko je bil predlagan predlog, da se sestavi seznam vseh sindikalnih voditeljev, ki so padli pri opravljanju svoje dolžnosti, je zbor soglasno ta predlog odobril z namenom, da bi se jih spominjali še v pozni bodočnosti in ob zmagoslavju naše italijanske in evropske omike, ki nikdar ne more postati žrtev komunističnih blodenj, kot mučenikov dela. Prodaja mesa na odrezek »D« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 8. maja t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »D« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gr svežega govejega mesa in 100 gr krvavic. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrhovalnega urada. Delitev se bo pričela ob 7. uri. ljubljTna~ Koledar Petek. 7. velikega travna: Benedikt II., papež; Stanislav, škof in mučenec; Gizela, kraljica in opatlca. Sobota, 8. velikega travna: Prikazen Mihaela nadangela; Peter iz Tar., škof. Obvestila Vs© prijatelje klavirske igre, posebno še prijatelje klavirskih anea m h lov. opozarjamo na nocojšnji koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali naši pianistki Silva Hrašovec in Marta Biz-jak-Valjalova. Obe umetnici gojita z velikim navdušenjem to igro in vsi dosedanji njuni koncertni nastopi dokazujejo tudi njun umetniški uspeh v tej stroki. Nocojšnji koncert se bo vršil v mali filharmonični dvorani, začetek točno ob 7. Na sporedu so dela Clementija, Tarenghija, Piccio-lija, Chopina in Pfeiferja. Na koncert vabimo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobf tudi podrobni spored. KINO MATICA Zaradi izredne dolžine filran predstave ob delavnikih ob 14.30, 16.30 in 19, v nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30 in 19. Ko jo priredil pianist Cnrlo Vidusso v Ljubljani svoj prvi javni koncert v večjem stilu leta 1941., je napisal eden izmed ljubljanskih kritikov naslednje besede: Pri izvajanju svojega koncertnega sporeda je pokazal Vidusso vse lastnosti izvrstnega pianista. Odlikuje ga dovršena tehnika, skladbe, ki v svoji strukturi stremijo bolj za zunanjim bleskom, je kot take tudi podal; doČim se je z, občutkom poglobil v one, ki potekajo v mirni zasanjanosti. Tudi je nakazal v izvajanju vse slogovne posebnosti posameznih skladateljev. Predvsem pa mu moramo šteti v dobro, da je podal skladbe, ki so same po sebi harmonično dosti natrpane ali tehnično nakičane z vsakojakimi pasažami, z izredno jasnostjo, česar ne moremo trditi o vseh pianistih. Podobne so tudi 6cene drugih glasbenih ocenjevalcev. Sloves pianista Vidus-sa je tako velik, da smo prepričani v popolni umetniški uspeh njegovega ponedeljkovega koncerta, ki bo brez dvoma prvovrsten umetniški dogodek v našem koncertnem življenju. Na sporedu so: Beethoven, Ferrari. Trecate in Chopin. ‘Koncert bo v ponedeljek, dne 10. maja. ob 7 zvečer, v veliki filharmonični dvorani. — Predprodaja v Knjigarni Glasbene Malice. Edgar Wal'laees 77 Žabar s S peklensko brzino je vozil skozi Svindon. Bil je že na glavni cesti proti Gloucestru, ko je ponovno pogledal na uro. Še vedno je kazalec kazal šest. Spreletel ga je strah. Vozil je še naprej z na j večjo brzino, kar jo je zmogel avto, toda^ cesta je bila slaba in polna ovinkov. Enkrat bi skoraj padel iz avtomobila, ko je hotel prevezati oster ovinek. Pri tem mu je počila ena zračnica in voz se je nagnil. Imel pa je srečo: avto je spet zravnal ter je vozil s prazno zračnico dalje. Zaradi tega je bilo seveda nemogoče voziti z dosedanjo brzino. Vozil je pač počasneje. Bilo mu je neprijetno pri srcu, ko je vozil milje in milje, a še ni zagledal mesta. • Ko pa je zagledal stolpe gloucestr-skih cerkva, mu je počila še druga zračnica. Toda sedaj se ni smel ustaviti, pa čc bi moral na samih obročih priti v mesto. Zdajšnja brziua je bila v primeri z divjo vožnjo v začetku neprijetno počasna. Privozil je v predmestje. Ceste so bile slabe. Zadržal ga je voz cestne železnice, in ko je spregledal stražniško svarilo, je 6koraj prišel pod kolesa velike cestne lokomotive. Bil je že ze- lo kasen. Dve minuti je še manjkalo |do osmih, ječa pa je bila še pol milje oddaljena. Stisnil je zobe in molil. Ko je privozil v glavno ulico, je I pregledal pred seboj glavna jetnišnič- na vrata. V cerkvenih stolpih je bila osem. Dicku se je zvok zdel strašen, j takšen ko zvok pozaven na sodni dan. 'Vedel je, da bodo Raya usmrtili do sekundo točno. Ob tej misli je preble-Vc*-.~,ln končno je privozil do vhoda jetmšnice. Ustavil je avto ter se opotekel do vrat. Dvakrat je pozvonil, toda vrata so ostala zaprta. Dick je sezul nogavice. Premočena in umazana Pomiloetilna listina je bila prepojena s krvjo. Noge so mu krvavele. Še enkrat je pozvonil na pol besen, na pol obupan. Šele nato je pozvonil v četrto, t clprlo se je majhno okence in videti je bilo obraz jetniškega paznika. »Ne smete notri,« je rekel. — »Ali ne veste kaj se tu prav zdaj dogaja?« »Ministrstvo notranjih zadev,« je zasopel Dick hripavo. — »Jaz sern 0d tega ministrstva. V žepu imam odlog smrtne kazni!« Majhno okence se je spet zaprlo in šele po dolgem času «e je ključ v ključavnici obrnil. Težka vrata so se odprla. »Jaz sem kapetan Gordon od dr- žavnega tožilstva,« je rekel Dick. »Pri sebi imam odlog smrtne kazni za Jiina Carterja-« Paznik je zmajal z glay0. »Usmrtitev je bila izvršena pred petimi minutami,« je rekel. »Toda ura na zvoniku!« je rekel Dick. »Ura na zvoniku je štiri minute prekansa,« je odgovoril paznik. »Bojim se, da je Carter že mrtev.« 38. Skrivnostni mož. Ray Bennett se je zbudil, potem ko se je dobro prespal. Vsedel se je v postelji. Eden njegovih čuvajev, ki je vso noč bedel v njegovi celici, je vstal s etola ter pristopil k njemu. »Ali želite obleči svoja oblačila, gospod Carter? Ravničtelj je mnenja, da vam gotovo ne bo nič do vaših starih oblek ter da jih gotovo ne boste zahtevali.« »Kar se tega tiče ima ravnatelj prav,« mu je dejal Ray hvaležno. »Ta obleka tukaj je še kar dobra,« je dejal, ko si je oblačil hlače. Paznik je kašljal. »Da, kar dobra je,« je pritrdil. Več ni povedni. Iz njegovega glasu pa je Ray sklepal, da je to obleka, v Kateri je bil obešen že drugi zločinec. In vendar se Raveve roke niso tresle. ko si jo je oblačil. Ob šesti uri zjutraj so mu prinesli zajtrk. Znova je ošinil pisalno mapo, toda ni iztegnil roke po njej. Prišel je kaplan, miren mož z dostojanstvenim obrazom. Nekaj časa sta živahno klepetala in nato je svetoval paznik, da bi Ray šel malo na sveži zrak, kjer bi se vsaj malo lahko razgibal. llay se je tega razveselil, še enkrat je hotel videti modro, jasno nebo. Vedel je dobro, da mu sprehoda niso dovolili zaradi njega samega, ampak zato, ker je bilo treba pripraviti za obešenje prazno celico, ki je bila poleg njegove. Hodil je po dvorišču gori in doli s kaplanom, roko v roki. Medtem pa so že celico pripravili. Čez kake pol ure se je vrnil vanjo. »Ali želite povedati resnico?« ga je vprašal kaplan mirno, »toda to ne bo imelo na obsodbo nobenega vpliva več.« »Ne, gospod,« je rekel mirno, »nobenega vpliva ne bo imelo.« »Ali ste moža umorili?« »lega ne vem.« je dejal Ray. »Hotel sem ga umoriti in zaradi tega je lahko mogoče, da sem ga zares spravil s sveta.« Deset minut pred osmo uro sta prišla ravnatelj in šerif v celico. IJru v jetniški veži je šla sicer zelo počasi, toda zato neizprosno naprej. Skozi odprta celična vrata jo je Ray lahko dobro videl in ravnatelj, ki je to opazil, jih je mirno zaprl. Manjkala je še minuta do osme in vrata je bilo treba kmalu odpreti. Ray je videl, kako je nekdo od zunaj pritisnil na kljuko. Zdrznil so je in v trenutku je izgubil svoj mir. Obrnil se je, da ne bi videl moža, ki bo vstopil, čutil je, da mu j< roke od zadaj prijel in jih zvezal »Bog mi naj odpusti! Bog mi na. odpusti!« je nekdo zamrmral za njim Pri zvoku tega glasu, se je Ray obrni in pogledal krvniku v obraz. Krvnik je bil njegov oče — Johr Bennett. Oče in 6in — krvnik in obsojenec sta si stala nasproti. S skoraj nesliš' nim glasom je dahnil krvnik eno be> sedo: »Ray!« Ray je prikimal. Bilo je čudovito kako so bile njegove misli v tem tre nutku zbrane na tista stalna očetov? potovanja v neznano. Spomnil se ji očetovega sovraštva do svojega pokli ca, ki ga je izvrševal le zaradi težav ker ga je moral, ker je živel v takšnil težkih prilikah. »Ray!« je vzdihnil še enkrat. »Ali poznate tega moža?« ga j< vprašal ravnatelj in njegov glas se j< tresel od razburjenja. John Bennett se je obrnil k njemu »Da. To je moj sin,« je dejal. Potegnil je za vezi, s katerimi j« pravkar zvezal Rayeve roke, da bi gi sedaj rešil spon. »Bennett, vi morate izvršiti svoji delo!« Sedaj je zvenel ravnatelje! glas trdo in zapovcdovalno, skora grozeče. »Izvršiti obsodbo? Usmrtiti lastnegi sina? Ali ste zblazneli? — Ali mislite da sem jaz blazen?« Pritisnil je Ray-f na srce in se s svojim licem dotakni Rav-evega. Doraščenesa a brad«*. Strašna obtožnica boljševiškega ravnanja Sovjeti hočejo z letalskimi napadi preprečiti delo mednarodne zdravstvene komisije v Katynskem gozdu — Ganljivi prizori pri izkopavanju trupel Budimpešta, 7. maja. s. Pred dvema dnevoma se je vrnil iz Smolenska, kjer je sodeloval pri delu mednarodne zdravniške komisije, vseučiliški profesor Franc Osos z medicinske fakultete budimpeštanskega vseučilišča. Ta komisija je imela, kakor je znano, nalogo ugotoviti, če so boljševiki res tako divjaško pobili nekaj tisoč poljskih častnikov, ki so jih bili po zasedbi vzhodnega dela bivše Poljske odvedli v Rusijo in jih imeli tam zaprte. Omenjeni madžarski vseučiliški profesor je po svoji vrnitvi iz Smolenska povedni madžarskim časnikarjem zanimive stvari. Popisal je najprej grozen vtis, ki so ga nanj vzbudili grobovi v Katynskem gozdu, nato pa dejal, da se je sovjetska vlada, ki je neposredno kriva zločinskega pokol ja poljskih častnikov, zaman skušala braniti pred strašno obtožbo, spričo katere se Sovjetska Rusija ne more prištevati več med omikani svet. Poleg drugega je prof. Osos povedal, da se je sovjetsko letalstvo na vse načine prizadevalo, kako bi preprečilo delo mednarodne komisije, ter je večkrat napadlo kraj, kjer jo bila ta komisija. »Kot zdravnik,« je pripomnil prof. Osos, »sera lahko ugotovil, da so imela vsa trupla, ki so jih izkopali iz velikega groba v Katynskem gozdu, zadaj na tilniku rano, pokrito s tanko plastjo prsti. Po ugotovitvah mednarodne zdravniške komisije ta trupla niso mogla biti v zemlji več ko tri leta. Veliko večino žrtev so postrelili kar pred grobovi, ki so jih ti nesrečniki morali satni izkopati. Prof. Osos je dalje dejal, da ni mogoče popisati dramatičnih prizorov, ki so se odigravali med ugotavljanjem imen pobitih poljskih častnikov. Posebno ganljivo je bilo, ko je nekdo prepoznal v nekem truplu svojega brata, nekdanjega poljskega generala. Truplu tega generala so izkazali vojaške časti in ga dostojno pokopali. Na koncu svojegfi razgovora s časnikarji je prof. Osos napovedal, da bo mednarodna zdravstvena komisija v kratkem objavila svoje poročilo, ki bo strašna obtožnica divjaškega boljševiškega postopanja. 1ENRIK S1ENK1EWICZ ROMAN V SMKAH Švedska prizadevanja za ohranitev nevtralnosti temu da se švedski narod noče spreti z nikomer, budno zasleduje dogodke v soseščini Po štirih letih je Švedska še vedno izven vojne, ki so vanjo posredno ali neposredno zapletene vse njej sosednje dežele. Ima pa kljub svoji nevtralnosti enake težave, s kakršnimi sc morajo boriti vojskujoče se države in zasedene pokrajine. 25 milijard lir za vojsko! Vojni stroški na primer so ogromni: za tako močno vojaško silo, kakršno ima sedaj švedska in ki se še stalno ojačuje in spopolnjuje, je bilo treba izdati več kot pet milijard švedskih kron, kar je približno 25 milijard italijanskih lir. Za državo, ki šteje komaj 6 milijonov prebivalcev, je to zares velika vsota. Treba je torej poudariti, da je sedanja svetovna vojna prisilila Švedsko, da je zgradila tako trdno obrambo in med ljudstvom ustvarila tako narodno edinost, kakršne švedska zgodovina še ne pozua. . . Ker se je Švedska odločila, da hoče braniti svojo nevtralnost z vsemi silami, vzdržuje kar najboljše prijateljske odnošaje z obema sovražnima taboroma. Ker ima švedska skoraj takšno vlogo kot kakšna otoška dežela in ker nima mednarodne ustave in tudi ne tako odlične geografske lege kakor n. pr. Švica, jo je vse to p ribi ižalo bojni vihri bolj kakor katero koli drugo nevtralno deželo, zlasti po ruskem nn-padu na Finsko, katere hrabri narod se je takoj vojaško zvezal z Nemčijo. Švedska leži med dvema prijateljskima deželama: Norveško in Finsko, ki obe^ tvorita bojno črto proti zaveznikom. Finska veže ruske čete na severu, medtem ko norveška obala ščiti Finsko pred napadom v hrbet. Za Švedsko je ta položaj velikega vojaškega pomena. Zato je švedska vlada dovolila prehod neki nemški diviziji, ki je bila namenjena v Murmansk, in prevoz vojnega materiala, ki so ga potrebovale v Finski nameščene nemške čete. Pa tudi nemški vojaki se smejo pcfd pogojem, da potujejo brez orožja, voziti preko Švedske v posebnih vlakih na dopust domov. Da bi vzpostavila ravnovesje, smatra Rusija za potrebno, da potaplja švedske trgovske ladje, ki plujejo v Baltskem morju. Izgube švedske mornarice so izredno velike. Do sedaj ie bilo zaradi vojnih dogodkov potopljenih 180 'ladij. 1134 mornarjev pa je izgubilo življenje. Da je Švedska mogla ohraniti svojo neodvisnost, ima največ zaslug umerjena politika vlade in izredna državniška sposobnost kralja Gustava. . . Vlada, narodno predstavništvo in ljudstvo samo so edini v tem, du še vnaprej ostanejo zvesti dosedanji politiki V zadnjem vladnem govoru je kralj, ki bo junija dopolnil 85 let, določno povedal, da narod noče, da bi sc Švedska sprla in da za vsako cono hoče ohraniti neodvisnost, če bi jo bilo morda kdaj treba braniti. Potrebno je vedeti, da so bile kraljeve besede izrečene o pravem času, ker je Švedska ravno po zimski ruski ofenzivi, ki ie Sovjetom prinesla nekaj koristi, bila in je še bližja vojni, kot je bila kdaj koli od septembra 1. 1939 dalje. Lahko pa rečemo, da po zimski ofenzivi ne divjajo najhujši boji več ob Finskem zalivu, ampak ob Baltiškem morju. Želja po severnem delu skandinavskega polotoka, ki so jo pokazali zavezniki, predvsem Anglija, postaja vedno večja. Nek tak severnoameriški poskus, ki pa jo bil seveda popolnoma propadel, bi bil zares moral prisiliti nemško vrhovno poveljstvo, da bi poskušalo preprečiti združitev izkrcanih angleških čet z ruskimi oddelki, ki so nastanjeni v okolici Murmanska. Vsi dobro vedo, da bo v takem primeru švedsko ozemlje zopet dobilo vso svojo strateško važnost. Švedska je danes sredi viharnih oblakov in viharjev, ki se zdi, da se zbirajo na skrajnem severnem delu Evrope. f*Lfi Ulti-mc Notizie«) Izjave generala Giraudja o novem družabnem redu po vojni Tangar, 6. maja, s. Iz Alžira poročajo, da je general Giraud sprejel zastopstvo delavcev iz Alžirije, zastopnike raznih podjetij in odposlance strokovnih zvez. Obiskovalcem je dal nekaj izjav in rekel med drugim tole: »Tridesetletna vojna, ki se je začela leta 1914 in ki se bo morda končala prihodnje leto, bo spremenila kapitalistični red v red, kjer bodo širše plasti deležne vseh gospodarskih dobrin. Po vojni bomo skušali dvigniti življenjsko raven. Delavci morajo imeti minimalno mezdo in dostojna stanovanja.« Kdcor sc vidi, ni generalu Giraudu in njegovim zaveznikom potrebno nič drugega kakor tridesetletna vojna, da uresničijo tisto, kar je Italija izvedla že davno. Zelo huda eksplozija je naslala v ameriški streliv-ni tovarni v mestu Elkton (Maryland). Povzročila je 20 mrtvih in nad 100 hudo ranjenih. Bolgarija ho v kratkem izdelala za 1 milijardo kovancev iz železa, pravi kraljevi ukaz, ki pooblašča finančnega ministra za to nalogo. Perzijski parlament zahteva od sedanje vlade po^ jasnila zaradi številnih aretacij in obsodb, ki so jih izvedle angleške in sovjeske vojaške oblasti. Ljubljansko gledališče O r a m a : Petek, 7. maja. ob 17: >V času obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 8. maja, ob 15: >V času obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja, 9. maja, ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 13 lir navzdol. — Ob 18.30: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cerie od 15 lir navzdol. Opera: Petek. 7. maja: Zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob 18: »Prodana nevesta«. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 9. maja, ob 17: »Evgenij Onjegin«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. K vn ■ /i ) UŠ 1! a 367. nPoglej!« je rekel Petronij, ki je bil stopil k Vinlclju ter mu odgrnil togo z obraza, zakaj nesrečnik si je bil zakril obličje, da ne bi gledal grozotnega prizora. Vinicij se je vzdignil, se z bledim obrazom sklonil čez ograjo v areno in strmel s steklenimi, nezavestnimi očmi. □AR - Radio Ljubljana Sobota, 8. maja. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.30 Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Kramer — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček — operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Glasba Claudi-ja Monteverdija — 17.55 Cospodinjsko predavanje v sloven- 368. Odkar je Rim stal, niso ljudje še videli česa takega. Ursus jo držal zver za roge. Noge so se mu čez gležnje zarile v pesek, hrbpt se mu je upognil kakor napet lok, glava mu je zlezla med pleča, mišice so se mu napele — in ustavil je tura. Oba sta na mah bila tako pri miru kakor kip, ki kaže Herkulova junaška dejanja. Toda za tem navideznim mirom se je skrival strašen napor dveh borečih se sil. Tudi tur se je zakopal v pesek ter se zvil tako, da je bil skoraj podoben temni krogli. Kdo bo odnehal prej, zver sli človek? To vprašanje je ta trenutek Rim zanimalo bolj kakor vse drugo na svetu. ščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Pisana glasba — 21.10 Koncert, vodi dirigent Antonio Cece — 21.55 Predavanje v slovenščini — 22.05 Orkester, vodi dirigent Rizza — 22.45 Poročila v italijanščini. BLISK! Čudovit volčji roman znanega kanat'.-koga pisatelja J. Curvvooda je izšel v »Slovenčevi knjižnici«. Kupujte knjigo, ki je polna napetih pustolovščin! f CONRAD RICHTER: P L A N /A VA j I Chamberlaina švignila k sodiščni pregraji. Njegovi plavi lasje | Spominjam se, da sem opazil, ko sem stopil na cesto, da sta ' so valovali na črno sodniško oblačilo. Celo tisti Hcnry McCurtin bila oba dečka prišla v mesto s svojim očetom. K me je lirock je izginil, ki sem ga poznal. Z upadlimi lici in očmi je branil opazil, je snel Jimmyjev klobuk, * "Jl?’ ®kel s°r! stričev primer kot človek, ki je že imel svoj prvi udarec paralize p0 lesenem pločniku, dokler je mislil, da ga bom lovil ter vrgel ter se je hladno vdal v naslednji. klobuk proti nesterskemu vozu, naloženem z vrečami žita. Za Stric je vstopil. Edina pozornost, ki so jo kazali ti ljudje trenutek je klobuk visel na nebu. Potem je zgrešil voz ter , , .v .. . „ lcnih obrazov tej ponosni postavi, korakajoči po hodniku, je padel v globoko blato. Nihče ne bi bil mogel razbrati iz stričevih pisem bivanj nekn: mračnih pogledov ter zasmehujoče mrmranje med Kako malo sem mislil to noč, da se je milo nebo, ki sem enega samega settlerja na območju »Cross Bja«. Pisal je kratko; m, tafco da sem čul„, konec je skoraj prihajai. j Rn gledal, že povračalo k svojemu staremu, skrivnostnemu cyclu- pisova je še bila ognjevita, pokončna in jasna, kakršno sem bil • poslušati sodne zadeve, ki je sledila, razen ko su, da je to bilo zadnje globoko blato lu eden zadnjih vozovnih vedno videl; zadnjo črko vsake besede je potegnil navzgor, j Chamberlain kot bi grajal meksikanskega kravjega tovorov žita, ki je b.l v.den v Salt Forku, za katerega so Navaja, kot kak gibki bič; vsako lastno ime je podčrtal, ne zaradi pou- priknzoval neslcrsko to?bo proti mojemu stricu nesterskim severno od »Red Lakea«, dežela snegov. ^ra«. *>«*. tu:«« zul? ££' zakopano UUI1 i,u r*-...... . aezeio«; siric nagnan nazaj s ?*vuju /.iv mu u« ca nesterii White, je bila vsa sodiščna soba izpolnjena z njegovo prisotnost* lisof jrrjfev. price Chamberlain na tronu moči: in ves čas zre ,0Va živina J°* ,n ugotovil sem, da so se ti divji zlati konji prejšnjih ni jz Zrečega grma čuječe rdeče božje oko, ne da bi gledalo, kar 'bolj spretno izmuznili s stričeve vrvi, kot je on vedel, ter ua bo mornj0 prjti> da bo f|ovekoljubno, dobro in da bo soglašalo i n j**1 ne *)0 n,°Sel nikdar več uloviti. | z napredkom, marveč da bi bilo kruto in pravično ter da bi častno XII. poglavje. .... , .____. .• . P l/vedel sem iz opomnil se,“ >'»evn preu uvaiiaj^ Sčasoma sem spoznal, da se samo karte slučajno porazdele. pozdrave ter n:„„iv nriliuhltpni Jezdni ltoni Pomncv Je samo šepet, ° "a rogovje in kože zaklanih telet s »Cross Bja« in da so tožili sodišču sodnika Chamberlaina, ker je baje njegova uničila njihovo žito in vrtove. i * i i„ ' J**1 ne *)0 mo&el nikdar več uloviti. I z napredkom, marveč da bi bilo kruto in pravično ter da bi častno Pričakoval sem, da se bo razprava 0l*ca » Prc, . p • i* ic ]}j| 0(j§ej ;e foj]a Lutie Brew: pi«-!”'!; «uu b”leli "««1“».". *" Zfoi TSl.i. k~-PU. « » di P”'«" k. .en. g« Vide, d. » »p« lndij„„sk,8, »e J« vdel. kot bi BoS dovolil I vsedel, ne da bi z enim samim pogledom pogledal nesterje poleg Tlnm nekaterim medicincem verjeti, da je bil še kljub vsemu ponyj . t i ah starega hotela sem komai verjel, sebe na star neustrašen in nepremagljiv način, sem vedel, da ga v nebesih. In gotovo so mi oči žarele v globokem navdušenju d. č°oTl« “ »S Storekom."’ pr',”d „ek.j leti bii *r»5ili, p« «ep,a, je bil i,B»bil proee,. | v temnil, šol.kih i. MM d.cr.n.b Jene JK-Jrjjj, » molile postal tako obupno domotožen, šel sem iskat strica v novo zidano' S svojega sedeža sem videl samo njegovo teme. Slicil je za dcz. Nesterji-možje so zajemali vodo iz - ričevih bajarjev. sodišče sodnika Chamberlaina, ki je stalo tam, kjer je bilo prej kakemu temnemu, skuštranemu Jupitru. Prepričan sem bil, da Premožnejši nesterji so se pričeli seliti dalje na za pod in sever. Clancyjevo plesišče. Sploh ni sličilo saltforkskemu okrožnemu se je žareče oglje njegovih oči zajedlo v Bricea Chamberlaina, Nekateri so se celo pridružili Mormonom, hodnik Chamberlain sodišču. Na pregradi ni bilo krivih ostrog; tla so bila iz pinije- ki morda tega ni upošteval, toda kljub temu bo moral plačati je povedal v četrtojulijskem govoru, da je to bilu največja susa vega lesa in na njih so stali sedeži in lože; in vsi ti bedasti račun, časi so se morda izpremenili, vendar se moj stric ne bo v zgodovini teritorija. Toda v nekem časopisnem članku, ki je gledalci so se dvignili kot v cerkvi, ko je visoka postava Bricea nikdar izpremenil, nikdar ne bo tega pozabil do svoje smrti, bil podpisan »živinorejec«, je bilo pisano, da to sploh m bila Z» Ljudske titkarn« » LluVJanlt lot« Kramarli. — I>da]at«l): Inl Sodi*. - Urednik: Mirk« <»»orntk. - Bokoplaot oe fr»t*m& - »Slo*«o*kl dom« HhaU ob d«l»?nlktb «t> IS -a»roioln» 11 Ur, »a InoiemsUo 20 U*. - OrednlStroj Kopitujet« aUu 6. 01 oadutropj*. - Oprava: I«plUrl«Ta allea i UJubljaaa. - IsUtoa «t»». 40 01 d* 10 01. - Todruinl«!