Poštnina plačana T gotovini, L"to XX* Posamezna štev. Din Lrm Št, 10. Uprava I&tvo „Domovlne" v Ljubljani, Knaflova olloa S Uredništvo »Domovine", Knaflova olloa 5/IU telefon 3122 do 3I2B Izhaja vsak četrtek Naroialna ia nzemanos četrtletno • 01», polletno II 0U, celoletno M 0U| a m> terastto razen Imerlkei četrtletno II Dt», polletno 14 Dl«, celoletno 48 Dja. Amerika leti* I dolu — Račun poŠt«« hranilnica, poirnialea «l|obl]anl. it UMU. Izid občinskih volitev v osmih občinah dravske banovine V nedeljo so bile občinske volitve v osmih občinah dravske banovine. V dveh (Motni-ku in Golniku) je bila postavljena le po ena lista, v šestih pa se je vršila volilna borba med JRZ in napredno opozicijo. Razmerje glasov je zanimivo in značilno: liste JRZ so dobile 1955, liste opozicije pa 1222 glasov. Posebno lep uspeh je izvojevala napredna in nacionalna lista g. Kuharja v Krizah, ki je zmagala s skoro tričrtrtinsko večino. Pa tudi v drugih občinah se je opozicija krepko držala. Izid nedeljskih volitev je precej poučen primer razvoja prilik na deželi. V Križah je volilo 590 od 717 volilnih upravičencev. Zmagala je lista združene opozicije z g. Kuharjem, ki je dobil 365 glasov in 16 odbornikov, lista JRZ pa 225 glasov in dva odbornika. V občinah Golniku in Motniku sta bili postavljeni samo listi JRZ, ki sta dobili skupaj 380 glasov od 708 volilnih upravičencev. V Trebelnem je zbrala opozicija z nosilcem g. Piškurjem 198 glasov, JRZ Da 259 glasov. Huda volilna borba je bila v Beli Krajini, kjer so volili v metliški občini in Semiču. V Metliki okolici je dobil nosilec liste JRZ g. Nemanič 693 glasov in 23 odbornikov, lista združene opozicije z nosilcem g. Jeleničem pa 172 glasov in 1 odbornika. V Semiču je glasoval za JRZ z nosilcem g. Pečavarjem 401 volillec, za združeno opozicijo z nosilcem g. Ivanom Kočevarjem pa 261. V Hajdini je dobila lista JRZ 194, lista združene opozicije pa 68 ! glasov. Precej drugačno razmerje je bilo v Zibiki, kjer je volilo listo JRZ 183, listo združene opozicije z nosilcem g. Josipom Gobcem pa 158 volilcev. Kmečki čebelarp niso zadovoljni s privažanjem čebel Vsebina resolucije, sprejete na sestanku čebelarjev ljutomerskega sreza, ki se je vršil nedavno v Ljutomeru, je nastopna: Čebelarji ljutomerskega sreza, zbrani na protestnem sestanku v Ljutomeru, najodločneje protestiramo proti ukinjeniu nared-be za prevažanje čebel na pašo, kakor so to zahtevali prevaževalci na svojem sestanku v Ljubljani 14. februarja. Odločno zahtevamo, da se uredijo ajdova pasišča, kakor so to že 17. maja lani na čebelarskem sestanku v Ljubljani zahtevali zastopniki čebelarskih podružnic dravske banovine. Če se imenovana pasišča že letos ne morejo končnoveljavno določiti, naj ostane v veljavi izpopolnjena dosedania naredba o prevozu čebel na ajdovo pašo. ki naj upošteva želje kmečkih čebelarjev, to je, da se vsestransko zaščitijo. Enaka naredba naj bi tudi zaščitila in uredila vse ostale paše, ker je kmečko čebelarstvo že preveč trpelo za- voljo prevelikega števila dovoženih čebel na nekatera pasišča. Trditev prevaževalcev, da je bila čebelna paša že v dobi slavnega Janše neomejena, je zmotna. Obstajali so zakoni, ki so urejevali potovanje čebel na pašo, že 1. 1775. za Nižje Avstrijsko in Moravsko, 1. 1796. za Češko, 1. 1879. za Gorico in Gradiško in 1. 1796. za Koroško. Ker se na Štajersko čebele v večji množini niso prevažale, ni bil potreben zadeven zakon. V zadnjih letih se je na kmetih število panjev zelo pomnožilo in se pasišča z domačimi čebelami že čisto izrabijo. Zato dovoz čebel prevaževalcev na nekatera pasišča ško duje. Nismo nasprotniki prevažanja čebel v kraje, kjer je malo ali nič čebel, a paše dovolj, ne moremo pa trpeti, da bi naše kmečko čebelarstvo zaradi prevelikega števila dovoženih čebel propadlo. Sv. Križ pri Kostanjevici, marca Naša vas je znana kot središče dolenjske črnine, odnosno cvička. Preteklo leto nas je močno udarila nesreča. Bilo je mokrotno leto in trta je zaradi bolezni in drugih nadlog slabo rodila. Kljub temu, da je zelo malo vina in da je odlične kakovosti, ga ne moremo prodati. Ker se kmet na Dolenjskem preživlja po večini od vinogradništva, a vina ne proda, je razumljivo, da nima denarja. Ko prideš na sejem in ogleduješ živino, ne vidiš več Proti potvarjanju dobrih dolenjskih vin I tistih lepih volov in krav kakor nekoč, ko j je bil kmetu glavni vir dohodkov vino. Tako počasi propadamo, a odločilni čini-telji bodo šele takrat vedeli to, ko ne bo mogel naš človek več plačati davkov. Zdaj, ko še ni prepozno, naj bi se nam poskrbelo, da ne bi naši vinski trgovci in gostilničarji hodili v druge banovine po vino, ki ga malo predelajo z našim in prodajajo pod imenom dolenjske črnine ali cvička iz Banovca, ki je najbolj znana dolenjska gorica. Seveda nam s tem tudi jemljejo sloves naših vin. Marsikdo, ki pije to slabo predelano vino pod imenom dolenjske črnine, odnosno cvička, je nejevoljen, češ: dolenjski kmetje po krivici hvalijo svoja vina. Odločilne činite-lje prosimo za zaščito, da se ne bodo dogajale take zlorabe, a zanimance za naša vina pozivamo, naj pridejo k nam, kjer jih doba pristna, dobra in po primerni ceni. šmamica je v škodo zdravju in vinski kupčiji Iz Slovenskih goric smo prejeli naslednja izvajanja, ki nam kažejo, kakšno škodo imamo od nesrečne šmarnice. V Slovenskih goricah, zlasti v severnem in srednjem delu, so kmečki vinogradi po večini posajeni s samorodnicami, posebno s šmarnico. Samorodnice so prišle v Slovenske gorice iz Amerike, kjer rase brez obdelovanja, pred leti. Naše Slovenske gorice so zavoljo šmarnice dobile ime pokrajine pobojev in duševne zaostalosti. Žalostno je v teh krajih, odkar zastruplja naše slovenje-goriško ljudstvo šmarnica, ki dobro uspeva v vsaki zemlji in ne zahteva mnogo obdelovanja in gnojenja. Šmarnico je težavno prodajati, ker zakonski predpisi ovirajo njeno razpečavanje in ker je resni kupci ne marajo. Prav zaradi šmarnice se dogaja, da posamezni kupci ne marajo v tem ali onem kraju Slovenskih goric kupiti žlahtnih vin, ker se boje, da jim je primešana šmarnica. V tem pogledu torej šmarnica zelo škoduje slovesu odličnih slovenjegoriških vin, da no govorimo o žalostnem dejstvu, kako zelo škoduje šmarnica zdravju. Glavni pogoj za izboljšanje položaja našega vinogradništva, ki zdaj že tudi radi izrabljenosti zemlje in negnojenja zelo hira, je zatiranje samorodnic. Potrebno bi bilo, da banovina čimprej začne splošno odstranjevanje šmarnice. Tu ni druge pomoči in nič ne pomaga dejstvo, da se na isti zemlji šmarnice mnogo več pridela kakor žlahtnega grozdja. Vprašanje Kutitaričevih toplic po smrti lastnikov Dobe pri Kostanjevici, marca. V »Domovini« smo že poročali o hudi nesreči, ki je zadela v naši vasi Kuntaričevo družino. Smrt je zdaj pobrala tudi gospodarja in tako je osem otročičev v starosti treh tednov do 14 let ostalo brez roditeljev, a posestvo brez gospodarja. Vas Dobe je poklonila pokojnemu Karlu Kuntariču lep venec. Tudi mnogi znanci in sorodniki so mu v zadnji pozdrav prinesli vence, kar je najzgovornejša priča, kako hudo je vsej okolici radi prerane smrti dveh še nedavno zdravih vaščanov. Osirotelo de-co so vzeli k sebi sorodniki in bo s tem otrokom vsaj delno olajšano gorje. S smrtjo 40 letnega Kuntariča bo bržčaa za nekaj časa stopilo spet v ozadje vprašanje naprave toolic, katerih se je vsa okolica zelo veselila. Pokojnik je bil namreč lastnik parcele, na kateri je zelo topel vrelec, Id je zlasti številnim revmatikom pomagal do ozdravljenja. Vrelec jc blizu državne ceste in nedaleč od Kostanjevice in bi z napravo kopališča naša okolica znatno pridobila v tujskoprometnein pogledu. Našel se je resen kupec za te toplice, kjer je nameraval zgraditi obsežno moderno stavbo s kopališčem. Blizu teh toplic je v načrtu tudi nova državna cesta, s katero se hoče zlasti avtomobilski promet ogniti velikemu ovinku skozi Kostanjevico. Izključeno ni, da bo Svoječasno stal nekje v bližini tudi kolodvor, kadar se bo gradila želcznica Novo mesto—Brežice, odnosno Samobor^ ki se trasira po naši zapuščeni Dolenjski že pol stoletja. Naj bi smrt nepričakovano umrlih zakoncev Kuntaričev ne prekrižala zamišljenih načrtov, katerih uresničenje bi za kraj mnogo pomenilo, osiroteli deci pa z ugodno prodajo toplic pomagalo do boljšega obstanka. Politični oreaied V soboto je bil naš državni proračun v narodni skupščini z večino glasov v načelu odobren in se je v ponedeljek začela podrobna razprava o državnem proračunu in finančnem zakonu. Na vrsti sta bila proračuna pravosodnega in prosvetnega ministrstva Na skupni seji zunanje političnih odborov češkoslovaške poslanske zbornice in senata je poslal češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta obširno poročilo o mednarodnem položaja in o odnošajih Češkoslovaške do sosednih držav Naglasa! je potrebo okrepitve Društva narodov, ki naj postane vrhovni zaščitnik miru, tesno povezanost z državami Male an-tante, zlasti z Jugoslavijo in zavezništvo s Francijo. O češkoslovaško ruski pogodbi je rekel, da je čisto obrambna in da nikogar ne ograža. Zato da se je tudi izjalovila gonja, ki jo je uprizoril del inozemskega tiska zaradi nje proti Češkoslovaški. CMnošaji z Nemčijo so bili v zadnjem času redni Gonja, ki so jo vodile nemške radijske postaje proti Češkoslovaški, ni bila s tem v skladu. Dr. Krofta je poudarjal, da želi češkoslovaška živeti z Nemčijo v miru in priiatelistvu. Na- TONE BRDflR: 31 Velika ljubezen SOJBAN IZ PRETEKUJH DRI »V norišnici pri Benetkah.« »V norišnici?« se je začudil detektiv, kakor bi ga kdo udaril po obrazu »To se mi je zdelo. Torej v Italiji? Lopovi so me spravili čez mejo?« »Grof Rochefort, kaj ne, mojster? Vsaj tako sem razumel strežnika!« »Da, tako je dejal,« je pritrdil detektiv. »Ali naju ne morejo opazovati in posm lati?« je še vprašal »Brez skrbi bodite, mojster! Jaz slišim vsak korak,« ga je potolažil fant. »Sedi k meni, dragi moj' Ali si bil morda že tu, ko so mc prepeljali v to hišo?« »Jaz sem že skoraj tri tedne tu,« je fant odvrnil »Prišel nisem prisiljen, ampak sam od sebe.« »Zakaj? Saj si vendar čisto 'zdrave pameti,« je začuden odgovoril Smit »Posebne vzroke šem imel Nekoč sem bil na policijskem ravnateljstvu, kjer je zbudila iftojo pozornost stara ženska, ki je razburjeno zahtevala, naj poizvedujejo za njeno gospodarico, ki je izginila pred meseci Uradniki so mi potem povedali, da ženska ni pri zdravi pameti in da je stvar le davno pojasnjena« »Ali si se ponudil ženski, da ji boš pomagal?« je vprašal detektiv. | zadnje je izjavil upanje, da bo končno prišlo do ureditve katoliške cerkve na Češkoslovaškem, in je naglasih da ostane Češkoslovaška kljub vsem spletkam zvesta demokraciji in mirovni misli. Po dunajskih vesteh so v Avstriji razočarani nad italijanskim stališčem proti pjvratku Ilabsburžanov, zato z napovedanim potovanjem avstrijskega kancelarja dr. Schusclinigga v Rim ne bo nič. Na Dunaju so prepričani, da je Rim, ki je bil kazal veliko prijateljstvo nasproti Avstriji, zavzel to stališče na pritisk Berlina. V Rimu se je sestal veliki fašistični svet, katerega najvažnejša razprava je bila o vojaški pripravljenosti Italije O tem je podal poročilo Mussolini sam in nagiasil, da je misel razorožitve končno pokopana. Italija da mora zaradi tega poskrbeti za primerno oborožitev. Veliki fašistični svet je med drugim sklenil vojaško službo za vse Italijane v starosti od 18 do 55 let, ki so sposobni za vojake. Drugi važni sklep je izjava vzajemnosti s španskimi Francovimi nacionalisti. Veliki fašistični svet je postal Francu posebne pozdrave. Zunanji minister grof Ciano je v svojem govoru pozdravljal Franca, češ, da bi njegova zmaga pomenila konec boljševiških poskusov v tem delu Evrope. Po zadnjih vesteh iz Španije so republikanske čete zasedle predmestja Toleda, ki so jih Francove čete zapustile. Mesto je od vseh strani obkoljeno od republikancev. Pied Madridom ni posebnih izprememb. Francove čete so izvršile nekaj napadov, a bo bile odbite Francovo topništvo že nekaj oni obstreljuje Madrid s težkimi granatami. Na severu se je baskiškim četam, kakor poročajo iz Bilbaoa, posrečilo vdreti v Francove postojanke pri CalamujL Baski so zaplenili več nemških pušk in mnogo municije. Vladne (republikanske) čete napredujejo tudi pri zavzemanju Ovieda. advokat dr. BORIS PUC JE OTVORIL ODVETNIŠKO PISARNO v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7. Telefon 25-33 Pošt ček. račun 12.405. »Da! Najprej mi ni zaupala, naposled pa mi jc le povedala vso zgodbo Prišla je bila z gospo, ki se je imenovala Evgenija Ko-chefortova iz Amerike Hoteli sta h gospe jinemu očetu. V Parizu pa je bil neki bratranec, grof Rochefort, ki je hotel Evgenijo na vsak način za ženo, ker je bila veliko podedovala v Ameriki Stara Zaneta je imenovala grofa zahrbtnega lopova in je svetovala svoji gospe, naj ga spodi Sicer pa ta tako ni marala zanj. Vendar jc skupaj z bratrancem odpotovala na grad svojega očeta. Od tistega časa pa Zaneta ni več slišala o njej Trdila je. da jo je grof od stranil, umoril ali kam zaprl Vendar pa strežnica ni izgubila poguma, ker je imela dovolj denarja, da je poizvedovala Plače vala je vohunom, ki pa seveda niso nič sto rili. Naposled je spoznala, da so jo goljufali. Jaz nisem zahteval nič drugega od nje, kakor da se je obvezala, da mi bo dala obljubljeno nagrado, ko najdem njeno mlado gospodarico. S tem sem si pridobil njeno zaupanje. Naredil sem načrt. Pisal sem vam, mojster, kaj nameravam in sem vas. prosil za dovoljenje. Zal tega pisma niste prejeli. Kmalu sem našel neko sled, ki st je pozneje izkazala za napačno.« »Prevaral te je grof Rochefort. Kaj ni tako?« je pripomnil detektiv. »To moram v svojo sramoto pripoznatl,« je odvrnil David »Kmalu sem odkril to prevaro. Ker je mlada kontesa izginila ali na poti v očetov grad. ali pa nazaj grede, sem si mislil, da moram najprej poizvedovati v bližini markijevega gradu. Rochefort je zagrozil stari Zaneti, da jo bo dal zapreti med norce. Tako mi je šinila v Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se za Ikg žive teže trgovali: debeli voli po 3,90 do 4.25, poldebeli 3.40 do 4.10, vprežni voli po 3.30 do 3.70; biki za klanje po 3.20 do 3.50, klavne krave debele po 3 do 4, plemenske krave po 2.90 do 3.65, krave k'obasarice po 2 do 2.60 Din, molzne krave po 3.10 do 3.30, breje krave po 2.80 pa do 3.50, mlada živina po 3.70 do 4.60, teleta po 4.50 do 6 Din. Prasci 5 do 6 tednov stari so teli po 70 do 110, 7 do 9 tednov stari po ' 120 do 135, 3 do 4 mesece po 160 do 200, 5 do 7 mesecev po 240 do 320, 8 do 10 mesecev po 350 do 580, eno leto stari po 800 do 960 Din. Cena svinjam za kg žive teže je bila 5.50 do 7.25, za kg mrtve teže pa 8 do 10.50 Din. SVINJE. Na mariborskem sejmu so prodajali prasce, 4 do 6 tednov stare po 75 do 110, 7 do 9 tednov stare po 120 do 135, 3 do 4 mesece po 160 do 200. 5 do 7 mesece" Po 240 do 320, 8 do 10 mesecev po 350 do 580 eno leto stare po 800 do 950 Din za rilec. Mesne cene so bile za kg žive teže od 5 50 d- 7.25. za kg mrtve teže pa od 8 do 10.50 Din. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.93 do 2407 Din; 1 nemška marka za 17.56 do 17.70 Din? 1 angleški funt šterling za 213.31 do 215.36 Din; 1 ameriški dolar za 43.38 do 43.75 Din; 100 francoskih frankov za 202.17 do 204.61 Din; 100 češkoslovaških fcron za 152.33 do 153.44 Din; 100 italijanskih lir za 229.24 do 232.32 Din. Vojna škoda je bila po 400 Din, investicijsko posojilo pa po 88 Din. Avstriiski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 7.90 Din, nemški čeki pa po 12.10 Din. ——< glavo misel, da je morda napravil podobno s konteso. Različne stvari so me napotile, da sem jo šel iskat sem, v Benetke.« »Tvoja misel ni bila slaba, moj dragi, a vendar je napačna,« je dejal Filip Smit in se žalostno nasmehnil. XXVI. BREZ POMOČI Cvetka in njena uboga prijateljica sta preživeli strašno noč. Ostali sta sami s starim služabnikom pri markiju, ki je tako naglo odšel na drugi svet Drugi dan poln bolečin m solza, je pri« šel. Rochefort se ni pokazal Služabništvo je hodilo okoli zmešano In potrto Rochefort s?m mu je naznanil gospodarjevo smrt. Razer tega pa so izvedeli služabniki fte to. česar jim grof ni povedal, da je namreč prišla markijeva hči. ki so jo imeli za mrtvo. Ta novica je vplivala nanje Njihova zvestoba do grofa se je jela majati Tudi grof Rochefort je prebedel to noč v skrbeh. Tla so se mu začela majati pod nogami. Zdaj more le še vse izgubiti, ali vse pridobiti. Bled, jezen in izmučen je sedel zjurra} pri zajtrku, ko se je pripeljal skozi obokana vrata voz na dvorišče. »Kdo prihaja?« se je vprašal grof v skrbeh. Ko pa je zagledal zdravnika, se je pomt« il, misleč, da mu ta ne more škodovati. Za doktorjem Poljancem je stopil majhen, star gospod z voza. Rochefort se je stresel, ko je v njem spoznal notarja svojega strica, gospoda Savarina iz Pariza. »Kakor nalašč prihajate, gospod Savarin!« Sejmi 6. marca: S loven j gladeč; 8. marca: Piliš tanj, Velika Loka; 9. marca: Kotoriba, Kamnik; 10. marca: Hodoš, Kostrivnica, Raka, Dol pri Hrastniku, Smuk, Spodnja Polsikava, Kapela pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru; 11. marca: Cušperk, Gradac v Beli Krajini, Slovenska Bistrica; 12. marca: Dolenji Logatec, Dmovo, Kotre-dež, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Turjak, Vesela gora (krški srez); 13. marca: Loka pri Zidanem mostu. Drobne vesti = S finančnim zakonom ne bo sprenie-. njena uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. 2e prejšnji teden smo poročali o vsebini amandmana, s katerim naj bi se spremenila v važnih točkah uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Po najnovejših vesteh iz Beograda, pa vlada ne bo predlagala nika-kega amandmana k finančnemu zakonu, s katerim bi se spreminjala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Potrebne spremembe uredbe bodo izdane s posebno uredbo na osnovi pooblastila, ki ga ima vlada za izdajanje gospodarskih uredb v finančnem zakonu. = Kmetijske zadruge in kmečka razdol-žitev. Agencija Avala objavlja: Neki listi so pisali, da se pripravlja sprememba uredbe o likvidaciji kmetčkih dolgov tako, da bodo dolžniki kmetijskih zadrug izvzeti od določil uredbe. Na pristojnem mestu smo dobili pojasnilo, da ta vest ni resnična. = Četrt milijona nedvignjenih dobitkov Vojne škode. Kakor je znano, zastarajo ne-dvignjeni dobitki Vojne škode v teku enega leta od dne žrebanja, in sicer v korist invalidskega sklada. Dobitki, ki so bil iizžreba-ni 2. marca lanskega leta, zastarajo torej 2. marca letos. Lani je bilo 2. marca izžreba-n/th 173 dobitkov v vrednosti 1.5 milijona Din Dostej pa je izplačanih šele 141 dobitkov v vrednosti 1,239.000 Din, tako da znaša vsota nedviernjenih dobitkov samo pri tem žrebanju 261.000 Din. Ker se vrše vsako leto štiri! žrebanja, lahko računa, invalidski sklad z se je obrnil k njemu Rochefort, ki je komaj zatajeval svojo jezo, dočim se za zdravnika sploh ni zmenil. »Poklican sem bil,« je odgovoril notar. >Prejel sem brzojavko od markize Evgenije. Ona je tu? Povejte mi vendar, kako se je to zgodilo? Takoj, ko sem prejel brzojavko, sem odpotoval in med potjo sem srečal tega gospoda, ki mi je povedal, da je marki nevarno bolan.« »Prišli ste v hišo žalosti, gospod Savarin. »Marki, žal ni več živ!« je tedaj dejal Rochefort. Notarju je od presenečenja padel cilinder iz roke. »Kaj? Mrtev je?« je preplašen vzkliknil. »Da, snoči je iznenada umrl. Presenečenje in razburjenje, ko je spet ugledal Evgenijo, je bilo tako nepričakovano in ga je toliko potrlo, da ga je zadela kap.« »To je strašno!« je vzdihnil notar. Tudi doktor Poljanec je bil presenečen. Vendar ni čisto verjel Rochefortovi razlagi, ampak je odhitel k markijevim*sobam. Rochefort se je zganil, kakor bi bil hotel skočiti za njim, a premislil si je in je skoraj s silo potegnil starega notarja za seboj v sprejemni salon. Starec se je čudil takemu nenavadnemu obnašanju, Rochefort pa mu je odločno dejal: »Najprej poslušajte mene, gospod Savarin! O Evgeniji vam še nisem povedal ničesar. Vedite, da je znorela. »Sami se boste prepričali o tem,« je hladno nadaljeval. »Pripovedovala vam bo fantastično zgodbo, nove obdolžitve proti meni. Obtožila me bo strašnih stvari. Tudi pri svojem očetu me je očrnila in to mu je dalo zadnji udarec.« -• — ---------- dohodkom 1 milijona dinarjev letno samo od teh nedvignjeniih dobitkov. = Za nakup semenskega krompirja raznih vrst pri češkoslovaških selekcijskih zadrugah je ministrski svet dovolil kmetijskemu ministrstvu okrog 173.200 dinarjev kredita. Ta krompir se bo razdelil banovinam, in sicer samo trem. Banska uprava v Novem Sadu dobi 50, banska uprava v Splitu 25, ostalih 25 odstotkov pa vardarska banovina. Potrebno bi bilo, da bi dobila tudi naša banovina izvirni semenski krompir, ki ga tako bridko potrebuje. = Dražba kožuhovine v Ljubljani bo nepreklicno 8. t. m. kot zadnja v tekočem letu. Lovci vedo. da po dražbah »Divje kože« najboljše vnovčijo svoje blago. Med najav-ljenimi kupci je tudi interesent za nakup 40.000 do 50.000 polšjih kož starih živali. Kdor ima torej kože starih polhov letošnjega lova, naj jih takoi oošlie »Divji koži«, Ljubljana, velesejem, ki še sprejema tudi kožuho-vino vseh ostalih vrst divačine. = Kletarski tečai bo v soboto 6. t. m. na banovinski kmetijski Sodi na Grmu Obravnavalo se bo ravnanje z vinom s posebnim ozi-rom na letnik 1936. Tečaj bo trajal od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. popoldne. Oddaljeni udeleženci dobijo na zavodu kosilo. DOPISI DOL PRI HRASTNIKU. Ob priliki najine zlate poroke sva doživela od svojih dragih tovarišev, tovarišic, prijateljev in znancev toliko ljubeznive pozornosti in prejela toliko prisrčnih čestitk, da nama je nemogoče drugače, kakor po tem potu izraziti vsem svojo najlepšo in najvdanejšo zahvalo. Anton in Jerica Gnus. IVANJKOVCI. Društvo kmečkih fantov in deklet s Huma pri Ormožu uprizori 7. t. m. ob pol 16. v dvorani g. Petovarja pretresljivo Bevkovo dramo »Materin greh«. Drama nam prikazuje žaloigro kmetskega doma, katero je povzročila svetovna vojna. Prijatelji lepe igre, posetite predstavo v čim večjem številu! LITIJA. (Smrtna kosa). Te dni smo imeli pri nas kar tri primere nagle smrti. Vdo va po urarju in vodji meroizkusnega urada »Nebeški oče!« je vzdihnil notar, ki ga je ta novica potrla. Preden ga je mogel Rochefort zadržati, je planil ven in odhitel v markijevo sobo. Mrtvaški duh mu je zavel nasproti. Pri postelji umrlega očeta je stala Evgenija med doktorjem in Cvetko. Notar se je ustavil in žalostno pogledal prijateljev mrtvaški obraz. Ko ga je Evgenija ugledala, je pohitela k njemu, ga prijela za roko. Savarin je poznal Evgenijo še kot otroka in jo je imel zmerom zelo rad. In Evgenija je imela veliko zaupanje vanj. Dobrosrčni, toda slabotni stari gospod je bil njen očetovski prijatelj. Evgenija mu je povedala vse, kar se je zgodilo. Razkrila mu je vse spletke in hudobije Rochefortove, potožila mu je svojo nesrečo in ga prosila, naj bo njen varuh in zaščitnik. »On je kriv smrti mojega očeta! On je morilec! Vedel je, kako bolan je moj oče! Zato je mojega očeta tako hudo razjezil, da ga je mislil oče ustreliti. Oh, zdaj mi je žal, da tega nisem dopustila.« Evgenijina pojasnila so navdala notarja s strahom in studom, a zbudila so v njem tudi dvom. Spomnil se je, da mu je Rochefort pravil o Evgenijini blaznosti, zato ni mogel brezpogojno verjeti vsemu, kar mu je pripovedovala. Evgenija je kmalu opazila, da se na tega prijatelja ne more zanesti. Videla je, da se boji Rocheforta. To jo je užalostilo in potrlo. In vendar mu je rekla: »Ostanite pri meni, gospod Savarin! Vse drugo bo prišlo samo ob sebi!« »Ko bi mi le bilo mogoče,« je v zadregi tožil ga Tiranova, ki je stanovala na Glavnem trgu, je bila pri jutrnji maši. Ko se je vrnila domov si je hotela skuhati zajtrk. Začela je devati drva v štedilnik. Pa jo je obšla slabost in zgrudila se je na tla. Našel jo j« eden iizmed sosedovih. Nezavestno gospo ao spravili brž v posteljo in poklicali zdravnika, a ji ni bilo več pomoči. Priljubljeno gospo so pokopali ob številni udeležbi občinstva. Smrt pa je ugrabila tudfi malo učenko osnovna šole 121etno Miciko Perniškovo. Dekletce j« nenadno zbolelo. Poklicani zdravnik je ugotovil vnetje možganske mrene in je naročil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Cez nekaj dni pa je dospela vest. da je mala šolarica dotrpela. Micika je bila pridna učenka in T precejšnjo pomoč domačim. — Na Brezjem pri šmartnem pa so pokopali ženo bivšega župana g. Hostnika. Ga Marija je praznovala dober teden pred smrtjo Z'ato poroko 9 svojim možem Leopoldom. Takrat so imeli na Brezjah velik dogodek. Družina je številna in je bilo na zlati poroka kakih 70 svatov. Za blago ženo žaluje razen vdovca Se osem sinov in ena hči MALA NEDELJA. Na občnem zboru tukaj šnje JRZ je bilo med drugim razglašeno, da se mora čim prej postaviti pri Mali Nedelji Katoliški dom Napredni ljudje nimajo seveda ničesar proti tej zidavi in smatrajo celo, da je zdrava konkurenca na kulturnem polju lahko le v obojestransko korist, seveda če te konkurenčne akcije ne vodijo sovraštvo, mržnja in zavist. Pač pa moramo odločno odkloniti neresnične trditve, da so prisiljeni k zidavi le zaradi tega, ker jim sokolska četa ne odstopi svojih prostorov za prireditve tukajšnjega Slomškovega prosvetnega društva. Ta trditev ne drži. Le pri zadnji zadevni prošnji jim ni bilo mogoče za naprošeme nedelje odstopiti doma, ker ga je potrebovala četa za svoje delovanje. Vse to jim je bilo sporočeno ter istočasno naznanjamo, kdaj v marcu jim je društveni dom za njihovo igro na ra»-polago. V tem primeru velja pač spet naš prleški pregovor: Vsakši izgovor je dober, če ga tudi mačka na repi privleče. MALA NEDELJA. Sokolska četa je ime-la 14. t. m. občni zbor, ki je pokazal, da s« sokolstvo tudi na deželi krepko brani proti nasprotnikom. Zelo so se zmotili tisti, ki so prerokovali četi skorajšnji konec. Med le- stari gospod. »Toda'ne morem. Se danes se moram vrniti v Pariz.« »Res? V tem težkem položaju me mislit« pustiti?« je očitaje dejala Evgenija. »Resnično, ne gre drugače. Tudi vi pod temi razmerami ne morete ostati tu. Pojdite z menoj, ljuba markiza.« »Kaj? Da bi zapustila svojega mrtvega očeta?« je vzkliknila Evgenija. »Ne! Tu ostanem, dokler ne bo vse končano!« »Da — da! Prav imate,« je pritrdil notar.-»Govoril bom z vašim bratrancem Klemen-tom —« »Ta mora takoj oditi. Ne trpim ga več tu. Povejte mu to! Če noče iti prostovoljno, bom poklicala orožnike. V mesto pošljem po pomoč!« i »Ljuba markiza, nikari ne delajte škandalov,« jo je prosil bojazljivi notar. »Razložite mu, da sem zdaj jaz gospodarica«, je odločno rekla Evgenija. »Povejte to tudi služabništvu! Kdor noče ubogati mojih' ukazov, naj takoj gre!« Notar je odšel. V glavi se mu je mešalo od vsega tega, kar je slišal. Ko je odšel, je Cvetka žalostno dejala doktorju Poljancu, ki Je molče poslušal pogovor: »Na tega moža se ne moremo zanesti. Čisto smo zapuščeni. Tudi vi, gospod doktor, ne mo- • rete nič storiti za nas. Oh, kaj naj storiva dve slabotni ženski?« »Jaz ne morem zapustiti svojih bolnikov, drugače bi ostal v gradu,« je odgovoril zdravnik. »Nekoč ste mi nekaj pravili o Kolarjevem Juriju, gospodična Cvetka. Ali ne bi bilo dobro njega poklicati sem?« »Da, da, seveda. Pisala bom župniku na Je- STRAN 4 DOMOVINA št. 10 tom je odpadlo le tako članstvo, ki ni spadalo v četo. Zelo umestno je bilo geslo na krasno prirejenem odru: »Ni toliko važno, koliko nas je, važno je, kdo smo!« Zbor je vodil starosta br. Ivan Čeh Iz skrbno pri- I)ravljenih poročil se je moglo razbrati, ko» iko požrtvovalnega dela je bilo med letom izvršeno. Nova uprava z br. Ivanom Čehom na čelu je jamstvo, da lahko četa samozavestno stopa v šesto leto obstoja. Sprejeti načrt Petrove petletke obsega javno čitalnico, izpopolnitev odra, dozidavo doma in ureditev letnega telovadišča. Želimo sokol-ski četi ob njenem petletnem jubileju čim več uspeha. POLZELA. V petek 26 februarja se je srečal z Abrahamom naš prijatelj g. Franc Suster. Pred 50 leti zjutraj ga je prinesla štorklja k Majarončku. Kot izučen zidar je služil pri pijonirjih v Ptuju Med vojno je bil na vseh frontah, a 1. 1919. je šel kot do-brovoljec pomagat Prekmurcem zoper »Te-remtete«, lcakor sam pripoveduje. Dasi je za glavo višji od nas navadnih Zemljanov, jo je vendar povsod srečno odnesel. L. 1921. se je priženil na daleč slovečo gostilno pri Orgelbauerju, katero je kot dober narodnjak takoj prekrstil v Orglježa. Kot vzoren gostilničar in izvrsten šaljivec je znan in priljubljen po vsej Savinjski dolini. Udej-stvuje se pri vseh društvih. 30 let je član gasilcev, podporni član tukajšnjega Sokola že izza njegove ustanovitve in zaradi svojega imenitnega basa povsod priljubljen pevec. Noben siromak ne zapusti njegove hiše brez daru. Za resnično potrebne ubožce Imasta on in njegova blaga žena vedno odprte roke. Svojo deco vzgajata v strogem narodnem duhu. »Domovina« in napredni listi so vedno na mizi. Vsi njegovi prijatelji mu kličemo: France, še na mnoga letal M. N ŠT. J AN Z PRI VELENJU. V nedeljo 21. februarja je imelo Prosvetno društvo občni zbor. Izvoljen je bil delno stari odbor, kar pa ni po volji vsem članom. Izvoljen je bil na željo novega g. župnika, ki še ne pozna tukajšnjih razmer. Gdč tajnica je podala splošno sliko o društvenem delovanju v preteklem letu. Po njenem zapisniku je imela društvena knjižnica okrog 500 knjig. Izposojalo si je knjige 15 članov. Ko pa je po- senice. Ta bo poklical Jurija, ki pride lahko že jutri k nam.« »Napišite pismo takoj! Vzamem ga s seboj in ga pošljem po selu naravnost na Jesenice,« je dejal doktor. Med tem je šel notar h grofu Rochefortu, ifla mu sporoči neprijetni ukaz. »Da, prav tako je, kakor sem si mislil,« je hinavsko vzdihnil. »Vi imate dovolj razumnosti in izkušenj, ljubi gospod Savarin, da ne verjamete takim pravljicam. Nepotrebno je, da bi vam dokazoval, kako blazne so Evgeni-Jine trditve.« »Hm — hm!« je stokal in pokašlieval notar. »Res ne vem, kaj naj si o tem mislim, gospod grof.« »Saj veste, gospod Savarin, da preide naslov mojega strica name.« »Na dediča, seveda,« je živahno pritrdil stari gospod. »Ali jaz morda nisem dedič?« se je razjezil Rochefort. »Moj stric je naredil oporoko. To dobro veste, saj je spravljena pri vas.« »Da, toda oporoka je postala zdaj brez pomena,« je ugovarjal notar. »Zakaj pa?« je vprašal Rochefort. »Ker je markijeva hči živa. Zdaj velja druga onoroka.« »Katera?« je vprašal Rochefort, ki mu je postajalo čedalje bolj vroče. »Da je markiza Evgenija edini dedič. Ona Je posestnica očetove hiše v Parizu, te«ra gradu In vsega drugega premoženia. Vi dobite posestvo v Lipici in na leto deset tisoč frankov.« Rochefort je skoraj okamenel. Torej se !e vendar uračunal. kakor mu je dejal stric malo pred smrtjo. Obraz se mu je skremžil od jeze. ročala knjižničarka, smo slišali, da ima knjiž niča 372 knjig in da si jih je v preteklem letu izposojalo 8 članov. Komu naj verjamemo? Povedala nam je tudi, da je g. župnik daroval društvu 360 knjig za majhno odškodnino. Velikodušen dar! Na koncu je govoril še g. župnik in tudi omenil: »V »Domovini« se nekdo poteguje za to, da bi se v Št. Janžu ustanovil Sokol in da naša društva mirujejo.« G. župnik je govoril dalje, da niso prej mogli začeti dela v društvu, ker je bil preveč drugje zaposljen Naposled je bilo še vpisovanje novih članov. Toda bilo je precej klaverno. Večina fantov je zapustila dvorano, čeprav se je g. župnik na vse načine trudil, da bi jih priklical nazaj. Prejšnja leta je bila članarina in izpo-sojnina za knjige 7 dinarjev. Letos je pa članarina 10 Din in 50 par do 1 Din izposoj-nine od knjige. Napredujemo! — Še nekaj besed v popravilo dopisa v »Domovini« z dne 18. februarja. Na novo leto je bila igra »Logarjeva sinova« dobro obiskana. Toda nri^ ponavljanju je bilo več »gledalcev« v bližni gostilni kakor v dvorani. Tudi igralci (nekateri) niso bili dobro izvežbani. TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM (Smrtna kosa). V Spodnjih Vodalah je preminula za kapjo ga. Jožefa Flajsova, posestnica in gostilničarka. Pokojna je bila blaga duša in odkritega značaja ter je rada pomagala siromakom, ki so jo zaradi njenih dobrih del splošno nazivali mamo. Bila je vzorna gospodinja in vseskozi napredna. Svoje sinove in hčerko je vzgojila v naprednem duhu. Udejstvovala se je tudi v društvih, dokler ji je zdravje dopuščalo. Po smrti moža leta 1923. je sama kljub rahlemu zdravju vodila posestvo in znano gostilno na Dulu. Kako zelo priljubljena je bila Flajsova mama, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležilo neštevilo znancev iz bližne in daljne okolice. V sprevodu je bilo več odličnih oseb. med drugimi ravnatelj šent-janškega premogovnika g. inž. Červinka. Na čelu sprevoda je korakalo Prvo gospodarsko dobrodelno društvo iz Tržišča, katerega ustanovna članica je bila pokojna, za niim na gasilska četa iz Mokronoga. Pevski zbor Sokola iz Št. Janža je zapel rajnki pri odhodu iz hiše žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Pokojno gosno so položili k večnemu nočitku na žtirmiiskem pokonališču v Trži- »Kaj? Jaz naj bom odpravljen s tako beračijo?« je jezno zaškripal. Zase zahtevam večji del dediščine. O tem se bom še pogovoril z Evgenijo.« »To bi bilo pač najbolje. Sporazum bi vam v tem slučaju toplo priporočal.« »Vi se pač ne morete strinjati s tem. da sem tako krivično zapostavljen,« se mu je dobri-kal Rochefort. »Razložil bom to Evgeniji. Pomirite se, bomo že vse uredili. Toda zdaj vas Evgenija sovraži in zato vam svetujem, da se ravnate po njenih željah.« »In kaj želi Evgenija od mene?« »Da se peljete še danes z menoj v Pariz!« Rochefort se je zjezil Obrniti se je moral, da je skril svojo jezo pred starim gospodom. »Pojutrišnjem bo pogreb vašega strica in na pogreb se vrneva,« je tolažeče dejal notar. »Med tem se bo Evgenija pomirila. Upam, da se bomo poravnali ob krsti njenega očeta, ko bo njeno srce ganjeno in omehčano.« »Bolje bi bilo, če bi ostal Evgeniji v pomoč. Ker hoče, da grem, pa pojdem,« je na videz mirno dejal Rochefort. »Dobrosrčni notar je bil zadovoljen s tem, kar je dosegel in je odhitel, da bi povedal Evgeniji o svojem uspehu. Našel jo je samo s Cvetko. Doktor Poljanec je bil že odšel s pismom za Kolarjevega Jurija. Presenečeni sta prijateljici poslušali starega gospoda in mu nista mogli verjeti. »Premotil vas je, ta prebrisani goljuf, dobri gospod Savarin,« je dejala Evgenija. »Mene ne bo premotil. Upam, da pojde res iz gradu. Dokler je tu, midve nisva varni pred njim, prijatelja pa nimava nobenega.« Notarja je to očitanje zadelo, a prepričan je « šču. Naj ji bo lahka domača gruda. Preosta« lim naše globoko sožalje! SV. VID PRI GROBELNEM. Pn nas bq v soboto 13. t. m. živinski in kramarski se* jem namesto 14. t. m., ker je ta dan nedelja, Vstop za živino je prost in se vabijo kupci in prodajalci v obilnem številu. Opomin naročnikom, lanskim zaostankarum! Naročnikom,ki imajo še zaosbank na na« ročnini za preteklo leto, smo v eni izmed zadnjih Številk priložili položnice, Ken- sta minila dva meseca od novega leta, ne more« mo na plačMo stare naročnine več čakati, Zato prosimo prizadete še enkrat, štora svojo dolžnost nasproti listu, ki so ° v pretekli dobi prejemali in tudi radi b~ P" a* čajte brez odloga ta dolg, da si za?otovttx| še nadaljnje prejemanje lista. Uprava »Domovini Domače nov^ti * Glavni odbor Jugoslovenske n io milne stranke je imel te dni v Beogradu sojo, katere se je udeležilo vseh 87 člano O tvoril je sejo z datljšim govorom predeed ik kovic in poudarjal programske tooke JNS> ki čisto ustrezajo pravim življenjski t potre« bam države in naroda. Samo s tem. da se str« nemo v čvrsto povezane vrste in da preidemo pireko vseh raalik preteklosti, bomo '•aliiko kot nosilci zdrave jugoslovensike pc uke po hudi borbi naposled tudi zmagali. V le*ljših izvajanjih je g. Žkfeovič naglašal, da je bila stranka pripravljena podpreti vsemi sredstvi vlado, ko se je sprožilo vpra - -vaje o uvedbi demokracije in svobodouimaej a vlar davine. V zvezi s hrvatskim vpraša jem, je izjavil, da se to vprašanie ne sme r' -»aili ia vidika prevzema ali obdlržanja oblast marveč kot skupno notranje državno v /-"Tanje v duhu nedeljive državne celote in n- -eHnega edinsitva. Izvajanja predsednika Živk vica so zbudila toplo pritrjevanje. Sledila s poročila Jovana Banjanina o političnem r-oožaja* glavnega tahvka, senatorja dr. Krarneria, a potrebi in načinu 'preosnove sresk!'b i: bimo« bil, da Evgenija napačno sodi Rocheforta. Popoldne se je notar poslovil. Rochefort ga je s slugo res spremil. Cvetka in Evgenra sta stali pri oknu in se nista mogli načuditi, ko sta videli, da je Rochefort stopil za notarjem v kočijo. Ali se bo vrnil? Ali sta morda rešenJ smrtnega sovražnika? Tega nista mogli verjeti in. s strahom in trepetom sta čakali noči. Naselili sta se v dveh' sobah, ki sta bili zraven velikega poslopja, na drugi strani dvorane. Zvečer sta šli Cvetka in Evgenija v dvorano. da bi bedeli pri mrtvem markiju Pokleknili sta ob odru in njun jok je zmoti1 tišino. Ko je Evgenija še vsa žalostna moWa ot> krsti svojega očeta, se je odpravila Cvtka po stopnicah v svoio sobo nekaj iskat Prav tedaj. ko se je hnWa vrniti, pa je zaslišala tih« korake na hodniku. Spoznala je po korakih, da sta dva moška. Približala sta se njeni sobi in se ustavna pred vrati. V istem trenutku, ko je neka rok« od tu-nai pritisnila na kljuko, je Cvetka na«1o obrnila ključ. »Zaklenjeno je,« je zaslišala mrmranje. »Nf je.« »Gotovo je v drugem delu. Nič bosta opazili, da sva tu.« se je oglasil drug glas. Cvetka se je stresla in s strahom pomislilat »Rochefort je tukaj!« Koraki so se oddali i li. Previdno je rvetka odprla vrata in se ozrla po hodniku. V svitu svetilke je opazila dva moža, Rocheforta in njegovega slugo Blaža, ki sta izginila v neki' izbi. 1 (DaJje.lt ivinskin organizacij JNS po vsej državi in Benatoi ja Milana Popoviča o izvedbi strankine organizacije po banovinah. * Borba med JRZ in krščansko-social n Itn delavstvom, včlanjenim v Jugoslovanski stro kovni zvezi, se vrši že nekaj mesecev. »Slovenec« slano napada Jugoslovansko strokovno Bvezo, ki mu pa ne ostaja ničesar dolžna. Glasi o JSZ »Delavska Pravica« piše med Bm^im: »Kdor čita vse napade na JSZ. se mora nujno vpraSati, čemu to. Ob splošnem foobnaioAem ognju siplje katoliško časopisje ogen; in žveplo v vrste našega delavstva.. Po časopisju iščejo smeti v naših vrstah, jih po svoje razkopljejo in kar jim ne prija in Uri služilo resnici, pustijo, vse drugo razpihujejo do neskončnosti, obenem pa kažejo s prstom katoliški javnosti, češ: poglejte jih, kakšni so. . Tudi danes je vzrok napadov samo politično strankarsko udejstvovanje. Odgovorni činitelji so ustanovi'! svojo delarv-IBko ;anizacijo. Zato se mora JSZ zbrisati B sveta. Ta svoj pravi namen pa hočejo skriti, zalo stopajo v javnost z očitkom, da je JSZ premalo katoliška da zavaja svoje članstvo v narksizem komunizem«. Članek se acakljiHMije z odločno izjavo, da bo krščansko (Bodaino delavstvo strankarsko politična vpra Sanj; niievalo samo, istočasno pa bo znalo fcud" braniti neodvisnost svo+e strokovne organi ;ci je. Da je spor s krščanskimi socialci gloibiji. kakor se je prvotno mislilo, dokazuje najbolj dejstvo, da snujejo krščanski so-ciaJc; na -^družni podlaei lastno tiskarno, ki se bo imenovala Delavska tiskarna, da se tako ©svobode odvisnosti od Jugos'ovanske ti-Bkar v kateri se zdaj tiska njih glasilo (►Delavska Pravicac. * V Perziji zdaj ne potrebujejo delavcev. iAge i j; Avala zanika resničnost vesti ne-kaite., listov o razmerah v Perziji, na podlagi č* si je naše delavstvo ustvarilo sliko o la ■ zaposlitvi v tej državi. Naprošena od mini rstva za socialno politiko in narodno ttdravje priobčuje agencija to'e pow5ni'o: SZe Uai se je neka angleška tvrdka, ki sode-Smje pri g adnji transiranske železnice, obrnila do ministrstva za socialno oo iMko in na-rodt o zdravje s prošnjo, da bi nabralo med tmr 100 dobrih specialistov lesarjev, zidarjev in minerjev za omenjena d?fla. Ta sku- našega delavstva je priprav! ien® za od-v Iran in s tem je ustreženo že1 jam ome- njenega angleškega podjetja. Podjetja, ki grade transiransko železnico, za zdaj nimajo potrebe po novem delavstvu in so zato vse časopisne vesti o nadaljnjem nabiranju naših delavcev za Iran neresnične. • Brezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah. Državni nameščenci in upokojenci so deležni brezplačnega zdravljenja samo v javnih bolnišnicah, to je v državnih in banovinskih, in sicer v tretjem razredu. Če si izberejo IL razred, morajo doplačati razliko med III. in H. razredom, to je 20 Din dnevno. Državne bolnišnice so: splošna bolnišnica, bolnišnica za ženske bolezni in bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani in v Novem Celju. Vse ostale javne bolnišnice so banovinske. Na klinikah in v privatnih bolnišnicah nimajo niti aktivni uradniki niti upokojenci popusta. Teh ugodnosti so deležni tudi njih rodbinski člani ne glede na to. ali prejemajo zanje rodbinske doklade ali ne. Potrdila za brezplačno zdravljenje izdaja nakazilni urad (finančna direkcija itd.' na zahtevo bolnišnice; ni torej treba upokojencem že prej iskati teh potrdil • Odlomki iz poslanskih govorov. V narodni skupščini je zdaj razprava o državnem proračunu. Nastopa mnogo govornikov. Iz teh govorov je beograjska »Politika« objavila nekaj odlomkov. Tako je rekel poslanec Peter Kosovit med drugim: »Jaz menim, da so Srbi in Hrvati en narod. To prepričanje sem kot dete vsesal vase z maternim mlekom. Tako so me učili v osnovni in v vseh drugih šolah, a budi danes sem tega prepriča nja A kaj se dela zdaj? Zgodovinar sem po poklicu, pa mi ni znano, da bi se kak narod na svetu osvobodil in zedinil s — pogajanji«. Poslanec, bivši minister dr. Aleksander Mi-jovič je rekel: »Znana mi je borba, ki se vrši med vsako vlado in državnim zboroma. Tudi vam je znana ta borba. Motijo pa se vsaka vlada in 5'ani vlade, ki mislijo, da bo do na dobičku, ako bo okrnjen ugled narodne skupščine. Ne more, gosp">dje, ob^o Vi močna in velika vlada brez širokega naklona na narod«. Poslanec dr Mik>s RašoHč pa je de%l: »B*l sem do^ga leta državniški predstavnik " gvici. Nekoč so na neki po-!feb prišli švica^lki ministri peš. Rumunski tovariš jih je začudeno vprašal, kako je to mopoče. švicairsk' minister pa mu je odgo-vo"*P: Da, mi hodimo peš. Mi smo siromaki. a zato mi nikomur ničesar ne dolgujemo in pri nas nihče ne trpi lakote«. * Buren Ljotičev zbor v Beogradu Za zadnjega februarja ob 9. dopoldne je bilo napovedano v prostorih beograjskega kinematografa »Triglava« zbrovanje pristašev Ljoti-<5a. ie pred zborovanjem se je zbrala večja skupina ljudi in navalila v prostore, kjer bi se moral vršiti shod. Razbili so s kamenjem vsa okna in povzročili znatno škodo. Reditelji zborovanja so branili vstop v dvorano in je bilo pri tej priliki poškodovanih več ljudi na beh straneh, med njimi nekateri tako, hudo, da so jih morali prepeljati z rešilnim avtomobilom. Policija je aretirala več izgred-nikov in jih pridržala v zaporu. Ob določeni uri je prispel g. Ljotič s spremstvom, burno pozdraivljan od svojih pristašev. Na shodu j® imel daljši govor, ki ga je označil kot obračun z obrekovalci. V svojem govoru je ostro ODSodil prej omenjeni napad ter se je nato bavil z delniško družbo, o kateri so pisali listi, da je njen ustanovitelj Žid, čeprav volj« za ustanovo Ljotičevih ljudi Ta družba naj bi poglobila gospodarske stike z Nemčijo. Ljotič je obsojal gonjo, ki se je začela z namenom spraviti zadevo v sramotno luč, toda obrekovalci bodo imeli priliko dokazati svoje trditve pred sodiščem. Tehnična unija bi mogla le koristiti izmenjavi dobrin med Jugoslavijo in Nemčijo, v čemer pa ni nič nečastnega. Končno je Ljotič pozvali tisk, ki o tem piše, naj pove, v čem je prav za prav ta afera, ker je sploh ni * Šaleško obrtništvo je zborovalo. Predzadnjo neae.jo se je vršila v Šoštanju letna SKupsčina Zaruženja oortnikov. Iz izčrpnih poročil posnemamo, dia šteje združenje po lanski spojitvi z Združenjem mlinarjev in Združenjem obrtnikov lesnitt, kovinarsaih in soroanin stro* 141 članov. Med letom je bilo izdanih 13 novih dovoljenj, obrt pa so odjavili za siauto štirje aiaioi in začasno dva. Va. encev je bano vpisanih 21, pomočnikov pa 10. Za odposlance v okrožni odbor obrtniških združenj so bili izvoljeni Zaiič Franc iz Šoštanja, Glušič Karel iz Pesja in Goričnik Franc iz šmantna. Zanimava je bila razprava o sedanjem položaju oortništva. Odločitad činitelji ne smejo presjaaii obrtniških prošenj in zahtev, ako hočejo, da bo obrtnik ostal vse dolžnosti izvršujoč ud države. Resna izvajanja govornikov so pokazala obupne raz- Po Merku J M.: 9 SRCE JE ZMAGALO »k'ihard?« Podgoršek je čul iz tega Veri- Eega vzklika nenadno veselje. Videl je, ka- o se ji je bledi obraz spet pobarval, ln (spo/ al, da je bil Vero spravil iz ravnotežja le nesporazum. Saj si tudi ni mogel misliti, da bi bil mla-fc!i oficir, prazen lepotec, zbudil v Veri kak-fcno toplejše čustvo. Preponosna je Vera Ka takega mladeniča. »Edita se je torej res zagledala v lepo (Uniformo! čuden okus!« je rekla Vera čez čas s svojim starim smehom, ki je tako sproščeno zazvenel v očetovo uho. Svarila pa si oče le ni mogel prihraniti fcdai, ko je spoznal, komu velia Verina taj-tia liubežen. »kazumljivejše bi mi bilo, če bi si gospo-ilieni Edita izbrala starejšega, Ivana,« je pjripomnti, kolikor se je dalo nebrižno in suho ne da bi pogledal hčer. »Seveda, la-hkoživec ne misli na poroko. Pol duc**-a prijetnih pustolovščin mu je ljubše kaTor lepa Američanka.« Vera je plavala zdaj v takem morju sreče, da ie tudi očetovi pomisleki niso iztirili »Prost je! Prost je!« je vriskala njena Uuša S-»i hoče še več! Sat ni nikdar upala, 'da bn n'i5e1 prosit za njeno roko. Naj ima svoje ljubezenske pustolovščine, samo da nima nobena druga polne pravice nanj. Dokler nima zaročenke, dokler ne misli resno na nobeno drugo, tako dolgo sme ona misliti nanj in hrepeneti po njem. Naenkrat je postala popustljivejša nasproti sami sebi. Nič več se ni upirala čustvu, ki je bilo močnejše od nje same. Po obupnem strahu, ki ga je pretrpela, je hotela svojemu srcu privoščiti kratko prazniško razpoloženje, se veseliti, da ga bo spet videla in da bo lahko nasproti Editi spet dobra, se veseliti na prijetne ure v njegovi bližini, ki se ji obetajo. Saj je tako lepo na svetu. Morje se leskeče veselo v svoji zelenkasti modrini in omamno diši lipa na domačem vrtu. Sosedna vila se je polnila z gosti. Ivan je bil prišel, da bo pomagal krasiti dvorano in zabavati goste. Tudi lepa nevesta je že bivala pri bodočem tastu. Ženina je še zadrževala služba v mestu. Vera je slišala od zgodnega jutra do poznega večera zadovoljne glasove s Klenovčevega vrta. Elegantne svetle obleke so zdaj zdaj šumele skozi vrt. Ivan se je prav dobro počutil med številnimi čednimi mladimi damami. Tudi Vera je bila nekajkrat pri Klenovčevih, vesela kakor ostala družba in z neomajnim sklepom, da hoče vedro uživati lepo sedanjost Prihodnje jutro bo zaročna slavnost. Vera je sedela z ročnim delom, darilom za Edito, na katerem ie bilo treba še nekaj popraviti, v tihem domačem vrtu na skritem prostorčku. kamor se je bila skrivaj splazila. V tem kotinku poleg utice je lahko neopaženo poslušala vesel smeh s sosednega vrta in moško Ivanovo fjovorjerie, ki jo je prevzemalo z vso omamliivo silo. Gosto grmičevje, ki je lomilo oba vrta, jo je skrivalo Priznavala je sama sebi. da je to slabost, ker se vdaja tem ču- stvom, toda gnalo jo je nepremagljivo hrepenenje, da bi bila enkrat v Ivanovi bližini, na da bi ji bilo treba zatajevati svoje razpoloženje. V zabavo gostov so postavili na Klenov-čevem vrtu strelno tarčo. Mladim damam j« napravljalo mnogo veselja streljanje s flo-bertovko. Vedri dekličji glasovi so kričali, s« smejali in vriskali v radostni zmešnjavi, medsebojno zasmehovali nespretnosti v streljanju in splošno občudovali mojstrske strel« učitelja Ivana, ki jih je s smešno strogostjo uril v streljanju. »Gospodična Gerta, če boste gledali gospodično Edito, namesto da bi v redu pomerili, boste ustrelili pol kilometra nad tarčo.« Prerokovanje se je menda uresničilo, zakaj strelu je sledil splošen krohot. »Drage dame, preden sprožite, morate pogledati skozi vezir! Takole!« Ivan je vzel flo-bertovko in ustrelil. »Spet ste zadeli v črno! Spet v črno! Da, kdor zna. Vi ste zares odličen strelec.« »Prosim vas, nikaka umetnost ni, streljati v tarčo, ki stoji lepo pri miru! Poglejte, takoj se bom osmešil, če bom skušal zadeti tistega vrabca tam.« Ivan je dvignil puško in sprožil. Sledil je smeh, zakaj vrabec je veselo odleteL Toda zdajci je krohot prenehal zaradi bolestnega vzkrika za grmičevjem. Prestrašeni so se mladi ljudje spogledalL Ivan je odložil puško in v trenutku preplezal ograjo. Dekleta ki so plašno gledala za njim, so zapazila, kako je Ivan zdajci vztrepetal. Hkratu se je izza zelenega grmovja spet slišalo žalostno stokanje Ivan je okamenel. Pred njim je sedela Ve- STRAN 6 DOMOVINA St. 10 mere, v katere so obrtništvo potisnili previsoka davčna odmera, stalno naraščajoče ftušmarstvo in konkurenca industrijskih podjetij. Obrtnik je upravičen zahtevati, da mu odkčujoči či.nitelji v hudem času priskočijo na pomoč. Lborovalci »o se zavzeli me-d drugim za prisilno starostno in nezgodno zavarovanje in z h zakon proti šušmarstvu * Gradbena dela na cesti Maribor—Št. Ilj. Te dni je gradbeni minister odobril licitacijo gradbenih del na državni cesti Maribor— St. Ilj ter priznal mariborsko tvrdko Nasim-beni za prevzemnika celotnih del. Odobren Je tudi proračun za modernizacijo te važne ceste v znesku petih milijonov dinarjev. Cestna dela se bodo kmalu začela. * Frankovci so nedavno napadli upravo »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu. Ko je policija posredovala, je prijela tudi nekaj demonstrantov, ki so vsi frankovski študentje. Ifcankovci so se sicer včlanili v Mačkovo hr-IVHtko gibanje, vendar pa so bili zadnji čas večkrat nezadovoljni s pisanjem tega lista. Neposredni povod pa jim je dala proslava obletnice smrti dr. Starčeviča, ki so jo mačkov-ci najavili za deveto uro dopoldne, a frankovci za deseto. Trgovci pa so se ravnali po na-ITOdilih mačkovcev in sklenili, da bodo med ifleveto in deseto uro zaprli lokale. Skupina frankovskih študentov pa je prišla pred upra vo lista in zahtevala, naj uradniki urad za-pro za časa frankovske proslave. Ker tega niso storili, so demonstranta upravo napadli. * Preosnova naših radijskih postaj. V poštnem ministrstvu je bil te dni posvet članov finančnega odlbora narodne t skupščine in poštnega ministra dr. Branka* Kaliudjerčica. Razpravljali so o vprašanju razširjenja obstoječih radijskih postaj. Sklenjeno je bdilo, da bodo radijske družlbe v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani same povečale radijske postaje, in sicer tako-le: Beograd bi imel sto kilovatov z relejnima postajama v Skoplju in Sarajevu, Zagreb 20 kilometrov z relejno postajo v Splitu iin Ljubljana 20 kilovatov z zvezno postajo v Mariboru. * Gradnja mostu pri Zalogu. V proračun o/knajnega oetstnega odbora za Ljubljano in okolMco je vnešena tudi postavka 50 tisoč Din kot prispevek k stroškom za gradnjo železo-betonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Stroški za zgradbo tega mostu so prera- ra, se zvijala od bolečin in tiščala roko na okrvavljeni obraz. Krepkemu možu so se tresla kolena, ko je skočil k njej in jo ujel v roke, da se ni nezavestna zgrudila na tla. Ko je onesveščena omahnila roka z obraza, je Ivan hripavo kriknil od prepadenosti. Oko! Oko! Tik njenega lepega očesa je krvaveča rana! Sledili so trenutki splošne zmešnjave. Nekaj gospodov je preskočilo ograjo, da pomaga Ivanu. Dame, ki niso mogle prenesti pogleda na onesveščeno poškodovanko, so med jokom zbežale v hišo. Vse je križem vpilo in tekalo. V obeh vilah je bilo silno razburjenje. Vero so odnesli v hišo, potem pa je zunaj na vrtovih nastal globok, mračen molk. Bilo je, kakor bi se zdajci vsul na cvetoči košček zemlje uničujoč plaz. Vsa veselost se je v nekaj trenutkih izpremenila v tesnobo in grozo. Ivan je brez klobuka zdirjal iz hiše in zdr-dral z avtom po cesti, žareči od solnčne pripeke, k zdravniku. Staremu možu ni niti pustil, da bi se preoblekel, temveč ga je prijel in posadil v vozilo. Med potjo je še na pošti telefoniral v mesto specialistu, ki naj se takoj pripelje z avtom. Dobrohotnemu staremu zdravniku, ki mu Je bil doslej le predmet za zbijanje šal, je zdaj gledal z zaupanjem v obraz. »Huda nesreča! Huda nesreča!« je govoril ■tari zdravnik, ko je pregledoval rano pone-srečenke. »Da, da, s strelnim orožjem ne ravna človek nikdar dovolj previdno.« Ivan je obupaval, ko je videl, da se stari zdravnik ne razume bogve kako na rane ob očeh. Kakor stražnik se je vstopil Ivan zunaj pred hišo in čakal specialista iz mesta. Gle- čuinani na približno milijon dinarjev. Nov most je prav potreben, kajti sedanji leseni moat ne more več zmagovali prometa in tudi ne kljubovati povodmjim. * 119 let stari Bosanec je umrl v Banji Luki. Piše se Nuro Halilovič. Bil je najstarejši človek v vsej vrbaski banovini. Doma je bil iz Albanije, odkoder se je pred 40 leti preselil v Banjo Luko. * Mož s tremi ženami in 38 otroki je umri. V Živinioah pri Tuzli v Bosni je uimiri miuisli-man Ibra/him Topajic. Šteli je 103 leta. V svojem življenju ni pil alkohola, pač pa je vsak dan pokadil ogromno cigaret. Poleg treh živih žen je imel 38 otrok. Vsega skupaj se je oženili 24 krat. * Učitelja so odstavili in na njegovo mesto namestili poštarja. V šoli v vasi Milcčajni v žiokem srezu poučuje že nekaj tednov vaški poštar Vuokovič. Pravega učitelja so vaščani enostavno odstavili, ker se ni hotel preseliti iz sba.re šole v novo, katero so vaščani sami zgradiJ i. Učitelj je trdil, da nova šola ni primerno zgrajena, vaščani so pa zadevo kar na kratko rešili: Ti si odstavljen, na tvoje mesto pa pride poštar, ki je med nami najbolj pismen. * Podružnica zveze absolventov kmetijskih šol v Mariboru vabi absolvente iz bivše Štajerske na širše zborovanje, M bo 7. t. m. v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dnev ni red: Pozdrav predsednika (Drolc Vinko); Kmetijska Zbornica in njen pomen; Pomen zavarovanja usfiužibencev vseh absolventov kmetijskih in absolventk kmetijskih gospodinjskih šol pri Pokojninskem zavodu po zgfe du Ceškolovaške; Pomen dela absolventk kmetijskih šol (Plateisova Anica); Zaposlitev absolventov pri občinah in pri kmetijskih nadaljevalnih tečajih (Doberšek Tit); Ustanovitev okrožja absolventov kmetijskih šol v Mariboru za ozemlje bivše Štajerske (Lešnik Ludvik); Zaposlitev naših absolventov, ne pa drugih in tujih (Markovič Anton); Skupen nastop zaradi uradniškega položaja absolventov in absolventk kmetijskih Sol s Srbi in Hrvati (Drolc Vinko); Kakšna naj bi bila »Brazda«, da bi ustrezala našim zahtevam (Bukovnik Martin); Izlet v Češkoslovaško in Avstrijo; Izlet v Bolgarijo (Dro'c Vinko); Raznoterosti. Udeleženci, ki so oddaljeni, naj pošljejo naslove, da se jim naro- | dal je po cesti in vzdihoval v nestrpnosti. Naposled je le pridrdral avto z zdravnikom. Na Ivanovo neskrbno in veselo življenje je prvič padla mračna senca. Prvič ga je zla usoda zgrabila s svojo neusmiljeno roko. Doslej je imel v vsem, česar se je lotil, le srečo. Po dolgi, mučni uri je stopil mestni zdravnik iz hiše. Spremljala ga je gospa Podgorškova, katere objokani obraz je Ivana navdal še z večjo potrtostjo Koliko gorja je napravil Podgorškovi rodbini! In vendar je v resnici njegova krivda prav majhna. Koliko večjih lahkomiselnosti je že zakrivil v življenju in vendar za nobeno izmed njih ni bil tako kruto kaznovan od zle usode kakor zdaj. Kar mešalo se mu je v glavi spričo murnih misli in ugibanja o zahrbtnosti usode Hitro je stopil k zdravniku in sunkovito izpregovo-ril: »Ali je oko izgubljeno, gospod zdravnik?« Zdravnik je skomignil z ramami. »Čisto izgubljeno ne bo!« je rekel. »Takole za las je manjkalo, da ni bila nesreča še hujša, mnogo hujša « 4. Tedni so minili. Zaroka se je slavila prav tiho. Odpovedali so naročeni godbi in opustili vse zabavne točke, ki so jih bili že pripravili. Soba v Podgorškovi vili, ki je bila zmerom zastrta s temnimi zavesami, je učinkovala na Klenovčevo vilo kakor klicanje k resnosti. Vera je morala ležati v temi z obvezo na očesu. Gospa Klenovčeva je prišla pogosto povpraševat po Verinem zdravju in je kazala veliko skrb. Edita je prinesla vsak dan cvetlice. Stari gledališki ravnatelj Gor-jup, ki se je bil spet vrnil, je dnevno poslal Veri prekrasen šopek. Od vseh lepot obmor- či skupno kosilo, na naslov: Drolc Vinko, inštruktor, vinarska in sadjarska šola v Mariboru. * Smrt pod kolesom žage. Na žagi posestnika Petna Kašmana v Kapli se je pripetila grozna nesreča. 581etni Žagar Anton Doberšek je s sekiro častil kolo žage, ki je bilo vse v ledu, da bi žaga lahko začela obratovati Ko je s sekiro razbili led ob kolesiu, se je kolo nepričakovano zavrtelo in je pritisnilo Dobrška ob zid. Pri tem mu je zdrobilo prsni koš in strlo roke, tako da je obležal mrtev. Orožniki so uvedli preiskavo, ki je ugotovila, da se je smrtna nesreča pripetila brez tuje krivde. Pokojnik je bil priden delavec. * Smrt z alkoholom zastrupljenega otro-čička. V Čebinah pri Sv. Planini je zadiela posestnika Barliča hudla nesreča. Pri sosedu je kuhal žganje neki lTletmi duševno omejen fant. Kuhanje žganja je prišla v družbi z nekim dirugim otrokom gledat tudi Bsiriče-va 41etna hčerkica. Fant je oba otroka nekaj časa gledal, naito pa jima je natočiil po en kozarec topiega žganja, ki sta ga otroka tudi spila. Učinek je bil usoden:: 41etna deklica se je kmalu onesvestila. Ker je niso mogli obuditi k zavesti, so io odldalli v trboveljsko bolnišnico. Bito pa je že prepozno in je otrok umrl za zastrupljanjem z alkohallam. * Smrt dečka v vrelih pomijah. V Plitvi-cah pri Apačah se je pripetila strašna nesreča. Na dvorišču posestnice Alojzije Vargo ve se je igral njen 71etni rejenec Alajz Česar. Nesreča je hotela, da je deček padel v korito, napolnjeno z vrelimi pomijami. Nesrečni deček je prednjega dne umrl za hudimi opeklinami. Usodna igra. V Selnici ob, Dravi se je pripetila med igro dveh dečkov huda nesreča. 151etni učenec osnovne šole Leopold Mernik se je igral s prav toliko starim tovarišem Alojzem Pevcem. Streljala sta iz otroške puške z lesenim nabojem, v katerega sta pritrdila žebelj. Nesreča je hotelia, da se je Pevcu puška nepričakovano sprožila takrat, ko je stal svojemu tovarišu nasproti. Naboj je zadel Mernika v desno oko, ki mu je na mestu steklo. Dečka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Poškodovanec bo na eno oko s1 ep. * Zaradi zasfrupljenja z a'koholom je umrl. 271etnega posestnikovega sina Antona Horvata iz Dornave so te dni prepeljali v bol- skega poletja je uživala uboga bolnica v svoji temni sobi le sladki vonj rož. Toda včasih je prav ta vonj, ki je vel po sobi, zbujal v njej neznosno bridkost. V prvih dneh je preveč telesno trpela in je zato manj čutila duševne bolečine. Potem pa ko se je rana celila, je spet mislila na svojo okolico in se je že tudi prizadevala lajšati staršem žalostno bolniško strežbo Vedela je, da so skupni obedi sprtih očeta in matere nekaj neznosnega Slišala je iz očetovega glasu vse njegovo silno trpljenje. Včasih se ji je seveda hotelo zdeti, da je v razmerju staršev zavoljo skupne nesreče, ki ju je zadela, nastala neka prijetna izprememba. Zdelo se ji je. da o^r med seboj nič več ne skoparita tako z besedami kakor poprej in da mati nič več ne govori tako trdo in malomarno z očptom. Bili so trenutki ko je V^ra temo okoli s^be prenašala z veliko potrpežljivostjo v veselem upanju, da bo prav niena nesreča morda prinesla spravo med roditeljema, če izgubi oko, pa si bosta vsaj oče in mati spet dobra. Vera pa se ni zmerom tako vdajala v usodo. V temi okoli sebe in v brezkončni samoti, v kateri ie slišala le šepetanje listja na drevju in pljuskanje valov, je začutila včasih vročično žeio po ljubezni, po sreči Pa je v to hrepenenje udarila kruta zavest: Konec! Konec za zmerom! Napol slepa bo! Nihče je ne bo več maral! Včasih se je dvignil v njej divji odpor proti njemu, ki ji je bil to storil, ji ukradel mir in ji še vtisnil v obraz znamenje. Vedela je, da prav za prav ni bil kriv, toda prišli so trenutki v katerih bi ga mogla sovražiti, v katerih je vzdihovala v blazino: »Zakaj me ni smrtno zadel! V srce, ne v oko!...« mišniteo, kjer se je ugotovilo, da se je preveč napil žganja. Nesrečnik je za posledicami zastrupi j en ja umrl. * Nesreča na Poeehovskem klancu pred sodniki. Oktobra je bil povožen na Počehov-dkem klancu pri Mariboru Štefan žižek in je za posledicami poškodb umrl. Povozil ga je posestnikov 211etni sin Josip Klemenčič od Sv. Marjete ob Pesnici s kolesom ter se je zagovarjal te dni pred okrožnim sodiščem. Omenjenega dne je Žižek pomagal voziti posestniku Rudolfu Hetzlu poljske pridelke iz Pesnice v RadVanje. Vozila sta pravilno po desni strani. Ko pa sta prispela na Počehov-skem klancu tik Pečevnikove opekarne, jima je piridlrvel z veliko hitrostjo nasproti kolesar, ka je imel na kolesu neko dekle. Bi je obtoženi Klemenčič. Zaradi težke obremenitve ni mogel zavirati kolesa in voziti po pravilni levi strani, temveč je drvel po sredini. Hetzl se mu je pravočasno umakni!, žižek pa ni mogel več odtetkočiti, pa se je Klemenčič z vso silo zaleta! vanj. Pri tem so vsi trije padlli po tleh. žižek pa je pri padcu udaril! z glavo ob fcaanm in obležal nezavesten. Preb:l! si jie lobanjo in ikimiallu v boferlšnici umrl. Klemenčič ee zagovarja, da je zakrivil nesrečo žižek sam, ker se ni pravočasno uimaJknffl. Obsojen je bil na pet mesecev zapora, pogojno na dve leti. * Zasledovan pustolovec iz Švice. Na dan so prišla sleparatva švicarskega državljana, komaj 271etnega Matije Zogga, ki ga zasledujejo oblasti križem države. Mož je prispel v našo državo že lani s tovarišem Pavlom Reinschardom. Najprej sta se mudila v Du-irovndku. Kmalu pa sta se preselila na Su-šaik, dailje v Split, Zagreb, Metkovič, Saraje--o in Beograd. Obeh je zmanjkalo iz kraja ko so jima postala tla prevroča. Iz Beograda sta jo mahnila v Ljubljano, nato pa sta se preselila v Celje, kjer sta ostala najdalje. Vmes sta prihajala tudi v Ljubljano in Marl bor. Zogg, ki je po poklicu ključavničar, se je izdajal v Celju za inženjierja in je obiskal v okolici več posestnikov, s katerimi se je dogovarjal zaradi najema posestev v svrho gojitve sočivja za izvoz v Švico. S tem je načel priliko za sleparjenja na debelo, po vrh je poiskal še žrtve v mestu. Lotil se je ce1© tovariša Reinscharda in ga opeharili za zimsko suknjo in fotografski anairat. Od neke- Tudi Ivan je preživljal hude tedne. On, ki sicer ni ljubil mirnega življenja v vili, je bil zdaj vesel, da so bili vsi gosti zapustili hišo, in je prosil mater, da mu nadaljne obiske prihrani. Veslal je dolge ure po morju ali pa je sedel na vrtu in kadil cigareto za cigareto. Mračne misli so ga mučile brez konca in kraja. Tako zelo se je izpremenil, da je mati včasih smatrala za potrebno, tolažiti ga. Naj si nikar ne žene tega naključja tako k srcu. Saj ni mogel vedeti, da je bila za grmičevjem Vera... »Ce ne bi streljal, bi imela Vera še obe očesi zdravi. To dejstvo je neizpodbitno. Pomisli, mati: oko! Kako moreš tako izgubo za vse življenje preboleti. Četudi je oko delno rešeno, bo vendar za zmerom slabše videla z njim.« In gospa Klenovčeva je globoko zavzdihnila. Slutila je, kaj bo posledica tega: Ivan bo prosil Vero za roko. V svojem materinskem ponosu je menila, da Vera naposled že lahko žrtvuje oko za njenega ljubljenca Ivana. Jesen se je že tiho bližala. Vera je prvič spet smela na vrt. Na divji trti, ki je rasla čez verando, so viseli prvi rdeči listi. Grički zadaj so se jasneje odražali kakor poleti. Ve-tre, ki je pihal z morja, ji-je bil kakor prijeten prijatelj. Prijazno so jo božali glasovi lahnega pljuskanja valov ob obrežje. V prvi uri svobode je čutila samo veliko srečo, da sme snet vdihavati prost zrak in da sme spet gledati. Njena soba je bila izpremenjena v pravcat cvetlični vrt. Od vseh strani so ji prinašali cvetlice in darila in neprestano je dobivala pisma. Vendar jo je mučil strah pred srečanjem ljudi, pred sočutnimi pogledi, s katerimi jo bodo pomilovali. Dolgo, dolgo ie sedela pred gia celjskega privatnega uradnika si je izpo- | sodil par gojzerc, od nekega trgovskega potnika 600 Din in za več tisoč dinarjev osle pariil razne Celjane. Pred dnevi se je Zogg odpeljal v Ljubljano, nato pa neznano kam iiziginil. Baje živi z neko ločenko, s katero se je seznanil v vlaku. Njegovim sladkim besedam je verjela tuidi ona in sta se menda preselila nekam na Hrvatsko. * Kontrolo vžigalnikov izrabljajo nepridipravi V mariborslki okolici se je dogodil primer, da je začel neznan mlajtši človek ustavljati-na cesti delavce, ki so šili od dela, in jim je govoril, da je finančni stražnik v civilu. Zaičel jih je kar preiskavati in jim pleniti vžigalnike. Nekateri so se upirali, pa jih je pustil pri miru, drugim, poMevnejšim, pa je poforal več vžigalnikov. Pozneje so ugotovili, da to ni bil finančni organ, temveč navaden zlilkovec, ki je izrabil priložnost in si nabral pcfn žep vžigalnikov. * Avtomobilske gume so rezali. Pred 13 leti so neznanci na Bledu prerezali vse gume na avtomobilu Ivana Avsenika iz Begunj. Klljub takratnemu preiskovanju, krivceivniso dobili in je g. Avsemik to že skoro pozabil. Pred kratkim pa jte dobili pismo, v katerem mu nekdo poroča, da mu je gume prerezali neki kmet iz Blejskega sela, ki je bil v pismu imenovan. G. Avsenik je takoj drugi dan šel do kmeta, ki je krivdo priznal. Izjaivil je še, da. je on prerezal le eno gumo, ostale pa so' pokvarili dragi, ki jim je oblast zdaj že na sledi in bo proti njim v kratkem vložena tožba. Za odškodnino je Avsenik dobil od kmeta kravo. Ako bi pa kmeta tožil, bi ga danes stala takratna lahkomišljenost precej tisočakov. * Izropana trgovina. Te dni so neznani storilci izropali trgovino Ivana Špraha v Zg. Rad vanju. Vlomilci so odnesli za preko 10.000 dinarjev raznega blaga. * Hitro so ga prijeli. Skozi tako zvani Črni les pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je šla šentlenanšika orožniška pa bral a in srečala rnioža s težkim nahrbtnikom. Pa ga je vprašala, kaj ima v nahrbtniku. Mož je pokazal 12 zaklanih kokoši, za katere je trdil, da jih je kiuipil od neznanca v Ljutomeru. Moža, ki se piše Bernhardt Rudolf so orožniki nato pozvali na orožniško postajo. Ko so se vrnili do mov, je bila že na postaji Trstenjakova Mari- | ja, posestaica od Sv. Lenarta in razburjeno pripovedovala, da so ji bile čez noč ukrade« ne kokoši. Orožniki so potegnili iz nahrbtnik ka zaklane živali, ki jih je Trstenjakova apo« znala za svoje. Tatu so spravili v zapore. * 131etni šolar morilec. Nedavno se je na Bizelskem zgodil grozen zločin. Domov so 83 vračali tirije šolarji, 131etni Egidij Štetne^ 15iletni Avgust Žnidarič in še eden njihov to" variš. V šoli so se med seboj stepli z biči* Žniderič je zagrozil Stetnerju z debelim kom cem bičevnika. štetnar pa je potegnil iz žepa dolg nož, se zagnal na Žnideriča in mu zasadil nož naravnost v srce. Žniderič je napravil še kake tri korake, nato pa se je zgrudil mirtev na tla. Nesrečni sta zdaj dve hiši nai Biizeljskem. Avgust žniderič je bil edini sin* pa tudi Egidij Štetner je edini sin svojih staršev in bo nosil pečat morilca do smrti. * Kovance je ponarejal, 21rpkomns°o:io občin so uprizorili gosoodie. ki niso gV-Hli na blaeor občanov, ampak le na oo".riko. Davkoplačevalci naj se tem zda i zahvalijo za vse dobrote. Gospodarske razmere so v naši občini, ld je izključno vinogradniška in kjer vsi trpe za posledicami lanske nesreče s peronospo-ro, zelo hude. POleg tega pa je bilia tudi e-tina v vseh dragih pridelkih izredno slaba, tako da mnogo prebivalcev trpi pomanjkanje. Velika davčna obremenitev, ki io imamo pričakovati nas bo torej hudo zade'a Sokol v štrigovi je poda! obračun svojega dela Š t r i g o v a, marca. Ob koncu februarja se je vršil občni zbor Sokola v Štrigovi. Vodil ga je starosta br. Kovač Tomlslav in v uvodu naglasil, da tako številni obisk zbora dokazuje res iskreno zanimanje za društvo. Kar ne spada v Sokola, je šlo in naše vrste so čiste. Pravi sokolski delavci borci se ne boje ničesar in gredo svojo pot za vzvišenimi smotri, ki jih je zastopal tudi naš blagopokojni kralj Aleksander. Zbor je počastil tudi spomin pokojnega br. Krauthakerja in mu zaklical: »Slava!« Sledilo je čitanje poslanice SSKJ, ki jo je članstvo navdušeno sprejelo. Tajniško poročilo izkazuje velik razmah sokolske misli v preteklem letu in sokolskega dela, med drugim tombolo in ureditev telovadišča. Vsega članstva je 99. Prosvetno delo je obsegalo gledališke predstave, nacionalne proslave, delovanje knjižnice, oredavania m idejna popoldneva za deco. Število telovadnih ur vse leto je znašalo 350. kakor ie razvidno iz načelniškega poročila. Telovadba sc je vršila dvakrat tedensko. Telovadni oddelki so sodelovali pri nastopih v Liutomeru, Subotici, Murskem Središču in Dravskem Središču. Poročilo gospodarja izkazu ie. da ima društvo neka i najpotrebnejšega orodia za telovadbo na telovadišču in razne najnujnejše notrebščine za gledališke igre in nastope Blagajniški promet preteklega l^ta je bil orecej živahen. S*-anie blagaine je bilo ob koncu leta 19.925 D;n. kar dokazuje, da je naš marljivi blagajnik štedljivo gosno-daril Nadzorni odbor je predlagal vsej upra vi razrešmco s priznanjem za njeno marljivo delo. Omeniti moramo tudi pohvalno sodelovanje med Sokolom in gasilsko četo. Sokol je posodil gasilski četi 5000 Din. sicer bi ji bila prodana brizgalna Občni zbor je sprejel z navdušenjem tale program Petrove petletke: zgradba doma. odnosno telovadnice, 10 letnih predavanj, osnovanje večje knjižnice in čitalnice, nacionalne proslave, predavanja za sokolsko deco in štiri gledališke proslave na leto Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava, ki jo sestavljajo Kovač Tomislav, starosta; Nemec Drago, podstarosta; Žitnik Maks, načelnik; Ružičeva Ruža. načelnica; Lovrenčičeva Katica, podnačelnica. Golub Antun, podnačelnik; Golub Antun. tajnik; Turko Alfonz, statističar in prosvetar; Albin Krauthaker. gospodar; dr Jirku Bernard, društv. zdravnik; Senčar Metod, socialni referent; Crnčec Juraj. Fajdiga in Janko Belec, odborniki; Crnčec Antun. namestnik; revizoria Brajdič Nikola in Hudrin Ni-kola; častno razsodišče: Kovač Tomislav, Belčeva Zora in Roj Andrije. Po volitvah se ie hr. starosta zahvali! za zauoanie in pozval članstvo, naj v Petrovi petletki marl'?-vo deluie, da bo Soko'stvo lahko pokazalo mlademu vladariu ob niegovem nastopu^im več za domovino storjenega dela NAsI NA TUJEM Smrtna kosa med ameriškim! rojaki C1 e v e l a n d, januarja V naselbini Vandlingu je umrl Franc Ko-lar, star 72 let, doma iz Trbovelj. V istem kraju sta umrla Jože Uršič, star 41 let. doma iz Zgorniega Logatca, in Marija Svig-ljeva, stara 66 let. V Saukwilleju blizu Port Washingtona je i avtomobil do smrti povozil Jakoba Plešca. Pokojnik je štel 55 let. Doma je bil iz Ljub-I nega v Savinjski dolini, i V Burgettstovvnu je umrl Martin Pompe, star 52 let, doma z Zidanega mosta. V Fredericku se je smrtno ponesrečil Jože Major. V Clevelandu so umrli Lojze lic, doma u Dolenje vasi pri Ribnici, Ivana Korčetova, rojena Furlanova, doma z Verda. Franc Pivk, star 49 let. doma iz Zirovskega vrha, in Franc Zalaznik, star 61 let, doma iz Ko-zarij pri Dobrovi. V Milwaukeeju je umrl Janez Matevc, star 59 let, doma iz okolice Kobarida, v Larml i Lojze Straj, doma iz Metlan pri Blokah v Jobnstownu Janez Lavše. star 65 let, doma •iz Mokronoga, v Gowandi Rafael Sladič, star 55 let. doma iz okolice Mirne na Dolenjskem Iz Dortmunda - Evmga (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno podporno društvo je imelo pretekli mesec obdarovanje otročičev, 18 po številu. Z otroki smo skupno zapeli več božičnih pesmic. Spremljale so nas tudi harmonika in gosli. Zahvaljujemo se društvenemu predsedniku g. Francu Knezu, ki je lepo preskrbe! vse potrebno, in drugim članom ki so pomagali učiti otroke deklamacij. Prav prisrčna hvala tudi zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi, ki je obdaroval malčke s posebnimi zavitki slaščic in nam leno govoril. — Dne 24. januarja smo imeli ob^ni zbor, ki ga je vodi! društveni predsednik g. Franc Knez. Pri volitvah je bil socialno iz^olien dosedanji odbor. Prvi predsednik je Franc Knez. podpredsednik Friderik Polješak. tajnik Franc Polješak. blagajnik Franc Grabner preglednika Miha Polie-šak in Anton Pleokovič Odbor nam jamči da bo društvo tudi v tekočem letu marljivo delovalo. — Tukai sta umrla kmalu drug za drugim zakonca Žbogarjeva Žena Ivana, ro- jena Cuješeva, je preminila 15 januarja, mož Štefan pa 25. januarja, torej 10 dni pozneje. Fokojnica je štela 60 let, mož pa 68. Rajnki je bil dolgo let član našega Jugoslo-venskega delavskega podpornega društva. Rajnka sta živela v Nemčiji 33 let. Bila sta zvesta čitatelja »Domovine« in zavedna Slovenca. Da sta bila priljubljena med nami sta pokazala pogreba, ki se jih je udeležilo več društev z zastavami in krasnimi venci. Zapustila sta tri omožene hčere in enega sina. Bodi jima lahka tuja zemlja, žalujočim otrokom pa naše iskreno sožalje! z Dortmunda-Mengede (Nemčija) nam pišejo: K večnemu počitku smo spremili 9. t. m. rojaka g. Martina Romiha ob veliki udeležbi tukajšnjih prijateljev in znancev. Krasen venec, ki so mu ga poklonili tukajšnji rojaki, je položil tajnik g. Rebernak na pokojnikov grob. Romih je bil soustanovitelj in blagajnik Ju goslo venskega delavskega podpornega društva. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, kar je pokazal njegov pogreb. Naj mu bo tuja zemlja la» bka, njegovim svojcem pa naše sožalje' — .Tugoslovensko delavsko podporno društvo je začelo v zadnjem času na veselje vseh rojakov močneje delovati. Upamo, da se nam bodo rojaki, ki še niso včlanjeni, pridružili. kar bi pomenilo, da bodo stari spo-r enkrat za vselej končani. — Gospodarska stiska v Nemčiji pomišča. V zadnlem času j» preko 500.000 brezposelnih spet dobilo delo. Med temi so tudi številni naši rojaki. Da nemška oblastva ne delalo mnogo razlike med nami in domačini, se vidi iz tega, da smo tako imenovane zimske podpore deležni prav tako kakor domačini. — Dne 11. aprila bo imelo naše društvo spet zborova-P'"e na katero se vabilo vsi tukajšnji rolaki In oni iz okolice. Pričakujemo tudi generalnega konzula g. P^ntfča Diisseldorfa in zveznega predsednika g. Bolho B&N3A BARUfin 11, Rue Auber. Pariš (9") odpremlja denar v Jugoslavijo naihitreje in po najboljiem denarnem kurzu Vrši vse bančne polile najkulantneje Poštni urad> v Belgiji Franciji. Holandiji in Luksemburgu spreiemajo plačila na naše čekovne račune Belgija št 30M-M. Bruxel les, Francija: št 1117-94 Pariš: Holandija štev 14SS-66 NJed Dienst; Luksemburg št Ww Lu xembourg — Na zahtevo pošliemo breznlačno naše čekovne nakaznice S6 /z Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Ju-goslovensko narodno društvo »Domovinski Zvon« v Gladbecku je imelo januarja blagoslovitev svoje zelo lepe zastave. Na prireditvi sev je predsednik g. Jazbec hkratu spominjal rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, velike dobrotnice ubogih in v kratkih besedah očrtal delovanje društva. Zastopnik generalnega konzula izseljenski komisar g. Samec je pozdravil društvo in mu čestital k lepi zastavi Ob koncu njegovega govora smo klicali trikrat: »Živela naš mladi kralj Peter II. in ves kralievski dom!« Govoril je zatem izseljenski učitelj g. Šlibar in naglasil. da ima zastava še poseben pomen, ker je prva v Poruhriu in simbol naše domovine Jugoslavije. G. Jazbec se je naj-lskreneje zahvalil za lepe besede komisarju g. Samcu, ki je izročil ttidi pozdrave generalnega konzula g dr. Pantida, in učitelju g Slibarju. Po proslavi smo obdarovali 60 otrok in jim napravili veliko veselje. Za člane in članice pa smo priredili pojedino klobas. Zraven pa nam je igrala godba, tako da je bilo prav prijetno. Zahvaljujemo se g. generalnemu konzulu najprisrčneje za podporo, ki smo jo prejeli za nabavo naše zastave in za obdarovanje otrok. Prav tako se zahvaljujemo vsem bratskim društvom, ki so obiskala našo proslavo. — Delavske razmere so se izbollšale, vendar je še večina rojakov brezposelna. Za zimo smo dobili premog in nekaj živil kakor domačini. Kar se dela tiče, pridejo seveda najprej na vrsto domačini. Mnogo je rojakov, ki jim manjka samo nekaj let za upokojitev. Prosimo naša oblastva v domovini, da glede dela posredujejo za nas. — Jugoslovensko naroano dru- X 20 let je bil prostovoljno mutast. Iz Prage poročajo, da živi v Mihaioraih 60 let star upokojien šolski nadzornik Arpad Pala-sihy, ki je med vojno naenkrait prenehal govoriti. Njegovi sinovi so preskrbeli svojemu očetu najboljše zdravnike, ki pa ubogemu možu niso mogli vrniti govora. Vse zdrav ljenje je bilo zaman. Celih 20 let ni Pai'a-slhy spregovoril besedice. Te dni pa je mož, ki živi v Pragi, prišel k svojemu sinu, ki ima v Pragi trgovino. Na velikansko začudenje vseh je stari mož gladko spregovoril in lepo kramljal s svojci. Ti so ga začudeni povpraševali, zakaj doslej ni govoril, če zdaj lahko tako dobro govori. In mož je odgovorili: »•Med svetovno vojno sem se zaobljubil,, da 20 let ne bom govoril, če se bodo moji sinovi zdravi vrnili iz vojne. Svojo obljubo sem d'."žal Zdaj je minilo dvajset let od tistega dne«. X V južni Afriki ne zmanjka diamantov. V južni Afriki so odkili nova diamantna najdišča- Delnice podjetij, ki imajo v posesti te d! agooene poljane,, so poskočile in dobile skoeo trikratno vrednost. Ker pa se boje, da ne bi padla cena diamantom, se črpa bogastvo teh najdišč le v zelo neznatni meri. Največ diamantov dobe kot nap'avino neke južnoafriške reke Kamni so izredno vefiki. X Smrtna kazen za vedeževalce na Japonskem. Tako zvani vedeževalci so včasih za kak narod velika nereča, ker s svojim prerokovanjem in vedeževanjem razburjajo ljudi. Še mnogo hujše kakor v naših krajih pa je ta nadlega razširjena na Vzhodu. Japonska oblast si ne more več drugače pomagati, da bi zatrla nesrečno vedeževanje kakor s smrtno kadijo, katero so zagrozili vsem, ki bi še hote'i z vedeževanjem slepa riti svet in ga vznemirjati. Znano je, da so v srednjem veku proti ljudem, ki so jih imeli za čarovnike, silno ostro postopali in jih se žiga li na grmadah. Zlasti na Francoskem so bili v srednjem veku strogi in so vse take ljudi kaznovali s smrtjo. X StekMna v ciganskem taborišču. Prebivalstvo Cluja v Rumuniji je doživelo te dni silno razburjenje. V nekem ciganskem taborišču izven mesta so zboleli vsi cigani za steklino in so ogražali sosedstvo. Ljudje so pred cigani bežali v hiše. Naposled so ukrotili ciganske besneže orožniki, ki so polovili vse cigane in jih odpravili v bO,nišnico. Ob-lastvo je odredilo, da se morajo uničiti vse živali, ki so jih imeli cigani pri sebi. X Jabolka dve leti ne segnijejo. Kalifornijski sadjarji so iznašli poseben način, kako morejo jabolka ohraniti zdrava celi dve leti. Pri tem jabolka ohranijo svoj naravni okus in tudi vid-z, kakor bi bila pravkar od-trgar z drevesa. Kako Kalif orni jci to delajo, nočejo izdati. Samo toliko so povedali, štvo »Domovinski Zvon« priredi 7. t. m. T, Stensovi dvorani, Landstrasse, ob 18. gledališko igro »Divji Jože«. Ker je igra zelo zanimiva, vabimo tudi vsa bratska društva iz okolice. da jabolka ohranijo zdrava najprej s tean, da jih enakomerno namaže jo z voskom, s čimer so jabolka tako rekoč neprodušno zavita v vosek. Potem pa brizgnejo v jabolko tudi nekaj kapljic tekočine, ki drži jabolka dve leti zdrava. Kako pa je tista tekočina sestavljena, možje nočejo povedati. X Mati in otrok 15 dni zametena. V gorovju Sierri Nevadi zahodno od mesta Car-»on City v Ameriki so smučarji našli v snegu 20 let staro gospo Maud Lanearyevo z njeno dve leti staro hčerko. BiH sita celih 15 dni v avtomobilu, toi je v tamkajšnjih gorah obtičal v snegu, kjer ga je zamelo. Ves čas nista drugega uživali kakor ovseno kašo z gorčico, kar sta imeli s seboj, ko sta se peljali z očetom na izlet. Smučarji so obe ponesrečen ki prepeljali v mesto, kjer sta si toliko opomogli, da lahko pripovedujeta, kar ko je bilo. Prve besede maitere, ko so ju re-ši!M, so bile: »Za otroka moramo takoj dobiti kaj jesti«. Mati je povedala, da so se vsi ■brije z možem peljali na obisk k teti v me-sito AJamedO v Kaliforniji in obtičali v snegu. Mož je nekaj časa vztrajal pri njiju in čakal, da bi se vreme sprevrgflo. Ko pa je videl, da ni rešitve, se je sam odpravil iskat pomoč. Ko so mater in otroka spravili na varno, se je odpravila posebna ekspedicija iskat moža. Njegovi sledovi so bili še vidni, ko so šli za njim, vendar ga niso mogli najt!. Prav verjetno je, da je mož, ko je iskal rešitve za svojo ženo in otroka, sam obnemogel v snegu in zmrznil. X Milijon brez dediča. Iz Prage poročajo, da je te dni v nekem praškem hotelu umrl 79 let stari ameriški državljan trgovec Krištof Lorenc. Oblastva so dognala, da je gmrt nastopila zaradi bolezni. V prtljagi umrlega trgo-voa so našli več bančnih knjižic in vrednostnih papirjev za več kakor en milijon češkoslovaških kron. Rajni pa ni zapustil nobene oporoke. Njegova strežnica zatrjuje, da umrli ni imel sorodnikov ne v Nemčiji, kjer se je rodil, ne v Ameriki, kjer je brt držav, ljan. V Prago je prišel samo po naključju. X Zajčja kuga med ljudmi. Češkoslovaški Kmetijski minister je v češkoslovaškem državnem zboru povedal, da v južni Moravski in zahodni Slovaški razsaja bolezen tularemi-ja, ki se imenuje tudi zajčja kuga. Ta bolezen je najprej vladala med zajci in kunci1, nato se je lotila tudi drugih gflodavcev in po-znerje še fazanov in ovc. Zdaj pa so se te bolezni nalezli tudi ljudije. Po uradnih poročilih! je za zajčjo kugo zbolelo že 210 ljudi X Človek rase do 40 let. Kakor poročajo fe Newyorka, je predsednik tamkajšnjega zavoda profesor Hrdlička izjavil da je v teku svojih dolgoletnih preiskav prišel do sklepa, da človek rase do svojih 40 let. Doigožive pšenice ni treba sejati vsako leto Novo vrsto pšenice, ki me zahteva vsakoletnega sejanja, temveč rase kakor navadila trava vsako leto iz svojih korenin, preizkušajo na državnih kmetijah v Kanadi. To obliko pšenice so dobili s tem,, da so oplodil cvete navadne pšenice s cvetnim prahom večletne trave agropiruma. Tako je nastala rastlina z dolgoživimi koreninami trave in z velikimi pLodS pšenice. Tirna, doigožive pšenice so danes sicer lažja in manjša od zrn prave pšenice, vendar upajo, da bodo postopno vzgojili tako izpopolnjeno rastlino, da se bo uporabljala lahko za izdelovanje kruha. Že v sedanji obliki se da uporabljati kot krma za živino. Razen te- ga bodo z njo spremenili širna ozemlja za« padine Kanade, ki jih suša spreminja v po* ščave, v rodovitna ozemlja. Nova pšenica rase namreč lahko v okoliščinah, v katerih druge rastline ne morejo uspevati. Mala zrna trave je treba posejati tik ob površini zemlje, bajti sicer ne morejo vzfclitL Izkušnje na kanadskem zapadu pa tiče, da pobirajo močni vetrovi vrhnjo plast zemlje in z njo tudi semenska zrna. Večja zrna doigožive pšenice se vsadijo globoko ▼ zemljo in tako jih vetrovi ne morejo odnesti. Ko bodlo sedanja na pol puščavma ozemlja posejana s to pšenico, bo prenehal vpliv vetrov, ki te puščave čedalje bolj širi. RADIO LJUBLJANA od 7. do 14. marca. Nedelja, 7. marca: 8.00 Telovadba (za dame In za gospode; vodil bo profesor Dobovšek). B.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske ierkve. 8.45: Postni govor: Kristus in ljudstvo (Fran Finžgar). 9.00: Cas, vreme, poro-{ila. 9.15: Vsakemu nekaj (plošče). 10.00: Rezervirano za prenos. 12: Kar želite, to dobite (plošče po željah); vmes poročilo o poteku tnednarod. skakalnih tekem na planiški skakalnici. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Narodne pesmi (sodelovala bosta Štefka Ko-tenčanova in Kmečki trio). 16.00: Zavarovanje živine (Ivan Martelanc). 16.20: Našim de-telanom (radijski orkester). 17.00: Kmetijska ura: Gnojenje zelenjadnega vrta (razgovor; vodil ga bo Štrekelj Josip). 17.20: Za boljšo voljo (sodelovali bodo: radijski orkester, Veseli bratci in Magister Ivan s harmoniko). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Banat in Banatčani (profesor Stanojevič). 19.50: Slovenska ura: Koroške narodne na ploščah (pel bo šentjakobski oktet). 20.10: Slovenska ura: Iz narodnega življenja Rožanov (dr. Josip Sašelj). 20.30: Radijski orkester. 21.10 Godba grena-dirske garde (plošče). 21.20: Koncert Dimitrija Nenova, bolgarskega pianista. 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. 22.15: Pesmice za zabavo in krajši čas (Jožek in Ježek). Ponedeljek, 8. marca: 12.00: Valčki in polke v raznih izvedbah (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Pevske jazzovske skupine (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). 18.20: Jenkove pesmi (plošče). 18.30: Slovenska narodna pesem (Franc Marolt). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O rodoljubju (Miloš Porenta). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Rezervirano za prenos. 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. 22.15: Operetna glasba (plošče). Torek, 9. marca: 11.00: Šolska ura: V tekstilni tovarni — reportaža (vodil bo Maks Stu-pica, strokovni učitelj). 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester: Pester spored. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Pevski koncert Vande Ziherlove (pri klavirju profesor Lipovšek). 18.40: Višek islamske kulture v 'Abbasidi (Franc Terseglav). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Skromnost našega velikana (Lju-bomir Kostič). 20.00: Plošče. 20.15: Bjornster-ne Bjornsen: »Preko naše moči« (člani radijske igralske družine). 21.15: Grieg: Peer Gynt (plošče). 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Sreda, 10. marca: 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Mladinska ura: Od lova 'do prodaje slanikov (Alojzij Peterlin). 18.20: Terarij I. (Miroslav Zor). 18.40: Slovenski gorski vodniki (dr. Mrak). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O avtorskem pravu (dr. Julij Albini iz Zagreba). 19.50: Šah. 20.00: Skladbe iz časopisa »Glasbene Zore« (Akademski pevski kvintet). 20.40: Koračnice (plošče). 21.10: I. ura moderne francoske klavirske glasbe (predaval bo in izvajal na klaviriu profesor Skerjanc). 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. 22.15: Cimermanov trio (Ivan Cimerman — harmonika, Oton Farnik — violina, Ivan Baj-de — kitara). Četrtek, 11. marca: 12.00: Iz Dvorakovih 'del (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Koncert na wur-liških orglah (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Vsakemu nekaj (rad. ork.).18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: O sokolski disciplini (Jeftimijados). 19.50: Zabavna ura (prizorček). 20.00: Sekstet abiturientov državne učiteljske; šole. 20.40: Lahka klavirska glasba (plošče). 2100: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Radijski jazz (vmesne speve bo pel Premelč). Petek, 12. marca. 11.00: Šolska ura: Turisti v živalstvu (Rafael Bačar). 12.00: Po naših logih in gajih (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Kalma-nove operete (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Zena in karitativno delo (Lebarjeva). 18.20 Citraški koncert (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stane Leben). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Zgodovina slovenskih bank (Drago Potočnik iz Ljubljane). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Večer skladb Ri-charda Wagnerja (sodelovali bodo Mila Ko-gejeva, Zvonimira Zupevčeva in radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 13. marca: 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. 13.15: Plošča se za ploščo kar naprej vrti. 14.00: Vreme. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Naravoznanstvo in svetovni nazor (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Za rešitev jugoslovenskega materinstva in mladine (dr. Milutin Zelič). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: Pojdite z nami na dolgo rajžo preko ulice (veselo potovanje članov radijske igralske družine Jožka in Ježka). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Vesel konec (ra dijski orkester). ŽENSKI VESTNIM Koristi ribjega olja Ribje olje ima vse one hramiline snovi (vitamine), ki jih človeško telo potrebuje. To je najcenejše zdravilo za vsakogar, naj bo za odrasle ljudi aili za otroke. Vendar ga ne prenese vsakdo in otroci se ga po večini ranijo. Zaito moramo Otroku dajati ribje olje tako, da ne bo niti vedel, da ga pije. V rrurzfk) mleko, kavo ali kakao zmešaj ribje olje in daj otroku piti. Nazadnje mu daj še kocko sladkorja in bo že zaradi siliadkorja rad popi mleko z oljem. Ribje olje ba morali piti tudi starejši ljudje, da se okrepijo. Kdor ne prenese samega olja, naj ga pije z mlekom, kavo ali kakaom alli pa z Mmonovim sokom. Da pa spraviš Okus po olju iz ust, popij na vrh še žlico oslladkanaga Simonovega soka in poltem si splahmi usta še z mlačno vodo. Učinek ribjega olja je čudovit in bi ga morail vsakdo, ki se čuti bolj slabotnega, vsako zimo popiti vsaj poli litra. Ribje olje vzame odrasel človek divaikrait do trikrat na dan po eno žlico in to vedno pred jedjo. Polletnim dojenčkom, odnoeno otrokom do dveh let daš enkrat na dian po eno majhno žldči-co. Če je dojenček, ki je že šest mesecev star slaboten, mu priani diajati ribje olje, pa se boš čudila, kaiko hitro se bo popravili. Olje pa imej vedlno shranjeno na hladnem, sicer postane žaCtaivo. Zato ga ne kupi preveč naenkrat. Za kuhinjo Kavni kipnik. Mešaj, da naraste, šest dek sirovega masla, 10 dek sladkorja v prahu in štiri rumenjake. Nato primešaj šest dek olup-1 j enih zmletih mandeljnov ali lešnikov, sedem dek drobtin, šest žlic močne črne kave, štiri deke moke in sneg štirih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami, zlij noter testo, razrav-naj in peci približno pol ure. Pečeno daj takoj s segretim malinovim sokom na mizo. Sirove palačinke. V loncu zmešaj v testo dvanajst in pol deke moke, sedem decilitrov mleka, štiri jajca, 20 dek naribanega bohinjskega sira, malo soli in naribanega muškat-nega oreha. Te palačinke pečeš istotako kakor navadne palačinke, le da jih nič ne po-suješ s sladkorjem. Pečene palačinke zvij in daj s solato na mizo. Svinjska pečenka na japonski način. Svinjino osoli in posuj s kumno, položi v kozo, prilij pol litra vode in pokrito peci. Ko postane meso že skoro mehko, ga pomaži z žlico gorčice, v sok pa deni skorjo kruha in peci dalje, da postane meso docela mehko. Nato ga deni na topel krožnik in pokrito postavi na toplo. Sok pa zalij s četrt litra kisle smetane in ko prevre, ga pretlači skozi sito. Pretlačeni sok zlij nazaj v kozo in daj noter eno ali dve drobno zrezani kumarci (kisle kumarce iz kozarca), žličico sesekljanega zelenega peteršilja in žličico ka-per, malo popopraj in po okusu še sok malo okisaj s kisom. Daš z valjanci, krušnimi cmoki, makaroni in sličnim na mizo. Tudi solata j* prikladna. Orehova torta s stolčeno smetano. Mešaj, da | narase, šest rumenjakov in 21 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj 21 dek zmletih orehov, dve žlici z rumom poškropljenih drobtin, tri deke moke in sneg šestih beljakov. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, napolni s testom, razravnaj in peci počasi eno uro. Pečeno torto vzemi iz posode in jo položi hladit na sito. Drugi dan prereži torto tako, da dobiš tri kose. Stolci četrt litra sladke smetane, jo osladi z vanilijevim sladkorjem in nadevaj torto. Torto nato zloži in naloži na vrh še sladke smetane. Po smetani zloži v obliki venca orehova jedrca. Torto pa nadevaj s smetano, tik preden jo daš na mizo, sicer se smetana stopi. Regljički. Mešaj, da narase, šest rumenjakov, 10 in pol deke sladkorja v prahu in osem in pol deke sirovega masla. Na desko pa stresi 17 dek moke, v moko stresi umešano maslo in rumenjake ter dobro zmesi. Nato postavi testo na hladno (pokrito s prtom) in naj počiva pol ure. Testo potem tenko razvaljaj in razreži na majhne trikote. Nadevaj vsak kos s poljubno mezgo (marelična je pač najboljša), zvij in zapogni v obliki rogljička. Rogljičke zloži na pomazano pekačo, jih pomaži z raztepenim jajcem in speci v neprevroči pečici. Praktični nasveti Kako opereš barvaste volnene obleke z brš-ljanom. Bršljan zreži na približno 10 cm dolge kose. Zreži pa vse liste, stebla in kar j a trte. Na pet litrov vode daš tri pesti bršljana. Bršljan stresi v škaf in popari ter naj se tako 24 ur namaka. Nato precedi vodo skozi krpo in jo do mlačnega segrej. V tej vodi potem obleko mencaj in čudila se boš, kako so izginili vsi madeži in kako se je barva obleke po-svežila. Nato obleko še dobro izperi v mlačni vodi, a je ne ožmi, temveč obesi na vrv, da se voda odteče, nato zavij v suhe krpe in še vlažno zlikaj. Mastne madeže iz knjig ali papirja očistiš takole: Zmleto magnezijo (dobiš jo v drogeriji), zmešaj z bencinom (pazi zaradi ognja) v gosto kašo in jo namaži na mastni madež. Ko bo bencin shlapel, magnezijo samo strkaš s papirja in madež je izginil. Če je madež že zastarel in bolj trdovraten, pa ponovi to ša enkrat ali dvakrat. Kako odstraniš madeže od sadja iz perila. Namizni prt, tam kjer je madež, razgrni na velik prazen lonec in vlivaj na madež krop. Ce madeža ne moreš odstraniti enkrat, ponovi to večkrat zaporedoma. Motne čaše, ki se nikakor ne dado čisto pomiti, zloži v skledo in nalij nanje mešanico, ki jo pripraviš takole: Liter bukovega pepela popari s tremi litri kropa in pusti čez noč, da se pepel usede. Nato previdno precedi skozi krpo. Lugu dodaj nato še salmiaka (dve do tri žlice), zloži noter motne kozarce ter jih pusti čez noč v lugu. Drugi dan kozarce pomij v mlačni vodi in dobro obriši s čisto krpo. Listnica uredništva Med ribnik. Med domačimi novostmi objavljamo obvestilo, da v Perziji zaenkrat delaiv»-cev ne potrebujejo. Kolikor nam je znano, tur di delavski pogoji v Perziji niso najugodneje šd. Maribor. Prav nič se ne spominjamo, da bi bili kdaj objavili dopis o smrti Josipa Ozi-ma v Ameriki. Pravite, da je bila vest objavljena že 1. 1935. če smo objavili, smo gotovo povzeild po ameriških listih. Aveimt Beuua ^ CC IMIE t ne O »Davi smo z dobrim upanjem odšli na zborovanje. Glasove srno prešteli. Večina je bila naša in ta bo lahko odvrnila strelo od naših gtav, če bi prišla tudi s prestola. Markov trg je bil poln zboroval cev, toda nobenega krika in vika ni bilo, vse je samo šumelo, vrvelo in se postrani gfledalo. Videlo se je, da se pripravlja vihar. Ko so zagledali nas, namreč mene, Stjepka in Kerečenja, je šepet potihnil in vse oči so se zapičile v nas. Ustavili pa se nismo. Pozdravili smo se s tem in onim in šli naravnost proti mestni hiši, da bi si poiskali ugoden prostor. Tako smo se bili sinoči domenili. Na dvorišču je bilo že precej plemstva obeh strank. Naših več, kakor sem lahko videl na prvi pogled. Potem jih je z Markovega trga pritisnilo še več. Dvorišče je majhno, tako da je nastala gneča. Friri-nili smo se na desno etrara, za nami pa bratje Sekelji, Ztaboki. Dnuškovič, Mrnjavčcvič, pavlinski opat, poslanec mesta Zagreba Tomo Mikjullič, meščani križevski, vairaž danski in plemtiči 6 Kaltnika, posebno Samoborei. Nasproti nam efca nekako škodoželjno se simejoč stala Miato in širne Kegljevič, s sklonjeno glavo G juro Svesvetički in tudi njegov brat Stjepam, ki se je sladko in ponižno klanjal medvedu Šinrmu Kegiljcviču. Ladisav Bukovački je objemal svoj tretouh in buliil predse. Ivan Petričevič je krilil z rokami, skakal od enega k drugemu in s prstom kazal na nas. livarn Forčič pa je visoko vihal svoj pijanski nos in zmerom otiral prah s svoje eiuknje. Na njegovi strani se je nabra-Bo precej nižjega plemstva. Petričevič pa je stiaP.no prikimaval z glavo in iztezal vseh deset prstov v zrak. Naenkrat sta se začuila krik in vik. Prišli so Dragamičanci z zastavo! Vsi do zadnjega so stopili na našo stran. Mi smo molče gledali predse, jaz pa sem se ne-tooPiitoo čudil, da ni bilo niti Poglediča, niti Buraovica, sploh nobenega Turopoljca, Saj so nam vendar vsi obljubili! Trobenta zatrobi, prihaja ban. Vse plemstvo se je zagibalo, sto glav se je iztegnilo. Ban je prišel v bar-žunasti modri obleki. Za njim je nosili Alapič novo svilieno zastavo, zraven je šel smehljajoč se in z glavo kšmajbč grbavi Gašpar in % njim Tahi; koničasta kapa se je ziibala na njegovi glavi. Z desnico je držal široko nožnico saible. Visoko je nesel glavo, trepalnice je poveznil, spodnjo ustnico naštuMl. Ban je sedel za mizo sredi dvorišča, ob njem zapisnikar Damjan. En stol pa je ostal prazen — vaš. Nastala je tišina. Pogledal sem na nasprotno stran. Tam je stal Tahi, nemirno motal dolge brke okoli prsta in gledal nas — z očesom, ki se je peklensko sniehljailo. Erdodi je začel govoriti. Glas se mu je tre-•eJ, toda govoril je odločno Pozdravil je stanove in dodal, kako ljubo mu je, da se je toliko plemstva zbralo v tako resnem času, ko se sovražnik krščanstva znova pripravlja j na napad domovine. Izrazil je prepričanje, da bodo stanovi žrtvovali, kar bo treba, in pokazali svojo zvestobo kroni in domovina. Da ee pa ta zvišena naloga doseže — tukaj je Erdodi začel govoriti glasneje in vsi niego-vi pristaši so vprli oči v nas — je treba spoštovati oblastva in postave in, če je treba .tudi z mečem zatreti plevel, ki skuša zadušiti pravico. To da je vo'ja presvetlega faralja, ki bo znal vsakega nasilnika zatreti, lil ban bo izvrševal kraljevo voljo, ker »Pravica je temelj vsake vlade.« »Pravica!« se je Ambrož bridko zasmejal, »pa nadaljujte!« »Stipo Svesvetički je banove besede s prikrivanjem odobraval, predrzneš Tahi pa je pri zadnjih besedah zakričal: .Tako je! Živel kralj!' tn ž njim vred nekoliko plemičev. Na naši strani pa je vrvelo in šumelo. Luka Seikelj je švrknil Tahija: »Glejte ga, ange'ja pravice?« Zapisnikar je prečita! kraljevo pi- 22 PUH! smo, s katerim je kralj potrdil sklepe zadnjega plemiškega zbora. Kmetje so do lige latinske lliitanije zevajie poslušali Plemstvo pa je šepet a je gledalo kvišku v prvo nadstropje, odkoder je s hodnika prvega nadstropja razkošno oblečena baronica opazovala zborovanje. Poleg nje je bila Helena Tahijeva,« »Helena!« je zamrmraia togortno Uršula, zet, hitreje!« »Ban je«, tako je nadaljeval Konjski, »kakor Se nam je zdelo; važnejše zadeve odlaga! in zmerom gfledal proti vhodu. Tudi jaz sem nestrpno pričakoval Turopoljcev. Skupščina je sprejela nekaj važnejših predlogov in Oklenila, da morajo kmetje iz okraja Bedeko-viča utrditi Križevce. V tem je prihrumela s saibliami oborožena četa tuiropoijskih plemičev njim na čelu Vurnovič, breuta Poglediča in župan Arbanas. Postavili so Sc v sredo med levo in desno stranjo, pred njimi pa Jakob tako, dla ga je lahko vsakdo videl.. Meni se je razveselilo srce, Stjepko pa si je drgnil roke in besno pomeril Tahija, ki mu je pogled mirno vrnil. Tudi ban se ni vznemiril. Gašpar Alapič, ki je dotlej sedel in gledal v tla, je celo vzdignil glaivo in mežik-nil kakor maček, da sem se naravnost začudil. Zavladala je tišina kakor v grobu. Ban je naglo vstal, vzel izza pasa ogromno pismo z velikim pečatom in ga dal Damijanu. Ta ga je odprl — nihče ni niti dahnil. »Mi Maksi-mMjan H....«, je začel zapisnikar citati, »smo izvedeli, kako nasilje je zavladalo v Slavoniji, da so neki velikaši in plemiči pogazili zakon in pravico in zločinske roke vzdignili celo proti kraljevemu namestniku banu, pred vsem pa...« »Podban Ambrož Gregorijanec, kajne?« je zaklical Ambrož, skočil kvišku in oči so mu čudno zasijale. »Da, Ambrož Gregorijanec«, je rekel Konjski, »toda v tem trenutku je nastal med plemiči glasen nemir in pogledi so se začeli križati Kralj, tako je nadaljeval zapisnikar, je sklenil kaznovati ta zločin, zato je podbana odstavil«. »Gorje!« je zaklicala Ur&uJa in se udarila s pestjo po čelu, »vse je izgubljeno. To je torej ta vzvišena pravica!« Stjepko je stal v kotu, škripal z zobmi in »tiskal sablo, v očeh pa so se mu zasvetile solze. Ambrož se je stresel, toda naglo je sedel, mahnil Konjskemu in ob roko oprt dejal: »Dalje! Dalje!« »Krik in vik sta nastala v skupščini. Sablo so žvenketale, pesti se vzdigale. Ban je pobi edel, zapisnikar obmolknil. Ban je zamahnil z roko. Vsi so se pomiriili in zapisnikar je čital dalje, da je kralj odredil, naj se podban in njegovi pristaši zaradi zločina kaznujejo. Toda komaj je to prebral, se je ban vzdignil in glasno zaklical: ,Ker je podban po kraljevi volji odstavi jen, izvolimo novega! Hočete?' .Izvolimo!', je zagrmel Tahi. .Izvolimo! so zakričali njegovi sosedje. ,Ne!' sem glasno za kričal. Toda Jakob Pogledič je zavpil: .Volimo! živel ban! Proč z Gregorijancem!' in vsa tolpa njegovih kmetov je zagrmela: .Živel ban! Dol z Gregorijancem!' Meni je kri odedenela, Stjepko je segal po sabli, Vurnovič je prebledel na smrt in zagrabil Poglediča za prsa. Izdali so nas, propadli smo. Ka- i kor vihar so završali besni kriki nad našimi ! glavami. V tej brezumni zmešnjavi se je za-pičil v nas peklenski pogled nasilnika s Su-sjeda. z višine pa črno kačje oko njegove žene Helene. Skočil sem na klop in hote' govoriti. Poglediič je zamahnil z roko. .Dol!' je zatulila toloa. Kerečenj je z vzdignjenimi pestmi skočil pred bana. on pa je zak'ical: AH hočete Ivana Forč'ča za podbana? — »Hočemo!« ie zatulila sktrpščjna in Kegljevi-č? so V7di.<*»iii;i nosateg" Fo-čiča na ramena. »0tvel Forčič!« ®o zakričali kmetje no Po^Te-diče v znak in Forčič je sedel na vaše mesto. »Mir!« je zaklical v tem trenutku glas, Id je vsem presunil srce. Bled in tresoč se je stopal tale moj prijatelj Vurno-vič pred bana, bled, kakor da je bil ležal v grobu. Oči so se mu zasvetile kakor dvoje razbeljenih koles, ko je s sablo udaril po mizi. »Mir, pravim jaz, hrvaški plemič, čigar svobodna beseda se ne plaši vaše jeze. Vi ste nalagali kralja zvijačno izmamiU pismo, mu zatajili prevaro, s katero je Tahi oplenil ubogo vdovo. Razbili ste srečo vse rodbine, oplenili vdovo! Gorje vam«. Tako je govoril Vurnovič. Ban pa se je stoje opiral z rokami na mizo, buljil z napol odprtimi očmi v pogumnega plemiča in se po vsem telesu tresel. Tahi je zardel v obraz, beli lasje so se mu na jezili kakor griva, ves besen je skočil na stol in zakričal: »Dol z Vuir-novičem! Mi smo gospodarji! Mi imamo moč v rokah! Vaši Uršulli bom pokloni' beraško palico«. »Bog te bo sodil krvnik!« mu je zabrusil naš prijatelj. Toda v tem trenutku so se zabliskale nad njim sab'e, on pa se je premaknil k nam in z dvignjenimi sab'ami smo šli iz skupščine sem. O plemeniti gospod, zakaj vam moram to javiti, zakaj sem moral doživeti ta dan«. Vsi so molčali. Na klopi je sedela Uršula z glavo naslonjeno na zid in sop'a z odprtimi ustmi. Anka se je s sklonjeno g'av-> opirala z eno roko na mizo, in z drueo g-ab'la za srce. Kerečenj si je nemo grizel Vsi ostali so bili kakor onemeli. Samo Ambrož je ostal miren. Pristopil je k Vurnoviču. mu podal roko in rekel: »Hvala ti, prijatelj!« »Odpusti«, je zanlnkal Vurnovv na Ambroževih prsih, »moji bratje so osleparHi tudi mene Skrivnostna Alarvčeva podkupnin" je prevarila neuke ljudi Odpusti meni 'm niim«. V tem trenutku so se odprla vaito v sobo je stopi) novi zapisnikar kraflievine Ivan Petričeivič. se hlado prikloni' in izročil Ambrožu in Uršuli po eno pismo: »Ti pismi pošli ia kraljeva sveitlo«* prv^nodu podbanu« nato se je pokloni' in šel Vsi so začudeno gleda;'! Ambro* je odmrl pismo in zače1 čitaiH: »Mi Mak«vmih'an Cuj te!« se >e zakrobotal. »kralj kli* ei?"T>e gospo Uršul!o im nw>e zete na sodbi zarod- ve-leizdaie in raizžalitve veličanstva. Vi ?~sipa Uršnila pa morate po njegovi zapoved? vrniti Ta^ru vse niegovo iimetie«. »Nikdar!« j« T^ani1« go«ma kvi*ku »Morofe zaenkrat«, jo rekel Ambrož, »kralj zapoveduj ie«. »Veleizdajalci!« so vsi z grozo zakričali in se zbrali okoli starca. Ambrož pa je kakor skala v burnem morju dvignil glavo, zmečkano pismo pa je v pesti pokaži; solncu, ki je sijalo skozi okno, in rekel svečano: »Oj solnce, ki siješ pravičnikom in grešnikom, prečitaj to pismo, poglej v moje s;-ce in zatemni! Pomirite se, otroci! Nisem več podban, sedaj sem advokat, brat zakonodajalca Pavla Gregorijanca. Sam kralj bo raztrgal pismo, to prisežem!« Tretji dan po Jakobovem je zasede; Tahi Susjed in Stubico. Od groze in straha je zatrepetal ve3 kraj. Na svečnico leta 1566 je bila vražja zima. Gospod Franc Tahi se zaradi svoje medvedje narave, ki se je v tolikih besnih bojih 5e utrdila, ni bal niti mraza. Lansko leto pa je bilo tako hudo zanj in za vso pokrajino, ki ji je oemanski divjak odvzel Ko^ainico in Kropo, da je Tahi na zimo poiskal počitka za svoje trudne kosti, ki jih je počasi začela ščipati putika. dobro vedoč, da ga b borna trobenta na novo poklicala, ko bo »kopnel sneg. Kralj Maks namreč ni hote! ve p'ače-vati Turkom davka in se je pripo^ ed vado, da misli sam sultan voditi vojsko pro* Dunaju. Ta zimski odmor mu je tudi zaradi tega prav prišel, da je lahko v pokra fl-ii utrdil svojo mo? in omehča! trde kmečV vratove, ki so ni emu m njegovi ženi n«r di'i toliko skrbi Zato je zdai veselo iz^ai noge, ko je sedel ob toplem kaminu s Heleno. Oba »ta se živahno Dogovarjala »Torpi. da ve5 Helena«, je dejal Tahi, »ba-nova hči se moži«. MALI OGLASI ŽIVINOREJCI, POZOR! Higiensko urejeno patentno korito, kompletno z železnimi mrežastimi vratmi, celo korito pocinkano, z napravo za obračanje, da se lahko pomiva in izprazni, naj bi imel vsak svinjerejec. (Izdeluje Avgust Rozman, Bohinjska Bistrica. DVA GOZDNA DELAVCA bi se rada preselila v Francijo. Kdor jima preskrbi garancijsko pismo, dobi 500 Din nagrade. HRANILNE KNJIŽICE Ljubljanske kreditne banke, Zadružne g, s o darske banke, celjskih in vseh pod~že' ceni. Alojzij Planinšek. Ljubljana, Beetbo nova ul. 14.-L, telefon TMO. RAZVESELITE SVOJO ŽENO in ji naročite ženski list »zena in dom« Četrtletna naročnina za 12 številk in 10 pt za kroje in ročna dela je 18 Din. — Pišite upravi Ljubljana, Dalmatinova ulica 8/D, da Vam r>^",;<> eno številko brezplačno na ogled. KAKO PREPREČITE ZANOSITEV Vam pove knjižica dr. Karla Petriča »Regulacija rojstev«. Dobe jo samo poročene žene za 30.— Din. Naroči se pri Upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/D »2ene in doma«. Naročnice jo dobe za polovično ceno. ALI OTROKA RES ŠTORKLJA PRINESE? je naslov knjigi, ki jo mora brati vsaka mati. Stane 30,— Din. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/D. Naročnice »žene in doma« jo dobe za polovično ceno LEP DOBIČEK prinaša vrt, če z njim pravilno gospodarite. Knjiga »Vrt in moje rože« Vam da prave nasvete. Stane 30.— Din. Naročnice »Sene in doma« jo dobe za polovično ceno Naročite jo pri Upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/D. VARUJTE SE SPOLNIH BOLEZNI Knjiga, ki jo je spisal zdravnik-specialist dr. Joža Jakša, Vam razloži in s slikami nazorno pokaže o vseh posledicah spolne bolezni. Stane 30,— Dm. Naročnice »2ene in doma« jo dobe za 15.— Din. Naroča se pri upravi »2ene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova 8/D. TRENŠKOTI - VETERNI SUKNJIČI Novosti LEPE VZORCE ZA PUMPARICE, ŠPORTNE OBLEKE NUDI CENENO P R E S K E R SV. PETRA CESTA 14 nOVOST! S™5S Din 49*50 it. 62.300 Anfcet-un Pravi Švicar, »troj. Dobra kvaliteta. lep krom Iran okrov 8 ptameno garancijo Din 49.50 fit 62.301 ista a oevetlenimS kazalci ln Številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte oeuik. Id ga vam pošlje zastonj ln poštnin« proste Ljubljana K Lastna protokultrana tovarna ur t 8 vid. DOBRA V kijih NOGE Bgp3 X za cm, OLE Vsak korak, kisem ga napravila, je bil zame muka Nek i pnjatelipami ie svetoval, nqf perem noge v kopeli, ki vsebuje lo sol. Verujte samo pest Saltrat Rodelk v toplo kopel za noge Pazite kako se milijoni mehurčkov kisika dvigajo na površje Občutili boste kako globoko prodirajo v gnojnice dovajajoč blagodejne soli vse do korenin Vaših težav. Kakor po neki magiji Vas noge nehajo boleti in otekline izginejo Trudne bolne noge •'bSutijo znatno olaišanje 2uiji se tako omeh- Kolika je bila dobrota, ko sem noge pomočila v to blagodejno kopel! Zdaj z lahkoto vsak dan hodim po več kito• metrov, odkar uporabljam Saltrat RodelL čajo, da jih lahko s korenino vred Izviečete. Saltrat Rodell preporočajo najvišje zdravniške avtoritete Prodaje se povsod. Kupite zavojček še danes BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji, lahko sedaj vsak čita-telj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Nasloi: M. Neumann, service 22-H, Zagreb, Boškovičeva ulica 44. Umetne oči napravljamo čisto po prirodi za svoje pacijente. F. AD. MttLLER SOMNE, WIESBADEN v očesnem oddelku bolnišnice V LJUBLJANI v dneh 12 .in 13. marca letos. Golša, nabrekel vrat j« obolenje 86itne žleae, ki »e mora pravočasno zdraviti, ker se sicer dedovanje tega važnega organa v svoji funkoijS kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi čeaar lahke nastopijo neprijetni, a če«to budi m-vaimi pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da se soli, ki vsebujejo jod, pi rajnih oblikah godSe izredne učtakoviite. Številni bolniki 90 ugotenrild 1 uporabe našega zelo prepoatega domačega zdravljenja s pitjem nagel, zadovoljiv, povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsaltdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, _ otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki je vsakomur popolnoma brezplačno podljeimo. Zadostuje dopisnica. Poštno ibiiralno meeto. ERNST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. P. 91. Kafra) domače blago! Za smeh in kratek čas ZAKONSKA LJUBEZEN Zdravnik: »V katero zdravilišče pa hočem poslati letos vašo gospo soprogo?« Soprog: »Kamor vam drago, samo v Bohinj nikar, kajti tja pridem letos jaz«. DOBRO SE JE ODREZAL Učitelj: »2e spet se nisd ničesar učil. Čemu pa imaš knjige?« Učenec: »Da ne nosim prazne torb«; v šolo«. BAHAŠTVO A: »Zakaj pa vaš sinko še ne hodi, sai šteje že dve leti«. B: »Nima priložnosti, da bi se naučil, k*-se zmerom vozimo v avtomobilu«. LOPOVSKI HUMOR Sodnik: »Povejte mi sedaj kaj podrobnejšega o svojem zadnjem vlomu«. Lopov: »Oh, gospod sodnik, to vendar še ni bil moj zadnji vlom!« V ŠOLI Učitelj: »No, Korlček, povej mi katere živali so ljudem najbolj podobne«. Korlček: »Osel, tele in bik«. Učitelj: »Zakaj pa?« Korlček: »Zato, ker me vsi s temi imeni zmerjajo«. MED OTROCI Mihec: »Ali tvoj oče tudi dinarje žre?« Franček: »Tega pa res ne vem«. Mihec: »Moj oče jih pa, mati mu je davi rekla, dia je že čez dva tisoč dinarjev požrl«. SANJE Žena: »Danes sem imela lepe sanje. Sar njalo se mi je, da si mi kupil najmodernejši klobuk.« Mož: »Glej, glej, meni se je sanjalo skoro enako: kupil sem ti najmodernejši klobuk, a ti si ga zavrnila, češ da je še stari dober«. SKROMEN DEČEK Mihec je bil prvič na dobrodelni prireditvi. Ko se je vrnil domov, je pripovedoval materi, kako lepo je bilo: »ln nazadnje so hodili s krožnikom, poL nim denarja. Jaz sem pa vzel samo en kovanec za 50 Din, ker praviš da mora biti človek skromen.« Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jeran* '