Poštnina plačana T gotovini.
Leto XV., štev. 2lV
Ljubljana, nedelja 23. septembra 1934
Cena 2.— Din
opravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124. 3123, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 13__Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodib: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.188, Wien fit. 105.241.
Gospodarska zveza podunavskih držav
V ponedeljek se sestane v Beogradu gospodarski svet Male antante k letošnjemu, po vrsti tretjemu plenarnemu zasedanju. Kakor vsi znaki kažejo, bo na tem zasedanju gospodarskega sveta prišlo do zelo važnih sklepov. Tudi inozemstvo pripisuje konferenci prav poseben pomen. Specialne komisije in stalni odbori gospodarskega sveta Male antante so se že pred dnevi sestali, da še enkrat predelajo gradivo za plenarno zasedanje. Vse tri države, včlanjene v Mali antanti, so poslale na konferenco svoje najboljše gospodarske strokovnjake in vodilne uradnike zainteresiranih gospodarskih ministrstev. Iz vseh treh držav so prispeli na zasedanje komisij in stalnih odborov kot eksperti odlični predstavniki industrije, strokovnjaki za rečno plovbo, za finance in turizem ter predstavniki vseh treh poštnih hranilnic-
Prizadevanja, da se doseže tesnejse gospodarsko sodelovanje med državami Male antante, so obrodila že marsikatere uspehe. Če pa še ni bilo mogoče uresničiti vseh ciljev, zlasti glede razširjenja medsebojne trgovine, tedaj zaradi tega ne moremo delati nikomur očitkov. Če pogledamo razvoj naše zunanje trgovine s Češkoslovaško, vidimo, da se je zadnja leta obseg medsebojne blagovne izmenjave precej skrčil. Temu pa ni kriva niti bratska republika, niti naša država. Na eni strani je svetovna gospodarska depresija sama na sebi povzročila skrčenje blagovne izmenjave, na drugi strani pa so zlasti v zadnjih dveh letih nastopili v medsebojni blagovni izmenjavi momenti višje sile.
Kakor znano je žito naš glavni izvozni proizvod v prometu s češkoslovaško. Nesreča pa je hotela, da je bila naša pšenična letina v letu 1932 tako slaba, da nismo imeli prav nobenih presežkov za izvoz, med tem ko je baš v tem letu imela Češkoslovaška prav znatno uvozno potrebo ter je morala hočeš nočeš kupovati pšenico drugje. Lani pa je zopet imela Češkoslovaška naravnost rekordno žitno letino, ki je celo presegala potrebo domačega konzuma in zato Češkoslovaška ni mogla od nas kupiti žita.
Dejstvo, da dve leti nismo mogli v Češkoslovaško izvažati pšenice — prvo leto zaradi tega, ker je nismo imeli, drugo leto pa zaradi tega, ker je Češkoslovaška ni potrebovala — je seveda zelo neugodno vplivalo na razvoj medsebojne trgovine. Saldo češkoslovaško-jugoslovenskega kliringa o korist Češkoslovaške se je znatno dvignil in je dosegel višino preko 300 milijonov dinarjev. Ta saldo pa je postal velika ovira za češkoslovaški izvoz v našo državo, saj je češkoslovaški izvoznik dobil izplačano svojo terjatev nasproti jugoslovenskemu uvozniku šele po devetih mesecih od dneva, ko je jugoslovenski uvoznik dolžno vsoto že vplačal v kliring.
Kakor je sedaj podoba, bodo ovire medsebojne blagovne izmenjave, ki so posledica višje sile, v letošnjem letu v znatni meri odpadle. Češkoslovaška je imela letos zelo slabo žitno letino in bo morala uvoziti najmanj 20.000 vagonov pšenice in 30.000 vagonov koruze. Pot za naš izvoz pšenice je zopet odprta in češkoslovaška monopolna žitna družba je res že kupila od nas 6000 vagonov pšenice ter si je vrh tega zasigurala opcijo za nadaljnjih 4000 vagonov. Izvoz teh 10.000 vagonov pšenice iz naše države v Češkoslovaško bo predstavljal vrednost preko 100 milijonov dinarjev. Za ta znatni znesek se bo v doglednem času znižal naš klirinški saldo, kar pomeni obenem odstranitev glavne ovire za povečanje češkoslovaškega izvoza v našo državo. S tem pa so dani zopet oni osnovni pogoji, ki bodo šele omogočili uspešno delo v cilju razširjenja medsebojne blagovne izmenjave. Letos pa je odpadla še neka druga ovira, ki smo jo prej občutili v trgovinskem prometu s češkoslovaško. Češkoslovaška je namreč, kakor znano, letos v februarju devalvirala svojo valuto za eno šestino in je s tem znova dobila možnost, da lahko na zunanjih tržiščih s svojimi industrijskimi izdelki povsod konkurira.
Dosedanji dve konferenci gospodarskega sveta Male antante sta stali pod vtisom skoro nepremagljivih ovir, ki so doslej obstojale v trgovinskem prometu med našo državo in Češkoslovaško in slično tudi v trgovinskem prometu med Rumunijo in Češkoslovaško. Sedaj, ko so se razmere bistveno spremenile, bo tudi delo gospodarskega sveta Male antante na poglobitvi gospodarskih odno-šajev neprimerno lažje in se bodo šele sedaj dali izvesti številni ukrepi, ki so bili že prej predvideni. Zato je tudi razumljivo, da inozemstvo ob priliki tretjega zasedanja gospodarske Male antante mnogo pazljiveje zasleduje vse priprave in da pripisuje temu zasedanju prav poseben pomen.
Na beograjski gospodarski konferenci držav Male antante bodo najprej pregledali rezultate dela prejšnjih konferenc in bodo na osnovi predlogov, izdelanih od specialnih komisij in stalnih odborov, sprejeli sklepe o mnogih važnih vprašanjih gospodarske, finančne ia
OBRAČUN Z MADŽARI V ŽENEVI
V politični komisiji Društva narodov sta včeraj tudi italijanski in francoski delegat obsodila madžarske izpade proti manjšinski
politiki Male antante
Ženeva. 22. septembra. w. Politična komisija Društva narodov je razpravljala včeraj o kontroli nad izvajanjem pogodbenih obveznosti irlede manjšinske zaščite. Na seji je madžarski delegat Tibor Eckhardt izzval nov incident. Očital je rumunski vladi, da krši obveznosti, prevzete a pogodbo o manjšinski zaščiti, češ, da raznaroduje Madžare v Transilvaniji. Madžarska ie podpisala triatlonsko mirovno pogodbo le zaradi tega, ker ie dobila zagotovilo, da bodo z Madžari v drugih nasledstvenih državah pravično postopali. V svojem govoru pa ie Eckhardt navajal kot dokaz docela napačne podatke o številu madžarskega prebivalstva v posameznih krajih na Češkoslovaškem, v Runu ni ii in Jugoslaviji, tako da se je že s tem diskreditiral pri vseh točno poučenih delegatih.
Danes ie rumunski deloeat Antoniadc v politični komisiji odgovoril na včerajšnje obtožbe madžarskega delegata Eekhardta.
Med drugim je deial. da .je z največjim presenečenjem ugotovil, da je madžarski zastopnik prelomil večletno tradicijo ter navajal primere, v kater,h ic Rumunija po madžarskem mnenju kršila določbe pogodbe o manjšinski zaščiti. Taka metoda je nedopustna, ker je za razpravo o konkretnih primerih edinole merodajen svet Društva narodov.
Kot d rti si govornik je nastopil jugoslovenski delegat Konstantin F o t i č, ki je prav tako poudarjal da je razpravljanje o konkretnih primerih stvar sveta Društva narodov in morda mednarodnega so. dišča v Haagu, na noben način pa nima Madžarska pravice vmešavati se v notranje zadeve svojih sosedov ter jih na sejah Društva narodov obsipati z obtožbami. V Budimpešti obstoja poseben urad, ^ ki se bavi z Društvom narodov in z vprašanjem revizije. Ta urad je poslal veliko število pritožb v Ženevo, ki pa so bile kot neute-
Povečana aktivnost
avstrijske levice
Združitev socialističnih skupin v ilegalno stranko Neuspela prizadevanja vlade za spravo z delavstvom
Dunaj, 22. sept. d. Dočim si Scliuschnig-gova vlada mnogo prizadeva, da bi sprijaznila delavstvo s sedanjim političnim položajem, se opaža v vrstah bivših socialistov ojačena delavnost. Avstrijski levičarski pokret je po februarskem uporu razpadel na več struj. Najznačilnejši sta bili komunistična in skupina tkzv. revolucionarnih socialistov pod vodstvom dr. Bauerja in Deutscha ki sta pobegnila v inozemstvo. Ta skupina, ki pripada k II. internacionali, je skušala povzročiti dr. Schusclmiggu za njgovega bivanja v ženevi mnogo neprijenosti z brošuro pod naslovom »črna knjiga avstrijske diktature«, ki ji je predgovor napisal sami Van-dervelde, bivši predsednik belgijske vlade ita predsednik H. intemaclanale.
Poizkusi, da bi se ustvarila skupna so-cialističnokomanističina fronta, so propadli, toda te dni se je sestalo na Dunaju 60 zaupnikov ilegalnega socialističnega po-kreta, ki so sklenili združitev najmočnejše socialistične organizacije tkzv. revolucionarnih socialistov z ostalimi skupinami avstrijske socialne demokracije. Nova organizacija se imenuje »Združena socialistična avstrijska stranka«. Za sedaj obstoja samo na Dunaju, svoje delo pa hoče razširiti tudi na ostalo državo.
Proglas, ki je bil sestavljen na tem sestanku se glasi: »Naša stranka je edina dedinja in naslednica avstrijske socialne demokracije ter obenem pomlajeni revolucionarni pokret. Ta pokret je proti vsem oblikam fašizma in proti monarhistični reakciji. Bori se v polni zavesti, da se more fašizem premagati le z revolucionarnimi sredstvi v boju za celotno oblast, in sicer za gospodar sko-socialne interese delavstva, za obnovo koalicijskega in stav-kinega prava ter za svobodo prepričanja.«
Na sestanku so sprejeli tudi resolucijo, ki govori o razmerju napram republikanskemu Schutzbundu, kakor tudi napram komunistom, in v kateri se priznava nova stranka k II. delavski internacionali.
Ojačena ilegalna akcija socialnih revolucionarjev v Avstriji je imela za posledico, da so povsem zastala prizadevanja za pomirjenje med vlado in delavstvom. Zlasti je bila onemogočena akcija sedanjega podžupana dunajske občine W in te rja, ki je skušal osnovati med delavstvom nekakšen patriotski pokret, ki pa v svojih prizadevanjih ni naletel na velike ovire samo med delavstvom, temveč tudi pri gotovih skupinah vladnih pristašev, zlasti heim-wehrovcev.
Največ ovira vladno akcijo sedanla stroga sodna praksa proti udeležencem februarske revolucije, razen tega pa tudi dejstvo, da čaka še vedno v zaporih na sodbo okoli 2000 socialistov. M .d zaprtimi se nahajajo tudi mnogi izimed najbolj popularnih voditeljev avstrijskih socialistov, njimi tudi zadnji župan dunaiske občine Seitz in poveljnik Schutzbunda general Korner. čer.rav je poteklo žg nad pol leta. še nista bila postavljena pred sodišče kar napravlja med delavstvom zelo mučen vtis.
Vpliv novega ilegalnega pokreta se more najbolje oceniti po slabem odzivu, ki 6o ga doživele razne delavske ustanove, obnovljene pod pokroviteljstvom patriotske fronte. Tako nimajo centralni delavski sindikati niti 100.000 članov, čeprav so jih zgolj socialistični imeli prej nad pol milijona. Tudi v delavsko planinsko društvo, ki izdaja mnogoštevilne olajšave za vožnjo po železnicah, se je vpisalo samo 3000 ljudi, dočim jih je imelo prej 100.000.
Kljub temu, da razmere niso razčiščene, pa si vlada vendarle prizadeva, da bi pridobila delavstvo zase in je kancelar dr. Schuschnigg izkoristil tudi forum skupščine Društva narodov za poziv avstrijskemu delavstvu k sodelovanju, ki pa je doslej ostal brez uspeha. Nasprotno je bilo v znak odgovora izvršeno zedinjenje ilegalnih socialističnih skupin, tako da morajo v bodoče vsi slični poizkusi računati z razmeroma soglasnim odporom delavstva.
Nad 200 rudarjev zasutih v gorečem rudniku
V cresfordskem rudniku pri Wrexhamu v Angliji so se zaradi eksplozije vneli rovi
London, 22. septembra. AA. Davi se je pripetila v cresfordskem rudniku pri Wrexhamu ena najhujših rudniških nesreč, kar se jih je doslej pripetilo v Veliki Britaniji. Boje se, da bo katastrofa zahtevala 200 do 300 človeških žrtev. Ko se je pripetila eksplozija, je bilo v rovih 400 do 500 rudarjev. Kakih 200 rudarjev se je nahajalo v sosednih rovih, kjer ni bilo eksplozije. Vsi ti so se rešili. Reševalni oddelki so neprestano na delu. mnogi rovi pa so zasuti in gore ter so se morali reševalci vrniti. Prva žrtev, ki so jo prinesli iz rovov, ie bil neki član prostovoljne rešilne odprave. V goreče rove sipajo velike količine zemlje, da bi požar ugasili. Boje se, da bo katastrofa zahtevala 200 do 300 človeških žrtev.
London, 22. decembra g. Do prvih popoldanskih ur so spravili iz cresfordskega rudnika 16 popolnoma zoglenelih trupel. Vsi napori reševalcev, da bi rešili v rovu ostale delavce žive, so ostali brez uspeha.
Poroka angleškega princa Jurija
London, 22. septembra. AA. Princ Jurij in princesa Marina se bosta poročila 22. novembra v westminstrski opatiji. Ta dan so izbrali, ker bo princesa Marina praznovala naslednjega dne svoj 28. rojstni dan po starem grškem koledarju. Podrobnosti poročne svečanosti še niso določene. Verjetno pa je, da bosta cerkvena opravila v \vestminstrski opatiji opravila canter-buryški in yorški nadškof.
prometno tehnične narave, ki se tičejo vseh treh držav. Istočasno bo gospodarski svet izdelal direktive za nadaljnje delo v cilju poglobitve gospodarskih stikov, zlasti tudi v pogledu možnosti razširjenja gospodarskega sodelovanja na druge države Srednje Evrope, ki bi pokazale voljo za iskreno gospodarsko sodelovanje brez političnih špekulacij.
Po neuspeli londonski svetovni gospodarski konferenci in neuspelih poizkusih za ustvaritev širše srednjeevropske gospodarske formacije kaže gospodarska Mala antanta odločno voljo, da pride po dolgoletnih političnih diskusijah do resničnega gospodarskega sodelovanja. Obenem kaže tudi pota za reševanje go-
spodarskih in finančnih problemov in za gospodarsko sodelovanje vseh srednjeevropskih držav. Mala antanta v svojih gospodarskih prizadevanjih ne izključuje drugih držav, najmanj pa Madžarsko in Avstrijo, zato ima pogoje, da postane izhodišče za nekako podunavsko gospodarsko federacijo na stvarni podlagi in z elastično strukturo. Vodilna načela gospodarske Male antante se lahko porabijo prav na vse dežele dunavskega bazena in dajejo drugim državam zgled, kako je treba v čisto gospodarskih vprašanjih delati, da pridemo do končnega cilja, t. j. do ustanovitve velike gospodarske federacije podunavskih držav.
meljene odklonjene.
V obširnem govoru je nato zavzel stališče proti madžarskim napadom češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na podlagi obširnega statističnega gradiva je dokazoval, da je Češkoslovaška storila za madžarsko manjšino več, kakor za češkoslovaško Madžarska, ki prihaja danes pred Društvo narodov kot tožitelj. Manjšinsko zaščito izrabljajo mnogi poklicni agitatorji, da razvijajo agitacijo proti gotovim državam, kar povzroča splošno nezaupanje. Dr. Beneš je na koncu izrazil prepričanje, da bo pri dobri volji uspelo napraviti na polju manjšinske zaščite še nadaljnji napredek. tako da bodo vedino bolj preneha-vale pritožbe.
Italijanski delegat Aloisi se je pridružil izvajanjem predgovornikov.
Francoski delegat Massigli je obžaloval, ker se je manjšinska debata pretvorila v razpravo konkretnih primerov in
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
posameznih situacij. Politična komisija za tako debato ni kompetentna. Včerajšnje izjave madžarskega delegata gotovo ne bod0 prinesle pomirjenja v Podunavju< kar je treba obžalovati zlasti sedaj, ko jc potrebno sodelovanje vseh za rešitev težavnih problemov srednje Evrope.
Manjšinska debata se bo jutri nadaljevala.
Nadomestilo za vzhodni pakt
Ženeva, 22. septembra. w. V pomičnih krogih prevladuje mnenje, da ie zaradi odpora Poljske opuščen načrt vzhodnega pakta, pač pa skušajo doseč: pakt med Rusijo, Francijo in Malo antanto. ki bi se razširil tudi na Turčijo in Grčijo.
Prvi predlog Litvinova
Ženeva, 22. seiptemlbra. AA. Litvinov ie danes izročil predsedniku skupščine D"N Sandlerju svoj prvi predlo«. Predlagal rrru je, nai bj skupščina D-N i. 1935. razpravljala tudi o vprašanju državljanstva ženske. Predsedništvo skupščine ]& predlog siprej&Io.
Članarina, ki jo bo morala Sovjetska unija plačat: na leto Društvu narodov, je določena na 22.000 angleških funtov.
Ustoličenje novega
goriškega nadškofa
Msgr. Margotti prispel v Gorico — Sirottijevi statistični podatki o italijanskih vernikih na Goriškem
in želje tržaškega tiska
Trst, 22. septembra, k. Nocoj ee je pripeljal v Gorico novi goriški nadškof msgr. Karel Margotti. Fašistične oblasti so po vsej goriški pokrajini organizirale novemu nadškofu slavnostne sprejeme. V Gorici sami eo bile mobilizirane tudi vse moške in ženske fašistične formacije. Jutri dopoldne bo novi nadškof ustoličen. Obenem je dosedanji upravitelj nadškofije msgr. Ivan Sirotti, ki je tri leta vodil goriški ordinarijat, odložil svoje funkcije.
Tržaški listi so za današnjo priliko objavili daljše pozdravne članke novem j nadškofu, v katerih poudarjajo, da si je nadškof za svoje delovanje v Gorici postavil naslednje naloge: »Moje pastirske dolžnosti so osnovane na ljubezni in usmiljenosti. Na mojem grbu sta zapisani besedi iustitia et paš. To je bil moj program dela na bližnjem vzhodu, to bo tudi smer in podlaga vsega mojega dela v Gorici.« Glede na to pravi »II Picoolo«:
V poslednjih letih je ostalo na Goriškem mnogo velikih skupin italijanskih vernikov brez duhovnikov, ki bi jim propovedovali božjo besedo v njihovem jeziku. Uradne statistike goriške nadškofije kažejo, da živi v devinskem dekanatu 2180 italijanskih civilnih vernikov poleg 200 vojakov brez italijanskega duhovnika, v komenskem de-
kanatu 2100 vernikov in 100 vojakov, v Št Petru pri Gorici 2C0q vernikov in 600 vojakov, v kanalskem dekanat j 1500 italijanskih vernikov in 500 vojakov. Dalj,e ima Idrija 1200 italijanskih civilnih vernikov in 350 vojakov, katerim manjka vsaj še eden duhovnik- V enakem položaju 6e nahaja 900 civilnih vernikov in 1200 vojakov na Tolminskem, 900 in 800 na Vipavskem, 800 in 500 v Solkanu. S00 in 600 v Kobaridu, 400 in 250 v černičah. 150 in 1200 v Cerknem, 150 civilnih vernikov in 100 vojakov pa v Bovcu. Dosedanji škofijski upravnik je sicer že poslal več italijanskih d ihovnikov v tolminski, kobaridski in vipavski dekanat, brez vsakega laškega duhovnika pa so ša vedno dekanati v Devinu, Komnu, Št. Petru, Kanalu, Biliani, Solkanu, Crničah. Cerknem in Bovcu. Zato je bil glas, ki oznanja pravico, od vseh italijanskih vernikov v J.ilij-6kih Alpah in na Krasu sprejet z velikim veseljem in hvaležnostjo. Njihove zakonite in hvale f redne verske aspiracije bo sedaj nedvomno moral podpirati vsak katoličan ne glede na svoj obeevaini jezik. Ob zaključku pravi list: Zato naj bo pozdravljena visoka cerkvena avtoriteta novega nadškofa. ki bo opomnila nevedneže, da kdor dela proti miru in pravici, deluje proti volji cerkve.
Opustošenja na Japonskem
150*000 ljudi brez strehe — Na stotine ljudi ubitih, na tisoče ranjenih — Skoda, ki jo je povzročil tajfun, je neprecenljiva
Tokjo, 22. septembra, d. Število žrtev strašnega tajfuna, ki je divjal včeraj nad večjim delom jakonslkega otoka Honda, še ni točno znano. Brez strehe je ostalo okoli 150-000 ljudi. Najhujše je b la prizadeta okolica Osake, kjer je vihar porušil skoro 2000 stanovanjskih hiš in 729 drugih poslopij. Reševalna in očiščevalna dela so v Osaki otežkočena tudi zaradi tega, ker je vihar poškodoval električno centralo, tako da je mesto ostalo brez vsake razsvetljave. Nič manj hudo ni prizadeto ozemlje okoli Kiota, kjer je tajfun divjal z brzino 200 kan na uro ter uničil vse, kar mu je bilo napoti.
Posebno hudo škodo je prizadel plovbi v bližini Kiota. Na stotine ladij raznih velikosti je zašlo v hudo nevarnost in bržkone so se mnoge izmed njih potopile. Med ladjami, ki jih smatrajo za izgubljene, je tudi velikj parnik »Kašu Maru«. ki je imel 5550 ton. Parnik je pošiljal klice na pomoč, po viharju pa n.so o niem ničesar več culi.
Po nekem uradnem poročilu je samo v Osaki izgubilo življenje 633 ljudi, med njimi večina šolskih otrok, ki so obležali pod razvalinami porušenih poslopij. Samo na enem mestu so izkopali trupla 310 šolskih otrok ter učiteljev. Na obalo v bližini Osake je razburkano morje naplavilo na desetine ladij, med njimi tudj velike parn ke do 1500 ton, ter jih razbilo. Samo v Osaki cenijo škodo na približno 150 milijonov ie-nov.
Med mnogimi vlaki, ki jih je vihat pie-vrnil, je b i tudi iz 10 vag. obstoječi ekspresni vlak Tokio-Šimonoseki. v katerem je bilo 250 potnikov. Vlak se je prevrnil v trenutku, ko je vozil čez most preko neke reke- K sreči ga je zadržala ograja mostu.
Policijske oblasti v Simonosekiju poročajo, da pogrešajo izletniški rarnik. ki je imel 850 ljudi na krovu. Menijo, da ga je zajela visoka plima in da >e je potopiL
Visoka pfliaia, ki je sledila tajfunu, je preplavila na obali srednjega Honda 70.000 hiš. Prebivalstvo ie moralo pobegniti z obale pred naraščajočim morjem na višie kraje. Skupino beguncev je zadela nova
grozna nesreča, ko so hiteli- mimo velikih železarn v Osaki. Prav tedaj je namreč eksplodiral eden izmed plavžev, ker so dospeli do njega morski valovi. Njegovi razbiti deli, ki so leteli daleč na okrog, so rušili vse, kar jiim je bilo napoti- in p&bili tudi večje število beguncev. Ko so prihiteli reševalci med zbegano množico na kina j dogodka, so našli 15 beguncev mrtvih in grozno razmesarjenih. Nad 100 drugih so morali s hudimi poškodbami prenesti v bolnišnice, ki so jih za silo organizirali.
19 mest porušenih
Tokio, 22. septembra. AA. Včerajšnji tajfun je popolnoma razdejal 19 mest Takega neurja na Japonskem ne pomnijo. Doslej je že 500 človeških žrtev, 4000 ljudi je ranjenih, 500 pa jih še pogrešajo. Nad 50.000 hiš je pod vodo. Zaradi prekinjenih zvez manjkajo podrobnosti o včerajšnji nesreči.
Tajfun je opustošil mnogo večje komplekse, kakor so v začetku mislili. Po vesteh iz Simonosekija so 20. t m. odplule štiri ladje s 500 potniki, pa še do danes niso dospele na cilj. Boje se, da so se v tajfunu potopile.
Inozemski parlamentarci v Splitu
Split, 22. septembra, n. Primorski ban dr. Jablanovič je priredil danes banket na čast tujim parlamentarcem. Na banketu so razen njega govorili splitski mestni načelnik in poslanec Mastrovič ter angleški parlamentarec sir Stanley Johnson. Popoldne so parlamentarci zapustili našo državo.
Nov prosvetni šef v Banjaluki
Baujaluka, 22. septembra, n. Za načelnika prosvetnega oddelka pri banovinsiii .upravi v Banjaluki je bil imenovan znani književnik in gimnazijski profesor Ahmed Murat Begovič. ki je doslej služboval v Zagrebu.
Titulescu zopet v Bukarešti
Bukarešta, 22. septembra, g. Zunanja minister Titulescu je popoldne prispel v Bukarešto. Sedaj se bo predvsem bavi! s pripravami z>a balkansko konferenco, ki se bo PTič&la 15. oktobra.
Nemške spravne ponudbe
Senzacije v hitlerjevski zunanji politiki — Prej aH slej bo morala Nemčija resno potrkati na francoska
vrata
Zelo je značilno za hitterjevsko vnanjo politiko, d« se skuša uveljaviti s senzacionalnimi pokreti in da sploh izredno mnogo operira s senzacijami, ki se mnogo ne razlikujejo od običajnega blufa. Dogodki te vrste se ponavljajo in eden izmed njih je prav gotovo tudi najnovejša ponudba za spravo in sporazum na naslov Francije.
Vzemimo oni znani sestanek Hitlerja z Mussolinijem v Benetkah, ki se je izvršil pred meseci. Bilo je podoba, da se z njim pričenja nova doba v nemško-italijanskih odnošajih in vse je bilo prepričano, da se je Nemčija odločila za popuščanje v avstrijskem vprašanju in da pripravlja na tej osnovi končni sporazum z Italijo. Ali nič takega ni tvorilo ozadje tega sestanka, ki je ostal popolnoma brez posledic.
Tudi ni prvič, da se Nemčija obrača na svoje sosede s pravnimi ponudbami, ki so se vselej izrekle in objavile z nekim posebnim poudarkom, z neutajljivo težnio, da se čuiejo ter opazijo čim najbolj na široko. Ni moglo ostati v dvomu, da je vodstvu režima predvsem za to, da se vsemu svetu pokaže in dokaže nemška miroljubnost, da se prepriča svetovna javnost o resnični spravljivi volji in o mirovnem razpoloženju hitlerjevskega režima.
Priznati se mora, da novi Berlin s svojimi spravnimi ponudbami in mirovnimi zagotovili nima posebne sreče. Evropa mu krat koma! o ne verjame in dosledno zahteva dejanj. Edino na poljski strani je drugače. Tu je hiderjevska diplomacija svojim lepim besedam, ki so svojčas prav tako učinkovale senzacionalno, dodala konkretno potrdilo s tem. da je sklenila s Poljsko desetletni pakt, ki odklada za ta čas vsakršne spore. Ni nam treba ponavljati, kako se je svet začudil tej resignaciji, saj je Nemčija dotlej ravno poljsko-nemško mejo oglašala za najbolj nesprejemljivo. Tej senzaciji pa je sledilo še drugo potrdilo; nehala se jc gospodarska vojna, ki je toliko let onemogočala normalne ekonomske stike med sosedama.
Toda to je edini primer, kjer je nemška vnanja politika zares pokazala senzacionalni preokret. Povsod drugod teče po starih tirih. Francoski odgovor na nemške spravne ponudbe pa vidi prav tu težišče preizkušnje in preokreta. V avstrijskem vprašanju se ni še spremenila situacija v bistvu; atentati so sicer prenehali po zadnjem po-resrečenem puču, ali splošno se pričakuje, da bo hitlerjevska akcija oživela po saar-skem plebiscitu. Prav sedaj pa bi imela Nemčija priliko pri akciji Društva narodov pokazati svojo spravljivost prav tako kakor tudi pri drugih prilikah, ki so se žo nudile in se še bodo.
Nedvomno je, da je vsa nemška vnanja politika v bistvu nespravljiva, to se pravi, d.3 ji je zadnji smoter preuredba Evrope, razveljavljanje mirovnih pogodb ter tež-
nja, doseči ono, kar si je Berlin postavil za cilj v svetovni vojni, pa mu poraz ni dal priti do uspeha. Hitlerizem je bil dovolj nediplomatski, da je na ves glas oznanjal te svoje cilje, a sedaj se čudi, če svet njegovim besedam ne verjame
Nekaj pa vendarle moremo opazovati pri razvoju v hitlerjevski Nemčiji: staro razliko med teorijo in prakso. In ta trda praksa uči vodstvo režima in Hitlerja samega delati tudi tako, kakor poprej teorija ni velevala, kakor je celo žigosala kot napačno in sramotno. Ta razlika se je zlasti opazila v socialni politiki novega režima, kar je bil tudi eden od vzrokov onih fatalnih dni pričetkom poletja. Tudi poljski primer priča, da je hitlerizem klonil pred prakso, dasi seveda tudi tu ni mogoče verjeti, da bi bil njegov preokret iskren m trajen.
Ravno to pa je ona dilema, s katero nekateri gledajo na nemške spravne ponudbe na francoski naslov. Hitlerizem ie v stiskah. Ima silne gospodarske težave doma in še bolj v razmerju z inozemstvom. Nič se še ne ve. kakih eksperimentov se bo moral še lotiti, preden se bo mogla likvidirati ta huda doba. ki se je pričela kot reakcija na velike protižidov-ske nastope.
V zunanii politiki ni boJiše. Tudi največji nemški optimisti ne morejo verjeti, da bi bil nemški položaj ugoden. Prav na nobeni strani ne more Nemčija zaznamovati uspehov, njen izstop iz Društva narodov je rodil vse drugačne posledice, kakor so si jih v Berlinu predstavljali, ter je dovedel takorekoč na njeno mesto v Ženevo sovjetsko Rusijo. Prav nikakega uspeha ni v avstrijski zadevi in ga tudi v bodoče ne bo; saj je celo saarski plebiscit v nevarnosti. Pomisliti je treba, da 6o to prestižne stvari za hitlerjevsko Nemčijo. Če se sme kot uspeh smatrati spri-jateljenje s Poljsko, pa je treba pomisliti, za kako ceno se je to doseglo, in takoj dostaviti, da se za tako ceno moreio uspehi dosezati tudi na drugih področjih.
Tudi v svojih odnošajih s Francijo. In morda imajo prav oni, ki napovedujejo, da bo prej ali slej Nemčija prisiljena obrniti se z iskreno ponudbo za spravo na francosko stran. Saj vendar ne more več živeti v izolaciji, s kakršno je zašla v zadnji dobi. Če se je odločila za načelne koncesije, ki so bile gotovo zelo nepopularne in v nasprotju z vso tradicijo, zakaj se ne bi odločila še za spravo s Francijo, ki bi bila najradikalnejša sprememba v celot-* nem političnem sistemu okrog Nemčije.
Kakor se glasi na prvi pogled neverjetno, vendar moramo naglasi ti. da so v hitlerjevski vnanji politiki prav taki senzacionalni preokreti mogoči. Več o tem govoriti pa bi za sedaj pomenilo Ie golo ugibanje. Vsekakor pa je prišel iz Francije edini možni in edini pravi odgovor: pokazati spravljivost v praksi in jo dokazati.
Gospodarski svet
Male antante
Jutri se bo sestal v Beogradu k tretjemu zasedanju gospodarski svet Male antante, da sklepa o tesnejšem gospodarskem sodelovanju
V	češkoslovaški delegaciji bodo: doktor Friedman, pooblaščeni minister, ali pa dr. Standler, svetnik ministrstva, dr. Boh-Sana-ček, pooblaščeni minister; dr. Degil, ravnatelj odseka v trgovinskem ministrstvu; Emil Martinek, ravnatelj odseka v finančnem ministrstvu in dr. inž. Rubic, generalni ravnatelj ministrstva za javna dela.
V	romunski delegaciji bodo: predsednik Tabakovioi, predsednik upravnega sveta avtonomnih železnic, člani: Hristu, pooblaščeni minister in ravnatelj gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva; Vladulescu, docent pravne fakultete v Bukarešti in ravnatelj rumunske kreditne banke; Manami, ravnatelj nacionalnega zavoda za izvoz; Delacola. ministerialni tajnik in tajnik rumunske delegacije Nicolau.
Beograd, 22. septembra. AA. Na dnevnem redu konference gospodarskega sveta Male antante, ki se bo sestal v ponedeljek, so naslednja vprašanja: 1. gospodarski sti-k in pospeševanje trgovinskih stikov med državami Male antante; 2. industrijsko sodelovanje; 3. železniške in letalske zveze; 4. določba o največji ugodnosti in gospodarski sporazumi, ki so jih v zadnjem času sklenile države Male antante; 5. sodelovanje mednarodnih ustanov; 6. sklepi prejšnjih konferenc; 7. sklepi tripartitnih komisij, ki zasedajo v Beogradu; 8. določitev prihodnjega sestanka na Češkoslovaškem.
Na zasedanju v Beogradu bodo v jugo-slovenski delegaciji:
Člani: Stevan Pelivanovic, načelnik gospodarskega in konzularnega oddelka zunanjega ministrstva; dr. Milan Todorovič, univ. prof. v Beogradu; Zdravko Vackovič, načelnik prometnega ministrstva; Milivoj Pilja. načelnik ministrstva za trgovino in industrijo in J. Radulovič, načelnik oddelka finančnega ministrstva.
Eksperti industrijskega odbora: Ivan Mo-horič, bivši minister in generalni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani; M. Gregorič, tajnik industrijskih korporacij v Beogradu; Marko Bauer. generalni tajnik društva in-dustrijcev v Zagrebu in dr. Popovič, tajnik industrijske zbornice v Beogradu.
Odbor za plovbo na Dunavu: Borislav Stevanovič, ravnatelj rečne plovbe v Beogradu: Pavle Peterska, Aleksander Petrovi in Jovo Maksimovič, šefi oddelkov v ravnateljstvu rečne plovbe v Beogradu; Aleksander Gajič, šef agencije v Bratisji-vi: Rodoljub Papič, šef "agencije v Brani; R.adovan Dragovič, višji tajnik prometnega ministrstva: Taso Draškovič, delegat ravnateljstva in Franjo Bajloni. član ravnateljstva srbske paroplovne družbe; Drago Miiušič, šef oddelka srbske paroplovne družbe in Josip Gajic, ravnatelj rečne plovbe.
Odbor za Poštne hranilnice: Velimir Se-selj, ravnatelj hranilniškega prometa in Leonard Drnjevič, šef hranilniškega prometa.
Odbor za pošto, brzojav in telefon: Josip Tutek načelnik poštnega oddelka in Branko Pavlovič, svetnik prometnega ministrstva.
Odbor za turistiko: g. Starčevič, svetnik finančnega ministrstva in dr. Sava Obrado-vič, šef odseka ministrstva za trgovino in industrijo.
Konvencija za preprečenje dvojnega olv davčenja; Josip Palič, svetnik finančnega ministrstva.
Priprave za mednarodni letalski kongres v Beogradu
Beograd, 22. septembra, p. Davi je odpotoval v Zedinjene države prvi podpredsednik Aerokluba kraljevine Jugoslavije gosp-Tadija Sondermajei. ki je bil pred dnevi v Bohinju pri knezu Paivhi, predsedniku naše civilne letalske organizacije. G. Sonderma-jer je v tej avdiienci dobil pooblastilo, d« povabi mednarodno lelalsko federacijo, naj priredi svoj 35. kongres v naši prestolnici. Pred svojim odhodom preko Oceana je g-Sondermajer izjavil, da se namerava po za-kljjcku letošnjega kongresa zadržati mesec dni ali dva v Zedinjenih državah, da bi spoznal organizacijo letalske službe v Ameriki, ki je na mnogo višji stopnji nego v Evropi.
Nusiceva proslava
Beograd, 22. septembra, p. Pristojne oblasti in kulturne ustanove so sklenile proslaviti na edinstven način TOietnico Branislava Nušiča, ki bo 20. oktobra. Ta večer bo v Ju eoslaviji istočasno 12 cledališč predvajalo njegovo najnovejše delo. komedijo >Užaloščena rodbina«. Komedijo bodo ierali v Zagreba, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Banji Luki, Osijeku, Novem Sadj, Skop-lju, Nišu in na Cetinju. Polep tesja bodo N i šičevo komedijo uprizorili tudi v Pragi in Sofiji. Njesrovo delo je že orovedeno v slo-venščino, bolgarščino in češčino.
Senator dr. Vladimir Ravnikar:
Interparlamentarna Unija
Ml OTROCI DOBRO VEMO,
kako izvrstna je Mirim čokolada — osobi-to Mlekita, mlečna . . . Mama je rekla: Samo Mirim! Takoj jo spoznam, ker je
Mirim kraljca čokolade
Tragična usoda istrskega begunca
Sušafc, 22. septembra, k. Dva mlada Istra-na sta predsnočrijim brez potnega lista pobegnila z Reke čez Rečino na Sušak. Opazil ju je obmejni miličnik, ki je pričel streljati za njima. Prvi je srečno prišel čez reko, drugi pa je fc«l smrtnonevamo ranjen.
Josip Caharija in Božo Prkačin oba i* Žminja, sta predsnočnjim okrog 18.30 na reški strani blizu klavnice skočila v Rečino ter naglo prebredla vodo. Ko sta bila že na jugoslovenskem bregu, ju je opazM na italijanski strani službujoči miličnik, ki so ga nanju onozorifi italijanski tramvajski uslužbenci. Takoj je pričel streljati za nj:ma. Oddal je štiri strele. S prvim je zadel Josipa Caharijo v levo roko in mu odbil prst. Dva naslednja strela sta zgrešila. S četrtim strelom pa je zadel Cahariio v hrbet. Pre-strelil mu je pljuča. Caharija se je zgrudil na breg. Nemudoma so ga prepeljali v bol-nioo na Sušaku, kjer se sedaj bori s smrtjo.
Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, da ugotovi, aH niso bili zaradi početja obmejnega miličnika prekršeni obmejni predpisi. Na Sušaku so ljudje zaradi tega dogodka zelo razburjeni
Švedski prestolonaslednik v Rumunij!
Bukarešta, 22. septembra, g. Švedski prestolonaslednik bo jutri prispel v Konstanco. Čeprav potuje ineognito, so oblasti izvršile velike priprave za njegov sprejem.
Iz vojaške službe
Beograd, 22. septembra, p. Pri komandi celjskega vojnega okruga je bil nameščen pešadijski kapetan I. razreda Ivan Srnec, za vršilca dolžnosti upravnika skladišča pri komandi celjskega vojnega okruga pa pešadijski poročnik Franjo Toš.
Pred združitvijo Celja in okolice
Nova občina veliko Celje bo imela 19.000 prebivalcev
Cetje, 22. septembra
Banska uprava je poslala vsem štirim avtonomnim občinam v dravski banovini odlok, da izdelajo predlog glede inkorpo-racije okoliških občin in ga s primerno obrazložitvijo v najkrajšem času pošljejo banski upravi. Združitev je sedaj na podlagi zakona o mestnih občinah mogoča brez posebnega zakona, zgolj na predlog notranjega ministra, ki ga podpiše Ni. Vel. kralj.
Združitev celjske mestne in okoliške občine je bila že večkrat predmet razprav mestnega in okoliškega občinskega sveta. Občina Celje-okolica se je že ponovno izjavila za celotno priključitev k mestni občini. Elaborat za priključitev je bil že doslej povečini izdelan
Mestno načelstvo v Celju je izdelalo predlog, da se mestni občmi priključi vsa okoliška občina, od teharske občine pa Čret in del Osence čer od petrovške občine takozvana »levška gmajna«. Zanima vo je, da sta bili mestna in okoliška občina do 31. januarja 1850 združeni. K stropni občini so takrat spadali tudi kraji Čret, Bukov žlak, Kresnike, Teharje. Slance, Lipa, Osenca in Vrhe. Po inkorporaciji bi imela nova občina Veliko Celje okrog 19.000 prebivalcev. Doslej je bilo v okoliški občini 10 odstotkov kmetovalcev, v novi občini pa bi jih bilo samo 5.4 odst. t. j. 972 oseb.
Danes dopoldne se je oglasila pri celjskem županu deputacija, ki so jo tvorili zastopniki Združenja trgovcev za mesto Celje, Slovenskega obrtnega društva, Društva jugosl. obrtnikov, Trgovskega dra-
štva v Celju, Pomočniškega zbora pri Združenju trgovcev za mesto Celje, Okrožnega odbora obrtniških združenj in celjske podružnice Zveze privatnih nameščencev. Deputacija je izročila županu skupno spomenico, v kateri vse navedene organizacije z gospodarskih in stvarnih vidikov zahtevajo združitev celjske mestne in okoliške občine ter priklopitev Greta in dela Osence. Župan je izjavil de-putaciji, da mestno načelstvo že izdeluje predlog za združitev v tem smislu.
Združitev bo izvedena še letos, pred novimi občinskimi volitvami. S tem bo končno rešeno važno vprašanje, ki je bilo že mnogo let predmet razprav. Nova občina Veliko Celje bo gospodarsko zelo močna in bo imela vse možnosti za vsestranski razvoj in napredek.
Zavrnjena odškodninska tožba zaradi železniškega atentata
Srem®ka Mitrovioa, 22. septembra, n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršil proces na tožbo dr. Vladimirja Bru-uettija, bivšega vseučiliškega profesorja v Beogradu proti državnemu erarju, od katerega je zahteval okrog 3 milijone dinarjev odškodnine, ker sta njegova žena in njegov oče podlegla poškodbam, dobljenim zaradi atentata v železniškem vlaku Monakovo-Beograd dne 2 .avgusta 1. 1931. Sodišče je zavrnilo njegove zahteve, ker železniška direkcija niti kak železniški nameščenec ni posredno niti neposredno povzročil nesreče. Dr. Brunetti je zahteval reviziio procesa.
VICHYETAT
GRANDE GRILLE-
HOPITAL-
CELESTINS-
JETRA ŽELODEC IN ČREV* LEDVICE
Intenpartamentarna Unija ima svojo 30. redno konferenco — skupščino v dneh od 24. do 29. septeiribra v Carigradu.
Mnogi zamenjavajo, odnosno istovetijo Intenparlamentarno Unijo (Union interpur-lamentaire) z mednarodno parlamentarno konferenco za trgov.no (Conierence parla-mentaire "titemationale diu Commerce), ki je pravfkar zasedala v Beogradu. Dočim je ta drnpa ustanova združba trgovinskih odsekov v pairla-mentifi, kjer taki odseki obstoje, je Unija svobodna organizacija parlamentu rcev. Dočim bi ono označili kot institucijo, fe se peča pretežno z gospodarskimi vprašanji, ima Unija bolj politični značaj. Svoij sedež ima Unija v Ženevi, mednarodna trgovinska konferenca pa v Bruslju. Je torej bistvena razlika med obema ustanovama in je tud:< članstvo obeh ustanov po veČini raziično.
V srn i sila statutov je Uniji namen, da združuje člane parlamentov, organizirane v državnih grupah, na skupen postopek, kako bi njihove države v vseobsežni organizaciji sodelovale nu utrditvO in demokratski izgraditvi mirovne ideje. V to svrfio proučuje Unija vse one problene mednarodnega značaja, ki jih ie mogoče rešiti parlamentarnim, potom IKot unija parlamentov je naravno, da skuša oh ran .'ti čistost ideje parlamentarizma in bdeti nad njo, čeprav prizmava, da z ozirom na posebne prilike v raznih državah, na njih politično in gospodarsko strukturo, na njih kulturno stande, vseh parlamentov ni mogoče voliti po istem kahupu. Zategadelj ie tudi načelo, da se Unija v notranje politične razmere kake države ne vtika.
Člani parlamentov, posfenci in senator.fi, ki hočejo postati člani Unije, se organizirajo kot državna (nacionalna) grupa po po-osebnem pravilniku. Vsaka država mora imetij eno grupo. Vsaka skupina ima na skupščinah unije pravico do pet glasov, razen tega pa še nadaljnje glasove v sorazmerju s številom prebivalstva svoje države. Jugoslovenska grupa ima pravico do enajstih glasov. Na skupščini v Carigradu nas bo torej naše Narodno predstavništvo, odnosno njegovo grupo Interpariamentar-ne Unije zastopalo 11 delegatov. Na čelu Unije stoji jn-terparfamen+aroi svet (Gonseil LnterparJamentaire), posle pa opravlja bi-
ro v Ženevi pod vodstvom generalnega tajnika. Vsako leto ie sklicana skupščina, navado vsakokrat v dirugl državi. Poslednja skupščina je biHa lani oktobra v Madridu. Zavoljo občinskih volitev v maši državi se naša delegacija lanske skupščine ai mogla udeležiti.
Pomen teh skupiSčin ki raison d'etre
Unije sploh je spoznati po dnevnem redu, ki je določen za sikupščino v Carigradu-Prva točka dnevnega reda je poročilo generalnega tajnika o splošnem političnem in gospodarskem položaju ter o delovanju Uniije in njenih odborov. Na to poročilo je navezana splošna debata, kj braja dva doi-Nada-iinje točke dnevnega reda so: varnost (univerzalni in regionalni sistem), s to v zvezi razorožitev, socialno vprašanje ureditve delovnega časa (poročevalec je Poljak Jan Deibski), brezposelnost mladoletnikov ter nekaj sredstev zia nje pofoijantje (poročevalka je švedska senatorica Ker-•st'n Hessehgren), razvoj reprezentativnega (parlamentarnega) sistema, tehnični problemi (poročevalec Mario Roustan, francoski scraator in bivši miniister).
Poročila obravnavajo kakor je videti, malone iste probleme kakor jih potem v •praksi rešuje Društvo narodov, kj je r nasprotju z Unijo organizacije držaiv in narodov z zastopstvom njihove oficšeine diplomacije. Name« Unije jc. v parlamerrtih pripraviti teren za vsa vprašanja, ki morajo zanimati Društvo narodov, dati tem problemom psihološko razpoloženje ter na ta način olajšati- delo diplomaciji. V tem leži važnost vseh teh mednarodnih konferenc in sestankov. Čeprav ni trenotaiega vidnega učirika, fjudje se spoznavajo m zbližujejo, izmenjavajo svoje m'sij, skušajo odstraniti ne?porazurrt!jenjia ter v konkretnah vprašanjih najti bazo za mednarodne sporazume. Ko se vrnejo domov v svoje paiv lamente, postaja niidiova obvezna naloga, da delujejo po srvojžh nejfbolijših močeh v smernicah sklepov in rc sobici j, ki so .Mih bil e spo-čele konference. To je njihovo delo v praks:. Koliko uspe to delo, to ie seveda odvisno od mnogih imponderabffej, zlasti takih. ki jih narekuje politika vsake poedine države. Napačno bi bilo, to deio imenovati Slsiifovo delo in iz tega razloga omalovaževati mednarodne sestanlke. Vsak tak sestanek pomenja korak bližje k; cilju.
H. mednarodni kongres slavistov
v znaku proslave stoletnice „Pana Tadeusza«
Danes se svečano o tvori r slavnostni dvorani varšavske politehnike drugi mednarodni kongres slavistov, ki bo trajal ves teden in se konča 30. septembra z zaključno sejo v zborovalnid na Jagelonski univerza v Krakovu.
Prvi kongres te vrste se je vršil v Pragi leta 1929 pod ne. dovolj točnim imenom »kongresa slovanskih filologovc. To ime utegne zavajati v zmoto, da gre za kongres jezikoslovcev slovanskega pokolenja. Sedanji naziv s>kongres slavistov« pa jasno označuje, da se na kongresu sestane jo učenjaki, ki raziskujejo slovanske jezike, brez ozira na svojo narodnostno pripadnost. Tako se udeleže letošnjega kongresa poleg predstavnikov vseh slovanskih narodov: Poljakov, Rusov, Ukrajincev, Belo-rusov, Čehov, Slovakov, Slovencev, Srbo-hrvatov, Bolgarov in celo Lužičanov tudi številni delegati Francozov, Nemcev, Italijanov, Angležev, Rumunov, Holandcev in drugih. Vseh udeležencev se je prijavilo iz 20 držav okrog 400, med njimi je 150 Poljakov.
Organizatorji niso smatrali za potrebno, da bi udeležencem določili, o kakšnih temah naj razpravljajo, ampak so jim dali popolno svobodo. Priglašenih je nad 200 predavanj, ki predstavljajo silno raznolič-nost. Razdelili so jih v štiri sekcije:
1.	Jezikoslovna Sekcija obsega: a) splošna in metodološka vprašanja, b) primerjalno slovansko jezikoslovje in c) poedine slovanske jezike.
2.	Sekcija zg°d®vine Slovanskih literatur bo pretresala: a) metodološke probleme, b) medsebojno udejstvovanje Slovanov v književnosti in c) slovstvo posamez-
nih slovanskih narodov.
3.	KulturnO-Sociaina Sekcija razpade v te-le grupe: a) pravno, b) kulturno-histo. rično, c) slovanske etnografije, č) pred. zgodovine slovanskih zemelj in d) slovanske antropologije.
4.	Sekcija metodike ima najmanj referatov in se zato ne deli v nobene skuprme.
Načrt dela določa, da se nekateri referati, ki imajo splošnejsi pomen, preneso na, plenarne seje; tako se bo vršilo v ponedeljek in sredo plenarno zborovanje za jezikoslovno sekcijo, v torek za literarno in v četrtek za kulturno-socialno. Plenarne seje bodo dopoldne, sekcijske pa popoldne.
Med tem ko se je vršil prvi kongres pod egido proslave stoletnice smrti Dobrov-skega, očeta slavistike, je letošnji kongres posvečen počastitvi stoletnice nastanka »Pana TadeuSza« — največjega pesniškega umotvora vsega slovanstva (tednik »življenje in svete je posvetil posebno »Mickiewiczewo številko« s prispevki profesorja Stanka Bunca). Zato bo eno plenarno zborovanje določeno samo delu Adama Mickiewicza. Vršilo se bo v Krakovu, v sosedstvu kraljevskega Vavela, kjer počivajo pesnikovi zemski ostanki Poleg tega bodo na dveh sejah literarne sekcije brali okrog dvanajst referatov s temo o Micki ewiczu.
Kongresisti bodo počaščeni z banketom predsedništva ministrskega sveta, zaku-skama na varšavskem in krakovskem magistratu, z gledališkimi predstavami in 3 poslovilno večerjo. Da se bo kongres vsestransko obnesel, smo u ver j eni vsi, lri poznamo poljske zmožnosti za pripravljanje kongresov.	btr
Posvetovanje o Veliki Ljubljani
Zanimivi razlogi za in proti inkorporaciji
Ljubljana. 22. septembra.
V restavraciji pri Mraku na Rimski ce-sti se je snoči vršila na povabilo sreskega načelnika konferenca zastopnikov okoliških občin o vprašanj j inkorporaeije. Razgovore je vodil sreski načelnik Znidarčič, prisostvovali pa so župan Petrovčič in občinska odbornika Ažman in Tri buč z Viča, župan Pavčič in odborniki Stupica, Erklavc, Mah-nič, K lešnik in Tonja iz Most, župan Zakot-nik in odborniki šušteršič. Kavčič in Novak iz Zgornje Šiške ter zastopniki občin Rudnik in Dobrjnje. Za mestno občino je bil navzoč načelnik gradbenega urada dr. Fux, ki je obenem izčrpno poročal o stanju celotnega problema velike Ljubljane, in pa poslanec za okoliški srez Koman.
Konferenca je bila samo informativnega značaja. Zastopniki občin so samo navedli svoje razloee za i.n proti inkorporaciji. Kakor smo že poročali, se posamezni stanovi v okolici prec*i različno zadržijo nasproti
ideji velike Ljubljane. Predstavniki gospoda ljptva v okolici so precej odločno pro6 inkorporaciji, ker bi se jim zvišale davščine, nasprotno pa ao nameščenci za priključitev k mestu.
Nekateri govorniki so opozarjali, da bo tadi delavstvo precej na slabšem, če pride-p predmestja pod magistrat Delavske družine so zmerom iskal e stanovanja daleč na periferiji, ker so stanovanja <y mestu predraga- Z inkorporacijo se bodo zvišale davščine tudi za vso periferijo, s tem se bodo podražila stanovanja in delavci se bodo morali spet izseljevali čez mestno mejo. 0 v*»h predlogih in pomislekih, ki so bili sproženi na konferenci, ho sreski načelnik poročal višjim instancam. Banska uprava pa bo v teku prihodn-jeoa tedna še zaslišala odbore VPoh prizadetih obrin. nakar bo vse gradivo predloženo notraniemu ministrstvu * končno odločitev.
Priznanje roparja Lindberghovega otroka -
Newyork, 22. novembra. AA. Aretirani Rihard Hauptmann je izpovedal, da je bil med vojno topničar in da je bil ranjen. Po vojni je pred II leti odpotoval v Ameriko. Ko «o ga našli na parniku, kjer se je skril, so ga poslali nazaj v Nemčijo. Nato je še dvakrat skušal po isti poti priti v Zedinjene države, kar se mu je končno posrečilo z napačnim potnim listom Hauptmann je priznal, da je ugrabil Lindberghovega otroka v družbi z drugimi zaenkrat pa jih še ne more izdati. Vodja newjerseyske policije polkovnik Schwarzkopf je izjavil, da je bil Hauptmann zaposlen v ladjedelnici kot tesar in da je iz njenega lesa tudi lestvica, ki so se je zločinci pc«lužili pri Ugrabitvi Lindberghovega otroka.
Povratek čsl. poslanika
Beograd, 22. septembra. AA. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru Pavel VVeilner se je dopoldne vrnil iz Prage v Beograd in prevzel poslaniške posle.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ki danes: Precej oblačno, ponekod vedro, mestom« pa dež, zmerno toplo.
Napoved za nedeljo 23. t m.: Prevladovalo bo Oblačno vreme, ki prinese nekaj dežja v vzhodni polovici države. V zapat-nih krajih se bo vreme pričelo vedriti, v severnozapadnih krajih pa se bo vedrenje nadaljevalo. Po vsej dTžavi je pričakovati padec temperature.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Večinoma precej jasno, poslabšanje od napada.
Maši kraji in Ijudfe
Kaj nam za letos obeta »Vodnikova dražba"
Knjige so v tisku in bodo vse zadovoljile
Kaj nam obeta za letos »Vodnikova draibac
Prihaja jesen, ko ee bodo zaprla vraita prirode in se bomo tudi mi čim dalje boli umikali v toploto svojih hišnih zavetij. Takrat nam bodo knjige delale prijetno družbo. Zato smo ee obrnili na predsednika »Vodnikove drjžbe«. da nam pove, kaj nam pripravlja ta vsenarodna družba za letošnje leto.
0 »Vodnikovi družbi« se letos v javnosti malo govori. Ka^ to pomeni?
To pomeni, da bomo tem več govorili o nji te dni, ko knjige izidejo. Delo v odboru, v pisarni in v tiskarni ee vrši mirno in brez hrupa. Pisarna je v stalni zvezi e poverjeniki, ki dobivaio svoja navodila. Tako se vse leto počasi nabirajo člani. Okoli meseca septembra re nabiranje v toliko zaključeno, da more odbor sklepati, na katero število članov more računati, da se določi naklada. Sicer bi bila želja odbora, da ee pobere nova naročnina takoj, ko ee izjoče knjige prejšnjega leta; žaC da ee ta želja marsikje ne da uresničiti. Prihranjeno bi bilo s tem mnogo dela našim poverjenikom in pisarni. Upravni stroški bi se zmanjšali in bi jih lahko pridali k našemu književnemu dara. Toda takih zvestih in točnih članov, ki plačujejo članarino za prihodnje leto takoj, ko prejmejo knjige, ima družba le neka i tisoč; večina je taikih, ki čakajo in odlašajo od meseca do meseca in mnogi izpolnijo svojo dolžnost šele takrat, ko je poverjenik že oddal nabiralne pole- Nekateri — to so nejeverni Tomažri — pa pristopijo sploh šele potem, ko knjige že izidejo. Izgovor na krizo se, žal, čim dalje bolj pojavlja. Ponekod upravičeno, v marsikaterem primeru pa povsem brez razloga.
Kje imate ve* Brestih in točnih članov, po mestih ali po deželi?
Človek bo seveda mislil, da prednjačijo mesta. Tam so ljudje bolj skupaj, več čita-x> in imajo več k.ilturnih zahtev. Toda kljub temu. da po naših dnevnikih dan na dan čitajo opomine: »Ali si že član Vodnikove družbe?« — ali pa: »Poetani in ostani član VD.< — prerldejo ljudje take pozive molče ali jih morda niti ne opazijo. Današnje nemirno življenje drvi nas vse na*»rej v modernem tempu in nam ne da, da bi si oddahnili- Zato imajo poverjeniki tudi po mestih težave in je navadno odvisno od njihove agilnoeti, če kako mesto pri nas izkazuje večje število članov. Saj veste, kako je. Vsak plača šele takrat, ko ga poišče poverjenik. Drugače rad »pozabi«. Zadnjič smo čitali iz nekega mesta podatke o našem društvenem in kulturnem davku. Izkazalo se je namreč, da je pri nas ■vsak količkaj naroden človek po malih mestih in trgih član v^aj 10 društev. Navadno še več. Pri naših sedanjih razmerah skuša vsak te izdatke »reducirati«. To redakcijo čutijo tudi naše književne družbe. »Vodnikova družba« se eicer zaveda, da nudi sa 20 Din toliko, da to tudi v današnjih razmerah ni velik izdatek; toda izgovor je vendarle. Isto opažamo danes po kmetih, kjer je 20 Din že — denar. Zato imajo naši poverjeniki težko delo. Res je pa, da skušajo naši člani kolikor mogoče vsi zvesti ostati družbi- Kjer to res ni mogoče, te odpjstljivo; žal, da nasprotno poznajo naši poverjeniki — in mi tudi — liudti, ki jim je 20 Din malenkost, tudi ko bi družba ne nudila za ta denar takega lepega daru, in vendar se izgovarjajo, da nimajo — in tako dalje... To eo seveda bolj redki a žalostni pojavi-
Kakega uspeha pričakujete letna glede članstva? Navzgor ali navzdol?
Smo optimisti. Lansko leto se je kriza močno poznala, vendar smo šli preko 15.000. To je še vedno lepo število. Kakor veste, rabimo te številke tudi za zunanji svet, kadar hočemo govoriti o eploSni izobrazbi našega ljudstva. Tudi lansko leto smo dosegli to število šele zadnji mesec, ko so se knjige že tiskale. Tako upamo tudi letos. Naša želja in volja je, da gremo v vsakem pogledu navzgor, bodisi glede članstva, ah glede knjig. Res nas kriza tišči navzdol, a kljub temu upamo, da pojdemo navzgor- Morda bo v nekaterih krajih, kjer je letos res taka kriza, da ni denarja od nikoder, nekoliko slabše, zato bodo drugi kraji lahko boljši. Doslej amo pustili poverjenikom rasa. da dosežejo, kar morejo, zato o družbi nismo mnogo pisali; zdaj pa potekajo zad-?r>i tedni m je treba, da izpregovorimo v javnosti. Re>s j©, da bi se pri »Vodnikovi družbi« prav nič ne poznala kriza, fs bi izpolnili svojo dolžnost samo oni, ki jo lahko. S tem je vse povedano. Naša inteligenca po mestih in deželi be morala biti glavni steber dražbe, sai je bil namen družbe, ko srno jo ustanovili, izdajati knjige za onei, ki s prejšnjo Mohorievo dražbo niso bili zadovoljni. Seveda smo se pri knjižnem programu ozirali vedno na potrebe naših širokih vrst. Zal, da eo te vrste prve obubožale, zato se sedaj naslanjamo na one naše narodne vrste, ki znajo ceniti kulturno delo in se zavedajo, da le v veliki organizaciji moremo vršiti svojo dolžnost tako. d* so uspehi vredni truda m dela.
In Vaš letošnji književni program? Ali ste z njim »adovoljni?
Smo. Upamo, da bodo tudi člani. In sicer vej brez izjeme. Glede književnega programa sploh j>i vam povedal to-le: naše geslo ie: »Napredek v vsem-'« Zato bi ee radi povzpeli do tega. da bi izdajaM 5 knjig. Toda knjiga in knjiga — to je razlika. Mi bi lahko izdali vsako leto pet knjig, a morale bi biti manjše- Nam pa je ležeče na tem, da je knjiga res knjiga, to je: da — vsaka knjiga zase tvori celoto in da. je vredna da jo uvrstimo v svojo knjižnico. Naše knjige obsgajo po 7 do 8 tiskovnih pol, torej okoli 120 strani. Lani je imela ena knjiga celo 150 strani. Preko tega obsega ne moremo, ker nam nikakor ne dopušča proračun. Mecenov pa, — bi bi nam dali kapitala in si ovekovečili ime s posebno zbirko — dandanes nimamo. Tako tudi letos s© ne bo pete knjige, zato pa bodo vse stin knjige res lepe in presega vrednost vsake daieko ceno — 5 IMn. Tudi danes dobite še malo za 5 Din. Zato je knjiga za 5 Din, če je dobra, pravi zaklad, ki smo ga našli. Kdor je kdaj videL kako nastaja knjiga, ko-
liko je dela in stroškov, preden izleti ta čudoviti izdelek človeškega doha iz tiskarne, ta šele ve ceniti knjiigo. Posebno, če si jo lahko pridobi na tako lahek in cenen način. kakor za to ekrbe književne družbe. Naše knjige! Ne vem, kje bi prej začel. Ali naj govorim o naši »Praliki«? Mislim, da je odveč- Saj jo poznate. Ze na prvi pogled ie nekaj posebnega, kaj šele, če si io ogledate od znotraj- Odstranili smo vse, kar je balast, da bo tem več zanimivega za vsakega. — Mucova knjiga »Skozi Sibirijo« je lani vzbudila toliko pozornosti, da tudi letos ni treba govorrti o nji- Posebno nas bo zanimal oddelek o Mandžuriji. Sicer pa boste videli. Ta potopis navadnega slovenskega vojaka, ki je prehodil skoraj pol sveta, je res nekai posebnega. Lani so čitatelji neradi ostali visoko nekje pri Kamčatki; najraje bi bili potovali e pripovedovalcem kar naprej. Letos bodo z njim' srečno dospeli v Ljubljano. Izmed pripovednih knjig bo, mislim, Levstikova povest prava senzacija po svoji vsebini in ideji. Nekaj svežega, krepkega, našega in svetovnega. V malem dogodku slika velikega sveta. Človek med dvema frontama, ki ee bijeta za nadvlado v Evropi. Idejno močna in vsebinsko razgibana povest, kakor vlita iz enega kova, polna globokih misli in plastičnih prizorov. — Draga leposlovna knjiga so Bitenčeve »Solnčne pege«. Živa slika naše domovine po vojni. Pa ee ne godi samo pri nas. Začne se na Poljskem, kier je bil pisatelj priča dogodkom v letih 1916—1918. Vse to smo nekoč doživljali od daleč, tu imamo vse dogodke pred seboi v povesti, ki bo odmevala globoko med šiToke ljudske vrste. Kaj hočete še več? Odbor je, mislim, imel srečno
roko in je dal, kar je smatral za najboljše.
To bo naš letošnji književni dar!
Ali so knjige ž« natisnjene? Kdaj se začne razpošiljanje?
Knjige eo v tisku Ce pomislite, da tiskamo knjige v 16.000 izvodih, da ima vsaka knjiga 8 pol — torej 32 pol mora 16.000 krat zleteti skozi tiskarski stroj, predem jie vse natisnjeno. Prištejte še delo v knjigoveznici — in si lahko predstavljate, koliko časa je treba, preden so knjige pripravljene. Vendar upamo, da bomo v tiskarni do polovice oktobra gotovi. To se pra<vi, da bomo z novembrom že pripravljali ekepedi-cijo. ki tudi ne more biti izvršena v par dneh, posebno če poverjeniki zaradi zamudnikov ne morejo pravočasno oddati svojih seznamov. To so težave, ki se vsako leto ponavljajo. Lansko leto nam je za nekaj poverjeništev zmanjkalo knjig, ker eo ljubljanski člani pritisnili šele po zakljjčku našega nabiranja članov- Morali 6mo dotiska-ti še nekaj tisoč kniig- Res je. da so tudi ti naknadni člani nam dobrodošli prijatelji, vendar je poslovanje v naši pisarni zelo olajšano, če člani omogočajo poverjenikom, da vsaj v septembru zaključijo 6voje delo.
Letos smo poskrbeli tudi za to, da bo zunanja oblika naših knjig še bolj vabljiva. Platnice bodo imele naslovne slike, ki bodo že na zunaj pričale o vsebini. Odbor skuša storiti vse. kar mj dovoljujejo finančne razmere. Vse to ie odvisno od naših članov.
In vaši bodoči načrti? Kaj pričakujete od vaših sotrudnikov?
Drugo leto slavimo desetletnico. Sicer majhen, a pomemben iubilej. Letos zaključi jemo deveto leto svojega delovanja. V tem času smo dali med 6vet desetkrat po 4 knjige, torej 36 in če račanate povprečno 18.000 članov na leto. je to že 648.000 knjig. Torej čez pol milijona knjig- Vsak naš član je naš eotrudnik in si sme šteti v zaslugo, da je tudi on pripomogel k temu številu. Zato ni vse eno. če nekateri ljudje v svoji brezbrižnosti čakajo na to. da jim bo kdo knjige posodil. Take knjige se ne posojajo,
Na to moški
najbolj pazijo...
Oni posvečajo posebno pozornost ženi, ki se zno negovati. Žene, katere negujejo svojo polt »n roke z Elida Creme de chaque heure, dokoiejo s tem, da imajo zmisel za lepoto.
ELIDA CREME
de chaque heure
ker si jih vsak sam lahko naroči. Mi nimamo rezervnih fondov, niti državnih podpor; kar delamo, delamo s svojimi lastnimi silami in žrtvami. Tudi naši pisatelji se čim dalje bolj oglašajo pri dražbi in eo za drugo leto knjige že skoraj določene. Mislim, da bomo mogli s ponosom pogledati na naše desetletno delo. Želeli pa bi, da bi pri tem jubileju bilo z nami vsaj, onih zvestih 16.000, ki smo jih doslej vsako leto mogli našteti kot svoje stalne člane. Le če odbor čuti odziv v jaivnosti. more delovati v zavesti, da vrši v pravem smislu svojo dolžnost
Akademski pevski zbor pod trajnim pokroviteljstvom
Nj. Vel. kraljice Marije
Javnost gotovo pozna naš najboljši slovenski in morda celo najboljši jugo-slovenski moški zbor akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani. Njegovi odlični pevski koncerti, ki jih redno vsako leto prireja, so glasbeni dogodki, kakršne naša koncertna kronika redko beleži. Akademski pevski zbor si je nadel naporno delo: preučiti glasbeno folkloro, odkriti njene nepoznane zaklade in pokazati javnosti našo narodno pesem, kakršna živi med narodom. Zato je začel s pomočjo svojega pevovodje g. Franceta Marolta in drugih avtorjev
zbirati med narodom tipične primere narodne pesmi, jih harmonizirati ter na smotrno sestavljenih koncertih predvajati javnosti Poleg tega zbor vse te harmonizacije izdaja v lastni zaločbL
Vsako udejstvovanje potrebuje zlasti moralno oporo. Zato se je zbor obrnil na Nj. Vel. kraljico Marijo z vljudno prošnjo, da bi sprejela nad zborom pokroviteljstvo in mu dala na ta način svoje najvišje priznanje za njegovo •kulturno-politično delo in možnost nadaljnjega udejstvovanja v smernicah, ki si jih je začrtal.
Njeno VeHčanstvo, ki z zanimanjem zasleduje vsak pokret omladine, je s polnim razumevanjem in priznanjem blagovolilo sprejeti na znanje prošnjo naših akademikov in izvolilo po marša-latu dvora sporočiti Akademskemu pevskemu zboru, da sprejema trajno pokroviteljstvo nad njim.
Globoko vzradoščeni so člani akademskega pevskega zbora prejeli to vest. Odločeni so, izkazati se za vredne naklonjenosti Nj. Veličanstva ter s še večjim navdušenjem nadaljevati svojo kulturno misijo.
Pridobitve Velikih Lašč
Razen elektrike je pridobil naš klasični kraj Se nekatere potrebne in nepotrebne zanimivosti
Velike Lašče, 22. septembra Tujci, ki so morali na svojih potovanj h v Velikih Laščah prenočevati, so se doslej čudili, da je električna razsvetljava v Velikih Laščah ugasnila že ob desetih zvečer. Nič jim ni bilo po volji, ko smo začeli znašati petrolejke in sveče. Tudi nam Lašča-nom to ni bilo všeč, toda pomagati si nismo mogli. Za ceneno razsvetljavo je bil naš stroj predrag. Vendar smo bili naši elektriki hvaležni, ker je oskrbovala naš vodovod, ki bi bil brez nje nemogoč. 2e več ko 2 leti smo prisluškovali govoricam o električnem daljnovodu Grosuplje-Kočev-je, ter nestrpno pričakovali, da se govorice uresničijo in načrt izpelje. Srca so nam vriskala od veselja, ko so začeli pomladi hoditi okoli nas odposlanci KDE, ko so zbirali od nas podpise, da dovolimo gradnjo daljnovoda čez naše parcele. Z veseljem smo opazovali urno gradnjo daljnovoda. Priznati morajo, da imajo KDE sijajno osobje ter nam bodo gg. ravnatelj inž. Mi-klavec, inž. Fras in vsi monterji ostali v najlepšem spominu. Višek naše radosti pa je bil 15. september, ko je bil daljnovod dograjen, ter so KDE otvorile na tem daljnovodu prvo transformatorsko postajo ▼ Velikih Laščah. Nič več petrolejk, nič več sveč, električen tok na razpc.ago dan in noč! Pri tej priliki moramo pohvaliti vrle može iz mesta Kočevje, ki niso imeli pred očmi ob priliki pogajanj samo lokalnih koristi, temveč so budno pazili na napredek vsega sreza. Ker bodo sedaj elcktrificirani
v srezu samo trgi in mesto, prosimo vse, ki so pripomogli k izvedbi načrta, da zastavijo svoj vpliv tudi za nadaljno elektrifikacijo naših vasi, da bo tudi naš kmet mogel čimbolj napredovati.
•
O Velikih Laščah se v listih kaj malo Sita. Znane so samo po naših književnikih, doč:m naša javnost o nas nič ne ve. Imel sem priliko razgovarjati se s tujcem, ki si je zamišljal naš kraj čisto drugače, kakor je v resnici. Ta gospod je imel Velike Lašče za velik trg, Laščane pa za same bogataše. £al je resnica, da so Velike Lašče majhen trg, ki šteje 105 hiš in le 561 prebivalcev. Prebivalstvo se po večini preživlja s kmetijstvom, a zdaj trpi najhujšo krizo. Dokler je naš kmet še prodal živino in les, ki se pri nas precej dobro odgaja, je mogle živeti poleg kmeta tudi nekaj obrtnikov m trgovcev, zdaj pa sta tudi ta »Iva stanova
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčlce pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
na tleh. Za silo še izhaja državni uradnik, ki pa po večini nese svoj zaslužek v Ljubljano.
Imamo nekaj gospodarskih ustanov. Plod naše politične razcepljenosti sta dve posojilnici, ki sta pa danes precej zamrzli. Imamo nepolitično mlekarsko zadrugo. Je v povojih ter je dala našemu kmetu že marsikateri dinar. Upanje je. da mu bo postala sčasoma velika opora. Tudi v živinorejski zadrugi ni opažati politične primesi. Vrši ogromno selekcijsko delo ter se trudi, da našo plemensko živino dobro vnovči. Prav pridno deluje tudi podružnica kmetijske družbe. Ima moderno mlatilnico z bencinskim motorjem, različne brane in druge poljedelske stroje, ki so kmetom v pomoč. Imamo konzurnno zadrugo, a vodstvo vodi nekakšno bojevniško politiko.
Imamo tudi kulturna in humanitarna društva, vendar se morajo skoraj v vseh udej-stvovati običajno eni in isti ljudje. Za zimsko sezono nam pripravlja Sokol vrsto gospodarskih in kulturnih predavanj. Tudi dramski odsek je obljubil za letošnjo jesen čim intenzivnejše delovanje. Tako bomo imeli že do božiča nekaj iger.
Tudi za politiko se precej zanimamo. Imamo veliko občino, sestavljeno iz prejšnjih petih malih občin: Velike Lašče, Sv. Gregor, Lužarje, Rob in Turjak. Šteje nad 6000 prebivalcev. So sami mali kmetje ter živijo v hudi krizi. Pomagajo si z domačo obrtjo ter izdelujejo zobotrebce, kuhal-nice, škafe in druge lesene izdelke. In čuj-te: vsi člani take kmetske družine zaslužijo s pridnim delom 10 do 20 Din na teden/ Položaj take družine naj si predstavlja vsak sam, pri tem pa naj upošteva, da taka družina premore le kočo, eno ali dve njivici, nikakor pa toliko, da bi mogla rediti vsaj kravo. Plod take bede so različne politične grupacije. Človek, ki tako živi, pač misli, da mu bodo morda prinesli bojevniki ali pa gospodje od narodne stranke odrešenje, ko vendar ne štedijo z obljubami o deveti deželi. Zelo močna je krajevna organizacija JNS, ki je pri zadnjih občinskih volitvah zmagale. Tudi narodna stranka je ustanovila pri nas krajevno organizacijo. Vodstvo seveda ve, da ne bo želo uspeha med našim prebivalstvom. Z«ticaj ne, zaenkrat ne bomo obesili na veliki zvon. Nekateri so začeli tudi svoj rompompom kot bojevniki. Najglasnejši so seveda t:sti, ki so lani tako odločno odklanjali podpis na udanostni spomenici kralju. Da nam taki bojevniki ne morejo prirasti k srcu, se razume. Dovolj nas je drugih borcev, ki res iskreno hočemo, da se vrši naše javno življenje pošteno in čisto brez vsake korupcije, vendar ne na podlagi politične razcepljenosti na ljubo kakim stremuhom, temveč v znamenju narodnega in državnega edinstva.
Važni načrti gasilske zveze
Zagreb, 22. septembra
Predsednik Gasilske zveze g. Vladimir Andraševič je izjavil novinarjem, da bo v začetku prihodnjega meseca v Zagreba otvorjen tečaj za gasilske inšpektorje. Delavni program tečaia je že sestavljen. Tečaj bo 6krbel za praktično in teoretično izobrazbo, udeleženci pa bodo iz vseh gasilskih žup v državi.
V Zagrebu se bo vršila v prihodnjih dneh tudi seja Gasilske zveze, kateri bo prisostvoval tjdi minister g- dr. Andjelinovič. Na tej seji bo padla odločitev o zavarovanju gasilcev. Na seji se bo razpravljalo o gmotnih sredstvih, ki bi morala biti po zakonu na razpolago gasilskim organizacijam. Posebna pozornost bo posvečena prispevkom zavarovalnih družb za gasilstvo.
Predsednik zveze je naposled govoril tudi o sodelovanju lUgoelovenskih gasilcev^ z gasilskimi organizacijami drugih držav. Naša Gasilska zveza je članica mednarodne gasilske federacije v Pari z j in vseslovanske gasilske zveze v Pragi. Mednarodna federacija je samo idealna ustanova, od katere naše gasilstvo ne more imeti pravih koristi-Veeslovanska organizacija pa ni popolna, ker so v njej samo Čehoslovaki in Jugoslovani. Poljaki so 6e namreč abstinirali, Bolgari in Rusi pa še niso pristopili. Zaradi vsega tega &e vodstvo naše gasilske zveze bavi z idejo, ustvariti nekai novega, od česar bi imelo naše gasilstvo poleg moralnih tudi mnogo praktičnih koristi.
Po primeru balkanske športne federacije naj bi ee ustanovila tjdi balkanska gasilska federacija, ki bi imela za člane gasilske zveze vseh držav Balkanskega polotoka. V taki federaciji bi bila naša gasilska zveza zaradi svoje dobro izvedene organizacije prva in bi tako mnogo koristila ugledu naše države. Geslo »Balkan balkanskim narodom« bi dobilo veliko oporo v balkanski gasilski federaciji, ki bi štela gotovo milijon članov — propagatorjev sloge vseh narodov na Balkana.	,
Ines - Ines - Ines
edino sredstvo proti izpadanju las se dobi spet v Ljubljani, Novi trg l/L Cena 30 Din.
Spominu Josipa Riharja
Logatec, 22. septembra.
V prerani grob je legel IS. t. m. naš odlični strokovnjak narodni prvoboritelj, veterinarski nadsvetmik g. Rihar Joško iz Gornjega Logatca, star šele 58 let. Od svojih staršev je .podedoval kremen it značaj, veliko ljubezen do domače grude in neomajno vero v boljšo bodočnost svojega naroda. To so bile lastnosti, ki so se i njegovo markantmo zunanjostjo skladno družile v popolno enoto. Vsikdar in povsod je stal na braniku narodne ideje in ostane v tem pogledu svetal vzgled nam vsem in naraščajoči mladini.
V svoji obsežni praksi ni ostal zakrknjen sam vase, temveč je vsakomur rad« volje priskočil na pomoč, zato je užival tudi povsod med preprostim ljudstvom, kakor tudi pri izoforaženstvn največje spoštovanje. V zasebnem življenju je bil prijeten družabnik, mož finega humorja, pote šegavosti im srčne miline. Kdor ga je enkrat spoznal, si je tega vrlega moža vtisnil v najboljši spomin.
Dasi je lilo. so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti dne 20. t. m. številni prijatelji in znanci od vseh krajev. Skoro iz vseh njegovih bivših službenih mest so prihiteli v žalujoči Gornji Logatec pokojnikovi prijatelji in znanci, da mu izkažejo poslednjo čast, kar bodi v uteho žalujoči gospej soprogi Brni, ki je bila verno družica umrlega gospoda živi-nozdravnika. Pri odprtem grobu, ki je bal ves posut z venci ln cvetjem, se je od pokojnika poslovil v imenu g. bama predsednik veterinarskega društva g. dT. Veble, v imenu SLD pa sodni svetnik Mladič. Turobno je zapel v poslednji pozdrav lovslri rog, lovski tovariši so pa oddali častno salvo. Zglednega, zavednega narodnega delavca bomo ohranili v najlepšem spominu.
LJUBLJANČANI!!! VIDELI STE ŽE MNOGO FILMOV S SLAVNO
B R I G I T O HELM
a njen najlepši velefilm, ki je zasenčil vse dosedanje filme, je:
»ZBOGOM LEPI DNEVI"
Najlepši naravni posnetki iz sončne Španije in Južne Francije! Brigita Helm kot zločinka in žena ognjevite ljubezni. Glasbeni film prekrasnih španskih melodij in izredno napete vsebine!!
"7.15 in 9.15 url.	Predprodaja vstopnic od 11.—>/2lS. ure.
ELITNI KINO MATICA ™*toa 2124
Danes ob 3., 5. Telefon 2124
S čolnom in kamero
na Jadran
Od Trogira do šibenika — Ujetnika viharja — Inter-mezzo s krapanjskimi potapljači — Domov
Ljubljana
Kakšnih deset ali dvanajst dni sem imel
še prostega čcisa, ko sva ostavila Trogir in se utaborila nekoliko kilometrov dalje na obali nasproti zapadnemu koncu otoka Ci-ova. Z mnogo dobre volje in še več lepega vremena bi lahko v tem času opravila še drugo polovico poti do Sušaka, toda na to nisva računala več. Namenila sva se, da doseževa čim prej šibenik, od koder bi se s parnikom odpeljala na enega izmed otokov Hrvatskega Primorja, a od tu bi s čol-ničem odveslala do cilja. Dobre volje bi bilo še vedno dosti, slabšo postavko je predstavljalo vreme.
Zjutraj, ko sva se med obema Drveni-koma in kopnino poslovila od Splitskega kanala, je bilo morje tako mirno in krasno, da sva upala še isti dan prenočiti na otoku Krapnju, saj bi ne bilo prvič, da bi se postavila z dnevnim penzumom 60 km. Toda čim sva bila mimo Malega Drvenika, se je začela vsakdanja igra. Meštral je pritisnil tako močno, da sva morala dvakrat v zavetje. Prvič sva se ustavila pod skritim selom "Poluje, kjer sva se založila s provi-antom: ves kraj je premogel kakšen kilogram sardel, vode pičlo mero in kakor žganje močnega belega vina, kolikor sva ga utegnila spraviti v prazne steklenice pod krovom in v naglici tudi v prazni želodec vase. Efekt je bil čudovit. Ne meštral z nama, ampak midva sva se igrala z me-štraiom, ki je moral okrog 3. popoldne osramočen popustiti in nama dati prosto pot mimo strašnega rta Planke, ki je bil dotlej najina največja tajna skrb.
Bil sem malo razočaran. Pričakovala sva Bog si ga vedi česa, strahotno visokih, navpičnih skal, božjastnega premetavanja na valovih, ki bi se moralo končati brezpogojno z enim treskom, dvema krikoma, s kopico polomljenega lesovja in kosti. Namesto tega sva videla od daleč nizko ost oziroma tri osti, ki so segale dovolj kratke v odprto morje, na srednji, na pravem rtu, pa se je belila v mehkem soncu pohlevna cerkvica, šele ko sva dospela prav blizu, sva se prepričala. da so imeli najini informatorji, vrli dalmatinski ribiči in mornarji, ki so naju svarili pred to nevarnostjo, prav. Osti so res nizke, toda tam, kjer so v kontaktu z morjem, strašno razjedene, kakor kovina trde, nazobčene in ostre, ti vzbujajo nehote občutek na ugriz pripravljenih zverskih čeljusti. In da te čeljusti tudi v resnici grizejo, si lahko predstavljaš po sumljivih ostankih lesa in železja, ki jih opaziš na suhem. V viharju ni tu nobenega zaklona in nobene pomoči.
Pozneje sva zvedela, da je divjala tod okrog samo eno uro prej ena izmed običajnih neviht. In pol ure kasneje, ko sva komaj dospela v Rogoznico, se je vlilo ponovno z grozovitim grmenjem in pišem. Med Scilo in Karibdo smo odnesli zdravo kožo, midva človeško, čoln pa svojo gumasto.
Rogoznica je kaj prijeten, miren, večji kraj na dnu s polotoki in otoki zaščitenega zaliva. (Med Makarsko in Omišem je še ena Rogoznica, ki pa nima s to, razen imena, nič sličnega.) Meni bo ostala že zavoljo svojih prijaznih, postrežljivih ljudi v lepem spominu, dasi je naju držala proti najini volji tri dni kakor v mišji pasti. Drugi dan sva namreč zaman skušala priti iz tega kraja. Vso noč in ves dan sta se menjavala meštral in burja, pozno popoldne, ko se je malo poleglo in sva odrinila, pa nisva dospela niti za veljaj na prosto morje. V popolnem brezvetrju so se dvigali za eno nadstropje visoki, gladki in široki valovi, v katerih sva »napredovala« približno tako, kakor da bi skušala s čolnom veslati po strehah v eno vrsto zvezanih hiš. To je bilo tisto obupno, slovito »mrtvo morje«, ki se ga mornarji boje nemara še bolj nego pravega viharja. Trikrat sva v daljših presledkih poskusila premagati to reč, trikrat sva
se vrnila utrujena in osramočena nazaj. Končno sva se spravila v skrit pokojen zalivček za polotokom Gradino, ki deli Ro-gozniški zaliv v dva dela. Nisva imela namreč nobene volje več, da bi se vrnila v Rogoznico. Naslednja dva dni bi ne zmagala s čolnom tistih nekoliko sto metrov okoli Gradine v mestece, niti če bi hotela. Vihar je bil še hujši, valovi nezmagljivi. Ob koncu Gradine bi šla na kose. Tako sva prebila v zatišnem zalivčku ta dva dni, kakor sva vedela in znala, s pisanjem, fotografiranjem, poležavanjem, ribjim lovom in pripravljanjem rib. Albert jih je nalovil, kolikor je hotel.
Na večer tretjega dne, ko sva si baš pripravljala ležišče v šotoru, sva doživela prijetno iznenadenje. V zalivček je priveslala težka barkasa, polna krepkih, zagorelih in tako divje razcapanih mladeničev in mož, da je bilo nama v prvem trenutku kar neugodno pri duši. Vse starodavne povesti o jadranskih gusarjih so mi prišle na um. Toda stvar je bila veliko bolj preprosta in natančno takšna, kakor sva si jo že ves čas želela: možakarji so bili samo krapanjski lovci na spužve, ki so se vračali po dolgi odsotnosti na svoj rodni otok in so hoteli naslednjega dne poskusiti še enkrat svojo srečo v sosednem zalivu. Razume se, da smo se takoj domenili, da bova tudi midva prisostvovala temu znamenitemu dogodku.
Zgodaj zjutraj ni še prav nič kazalo, da se bo nama ta namera posrečila. Veter je divjal Se vedno, zvedeli smo, da je onkraj Gradine, v zaščitenem rogozniškem pristanišču zvrnil težak ribiški čoln in da so komaj še rešili njegovo posadko, tri može. Proti sedmi pa je bilo vendar videti, da se bo pomiril, Krap&njci so odveslali naprej in pol ure pozneje sva se odpravila za njimi. Ni šlo lahko z najino orehovo lupino, a je šlo. Vrli možje, ki so prej majali z gla-
vami, da bi mogla s takšnim čolnom po takšnem morju, so gledali naju z rešpek-tom, še z večjim rešpektom pa sva midva s krova njihove bark ase sledila vsaki fazi njihovega napornega dela, ki ga hočem kdaj opisati obširneje. Lov ni bil bogat. Njih potapljač se je spustil trikrat v globino in vsakokrat prinesel na površje kup velikih rib, ki jih je bil nasadil spodaj na ostve, spužve pa so bile zastopane v precej skopem številu.
Okrog 11. smo se prisrčno poslovili z obljubo, da se vidimo naslednjega dne na Krapnju. Toda do tega ni prišlo. Ta dan sva prenočila v Primoštenu, naslednjega dne pa sva s čakanjem na mirnejše morje izgubila toliko časa, da za pristanke do šibenika nisva bila več razpoložena.
In tu v šibeniku se je končala prav za prav najina avantura, po več nego 500 km romanja z najinim vrlim čolničkom sem in tja po Spodnjem in Srednjem Jadranu. Nemci so ga na podoben način prebrodili še večji kos, a so imeli tudi najmanj dva meseca časa na razpolago, ugodnejše vremenske prilike in tudi ugodnejšo smer od Sušaka navzdol. Vsekakor sva bila midva prva Jugoslovana, ki sta preizkusila svojo vztrajnost s kajakom na tako dolgi morski progi. In tudi to je nama v zadoščenje, ne glede na to, da je šlo pred vsem za užitek čisto druge vrste, ki jih je nama Dalmacija s svojimi starodavnimi, slavnimi kraji, s svojim morjem, s svojim soncem, s svojimi tisočerimi lepotami in posebno s svojimi prikupnimi prebivalci darovala s polnimi rokami.
Nadaljnje poti s parnikom do Raba in od tod na Sušak ne bom opisoval. Na Rabu sva letoviščarila tri dni, čeprav se je nama s svojo draginjo in v bistvu dolgočasnim, dasi šumnim letoviškim življenjem zameril že prvi dan. Sam na sebi je vendarle prelep. Napravila sva tudi poskus, da odrineva s čolnom do Sušaka. še preden sva prišla do Loparske drage, sva se naveličala borbe z jugozapadnikom in se vrnila v mesto Rab, spravila čoln, počakala parnik in se odpeljala na Sušak. Četrt ure pozneje sva sedela že v vlaku, ki je naju v noči potegnil proti Zagrebu. Do Plasa, dokler je bilo morja še kaj videti, sem gledal nanj, kako je ležalo spokojno, ovenčano z žarečo krono lučk na bregovih, globoko v svoji zibelki. širok, srebrn odsev zapadajočega meseca je trepetal na njem kakor poreden nasmeh v slovo. Tisto uro sem sklenil, da se vidiva v prihodnjem letu zopet in se zopet poskusiva...
★
In bolj zelene, sveže ln praznične dežele, nego je Slovenija, ni nikjer na svetu, če prihajaš po dolgem mesecu vanjo iz krajev, kjer nisi videl tudi po cel teden nobenega oblačka in nobene res sočno zelene rasti. Celo Ljubljane z njenimi večnimi atributi, prahom in kopami oblakov, ki obetajo nov dež, ne bi zamenjal v tem trenutku za noben kraj na svetu ...
K. KOCJANČIČ.
Raj koroških gobarjev v Dobravi
Ko se menimo tu o koroških gobarjih,
imamo v mislih samo slovenske gobarje na Koroškem, pa tudi ne vseh, temveč samo one iz Podjunske Dobrave. Podjuna ali Junska dolina se imenuje oni del koroške dežele, ki se razprostira ob obeh bregovih Drave. Začne se na zahodu pri vznožju gore škrtbine v bližini Celovca (tu so vasi Galicija, Mohliče in Tinje), na njeni vzhodni strani pa je Dravograd.
Podjuna je največja po slovenskih Korošcih naseljena ravnina in obenem največja koroška ravnina sploh. Meri približno 40 km v dolžino in približno toliko v širino. Obkrožajo jo gorovja, ki so porasla vsa z zelenjem, večinoma z iglastim drevjem, ki je zeleno poleti in pozimi. Tu in tam uzreš tudi v dolini kakšen zelen hrib, sem in tja pa jezera. Ako pogledaš v dolino s kake obrobne gore, se ti zdi, da imaš pred seboj ogromen park, ki je ograjen z živo mejo (gore, ki dolino obrobljajo), posajen tu in tam po vedno zelenih grmičih, velikih kaktejah in agavah (hribi, razpostavljeni po dolini) in preprežeo po umetnih vodnih bazenih (jezera).
čeprav je Podjuna skoraj popolnoma ravna, vendar ni obljudena preveč na gosto. V spodnjem (vzhodnem) delu ravnine je olb desnem bregu Drave velik, kompakten gozd imenovan Dobrava, aH po domačinih Pod juncih, ki so ohranili v svojem narečju med drugim tudi staroslovenski nosnik »o« (ali, kakor ga pišejo Francozi »on«): Donbrava.
Dobrava je dolga približno za dve u.ri hoda, je približno tudi toliko stroka in meri torej, ako upoštevamo manjkajoče vogale, kakih 55 kv. km kompaktnega gozda. Ta velika in popolnoma ravna ploskev je porastla skoraj izključeno z borovjem. Tu in tam rastejo tudi posamezne smreke, breze in grmi jelšja. Tla pa tvorijo naplavine iz novejše geološke dobe in so
porasla večinoma s jesenskim res jem in mahom.	-
Stari ljudje pripovedujejo kako radi so prebivali v prejšnjih časih in še do nedavnega v tem velikem gozdu roparji. Popotnikov in prevoaaikov je bilo svojčas. ko še ni 'tekla želeanica, neprimerno več ko dandanes. Ne le, da so bili mnogi do golega oropani, je marsikdo tudi izginil aa vedno. Ponoči so napadali ddbrav6k: roparji tu.di premožnejše hiše v bližnjih in oddaljenejših vaseh ter jih mnogo ople-nili.
Poseftno na slabem glasu je bilo majhno naselje na južni strani Dobrave, v nekaki zaseki, podobni morskemu zalivu v bližini vasi in sedanje železniške postaje Metlo-ve. To naselje je obstojalo le iz nekaterih lesenih bajt. Bile so nizke in k njim so bile prislonjene drvarnicam ali svinjakom podobne lope. Pripovedujejo, da so imeli roparji v stenah napravljena skrita vrata, ki so vodila skozi te lope v podzemlje, v podizemlju pa s0 imeli svoja skrivališča. Tu so skrivali nakradene stvari, pa tudi sebe, se zabavali ln igrali za vsakokratni plen. Imeli so, pravijo, tu notri celo keg-lišče. Zaradi roparjev je bila Podjunska Dobrava om.ražena, zapuščena, — kdor je le mogel, se ji je ognil. Zlasti še ponoči.
Kako bi se pač začudili pred kakimi sto leti umrli Podjunci, ki bi prišli v Do-fbTavo dandanes in ravno zdajle jeseni! Prav zdaj je namreč Dobrava vsa živa ljudi. Zakaj? Tod raste Jeseni polno gob, zlasti tudi mnogo užitnih gobanov ali jurč-kov ki jih imenuje ondotno ljudstvo »kravjeke«. Teh žlahtnih gob je v Dobravi toliko, da druge Jedilne gobe, ki jih Je tudi v iaobilju, niti ne pridejo v poštev. Ljudstvo nabira samo »kravjeke«. Od vseh strani prihajajo gobarji, toda ne z nahrbtniki, malimi jerbaščki ta cajnami, kakor je to n. pr. navada pri ljubljanskih gobar-
jih, temveč z jertoasi, ki jih sicer rabijo za travo In seno, ter s koši, ki so časih na prvo oko večji kakor nosač sam.
Drugod tekajo gobarji po ure in ure ali
tudi po ves dan okrog po gozdovih, pa se še vračajo z napol ali tudi docela praznimi jerbaščki. Podjunski gobar pa nabere vsak dan velik jerbas ali koš zvrhano poln najlepših in žlahtnih jurčkov. če ima srečo. doseže to tudi v pol dneva ali celo v nekaj urah. Gobe nato pregledajo, nekoliko osnažijo očistijo mahu in zemlje ter jih prodajo. Za tak velik koš ali jerbas jurčkov dobe 10 šilingov, tedaj približno 90 Din. Svojčas So nabirali gobe samo bajtarji, ki jih tam ni veliko. Danes pa. ko ima kmet velike davke m majhne dohodke, pustijo tudi kmetski ljudje delo ter postanejo gobarji. Kmetski sin in hči si prislužita na ta način denar za obleko, čevlje, morda celo za balo.
Nabiranje gob se je pričelo tod že pred vojno. Prihajali so najprej posamezni trgovci in prekupci gob, jih nabrali in na-
še nikdar se niste toliko smejali in zabavali kot pri današnjem filmu
POTUJOČI PIANINO
kjer igrata glavni vlogi slavna komika
STANLY in OLLIO
Smeha in grohota in še marsikaj koristnega več kot dovolj
ZVOČNI KINO DVOR. telef. 27-30
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri
Kdor se misli nasmejati in zabavati naj ne pozabi na to, da
Frančiška Gaal
igra v filmu
Škandal v Budimpešti
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9.15
kupili najprej samo velike zaboje, pozneje pa cele vagone ter jih poslali na Dunaj in v druga mesta. Dandanes prihaja sila mnogo odjemalcev. Odpošiljajo gobe po železnici, še več pa jih odpravijo s tovornimi avtomobili na Dunaj in v tovarne, kjer jih na razne načine konzervirajo. Vsekakor romajo potem jurčki iz tega dela slovenske Koroške po vsem svetu. Kar dobijo zanje domačini, je le majhen del resnične cene. Glavni dobiček imajo tujci.
Središče gobarjev in glavno zbirališče go!b je prav tam. kjer je bilo svoječasno središče dobravskih roparjev, na Metlovi ki je obenem postajica južne železnice med Pliberkom i<n Sinejo vasjo. Prav tam, kjer so bile svojčas pritlikave bajte roparjev, rastejo zdaj iz tal kakor gobe s pomočjo izkupičkov lične hišice. Tu utegne nastati sčasom pri čedalje večjem zanimanju za žlahtni prirodni sad pravcati gobarski Manchester.	Josip Jekl.
Španija, bikoborba In ml
« 9 a
Prišli smo od severa, pa smo morali še črez veliki gorski greben, nad triti-soč metrov visoki, preden smo peš dospeli v deželo svojih sanj. Brez poti se spuščamo po strmini proti jugu, dol na Gran Soaso. Potem jo ubiramo v večernem solncu skozi znamenito dolino Val Arazas, ki ji ni enake v Pirenejih, pa menda tudi drugje v Evropi ne. To je ogromna soteska, katere skalnati prepadi so čudovito rdeči, rumeni, beli in zeleni. Čudo sveta, vredno najdaljšega potovanja. Pa če si se tudi naužil vseh lepot Švice in prehodil tudi vse Alpe, ti vendar tukaj zastane sapa. Tu se neha svet in začne se drugi.
Skozi planinke in dišeče orhideje počasi bredemo v Španijo...
*
Kaj srno o Španiji vedeli prej? Kaj smo se učili v šoli?
Granada, Barcelona, Andaluzija, Katalonija, Sevilla? Morda se človeku še kaj sanja o Guadalquiviru in Kastiliji, pa se ne spominja prav ali so to imena rek, bregov, mest ali torerov. Vsekakor pa je glavno mesto Madrid; to smo se učili in nismo pozabili. Tako mimogrede pa smo o Španiji še marsikaj čuli in či-tali; na primer, da je vsak tretji Španec bikoborec in da imajo ognjevita dekleta tam lepe, črne kodre; da vroče solnce večno žge na palme, kostanje in smo-kve. Španija, kajne, je tudi dežela strastnega plesa in močnih, težkih vin. In baje koprneči mladeniči izkazujejo senoritam ljubezen, ki je višja ko Gav-risankar, globlja ko ocean in bolj vroča kot zalivni tok.
Davno pozabljena zgodovinska imena nam zopet vstajajo. V Aragoniji razumemo, kaj je »španska vas«.
*
Nam pa se je ta dežela pokazala z druge strani!
Bikoborbe? Ne! Povsod je vladal najlepši mir. Kljub temu, da je baje Katalonija v revoluciji proti Madridu, kljub krizi!
Ali je mogoče, da smo prehodili Španijo, pa nismo videli bika, ne arene, to-rera in banderiljera ? Da nismo čuli vpitja navdušenih množic, ki izpodba-dajo svojega ljubljenca v areni, kjer naposled fanfare zveneče objavljajo zmago, medtem ko se ubogi konji s prepa-ranimi trebuhi valjajo po krvavem pesku? Zakaj pa smo tako navdušeni či-tali »Krvave arene« Blasca Ibaneza?
In vendar je bilo tako. Vsega tega nismo videli. Zadovoljiti smo se morali z bolhami, ki smo jih ponoči ubijali kot pravi matadorji — tudi brez koračnice
iz opere »Carmen« ...
*
Oežela ljubezni? Črne Carmene so tudi tukaj večinoma že postale zlatolaske. Pa ne, da bi to bilo prišlo od vročega solnca! Le moda tudi tukaj ukazuje to nežno barvo.
Pa ognjevite? Morda! Nasproti nam so bili starši, zlasti očetje, mnogo bolj ognjeviti kakor hčerke. Matere pa so dandanašnji sploh povsod .mlajše kakor njih potomke.
Vina, ki smo jih lokali v Španiji, so bila dobra in močna, sladka pa ne. Res ne! Tako trpka so bila, da smo jih morali vsakokrat sladiti z aspirinom!
Dežela plesa? Bo že tako; videli pa tega nismo. Edini ples, ki smo ga sami morali plesati zaradi mraza visoko v gorah v neki stari pastirski koči, ni bil zabaven in je trajal vso nol To kočo
smo imenovali »Los Prepiho:;«.
*
Na glavne vrhove Pirenej smo lezli skupaj z dvema veselima študentoma iz Francije. Ta dva sta že prej večkrat bila v Španiji, zato sta pa tudi poznala šege te dežele in, kar je važnejše, šege deklet. Tako sta vedela, da senorite pri ponoenem vasovanju rade gladijo z oljem namazana temena svojih miljen-cev. Ker pa planinci menda nikjer na svetu ne nosijo v svojih oprtnikih lasnega olja, smo si morali že nekako drugače pomagati. Skupno smo pojedli vso zalogo domačih splitskih sardin, študentoma pa smo nakapali olja na ne-počesane kodre. Želeli smo jima junaško srečo in koprneča mladeniča sta se izgubila v temni noči.
Pozneje sta nam povedala, kako je bilo s serenado. Menda je slično kakor pri nas, le da so španski fantje pri tem še prekleto dobri tekači. Oba Francoza sta si lahko čestitala, da sta imela nekaj južnoafriških rekordov na 100 metrov.
Naslednjo noč smo šli tudi mi ž njima. Oborožili smo se kitaro; le tako je namreč mogoče študirati to tropsko deželo tudi ponoči. V Španiji pa včasih tudi ponoči dežuje. Povsem mokri smo se odrekli nadaljnji glumi, kitaro pa smo sunili v prvo grmovje.
Oba Francoza sta morala še isto noč izginiti Upajmo, da bomo slišali o njih
na prihodnji olimpijadi ...
*
Tako približno smo videli Španijo; pa je vendar bilo lepo. Peš smo hodili skozi Aragonijo, cele dneve brez železnic, brez avtomobilov, brez vodnikov, deloma celo brez cest. Imeli smo malo denarja. Dišali smo po zemlji, znoju in senu.
Gorski pastirji in kmetje so nas povsod prijazno spre j" mali. Bili so dobri ljudje. Za nič niso hoteli denarja. Vedno znova so nam razlagali, da je treba tujca spoštovati, mu vse pokazati in mu vsega dati, nikdar pa vzeti denarja.
Od teh priprostih ljudi smo se tiste dni marsičesar naučili. Pri njih nam je bilo dobro kakor doma in nikdar nismo imeli občutka, da smo v tujini.
Lepa dežela je, — morda za Jugoslavijo najlepša!	A. Kopinšek.
K 20 letnici bitke ob Marni
Ker prve bitke na francoskem levem krilu za antanto niso ugodno potekale, je vrhovni francoski vojskovodja Joffre (1852—1931), ki so ga odlikovale jasnost v mišljenju, močna volja ter mirnost in trdnost v izvajanju sklepov, same lastnosti, katerih Moltke ni imel, napravil edino pravilni, a nepopularni sklep, da ne bo iskal že sedaj končne odločitve, temveč se bojujoč umikal, če bi bilo treba, celo preko Seine, in čakal ugodne prilike za protiudar.
In taka ugodna prilika se mu je ponudila prej, kakor je sam pričakoval. Dne 3. septembra je vojaški guverner Pariza general G a 11 i e n i spoznal, da bi se dal iz Pariza, kjer je bilo zbranih precej divizij, napraviti učinkovit sunek v bok in zaledje nemškega desnega krila, Joffre, ki si nikoli ni dal izviti vodstva poedinih armad iz rok, amipak jih je imel vedno bolj v svoji oblasti, se je dal kmalu prepričati, hitro preuredil 6. armado, ustavil nadaljnje umikanje in za 6. september zapovedal splošno pro-tiofenzivo na vsej levi polovici francoske fronte z Angleži vred. Tja je odredil še več divizij z desnega krila. Moltke je že 4. septembra spoznal nevarnost, ki je pretila njegovemu desnemu krilu, zato je zapovedal, naj 1. in 2. armada zaokreneta proti Parizu, 3. in 5. armada nadaljujeta napadanje proti jugu,
6. in 7. pa prodreta med Toulom in Bpi-nalom, prav tako za 6. september, in tako je prišlo do velike bitke ob Mar-n i.
1. nemška armada (von Kluck) je začela z obratom fronte šele ponoči med 5. in 6. septembrom. S svojega desnega 'krila je morala prevesti 2 armadna zbora na skrajno desno krilo proti že od 5. septembra napadajoči 6. francoski armadi (Manoury) s fronta proti zapadu, naslednjega dne je morala storiti isto še s svojima ostalima zboroma. Ko se je 6. septembra vnela bitka na vsej črti od severno Pariza do severno Verduna, je zaradi neobhodno potrebnih manevrov 1. nemške armade med njo in 2. nemško armado (v. Biilow) nastala velika vrzel, ki je tja poslana nemška konjenica ni mogla dolgo kriti. Nemška 1. armada se je morala na levem krili' umikati, na desnem pa je pred močno zredčeno in izčrpano francosko 6. armado napredovala, vendar pa je do 9. septembra zastavila vse svoje rezerve. Položaje nemške konjenice so v omenjeni vrzeli previdno napadajoči Angleži 8. septembra prodrli. Kakor pri prvi, je bilo pri 2. nemški armadi, tudi ta se je morala na desnem krilu pred 5. francosko (Franchet d' Esperaj) umikati, na levem pa je skupno z desno polovico 3. armade (v.
Hansen) napredovala, ker se je morala 9. francoska armada (Foch) s svojim desnim krilom na terenu, ki je bil za obrambo silno neugoden, umikati. Ostala 3. ter 4. (vojv. Wurttemberški) in 5. nemška armada (prestolonaslednik) proti 4. (Langle de Cary) in 3. francoski armadi (Sarrail) niso nič opravile, dasi so še vse do 10. septembra silovito napadale.
Položaj sta oba vrhovna vojskovodja različno presojala. Joffre je bil miren in poln optimizma, hitel je od armade do armade, dajal povsod navodila ter vzpodbujal in opominjal k vztrajnosti, bolehni Moltke pa je izgubil pregled nad bitko in prepustil poedine armad-ne poveljnike, ki so se borili vsak na svojo pest in niti niso mogli imeti pregleda čez vso nad 200 km dolgo bojišče, samim sebi. Iz daljnega Luksenburga se sam ni nikamor premaknil, temveč je rajši poslal na bojišče podpolkovnika Hentscha, ki je kot edini izmed njegovih ožjih sodelavcev presojal položaj prav tako pesimistično kakor Moltke sam, in mu ustno dal najširša pooblastila, po potrebi tudi za povelje na umik. Hentsch se je 8. septembra z Bttlowom, ki se na podlagi poročil, došlih mu od
I.	armade, in iz vrzeli ni upal nadalje vztrajati, sporazumel za umik 2. armade in zapovedal isto tudi 1. in 3. armadi. Moltke sam je prišel na bojišče šele
II.	septembra in odredil umik ostalih
dveh nemških armad. Francozi, ki so imeli prav tako občutne izgube, so mogli le počasi zasledovati nasprotnika, ki se je 15. septembra ustavil na črti od severno Verduna in Reimsa do Noyona. Ker pa sta skušali obe vojski druga drugo od zapada obkoliti, je bojna črta kmalu dospela do morja, Moltke pa je med tem že 14. septembra odstopil.
Pomen bitke ob Marni je v tem, da so v tej bitki Francozi v zvezi z Angleži končno prekrižali nemški vojni načrt in da se je zapadna fronta za dolgo časa ustalila. Vojna strelskih jarkov, ki je sledila, se je vlekla iz leta v leto kljub obojestranskim silnim naporom in izgubam. Ko pa so začeli Nemci marca 1918 z novo veliko ofenzivo, je bila antanta zlasti tehnično že tako v premoči, da jo je pod Fochevim vrhovnim poveljstvom ustavila in takoj nato prešla sama v protinapad, ki Nemcem ni več dal priti do sape, temveč so morali v začetku novembra 1918 prositi za premirje in sprejeti vse Fochove pogoje.
K mistiki nagnjeno zgodovinopisje govori o čudežu ob Marni. — Pragmatični zgodovinar tehta ukrepe in protiukrepe ter išče napake in krivce. Kot takega je treba smatrati zlasti Moltkeja, ki je pokvaril prvotno Schlief-fenovo zasnovo, neprestano izpreminjal svoje načrte, kmalu izgubil oblast nad prodirajočimi armadami in pregled nad operacijami ter po svojem telesnem in
duševnem ustroju težki nalogi vrhovnega vodje velikih modernih vojsk sploh ni bil kos. Mnogi Nemci pa dolžijo tudi Henstcha, češ. da je prekoračil svoj delokrog, preveč pesimistično presojal nemški položaj ob Marni in s svojim poveljem na umik izvil svojim rojakom bližajočo se zmago iz rok. Toda Hentsch 8. septembra že ni mogel ravnati drugače, kakor je, ne da bi izpostavil nemško vojsko še večji nevarnosti. Če bi bili Nemci med silnima trdnjavama Ver-dunom in Parizom, katerih gotovo ne bi bili mogli dovolj hitro zavzeti, če bi jim to vobče kdaj uspelo, napredovali še dalje proti jugu, bi bili prišli v še hujšo zanko kakor ob Marni, ki bi jim mogla prinesti popolno katastrofo. Hentsch je ravnal previdno, nemško vojno sodišče, na katero je sam apeliral, ga je oprostilo vsake subjektivne krivde. — Metafizik je, kakor o vsem zgodovinskem dogajanju, tako tudi o izidu bitke ob Marni in svetovne vojne sploh prepričan, da ima neki višji smisel. — Brez dvoma pa ta bitka in vsa svetovna vojna znova dokazujeta, da v Evropi in na svetu sploh ni možno gospostvo enega naroda nad vsemi ostalimi. Kar ni uspelo Napoleonu I., to se je sto let pozneje izjalovilo tudi Viljemu II. in se bo pač ponesrečilo vsakemu drugemu.
Dr. Maks Robtč, rez. art. kapetan I. stopnje.
Med vardarskimi ribiči
Ribe, ribic«! — se razlega v ranih urah po skopskih ulicah. Mršav človek, zagorelega obraza, z raztrgano in oguljeno šubaro na glavi, y ie bolj raztrganem suknjiču in hlačah, bos ali vsaj v starih škrpetih ima nabrane na vrvci klene, belice, mrene in slične ribe in jih nudi gospodinjam po 8 do 10 dinarjev oko (kg in četrt). To je var-darski ribar, ki je vso noč lovil s sertmo, mrežo za metanje, in zjutraj potem spravlja plen v denar. Polno jih je, ki od rane pomladi do pozne jeseni na podlagi ribar-ske karte — male ali velike — občinske ali ofcrajne, love s sertno po Vardarju. Najboljši lovni čas je ponoči, ob kalni vodi,
aiti kadar ribe drstijo. Ribar si napravi pod večjimi skalami >zazob«, on ribe zazoblje * zobom, ovsem, ječmenom ali otrobi, jih parivahl — in ko so ribe lepo zbrane pri pojedini, jih pokrije in zajame v sertmo.
Vedno srečaš nekaj teh ribičev ob Vardarju, seveda le v toplejšem času. Časih lovita po dva skupaj, ki hodita v razdalji M m ta istočasno mečeta mrežo. Kar jih pirepo« prvi, pridejo drugemu v mrežo.
V sezoni kopanja, v sobotnih popoldnevih in ob nedeljah pregajanjo ribe tudi nepoklicni ribiči, tisti, ki med tednom pridno delajo po uradih in podjetjih, a imajo v sebi ribiško žilico. Ti love navadno z »za-gsižnot, mrežo s srednjimi okenci, široko meter ali meter in pol in dolgo tri do pet n:.etrov. Na vsaki strani mreže je pritrjena po ena močna palica ali drog. Z mrežo zastavijo tolmun ali obkolijo podvodne korenine, eden z drogom priganja ribe, dva p« čakata, držeč mrežo dobro proti dnu. Ko ribe pribeže do mreže, jo hitro dvigneta in navadno vselej ostane kakšen rep v mref.
Trnkarjev je na vseh koncih in krajih Vardarja dovolj. Strastni trnkarji so dijaki v počitnicah in upokojenci. Uče gliste plavati: le kakšna mrenica ali klen, zelo redko kakšna jegulja se zmoti in zagrabi vabo.
Pravi »pecači« — po naše športni ribiči — so trgovski in obrtniški vajenci (pomočniki so nogometaši ali turisti). Ti love na kobilice, hrošče in slično. Njihovi »štapovi« so tanki in vitki in na koncu tanke vrvice imajo žimo z mali trnkom. Njihove postojanke so pod mlini, kjer v kratkih sunkih mečejo vabo v curek in jo hitro spet potegnejo iz vode. Oni »pccajo« in večkrat potegnejo ali vržejo na suho kakšnega klena ali belico.
Pa ti privleče na Vardar kakšen »gospo-din čovjek« (navadno »prečanin« ali »stra-nac«, konzularni uradnik) pravcato angleško palico cepkanega bambusa, s prvovrstnim vretenom in celo kolekcijo muh in druge hrane. Z vso veštino se muči in poti in prazne torbe razočaran odide. Navadno se tako obupanec zateče med rakarje, ker rakov je še precej v Vardarju, ali pa gre v Radiko ali Tresko, kjer že švigajo postrvi.
Sicer je tudi v gornjem delu Vardarja sem in tja kakšna postrv, ki so jo sem zanesli gorski potoki, ali to se primeri prav redko.
Taorčani so pravi ribiči. V vasi Taoru pod Skopljem se je baje rodil slavni ju-rist Justinijan in bi bilo torej priporočljivo, da bi se tudi tu kdaj vršil pravniški kongres. Taorčani vlačijo pomladi svoje velike mreže po katlanovski mrtvici in v glavnem zalagajo Skoplje z mastnimi krapi, a poleti se spravijo nad some v Vardarju. Včasi ujamejo prave velikane, težke po 10 in več kilogramov.
Strastni ribiči, specialisti na »strug« in »bubnjeve«, so tisti, ki poleti mislijo pri rešavanju aktov na ribe, jeseni in pozimi pa na zajce. V njihov krog spadajo tudi gledališki umetniki, profesorji in drugi um-stveniki. Vsi ti se spravijo v poletni vročini navadno v Zelenikovo pod šotore. Za some postavljajo pasti, bubnjeve ali po naše vrške ali ravšlje, za jegulje pa strukove — dolge vrvi, ki so na njih na malih vrvicah privezani trnki, oslajeni z glistami ali račjimi repi. In zgodi se, da pride som v bubanj in jegulja obvisi na struku in potem je slave mnogo in še več zavisti. K tem ribičem pripadata tudi nestor skopskih igralcev in reditelj gospodin Srdano-■vič ln lasuljar gospod Kos, ki jih vidite na sliki s tremi kapitalnimi somi, kar seveda tudi za njih ni vsakdanjost.
Ker sem naštel že skoraj vse vrste častilcev sv. Petra, naj ne pozabim omeniti tistih zločincev, ki sistematsko zatirajo ribji rod v Vardarju. To so dinamitarji, ki kljub budnemu očesu postave — »baca-jo bombe«, žal, spoštujejo te vrste šport včasi sami čuvarji postave in vzgojitelji naroda. Kdaj bo ta grdobija v vodovju Vardarja in tudi drugod popolnoma zatrta? K.
Pri Hrvatih na Moravi
Brno, septembra
Po slavnostih, ki so se vršile minulo nedeljo v Frelichovem, Dobrem Polju in Norem Pterovu v spomin 350-letnice prihoda ILrvatov v te kraje, je znova oživela pesem: Hrvat tn Moravska zemlja, eno je pleme,
pesem prehaja od očeta na sina, lepa naša domovina ...
Poleglo se je veliko navdušenje, ki so ga MU deležni številni gostje iz bližnjih in daljnih krajev, med njimi sam predsednik češkoslovaškega parlamenta in naš poslanik v Pragi. Oni pa so ostali, 2000 Hrvatov, željni naše besede ln- knjige.
NI dolgo, ko Je obiskalo akademsko društvo Jugoslavija iz Brna te tri vasi in takrat smo strmeli, kako so se zanimali za vse, kJJ je našega. Poslušali so našo govorico in pesem kakor razodetje, s solzami radosti v očeh, in ponos jih je prevzel ob zavesti, da živi tam doli na jugu velika, močna Jugoslavija. Prosili so nas, naj jim pošljemo knjig in da naj Jih nikdar ne pozabimo. Posebno so si želeli naših pesmaric.
Ml smo Hrvati — so nam govorili — vsi smo Hrvati, toda med nami so tudi takšni, ki so pozabili svoj materin jezik. Odtujila nam jih je nemška šola ...
O tem smo se sami prepričali. Srečavali smo mrke obraze, ki so jasno pričali, da jim nismo dobrodošli. Nekaj dni našega bivanja med njimi pa je imelo svoj blagodejni učinek. Takšnih posetov niso bili vajeni, in prav zato so bili na nas pozorni Postajali so ob oknih in če so se nekateri, ki so pozabili, da so Hrvatje, držali prvi dan hladno in ravnodušno, smo opazili, da postajajo ti ledeno mrzli obrazi vse bolj in bolj prijazni. Všeč smo jim bili: 50 mladih, temperamentnih študentov. Ko smo šli na obisk v posamezne vasi, na vse zgodaj zjutraj, v strnjenih vrstah, prepevaje naše pesmi, so nam mahali v pozdrav. Jedva so
pričakovali, da se spet vrnemo in da se zberemo v veliki dvorani zvečer na koncertu. Težko je popisati vse ono, kar smo doživeli pri teh dobrih ljudeh.
Tako smo romali iz vasi v vas po širokih poljih in vinogradih, ne daleč od avstrijske meje, kjer so bile še prva leta po svetovni vojni hude bitke. Tudi oni so se borili za češkoslovaško svobodo in to jim je vrnilo ono nekdanjo silo borbenega in zdravega naroda. Ob obisku so nam ponudili rdečega vina, podobnega našemu cvičku, ali (ne vem, kako to) nismo mislili toliko na vino kakor na svečani trenutek, ko so sivolasi očanci peli z nami in se radovali.
Od nekod je bilo slišati ropot voz. Selja-ki iz Frelichova so se vračali s polja. Povabili smo jih na travnik k sebi. Mnogi se niso videli že leta in leta. Kdor je bil priča temu, ne bo nikoli pozabil, ko je Hrvat iz Frelichova objel Hrvata — brata iz Dobrega Polja. Oba sta jokala.
Na vse tisto pa, kar so pisali časniki krasnega o naših tu na severu, ki se zgubljajo kakor oni na Gradiščanskem, sledi, kakor so napisali češki listi: stopitev s češkoslovaškim življem. Vsi poudarjajo veliko inteligenco in sposobnost. V šoli so se učili v nemščini, v cerkvi so molili v če-ščini in doma glagolili v materinščini svoj sladki »ča« in mehko zveneče »lijepo«.
Težko je gledati to bodočnost, ali pri vsem tem nas mora navdajati svetla misel, da bodo ostali Slovani. One pa, ki še niso, bo vrnila češkoslovaška šola spet k velikemu slovanskemu deblu. Kar se je dalo storiti, so storili že sami; niso se oddaljevali svoji zemlji in niso se ženili z Nemkami To je ohranilo njihovo tipičnost in lepoto, ki je splošno znana.
Zgodovina nam ni naklonila koridorja med češkoslovaško in Jugoslavijo, ki naj bi tekel preko ozemlja gradiščanskih Hrvatov in tako družil slovanski sever in
jug. Ostala pa n«™ je kulturna vez, ki
nas bo stalno zbliževala in utrjevala v bodočem delu. Da bi se našli vsi, doma in zunaj Jugoslavije takšni, kakor sta se našla dva brata iz Frelichova in Dobrega Polja, ki ju je usoda oddaljila in bi se objeli ob spoznanju najdražjega in najvišjega, ki se imenuje: zlata svoboda!
Fran Svetina.
Važni sklepi mednarodne planinarske zveze
»Union internationale des associations (T alpinisme« (Mednarodna zveza združb alpinizma) je imela dne 6. in 7. septembra 1934 svoj peti kongres v Pontresini v Švici. Bilo je zastopanih 12 držav s 27 delegati. Zvezo planinskih društev v Jugoslaviji je zastopal član SPD dr. T u m a Henrik. Prvi pristop zastopnika Jugoslavije je zbor najživahneje pozdravil.
Na kongresu so se obravnavala jako važna in tudi za naša alpinska društva koristna vprašanja, posebno glede prehajanja alpinistov preko meje. enotno postopanje za znižane vožnje na državnih železnicah, glede izterjanja rešilnih stroškov za ponesrečene alpiniste inozemce, ureditev meteorološke službe, izdaja letnega priročnika za alpiniste, vzajemnost zavetišč, zaščita proti vandalizmu, ureditev prenočevanja mladine, študij in seznam plazov, fotograf, razstava plan. pokrajin, enotna terminologija, zaščita lepote pokrajin. Slednjič se je obravnaval še poseben predlog profesorja Goe-tla, zastopnika poljskega planinskega društva, glede ustanovitve narodnega parka v Tatri, ter predlog zastopnika Jugoslavije, da velja ustanoviti pri vsakem alpinskem društvu literarne odseke za proučevanje Alo, posebno nabiranje nomenklature in terminologije. Druga njegova resolucija, ki je merila na znižano vozno ceno za alpiniste splošno in način uveljavljanja krožnih listkov (billet circulaire) se je sprejela le v omejenem smislu, da se sploh unija zavzame za enakomerno postopanje pri določanju olajšav in reprocitete.
VT. kongres unije se bo vršil po letu 1935. v Barceloni. Prvi kongres je bil leta 1930. v Zakopanih, potem 1. 1931. v Budimpešti, 1. 1932. v Chamonixu in 1. 1933. v Cortini d' Ampezzo. Na teh kongresih Jugoslavija ni bila zastopana.
Zdaj ni sploh nobenega truda več!
Tako slišimo večkratgospo-dinje, ki perejo po Schicht-ovi metodi. Saj pa tudi ni nič čudnega: čez noč razkroji Ženska hvala nesnago, a zjutraj se perilo z lahkoto opere s Schicht-ovim terpentinovim milom.
/ zj ut/fr.
s	/
To fe vse delo, če perete po
SCHICHT™
METODI
DOMAČA IZDELKA

Prešerna obetajo boljše čase
Za Prešernov spomenik so bojevali že hude pravde, odkar so ga bili postavili na Marijinem trgu. Nad spomenik, ki je nedvomno najmogočnejši v mestu, so se v toku desetletij spravili razni pisuni in laži esteti, ki so na moč zabavljali nanj. Seveda s samimi nam:gavanji, poglavitnega greha mu ni nihče našeL Vsa nesreča spomenika pa je, da ne stoji tako, kakor ga je zamislil sam kipar Ivan Zajec. Namenil je spomeniku naravno ozadje kje v gozdu, s skalovjem in potočkom, simbolu Savice, katere žuborenju pesnik prisluškuje. Približno tako zasnovo pa so izmaličili v nemogoče ozadje, ki so ga pred časom podrli z ograjo vred zaradi postavitve novih mostov.
Takrat smo slišali pametne glasove za prestavitev spomenika na primernejši kraj, pa tudi neumne (kakor tisti, ki bi ga imel rad sredi Ljubljanice).
Sedaj pa so spomeniku flakovaR podnoš-js in v gladkem asfaltu so na levi ob spomeniku pustili tri okrogle kotanje, v katere nameravajo vsaditi troje drevesc, za senco spomeniku in namesto poravana, ki bo vsaj deloma zakrival nemogoče ozadje.
Ta rešitev je le začasna. Prestavitev spomenika bi veljala lepe denarce, zato je sedaj odveč vsak spor zaradi novega prostora za spomenik, ker ne bomo še tako kmalu dočakali časov, ko bo mesto brez težav moglo žrtvovati desettisoče v tak namen.
Gospodarska delavnost v konjiškem srezu
Slov. Konjice, sredi septembra
Odkar so tudi v konjiškem srezu prevzeli gospodarske korporacije v roke resnično nacionalni ljudje in izvedli tudi kulturno organizacijo po vseh večjih krajih tega zapuščenega okraja, lahko vidi človek, ki gleda z objektivnimi očmi, povsod lep napredek.
Z zakonom ustanovljeni sreski kmetijski odbor si je napravil že pred leti načrt za svoje delo in že po preteku prvega leta poslovne dobe so se pokazali prvi uspehi požrtvovalnega in nesebičnega dela naših gospodarskih in kulturnih delavcev. Spo-redno s tem delom je nastopila Kmetijska družba v Ljubljani, ki ima tukaj svojo podružnico in po reorganizaciji družbe so
spretni naši gospodarstveniki to postojanko zlasti v zadnjem letu spravili v tak red, s kakršnim se more ponašati le malokate-ra njena postojanka. Neumorno delavni upravnik podružnice Ciril Žagar in njegova žena Betka sta na podružničnem posestvu uporabila mnogo truda, da sta s pomočjo centrale v Ljubljani dala vsemu posestvu kar najprikupljivejše zunanje lice. Kdor je videl pred leti, ko so tu vladali klerikalni mogotci, takratno žalostno in zanemarjeno gospodarsko postojanko, dar nes skoraj ne more verjeti, da je bilo v tako kratkem času mogoče tako vzorno in estetično urediti podružnico Kmetijske družbe v Konjicah, kateri so vrhu tega bivši voditelji zapustili še dolg v višini okrog 40
ttoo6 Din! Tujec, ki prtfleš t Eonjtos in 00 • • •	simtmafl za napredek, ns pozabi
tndi podružničnega posestva!
Številna predavanja, tečaji, sejo, sestanki ln zbori gospodarskih delavcev v našem ■rezu so dvignili zanimanje ljudstva za sistematično gospodarsko delo, vrnilo as je pa tuctt zaupanje do gospodarskih ustanov, ki so ga bili kmetje že izgubili zaradi slabih izkušenj iz prejšnjih časov. V zadnjih štirih letih vsako leto prirejene vinske razstave so dvignile sloves konjiških vin, vinogradnikom pa privedle dobre kupce.
Se dalj časa se je pripravljala splošna gospodarska razstava in iz zamisli ja postalo dejanje, ko se je letos 8. in 9. t m. vršila velika sreska gospodarska razstava v šolskih prostorih deške narodne šole. Obsegala je kmetijstvo v širšem smislu beseda, obrt tn industrijo, ženska ročna dela, planinstvo, lovstvo ln tujski promet ter higieno na vasL Poleg tega so bih razstavljali poljedelski stroji, umetna gnojila in zdravilna zelišča. Podrobno popisati razstavo, ki je zaslužila pozornost in obisk ix vse naše banovine, to bi bila snov posebne brošure. Kratko ugotavljamo le, da Je presenetila celo one kroge, ki poznajo naše gospodarske delavce tn delo našega kmeta v tem srezu. Uspeh razstave — gre tu v prvi vrsti za moralni uspeh — je pri obstoječih razmerah v tem srezu nad vse razveseljiv. Od kakih 20.000 prebivalcev sreza je obiskalo razstavo, vštevši tudi šolsko mladino, preko 5000 oseb, kar da v odstotkih 25 odstotkov vsega prebivalstva; tak rezultat se gotovo lahko označi za pozitivnega- V odlični meri je poleg že v »Jutru« objavljenih oseb sodelovala zlasti Kmetijska družba po svojem upravniku Žagarju Cirilu, ki je prav za prav dal iniciativo za prireditev. Za razstavo ženskih ročnih, del si je dala mnogo truda poleg naših učiteljic tudi gospa Betka Žagar jeva. Znant plan in ar učitelj Alojzij Malenšek je organiziral na razstavi planinstvo in lovstvo. V dvorano Je postavil planinsko kočo dravinjske podružnice SPD na Pesku v miniaturi, prav posrečeno in tako originalno, da se je vsak obiskovalec razstave čutil kakor na Pesku. Seveda nista odrekla svoje pomoči pri pripravah za razstavo zaslužni načelnik te podružnice poštni uprav« nik Wagner ki gozdar Tone Meliva. V toliko bi imeli obiskovalci razstave še izpopolniti poročilo o* razstavi, ki ga je objavilo pred nekaj dnevi »Jutro«. Konjiškemu srezu in posebej njegovemu sreskemu načelniku dr. Suhaču Mateju in. vsem javnim delavcem iskreno čestitamo sedaj po končani gospodarski razstavi, k' izredno lepim gospodarskim uspehom,
Jesen rumena, dobra žena..
Z današnjim dnem se poslavlja tudi sonce — Letošnja jjesen v primeri z lansko poplavno katastrofo v Sloveniji
Ljubljana, 22. septembra
Kadar se po poletnih počitnicah napolnijo spet mestne ulice živahno razgibane, zdrave mladine in se v poslednji gorski vasi odpro vrata šole novemu letu umnega napredka dece, se zunaj v prirodi že od 1. septembra vztrajno tihotapi v deželo jesen. In kakor se je letos vse stvarstvo zelenega plašča naše severne poloble Zemlje, pod gospodstvom nenavadne sončne pripeke odelo v cvetje in sad mnogo prej ko običajna le*a, prav tako so tudi letošnji jesenski pridelki napolnili tržišča nad 14 dni prei ko druga leta. Izredno topli poletni dnevi so dozoreli tudi sladko grozdje neobičajno zgodaj.
Temu primerno se seveda vnanja slika zelene površine hitreje spreminja v n*j pestrejše barvne odtenke odmirajačega listja. Hladna meglena jutra, prvi znaki jeseni, ki je po krepkejšem deževju konec avgusta nastopila meteorološko že 1. t. m., bodo odpadanje ovenelega listja poslej še pospešila. Sonce, glavni vir rastlinske zdržnosti bo namreč jutrišnjo nedeljo popoldne ob 18. uri 46 minut stopilo v znamenje tehtnice in otvorilo astronomski začetek jeseni. Prav kakor pomladi 21. marca bo jutri za-raha, v tako zvanem jesenskem enakonoč-ju izšel nebesni sejalec točno na vzhodu vsakega kraja na Zemlji in zatonil na večer prav na dejanskem zapadu našega ob-
zorja. Obe zemeljski polovici s tečajema vred bosta v enaki meri obsevani, dan in noč bosta povsod enako dolga.
Opoldne bodo vpadali sončni žarki na Ljubljano v kotu 44°, proti severu bo vpadni kot in seveda tudi jakost žarkov vodno manjša. Dunajčani bodo deležni sonca že v kotu 42?, Berlinčani še niže. V Ham-merfestu na Norveškem, najsevernejšem mestu na svetu, bo sijalo sonce opoldne že poševno v kotu 19°, v lednih pustinjah skrajnega seveda pa bo sonce poslednjič krožilo 24 ur nad pokrajino. Nastopil bo polagoma r->mrak, dokler ne bo zajela ledne pustinje skoraj štirimesečna tema.
V vsej severni polovici našega planeta se bo poslej sonce polagoma nižalo nad obzorjem, dnevi bodo vedno krajSl, noči daljše. I z dneva v dan bomo bliže zimi. na južni polobli pa bo z vzpenjanjem sonca nad obzorje vstala priroda k novemu življenju. Tu umiranje, tam hrepenenje rasti k novemu življenju. Dva ekstrema, ki ju je zakon vesoljstva zapisal na pot materi Zemlji, da na svojem nebesnem potovan-nju krog sonca z izmeno štirih letnih časov stvar ja ogromni večini prebivalstva življenje pestrejše, znosnejše.
Tak je skromno začrtan okvir, v katerem se zrcali dejstvo, da bo tople poletne dneve s ponedeljkom, dasi komaj občuteno, pospešeno nadomestila rumena jessn.
Ali vendar je prav stvarnost, da so jeseni dandanes zemljanom mnogo znosnejša doba, ko stoletja poprej, dokaz nove miselnosti v športu, na zraku, vodi in soncu okrepljenega človeštva. V srcih današnje mladine in odraslih je jesen, simbol umiranja prirode le prehodna doba, pot k ne-ugnani zimski radosti. Jesensko razpoloženje vliva današnjemu meščanu, ko že skoraj ni podstrešja, kjer bi ne čakale zaloge smuči, sank in drugih rekvizitov belega športa na odrešenje, mnogo vere in vedrega optimizma. V podstrešjih neutešeno hrepenenje — v kleteh pa prazni, s pajčevi-no prepredeni prostori, ki čakajo kuriva, ta kontrast zadaje posebno revnejšim ljudem nemalo brige.
Nam vsem pa je v zvezi z radostmi in skrbmi jeseni skupna želja na naslov vremenskega ravnalca, da bi bila uvertura v zimo — čeprav je deževje v tej dobi nujna poledica sprememb našega ozračja — čim bolj prizanesljiva s preobilo močo in povod ni jo, ki skoraj vsako leto pustošijo po lepi naši zemlji.
Vsem, posebno prizadetim so Se v žalostnem spominu strašne posledice lanske povodnji, ki so prav te dni, od 21. do 24. septembra pustošile po Strugah na Dolenjskem, v Savinjski dolini in drugod. V neka} dneh so tedaj nebesne zatvomice izlile nad Ljubljano čez 260 mm dežja, samo v noči na 23. sept. nad 120 mm, množina, ki bi naj nas nikoli več ne obiskala.
Jesen na ped ju: ljali krompir, ki Minule dni so pridno posprav-ga bo kmalu nadomestila ozimina.
Tudi lani fe kakor letos visok anticiklon nad Srednjo Evropo naklonil prvi polovici septembra pretežno lepo, sončno vreme. V to mirno zatišje sta naenkrat krepko pritisniti dve depresiji. Ena iz Rusije, druga, močnejša pa je na pohodu z Atlantskega morja vrgla nad Alpe in Dinarske planine velike množine razgretega zraka s Sredozemskega morja in sprožila pri nas nepozabno poplavno katastrofo.
Letos je kimavec z vremenom našim krajem doslej mnogo naklonjenejši ko lam. Tako Je minule tedne prav kakor lani anticiklon nad Evropo prinesel res lepe jesenske dneve. Da je zdaj poseglo vmes kratkotrajno, rahlo deževje, je bilo pripisati slabejši jadranski depresiji, ki je s svojo oblačnostjo segla le tja do Semmeringa. Medtem ko je sredi meseca pomaiem deževalo pri nas pa je Celovec v štirih dneh beležil nad 100 mm dežja, Gradec komaj 9. Na Dunaju in dalje na sever in vzhod pa je bilo sočasno najlepše jasno in sončno vreme. V tem stanju, ko ni bilo nikjer jač-jega navala depresije, smo bili letos, z izjemo lokalnih neviht, ta mesec obvarovani poplav.
Temperature, ki so po deževju konec avgusta povsod padle, so se v Beogradu, Sarajevu in Skoplju začetek septembra še držale krog 30°. Poslej so polagoma v vsej državi in Evropi padale in se končno ustalile večji del med 22 in 27 stop. C. Razmeroma hladne so noči, kar je zaradi pe-šanja sončne pripeke, krajših dni in megle naravno. Vsak lep, sončen jesenski dan pa dvojno razveseli človeka v želji, da bi tudi vinotok in listopad ne bila slabša od kimavca.	i. £.
Domače vesti
_ I Hm n #1
• I rPOu
Popravek
Dr. štemplhar Ivo, advokat, Docteur en Droit et Avocat, Jesenice, Dravska banovina, Ju-goslavlja-Yougo6lavie,
Jesenice, 21. 9. 1934.
Gospod ftavljen Davorin, urednik »Jutrac Ljubljana, Knafijeva ul.5.
Ker rte uredili št. 217. »Jutra« z dne 21. t. nu. Vas v smislu čl. 26. zak. o tisku vabim, da glede notice z napisom »Preklican progratri preklicano darilo«, ki ste jo v cit številki objavili na četrti strani v prvi (levi) koioni zgoraj pod zaglavjem »Domače vesti« in ki vsebuje glede moje osebe več neresničnosti, objavite v »Jutru« na istem mestu, kakor je bilo besedilo notice, z istimi črkami, v kakršnih je bila natisnjena notica, neprekinjeno in najkasneje v dveh dneh, sledeči popravek: Res Je, da sem ves čas opazoval gibanje »Boja« sam0 od zunaj in nisem bil nikdar med so-trudniki njihovega glasila, da sem v Delavski Politiki in v Sloveniji objavil več načelnih člankov zoper fašizem, stanovšči-narstvo in meščansko lažno demokracijo, d« sem v pismu na g. Fabjančiča pozval »Boj«, naj opustitev fašizma in stanovske Ideje proglasi tudi javn0 in da sem mu predočil članek g. čučka kot dokaz, da vlada med »bojevci« fašistična mentalite-ta dočim za pojasnila, zakaj nočem biti več bojevnik In da prekinjam svoje zveze In odnošaje z bojevniki, sploh nisem imel povoda. Kolikor se Vaša notica ne strinja s temi dejstvi, ne poroča resnice.
Ako mojega popravka po pogojih tega pisma ne bi objavili, se izvolite nadejati zakonitih sankcij.
T odličnim spoštovanjem: (podpis nečitljiv).
Priporočeno s povratnico.
*
Rade volje objavljamo ta popravek, ne le zato da ustrežemo tiskovnemu zakonu, marveč* tudi zato, da ustrežemo svojim čita te I jem.
NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE EN OTROKE ima
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. L2.
♦	Iz »Službenega lista«. »Službeni lfet kr. banske uprave dravske banovine« št. 76 z dme 22. septembra objavlja uredbo o obročnem plačevanju kupnine iz pogodib o prodaji lesa iz državnih gozdov, predpis dovolitve za promet-provoz, uvoz Ln izvoz kemičnih tvarin, odločbo o prepovedi uvoza strelnih kapic, izpremembe v pravilniku o dokladi za terensko delo nslužbenoev ministrstva za finance, oddelka za katastre in drž. posestva, izpremembe v členu 7 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, imena ratifikacijskih instrumentov za dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Italijo, ratifikacijo konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Poljski, ratifikacijo mednarodne konvencije o pobijanju ponarejevanja denarja po Poljski, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Siužibenih Novin«.
Kan: lična krema „K A MIL A"
Je za lepoto ln zdravljenje kože zdravniško priporočena. Dobi se povsod po Din 10.—.
Razpošilja
lekarna J. Oblak, št. Vid nad Ljubljano.
lllIilllilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllM
♦	Na današnji dan pred 17 leti, dne 23. septembra 1917. je umrl v Londonu Fran jo SupiLo, med Hrvati eden največjih ln najuspešnejših borcev za jugoslovensko zedi-njenje. Smrt ga je zatekla v najlepši moški dobi (rojen je bil 1. 1870.) v tujini, kjer je vse življenje posvetil delil in 'boju za nresničenje jugoslovanskega ideala. Ni mu bilo dano, da bi dočakal osvobojenje in zed rojenje, tem večjo hvaležnost mu je dolžan ves naš narod. Njegovemu spominu b0 posvečena današnja nacionalna ura (ob 20.) v programu vseh treh naših radijskih postaj.
ČUDOVITO LEPE
damske plašče
(modele) zadnjih velemestnih novosti, ter nenadkriljivo krasne dam. obleke za jesen in zimo, po presenetljivo nizkih cenah nudi
Fran Lukič, Stritarjeva uL
» Dom Rdečega križa v Zagrebu. Teden Rdečega križa zaključujejo v Zagrebu z načrtom zgradbe doma Rdečega križa. Mestna občina je že darovala potrebno zemljišče v Derenčinovi ulici, zbranih je že pol milijona dinarjev, denarno pomoč pa je obljubila tudi banska uprava. Dom Rdečega križa v Zagrebu je zamišljen kot veliko in moderno štirinadstropno poslopje s 36 m dolgimi pročeljem. Poslopje bo zgrajeno tako, da bo lahko v njem urejena tudi bolnišnica, že od začetka pa bo v domu urejena velika reševalna .postaja.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87.
Popularni komik EDDIE CANTOR
v veseloigri
KRALJ ARENE
Smeh! Senzacije! Plesi v vodi! Smeh!
V	borbi z biki nastopa znani ameri-
ški bikoborec Franklin. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer
V	dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik in barvana Sily Simphonija.
PRIDE! SIN INDIJE
PRIDE! Eamon Novaro
* Vodstvo srbskih kmečkih zadrug. Zveza srbskih kmečkih zadrug, ki praznuje letos 401etnico svojega delovanja, kaže poleg velikih uspehov na vseh področjih naprednega kmečkega gospodarstva tudi lepo vzajemnost kmetov in intelektualcev. Zveza je imela v 40 letih svojega obstoja samo 6 predsednikov. Prvi je bil pokojni Vladimir Ljotič, ko je Imela zveza svoj sedež še v Smederevu, tretje leto pa že predseduje zvezi dr. DTagotin Jankovič, predsednik odvetniške zbornice. Tudi nadzorni odbor je imel v 40 letih samo šest predsednikov. V nadzornem odboru je bilo v 40 letih 61, v glavnem pa 55 članov. Med njimi je bilo 33 kmetov, potem 26 učiteljev in 25 duhovnikov. Zanimivo je tudi to, da se je v vodstvu zveze kmečkih zadrug udejstvo-valo 15 ministrov in 10 vseučiliških profesorjev. Odborniki so pripadali raznim nekdanjim strankam, kar je najboljši dokaz, da so zadruge v svojem delokrogu politiko vedno do skrajne mere nevtralizirale.
•	Otvoritev prvega planinskega doma na Dinarskem masivu. Podružnica Hrvatskega planinskega društva »Mosor« v Splitu bo danes otvorila na Kamešnici v višini 1600 m lepo planinsko zavetišče, M je prvo v Dinarskem masivu. Planinsko zavetišče bo nosilo ime profesorja Girometija, zaslužnega predsednika splitske podružnice planinskega društva. Stroške za zgradbo lepega planinskga zavetišča so oskrbeli požrtvovalni člani društva.
Zdrava *—Or Lntz peč
Jugo-Lutz družba z o. z. Ljubljana VTL telefon 32-52	6783
*	Pomembna turistična publikacija. Nado
skromno tujskoprometno literaturo je obogatil te dni predsednik benovinskega tujsko prometnega sveta in upravnik zdravilišča Dobrne g. dr. Fran Š t e r e prevodom znamenitega nemškega dela »Nauk • tujskem prometu«, ki ga je pred Šestimi leti spisal eden najboljših nemških strokovnjakov dr. A. Bormann. Knjiga, ki v mednarodni turistični literaturi predstavlja prav lepo vrednoto, bo dobrodošla vsem slovenskim krajem in posameznikom, ki jih zanimajo turistični problemi. Ker so ee razmere od časa, ko je dr. Bormannova knjiga izšla (1926), do danes že v marsičem sprem »lile in da bi našim zainteresiranim krogom bil namen knjige čim bolj jasen, ni dr. Šter svojega truda posvetil zgolj prevodu, marveč ga je vsestransko izpopolnjeval in ga prilagodil današnjim razmeram. Upošteval je v vsakem pogledu spremenjene prilike v sami Nemčija in za koristno primerjavo navedel skoraj povsod tudi naše statistične podatke, v kolikor so sploh točni in zanesljivi. Knjigi, ki smo jo že dolgo potrebovali in ki bo vzb.idila med vsemi tujskopro-metnimi krogi potrebno zanimanje, želimo najlepše uspehe, a prevajalec g. dr. Ster zasluži posebno pohvalo, da se je posvetil delu na tem doslej še silno skromno obdelanem poprišču.
Velika dobrota za gospodinje je
tovni patent za obnovo perila PSI
sv©-
IT Patent Stopf Twist, ker se dela z njim neprimerno hitreje in lepše nego na roko.
10
*	Abiturientski tečaj Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje v abiturientski tečaj na trgovski akademiji v LJubljani se bo vršilo do incl. 29. t. m. »Interesenti lahko vplačajo prvi obrok šolnine tudi v prvih dneh meseca oktobra proti obvezni prijavi za vpis na abiturientski tečaj. V izjemnih primerih se rnoie dovoliti plačevanie šo'nine tudi v večjem številu obrokov. Vse ostale infor-mae5je dobe interesenti pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani.
*	Na ekonomsko komercialni visoki ioll v Zagrebu bo začetek vpisov v zimski semester 25. t. m.4 zaključek pa 2. oktobra. Poleg osebnih in šolskih dokumentov Je treba pri vpisu predložiti tudi izkaz davčne uprave o premoženju in o davkih slušatelja, odnosno njegovih staršev.
*	Dopisna trgovska šola v Ljubljani otvo-ri 12. oktobra nove dopisne tečaje. Za te
tečaje se lahko vpiše do navedenega dneva vsakdo, šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poičujejo vse trgovske predmete, ki se učijo na državni trgovski šoli, kakor knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografijo itd. Poleg tega pa tudi še vse moderne jezike. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila in prospekte. Šolnina je v tekočem šol6kegn letu globoko znižana, zato ee študij pri njej vsakomur n&jtopleje priporoča.
*	Za službe po pisarnah in lastno prakse
najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stanotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki se otvo-ri 2. oktobra t. 1. Dnevni in večerni tečajL Mesečna učnina 120 Din. Revni popust Vsa pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg št. 2/II-
*	Subotiško sodišče razpravlja o dolgo.
vih atentatorja Matuschke. Pred subotl-škim okrožnim sodiščem teče civilna pravda Po tožbi čantavirskega veleposestnika Petra SLnkoviča. Ta je v začetku leta 1923. .posodil Silvestru Matuschki poldrug.1 milijon madžarskih krom. Atentator na železnico pri Bia Torbagyu Silvester Matu-schka je bil tedaj še bogat dunajski trgovec. poroštvo za njegovo posojilo pri Sin-koviču je prevzel njegov tast, upokojeni nadučitelj Franjo Der v čantaviru. Matuschka je inkoviču tekom let odplačal nekaj dolga v madžarski in avstrijski valuti, dolguje mu pa še Po Sinkovičevem računu 60.000 Din. Ker se je nekdanji bogati trgovec Matuschka prevrgel v po vsem svetu znanega atentatorja, se upnik Sinkovič drži njegovega poroka. Ko je bila vložena tožba, je bil Matuschka še v avstrijskem preiskovalnem zaporu in De-rov odvetnik je zahteval njegovo zaslišanje. Na sodišče v Subotici je prišla izjava, ki jo je Matuschka napisal v dunajskih zaporih. Matuschka trdi, da je ves dolg že davtno vrnil in da mora biti terjatev od 60.000 Din nekaka pomota. Tožltelj bi toženec bosta najibrž zahtevala ponovno zaslišanje Matuschke.
*	Krvav spopad pri razdelitvi zemljišča. V okolici Ivanjice sta sorodnika Božidar in Jovo Nikoli^ podedovala koa zemljišča ter pozvala geometre in prifie, da bi izvedli razmejitev. Ko je bilo treba postaviti mejnike, pa sta se srečna dediča sprla, ker nista bila zadovoljna z mejo, ki so jo predlagali geometri, in ker se o njej tudi sama
preobilni debelosti
uporabljajte samo neškodljive
Slatinske tablete
*e ha jSanje
ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovee V Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov.
Zahtevajte ▼ Vaši lekarni samo prave neškodljive S 1 a t i n s k e tablete Bahovee.
Mala doza (100 tablet)
46 Din, velika doza (200 tablet)
Din«	Reff- br. S8S. H. L 1994
nista mogla sporazumeti. Vsa posredovanja so bila zaman ln možakarja sta se naposled spopadla. Božidar je skočil v hišo po sekiro in pobil svojega nasprotnika na tla. Prestrašeni vaščani so pozvali orožnike, hudo ranjenega Jovana pa so odpremili v v bolnišnico.
FOTO - STOP!
Zaradi pozne sezone smo skrajno znižali cene fotoaparatom in materijalu: 1X10 Agfa Brovira dopisnice Din 4.— 1X10 Agfa Brovira 18X24 Din 15.— 1 Voigtlander rumenica	Din 35.—
1 Voigtl&nd. film 26® Sch. 6X6 Din 10.— 1 Bewi Junior	Din 150.—
Zahtevajte naš priložnostni cenik, veljaven do 15. oktobra 1934.
DROGERIJA I. K AN C
LJUBLJANA, Nebotičnik 7942
•	Strašen zločin ljubosumnega kmeta.
V	Starem gradu pri Koprivnici Je 401etmi kmet Ivan S tu tki s sekiro ubil svojo skoro 10 let starejšo ženo in se potem obesil. Mož je bil zelo ljubosumen, za kar pa, kakor pravijo sosedje, nI imel nobenega povoda. Sosedom se Je nudil v hiši strašen prizor, žena Je ležala x razcepljeno glavo na postelji mrtva. Kmet pa Je visel na oknu poleg postelje. Na tleh pred posteljo je bil list papirja x naslednjim poskrvilnhm pismom: Zbogom sosedje, grem na dragi svet. Nisem žepar ali tat, kakor so me mnogi sumničil L Ničesar nisem storil, samo ženo sem ufoll, kar Je bila moja nesreča.
*	V. balkanske %re v Zagrebu. Jogmffo-venska družba Kava Hag proizvaja ie daMe časa razen kofeina proste zrnate kaw dobro znano hranilo Kaaba, M ss sestavlja po starem recepti naseljencev tropskih krajev. Na željo vodstva balkanskih iger se je za časa prireditev v sokolskem stadionu pri-
Kaj se bo nosilo v Parizu?
Kaj se bo nosilo na Dunaju?
odgovor na to dobite v naši
zimski damski kolekcij.
Cene naših plaščev so od 240—1290 Din.
V	naši kolekciji najdete vse. kar iščete. Vljudno Vas vabimo na brezobvezen ogled naših damskih plaščev v naših prodajalnah. Na željo Vam pošljemo nekaj plaščev na
poizkušnjo v stanovanje.
TIVAR OBLEKE
redite točenje Kaabe ter sodilo *sem tekmovalcem brezplačno v poljubni količini. Zaradi ugodnega čokoladnega okusa in vsebujoči h snovi, kakor so grozdni sladkor, fosfor, apno, vitamini, je vzbudila Kaaba pri tekmovalcih veliko pozornost Vodje moštev raznih narodov, kakor tjdi tekmovalci sami. so se navdušeno in pohvalno izražali o novem jugoelovenskem izdelku Kaabi in napisali laskajoče izjave. Tudi pri maratonskem teku eo tekači pri vseh treh okrepčevalnicah dobili Kaabo, t čimer je bila njihova telesna sposobnost za dosego zmage znatno dvignjena.
*	Obledele oblekle barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RBICEL
•	Bedno uživanje Radensk« j« m Vaše idravje nujno potrebno.
Iz LJubljane
a_Okrajna organizacija JNS sa kolodvorski okra} vabi svoje članstvo na članski sestanek, ki ee bo vršil v torek 25. t m- ob 20. v hotelu Štrukelj- Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tndd delegatje sreskega odbora.
u— Odlikovane! vojaškega reda zlate in srebrne Karadjordjeve zvezde z meči, ki so bili odlikovana v vojnih letih 1914.—1920., naj se najkasneje do 1. oktobra t L zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. soba 1. Pokojne imejitelje tega odlikovanja naj zglase svojci.
u— Komanda Ljubljanskega vojnega okrožja se 24. t m. preseli iz dosedanjih prostorov vojašnice vojvoda Mišiča v druge prostore iste vojašnice, v katere je vhod iz Maistrove ulice št 9 (nasproti špedicije Ranzinger).
Najnovejši moderni vzorci
za moške in damske oblake in plašče po znižanih cenah. Postrežba solidna. SALON GENTLEMAN, Tavčarjeva 2/1. Tel. 86-65.
u— Akademikom novincem! Vse informacije in navodila glede vpisa v JNAK »Bdinstvo« kakor tudi vse druge informacije dobite v klubovem lokalu: Ljubljana, Tyrševa cesta 12-1. Oglejte tudi objave na klubov! deski na univerzi!
u— Volitve glavnega odbora za obdelovanje Barja. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja Interesente, da je razglas o
Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jib n nizki ceni odprodai?
Kunovar Franjo
Kamnoseško kiparsko | podjetje, Ljubljana, po-r kopališče Sv. Križ. Tele-~ fon št 27-87.
volitvah t sfarari odbor m obdelovanje
Barja nabit na uradni deski mestnega na-
čelstva. Reklamacije proti volilnim imenikom ee vlagajo tekom 8 dni, pričenši a 16. oktobrom 1934.
u— Krajevna organzacija JNS za Kra-kovo-Tmovo priredi danes v nedeljo od 10. do 22. pri g. Kavčiču na Prulah kegljanje na dobitke. Dobitki se razdele ob 22. Dobiček je namenjen za obdaritev siromašne tukajšnje dece. Za veliko udeležbo se priporoča odbor.
u— Ne pozabite, da Je danes ob 11. na programu ZKD velefilm »F. P. 1 — ne odgovarja«. To delo bi si moral ogledati vsak. V njem ni prikazana samo moderna tehnika zrakoplovstva, temveč tudi boj človeka z naravnimi elementi. Prihodnji program ZKD bo prava senzacija. Na programu je velika premiera velefilma iz malajske džungle. Film nam pokaže življenje ddvjih zveri in njih boj za obstanek. Film je •povsod žel ogromno uspeha in odobravanja. Na ta film posebno opozarjamo učečo se mladino kakor udi vse one, ki se zanimajo za živalstvo. Filmu je naslor: »Dovedi jih žive*.
n— Ako hočete par prljetilh ur raba ve ln odmora, ne pozabite, da se lanes predvaja v Elitnem kinu Matici velefilm »Zbogom lepi dnevi«, v katerem Igra glavno ulogo slavna Brigita Helm. Nadalje mo-iamo opozoriti, da sta slavna komika de-Ibeli Stanleo in suhi Ollio že dospela v I-jabHano. Nastopila bosta v kinu Dvoru
Praktična gospodinja rabi samo splošno znano
LUSTROL parketno voščilo
za brizganje, katerega nudimo vsled vedno večje uporabe po znatno znižani cent
„LUSTRA"
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 8
u— Marijin trg radobdva svojo definitiv-no obliko, danes so postavili sredi trga prometni otok, ki Ibo uravnaval vozni promet Označen je s malimi granitnimi polukroglaml na prav posrečen način in to tudi v estetskem pogledu, razen tega pa kažejo prometno smer v desnem pravcu še mednarodne značke: bela puščica na modrem polju. Prometni otok ni namenjeni pešcem, ki naj bi trga v najširšem pravcu •ploh ne prečkali, njegov namen je uravnavati le vozni promet v eno smer. že današnji pestri sobotni promet se je preko tega najživahnejšega ljubljanskega križišča kretal okoli otoka brez vseh zmed in nezgod, takoj da se lahko smaitra izvedena ureditev kot zelo umestna in za uvedbo peroanetne discipline prav potrebna.
tP
Ce ste kdaj ngotovffl t svoji
vodi pesek, je to znak, da se nagibate h kamnom in sklerozi. Da to preprečite,
morate piti
DAMSKI PLAŠČI
firme
K. PUČNIK
Selenbnrgova ulica — nasproti »Zvezde« so posebnost v lepem kroju in nizkih cenah. GOSPODOM vsakršna oblačila PO MERI najbolje in najceneje.
■— Umrl Je ugledni ljubljanski trgovec K. Josip Pollak. Zapušča vdovo in dva otroka. K večnemu počitku ga bodo spremili Jutri Ob pol 15. ia hiše žalosti, Slomškova ulica 23. — Pokojnemu blag spomin, Žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Maša zadušnlca za blagopokojno 5'rančiško Vrhovec se bo vršila v torek 25. t m. ob 6.30 zjutraj pri sv. Petru.
'a—V glasbeni šoli operne pevke,, profesorice Jarmile Lilj Gerbičeve prične pouk dne 1. oktobra. Poučuje ee klavir, solopetje, teorija, deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Tozadevna pojasnila in vpisovanje v sredo 26. in v soboto 29. t m. od 11. do pol 1. in od 2. do 4. v Čevljarski ulici št. 1/IL Šolnina nižja kakor v drugih glasbenih zavodih.
u— Letos se bo vHHI esperantstd tečaj v prostorih Dopisne trgovske šole Kongresni trg 2-n„ vsako sredo ln petek od 19.30 do 20.30. Otvoritev v sredo 26. t m. ob 19.30. Priglasi« se more vsakdo, učni-na minimalna. — Klub esperantlstov v LJubljani.
Nevidni stezniki tn nedrčki pariškega in dunajskega modela. L Sala j, Aleksandrova 2-L	8030
Zveza gospodinj prične s 1. oktobrom
s trimesečnim večernim kuharskim tečajem. Istočasno otvori tudi večerni šivalni in popoldanski tečaj za praktična in umetna ročna dela. Vse podrobnosti v društvenem lokalu Breg št. 8.
Danes vsi na
VINSKO TRGATEV
▼ kopališče na Ljubljanici
Kopanje, solnčenje in razne druge igre. Zabava, godba. Domače koline in mošt Spe-cijaliteta »Dolenjska črnina«. 7940
b— Dober posrednik. Se tam v zimskem času se je 321etni France Radon iz Tržiča, oženjem pa ločen in brez stalnega bivališča, oglasil pri čevljarskem mojstru Alojzu Skoku v St. Gotardu pri Trojanah in na zvit način izvabil od njega 4 pare novih čevljev in še en stotak po vrhu pod pretvezo, da bo nesel čevlje v Ljubljano kot vzorec na
PRIMARIJ
DR. JOS. HEBEIN
rontgenolog sanatorija »Leonišče«
zopet redno ordinira 8031
DR. JOŽE JAKŠA
zopet redno ordinira 8028
Dr. Drago švajger
zopet redno ordinira 8026
DR. IGOR TAVČAR
specijalist za notranje bolezni
od 24* septembra zopet redno ordinira.
katera ojačuje mokrenje, izloča pesek, čisti ledvice in kri ter preprečuje ne samo tvoritev kamnov temveč tudi sklerozo, giht artritis in vse komplikacije, ki jih povzroča zastajanje sečne kisline.
vpogled in da bo pripravil mojstru dobro
kupčijo. Radon se po tistem ni več vnr»J-Policija, s katero ima večkrat opravka, ga išče pa še tudi zaradi nekaterih drugih dobnih reči.
a— Še eno kolo. Zandarmedjska postaja na Brezovici je našla pri nekem tamošnjeoa posestniku moško kolo znamke >Mifa< s tovarniško številko 425.764. To kolo je dober znanec zaporov in prijatelj tujih koles France Novak meseca julija prodal tam za 200 dinarjev, ko je bil ravno na pote iz kaznilnice, in ie brez dvoma ukradeno. Eventualni lastnik na i ee zglasi pri posestniku Popit j v Logu 62, ali na žandarmerijeki postaji na Brezovici.
u— ženska torbica, črna, usnjena, a sta-to zaipestno verižico, prstanom ta drobižem, je izgubljena od Drame do janske ulice. Zaradi dragega spomina prosim vrnitve preti H-jigr3^(55. t io^f&tiiivft od.deLku »Jutra«, Selenbnrgova.
Iz Celja
e— Redni sestanek članstva J5S v Celja-
Odbor občinske oreanizacLje JNS za mesto
Celje je sklenil na zadnii 6voii seji, da bodo redni prosti sestanki članstva vsako i sredo zvečer v Celjskem domu. Ti seetas»~ J ki niso identični z mesečnimi plenarnimi i sestanki, na katerih se podajajo referati in vrši debata, ampak so prosti sestanki družabnega značaja brez programa. Namao teh sestankov ie, da se člani med seboi zinajo in zbližajo, da se v neprisiljeni družbi povsem demokratsko nekoliko ur razvedrijo in izmenjajo misli. Vsak član stranko nai ve, da najde na teh večerih dmžbo somišljenikov. Vabljeni eo vsi člani, v«a& je dobrodošel. Prvi tak seetanek bo ▼ sretkv. 26. t m. ob 20.30 v Celjskem domu. Ctem, pridite v čim večjem številj!
e— Z uveljavljenjem novega rak««a mestnih občinah dobi mestno načelstvo v Celju z današnjim dnem uradni naz^v medno poglavarstvo. Zupan ee odslej imenuje predsednik občine, avtonomna mestne na »e imenuje samo mastna občina, občinski svet pa mestni svet Po nov<em zakonu bi morali biti z današnjim dnem razrešeni v Celju naslednji občinski odborniki, ki si še niso pridobili domovinske pravice att članstva občine, kakor ee imenuje po novem zakonu: gg. Drago Bernardi, pristojen v Slovenjgradec; Miloš Cepin, pristojen v Planinsko vas pri Brežicah; Anton Le&rfk, pristojen v Koti je; Andro Posavec, pristojen v Slavonsko Požego. rn Martin Požun, pristojen v Rajhenburg. Vsi ti pa ostanejo še dalje občinski odborniki. Z današnjim dnem so si namreč na podlaei § 13. zakona o me-strih občinah avtomatično pridobili članstvo mestne občine, kar bivak) vsi že deset let v Celju.
e— Ljudsko TseučiliSče v Celju bo i meto svoj redni občni zbor v ponedeljek 24. t m. ob 20- v risalnicd deške meščanske šol« v
Celju.	_ _
e_ Predavanje v Celjskem doma- Druarro
jugoslovenskih akademikov v Celju prire*S danes ob 10. dopoldne v kavarniški sobi T Celjskem domu zanimivo predavanje za svoje članstvo in za vse druge, ki p© zagrnejo m stvar. Predaval bo g. dr. Cve&o Šribar, uradnik v ministrstvu za Bocin^M politiko in narodno zdravje, o srciataopoli-
tičnih problemih v naši državi
e— Prošnja železniški direkciji. 20. julija, sta bila na progi Zagreb-Celje uvedena no-va potniška vlaka št. 618 in 619 B. Vlak prihaja v Celje vsak dan ob 12.40, iz Celja pa odhaja Cb 13.35. Po voznem red* bi vozila ta dva vlaka samo do 30. t m. Ker pa sta ta dva vlaka iz gospodarskih razlogov potrebna in zelo pripravna tu*tt z šolarje, ki se vozijo iz Celja proti jusgu. prosimo direkcijo drž. železnic, da bi s 1, oktobrom ne ukinila teh vlakov.
e_ Srebrno poroko sta zdrava Va <H8»
obhajala v Petrovčah g. B. Walzer, trgovec v Cmureku, in njegova soproga. Cerkvene obrede je opravil opat g. Jurak Uglednemu paru, M je živelsvoj čas mnogo let v Celju in si pridobil veliko priljnblje-nost med prebivalstvom, iskreno čestitamo k jubileju!
e— Natakarji so zborovali. V četrtek so imeli celjski natakarji zborovanje to ustanovili sekcijo ženevskega saveza kot strokovno organizacijo. Zbor natakarjev jo sklenil, da se bo taAoj pridružil glavni upravi Ženevskega saveza s sedežem za Jugoslavijo v eogradu. »Izvoljen je bil tudi odbor sekcije za Celje. Predsednik sekcije je g. Pavel Nemec, plačilni nakatar v kavarni »Merkur«.
e— Celjske šole v novem šolskem letu. Na mestni deški narodni šoli je sedaj v 9 razredih 2S9 učencev. Po narodnosti je 274 Jugoslovenov im 15 Nemcev, po veri pa 280 katolikov, 6 pravoslavnih in troje evangeL skih. Na šoli poučuje S učiteljev in dvoje učiteljic. Na mestni dekliški šoli narodni šoli je v 10 razredih 293 deklic. Po narodnosti je 280 Jugoslovenk, 1 čehoslovakinja in 12 Nemk, po veri pa 282 katolikimj, 3 pravoslavne in 8 evangeljskih. Na šoli poučuje 11 učiteljic. Na okoliški deški narodni šoli je 740 dečkov, v okoliškem otroškem vrtcu pa 66 otrok. V drugih šolah je 139 otrok iz okoliške občine. Vseh šoloobveznih dečkov je torej v okoliški občini 935. Približno isto je tudi število deklic tako da je v okoliški občini nad 1800 šoloobveznih otrok. Na drž. deški meščanski šoli je 314 učencev, na dekliški meščanski šoli 290 učenk na drž. dvorazredni trgovski šoli 109 (32 učencev in 77 učenk), na drž. realni gimnaziji pa 889 (600 učencev in 289 učenk) Državne šole v Celju obiskuje torej 2924 učencev in učenk (2020 učencev in 904 učenke"), mnogo učenk pa je tudi v narodni in meščanski šoli šolskih sester.
e— Iz policijske kronike. V petek oŠ 12.30 je neki moški ukradel mehaniku g« Jošku Amanu na Dečkovem trgj moško kolo in se z veliko naglico odpelial po mestu. Tat pa je imel smolo, da je pred ho-
Mam jEvropoc podil na Ha nekoga natakarja. Natakar je dobil samo lahke poškodbe, tat pa je obležal s težjimi poškodbami nezavesten na eeeti. Ponesrečenca so odpeljali x reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Tam je povedal, da je s Kalobja in da ura je ime Guček, pozneje pa je trdil, da ee piše Gorišek. Policija je medtem ugotovila, da je možak kolo uikradeL — Včeraj opoldne je neznan storilec ukradel mesarskemu mojstru g. Ivanu Krautbergerju_ v Celju iz neke veže na Cankarjevi cesti 1300 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke >Puch<, tov. št- 371.555, evid. št-2—1.845—3. — Pred tremi tedni je 201etni Franc C. ukradel svojemu delodajalcu v Celju tri metre blaea. Pred dnevi j,e hotel na goljufiv način zopet izvabiti nekaj blaga na škodo delodajalca. Sedaj je policija ugotovila, da je C. izvršil še več dragih tatvin. Tako je ukradel nekemu celjskemu fotografu 1300 Din vreden fotografski aparat in etatirv, nekemu trgovcu 120 Din vredne očali in izvršil še nekaj tatvin. Vee ukradeno blago m našli in ga vrnili lastnikom, storilca pa eo izročili okrožnemu sodišču.
e— Žrtve nesreč V petek je stroj zgrabil »iletnega mizarskega pomočnika Fra™f &j>eha na Ljubnem za levo roko in mu odrezal dva prsta. V Lučah je mlaitilmca v četrtek zmečkala I31etnemu dninarjevemu emu Stanku Škorjancu dva prsta na levi roki- V Plazovju pri Man-jagradej si je teltna poeeetnioa Jožefa Bolčinova pri padcu po stopnicah zlomila levo roko in levo ključni"0- Vsi trije ee zdravijo v celjski bolnišnici.	_ .__
e_ Za, slabo Jesensko vreme Vam priporočamo nepremoHpve dežne gumi plašče po 206 Din tn »Hubertu** površnike po 300 Din od Trgovskega doma Stermeeki v Gelju.
Kino Union. Danes ob 161o, 18.d0 m «.46 in jutri ob 16.15 m 20.30 zvočni vele-fi]m »Milijonarjeva prijateljica«: (»Prodana BubOTen<) in zvočni tednik. Danes ob 10
DtstniOffL
1% Maribora
t— Seja kuratorija Mladinskega doma in tnestne oskrbnišnice. V petek zvečer sta imela kuratorija Mladinskega doma in mestne oskrbnišnice pod predsedstvom podžupana g. Golouha svoji seji v mestni posvetovalnici. Kuratorij Mladinskega doma je sprejel v svojo oskrbo 100 otrok, jV pa. jih je moral odkloniti. Razpravljal je nadalje o proračunu za prihodnje leto in o nekaterih osebnih zadevah. Prav tako je tudi kuratorij Mestne oskrbnišnice razpravljal o proračunu za prihodnje leto in raz-motrival glede nekaterih personalnih zadev.
a_ Proslava lSle-tne^a obstoja narodnega
lele*ničar*kega glasbeneea društva »Drava< ee bo vršila 6. oktobra ob 20- v dvorani Uniona pod pokroviteljstvom direktorja direK-ci;« državnih železnic v Ljubljani g. Josipa Cugmuea. Izvajal se bo koncert vseh odsekov »Drave«. (Pevski zbor, godba na Pihala, mladinski orkester, tetmburaški zbor.)
a_ Pevski zbor Glasbene Matice vodi
odslej dalje novi dirigent Marjan Kozina, profesor dunajske glasbene akademije in mojstrske šole v Pragi.	,
A_ Mariborski podružnici CMD bosta imeli v torek v Narodnem domu ob 20. sejo širšega odbora. Na dnevnem redu je poročilo delegacij o glavni skupščini na Vrh-
n'a— Dramatska šola se tudi letos otvori. Predavanja bodo zadevala vse panoge, ki so posredno in neposredno zvezane z gledališko umetnostjo, združena pa bodij s praktičnimi vajami. Čim več bo pnglašen-cev, v tem razsežnejšo mero bo pouk usmerjen. Prjave sprejema dnevna gledališka blagajna, odnosno vodja šole, glavni režiser Jože Kovič, vsak dan od 13. —■ 14.
in od 18. _ 19. ure Gregorčičeva ulica 26-L
Pričetek bo prve dni oktobra.
a— Prijavni rok za gledališki abonma Je podaljšan. Zaradi izredno velikega zanimanja, ki vlada letos za gledališki abonma, je sklenila gledališka uprava, da podaljša rok za prijavo novih abonentov do ponedeljka 1. oktobra. Na razpolago je še nekaj boljših sedežev, zlasti v ložah. — Mnogi abo-nentje v dosedanjih abonmanih niso več mogli dobiti zaželjenih mest ker so bila že zasedena. Zato se civori še četrti abonma, abonma D ter se naj blagovolijo čimprej prijaviti oni, ki v dosedanjih abonma-nih niso več mogli dobiti primernih sede-
al_ Gradnja tedenskega postajališča. Pretekli petek je bil komisionelni pregled za gradnjo postajališča na Teznem. Komisijo so tvoril' zastopnik direkcije državnih železnic iz Ljubljane, načelnik progovne sekcije iz Maribora, narodni poslanec Krejči, župan občine Pobrežje in predsednik za zadnjo postajališča Matej Volka, studen-ški župan Kaloh ter številnj predstavniki iz Pobrežja in Studencev. Prostor za gradnjo postajališča se je odobril in zakoličil. Z zemeljskimi deli bodo pričeli takoj in je upati, da bo do 1. decembra tezensko postajališče že pod streho. Največ zaslug_ za dosego te dolgoletne želje ima narodni posja-nec g. Krejči. ki mu izrekamo tezenski občani prisrčno zahvalo.
a_ Hitlerjevci še vedno beže preko meje.. Vesti, da je avstrijska meja močno zastražena in da je vsak prehod nemogoč, najbrž ne bodo tako točne, ker še vsak dan prihajajo v našo državo avstrijski na-rodno-socialistični begunci. Te dni jih je zopet mariborska policija odpravila v ^večjem transportu v varaždinsko taborišče.
a— Električni tok ga je omamil. Zidarju Francu Kirbišu, zaposlenemu pri popravljanju zunanjosti gozdarske šole v Razla-gervi ulici, se je pripetila v petek popoldne nevarna nezgoda. Po nesrečnem naključju se je dotaknil električne žice. Tok ga je vrgel na zidarski oder in omamil. Prvo po-moč so mu nudili mariborski reševalci.
a_ Včerajšnji trg je nudil mariborskim gospodinjam in kuharicam bogato izbiro sadja, sočivja, poljskih pridelkov in drugih dobrot Kmetje so pripeljali nad 80 voz poljskih pridelkov in sadja. Slaninarji t Dravskega polja pa so pripeljali 17 voz zaklanih prašičev. Cene bhgu se niso spremenile. Mnogo je bilo tudi na trgu mleka in mlečnih izdelkov.
a_ Sezonska vožnja Manbor-Hoče-Reka je bila 15 t. m. ukinjena. Občinstvo se naproša. da se pravočasno Prijavi nstmeno ali pa telefonično na št 24-71 v Plinarni-ški ulici št. 9, če se želi voziti v tej smeri.
a— Štorklja na ulici. Tovarniško delavko Ano Cernejevo so včeraj popoldne na cesti napadli porodni krči. Dobri ljudje so ji priskoči'.; na pomoč in poklicali reševalce, ki so jo z avtomobilom prepeljali v porodnišnico, a je žena že med potjo povila krepkega, zdravega kričača.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON"
Društvom in javnosti!
Podpisana osrednja društva in organizacije, zbrane na meddruštvenem sestanku dne 2L t. m, so soglasno sklenile, naj bosta letošnji 10. in 11. november posvečena narodno-obrambne-mn delu. Zaradi tega porivajo vsa društva v dravski banovini, naj oposte ▼ teh dneh vse druge morebitne prireditve in naj se že sedaj primerno pripravljajo za to vsenarodno manifestacijo. V kratkem prejmejo natančnejša navodila in nasvete glede skupnega nastopa in programa.
Društvo »Branflbor«,	rajednlca
drav«ke banovine, jadranska straža, Ju-gosiovanska ženska zveza, Jugoslovansko profesorsko društvo, Klub koroških Slovencev, Narodna Odbrana, Pevska zveza, Društvo »Softa«, Slovenko kat. akad. starešinstvo, Starešinska organizacija »Jadrana«, Društvo »Tabor«, Udruženje JugO-sjovenSkega učitelj»tva, Združenje borcev »Boj«, Zveza kulturnih društev in propagandni odsek zveze jugoslovenSklh emigrantskih ndruženj — vsi v Ljubljani. —
Ostala društva in organizacije se bodo pridružile naknadno.
Iz škofje Loke
DR. IVAN HUBAD
ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI
zopet ordinira. 7945 Iz Kranja
r— Gledališki oder Narodne Stalnice v Kranju poziva vse cenj. dame in gospode, ki imajo veselje do odra, da 6e blagovolijo do 26. t m. pismsno prijaviti z navedbo polnega naslova na Narodno čitalnico v Kranju ali osebno pri tajniku Lasiču F nanju v svrho sodelovanja na gledališkem odru
Z Jesenic
DR. MARČIČ
JESENICE
prične zopet redno ordinirati v nedeljo,
dne 23. septembra._
Iz Kamnika
ka_ Na elektriko ee jeze odjemalci električnega toka. Najbolj se pritožujejo na šut-ni in na Zapricah. Pravijo, da napetost stra-je stalno skače, kakor kazalci pri vremenski hišici, in sicer med 75 in 110 volti. Naši me-rodajni činitelji imajo tu hvaležno polje, da pogledajo za vzroki teh motenj in jih odpravijo ter s tem potolažijo jezo nezadovoljnih odjemalcev toka.
ka—'Kino predvaja k zaključku tedna RK izredno lepo in ganljivo filmsko delo »Svetovni prvak« (Champ). Predstava točno ob 20. uri-
Iz Hrastnika
h— Vpisovanje v otortno-trgovsko nadaljevalno šolo bo v nedeljo 30. t. m. v deški šoli, in sicer ob 8. za vajence, ob 9. pa za vajenke. Novinci naj prinesejo s seboj zadaja šolska izpričevala.
h— Kino Sokol bo predvajal dame« veselo opereto »Pardon, gospodična«, ker je bil film » Pot v življenje« brzojavno odpovedan.
Iz Trbovelj
t— Obrtna nadaljevalna šola. šolski odbor obče obrtne nadaljevalne šole Obvešča vse mojstre, vajence im starše, da bo vpisovanje za vajence v ponedeljek 24. t. m. za vajenke p<a v sredo 26. t. m. vselej od 16. do 18. ure v pisarni deške šole na. Vodi. Vpišejo naj se ta 2 dneva vsi vajenci in vajenke, da bo šolski odbor lahko dokV.il število razredov, ki naj se otvori jo. K vpi-su mora prinesti vsak svoje zadnje spričevalo.
t— Ponovno pregledovanje mer hi žigosanje merilnih naprav bo 28. in 29. t. m. ter 1. in 2. oktobra na dvorišču gostilne »Spaaic« od 6. do 12. ure. Trgovci, branjevci, lastniki mlatilnic, ekonomi kakor tudi privatniki, ki s svojimi merili kupujejo in prodajajo lastni izdelek, odnosno uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilno napravo, morajo prinesti s seboj svoja merila (metre, mere za tekočine in suhe stvari, tehtnice, uteži Itd.) v očiščenem stanju. Za one, ki bi se pozivu ne odzvali, so predvidene stroge kazni.
t— Cenjenim damam se priporoča s točno postrežbo in z nizkimi cenami Anica Simo-kovič, modistinja, .Trbovlje I-. Loke 156.
t— Srečke državne razredne loterije so na razpolago v podružnici »Jutra«.
Iz Ptuja
J— Občinske volitve. V četrtek se Je vršila IPOd predsedstvom župana g. Jeršeta javma občinska seja. Ministrstvo notranjih poslov je odobrilo podaljšanje amortizacijske dobe za vsa občinska posojila od 16 na 20 let. Po bamski upravi so izdelani načrti za mestni vodovod, katerega stroški so preračunani na 4,410.000 Din- Od banske upTave je obljubljenih nadalje 50.000 Don iz toednosinega fonda za regulacijska dela na potoku Grajena. — Občinski odbor je odobril postavitev nove javne tehtnice v bližini kolodvorskega skladišča. Zadnja točka seje je bilo Obravnavanje predložene bilance za upravno leto 1933. Občinski svet je ibilanco soglasno odobril.
Iz Novega mesta
a— Žalostna statistika. Splošno je mano, da sta Dolenjska in Bela Krajina na pri-rodnih krasotah zelo bogati, drugače pa prav revni. To potrjuje zlasti statistika o zaposlenosti. Po statistiki ekspoziture okrožnega urada je trenutno zaposlenih pri raznih podjetjih v novomeškem, črnomaljskem in metliškem erezu, kaikor tudi v kostanje-viškem in mokronoškem sodnem okraju le 2.700 ljudi, dočim jih je bilo prejšnja leta 4 do 5 tisoč. Tesa občutnega padca zaposlenih je pred vsem kiivo dejstvo, da so mnoga podjetja ustavila svoje obraite, v prvi vrsti lesna podjetja, ki so zaposlila največ naših ljudi.
n— Požar v Bršljinu. V četrtek zvečer okrog 19. je pričela goreti v Bršljinu hiša gostilničarja g. Drenika. Ogenj je nastal v podstrešju ter naglo zajel strešno trsu movje. Na kraj nesreče so poleg gasilcev iz Dol. Kamene prihiteli še gasilci iz Novega mesta in Prečne, ki so ogenj kmalu pogasili. Vsa sreča za sosednja poslopja
Posledice predolgega sedenja
prarano staranja popuščanje mod, neredno delovanje črevesa.
Pijte redno
ROGAŠKO SLATINO
pa se obvarujete vsega tega!	165a
je bdla v tem, da je bila hiša g. Drenika krita z opeko. Pogorelo Je le podstrešje.
n— Vpisovanje vajencev ln vajenk v obrtno nadaljevalno šolo v Novem mesta
bo v nedeljo 30. t. m. od 9. do 12. are ▼ pisarni obrtno-nadaljevalne šole na osnovni šoli. Začetniki naj prinesejo • seboj učno pogodbo.
n— Kino »Dom« r Sokolskem dom« bo predvajal danes ob 15., 18. m 20.15 zabavni zvočni film »Ordonane ljubezni c. V glavnih vlogah: Paul Horbiger in Lucia Englisch. Predigra: Foxov zvočni tednik.
Iz življenja na deželi
KOČEVJE. Preteklo nedeljo je Kočevje poživelo. Posetil nas je vokalni »Oktet rudniških nameščencev« iz Trbovelj. 2e dolgo se ni zgodilo, da bi bila dvorana hotela »Trsta« pri sličnih prireditvah razprodana, to pot pa je moralo oditi okoli 150 pose trnkov od blagajne brez vstopnic, ker je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Na programu okteta so bile skladbe od starejših do najmodernejših skladateljev, izvajane pa so bile s tako preciznostjo in dovršenostjo, da je bil lahko zadovoljen tudi najstrožji kritik.
KOSTANJEVICA OB KRKI. Strelska družina je priredila v nedeljo 16. t. m- tekmo, katere se je udeležilo prav lepo število tekmovalcev in gledalcev. — Rezultati so bili naslednji: I. tarča »Kostanjevica«: Troha Janko 89 odstotkov; 2. Kotar Jožef 79 odstotkov; 3. Likar Josip 79 odstotkov. II. tarča »Dolenjsko«: 1. Troha Janko 77 odstotkov; 2. Kotar Ivan 75 odstotkov; 3. Globevnik Ivan 75 odstotkov. IIL tarča »Studena«: 1. Likar Josip 84 odstotkov; 2. Kotar Jožef 80 odstotkorv; 3. Šutar Blaž 8 odstotkov. Tadi ostali strelci so dobro streljali, vendar zaradi preobsežnosti navajamo od vsake serije 6amo prve tri. Deževno vreme je udeležbo pri tekmi znatno omejila
POLJE. Sadjarska in kmetijska podružnica sta priredili v soboto in nedeljo v šoli dobro uspelo sadjarsko in vrtnarsko razstavo. V nedeljo je tajnik kmetijske družlbe iz Ljubljane ob številni udeležbi občanov predaval o sadjarstvu in kmetijstvu. Za koristna navodila je žel mnogo zahvale. Razstavo je otvoril predsednik podružnice g. Avgust Kuhar mlajši la Vevč. Vsa razstava je pokazala, da Je vod-stvo podružnice v veščih rokah in da nt zaman trud, ki ga ima podružnica aa navoj kmetijstva in sadjarstva.
RIBNICA. Sokolski kino predvaja danee v nedeljo 23. t m. ob 15.50 in 2M5 uri zvočni film »Tajfun«. Za dodatek Fo-xov zvočni tednik.
SEMIČ. Gasilci »o 9. t. m. proslavljali 401etnico svoje organizacije ter slovesno razvili svoj prapor. Zvečer je bil obhod ga. silske čete z godbo potem pa Je bila prirejena podoknica kumici gospe Ani Erzl-novi in kuanu g. Ivanu Zupanu is Ljubljane. Počaščenca sta se lepo zahvalila. Slavnost je otvorila bu-dnlca. Po sluifbi božji za umrle člane so obiskali gasilci groi> društvenega ustanovitelja dekana g. Aleša kakor tudi grobove svojih pokojnih tovarišev ma pokopališču pri Sv. Duhu. Proslave so se udeležili gasilci i« Vrčic, Pe-t.rr»ve vasi, Črnomlja, Gradaoa, Stranska vasi, Krupe, Metlike, Crmošnjice, Poljan in kz Drašič. Novi prapor je četrti gasilski prapor v Beli Krajini. Po slavnosti so se vršile okrožne tekme, katerih ao se udeležile čete h Stranske vasi . Krape, Vrčic in Semiča. Prvo mesto je zavzela četa is Semiča, drugo četa iz Vrčic, tretje pa četa iz Stranske vasi. Vse čete pa so se izkazale z vzorno izvežbanostjo, ki Je žela pri Občinstvu navdušeno priznanje. Načrt za gasilski prapor Je tedelal g. Gaspari, izvedli pa so ga v zavodu za žensko domačo obrt pod vodstvom ravnatelja g. Račiča. Ta prapor je eden od prvih, ki je bil v naši banovini izdelan po predpisih gasilske zveze.
Z akrobatskimi produkcijami na enem kolesu
preživlja sebe in rodbino 32Hetni akrobat Josip Dobovičnik iz Braslovt V Ljubljani je kazal svojo akrobatska spretnosti na Aleksandrovi cesti Bil Je svoječasno član
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. S- temperatura, 4. relativna vlaga, r%. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo naj-viSje, druge najnižje stanje.
22. septembra LJubljana 7, 764.8, 12.2, 9«, 0, megla, —, —
Ljubljana 13, 763.0, 19.6, 67 S2, 5,--;
Maribor 7, 763-5, 13.0, 90, NW1, 3, —, —; Zagreb 7, 763.6, 15.0, 90 NW1, 10, 0.2 dež; Beograd 7, 761.6, 16.0, 80, 0, 10, 5.0, dež; Sarajevo 7, 76(2.0, 15.0, 90 0, 10, 9.0, dež; Skoplje 7, 7&2.3, 16.0, 90, NE1, 7, —, —; Spliit 7, 759.9, 18.0, 90 SSE3, 10, 18.0, dež, Rab 7, 760.6 19.0, 70, SE2, 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana 21.2, 11.0; Maribor 19.0, 12.8; Zagreb 20.0, 13.0; Beograd 20.0, 15.0; Sarajevo 20.0 13.0; Skoplje 22.0, 9.0; Split 22.0, 17.0; Rab —, 18.0.
Prva lasulja v Evropi
Prejeli smo:
Pod nadpisom »Prva lasulja v Evropi« (št. 215 z dne 19. IX., str. 6, kol. 5) se bere:
»Prvo lasuljo v Evropi je nosil francoski kralj Ludovik Sveti« (to bi bilo v XUL stol. po Kr.). To je daleč od resnice! Lasulje so bile že v dobi cesarjev med Rimljani in Rimljankami jako razširjene. O tem pišejo Suetonij, Marcijal, Juvenal, Petronij itd. Zlasti so ženske norele in gorele za germanske zlatorumene lase (kakor 1. 1934 v naših krajih!); zato so bile pri damah take lasulje zelo običajne. Strokovnih izrazov je dosti: capillamentum, caliandrum, galerus, galericulum, erines empti. Tudi stari Grki so poznali lasulje; imenovali so jih penike, penčke, phenake. čntrichon, prokdmion, perithetos. Pisali so o lasuljah Suida, Zonara, Hesihij, Fotij. Lukijan i. dr. Gotovo pa je, da so prišle lasulje h Grkom iz Azije; pri Karcih, Medih, Perzih in Lidijcih so bile vsakdanja reč. Glej tudi Lamerjev »Worterbuch der Antike« (1933) str. 491.
Tv. KoštišJ.
znane savinjske akrobatske družbe, ki pa se je razšla. V Ljubljano je prišel iz Beograda in odpotuje v Dalmacijo. Vsekako je originalna ideja, kako se mkufi akrobat postavlja po robu gospodarski stiski, da lahko v teh hudih časih preživlja svojo rodbino.
Polsnik je izgnbil vzornega prosvetnega delavca
PotSnik, 13. septembra Zapustil nas je g. šolski upravitelj Josip Aničič z gospo Tilko. Po 9 letih odhajata
Nikoli odprti Pristen soroo v modrem ovHkdu
na novo službeno mesto pri Sv. Jakobu ob
Savi. Naš Polšnik je v hriboviti ^^ _ in je zelo prijazna izletna točka. Prebivalstvo je od nekdaj želelo dobiti v učitelja
ne «umo vzgojitelja mladine, temveč tndS duševnega vodjo v gospodarskih panogah. Aničičevo delo je bik) vzorno. Ustanovil je sadjarsko in kmetijsko podružnico, »akol-cko četo, sodeloval pri gasilski četi in v občinskem odboru, bil je starosta Sokola in je požrtvovalno deloval v vseh gospodarskih naprednih društvih. Skratka: neumoren prosvetni delavec.
Šola nam je postala naš drugi dom, kamor smo z zaupanjem prihajali z raznimi našimi težkimi gospodarskimi vprašanji. Bil je med nami res duša javnega življenja, pn tem pa je tudi njegova ljubezniva gospa posvetila vse sposobnosti napredku kraja. Zelo ju bomo pogrešali vse povsod. Ali zrnje, ki sta ga sejala pri nas. bo kli-k> dalje. Vedno se jih bomo hvaležno »po-minjali. Želimo, da bi bila na novem službenem mestu srečna in zadovoljna.
Blagoslovitev nove motorke v Središča ob Dravi
Srediiče, 22. septembra
Gasilska Četa v Središču ob Dravi, bi je ena najstarejših v Sloveniji, zlasti pa ne Spodnjem Štajerskem, saj obstoji že 45 let, bo to nedeljo na slovesen način blagoslovila svojo novo motorno brizgalno. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela gospa Zedravčeva, soproga uglednega veleposestnika g. Jakoba Zadravca. Proslava se bo vt-iiia ob 10- dopoldne, popoldne pa bodo četne vaje m narodna veselica. Vsa okoli-ika društva in vsi prijatelji zaslužnega gasilnega društva, ki mu načelu je središki župan g. Kolarič, so prisrčno vabljeni k proslavi. Dobrodošli t
Q?os/iusna sfefilenica
OOLOGN1S SOK DE PARIŠ«	~=
je savtte sedaj v originalni škatlici
PUDRA »SOIB DE PARIŠ« ^
lakortettte torej to edinstveno priliko ln' kupite prt trojem parfucaerju po normalni oeni ta odlični pudert Nada kompletna serija »Sotr de Parls« se dobiva v vseh trgovinah te stroka.
BOURJOIS
PARFUMEUR-P AR IS Depot t BILA VART, ZAGREB. Smičildosovo ^
Jubilej slovenskih
gasilcev na Koroškem
Petdesetletnica slovenske požarne brainbe pri St Jakoba v Rožu — Zastopstvo jugoslovenskih gasilcev
zavarovalnice plačevati gasilstvu — ne 6 odstotkov kakor predvideva nai gasilski zakon, temveč 10 odst. Ker pa šentjakobska požarna bramba ni včlanjena v tako zvanem »Feuerwehrverbandu« in tvorijo
V	nedeljo, 9. t. m. je praznovala požarna bramba v St Jakobu v Rožu svojo petdesetletnico. Leta 1883. so dali znani Sentja-kobčani pobudo za ustanovitev prepotreb-ne požarne brambe (med drugimi dr. Valentin in Simon Janežič, Kobentar itd.). Do dejanske ustanovitve brambe pa je prišlo leta 1884., ko je deželna vlada 25. marca potrdila pravila.
Prvi načelnik je bil pokojni Kobentar, p. d. Vidman v Št. Jakobu. Požarna bramba je pod njegovim vodstvom dobro napredovala. 2e takoj v začetku je imela 40 članov. Ze prvo leto si je postavila gasilski dom, tri leta pozneje pa nabavila novo brizgalno in postavila drugi gasilski dom v Gorinčicah.
Do leta 1900. se je število članov zvišalo na 120. Leta 1902. se je v takratni novi šoli blagoslovila pred več tisočglavo množico društvena zastava. Ob tej priliki je nastopil tudi društveni pevski zbor, ki je štel nad 50 članov. Leta 1925., pod načelnikom Pečnikom, pa je bil postavljen tretji gasilski dom in sicer na Reki, v katerega so dali staro gorinško brizgalno. Leta 1928. je prevzel načelstvo Janez Čuden, ki je še danes načelnik. Leta 1930. si je društvo nabavilo moderno motorko, ki je sedaj v Št. Jakobu. Predlanskim končno Je bil otvorjen četrti gasilski dom v Dolinči-cah, ki je dobil staro šentjakobsko brizgal-no.
V	501etnem obstoju je požarna bramba
nastopila 73krat pri raznih požarih, ne vprašajoč za prijatelja ali neprijatelja. Slovenca ali Nemca. Požarna bramba je vršila vedno vestno svoj posel, ravnajoč se po lepem gasilskem geslu: »Bližnjemu na pomoč.« Koliko ljudskega premoženja je ob priliki teh požarov rešila nesebična požrtvovalnost gasilcev, nam številke ne povedo, čeravno so dostikrat odnesli iz pogorišča tega ali onega gasile* ranjenega, cne-čenega itd.
To je kratek pregled 501etnega dela šentjakobske požarne brambe. Z velikim veseljem jo moramo pozdraviti in ji čestitati k njenemu res požrtvovalnemu delu, posebno zaradi tega. ker se trudi že od prevrata 1918 dalje za svoj obstanek in je odvisna za vse nabave le od svojih članov in prijateljev gasilstva. Od nikoder ni nobene podpore; vse morajo člani plačati iz svojih žepov, čeravno morajo tudi na Koroškem
njeno društvo sami Slovenci, ne prejemajo nikake podpore, dočim prejemajo druge brambe vsako leto po 150 m cevi in razne druge tehnične pripomočke, po vrhu p« še denar. Želeti bi bilo, da bi se tudi st. Jakob ne zapostavljal.
Zgodovinskega šentjakobskega jubileja so se udeležili tudi delegatje našega gasilstva in sicer Majer, Pristovšek m Bule. Na dan brambnega praznika se je vršil ves program res svečano in dnevu primerno. Bil je krasen dan. 2e zgodaj zjutraj so člani prihajali od vseh strani, izvršujoč zadnje priprave. Ob pol 10. je cela četa pod vodstvom načelnika Čudna odkorakala k sv. maši, ki se je vršila v farni cerkvi sv. Ja-koha, po katerem ima tudi kraj ime. Cerkvica se nahaja na prijetnem gričku, od koder je lep razgled po vsem Rožu. Okrog cerkvice je pokopališče, na katerem počivajo mnogi znani možje. Tudi dom »Mi-klove Zale« je dal svojo mlado, komaj 30 letno Reziko materi zemlji Tu počiva tudi mladi dr. Cvetko Zwitter, nada naših rojakov. Smrt je pač kruta in ne pozna izbire.
Po sv. maši se je vršila komemoračija za gasilci, padlimi v svetovni vojni. Načelnik Čuden je položil krasen venec z besedami: ►Dragim tovarišem v spomin m znak zahvale. Slava jim!« Društveni pevski odsek je pa zapel »Oj Doberdob« z majhno spremembo, »naših fantov grob«. Takoj za tem smo odkorakali na prireditveni prostor, kjer se je članstvo fotografiralo skupaj z jugoslovensko delegacijo. Popoldne ob 3. je bila vaja šentjakobskega društva, kateri so prisostvovale tudi nemške brambe. Prispel je tud: sreski gasilski predsednik iz Vrbe in takozvani Feuerwehrlandesprasident iz Celovca, g. Kotnigg. Ta je obljubil, da prispe spomladi v Ljubljano na veleseiem na gasilsko razstavo.
Upamo, da bo v bodoče tudi društvo v Št Jakobu deležno onih podpor, kakor mlajša nemška društva, ter da ne bo več navezano samo na sebe za vsa materijalna sredstva. Isto naj bi vellalo tudi za dve slovenski društvi v Podiuni, Klobasnico in Šmihel nad Pliberkom. Franjo Bule, Mirna.
Gospodarstvo
Težave
hmeljarjev
Žalec, 22. septembra*
Navadno je balo ta čas prav živahno vrvenje na našem hmeljskem tržišču. Letos pa prevladuje že ves čas zaspanost v kupčiji. Kakor da bi se bili domenili, kupujeta največ po dva kupca naenkrat, odnosno čakata lepo v Hmeljarni, da jima prinaša, jo razni mešetarji in ponujalci blago naravnost na mizo. žalostna je ugotovitev trgovine same, da se že 50 let ni dogajalo, da bi vozili hmeljarji hmelj že kar v vre. čah na vozovih v Žalec naprodaj kakor zeljne glave in krošnjarili s svojim trdo pridelanim blagom od kupca do kupca Id ga prodajali le po milosti nekoncesionira. nih mešetarjev, ki zaslužijo pri blagu pogosto več v pičli četrt uri, kakor dobi kmet za svoje celoletno delo.
Na dnevnem redu w> primeri, kakor se je pripetil pretekli četrtek. Hmeljar je pripeljal prodano blago trgovcu. Ta pa je dejal, da je njegov nakupovalec kupil to blago brez njegove vednosti. Hmeljar s« je skliceval na kupno pogodbo s trgovčevo firmo, ki se je glasila na 35 Din za kg. Trgovec pa mu je kar na lepem vzel pogodbo, se obrnil in ni hotel ničesar sliša. ti o kupčiji. V tem je pristopil k hmeljarju mešetar, ki je čul prerekanje in je kupil od hmeljarja za istega trgovca blago po 20 Din za kg. Domači koncesionirani trgovci gledajo skoraj brez moči tako odiranje hmeljarjev po mešetarjih. Cuje s«, da ao se obrnili že na sresko načelstvo ln trgovsko zbornico, če se bo dalo hitro kaj
prida ukreniti za ozdravljenje takšni* obupnih razmer v hmeljski trgovini.
Prodana je že skoraj polovica pridelka ln se je zadnje dni tudi naval ponujal cev domalega povsem unesel, saj je postalo lepo blago ie bolj redko. Za rjavo pa doslej ni bilo posebnega zanimanja, čuje pa ■e, da bo prilk) te prihodnji teden tudi to na vrsto ln se bo pokupite za angleški račun. Primerne cene se bodo dale seveda doseči 1«, f n« bodo hmeljarji letali za prekupčevalci kakor doslej, marveč s« bodo točno držali bmeljakih uzanc, tako glede vzorcev kakor posebno glede naku-po val cev.
Nesreča pa navadno ne pride sama in
se je slabi hmeljski kupčiji pridružila še nova nadloga. Denarni zavodi pošiljajo dolžnikom že sedaj pisma, v katerih zahtevajo, v nasprotju z jasnimi določili uredbe o zaščiti kmetov, obresti za več let nazaj in tudi večje vsote na račun glavnice. Uredba o zaščiti kmetov določa v členu 3 točno, da zapadejo v plačilo 15. novembra 1934 le 6 odstotne obresti od zaščitenega dolga (n. pr. od 10.000 Din dolga se mora plačati 600 Ddn). Te obresti smejo terjati denarni zavodi in jih bodo tudi r največ primerih prisilno izterjan, kakor Jim to uredba dovoljuje Seveda Je dobro za dolžnika in za vse naše gospodarstvo, če vračajo dolžniki kolikor le morejo tudi na glavnico. Zlasti za naše hmeljarje je to važno, da ne bodo morda drugo leto v še hujši stiski za denar, ko bo treba spet šteti obrok.
Trgovinam prepovedano izdelovanje oblek po naročilu
iCedavno so imeli beograjski jerolači skupaj s šiviljami zborovanje, na katerem ao razpravljali predvsem o težavnih razmerah, ki vladajo v krojaški obrti. Zlasti v zadnjem času občutijo krojači hud pritisk konfekcijske industrije (»Tivarc in »Soko«), poleg tega pa odvzemajo posle krojačem v rastoči meri trgovine z manu. fakturnim blagom in konfekcijske trgovine. V teh trgovinah sprejemajo naročila :ta obleke po meri enako, kakor da bi to bili obrtni obrati in ne trgovinski. Krojači, ki jim na ta način odvzemajo trgovine asnaten del strank, so prisiljeni iskati zaslužka pri trgovcih. V takih razmerah je »eveda naravno, da se morajo krojaški mojstri zadovoljiti z bednimi nagradami, Id jib dajejo trgovine. Ker zavzema sprejemanje naročil za obleke po meri v trgovinah vedno večji obseg, ne samo v Beogradu, temveč tudi v ostalih krajih države, so na beograjskem zboru navzoči krojači sklenili resolucijo, ki zahteva da se krojaški stan zaščiti.
Deputacija krojačev je to resolucijo izročila ministru za trgovino ln industrijo ter mu obenem razložila kritično situacijo, v katero so zašli krojači in šivilje in ki vo. <M v katastrofo. Na merodajnih mestih so uvideli potrebo zaščite obrtnika in je sedaj minister za trgovino in industrijo izdal naredbo vsem obiastvom v državi, ki trna namen, da se ta za krojaški stan škodljiva pojava najenergičneje prepreči. Vsa upravna oblastva so dobila odlok ministrstva za trgovino ta industrijo, ki pravi, da trgovine ne »mejo izvrševati naročil za obleke v Postni režiji in da »piob ne smejo »prejemati naročil, nit« jemati mere. Uprava mesta Beograda je na podlagi tega odloka ministrstva izdala že navodila, po katerih se bo proti trgovcem, ki hj se bavfli s takim poslom, najstrožje postopalo.
Sezonski padec zavarovanih naineseeneev in delavcev v Juliju
Julija letos {e bilo zavarovano v vsej držaji pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje 555.920 delavcev in nameščencev. To število pokaraj© običajen sezonski padec nasproti številu v juniju, in sicer za 12.721 članov, odnosno drviš nasproti številu v istem mesecu preteklega leta za 34.743 oseb.
Nasproti števftu Sanor t Istem mesecu preteklega leta kažejo največji absobtni dvig zapoelenja okrožni uradi: ▼ Beogradu (za 7441). v Ljubljani (za 4403). v Zagrebu (za 4378) in v Osijeku (za 3425). V odstotkih pa znaša dvig v uradih: na 9u-8aikj 19.42, v Banji Luki 15.44, v Nišu 12.41 in v Som boru 12-12 odstotka. Večje zmanjšanje zaposljenja izkazujeta okrožna urada: v Skoplju (za 1097 oseb ali ra 3.90 odstotka) in v Dubrovniku (za 1064 ali za 6.29 odstotka).
Pri privatnortruStvenfh bolniška blagajnah je zaznamovala padec članstva bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu (za 299 članov), medtem ko sta ostali dve blagajni pokazali porast. Znatnejši je dvig pri bolniški blagajni Beogradske trgovaSke ©mladine. in sicer za 597 oseb.
V letošnjem juliju je znašalo število *»-imrovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din (vajenci) 69.733, z zaslužkom preko 8 do 24 Din 257.599, z zaslužkom preko 24 do 34 Din 93.936, z zaslužkom preko 34 do 48 Din 63.228. a z zaslužkom preko 48 Din 71.429 članov.
Povprečna zavarovana mezda Je znašala
22.27 Din, kar pomeni zmanjšanje nasproti stanja v preteklem letu za 0-S0 Din. To zmanjšanje je posledica tega, ker se je število članov v višjih mezdnih razredih t zaslužkom preko 24 Dm zmanjšalo za 1067 in ee je povečalo število članov ▼ nižjih razredih z zaslužkom pod 24 Din za 35.810 Ba-
nov
Zaradi tega zmanjšanja povr>rečne zavarovane mezde je ostala skupna zavarovana mezda kljub dvigu članov skoro neispremen j en a nasproti istemu mesecu preteklega leta- Znašala je 309.51 milijona Din nasproti 300.63 milijona Din v taliju lanskega leta.
Gospodarske vesti
= Ustanovitev Saveza trgovskih združenj v Novem Sadn. Preteklo nedeljo se je vršila v Novem Sadu ustanovna skupščina Saveza trgovskih združenj za Vojvodino. Na ustanovni skupščini so bili navzoči predstavniki dveh tretjin obstoječih združenj. Za predsednika je bil izvoljen go-spod Stanko Lazič. Skupščina je izrekla soglasje s sklepi Centralnega predstavništva
zvez trgovskih združenj, fci so bili sprejeti 8. in 9. t m. v Zagrebu
= Za pospeševanje kmetijstva v ptujskem srezu. Sreski kmetijski odbor v Ptuju je imel 20. t m. ožjo sejo, na kateri so se obravnavale številne zadeve kmetijskega značaja. Zlasti je bilo važno vprašanje, kako dobiti v srez 65 manjkajočih plemenskih bikov in podpreti njih nakup na plemenskem sejmu v Ormožu 27 t. m. Dalje so se reševale prošnje več JČencev in učenk za štipendije pri folanfu na kmetijskih in kmetijskogospodinjekih šolah pri Sv. Juriju ob južni železnici, na Grmu in drugod. Nekaj prošenj je žal moral odbor iz tehtnih razlogov odkloniti. Iz poročila od borovega predsednika posnemamo, da eo učenci kmetijskih in pa učenke kmertiiskogospodinjskib šol, ki so v Šolskem letu 1933./34. obiskovali in dobivali podpore za šolanje od ptujskega sreskega kmetijskega odbora, šole končali po večini s prav dobrim uspehom in celo z odličnim razen enega. Teh žolarjeiv, ki so bili.deležni navedenih podpor, je Silo v preteklem šolskem letu skupaj 13- Kakor se vidi, se tudi letos to število ne bo znižalo. Razen 13 učencev in učemk je imel ptujski srez 7 učencev na banovinski trsni-ci in drevesnici v Kapeli in 5 na enaki šoli v Pekrah pri Mariboru.
= Poravnalno postopanj® j® -jvedeno o imovini Celcerje Franca, lesnega trgovca v Oplotnici pri Konjicah. Narok za sklepanje poravna»ve pri sreskem sodišču v Konjicah 2. novembra ob 10. Rok za oelasitev do 27. oktobra. — Poravnalno postopanje o Za vodniku Francetu, mizarju v Št. Vidu nad Ljubljano. je ustavljeno. — Poravnalni postopanji o Terčljj Rudolfu, zidarskem mojstru v Ljubljani, in o Josipu Uranu, lastniku par-tumerije v Ljubljani, sta končani.
= Konkuri je otvorjen o imovini zapuščine po umrlem Antonu Primožiču, po«, v Spodnjih Retjah št 5 (upr. mase Ivan Han-žič, javni notaT ▼ Vel. Laščah; prvi zbor upnikov pri sreskem sod. v Vel. Laščah 29. septembra ob 10.. prijavni rok do 3. novembra, ugotovitveni narok 17. novembra). Dalje je razglašen korakurz o imovini Sebe-nika Lovra. trgovca v Ljubljani (upravnik mase Tornago Leo, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor uapikov pri okrožnem sodišča v Ljubljani, soba 140. 6. oktobra ob pod 10.; ogtesitveni rok do 28. oktobra; ugotovitveni narok 3. novembra ob 9. v isti sobi).
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Vodovodna zadruga v Lo-čah, r. z- z o. z.; Prva produktivna zadruga mizarjev v Šoštanja, r. z. s o. z.; Zivinorej-ka selekcijska zadruga v Vuzenici, r. z. »v. z.
= Oddaja električne instalacij« v vojašnici »Kralja Aleksandra I.« v Ljubljani se bo vršila potom oferfcne licitacije 5. oktobra pri inženjerekem oddelki komande dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani.
= Oddaja zakupa brivskega lokala na postaji Ljubljana gl. kol. ae bo vršila potom pismenih ponudb ,ki jih je predložiti do 25. t. m. direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba St. 59).
= Prodaja lesa in lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 12. oktobra ponudbe glede prodaje smrekovega lubja, do 24. oktobra pa glede prodaje bukovega le-
™ Dobava. Komanda pomornega araenala
Ti vat sprejema do 2. oktobra ponjdbe glede dobave 4800 m* borovih gred in 8600 m* borovih desk; do 3. oktobra glede dobave raznega orodja; do 8. oktobra glede dobave 2500 komadov koži« za čepice ter ventilov; do 9. oktobra glede dobave 3000 kg cirakovih ploščic, 20 pisalnih miz, 10 omar, 110 stolov, 10 stenskih obešalnikov in 20.000 kg sirovega železa. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 8 oktobra pri upravi IIL oddelka vojno - tehničnega zavoda v Zagrebu glede dobave 500 m lanenega platna, 1000 m gurte in 30 kg sukanca; 10. oktobra pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave lesa; 15. oktobra pa.glede dobave pločevine in železa.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 22. septembra.
Ka Ijtfbflanefci borzi je znašaj ta teden devizni promet namerno visoko vsoto 5.38 milijona Din nasproti 2.79, 3-19, 4.66 ta 2.12 milijona Din ▼ prejšnjih štirih tednih. V tebi tedna so malo porasli Amsterdam, Berlin, Bruselj, London, Pari* m Praga. Drugi tečaji so neizpremenjenL
Na zagrebškem efektne« tržišču bila Vojna škoda čvrsta. Medtem ko ee je v ponedeljek zaključevala po 347 m 353.50, je imela včeraj zaključke po 854 in 359. Drupe državne vrednote so v glavnem neizpreine-njene.
Na beograjskem privatnem deviznem tržl-5čj se je ta teden, kakor poroča »Narodno blagostanje«, blago predvsem zaradi pomanjkanja podražilo. Tako se je podražil švicarski frank od 14.90 v predzadnjem tednu na 15.26 Din v tem tednu. Francoski franki ao ae trgovali po 305, italijanske lire
po 306, dote* po 46-90
po 18.20 Din.
DeHae
Čarih. Para 20.203750. London 15.1225. Nevvortc 302-8750, Bruselj 71.9375, Milan 26.2850, Madrid 41.8750, Amsterdam 207-76, Berlin 122.30, Dunaj 6716, 9tockhoim 78. Oalo 76, Kobenhavn 67.56, Praga 12.75,
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.80, London 26.61, Milan 46.1«, N*wyork 532.08, Pariz 35-56, Praga 21.77, Čarih 175.66. 100 S v zHtu 128 S paix
Blagovna tržišča
HMELJ.
+ Zalee. 22. septembra- Pri mrtvi kupčiji se je danes prodalo le malo blaga. Cene so se gibale po kakovosti od 20 do 85 Din za kg.
+ Petrov«*, 21. septembra. Cene hmelja se gibljejo od 2000 do 3500 Din za 100 kg. Kupuje se še tudi srednje blago.
+ Razširjenje hmeljarstva r Avstriji. Z Dunaja poročajo, da dalajo v gornjem Mfihl-viertelnu na tem, da se predvojno tamošnje hmeljarstvo spet poživi. 2e pred dvema letoma so napravili v to evrho razsežne nove nasade, ki so le*os prvič dali znaten pridelek. Tudi v prihodnjem letu bodo nasade povečali-
2ITV.
+ Chirago, 21. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december. 194..25, za maj 104.75; koruza: za december 78 50.
+ Winnipeg. 21. septembra- Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 82.25, za december 83, za mai 87.50.
4- Novosadska blagovna borza (22. t m.) Cene neizpremenjene-
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 21. seotembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.83 (6.77), za december 6.80 (6.73).
4- Newyork, 21. septembra. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: loko 13.00 (12.85), za december 12.90 (12.75).
ŽIVINA.
-f živinski sejem v Ptuju 18. in 19. t.
m. je bil izredno dobro obiskan. Prignanih je bilo 121 krav, 45 telic, 64 volov, 10 bikov in 90 konj. Cene za kg žive teže so bile: kravam 2—3.50, telicam 3—4, volom 3 do 4, bikom 2.50 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po 600 do 3200 Din za glavo. Od prignanih 330 je bilo prodanih 224 glav, kar je bOo zelo mnogo. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 124 prašičev in 99 svinj. Prašiči so se prodajali, 6 do 12 kg težki, po 75 do 200 Din, pršutarjl po 5 do 6 Din za kg in poldebele svinje po 200 do 600 Din.
Današnji nogomet
v Ljubljani
Ob 16« bo kombinirano moštvo HalEka nastopilo proti mladi gardi Ilirije — Ob istem času bo Jadran o tvoril
svoje igrišče
Repertoar
Opera
Začetek ob 20. Nedelja, 23.: Traviata. Izven. Znižane eene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 24.: Zaprto.
+
Verdijeva »Traviata« spada med najpri-Ijubljenejše pa tudi najuspelejše operne predstave poslednjih sezon. Odlična zasedba daje predstavi še poseben sijaj. V glavnih vlogah nastopijo ga. Gjungjenac, gg. Gostič, Janko, Marjan Rus in Tone Petrovčič kot gost. Opero dirigira kapeln;k Stritof. režija je Kreftova Veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. Predstava je v nedeljo 23. t. m. ob 20. uri. zvečer.
Modest Masoreaki: »Hovanščina*. Slavni ruski car Peter Veliki je bil slovit reformator vsega življenja in delovanja v Rusiji pred več kot 200 leti. Vsled reform, ki jih je uveljavljal v svoji državi, je naletel na velik odpor. Nastale so krute borbe med bojarji sapadnjaškimi novo stro-jarji in Staroverci — Razkolniki. Hovan-ska kneza, oče Ivan hi rn Andrej sta ple-tla zaroto proti carju Petru katero je odkril bojar Saploviti. Car Peter se je brezobzirno maščeval m starega Hova-nskega so za vratno umorili. Vr zarotniki, ki so pripadali večinoma Hovanskega strelcem, so bili obsojeni na smrt. poleg tega pa je car Peter otvoril neusmiljeno preganjanje vseh Starovercev. Ti se odločijo, da raje umrjejo za načela in vero svojih očetov ter se v gozdu blizu Moskve pred starim samostanom sami sežgejo na grmadi. To je kratka vsebina znamenite ruske opere. Prva vprizoritev Hovanščine na slovenskem odru bo v četrtek dne 27. t m. pod vodstvom ravnatelja Poliča 'n v režiji g. Cirila Debevca S Hovanščino se otvori nova sezona 1934-35
Sokol
Prosvetna konferenca na Tabora. Ljubljansko prosvetno okrožje sklicuje danes ob 9- dopoldne v župni pisarni na Taboru konferenco društvenih in četnih prosvetar-jev ljubljanskega okrožja, ki j« izredne važnosti ter zato za vse prosvetarje strogo obvezna. Nia programu konference je določitev smernic in programa za bodočo zimsko se »ono. Pričakujemo poinaštevitae udeležbe. Okrožni prosvetar
Načeiniitvo Sokola I. Tabor-Ljubljana javlja: 1. Danes 23. t. m. se vrši, kakor ie javljeno, celodnevni društveni pešizlet (Je-žica-Ornuče-Sv. Jakob ob Savi) Zbirališče ob 8. odhod ob pol 9. iz Tabora. Sodeluje društvena godba na pihala. Kdor ne bo vzel hrane a seboj, bo dobil za majhen znesek skupen obed pri poljski kuhinji. Popoldne je namenjeno razvedrilu ln igram Povratek zvečer na Ta/bor, kjer bo razhod. 2. Telovadci in telovadke, ki niso posečaH telovadbe preko počitnic, naj zopet prično z rednim obiskom. Do 1- oktobra se morajo omarice v članski slačitaici izprazniti, da se prečistijo ki nanovo razdele. Vsakdo naj se sam čimprej pobriga za svoje stvari. — S. Prvi ponedeljek v oktobru prične redna telovadba tudi za vrsto starejših bratov kakor prejšnja leta. Vsi starejši bratje, ki so že obiskovali lani telovadbo se bratsko vatbijo, da pridejo tudi letos in pripeljejo še druge člane društva. — 4. Redna telovadba članskih oddelkov je: člani v ponedeljek, sredo, petek od 20 do pol 22., članice isti večerni čas v torek in č®. trtek. — Načeta Ištvo.
Načelstvo Sokolskega društva Moste pri Ljubljani javlja, da se je pričela redna telovadba vseh oddelkov po naslednjem vrstnem redu: moška deca v torek in petek od 17.30 do 19, ženska deca v ponedeljek in četrtek od 17. do 18.30, ženska deca nižji oddelek v sredo ta soboto od 17. do 18. moški naraščaj v sredo ta soboto od 19.30 do 21., ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 19.30 do 20.30, člani v torek in petek od 20. do 22., članice v ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22., starejši bratje ob torkih ta petkih od 19. do 20. Novi se vpišete pri vaditeljih posameznih oddelkov pred telovadbo.
Danes popoldne bo zopet živo na Stadionu. Naša mlada belo-zeiena garda se udari zopet z Zagrebom. V Ljubljani bomo imeli v gosteh simpatično moštvo Ha-ška, ki bo igral z našim mladim simpatičnim »Wunderteamom«.
Hašk je znan kot predstavnik Izrazite kombinacijske igre kratkih pasov. V njem igrajo vsi oni stari »asi«, ki so nekoč stekli slavo svojemu klubu doma, kakor tudi v inozemstvu. Torej jamstvo za tehn. dobro igro je tu. Moštvi se bosta borili zagrizeno, saj se hočejo mladi Ihrijani rehabilitirati za poraze, katere so doživeli ravno proti Hašku — starejši. Ako bodo zaigrali fantje s tako voljo in tako energično, kakor v vseh poslednjih igrah, kjer so si priborili toliko zmag in toliko simpatij, potem je uspeh zagotovljen. Borba bo sicer težka, toda biti mora uspešna, kajti tako zahtevajo interesi Ilirije, interesi slovenskega nogometa, prav posebno pa že interesi naše bele Ljubljane.
Ker je poleg tega tudi vstopnina neredno nizka, bo brez dvoma nudil Stadion danes isto lice, kakor smo ga vajeni videti pri vseh simpatičnih gostovanjih Zagrebčanov.
Predtekma bo ob 14.30.
Otvoritev Jadranovega igrišča
Ob 16. bo Jadran s prvenstveno tekmo
z Maršem otvoril svoje igrišče. Tekmo bo sodil g. Kušar. — Oba k!ut»a sta med ljubljanskimi športnimi klubi agilna, resna športna tekmeca, ki se bosta z vsem ela-nom borila za najboljši placement v prvenstveni tabeli ljubljanskih klubov. SK Jadran porablja prvo svojo letošnjo prvenstveno tekmo tudi za otvortev svojega no-
vozgrajenega igriSča, zato opravičeno zasluži najboljši obisk ljubljanske športne publike, zlasti pa prebivalstva svojih okrajev, dvorskega, šentjakobskega in trnovskega. Igrišče se nahaja v Gunduiičevi ulici za kopališčem Kolezij
Prvenstvene tekme
drugega razreda
■e prično danes. Prvak iz tega nogometnega turnirja pride avtomatično v podaavezno ligo. Kdo bo prvak, je težko odločiti v naprej. Za prvo mesto se bodo borili ljubljanski klubi Reka, Jadran, Slovan, Mars, Korotan, Grafika ni pa izključeno da preseneti tudi kak mlajši klub in prekriža nade.
Jadran : Mars
Ena najzanimivejših tekem bo gotovo ob
priliki otvoritve novega igrišča SK Jadran v Koleziji ki igra danes ob 4. s SK Marsom.
Reka : Slovan Najvažnejša drugorazredna qrv&uat»em tekma r prvem kolu je brez dvoma srečanje omenjenih dveh moštev, med katerima se je že v lanski sezoni vršila ogorčena borba za prvo mesto. Dočim »i je prvo mesto lani Reka osvojila z veliko sigurnostjo, so je letos položaj močno izpreraeniL
Slovan zaznamuje letos lep korak m-prej. Znanje ga vsekakor usposobi ja, da d osvoji prvenstvo. Tudi Reka se nc sms podcenjevati. Sicer ne more nastopiti kompletna, vendar bo skušala na vsak način osvojiti dragoceni točki.
Tekma se vrši točno ob 15.30. Predtekma rezerv ob 14. Igra se na igrišču SK Reke ob Tržaški cesti.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p o- dne 19. sept 1934.)
Določi se prv. tekma Panonija : Drava, igrišče Panonije, pričetek ob 16.
Preloži se prvenstvena tekma Korotan: Bralstvo, določena za 7. oktober na poznejši termin.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Laško: Majcen Frie, za Jadran: Rogač Stane, s pravom nastopa 29. septembra na Slovan: Lukman Franc, za Korotan: Kranj: Vavrina Jan, Cerovac Ciril; za Slavijo: Felcher Edi; za Železničarja: Regor-šek Jurij, Kraknčič Franc, Wolle Friderik, za Reko: Tomažič PaveL S pravom nastopa 29. septembra za mednarodne, 19. decembra za prijateljske in 19. marca 1936 za prvenstvene tekme se verificirajo za Jadran: Logar Peter, za Slavijo: CankaT Svetozar, za Korotan, Kranj: Vesnaver Svetozar. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje legitimacije za igralce t odjavnieami, in sicer Primorje za Logarja Petra, SK Maribor za Vesnaverja Svetozarja in Reka za Cankarja Svetozarja. Vzame se na znanje izjava igralca Jančigaja Viktorja, da praklicuje prijavo za Mladiko in da ostane še nadalje član Svobode, Ljubljana, izjava igralca Zu-panca Franca, da preklicuje prijavo za Hermes in da ostane še član Marsa; izjava Zajca Ivana, da preklicuje prija<vo za Korotan, Ljubljana in da ostane še nadalje član Jadrana in izjava igralca Leejaka Vinka, da preklicuje prijavo za Amater ter da ostane še nadalje član SK Trbovlje.
Dvigne se suspenz Zupančič Frane (SK Trbovlje), Eržen Frane (Slavija) ta fcigon Stanetu (Primorje), ker so poravnali vse obveznosti do prejšnjih klubov.
Citata se za SK Ptuj: Hutter Guntram in za Rapid: Hoffer Edmund brez prava nastopa, dočim bosta verificirana, ko pošljeta kluba slike. (Rapid eno. Ptuj tri druge). Enako se čita za Gradjanski SK: Ramuščak Stanko brez prava nastopa, dočim bo verificiran po poročilu Centralne Kartoteke. Ci-tata »e za Istro, Ježica: F lave Viljem, 6tu-hec Mirko.
Iz seznama verificiranih igralcev se črta:
Hribar Ludvik (Amater).
Kazenskemu odboru se preda s takojšnjim suspenzom igralec Regner Andrej (Olimp) zaradi prestopka na pokalni tekmi SK Celje : Olimp 16. septembra v Celja. Enako ee odstopi k. o. dopis SK Ptuja št. 16/143. od 18. septembra v nadalnje postopanje.
Protest Korotana, Kranj proti verificiranju pokalne tekme Korotan : Sora, odigrane 16. septembra v Kranju, ee od6topi S- Z, N. S. v izjavo.
Obveščajo se klubi, da se bloki za postave moštev sedaj dobijo v tajništvu LNP po ceni 15 Din.
★
(Seja rdravstveno vzgojnega odseki 19 septembra.)
Prisotni: Kuret, dr. Ahčin, dr. Dovgan,
Skerl, Lukežič, Mrdjeti, Vrhovnik.
Konstituira se odbor: predsednik g. Kuret, namestnik dr. Dovgan; tajnik Vrhovnik; referenti: za zdravstveno vzgojo: dr. Prodan ta dr. Ahčin; vzgojnopredaivateljski referat: dr. Tome, Skerl; športno tehnična predavanja: Lukežič. Mrdjen.
Sporoča se klubom, da ee bo v kratkem pričelo 6 predavanji. O kraju in časj istih bodo ljubljanski klubi pravočasno obveščeni- Pozivajo se vsi klubi LNP ki imajo lastno igrišče, da morajo imeti pri vsaki tekmi na razpolago te-le zdravilne pripomočke: jod, gazo in ovoj.
Današnji šport v Celju. Danes ob 9. do poldne se prične na Glaziji v Celju ob sodelovanju vseh štirih celjskih športnih klubov lahkoatletski miting za prvenstvo po-edincev in izbirni miting za dvomateh z Mariborom. Na športnem igrišču SK Olimpa v Gaberju bo ob 14.30 nogometna tekma med celjskimi in gabrskimi gasilci, ki bo trajala do 15.30. ob 16 pa se bo pričela na Glaziji izredno zanimiva podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Rapidom iz Maribora. Prvenstveno tekmo bo sodil s. s. g. Pevalek iz Ljubljane. SK i
Olimp Ig« danes v SoStanjsi drugorazrod-
no prvenstveno tekmo s SK Šoštanjem.
Šport v Domžalah. Danes odigra SK Domžale trening tekmo proti enajstoriet Janežičev. Domžale bodo morale vzeti stvar z resne strani, to pa zaradi tega, ker se v moštvu Janežičev nahajajo zvezdniki Domžal in Diska. Imena Vinko, Prenk la Ck povedo, da bo jutri ena najbolj napetih tekem zadnjega časa v Domžalah, T^to jutri ob 10. dopoldne vsi na igrišča Doan-žal.
poAves. Za danaSnJe »>ed-
klubske kolesarske dirke SSO Sora so do.
ločeni tile funkcionarji podsaveza; gg. Batjel, Stanko, Gregorčič, Planktr, Preže-ren, Maver in Vospernik kot službujoči. Start je v St Vidu pri Zaletlu točno ob 15. Sodniški zbor naj bo na mestu eno uro poprej zaradi žrebanja startnih številk.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Subjuniorji igrajo danes ob 14.30 trening tekmo a Panonijo na našem igrišču. Ob 15-30 strogo obvezen trening. Pridejo naj: Logar, Bizjak, šinkovic, Pišek, Zavri, Kukanja, Petrič, šlamberger, Janežič, žigon, Pupo, Tavčar, Svetle, Caleari, Petelin, Pavlica, Moža, Jerman. Vahen, Podgornik, Puterle, Mičo, Zornado, Sovine I in H. Mirtič.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Za pred-tekmo a SK Triglavom naj bodo točno ob 14. v garderobi: Rožič, Glušič, Koch, Eo. haček, Cernač, Eiselt, Smerdu, Rihter, Scagnetti, Kos, Primožič čeme, Smerkolj, Bizovičar. B-moštvo, ki igra s Haškam, glej sestavo v članski knjigi!
Reditelji za tekmo H»šk : Ilirija naj sa javijo ob 13.30 pred vhodom na Stadion, in sicer po možnosti deset onih, ki so vršili službo pri ligialh tekmah. Javiti sa imajo g. Mehletu.
ŽŠK Hermes (nogometna seketja). Ja. niorji igrajo danes oo 8. trening tekmo m Slavijo. Pozivajo se vsi juniorji, da so zanesljivo ob 7.30 v lokalu. A in B moštvo pa igrata trening ob 9.30, zaradi česar sa tudi pozivata obe moštvi, da sta. točno ob 9. v garderobi. Trening je strogo obvezen za vsa moštva. Postava v Sanski knjigi, — Prireditveni odbor ima svojo sejo v ponedeljek ob 20. pri Kočarju. Razgovor o proslavi 15 letnice. Udeležba za vse ob. vezna.
ŽSK Hermes (table tents). Denea strogo
obvezen trening za vse igralke in igralca.
Žoge klubske.
SK Reka. Danes ob lfi. morajo btti na
igrišču Reke: Spraicar, Furfan, Debevc, Lavrenčič, Prijatelj, Jež, Smolnikar, Zore, Ciuha, Urbančič, ob 13.30 pa Mrziikar, Petrovčič, Laznik, Kokolj, Kokaij, Rem-žgar, Bartel, Rožmanc, Glušič, Krča, To-mažič.
TSK Slovan. Danes ob 13JS0 naj s« Javijo na igrišču ReJce ob Tržaški cesti: Franetič, Dečman, Jovanovič, Batič, Smre-kar, Galle, Jerančič, Por, Vodišek Bunc in Stojanovič. Stranski sodnik Sinček L — Ob 15. na istem igrišču: Vasiljevič, Mar. chiotti I, Grm, Kobal, Polšak, Sinkule, Uhan, Thuma, Ključec, Gerjol, Keravec m Rozman n. Stranski sodnik Martinčič. Reditelji Uhan 1, Cerček, Smole, Ferkov in Bricelj morajo nastopiti službo m se javiti opremljeni z rediteljskimi znaki podsaveznemu odborniku ob 13.30.
SK Slavija. Danes ob 8. morajo bi« na igrišču SK Hermesa: Pogačnik. Košak, Lajnert, Turner. Košmrl, Baumgartnar, Dolar, Pečan, Kotlušek, Ogrin, Lilek, rezerva Wallenta. Ob 15.30 morajo biti na igrišču SK Korotana na Rakovniku: škrl, Eržen, Kržan, Gestrin, Gusto. Fajon, Zuc-cato, Aljančič, Stopar, Ošabnik. cimper-man, rezerva Pogačar. Igra se v črnih hlačkah. Rediteljsko službo imajo štravs, Ogrin, Pečan. Walla. Vsi naj se javijo pol ure pred tekmo v garderobi. Tajnik.
SK Ljubljana. Za pokalno tekmo z Reko naj se javijo v garderobi na Stadionu ob 10: Magister. Vodnik, žargi, Hacler, Marinko. Kogovšek. Smerdu. Aci, Zaje, Volk. Dežman. Perharič. Bergant.
SK Zalog Danes nastopijo v Domžalah: Jože, Fatur. Boby Gvido. Janko, Danilo, Joško, Jaka Edy. Stane. Hans, rez. GustL Odhod ob 13.30 s kolodvora v Polju.
Kraljestvo mode
Moderni plasa
^^puaftmjo novih plaščev je v tej sezoni pwr posebno pereče, kajti topo t stoji moda plaščev zopet pred novim preokretom.
V zgodnji »pomladi se je namreč pojavilo prvo stremljenje po kratkih plaščih. Najprej »o žene pričele nositi plašče, ki so biii le ra par prstov krajši od obleke. Ko se je ta način nekoliko uveljavil, so modni stvaritelji brž pristrigli plašč še za širino dlani
Moda. pa se razvija * neverjetno naglloo. Kasr je danes le naznačeno, to je jutri že »velika moda«. Tako 9C JC zgodilo tudi v tem slučaju: plašči so postajali vedno krajši in so se slednjič v obliki kratkih paleto-jev ustavili nad koleni.
Tako smo dobili modo »tročetrtinskili«, •štiripetinskih«, »sedemosminskrh« itd. plaščev tn je moral človek študirati pravo modno algebro, če ni hotel zaiti v tem labirintu modnih irlomkov.
Nastalo je veliko vprašanje, če se bodo kratki plašči mogli obdržati tudi v jesenski modi. »Paletoji« so namreč dosegli tako priljubljenost da je bilo verjetno, da jih mnoge žene ne bodo hotele opustiti niti v hladni sezoni. Zmagala .pa je vendarle uvidevnost, kajti iz praktičnih razlogov je pa-letot povsem neprimeren za hladno in slabo vreme.
Veliki modni saloni ao se torej odločili ea dolge plašče, ki povsem pokrijejo obleko.
Da si pričakujemo v novi sezoni prav pestro modo in se povsod govori o velikem bogastvu živih jesenskih barv, so vendar
CENJENE DAME!
Vabimo na ogled novo došlega modnega krema. Nove modele krznenih plaščev, jopic, pelerin, ovratnikov itd. v obilni izbiri nudi
L. ROT, krznarstvo
Ljubljana, Mestni trg 5.
novi plašči večinoma temni. Dandanes si more namreč le malokatera dama privoščiti več zimskih plaščev, torej mora biti en sam plašč uporaben za vse priložnosti. Plašč mora torej učinkovati skrajno »nevtralno«, ta smoter pa dosežemo le s temnim blagom.
Zato bomo videli letos poleg črnih še mnogo temnosivih, temno rjavih, temnoze-lenih in temnih vinsko rdečih plaščev. Moderna je tudi izredno temna slivnato modra barva, ki se na prvi pogled zdi skoro črna.
Nova blaga so mehka ln voljna, kar je važno za vitki videz postave.
Velike važnosti je tudi lepo krzneno okrasje, brez katerega si ne moremo misliti lepega jesenskega plašča.
V »štrapacne« svrhe rabimo plašč i« enobarvno vzorčastega blaga, ki pa ne sme učinkovati preveč športno, tako da ga moremo nositi tudi ob drugi priložnosti. V ta namen je najbolj primeren gladko in ravno ukrojen plašč, ki ga zapnemo s tremi okroglimi gumbi in ki je opremljen 8 kelihastiroi manšetami iz temnega krzna ter enakim ovratnikom v obliki črke »U« (2. skica).
Mnogi moderni plašči imajo postranske dele v obliki dolgega kazaka, obrobljenega
Stojalo za obleke in dežnike
Novo stojalo je sestavljeno iz kovina-stih cevi, ki se zadnja leta mnogo uporabljajo za moderno praktično pohištvo. Spada k najnovejšim pridobitvam v tej stroki ter
na posrečen način združuje v sebi stojalo za dežnike in obešalnik za plašče in druga oblačila. Novo stojalo moremo ooljubno premikati v prostoru, ker ni pritrjeno na določeno mesto. Zato je posebno primerno za majhne predsobe v modernih stanovanjih.
Peen:
Sirrokci, hudobni kritiki in nehvaležni narod
Opomba: Vsa zgodba je grda
izmišljotina.
Smukci so pričeli svojo kariero v zelo zanimivih okolščinah: ljudje, ki so iz neznani vzrokov nekoliko ponoreli, so se polagoma ovedeli in skušali so, da zopet usmerijo svoja dejanja in neha-nja v priznane, regulirane struge. Ta posel pa jim ni nikakor uspeval: nastale so povsem nove, nepričakovane zmede.
Smešno je bilo to, da se je vsem prav za prav dobro godilo: denarja je bilo kakor pečka. Ali — Da, da, ali...
Takrat se je nenadoma znašel učen kljukec in je oznanil: Ljudje! Sozem-ljani! Vi iščete in ste slepi! Ali sploh veste, kaj iščete? Ali morda veste, kaj ste izgubili? Naj vam povem jaz, ki sem za to izvoljen: dušo ste izgubili! Poiščite — dušo, in vse bo dobro spet!
Zbegani ljudje (rekonvalescenti) so poslušali oznanilo, planili so in pričel se je najlepši lov — lov na dušo.
Uboga duša! Zagledala je divje obraze nesrečnih lovcev "'n zapenjene gobce lajajočih psov — preplašila se je hudo in ni ji kazalo nič drugega, kakor da se posluži svoje božanske nature: nevidna,
neslišna in neotipljiva se je dvignila v
višave.
Dušelovci pa so se kakor besni podili v začaranem krogu, teptali so rosno travo in kalili bistro vodo. Ribiči niso izostali...
Na improviziran piedestal se je zavihtel pesnik Blebetavec in- zakričal: Ljudje! Kar ni bilo dano vam, je bilo dano meni — odkril sem dušo! Ne vprašajte, kako in kaj, ker nima smisla, pač pa poslušajte mojo pesem! — In glej, stepli so se za broširano izdajo »Duše« — Din 15.— po komadu.
Pesem duše.
Skozi zelene kroge mavričnih spoznanj
grem
slep
vase----
Noč----
Od vsepovsod strmi, krohota joča se
praznota ---
In me duši in davi
kakor plameneči rep rigajočega sivca.. Pljunil sem---
Ljudje so brali in se praskali za ušesi: Hm, bo že menda tako — kaj hočemo, duša je duša! Živijo! —
Nejeverni Tomaži so sicer vlekli »rigajočega sivca« za »plameneči rep« — toda v vseobči psihozi so bili preglaso-
z dolgodlakim krznom. Jako priljubljen )e tudi visoki, okrogli krzneni ovratnik in krznene proge na rokavih, ki na do mestu jejo o&aniete (1. skica).
Temen plašč z malim kepom učinkuje ja-ko mladostno. S svetlim krznenim robom dosežemo lep kontrasten učinek (3. skica).
Seveda si vitka dama lahko privošči tudi svetel plašč, opremljen s temnim krznom. Plašč na naši zadnji skici je iz svetlorja-vega blaga ter ima širok rep in krznen ovratnik iz temno rjave kožuhovine. Posebna novost je pas iz enakega krzna, ki soglaša z malim krznenim mufom.
Namestu umetnih cvetlic
si je gospa Moda izmislila novo presenečenje, in sicer male ptičke. Seveda se ta ne gre za prave, tako preparirane ptiče, temveč je to okrasje umetno - obrtnega značaja in je sestavljeno iz posameznih pisanih peres. Ti ptički so povaem ploščati in jih uporabljamo zlasti v športni modi. Rabijo nam namestu kmvatne igle, zaponke ali pa jih uporobljamo kot okrasje za v gumbnioo novega jesenskega kostuma.
LJ UBLJOMD
Levstikova ulica na Vrtači
Zdravniška posvetovalnica
R. Običajno traja zdravljenje kapavice 6 do 8 tednov. Morate se strogo držati zdravniških predpisov, ker samo potem obstoja velika verjetnost, da boste popolnoma ozdravili. Da ne nastopijo komplikacije, se ogibajte težkega telesnega dela, alkoholnih pijač in ostrih jedi. Če je bolezen popolnoma ozdravljena, se ni bati nobenih posledic. — Obupana Srbež na omenjenem mestu je verjetno posledica belega toka na katerem bolujete. Zato se mora predvsem ta ozdraviti, za kar se v novejšem času uporablja Devegan. Zunanje dele morate izpirati s hladno 3 odst kar-bolovo raztopino. Proti srbenju priporočamo 20 odst. bromokolovo mast V skrajnem slučaju pride v poštev rentgensko obsevanje. Notranje Vam priporočamo lahko pomirjevalna sredstva. Potrebna bi bila tudi preiskava urina. — I. K. Pri šumenju v ušesih in poslabšanju posluha je potrebna zdravniška preiskava, da se preprečijo težke posledice. — Janez H. Zaradi samo-oskrumbe si ni treba delati prevelikih akiv bi. Ta razvada preide prej ali slej sama po sebi. Zdi se, da pri Vašem bratu igrajo tndi duševni momenti podcenjevanje sameg*
vanL Bili so res lepi časi, vode skaljene in ribičem so se pridružili Smukci.
Niso se pojavili na enkrat in sfleopaj. Ne. Zrasli so pač kakor gobe po dežju, čas jim je prijaL Eden je risal tu, drugi slikal tam, tretji je klesal drugje.
Ljudje so hodili na razstave in strmeli Tam na steni je visela sedmero-oglata podoba. Tri modre proge, z žico prebodeno oko, prazen vrč z rdečo piko. Spodaj je bilo napisano: »Spoznanje.«
Ljudje so brisali nosove ob sliko, skakali nazaj, mižali z levim očesom, mižali z desnim in obupani priznavali: 2e prav — duša... Razumem pa vendar ne, kako ...
»Poznavalec« je hodil okrog ljudi in prezirljivo krivil ustne. Naposled se je ponižal: »Za božjo voljo, saj je vendar jasno ko beli dan! Oko — duševno oko — je kakor žica prebodi o spoznanje: življenje in njega naslade (prazen vrč, rdeča pika!) niso nič proti večnosti (modre proge!)!«
Ljudje so se odobravajoče spogledali; dobrodušen meščan je posegel v žep in kupil »Spoznanje«. —
»Oprostite,« je povlekel radovednež poznavalca za suknjo. »Zakaj pa je ta slika na sedem oglov?«
»Vam,* je užaljeno odvrnil poznavalec, »vam bi tega ne mogel nikoli dopovedati — ste preneumni!«
O, marsikak radovednež je dobal ta 1
sebe gotovo vlogo. Važno je veliko gibanja na prostem zraku. Posebno zvečer naj se ogiba ostrih jedi in alkoholnih pijač, zjutraj naj pa takoj, ko se prebudi vstane iz postelje. Priporočljive so tudi hladne kopeli in lahka pom rjevalna sredstva. Težjih posledic samooskrumba običajno nima, razen če se pretirava. — K. N. Čas nastopa perila po splavu je različen, kakor tudi možnost ponovne oploditve. Počakati morate še par tednov in če se ne bi stanje izboljšalo, morate k zdravniku. — Maca. Preveliki obseg v nosečnosti izvira lahko od preobilne vode v maternici. Iz Vašega dopisa ne sledi, da so popustile materične oziroma trebušne kite. Priporočljivo pa je, da se nosi med nosečnotjo in nekaj časa po nosečnosti trebušni pas. Trebušne kite se okrep:jo s primerno gimnastiko. Da ne bi zanosili, ne vidimo pravega vzroka. Pri belem toku so se dobro obnesle Devegano-ve tablete. — D. V. Z Noge, ki so trpele zaradi slabih čevljev, morate večkrat umivati s 3 odst. borovo raztopino. Vsak dan morate menjati nogavice m si nabaviti prikladne čevlje. Sončne pege oblede, če uporabljate vodikov superoksid. Ce je koža suha, je bolje, da opustite pudranje, zvečer si pa namažite lice s kakšno mastno toaletno kremo.
Radio
Nedelja, 23. septembra
LJUBLJANA 6JO: Plošče. — 7.45: Telovadba. — 8.15: Poročila. — 8.25: Plošče. — 9: Versko predavanje (dr. Regalat Cebulj).
—	925: Prenos iz trnovske cerkve. — 10: Denarne in finančne težkoče (dr. J. Mihe-lak). — 10.20: Vesela reproducirana glasba. — — 10.40: Radio orkester, vmes pojeta duete ga. Neratova in gdč. Mišičeva.
—	11.40: Mladinska ura (ga. Cirila Medvedova). — 12: Čas, radio orkester. — 16: Trgatev m vrenje mošta (inž. Gorjup). — 16JO: Pevski zbor iz Št Jurija pri Grosupljem, vmes harmonika solo, g. Jenko. — 17J0: Plošče. — 20: Franjo Supilo in nje-
Kvo delo. — 20.20: Vokalni koncert gosp.
■aga Burgerja, vmes radio orkester. — 21 JO: Kitara solo, g. Antonovič. — 22: Čas. poročila, jedilni list — 22.15: Radio orkester.
Ponedeljek, 21 $eptembra
LJubljana 12.15: Plošč«. — 1X50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Ljubljanski otroci na počitnicah (Drago Kosem). — 18-30: Radio orkester, vmes plošče. ,— 19J0: Telesna vzgoja naroda. — 19.50: Čas, jedilni list — 20: Prenos Massenetove opere »Werther* iz Zagreba, v odmoru napoved časa in poročila.
BEOGRAD 18.30? Orkester. — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — ZAGREB 12.30: Plašče. — 17.10: Lahka glasba. — 20: Prenos opere »Werther« iz gledališča. — 22.15: Ples. — PRAGA 19.50: atre. — 20.05: Dramski večer. — 21.35: Skladbe za violino in čelo. — 22.15: Plošče.
—	BRNO 19.50: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Revija plošč. — 20.45: Prenos z Dunaja. — 22.15: Orkester. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.40: Koncert solistov. — 17JO: Plošče. — 19.20: Mešan glasbeni program. — 20.15: Program po napovedi. — 21.05: Orkestralen koncert. — 22.05: Prenos iz Ženeve. — 2245: Operetna glasba.
—	23.45: Kmečki orkester. — BERLIN 20.15: Alpska muzika. — 20.45: Spevoigra.
—	21.50: Glasbeni kabaret — 22.50: Pod-oknice. — KONIGSBERG 20.15: Program kakor v Berlinu. — 23: Orkester. — STUT-TGART 20.15: Program iz Berlina. — 20.45: Operni večer. — 24: Nočni koncert
Torek, 25. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Gundulič in njegov Osman (Hubert Marjanovič). — 18.20: Mladinske pesmi poje gdč. Ziherlo-va. — 19: Otroški kotiček: Saška Kovači-čeva te Janez Brdajs. — 19.30: Plošče za deoo. — 19.50: Čas, jedihr list — 20: Jugoslovanska umetnost. — 20.20: Samospevi gdč. Mh-e Gnusove, vmes mandolinski
odgovor! In da ne bi obveljala pozna-valčeva, so posegli v žep.
Smukci vseh vrst in narodov so preživljali zlate čase. Pod firmo »duše« so prodajali za drag denar čudovite podobe: idiotske, bučam podobne glave, figure polomljenih udov z žirafastimi vratovi, nalepljene odrezke časopisov, ostanke starih konzerv in vrag ve, kaj še vse.
Nu, nesrečni dušelovci, besneči v začaranem krogu, so se upehali, opuščali so drug za drugim brezupno gonjo in se vračali k vsakdanjim poklicem. (In kakor so se počasi polnile prazne glave, so se praznile polne listnice.)
Smukcem je zazvonil navček.
Najprej so jih zapustili poznavalci in kritiki. Bobneči slavospevi so potihnili, gromovniki so se poskrili po solidnih službah, kar strahotno naglo so pozabili — na dušo...
Le tu pa tam je še Svknil kateri, pa bolj ponižno, v zadnji koloni z drobnim tiskom.
Smukci so se zdrznili: Kaj? Kako? Vi nas zapuščate, nas, ki smo vam dali priliko, da se razpišete!? Vi zdaj obračate zastavo? Ali je to karakter!? Vaše žalostno čvekanje je bilo sicer vedno le klavrn odsev naših nesmrtnih del — a vendar —!
Poznavalci in kritiki pa ao molčaE in se zamblffi v lepe, minile časa...
kvartet »Erika«. — 21 JO: Radio orkester.
vmes napoved časa in poročila. — 22J0: Angleške plošče
BEOGRAD 19: Pevski te viothiaki kon-cert. — 20.30: Plošče. — 21- Hebrejske pesmi. — 21.30: Slušna igra. — 22: Narodne pesmi z orkestrom. — 22.40: Ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.10: Orkester ba-lalajk. — 20.15: Koncertni večer. — PRAGA 19.30: Prenos Verdijeve opero »Ajda« iz gledališča. — BRNO 19.30: Prenos opere iz Prage. — 22.15: Sramel kvartet — VARŠAVA 19JO: Orkester mandolin. — 21: Orkestralen in pevski koncert — 22: Lahka in plesna glasba. — EHJNAJ 11J0: Plošče. — 16.40: Koncertna ura. — 17J5: Plošče. — 19J0: Lahka italijanska glasba. — 20_50Avstrijski večer. — 2230: Jazz. — 0.30: Plošče. — BERLIN 20.05: Orkestralen in pevski koncert. —. 22.50: »Plesna muzika.
—	KONIGSBERG 19 JO: Orkester mandofin
—	20.10: Slušna igra. — 21 JO: Plošče. — 22JO: Lahka glasba. — STUTTGAJR! 20J5: Citre, harmonika te kitara. — 21 JO: Orkestralen koncert. — 23: Nadaljevanj« koncerta. — 24: Lahka glasba.
Križaljka „Kolo"
Vodoravno: 1. posoda, 4. njeda. C
7. mrk. i. naziv oče, 9. svetilnik, polovica enoja, 13. grška ftrka, 14. aa}» mamjši delci, 16. oblika st p*™*™, 17. obL nemškega pomožnega glagola, IS. cA&ka glagola osoliti. 21. medmet 22. rimski fiec; 23. nla, 94. kem. kzr.
Navpično:: 1_ Carigrad; X. okorna (arbo-hrv.), 3. šota (gen.) t povr. aa trnek, 6. ne
grd, 8. azijska država, 10 orožje (hrt>: 11. zakon (tre.); IS. mera za električni upor; 17. boed, 19. tre. epolirlk, 20. to (lat.), SL Bbirka alft.
ReSttev fcrižaffke »šolarček"
Vodoravno: LH&,Lt,tha(.Ba,l srp 11. te, IS. oda. 1«. gad, 13- ara. Ml
dl, 21. «r, 22. Ja.
Navpično: Hera, 1 Ana. (L trta. T. «q.
8. 4da, 10. no, 12. doga, 14. dar. 16 Ada 18 ar 20. Laj. 21. el, 22. aa.
Kupujoča publika je zadrgnfla mo-
šnjiček. Lepo, lepo — je rekla — toda zdaj so <kugi časi! Povojna vznemirjenost — česa vsega ni človek kupoval!
Smukci so zadrgnili pasove, luknjico za luknjico in eo užaljeni
Hudobni kritik — poznavalec! Kaj cd storil? Prelil si morje črnila, lomil si kopja, gradil si nebotične slavoloke iz papirja, da, privezal si svojega Smnkca na ogromen žerjav in ga dvignil visoko pod oblake, da ga je še komaj videlo človeško oko! In zdaj — ga puščaž, da visi tam gori med nebom in zemljo! Daj, odvij žerjav, postavi ga na zemljo! Kaj zato, če te bo malo — sram! Postavi ga na zemljo in mu pošepetaj v uho — že veš, kaj! Tisto resnico, ki si jo sam že zdavnaj spoznal! Vse ti bo hvaležno, nemara — nekoč — še sam tvoj Smukec!
Hvaležen ti bo narod. AH se ti ne smili? Smukec ga v svoji užaljenosti zmerja! Ali je narod kriv? Zakaj je kriv? Dopove j Smukcu, da se moti! Narod ni tako slab, kakor misli on v svojem pesimizmu.
In duša, neumrjoča deklica božja, se bo spet nepoklicana in iz svoje volje vrnila med nas: vodila bo pero Blebetav-cu, svinčnik prvemu, čopič drugemu in dleto tretjemu Smukcu, kakor je vodila vse umetnike od pradavnine, vae, razen tistih, ki so ji delali nasilje.
Ptice in letala
Srečanja v zraku z orli, jastrebi, flamingi in galebi
Ce se voziš z letalom, imaš sprva vtis, da nI na nebu nobenih ptic. Kakor da jih motor s svojim silovitim truščem podi z neba. A to je zmota. Ptic je dosti in le nevajeno oko jih ne vidi, ker švigajo z izredno brzino mimo aparata. Vidnejše nam postanejo, če leti aparat v bližini tal ali če se bliža nevihtnim oblakom.
Znani potovalec in lovec William I. Ma-Mn pripoveduje, kako je pred nekoliko meseci letel skozi tisoče flamingov. Aparat je letel nad jezerom Naivasko v Kenji, ko so v višini 900 m opazili nekaj peni sličnega na gladini. Pilot je šel nižje, da bi si stvar ogledal. V višini 30 m nad jezerom je pena hipoma oživela, letalo je šlo skozi jate tisočev in tisočev flamingov. Pogled je bil nepozaben.
Toda srečanja s pticami za letalo niso vedno brez nevarnosti, še pred kratkim je moralo poštno letalo, ki vozi iz Delhija v London, nasilno pristati, ker mu je močan jastreb poškodoval krilo. Tudi Makin je imel nekoč takšno srečanje. Pravkar so vzleteli v Salisburyju v Rodeziji. Vreme Je bilo megleno. Pilot se je skušal orientirati po enotirni železnici, ki je pod meglo nekje vodila skozi goščavo. Hipoma je
počilo nekaj proti propelerju in na zaščitno šipo pred pilotovim sedežem je brizgnilo toliko krvi in peres, da je mož s težavo nekaj videl. Istočasno se je začel ustavljati motor. Pilot je stroj takoj obrnil proti Salisburyju, kjer ni bil pristanek s prizadetim motorjem prav nič lahek. Pol ure je trajalo, da so letalo očistili krvi in peres ter popravili motor. V letalo se je bil zaletel velik jastreb. Na podoben način se je nekoč zadel galeb v aeroplan polkovnika Lindbergha. Slavni letalec je čul udarec, a letalo je delovalo brezhibno dalje. Ni vedel, kaj se je zgodilo in mu je bilo zaradi tega malo neprijetno v srcu. šele pozneje je ugotovil, da je trčil z galebom.
Letalci menijo, da se takšni trki ne dogajajo slučajno. Pravijo, da vznemirjene ptice napadajo vsiljivce v svojem kraljestvu. Nedvomno so to večkrat doživeli s kondorji v Andah. Nekoč je takšna mogočna ptica iz višave planila na letalo, ki je bilo vse iz kovine, in treščila s čudovito silo vanj. Pozneje so kot uspeh tega spopada odkrili veliko luknjo v krilu, nekoliko peres in celo kondorjevo nogo. Tudi orli so na letalo zelo hudi. Običajno se poženejo proti njim od spredaj, kjer jih pro-
peler seveda v hipu uniči. V gorovju Adi-ronbacks so se vsi piloti bali mogočnega orla, »starega plešca«, kakor so ga imenovali, ki je ponovno skušal napasti njih letala. Nekega dne se Je zaletel iz višine naravnost v propeler nekega letala in ga je bilo takoj konec. V Ameriki so večkrat priredili prave love z letalom in puškami na orle. V Teksasu so pred kratkim na ta način v enem samem dnevu pokončali 13 teh ptic, ki so delale veliko škodo med jagnjeti. Eden izmed orlov je meril z raz-petimi krili skoraj 6.5 m! Pri tem lovu so ugotovili, da je orla iz letala s puško ubiti najbolje od zgoraj. Naboj debelega zrna od strani se je brez vsakega učinka odbil od živali. Poleg tega so ugotovili, da se letalo tudi v najhitrejšem poletu ne more meriti z brzino in gibčnostjo orla! V zadnjem času so v ostalem opazili, da se tudi orli rajši izogibajo letal. To velja sicer v splošnem za ptice, zlasti manjše. Celo če ne pridejo letalu preblizu, se ga boje. Morda ga smatrajo za ogromno roparico. V vojnem času so na vzhodni angleški obali opazovali, da so postali fazani nemirni davno preden je človeško uho doznalo motorni ropot bližajočih se nemških zrakoplovov.
Tudi aroerfSId rekord
ločitvi
Neznosni pine in izdajalski pivnik
v času od pol li. do 11. je te dni mon-sieur Berier, sodnik v pariški justični palači, ločil dva zakona. Ta ameriški tempo je bil rekorden celo za moža, ki je v svoji praksi z ločilnim izrekom popravil že preko 6000 zakonskih zmot.
Prvi primer se tiče zakona g. Dausata, prokurista velike pctrolejske družbe. Mož se je poročil s 25 let mlajšo, lepo Elviro. Mogoče, da je pri svojih načrtih upošteval tudi to starostno razliko (Elvira šteje danes 30 let), ni pa računal s Kikijem, ljubljencem ge. Elvire Kiki ni morda kakšen hišni prijatelj, temveč nad vse dražesten pinč, ki ga je Elvira dobila pred tremi leti za god. Dausat ni imel nič proti temu, da je Kiki sledil ženski njegovega srca kakor senca ob vsakem koraku, k modistki, ko je šlo za pomeritev novega klobuka, na najboljši sedež v gledališki loži, na poročni urad in celo na poročno potovanje v Cannes. Če bi vedel, kakšna hudobija se skriva za svileno zunanjostjo male živali, bi morda pravočasno računal z njo. Tako pa se j« prav diplomatsko pokazala šele tisti prvi večer v Cannesu, ko je Dausat poln pričakovanja stopil v spalnico svoje mlade žene. Z njene postelje ga je sprejelo besno KLkijevo lajanje, nemogoče je bilo spraviti ga od tam. Dausat je že pre-
Najlepša Polinezijka
je gdčna Rery, zato je bila tudi izvoljena za kraljico lepote med svojimi rojakinjami
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-eice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pozabljivi Amundsen
Roald Amundsen, veliki polarni raziskovalec, ki je izginil 1. 1938. na rešilni eks-pediciji za generala Nobila in njegovo skupino, je leto prej v nneko angleško banko vložil okrog 100.000 Din, ki je nanje potem očitno pozabil, kajti banka ni potem ničesar več slišala o njem. Sedaj se je obrnila na norveškega generalnega konzula v Londonu, da bi poskrbel za izročitev te vloge Amundsenovim dedičem. Vloga pa je zaradi obresti med tem narasla na kakšnih 140.000 Din.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Oče: »Sonjica, kaj pa delaš svoji punčki?«
Sonjica: »Saj vidiš, da ima blede ustnice. Pobarvala jih ji bom z vinom.«
Oče: »Z vinom? Saj vino ne dela rdečih ustnic!«
Sonjica: -»Dela jih. dela. saj mi je mama Bednjič rekla, da imaš ti od vina tako rdeč nos.«
m
Maričko so poslali starši na kmete, da se odpočije in spozna nekoliko podeželsko življenje. Čez nekaj dni je poročaia Ma rička o svojih uspehih domov in je pisala takole: »Včeraj me je vzela gospodinja s seboj v hlev. da mi pokaže kako se mol-zejo krave. Jaz pa sem se krave tako ustrašila. da so se mi vsi smejali. Prosila bom zategadelj gospodinjo, naj mi prihodnjič dovoli, da pomolzem telička, ki je videti maaj strašen od krave...«
mišljeval, da bi Kikija zadavil, a ker se je žena odločno zavzela zanj, se je moral zadovoljiti s tem, .da je noč prebil v fotelju. Drugo in tretjo noč isto tako. Četrtega dne pa je Dausat odpotoval domov in vložil tožbo za ločitev zakona, kajti Elvira ni hotela ničesar slišati o tem, da bi se ločila od njegovega štirinogatega tekmeca. Sodnik Berier je ločil v četrti ure zakon, ki ni bil zakon.
Zakon tovarnarja Cannona bi še danes veljal po vseh predpisih, da ni bil mož že od nekdaj zelo radoveden. Bil je celo tako radoveden, da si je nekega dne v majhnem zrcalu ogledal neko pisanje, ki ga je odkril v pivniku na pisalni mizi svoje žene. To pisanje je izviralo od naslova na pismu, ki ga je žena nedvomno pisala nekemu, njemu neznanemu gospodu. Cannon se je takoj odločil in najel zasebnega detektiva, da bi tega gospoda opazoval z Ar-govimi očrni. In prav tako hitro je prišlo na dan, da je žena vsak teden dvakrat med 5. in 6. s tem gospodom »lomila zakon«. Izdajalski pivnik je bil med dokazili, ki so sodnika Beriera pripravili v nekoliko minutah do ločitvenega izreka. »Ognja strasti bi pač ne smeli gasiti s papirjem,« je menil izkušeni jurist, ko je izrekel svojo sodbo.
Zastrupljene puščice
Indijanci so uporabljali, kakor znano, v starih časih in uporabljajo še danes zastrupljene puščice, ki jim je dovolj, da kožo neznatno opraskajo in že spravijo človeka brez vsake pomoči v grob.
Najgrozovitejši izmed strupov, Id Indijanci v njem kalijo svoje puščice, se imenuje kurare. Pridobivajo ga iz rastlinskih sokov in zadostuje že najmanjša množina, da telo pod njegovim vplivom popolnoma otrpne. Pri tem ohrani ranjenec zavest in mora do konca občutiti najstrašnejše muke.
Kurare učinkuje v splošnem hitro, zgodilo pa se je že, da so njegove žrtve trpele po več dni. Vedno pa se konča ta zastrupitev s smrtjo. Puščice, ki so jih pomočili v ta strup, ohranijo svoje strašne lastnosti zelo dolgo. Zgodilo se je že, da so se zastrupili in umrli ljudje, ki so se dotaknili takšnih puščic v muzejih, kjer so bile shranjene že desetletja.
ZA JESEN NUDIMO
zelo ugodno moderna angleška in češka su-kna za obleke, površnike in hubertus plašče. Vsa oblačila za gospode po meri in niaj-ceneje:
Drago Schwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
103 milijarde skodelic čaja
Med narodi, ki radi srebajo čaj, so Angleži prvi na svetu. Statistika dokazuje, da posreba vsak Anglež povprečno po šest skodelic čaja dnevno. To da skupno število 103 milijarde skodelic letno — za vse angleško prebivalstvo. Glavni sotekmec Anglije v srebanju čaja je Kitajska, toda vsak njen prebivalec popije na dan poldrugo skodelico čaje manj kakor Angleži. Američani pa precej zaostajajo za Angleži in Kitajci, tam pride na glavo vsakega prebivalca vsak drugi dan po ena skodelica.
domače mita, da JUpo	jptrilo
Operirani Voronov
Sloviti ruski pomlajevalec prof. Voronov se je mudil te dni ne Dunaju, kjer si je dal izvesti zelo komplicirano operacijo na čeljustih. Operacija, ki jo je izvršil zobozdravnik in specialist za čeljusti dr. Her-bert Schneider, je popolnoma uspela ra Voronov je s svojo mlado ženo že odpotoval v Orient. V Indiji bo izvršil pomlaje-valno operacijo na nekem domačem knezu, pozneje pa odide na Japonsko, kjer ga isto tako pričakuje več kandidatov za zopetno mladost.
Potopljeni otok
se zopet dviga
Ruski prof. Vereščagin je odkril pod nivojem Bajkalskega jezera doslej neznan otok, ki ima 4 km2 površine. Domnevajo, da je to otok Stolbi, ki so ga poznali še zemljevidi v 17. stoletju. Takrat je namreč bil v Bajkalskem jezeru otok, ki se je precej dvigal nad površino vode.
Led in bolezen
V	bolniški sobi ima led veliko vlogo. Nekateri priporočajo namestu samega ledu v vrečici zmes stolčenega leda s ko-nopljevo ali laneno moko. Vrečice s takšno zmesjo se dado bolje polagati okoli uda in hladijo bolj enakomerno.
Včasi je potrebno, da se vrečica ne položi neposredno na bolno mesto, temveč da se obesi tako nad njim, da se le rahlo dotika kože. Mehur z ledom leži lahko neposredno na koži, a bolje je, da damo vmes tenko flanelo ali kos gaze. Na koži leži potem toliko časa, da dosežemo omilitev bolečine, kar se zgodi po 15 ali 30 minutah — če to z ledom sploh lahko dosežemo. Bolnik naj bi nikoli ne zaspal z ledom na sebi. Zelo prijeten učinek i-ma led na glavi pri vnetju možganske mrene.
V	mnogih primerih se uporablja led su-gestivno. Pri pljučni krvavitvi polagamo led n. pr. nad vršičke ne zato, ker bi to krvavitev ustavilo, temveč zato, da se bolnik vede mirneje. Glavni namen polaganja ledu je pač ublažitev bolečin.
Z«k. tiSn.
Zora voda
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 32
Pri naročju navedite vašo naravno barvo las.	63
Isivo ameriškega občinstva kaj nazorno kaže ta slika* Id predočuje mot»Kes<i žensko, Id sta odnesla na mednarodni razstavi ▼ Chicagu rekord ▼ _ sekanja..!
Pradomovina konja
je Srednja Azija in Elam
Za pradomovino domačega konja smatrajo po eni strani Švedsko, po drugi pa. Zapadno Sibirijo. S tem vprašanjem se ba-vi na podlagi najnovejših raziskav dunajski zoolog prof. dr. Amschler.
Najdbe na Švedskem dokazujejo, da so tam konja imeli udomačenega okrog leta 2400. pred našim štetjem. V Anavu v Srednji Aziji pa so našli njegove ostanke že iz 1. 3500. pred našim štetjem. Znamenite najdbe v Minusinsku v Sibiriji obsegajo med drugim poleg ostankov domačega konja ostanke govedi, ovac in psov. Tudi v kubanskem ozemlju Severne Kavk&ške so pri Majkopu odkrili ostanke domačega konja iz dobe okrog 1. 2000. pred našim štetjem. V Mali Aziji so poznali konja prav tako v tem času.
De Mequenem je odkril doslej najstsre^-io podobo jezdec« v okolici Saše in wfag tega pečat rodovnika n«ke kraljeve ceje.
Ta rodovnik razlikuje s posebnimi divje konje, ukročene konje, kobile, osle in mule. Te najdbe izvirajo iz 4. tisolečletja pred našim štetjem, torej bi bila po tem pradomovina domačega konja okrog Ane-va v Srednji Aziji in okrog Suze v nekdanjem Elamu. V 4. tisočletju pred našim štetjem so imeli konje tudi v kaldejskem Uru. Tja so jih pač dobili iz Elama kn zanimivo je, da so jih uporabljali najprvo za. bojne vprege. Zanimivo je, da prastari kulturi Mohendža Dara in Harape ob In-du (2500. pred Kristom) konja nista poznali navzlic svojim tesnim vezem z Elarnom in Sumerijo.
Sedem bratov in sedem sester
V	Harlemu, črnski mestni četrti New Yorka, se je oženilo sedem bratov istega očeta in matere s sedmimi sestrami druge družine. Bratje so iz rodbine Cobe, sestre pa se pišejo Riley. Pari po vrsti se imenujejo s krstnimi imeni: John in Lulu, Leroy in Mildred, James in AHce, Simon in Mary, Rihard in Rahela, George in Suzana ter Will m Julija.
Tragedija v medvedji kletki
V	medvedji kletki vroclavskega zoološkega vrta se je odigrala nenavadna tragedija. Velik beli medved je hipoma napadel samico, s katero je živel že osem let v miru, in jo tako zdelal, da je kmalu potem poginila. Vzrok, da je tako pobesnel, »o bili menda streli iz možnarjev in godba z neke prireditve v bližini živalskega vrta.
AMERIŠKE
Skrivnost lepe Ingrid
Največja vohunska afera naših dni
Pariški preiskovalni sodnik Benon je izdal nov nalog za aretacijo kakšnega pol tucata ljudi v aferi, ki je že leto dni prava svetovna senzacija in ki je menda največja te vrste, kar jih je imel kdaj kakšen preiskovalni sodnik v rokah. Ta čas so znana imena kakšnih 200 krivcev, ki so po velikem delu že v zaporu. Benon je zaslišal doslej več nego 500 prič, kakšnih 1000 preiskav mora še izvršiti in je izključeno, da bi se to delo končalo že letos.
Iz tega je razvidno, kakšen obseg ima ta afera, ki se je pred letom dni pričela na precej romantičen način. Nekega dne je izginil finski stotnik Pailonaien-Pentikaien čez rusko mejo. S seboj je odnesel mobilizacijski načrt svoje domovine in svojo ljubico, neko Lidijo Stahlovo. V Helsinkih pa je ostavil svojo zaročenko, lepo Ingri-do Bostromovo in ta se je nezvestemu častniku in svoji tekmovalki osvetila na malo običajen način. Nekoliko dni pozneje je sama izginila na Švedsko in od tam je poslala finskim oblastim nepričakovano izpoved. Bila je vohunka in je Pentikaiena pripravila do tega, da se je sam vdal temu poslu. Njena tekmovalka je tudi spretna vohunka, ki deluje v prvi vrsti v Parizu. Nekoč jo je Ingrid tam posetila in je -v njeni sobi opazila model najnovejše francoske strojnice, pravega čuda tehnične popolnosti in precizije. Model je izginil iz državnih delavnic v Chatelleraultu in ta tatvina je učinkovala tako, da je Francija ustavila nadaljnje izdelovanje tega »mnogo obetajočega« orožja.
Finske oblasti so nemudoma obvestila francoske oblasti, ki so prav tako nemudoma izvršile preiskavo. Lidija Stahlova je bila zopet v Parizu in je prišla kot prva žrtev Ingridinega maščevanja v zapor, za njo pa so aretirali člana za članom obsežne vohunske organizacije, kakršne menda še ni bilo na svetu. Ta organizacija se imenuje Rdeča pomožna služba in je nje namen, da stiče po vsem svetu za vojaškimi novotami, za organizacijami proti komunizmu in pripravlja komunizmu teren. Komu rabi to stikanje v prvi vrsti, je jasno, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da so se vohunskega delovanja te povsem komunistične organizacije posluževale razne meščanske države, ki se čutijo prešibke, da bi same organizirale protivno vohunsko službo.
Pariška sekcija Rdeče pomožne službe se je imenovala M. O. P. R., in kdo je vse bil v njej, je spravila akcija francoskih oblasti v začudenje vsega sveta kmalu na dan. Lidija Stahlova ni bila prava voditeljica te sekcije, nje naloga je bila ta, da s svojo lepoto privabi k sodelovanju častnike in inženjerje, ki bi se dali s pridom uporabiti. Prava organizatorka pa je bila njena svakinja Ljudmila Jti je imela baje
naravnost demonski vpliv na svoje sodelavce.
Nekoliko teh sodelavcev smo navedli ob priliki prvih aretacij. Nekateri med njimi so jo utegnili pravočasno odkuriti, tako neki Willy, Pflk ali Vilk, Rus Bernsteia, Romun Berkowitz, poročnika Radschetzky in Mockovic. DaJi so to njih prava imena, ni znano, kajti nekateri so nastopali pod različnimi imeni. Radschetzky je užival v Latinski četrti precejšen glas kot znanstvenik. Ujeli pa so njegovega naslednika v organizaciji, nekega ameriškega letalca Switza in njegovo ženo, ki sta izpovedala baje senzacionalne stvari. Switz je pred prihodom v Pariz živel v Londonu in se je bavil baje z nekimi svojimi izumi Ko je izginil od tam na vrat na nos, so agenti angleške oficielne vohunske službe (Inteligence Service) odkrili v njegovem stanovanju ključ za neko tajno pisavo; ki bo preiskavam še v veliko pomoč.
Posebno senzacijo je zbudila aretacija ugledne francoske osebnosti, inž. Aubryja: vodje vojaške pisarne za razstreliva, viteza častne legije! Predaval je tudi na Francoskem kolegiju in baš v omarah njegove predavalnice so odkrili dokumente in načrte, ki jih je vzel iz svoje uradne sobe. 2 njim so aretirali njegovega sodelavca, bivšega Rum ima Richa, ki je od države prejel 15.000 fr., da bi mogel nadaljevati svoje kemične študije in je deloval pred vsem v laboratorijih za strupene pline. Potem je tu še en znanstvenik, o katerem ne bi bil nihče pričakoval, da ga bodo izsledili v takšni družbi: to je bil intimni prijatelj Lidije Stahlove, profesor lingvistike in prevajalec šifriranih pisem v mornariškem ministrstvu Robin. Največjo pozornost pa je zbudila aretacija nadpol kovnika Du-moulina, profesorja na vojni akademiji in izdajatelja vojaške revije. O njem pravijo, da je za svoje usluge prejemal od Rdeče pomožne službe mesečno 5000 fr.
O mnogih drugih aretacijah ni prišlo v javnost nič točnejšega, pač pa vedo poučeni ljudje povedati, da so tatvine načrtov proti zračnim napadom in modelov novih leta! za Francijo pravi udarec. Preiskava se z vso vnemo nadaljuje in jo usmerja posebna komisija, ki so ji člani predsednik Lebrun, Doumergue, Pčtain, Chčron, šef pariške policije in vodja francoske protivohunske centrale. Iz vsega tega je razvidno, da tako na veliko zasnovane vohunske akcije res še ni bilo na svetu. Razvidno pa je za pametne možgane še dvoje: prvič, da je vsaka špionažna organizacija, pa naj si bo še tako močno in skrivno zasnovana obsojena končno v to. da jo razkrinkajo: drugič, da je absolutno brez pomena skrivati izume in načrte vojaškega značaja, kajti ni sile, da bi špionažnim akcijam preprečila pot do n£hj
POSEBNOSTI
Radioamater L. K. Rush iz Bemissa (Tennessee) je izumil avtomatično gugal-no napravo za svojega otroka. Kadar začne dete vekati, vlovi njegov glas mikrofon, ki sproži električni tok, da se sačne zibka gugati. To traja tako dolgo, dokler otrok vnovič ne zaspi.
Zakonca Sanders iz Guymona v Okla-homi sta krstila svoje štiri sinove kakor sledi: Okla, Homa, Terri in Tory. Vse skupaj vzeto da dve besedi; Oklahoma Terr!-tory.
77 letna Jennie AlUson, bivša črnska, sužnja, je pred kratkim absolvirala Jef-fersonovo High Scholl v Los Angelesu in se bo zdaj vpisala na univerzo.
69 letni G. W. FaJkland iz Dem Motne**, (Iowa) se je lani pozimi peljal s kolesom 4500 km daleč v San Frandsoo, kjer je obiskal svojo hčer.
Neka cerkev v Haines City na Floridi je zamenjala svoje klopi z gugalnimi stoli. Verniki se v njih lahko zibljejo sem in tja in zadremljejo, kadar Jih je volja,...
Neki statistik, Id Ima dovolj časa in esprita, je izračunal, da tehtajo možgani vseh članov sedanjega ameriškega kongresa komaj 1500 funtov.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ:
da so dosegle petorčice zakoncev Dionne iz Kanade že starost 110 dni, med tem ko so petorčki doslej živeli največ 50 dni. Otročiče nadzoruje Kanadi v ponos in sebi v ogromno reklamo zdravnik dr. Defoe, ki je pomagal materi pri porodu;
da bodo vkrcali na neko angleško ladjo 100 listnih uši, ki jih bodo potem pretovorili na letalo, da jih ponese iz Pretorije do Kilimandžara, kjer jih potrebujejo za uničenje nekih ondotnih žuželk;
da je v okolici Brna neka 16 letna ciganka že drugič postala mati.
pcaicU za te dotnac, JMiši m% tenefn
A N E K D O T A
Berlinski zdravnik Helm Je b® izvrsten diagnostik in velik prijatelj reveže v. Ko se je 1. 1814 knez Bliicher vrnil iz Gxforda, kjer eo mu posadili na glavo častni doktorski klobuk, je imel dr. Heim nanj na. govor, v katerem Je vzkliknil: »živel moj tovariš, mladi doktor knez Blttcher!« B30-cher je bil zaradi tega vzklika nekaj časa v zadregi, potem pa je odvrnS: »živel Heim, feldmaršal med zdravniki!«
VSAK DAN ENA
Fflmile druStva prifafeJJfev sfrove Sram*
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo. Din 2— davna sa vsak oglas in ezuu-atno pristojbino Din 3.— sa tltro ali dajanje naslovov plačajo oni, U Iščejo &lužb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la tenitve se zaračunajo po Utn t.— sa vsako besedo. Din Z.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 20___
Val ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— sa besedo. Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši cneneb za enkratno objave oglasa Dtn 17.—
Ponudbam na Šifre ne prilagaIte znamk! Le. če zanievate oa
Oglasnega oddelka »Jutra« T>««a » - „ _______
odeovor. priložite U1I1 )• ▼ tn«mKalL
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati nas Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
ieseoa i Din. da ve* J Din M Kino ali dajanje na •lova a Din. Najmanj&i ■neeek 17 Dtn.
Pletilje
pcvovrotaie, <sj,re.m«no takoj. lleia, Erjavčev« 9.
Pletilje
•a ©<4oletrio delo sprejmem takoj, pleča po dogovora. Aat. Savmik, iikofja Loka.
34*05-1
PoHr
M £<«bok e a;avbe, dobo j fr."tn" o. Ponudbe z mt«9)h dr<wvia-nije
M oglasili odd-tiek pod >Po«.i,r«.
2437W
Natakarica
E ksTOijo, dobi tuužbo. —
Sa*tft T og-iit&fc-m oddelku
Kot gospodinjo
flpr«jim«m do 30 i« staro
™06podi6iK> aii vdovo. Ponudbe oa r»j oflm oddeiek »Jut, na« pod »Got^podimja«.
21339-1
20 šivilj
sa v-TBri.*"- moškega perita err»--e im« rakoj tovarna pe-rria	Pcvh, Novo
»eeio.	24370-1
Trg. pomočnika
Bani obojnega, perfekitnogtt aaarwifakturi«»ta, izurj+oeg« »n prikupnega proda joJoa, ki j p t e-šč tudi speceri;« in žei-eanine, vo;a.šči.ne pro-in no brez rt! iw.be, epr-ejsrie trgovina z i»eša-rn.ro b'ag-<xn A. Pi.n-terj« Rasi. Franjo Rac, Sloveffl-eka Bi€«trioa.	24®T4-U
Prodajalka
dob-a nM.m',iifa'kit«rieitiko. dn-bi takoj službo -r t.-g. Rud. Piršeivak. L:aiiwimer. Po-goj: Srt.iTKipt-o.' n« in
ir-oc. Nastop takoi n'i 36. oktobra.	Ž4369-1
Kuhar eo
samoorojno. zdra'vo, fm«ž-IK> tn varfino, «pre jmern. p-ednoer. imajo	go-
apodii-ni<»!e. Pmnwd<x» r«. -Mri. oddel. »Jutra« pod mfvct »Starta služba irven Ijabijasie«.	34355-1
Frizerka
jSfrMrtTM t trajni, vodmi želoz^ri oodrraciji W v SDnniJruTi — kakor tudi
brivski pomočnik
ml® d, dober dole-v«* in bnd-.i Stiic-er, (Srbita sta&no »es-so. ITa^top takoj ali e 1. oktobrom. — ponudbe s r«anv!n:tn- poboji rvs nasl>o»v KiraJv Josup, imnflrf in d»m«$u friaer, Murska Sobota.	3*274-1
PoHrarja
la	im po3.irn.Ti t*
kovic — keikor tndi
kleparja
•m	dpia
5«" ,W.-,p Otorepec, Ljniv
ije»*.. Ia jrrajiom	9.
ftaKjanlčkio, frau-coščitio, rremščaK) in angleščino
pr»rf ajp dšp1«!!. wbM g«>=fp«i z vf :ko prakso (po-kiBireraa^i.-o). Pavia . MiMc*i6«va K,ITT.
24311-4
Teracer in delavec za umetni kamen
w prejmeta v večjem mf-»»"c Siovenij«. Samo prvovrstni deiavoi oa.j pobijejo svoje ponudbe s prepifii ripničcva! in no -ve^ibo m-e?-de, oziroma akordioHi po-stavk ne oglartnd odidek-k »Jutra« pod »Terrarzo«.
24330-1
15Ietno deklico
firoto brei eter«w, idra.vo im močno aprejanejm kot pf>nK»? g.o(apodiiinji. EVopi^e n« pod Puein.ioo »Jutra« v Mariboru pod »0kiwber«.
24334-1
Šoferja s kavciio
ppreji3>»m. Pomudibe na po-druramico »Ju>tra« v Mariboru pod »Nastop takoj«.
24333-1
Mizatia
i obrTnim lt6tom, agttae-ga. sposobnega sa vsa roi-xareka dela. tmo-in-ega kavcije. fečemo. Evpntuelno bi budi prenel na svoj rafen dobro u-rejmo »trojno delavnico. Ponudbe n« ogl. odd. »Jtftra« pod šifro »Ša niostoj en m.i>z«r«.
23816-1
Industrij, podjetje
v oio!i«i Maribora sprejme hmeJ-ba-neca ef.no j™ia 7 T f-S PtiflO pralrFO — TA orakrbova^nj« WTuf lokomo-bile. — Pomjdbe s p-e(piei spričeval pod šifro »Sinoj-niikc na pod Tiri. »Jutra« v Maribora.	2#36£-l
Hišnika
ožemjffliegs — brez ofcrok, aftrejniem za oekrbovarje •vHe in vrta D« Gorenj-fik^m. Pomndbe o« oddelek »JiHre-« pod šifro »Hsšraik«.	S4I30-1
Dobrega prodajalca
konfekcij«*« in m aoiKfai • turne strok«, a gin»pa.tnč-nrm D««»roponi, ki obvlada tudi nemški jeočk, sprejmem takoj. Ponudbe i re-ferorKM.mi !<n sliko na naslov: F. Maetek. Maribor.
24260-1
Dekle
dobi »AwS>o v dražiTO p petiettjn-im otjpofeonk. Zineta iikvm dobro gvvorrtii nesm-?ko. Ponudibe na oglasni odd^ek »Jutr«< pod šifro »Gospoew*teka«. 24316-1
Služkinjo
ki sna kuhati, po mogočnosti tudi malo šivati. iščem za takoj. — Salon »Vena« Gradišče št. 4.	24495-1
Klobučarski
pomočnik dobi takoj delo za prirejanje (zurichten). — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Klobučar«.	24438-1
.Mocfistmjo
«pre;me salon >K!«/biKfk«, G«jeva ulica 5 (josaža Xp-bo-tič^ikaj.	24436-J
Pletille
za eta rvo delo iš6e pl eten ie Robert. Dona.tr. Sieka 191, Jančifra j>-va
pot.
Gospod^na
x	p:samiško prak
ao ieii ne.meščenja v pi ■stroj ali kot b!ag«jriH*r-ka. Xa*top po dogov.eni Naslov v vsub posiova^m cah »Ju-tra«,	Š4351-5
Iščem hišnika
Prednost imajo rokodelci. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sredina mesta«.	24504-1
Tkalnega mojstra
sposobnega voditi samostojno manjšo tkalnico, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kranj«. 24509-1
Gospodično
sprejmem k trem Šoloobveznim otrokom in h gospodinjstvu. Prednost Imajo priproste gospodične. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24507-1
Pletfre in šivilje
samo prvovrstne, sprejmem 7.9. stalno, čuden. Zg. Šiška 251 (nasproti Paurove tovarne).
24527-1
Dobrega brivskega pomočnika
efn-p^me takoj Jordfln — Vevče.	24581-il
Kontoristinjo
prvovrstno moč, z večletno prakso, samostojna korespondentinja ta slovenščino, nemščino ln hrvaščino sprejmem takoj. Ponudbe na Aloma Companv d. z o. z., LJubljana, Aleksandrova cesta 2/T.	24547-1
Kravarla
Išče družba .Tel Sin grad, Šmarje pri Jelšah.
24595-1
rteseda 1 Din dav«k 2 Dtn za Šifro aH dajanje na slova S Din Najman1ši snesek 11 Din
Trgov, učenko
sprejmem takoj ne deželo. Ponudibe na ogji. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva u&ereka«.	24375-44
G Th Rotman:
Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta
»Zdajle!« Je pomislil tat bi se spustil z drevesa, z namenom, da jo neutegoma ucvre. Ali joj, padel je baš na eno izmed preketj_ ki je bila na njih pričvrščena vrv za perilo, in preklja se mu je zadrla za telovnik, ob vratu je pa spet prigledala na beli dan. Lepo je bil naletel! Najhujše je bilo pa to, da se je od tatovega padca zamajala vsa vrv Ln je druga preklja tako neusmiljeno dregnila Jožka v rebra, da je fetrbunknil naravnost v vodnjak!

Učenca
atgiHw»ra in pridoega, poštenih etaršer, e priioenno šolpko i«tobra«bo, eurega 14 lot, aprej-me<in v večjo trgiovin.0 z mešB.i>im blagom. Hra<na in stanovanje v h:5i. Ponudibe na ogins. oddelek »Jutra< pod šflfro »Štajersko«.
Trgovsko vajenko
poStemo iai prtkupijire ru-nanjoeti, ki ana veeelj« do ingorine, e svojo oekr-bo, sprejmiem v večjem krain n« deželi. Ponudbe na oglasni odid«l«k Jutra pod Miaoto »Poštenje«.
Vajenca
za krojaško obnt sprejmem takoj. Hrana in s>ta®ovamje v hiši. Iva« Reme, Ljubljana, Vogcine oiica št. 5.
3411B-44
Učenko
staro 15 let, ki Je izvršila 3 razr. srednjih šol. boljših staršev, živahnega in lepega nastopa, sprejme specialna trgovina rokavic »Bokavi-čar«, Prešernova 48
24490-44
Pek. vajenca
dobro vzgojenega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Prednost imajo tisti, ki so se 4e učili. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.	24526-44
Zobotehniški
praktikatft
(valenee) z zahtevano šolsko izobrazbo (4 razrede srednje šole) se takoj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah ».Tu-tra«.	24529-44
Sluf.be išče
imUi 30 par« !•»•»
- ntn aa 4>fro aH 4a aat» naslov* )Dm Nav •nun t*	»9 run
Mesto gospodinje
išče vdov« srednjih !ot. vajena vsega gos^MMiiaj-stva in kuhe. najraje k 9«.mofito:>T*e<nM gotapodu. — Gr« tudi na oežeV>. 1T«-a'o<v v vseh poslovalnicah »Jutra«.	24S63-2
81
Orožnik pa tudi nI bil neumen! Junaško ee je spustil za tatom, si oprhal prah s kolen ki privezal tatu, ki d je že odpenjal telovnik, da bi uiel, kar na prekljo. V ta namen je porabil perilno vrv, ki je bila iz žice ln je po tem takem morala držati. Le to je bilo narobe, da je v naglici pustil vse perilo »a njej. »Dajte ml svoj0 prevozno trfkcHnico!« je rekel Jožku, ki se je bil trečno tzkofaacaJ kz vodnjaka.
Kuharica
i !etwHm' aprič—vali eluJbo Ta 1. oktober. G-e v hotel, restavracijo ali nverczo. Naslov v vseh po-eloTa.! nioa^i »Jnifcra«.
3436?-«
Plačilna natakarica
sluibo v boijfti go^tH-m v Maribora ali L;i»b-lra«i. Nastorri takoij. Stn-d«>ci na obreijn 91. P'i Maribora.	M&19-2
Gospodinja
dobra fcub»ric«i. ki »na 8>-va.ti. vajet* vfM^a vkuha-vjwnja. Vi govon n^^Tt^ko in sl.o-vensko	slirilbo.
Nairaje gre n« Sanda.rme rijsko sta ni Po a'i Naslov v vseh poslovalm-cei »Jatra«.	»1204-2
Šofer
isl abst veič popravil, žeii name ščenja. Cenjene ponudbe na og'asrri odde'. »Ji>tra« pod »Abetioenrf«.
34S76-2
Vesten mož
v najboijšvh letih, neon« deievame preteklosti. ze>lo poraben za v«e,	pa
v gradbenih podjetjih, tfcfe primerne sužbe. Gre t«di z« skladiščnika, noč/ne^a č u va.;«. vratarja ali kaj temn sličmpga. Ponudbe rw oglasni oddei. ».Ti»tra« pod »Zanesljiv človek«.
24371-2
Perfektna kuharica
i IptoViTtvi RpriC-eoTali. srednjih let. išče službo pri kaki bo?'jfti rodbini. S'a bi tudi na deželo. Cenj. po-ifrfdbe na og!asrri oddelek »Jutra« pod »Ve6tava 88«.
342S7-?
Prodajalka
mlada, mffene stroke, z snanjem nomičme, vajen« hudi gospod im:stjvia — teli nam HSčsn NbsIot v veoh poslovalnic« h »Jutra.«.
34275-2
Boljše dekle
»tam !M let. iinčeno spodin:sitve. čedno, zdravo, flkrotrmo. d»'a>vmo in rse-st.T3TO»ko pn$t eno. zrnorano sa most« ecyi jrosfindim T-t va prosi FarninstoiTiesu »octvv da. orrr. vdoo-oa m efluž-bo gooped-inje. — Nastopi lahko tako i. porniidbe na cir^is. od dr" rk »Jutra« pod ;.na jn varfin« 20-srpodmja«.	34271-2
Mesto vzgojiteljice
i£fe gospodična s perfekt-nim Ena.nje.rn nemščine. — Pomagala bi tudi v go-spodimjet.vu.. Ponudibe n« podružnico »Jn.tr a« v Mariboru pod »G ospodr one«.
24331-!
Blagajničarka
Seli takoj ali poraveje pre-uioniti m^frto. Ponnidlbe na oplas. oddel-ek »Jutra« ped »Zn.!>eel j i va 305«. 34190-2
Tistem«
ki kjerkoli preskrbi ab-solfriranemu študentu latpo-alesije, nudim dumgio leho veliko sobo ob Savi — ta dva meseca; aii pa posredujem takojšnjo prižeraitev na !«<po in nezndolžeoo po-sestrvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod Šfro »Sigurnoet«.
Prodajalka
dobro Itttt iona v tupuaiiM mešatve^ra blaga, poštena, želi kjerkoli Danve&čem-e. Pomagala bi tudri pri po-spodfnjstvTi. Nastopi Irnhko ta/koj. Nae'ov v t*eh po-slova.kidca>h »Jutra«.
342EO-2
Dekle
staro ie tet, sač»tjni<ra — vajena vseh hi«mh ded im kube, iiče elnžbo ss takoj Naslov v v»»eh pes lova Imi-cab »Jutra«.	34330-2
Pridno dekle
vajeno hiknih de<, wieno Šivanja. iSfe službo Gre tnjdi v«n k Ljubljaoe ali Slovenji je. — Ponudbe prosi na oglasni oddo!ek »Jutra* pod Šifro »Tdca?«.
34343-5
Plačilna
uiw>Sira.. perfektna T t>njfh jezikih, iS6e shitbo a takoj! Lahko položi Vavoijo Naslov v veeh poelovalm'-oah »Jutra«.	21132-2
Manufakturtst
1 osemletno prakeo. #a«mo-etojeu, dober prodaja'««, pošten, eta-r 96 Vet. želi premeniti elirSbo prort skromni rfaSi. Pomidbe na og^a?. oddelok »Jutra« pod zmačko »Vajen	do-
žele«.	949*4-5
Kuharica
ieli elužbo Ta vw hiSna
dela — pri bof.iši ma-njSi dnraiai v Ljubljani. Ponudbe na	rti oddelek »J titra« pod »8aOTtw>tOTia«.
94416-2
Kuharica
samostojna, išče službo pri boljši mali družini. Gre tudi čez dan kuhati. Nastop lahko takoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva«.
24419-2
Natakarica
pridna in poStena, ki bi bila tudi v Domoč gospodinji. Na>topi lahko takoj ali g 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica 22«. 24403-2
Za brezplačno
hrano ali stanovanje prevzamem kakršnekoli pisarniško ali gospodinjsko delo za par ur dnevno. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Tudi vzgojiteljica«.	24429-2
Mlajša deklica
išče službo za postrež-nico ali za stalno. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiva«.
24437-2
Dekle
pridno in pošteno želi mesta najraje kot hišna aH pa tudi kot pomočnica k gospodinji. Vešča le šivanja, likanja in kuhe. Reference na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24446-2
Učiteljska
abiturijentka
bt Ai kot tiumača
Ijioa poučevat otrok« za hraivo in »iamovainje. Po-ouflbe na oj-.aaiv; o<id»i«fc »Jutra« pod »AbiHH-ijMUt-ka«.	34634-2
Samostojna šHiija
■13. obleke in paSf, »re po maki eeni na dom. Po-nudbe a« .}gi'asn-i oddelek »Jutra« [»>d zna<5ko »Perfektna šivilje«. 35556-2
Mlad trg. pomočnik
izučen v trgovini spece-rlje in mešanega blaga, želi službe v trgovini. — Tudi proti hrani m stanovanju. Ponudbe pod ^Takojšen na:top« na c«l. odd. »Jutra«.
24571-2

Kuharica
priproeta, vajena vsesa gospodinjstva. Seli pre-meniti službo s 1. okto hrom ali pozneje. Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjena«.
24565-2
Mizar
ranožem v¥a.kovt»t.n:Sh del. išče zaipo6.1e*nje. Gre taidi n« d-om. rVniinrdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Mizar«.	2439^2
Absolventka
meščanske šole
išSSe pri.merno službo. Pm-nrndbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Za-neeljiv« im poštona«.	34390-2
Gospodična
inteligentna, kavcije zmožna, želi službo hotel ■ kavarniške blagaj-nlčarke v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24596-9
Šofer-mehaij!k
z dobrimi spričevali ln s šestletno prakso išče službe za kakršnokoli vozilo. Zmožen sem nekoliko' kavcije. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen šofer«.
2(484-3
Mladenič
išče kakršnokoli službo. Najraje gre za slugo ali skladiščnika. — Zmožen sem tudi nekoliko kavcije. Naslov t ogl odd. »Jutra«.	34485-3
Bolniška strežnica
srednje starosti, vešča nemščine, elektrlzlranja ln masiranja išče zapo-slenja. Gre kamorkoli. CenJ. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vestna" ln zelo potrpežljiva«.	24501-2
Ekonom, uradnica
Izurlena knjigovodstva in vešča gospodinjskega vodstva. 18*e primernega nvneščenta — Ponudbe na ocl. odd. »Jutra« pod »Ekonomat«.
24096-2
Plačilna nafakarica
poštena in pridna išče mesto v boljšem lokalu aa LJubljano. Grem tudi izven LJubljane. Nastopim lahko takoj ali 1. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Boljša moč«.
24448-2
Trgovski pomočnik
išče nameščen je v Ljubljani event. gre dva meseca v prakso brezplačno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko: »Dva meseca brezplačno«.	24452-2
Krojaški pomočnik
dobro izurjen, 11 svojim strojem, išče službo. Nastopi takoj aii po«Bt>eje. — Naslov v vseh poelovalmi-eab »Jutra«.	84473-2
Postrežnica
apretma in poštena, ki zma kuhati, išče zaposliteiv od 9. we da"e. Pomndbe na oglasmi c^VMek Jmra pod mačko »Poltema ?«.
SM31-3
Trg. pomočnica
mešane stroke, pfv«vwr*tTrva, 7. deset? etino prakso. «era liet. dobro vajena rnerta
in dežeV, ieJi p-^moniti o'u-?Ho. C«ni'. ponndbe pod
zrnato »IMier naf»*op« na oglasni odd«4ek »Jn.tra«.
94416-S
300 Din dobi
ti»cti, ki preskrbi d«k"«>t<o dHo v tovarni. Pontidbe na o*ST «*tb odd«1 ek »Jutra« pod Šifro »Na$m»de«.
943f?7-S
Brivski pomočnik
r>e>-fekte-n. z rra.n!eini nein-We namea?«ni*. — ?Ta«! m v v*e>h r«^ »JtKra«.
Boljše dekle
z znancem nemščine, išče sfufbo k otrokom. — Po-nrud^Se na pod upnico Jutra v Olju pod »Sprotna«.
54BPO.?
Kot ^osp-Minia
Iščem mesta. Sem skrbna In ooStena. srednle stnroeti O-om t."<11 na debelo — Ponudbe na os', odd. »Jutra« rnd »Čista«.	24546-2
Prodajalka
pridna in poštena, ve£Sa blagom, žeft takoj nain+^e-nj«. Gre trudi v peka.r*»» ■fc' slaščičarno, ffnšbo nastopi
lahko takoj. P^nm/d-be n« o«i. <yidetek »Jutra« pod »3K«.	34Č02-8
Dekle
Si« «4užbo kot poooč spodiinji. Ponmdbe t« podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »PoStena«.
9iS08~2
Kuharica
srednjih let, e dobrim
spričevalom gospodinjske šole. vajena vseea gospodinjstva, želi menjati Klufcbr a 1. oktobrom al! pozneje. Ponudbe pro^i na ogl. odd. »Jutra« pod »Gorentka« 24514-3
Kot sobarica
iščem službo pri bollšl družini v L'ubljar>l Govorim nemško. Starost 32 let. Naslov v oel«. oM »Jutra« pod »Marija«.	24496-3
Slttrho ckl^čnTka
aluge aH 1nks<=nnta Iščem za t.okoj. Položim
♦iirtl vclto Se-no »
L'ubl,a->1. P"nu«Tbe n» 0^1. odd. »J"tr>« pod »Vesten — takoj«
24528-2
^trrtVovrrljlIf
v	koii->m««t.i. va-
zellno i?«*n1e In nal-1mv>re<»Ti»Cl1e v l=«tl >okOr t-ll(t' V 'epen-k*.	nnme^^on^e ev
''onTidh*	n^nlo*-
♦ .Tnt-a, v Celju	•
»Izdelovalec c. 24589-2
Hotelska kuharica
samostojna, izurjena v srbski, bečki in italijanski kuhinji, želi primerke sHižbe. Dopisi na podružnico »Jutra« v Ce-Hu	»Zmožnn go-
spodinja«.	24592-2
Zaslužek
Seseda l Dtn davek 3 Din za šifro ali dajanje aa
slova » Din. NalmanJM sneeek 11 nin
Din 200 dnevno
lahko zadušijo agilni pot-ni.fci(ce). Sigurna eksistenca. pri agiJnopti ponve je fi.kNmt. Ponudbe z nvanv-ko ta 3 Di« na ogl. odide<. »Jatra« pod tna&o »Bodočnost 8BB«.	94B50-3
Velik zashižek
bn« taatoega kapitala aa ■iano reakoorar. poseboo ga deteUI Dopiae 1 tnamko n odgoror na: Persene. Lf»b Ijaaa. po«to4 predai 307
lCft-S
Vsako prepisov ar je na s<roj
p1 *	na	N*-
v ogiasBen oddeiku »JnAra«.	94542-3
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Dia. Najmanjši snese* 17 Din.
Valvasor
najM-odaj. |Tg<odm p?a#3ni pogoji. \Tas:<w v vseh po-»lovauoicai »Jutra«.
Geschichte der erotisehen Kunst
3 knjige od E. Pucha in leksikon, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24406-8
Kupim
Ueaada i Dtn davek 3 Dtn
za šifro ali dajanje na slova i Din Najmaniši sneaek M? ntn
Železen štedilnik
dobro ohranjen, kupi J. Plainta, Celje-Gaberj«.
31327-7
Takojšnja pomoč
Kupim partij« maoatakto-
re. galanterije in železnia* proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru« pod »Reiitev«.
2336S-7
Otomano hi stole
kmpMB. Ponudbe »a ogta«. odidek* »Jutra« pod Šifro »Otomana«.	944S6-7
ŠtedHnlk
(Tlschherd). dobro ohranjen. kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Štedilnik«.
24486-7
Prehrana
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na
slova S Din. Najmanjši anesek 17 Din
Dve osebi
sprejmem o« dobro iVvata-6o hraoo pri opsri. Naatov v veeh posiovaiuicah Jutra 94600-14
Zakaj jokate?
StarSi mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckega, čeravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbira, dobro blago in nizke cene. Vzorce volne, -;vile, delena, cefirja in drugih modernih tkanin za ženske obleke pošilja
TRGOVSKI • DOM
krnitckL
'OVMA PEHIA n OBLEK Celje št. 20.
poštnine prosto. Cenik z več tisoč slikami zastonj.
Več abotrentov
eprejimetn na ie!o dobro h-woo. Ceiodoevno 8—BO Ko. kosilo 4—6 Din. — Tyrševa cesta 31. 34S6&44
Otroka
vzameir v dobro oskrbo r zdrav gorenjski kraj. Na-v vseh podova'n:os4i »Jutra«.	245oS-14
(eaeda I Dtn davek 3 Din *a šifro aH dajanje na
•lova 5 Dtn »JalmanlS' ■nesek it Oln niiaitj 19 Dt»
Nemščino
poa<aje ga.. Hiida Badiura. P. i mrka cesta 7/1H desno.
54386-4
Reven dijak
odličnjak. poučuj« vse re-»^TMJMginunazi t»ke predmeta do 6. razreda. Ce«>j. po-midbe na og-aani oddeiek »Jutra« pod »Im&truktor«.
Kdo te naiibolie .pripravi za pisarn, delo Tečaj za stenotipls-te
Pouk v strojepisju, eteno-grafiji. km(:ii^«r»vodstfru, tr-goo-gkem računat™, reklo-i»i itd. se otvori 2. oktobra. Soinima metečoo Din 100. H.e<rra popuet. Dne^vini im večemi t*<Sa.»i. Tr^oo'-ski nč.ni zavod v L:ubl :eni — Kongresni trg št. 2'II.
331-4
GoeH poučuje
fttvS očitaj kon&ervatorija StodoaMrvska oiioa St. M.
23168-4
Nemško
in pouk rmdi isobmžena gospa po 8 Din od ure. GledaliSke tri. 16. plitiidje — pri Rfbeku.
Angloško
konverzacijo
fifitan Bi 1
ka. —	% Mretiho
BMMS&5&, podtffV! pTf"dC!l
241306-4
Lecons de francais
par dame frangalse. — Grammalre - Conversa-tton. Puharjeva 5, vrata 1. Suscriptions tous taa lours de 11 A 12.
24344-4
Francoščina
za otroke
osn. šol, v majhnih skupinah, 50 Din mesečno, poučuje v Franciji Izprašana učiteljica. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24412-4
Iščem klavir
za dvakratno vajo na teden ob večernih urah. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Klavir«.
24430-4
Francoščino hi druge predmete
poceni poučuje akaderoičar-ka. Naslov v vi?eh poslovalnicah »Jutra«. Ž4383-4
Mlad Inštruktor
pripravljen podučevatl nemščino ln italijanščino samo proti hrani ln stanovanju. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	24572-4
Francoščino
poučuje gofipodičina. perfektna v govoru io pisa.vi. Gre tudi na dom. Nasiov ▼ vseh poslovalnicah Jintra 24560-4
A kadetnic ar k a
daje inštrukc.ije. Ponudbe na og;a*. oddeVk »Jutra« jiod šifro »Vsi predme.ti«.
34537-4
rJeseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na *iova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnika
za prodajo čevljev in copat pri Mrairkah nprejm^m takoj. Ponudbe na oglasna oddei. »Ju.tr!« pod »20% provizijo«.	2465S-5
Potniki
ki potmjejo po (insTribi banovini e kra>iko robo, dobijo patentf.iiaoo noivost za goHpodin.stvo. Ponudbe na ogiae. oddelek »Ju4ra^ pod »Labek za^lustek«. 24<2B4-5
Od 550 Din
naprej dohite moderne
globoke
otroške vozičke
v tovarni otroških vozičkom
Kucler & Co.
Celovška cesta štev. 28 —
poi-eg pivovarne »Union«.
Zastopnika
m L ju W jaoo i»te zorenj-eka tvrdka. P<mudbe i» o"idelek »Jutra« pod značko »^ostraneki z«ii»iu-žek«.	34C67-5
Tekstilna tovarna
r Sloveniji, išče potmika proti proviziji. Izveiban manufaktu-riBt in Slovenec im« predinott. Ponudbe z referencami na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Pot.nik«.	34167-5
Potnika
za dravsko banovino, ^•peljanega pri gostilničar i ih, sprejmemo. Ponudbe pod »Vpeljan« na ogl. odd. »Jutra«.
24506-5
Beseda 1 Dtn. davek 3 Dtn ea šifro ali dajanje na slova A Dtn. Najmanjši znesek 17 Otn.
10% ceneje
nud m sport.n« in globoke otroAke vozičke, najmodernejše.
M. TOMŠIČ
trgovina, Sv. Petra c. 32.
24277-6
Prodajte in kupite
najugodnejše veakovrftice dobro oiira.njetie predmete edino pri »Promet«. nasproti križervoiške cerkve.
2438:-6
Gosp. frizerja!
A parajte ia tnajoo ocdatte-oijo, z zemijovodom. po najnovejših predipisiih, v zimski sezoni od 3000 D n naprej Da obroke in knjižice veleba-njs dobavi Ivan Grsčič, Za gr.eb, Iiic« 14r2.
34S73-6
Dve Lutzovi peči
veiiiki, u§rj}in,o prodam. — N.ifio-v v vwii poslovwl<oi-
cah »Jutra«.	£,-i.'i26-6
Razno pohištvo
s!i3te, umetnine, preiprosre in lestenci pocetvi naip-o-daj vFl«i odifiof^va^1«. — Na ogl-ed med 29 seip"em-brom in 2. ok^bnoim v gradu Z,ovtwk, po^ta Bra-eSor-ie.	242Ž7-6
Vabimo Vas
k nakupu v oajcecejft ob laStloM A. Presker. Sv P»tra eesta 14.	133
Železen štedSnlk
d-.>bro ohranjen za 500 Diu naprodaj ne Starem t.r^ru štev. lil, II. nad«troif>:e.
Najcenejša
posredovalnica za vse nove in rabljene predmete. Samo 5 odst. provizije. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča 24409-6
Plinsko peč
na 7 kolon, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24388-6
Več umivalnikov
rabijoniib. noprodnj v ho-telu »Balkan«, Sv. Pot.ra pest« št. 35.	34694^6
Železno peč
obzidano, prodam za delavnico. Flear v pi-larni. Vošnjakova 6.
24472-6
Trboveljski
portlandcemerrt
štorie. strešno lepenko, orodje, okovje, žico. žič-nike itd priporoča poceni železnica Koutnv. — L'ubl1ana - šiška. Medvedova 28.	24449-6
Gramofon, plošče
velika Izbira in še ogromno število različnih drugih rabljenln predmetov poceni na-prodal pri »Promet« —
Nasproti Križevnlške cerkve.	24441-d
Otroški voziček
moderen. gobofc. poco<ni nam-oda.j v Mo^nh. Zaloška cesta Štev. V).
?4317-6
Otroško posteljo
komple^tio pocp-ni prr>dam. Sp. šiška. Janšema nI. 14.
?45*2-<5
Pletilne stroje
cirkularko, moška, ženska kolesa, peč za motorje. male ln velike motorje, šivalne strole, avt-odeli proda Kristan Tyrševa 54 .	24598-6
Vinske sode
od 1—SO b'. f:,i»r in črpalko proda Ivan Šceh, V-d*rn DobTe<rv>lje.	?4<V>7j6
Otroški voziček
fkoro nov, n>od^r<»n, d-^ b'** obr3njem. športni voziček in otroški spaln-i kio^ prodam. Foi^-c i^e v 7,-. p7.n« bntTgsi.Toi, pnFa-ša »Viktorije«, Al ekr«-i>d rova. re«ta..
34614-6
Mizarji!
Okovie za kmetske sobe v različnih vzorcih vam dof*avi Stane Cirman, umetno ključavničarstvo Ljubljana VII. Aleševče-va cesta.	24579-6
Oblačila
Beseda 1 Dtn davek 2 Din. za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Nalmanjžd enesek 17 lite
Iz Vaše ponošene obleke
napnav< naš ameriški brso-likalni ftroj zopet elegantno in čisto obleko. Računamo o«ja:ijo ceno. Josip Bo«, parolikalnioa. Kolodvorska ol. 5. 218-1®
Avto,rh o t o
seseda 1 Din. davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova b Din. Najmanjši snesete 17 Din
Motorno kolo
»Ariei«, VK) ocm, z električno razsvetljavo, regi-Ktrirano ter zeilo dobro ohra-njono, prodam ali pa zamenjam za rezan mebti les za mioarj-e. Pon.udbe ii prijaznosti aa Tomo Jene'.«, Zagrtb, ErdedijeMa št. 7.	24677-10
Tovorni avto
2 tonski Chevrolet prodam ali zamenjam za dobro ohranjeni osebni 6 sedežni avto. — feolar. avtopromet Gorje pri Bledu.	24456-10
ladna jesen
prihaja..
a
feri i <
fe i

K
t
Treba jf bo nabaviti radijski aparat. Obrnite se v ta namen na nas. Kot največja radijska tvrdka Slovenije imamo stalno v zalogi nad 100 aparatov kvalitetnih znamk »RADIONE*, »EUMIGor, »MINERVA«, »ORION<r, »STANDARD« itd., tako da moremo vašim željam najboljše ustreči. Prodajamo tudi na dolgotrajne obroke. Obiščite nas v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, in zahtevajte ponudbe.
Ijiiil
RETINA
36 prekrasnih posnetkov
napravite brez truda ž novim loto - aparatom
Kodak-„Retina"
Idealen aparat sa dom, potovanje, šport in nožne posnetke, ker je praktičen, precizen, a kljub
vsemu nad vse poceni
Din 1.590'-
RasgoTorite se s svojim fototrgovcem zaradi ugodnih odplavil na obroke!
Tovorni avto
II nOSti DOHtyi 1 Vi
dobro »bnaajeo, kupim. — Ponudbe «	in fi i -iii.v
M ogiasmi oddelek Jutra ped anaako »Avto«.
34806-10
Poftovornl avto
ku.prm prtrti piačiln t koloni/aino robo. Ponudbe oe og'a«m oddelek aJnitJU* pod šifro »Keksi 31313-JO
Osebni avtomobil
C—7eedeien. dobro ohra »jem, kupimo. Ponudbe podrobnimi poda-tki in ee-ik> aa og!. oddelek »Jutra« (K>d značko »Ekonomija«.
24179-JO
Kupim motor
T brezhibnem stanj«. Posadke t e-eno r» Dgkmi oddeiek »Jutra« pod šifro »Denar takoj«. 24401-10
3 »Puch« motorje
»e?o ugodno proda Erja-TM, PlJCrh zastopstvi) — Stična..	24503-40
Chevrolet
1 ta pol tonskrl, zelo do-bro ohranjen, ugodno prodam. Na ogled pri General-avto, LJubljana, Tyrževa ul. 36.
22561-10
(Seseda 1 Din davek 3 Din »t Slfro ali dajanje na Btova 5 Din. Najmanj« tnw.lt l'i Din
Pozor!
Kdor si hoče nabaviti poceni ln dobro pohištvo, naj si ogleda zalogo pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ul. 6.
24463-1J
Pohištvo
šivalni stroj, kuhinjske omare, čevlji, dtre, ure budilke, petrolejske sve-tiljke, razne mire ln steklenice ugodno naprodaj v Gradlžču 14. pritličje, levo. od torka daJje od 12. do 15.
24502-12
Spalnico
novo, 10 kosov, proda« po zelo ugodni ceni. — Interesenti naj pustijo naslov v poslovalnicah »Jutra«.	24524-12
Pohištvo
JT«. obroke in n« branita«
knjižice. — Speratw »robove spalnice. črešnjev«
Speran« ...... 2300 Din
pieska n«......1600 „
offiare........400 „
po*t«ilj« ...... 200 „
nočne onanee . . 130 „ kuhinjske oprav« . 860 „ fcuh kredence . . <25 „
vložki ...... . go _
mad-ruoi ...... 230 „
Sorejemaj« ee vsakovrstne popravila po konkurenčnih eenah Vee dmsro pohištvo dobite najceneje »amo pri mizarstvu »SAVA. Kolodvorska niica 16. MikloSi-fe-ra eeato 5. Telefon 5TS0 34370-15
Jedilnico
noTw. pad"! poco™ prodam. Ogledari v Gerbičevi nlioi 15» — Ke-le-zija. danes med 2. ta 6.
34654-12
Kuoujem in
prodajam
vw;kovrastno staro pohištvo in vse druge starinske oredmete do najugodnejših cenah. Plačam tako i! Golob Marija, Gallusovo nabrežje it. »	24536-13
llredkev dolgov •odne ln tih« poravnava. fconkurzne zadeve, kmečko aaičito.
nabavo kreditov
•eetavo bilanc, kalkula dj ln načrtov, rentabilno ln varno naložitev kapitala,
hranilnih knjižic
in drugih vrednot, ureditev vseh trgovsko-obrt-nth zadev poverite ei upno koncesljonlram komercljalnl pisarni Lojze Zaje. Gledališka ulica 7. Ljubljana. (Sodni zadružni revizor ln zaoriseženl knjigovodski Izvedenec.)	23216-16
Iščem posodo
aii družabnika za podjetje,
ki je v draveki basov-m in Vojvodini taborno vipe-lja.no. Intabniaeija prane ioo© na nepreaASoRJDali — vrednih Ded tri nritijmie dinarjev. Potreb« kapital Vi «*Hjooa rtu. Ponudbe pod »Popotaa varnost« na oglasni o<Meiek »Jtrtra«	JS08B-16
Hranilno knfiico
Celjske »eetne brao$i*ee vlogo 300.000—400.000 Dta kupim. Resne po^iud-be na o?!, oddelek Jutra pod značko »Sreča 40».
94168-16
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova cesta 40, kupuje in prodaja
hranilne knjižice
Kopte knjižice
r»eh ljubljanskih ln po-dcMsUh uvodov, flpo* rotite zarod, znesek ta eeno na ogL odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga« 94466-1«
Knj&ico
Ljudske posojilnice ▼Jogo 25.000 Din kupim proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovina«. 34523-16
Knjižice
Mestoe hraoituiiee IjoMjafi-eke, t »anjgtlj cfi Teijtb meetiji kupim*. Ponudb« na ogi««ii oddelek »Juta«« pod »Ootrala«. $4878-16
Hranflno kn^žJco
Knrt*« hranilni«« t' Or-mnin prodam. Ponudbe na ogla«. »dde4ek ►Jutra, pod mačko »90.000 LooMvra...
9*531-1«
Hranilne kngžice
LjwMoao«ke kred« banke rabimo Taak«	pfa-
(kAfO. — IVvvdbe na I*vir®6rrico	T Ha
pod »Rfiujrluivc.
94568-18
V najem
Dtn davek 3Dls za mn an dajaai« na
«lovs » Dta. Najmanj*' t nta.
Mesarijo
takoj t najest. — Penodb« aa oagM. oddeiek »Jstra« ped »Kjerkoji«.
•17
vseh zavodov dravske banovine. Plača najugodneje. Za odgovor Din 3.— znamke.
8036
Posredujem denar
na hranilne knjižice
veeb ieearmh esirodo*
Rudolf Zor«, Ljubljana
Giedaltfka 12. »4100-1«
Trgovino
S BHilBlP
mefcDMn kraju, 5 miast «4 sredine nesta Oeija dam. Potreben kapHat "eee 55.000 Din. Poioriea lahko ▼ hraflilmb knjitica-k dobrih i*Todov. Povradbe na podružnice »Jutra« T Ceijn ped »Eknetenea«.
f^eo-16
60.000 Din posoHa
na d*-« h;ei ▼ Ljwb-Ijam, prortsi vkajaSbi na prvo TTrPfvo w obreetira po dojo<To™. Na^or T teefe poelov«,'i®icab »Jotra«.
3441646
Hranilne knjižice
kupim za polno vrednost na obroke. Ponudite brez posredovalca tvrdki »Prilika«, Kersnikova 7.	24408-16
fleeieda 1 Din davek 3 Din ca Mfro ali dajanje na
Vlova i Din. Naj man m«?fr i; nin
Knjižico
Mul«, bnanilmlce Ijabi;«®-eks z vjogo 100.000 Din — kupim. Ponudbe na og-ee. eddel. »Jutra« pod »Taikoj T ^o^OTirai«.	24366-16
Starejšo družabnico
kapitalom nad 300.000 dinarjev, sprejmem T dobro ldoče podjetje zaradi povečanja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« »Pod ženltev nI lzklju čena.	24360-16
Družabnika za vinsko trgovino
fci ima veselje »odelo-na-ti ali financirati, epreijmem. Pod gara-ncijo siguren ▼eKk zaslužek rarigrman. Sprejmem tndi T«ttnnga
slugo
s nefcoiiJio ka.T<«je. radi itjkae-e. Ponudbe t» ogiae. odde!-ek »Jutra« pod ¥fvo »Vineka trgovioa«.
34882-16
Obveznice vojne škode kupim
P<wudbe i neredbo »ene aa og1ae»yi oddelek Ju-*ra pod nnafiko »R»tna šteta«.
24296-16
Spomenike
is sk!edišče. ia hra-niVne taijiSice dobrili zav»dw pro-laja Fr. KiHi-iTar. kam-»oeek. St. Kri4-L?u*''jaiDa.
3^-16
Hranilne vloge
vaeto bank kupo^Ptn« » peodajB»" oajpo^oJkieje T toftno. PoaUrmJ aaTod i 4.. Zaereh P-»Ska at VT1 T«L tot 98^38 Za ode* pniotvbi iD&mkt
«08-16
(--
KnSžice
Ljudske posojilnice 3000 ln 10.000. Kmetske posojilnice 10.000 ln Mestne ljubljanske 10.000 prodam. Ponudbe na ogla.«-n' odd. »Jutra« pod »Brez posredovan ia 100« 84466-16
Hranilno knjižico
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
24475-16
Prodam
knjižico Kmetske posojilnice 50.000 ln 100.000
dinarjev najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana«. 24464-16
100 %
p!a6a*n za vio^e LrodAe posojtai«« ▼ LjnWjaa< — proti n^fodnemn odfiJačitn. Ceni. ponudbe oa oy*a«ri odd-riek Jn"r« pod »PtHooth**«. ?46W-1«
Hranilne knifžice
mideke i« Kmei»*e poeo->?1niee ter H*rtne branil-wee T LjoW'3«i. ku^at proti sel« atfodoeom me-
ponudbe pod »Deoeb« n« og<a«»i oddrfek »Jmtra«.
94610-16
Vložne knjige
mariborskih, ptujskih ln celjskih denarnih zavodov kupim tn Dlačam najvlSlo dnevno ceno. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« v Mariboru nod »Brez posredovalca« 24583-16
Inteligentna gdč.
prosi plemenitega gospoda posojilo v skrajni potreb' za eksistenco 2000 dinarjev proti resni vrnitvi '.n dobrimi obrertl. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« »od »Ostanem trajno hvaležna«.
14538 16
Družabnico
ta bnfet. <Wika-t<*o to trafiko. i«e<m — Pomene rv»nndbe ni osf**«. oddelek »Ji*tra« pod »Sporaime«.
94500-1«
PosojHa
r»» hmoflee kn.Hliee da?» Slovenska bjflk*. LjoMja-aa, Krekov 1rg »ev. 1«.
Prfana gostUno
teto
rla LMX><m oddaae ▼ aajeoa. Dopise aa egiaaot oddelek »Jotra« ped Htm »Dobe* ttoča«. SMI04T
Specerij. trgovino
90 let obstoječo, lepo opremljeno, prodam takoj oziroma dam v najem z vsem blagom ln
inventarjem po zelo ugodni eenl. Potrebni kapital približno 90.000 dinarjev. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodno v Ljubljani«. 24518-17
i*
i Dtn davek 3 Dtn ca mtro ali daiaaj« aa ■lova t Din. »ajmantk snesek TJ Dtn
Vsi k Rahnetu v Moste
kjer »a todi Štajerske t4b« po 10 Din tKer. «He0 1 Dta eaoeje. 34ffl3-l«
Danes so ga zskbdi io spekfi
nraMka — t	fi
PiaitPB- kjer j« tndi koncert is doteaia sabava. — K obrtni udeležbi vabi Giobokar Botri. gostiiaičeT-ka.	94MJ-1«
Jaz greni
gre« amano na koncert k UrbanČiču (CarmanJ tn na pečenlee, purma-ne, sladko Tine«
24434-18
Cilj pc^ateljev
.I nf. »n |r i-i niti rart
ooore sapnice
(tndi mo«t) tn okusnega jela »Marica«. Trtaika cesta. Za zabavo skrbi znani »Krtka« Sramel-trto.	24482-lt
Skladišča
s isle#m — nipramt aa ob-l. odda »Ven s«, pred
potita.
M4S040
Balet
Bt praMtei ko^Sfcl ffldus. Kirfor t mtk porfoviJos-eak »Jatra«.	34(88-10
Veliko klet
pripravno za skladišče oddam na Poljanski cesti it. 17. Vprašati lsto-tam prt hišnici.
24305-19
Lep lokal
sa premeten točki takoj odda« sam« roeaim re-fi ektaotoeB. 1Viw( ee ▼ Arogeriji »Hermee«, SfikJo-Sičera eeeta 30. 34&KM9
Mlekarno
oddaje na pfotu^l-ueeB kraju radi boieroi. Kafllor v egieeeee oddeJku »J^Ktira«.
34533-10
Gostilno.
restavracijo
lep vrt. takoj oddam zaradi bolezni v centru LJubljane na večletno pogodbo ob nizki najemnini tn z odkupom inventarja. Dopise pod Slfro »Velik promet« na ogl. odd. »Jutra«
24530-19
Renomiraoo
gostilno
na najlepiem prometnem kraju Celja zaradi bolezni prodam. Krasen sadni, setenjadnl ln gostilniški vrt. 3 gostilniški prostori. 7 sob. 2 kuhinji. prostrana klet itd. Natančneje pri lastniku gostilne »Prt mostu«, — Celje.	24588-19
Manjši valjčni mlin
in poeeetr® i vsemi krrem-t»rjem, v Mnainj St. Pa.v-I« ▼ Savinjski doiimt pod ogffikm ptaeiformi pogoji prodam n 65.000 Dn. — Na<!ov v veeh poešivra.Vni-oah »Jutra«.	34107^0
V Gornjem gradu
eredi m««ta (sreia) oddam r naj«m biio a 5 eobami, kubmjo, kJeftani ia vrtom. Pripr»vr>o ta tngo-Hno. pisarne ali obrt. Kdor prispeva preureditve«« ©trosi«, oe p'ač« najemniine. Bvont. sijdd peiodam. Ponudbe na ogiaeni odde-'ek »Jutra« pod »LetovaJiSSe«.
21230-20
Hiša s trgovino
na zelo prometni cesti na periferiji mesta LJubljane naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	24435-20
Gostiln, posestvo
z icT-enita-rjem. tik Maribora (Ufeioa koroSkeira kolodvora) pnodim n Din 400.000. Vpraeamja na Dm Stvo hišnih posee^ikov v Mariboru, &regw&'čexa.
24306-20
HH5o z vrtom
lepo. ridaoo. 2 eobi. veža, kuhim*. Het hi drvamrioa, za 15.000 Din na pro-motaem krajm proda F!ori-jflfl Goete^rvik. Doi. Božanj St. 29. pri Sevnici ob Sari.	24251-20
Lokat
prte 6fn ti Ictvtimo, cR
že vpeljano brfvnfoo
kafria. Was?mv v vith po. alovailonoali »Jmlrac.
9tSSM.9
Opremljeno
mlekarno
kopi« aX iw»«i v na-jes. Ponudbe m o^aent oddelek »Jutra« pod yfro »Kekantac.	94577-10
t Dta davek 9 Dtn sa Mfro aH dajanje a«
9 Din. Najmanuu ««Mt 'i Dta
Vtsokopritlično hišo
doto, tnetaoevaajeko, a
' Bu Meitne, prodaš. — Zf. Sifta 980 (prva tram-vsjrica poaiajt od mitnjoe) 88662-20
Hišo
pitMcliaees&, v Bjelorarn (eaveka l«»ovioa), lepa lega, z 1 oralom	in veako-
eadmn drevjem, bi bofal prodati ali semenja ti aa biSo v Miinji aknliei Ljubljane. Vprašati Jakoba švajga. Bjetovar, Trg Matije &oboa i.
34872-30
Posestvo naprodaj
Prt tr^Actt	▼
Kamrnin m bo na ja/vm 1. oktobra L 1. vrifi« prodaja posestva v Topola h pri MeJngšu.
94981-90
Danes
prvevretBe itmmi* kfva^-ee Vb pecentoe. Za ebiUne ud-oleHEbo «« priporoča Stola« M.. gaaitftoieaT, Seiar-tmeka eeet*. 9461M«
Lokali
Beseda 1 Dta davek 3 Dta »tire aH dajanja na
.tova 9 Dtn Najtnantft' BB*#k 17 nt«
Krojači — začetniki pozor!
Popoiottti tprfloljtoe kee^ ja&« d«!avwoo v imde-afcrijekem knajs v Savinjski dolini ugodne prodam Obrtni t&t nepotreben. — Naeiov t vseb poeW«ta<-aab »Jutra«.	2304B-19
Suho skladišče
t Isattl tea 40 m*, prfaaer-9« toda ca dria-nše*. oddam. OgVdati na TjvJevi eesti 35, pisara« ss iH>ri-Kt.	9SB06-1«
Na Bleda
agodn« peodam dobre vpeljan brivski eafo« ta da m» is gospoda. KssJov v vseh poslovalnicah »Jntrt« 34255-19
Trgovino
špecerijsko ta delikatesno v centru ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34433-19
Lokal
veHk (s sretrt. prtpmvta z« piearee tli vsako tfc«*. oddan na 6ruspest**»fci e. H. WL	8449^1«
Frizerski salon
brivski ta dam.kl, prodam v Ljubljani. — Potrebnih 28.000 Din. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Salon«.
24469-19
Prostor
lep. svetel, v blifilal kolodvora oddam sa delavnico a« »kladlSče. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1»
Trgovsko hišo
v sredini mesta na najipv^-metaejS točki, na križišča tik kofodvora. dobro vpeljana, t velikim trgovskim lokalom is skladiščem, ei>o^rtdstropoa, a aedem-eobnim stacovainjem, vodovodom ia elektriko, takoj prodam. Plačiijivo dekana s knjfiica.mi. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« ped »Gorem>ko St. 290.000«.	24360-30
Novozidano hišo
Se 8 let davka prosto, pn kolodvoru DieEice prodam. Pojasni)« daje Ivan šetiine. Sv. Lenart 56 — Brežice.
23911-20
HEa
z (Jvesri staoovatifl, jfo-spodarsktm posiopjean, S mimrt od sovo projeiktira-nega kolodvora Terao pri Maribora e« proda za Din 105.000. Plačati j« poiovi-so v gotovini, poiovieo pa v braoS. krvjifioah Mestoe bramhtie« mariboreke. aii po»o.i»(«iice »Narodci dom« v Maribora. Vpraša se na Tesia, Ma istrovs (Hwt 96 94937-30
Lepe stavb, parcele
Bgodoo	proda drino na
obroke	w knjftie* I. Za-
arod*.	Maribor. Frank o-
psoova	9.	24883-20
V bližini Celja
predam pdoeeo h v S e z gostilno m Brfvnom. Potrebno 95-000 Dm. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra 24325-20
Majhno hiško
z vrtom, v okcriioi Lmb->$aae prodam. — poiaem-Ha daje žiio»'uiV. Pioriianeks oliea 13	2490S-90
Posestvo
Mjbso aH sredn jeveiiko Iraipim r »koJiri Ljubljane sfi sa	Po-
nudbe as oglami odd H ek »Jntre« ped Šifro »Dom«.
94000-20
Posestvo
v MMftrf Maribora prodam takoj udi dnrfieskili ra.«-11 er. Se#lov v vech po
t«. ■■
»posesr
ReaHtetna pisarna
druibi z ». z. Ljubljana. Hlkloilčeva e. 4 proda:
VILO. elitno stavbo, v bližini kolodvora, eno petsobno, 3 dvosobna stanovanja, 800 m« vrta. 550 000 Din. VILO, enodružinsko. 800 m' vrta, Mir je, 280.000 dinarjev.' VILO. enodružinsko, 800 m» vrta. prt Tobačni tovarni. 210.000 Din. HISO. enonadstropno. trlst« novan Wko blizu Sv. Jakoba, 125.000 dinarjev. HISO, enonadstropno. enodružinsko. 3 sobe. kuhlnla, kortalnlea. dvorišče, vrtiček. Mira Sv. Jakoba. 170.000 denarjev HISO. enonad«tvopno. trgovski lokal. 5 sta-novanl. p»«noviiena. Sv. Jakob 215.000 Dta VITO. enonadstroemo. 3 komfortna stanovanja, 800 m* vrta. Sv. Krištof. 460.000 Dtn. Prevzem hipoteke 330 tisoč Din. VILO. enonadstropno trlstanovanjsko. 500 kv. metrov vrta. Sv. KriStof, 350 000 Din. VILO, trlstanovanjsko in vrtno stavbo, eno-stanovanlsko, obrtni lokal. 1500 m» vrta, pri Martinovi cesti, 350.000 Dtn. Velika lzbera parcel, trgovskih, obrtnih hlS. vil. kmečkih tn veleno-se«t«v v raznih velikostih, po ugodnih cenah.
24521-20
Lepa parcela
ob TyrSevi cesti (Dunaj-s*ll poceni naprodaj. — Pol zve se: — Stavbenik Maurlč. LJubljana, telefon 3382.	24543-20
Dve večS hribovski posestvi
v srednji višini, z mlinom is iago. Sa »eva vila r dolini agodno naprodaj. — Dopise oa oglas« oddelek »Jutra« pod »LetoviSče«.
94181-90
Dvodružmsko vilo
novo, z večjim vrtam, kupim v Ljubljani ali okolici nedaleč od cestne železnice. Ponudbe pod »Novi dom 58« na ogl. odd. »Jutra«.
24439-20
Hišo
z več sobami ln velikim zelenjadnim vrtom poceni prodam v LJubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24444-20
Vfk>
krasno ležečo, poleg centra Ljubljane, najpopolnejši velekomfort, mnogo pod ceno prodam. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zuckrl«.'
24445-20
Stfrlstanovani. hiša
naprodaj za 60.000 Din. Polovica kupnine sprejmem hranilne knjižice. — Pol zve se v gostilni Sventnar, — Jarše, Sv. Križ prt Ljubljani.
22411-20
Hišo
z velikim vrtom vramem v najem aH kupim v Trnovem, Spodnji ali Zgornji Šiški, ali Dravljai. Totna-žttv, Miklošičeva ceste T U 24565-20

Vila
na lepem prostoru, blizu centra, kolodvora, naprodaj. 15 letna davčna olajšava. — Informacije: trgovina Bezlaj, Resi j eva cesta 7.
24569-20
(po vsej državi
raznaša poštar
SVILE Š T O F E PLATNA
od
NA ZAHTEVO POŠLJEMO VZORCE BREZPLAČNO
Trisob. stanovanje
komfortno, odda zava.ro-vaJnice »Ducsv« v evoji palači na Alekeaindrovi e. — Informacije iototam droiSbeot pisarni. £4407-21
Hišo z vrtom
v Badvanju prodam. — Sest sob, dve kuhinji, klet. 2 stranska prostora za 95.000 Din, zamenjam tudi za manjše v bližini LJubljane. Po-nudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Pripravno za pekarno«. 24585-20
Enosob. stanovanje
s pritikUoaim in	od-
diam c 1. oktobrom v Jenkovi uiiei štov. 13.
34>400-i31
Enosob. stanovanje
majhno, lepo io soiočno, prikJadno ta dve oe#bi. oddam c 1. novembrom v Koleaiji, Gerbičova ul. 23.
24368-31
Zemljišče
ali več stavbišč
prodam r Trnovskem pristanu proti hranilnim knllžlcam dobrega za voda. Ponudbe na oglas nI odd. »Jutra« pod »Nepremičnine«.
24491-20
Pri Bledu
kupim večje posestvo, poljedelsko podjetje aH
drugo velikopotezno stvar tudi Dreko 1,000.000 dinarjev. Posredovalnica »Rapid«, Maribor. Gosposka 28.	24587-20
Lepo zidanico
tn vinograd
prodam. JfasJ-vv v vseb po-slovsioicah »Jutra«.
Stavimo parcelo
kra«.no, vogalno, v Koleri ji poceni proda Anton Rem4pa.r, mw»r. Zeljo-tska ni. 14, ali Stari trg št- 28.
2461.1-20
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem po nizki ceni, pogoji ugodni. Pl&ninSek. St. Vid nad Ljubljano. (Poleg Sole). 24424-20
V centru Bleda
je proti delnemu plačilu v hranilnih knjižicah naprodaj: Komfortna vila z vel. parkom 600.000 dinarjev. Večia novozgrajena vila 240 000 dinarjev. — 'Enodnižinska wv» vila 120.000 Din. — ManlSa vila 70.000 Din tn več stavbnih narcel. Informacije: Franr Sf>k-Ilč, Bled.	24397-20
Parcela
Lepa bodočnost v L»aWj»-ni — 9000 m» naprodaj za ktijiiice. Ufrodna cptm. — Dopise na oglasni oddel«k »Jutra« pod »Lepi kraj«.
21606-20
FmvnnristrniOfta vila
novorldana. dve trisobni dve eno*obr>! 'tano-vanil narketl. elektrika vodovod, kopalnica. 700 V v metrov vtemHlPča. <t"e mii"t< od tmn»n ia. tr-vi-Ve^o. nnorr^i' »»" 245 «00 D1-> — Do-n-** p-eko 20.000 Din
*tKt.fi,	T tm*.r>-
Hnt nin	o-+*neV
«• tat-^^iilT«	nr^-tl. 6 •v»«t, *>»«»e«ti'm iV
n1««rn»	*
*	24395-20
Vfla
f V	*ojn°
■»idan« nodki»tena. * «obe Vrb'-«1*.	"lektri-
vMnvnd 1SOO m' ' ta	rtM
*	na ise
M«nj< TVi	n'«*-
^t.l It	«»1,T*«+.im
-«*	BiUmtl.
nl-a-na. MlkloSI*—« 4 Trww«1ro liSo
-	m»U
-O ali	V„r»*r^
cfotovirii ■ rinrve »♦••"he Po-
t« ne«iatt s »•-
rmt.<rorn i«* 1», -»»ifelft« »»« nal <Nti« Ti,-
ir.	Slfro
Ska hiSa«.	24584-20
Majhno posestvo v Celju
četrt urei od Glavnega trga s stanovanjem, hlevom. 90 sadnih dreves ta ■ lepimi stavblšči, pripravno tudi za voznika, proda zaradi preselitve Rlhard Jakobta. Celje, Lisce it 11.
24593-20
Štiristanovanjj. vilo
Štiri sobno novozgrajeno ves komfort. plin, elektrika. kopalnice, v centru Ljubljane, ln dvo-stanovanjsko vilo. komfortno. v Zgornji Šiški, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« O od »Poceni«. 24604-20
urifhiMiM
•eseda 1 Dtn davek 3 Dta «a Šifre ali dajanje na-lova 5 Din NajmaniSl znesek 17 Din
Kdor plača
5000 D?n
dobi za 6 let štano-venje »obe in kubrnje v Stepa-t»ji va« 109. 24ST9-21
Trisob stanovanje
lepo. zračno ta subo. voda v biši. leip vrt. po telo ugodili eewi oddam na La-verci tik kolodvora. — Vprašati ietotam Stev. S.
24290-31
Stanovanje
? eob. kabtaela in pritl-klin oddam z novembrom. Nas'.,« v veeh poslovalnicah »Jutra«.	34304-21
Enosob. stanovanje
oddan efrtobrs novemhia. Vsfjor v vseb ooeredoval-»ieab »Jutra«. 24405-31
Enosob. stanovanje
oddam na Grfocah. ZZAMa.	3M40-01
Lepo ki sokično
stanovanje
3 sobno, s prltlkllnaml, na Resljevl cesti oddam stalni stranki odraslih oseb proti zmemi na jemnlnl za 1. november 1934. — Reflektanti naj se obrnejo pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod »Udobno«.	24414-21
Enosob. stan-tvarie
lepo ie zračno oddam s 1. oktobrom. Nas'ow v vseh poslovalnicah »Juitra«.
24431-61
Dvosob. stanovanje
t balkonom in V>4o oddam z novembrom stranki brez otrok. Postojnska ulica 20 24433-31
Stanovanje
pet- on roma trieobtto vsemi pritiklinaimi — na Aleksandrovi cesti 4 (i !«č« Vrktoria) oddam. — Tstot-am dvosobno za pa-aaroo.	24470-21
DvosOb. stanovanje
e pritiMiinami oddam z oktobrom boi-jS e*r«jnki. — Infoimacije v BoLgamki o!, št. 32.	24417-31
Manjše stanovanje
maneardno, odd« m z okto* brom. Pokv« se v Fttg-nerjevi (Škofji) uJici 10.
24582-31
Stanovanje
lepo. eno- ali dvoeobno. v visokem sateronn oidatr v Skrabčevi u'ici štev. 5.
24316-3!
Enosob. stanovanje
solnčno ta pm*«twi!0, v na!!ep5pm delu Podroinik« •odda Fatur. Večna pot 7 (vif-a-ris Strelišča).
24487-21
Trisob. stanovanje
komforimo. od d »m e 1. novemthrom. Poiive #e v drogeriji »Hermee«. šičeva cesta 30. 24639-31
2 stanovanj
3 sobno tn 2 sobno, s kopalnico v bližini bonske trorave oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« DOd »NovemHerv 24492 21
Stanovanje
5 do 6 sobno v centru mesta takol oddam. — ponu<TV>e na ovl. izdelek »Jutra« pod »Strogi center«.	24493-31
Dve enosobnf
e+anovimii
vsemi prltlkli^-.ami in v r l.mii oddam 1. oktobra a'1 po^n»le. Podaljšana Verovškova
24545-21
FnosAh ctanovanle
pr^tsklmamn. I r ne^iciirco. Seito rn eo^mAnio	od
da S+eiriberger. TrroS^a c. St.. 34.	3460b-31
Dvosob. stanovanje
e bopainico in dvoje euio-eiobnib tvt«.»ove.ii j .xlid«.m £ 1. novembrom v novi hiši, Vodovodna c^t« štev. 40. Pojaemiia daje Vilfan. Mariborska 38.	24S5(W31
Dijo\tke sobe
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje ua nova S Din NaimanJSi snesek 17 Dtn.
Dijakinjo
sprejme bivša učiteljice. Klavir, kops!iMc.a na razpolago. Poija.naka c. 16, IL nad., levo.
24346-22
1_2 vfeokošolca(ki)
fpreimeim v v*o oskrbo na-eprotd dirain«. Hraoa dobra, lop« eonraona eoiba e posebnim vbodom kopalnica. — Naslov v vseh poeorehii-rah »Jutra«.	'31185-22
Blizu univerze
oddam sobo z vso oekrbo. Naslov v vseb pos'"«-.! iinl-cab »Jas*«.	24425-3S
Na hrano
in stanovanje
v oei»tru mest« sprejmem dijakinjo ali visobošciJos n boljše hiše. k fiAtti-o-šolki - od'i6njakin.)!. Naslov v vseh poelov-aJjiioah Jutra 21367-22
Stanovanja iščejo
stranke potom Realitet-ne pisarne Grašek, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite! 24467-21a
Zakonca brez otrok
iščeta sa movember dtvo-sohtvo et«ntn-an-je 6 ki^vaJ-nico. Ponudbe na ognjeni oddelek »Juo.ra« pod šifro »Vesten plačnik«.
34474-21/»
Za hčerko
visokošolko iščem stanovanje z vso oskrbo. Klavir, nemška konverzaci-Ja. Dopise z navedbo cene na Oražem, Celje, — Gledališka uilca.
24591-22
Stanovanja
rfeseds 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje na slova 9 Dtn. Na.lmanlš' snesek ''« Dta.
Dvosob. stanovanje
iščeta 2 osebi za m«sec november. Pleč«im za eno leito vna-prej. Pismene ponudbe na og"lesni oddelek »Jutra« pod »Za november«.	24348-31a
Dvosob. stanovanje
t kopalnico a.!i brez, iščem na periferiji. Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod »November«. 34341-31/e
Stanovanje
tri- sli štirieobao iščem « 15. oktobrom ali 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kopalnica«. 24301-3L'a
Trisob. stanovanje
komfortno. « kopataioo in pricikttnami. po možnosti z verando, v centru mesta išče mirna etra-rak asi. novembrom. Pnnudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna in čista«.
24,124-31/a
Stanovanje
2- ali Ssobno, srvitlo, iščfim z novembrom, ev. v okolici sv. Krištofa. PoTvudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Odrasli«.
34317-21 /a
Trisob. stanovanie
čisto, s kopalnico, išče točen plačnik. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Odrasli«	24478-21a
F«wxoh c»?«ovanlp
n^kolRko oodorit-l!**!«! — z v»MT" pritik^TKinri oddmn na KM^jer-pm —
» 1SS (ra M1jid:-wVTTi domom).	?-4573-21
Dvosob. n+snovante
fiinM. c pritifcliirisim' pocsn" oddem s 1. okv*r«Tn — event. 1. T^ovembrrvm. Pro
dovič^va M. 34606-31
Dve stanovaniB
divo- ta trisobno z v*em*
rrifitfiiiifiil oddn ZS M-rember Tribuč. (rlifice — cesta 6, t^ofor 9606.	9®40-31
Stanovanje
dveh prostornih sob ta kuhinje s plinom, po možnosti tudi s kopalnico Iščeta za november mati ln sin. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »čisto ln udobno«.
24442-21»
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritikli-nami, poceni, čisto in zračno, išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na osrlae. oddelek »Juitra« pod »Profesor«.
34548-31/a
Mirna stranka
išče stanovanje 2 velike sobe v okolici banovine. Zvezde, početkom Rožne doline za november. Ponudbe na o<rI. odd. »Jutra« pod »333«.
24513-21*
Mirna stranka
brez otnok. išče komfortno dvosobno aii M-isoboo eta.nova.nje z vsemi priti-k lina mi za 1 .november. Ponudbe ne o?'as. oddelek »Jutra« pod »Redni Pučnik«.	Ž4ff71-31/a
Trisob. stanovanje
v Rcratii dolini, išče učitelj. Ponudbe na og-lflsai od«3e'ek »Jmtrac pod šifro »DrušLne«.	24480-31/a
Enosob. stanovanje
išče samska droa.vna d-nioa. točne plačnica. Ponudb" ne oglasni oddelek »Jutra« p<xT »Soinčno ia zračno«.	24020-31/»
Sobe išče
Beseda t Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. f+aJmanJšJ znesek i' Din
Sobo
v bližini tehnike iščem z« takoj. Ponudbe z narred-bo cene do srede na o^l. odd. »Ju.tra« pod »Prvi oktober«.	24&>4-2Se
Akademik
išče mirno sobo s serperi-renim vhod-om. — Ponudbe na OT^rini oddeek Jut.ra pod mačko »Do 200 Din«.
24336-23/e
Akademik
išče s 1. oktobrom e ta.no-vanje v bližina umiverze. Ponudbe z novedbo cene na og'asni oddelek Jutita pod značk« »Akademik«.
23879-33«
Prazno sobo
večjo, s Štedilnikom io posebnim vhodom, v bližnji okolici Ljubljane iščem Ponudbe z navedbo cene na oglasni odde'ek Jutra pod znečko »Tako;«.
24402-33/a
Sostanovalca
za separirano sobo i»Semi za 1. oktober. Naskvv v ■pseh poaio-va'oicah »Jurtvra«.
24.H7-2S
S 1. oktobrom
oddam samo bojši, sta wt in eolidoi osebi, par t s> kora-kov od Zvezd«, vali-ko. mimo. čisto in adobno
opremljeno sobo
s posebtrim -bod^n. parketom in elektriko. Naslov v vseh poslovalmcah »Jutra«.	24331-33
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma s t. oktobrom. Nasčov v ogia*. oddeJku »Jutra«. 8CS6-23
Opremljeno sobo
zračno iu eoiočco, c p»-sebnim vhodom, oddam — Cesta na Rožnik štev. 47.
34385-33
Lepo sobo
»OiinaDO, e posebnim vbo-dom ta eotepombo kopalnice oddam v rari Neslov v v»eb poriovainS-os h »Jutra«.	2-4S06-3S
Lepo, solnčno sobo
eeparirano — « parkettom,
belkoraom io koipaloioo twi-dam eni aln dv<e<ma osebnim v Sta®ič«wi ui.ic' 13 34383-23
Sobo
leipo oipremi jeno oddam b izu Tabora — Fago«-r>«va uiica štev. 13, vrata lfi.
3^99-39
Opremljeno sobo
e posebnim vbodom odda«
boijš.«n=u gospodu na Rtei-weisovi cesti. — Naslov v vseh riosriovalnicaii »Jutra*
Lepo sobo
so'nčiK>, s parketom, eflefe-triko, souporabo kopaiinoe i n vbodom s stotin j ic oddam v Škrabčevt liici 5.
344(38-33
Prazno sobo
ali lokal, pripraven za krojaško delavnico, iščem na pripravnem kraju v mestu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pripravno 2«. 24384-23at
Dijakinja
išče s'a.m>vanje s Hrano. Ponudbe se os les. oddele-k »Ju.tra« pod »Dijakiflva 22« 24436-33/a
Prazno sobo
pritlično (skladišče) išč«m. Ponudbe na o-^as. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno blaso«.	24431-23/0.
Prazno sobo
kamor se lahko postavi Štedilnik, iščem v centru mesta. Ponudbe pod »Točna« na ogl. oddelek »Jutra«. 24597-23a
Gospod
išče lepo opremljeno sobo
v vz-hodTiem delu Ljubljane. — Pnimudbe f ceno n« o?!as. oddelek »Jutra« pod značko »Lepa«. 24557-23/a
iščemo prazno sobo
za društven lokal v sredini mesta. Ponudbe poslati na »Društvo Izložbenih aranžerjev«. LJubljana. Pogačarjev trg »Pri solncu«.
24535 23a
Opremljeno sobo
lepo, o^ddam s 1. oktobiom solidnemu m mirnemu gospodu.. Ogledati med % Ms. iai 4. uro. Naslon T vsek poslovalnicah »Jutra«.
24404-33
Sobo z 2 posteljama
oddam. Natiov v vseih po-
AioTai.nicah »Jutra«.
34447 39
Postrežnici
nudim prostorno praa» no sobo za nekaj popot« danskih ur dela dnevno. Ponudbe na ogl. odrte« lek »Jutra« pod »Čistoča in red«. 24497-23
Opremljeno sobo
za dve osebi oddam s oskrbo ali brez. Uporaba klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24494-23
Dve gospodični
sprejmem kot sostanovalke na stanovanje. — Kioks. Vegova ulica, — trafika.	24489-23
r/JjUMTT*
esed« 1 Dtn davek 1 Din za Slfro alt dalanls na
«!ovs 5 Din Nalmanlfti me«ek i"> rwr>
1 ali 2 sobi
Wizn učiteljišča takoj oddam. Naslov v	po-slovalnicah »Juitra«.
24278-23
Opremljeno sobo
e prostim vhodom im rfek-
triiko oddam v Trnovem _
Eaapotoa 6.	34601-33
Sobe
v največji izbiri od 100 dinarjev dalje odda Rea-litetna pisarna Grašek, Gledališka 4. 24468-23
Lepo solnčno sobo
s souporabo kopata*!©« oddam takoj v bližini 8n>dl<&* Naslov v vseh postar«.!*«-cah »Jatra«.	24187-23
Sobo
lepo oprem:Ije«o, £ kopii-nioo in teiefonom taikoj oddam v ceirtn: mesta. —-Naslov v veei pnnlri isisS ca h »Jutra«.	344SS48
Opremljeno sobo
« posebnim vbodom, v eea-tro mesta oddam s 1. oktobrom. KriževnMka nltaa St. 5^1.	94515«
Prijazno sobico
narketlrana ta električna razsvetljava oddam z vso oskrbo. Istotam sa sprejme Se nekaj abo-nentov. Start trg 26/ni-. levo. Zvoniti 2 krat.
2^525-31
Opremljeno sobo
•oteoao ifl zračno, g sepa-riramim vhodom odda Jaa-fcič, Nu-poieoacrv trg 6»'UI.
34332-33
Opremljeno sobo
pirfc e-tri runo, s»>kiorn>, mirno, odda-m 1 ali 2 oeebe-Ei«. Kafiiov v vee>h pw!o-vainicati »Jutra«. Ž44di-2S
Veliko sobo
* 2 posteljami, kopalnico oddim poleg nebotičnika. Dvigalo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
24499-23
L epo sobo
komfort. prazno, event. opremljeno, v vili blizu centra, oddam dami. — Naslov t ogl. odd. -»Jutra«.	24599-23
Opremljeno sobo
atolnčno oddam za 1 aU 2 osebi za 1. oktober. Sv. Petra nasip 43. Kopalnica ln klavir na razpolago.	24602-23
Sobo
s 2 ali 3 posteljama odrtim v nu. Vodovod, elektrika. Cena zmerna. Na Kodeljevo 13 nasproti Leonlšča.. 24580-23
Opremljeno sobo
l^po, !» posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Istotam sprejmem sostanovalko. Vprašati: Kolodvorska ulica 34'U , levo.	24568-23
Pisarniško sobo
ta,lrw>j •'»M-am rti M Jfri r*istii. — Porzve p« t »i-n-greriji	M'V<V
30. 31&4P-6S
Sobo
«preiTni iiw> aH	—
(»r fxnir.. dv^ g is."iijr>ora bo Irnih-mj« oddani. Nas ov v Ogl	cKkieftku »Jut™«.
Lepo sobo
od.i»iin 1 e!i 2 grtfipodične-»a. w'roma idk^cfirM v ©«rvtTTi m^eta. — Knr T poftia Tir»Jutra«
?4S74-23 <--
Opremljeno sobo
s po«s<=t«r,':Tn r>Kdo*n f-id-a-m ta<koj folidm pmu po-f^nriTi v r^mjTi me«;«. Naši "T T TBeih poelo^aj.fi^a.h Jjirtra«.	eiSiR-3S
Prazno sobo
▼ rVibirerem bV>ko f«k«j ondam — najraje foMditv. da-mč. N-aekvr t T*eh po-6.'*wairri.-ah »Jvtra«.
94594-33
Prijazno sobo
•dda-m 1 a!i .2 po^ipod-^m* m 150 — po*** etsre -Jtrirv» t SiSki. Ifa«<i*yv ▼ ».Tirtro«
Dve prazni sobi
t*-:m-fvrr za tm^ r«w>n Tk« a Ji
T ^elem+nv?^^ til. oddfl.-m. TVvn-indibe r^l-i tr-fik »-Tntra« pod TDnfik-p »Din 600«.
rn r
iBeseda 2 Din. davek 3 Din za šifro nll dajanje naslova S Din. Najmanj*.' so ran
Učiteljica
?manj» i min-jšlim udra-
T;m diria vritim 1 lpoico ■-<5(no-*'*Tr
P^vraidbe cn ogafc. oAieiek »Jutra« r*xi »PramiS^no«
Poroke
riojev in r^r posre-] ,-jr.o rta id^KjT^Mtrve;^ —
Obiščite na« g polnim la-»panjean- Pro
f',»ii» proti predipžačii% 10 I>iJi t poetoih r-snerokah »FIDES«, 7xiTkatčio*-v« njim 4.
.Mlajša dama
ti r, faV.jši m
r»<M ra-i7vndri:a. Dorpip« na oddelek »Jut,»a« pod
»Odiri^ne-rorK*:-«. 3416B-2I4 -----
Dv© gospodični
želita poznanstva z dvema go<5podom&. (Prednost uniforma). Dopise pod »Hrepenenje« na ogl. odd. »Jutra«.
24476-24
S2SH33I
f?«seda 4 Dtn davek 3 Din
r» *1frr ali rJpiante n« slor* S Dtn. Najmanj«
BD
X) ran
MaJa posestnica
t prii prijerm«m kraju
Kisa ia««* CeJ;a
npoko.ienca
frfon^van.V i tbo t»*r-
ho, e^fnt. t-e i nSm porodi.	T -ne^+i r^o-v»k«cab »JtKtrs«. 24334-25
Posestnica
t—5-niiep« jn {Toopo^* talk-oj poTočiti. — Porudbe na o^lan. oddelpk »Jsiips« pod »Jfčen TPj^la-« 24301-23
Podjetnem«
trgovcu
nad 40 let. s kapitalom ali laftnlm podjetjem se nudi prilika priže-nltve. Dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Prilika 39«.	24459-25
Vdovica^posestnic a
(ntuinnTia. žel.i rma-n* z iale^jrBirintir joapo-— »Veiieria«. o^a^ odrtolek »Jiiit.r«.«. 246V2-25
Glasbila
beseda I Din. davek 3 Din ra Slfro ali datanje n«
slov« 5 Din. Najman.s anpoek 17 Din
Solo B klarinet
oi^to r->\*. najpopolnejši, OTklopn« B«broova mehanik« 4 X pr^nebrera. g\x>-o pod cen>o naprodaj. Ka^loT v vseh po^lora.lTii-cah »Jutra«.	24268-36
O
Roleta
■i. z o. z.
Šmarje — Sap
/
izdeluje:
vsakovrstne platnene, tekstilne takozvane drvo-nitke in lesene rolete iz najboljšega materijala in najceneje.	8027
Klaviir aH pianirio
r«hijen, kmpn Snfroletoo dm-irro Lju'bTjamn-5iSk». Po-tviidibe i ryrnačbo cen« na noFlOT; p a. n 1 e r A'"ben. L hib? jan.« VII, Podlim-bar-fifcfffa 40.	24420
Pianim>
t na;Vm ali kinpi Medik, Na Kodeijevn Dl.
24291-26
Kratek klavir
oik^ro iw>v, črn, evetOTne snamte, kakor Midi športni
avto Fiat proda Doh-«}c. Maribor, Ta.ttMinbaohov« uika 31.
Klavirji
planini Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate BO *endorfer, Stelowiy. F0r mehanika. Prodaja jih ls ključno i« eodol ta.»pdene» •ji bwSi nJStei) Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ulice).
Krasen pranino
nov. ortn, po ns?odmi ceni naipr^laj. N'38'ov T ty«iova.'.'U':<»h »Juit-ra«.
24Č9S-26
Več rabljenih
klavirjev
od 9600 r»in dalje ugodno prod« R. IVarbmpk. Gnecoreioeva 5. 24101-26
Klarvir
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Takojšnjo plačilo 222« na ogl. odd. »Jutra«.	24511-26
Živali
fcteseda 1 Din davek 3 Din za Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanj.v znesek 1'« Din.
Konj poni
eara ali s majhno koča jo, tunikam i, di-roo in oiprtano na[>r\>da.j. Vin^o Habjain,. Do-mžaie.	24S>'.9-27
Majhen dakel
mlad, im, z rjavo ovratnico, brez znamke, se je Izgubil. Odda naj se ga proti nagradi v stanovanju dr. Rusa, — Gospoevetska c. 5.
24454-27
Foksterijerja
resastega, s prvovrstnim rodovnikom, dober plemen j ak prav dobro ocenjen, lep eksemplar, prodam samo v dobre roke. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
24488-27
Nemška doga
Mar« 10	7. rodor-
r»Vo«m. napnodsj. Nfi?1 rrr > r«eh pc65ovakiioeh >.Tnf.r«« 2Wr-27
Črn dolgodlaki pinč
(H> je	Oddati <r«
je v Gratulovč e^i nWcii 8.
Pse volčje pasme
2 nw»eea »are T«ro<}.j Baj« Anton. MoeM, MarMičičPT« n.:ica o.	244C9-27
Lovskega o«a
pnesn« Seter, prodam. Po-jrre *« t Višjmarnili ifct. 109 — Št.. Vnd nad L»i-W mo.
?46'.3-2fT
Obrt
BenedP * D«r» davek v Dtn m Stfro aU da tanje naslov« S Dtn Na t ■nanlft* »neoe* 19 ran
Damske klobuke
im T>opr«fri.1« doWte najceneje t pa<=a®i Ne5x>tičin?ika sa'.r«n >M«a«, A"eksa.ndrova M»ta 4.	34555-30
ri<wr1n I Dtn davek 3 Din zs Slfro ali dajan}« as »lova 5 Din. NalmaniSi »ne»»ir 17 Din
Žago poinoja r menico
in stroj m r««vnje resnolj-▼ dobrem st-arrju, proda Tfled oipnetitre Fre.ne Majdioev mion. Vw, pošta l>>b pri I>oro£»fla}>.
3«52-8e
Sestvretensiki
vrtalni stroj
(ee<iw"jvnd3 ijr« Bo^i rm a«-h i-ne), rab! je<ne?a. uporwbnf-m sa obrat, kupimo ta.koj. Poimrdbe tm To^a"r>o kopit, Loka pri iufrrvn.
343M-29
Stružnica
(Druckbank), stiskalnica (Lochstanze) z vložki ln brusilni stroj, vse v dobrem stanlu. poceni naprodaj. Bretnec. — Celje.	24367-29
Pisalni stroi
dobro ohranjen, rabljen, znamke Underwood ali Remlngton kupimo. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod šifro »P1e»lni stroj«.	24460-29
Razni pietfbii stroji
Stjria in Jaqnard u^cdTrO naprodaj, Do<j<iee n« ogl. oddei-e-k »Jutra^ pod šifro >PletiJnat.	2-4331-^9
12 Šivalnih strojev
norih, z o4rog(r-im čolmič-kom. ie od 1700 Din proda F. Batjel, Lj^H jena, KarOTŠ&a ee*«ta štter. 4.
St432-29
Pisafni stroj
in Opalograt>h
naprodaj pod ugy>d.n.i-mi plačilnimi pogoj-i. Naslov	ogi'a«smi oddel p-k •Jutra«. 34-366^29
Krojaški stroj
ugodno prodam. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Ivan Jax ln sin Ljubljana, Gosjposveteka 2
' 24603-29
Beseda 50 para, davek
< Din ea Slfro aU da-tanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din
Seseda 1 Din. davek 2 Din. '.a Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
repo novo, prvovrstno. In cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po
brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. Ljubljana, Kodeljevo 10. te iefon 25-91.	205-33
Kislo zelje, repo m sarmo
prro vratno, po breskomku-ren-čoi ceni -»»ako množino doba vi ja Horoon. Ljubljana, Sv. Petra eeeta 83. — Telefoo 27-66.	317-33
Vino!
Nad'« I itajomko vtoo io
ovičet
Ivam Ogrin. Tinčka veJot.r gwioa, Lavrca pri Linb Ijarrt.	2-C39-4S
Vrednote
?eseda 1 Din. davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zla'o
Kupuj« po najvišjih »en« b
CERNE - juvelir
Llnbljana. Wolfbva otica 3
VATO
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce te cenik!
ARBEITER
Maribor 29
Ni več slepega slikanja!
Mali format-Reflex
izmenjavajoči objektivi do 1 : 2 ! Zapirač s prerezom 1/1000-12 sek.
Samoprožilec!
PROSPEKT BREZPLAČNO!
v vseh trgovinah ali pri zastopniku
Barta i Drug, Novi Sad
8012
POZOR!	POZOR!
ODDA SE V NAJEM VELIK
tovarniški obrat
za pohištvo in stavbno mizarstvo z vsemi najnovejšimi stroji, lastna elektrarna, ki donaša letno čistega donosa nad 15.000 Din. Dalje lastna vodna in parna žaga, turbina z 20 ks. Zazidani tov. prostor ca. 100 m®. Lastna parnica in sušilnica. Vse podjetje je pripravno tudi za kak drugi tovarniški obrat. Oddaljenost od železniške postaje 2 km. Zakupniku se za daljšo dobo zagotovi oprostitev obč. davščin. Ponudbe je poslati na naslov: Kmečka hranilnica in posojilnica v šmartnem pri Litiji. 8033
R—n« trtiat
pottTsjflfc, da M Mr« • papulno ga«rwntjp «
biti »rrroercN« pri nuk, prikcrtM, o. aah, hrastah, apaSčaJik, črnih liiajih, tarih. raaak ad letanja,
Btarfh zanemarjenih m nogah,
ftnMnnk ranah, tih heaienndih.
FITONIN
_ _ Sh t It-
katoaH. S pcd*o M «er«4a ^ urfil mm S atafcl««nei p* po^aecja m $0 Dia. —
z., ZAgret> 1-78. —	3p. hr. 1B81 od 28. VH. N00.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k a p a j • rafinerij« dir&gib kovin t Ljablja.nl Ilirska a lic« štev. 36 — vbod M Vidovda.nek« eeete (pri go stiini Uoiioa).	70
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska aflnerija zlata — Maribor. Orožnova ulica 8.	230-35
AKO ŽELITE, DA BO VAI OTKOK
ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energinc *a jafienje krvi, ®v-eev in teka. »Energin« krepi kri, Ja«
živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«.
»ENERGIN« se dobiva v lekarna* w pol-
litrških steklenicah. 1 steklenica Din S5.—.
(Reg. & br. 4787-32)
Kupujte najboljše hi najcenejše -
peci „Soko"
in prihranili boste na gorivu in materi j alu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva «e v vsaki trgovini z železnino, «--
Izdeluje: VOJVODJANSKA f IVNICA, d. d^ Novi Sad
•' i	55
	
\
Lokal
vPtnjifc^ ;
Na zelo prometni točki nasproti novega živilskega trga se odda. Primeren vsako stroko. Vprašati pri
MARIJI SEN6AR V PTUJU
Slomškova ulica.	7993
Plise za volane v različnih gubah, speci-aini entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. pred tiskanje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni fevrši '
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela StrnkelJ.	129
.H. ...i'
l	2	3	4
5	6	7	8
9	10	11	12
13	14	15	—
Nov vir zaslužka
. in zabave!
15.	14	i3	12
11	10	9	8
	6	S	
3	2		—
Nabavite si takoj >DIABLOTCN«, najmodernejšo zanimivo igro, ki osvaja nalik epidemiji ves »vet in vsebuje 1307 milijard problemov. »DIABLGTIN« se igra že več mesecev v Parizu, Londonu, New Torku, Dunaju itd. in bo imela tudi v Jugoslaviji velik uspeh. Trgovci, zahtevajte takoj speci jalno ponudbo L Vzorec poSljemo franka za v naprej nakazan znesek 30.— Din za navadni, enak v etuiu Din 35-—, a luksuzni >DIABLOTTN< v elegantnem usnjenem etuiu stane 50.— Din. Dobi ae v T?»eh boljših trgovinah, knjigarnah in trafikah ali pri >DIABLOTlN< samoprodaji za Jugoslavijo, Zagreb, Gunduličeva 21, telefon 9145. Sprejmemo zastopnike zii vso državo na čvrst račun. Vežbajte se z >DIABLOTIN-om<. Kmalu bodo raa^isane denarne nagrade za najboljše igralce.	. '	.	j ^	7981
Samo
ilustrirana slovenska revija
tjŽivHeii}e in svet"
vam nudi
tedensko
pouka in zabave
v besedi in sliki
za 2 Din
Uprava: Ljubljana, Knafljeva oL 6
GOSPODINJE!
Poskusite samo enkrat parketno pasto sORION« in prepričali se boste kakšen je učinek. Madežev na parketu ne bo več. Dobi se v vseh trgovinah. Glavna zaloga:
R. HAFNER, ŠIŠKA LJubljana VII 8038
Hiša naprodaj!
na zelo dobrem mestu blizu tramvajske postaje, rentabilna in v prav dobrem stanju se proda zelo ugodno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rentabilno«.	8039
NOVOST! NOVOST!
Patentirana lestva
z likalno pripravo — Zelo poceni — Cenik franko
TRIBUNA
F. B.LLjubljana
Karlovška cesta 4
abisetudi
KAK00DUCNA Ji FRANCOSKA PASTA INhILOZAZOBE
ptopagandne tufc po
fx&da/amA ia
SEfiaž Sitimi,
! •S1'-----.iii,^ £J»b ,1 •S-N.vr;..'.;,.-.. r,	.(
MME
napravi zobe bleščeče bele, krepi dleš-" ni in osvežuje Usta. DobiVa ise pov^rš-l.-Zahtevajte spec. poc\i^Ibe; 'io. iPeft-. manta tnC«,Zeanm.	■ 8029
GOSTILNIČARJI!
Nudite gostom najsijajnejfie Jugoslovensko
BERMET-VINO
čnirio I« Frnitee gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pofiilja
B. MARINKO V,
Sremski Kariovci, Fruška gora.
Kurje perje
neSohano, kg po 5 Din
razpošilja po povzetju iz Maribora,
VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR.
Najmanjši, odjem 15 kilogramov.
■J I i'Ss i — - "
^ REVMATIZMA, PROTINA lroebjti
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečent'ijdj€,. sključen je rok in'.nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost, oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer feolečine
šc bolj napredujejo.	V\Z	..,-..,
. ' NUDIM. VAM '	-
zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presnavl jan je in izločevanje pospešujoče
DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE
ki se na umeten način popolnoma pri-rodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati. priroda poklonila bolnim ljudem. Pišite mi takoj pa dobite, od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma	■
brezplačno in poštnine prosto;'. poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva
in njegovem hitrem delovanju.	- .. ... -6724
Poštna nabiralnica: ERNEST PASTERNAGK, Berlin S. O., Mich«efldrch- :
plata 13. Abt, H. 285.
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja ob priliki težke izgube našega ljubega, dobrega očeta* gospoda -	!	;
J O S I P A P E T ER |
■ . ....... • • -f ■ ... " .
kakor tudi za obilno podarjeno cvetje in nad vse časteče spremstvo, na njegovi zadnji poti izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. " v-/
Zlasti pa se čutimo dolžne, da izrečemo gospodu AdaJbertu Guselu, prijateljskim krogom pokojnikovim iz Ptuja, Maribora itd., g. dr. . Janko Pihlarju za vso izkazano uslužnost tem potom svojo najgloblja zahvalo. Maribor, dne 22. septembra 1934.
8or"	Ana in Herman Peter.
KUPCI POZOR REDKA PRILIKA
' Prodam na najbolj prometni točki gostilno tik papiniice' Vevče. Gostilniški prostori ia 250 gostov, plesišče, kegljišče, balinišče, krasen vrt, zelenjadni vrt, klavnica, mesnica, trafika, gospodarsko poslopje,, hlev, šupa ža vozove, 3 kleti, ledenica, pivo vedno 5 nastavljeno v ledenici, s pomočjo sesalke se ga brizga v šank na pipo, letos že stočen 112. sodček z dokazi, vina 115 hI, zgoraj prostbra za 3 stranke, hipoteka, denar. Prodam takoj radi bolezni. Franc Anžur, Vevče 58, Dev. Mar. v Polju.	"024
ZAHVALA
PLAŠČI KOSTUMI „ ŠPORTNE OBLEKE
POPOLDANSKE OBLEKE VEČERNE OBLEKE ;, PLETENI MODELT TRIKOTAŽA PERILO ""KLOBUKI
MODNE POTREBŠČINE
NOVA LINIJA — NOVE BARVE NOVO BLAGO
ČASU PRIMERNE CENE
•RAZ. HERRENGASSE 3 u. 7
Na željo brezplačno pošiljamo venkaj svoje ilustrirano modno poročilo.
za vse izraze iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi najinega srčno-ljubljenega sinčka-edinca
BRANKA
..,..,. .. T,

Posebno se zahvaljujeva tuk. ban. zdravniku g. dr,-Pečeju, ki je storil vse, da bi ljubljenega otroka otel smrti, "č. g.' župniku Zagoršaku za vse sočustvovanje, ki nama ga je izkazal r besedah in dejanjih, nadalje' V Sem stanovskim tovarišem in tovarišicam, ki so naju tolažili v najtežjih trenutkih, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali bodisi ustmeno ali pismeno.
Ptujska gora, dne 21. septembra 1934. ,
Žalujoča roditelja: SIMON KERBLER, šoL uprav.
^RBLER, učiteljica.
ln ANTONIJA
8019
Cen), dame in gospodinje!
Zaradi prevelike zaloge d&mskih plaščev smo se odločili prodajati po zelo znižanih cenah. Nudimo Vam vse vrste športnih in gladkih pl&Sčev od najpreprostejših do naj-finejših.	8035
L TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
Pridite in. oglejte si cene; ne bo Vam žal!

k
Harcelle Tinayre:
12
Upornica
Roman
Eezko in glušeče je pozvanjal telefon!
»Gospodična Floryjeva!<
>Gospod Bersier!«
»Gospa Valentinova ...«
Jozana je pritekla. Slušalo je šlo iz rok v roke.
Neka dama v soboljem kožuhu je ujela Jozano in jo prisilila, da je zapustila telefon.
»Celo uro že čakam ... Govoriti moram z gospo Foucartovo ...«
»Ali, gospa, obrnite se do ...«
»Pritožila bi se rada... Nagrade nisem dobila.«
»Ali, gospa, jaz nisem s tem ...«
»Hočem, da mi vrnejo naročnino... Naročim si ,Femino' ali .Srečno življenje', ta nova, izvrstna časopisa.«
»Svetujem vam, gospa, da pišete gospodu Foucartu ...«
Jozana se je hitro poslovila od gospe, ki je naskočila malega Bereierja, še čisto mladega sotrudnika lista, ki je bil svež kakor .vrtnica in gladko obrit. Z resnim obrazom je poslušal pritožbo gospe, ki je terjala pahljačo, vredno 7 frankov 50. kot nagrado za letno naročnino.
Po telefonu se je oglasil fotograf:
»Vi tam, gospa Valentinova?... Bil sem pri gospodični Bre-mondovi. Dala mi je svojo fotografijo, ki jo kaže v enajstem mesecu, v materinem naročju... Saj veste, za vašo serijo ,Velike igralke v otroških letih'.«
»Prav, kar hitro napravite ploščo. Kakor veste, objavimo v prihodnji številki hkratu poseben članek o začetkih in umetniški ka-rijeri gospodične Bremondove. Ali ste jo fotografirali doma, pod milim nebom, na odru, v avtomobilu? ...«
»Nisem je mogel...«
»Kako?
»Fotografija, ki mi jo je dala, je silno nespodobna... Gospodična Bremondova v naročju svoje matere je popolnoma naga, in videti je ...«
»Kaj?«
»Vse!«
»Nu, v enajstem mesecu to nic ne škodi...«
»Zatrjujem vam, da je moči Bremondovo kar spoznati...«
»Po čem?«
»Po vsem!«
»Hm...«
»Da! In za primerjanje mi je hotela dati svojo najnovejšo fotografijo — kot dojenček, v isti pozi. Kar lomilo jo je od smeha.«
»Bremondovkini dovtipi so od sile!«
»Rekel sem ji, da bero ,Ženski svet' v rodbinah in da naj prizanaša sramežljivosti naših naročnic...«
>Jn ?«
»Pa mi je zabrusila: ,Če me boste morili s takimi neslanostmi, vam svojega ksihta kratkomalo ne dam'...«
»In Bersier piše članek, ki v njem hvali izvrstno vzgojo duhovite dive!«
»Izkušal sem jo potolažiti... Pa se je zadrla name: ,Nic vam ne dam, nič, nič! Spravite se'...«
»In tako ste storili.. .?<
»Ne takoj!... Poizkusil sem ji raztolmačiti... Rekel sem ji...«
»Nu ?«
^Odgovorila mi je ...«
Beseda je zamrla v nerazumljivem siku...
Jozana se je zasmejala.
Podala je slušalo Bersierju.
»Kje je gospa z nagrado?«
»Ta mora! Poslal sem jo k naši vrli tajnici... Kaj ste se pravkar razgovarjali po telefonu?... Smejete se... To se vam zelo

prilega... Zakaj se zmerom ne smejete?«
»Ker življenje ni, da bi se mu človek smejal
»Kadar se smejete, ste tako zali___«
»Tukaj Bersier... Kdo tam, prosim?
Jozana je potrkala na vrata Madeleine Foucartova.
»Gospa...«
»Kaj hočete? Znorel bi človek!«
Glavna urednica je v zložnem angleškem naslanjaču sedela za svojo angleško pisalno mizo. Vzdignila je glavo z repastorumenimi lasmi, trdim pogledom in premehkimi ustnicami. Bila je sredi štiridesetih let, nekoliko preobilna, a še vredna poželjenja; zato se tudi nikakor ni hotela umakniti.
Nihče ni vedel, kdo je, od kod je, pač pa vsak, kako je bila prišla do svojega premoženja. Ukvarjala se je z vsem mogočim: s književnostjo, slikarstvom in poročevalstvom; vmes je bila tudi izsledo-valska odprava na Špicberge. Vodila je gledališče, ustanavljala dobrodelne zavode, prirejala zbirke za ponesrečence — in s štiridesetimi leti se je bila vrgla v žensko gibanje, kakor se druge vržejo cerkvi v objem.
S svojim možem, Izidorjem Foucartom, je bila ustanovila modni list »Parižanka«, nato majhen listič »Varstvo žene«, in čez dve leti »Ženski svet«, najodličnejši« list na svetu. Spretno je špekulirala na radovednost snobov in na ničemurnost slavnih ljudi. Slavila je dojenčke in naročne psičke ter poročala o elegantnih dobrodelnih prireditvah, o junaštvih imenitnih športnic, o domačih čednostih kraljic, o skromnosti pesnic in o ženitvah gledaliških igralcev. V »Ženskem svetu« so bile vse ženske lepe, vsi moški nadarjeni; naj-malopridnejši so imeli nedolžne otroške duše. Vsi so bili bogati, sredi stilne domačnosti so se nastavljali občudovanju v brezhibnih oblekah iz prvih krojačnic za dame in gospode. In njihove slike, njih življenjepisi, vsa ta reklama in slava je vihrala v širni svet in mamila srca ponižnih naročnic in »Bovaryjevk« v deželskih za-tišjih.
Samo z originalnim no-žičem »SOKO« boste zadovoljni.
DOBIVA SE POVSOD
Pošljem po pošti vsakemu brezplačno na po-skušnjo
DOBIVA SE POVSOD
STAVRA POPOVIC, Beograd, Rimska 8.
»ŽIMA«
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC JIŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
»TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška
Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franko.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne.
Slabotni možki? &
Kadar ste spolno slabotni ali nerazpoloženi
TAKOJ
pomore patentirano mehanično sredstvo »Salus Standard«, ki je izumil zdravnik in čigar učinek je ugotovljen po mnogih zdravnikih in privatnikih v trenutku, kadar vi želite, pridete do zaželjene zmožnosti.
EDINSTVENO
MEHANIČNO SREDSTVO
ki vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo z velikim številom zahval-nic, potrjenih po javnih notarjih. Novi prospekt »SALUS STANDARD« razpošiljamo s točnim navodilom diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega naslova za 10.—■ Din. (Denar ali poštne znamke.)
Zastopstvo »SALUS«, Zagreb, oddelek Jo. Varšavska ulica 11.
Ogi. pr. reš. mio. eo«. prt. i oar. zdravja, S. br. 18940 od 7. IX. 1904
m:
mE
,(U) M S M
I
kje bo oglaševal, ker ve, da tma le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev.
PERJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4.
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
r
Dobro vpeljana tvrdka z alkoholnimi pijačami za Slovenijo išče mladega sposobnega
1
POTNIKA
z dobrim nastopom, kateri je že potoval v tej stroki in je dobro vpeljan, perfektno zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbo sedanjega mesta in priporočila pod »Varščina in avtovozač« na oglasni oddelek »Jutra« v Mariboru.	8014
Paschkes - Aljinovi-Kraljevič j
v Splitu
trgovina dalmatinskih izdelkov na debelo rožičev, suhih smokev, mandljev, slanih sardel, sardin,) olivnega olja i. t. d.
Cene zmerne, a odprema nagla in točna. Telefon štev. 219. Brzojavni naslov: FasaL
KLAVIRJI
in pianini, prvovrstnih svetovnih tvrdk, novi kakor tudi preigrani, po zelo zmernih cenah
stalno v zalogi! Oddajam tudi na ugodna mesečna odplačila. Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško.
R. ROPAŠ, CELJE.
NOVI KATALOG 3
»ŠOLO LJUBEZNI4«
sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakona imenujejo »Novi katalog 3«, v katerem so navedene pariške specijalitete za gospe in gospode, zaščitna sredstva, inte-resantni predmeti za intimno uporabo, gumasto pariško blago, kurijozitete itd. Samo za odrasle! Diskretni nasveti gospem na zahtevo strogo zaupno! »Novi katalog 3« pošljemo diskretno v zaprti kuverti brez naslova tvrdke za 10.— Din v poštnih znamkah. Zastopstvo »Salus« Zagreb 6-Jo., Varšavska ulica 11. Prospekt: »Slabi moški — uspeh takoj!« Din 10.— v poštnih znamkah.
Potniki i
Stenice Vas motijo v spanju po končanem napornem delu
čitajte „Jutrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh!
Samo prihranek pri dolgoletni uporabi
nikakor pa navidezen prihranek pri nakupu odloča, katera peč je poceni. Najcenejša peč v uporabi je
ZEPHIR-PEč
IZDELEK TOVARNE PECI, ŠTEDILNIKOV IN EMAJLA
„ZEPHIR" d. d. Sabo ti ca
Zahtevajte brezplačne prospekte! Samoprodaja:
Za Ljubljano: Jos. Zalta & Co., Dunajska cesta 9 za Celje: D. Rakusch za Maribor: Železni na Lotz za Ptuj: Anton Brenčič
Pri teh so skladišča vzorcev prvovrstnih »Elite« in »Eva« štedilnikov iz iste tovarne.
• ••• toda stenice uniči samo
Ubod stenice ni samo neugoden ampaUr tudi nevaren. Stenice prenašajo najhujše bolezni od hiše do hiše. Stenice so odporne, s slabimi sredstvi se ne morejo uničiti. Zahtevajte zato izrecno »FTJT« in ne zadovoljite se z imitacijami. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s sliko vojaka. — (Za izlete in potovanja vzemite potno kombinacijo: malo ročko z malo brizgalko).
»FLIT« je originalen s a m o t zaprtih ročkah.
Pazi: „FLIT" sedaj prijetne je diši!
t
OMact LjwWjai» Motai pogrefaoi um
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljub-ljeni in dobri soprog, ozir. oče, brat in stric, gospod
JOSIP POLLAK
TRGOVEC
v soboto, dne 22. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. septembra ob y2S. uri popoldne iz hiše žalosti Slomškova ulica št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. septembra 1934.
IVANA, soproga; MIRA, JOŠKO, otroka.
Venci se hvaležno odklanjajo.	8025
[GLflSBILty
Ippiznona
oSo o d«
NAJPOPOLNEJŠO in. ewzjša
. KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA
F. SCHNEIDER
IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENI J>RITSKUN
j ZAGREB, Tlikoliccva uI.10/c
Violine___od Din flrnaszgapl Havajske kitare.
Kitare.___• -148.- - IJ^^n©.
I Mandoline..« • 98.-
Harmonike - • 75.- • | najceneje.
ZAHTEVAJTE	C£NIK
Zaustavite
izpadanje las s petrolejem HAHN, najučinkovitejšim higienskim loti-mom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovipah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb.
Petrole
H ali n
Da postanejo
Vaši zobje bolj beli
ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH
Na mah očisti KOLYNOS usta, ugonabljajoč mikrobe in klice
V zelo kratkem času boste videli, da daje KOL.VNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za sobe. KO-LYNOS se peni in vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže in »lise« in nikakor ne kvari zobne
sklenine. Uporabite KOLVNOS takoj _ l centimeter
na suhi ščetkici dvakrat na dan — ln takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLYNOSA Se danes!
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika r. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarte Frane Jezer&ek 7« kutantni del te odeovoren Alojz Hank. Vsi z r.i^M^