JUTRI dni; 5. junija pupuldan ^jj ^ gggj stadionu „PRVI MAJ" pri S • Ii/aiiu (Vrdelska cesta) * P HIM D H S KI D NEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din TRST sobota k. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale otev. 132 (1222) SODNA RAZPRAVA PROTI FAŠISTU IN VOJNEMU ZLOČINCU EMIGRANTU MAGAZINOVIČU, ČLANU TAJNEGA POLITIČNEGA ODBORA AGNELETTOVE SDZ Cm/erner ne sme biti prehod v prihljučilev Trsta h Italiji Pobegli nerodni izdajalci in špijoni so zakulisni Votivna borba za občinske uprave na anglo-ameriSkem področju Tržaškega ozemlja vedno bolj odkriva najširšim ljudskim množicam vsa tista dejstva, ki smo jih že davno ugotovili, ki pa morda niso bila še tako otipljiva in jasno razumljiva vsem, kakor postajajo danes. Naše osnovno načelno stali-; je vedno bilo, da je vsaka Politika priključitve Trsta k Italiji, pri takšni situaciji in Poslušajte ! DANES govori na radiu Trst I ob 20.20 tov. SORTA kandidat Ljudske fronte Poslušajte I razmerju političnih sil na tem Področju Evrope na liniji italijanske nacionalistične buržo-azije, ki hoče preko Trsta ponovno oživeti in uveljaviti svo-Ja imperialistična in fašistična stremljenja. Sedanja volivna borba to najbolj jasno potrju-Jo. čeravno so ljudje, ki se na-21 vaj o predstavniki delavskega ‘n demokratičnega gibanja, ki dočejo videti vsega tega in ki kot noj tiščijo glavo v pesek in kričijo: «per un comune demo-oratico», kakor da je mogoče doseči resnično demokratično občinsko upravo v Trstu, ne da V1 se istočasno z vso odločnostjo borili proti glavnemu faktor {d ~ imperializmu in fašizmu ki to preprečuje. Človek bi Se tem ljudem in njihovi neumnosti smejal, če ne bi poznal žalostnega dejstva, da sp za takšno «neumnostjo» skrivajo breračnani nameni,- s katerimi se je njma poguma jasno odločno nastopiti pred trža-sivim delavstvom in vsem demokratičnim ljudstvom-Danes se pa vedno bolj jasno P°trjuje pravilnost in resnič-?°®t naše ugotovitve, ko smo rakoj po objavi resolucije In-ornibiroja označili Vidalijev razbijajjti nastop kot manever, izkoriščajoč resolucijo In-ormbiroja — ima za cilj revico vse naše dotedanje dohodne protlimperialistične in uamokratične linije in ustvari-Pogoje v tržaškem demokra- h dem gibanju za odkrit pre-°d na pozicije italijanske na- p? ^ jtsv/ciAVUjtJ iiaiijnnon . ‘mialističme buržoazije, t- fflu- 11 ji. -"»ujunib uui^uazije, o- j. na •trilJo priključitve Trsta k Ita- . Jo ugotovitev potrjuje - dkretnih dejstev, od katerih niz daj navedemo samo nekaj bi- stvenih tr^:adleh izjavlja: «Izbrisati je Dr h yreteklost zadnjih let. ki edstavlja sramoto za tržaško sa:fvsko gibanjem. Torej izbri-ž “ Je treba herojsko borbo tr-domga Proletariata in vsega j^mokratičnega ljudstva, ki se »ako junaško borilo v narod-jem°sv°bodilni vojni in z orož-sati ,Dremasalo fašizem, izbri-briVi - .treba junaško borbo za to Jtroitev k Jugoslaviji, ker Hi dredstavija sramoto za ita-buržoazijo: izbrisati je slovanskem «nacionalizmu;> in «imperializmu». Se več, na vo-livnlh zborovanjih Vidalijevih razbijačev se te skrite tendence vedno bolj sproščajo in že čujemo vzklike: «Viva Trieste italiana», «Votate per il parti-to comunista italiano» itd. Vsi mogoči govorniki, ki prihajajo iz Italije na Vidalijeva volivna zborovanja, se ponašajo, kakor da bi govorili nekje in v kakršnem koli mestu v Italiji, spuščajo se v strankarsko borbo z Democrazio cristiano, kakor je to običaj v Italiji in se niti ne zmenijo za specifične in bistvene probleme Trsta, ki se pač ne nahaja v okviru Italije- kvečjemu se dotaknejo jugoslovanskega «nacionalizma», da bi tako prekričali svoj lastni nacionalizem, ko izjavljajo: «Bisogna avere il coraggio di sganciar-si...» misleč na priključitev k Italiji, kar pa še nimajo poguma odkrito povedati tržaškim množicam. Višek v tej revizionistični in nacionalistični kampanji je pa dosegel senator Terracini, ko se je moral poslužiti celo falsi-fikata, da bi opravičil nacionalizem KPI v odnosu do tržaškega vprašanja. On je izjavil, da je italijanstvo Trsta priznala tudi Sovjetska zveza, sicer FR. STOKA (Nadaljevanje na 4. stranij Pod gornjim naslovom objavlja ((Slovenski poročevalec« od 3. junija t. 1. poročilo o javni razpravi, ki je bila pred okrožnim sodiščem v Postojni proti vojnemu zločincu Magazinoviču Hrvoju ;n drugim zaradi špijo-naže, in ki je izredne važnosti ker razkrinkuje pravo vodstvo Agnelettove SDZ v Trstu. Zato objavljamo to poročilo dobesedno: POSTOJNA, 2. — Sinoči je bila pred okrožnim sediščem zaključena javna razprava proti obl. Magazinoviču Hrvoju, advokatskemu pripravniku iz Beograda, Turku Antonu, kmetu, kovaču in bivšemu gostilničarju iz Sv. Križa pri Sežani, in Magazinovič Zorki, gospodinji iz Banjaluke. Obt. Magazinovič Hrv o j je po prečitanju obtožnice izjavil, da popolnoma prizna svojo krivdo. Pred sodiščem je nato potrdil, da je od 1935. leta bil v Splitu organizator in propagandist fašističnega Ljoii-Čevega «Zbora«, od 1940. leta pa banovinski sekretar «Zbora» v Banjaluki. Od začetka okupacije je bil vodilni Ijoiičevski funkcionar v Beogradu in v raznih krajih Srbije, namestnik voditelja Ijoiičevske mladine,pisec propagandnih člankov v okupatorskem časopisju in oficir zloglasnega Ljotičevega »Srbskega prostovoljnega korpusa«. S tem korpusom je konec 1944. leta prišel v Slovensko Primorje, bil v Ilirski Bistrici in Postojni, nazadnje pa v Trstu, vodil radiobd-daje na postaji «Rački», ki so jo srbskim kvislingom za propagando p roti narodnoosvobodilnemu gibanju izročili nacistični okupatorji. Tik pred osvoboditvijo je obt. Magazinovič pobegnil v Italijo, državna komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev pa ga je proglasila za vojnega zločinca. Pred sodiščem je obt. za tem priznal, da je bil v taborišču. Eboli predsednik Ijotičevske mladinske organizacije in preiskovalec. Povedal je, da je maja 1947. leta v to taborišče do Jaša Ljotiča prišel slovenski zboraš Klembas, ki je od Ljotiča zahteval nekoga za pomoč pri svojem delovanju v Trstu proti FLP.J. Klembas je Ljotiču rekel, da je v Trstu že neka skupina,- ki izdaja časopis »Demokracija* in da bo z njo vzpostavil zvezo. Ljotič mu je dodelil obt. Magazinoviča, ki se je v Trstu izdajal pod lažnim imenom «Sava Vujnovič«. Tu je obtoženi po navodilih pobeglih ■narodnih izdajalcev v službi imperia- listične obveščevalne službe začel krožki in druge ustanove za sir je- Tajna seja štirih ministrov Razpravljali so o sovjetskem in ameriškem načrtu glede Berlina -ZDA hočejo nadomestiti načelo soglasnosti z ameriškim diktatom PARIZ, 3. — Štirje zunanji mi. znava za urejevanje mednarodni!) nistri so se danes sestali na tajni seji, ki j.e trajala tri ure. Predsedoval je Višinski. Po seji so izdali sledeče kratko poročilo: «Danes je pod predsedstvom Višinskega bila pri zaprtih vratih seja sveta zunanjih ministrov, ki so razpravljali o sovjetskem in ameriškem načrtu glede Berlina. Prihodnja seja bo 4. junija.« Po seji je politični svetovalec ameriške vojaške uprave v Nemčiji Murph.v izjavil dopisniku Reuterja, da je vse potekalo v prijateljskem ozračju in da je bilo možno ugotoviti .napredek. Neki član francoske delegacije je izjavil, da potek razgovorov nikakor n j v splošnem nezadovoljiv, čeprav se do sedaj ne more zabeležiti noben konkretni uspeh. AFP komentira, da je zelo verjetno, da pride do sporazuma glede uprave Berlina. Pred ministri sta sedaj dva načrta: načrt, ki ga je včeraj predložil Acheson, in načrt, ki ga je predložil Višinski. Največja težkoča obstaja glede vprašanja soglasnosti v komandanturi. V zvezi z načelom soglasnosti je politični opazovalec moskovskega radia sinoči komentiral stališče sovjetske vlade. Dejal je med drugim. Načelo soglasnosti se odkrito pri- vprašanj in to načelo se je izvajalo na številnih konferencah pred prvo svetovno vojno, ko sovjetska država še ni obstajala. Bilo je temelj statuta Društva narodov in se je uveljavljalo za ureditev vseh vprašanj izvzemši postopek v Varnostnem svetu OZN. Komentator je nato poudaril,' da ameriški odpor protr načelu soglas-nosti skriva namen, da se sodelovanje med narodi v mednarodni politiki nadomesti z ameriškim diktatom. Kršitev načela soglasnosti, poizkusi, da se to načelo nadomesti z diktatom, kršenje potsdamskih sklepov, politika cepitve Nemčije, vse to je ustavilo mehanizem štiri-stranske uprave. Povojne izkušnje dokazujejo, da politika izsiljevanja, poizkusi ene države ali skupine držav. da vsili svojo voljo, samo dez-organizirajo mednarodne gospodarske odnose in slabšajo politični položaj. Samo sodelovanje na podlagi enakopravnosti, ki ga zagovarja Sovjetska zveza, lahko služi za podlago pravične rešitve nemškega vprašanja in vseh vprašanj, ki tičejo miru in mednarodne važnosti. Odbor svetovnega kongresa pristašev miru je poslal štirim zunanjim ministrom brzojavko, s katero izraža zadovoljstvo, ker so štiri ve. lesile zopet začele pogajanja, ker njihov sporazum lahko nudi ogromen doprinos za ohranitev miru v svetu. Odbor izraža upanje in voljo narodov, naj se še nadalje ohrani oni duh, ki je obstajal med zavezniki druge svetovne vojne in ki- je potreben za rešitev vseh mednarodnih vprašanj, ki so v tej vojni nastala. Štirje vojaški poveljniki se se sestali v Beninu BERLIN, 3. — Dan?s popoldne so se sestali štirje vojaški poveljniki v Berlinu. Sestanek se je začel ob 14 in je trajal do 18. Razpravljali so o stavki železničarjev v zahodnih sektorjih Berlina in zahodni poveljniki so stavili nesprejemljive predloge, tako da se štirje poveljniki niso moglj sporazumeti. SARAJEVO, 3. — Na reki Drini v Bosni in Hercegovini gradijo eno največjih hidroelektričnih central v južno-vzhodni Evropi. Ta centrala spada v vrsto številnih hidroelektričnih central, ki jih bodo zgradili v tej petletki in ki bodo dobavljale veliko količino energije industriji Bosne in Hercegovine. p osebno aktivno delovati v organizacijah, ki hočejo z nasiljein zrušiti sedanjo družbeno ureditev naše države. V Trstu se je obtoženi povezal z inž. Sancinom Borisom, ki je edini vedel za njegovo pravo ime, ter pod psevdonimom «Godina» začel v «Demokracijo pisati članke proti FLRJ. Obt. Magazinovič je izjavil, da se je pred ustanovno skupščino Slovenske demokratske zveze osnoval politični odbor, v katerem so bili: dr. Agneletto Josip dr. Vesel Franc, dr. Agneletto Branko in e-migrant dr. Drnovšek Jože Klembas Ferdo, ki je sedaj organizacijski sekretar SDZ, inž Sancin Boris in on. Nato je dejal: ((Odločujočo besedo v pripravah za skupščino in v delu SDZ v Trstu sq imeli ljudje iz političnega odbora kot svetovalci in sodelavci dr. Agneletta. To je prav za prav bil tajni odbor, ker bi njegovo javno afirmiranje moglo izzvati nerazpo-loženje pri članih rednega odbora. Politični odbor je o vsakem važnejšem problemu razpravljal prej kot redni odbor in na ta način sta A-gneletto in Vesel zastopala ono stališče, ki sta ga dobila y političnem odboru. Pravo vodstvo SDZ torej ni biJ redni odbor, izvoljen na skupščini, ampak tajni politični odbor. Z ozi rom na to, da nv. kot emigrantjg j nismo mogli priti v javni odbor SDZ, ker bi se na ta način vsa organizacija pokazala kot emigrantska in ne bi bila toliko efektna, je dr. Agneletto vztrajal na tem, da naša imena ne pridejo v javnost«. Tajni odbor SDZ se je kasneje razširil, nato pa se organiziral. V njem s.o sedaj od emigrantov: Inž. Sancin, dr. Drnovšek in prof. Rudolf. Obtoženi je povedal, da je bil tudi neki skupen odbor s klerikalci, s tako - imenovano ((Slovensko krščansko socialno zvezo», ki jo vodi župnik Šorli, za katerega mu je Branko Agneletto povedal, da je Z njim sodeloval v imperialistični obveščevalni službi. Tej grupi po izjavi obtoženega Pa tajni odbor SDZ ni posvečal ni-kske pozornosti, ker je številčno zelo šibka- Poleg SDZ imajo emi-grantje vpliv tudi na študentski klub »Jadran* in »Slovensko kulturno matico*, Iti jo vodi dr. Jež Janko. V teh društvih je večkrat »predavalo tudi obtoženi. Obtoženi Magazinovič je nato pred sodiščem razkril delovanje SDZ, ki jo vodi omenjeni tajni odbor emigrantov in tujih agentov po navodilih imperialistične obveščevalne službe in po receptu kolonialne politike imperialistične držav. (Nadaljevanje jutri) Kulturni festival italijanske manjšine v FLRJ ROVINJ. 3. - Od 15. do 10. junija bo v Rovinju tretji kulturni in umetniški festival italijanske manjšine v nje kulture hitijo s pripravami na ta festival, dočim prirejajo v raznih krajih manjše festivale z namenom, da izberejo najboljše skupine. Za letošnji festival, ki bo imel množični značaj, se posveča posebna pažnja izbiri materiala in njegovi umetniški izdelavi. Festivala se bodo udeležile tudi filodramatič-ne in operne skupine z Reke, med katerimi bosta italijanska filodra-matična skupina ter balet reških pionirjev. Ob tej priliki ho gostoval v Rovinju zagrebški umetniško kulturni krožek «Joža Vlahovič«. Protest FLRJ pri OZN zaradi bombardiranja vasi Skočivir LAKE SUCCESS, 3. — Jugoslovanski delegat pri OZN je včeraj izročil glavnemu tajniku OZN odločen protest proti napadu grškega monarhističnega letala, ki je letelo nad jugoslovanskim ozemljem 30. maja tar bombardiralo in obstrelje valo vas Skočivir ter pri tem ubilo 3 jugoslovanske vojake in štiri ra nilo. Volivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES: V TREBČAH ob 20.30 Govorita tov. stoka in Petronio. V MALEM REPNU ob 20 Govorita tov. Ukmar in Dekleva. V CEROV L J AH ob 20 Govorita tov. Kenda in Janka. V GABROVCU ob 20 Govorita tov. LukeS Neva in Šlibar. JUTRI 5. junija ob 15 v Trstu pri Sv. Ivanu veliko volim ziraie združeno s športnimi prireditvami Govorita tov- Štoka in Laurenti V PONEDELJEK Na OPČINAH ob 17 Govorita tov. Bole in Laurenti. V Sv. KRIŽU ob 17 Govorita tov. Stoka in Petronio. V PREČNIKU ob 16 Govorita tov. Šlibar in MrakovčiS. Na KONTOVELU ob 19 Govorita tov. Stoka in Petronio. Vedno večje navdušenje našega ljudstva na volivnih zborovanjih Ljudske fronte Naše ljudstvo j vidalijevski i e odločno r •azbijaški azbilo teror Kadvse uspela volivna zborovanja v Bazovici, na Proseku, v Praproti in v Borštu V Bazovici Istočasno, ko je napovedala v Ba-zovici svoje zborovanje krščanska demokracija, je bilo napovedano na dvorišču tov. Karla Gruntarja tudi zborovanje Slovansko - italijanske ljudske fronte. Naši zborovalci so najprej izžvižgali demokristjane, nato pa so se vsi polnoštevilno udeležili našega zborovanja, *ki ga je otvoril tov. Karel Gruntar, predsednik krajevnega odbora OF, in podal besedo tov. Voju. Tov. Vojo je v temperamentnem govoru podal oris sedanje politične situacije, pri čemer je poudaril predvsem manevre imperialistov in domače reakcije, nato pa razkrinkal Vidalijeve frakcionaše. Za njim je govoril tov. Miro Prešel, ki je najprej obrazložil tehnično stran volivnega postopka. Nato je poudaril, da je vsak glas, oddan za Ljudsko fronto dragocen, ker je oddan za zmago resnice in pravice. Govoril je nato o vprašanju žena in o važnosti volivne pravice zanje, dalje o šolskem in o ljudsko-pro-svetnem vprašanju. Polemiziral je nato z Vidalijevim frakcionašem Škrkom, ki bobna po naših vaseh, da nas je malo ter da smo — razkropljeni... «Nas pa je mnogo, zelo mnogo, več kot si razbijač Skrk do-mišljuje«, je dejal tov. Prešel in do- bo^u0 treba vso junaško bor- s. u .......................... lo je na dosledno protl- lo-^ialističnih pozicijah vodi-br-iH-otno delavstvo in demo-£oi„ r»° ljudstvo Trsta do re-°kvir Informbiroja. V ta šu £ spada nujno vsa klevetnl-DiniA^Panja proti ljudsko-de-8^l nK)iCn* JuSoslavijl in ljud-"odi-i - ti na jugoslovanskem tj Vr-.^u Tržaškega ozemlja, ki soh,.;; seveda pod okriljem re-tsko Ihformblroja, da bi se *osio,^tvaril° sovraštvo do Ju-DrioraV in ljudske oblasti ter s»rpiLv. 0 osnovne pogoje za aliji llniie 0 Priključitvi k bij4,- Politika Vidalijevih raz-b^j v «notnosti delavskega gi-lltvam v zve2i s sedanjimi vole kiiA -1° na tej liniji. Najprej ?ih ? 8t°iiJo na revolucionar-*bci(j °zicijah in branijo revo-btolp, ai’ne tradicije tržaškega Virt?ta' Ellotnost je pa 'tam dalija mogoča z vsemi ^tkhir ml nacionalističnimi ln skupinami, ki so 6 turti ltev k Italiji. Zato ) žar.pl. njim ponujal enotnost n ■ Volivne kampanje Jn i bi -/"nemo sestavil svoj vo- NlJiv ram> ki bl bil sPrc‘ roio 2d vse te stranke, pod Pf°ticn Un comune demo-% , • *nia pa Vidall gluha i tijp„a Vse. kar se dogaja oko-ga> oziroma kriči o jugo- Hlui/.-itul. ljudska fiMinta od Inf: itn zahteva da sc tui/. »Stoki omo;jni:i kandidiranje na njeni listi Protestno pismo tajništva Slov.-ital. ljudsko fronte gen. Gaitherju - Sel volivnega urada pri Vil je obljubil, da bo v 48 urah dal odgovor delegaciji SILI' Jugoslaviji. Kulturni SakTpoiefvseTa pa nas je na meji med vzhodno in zapadno Evropo 18 milijonov, kajti tudi mi smo njihov estavnj del!« Delegacija treh članov Stovan-sko-italijanske ljudske fronte se je včeraj zglasila pri šefu Volivnega urada pri ZVU, kateremu je obrazložila protipravno in malomarno postopanje njenih podrejenih organov, ki je imelo za posledico črtanje tov. Franca Stoke iz kandidatne liste. Delegat tov. dr. Kukanja je podrobno obrazložil protislovja v informacijah, ki so jih zavestno ali podzavestno dajali uslužbenci anagrafskega urada o rezidenci tov. Franca Stoke. Delegati so poudarili, da so upravni organi izdajali o zadevi tov. Stoke dokumente, ki si nasprotujejo v osnovnem vprašanju, t. j.: ali ima ali nima tov. Stoka rezidenco v tržaški občini. Delegacija je najodločneje zahtevala, da se krivica, ki je bila storjena staremu in doslednemu antifašističnemu borcu, popravi. Sef volivnega urada pri ZVU je obljubil, da bo v naslednjih 48 urah preučil vso zadevo in poklical delegacijo naše Fronte na ponovni sestanek. Objavljamo protestno pismo, ki ga je Slovansko-italijanska ljudska fronta v zadevi črtanja tov. Stoke s kandidatne liste, naslovila na generala Gaitherja: Gospodu brigadnemu generalu R/DGELY GAITHERJU generalni ravnatelj za ciulltie zadeve ZVU v TRSTU Gospod general ! Dovolite, da Vas ponovno opo- zorimo na primer našega kandidata Stoke Franca s Kontovela št. 199, ki ga je Volivna komisija črtala s kandidatne liste. Volivni odbor Slovansko-itali-janske ljudske fronte opirajoč se na prepis vloge in dokumentov, ki Vam jih je Stoka Franc dostavil v originalu, ugotavlja naslednje: 1. Nesporno je, da ni Stoka Franc nikoli zgubil aktivne in pasivne volivne pravice. 2. Odrekanje aktivne in pasivne volivne pravice je le posledica protipravnega in malomarnega postopanja upravnih organov, ki so zavestno ali podzavestno zatrjevali bodisi z informacijami ali uradnimi dokumenti, da nima Stoka Franc pravice do vpisa v seznam stalnih prebivalcev. 3. Tako protipravno in malomarno postopanje pristojnih u-pravnih organov je zakrivilo, da je bil Stoka Franc rojeni Tržačan in dosleden antifašistični borec, brisan z naše kandidatne liste. 4. Na ta način se ovira Slovansko-italijanska ljudska fronta v njeni pravični , borbi in grobo krši načelo demokratičnih volitev. Zaradi tega, gospod general, Slovansko-italijanska ljudska fronta energično protestira proti postopanju podrejenih upravnih organov in odločno zahteva, da se krivica, ki je bila storjena Francu Stoku popravi, tako da se mu omogoči kandidiranje na listi Slo-vansko-italijanske ljudske fronte. Trst dne 2. junija 1949 Z gdličnim spoštovanjem TAJNIŠTVO SLOV-ITAL. LJUDSKE FRONTE Al Signor Generale di Brigata RIDGELY, GA1THER Diretlore generale per gli affari civili del GMA TRIESTE Signor Generale, ci sla permesso, signor Generale, di richiamare nuovamente la Vostra attenzione sul caso occurso al nostro candidato Stoka Fran-cesco, da Contovello nr. 199, che la Commissione elettorale radio dalla lista dci candidati del Fronte Popolare Italo-Slavo. La Commissione elettorale del Fronte Popolare Italo-Slavo, ba-sandosi sulla copia conformc del-1'istanza e dei documenti inoltra-tiVi in copia originale dallo Stor ka, constata guanto segue: 1. E’ assolutamente certo che Stoka Francesco non ha mai per-duto il diritto di voto passivo ed attivo. 2. II rifiuto di concedergti il diritto di voto attivo e passivo altro non č che la conseguenza di un procedimento antigluridico e negligente degli organi ammini-strativi, i quali, con inforraazioni o con documenti ufficiali, vollero affermare scientemente o meno che lo Stoka Francesco non ha diritto di essere iseritto nel registro della popolazione stabile. 3. Tale procedimento antigiuri-dico e negligente da parte degli organi amministrativi competenti ha avuto per conseguenza che lo Stoka Francesco, triestino di na-scila e combattente antifascista, fu cancellato dalla nostra lista dei candidati. 4. In questo modo il Fronte Popolare Italo-Slavo viene ad essere ostacolato nella sua giusta lotta, e si viola gravemente il principio della democraticita delle elezioni. Tenuto conto di tutto cio, i! Fronte Popolare Italo-Slavo deve elevare, signor Generale, una energica protesta contro tale modo di procedere da parte degli organi amministrativi subordina-ti, chiedendo con fermezza che Vingiustizia commessa ai danni di Stoka Francesco venga riparata, rendendogli possibile la candida-tura sulla lista del Fronte Popolare Italo-Slavo. Trieste, 2 giugno 1949. Con st ima SEGRETEPIA DEL FRONTE POPOLARE ITALO-SLAVO Na Proseku Včerajšnjega zborovanja Ljudske fronte na Proseku se je udeležilo več stotin vaščanov. Govoril je tov. Bole ter ob navdušenem ploskanju obrazložil politični položaj in voliv-ni program Ljudske fronte. Žigosal je fašistične bandite in šovinistične škvadre, ki so začele z izzivalnimi izpadi proti demokratičnemu prebivalstvu Trsta. Pri tem je omenil dogodke v Javnem vrtu in na Velikem trgu in pripomnil, da je pri tem precej «zasluge» tistih, ki so vnesli y vrste demokratičnega giba. nja razdor in ki naše ponudbe za enotni nastop niso hoteli sprejeti. Govornik je nato pozval zborovalce, naj delajo z vsemi močmi za enotnost borbe prot; tej reakciji ter naj glasujejo z,a Ljudsko fronto, ki stopa za dosego svetih pravic delovnega ljudstva. Poudaril je, da je vidalijevski razbijaški teror, ki je po nekaterih n.aših vaseh vladal, z zadnjimi volivnimi zborovanji popolnoma razbit. Naša zborovanja so povsod uspešna in dokazujejo, da bo naše ljudstvo strnjeno glasovalo za Ljudsko fronto. V Praproti Tudi v tej mali in doslej preveč zanemarjeni vasi je včeraj bilo zelo uspelo volivno zborovanje, na katerem so bili navzoči skoro vsi volivci in volivke, ki so tov. Dušanu Hreščaku navdušeno odobravali za njegovo trezno in stvarno obrazložitev današnjega političnega položaja in volivnega programa naše Fronte. Mnogi med zborovalci so izrazili željo, naj bi jih govorniki Fronte še večkrat obiskali. (O včerajšnjem uspelem voliv-nem zborovanju v Borštu, na katerem je govoril tov. Stoka, pa bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v jutrišnji številki). Črni petek Krščanske demokracije De Gasparijeva tržaška podružnica Krščanske demokracije je včeraj — v petek — doživela svoj prav zares črni petek. Vsa njena napovedana zborovanja so se ji namreč izjalovila. Popoln polom pa je doživela v Bazovici in pri Sv. Jakobu. Bazovcl so njihov krščanski in demokratični kamion dočakali prav zares polnoštevilno Z žvižganjem, tako da oba krščanska in demokratična govornika sploh nista mogla priti do besede. Zaradi tega se je ose skupaj s krščansko in demokratično ponižnostjo kaj hitro odkotalilo v Trst. Seveda ni manjkalo pri tem ogorčenih komentarjev domačinov, v katerih so poudarjali hinavsko nesramnost teh krščanskih italijanskih šovinistov, ki se sploh upajo s svojim italijanskim šovinističnim programom in prav takimi govorniki prihajat v vas, ki je zaradi šovinistične in fašistične politike v zadnjih desetletjih toliko pretrpela'. Nič bolje se demokristjanom ni godilo pri Sv. Jakobu. Sentjakobča-ni so se namreč predvčerajšnjim na Velikem trgu zelo dobro naučili, kako in na kakšen način lahko prisostvujejo zborovanjem raznih političnih strank iz nasprotnega tabora. General Robertson je namreč dejal, da je v popolnem skladu z demo-kracijo zapadnega tipa, če udeleženci zborovanja v velikem številu na vso moč s piščalkami žvižgajo in na podoben način prekričijo govornike. Policija v takem primeru ne sme intervenirati in tudi ni intervenirala: niti pred dvema dnevoma na zborovanju Ljudske fronte v Javnem vrtu, niti predvčerajšnjim na Velikem trgu, ko je govoril senator Terracini. Zato so se Sentjakobčani na sinočnjem zborovanju držali omenjenih navodil ter z žvižganjem prevpili glasove najmočnejših zvočnikov demokristjanskega kamiona. Toda zgodilo se je, kar smo že štiri leta vajeni. Policija se namreč ni obnašala tako kot predsinočnjim na Velikem trgu, ko je žvižganje dovolila. Očitno je žvižganje douoljeno samo fašistom, kadar ovirajo zborovanja ljudskih strank. Z Opčin pa poročajo, da so Openci nekaj podobnega kot Bazovci in Sentjakobčani napravili z zborovanje MSI. Nova znamka v Trstu TRST, 3. — Ob priliki volitev v Trstu bodo izdali posebno znamko v vrednosti 20 lir. Na znamki bo katedrala sv. Justa z napisom «U-pravne volitve«. Nad napisom bo značka AMG . FTT. Znamka bo v razprodaji od torka 7. t. m. Dimitrov v kliniki blizu Moskve SQFIJA, 3. — V. poročilu centralnega komiteja bolgarske komunistične partije javljajo, da sta Val-ko Cervenkov, minister za kulturo, znanost in umetnost, ter Georgii Stankov, oba člana politbiroja bolgarske KP, odpotovala v Sovjetsko zvezo na obisk Dimitrova, ki se tam zdravi. Poročilo pojasnjuje, da boleha Dimitrov na sladkorni bolezni in na jetrih. Sedaj se Dimitrov zdravi v neskj kliniki v bližini Moskve. Notranji minister Jugov je na nekem govoru v Plovdivu poudaril uspeh Domovinske fronte pri volitvah 15. maja in je pripomnil, da so te volitve omogočile odkritje cele vrste šibkosti na vaseh glede gospodarske politike in posebno glede ustanavljanja kmetijskih zadrug Izjava predstavnikov siovansko-itaiijanske ljudske tronte v odboru za volivni sporazum V imenu in po naročilu Siovansko-itaiijanske ljudske fronte izjavljamo in obveščamo ODBOR ZA VOLIVNI SPORAZUM, da bomo pričujočo izjavo objavili: »Slovansko-italijanska ljudska fronta je od vsega začetka poudarjala protidemokratični značaj sedanjih volitev in dokazala, da so bile vse priprave, ki so jih za izvršitev podvzeli organi ZVU postavljene na način in v cilju, da bi se dejanski politični položaj mesta izpremenil. Organizirano nasilstvo na zborovanjih na trgu Goldoni, v Javnem vrtu in na zadnjem zborovanju na trgu Unita, hujskanje na šovinistično mržnjo, najtežje pretnje proti slovenskemu življu, hujskanje na netolerantnost in na nasilje po strankah in desničarskem ter samozvanem levičarskem tisku, napadi proti predstavnikom ljudskih list gesla polna protiljudske mržnje, vsi ti dogodki, ki so se dogodili in ki se dogajajo te dni v Trstu še enkrat potrjujejo točnost trditev Siovansko-itaiijanske ljudske fronte ob začetku volitev glede njihovega protidemokratičnega značaja. Zaradi teh dogodkov mora Slovansko-italijanska ljudska fronta ugotoviti, da bi moral in mogel Odbor za volivni sporazum po volji nacionalističnih strank sluziti samo za to, da prikaže mednarodne-mu javnemu mnenju, kako so sedanje nedemokratične volitve demokratične in se posluževati tega Odbora, da bi z njim prikrile oreanT zacijo šovinističnih in fašističnih akcij, ki imajo za namen ustvariti v mestu atmosfero terorja proti demokratičnemu prebivalstvu Spričo takšne grožnje poziva Slovansko-italijanska liurkka ljudstvo, da razkrinka in obsodi ta dejstva ter^da J Z * proti vstajajočemu neofašizmu in za zmago ljudskih demok^atS s?U V Trstu 3. junija 1949. ZA SLOVANSKO-ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO-(Sledijo podpisi) JUIRI 5. junija 1949 priredi Ljudska fronta na stadionu „Prvi maj" pri Sv. Ivanu s pestrim fizkuliurnim sporedom. Začetek prireditve ob 14.30 Ljubitelji prostih vaj iti nogometa udeležite se praznika fizkulture ! Demokrati Tržaškega ozemlja! Važa dolžnost je, da se udeležite volivnesa zborovanja, kjer Bosta govorila nosilca naše liste tov. LAUEENTI in tov. ŠTOKA Po Iizkulturmb prireditvah PROSTA ZABAVA IN PLES Preskrbljeno za vse, ki se hočejo zavrteti in užiti sveži zrak ob vznožju našega bivšega (iBoschettan. V okviru športnih prireditev in otvoritve nogometnega igrišča bo tudi prijateljska nogometna tekma rama li. im • m s pričetkom ob 17. DOM ANI 5 gtugno 1949 il Fronte Popolare organizza allo Stadio „Primo maggio" a San Giovanni un grande cobizU Morale con programrna ginnico. Inizio alle ore 14.30 Amntori degii esercizi ginnici e del calcio partecipate alla Festa dello Šport. Democratici del Territotio di Triesle! II vostro dovere e di part.ecipare a! comizio elettorale, al puale patleranno i capo-lista del Fronte Popolare i comp. LAURENTI e ŠTOKA Dopo gli esercizi ginnici BALLO E DIVERTIMENTO Per lTnaugtirazione del campo vi sara pure 1'incontro ami-chevole di calcio PONZIANA A, (Triesle)-DINAMO [hm con inizio alle ore 17. /Lt/Luliusni vozni red za volivno zborovanje Ljudske [ronte jutri 5. junija 2 avtobusa bosta odpeljala iz DOLINE ob 13 in 13.30 in bosta vozila skozi: BOLJUNEC. DOMJO, MITNICO in avtobusno postajo v TRSTU. 1 avtobus bo odpeljal ob 13 iz BORŠTA in bo v RICMA-NJIH naložil ljudi iz te vasi. J avtobus Bo odpeljal iz BAZOVICE ob 13 in bo vozil 9kozi GROCANO, kjer bo pobral ljudi iz te vasi. n avtobusa bosta odpeljala iz SALEžA ob 13 in 13.30 in bosta & pobrala ljudi tud) v GABROVCU. 1 avtobus bo odpeljal s PROSEKA ob 12.30 in bo na KONTO-VELU naložil udeležence zborovanja iz te vasi. m avtobus bo odpeljal iz COLA ob 13. Vozil bo skozi VELIKI J REPEN, nato pa po avtoštradi. Zato opozarjamo tovariše iz GROPADE in TREBČ, da počakajo avtobus na avtoštradi. Iz PLAVIJ bo odpeljal avtobus ob 12, iz SEMPOLAJA pa ob 13. 1 1 Avtobusi aa telovadce avtobus bo odpeljal ob 6 zjutraj iz SEMPOLAJA ter bo vozil skozi SALEZ, DEVIN in PROSEK, kjer bo pobral telovadce iz teh vasi. avtobus bo odpeljal iz BAZOVICE ob 7 zjutraj in Bo pobral telovadce tudi v RICMANJIH, BORŠTU in BOLJUNCU. Sporočamo, da bodo avtobusi v potrebi vozili tudi dvakrat ali večkrat. Vozni red vlakov Odhod iz SESLJANA: 11.50, 13.40, 15.05. Odhod iz Sv. Križa: 12.01, 13.51, 16.17. Prihod v Trst: 12.20, 14.51, 16.40. Odhod iz Trsta: 19.10, 21.10, 00.30. Prihod v Sv. Križ: 19.30, 21.25, 00.45. Prihod v Sesljan: 19.41, 21.50, 1.00. Serviiia dello atifocorriere ner II railiiiiu del frunle Popolare del 5 giugno cornere partiranno da DOLINA rispettivamente alle ore 13 e 13.30 ed effettueranfio 11 percorso: BOLJUNEC, DOMJO, MITNICA e TRIESTE STAZIONE. corriera partira da BORŠT alle ore 13 e raccogliera i cotn-pagni di RICMANJE. corriera partira da BAZOVICA alle Ore 13 e raccogliera i compagni di GROCANA. corriere partiranno da SALEZ rispettivamente alle ore 13 e 13.30 e raccdglieranno i compagni di GABROVEC, corriera partira da PROSEK alle ore 12.30 e raccogliera i 1 compagni dl KONTOVeL. \ corriera partira da ZOL aile ore 13, raccogliera i compagni J di VELIKI REPEN e passera per 1 autostrada per raccogliere i compagni dei paesi di GltOPADA e TREBČE. Pertanto si invita i compagni dei due paesi di atiemlere sull autostrada. na Pl AVJE il setvlžio per i compagni di piiella locallta inl-ziera alle 12 precise. - Una corriera partira alle ore 13 da SEMPOLAJ. 2 2 Servizio per t glnnasti m corriera pariira alle ore « da SEMPOLAJ, taccOglIMfc i gin- I nasti nei SegUenti paesi: SALtZ, DEVIN e PROSEK. m corriera partira alle ore 7 da BAZOVICA e raccogliera . I ginnasti a RICMANJE, BOltST, BOLJUNEC. Si rende noto che le corriere eltettueranno piu viaggi a secondo la necessita. Orarlo del treni Partetlža era Sesljan; 11.50,13.40, 1#.0B. Partenza da Sv. Križ: 12.01. 13.51, 18.17. Arrlvo a Triesle: 12.20, 14.51, 16.40. Partenza da Triešle: 19.10, 21.10, 00.30. Arrlvo a Sv. Križ: 19.30, 21.25 00.45. Arrivo a Sesljan: 19.41, 21.50, 1.00. TRŽAŠKI DNEVNIK nm»UM piNin vuuh. urmikd prhli prizmuim snmščBM; Ne marajo slišati, koliko gorja so nam pod Italijo prizadejali fašisti Prizivno sodišče je krivično obsodbo potrdilo in seveda povišalo kazen za 10.000 lir V imenu nam predobro znane, nepristranske justlce je pred meseci tukajšnje okrožno sodišče obsodilo na denarno globo našega odgovornega urednika zaradi ((obrekovanja«, ki naj b; bilo v sledečem: V neki lanski številki goriške izdaje našega dnevnika je bilo namreč v reportaži o procesu proti štirim osebam, ki so bile pred sodniki zaradi nošenja orožja, ekspluziva, zažigalne VrVice, vžigalnikov in postavljanja tritola pred stanovanja demokratičnih Slovencev in Italijanov, napisano, da so taki ljudje fašisti. Od teh so se trije, in sicer Zil-liotto Felice, Moscarda Emesto in Busiitta GloVaiifii čutili Uždljefte in vložili tožbo. proti sodbi sedišča je naš odgovorni urednik vložil priziv, ki ga jč včeraj dopoldne obravnavalo prizivno sodišče. Sodnik predsednik je najprej prebral zapiske februarske sodne razprave proti našemu časopisu, nato pa je državni tožilec dr. Battiggi Slabile predlagal, naj sodišče zviša kazen od 100.000 lir na nič manj kot 160.000. Sledil je govor odvetnika dr. Karla Ferluge, ki je br&nil našega urednika. Odvetnik je svoj priziv Utemeljeval, da je sodišče pri izreku sodbe napačno interpretiralo člen 39 kazenskega sodnega postopka. Tržaško sodišče namreč ni kompetentno, da bi sodilo v tej zadevi, ker je bil inkriminiran članek objavljen samo v goflški izdaji našega dhevnika. Čast kake osebe pa se lahko žali samo v pogovoru z več os&barni, to se pa v Trstu ni dogodilo. Dalje ie odvetnik opozarjal na člen 559 kazenskega zakonika, ker je bil členek napisan kot reakcija ha vse fašistične pogrome proti Slovencem m demokratičnim Italijanom ob Vkorakanju italijanske Vojske v Gorico 13. septembra 1947. Nasilja, ki so bila posledica hujska, nja italijanskih nacionalističnih strank. Obsodba pa ni tega upoštevala, da pa so se ta dejanja zgodila, ni nobenega dvoma, ker ne živimo na luni, in so se nadaljevala Še tedne in mesece. Odgovorni urednik ((Primorskega dnčvnika« ni nikakor napadel Italijane samo zato, ker so Italijani, napadel je samo italijanske in slo-vehske fačiste. S sodbo goriškega sodišča sO bili nekateri sedanji to-žitelji deloma obsojeni zaradi groženj, deloma P.a se zaradi amnestije proti njim sploh ni postopalo. Sodišče tdrej ni iskalo resnice o dejanjih, temveč je enostavno podelilo amnestijo. Obtoženčeva obramba je na vse načine pred procesom, med procesom in po procesu želela dobiti v roke prepis potrditve razsodbe prizivnega sodišča v Benetkah, toda zaman, zato prosi za prepis prve sodbe. Odgovorni urednik ((Primorskega dnevnika« je branil osebe njegovih političnih nazorov. Ni treba, da bj bilo dejanje naperjeno naravnost proti njemu, zadostuje, da je proti osebam istega mišljenja. Zaradi te8'a je odvetnik predlagal, naj sodišče proglasi tržaško sodišče kot nepristojno, ker je izšel članek samo v goriški izdaji, sicer pa naj popolnoma oprosti našega odgovornega urednika, v nasprotnem primeru pa, naj se obnov, proces. Spregovoril je odvetnik Pascoli iz Gorice, zastopnik zasebne stranke. S svoje strani je skušal pobi-jati predloge odvetnika Ferluge. Obenem je predlagal, naj sodišče potrdi obsodbo. V drugem delu svojega govora se je odvetnik spustil v politični del razpravljanja. Poleg tega, da je odvetnik skušal prikazati tožitelje kot poštene Italijane antifašiste, borce za svobodo itd., se je spustil v komentiranje članka, ki je bil objavljen v naše.m dnevniku na prvi strani, takoj naslednjega dne po procesu proti našemu odgovornemu uredniku, kjer je bilo napisano, da je italijanski fašistični učitelj pljunil v usta slovenskemu otroku. Naš urednik: «To je na žalost res«. Odvetnik je nadaljeval: «Res je bilo v Gorici ob priključitvi izvršeno kakšno takšno dejanje, toda mrtev ni bil nihče in ni mogoče tega primerjati S l400 deportiranci med okupacijo «titiniov». Nato je govoril nrti odgovorni u-rednik, ki je najprej protestiral proti še vedno veljavni fašistični doloobj Zakona, ki ne dopušča uporabe slovenščine na sodišču kljub določilom mirovne pogodbe o enakopravnosti slovenščine in italijanščine«, Nato j.e dejal med drugim: «Nih. če v Trstu ni poznal vsebine članka. Zato je samo goriško sodišče pristojno soditi. Glede odvetnikove trditve, da je imel nekdo od zaseb. ne stranke orožje ker je bil k temu prisiljen, bi rad vprašal, ali se morda kdo brani, s tem da nosi s seboj tritol? Glede izraza fašist pa poudarjam, da hi fašist samo oni, ki je vpisan v stranki, pač pa vsak, ki dela tisto, kar so počeli fašisti«. Predsednik sodišča! «GoSpod Renko, jega ne morete govoriti. Lahko poveste kaj o dejstvih (cir-costanze di fatto), ker nismo na političnem zborovanju«. Odg. urednik: »Glede odvetniko. vih besed, da fašistični pogromi protj Slovencem ob prihodu italijanske vojske niso bili nič hudega v primerjavi z letom 1945, moram reči, da je treba dati na tehtnico ne samo to, kar so pretrpeli Slovenc; 1947. leta, pač pa vse trpljenje Slovencčv vseh zadnjih 25 let in 42.00O mrtvih antifašistov Julijske Krajine med narodnoosvobodilne borbo, Kdo je napadel Jugoslavijo? Ita- lijanski imperialisti! Slovenci pa Italijanov in Italije niso nikdar napadli, ampak so se pred Italijani vedno le branili ter jim dali tisto, kar so si zaslužili. Omenjena dejanja so se zgodila oktobra 1947. leta, so se nadaljevala in se še nadaljujejo danes v Tratu in v Gorici, saj so pred meseci v Gorici preprečili fašisti celo proslavo našega pesnika Prešerna. Glede obtožbe odvetnika Pasco-lijo, da je bil v omenjenem članku Zaijen ves italijanski narod, pa poudarjam, da to ni res. Lahko pa navedbe v članku podkrepim s točnim; podatki. Na prirriet: Italijanski učitelj, Ki je tuberkulozno slino pljuval slovenskim otrokom v usta, se je imenoval Sottosanti in je služboval v Vrhovlju pri Vipavi«. Pascoli: «Vi ste pisali v množini«. Odg. urednik: «Da, ker je bilo. več takšnih primerov:« Pascoli molči. Pri zagovoru so našega odg, u-rednika večkrat prekinjali, Kajti Videti je bilo, da zelo neradi poslušajo, ko se jim pove. koliko gorja smo motali Slovenci pretrpeli pod fašisti. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje in po skoraj tričetrtur-ftem zasedanju deloma priznalo našemu odgovornemu uredniku olajševalne okoliščine, deloma pa sprejelo predlog državnega tožilca in spremenilo sodbo tako da je bil naš urednik obsojen namesto na 100, na 110.0OO lir OTVORITEV kopališča Sv. Nikolaj bo na binkoštni ponedeljek 6. t. m. Obvestilo članom i Prosv. krožka Haas i t Vrdel« - Škoijdta 1 Odbor prosvetnega krožka Haas z vrdeie - Skoljeta opozarja tvoje člane, da je «občnl zbor« krožka, ki ga je za danes 4. junija ob 20 sklical neki samozvani ((pripravljalni odbor« s podpisom Godnika Vidka, na podlagi pravil neveljaven. Pravico do sklicanja ima samo legalno obstoječi odbor, ki bo sklical občni zbor ob pravem času in za katerega bodo vsi člani točno obveščeni. Opozarja člane tudi na to, da društveni prostori ne bodo nikdar na razpolago za taka ilegalna sklicanja. umrnu mi Zupan sporoča, da so po Odobritvi volivne komisije bil; spremenjeni sedeži VoliVflth komisij sledečih sekcij: Sekcija 158 v ul. R. Gessi št. 8 (zavod vojnih sirot) v Ulico C. Com-bi št, 15, pritličje (osnovno šola E. De Amiciš). Sekcija 246 v ul, Solitrd št. 10 (otroško zabavišče G. flrunfief) V ulico Cotnmerciale št. 24-1. (osnovna šola G. Corsi). Sekcija 27 na KontovelU št. 152 (plesna dvorana) na Prosek žt. 122 (osnovna sola). Soboia 4. junija Frančiška, Dika Sonce vzhaja ob 4.17. zahaja ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Prvi krajec vzhaja ob 12.03, zahaja ob 0.57, Jutri nedelja S. jtlfliJ* Binkošti SPOMINSKI DNEVI 1943 so bili težki bo.U partuanov z Nemci pri Crngrobu. ENOTNI SINDIKATI Obnovilev prosvetnega dela na Opčinah Po Malalanovem občnem zboru Prosvetnega društva, na katerem sc prišle do veljave škvadristične metode »prepričevanja«, je prej tako razvito prosvetno delo popolnoma zamrlo. Resnični kulturni delavci so bili potisnjeni v kot, širokoustni razbijači, ki so rta obenem zboru trdili, da se bo šele sedaj razvilo pravo ljudsko kulturno delo, pa so na svoje obljube pozabili. Večina »sega, ne le aktivnega članstva, obsoja Malalanovo paše-vanje V Prosvetnem društvu, obsoja pa tudi nekulturne metode njčpouih «janičarjevi), ki onemogočajo, da bi se razmere v društvu uredile po volji večine. Malalan je sicer ie večkrat, zadnjič celo javno, po predstavi Košuto-Vega »Ljudskega odraz, vabil Ljubitelji gledališke umetnosti so se polnoštevilno udeležili včerajšnje predstave v Skednju Z razumljivo nestrpnostjo so pričakovali tržaški Slovenci, kdaj bo kOnčno premiera že napovedane drame Mire PuCOVe «Ogenj in pepel«; končno je vendarle tudi ta prišla. Ljubitelji gledališke umetnosti so tudi tokrat napolnili dvorano v Skednju ter so z zelo velikim zanimanjem ter napetostjo sledili poteku drame, ki je vse tako živo zajela. Človeku se je zdelo, da se je Vrnil toliko let nazaj, ko še je po slovenski zemlji šopiril fašizem, ki je neusmiljeno klal ill Ubijal Vse in vsakogar, ki se z njegovim podlim delovanjem ni Strinjal. Grobna tišina je zavladala v dvorani ob be- VOLIVCI, VOLIVKE, POZOR! Poslušajte radijski postaji 'Irst L in Irst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko • Italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST 1. Danes ob 20.20 do 20.32 9.6 » 13.42 » 13.52 11.6 n 20.49 n 20.43 TRST II. 6.6 ob 20.00 do 20.12 10.6 » 13.00 » 13.10 11.6 » 21.00 » 21.05 kulturne delavce, naj zopet bbu-de društvo iz mrtvila; toda openski kulturni delavci imajo tudi SvOjb lastno hrbtenico, svoje prepričanje in tudi svoje lastno mnenje o «zaščiiitikih« slovenske kulture. Zato jih ni volja, da bi tem razbijačem delali robota in jim omogočali, da za njihovim protiv-nim delom skrivajo svbje razdiralno početje. Dramski odsek Prosvetnega društva je skoro o celoti ostat zvest tradiciji ih načelom, ki so vodila delo openskih prosvetarjev vsa zadnja leta. Odsek sč ni razšel, temveč dela dalje. Iz tega odseka je tudi izšla pobuda, da bi se našla nova organizacijska oblika, da se obnovi vse kulturno delo. Tako je prišlo pretekli teden do ustanovitve «Prosvetnega krožka». Izbran je bil prvi odbor, ki naj zbere okoli sebe vse aktivne prosvetne delavce in resnične pobomike napredne ljudske kulture. Kdor pozna dosedanje delo openskih prosvetarjev, je prepričan, da jidl bo tudi ta namera obnovitve prosvetnega dela po »sem uspeta. ((Festa.) izzivanja Malo smo zakasnili s to objavo, vendar ne bi bilo pidu, če bi jo povsem prezrli. Dogodek se je primeril I) he-nedeljo na proslavi ASIZZ o Bazovici, ki so jo priredili vidalijev-ci pod geslom: »Festd dčlln fratel-lanza«. (Tu bi imeti samo enb pripombo, zakaj je bila »proslava« samo v zgornji okolici, ko bi bilo bolj potrebna V Spodnji). Bila je zares lepa »fesla«, ki dela čast prirediteljem. Udeleženci So bili predvsem iz mesta in to sami «patentirahi« izžibflči, ki so Se selo potrudili, da So se VrtbVi& pokašali olikane in kulturne. V celetn je vse skupaj izzvenelo v znamenju izzivanj, ki se jfi pričeto že na cestah in t) ffCJSt tf-tirth. To izzivanje je prišlo ie tako (tdleč, da so v neki gostilni klicali natakarico kar: »Putand del Babič, servih). V gostilni Gruntarja, kjer Ulit na pročelji! Velika peterokraka 2vezdtt, znak Ljudske fronte, prt so motili goste in jih podili ven, češ da je «trat-torki reazionaria«. TU So nekateri celo ugibali, kako bt to zvezd o sneli. Takšna je bila » glavnem ta dfesta dciia fratcltanza« — »jesta« za izzivanje, ki je pokazala lepe manire vidalijevcev in ki Jo lahko mirno uvrstijo med svoje »uspele« proslave nd deželi. Le tako naprej in ljudstvo vas bo kmalu še bblj vitjubilo in verjelo vašim obrabljenim frazam. Posledice anonimnega pisma Anonimna pisma, oroije denun-ciantbv, so bila še vedno nevarno orožje, ki so žrtvi prinesle lahko neslutene posledice. In tako anonimno pismo je pred meseci dobilo državno tožilstvo. Anonimen pisec je v pismu ovadil neko mlado EK od Sv. Jakoba,da je pred petimi leti, in sicer leta 1944 zadušila svojega nezakonskega otroka, dva in polme-sečno deklico. Čeprav je bilo pismo nepodpisana in bi morda stvar zaradi tega zaspala, je vendarle oblastem nekaj padlo v oči. Detomor je bil tako podrobno popisan, da se je vsa stvar v prvem trenutku zdela verjetna. V pismu je bilo navedeno, kako je na božični večer prišla mlada mati domov pijana in kako so nato sosedi slišali krik. Ovaduh je omenil, da je to bil krik otroka, ko ga je mati zadušila. Da bi ta obtožba bila podkrepljena s pričami, ie denunciant omenil neko sosedo Marijo C. To naj bi poklicala naslednje jutro mlada nezakonska mati * naročilom, naj umije truplo in naj ga obleče. Pri tem delu naj bi Marija C„ še vedno po pisanju denuncianta, opazila, da ima otrok na vratu In na prsih temno modre madeže sumljivega značaja. Dasi je bilo pismo nepodplsaho, je vseeno vzbudilo pozornost polici, je, iii je takoj začela preiskovati zadevo. To nalogo je prevzel leteči oddelek C.P. Začel! sd zasliševati sosede in ljudi, ki so na kakršen koli riačin poznali mlado mater In okoliščine, v katerih je nastopila otrokoVa smft. Bila je zaslišana mlada mati in njena mati. Obe sta trdili, da je otrok umrl naravne smrti. Ovadbo pa, da je lahko napisala samo propalica, ki ima posebne interese, da bi škodovala družini, posebno pa še mladi EK, ki se v kratkem misli poročiti. Popolnoma pa je potrdila to trditev žena, ki je umila in oblekla mrtvega otroka. Ana je kategorično zanikala vsakršno možnost, da bi otrok imel znake nasilne smrti. Pri takem izidu preiskave je bito jasno, da je denUhciant napisal pismo iz sebičnih podlih namenov. F,ato ga je sedaj policija začela iskati. sedah partizana Martela, ki je vrgel svojim krvnikom pogumno v obraz besede: «Vaš svet umira, he z zločini, ne s krščanskimi besedami ga ne boste rešili. Mučenja in smrti — lega me ni strah. Kar ubijte me, saj bo živel svet, ža katerega sem se boril«. Igralci Slovenskega narodnega gledališča so postavili dramo Mire Pucove ((Ogenj in pepel« tako ŽIVO na oder, da so pred nami resnično zaživeli vsi posamezni liki od Franceta - partizana, starega senatorja in njegove hčerke pa do Izdajalskega nečaka Save ter zločinskega vojnega kurata Giovannija. Drama, katere vsebina je trdne povezana z narodnoosvobodilno borbo, je še praV posebno živo zajela vse tržaške Slovence, ki so se !6 aktivno udeležili in katerim so še vedno v spominu časi, ko so zapustili svoje domove ter odšli v hribe, da bi se borili proti pobesnelemu fašizmu in nacizmu ter ga dokončno premagali. Ko so po predstavi odhajali na svoje domove, sta jim bila še vedno pred očmi partizan France in pa senatorjeva hči Tanja, ki ob koncu spozna, da brez vere V nekaj Velikega ni mogoče živeti, tčr zapusti očeta, ki umre obsojen od lastno hčerke. stavbni Ključavničarski in tesarski nameščenci itnajo jutri 5. t. m. ob 9.30 občni zbor v ul. Im-briani 5/1. PODELJEVANJE NADOMESTNIH IN POVERJENIH MEf»T NA SLO-VENSKIH OSNOVNIH IN SRED-NJIH ŠOLAH Višja šolska uprava sporoča, da so izšle odredbe za podeljevanje nadomestnih in poverjenih mest na slovenskih oshovnih in srednjih šolah na Svobodnem ozemlju pod an-glo-ameriško upravo za šolsko leto 1949—50. Vse prSšiije se vlagajo pri Višji šolski upravi v Trstu. Rek za vlaganje prošenj poteče 20. junija t. 1. Prosilci za učiteljska rhešta dobe pojasiliia pri šolskem nadzorniku za slovenske osnovne šole (ulica CaVana 18) ali pri slov, didaktičnih ravnateljstvih. Prosilcem za mešta na sloV. srednjih šolah je odredba na vpogled pri Višji šolski upravi (ulica Buča d'Aosta 4-II) in pri ravnateljstvih slov. srednjih šol. Prosilce opozarjamo, da se pripravlja obrazec prošnje za srednje šole, ki se bo lahko nabavil pri Višji šolski UpraVi. Nočna služba lekarn Alla Madonna dei Mare, Lafgo Piave 2; AiTAnnunziata, trg Vai-maura 10; Davanzo, ul. del Boseo 25; Millo, ul, Buonarroti 11; Hara-baglia V Barkovljah in Nicoli V Skednju imata stalno nočno službo. Sl.llVKNSKir \ um is \ ii UI.HHAI.liŠfSH 7,a Tržašhu ii/Rimlj« Danes 4. junija ob ^0 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva n« KOM O k LL(J t igro Mire Pucove „Ogenj in pepel“ Poskus samomora Včeraj ob 14 popoldne so sprejeli na drugi kirurški oddelek mlado 24-ietno gospo R. A. Ta je iz obupa, ker ni dobila stanovanja, zaužila večjo količino narkotičnega sredstva, da bi si tako vzela življenje. To obupno dejanje je storila v predsobi urada Ieam na ul. XXX oktobra. Njeno stanje je precej resno. Zaprta ulica za promet Občina javlja, da bo do nadaljnjega zaradi Cestnih popravil ulice Ovidio zaprt prehod za promet vozil iz ui. Rojnagna V ul. Čommer-ciale. V ponedeljek roditeljski sestanek Uprava slovenskega Dijaškega doma. vabi starše svojih in goienk kakor tudi starše dijakov, ki prihajajo V Dijaški dom k učnim uram, na zadnji roditeljski sestanek v tem Šolskem letu, ki bo v fpj1®" deljek dna 6, junija ob 9 dopoldne v prostorih Dijaškega doma. TRŽAŠKA BORZA Zlati štcrling 8300, papirnati Stirling 1900, telegrafski dolar 630, dft-lar 630, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 23, zlato 1040 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. junija 1949 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 7 oseD, porok pa je bilo 5. Cerkvene poroke: električar Bizjak Aldo in gospodinja Skri Gior-gina, pek Orel Giorgio in uradnica Lazzarini Lidija, uradnik Oancin Franc in trgovska pomočnica Selian Silvana, šofer Kobol Rudolf m govska pomočnica Superina LiWa' na, mehanik D’Este Romeo in g°* spodinia Spessot Karla. umrli so: 59-letUi Lot* a Alojz, 49* letni Buratto Angel, 49-letna Castel* lani Marija, vd. Dallelio. 1 leto stara Martorana Margherita, 21-lem Santanieilo Aldo, 53-letrta F«8" Orsolina, 91-letna Petronio Katarina, vd, AppOlonio. 3 stote težkega delfina in 10 stotov težko bombo so ufeli ribiči Včeraj zjutraj so ob nabrežju Na-zario Sauro opazovali meščani ribiče, ki so ujeli 3 stote težkega delfina. Ujeli so ga v mrežo. Delfina so nato peljali v ribarnico. * * * Nekako v istem času so ribiči vjeli z mrežo 10 stotov težko letalsko bombo «stukas». Čistilci min, ki so bili tja poklicani, so preskrbeli, da flč Bo ((stukas« več škodovala. Seja občinskega odbora Na četrtkov; re1n: sej; jft občinski odbor pod predsedstvom podžupana razpravljal samo o nekaj vprašanjih v zvezi z upravnimi vo-litvajmt. Odbor je potrdil zadnjo revizijo volivnih seznamov. Iz teh je namreč bilo črtanih 198 moških in 220 žensk. Vzrok! so bodisi smrt bodisi izguba italijanskega državljanstva, ali pa da sd ničd tem čnsditi izgubili voUVnd pravico zarod; Obsodb, ali pa kmfittb še, da so se Preselili. Vpisanih pa je bilo v vt livne sezname 400 moških in 338 žensk, Vzrok je v tein, ker so dobiu rezidenco v tržaški občini. Tako je sedaj število moških volivcev 90.514, žensk pa 106.730. NOCOJ vsi nd VRT1V1I vernico Prosvetnega društva »ŠtMOH JENKO«, ki bo ob 20 na vrtu GOSTILNE v UL. SAN CILINO. Padel je se okna Včeraj opoldne so na ortopedskem oddelku tukajšnje bolnišnice sprejeli 22-letnega kmeta 2igoha Miroslava iž Zgbnika. Omenjeni Ima zlomljeno nogo in še neke druge poškodbe, ki ga bodo prisilile, da bo dstal V bolniški oskrbi 3 mesece. Rigon, fealčrcga so pripeljali v bolnišnico z osebnim avtomobilom, je povedal, da je padel doma z okna z Višine 3 m na stopnišče, ki vodi V klel. Vosni red parnikov in avtobusov Parniki Trst-Koper in obratno PARNIKI TRST—KOPER IN OBRATNO Ob delavnikih: Odhod iz Trsta ob: 5.55, 11.00, 12.05, 15.00, 17.40, 18.35, Odhod iz Kopra ob: 5.00, 6.30, 8.45, 13.30, 15.00, 17.30. Ob nedeljah: Iz Tfsta ob: 7.46, 11.30, 18.30. Iz Kopra ob: 17.20. 14.16, 6.30, 9.00, 13.00, Parnik «VIDA» Piran-Izola-Trst in obratno Ob delavnikih. Odhod iz Pirana: 6.00 in 14.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00. Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.03: iz Izole: 13.00 in 19.13; s prihodom V Piran: 13.30 in 19.45. Ob nedeljah. Odhod iz Pirana: 8.00; iz Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30. Odhod iz Trsta: 18.00; iz Izole: 19.00, s prihodom v Piran: 10.30. Parnik na progi Trst - Pulj in obratno Parnik odpluje iz Trsta v Pulj vsak torek, četrtek in soboto) iz Pulja v Trsta pa vsak ponedeljek, sredo in petek. Odhod iž Trsta ob 8.00 s prihodom v Koper ob 9.00, v Piran ob 10.15, v Novi grad db 12.05, v Poreč ob 12.50, v Vršar ob 14.50, v Rovinj ob 15.40, v Pulj ob 17.45. Odhod iz Pulja ob 5.30 s prihodom v Rovinj ob 7,40, v Vrjar ob 8.30, v Poreč ob 9.15, v Ndvi grad ob 11,15, v Piran ob 13.05, v Koper ob 14.00 in v Trst ob 15.15. Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo (Odhod iz glavhč avtobusne postaje) IZ KOPRA V TRST ob 7.00 in ob 15.30 uri s prihodom v Trst ob 8.00 in ob 16.30 uri. V KOPER ob 12.00 in ob 17.45 uri s prihodom v Koper ob 13.00 in ob 18.45 uri. V PORTOROŽ (preko Strunjana): 12.30, 19.45. V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) db: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada: 17.00, prihod v Trst: 19.45. V LJUBLJANO (skozi Postojno): 7.00, Na REKO (preko Bazovice): 7.00. V ŠTANJEL NA KRASU: 13.00. V TREBČE Ob 7.28, 7.30, 9.00, 11.00, 12.30, 13.10, 17.15, 17.30, 17.50, 18.30, 19.30. NA PROSEK ob 6.30, 7.30, 9.10, 11.00, 11.80, 12.30, 13,16, 15.00, 16.30, 17.13, 17.30, 18.30, 10.30, 20.30, V DOLINO in PREBENEK ob 7.20, 12.00, 13.00, 16.30. 16.30, 18.00, 19.15. v Nabrežino ob 11.00, ia.00, 17.15. V MALI REPEN (preko Proseka) ob 14.0(1. V GORICO ob 7.00, 13.00, 14.30, 18.60. NEDELJSKI AVTOBUSNI VOZiNl RE5 (Odhod Iz (lavne avtobusne postajo Na PROSEK ob 10, 12.20, 14, 15, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21. V RfcPENTABOR ob 10, 12.30, 14. 16.30, V Trebče skozi Bazovico In Pa-driče ob 8.30, 12.30, 15.00, 20.30. V DOLINO skozi Domio in So-Ijtineo ob 0, 12.30, 17, 20.80. Po isti pfdli odhod iz SV. ANE (Stadion) db 13, 14, 15, 16, 18 in 19. V NABREŽINO ob 9.30, 12.30, 14.30, 15.00, 16.30, V GOniCO ob 7.00, 12.30, 13.30, 19.00, V NOVI GRAD ob 17 s prihodom ob 19.40, Spored oddaje radia jugoslovanske cone Trsta (Oddaja na srednjih valovih 240 ® ali 1.230 KC. Sobota 4. junija 194». 7.15, 12.45, 19.15: Poročila v i»A,‘ janščini. 7.30, 13.00, 19.30: Fbf0C‘ “ v slovenščini. 18.45: Poročila v j vaščini. 13.50: Gospodarski Preg‘d. V italijanščini. 18.00: Pionirska daja (v italijanščini). 20.00: Fan ‘ s Krasa. 20.50: Politični preglču slovenščini). 21.00: Veseli večer slovenščini). 21.50: Dialekt. ■I RADIO 11^ TRST 11. Sobota 4. junija 1949. . . 7,00: Koledar. 7,05: Jutranja g‘a* ba. 7.15: Napoved časa in P°rcC{,ul 7.30: Jutranja glasba. 7.45! Zaku ččh jutranje oddaje. 11.30; Sim,cl na antologija. 12.00: Ljudje zori. 12.15: Znani orkestri, Napoved časa in Poročila. 13.00. a livna propaganda. 13.12: re • glasba. 13.40: Priljubljene slovens« narodne pesmi. 14.00: Poročila, i • Dnevhl pregled svetovnega >> 14.28: Popoldanska glasba. • Napovej volivnih shodov *a g slednji dan. nato Čitanje va® ,jan-sporeda. 14.45: Zaključek opo ske oddaje. 17.30: Plesna 18.00: Iz opernega sveta. lo.Jn- daja za najmlajše: «Gospodicn Gofjaholh« - narodna PriP°^nVed nato Lahka glasba. 19.45: Nap j časa in poročila. 20.00: /erdin«" Heller: Češka beseda - česK1 ,ta, plnski ples. 20.15: -Športna kron 20.25: Glasbena medigra. gramski periskop. 20.45: ^a :.. glasba. 21.00: Sobotni Večer. • t Operetna glasba. 22.15: Večer n cert. 22.45: Plesna glasba. 23. m- ^ poved časa in poročila. 1,335; vam nudi jutrišnji spored. Polnočna glasba. KINO ROSSfctTl. Nastopa skupina M»r8SCa Chiarl. EKCELSIOR. 18: «ltlealfen Paolčtte Obddard, Mihiči ” F1LODRAMMAT1CO. 18: lje«, M. Redi. V Oloi, A. cn FRNICE, 18.30: »Orientalske spl James Msson, Vali«ju HopS°Vanoni> ITALIA. 16: «Z dvema Amer naokrog«, rieien Welker In Bčndix. ... .. ČU- ALABARDA. 15.30: »Viljem TČI1«, no cervl, Danijel Bertsott m Mučiief- VIALB. 16: (.Gasilci iz vi«'“ ,,, 00» IMPGHO. 16: ..Zarota v Barovlji«. Hope In Signe Hišso. Art- GARIBALDI. 15.30: ..Dvoboj v » tonu«, Rrrol Fiynn. moitp«11' MASSIMO. 16: «Desperados < cl)», Rarrdolph Bcdlt iti vV0' NOVO CINE. 18: «Z«kon *'alr ’ liHrn Boyd. r,^««ninijeVl’ IDEALE. 16: ..Veliko Tszsn srce«, S Grangcr, J. Ken.l.tri puste* SAVONA.' 16: ..Tanger, lovcev«, M. Monter. In ^nujoKOnm AHMONIA. 15.15: «Pod Sh>v Ingrid Bcfgman. m KfaUk' ODEON. 15.15: «Ana In siamski Linda Daniel. - okl«1” KINO OB MORJb.15.3d. « oiečr. krivde«, Robttt MičUin, J . ^Jtl, MARCONI. 16: (tltbbčliici«, A BELVEDERE. 16: «Nino£ka», 0 ^ A DO A, 15: ..Kralj v Izgnanstvu«. 00 glas Fairbanks. o. mc' VITTORIA. 16: Ranjčne duš* ouire, n Mieum. jlh t»«*> KINO V SKEDNJU, ortisa na M. Loy m a Grant. Qi»t RADIO. 18: «Ob tor «, ctieltl, Maria Mlchl. tdpc>»- ,n amurro. 18: icoic«v»-ifl VBNKZIA. 16: .(Kralj rdec »Gorski roparji«- pfed “ STAbiO. 16: »Singapur«. Murršy. .»vimeM v *«• LBTNt KINO v n, ge 30,45: »DODfi naniM'tan«. 4. junija 1949 gorički dnevnik II !■ Mili II I 1» iii ii mi -r--ir im — . - "1 PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN OPRAVE PRIMORtKBOA DNEVNIKA V GORICI • SVBTOOORSKA ULICA 42 * TEL. 749 Sola - podlaga za bodoče Življenje [Obmejne izkaznice za dvolastnike Neka) misli ob vpisu v srednje In strokovne šole le Se nekaj dni nas loči od ta-i!. , a let°šhjega Šolskega leta, M' di)aki in profesorji podali 0 w&Mh neuspehih eteteklem šolskem obdobju. i, 2r vf**o In tlasti kadar gre PGaieU nlltadlm’ Pa mora biti vaš nit Int.? J*.* naprek P Prihod-z tiliM eto in v etvari, ki so ?Ve£i‘ V kratk*"' °e hodo Pral .. ‘ in sprejemni Izpiti ta tud rdn}th So! in seveda umih slovenskih v Gorici, w»o ,)lt>vtniko egodo- m0 bJ8. od Trubarja dalje, vidi. « . sras,a nm inteligenca Ktr *Utf0a ,n Savskega stanu. iz tore) naii itobraienei »jlm i .’0' 50 bai tudi ^sno e p in 40 mu Pomagali eoitll niea6vlh potrebah ter in -®t, - - ■ ge težavni pod k napredku 'prodni ter socialni osamosvojit-iil, .,ndn so >e tuji zatiralci tru* so in « » n?m strgali is rok knjt-'imut, kdliu!°‘ 0bW je naše hr tvJL ‘wes(o in »krbno čuvalo torbo f* nilh mci ia nodaljnjo M,.J* » Pri nas na Primorskem letna tJaino P°kaMio « dobi 2d> rasistične okupacije med pr- UfUtth jo° drugo svetovno vojno.1Zaprti knHaT- SOle’ unim tn Pegati tuijL in nas pitali z navlako v Hm f' ki ni bila ”aSa in id: . 0; ni mogla ničesar pove. v'n ničesar nuditi. loj v’a" &oriifti Slovenci tudi »c. Prom ,lee nimamo vseh tistih Ktinm J ?rtm, p0 Phanih in ne* imonrn msiamh Prhičejo, vendar si s,mja ljudske in deloma tu->io*i 5n’e a°la. kjer imamo mož-•i-Sjani 5° riai' ntrOci vtgajaio V m0 j. "Carinskem je tiku. Misli-Potrebno obnavljati spo. hmi^,,-mprHekte dt,be’ do bi vrcthJj’ naS,tn staršem, veliko °*t te pridobitve V mil bor- bi za. svobod o. Gotovo je želja vsakega, ki mu je dana ta možnost* do bi nudil svojim otrokom vsaj nižjo -srednješolsko iiobrazbo, ker je ta v današnjem hitrem žlvtjenju selo važna in neobhoetno potrebna vsem,, tudi tistim, ki mislijo ostati doma tn obdelovati polje ali se bodo posvetili kakšni obrti, Cim bot) si bo namreč otrok razširil svoje Obzorje, lem laže se bo razgledal po svoji okolici m po svetu in tem laže bo reševal vsakodnevne probleme, ki mu bodo prlšlima pot. Rekli smo že, da je za nas goričke Slovence veliko vredno, da imamo svoje srednje šole, Na ttas samih, predvsem pa ne. starših m šolo godnih otrok pa je, da sl te šole ne samo ohranimo, ampak da jih tudi razširimo in okrepimo, da bodo postale vedno močnejše in vedno boljše. Tisti, ki jim je slovenska srednja šota trn v peti in se zato trudijo, da bi jo uničiti, prliepetavajo ponekod, staršem, da naj vpišejo svoje otroke rajši na Sole z italijanskim učnim jetikom, in naštevajo pri tem razne navidezne ugodnosti, ki jih bodo baje Otroci pri tem imeli. Mar koti vam bodo taki ljudje govorili in natvezli, resnica je j»t‘i tem le ena, in sicer da bi uničili našo šolo, ker jim je ta ena glavnih ovir p ti potujčevanju naše mladine. Mi pa moramo ostati s vesti naši soli, ker te v svojem materinskem jeziku se bodo otroci najbolje naučili tistega, kar jim je potrebno za življenje, če bodo dobro znati svoj jezik, jim bo to tudi najboljša podlaga za priučltev ita. Ujaničlne in se jim ne bo zgodilo kot našim otrokom pon fašizmom, ki niso znali ne enega jezika ne drugega. Poleg tega pa naj še omenimo, drt so slovenske ljudske in srednje šole tudi državne in popolnoma e- nakopmine z ostalimi šolami z italijanskim. učmm jezikom. Zato imajo tisti, ki bodo končali na njih svoje študije, enako možnost dela in zaposlitve kakor vsi drugi učen-ei. imeti pa bodo pred njimi lo veliko prednost, da bodo dobro ob* vladali dva jezika in poznali dve kulturi, kar je še posebno velike važnosti v našem obmejnem ozemlju, kjer bodo absolventi 3loven-skih srednjih šot tvorili most pri kulturnih in gospodarskih stikih Obeh sosednjih narodov in držav, Zato se enkrat priporočamo vsem slovenskim staršem- vpišite v Čim večjem številu svoje otroke v slovensko strok Ovna šoto in v nižjo srednjo šolo v Gorici. S tem boste storili SVOjO narodno dolžnost, svojim. otrokom pa veliko uslugo, za katero vam bodo pozneje hvaležni. ranjevanje podi Ve IZPRED SOPlSČA Pi di?eli ženah je sam z povsem Soditi so fiSrtt-_ , , ki se je* fie da bi Me i»JivdoVec. Poročil dvakrat in - »gin«, zato se je morala vršiti i151 foriškerli ka-»ena,lnJ s6diseu opravka z« J! 0 zadevo. ti! ir811 m°ž* JNn^dna ^zprava brez njega, v KnI bra 1943. leta se je £ J1 bog Ve od kod Podu fieter LusW. rojen v Vn‘o-Wfl* m- bJ*Z ^alnega bivališča. ki je takrat imel komaj bji je v tisti občih! zastttt- fcil by [ j. rfiV 1 WWVIU* /.UiUU- tijo t.- ot I njemu enakih let' Ma- občihi zašilit tocu njčimi ei °=a Za poroko si je preskrbi! tBI! '*>kUinetlte v redu, ker jo sarnsrr- datnre6 vajen in je svoj .. Kl stan potrdil s sodnijskd iz-še ftiso dobro končali k rvi hovi medeni tedni, ko se . PPldelo po vasi Šušljati, da . h ki *i so mu take novice tiepre S.,’”"*' ie k V ua fiti f 0Jem kPSju že poročen. Z\i-sljfj. 1 ao mu take novice nepre-za na uho, se je pričel keftj - 1 zahimati. In res je v krat-ivU|) *- Pr,5tI na sled resnici ih , . da je LUstr- že pred dve-»Vn.01ria s*6Pi* v zakohski stan ■ ,0 bOvaščanko Erančlško Ca- , ,-fpma stopil ftbii’ j šo veflno živi. Toda že •HO* ^kritjem resnice je mladi b»ve,y na?lici zapustil tildi drugo ifo,. 0 ih se morda zatekal v rm. Vo. - * v pu- lil) T’.J1 a 'D; se v samoti opral Svo-d°v. Po tern dogodku ga do . nlhte ni vee Videi. Včeraj fejii 118 sodišču po zasliševanje breg . katerimi je bila tudi še iokani ariEm. varana nevesta z ob-b* j očmi. obsodili v odsotnosti in 4 mSsece zapora s po- h js.!*9q deaarja se je polakomil ^'lbih*luko 80 v odsotnosti sodili bega tf111 Cirilu Hlede iz Smart-**1. j.* le v zadnjih časih bival v Nlt,v II* ®. Hlede je v Gorici St* iuk0t predstavnik videmske PoVmi ^ Adrljana in za isto ^ buB' brevažal m prodajal ruz-i^jJb Več let je Vse svoje posle S ';8‘. VeStho in točno. To* 1947 Jjllj je najbrže poštenost zsbu* ,1(1 hi v rokah 690.000 Pioral položiti na banč-t* ta]6 račUn tvrdke Miseri, jih Mil vjakhii v sV6j žep. V Istem ?^0nno *zda* bahčne položnice .68 »tSil lir brez denarnega kritja, Jd je popihal čez mejo, s° na j in 4 iiie-.^Pnra. 13.000 Ur filobe idnnlh etmikov in po- naJ° i« lastnik kamiona? i-^l tfjh *4sedel zatožno klop 53, Bb, u..Vec Faccioll Ludvik iz Ro- 1|M*- »rJdl.v Sstči«,rre8a prijavil sodnim njegov trgovski drug Ros- i 111 ^ Prijavi je navedel, da H „;u Imci - jard; izsilil z grožnjo, fX ua azhlje črepinjo, podpis iz-i *v vt ka|Plnn njihove tvrdke. hm ^lalli* J,f*n na Hossljčvo Ime, V H Mv.Iu lflS' Tri '18J bj Zgn-5*1(1 ..u a H143, leia v Gorini hotela Union. Ih bn^^rui1'1 pretepl so se. če je «■ b.it,.-..* hom se je zdela obtožba K. ljčhii ^ S. fl ei . ker se je izkazalo, . ni potreboval te izja* in 'd *nlcl zc c‘ruge njej po-ir?, H je zato vsaka grožnja Hj ^a,.Vzr°ka. Oprostili so ga, dejani* ve biK vzroka 2^9!? r*V|] Moki a je izginila t>M: Ki Pred sodne oblasti mo- tt,?*iil Ti rodbina pekov. Na L^lni b "Rl po sta sedela samo h ,9,' *2-1m ^‘1* Viktor In njegova 5' a- h''41 S, 1* Butkovifi Marija, ohi * *’• 4. z nilma bi moral aJ»n »m 2A*letni Guido, “°lan ter je zato ostal Vsi trije so bili obtoženi, da so v njihovi pekariji lanskega leta uporabili v druge svrhe 38,9 stotov moke, ki jim jo je prehranjevalni urad nakazal za izdelavo krUha trn nakaznice. Pred sodniki sta še (nož in žena zagovarjala, da je vse pekarske posle opravljal njun sin in da ona dva nič ne vesta, za kaj je Uporabil toliko stotov nakazane jim hioke. Toda kljub tem izgovorom so obsodili vsakega na 3 mesece zapora, 6000 lir globe in poravnavo sodhih stroškov pogojno. Uroti sinu pa niso postopali zaradi njegove bolezni. Priprave za sprejem Einaudija na Trdvniku Oblasti V Gorici se že tri dni marljivo pripravljajo nd cerimonije, ki bodo na travniku sz ponedeljek ob Obisku predsednika republike Einaudija. Pred poslopjem prefekture postavljajo iz železnih cevi sesiau-Ijen oder,, kjer bo predsednik pripel zlato kolajno na goriib.o mestno zastavo in izvršil tudi druga odlikovanja. Na strani ob cerkvi sv. Ignacija pa so skopali luknje, da bodo postavili lam še stranski oder za goste. Prav tako hitijo barvati zunanje Stene prefekture, da bi imela bolj prijazno lice. Einaudijevemu obisku se moramo tudi zahvaliti, če bo la teden dokončana tud i cesta, ki vodi S Travnika proti predoru, ker so ravno te dni pospešili delo, ki je zadnje čase skoro popolnoma počivalo in začeli katranlziratl cestišče. Tako bo ta zgodovinski goriski trg dobil s temi deli svečan Videz, kakršnega mu nadenejo za slovesne prilike. Is Krmiliti i predpisi za zdravstvo Ker po navadi v poletnem času največ bolezni razširijo muhe, ki raznašajo % nesnag razne bacile, je izdal krminski župan naslednje odredbe: 1) gospodarji ali živinorejci motajo vsak dan temeljito očistiti hle-Ve in poškropili hleve in gnojišča s raztopljenim apnom; 2) tako kmrčke, kakor vse ostale hiše niorajo biti Vedno snažne in je treba paziti zlasti, da se ne odteka griojttiea in druga Uitiazana Vodu preko dvorišč ali javnih poti; 3) po jestvlnskih trgovinah, po mesnicah in prodajalnah sadja in zelenjave je treba paziti, da ne pridejo muhe v dotik z živili. kršitelji teh predpisov bodo ka-znovanl po obstoječih zdravstvenih predpisih. Slinavka tudi v Gorici Zadnje dni smo poročali, da se je zopet pojavila slinavka v nekaterih krajih naše pokrajine. SfciVi-nozdravrrtžKl urad v Oorlcj sporoča, da so sc pojavili seda) znaki te bolezni tudi v Ločni k«, zalo vabi vse one živinorejce, ki bi radi cepili svojo živino proti tej bolezni, da se takoj javijo pri gospodu speš-sotu Evgenu v Ločniku, ah pri živi-nozdravniškem uradu v Gorici (Ul Duca d'Aosta 10?, tel. 4-44 ). SPOMINSKA PUOSCA V PIERISU Predvčerajšnjim, trn tretjo obletnico proglasitve italijanske republike, so na pobudo občine v Škocjanu jn odseka bivših borcev in vojnih povratnikov iz Pierisa odkrili v Pierisu spominsko ploščo v »pomiri padlim vseh vojn. plošča je vzidana v steno občinske hiše. za mir le kaznive Po mnogih krajih se dogaja, da orožniki, policija in drugi organi, po narediti svojih predpostavljenih, ali na pa lastno pest prepovedujejo zbiranje podpisov za mir in proti atlantskem paktu. Pri tem se dogaja, da skušajo terorizirati tiste, ki podpise zbirajo, Prebivalstvo mora prijaviti sodnim oblastem vse tiste, ki bi radi preprečili izvajanje pravire, hi je potrjena v ustavi. Ci. 394 kazenskega zakonika je dovolj jasen in pravi: «Kdor ovira s silo, grožnjo ali prevaro deloma ali v celoti izvajan je neke politične pravice ali prisili nekega, da jo izvršuje proti svoji volji, zapade kazni zapora od l do s !et». Te kazni veljajo za Vse državljane in torej tudi za prefekte, kvestorje in druge policijske organe, kadar se pregrešijo proti predpisom omenjenega člena. CI. 28. ustave pa pravi: »Funkcionarji in uslužbenci države in javnih ustanov so neposredno odgovorni po kazenskem zakoniku in po civiinih ter upravnih predpisih za dejanja s katerimi se kršijo pravice. V takih primerih postane civilno odgovorna tudi država in javne ustanoven. Sindihalno gledališča Prejšnji mesec so na pobudo ob lastnega odbora sklicali sestanek zastopnikov raznih prosvetnih organizacij in ha njem sklenili, da bodo Ustanovili V Postojni stalno sindikalno gledališče, ker so dani zanj vsi pogoji. Na ta način bodo lahko že v jesenski sezoni nudili delovnim lju dem kakovostno dobra in dobro po dana dela. Pri analizi dosedanjega prosvetnega delovanja so Ugotovili, da se je delo vršilo brez tesnega sedelo, vanja z vsemi prosvetnimi aktivi in zato so zdaj pritegnili vse one, ki so še prijavili za delo v dramatski skupini, da bi se prijavili Za jesensko sezono. Oblastni odbor bo seveda tu di še priskočil na pomoč ih pomagal novemu gledališču pri njegovem kulturnem naporu. V najkrajšem času bodo izvolili upravo gledališča In odobrili načrt za delo. . .Jt Otrok padel v modro galico Kmetje po navadi ne poznajo praz-hika, kadar je lepo vreirte In jih polje sili k delu. Zato so bili na polju tudi v četrtek, ko je bil dr žavni prazniki, in je ta obiral zrele Češnje, drugi sušil travo ln tretji so škropili sadje ali kromplrišče Z modro galico. Tudi pri neki hiši v Pevml so pripravljati raztopino modre galice za škropljenje. Okrog pesode ; raztopino pa se je vrtel tudi 11 letni Sfiligoj Roman in delaj napot je toliko časa, dokler ni po nesreči padel v posodo. Pri tem je nehote požrl nekaj kapljic jedke tekočine in so ga morati tako) odpeljati v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so mu izprali želodec Pes ugriznil deklico Ko se je v četrtek sprehajala s tovarišicami po cesti, je neki pes nenadoma napadel 25-letno Venier Sil vano iz Predilniške Ul, št. 5 v Pod-gori ter ji zadal lažjo rano na zgornji ustnici. Venierova Se je zatekla v bolnišnico v ul, Pavla, kjer so ji nudili prvo pomoč ter je potem lah-ho odšla domov. IZGONI Policija je včeraj izgnala iz nk-šega mčsta sedelh ljudi, ki so bili nezaželeni gosti. Ti so: Tohiat Hufhbert, star 18 let, 22-Ietni Ni-me? Franc, 38-ietni Clulio Vito, 28-letni Cataldj Jožef, 21-letni Verlu-ti Richelmo m 31 -letni Pircra Vincenc. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico v Gorici so darovali: Dr, Baša Vlado 1250 lir, skupina pevcev iz. Gorice ih Podgore ISO lir. Za Dijaški dom so riarovnli kmetje iz Števerjana večjo količno češenj. Vodstvo se v imenu dijakov vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. KINO «Gospa VERDI, 17: pasu«. VITIORIA, 17 Mature, CENTRALE, Ladd. MODERNO, 17: «Lov na O. Cervi. EDBN, ii: «Su/falo Bill«, 0’Hara. iz tropskega «Potjub smrti«, J 17: »Zakoni časti«, A. Človeka«, M. Goriška kve.-turu Sporoča, da bodo vse začasne obmejne izkaznice, ki SO jili izdali kmetom dvolastnikom obmejni policijski od3cki za obdelovanje njihovih polj na jugoslovanskem ozemlju, veljavne do 31. julija t. 1., Lastniki teh začasnih dovoljenj, ki imajo pravico P. To je seveda le posledica politike, ki jo izvaja Finmare in vladni krogi, ki pospešujejo Genovo. Tem Trstu škodljivim vplivom se je -e lani pridružila tudi družina Cosulich. Švicarski listi poročajo te dni o novih plovnih zvezah bratov Co-sulich iz Genove proti Ameriki in pravijo, da je «brodarska dinastija Cosulich v znamenju časa preložila svoj sedež iz Trsta n Geno-vo». kjer razvija največjo aktivnost. Tržaško agencijo vodi namreč kap. Gcrolimich, ker je pred časom odšel v Genovo tudi Pavel Cosulich ml., ki je vodil letalsko družbo