Natisov 15.000. ^tajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevoa naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-rtrijo: za celo lelo 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Jtev. se prodajajo po 8 v. Orcdnišlvo in upravno nahajata v Ptuju, gledališko po-. .slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za >/» slrani K 40 — za Vi strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vu strani K 5"— za V»» s:rani K 250 za ',/«« slrani K I.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 7. V Ptuju v nedeljo dne 13. februarja 1916. XTII.letnik. Naši vojni parniki obstreljevali zopet italijansko obrežje. — Tri četrt milijona mož italijanskih izgub. — Nemški „Zeppelini" srce Anglije bstreljevali. — Velikanski nemški plen. — Prodiranje na Balkanu. — Bolgarski kralj obiskal nemškega cesarja in avstro-ogrski glavni stan. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 4. februarja. Uradao se -nes razglaša: Rusko bojišče. Neka avstro ogrska alna flotilja je metala bombe na ruski etapni aj M ž u n s k, zapadno od Kremjenca. Mnogo poslopij gori. Sicer se ni pripetilo nič posebnega. Italijansko bojišče. Topovski boji so ostali ob primorski fronti precej živahni ter so se raztezali na več krajev koroške in tirolske obmejne pokrajine. Grad Duino j e več strelov sovražne, artiljerije razdejalo. Ob tolminskem mostičju so se Italijani vsled zadnjih podjetij naših čet umaknili na pobočje zapadno od ceste C i g i n 0-Selo. J u ž n o-v z h o d n o bojišče. Ces. in kr. čete, ki operirajo v severni Albaniji, so zasedle K r o j o in dospele s svojimi sprednjimi četami do leke I s m e. Položaj v Črnogori je neizpremenjeno miren. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 4. februarja(W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Vsled ponovne angleške razstrelbe se je omajala ena izmed onih vdrtin, ki smo jih zasedli severno-zapadno od H u 11 n c h a. Pri L o o s u in pri N e u-v i 11 e živahni boji z ročnimi granatami. Sovražna artiljerija je razvijala na raznih točkah fronte, posebno v Argona h, živahno delovanje. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Naši letalci eo opazovali v dolini Vardarja južno grške meje in pri molu v pristanu Salonika razsežue požare. Vrhovno armadno vodstvo. Nemci zopet ob angleški obali. K.B. Berlin, 4 februarja. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: Dne 31. januarja in 1. februarja je p o t 0-p i 1 nemški podmorski čoln v izlivu T h e m s e en angleški armirani stražni parnik, en belgijski in tri angleške stražne ribiške parnike. — Mornariški zrakoplov „L. 19" se ni povrnil iz nekega poizvedovalnega izleta. Izvršene poizvedbe so ostale brezuspešne. Renter poroča, da je naletel angleški ribiški parnik „King Stephan", ki domicilira v Grimsby, na zrakoplov, ki je plaval v Severnem morju. Gondole in telo zrakoplova so se nahajale deloma pod vodo. Posadka so jo nahajala v onih dolih, ki so bili še nad vodo. Prošnjo za rešitev je angleški ribiški parnik odklonil, češ, da je njegova posadka manjša nego ona zrnkoplova. Šef admiralnega štaba mornarice. Napad naših bojnih parnikov na italijansko obal. K.-B. Dunaj, 4. februarja. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. Skupina naših križark je 3. t. m. dopoldne ob italijanski vzhodni obali močno poškodovala kolo dvore v Ortoni in San Vitu, več skladišč in neko tovarno v okolici ter neko plavajoče dvigalo ; nadalje je razdejala železniški most čez reko A r i e 1 o Beverno od O r t o n e. Po obstreljevanju objektov v San Vitu smo opazili požare. Naša skupina križark se je nemoteno vrnila. Mornariško poveljništvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Da naj, 5. februarja. Uradno se danes razglaša: Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.B. Berlin, 5. februarja. (W.-B.) Iz ve-I likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Mali angleški sunek južno kanala L a B a s s e e bil je zavrnjen. — Z ognjem metalnih min pripravljeni francoski napad z ročnimi granatami južno 3 o m m e se I je v našem artiljerijskem ognju izjalovil. — V ! Champagni in proti delu naše argonske ! fronte držala je sovražna artiljerija popoldne težki ogenj. — Francoske razstrelbe na visočini V a u q u o i s (vzhodno Argon) napravile so neznatno škodo na naših »sapah*. Naša artiljerija obstreljevala je izdatno sovražno postojanko na v o g e š k i fronti med Diedolshausen in Sulz an. Vzhodno bojišče. Ob fronti nobenih posebnih dogodkov. Ena naših zračnih ladij napadla je D ii n a b u r g. Rusko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D an a j, 6. februarja. Uradno se Včerajšnji dan potekel je na vseh bojiščih brez posebnih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 6. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Manjši angleški oddelki, ki so hoteli naprej suniti južno-zapadno od M e r c i m e s in južno kanala L a B a s s e e bili so zavrnjeni. Francoske razstrelbe pri B e r-r y -a u - B a c, na visočini Combres in v Priesterwaldu potekle so brez posebnih dogodkov. Pri B a p a u m e prisilili smo neki angleški dvokrovnik, da pride doli. Letalce smo vjeli. — 2 CtrMohlil'ov« graa61oa is mtesjavs ■K«§i«sa «1111 111 SKaIaiiIsl« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših HWaillWUI »t»&C3X\g3*W u» omjdoIi ospcteih korpus. SteaMbUToT* srv&Uea fix M'jinjfev wled tegs priiaana najboljši ielodeo Okr*u6nJo61 prebavni likn. t. i Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebne važnosti. Vrhovno armadno vodstvo. ,Zeppelin" uničil angleški vojni parnik K.-B. K61 n, 6. februarja. „K6lnische Zei-tnng" poroča od holandake meje: Pri zadnjem zračnem napadu na Angleško bila je mala križarka »Caroline" na reki Hamber od ene bombe zadeta in se je potopila. Izguba na ljudeh je velika. Zavarovana angleška križarka „Caroli-n e" bila je leta 1914 zgrajena in 3800 ton j velika. Hitrosti je imela za 30 morskih milj. Oborožena je bila s tremi 152 cm kanoni in Šestimi 10 2 cm kanoni, nadalje s štirimi stroj- j nimi puškami in štirimi torpednimi cevmi. Dolga | je bila 128 metrov, široka 127 metrov in je j imela 400 mož posadke. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K. - B, Dunaj, 7. februarja. Uradno se razglaša: Položaj povsod nespremenjen. Namestnik general štabnega šefa: i pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 7. februarja. (W.-B.). Iz i velikega glavnega stana se poroča: ., Zapadno bojišče. Ljuti artilerijski , boji med kanalom La Bass 6e in A r r a s o m ; ter jažno od Somme. Mesto Lens bilo je v zadnjih dneh od suvražmka zopet živahno obstreljevano. V Argonah razstrelili in zasedli so Francozi na visočini 285 (L a V i 11 e Mor-te) severno-vzhodno od L a Chalade neko odprtino, bili so pa s protisunkom takoj zopet prepodeni. Vzhodno bojišče. Neka od nas v \ noči na 6. t. m. zavzeta rnska stražna pošto- | janka na vzhodnem bregu S c z a r e ob železnici Baranowič-Liachovviči bila je brezuspešno napadena. Sovražnik se je moral pod znatnimi izgubami nazaj potegniti. Južno-zapadno od W i d s y padlo je neko rusko letalo, katerega vodja se je bil zatekel, nepoškodovano v naše roke. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Vojni plen Nemčije. 1,429.971 vjetih,9700 kanonov, 7700 vozov, 1,300.000 pušk in 3000 strojnih pušk. K.-B. Berlin, 7. februarja. Kakor se na pristojnem mestu naznanja, znaša v notranjem Turški prestolonaslednik. V zadnji številki že smo poročali, da si je turški prestolonaslednik princ Jussuf I z z e-din vsled neke nevzdravljive bolezni žile na Prinz Jussuf Izzedin, derturkischeThronfnlger. rokah prerezal in si na ta način življenje vzel. Prinašamo danes sliko nesrečnega princa. Nemčije nahajajoči se vojni plen na vojnih vjetnikih 1,429 971 mož, na kanonih okroglo 9700, na municijskih in drugih vozovih i700, na puškah 1,300.000, na strojnih puškah pa okroglo 3000. Te številke pa zaostajajo znatno za resničnost, ker je bilo od vjetih mnogo v avstro ogrska vjetniška taborišča prepeljanih, od topov pa se je mnogo kot nerabljive na bojiščih pustilo in tudi od Čet zoper sovražnike v rabo vzelo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 8. februarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko bojišče. Pospeševano od boljšega vremena vladalo je včeraj na vsej severao-vzhodni fronti živahnejše topovsko delovanje. Severno-zapadno od T a r n o p o1 a so Rusi ope-tovano napadli v noči od včeraj na danes eno naših naprej potisnjenih infanterijskih postojank. Posrečilo se jim je mimogrede vdreti, ali po kratkem času ao bili zopot van vrženi. Italijansko in balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov.. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 8. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Jažno od S o m m e vladalo je živahno bojevno delovanje. V noči od 5. na 6. februarja smo izgubili mali kos jarka naše nove postojanke. Neki včeraj opoldne z močnim ognjem pripravljeni francoski napad bil je zavrnjen. Zvečer prinesel nas je protinapad zopet v polno last naše postojanke. Neko nemško letalno brodovje napadlo je železniške naprave od Popernighe in angleška taborišča Čet med Popernighom ter Dixmuide-nom. Vrnilo se je ga večkratnih bojih z v odpor se dvigajočimi borilci brez izgube nazaj. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki važnosti. Vrhovno armadno vodstvo. Bolgarski kralj v glavnem stanu svojih zaveznikov. K.-B. Sofija, 8. februarja. (Agence Tel. Bulgare.) Kralj Ferdinand je v spremstvu ministerskega prediednika Radoslavova, generalisima Ž e k o v a in malega vojaškega spremstva zvečer odpotoval, da napravi nemškemu cesarju v nemškem glavnem stanu protiobisk. Od tam se poda kralj s spremstvom na poset armadnega vrhovnega poveljnika feld-maršala nadvojvode Friderika v avstro-ogr-ski glavni stan. Ministerski predsednik Rado-slavov in generalisim Zekov se vrneta od tam nazaj na Bolgarsko, medtem ko se poda kralj Ferdinand s spremstvom v Koburg. V odsotnosti kralja izvrševal bode vladanje ministerski svet. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dun a j, 9. februarja. — Uradno se danes razglaša: Rusko in italijansko bojišče. Prednje čete v Albaniji nastopivših c. in kr. bojnih sil so reko I š m i prekoračile ter vas Preža in visočine severno zapadno od nje zasedle. Sovražnik, ki obstoji iz ostankov srbskih zvez, italijanskih oddelkov in plačanih ljudi Easad-paše, ni sprejel boja in se je umaknil nazaj proti jugu ter jugo- vzhodu. Le pri zasedanju vasi Valjaš 8 kilometrov severno-zapadno od Tirana, prišlo je do kratkega boja, v katerem je bil nasprotnik vržen. — Naši letalci obme-tali so v zadnjem času opetcvano vojaška taborišča priDurazzu in v pristanu ležeče italijanske parnike uspešno z bombami. — Na črnogorskem je položaj nespremenjeno miren. Razoroženje je končano. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.B. B e r 1 i n, 9 februarja (W. B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Zapadno od V i-m y naskočile so naše čete prvo francosko črto v razmerja 800 metrov, napravile čez 100 vjetih in zaplenile 5 strojnih pušk. —Jažno od S o m m e so Francozi zvečer zopet v neki majhni nemški kos jarka vsilili. — V P r i e-sterwaldu sestrelila je naša infanterija eno sovražno lelalo. Padlo je goreče na tla. Oba letalca sta mrtva. Vzhodno bojišče. Manjši ruski napadi v pokrajini 111 n x t a severno-zapadno od Diinabnrga ter proti od nas dne 6. februarja zavzeto stražno postojanko ob železnici Baranowiči-Linchowiči bili so kratko zavrnjeni. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Tri četrt milijona mož italijanskih izgub. »Zuricher Zeitung" poroča, da se v Italiji dosedanje izgubo po osemmesečni vojni ceni na okroglo tri četrt milijona mož. Od teh je en četrt milijona mož mrtvih. Znanje teh številk, ki se ne dajo prikriti, če-j prav ne izdaja italijanska vlada nobenih seznam-kov padlih, razburilo je prebivalstvo. Zlasti v pokrajinah R o m a g n e narašča vojna utrujenost z vsakim dnevom. Med na dopustu se na-hajajočimi vojaki prišlo je do upora, ki se ga je zamoglo le z vojaško silo zadušiti. Poraz Italijanov ob tolminskem mostičju. „Berliner Tagblatt" poroča iz avstro-ogrskega vojnega tiskovnega stana: Krajevni sunek c. in k. čet čez dosedanjo pokrajino tolminskega mostičja končal je aa -Italijane s porazom, katerega znatni obseg se zamore šele zdaj pregledati. Italijanska ge-neralštabna poročila so v zadnjih dneb skušala mnogokrat napraviti vtis, kakor da bi bili napravili Italijani v pokrajini Santa Lucia velike uspehe. V resnici pa se nahajajo tam deloma nadaljne postojanke v lasti naših čet, kakor so jih imele že začetkom vojne, čeprav se je zdelo strokovnjakom takrat nemogoče, obdržati jih proti italijanski premoči. Danes stojijo Italijani pred sramotnim dejstvom, da se važno tolminsko mostičje proti njim ni samo držalo, marveč tudi razširilo. V postojankah, ki so padle v roke naših čet in v njih okolici, našlo se je razven 1100 pušk in dru-zega materijala tudi 400 m * 1 i č e v italijanskih vojakov. Boji v Kamerunu. K.-B. London, 6. februarja. Reuterjeva pisarna poroča iz Madrida: 900 Nemcev ia 1400 domačinov so iz Kameruna v Špansko-6 u i n e o prestopili. Bili so razoroženi in internirani. Vlada skrbi za njih prehranjenje. Temeljem tega uradnega španskega poročila pač ni več na tem dvomiti, da so se ostanki hrabrih braniteljev Kameruna po 1 in pol letnem junaškem boju velikanski premoči umaknili. Z veseljem lahko pozdravimo, da se jim je vsaj še posrečilo, preprečiti sovražnikove obkoljevalne poskuse ia se rešiti na nevtralno špansko ozemlje. Ako so poročane številke pravilne, potem je smatrati, de so skoraj vsi še v Kameruna se nahajajoči Nemci zdaj na varnem. Že nekaj časa sem prihajajo poročila, da se španska vlada na hvalevredni način trudi, skrbeti za blagostanje njenemu varstvu izročenih beguncev. 50.000 nemških vojakov v Konstantinoplu. Poročilo angleškega najvažnejšega lista „TimeB" pravi, da je došlo v Konstautinopel 50.000 nemških vojakov. (Angleži se nad tem poročilom seveda grozno razburjajo, ker ne vedo, kje hoče nemška pest zopet udariti. Op. ur.) - 3 Napad „Zeppelinov" na Anglijo, V zadnji številki že smo poročali o napadu nemških zračnih ladij na industrijsko središče Anglije. Hudo poškodovana so bila zlasti indn-atrijska podjetja mest Liverpool, Manchester, 'LcndonCerrv—- Zum Lufrangriff auf England. Rottingham, Sheffield, Gr. Yarmouth. Učinek nemškega napada je bil velik in povzročeni strah še večji. Vsi „Zeppelini" so se nepoškodovani nazaj vrnili. Prinašamo z ozirom na ta napad tozadevni angleški zemljevid Poveljnik južnozapadae fronte Njegova c. in kr. Visokost prečastiti, najsvitlejši gospod ge-neraloberst Nadvojvoda Evgen je blagovolil na mene izdati spodaj sledeče najmilostljivejše lastnoročno pismo. V ponosno veselje in odkrito zadovoljstvo mi je, da s tem naznanim prebivalstvu Štajerske te najmilostljivejše besede najvišjega priznanja. Gradec, dne 2. februarja 1916. C. kr. namestnik: Clary m. p. C. in kr. poveljstvo JZ. fronte. B.jna pošta 149, dne 31. januarja 1916. Brezprimerni hrabrosti Štajercev se enakovredno pridružuje vznesena darovalna požrtvovalnost doma ostalih. Kar je domoljubno čuteče prebivalstvo štajerske doprineslo in doprinaša v vojni oskrbi, z drugim nabiralnim delovanjem in v častnem prenašanju trdot, ki jih seboj prinese vojska, zasluži najvišje občudovanje. Prosim Vašo ekscelenco, da naznanite prebivalstvu po mestih in na deželi mojo in mojih vrlih čet zahvalo in priznanje. Nadvojvoda Evgen GO. Bazno. Cenjeni naročniki. Nastopilo je novo leto in usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje BŠtajerca". V preteklem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. »Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko - koroškemu, avstrijskemu mišljenju ! Cenjene večje odjemalce „Štajerca" (Mas-senabonnenten) prosimo uljudno, da naj nam takoj vsako prepozno dostavlje-nje lista sporočijo. Mi odpošiljamo „Štajerca" vsak teden popolnoma redno. Ker pa smo že dobili nekaj pritožb, bi radi dognali, kje je pravi vzrok prepoznega dostavljenja. Res je, da je v vojnem času v javnem obratu marsikaj pomanjkljivo. Doživeli smo pa tudi že, da se je hotelo s prepoznim dostavljenjem našemu listu nalašč škodovati. Prosimo torej še enkrat, da se nam naj vsako zakasnenje takoj naznani. — Dpravništvo „Š t a j e r c a". Imenovanje. Dosedanji uradni vodja c. k. okrajnega glavarstva v Ptuju g. dr Evgen vitez pl. Netoliczka imenovan je okrajnemu glavarju z naslovom in značajem istega. Čestitamo! Izredno težko ribo se je vjelo te dni v Dravi in sicer v bližini Ankensteina pri Ptuju Riba je merila skoraj dva metra in je bila 48 kilogramov težka. Riba je v naših rekah prav redka donavska žival, znana pod imenom „Wels" ali „Waler". Vjel jo je znani športni ribič g. Hildebrandt iz Gradca. Razstavili so ribo pred O.-nigovo prodajalno in je vzbujala vsled svoje velikosti splošno občudovanje. Tako velike ribe pač še nikdar niso iz Drave potegnili. Splošno se sicer govori, da se je riba „Wels" v spodnještajerskih potokih in rekah močno zaredila in da se je že na raznih krajih mladiče opazovalo. Tudi pravijo izkušeni ljudje, da je ravno zdaj v spodnještajerskih rekah in potokih prav mnogo velikih rib, ki baje prihajajo iz Donave in izliva Save. Mogoče, da vpliva na to potovanje rib streljanje min po Donavi. C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotin- Ski zaklad. Predstojništvo c kr. avstrijskega vojaškega, vdovskega in sirotinskega zaklada žaluje po svojem nepozabnem predsedniku generalu infanterije Ivanu baronu Schonaichu. Da ostane v okviru c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada ohranjen spomin na pokojnika v obliki vojaške humanitarne ustanove, je predstojništvo soglasno sklenilo ustanoviti „Sch6naichov zaklad". Iz kroga po kojnikovih prijateljev nam je došla že znatna svota za Schonaicbov zaklad in pričakujemo znatni materijalni uspeh od apela na širšo jav- nost. Vsi zneski, darovani za ta zaklad, se bodo porabili za podporo bolnih ali slabotnih otrok vojakov, najprej v dobi dojenja, kateremu more le oskrba v bolnicah ali v zavodih ohraniti življenje in zdravje. Naša prošnja velja torej najrevnejšim med revnimi. In če se materi, žalujoči po možu, ki je padel za domovino, ohrani v taložbo s pomočjo Schonaichovega zaklada le en otrok, bo s tem počaščen pokojnikov spomin. Predstojništvo ces. kralj, avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada: Fcm. Hugon pl. Hoffmann. — Darila se naj pošiljajo z izrecno pripombo: Za „Schonaichov zaklad", na osrednjo pisarno c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega zaklada na Dunaju, III, Auenbruggasse 2 (Rennweg 5), konto poštne hranilnice št. 149.617. Grof Teodor Pejacsevich, bivši hrvatski minister, se je nahajal od izbruha vojne v francoskem vjetništvu. Dne 1. t m. je bil vendar izpuščen in se je vrnil zdaj čez Švico v svojo domovino. Poskušeni samomor vojaka. Dne 8. t. m. si je na cesti v Sv. M a r k u pri Ptuju pijonir Jožef Morn z žepnim nožem na levi roki žile prerezal; prizadjal si je tudi več težkih snnkov z nožem v prša. Smrtnonevarno ranjenega odpeljali so v vojaško bolnišnico v Ptuju. Morn je prišel šele pred par dnevi iz bojišča. Vzrok poskošenega samomora doslej še ni znan. Oproščenje poljedelskih delavcev. C. in k. vojno ministerstvo je z odlokom oddelek 10, št. 115 303, z dne 4 januarja 1916, o priliki stavljenega vprašanja naznanilo voja5kim oblast-voro z izstočasnim obveščenjem osrednjih mest, da imajo dosedanje določbe zaradi poljedelskih oprostitev namen pospeševati poljedelstvo ob času poljskega obdelovanja, t. j. v jesenskih mesecih, ne pa tndi dovoljevati dopustov brez ozira na letni čas tudi v mesecih, v katerih se zaradi snega in trdo zmrzle zemlje more komaj polje obdelovati. Pri presoji ozira vrednosti glede trajnosti oproščenja je zatorej sedaj pri sedanjih prošnjah posebno paziti v prvi vrsti na vremenske razmere in kakovost zemlje, sneg, trdo zmrzlo zemljo ali narobe na toplejše vreme ter na možnost, dozdaj vsled vremenskih razmer in drugih okolnosti zamujene setve in saditve. Ona moštva, ki pripadajo poklicom, ki so s poljedelskim delom samo v neposredni zvezi in morejo tudi po zimi izvrševati svoja dela, se seveda lahko tudi nadalje oprostijo. Zdivjana mačka. Iz Celovca poročajo : Pri Sv. Martinu na Koroškem je došla kmetica Wolferer iz doma in pustila v sobi 3 letnega sinčka Franca ter 4 mesečno hčerko Marijo. Otroka sta se igrala z domačo mačko. Žival pa je naenkrat zbesnela in je dečka strahovito razmesarila. Iztrgala mu je iz telesa cele kose mesa ter mu izpraskala oči. Tudi deklico je zdivjana mačka lahko poškodovala. Proti materi je uvedla sodnija kazensko preiskavo. Plemenita žena. V Budimpešti je umrla pred kratkim baronica Kahlendorf, rojena Irma Kralj Zapustila je okroglo 10 miljonov kron premoženja in sicer vse za namen ljudske vzgoje. PO smrti odlikovan. Enoletni prostovoljec, četovodja mariborskega domobranskega regimenta Maks Horvat, sin župana na Ptujski gori, je bil po svoji smrti odlikovan s srebrno hra brostno medaljo 2. razreda. — Istotako je bil s arebrno medaljo 1. razreda odlikovan štajerki učitelj g. Ferdinand Kovačič, kije že 19. oktobra padel. Pokojni junak bil je tudi že preje odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje — Istotako po smrti z vo- r Zahteva naj se ako se hoče imeti najboljše izdelke, vedno take, ki so se že skozi leta obnesli. Posnemanja, zlasti v podobnih zavojih, naj se v lastnem interesu zavrne. Izdelki, ki so vsled svoje odlične kakovosti in svoje popolne zanesljivosti skozi dolga leta obnesli ter imajo svetovno ime, so (prašek za peči) dr.Oetker'jev„Backin" dr. Oetker'jev pudding-prašek dr. Qetker j'ev vaniljin sladkor. M - 4 jaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo odlikovan je bil padli lajtoant Ernst H o f b a a e r, sin nadnčitelja v Gamsu pri Maribora- Pokojnik prišel je kot realec k 102. inf. regimenta in se je udeležil vse vojne s Srbijo. Po ozdravljenju od neke infekcijske bolezni boril se je ob Soči kot poveljnik oddelka stroj nih pušk. Dne 22. oktobra 1915 padel je v glavo zadet smrt junaka. Frank in marka. Pri plačilih v Nemčiji je plačati za 100 markov 143 kroa, v Švici pa za 100 frankov 148 K 50 h. V Mariboru ima frančiškanska cerkev bakreno streho. To streho bodo zdaj sneli in bode država oziroma vojna uprava baker prevzela. Bakra je toliko, da ga cenijo za 36.000 do 40.000 kron. Samomor. V Celovcu se je ustrelil fi nančni koncipist in hišni posestnik dr. Jožef F i 1 a f e r zaradi težke bolezni. Ranjen je bil na rnskem bojišču pruski princ Oskar, ki se nahaja kot oberst že od začetka Tojne na bojišča. Bil je od ruske granate labko na nogah in glavi poškodovan. Pozivi pod orožje na Ogrskem. Ogrsko hon- vedno ministerstvo je pozvalo za orožje sposobne črnovojnike letnikov 1870, 1871 in 1872 pod orožje za 25. februarja, letnikov 1865, 1866 in 1867 pa za dne 3. marca. Ogrski državni zbor ss je dne 10. t. m. po kratkem zasedanju odgodil. Železniška nesreča. V noči na 2. februarja sta na postsji sv. Lovrenc nad Mariborom pri premikanju trčila skupaj dva tovorna vlaka. Vse štiri lokomotive so skočile iz tira. 16 tovornih vagonov je bilo razbitih. Ubit je bil vlakovodja S e p p iz Beljaka, tri drage osebe pa so bile lahko ranjene. Uvedla se je stroga Tržaški veleizdajalci. V tožbi proti Jaco-big-Novaku in drugim bivšim magistratnim uradnikom v Trstu zaradi zločina veleizdaje in pospeševanja k dezertiranju svojih tovarišev je padla sodba, ki se glasi od 4 do 15 1 e t težke ječe. Obtoženci eo bili tudi v zvezi z iredentovskim društvom „Trento-Trieste" v Milanu. Umrl je v G r e b i n j u na Kotoškem dis-triktni zdravnik g. dr. Filip Maruschitz. Bodi vrlemu moža žemljica lahka! Proti ničvrednim ženskam. Iz mesta Bra a n a u na češkem poročsjo listi: Z ozirom na vsled uresničenja barakskega taborišča in spremembe mesta v garnizijo vstvarjenih razmer, je mestni urad izdal strogo odredbo, da se bodo ženske in dekleta, ki bi se brez dokazanega vzroka po 9. uri zvečer na cesti pokazale, od straže prijele in za prenočenje na stražnico odpeljale. Drugo jutro jih bode mestni zdravnik glede njih zdravstvenega stanja preiskal. Ustrelil se je v Celovcu 27 letni pravni praktikant dr. Fritz F e 1 f e r i n g. Nesrečnež Groremykio. Prinašamo sliko bivšega ruskega minister-skega predsednika Goremykina. Že pretekli teden smo poročali, da je Goremykin odstopil, Goremykin baje zaradi slabega zdravstvenega stanja. Njegov naslednik je neki Stiirmer, ki je seveda istotako hudi sovražnik Avstrije in Nemčije. Goremykin spada med glavne povzročitelje svetovne vojne. trpel je na epilepsiji in je vsled tega vkljub svoji pridaosti le težko službo dobil. Zato si je raje življenje vzel. Otrok z dvema glavama. V V o 1 o a k i pri Reki prišel je neki otrok z dvema glavama mrtev na svet. Zaprli sovCelovcu deklo Barbaro Liendl iz Kotmare vasi; dolžijo jo, da je soprogi nekega višjega oficirja nekaj kožubovine, 12 srebrnih žlic in vilic ter 100 kron denarja pokradla. Požar. V gospodarskem poslopju gospoda P rešenem v Untergagau pri Trbiža nastal je ogenj, ki je vpepelil polovico podstrešja z zalogo mrve, slame in dragimi predmeti. Požar bi postal lahko nevaren, ko bi ga ne bil železniški čuvaj G a 11 i pravočasno opazil. Vzrok požara je bržkone na podstrešja proč vržena užigalica. Iz lojtre padel je v Celovca kleparski učenec Franc Oifzinger in pridobil težke notranje poškodbe. Težki sum. V gospodarskem poslopju posestnika Florijana K o g e 1 n i g v Talsdorfa na Koroškem nastal je ogenj, ki je vpepelil poslopje, gospodarske madine, 500 meterskih centov krme itd. Pod sumom požiga zaprli so zdaj pri Kogeln'gu uslažbeno deklo Jožefa D i e 1 a c h e r. Preiskava bode dognala, koliko resnice je na tem somu. Usnje. C. k. trgovinsko ministerstvo je izdalo d?e naredbi, s katerima so nekatere vrste usnja pridržane edino za vporabo vojaštva; izdelovanje dragih vrst pa je omejeno ali celo prepovedano. Tisto usnje, ki je pridržano za vojaštvo, se sme od 15 februarja naprej prodajati in kupovati le tedaj, če kupec dokaže, da rabi to usnje za izvršitev naročila vojne uprave tekom prihodnjih 30 dni. Druga cesarska naredba prepoveduje mineralično strojenje in omejuje tudi izdelovanje mašinskih jermen. Nove karte za kruh in moko bodejo izdali baje že 20. februarja. Za vsak dan določena množina moke in krnba za osebo ne bo zmanjšana, pač pa^ se bo smelo na eno nakaznico kupiti v 14 dneh le 1000 gramov moke, ostala množina se bo morala porabiti s kruhom. Na eno karto se bode torej dobilo v 14 dneh največ 1 kilo moke ter 2520 gramov kruha. Istočasno se bo odredil popis zasebnih zalog moke. Stranke, ki imajo več kot 3 kile in ne več kot 7 kil zaloge za osebo, bodo dobile za nekaj časa znižane karte; pri strankah, ki imajo več kakor 7 kil moke za osebo, bodo smele oblasti presežek tudi r e k v i-riratiali odvzeti. Za samske osebe, ki nimajo lastnega gospodarstva, se bodo izdale posebne karte, na katere se bode dobil le kruh, ne pa tudi moka. Osebe, ki opravljajo težka dela, bodo zopet dobile posebne karte, na katere bodo mogle kupiti v 14 dneh z 1900 g kruha, oziroma 1000 g moke več, nego druge stranke. Posebni predpisi bodo uveljavljeni tudi za konzum na deželi in pa za one, ki si kruh sami pečejo 100.000 vagonov rumunske koruze. Rumun-ski listi poročajo, da je tamošnja osrednja komisija za prodajo in izvoz žita dovolila, da se podpiše pogodbo, sklenjeno s konzorcijem centralnih držav glede nakupa 100.000 vagonov rumunske koruze. Prepovedane igrače. Deželni šolski svet na češkem je prepovedal razširjenje otroških iger „Sokoli" in BHusitska vojska", ki so bile pri-primerne, vzgajati deco v državi škodljivem duhu. Vjeti laški letalec. Dne 3. t. m. se je prikazal nad mestom Lugano v Švici italijanski vojni letalec, ki je nekaj časa krožil nad mestom. Švicarski vojaki so nanj streljali iz kanon in strojnih pušk ter so ga tudi zadeli. Letalec je bil vsled tega prisiljen, iti na tla. Zaprli so ga. Letalni stroj je najnovejšega sistema in dvo-krovnik. Ruski križi v Pragi. V P r a g i imajo staro cerkev sv. Nikolaja, ki je služila pravoslavnemu obredu in so jo splošno imenovali „ruako cer- kev". Na stolpih te cerkve so se nahajali tudi t. z v. ruski križi, dvojni križi sv. Andreja. Oblasti so zdaj določile to cerkev kot garuizijsko cerkev in so pustili „ruske križe" odpraviti. Bogastvo Bolgarije na živini. Bulgarija je sedaj zmožna preostanek svojih bogatih gospodarskih pomožnih sredstev oddajati osrednjim državam. Zlasti bogastvo Bolgarije na živini bo moglo tukaj izpolniti težko občuteno vrzel, časopis bolgarske gospodarske politične družbe objavlja v svoji zadnji številki prav zanimivo in aktuelno študijo od M. N. Michailoff o bogatstvu Bolgarije na živini. Po tem je podalo zadnje živinsko štetje z dne 31. decembra 1910 sledečo statistiko: Konji 478.222 77,471.964 frankov mule 12.238 2,423 124 , osli 118 488 4,255 568 velika živina 1.606 363 150,726 990 bivoli 412.978 40.406 558 „ drobna živina 8 669 260 97,152.402 , koze 1,463 719 18 803.509 „ svinje 527 311 24.214 218 skupaj 13,289.579 415,464 333 frankov To je vrednost približno pol milijarde frankov. Prvo štetje živine v letu 1892 je dalo 10,795 492 kosov v vrednosti 231,847 844 frankov. V teh 18. letih je torej znašalo zvišanje števila živali samo 23 odstotkov, zvišanje vrednosti pa približno 95 odstotkov. To se da razlagati iz splošnega podraženja življenja v tem času, posebno pa z zvišanjem cen na živinskem sejmu. Bolgarija stoji glede bogastva živine na enem prvih mest med evropskimi deželami. Ako se ceni dežele po številu živali, ki pridejo poprečno na 100 ljudi prebivalstva, tedaj stoji, če se računa samo veliko živino, Danska na prvem mestu s 82 5 živali na 100 prebivalcev; na na drugo mesto pride Švedija z 48 4 živali in takoj na to Bolgarija s 46 5 komadi. Kar se pa tiče malih živali, je Bolgarija z 199 živali na 100 prebivalcev na prvem mestu. Glede velike in male živine skupaj računano, zavzema Bolgarija drago mesto med evropskimi deželami s 753 živali na 100 prebivalcev in jo v tem ozira nadkriljaje le Danska s 97 9 živali na 100 prebivalcev. Na tretje mesto stopi Romunija s 60 5 živali, med tem ko stoji Italija s samo 237 živali na zadnjem mesta. Statistične vgo-tovitve podajo sicer, da se je v Bolgariji število goveje živino relativno zmanjšalo. Med tem, ko se je v časa od 1892 do 1900 pomnožila velika živina za 12 odstotkov in koze za 12-2 odstotkov, se je njih število skrčilo v času od 1900 do 1905 na 5'6 oziroma na 5 8 odstotkov. Eden izmed vzrokov, iz katerega bi se moglo v prvi vrsti razlagati zmanjšanje števila velike Živine, je vedno večje zmanjšanje pašnikov, kojih površina je znašala v letu 1897 še 970 000 hektarjev, deset let pozueje, v letu 1907 pa samo še 913.000 hektarjev. To zmanjšanje površine pašnikov bi pa moralo v prvi vrsti vplivati na rejo drobne živine. To se pa ne zgodi, kar je jako čndno. Ravno v dobi 1905 do 1910 se je pomnožila drobna živina. Nasprotno se je pa najbrž vsled vporabe strojev pri poljedelstvu zmanjšalo število velike živine. Velikanske ruske tatvine. Ruski železniški minister Trepow je z večimi višjimi uradniki odpotoval v Archangelsk. Tam so se zgodile poleti pri prevažanju vojnih potrebščin iz Amerike velikanske poneverbe. Pravijo, da je izginilo na železniški poti iz Archangelska v Wo-logdo okoli 3000 ton streliva, ki se ga doslej ni moglo najti. Zaplembe v Parizu. V poslopju spedicijske firme Defanoies & Comp. v Parizu je policija zaplenila čez 80.000 za razpošiljatev pripravljenih francoskih knjižic, ki so zahtevale mir. Želja po miru je torej tudi že na Francoskem prav velika. Ni čuda, kajti Francoska prinaša skoraj največje žrtve. Umrl je na Ponikvi tamošnji župnik g. Alojzij Kreft. Bil je čez 71 let star. N. p. v m.! Potrdila o oprostitvi od vojaške službe se morajo oddati. Domobransko ministerstvo razglaša, da morajo vsi tisti, ki so prejeli potrdila, Stole (Zimmersessel)« po 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. m 5 - ■da so začasno oproščeni od vojaške službe, kot uradniki, sluge, delavci itd., oddati svoja tozadevna potrdila omenjenemu ministerstvu. Plovbe na Savi nad Trbovljami v litijskem okraju se glasom uradnih obvestil zopet dovoljujejo ob torkih, četrtkih in sobotah, pa le pod sledečimi pogoji: Plovba je dovoljena le do Zagorja, Trbovelj ali do Hrastnika. Strogo je prepovedano, voziti popotnike proti plači ali brezplačno. Vse osobje flosov mora nositi seboj potrebne legitimacije. Izkrcati se sme le v Zagorju, 'Trbovljah ali Hrastniku. Mesto Berlin podedovalo je 16 milijonov mark Umrl je tam namreč bogati trgovec Emst E t e 11, ki je vse svoje premoženje v znesku 16 milijonov mark zapustil mestu Berlin v dobrodelne namene. Za trgovske pomočnike. V avstrijskem pra vosodnem ministerstvu so se vršila posvetovanja, da se zasigura trgovskim pomočnikom črnovoj-nikom njih mesta. Izdala se bo posebna cesar ska naredba, ki bo določevala, da gospodarji nimajo pravice pomočnikom pri v stopu v črno-vojniško službo odpovedati njih mesta, ampak da jih morajo po vrnitvi zopet sprejeti nazaj v službo. Na Ogrskem bo se enake odredbe že izdale. Koliko las ima človek na glavi ? V nemških listih čitamo: Zdravnik dr. Vele v Frankfartu je izračunal, da se nahaja na glavi odraslega sdravega človeka okroglo 80.000 lasi. Na kvadratni centimeter prostora na glavi pride okoli 170 lasi. Vsak dan izpade odraslemu človeku okoli 40 lasi. mariborski »Straži" zahvaljujemo se v imenu prepotrebnega nemškega „Scnulvereinaa, ki je z uresničenjem nemških šol in z gojitvijo nemščine tudi v naših krajih toliko koristnega storil, za nepričakovano prijaznost, da objavlja „Schulvereinu" poslana darila v svojih predalih. Sicer ne verujemo, da bodo uredniki „ Straže" postali člani „Schulvereina"; vendar pa smo prepričani, da so se i oni v teh težkih časih marsikaj priučili. Zato še enkrat „Straži" iepa hvala! Klasifikacija ali pregledovanje konj v mariborskem skrajnem glavarstvu se vrši po sledečem redu: Dne 2. aprila ob 8. uri zjutraj v Slov. Bistrici na živinskem trgu; isti dan ob 2. uri popoldne v Spodnji Polakavi pri spra višču požarne brambe; dne 3. aprila ob 8. uri zjutraj v Racah na živinskem trgu; doe 4 aprila ob 8 uri zjutraj na Tezou ua vojaškem vežba-lišču; dne 6. aprila ob 8 uri zjutraj v Rušah na trgu; dne 7. aprila ob 8. uri zjutraj pri Flucher-Hojnikovi gostilni na Pesnici; dne 8. aprila ob 8. uri zjutraj pri S?. Lenartu vSlo». gor. na trgu; dne 9. aprila ob 8. uri zjutraj pri Sv. Trojici v Slov. gor. pred. Galobovo hišo. Umrl je v Ptuju g. Albert S t a n i t z, mesarski mojster in sin znanega tudi šele pred kratkim umrlega veleposestnika Stanitza na Bregu. Pokoj uik si je na južnem bojišču pridobil bolezen, katera mu je zdaj skopala prerani grob. Bodi mu domača žemljica lahka! Pošiljanje razglednic v inozemstvo. Poštno ravnateljstvo razglaša, da ni le prepovedano po Siljati razglednic, na katerih so naslikana mesta itd. v inozemstvo, marveč da je tudi prepovedano pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, pokrajine, mostovi itd. naših zavezniških držav. Končno je še tudi prepovedano pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, pokrajine, mostovi itd. tistih pokrajin in dežel, katere so zasedle avstro ogrske ali pa čete naših zaveznic. Kralj Matjaž. Neki štajerski vojak nam piše iz strelskega jarka na južn«m zapadnem bcjišču z dne 3. t. m.: „Dragi „Štajerc!" Zelo nas je zanimala notica v zadnji številki glede „Gospodarjeve" povesti o »Kralju Matjažu." Nastal je smeh med našo družbo, ko smo pre-čitali odgovor na babjeversko povest. Svetujemo pa tudi tisti osebi, ki je v »Gospodarju" izustila stvar o »kralju Matjažu", da naj si priveze na čelo svežega iu kislega zelja; tudi bi ne škodovalo nekaj stolčenega hrena kot mrzle obkladke ..." Tako nam pišejo slovenski vojaki iz bojišča. Upamo, da si bodejo cenjeni kolegi v uredništvu mariborskega »Gospodarja" te besede k srcu vzeli. Bodejo vsaj kralja Matjaža pravilno razumeli! Posnemanja vredna naredba proti skrivanju zlatega denarja. Ravnateljstvo diskoitrje družbe v Berolmu piše »Berliner Tagblatt" : Državnobančni direktorij je napotil vse banke, bankirje, hranilnice in zadruge, da opominjajo vse najemnike zapornih predalov ter one, ki so oddali po 1. juniju 1914 zaprte depote, da se v zaporne predale ali v zaprte depote ne bo več zaklepalo zlatega denarja. Primeren opomin je izdala osrednja zveza nemške bančne in bankirske obrti (E. V) na svoje člane. Kraljeva pomorska trgovina (pruska državna banka) pruska osrednja zadružna blagajna in člani združbe berlinskih bank in bankirji so zatorej prosili svoje naročnike, ki so vzeli v najem zaporne depote, da, če ni v njihovem zapornem predalu ali v njihovih zaprtih depotih nikakih zlatih denarjev, to pismeno zagotovijo. V slučajih, v katerih so v teh zaklenjenih shrarabaii zlatniki, jih prosijo, da vzamejo te in jih oddajo najprej državni banki in še le potem dajo pismeno zagotovilo. Kraljevska pomorska trgovina (praska državna banka) in člani družbe berlinskih bank in bankirjev so odločili, se poslužiti svoje pravice do odpovedi zapornega predala ali shranjevanja zaprtih dopotov ob prihodnjem dopustnem roku, ako so se zahtevana zagotovitev ne odda brez vtemeljenega vzroka, n. pr. ker je najemnik na potovanjih ali na bojišču. Mladi vlomilci. V Mariboru so pri trgovcu, krčmarju Hansu Petro witsch tatovi vlomili in življenskih sredstev za 500 kron po- kradli. Kot storilce dognalo in zaprlo se je 17-letnega železničarjevega sina Johana Stern in 14 letnega litografskega učenca Rudolfa E t-j a v i č. 0 vojni pošti. Nedopustna je za sedaj pošiljatev zasebnih vojno-poštnih paketov k vojno poštnim uradom štev. 9, 16, 34, 45, 46, 49, 95, 99^ 103, 140, 151, 168, 170, 187, 190, 210, 211, 227, 228, ^29, 230, 233, 234, 260, 261, 264, 265, 300, 307, 308, 315, 316, 317, 318, 331, 336, 337, 338 in 339. Pazite na deco! Kočarica Marija T o m a n v celjski okolici pustila je svoja dva otroka sama v kuhinji. Otroka igrala sta se z užigali-cami. Pri temu se je obleka dekletca vnela. Predno je mati jokanje otroka cula, imel je ta že take opekline, da je takoj nato umrl. Nesramnice. 60 letna Johana P o č i v a v-n i k in njeni dve hčeri iz Spodnjega Drauburga bile so od politične ekspoziture vsaka na 14 dni zapora obsojene, ker so n?sramnice imele opraviti z ruskimi vojnimi vjetniki. Smrtni padec. Pri delu v gozdu padel je posestnik Johan Jussner v Glanu na Koroškem iz visoke smreke. Razbil si. je glavo in. je kmaln nato umrl. Pod sod prišel je pri delu v kleti deželno-brambene vojašnice v Mariboru delavec Franc Hoinig. 150 literski sod se je črez stopnice zvalil preko nesrečneža; prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, ali kmalu nato je revež izdihni',, Roparski iimor. Dne 2. t. m. našli so kmeta Cajčnik v Ossiačhbergu na Koroškem mrtvega v svoji postelji ležati. Mrtvega se je smatralo splošno za čudaka. Živel je vkljub svoji visoki starosti sam na posestvu, izvršil vsa potrebna dela sam; imelo se ga je tudi za jako premožnega moža, ki ima v svojih skrinjah . mnogo denarja shranjenega Za pred par leti poskusil se je nanj roparski umor. Takrat je bil kmet težko ranjen, storilca pa so zaprli. Zdaj pa je kmet mrtev; našli so ga v postelji z veliko rano na glavi, prizadeta bržkoue od sekire. Vbo skrinje so bile odprte. Izvršil se je torej gotovo roparski umor. Zaprli so v Sv. R u p r e h t u pri Celovcu tesarja Franca S t e i n e r, ki je na sumu, da je izvršil v mestu več vlomov. Steiner je zaradi tatvine že predkaznovan. Vtonil je pri Ribnici na Vrbskem jezeru 13 letni kočarski sin Miha Gabriel. Drsal se je na ledu, ki se je vdrl. Mrliča so iz vode potegnili. Zaradi revščine skočila je 39 letna, malo slaboumna delavka Roža P r e i m 1 v Bucka-heidenu v vodo in je vtonila. Nesrečaica je omož^ua in zapušča dva nepreskrbljena otroka. Železniški tatovi. Veliki bandi železniških in poštnih tatov so prišli slučajno v P r a g e r-h o f u na sled. Neki strojevodja opasil je ponoči, ko je imel neki železniški uslužbenec pri Uradni dnevi c. kr. okrajnih glavarstev v političnih ekspoziturah v letu 1916. Okrajno glavarstvo (Politična ekspozitura) Kraj uradnega dneva Celje Vransko Braslovče Šmarje . Trbovlje Pii sejati okrajnega Šolskega sveta, hi se vršijo vsa mesec, se v nujnih slučajih tudi zaslišujejo stranke Uradni dnevi se bodejo določili po potrebi. 8 uradnih dnij, ki jib bo pozneje določilo oktajno glavarstvo Celje v zvezi s sejami okrajnega Šolskega sveta 27. 24 30.1 27. 25. 30 27 31. 28 26. 30 28 Konjice Vitanje (če ie potrebno) . 13. 6. 7. Ljutomer S'. Junj ob Sčavnici Gornja Radgona . . Maribor Pekel (sistematizirano za dobo vo|ue) . . . St. Lenart............... Sv. Lovrenc (sistematizirano za dobo vojne) Slovenska Bistrica.......... 20 Ptuj Ormož . . . , Rogatec . . Roeatec-Slatioa 29. 21 22 18 20. 21 28. 14. Mozirje Ljubno . . Luče . . . Gornji Grad Solčava . . 24. 30. 30 30 13. 15. 24 12. KadiiotiH Murek Brežice Kozje Sevnica 15. 12. 16 U. 16. 15. Marenberg ............. Slovenji Gradec Šoštanj.............. Velenje............... Opomba. Vsaka sprememba se bo v razglasila v Naredbenem listu. 26. 10. 14. iy. 26. 26. 27 31. C. kr. štajersko namestništvo. enem paketu na sumljivi način opraviti. Naznanil je stvar hitro orožnikom. Takojšnja preiskala je imela presenetljivi mpeb. Dotični paket bil je pred kratkim iz nekega poštnega voza vzet V kovčegu železničarskega uslužbenca našli bo celo vrsto predmetov, ki so po njegovem lastnem priznanju vse od poštnih tatvia izvirale. Mož je tudi povedal imena svojih sokrivcev. Napravilo se je hitro večje hišne preiskave, pri katerih se je dognalo tatvine v naravnost ogromnem številu med tamošnjimi železničar-skimi in poštnimi uslužbenci. V posteljah, omarah. kištah, za pečmi itd. našlo se je izredoo veliko množico bolj iti manj vrednih stvari nabranih, od katerih jih je bilo mnogo že leta 1913 ukradenih. Ker se jSm je tatvina toliko časa posrečila, pričeli so združeni lopo'i tudi z večjimi tatvinami. Tako so pred kratkim ukradli iz nekega zaprtega voza živo s»injo. Preiskave in aretacije trajajo še naprej. O izidu preiskav bodemo svoj čas poročali. (Kdor že) pri najmanjšem prehlajanji kašlja, bode občutil vsakdanjo izmivanje ust in žrela kot postbno blagodejno, ako rabi v to Fellcrjev rastlinski esenčni fluid z in. „Elsa" fluid. Ta oživlja krvno cirkulacijo v nežnih kožicah žrela in vratu in ju s tem napravi odpornejša zoper vplive mrjtzu. Fellerjov rastlinski fluid ima nadalje antiseptični učinek in uniči pri dihanju v žrelo prihajajoče bolezenske kali. Negovanje ust in žrela s Pellerjevim „Elsa"-fluidom je t*"rej potreba za lahko h kaslju nagnene osebe. Med več kot 100.000 zahvalnimi pismi najdemo take, ki se ozirajo na izborni vpliv tega dobrega domačega sredstva pri kaslju itd. 12 steklenic „Elsa"- fluida stane franko 6 kron. Naroči naj se direktno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 2il (Hrvatsko). Istotaku naroči se tam apetit pospešujoče želodčno sredstvo Fel-lerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljico z in. „E'sa"-krogljicc, 6 Skatljic franko za 4 K 40 b. Idealno odvajalno sredstvo, ki je zamorejo jemati brez pomisleka ravno tako žene, možje, kakor otroci; ne Škodujejo, so vedno zanesljive in imajo vsacega, kdor poskusi, za pristaša. Oba domača sredstra naj bi se nahajala vedno pri domu. (et) Prye številke „$tajerca" v novem letu 1916 prišle so v roke naših prijateljev. V tem letu stal bode naš list isto-tako na stališču našega naprednega, avstrijskega ljudskega mišljenja. V prav nobenem oziru se nismo in se ne bodemo nikdar spremenili. Kajti mi hočemo, da ostane Štajerc tudi v bodoče zvesti zagovornik ljudskih pravic. Obračamo se tedaj na vse cenjene naročnike, somišljenike in prijatelje, da naj nam i oni v novem, kakor upamo v vsakem oziru, srečnejšem letu zvesti ostanejo ter da naj z vsemi močmi na razširjenju lista in njegovih načel delnjejo. Vsakdo naj bode naročnik .Štajerca" I Vsakdo naj podpira .Štajerca" I Vsakdo naj pridobiva novih naročnikov .Štajerca" I ' Vsakdo naj zahteva po gostilnah, briv-nicah, v trgovinah kakor tobak-trafikah .Štajerca'! Vsakdo naj pošilja svojim sorodnikom na bojišču .Štajerca" I Tako bodemo razširili krog svojih prijateljev, s tem pa tudi povečali in izboljšali list! Živijo Štajerci Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 12. februarja v Gomilici**, okraj Lipnica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 14. februarja v Brežicah**; v Wettmannstattenu**, okr. Deutschlandsberg; v Gleisdorfn**; v Račjem*, okr. Maribor; v Žalcu**, okr. Celje; v Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 15. februarja v Arveža (sejem z drobnico); v Ljutomero*; v Radgooi*; v Ormožu (avmjski sejem); v Gradcu (sejem s porabno živino); v Ptoju (konjaki sejem in sejem z žre-beti) Dne 16. februarja v Ptoja (svinjski sejem); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 17. februarja v Sevnici**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradca (sejem s klavno Živino). Dae 18 februarja v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 19 februarja v Pišecah**, okraj Brežice; v Zgornji Pokkavi, okr. Slovenaka Bistrica ; v Brežicah (svinjski sejem) Dne 21. februarja v Radgom*. Dne 22. februarja pri Sv. Filipu, okr. Kozje; v Rathaln*, okr. Obdach; St. Veit am Vogan**, okr. Lipnica; v Teharjih**, okr. Celje; v Ormožu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s porabno živino). Dne 23. februarja v Mariboru*; v Ptnjn (svinjski sejem), i kr. Kozje Dne 24. februarja v Kozjem**; v Pas-sailn**, okr. Weiz; v Knittelfeldu**; v Slovenski Bistrici**; v Rogatcu**; v Gleichenbergu**, okr. Feldbach; pri Sv. Donu pri Ločah**, okr. Konjice; na Laškem**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); vArvežo**; vWildoau**; v Gradcu Sfjem s klavno živino). Rezanje cepičev. Januar je mesec, v katerem drevesni sok popolnoma miruje. Zaradi tega bi se naj v tem mesecu na-rezali cepiči, ki se bodo potrebovali za spomladansko cepljenje. Ker se s cepiči prenesejo vse lastnosti prvotne rastline na mlado ali tako drevo, ki ga je cepiti, zatorej se jih naj reže izključno z zdravih, življenja zrnožoih in kolikor mogoče rodovitnih dreves zaželjene vrste, o kojih pristnosti s.t.o prepričani. Kot cepiči se porabljajo enoletne lesne vejxe s kolikor mogoče gestimi očesci, takozvane vodene mladike za to niso popolnoma nič pripravne. Narezati jih je treba zdaj v januarju do srede februarja m v vlažnem pesku ali v peščenati zemlji v kleti, na severni strani hiše ali v senci kake smreke ali iglastega drevesa 10 do 15 ceniimetrov globoko zakopati. Cepiče košičastih sadnih dreves bi se naj nekoliko glo-bokeje v zemljo zakopalo kakor cepiče peškastih sadnih dreves, ker ona sama vsled mimogredoče suše prav mnogo izgubijo na svoji porabnosti. Cepiče se mora zaznamovati po imenu in jih kolikor mogoče suhe ohraniti. Lahko se jih porabi na ta način do najpoznejšega pomladanskega cepljenja. Ako se zemlja posuši, ju moramo zaliti s škropilnico. Gojenje semen za korenje in mrkve. Največ te vrste semenja, ki se ga potrebuje vsako leto, pride iz Francoskega. To pa je nepotrebno, ker semena ni težko vzgojiti in se tudi na Štajerskem skoro redno prav dobro obnese. V pretečenem letu so bile še v maju in juniju izpraznjene vrtne grede, obsajene z mrkvami in korenjem, ki se je v jeseni izkopalo in v kleti ali v Jamah za pre-zimljenje zakopalo. Od teh za vporabo določenih korenih bi se moralo že zdaj nekatere posebno lepo in enakomerno razvite pri vsakokratnem odvzetju izbrati za dobavo semena in posebej v pesek zakopati. Od korenja in mrkev, ki se porabljajo za seme, se naj jedro ohrani nepokvarjeno in korenina ostane kolikor mogoče nepoškodovana. V marcu ali aprilu se naj nasadi v vrtu korenine I na dobro zrahljano gredo na 30 do 40 centimetrov v I čveterooglu in ohrani zemljo med rastlinami suho in ' prosto plevela. Kmalu se bodo začela stebla razvijati in do julija avgusta cvet poganjati Pri suhem toplem vremenu se lahko začne v septembru jemati zrelo seme, ki se naj na zračnem suhem kraju razgrne na papir, da izzori, in se potem v jeseni očisti. Seme, ki se ne potrebuje za lastno potrebo, se ga naj ponudi zgodaj kaki domači semenarni, ki bo vsak čas prevzela dobro t. j. skrbno vzgojeno seme po primernih cenah. Kdor namerava vzgojevati večje množine semena in ga v deželi razprodati, ta se naj predno se začne s pripravljalnim delom, dogovori s semenarjem zaradi zagotovljenega prevzetja vzgojenega semena. Od 100 semenskih korenjev se lahko vzame približno 1 kilo semena. Priporoča se, gojiti samo eno vrsto, ker so korenje in mrkve vezane na tuje prošenje in se lahko križajo. Ako bi se sadilo več vrst, morajo biti zaradi tega v precejšni razdalji nasejane ne ena od druge. Oton B ruder s, I strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za na-! sad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Sovražnik razvil je včeraj r Wolhyniji in vzhodni Galiciji zvišano delovanje proti našim prednjim stražam. Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda peljal je opetovano na raznih točkah poizvedovalne oddelke do velikosti. enega bataljona proti naši varnostni Črti. Prišlo je zlasti v području. zgornjo-avstrijskega inf. reg. št. 14 do ljutih bojev s prednjimi stražami, ki so trajali tudi ponoči naprej in so končali s tem, da je bil sovražnik popolnoma prepoden. Pri neki šanci naštelo se je čez 200 ruskih mrličov in se je mnogo Rusov vjelo. Tudi pri naših prednjih stražah severno-zapadno od Tarno-pola se je v noči od včeraj na danes ljuto borilo. Rusi so napadli neko šanco, bili so pa s proti napadom zopet prepodeni. Ob bes-arabski meji vrgla je hrvatska deželna bramba neki ruski bataljon iz dobro zgrajene prednje pozicije-nazaj na glavno postojanko. — Na. Italijanskem in Balkanskem nobenih pomembnih dogodkov. Nemško poročilo. Severno-zapaano od Vimy iztrgale so naše Čete Francozom večji kos jarka in so pri Neuville eno-preje izgubljenih odprtin nazaj dobili. Pri temu je padlo 52 vjetih in 2 strojni puški v naše roke. Južno od Somme smo več sovražnih delnih napadov zavrnili. Bolgarski kralj v nemškem glavnem stanu. K.-B. Berlin, 9. februarja (W. - B.> Bolgarski kralj dospel je na večdnevno' prebivanje v veliki glavni stan. V njegovem spremstvu se nahajajo ministereki predsednik Radoslawov in vrhovni poveljnik bolgarske armade general Že ko v. K pogovoru sta se-tudi (nemški) državni kancelar dr. pl. Beth-mann-Hollweg in državni tajnik zunanjega urada pl. J a r o w v cesarski glavni stan podala Odpoklic grškega in rumunskega konzula iz Monastirja. K.-B. Sofija, 8. februarja. Z ozirom na. j vsled najnovejših dogodkov vstvarjeni vojaški j položaj ste grška in rumunska vlada sporazumne* j z bolgarskimi vojaškimi oblastmi primernim i smatrali, da odpokličeta svoje konzule iz Mona- i stirja. j Avstrija mogočnejša nego v dneh princa Evgena. V nekem članku pod naslovom „Avstro-Ogrske naraščajoča sila kaže švedski list ; „A fto n bi a de t", da monaihja med vojno pod najtežavnejšimi pogoji ni samo trdno skupaj držala, marveč je celo naraščajočo silo pokazala. Avstro cgrska armada je bila pri izbruhu vojne dobro izvežbana in izobražena, ali številno nezadostna, da bi takrat. nameravani napad Robov zadržala. Italijanski vojaški ataše na Dunaju je bil mnenja, da bode Avstro-Ogrska že srede maja 1915 vse svoje moči porabila; Italija je mislila vsled tega brez vsake nevarnosti vojno proti monarhiji pričeti. Ali v Rimo so se Vindo zaračunali. Čudežno je, da ima monarhija moč, Ruse in Italijane nazaj vreči in obenem na Balkanu uspehe doseči, s katerimi se je zaprič«la v zgodovini „krvarega polotoka" nova epoha. Cveterozveza doživela je tam svoj Sedan. Skozi desetletja so bile balkanske države skoraj vazali Rusije; zdaj se je to politično poslopje podrlo. Slovan-atvo na Balkanu je deloma od Avstro-Ogrske podvrženo, deloma pa je postalo njen prijatelj. Po razoroženju Crnogore s o v s i Jugoslovani za Rusijo izgubljeni. Obenem s prepadom Rusije od balkanskega polotoka izvršil se je poraz Italije ob vzhodnem obrežju Adrije. Vojno, 8 katero so hoteli postati Italijani gospodarji Adrije, jih je namesto toga prepodila". — Članek konča z besedami, da stoji monarhija zdaj pod cesarjem Franc Jožefom mogočnejša nego v dnevih princa Evgen a. Mnogi trpijo na zamasenju in se nato ne ozirajo. Fa to se naj vpožteva, kajti kdor ne izprazni redno črevesje, postane toža-ven, truden, žiten in tezko-krvni. Naj se pa ne jemlje želodec oslabojoča, črevesju Škodljiva odvajalna sredstva, marveč le Feller-jeve želodec okrepčujoče, milo odvajajoče Rhabarbarakrogljice z zn. „Eia"-krogljice. 6 skatljic pošlje franko za samo i K 40 h lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsa-trg št. 241 na Hrvatskem. To dobro želodčno sredstvo naj bi bilo vedno pri domu. Zamore se obenem naročiti Fellerjer bolečine odpravljajoči rasb'nski esenčui fluid z zn. »Elsa"-fluid. (12 steklenic 6 kron franko). (ec) Ako Vam je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji Lysoform-inzerat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijenau zastonj in franko od kemika G Hubmann, Dunaj XX., Petrasch-3&8se 4. ■ Vsak vojak ■ želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste I Bratje in sorodniki vojakovi za oal ki se jim naravnost od upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim »Štajerca". ti za kmetijstvo išče se za neko vele-poaestvo na Spodnjem Štajerskem Ponudbe z navedbo zmožnosti in družinskih razmerje vposlati na J o h a ii it Jeschounig Arndorf pri Celju, pošta Petrovče. 72 Hlapec priden, trezen in pošten, vojaščine prost, sprejme se proti dobremu plačilu v trgovini P. Staraschina, CirkOVCe pri Prager-8kem. 56 Pridni Yinicarski ljudje se iščejo za najkasneje 1. rr.arca 1.1. Največ štiri osebe. Dopise na upravo >Štajeica«. 76 Malo posestvo z zemljišči in hlevi išče se v najem. Naslov pove uprava tega lista. '8 61 Viničar priden, z večimi delavskimi močmi na Zavrče. Vstop takoj. Vprašanja pri gospodu Hutter, Ptuj. 69 Oženjeni kučij až z odrašenimi otroci se s 1. m a r c o m t. 1. sprejme pri graščini Ebensfeld pri Ptuju. Išče se za trgovino z mešanim blagom ženska ali tudi moška oseba ki ima učni dokaz in skupaj 5 letno stanje. Ponudbe na upravni- štvo tega lista. 52 Les pravega kostanjain hrasta razeekan in lesežagan, 1—2 m dolg, kui>uje v vagonih Alex Rosenberg, Gradec, Elieabe thinergasse 6. 71 Prodajalka vajena špecerijske in mannfakturne stroke, želi s 1. aprilom 1916 spremeniti službo. — Naslov v upravi Šta jerca. w in več zaslužka v Vašem domn z napravo lahkih štikerij. Vzorce proti 40 vin. pismen-skih znamk zahtevati pod .Heimarbeit 273" od Haasenstein &. Vo- gler A.G.. Reichenberg, na češkem. 48 t /lami priporočajo kot iz- borno sredstvo proti kašlju If lai™ prsne karamele s , 3 smrekami'- Milijoni- rabijo proti I kašlju J hriii-iviisti kataru.ZK-slin enj 11 krčnemu ii oslovskemu ka«ljn,za-to so dobrodošle vsakemu vojaka. Ctflfl nct P°tr- "P'!" Ill čeval zdravni-UiUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeli. Jako uspešni i* dobrookn-ni bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev Doza GO vinarjev. Se dobi pri: H. Mulitor. apoteka v Ptuju, Ig. Bi-h balk, aooteka v Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. Bl»-baeher, Laski trg, A. Plunjrer.apo'eka.Pod-celrtek.HansSchnider-schiuwn, apoteka v Brežicah. 604/1 i gostilna Da mariborski okolici, znani izletni kraj, se proda. 1 gostilna na živahni cesti mesta se proda. — Prodajo se razna posestva z ali brez vinogradov. Lepo vinogradniško posestvo v Zavrču ee preda. Vprašanja na pro-•auetno pisarim ,Rapid' Maribor (Lastnik Kari Scheidbacb). 69 v Halozah, laži jako lepo, in travnikov Spodnjem in Zgornjem Bregu se ugodno proda.Vpra-šanja pri Kapunu to na Bregu pri Ptuju. II • • ii majer ki 9e razume tudi na vinogradniš- ■ska dela in ki ima več delavskih moči, dobi pod dobrimi pogoji do zadnjega marca službo Vprašanja na upravo tega lista. Pridni švajcer s 3 delavskimi močmi, ev. tudi 3 do 4 močnimi ženskami, se proti dobremu plačilu za hlev s 35 do 40 krav sprejme. Vprašanja na Marie Lininger, Maribor, VolksgartenstraGe 20. es v Ptuju Fbriulplilz ii llr.;aiiirii!ll ^priporočata izvrstne šivalna »troje ' ®H ~""^^¥f$Bffi!'JŽH (Nahmaschinen) po sledeči ceni : Singer A ročna mssina "K 5(1*— Singer A .... K BO- *•— Durkopp-Zyunder-£la«tik za čevljarj«......KI«) —180-— Minerva A..................K .aO — Minerva C za Vrojače in čevljarje........&:•:>• — p. we C za kroja'e in čevljarje.........K viO — Deli (Bestandi.-.io) za vsakovrstne stroje. — Najine oeniB so n'Si« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na r . Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, tei aolidaofi je le tistim znana, kateri imajo naiin od m*. Cenik brezplačno. kakor tudi na licih, pege, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na kož izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono. Velika doza 3 krone. Dr. Rix-ovo biserno mleka (PerleiBilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 3 krone. — 65 Pošilja se diskretno od I Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. £X™:J^**™*^ pomagaj in parfumerija Wolfram T Ljubljani: lekarna k »zlatemu jelenu", parfumerija A. Kauč in drogerija „Adria". n Pogrešan: Kadet v r. Ewald Ullrich, v 4. poljski bat. 87 i. r. vojna poŠta 34 bil je do začetka julija v Tuzli, Bosna. Bataljon z g. oberiajtnanjom baronom Holt z prišel je potem ni Sočino fronto. Od nekega ponočnega napada due 25. julij a se Utlticha pogreša in se o njegovi usedi doslej ni moglo ničesar izvedeti. Podpisani prosi one vojake, ki so v tem času v tem oddelku služili ali tam še služijo, za naznanilo. Tudi prosi podpisani stariše itd. da naj pii svojcih v tem oddlku vprašajo ter mu sporočijo. Naslov: Johann Ullrich, Lehrer in Krenis a. D., N.-O. 7* Ljudskakopelj mestnega? kopališča v Ptuju. Čai za kopanj«: ob delavnikih od 12. ure do 8. ure popoldne (blagajna je od 18. do 1. ure zaprta); ob nedeljah ... praznikih od 11. do 18. ure dopoldne. 1 kopeli z vročim zrakoai, paro „lrauielad" z rjuho K -• 70 se proda za 24 tisoč kron; 8000 kron ostane vknji-ženin. Vpraša se pri lastniku v Studencih pri Mariboru, Šolska nlica 9. Ženitvena ponudba. Vdovec si želi pridno, pošteno in zvesto tovaršico, nad 30 let staro, z otroci, v zakon vzeti, na zemljišče, trgovino, trafiko in gostilno z 3000 kronami, čimveč tembolje za obrt. Ponudbo je poslati: poštno ležeče štev. 52, pošta Oplotnica. e* Mesarski pes 5S črno siv z dolgim repom, na prsih bel, za-vratnik z znamko „Brunndorf, čuje na ime „N e r o" se je dne 5. t. m. iz Vareje izgubil. Vrne naj se proti dobremu plačilu lastniku Georg Schlachtitsoh, posestniku, Vareja štev. 49. «8 1I13I u3Zuj Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, Ztautt spiMo o izboraem ti*| ' mK1^Tf^%T2^f8^d0" POllta krasita pr$a KosmetiscnssDr.A.RixLaHoratonnmDanaiIX.,Lackigrsrg.BK. dobite pri rabi 67 Razpošiljatev strogo diskretna. Wtnrl rl« S Div Irwnmn an nwin ^"S* v Mariboru: lekarna pri ..angelju varuhu", lekarna ..Marija med. dr. A. Rix Kreme za prša. ^^^rik^^X-^** -w- okroglo 10% začasnega zvišanja cene vsled velike draginje vseh maščob, embalaž, stekla itd. Nove detajlne cene so za Avstrijo in Ogrsko v vseh lekarnah in dro žerijah sledeče: M Lysoform v originalnih steklenicah (ze- a 100 Or. 250 Or. SOfl Or. K 1.— I 2.— 3 50 1000 Gr. 5.50 KI. KIJ Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minul gar. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. ilr. LRU laborat. D0WU, IX., Lackierergasse 6/K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna »Marija pomagaj" in parfumeriji Wolfram; v Ljubljani lekarnar: pri „jlatem jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrija". 66 Tojna ura in budilnica Nikel Jeklo Srebro Zlato Najnovejša vojna ura s 4 cesarji sli dvojnim cesarskim reliefom! „Viribus unitis 1914—1916". Jekleno ali niklasto ohišje z dobrin*" .inker Kolesjem K 6.—, la kval. K 8.—, radij K 10.—, pravo srebro K 14.—. Žepne budilnice K 18.—, radij K iS.—. Primerni I usnjati rupestnik K 2,— ekslra. Ura na zapestrik i usnjalim jer- J intnom, nikel ali jeklo, veliki format K 6.—, radij K 10. , malel format K 10.—, 1».—, radij K 15.—, 18.—. S precizijskim an-ker-kolesjem K 20.—, 24 —. Cyma K SO.—, Omega K 50.—. Vojna I budilnica, zaniklana, SO cm viaoka, * zvoncem K 5.—. Vojna bu~ I dilnica „Kanona" budi jako glasno K 6.—. Vojna budilnica „Bob-■*-nar" bobna generalmarš K 7.—. 8 leta garancija. Se pošilja protii vpošiljatvi svote in 60 vin. za porto tudi na bojišče. Prva zaloga vojnih or Max Bohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabrični cenik zastonj. U* Kupujte Lysoform-izdelke le v originalnih zavojih z znano varstveno znamko. Dr. Keleti & Muranyi kem. fabrika Lysoform-tvornice, lljpest. Mestna purelroliiki (Wohnnng- and Dienstvermittlang) za službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuja izvršuje rse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). Denar mečeta proč plačujete velike cene za fine likerje, *er morete sam! pripraviti najfuicjic vrste z mojimi ekttraktl. > »teki. ekslrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litrov najfinejšega ruma ;Ii >Alt-vuua«, benediktinca, cesarcica, kumlovca, mogadorja, čreinjevoa, ananasa, maraskina, vaniljevca, punca, poprovemente, angleSke greocice, kave, kakao, iartrez, dišeča pcrla, vUnjf, hudega likerja, allaSa, brinjevca, jerzabinka, »livovke, konjaka K 1*90 ; S steklenice 6 steklenic K 7-50 ; 12 steklenic K 13*50 franko po povzetju. Ne more se skaziti I Pristen le pri GR0LIGHU, drsžeiija pri angelu, BMiO 92, Morava. 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik. grenadine, ■aliiovee, poprova meta, muskatelee, pomerančnik. tiitt* perla, višnjevec, skaziti se bo more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 5*59 franko po povzetju. Na 6 takih porcij dodam 1 povrbu zastonj. Jan Grolich, drožerijapri angelu, Brno 92, Morava Dljamanti za rezanje stekla za ettklatjo In domačo rabe. — štev. 1 *a steklo ▼ oknih K 240. — St. 2 i* nav. močno steklo K 3 60. — St. 8 » vse vrste brat. stekla K 5'50. — št- 4 za nočno brušeno steklo, neobdelano, in «a ircala K 8*-. Povietje 35 vin. vec. Za leelno in solidbo blago jamči petrolej za lase Delavci v nalUHidokopih in petrolejskih rafinerijah ne pi stanejo nikoli plešasti. Jas sem najciMijfci petrolej predelal v kosmetikum xa Use m do*egcl z njim najlepše uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva •* •amo v moji erogertjl „zum weleien Enoei" v Jolianrescasie v Brnu. Steklenica stane K I"—. 6 steklenic K 5*6C 12 steklenic K 10'—. Poamina mate K I" 06 do K I'I5. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. JAK GROUCH drožerija pil angelu v Brca 92, Morava. Framydol t'i:t 1 steklenica j itvO sa pomlajen je \ui, ki rdeče, sve lase in bradS za t. jjno temno pobar> poitnino vred K 2'35. Dlffff ivnl ie rožnata vflda, ki iivo por- ■tjUJflll deti bleda lic«. Učinek je cu- flj dovit. 1 steklenica s poitnino vred K 2*15. Naslov za naročila • J j Jan Grolich, drožerija pri angelu Brno92,Mor«. a. 500 KRON V ZLATU č« ne odstrani krema BrOlIcri t zraven sj»dajocim milom vse solnonu pege, eiaroge, solrioni opeklino. ofj'CD, obrouao rUetjiuo ''d. in ne olirani kozo mladostno svežo in nežno. Cena K 3i5 s poštnino vred 3 porcije stanejo K 8'30, 6 porcij K lS'55 Vse ■■^.-y..^^... .......m brez kakih nadaljiuh stroškov. Naslov s* naročila: Jan Grolich, drožerija pri angela Brno 92. Motai VARITE PIVO DOMA po preizkušenem navodilu. Snovi za 25 litrov piva s 50 zamaški 2 K, poštnina 84 vin.; na 6 takih porcij se ena navrže in pošlje poštnine prosto. NaroČite torej za več tovarišev. '■■■■ 50% cenejša Amerikanska štedilna kava, velearomatična, is datua in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12-franko po povzetju. »/• klgr. veieprima najfinejši Saj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K I"— oddaja A. Sapira. eksport kave i' čaja Ti8zaboydan 490. ,56 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašljo, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Babam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur == v porabo. :s= L Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure vloge. Ravnateljstvo. »; «—j_:«-. v—i ii.L-j 47 �56279