194. številka.
Trst, v ponedeljek 26. avgusta 1901.
Tečaj XXVI
.Sdiaost
V»U takrat bk Jtt. mul redelj b r »^niko* ot> 4. uri ivf^et.
^tro^alii« m*U:
trn celo leto........24 kron
u po! let* .........IS *
za detrt i«-ta ........ fi
u "d B»*r ........ 2 kroni
Vsroćmno t plijrraii naprej. Na db-
TCjČt«	prtlofcer.e aarr.f^nin* Qor»»»
il ozirfc.
Po tobakarnah T Trulu ne prodajajo po-iiniftne it^Tilk« po 6 »totiuk (3 nvf.l; Trut* pa po 8 atotink (4 ov<*.
Telefon
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
V edinosti je mod!
Oglasi
»e računaio po vrstah v petitu. Z« večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-soači Ofrlaai it«l. se računajo po pogodbe
V«ii dopini naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokopini ne ne vračajo.
Naročtnno, reklamacije in učlane sprejema apravnlStTo. Naročnino in oelasa ja plačevali lom Trst.
Uredništvu in tiskarna se uithajula v alici Carintia Stv. 12. CpruvnlStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molil p ccoto Stv. 3, II. naii^tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Razgovor i Arom Mm.
ii.
Samo j>o sebi se razume, <la se v raz-govc rti z dr. Riegrom nisva mogla izogniti pismu istega do dr. Kiralerja, katero je bilo napravilo toliko istima i kakor je čitateljem »Edinosti« v spominu. Op. poročev.)
I>a. tla, je pripomnil d«*. Rieger vsled tega |K>voda, — moje pismo do »lr. Rimlerjaje vnovo prisililo nemške novine, da so godrnjale in bavile se z mojo skiomno osebo. Seveda, je bilo moje pismo zgolj zasebnega značaja, j in dr. Rimler bi ne bil smel tega pisma pri- i ol>čiti brez mojega dovoljenja. (Tudi to je bilo v svoj čas v »Edinosti« zabeleženo. Op. poroč.) No, odpustimo mu to napako, in vprašajmo se, ali nem jaz s tem pismom res zagrešil tisto državno izdajstvo, katero mi hočejo naložiti nemške novine v Avstriji pa v Nemčiji ? Jaz sem rekel, žal, ne povsem v diplomatični obliki, ker je bilo pismo privatnega značaja, da bi bilo želeti, da bi voditelji iz Rusije prišli na Dunaj in tam pojasnili, da nevarnost avstro-og' skemu cesarstvu grozi izključno s strani Nemčije. Avstro-nemške novine, v sik dar goječe več simpatij do Nemčije nego ti o svoje domovine, niso hotele razumeti, da moje pismo je pismo patrijota, skrbečega za obranjenje Habsburške monarhije v njenih sedanjih oblikah in mejah. Popolnoma nasprotno eo te vrst«- novine tolmačile moje pismo samo v tem smislu, kakor tla bi jaz klical vmešavanje tuje države — v notranje posle avstro-ogerskega cesarstva. Z jedno besedo : te novine so me < bdolžile državnega izdajal-stva. Seveda, tem novinam in osebam, katere inspirujejo z Dunaja ali pa iz Berolina, smo mi, Cehi, vedno najneprijetniša smet v očeh, in naj smo mi karkoli storili na koi ist avstro-tger^kega cesarstva in pa Habsburške dinastije, « d te gospode smo slišali vedno le odgovor graje radi državnega izdajstva ! Jaz sem že prestar, da bi se povodom svojega pif-ma do Rmlerja lotil polemike s to go-spodo !
No, to so stoiile naše narodne češke novine (tudi »Ed;nost« takoj v prvi čas in v smislu Riegrovem. Op. poroč.), katere so pokazale moj ni obdolževalcem na tiste slučaje, ko so naši Nemci dejansko i z <1 a j a 1 i avstro-ogersko cesarstvo! Ko je bil v svoj čas v Hebu shod naših panger-mancev, ki ie zaključil s prepirom z deželnimi žandarm;, — ali ni jeden iz znatnejših nemških poslancev telegrafoval v Isti noči
PODLISTEK.	7
pripovcfiovanja starega papirja.
Hrvat-ki -p'-al Šandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-č.
Slednjič veš Ti najbolje. Kaki smo mi v nsšem rtg mentu. Nikdar se ne iz« gibljemo doživlja;« ni n pustolovstvu! Sel sem torej za njim in dve tri hiše dalje me je uvel v hišo, nepoznano mi, ali gosj»odski urejen««. Moreš si misliti, kako sem bil srečen in raz-vnet. ko sem se nekoliko trenotkov potem našel v udobni in lepo urejeni sobi, a v sobi j
—	na divan položeno opazil in spoznal ta hip I njo — svojo malo, oboževano že tlve leti.
Bilo jej je slabo, a sirota niti očes ni odprla, ko sem vstopil. Pred menoj sti prišli dve gospi ter sti, kakor sluga, javkaje in vfckli-kaje dvigali roki proti meni ter me rotili, naj p<»morem detetu, ki je bilo še ravnokar
—	pred nekoliko minutami — tako rekoč po|H)lnoma zdravo in se šalilo, a je potem naenkrat, brez kakoršnjega lx>di razloga, palo v nezavest. Takoj sem pogodil, da se je tu prijetila kaka pomota, v sled katere sem jaz prišel semkaj. Povedal sem, kdo sem, ter
Lastnik konsorcij lista „Edinost**
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
eesarjn Viljeliuu ter ga prosil zaščite
Nemcem ra«li pobijanja <>«1 strani žandarjev ? In ali fe ni že s tem samim vršilo državno iz«lajstvo, ko so priznavali vmeševanje tuje države v notranje avstrijske posle?! Ali, ko je vel ki vojvoda \\'aimarski protestoval proti znanim jezikovnim (Badenijevim) naredbam — ali, pravim, ni bilo to vmeševanje tuje države v naše notranje posle? Avstrijsko-nemške novine so pozabile na to, ko so se fame z r duše vljenjem udeležile tistega državnega izdajstva, katere «edaj mene dolžč z naivečo smelostjo.
Kar pa se dostaje velikonemških novin gle«le na tu razgovorjeno vprašanje, je njih vloga umevna. Tukaj »majo Ntmci pravo, da vabijo k eebi na jesenske manovre visoko postavljene goste iz Rusije, a Avstrija po njih menenju nima prava storiti isto ? Zakaj se je p< kojni Biemarck odločil v to, da je tako sramotno oeleparil Avstrijo, ko je — kiju b u že obstajajoči t r o z v e z i sklenil — zvezo z K n m j o. napravljeno proti Avstriji, a vsak poskus A v -strijekbližanjuz Rusijo pretresajo v Bero lin u kakor i z -dajstvona trozvezi! Zakaj, naposled, morejo iz Berolina kazati jedno ljubez-njivost za drugo v odnoeaju do Rusije, a Dunaj podrobnih ljubeznivosti ne kaže, da si one ne vežejo k ničemu ? Jako prost je razlog temu : v Berolinu nočejo tega, a na Dunaju so «e privadili z najvećim, <lasi poniževalnim, j vštevanjem vs« ga tega, kar eo ukrenili in zaželeli v Ber«>liu.
*
Ruski novinar je obrnil potem razgovor na tumškega poslanika na Dunaju, kneza E u 1 e n b u r g a, kateri deluje stalno na to, da se Dunaj uklanja Berolinu.
Bar«»n <lr. Rieger pravi, <la ni res, da bi ta poslanik pogostoma hodil v Berolin ali na sprehod po Evropi. On je, po mnenju Riegrovem, v viši meri nadarjen človek. On seveda silno škotluje češkim i n t e r e s o m, «>u je nenavaden diplomat, in Nemci se stališča svojih interesov ne morejo želeti sebi boljšega poslanika na Dunaju. Mi Čehi — pristavlja Rieger — se tolažimo s Um, da je knez Eulenburg častiljuben in da postane on kmalu — nemški kancelar, ker posletlnji čas se je omajala pozicija grofa B u lova...
Vi mislite, je pristavil ruski gost, da kakor nemški kancelar ne bo knez Eulenburg toliko pritiskal na Dunajsko vlado. Na to je Rieger zatrdil, da osebna dotika ima vselej
slutil, da iščejo zdravnika in njegovo pomoč. Oni sti z grozo vsprejeli vest, da jaz nisem novi doktor, ki je na stanovanju v hiši mojih starih roditeljev. A jaz sem pohitel iz sobe, reksi, da pridem takoj z iskanim ztlravnikom. Tako je bilo tudi. Zdravnika sem našel doma in ga dovel tako;. Ko s\ a došla, je bilo mladi gospici tol'ko bolje, tla je prišla k zavesti. Zdravnik ni našel ničesar, kar bi moglo delati skrbi. — Ko me je deklica opazila, je bila vidno silno zmedena ; no priznati mi je, da je bilo to bolj o«! radosti in presenečenja, j Tako sem se bil seznai.il žnjo. V hišo njeno, i na žalost, nisem mogel več d<jliajati, ali Ti ; veš — kako je pri nas v Hrvatski. Pa tudi j da je doba vojne, ljudje se vendar niso ne- I hali zabavati. Potem sem imel nekolikokrati j priliko, da sem se sešel žnjo. K«, sva se videla tretjikrat, nisva si več skrivala ljubezni svoje.
No, bogovi so milostljivi zaljubljenim! Ce tudi nisem mogel v njeno hišo, prišlo je na drugo stran tako, da me to ni nič oviralo. Pravim Ti, kakor da neka uporna usoda vse tako urejuje, tla mi je vse na korist ljubezni tej. Pomisli, moji stari roditelji —
velikanski upliv. Naš minister zunanjih poslov ob veej korektnosti in udanosti interesom av-Rtr«>-ogerske monarhije, —- je človek, ki se lahko udaje uplivom drugih ljudi in s tem je toliko laže umeti vplivanje kneza Eulen-burga na grofa Goluchovvskega, da radi tega naša avstrijska vlada vidi svojega najboljšega prijatelja in zaščitnika zlasti v osebi poslanika Ntmčije. Daleč od središča velikonem-ške politike ne drznem se jaz (Rieger) prorokovati bodočnosti, vendar pa ponavljam svoje mnenje, da se grof Biilovv ne bo držal dolgo na svojem kancelarskem mestu. Med temi, ka'eri bi mogli priti na njegovo mesto, je treba poštevati med prvimi kneza Eulen-burga. Govori, da je naslednik knezu Eulen-burgu na dunajskem dvoru že določen v osebi pl. Planvvitza.
Tega pa baron Rieger ni pobliže označil našemu novinarju.
V Trstu, dne 2«). avgusta 1901. Ruska sodba o hrvatski duhov-
Bočutje na smrti Vašega dobrega soproga, glasovitega češkega domoljuba, dobro poznanega tudi meti Hrvati, mojega prijatelja. Krepi naj Vas Bog in Vas ohrani skupno z dragima hčerkama! Pokoj mu večni!
t Grof Fran Coronini. Včeraj ob 83/i ut"i zjlltraj je umrl v St. Petru pri Gorici, vsled vnetja trebušne mrene, grof Fran Coronini, bivši deželni glavar goriški, bivši predsednik zborniee poslancev na Dunaju in bivši načelnik državnozborskega, po njem imenovanega Coroninijevega kluba. Deželni glavar dr. Paycr je pozval vse tleželne poslance na pogreb, ki bo jutri ob o1/- uri pop. Župan dr. Venutti je sklical sejo občinskega sveta. Za danes le toliko, nekoliko besed o pokojniku spregovorimo pozneje.
Deželnozborske volitve na Kranjskem. Katoliško-narodna stranka je že priobčila kandidate za kmečke občine. Ti so: 1. Za ljubljansko okolico in sotlu: okraj Vrhnika: Fran Povše, državni poslanec v Ljubljani. Dr. Ivan Susteršič, državni poslanec v Ljubljani. 2. Za okraj Kamnik-Brdo :
ščini sploh in biskupu Strostmayerju A°drej Mejač, posestnik v Kaplji vasi, župan Še posebej. Znameniti ruski publicist Lašin, ki se je nedavno mudil v Zagrebu, piše listu
»Ruski listoke med drugim tudi to-le: »Svojo neodvisnost in narodno svobodo so Hrvatje vsikdar branili in jo branijo sedaj svojimi silami brez pomoči ali sodelovanja katerega drugega slovanskega naroda. Hrvatska du- j hovščma je prešinjena brezmerno ljnbavjo do Slovanstva. Spominjajte se škofa Stroesma- i verja! V vsej Avstro-Ogrski je on jedini cerkveni vladika, ki se odkritosti in priznava Slova- sestnik na Gočah.
občine Komenda. 3. Za okraj Kranj-Tržič-Loka : Dr. Janko Brejc, kazenski zagovornik in odvetniški kandidat v Ljubljani, Oton pl. Detela, deželni glavar v Ljubljani. 4. Za okraj Radovljica-Kranjska gora: Josip Pogačnik, državni poslanec in posestnik v Pod-nartu. 5. Za okraj Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Bi8trica-Cirknica Franc Drobnič, posestnik v Novi vasi pri Blokah h. št. 4, dr. Janez Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani. 6. Za okraj Vipava-Idrija : Franc Habe, po-7. Za okraj Novo mesto-
nom pred prestolom: toliko cesarja, kolikor papeža! Treba priti v Zagreb, da spoznaš, kaj pomenja za hrvat
Kostanjevica-Krško: Josip Dular, posestnik v Jurka vasi pri Novem mestu h. št. 7. 8-Za okraj Trebnje-Višnja gora (Zatičina)-Zu-
ski narod Strossmaver, treba poznati življe-! žemberk-Mokronog-Litija-Radeče : Franc Ko-lovino teira velikega Slovana in šak, župan in posestnik na Grosupljem, dr.
nje in zgodovino tega velikega ♦ličnega starčka, da se morejo oceniti njegove zasluge ne samo za Hrvate, ne samo z,a južno, ampak za vse Slovanstvo.«
Politični pregled.
V TRSTU, dne 2G. avgusta 1901
Frof. in poslanec Spinčić povodom
Viljelm Schvveitzer, odvetniški kandidat urednik »Narodnega Gospodarja« v Ljubljani, dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašiče: Franc Jaklič, učitelj v Dobrepoljah, Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu pri So-dražici. 10. Za okraj Črnomelj-Metlika : Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik v Krškem.
Shod zaupnih moš v Mariboru.
smrti dra. Kaizla Dični zastopnik naše Smatramo za svojo dolžnost, da tu po »Sud-Istre je odposlal gospe u«lovi nastopno br- Uteierische Presse« — prvem od glasil spod-zojavko:	I nještajerskih Slovencev, ki nam je prineslo
Ekscelenca Kamila Kaizl Karlin-Praga. I poročilo o tem shodu — podamo še nekoliko Prosim, blagoizvolite vsprejeti moje najgloblje j podatkov, oziroma popolnila.
----------- ------------—- | Shoda se je udeležilo do 500 zaupnikov.
zlasti stara mati, so vedno razmišljali, kako! Shod je otvoril deželni poslanec dr. Rozina. ra«lost bi priredili mojemu očetu, odkar je do-, Predsedoval je dr. Josip Sernec. Deželni odbil red Marije Terezije ter postal baron. Na zadnje so se domislili, da mu kupijo neko posestvo. A to posestvo je v neposrednem sosedstvu z imetjem ro«liteljev moje male iz-voljenke. In tako se je uredilo, da sem z
borni k in «lržavn: p«jslanec Fr. Robič je podal temeljito p«>ročilo, v katerem je plastično predocil vse krivice, ki jo trpi Spodnji Štajer toliko o«l strani nemške večine v deželi kolikor od strani vlade. Slovenski poslanci so divnim angeljem vsaki dan — seveda pod zato stopili v abstinenco, ker Nemci nimajo
znakom rože. Nikdo niti ne sluti pravaga. Njena majka in teta le kakor da sumiti nekaj. — Ali — do sedaj je vse <lobro šlo.
Ali je sedaj jasno Tebi, moj filozof, zakaj moram dobiti dopust? —Moram, moram ga dobiti, ker brez angelja svojega ne morem
srca za naše pravične zahteve. Tu je navajal govornik kričeče izgleile, kako je Spodnji Štajer povsod zapostavljen ostalemu delu dežele. Govornik je zaklical povzdignenim glasom: »Kje so oni, ki zahtevajo od nas, da naj bi se sedaj brezpogojno povrnili v de-
več živeti, in mnogo tega bo še, kar mi bo i želni zbor! To so izdajice naših slovenskih urediti in prirediti, predno odidem zopet v i pravic! Tu povdarjam, da se brez pridržka službo. Da, moja mala boginja bi sila rada, j ne povrnemo več tja notri ! Ko je slo za to, da slečem cesarsko suknjo in odpašem sabljo, da izstopimo, se je povtlarjalo, da je to edini
No, jaz vem, kaj mi je dolžnost, kakor sinu slavnih vojnikov in nosilcev imena, ki se že tri stoletja proslavljajo na b«>jnih poljanah. Ne skrbi za to! V ostalem — znal bom spraviti v sklad svojo vojaško dolžnost in svojo ljubezen.
(Pride še.)
korak, da kaj dosežemo. Jaz sem izjavljal svoje pomisleke, <la se bojim, da je naše ljudstvo premehko, da bo imelo premalo potrpljenja. Žal, da je prišlo tako in napadeni smo bili zahrbtno od naših lastnih rfjjakov. No, jaz zaupam modrosti slovenskega kmeta.« — Potem je govornik omenjal, da je ne-«lavno govoril s cesarskim namestnikom, k i
g a j e ji o o b 1 a s t i I, naj pove t ti, <1 a vlada želi, <1 a 1 > i Slovenci sli zopet v deželni zbor. Sedaj pa — je menil govornik — ni ugoden trenotek za to. Prosi torej, naj se danes ničesar ne odloči v tem pogledu. Slednjič se j ^ obrnil do slovenske žurnalistike z aj>elom : »Slovensko novinstvo prosim, naj vendar ne piše v takem tonu, kakor do sedaj, o slovenskih deželnih poslancih, in naj vsaj v sedanjem važnem trenotku ne sil; k zopetnemu vstopu. Te prošnje ne stavljam v interesu deželnih poslancev, ampak v interesu slovenskega naroda na Staja reke m. t
Jednako je tudi deželni jK»slanec dr. Iv. Dečko branil abstinenco. Posebno je povdar-jal, kakim osebnim insultaui so izostavljeni Slovenci v deželnem zboru v Gradcu. Za. Slovence nimajo v l»rad«*u druzega nego zaničevanje. Prazne klopi v zbornici v Gradcu so preglasen protesten pojav, katerega ni možno prešli sati. Sedaj ne more ni kdo zahtevati od nas, da bi zopet vstopili ; to bi bila velika politiska pogreška. O naših razmerah je zloga [»osebno potrebna. Posamičnik ne more ni česar storiti, jeden stan sam ne resi naroda; zložnost vseh stanov je ob sedanjih razmerah posebno potrebna. Kdor hoče puntanje, teira svarimo, naj ne postane g r o b o k o p o m s v o j e g a naroda.
Kmet Jak. Vrečko je izrekel dež. poslancem popolno zaupanje, zahteval pa je mesto abstinence — obstrukeijo! I stota ko je bil dr. Anton Brumen za skrajno obstrukeijo. Moli nas do sedaj ni dovel do cilja, {»oskusimo z Dur, l ema govornikama je odgovarjal dr. Rozina, rnenč, di sedaj je lahko risati načrte za bitke pri Kraljevem Gradcu, Custozzi itd. Ko so se slovenski j>oslanci odločili za abstinenco, se ni še nič vedelo o »vspehih« skrajne obstrukcije. Naravna obstrukcija (ropotanje itd.) ni možno v Gradcu, tehnična (dolgi predlogi itd.) pa itak ni še izključena in ravno za to imamo Slovenci izvrstno sredstvo — s 1 o v e n ■ sko besedo!
Na to je bilo »»glasao vsprejetiL devetero resolucij. V svojem navduševalnem zaključnem govoru je predsednik dr. Sernec zopet |M>zivljal k slog'.
Mej vsprejetimi resolucijami se nam vidi sila važna V., t*» je, ona, ki zahteva n a -rodno avtonomijo za južnoštajer-8 k e Slovence. K stvari se povrnemo še s i »osebni m ozirom na boj, ki se bije na Tirolskem med Nemci in Italijani iz jednacega povoda.
Makedonsko gibanje. Od jednega členov makedonske zveze je dobila »Information« daljši dopis, iz katega posnemamo, d« je resenie Sarafova — bivšega načelnika makedonskega odbora — v Romuniji izzvalo veliko nezadovoljstvo, v Turčiji pa naravnost potrt-.st. Sedaj govore, da je bila taka sodba že v naprej dogovorjena med bolgarsko vlado in makedonsko zvezo. To pa tla ni res. Nasprotna: vlada je neprestano pritiskala na preiskovalnega sodnika,da bi bil Sarafov obsojen. Karaveiov je le želel, da bi mogel Sarafova in tovariše še na dalje obdržati v zaporih, ker eventuelna ustaja v Makedoniji v tem času bi mu prišla jako navzkriž. Sjsebno pa hoče on to, kar hočejo v Rusiji. V Rusiji pa da ne žele sedaj na Balkanu kakega gibanja za svobodo. Sarafov in tovariši so bili rešeni krivde jedino zato, ker res niso bili krivi. Vse priče so govorile obtožencem v prilog. Obteževalni materijal, došel od romunskih oblasti, je bil povsem nedostaten in pristranski.
Navdušenje, ki je navstalo vsled rešenja Sarafova n tovarišev, priča, da masa bolgarskega naroda ni zadovoljna s sedanjim vedenjem Rusije, oziroma z nje politiko na Balkanu. Ni dvomiti, da l»osti tako Turčija kakor Rusija zahtevali od sedanje l>olgarske vlade novih odredb proti makedonskemu gibanju. To pa bo v pogu- o sedanji vladi Karavelova. Kajti makedonsko gibanje se ne <1 a več zadržev ati! Povsodi po Tun iji se kar instinktivno, brez vsacega impulza od zunaj, vstvarjajo čete dobrovoijeev, ki dajejo mnogo opraviti turškim oblastim. Mnogi navdušeni mladi Makedonci, pripadajoči večinoma olikanim stanovom, prestopajo mejo in skušajo netiti u^tajo: ob takih okolnosti.i pa je ne-možno, da i »i makedonsko prebivalstvo Bolgarije — ki se itak že več Let pripravlja na ustajo in razpolago tudi že s precejšnjimi sredstvi — ostalo mirno. Ni je moči, na svetu ki bi mogla preprečiti to gibanje, a za Bolgarsko je to tem lw>lj nemožno, ker masa prebivalstva očitno simpatizira s tem gibanjem. Rešenje Sarafova ne p< »menja torej le maral ne
zmage pravične makedonske stvari, ampak tudi začetek energične akcije tlačenemu slovanskemu prebivalstvu v Turčiji v prilog. In v resn'ci ne gre o vsem tem gibanju le za kako lokalno makedonsko stvar. Rizmere sredi balkanskega polotoka so take, tla najmanja vstaja v jednem delu istega potegne v igro vso državo. To je tem verjetneje, ker je turška vojska v največi meri nezadovoljna in ker Turčija ne more več računati na zvestobo Albancev. Razburjenje v Bolgarski sami je jako veliko, rekli bi skoro lahko, da je ljudstvo le pričakovalo izid pravde, da se energičneje zavzame za stvar Makedoncev. Vlada je v jako neprijetnem položenju. Kajti med tem ko je na jedni strani prisegla pokorščino Rusiji in mora vse storiti, da bi udušila gibanje, zahteva na drugi strani bolgarski narod od nje očitno patriotično vedenje Karavalev je izigral svojo zadnjo karto in res radovedni moramo biti, kakov zaključek bo imela ta interesantna igra.
Vojna V južni Afriki. Znani angleški vojni kritik, Charles \Villiaras, sodi jako neugodno o dosedanjih operacijah Angležev. Prav nič bi se ne čudil, ako De\vet zopet udre v kapsko kolonijo. »Situvacija se ni — pravi \Villiams — bitstveno spremenila, in je jasneje, nego kedaj, da območja ene ali druge republike nismo zaseli v praktičnem pomenu te besede, in da je sovražnik zašel toliko naše stare kapske kolonije, kolikor imamo mi od njegovih dveh prejšnjih teritorijev. Buri groze resno našim zvezam ; mi nismo v stanu čuvati niti listnih lojalnih kolonistov. Vsej tej vojni manjka jednotnega zistematičnega vodstva.«
»Times* sodi nekoliko ugodneje, pravi pa vendar, da so sedanje augležke čete že preutrujene, in da bi morali poslati v Afriko novih, spočitih regimentov iz Indije.
Tržaške vesti.
Včerajšnji dan. Včeraj so bili mestni oziroma okoličanski Slovenci razdeljeni na tri lepa in pomembna slavja. O slavju v Devinu govorimo na drugem mestu. To je vspelo naj -sijajneje. A z velikim zadoščenjem doznajemo, da je bilo tudi v Rojanu in na Opčinah ve-lelepo v vsakem pogledu. Pričakujč poročila iz obeh krajev, pridajamo le, da je bilo v Rojanu pomembno zlasti to, da je bilo polno domačinov in med temi tudi takih, ki dose-daj niso bil: naši.
Izl«-t »Sokola« v Devin. Točno ob 3. uri popoludne je odplul od mola S. Carlo parnik »Zaule«, poln slovenskih izletnikov, proti Devinu. Med izletniki opazila se je tu pa tam kaka sokolska oprava, bilo jih je veliko, veliko premalo. To je 'vsakako žalostno za mesto, v katerem živi toliko tisočev zavednih narodnjakov, kakor v Trstu. Vsi, katerim je kaj pri srcu sokolska ideja in ki umejo njeno velikansko važnost za probujo naroda, delovati bodo morali na to, da se bo naš »Sokol« v bodoče impozantneje predstavljal občinstvu. Na krovu je svirala Wag-nerjeva godba ; spredaj je plapolala sokolska zastava, na strani pa krasna nova zastava pevskega društva »Kolo«. Morje je bilo popolnoma mirno in gladko, vreme krasno in razpoloženje na parniku vsled tega izborno. Veselo smo se vozili ob slovenski obali Jadranskega morja tja v starodavni Devin, v našo važno, tolikim napadom izpostavljeno narodno trdnjavo. Mnogo izletnikov pa se je podalo v Devin po železnici, ker so se bali, da ne bo mogel parnik sprejeti vseh izletnikov. Med vso potjo se je razlegalo veselo petje in je svirala godba. Ivo smo se približevali devinskemu pristanu, zapazili smo že od daleč na gričih ob obali mnogo ljudstva, ki je z vsklikanjem in mahanjem robcev in klobukov pozdravljalo bližajoče se goste. Kmalu na to so se slišali iz Devina streli iz topičev, ki so nekako podatno odmevali med visokim skalovjem nad pristaniščem. To streljanje je podajalo trenotku neko posebno slovesnost. Med tem priplul je parnik ob j sviranju našega Naprej v devinski pristan, kjer nas je pričakovala velika množica ljudstva, na čelu jej župan devinski, g. Ples s svojo krasno hčerko in pevsko društvo »La-dija« iz Devina s trobojnico.
Ko so se društva na pomolu razvrstila v slikovito skupino in se je prvo navdušenje poleglo, je dražestna hčerka gospoda župana Plesa v j«ko prisrčnih in navdušenih besedah pozdravila najprej Sokola, potem vsa druga društva in izletnike, poklonivši starosti, bratu
dr. Otokarju Ryb£ru velik, krasen šopek cvetlic. Ko je starosta vsprejel prelepi dar, je med občinstvom zopet zaorilo: Na zdar ! in Zivio! klicev. V svoji zahvali je povdar-jal starosta v ime Sokola, druzih društev in vseh izletnikov, da vsikdar radi prihajamo v Devin, ker vemo, da bomo presrČno vspre-jeti in ker vemo, da prihajamo na klasična tla, kjer bijeta jeden ob druzega dva elementa : slovanski in italijanski element. Izrekši še enkrat svojo zahvalo, je zaklical krepki sokolski: Na zdar! vrli občini devinski in nje uglednemu županu.
Nato je gospod župan Ples še enkrat ponovil prisrčno dobrodošlico in je starosti stisnil roko v znak slovenskega pobratimstva.
Godba je zasvirala naš Naprej !, ljudstvo na pomolu in na skalovitih višinah je orilo Živio !-klice in gromelo je streljanje iz topičev. Razvili smo se v dolg sprevod s trema zastavama in vzradošeeni po toli srčnem vsprejemu na tako vročih in zgodo vinsko-pomembnih tleh smo jeli korakati.
Od pristana smo šli v dolgem sprevodu skozi del vasi — po kateri je plapolalo mnogo narodnih zastav; zlasti je bil lepoodičen novi, naravnost impozantni »občinski dom«, ki je v najbolji odgovor Legini šoli — na cesto, ki vodi proti kolodvoru, da pričakamo mile goriške goste. Ti so došli v lepem številu, med njimi 24 Sokolov v opravi.
Prvi jih je pozdravil župan g. Ples in za njim podpredsednik »Ladije« gospod Ferd. I Ferkov. Po tem pa jih je ogovoril starosta »Trž. Sokola« brat, dr. Rybar, rekši : Mili bratje! V lepem številu ste prihiteli v to prijazno vas. Vemo, da vas je v prvi vrsti pri-I vela semkaj naša sokolska ideja. To je ideja, ki je na severu te dni slavila veliko slavje, d oči m je na našem jugu še ne umejejo tako, in je tudi ljudij, ki jo eeld prezirajo. Pri vas v Gorici ste začeli prav resno vršiti našo sokolsko nalogo. Le tako naprej ! Narod impo-| nira le, ako ima krepkih mož, ki kažejo, da poleg besed imajo tudi moč pesti. Take može nam mora vzgajati sokolska ideja. Zato je ta ideja prava. (Viharni »Na zdar!« in »Zivio-klici«.)
Starosta »Goriškega Sokola«, brat dr. Treo je spregovoril zvenečim, sonornim glasom nekako tako-le:
Prišli smo iz Gorice v skromnem številu. Mari pa smo res prišli samo pijančevat, kakor se nam je očitalo od izvestne slov. strani { ! (Klici ogorčenja). Ali smo prišli komu v klubaj ? Ne, mi smo prišli sem kakor Slovenci pod izključno narodno in nobeno drug o zastavo! (Frenetični živio klici). Dva vzroka sta v glavnem, ki sta nas dovela semkaj. V prvo, da se porazveselimo z brati na tej zadnji postojanki, kjer valovi Adrije še butajo ob slovenska tla in kjer se vzlic sovražnim navalom še čutimo gospodarje. (Navdušeno vsklikanje). V drugo pa smo prišli semkaj, da tukajšnjim borilcem vlijemo novih sil in energije. »Goriški Si»kol« jih pozivlje le k narodnemu delovanju!
Nato so društva odkorala v sprevodu na veselični prostor, na krasno ozaljšaui vrt gostilne g. Plesa. Spredaj je svirala godba, nato je korakalo pod svojo zastavo devinsko pevsko društvo »Ladija« — pevci in pevke —, za istim »Goriški Sokol«, potem »Tržaški Sokol« z zastavo in pevsko društvo »Kolo« z zastavo. Na lepem velikem veseliškem vrtu — ki je bil naenkrat natlačeno polu — se je razvila kmalu jako animiraua zabava. Telovadbo so otvorili telovadci goriškega »Sokola« z vajami na bradlji, potem so telovadili telovadci tržaškega »Sokola« na drogu, za temi zopet Goričaui na drogu in slednjič Tržačani na bradlji. K zaključku so Goričaui priredili še več jako lepih skupin s španjskimi drogi. Vrsta goriških telovadcev je sestajala iz biatov: Saup, Brajnik, Vuga, Kostnapfel, Fon in Praprotnik, pomnožena še s tremi telovadci: Koritnik, Leban in Bregant.
Nam ni namen, da bi tu stvarno ocenjevali telovadbo goriških gostov. L^po izvajanje istih je bilo tem pohvalneje, ker so se še le v zadnji čas odločili, da nastopijo v Devinu. Občinstvo je burno aplavdiralo goriškim gostom.
Tržaškim telovadcem moramo priznati, da so se resno pripravljali za ta nastop. Danes nmo v položaju, da smemo govoriti brez vsakih obzirov na mladost, na slabe odnošaje, na skromne razmere itd. ka£or je to treba večinoma v naših domačih ocenah, da se ne zadene kje ob občutljivost tega ali onega. Tu
smo stali včeraj pred pravimi, resnimi telovadci in ne diletanti.
Učitelju bratu Bergantu mora no uaj-iskreneje častitati na vspeliu, ki ga je dosegel včeraj se svojimi telovadci v Devinu katere telovadce je dovedel že do take popolnosti, da so večinoma brez najmanjšega truda precizno in eksaktno ter s primerno eleganco izvajali tehnično jako komplicirane vaje, katere so se na zadnjem (4.) vsesokol-skem izletu v Pragi izvajale na tekmovalni telovadbi. Dosedaj nismo bili vajeni, da bi pri telovadcih tržaškega »Sokola« divili se takej telovadbi. Telovadci so res dobro izšolani in vlada med njimi potrebna disciplina, kar je pogoj vsakemu vspehu, pesebno pa na telovadbi. Tudi kakor telovadec nam je včeraj brat Bergant prav posebno imponiral s svojimi težkimi in zelo elegantno izvajanimi vajami — izvzemši malo nezgodico pri eni vaji
—	posebno se stoji na drogu in prestopki na bradlji. Lepo je telovadil tudi brat Vičič, ki se je odlikoval v kol, bnih vajah, kakor tudi brat Maurin s teznimi vajami. Pohvaliti nam je posebno tudi mladega brata D., ki nas je s svojo prav dobro telovadbo prepričal, da smemo od njega še jako veliko pri-
I čakovati. Zal da je bil brat Weiss nekoliko bolan in ni mogel pokazati vse svoje zmožnosti ter tako izvrstno telovaditi, kakor smo j od njega pričakovali. Slednjič omenimo naj še začetnika, brata Renerja, ki kaže obilo veselja in dobre volje, da postane dober te-lodec. Omenimo naj še, da so izmed gori navedenih 4 telovadci delali veletoče (veliko kolo) in vsi razun jednega stoje na bradlji. Oni, ki se nikakor ne morejo ogreti za našega »Sokola«, opozorimo na to, da je sodba strokovnjakov, ki poznajo telovadce tržaške »Ginnastice« tržaškega »Turnvereina« in »Sokola« ta, da so naši Sokoli najboljši telovadci v Trstu ter da prekašajo Nemce in Lahe. Kam bi lahko dospel naš »Sokol« ako bi ga vsi narodnjaki podpirali kakor zasluži?! Že samoljubje moralo bi vsacega navdušiti za sokolstvo, ako pomisli, da so naši telovadci na tako dobrem glasu v Trstu. Zganite se, oj zaspanci, in priteeite »Sokolu« na pomoč, da bo mogel mogočno razprostreti svoja krila, s katerimi bo branil naš narod pred sovražnim tujcem! »Sokol« je počel resno gojiti telovadbo, najvažnejšo mil nalogo, dolžnost vseh je, pa da mu ravno sedaj dajo pogum, da bo vstrajal na potu, ker zastonj bi bilo tožiti, kadar bo bilo morda prepozno. Toliko /.a danes o telovadbi; pridržujemo si pa, da pozneje še nekoliko spregovorimo o »Sokolu« in o tem, kar je občinstvo dolžno temu velevažnemu društvu.
(Z vrše tek pride.)
Resna beseda naši mladini. Pišejo nam : Prihodnji inesec, ali najdalje oktobra, se začnejo v našem mestu običajne takozvane
—	»plesne vaje«. Te vaje se vrše na štirih, ako ne cel6 na petih krajih in to vso zimo ! MI nismo principijelno proti plesu, ker vemo, da se je plesalo od prastarih časov, se pleše danes in se bo plesalo, dokler bo svet stal. Da pa pišemo te vrste, temu ni kriv ples sam na sebi, ampak način, kako se pri gori imenovanih »plesnih vajaii« ponekod pleše T Naslov teh plesov pravi, da so to plesne vaje! V resnici so pa ti [»lesi, vse kaj drugega — samo vaje ne! Take »vaje» začenjajo navadno že ob 4. uri popoludne in trajajo od 8—9. in tudi 10 ure!! Na vajah bi morali plesati malo in zmerno, kar bi novincem služilo v pouk; v resnici pa plešejo kar za stavo in to po cele pol ure, brez odmora!! To se ne dogaja povsod, zato je to namenjeno le onim, ki trpe take — smrtonosne »vaje« !
To nam je povod, da moramo govoriti ! in polagati na srce vsem našim plesalcem, a ' še posebe prirediteljem takih plesov, naj vsi ; skupaj skrbe za zmerno vršenje plesnih vaj, j ki naj bodo res plesne vaje in ne to, kar so bile do sedaj !
Vsako leto nam je beležeti kako žrtev plesa med našo mladino. Pri reje vateljem plesa ni neznano to !
Mi ti, draga mladina, ne govorimo morda iz nevoščljivosti, ker ti ne privoščamo poštene zabave, ali iz kakih postranskih namenov — ne, mi ti govorimo, ker te ljubimo iz vsega srca in ker želimo, da ostaneš zdrava, da se množiš in razcvitaš v korist in slavo naroda našega !
Na plesnih vajah se v našem mestu premalo gleda tudi na narodno stran in se — vsaj v nekaterih takih lokalih — preveč la-škotari ! Izgovori, da ta ali oni (ona) ne zna slovenski — so piškavi, ker, ako so te plesne
»*aje narodne, za kakorsnje so razglašene — |>otem ni treba, da imajo tu vstop ljudje, ki ne znajo našega jezika ! Ako je pa kedo, ki govori le za silo slovenski — je naša in vasa sveta dolžnost* da mu govorimo vedno in samo slovensko, drugače se dotičniki ne priuče nikdar svojemu materinemu jeziku ! Da, materinemu jeziku, kajti drugorodcev je presneto malo, ki bi se brigali za priučenje našemu jeziku, na čemer smo zopet sami krivi, ker vedno in jtoveod silimo naprej — s tujimi jeziki — zapostavljaje svoj materini jezik!
V tem slučaju nam je p-hvaliti »Delavske* }K»djK»rno društvo«, ker je tam, kadar so plesne vaje, strogo zabranjeno rabljenje tujih jezikov. Posnemajte to društvo in četudi morda zgubite par plesalcev — si pa od druge strani pridobite priznanje !
Še enkrat prijx»ročamo, naj se pleše zmerno iu naj plesalci ol»el» bj>o1ov ne hodijo med plesom, in ko so mokri, na oj«tri zimski zrak. — Posebno priporočamo, kakor že gori reeeno, prirejevaleem oziroma nadzornikom plesa! Nadejamo ee, da ta opomin ne naleti na satna gluha ušesa.
kaj je z izletom na Miljski hrib? P šejo nam : Minolo zimo je nekdo opisoval lepoto romantičnega hrib;*, ki se dviga nad Miljami. Pi-^ee je jMjzival tržaška narodna društva, naj bi tekom tega |>oletja priredila mai ali velik izlet na ta hrib, kjer žive, z malo izjemo, sami naši vrli narodnjaki, ki bi nas sprejeli z odprtimi rokami.
Kaj je z dotičnim gf»«|>odom dopisnikom? Je-li zaspal? Sedaj se sicer bližamo zaključku sezone za izlete; vse eno pa bi se še lahko kaj ukrenilo, da bi obiskali tiste kraje in tisto dobro naše ljudstvo.
Poživljam torej gosp. dopisnika, ako je še med živimi, da se oglasi in s pomočjo drugih rodoljubov priredi ta mali, ali pa veliki izlet!
(Op. uredništva: Dotični dopisnik je mej živimi, čil in zdrav in se je že spomladi oglasil za izlet na Miljski hrib ali opustil je to misel z ozirom na veliko število drugih narodnih slavnosti, ki so se vršile letos v Trstu in okolici skoraj vsako nedeljo! Ako mislite rojaki, da je še čas za tak izlet — »postavite se na noge« !)
Otvoritev skupnih prostorov »krožka
-	M'ijalnih šudij« in nekaterih delavskih organi-zaj izvršila se je včeraj o j»oludne v hiši št. i ulice l><»sebetto. Prostori so urejeni tako, da ima vsako društvo |w»sebne prostore, velika dvorana pa l»o služila skupno vsem društvom. Otvoritvene sla v n osti udeležilo se je kakih 4(X> oseb. Og. Pittoni in Ucekar sta govorila laško, Kristan slovenski in Panek nemški.
Samomor. Na Montebellu se je zastrupil predsinoč; ♦'»."»-letni težak Josip Toinassini iz ulice Maiolica št. 7. Umoril se je radi neozdravljive Inilezni.
Po*kus samomora. Sinoči, nekoliko po 7. uri. se je ltf-letna <»izela F. iz ulice Soli tar:o hotela umorili, popivs' nekoliko strupa v veži hiše št. 10. v ulici Barriera vecchia. Po sreči je vratar še pravočasno zapazil to n po*krl>el, da so mladenko spravili v mestno bolnišnico, kjer so jej sprali želodec in jej rešili življenje.
Najdeno. Kdor je zgubil včeraj na parniku »Zaule« palico, naj se obrne tlo sluge v »Delavskem podp. društvu«, kjer je iBta shranjena.
Dražbe premičnin. V torek dne 27. avgusta ob 1(J. uri predpoiudne se IhmIo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršiie sledeče dražbe premičnin : pri Sv. Ani 1*04, hišna oprava, nagrobni spomeniki ;n krčmarska oprema ; ul. S. Michele 1. hi~ua oprava; ulica A«jiiedotto 23, hišna oprava : uliea S. Antonio 1, hišna oprava ; Koct.l 41s. krava: Harkovlje, omara in pi--alna stiskalnic ; ulica Barriera veehia 21, hišna oprava.
Vremenski veMnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22 8. ob 2. uri popoludn«-C*. — Tlakomer ob 7. uri zjtitraj 765.0.
—	Dane* phma ob 8.1 predp. in ob 7.13 p<«p_; o*eka as 1.23 predpoiudne io ob 1.34 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Una sinodo diocesana t: V e g 1 i a. Pod tem naslovom pripoveduje [»oreška »LTstria*, da je škof krški sklieal vso duhovščino svoje škofije v posvetovanje za dan 2., 3. in 4. freptembra, da določijo — med drugim — soglasje v postopanju glede slovenskega bogoeloieoja. »Istria« trdi, da bo,
izvzemši cerkve na Krku, Cresu in Osoru, eventuvelno v Lošinju velikem in malem, v vse eerkve škofije uvedeno slovensko bogoslu-ženje.
»Istria« seveda bljuje ogenj in žveplo. Z njenega stališča jej ne moremo zameriti. Ali kedo jej je kriv temu, da so vsi interesi oligarhije v direktnem nasprotstvu z interesi velike večine prebivalstva in cerkve!
X Kača gaje pičila. Pred nekoliko dnevi pičila je kača 5 letnega otroka Frana M«»k«»le, ki se je igral na travi nekje blizu Sežane. Otrok je stekel takoj domov in povedal, kaj se mu je zgodilo; stariši pa, mesto da bi bili sproveli otroka takoj k zdravniku, skušali so ga zdraviti sami (loma
polnoma razviti. Kdaj bodo, ugibljajo ljudje priprosti, a ne uganejo niti učenjaki. Vse pa kaže, da se rastlina, ko odevete, posuši. Zlasti ob nedeljah ima graščina mnogo obiskovalcev. In nadučitelj, g. F. ks. T., je porabil ugodno priliko ter postavil poleg stoletne agave nabiralnik za ubožno šolsko mladino. Nabralo se je že lepih kronic, pa se jih še nabere.
Vreine je tukaj suho, letina kaže izborno.
* In vendar se je moral povrniti. Iz mestnih zaporov je vsel, najuljud-neje se poslovil od policajev, obiskal prijazni Solnograd in potem — na neradovolj nem po-
Potovanje carja na Francozko.
PETROGRAD 25. <B.) Vse tukajšnje novinstvo izraža svoje veliko veselje na potovanju carja na Francozko. Listi so prepričani, da bo ta politiški dogodek služil v prvi vrsti evropskemu miru, da car Nikolaj potuje kakor glasnik mirti za vse kulturne narode in tla morejo torej to potovanje z radostjo pozdravljati vsi ljubitelji miru, ne le v Franciji in Rusiji, ampak povsod i, kjer ni kričeča sebičnost ubila človekoljubna prizadevanj in najvišjih idejalov, odlikujočih krščanske narode.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 26. (B.) Lord Kitchener br-
Delarev
vračanju iz Solnegagrada v Ljubljano — na-	»»javlja iz Pretorije dne 24. t. m.
in so ga privedli v tržaško bolnišnico še le 9amaril orožnika, skočivši z vlaka: vse vse je	objavlja protiproklamacijo, s katero svari vse
v soboto, koje imel že vso roko otečeno. J 8tor)l, kar je bilo v njegovi moči, da bi uži-	Bure pred mojo proklamacijo ter izjavlja, da Zdravniki so morali revčeku rolto odrezati
a j val zlato svobodo in dihal prijetni zrak v nadaljeval boj.
božji odprti naravi. Ali — es bat nicht sol-' Franeozkl vojni minister o odredbah X »To j e naravnost provoka- len sein. Je že tako usojeno: zalotili so ga
j »od gorenjim zaglavjem, nam je c. poštne in jočega vlaka — neuljudno pustivši orožnika brzojavno ravnateljstvo doj>oslaio pojasnilo, iz tam pred vratmi stranišča —je bila seveda
vsejedno je otrok se v veliki nevarnosti.
- - f - ---------- -------- 'i— —— i-- —:---- —— —i	vlade za vojsko.
cija«. Z ozirom na notico iz Nabrežine, pri- j zopet, slavnega Josipa Anžiča.	! TOULLSE 26. (B) Xa nekem banketu
občeno v tem listu v štev. od 23. avgusta j Koje bil napravil drzni skok z drdra- prirejenem včeraj, je imel vojni minister, general Andrč, govor, v katerem je navajal uu razsežno, kaj je že vlada etorila za vojsko in
katerega posnemamo:	I hitro po koncu vsa ljubljanska policija. Ista je rekel, Če tudi se vojska ne sme pečati s
Nekemu, že 2 leti na c. k. poštnem in je Bodila, da Anžič ni mogel bežati daleč, politiko, mora pa tembolj ostati zjedinjena z brzojavnem uradu Nabrežina 2 v službi se ker ni imel denarja — kedar kdo potuje v i narodom. Govornik je razpravljal o odred-nahajajočemu poštnemu ekspeditorju dovolil spremstvu orožnikov, mu navadno ne puščajo 1 kak, ki so se ukrenile, da bo to ujedinjenje seje vsled zdravniške odredbe osemtedenski denarja —, pa tudi kosti da si je utegnil še krepkeje; sosebno je govoril o odredbah dopust.	kaj pretresti o drznem skoku. Policija se ni 1 za poboljšanje položaja častnikov, podčastnikov
Ker pa nadpoštarju v Nabrežini, vsled motila ta pot. Anžič jo je res udaril na svoj m vojakov. Vojni minister je opominjal na nedostajanja moških službenih moči, vzlic	v Hradeckega vas. Doznavši to po različne operacije, katerih se je udeležila
vsemu trudu ni bilo mogoče dobiti za svojih zaupnikih je policija dala obkoliti hišo vojska, v Kitaju, kjer so vojaki posvoji omenjeni čas slovenskemu jeziku veščega eks- od redarjev in detektivov v civilni obleki in i ustrajnosti, disciplini in hrabrosti pridobili }»editorja kakor namestnika, bil je primoran, od stražnikov v uniformi. Ubogi Anžič je bil občudovanje tujih kontingentov ter v južn« v s preje t i začasno v službo onega ekspeditorja, tako rekoč hermetično zaprt. Obroč se je Oraniji, kjer so s spretnostjo, dokazano na s katerim se bavi navedena notica in sicer stiskal in zožal vedno bolj okolo Anžičevega tej ekspediciji, dosezali, da ni bilo potrebno še le tedaj, koje že bil vsled odhoda zgoraj zavetišča. Ali Anžič zna, on se ne da tako v prelivanje krvi. omenjenega ekspeditorja na dopust, celih 8 ceno — t(> priznanje smo mu že zadnjič slo-dni službo opravljal mesto z dvema le z enim veRno izrekli. Po vsej hiši nikjer sledi o njem.
Govornik je zaključil: Z opravičenim ponosom se pripravljamo na vsprejem vzviše-
eksped i torj em.
A tu je pogled moža javnega reda pal na — nega vladarja prijateljskega nam naroda,
ki
,	.	, ,	jedilno omaro. Morda se je možem čudno
C. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo	J	J
ji* i •	• • i	zdelo tudi to, da je bila omara s ključem
pripominja nadalje, ila je vsprejemanje c. k.	' J	....
. .i »-. • .	«. • • i	zaprta, a ključa ni bilo v ključavnici ni nikjer
postnih ekspeditorjev stvar poštarje v a in da 1 ' J	'	J
ravnateljstvo, ako ni pr>sebniii vzrokov, nič
bo sodil o doseženih rezultatih.
ne vpliva o tem. Konečno nam javlia rečena oblast, da je poštnemu uradu v Nabrežini brzojavno naložila, naj dotičnega poštnega ekspeditorja uporablja le v notranji službi in ne tudi v |»oslovanju s strankami.
X Bralno društvo »Jubilej« v M a v h i n j e m priredi v nedeljo 15. sept. t. L zanimivo veselico s petjem, godbo, deklamacijo, igro in plesom. V spored se natančneje svojeČasno objavi. To v znanje skim društvom.
X V e 1 i k o ti ti š e n čin. Veteran pr-voboriteljev istrskih, dični starček, obremenjen f»o letih, ampak mlad, svež po duhu in rodoljubju, dr. Dinko Vitezie, je društvu »Hrv. dom« v Vrbniku, otvorivšemu se nedavno temu, odpustil vso svojo terjatev 15.0 Mi K iu »e je vrhu tega še odpovedal povračilu vseh deležev v znesku 20<l0 K. Tako je »dom«, po tem veledušnem činu dra. D. Vitezica, postal čista svojina društva. Slava in zahvala v imenu narodne stvari dičnemu starčku dru. Dinku Vitezicu !
Prave
kranjske klobase
drugje. Taki možje pa so včasih malo čudni in trmasti : če si je kaj v giavo vtepel, pa ti ne odjenja . . . ! Tudi sile se ne strašijo. Ker torej ni bilo najti ključa, pa so velike po 18 kr. ena, sanke s kožo ali brez
segli po — sekiri. V ta hip pa so se vrata jkože P° 90 kr" kilo> Ptičje glave brez .... 1 . .	kosti po 40 kr. klff., slanina in suho meso
omare sama odprla m iz omare je skoc.l - 7Ql kr klg^ saIam0 {)t) SQ kr k,g# ysw
ljubimec bicikljev, Jožko Anžič, kar tja sredi j	to pošilja proti povzetju
može javnega miru in reda. Tableaux!	lir O"	I/
Potem pa seje vršil veledramatičen pri- j JcMKO tV- v>ITC V KTcHlJU.
zor: Policaji so prijeli Anžiča. Tat in domači Pravi brinovec liter 1 gld. 20 kr. brat 80 j°kali, policaj i so od veselja vri-skali, da so dobili nevarnega tatu zopet v svoje roke. Uklenjenega Anžiča so pripeljali najpopred na stražnico na Karlovsko cesto, kamor je prišel po njega voz za jetnike in ga v spremstvu poulične mladine odpeljal na rotovž, kamor je privrelo vse polno ljudi, kateri so hoteli videti dvakrat pobeglega Anžiča. Ko sta ga dva stražnika vodila uklenjenega od zaslišanja in ga peljala v zapor, pričakovalo ga je na stopnicah in na hodnikih mnogo ljudi. Tudi ko so ga odpeljali na Žabjek, zbralo se je pred magistratom mnogo občinstva. Sedaj menda ostane nekaj časa na Zabjeku.
elikanska rastava pohištva in { tapeearij. Izvenredno ugodne 2 U X U cene. K K K %
VILJEM DALLA TOKRE ♦
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ ■t Moje pohištvo donese srečo. ™ »
iMsaiiiier Levi liizif
Vesti iz Kranjske-
Iz Zagorje na Pivki, nam pišejo : Nadejamo se, da bomo imeli dne 1. septembra
Vesti iz Štajerske-
— Papeževo odlikovanje.
Sv
& &
(S &
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst.
T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
zopet enkrat dan vžitka. Naše vrl » »gas. dru-	oče je imenoval knezoškofa v Mariboru, dra. j ^
štvo« bo obhajalo namreč takrat desetletnico	Mihaela Napotnika, hišnim prelatom in pa-
svojega obstanka m otvori svoj »gasilni dom«	pežkim prestolnim azistentom. To se je zgo- j
in to s posebno slavnostjo in veselico. Posebno	dilo že spomladi, a doznalo se je še le iz
pozornost vleče nase »tombola«, ki je tudi	knjige »Actiones in Constitutiones«, ki pri-
na programu; kajti dobitki so res lepi, n. pr.	naša sklepe lanske lavantinske sinode, tele, plug i u razno drugo praktično orodje. Godbo oskrbi iz prijaznosti si. peš pol k bosanski, petje pa domači pevski zbor. Za ples bosta napravljena dva prostorna odra. Vsa | veselica se bo vršila na planem. Ker se je
že dolgo napravljalo na to slavnost, je za-	ki se je vršil tu včeraj in na katerem je
ni manje po okolici res veliko iu če se nam	škof Schobel povdaijal krščanski nikakor pa
Jupiter Pluvij ska*e prijaznega, nadejamo se	ne politiški značaj istega, se je izvršil brez
dobre zabave. Nekaj društev je že sklenilo,	vsake neprilike ter je bil zaključen z navdu-
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
šolsko poslopje^ in Via Riborgo št. 21 -MOM---
Brzojavna poročila.
Dva shoda v Litoiiiericah.
LITO MERICE 26. (B.) Katoliški shod,
da se korporativno vdeleže veselice.
* I z - p o d Krima nam pišejo dne 24. avg. 11*01 : Kakor so že poročali nekateri listi, cvete v parku grofa Auersperga na Studencu (Ig) stoletna aloč ali agava (neka vr*ta kakt). Splošno trde, da cvete ta rastlina na 100 let , zato jo tudi hodijo gledat od blizu in daleč. C'vet sam, ki je pognal iz .-rede nad 1 m dolgih in zelo mesnato debelih listov, je visok že nad 6.5 m ; pa še raste. Na vrhu se je razkosati 1 v več odrastkov, kateri imajo na koncu vejic rumenkaste, kakor podolgasti oreh' debele popke ; ti cvetovi pa niso še po-
šenim poklonstvom Nj. Vel. cosarju. Istočasno se je v nekem drugem lokalu vršilo protestno zborovanje, na katerem so govorili državni poslanci Sehreiter, Kutscher iu Ei-senkolb. Ta shod je bil od oblasti razpuščen radi hudih napadov na ustanove katoliške cerkve. Lokal so spraznili orožniki. Jednega uradnih organov ja zadela čaša za pivo zbok česar mu je .pala čepica z glave. Sicer se ni dogodilo ničesar posebnega. Poskus množice, da bi udrla proti zborovalnemu prostoru katoliškega shoda, so orožniki preprečili.
Velik izbor tapeearij, zrcal in stik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTKOV ANI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Sf Sf <a>
Sf 3)1
m
*KXKKKXKKXKKKKKK
8 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
po slo?, zaloio pltra
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja y v Trstu, Via Piazza vecchia JJ	(Rosario) št. 1.
i na desui straui cerkve sv. Petra). ^^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago J	Iz prve roke.
K
*l X
n *
x
X *
X
X X X X X X X X X X X X
Mala oznanila.
t*od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih renah. Za enkratno insercijo >*e plafa po 1 nvr. za besedo: za večkratno inercijo pa cena primerno zniža. Cglaai za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter »*e plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
A. BUCHBINDER
Trst.
V Trstu.
%m!o?a likerjev v sod č i h in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion St. 20. pe karna in sladeičarna. avei krtih večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Vitez D.
Xeprefforljive mrežice.
v Trstu. Piazza Negozianti it 1 priporoča slavnemu občinstu svoje nepregnrljive mrežice irettinei -Meteor"1 in vse druge priprave za plinovo luč ..Aner -
Kavarne.
Zahvala.
P« dpisan: se zahvaljujejo iz dna svojega srca vsem onim cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na kateri koli načini izrazili svoje sočutje o priliki smrti našega nepozabnega soproga oziroma očeta
Josipa Vatovec.
Posebno se pa zahvaljujemo vsem tistim, kateri so od daleč došli spremit pokojnika k večnemu počitku, kakor tudi najpresrčnejšo zahvalo za podarjene vence.
}> o ir p o v r n i !
Rožice pri Materiji, dne j:*. avgusta li*01.
Žalujoči ostali.
Via Kibor^o 27. -
mebljev, kovcekov, torb po cenah, da ni bati konkurence.
Zaloga
Trst
potnih
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti uhajali^či Slovencev. Na razpolago w> vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osrlje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
Prva Qlnvpn<;l<a iz,lelovalnica za
■ ■ w C* OIU Volionu loga zazno vrstnega
pohištva lasUiega izdelka. Sprejemanj naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -svoji k Bvojim.u Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c- kr. deželne sodnije.)
Ivan Seroulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
F 1 L 1 J A L K A
c. kr. uriv. avstr. MMn zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2,/4"/0 30-dnevni odkaz 2V/o on	Q3 o	8-mesečni	2l/40/o
" " 4 10 t>- „ n .
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. ! v vredn. papirjih 2°/« na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavc Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grade e : Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi, famčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ; Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na£a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovaluico v-akovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. 1'aniele št. 2.
H. Stibiel
Pekarne in sladčiearne.
Piazzetta S. Giacomo Št. 3 (Corso ima veliko pekarno in •dadčR-arno.
Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih »ladčić v kosih iu v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za' poroke, biime; krste ir druge slavnostne prilike. Vsakovrsten. v>ak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec po ni-cki ceni.
Prodaja vina ,,Ai Maestri"
v ulici Valdirivo ;t 17. < »d danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 i nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri- , pravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
II	— in krasna viseča -vetilnica (lampa» znamka
Lt3|Jci „lJnllam Meteor-Brenner- tvrdke Dittmar na lhinaju po ceni proda. Naslov v naši tiskarni.
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
O P Č I N A
Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. =
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled.
w Izvrstna kuhinj«!	jj Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki ras. || Specijalitetu: Kraški teran.
KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BiLIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
-—--- - | Telefon &tr. 657.
01) nedeljah tu prazniirili t lepem vremenu vozne zveze od restavracije ..Central Pilsen" na Općino.
Najzmernejše cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„Jfova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Jorrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo je-1 vin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšem olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cei ah. RazjK>šilja naročeno Mago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Prvo primorsko podjetje za®
razpošiljanje iu prevažanje pohištva
© ©
Restaurant
Rudolf EznerlsiLBEREGci

Tr-t. — Via Sqihto uuovo 7. — Trst. Telefon &47.
.. . e
Specijalno bavljenje za mmagacintranje ^ pohištva. Pakovanje vsake vrs»te se izvrši na ^^
tedne n.:i p >v«.je ipbie. Kateri trajajo "> krat več najboljši način in |>o zmernih cenah. Xak>a-
in iih voda ne obrabi. Cena i«-dni -katliici z navo- i	. . ■» ___■	. - » ♦ « -
, ,J	. . ,	,. •	J , .	uanie in prevažanje pohištva po zelezniei in ^^
dflom vre«! 1 in J kr<ni. .. Ihirator" prodaja v mi- J	'	jI	i
z morju v vse kraje tu

Durator.
P«Mlplati t*o zastonj, ako vsakdo labi ^Purator" ter žnjim 3—4
prodaj
rodilnicah. -pecerij-kih prmlajalnicah. trgovinah
in inozemstva kakor
Pevovodjo išče
. . , :-•_:>•.,;..,„,..:„» :U)i: j2 hiše » hišo po celem mestu aii ..k..;;..:
f ps r 1 k J*1 Aot. tracKo naravnost pri glavnem	r
D: .1. Mi- S patenlovanimi vei kimi vozovi najnovejše chalup v Tr*tu. ulica Roa^fti št 12-	konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo i-e pošiljatve vsake vrste in
pevsko društvo „Kolo" kauior hi"u-
V Trstu. I-ti mora l»iii teoretično in praktično izvežhan v pomVvanjn j»**tja: init'1 Iti ]»rilikt» nodnrevati tudi dm^a dmštva v Uli/ini mesta. Nalanoneji }K)p»ji se izvt'V<'» ] >ri predsedništ v 11 »KOLA«, ulica Molin pieeolo štv. 1.
xxxxxxxxxxxxxxxx
JAKOB BAHBIČ
tnrovtH* / jedilnim hladom
ViaGiulia št. 7. -- Podružnica: Via Torrente4"
PrijH>r<>ča svojo zalogo jestvm kolenijalij, vsak<»vr-tnetfa olj a, navadnega in najfinejega. — Najfine'e testenine, po jako nizkih cenah, XAtr m<ike, /ita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno Jilajr ► tinli na tieželo na debelo in drobno.—Cenike razpošilja franko.
Prijvoroč-a ^e pri aajsoii<ijiejšeni tlelu in o zmemimi cenami.
Via Ghega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna mm
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
}»o 24 nove. liter. Namizna vina i u v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in l>t'
GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., L nadstr
v lastni Mfii.
-r——-2K;—
Hranilne vlosre sprejemajo se o<l vsacega^ če tudi ni član društva in se obrestu jejo po 4l/2°/0, ne da bi se odbijal rentn? davek.
Posojila tlajejo se samo članom in sicer na. menjioe po 6 0/o in na vknjižbe po o
Uradu je vsaki tlan o<l 9. tlo 12. ure dopoL in od 2. dt) 3. tire pojmi, razven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. y1oe leta 1900, Kron 1,263.563 Poštiio-Hran. račun štv. 837.315.
Važno osaianilo !
F'oduifHU! smatra si v dol/.nost javiti. .!:i w \n\A iz VISA, KASTELOV pri SPLITU. ISTI:E In UELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegovi a*logi, analuovana in stavljena poti stalno kontroio jdvoda za kemično anaiizovanje, ovlasčenega od c. kr. • ^atrijskega ministerstva. Zato ae stavlja na vse so i« iij buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje nunt-»*r*»r-*tvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja » moo nevaruOHt ljudstvo.
Kt-fior si torej vkupi vino v moji zalogi, yr>iov. da v njem ne nahaja drugih nnovij, nego v a ie vino čisto iu naravno, da se sme z mirno vestlt d- :i bolnikom in konvalescentom, ker analizacijfki zr vod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, id »•> ći*ta in imajo vao potrebno vsebino, ki jo moraj«c imt-ti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....litar po 32 novč,
Vino iz KaStelov pii Splitu „ 34 Fino vino iz Vina... „ 34 „ Vino Opollo .... n 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
uliea Legna št. 6 (Dvorišče^
Kdor potrebuje žal uzi je, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za pn>dajalnice, naj se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in že-eznih zaty orni c in kartonaže
8. Skrbić
Zagreb — lli<-!i 40
Zavrel*
Ceniki brezplačno in franko. V a- { rujte se potovalnih zastopnikov, ki za- C htevajo denar v naprej.	V
Tmov.-otirtna m\wm zate
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
—
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s nalože za najmanj jedno leto po o°/o> na~ vadne po 4V2°/o 'n vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga, sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih, obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, aL daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o-
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3GG.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne ini od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih V-1*- dopoludne.
Jakob Kosmerlj
-■TRSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
OT- TRGOVINA
jestvin in kolonijaln<*:ra blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejš:
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
A